Poštnina plačana v gotovini Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 DLn, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 750 Din, za inozemstvo 20 Din Račun pri poštno-čekovnem zavodu St. 10.66b. fl^^ln ^^H .^^MI^^^. ^^n|A .^^flkfifl^B ^&^^HH l^^^^k .^^MB^^. ^^^^^^^^^. .^^fl^^^Mfc Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, btrossmayerjeva ulica št. 1, pritMčje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Stev. 88. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede piostora in dneva objave ogla&ov se uvažujejo le po moinosti. Celje, ponedeljek 31. oktobra 1932. Leto XIV. Maribor v jeseni MARIBOH, 30. oktobra. .Jesenska mariborska prireditev »Maribor v jeseni«, ki se bo vršila od 5. clo 7. noveinbra, ima letos še poseben narodnostni pomen. Leta 1848. je bil Mari bor za sloven- stvo mrtvo mesto. S preselitvijo la- vantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor 1. 1859. se je položaj za nia- riboisko slovenstvo vsled delovannja škofa A. M. Slomška temeljito iz- boljšal, tako da se je mogla I. 1861. po inicijativi Janka Serneca in po vzoru hrvatskih čitalnic ustanoviti niariborska čitalnica. Citalnica je v Mariboru ustvarila zavcdno sloven- sko družbo, ki je principijelno terja- la politično in narodno enakoprav- liost Nemcev in Slovencev. Nemci so zagovarjali staro stanje in slogo, po kateri je bilo razmerje med sloven- sivom in nemštvom kakor razinerje hlapca do gospodarja. Lela 1862. so -Veinci organizirali veliko slavnost na Mariborskem otoku, kjcr so sode- lovali niariborski in graški Ncmci. Xato so 3- avgusta 18(52. organizirali Slovenci slavnost obletnice maribor- sko čitaJni^e, na k-atero so prišli slo- ven^ki prvaki, hrvatska .nladina iz Vaiaždina v narodnih nošali in sio- vcnski okoličani. To veliko narodno inanifestacijo, prvo večjo sloveiihko j.iireditov v Mai iboru, so nasilno lnotili nemški turnerji. Nemško ča- sopisje je napravilo iz slovenske pro- h'.ave veleizdajniški dogodek, ki ruši j"*mtto*no razrnerjn mecl Nemci in SJo- vcnci, ter ga skušalo pokazati kot slcvesnost reakcijonareev in nnrod- njakov, ki nimajo nobenega stika z Ijudstvoni. V tej debati se razvijajo misli, ki so služile pozneje Nemcem in Slovcncom na Štajei-skem kot na- lodni in politični program Vse do svetovne vojne. Iz prvotnega lokal- nega spora je nastal spor, ki je za- n.iinal tudi giaško in dunajsko fca*o- l-isje in v katere.ni se udejstvujejp na nemški strani zlasti Carneri in Hila- i ius, na slovenski pa Toman in Kosar. Slomškova sinrt je začasno pomirila dbc stranki, ali narodnostne osaino- : vojitve Slovencev v Podravju tudi (o ni moglo zaustaviti. Zgodovinski pomen prvcga narod- nostnoga spora v Mariboru obstoji v dejstvu, da je bil to prvi narodnost- no odločni nastop mariborskih Slo- voncev, n bo ponovljen koncert iz leta ic()2. in s katerini bodo združene raz- stave in druge manifestacije. Dolž- uost nas SloveiK'ev je, da se teh sve- čanosti udeležiino, zlasti ker je do- \ oljena. poseinikoni coti'tinska vož- n ja. lozje in brez truda Svečana proslava kumano vske dvaj setletnice v Celju CELJE, 31. oktobra. V nabito polni veliki dvarani Celj- skega do in a se je vršila v nedeljo 30. t. in. dopoldne sokolska proslava dvajsetletnice kumanovske zmage. Dvorano so napolnili predstavniki civilnih jn vojažkih oblastev, itradov, šnl, korporacij in narodnih clruštev tei' limogo drugega občinstva jz Ce- lj;i in okolice, /.lasti inladine. Proslava je bila otvorjena s korač- nico, ki jo je zaigial dijaški orkesler »Sloge«. Nato je stopil prvi na oder, ki sta ga krasili sliki Nj. Vol. kralja. Peti a in kralja. Aleksandra ter kip dr. Miroslava Tyrsa, starosta Sokol- skoga druStva v Celju dr. Milko Hra- Šovec, ki je pozdravil vse navzoCo in v svojorn nagovoi'U orisal di1. Mii'o- slfiva Tyrsa kot ustanovitelja in or- ga.nizatorja Sokolstva, iz katerega je vzklil duševni in telesni preporod Slo-^anov. Svoj nagovor je zaključil z besedami:. »Slava Miioslavu Tyr- šu! Slava kumanovskim junakoin!« Orkester je zaigral državno hiinno, rrioški zbor Celjskega pevskega dru- fitva pod vodstvom Peca Šegule pa je zapel AdaniiCevo »Zdravico*«. Slodil jo govor prof. Milana Fab- jančiča o predzgodovini in poincnu kumanovske bitke za jugosiovcnstvo S posniško vznešeno besedo je orisal tragiko srbskega rodu, ki je po ko- sovskem porazu padel v sužnost mongolstva. Tlačeni in teptani rod so pi;ipravljali guslarji s jx'smimi o s'avni preteklosti in lepši bodoCnosti na osveto, ki je bila izvršena pred 20 leti v kumanovski bitki, ki je zape- ... perc ALB US-serpent inovo milo. Rcukrojilna moc terpentinain ALBUS-mila nudita vALBUS-terpentinovem milu idealno pralno sredstvo. Lahko,brez truda in bolj naqlo,bolo inčisto perc ALBUS-terpentinovo milo. čalj.la usodo evioi.ske Turčije. Ta- krat so bili položeni terneJji Jinši ilr- žavi, ki je velika in ki bo še večja. Ko jc oikester ponovil hiinno in inoški zbor CPD odpel Mirkovo »Ju- tro«, je pHlpolkovnik Vojislav Bojič kot udeležcnec balkanske vojne sjji'e- govoril o pomenu kumanovske bitke za jugoslovenski narod. Opisal je A'ojno piiprnve, narrte in zniagonos- iio operacije, ki so pj'iborile našemu oiožju sijajno zinago. Njcgoveinu go- Yoiu je sledila minuta inolka v cast padlim junakom. Ob zaključku lepe pioslave je nioški zbor CPD zapel Novakov »Pozdiav domovini«, orke- ster pa. je zaigral venec srbskih ill rrnocorskib pesmi. DDMAČE VEiri d RTovi. yakon o zagčiti kmeiov. .Minister za kniotijstvo g. Juraj De- metrovič je v sporazumu z ministrom zu trgovino in industrijo ter mini- strom pravde 30. t. m. predložil Na- roil/ii skupščini, ki je pi'icela v po- nedeljek 31. t. in. istofasno s senatom zopet zasedati, novi zakonski iiaei-t o zaščiti kmetov in o ureditvi kredit- nib odnošajev v državi. Novi zakon- ski načrt vsebuje cdredbe, ki preil- v.idevajo odgoditev, odnosno novo ureditev plačila kniečkih dolgov in prisilnega izterjevanja. Za gotove primere, ki jih zakon podrobno na števa, je predvideno tudi znižanje knieckih dolgov. Ena izmed najvaž- uejših je tudi določba o maksünira- iiju obrestne mere. Zakon pooblašča vlado, da od časa do časa v skladu DR. FRANC MISIC: Ob grobu poliorskega pevca j. Vodovnika »Veliko sukna sem natkal: še več sem pesmi osnoval.