imsm Leto XX. Stev. 225 GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK ivan Šinkovec UREJA UREDNlSKI ODBOR List izhaja vsak dan razen petka. — Cena 10 dinarjev .LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA B. OKTOBRA 1934 // MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK II OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« VELIČASTEN ZBOR SLOVENSKEGA LJUDSTVA NA OSTROŽNEM Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov to geslo je postalo naša živa stvarnost Ogromni množici, kolikršna se še ni nikdar zbrala v Sloveniji na enem kraju, je govoril predsednik republike maršal Tito Nekaj mesecev se je vsa Slovenija pripravljala na »Šta i, da sveč - - - 1 Pr Ostrožnem prelivajo ogromne množice ljudi in ure- veliko praznovanje, na partizansko proslavo »Štajerska n ,------------- . __ p toda zdaj, ko se še vedno po prireditvenih prostorih > pro: m. Že po pripravah smo lahko sodili, da bo ta ila vse podobne dosedanje svečanosti. v bori Proslava prelcosi J^jo prve nepozabne vtise, je splošna ugotovitev: da-n&šnja proslava je bila ne le največja, pač pa je tudi presegla vsa pričakovanja. čestital vsem enotam k temu po- , več kot 350.000 ljudi se je pred- t Ostrožno manifestirat svojo pri-membnemu prazniku. General- sednik Tito podali na glavno tri- padnost idejam, za katere so v I. stopnje Šlandra, VI. sluge za narod udarna brigada Slavka XII. udarna brigada Miloša Zidanška, II. udarna brigada Ljube Šercerja in XIII. udarna brigada Mirka Bračiča. VDV brigada pa j je bila odlikovana z Redom bratstva im edimstva I. stopinje. Nekdanji komandanti teh brigad so prevzeli iz rok Vrhovnega komandanta ta visoka odlikovanja. podpolkovnik Dušam Kveder je burno, kjer so ga pričakali trije narodnoosvobodilni borbi tudi na prebral ukaiz Vrhovnega komam- ! pionirji ter poklonili predsedniku štajerskem deset^ tisoči žrtvovali dami a ©Im* roženi h sil, s katerim so bile odlikovane z Redom za- . _ otrok padlih borcev izročil pred- Titu, je ves prostor zadonel od sedniku Titu umetniško oprem- naivdušenih besed im ploskanja: ljen album z originalnimi posnet- j »Heroj Tito, Tito-Karaelj, Ti toki pohoda XIV. diivizije na Šta- Partija« im podobno. Ves slav- jersko, ki jih je posnel oče tega nostni prostor je bil ena sama mladinca v boju na štajerskem | reka navdušenja. Predsednik Tito . . . — padli fotoreporter XIV. divizije ! je začel govoriti, pa je spet moral nih nesoglasij, kakršna smo imel Jože Petek. j počakati, ker se vihar navdušenja ! v stari Jugoslaviji. Mi smo začeli V imenu prireditvenega odbo- ..................... življenja. Rekel sem že, da na n ni lahko, večkrat sem že rekel, da nam ni lahko — in v resnici nam ni lahko, ker imamo tudi še zdaj vse mogoče težave. Toda če J pogledamo, če presodimo, kaj smo' pravzaprav že uredili in glede česa nimamo več težav, bomo videli, da smo v resnici že zelo veliko storili. Oglejmo si eno izmed najvažnejših vprašanj, vprašanj naših notranjih, narodnost- Predsednik Tito govori Celje, 19. septembra 1 so se borili na štajerskem. Med _ Že včeraj je majhno naselje njimi ni biilo skoraj nikogar, ki Ostrožno naraslo v veliko mesto, se mu ne bi na prsih svetilo eno *-*aines zjutraj pa so se začele že il^. ve^ odlikovanj, mnogi med nji- m narodnimi pe- Q'a vse rano valiti proti Ostrožnemu nove