« J. V o d o v u i k. Poliorska vas Skomarje, župna cer- kev sv. Lampreta na Skomarjih ^944 m) pri Vitanju in majhno, pri- j>rosto njuno pokopališče tvorijo za- okroženo celoto, katere navedeni tri- \<> deli so med sabo tako tesno zdru- ženi, da si enega brez drugega kar ni mogoče inisliti. V debri med dve- nia lobrima, obrnjeni ]>i oti jugu in sol neu, ždi, skrita in svetu odmak- njena, v višini nad 900 m pod zeloni- ini gozdovi in nad duhtečimi travni- ki, paSniki in dolgimi njivami vasi- ca; kakih petnajst. posldpij,' drugo fik drugega, ker tesno odmerjeni pro- stor tako zahtcva; na vzhodni rebri Ijudska sola, še najiepša stavba v va- si; na zapadni pa bela cerkvica sv. Lampreta s pokopališčcm na deloma umetno napravljeni polici, deloma na I'O.sovncni gorskcm pobočju, pi'ipro- sto župnišCe iz leta 1788. in nad njim napol zidana, napol iz tesarskega le- sa zbita koča. Tu sedijo in gospoda- rijo od nekdaj Štruci, Medvedi, To- mažiči, Juharti in Vodovniki. Od so- le do pokopališča prehodiä pot mimo vabljive krčme in trgovine »Kovše« v treli minutah, in to je najdaljža pot skozi vas. Nadvse prijazno je lice, ki ga vas s cerkvico in šolo pokaže tuj- cu, bodisi da prihaja sem gori iz Ko- n.jic, iz Zreč in od Dravinje, bodisi da se ji bli/.a od Huuinje, iz Vitanja in mimo sv. Vida. Pohorje v tej vi- šini nima nobenc di-uge župne cer- kvo, pa tudi nobene tako tesno zdru- /one in zaokrožene mične vasice; prav nobone, ki bi bila tako svetla,, solnčna in jasna, tako odprta in raz- gledna, kakor so Skomarje na rebri } l i soli in na »Tonuižičevem.« ter na za.padnem i-obu pod lipo pri cerkvi- ci, na pokopališču in pred kofo nad njim. Ve* naš prekrasni svet v vsej svoji razno'likosti od Dravinjske do- line, od kapcle in Prekmurja, od Dravskega polja in Slovenskih goric na vzhodu pa. tja do skalnato blodih orjakov v Šavinjskih plnninah, do Itaduhe, Plešivca in Pece na zapadu in vse, kar se razprostira vrnes, Bri- njeva gora, Ivanjšica, Sleme, Rogaš- ka go'ra, Hoč, Konjiška gora, Hum, Turje, Veliko Kozje, Gorjanci, Gozd- nik, Mrzlica, Stenica, Javor, Kozjak in Smrckovei so postavljeni v veli- kanskih, koncentričnih krogih in lo- kih, vsi obrnjeni seinkaj na Skomar- je, njihovo cerkvico in njihovo poko- palisče, kakor da bi bili vsi zaniak- njeni v ta mirni pohorski kotiček, v to toplo pohorsko gnezdece, na zibol- ko slavnega pohoi-skega pesnika in pevca Jurija Vodovnika, p. d. Toma- žiča. Njegova pot sc je začela na »Toma- /ičevenv« v leseni koči, ki no stoji več; končala pa se je v borni koči nad cerkvico, kjer je bila nekoc tudi sola; to pot prehodis v treli minu- tah. Jurij Vodovnik jo je prehodil v fasu od 22. aprila 1791. pa do 17. de- ccmbia 1858. Ko mu je dva dni prej uinila žena in je Sel k sosedu po dos- ke za njeno rakev, je dejal: »Kdo ve, kdo bo za mene deske in pogreb pre- skrbel, ko sem tako ubožon, da ni- cx'sar ne ,g)eštam\ razen svojega sii'o- maštva.« Pokopali so ga v nedeljo 19. docembra. Mnogo solz je teklo na Turjev grob, kajti l>il je dales naoko- li znan in priljubljen. Govorili so: »Skoda za takega moža; Skomarje takega moža prej niso iaiele in ga ne bodo nikoli več imele; koliko le- pih pesmi bi nam še zložil in zapel; /daj so pa njegove noae mrzle za vedno.« Ce iščeš sledi njeguvega življenja, jih liitro najdeš; hči in sin sta mu siccr liitro umrla; platno, ki ga je natkal, je že da\Tno ponošeno; roka- vice in nogavicc, ki jih je na stare dni, še vedno, četudi hudo bolan, zia- gajoč in prepevajoC p^smi, napletel, so že davno prah in pepel; tudi sveto pesmi, ki jih je kot ccrkovnik in cer- kveni pevee pol pri cerkvenih opra- vilih, iz njegovih ust ne vro več. To- (]a njegova dela, njegove pesmi, sve- iid, cerkvene, roinaisko, posvetno, do- mace, šaljive in zbadljive, poučne in kratkočasne, vedno jasne, kakor si- nje ncbo in bistre, polnc zdiavega humorja in odkritosrčnosti, jedrna- te in klone, le deloma. zapisane, še manj pa tiskane, živijo še danes med narodom, posebno v skomarski župniji, in hodijo z njim. Ne le sin njegovega neöaka, 85 let stari »Torna- žič«, ki se so dobro spominja nje- ya, jih prepeva in sprcmlja s lmr- moniko, tudi nmogi drugi pevci po pollorskih vaseh in v bližnji okolici. Kajti Vodovnik je povsod v Dravinj- ski in Mislinjski dolini, na Franko- iovein, v Črešnjicah, v Novi cerkvi, v Spitaliču in kamorkoli je prišel r»a božjo pot z molekom in molitveni- kom, na teritev, domlatek ali koli- ne, prepeval svoje priložnostne pes- mi, jih sproti zlagal in zapisoval ka- kor Korosca Drabosnjak in Lesičjak; Stran t. »Neva Doba« 31. X. 1932. Stov. 88. s splošnimi gospodarskiini in finanč- nimi prilikami določi obrest.no nicro. Zakonski načrt vsebuje tudi določ- be o ureditvi kreditnih odnošajev ler predvideva zaščito denarnih zavo- dov, pa tudi zaščito upnikov denar- nih zavodov, predvsem vlagateljev. d Draginjske doklade drž. upoko- jencev cstanejo neizpremenjene. V zvezi z izpreniembo predpisov o dra- ginjskih dokladah za državne upo- kojence je izdal splošni oddelek it- , nančnega .ministrstva naslednje po- jasnilo: Izpremembe in dopolnitve uredbo o draginjskih dokladah dr- žavnih upokojencev, ki jih je O'lo- bril ministrski svet na svoji seji C\ne 22. oktobra, obsegajo samo nekoliko doslej norazčiščcnih primerov, ki so povzročali razne spore in ovire pri izplačevanju pokojnin in tako obi-6- menjevali finančno upravo. Sania višina osebnib in draginjskih doklad ter pogoji za njih izplačilo pa se sploh niso izpremenili. d Spremamba naročnika službene telefonske govcrilnice. (A. A.) Tele- fonsko številko 3209, ki jo je imel v svojein stanovanju svoječasno gosp. načelnik giadbonega oddolka direk- cije državnih železnie v Ljubljani, irna sedaj v svojem stanovanju gosp. načelnik proraotno komereijalnega oddelka isle direkeije. (1 >LJUDSKA SAMOPOMOÖ« v Ma- rib era, Grajski. trg št. 7 naziuinja cenj. Clanom, kakor tudi vsemu oh- cinstvii, da prej.mejo društveni po- verjeniki s 1. novembrom 1932. nova pocMastila s fotografijo in so torej stara poohlastila neveljavna. Pover- jeniki, ki niinajo novih pooblastil, niso upravičeni nabirati novih Cla- nov. Ugledne osebe se sprejmejo kot poverjeniki za vsak kraj Jugosla- vije, (1 Doraščajoči mladini nudima zju- traj čašico nar'avnc »Franc Jažefcve« grenčice, ki doseza zaradi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav znatne uspebe. V ctroških klinikah se uporablja »Franc Jožefova« voda že pri malih, najvcč tcžko zagateiiih bolnikih. »Franc Jožcfova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijali in specerijskih trgovinnh. d. Dunajska vremenska napoved za torek 1. novembra: Izpremcnljivo in vetrovno, drevi in danes ponoCi deževno, nikakih bistvenih izpre memb v temperaturi, jutri zjutraj močne padavine na vzhoclnem Ko- roškem in Štajerskern. Celje in okolica ( Praznik Vseh svetnikov in ver- nih duš dan. Na praznik Vseh svet- nikov ob pol 18. bodo v župni ccr- kvi v Celju litanije Vseh svetnikov z blagoslovom, pridiga in libera, na vernih duš dan pa bo ob 7. zjutraj v župni cerkvi slovesen rekvijem za umrle župljane z libero, ob 8. pa j služba božja v cerkvi sv. Maksimili- j jana. Združeni moški pevski zbori j Celjskega pevskega društva, »Oljke« ] in Katoliškcga prosvetnega drustva bodo pod vodstvom g. Mirka Močana Slomšek, njegov prijatelj, jih je po- pravljal in tako bodo ostale mod ljudstvom kot pravi narodni zaklad. Težje kakor njegove pesmi je naj- ti njegov grob. Ce greš po srednji poti pokopališča, ga najdeš predzad- njega levo pred mrtvašnico. Sredi grmiča divjega šipka dve pedi visok, zgoraj obkrožen bei kamen, nekoliko obrasel z mahom. Grob še ni preko- pan in go-mile nad njim ni več. Na mianiornati, priprosti plošči, ki so mu jo postavili ob njegovcm prvem godu po njegovi smrti domači ose- beniki (gostači), ki jih je tudi oveko- vcčil, razbereš samo še: »JUR. VO- DOVNIK, 1858.« Ob siolctnici rojstva knezoškofa Ant. Mart. Slomška pa so njeniu na cast vzidali v južno ste- no župne cerkvice mramornato plo- ščo s jji'imcrnim besedilom in z bese- ('.anii »slavnega. pohorskega pevca«: »In duši Hog vst; t'obro daj, naj vživa večni mir, v njen pravi dorn naj pride, v raj, kjer sreče vse je vir.« zapeli 1. novembra ob 1(5. žalostinke na okoliškem, nato pa na mestnem in vojaškem pokopališču. Skupna pevska. vaja bo 1. novembra ob pol 11. dopoldne v Narodnem domu. Ar- hivaiji naj prineso s seboj Jelenovo »Usliši nas, Gospod« ter Pielovčcvi »Zadnje slovo« in »Oj, Doberdob^. Mestni avtobusi bodo vozili na dan Vsoh svetnikov približno vsake eetrt ure izpred kolodvora na mestno in okoliška pokopališče. V sredo 2. no- vembra bo na kolodvoru na razpola- go dvaje avtobusov, ki bosta voziia na pokcpališči le po potrebi. Vožnja na mestno ali na okoliško pokopa- lišfe starve 3 Din za osebo. c Štetje cbiskovalcev pokopališč. | Kakor vsako leto, se ho vršilo tudi U'tos o Vseh svetih štetje obiskoval- I cev pokopališč. Društvo Rdeči križ bo iiab?rato pri vhödih prispevke za najuhožnejšo. Oddolžite se spominu svojih cliagih rajnkih s tern, da po- mp'R'ate vsak po svojih iiiocVh lajšati bodo. skim. Vojni invalid g. Ivo Rihar, ki je nastanjeii v tamošnjem invalid- skem domu, nam je poslal štiri ya- deže te jablane, ki je v avgustu dru- gič cvetela in sedaj obrodila. c V beju proii tuberkulozi. Odbor krajevne protituberkulozne lige v Celju je imel v petek 28. t. m. zvečer v Zdi'avstvenem domu sejo, na ka- teri jc bilo podano poročilo o letoš- njem delu in sprejetih nekaj pred- logov. Krajevna piotituberkulozna liga v Celju je letos poleti poslala 4 otroke na letovanje ob morju in 4 otroke na Pohorje, 12 osebam pa je dala podporo v obliki Inane v vr?.d- riosti po 300 Din. Učiteljstvo se zelo zanima za ligo, ki ima v celjskem srezu doslej že 27 poverjenikov uči- tdjev; v 8 krajih še ni poverjenikov. Številnim občinam v celjskem, laš- kem in gornjegrajskem srezu ter 28 donarnim zavodom so bile poslane prošnje za podporo. Večina občin je vstavila v svojo proraCune podpore /n ])ictituberkulozno ligo. Prodaja I Z J A V A Z ozirom na objavo v nekem slovenskem listu in na okrožnico konkurenčnega podjeija izjavlja Z V E Z N A TISKARNA V CELJU, da svojega obrata ni pre- kinila, nasprotno da obratuje dalje. ZVEZNA TISKARNA e V Vsjiiik vozi iz Celja mestni av- tobus na dan Vseh svetnikov pbleg rednih vožcnj na Dobi no tudi ob 14. in 18., i/ Vojnika v Celje pa ob 14.30 in 18.30. c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljnbljanf. za Celje in celjsko okolico bo v torek 8. novembra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za niesto Celje v Celju, Raz- lagova ulica St. 8, piitličje levo. v Učiteljski pevski zbor iz Ljwbija- ne ho na svojem vokalnem koncei'tu v nedeljo G. novembra ob pol 5. po- ];oldne v dvorani Ljudske posojilni- ceizvajal duhovne in posvetne umet- ne pesmi jugoslovenskih sVtladate- licv Adamiča, Lajovica, Osterea, Kr- stiča, Milojeviča, Stoleerja-Slaven- skega in Tajčevica. Na sporedu je pa tudi vec narodnih pesmi; tako bo spcred zadovoljil vsakogar. Segajte torej pridno po vstopnicah, ki se do- be v predprodaji v knjigarni K. Go- iTfarja nasl. po izredno nizkih cc- p.ah. 2.C film) t VA- p~oia. 'V y&. ^d-t^. U,,.!UANA CtLJE MAW1QOF) c Upokojene?nu učiteljstvu v Celju in okolici naznanjamo, da se zaradi otvoritve UCite^jskega doma v Mari- l)oi'u običajni sestanek ne bo vršil 5. novembra, temveč v soboto 12. no- vembra in siecr na Bregu »Pri mo- stu«. c Celjsko pevsko društvo ima ta teden pevske vaje: drevi za moški, v sredo za ,ženski in v petek za mešani zbor. Pozivam vse pevke in pevce, da se zanesljivo udeleže pevskih vaj, da pre-štcjemo svoje vrstc. — Pec. c DruŠtv!) »Soča« se bo poklonilo spovninu Gortana in bazoviških mučenikov na slavnostni prireditvi, ki se bo vršila v soboto 12. novembra v veliki dvorani Narodnega doma. Spored obsega pozdravni nagovor, dve pevski toCki, slavnostni govor, zborno deklamaeijo, živo sliko. Za- eetek t o č n o ob 20. Prireditev bo trajala eno uro. Vstopnine ni. Vab- Ijena je vsa narodna javnost, zlasti mladina! c Mladinska sekcija »Soče« v Celju opozarja vse Clane, da se redno ude- ležujejo sestankov, ki se vršijo vsak četrtek ob 20. Prihodnji sestanek s predavanjem bo v četrtek 3. novem- bisa. Vsi in točno! Clani društva »So- če« dobrodošli. e Jablan, ki je letos dvakrat obro- dila, imajo v Moslavini na llrvat- liginih kalkov v trafikah se je slabD obnesla. Odbor bo naroeil propagand- ne d^.apozitivc in uvedel kartoteko za tuberkulozne lodbine. Celjska liga bo debila primeren lokal v Zdravstve- ne-n d's,mu. Občinstvo je nappošeno, (ia bi ne odklanjalo nabiralcev, ki bodo pobirali članaiino za protitu- bcrkiiio/.no ligo. c Zveza tobačnih založnikov za Slo- venijo bo imela svoj redni letni obč- ni zbpri v eetrtek 3. novembra ob 10. dopoidne v hotelu »Evrapi« v Celju. c Sobctni trg. Na Glavni trg so pri- pcljali in prinesli v soboto 29. t. m. toliko blaga, da je postal prostor na Glavnem tigu premajhen in so mo- rali mnogi prodajalei na Slomškov tig. Konec meseca se je poznal v.idi na trgu. Prodana je bila jedva po- lovica blaga. Cone so bile naslednje: piščanci 10 do 13 Din, kokoši 20 Din, komad, krožnik gob (jurCkov) 3 Din, prvovrstna govedina 8 do 10 Din, drugovrstna (> do 8 Din, tretjevrst- na 5 ilo 7 Din kg hiez piivage, zi'ezki 30%' več, teletina 10 do 12 Din, zrezki 40% več, svinjina 14 do 1G Din. Sla- nina in mast sta ee podražili za 1 Din pri kg: slanino brez kože so proda- ja ii po 1G do 17 Din, mast po 18 Din kilogram. Trg je bil tudi dobro zalo- žen s cvetjem, zelenjeni in venei za Vsc svete. c Smrtna kosa. V petek 28. t. m. je umrla v Kristininem dvoru v Med- logu 18 pri Celju v starosti 78 let za- sebnica ga. Teodora Frankova, tašča polkovnika v p., bančnega ravnate- lja in grajščaka g. Kvaternika. Tni- plo so prepeljali v Zagreb in položili v rodbinsko grobnico na Mirogoju k večnemu počitku. V celjski bolnici so umrli: v petek 28. t. m. 32-lctna zidarjeva žena Marija Krempuševa iz Vojnika, v nedeljo 30. t. m. 3-letni posestnikov sinček Franc Prah iz Rjavca pri Rogaški Slatini, v pone- deljek 31. t. m. pa G0-letni dninar Franc Breznik iz LuC. N. p. v m.! c Unuljivost v Celju. V oktobru je umrlo v Celju 22 oseb in sicer 4 v mestu in 18 v javni bolnici. c žrtve nesrež. Ko se je 27-le'tni Franc Roz-nan s Svetja, rudar v Le- povini pri Kostrivnici, vračal v ne- deljo 30. t. m. zvečer z dela, je v te- mi padel v globok jarek in se težko poškodoval na Celu in vratu. — 65- letna dninarica Lucija Stojnškova z Mačkovega brega pri Rogatcu je 27. t. m., ko je nosila vreCo kostanja po gozdu, paella in si zlomila dvoje re- ber. — 25-1 etni dninar Jakob Zorko iz Rifengozda pri LaSkem si je 20. | t. m. zvečer pri padcu na neki stezi zlom.il levo nadlehtnico. — 13-letnj zidarjev sin Aleksander Weissbacher iz Zavodne (Cesta na grad) si je 2G. t. ni. pi i sekanju drv presekal levi kazalec do kosti. — Vsi ponesrečen- ci se zdravijo v celjski bolnici. c Tečaj za cnduliranje. Celjska po- družnica Saveza brivskih in lasu- ljarskih pomočnikov in pomočnic bo priredila v najkrajšem času trime- seCni tečaj za železno ondulacijo, ki se bo vršil dvakrat tedensko v pr>- slopju Delavske zbornice v Razlago- vi ulici. Ta sklep podružnice je tre- ba pi-av toplo pozdraviti, kajti baš brivska cbrt je najbolj navezana na modne spremembe in oni pomofni- ki in pomočnice, ki ne korakajo z vazvojem, tudi ne najdejo primernih siužb. Kakor smo informiiani, name- rava ta agilna podružnica organizi- rati tudi razna. strokovna predava- nja, kar je treba toplo pozdraviti. Ker se bodo tečaj in predavanja :'.&- čela v najkrajšem času, naj se po- močniki in pomočnice, ki se zanima- jo za stvar, zglasijo pri tov. Josipu KuČanu, kjer bodo dobili vse nadalj- ne informacije. c Izgubljeno in najdeno. Dne 2G. t. m. opoldne je bila v Polulah iz- gubljena rdcča usnjata listnira z raznimi listinami na ime posestnika Julija Kramerja iz Zagrada in goto- vino v znesku 80 Din. V ponetieljek 31. t. m. dopoldne je bila v mestu najdena zlata zapestnica. Sport Se o našem nogometu CELJE, 31. oktobra. 0 našem nogometu vobče in še po- sebej o na§em lokalncm nogometu je bilo v zadnjem času dosti govora. Potrebnega, pamctnega in tudi mno- go nespamctnega. Mnogo, da prav mnogo jih je, ki se navdušujejo za to grano s])orta, yili prav redki so, ki Ivočojo za ta sport tudi kaj dobrega in koristnega storiti. PaC pa je ne- štcto onih »dobrih« prijatoljov, ki skušajo pri vsaki besedi, vsakem de- janju pobijati ta sport, pobijati jio- trcbo in vsako siremljenje šii-okih slojev po udejstvovanju v sportu sploh, še posebej pa v nogometu. Tu- di naši mladini naj ne bo dano, da bi' se smela pravilno sportno udej- stvovati. Graditi je lahko; pravilno graditi, in da bo vsem pogojem ab- solutno ustreženo, je pa malo težje. >>e lažje, kakor graditi, je razdirati. In na žalost je razdiralcev vedno več nego zidarjev. Tako tudi v naSem nogometu. Dejstvo je, da je sport potreben. Dejstvo je tudi, da je nogomet ljud- ska igra, igra mas in da se pri tej igri navdušuje vedno veCja množica onih, ki zo sami izvajajo, še veC pa onih, ki hodijo gledat samo tek- movanja tako, kakor drugi zopet (iiuge prireditve. Eni se navdušuje- jo za pijanCevanje, drugi za keglja- nje, nekateri za ribolov, za politiko, za gledališče, za dirke vseh vrst, vča- sih tudi za čisto nemogoče stvari — pa se vendar navdušujejo in vsak je po svoje zadovoljen. In vse te za- bave, potrebnc, kulturne, nepotreb- ne in nekulturnc najdejo pri svojih pristaSih svoj prav. Tako tudi nogo- metna igra. Toda med vsemi nave- denimi potrebami, stremljenji in za- bavami je in čedalje bolj postaja no- gomct činitelj, ki ga ne gre veC pod- cenjevati. Nespametno bi bilo to Po dinar plošč« poso^uje LJUBLJANA CELJE MstRIBOR Älcksandrova 4 stškerčeva 3 Slovcnska IB Veselje do življenja, sposobnost za delo Cutite le, če vaši notranji oi-ga- ni (želodec, jetra, ledvicc) dobro funk- cijonii-ajo, če je vaše telo in vaša kri očiščena tu jih snovi, kar se izvrSi na povsem naraven način s Saxlehner- jevo grenčico HUNYADI JANOS, ce je popijemo zjutraj na prazen želo- dec po pol kozarca. Pazite na etike- to z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. Štev. 88. »Nova Dcba« 31. X. 1932. Stran 3. streinljenje, ta pojav s čisto napač- nimi sredstvi zaustavljati, delali mu težkoče, ga smešiti, da, celo sovra- žiti. S tei\dencijoznimi in lažnimi članki in vestmi mu škodovati, jo volika napaka. Poglcjmo malo naokrog, kaj dela- jo drugje po svetu, in videli bomo, da delajo tam baš nasprotno, nego pri nas. Zato pa tudi uspclii tam ne izostajajo. Saj je nedolgo tega neki nemški politik dejal, da je Nemčiji v Ameriki SchmelHngova zmaga več koristila nego maisikaka slaba poli- tična poteza. Kakor je to paradoks- rio, je vendarle res. Takih primcrov, pa še mnogo boljših, je na pretek Če bi temu ne bilo tako, bi razne kul- turne države ne polagale tolike važ- nosti na razne visoke Sole za telesne vežbe. Tudi naša vlada je ustanovila ministrstvo za, vzgojo naroda in tu- di visoka sola za to je na vidiku in še marsikaj, o čemer pa je še pre- uranjeno govorjti. Če je naš nogomet slab in 5e se pri tekmah dogajajo reči, ki bi se ne suiele, mora biti tudi nekje kriv- da. Nekje morajo biti vzroki, da je do tega prišlo, da ni boljše, da ni dobro in tako kakor zahtevajo naši fcuti, naša morala, kultura in še kaj. Če je sadovnjak še tako velik in če je sadjar slab, mu vse nie ne poma- ga, sad ;bo vedno slab ali vsaj nc tak, kakoi' bi labko bil ob pravilni nogi. Za vsako dosego dobrih uspehov v sadonosniku pa je treba poleg mno- gega znanja sadjarjevega tudi dobr- šcn del — ljubezni. In tega nam rav- no manjka. Znanja, posebej pa še ljubezni za stvar! Zato naš sport in zlasti naš nogomet ne more in ne bo rodil zaželjenih uspehov, kakvš- nih si želi marsikak upliven peda- gog, poiitik, socijolog, zdravnik in narodni gospodar. Naš sport, naš nogomet jib ne more roditi, ker vsi ti činitelji stoje ob strani, ker nikdo ne mara poseči s svojim znanjem in upjivom v ta boleči problem, ker se nikdo noče lotiti dela, da bi iz gni- lega jabolka jzrezal gnilobo. Vsakdo le kaže na dejstvo, da je sad ro< p;nil, nikiJo pa no pomaga. To ni prav! V interest! slvaii, p<>- kreta, ki se ne da več ustaviti in ki tudi ne sme več iti po tej poti, je po- trebno, da vsi omcnjeni činitelji opuste naziranje, da je sport škod- ljiv, nepotrebcn, da je to le izrodck povojnega Casa. Treba bo, da vzame- jo ravno ti, ki so za pravilnost sport- nega pokreta kar najbolj poklicani in tudi sposobni, bie in vajeti v roke in dajo stvari novo, pravilno in na- ge in lade države vredno smer in obliko. Tako in samo na tak naein smemo pričakovati ozdiavljenje na- ših res derutnih sportnih razmer. — o Celjski nogomet CELJE, 31. oktobra. V nedeljo 30. t. m. ob pol 11. dopol- dne se je pričela na sportnem igrišču |ui »Skalni kleti« drugorazredna pr- censivena nogometna tekma med SK Atletik in SK Jugoslavijo iz Ce- 1 ja, ob 15. pa med SK Laškim in SK Šoštanjem. V Ljubljani je SK Celje zopet premagal moštvo TSK Slova- na, ki je s tem definitivno izpadlo iz I. razrcda. SK Atletik : SK Jugoslavija 4 : 1 (1 : 0) Atletiki nastopijo v malo spreme- njeni postavi z Ovelorn v golu, Jane- žičem v desni zvezi in Hönigmannom v ebrambi. Atletiki so v viilni premoči, toda »Jugoslavija« ima v obrambi naj- boljši del svojega moštva in šeie v 40. minuti, v nevarni skrumaži pred golom rumeno-zelenih, se odbije žo- ga od iioge lastnega igralca in od- skoCi v gol. S tem prevzame SK At- ictik vodstvo, toda do konca prve po- lovice se rezultat ne izpremeni. V 20. minuti drugega polčasa šele doseže Atletika drugi gol in v 24. mi- nuti že tretjega, edinega lepo strelja- nega. Že 2 minuti nato pade iz 11 m četrti gol. Temu sledi v 33. minuti ponovna 11-metrovka, toda Hönig- inann zastrelja. Stanje se do konca ne hpremeni. Jugoslavija predstavlja prccej sirovo moštvo, Atletika teh- nično in taktično prevladuje. Gosp. Janežič je sodil ložerno in tudi igra je dosegla šele proti koncu svoj višek. SK LaSko : SK Šoštanj 3 : 0 (2 : 0; koti 1 : 5) Že takoj s početnim udarcem si m.lado, simpatično moštvo iz Laške- ga osvoji nadvlado na zelenem polju in Šoštanj igra ves čas, s prav redki- mi izjemami, podrejeno ulogo. Že zadnjič smo omenili izredno faiineso Laščanov in danes je bilo poleg tega tudi opaziti, da prav dobro obvlada- jo žogo. Imajo dokaj precizen sto- ¦ ping tev so hitri in odločni v napadu in obrambi. šoštanj je nedisciplinirano in sirovo moštvo in dasiravno so igrali vso dru- go polovico samo z 9 igralci, so igro zasluženo izgubili. H koncu prvega polčasa sta moral a vsled grdega sou- la nad nasprotnikom in nad sodni- kom (!) dva igralca SK šoštanja za- pustiti polje. »Šoštanj« očividno po- zablja, da igra nogomet! Goli so padli v 14. in 38. prvega in v (J. minuti drugega polčasa. Abso- lutna premoč Laščanov je razvidna tudi iz razinerja kotov in le izredna smola pred golom je povzročila, da ni rezultat ninogo slabfti za Šoštanj. Sodil je gosp. Svetek zelo dobro. V predtekvni sta igrali rezervi Olimpa in Atletikov z rezultatom 2 : 2. SSK Celje : TSK Slovan, Ljubljana i : 2 (2 : 2) Pelo kvalifikacijsko tekmo so Ce- ljani na tujih tleh odločili po zelo lepi igri in vkljub temu, da jih je sodnik pi ikrajšal za dva gola,1 z gor- njim rezultatom. Vsled pomanjkanja prostora bonio objavili opis tekme v prihodnji številki. V nedeljo (>. novembra bo igral SSK Celje z mariborskim SK Rapi- (iom, ki je v nedeljo 30. t. m. defini- tivno premagal moštvo SK Čakovca s 4 : 1 (1 : 1). Kraj in ?.as tekme še nista določena. — c Sokolstvo Gozdni tek celjskega Sokola CELJE, 31. oktobra. V nedeljo 30. t. m. je celjsko So- kolsko društvo priredilo za svoje članstvo goždni tek. Tekmovalci so se pridno pripravljali za ta nastop in v nedeljo pokazali uspehe svoje- ga treninga. Ker pa so nastopili vsi štiije oddelki, ie tehnični odbor do- ločil dve pi'ogi in sicer za moške od- delke daljšo (4 km) in za ženskc .->d- (klke krajšo (2 km). Start za vse od- (lolke je bil pri »Skalni kleti«. Proga je tekla mimo gostilne »Livadc«, ob robu gozdička do vodnega rezervo- arja in navpično proti gostilni Pišek, odtod na mestno pokopaliŠČe ter na hrib sv. Jožcfa do cerkve in končno mimo vile g. Almosleebnerja nazaj k »Skalni kleti«. Za ženskc oddclke se je proga odeepila pri vodnem re- zoi'voarju na levo do pokopališča. nato preko hriba sv. Jožefa k »Skal- ni kletr«. Rezultati so bili zadovolji- vi. Moški oddelki so startali ob 14., ženski ob 14.30. Vseh tekmovalcev je bilo 35. Rezultati (samo prva tri mesta): Cjlani (proga 4 km,, tekmovalcev 17): 1. Mitrovic Pantelije 21 : 27; 2. Staube Ivan 21 : 28; 3. TkalčiC Her- man 21 : 28%u. Članicc (proga 2 km, tekmovalk 5): 1. Leskošek Elza 14 : IG; 2. Fink Anica 15; 3. Jelen Silva. 15 : 22. Moški naraščaj (proga 4 km, tek- movalcev 8): 1. Šerbec'Adolf 22 : 25; 2. Štepihar Hinko 22 : 28; 3. Kerček Rudolf 23 : 15. Ženski nai'aSCaj (proga 2 km, tek- movalk 5): 1. Cergol Zdenka 14 : 05; 2. Pečovnik Zdenka 15 : 23; 3. Pusov- nik Stanislava 15 : 3(5. Tekmovalrem in tckmovalkam če- stitamo k uspehom, saj je biia to pr- { va tekma v tej panogi in doseženi so bili že tako lepi rezuitati. Pripomniti pa moramo, da je te- mu zanimivemu gozdnemu teku pri- sostvovalo tudi mnogo občinstva, ki je vsemu poteku z zanimanjem sle- dilo ter se o tckmovalcih in tekmo- valkah zelo pohvalno izrazilo. Dopisi Konj ice Lejn sreskega kmetijskega odbora se je vršila 27. oktobra ob polnošte- \ilni udelt-žbi odbornikov. Obravna- vala so se aktualna vprašanja naše- ga kmet.skega sloja. Predsednik gosp. Alojzij Kiižnič je podal poročilo o opravljencin delu od prevzema po- slov in podal obenem bodoci delovni l-iogtam. Odbor je imel tudi prav lepe uspche s svojim delom in tako jt. utemeljeno upanje, da se bo tudi bodoči program izvi'sil. Obravnavala so se vprašanja glede prehi'ane ži- vine v letošnji zimi, vprašanje raz- dolžitve kmetov, uvedba pletarske, slamnikaiske in domače hišne obrti v kmetskih domovih in zadevnih te- fajev. V jauuarju se bo vršila vin- ska razstava, pred njo pa kletarski tečaj v Konjicah. Pri slufiajnostih je bila med drugi.ni sklenjena uvedba V">skusnega klanja živine in določi- tcv mesai'skega ključa za ves srez na podlagi izkušenj pri tem klanju. De- bata je bila. vseskozi stvarna in ži- vahna. Predsedniku odbora g. Aloj- ziju Križniču in tajniku g. Ivanu Nemcu gre hvala za težko in požrt- voval no delo v tej institueiji, ki se tj'udi za izboljšanje položaja kinet- skega sloja. Nevaren pcžar na gradu Goliču pri Konjicah. V soboto 29. oktobra je nastal požar v kozolcu grajščine Go- lič, ki je last gospe Klavdije Hert- love. Naglemu in neustraänemu na- stopu konjiškili ^asilcev se je zaliva- liti, da požar ni segel na grad in go- spod.arsko poslopje. Tako so rešili ta iailicni grad, ki, je v okras konjiške okolice. Vzrok, .nastanka požara je dosedaj nepojasnjen. Skoda je pre- cejšnja in je menda samo deloma krila z zavai'ovalnino. Strelski družini v Konjicah je kr. banska uprava odobrila pravila in bo clružina pričela takoj z delom. Prva seja uprave družine bo v petek 4. novembra ob 18. v Narodne.ni domu. Te seje se bodo udeležili tudi dele- gati strelskega okrožja v Mariboru in strelske družine v Slovenski Bi- strici. Grenčica Hunyadi Janos je najza- nesljivejše in najidealnejše odvaja'no sredstvo. PIERRE BENOIT: 30 KOMIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič Ali se spominjate, dragi prijatelj, slike Gustava Moreauja )>La F6e aux Griffons«? Ali se spominjate tistega dvojnega bitja v tistem zelcnem kraju, ki je manj pi'osojen kakor zreniee Auroi'e Lautcnburskc? To vam bo dalo približno sliko velike vojvodke. Itta neizvestnost, isti strahotni misterij oblik. Čeprav je bila Meluzina tako zelo nežna in nervozna, je bila v primeri s to Titanijo neotesana. To, Cesar vam Moreaujeva slika ne bi mog!a po- kazati, je Mla neka mešanica otroške nežnosti in krepke odloönosti» ki je bila nekaj posebnega v vsem bitju te princese. Nekakšna severnjaška kreolka, ob- enem čutna in. mrtva. Vse na njej je bilo kakor mrzel soj neba in mohkoba snega na solneu. Boki, ki sem jih komaj siutil, so bili precej visoki. Obcutil sein, da bi se ves njen stas vdal objemu, ce bi se privila k tebi. Toda baržun je pokrival vso mehkobo, ki jo da dotik s poltjo. Znoreli bi že ob sami niisli, kako bi bilo, če bi to telo vstalo iz obleke nalik hladnemu in čistemu izviru. Srcdi vseh tistih obrazov, kjer je zaCcio vino rj- sati kongestivne madeže, je ostalo to belo, napol galo bitje kakor Čudež — Cisto in beld. Ustnice je iniela namazane, oči — da povem rc>- nico — s ertalom obrobljene in nohtc čudovit.o rož- nate. Toda flovek čuti, da ji je igraCa ta umetnost, ki z njd druge poskušajo z veliko težavo usiv.ariti lei^oto. Njena lepota se je smehljala. To umetnost je uporabljala sama zato, da hi tem jasneje poka/aiu, da ji ni polrebna. Nasmešek . . . ki blodi po njenem biedern licu, je prisiljen. Sužnja etikete je in mora prilagoditi obraz razmeram. Kdo'r jo bolj pogleda, to šo bolj sluti, ker se na licu pokaže časih mrtvilo in se preiije v živalinost t^r tako polepša njen loj>i izraz. V tem iz- razu je toliko občutkov, kolikor ima prizma barv. Ko bolj spoznam Njend Visokost, born morda labko te občutke še bolj razčlenil. Za zdaj razlikujem v tem blesku samo dva občutka: Zasmeh in dolgočiv^eaje. Ali je 1a ut.rujena ženska tista fantastiena aina- conka, ki «em jo zjutraj viilel? Hotel bi, ,la bi biia taka. Ni mi všeč, da je ta rama razgaljena Pokril bi jo rad s"tczkim bermelinovim plaščem. Okoli nje se meša tucat ljudi. O, dobro vein, da je to njihova vla- darka in da so njihovi pogledi pred njo okoreli od trdosti. Toda če bi vedeli, da jih nihče ne gleda, kako bi se potem izpremenili! Kdo je pravzaprav tisti mali huzar, tam doli, ki se skriva za šopom evotja in pohotno pase svoj i>ogled na goli, !epi rami? ... V prah, nesramnež! Vi-ni se k svojim težkim in neumnim Nemkam, ki imajo ru'ke nalik kloba.sarn in pasove kakor stebre! Ta, ki pred njo stojiš, ni tvojega plemena. Ta ni zate, neotesance! Preziram te in zavidam ti. Zavidam ti tvcj kri- čeči dolman, tvojo zeJeno suknjo, vse zlato, ki sije na tebi tvojo poroCniško cast v sedmem huzarskem polku, ki tvori v poxnanjkanju dnigega hierarhieno zvezo med teboj in tvojim strašnim poikovnikom. Tedaj bi sc lahko približal njej in se ji laskal, kakor delajo vsi ii, zaradi njenega uspeha zjutraj. Lice je skrila v kito perunik, ki jih je tiščala k nosu, in sc milostno zahvaljeyala častnikom, ki so ji čestitali. »Ne, ne! Ne pretiravajte! Vse je samo zasluga Tarasa Buljbe. Čudini sc vam, da ste mi rnogli sle- diti na svojih konjih. V primeri s Tarasom so \aši konji kočijaški.« Morda se mi je samo zdelo, toda lotil se ine je obeutek, da ona ne bi mogla govoriti nemščine z manj tujim naglasdm, tudi če bi hotela. Na ievi je v nekem zelenem kotu zaigrala godba 182. polka valček. Pies se je zaCel. »Pojdima na prosiore, ki so namenjeni za plo- salce, gospoda! Poiščite svoje plesalke, ki se že name jeze! Gros, odvedite me na moj prdstor!« je dejala in vzela roko generala von Eichhorna. Ti Nemci in te Ncmke se vrtc z nekakšno počas- p.ostjo, z nekakšno trdo nerodnostjo. Ostrogc žven- kcčejo. Lepe cesarske barve se pad lestenci stapljajo v bleščeč kalejdoskop. »Gospod Vignerte, ali ne plešete?« »Ne, gospodična, ker zelo slabo plešem. Razen tega bi bila moja čudna obleka smešna in siromašna med temi *ijajnimi uniformami.« »To ni nikakšen vzrok,« je odvrnila Meluzina. »Tande vidimo gospo Wcndlovo, ki bi se prav lepo podala vaši obleki. Pojdite in prosite jo!« »Če bi že moral plcsati, bi räjSi prosil vas.« »Mene? Nimam časa. Moram nadzorovati, skr- beti za uboga zapuščena dekleta in plaüsne plesalce. Piimitc me pod roko in pojdite z menoj!« Krasna ženska, ki sem jo čutil ob svoji strani, mi je vlila neko go'tovost, ki mi je prej manjkala. »Gospodična von Graffeniried! Gospod Vignerte!« Margais naju je klical. Ncdosegljivo eleganten je bil. Sedel je pri veliki vojvodki. Nebesa! Daje mi znake, naj pridem bliže! »Ali vas Clovck ne more nikjer dobiti?« se emeje. »Pridite, gospod!« »Pokažo mo veliki vojvodki. »Madona, poslal sem gospoda. Vignerta, lU-loma tudi za vas. Toda zdi se mi, da se ne poslužujete kaj hiti > darov, ki se vam ponujajo.« Naglo je odvrnila: Stran 4. »Nova Dcba« 31. X. 1932. Štev. 88. Celjska posojilnica d. d. v Celju „Adria , Celje, Narodnidom Gojzerce Smucarce Glasovi iz občinstva Še „grdo petje u Nedavno mho ob.javili v rubriki »Glasovi iz obcinsiya« dopis, ki jo kritiziral grdo petje v javnein lokalu v neki ortki ulici v Celju. Na ta dopis smo prejeli od »prizadetih gostov« »aslednji odgovor, ki ga objavljamo v originalu, brez kakršnekoli korck- ture: »Mi vsi, ki smo bili žc večkrat o'ni inali prijazni znažni gostilnici ki se nahaja nekje v ozki ulici v Celju — sočutsvujemo in ožalujemo da smo ravno teda.j peli ko je gosp. G., šel po omenjeni ulici v svoje dnevno po'se- ču.jočo kavarno. Sočustvujemo z nedolžnim obsoje- nim gostilničarjem ki plaCuje za svo- jc obrt težke davke in mora radi te- ga glcdati da mu je vsak go'st jedna- ko drag tor dinar dobrodošel da lah- ko plačuje svoje davke tudi če ka- tei'i gost zapoje malo bol gla-sno in po domače. Ako gleda gostilničar na svoje go- ste da jih čim več privabi v svoj lo- kal z točno snažno in solidno po- streŽbo: Komu je to dobro? Kedo placuje za njega trošarino in druge davčne obveznosti? Sam mora gledati da prištedi kolikor mo'goce tor gledati da predpisanem roku iste plača. Gospod G. naj ne odvaja gostov iz omenjene gostilne svojim pisanjem kajti vned njimi bi mnogokrat našel svoje j>i ijatelje. GostilniČar je omenil na naše opo- zorilo kaj so godi,: Kolikor vem da so nikdar in se tudi v bodoče ne bo- de pelo v moji gostilni v takem tonu da bi mimo idoči pasanti n em oral i razumoti napeva. Ne spominjam se da bi se kcdaj pelo v drugem jeziku kod sloven- skem in tudi ne tako kod se obsoja da bi se napev ne moral spoznati. Pripominjam pa ako je napev pesmi šel gosp. G. na Bas, — in da se žal ni spo'taknil iajši ob kamen na tlaku ter tako potrpel na trdih tleh in po- čakal vsaj dvo minuti prav gotovo bi inu bil napev še v prav dobrem spominu. Peii so kakor semi dozde- va »Mi smo fantje« itd. torej slovcn- sko pesem. Gosp. G. se le naj raje spodtika nad onimi javni lokali v katerih se resnično poje tako narobe da se bogu smili. Da brezposelni posedajo v omenjeni gostilni (pravi gosp. G.) ta res ni treba tudi gostilničar pravi tako kajti pri njomu je isto kod v Ljubljani »Daj - Dam.1« Ako se pa resno zateCe kakšen brezposelni gost radi malega okrep- Čila v omenjenö gostilno ali naj iste- ga prime gostilničar jn ga vrže ven tako da bodo priletel v kavarno da izroči gosp. G. zahvalo.« »Franc Jcžefcva« grenčica olajšujo proliod lediliiih snovi v kri. Kino Mestni kino Celje, Ponotioljek VA. oktobra, toiek (Vsi svctniki) 1., src- (ia 2. in četrtek 3. novembra: »Kls- met«. Voličasten orientalski zvočni film. V giavnih ulogab Vladimir So- kalov, Dita Parlo, Gustav Fröhlich, Anton Pointner jn Karl E.ttlingejr. Krasni original ni posnctki iz Boo- grada in Indijo. Originalni oriental- V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje in pro- do ja devize in Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podruznici: Maribor, Šoštan ski glasbeni motivi. V žanru filma »Jndijski nagrobni si)omenik«. Pred- igra: Foxov zvoč,ni žurnal. Ne zainu- dite tega izvrstnega sporeda! Pred- stave ob delavnikih ob pol 9. zveCcr, na praznik Vseh svetnikov ob pol 5., pol 7. in j)ol 9. zvečor. Otvoritev urarske delavnice Celje — Aleksandrova uiica 2 Herman Loibneggcr Kupujem zlat« PRATIKE Blasnikove, družinske, dopisnice za Miklavžo, Božič in Novo leto kupite zelo ugoduo v knjigarni Franc Leskousek, Celje, Glavnitrg 16 Učeneč s primerno šolsko izobrazbo z vso oskrbo v hiši se takoj sprejine v trgovini Jos. Plavc, Celje, Vrazov trg 1. :. STEFAN 5TRAŠEK CELJE, KovaSka ul. 1 Pripoiočani svojo veliko zalogo čev- Ijev lastnega in tovarniškega izdel- ka. Oddajam na obroke pod lastno ceno. Popravila čevljev točno in poceni. Velika p»-atika ! Družinska pratika f VELETRGOVINA S PAPIRJEM KARL GORIČARu^ celje KRALJA PETRA CESTA 7 KNJGARNA, ZALOGA UMETNJN IM MUZIKALIJ ---- ............. . .= priporoča za sezono : = Kr*ep( «vüe« in barvaoi papir-, jaslice, putke tn perje x& rože. VeKika izhiva umetniOi, vosčitnih, pokrajünskih, Iju- bavnih, šaljiivih i^ francoskih n««zic|Bednic po konkurenünih cenati Franjo DoKžan kleparstvo, vodovodne insfalaciie, strelouodne naprave Prevzema vsa v zgoraj nauedene stroke spadajuča dcla in popravila — Cene zmcrne — Postrežba točna in solidna Celje Za kresijo 4 Telefon 245 Jabolke za prešanie ?e dobe pri tvrdki Martin Sum er, Konjice. Krojaškega pomočnika dobro izvežbanega, za moSke zirnske suknje in damske plaSče sprejmy takoi Kar) Kramer, Celje, Ljubijanska c. 19. Pianino aii kratek klavir preigran, dobro ohranjen, kuoim. Pismene po- nudbe z nataiičniini podatki iti skiajno ceno pod šifro »TakojSnje plačilo« na upravo lista. Javna dražba teriatev iz konkurzne mase Lestgaka Fr*wca, trgovca na Brogu pri Celju, se vrši dne f.9. nowemijr-iä ob 8. zj. pri okrožntm sodišču v Celju, soba §t. L Interesenii se opozarjajo na to prodajo s pozivom, da se dražbe udelcžijo. Dr. Božič Anton, odvetnik v Celju kot konk. upravitelj. Oddata se dve wnebflciiraiii sobi v ni'zini koiodvora, ena z tno, druga z dverna posteljama. Naslov v upr. lista. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem eiektrii- nem pražariu. &&roi Loibner, Celje Kralja Pclra c. 17. — Pri „Ztoncu^ Delikatese, specerija, scmena. 991EHC9 iz boljše rodbine s primerno Solsko izobrazbo sprejme FOTO PELIKAN^ Celje, Razlagova ulica. Najvarnejö in najugodneje se naiaga tfsKar pri pupiSarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica v CE^ J, KREKOV TRG (v lastr.i palači pri kolodvopu) Prihranküm rojakov u Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga visgcjo sodišča, tcr nnložbam cerkjenega in obcin- skega denarja posveča posebno psžnjo Hranilnica daje poso- jila na zemljiŠča po najnižji obrestni meri Use prošnje rešuje brezplacna Za hranilne vloge jamči poietj Lct moctn föllO z vsem Premoženjcm prcmoženja hranilnlce äC IBI691U vCIJC in vso davčno močjo Ürejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobc« in Zvezno tiskarno Milan Četina. - Oba y Celju.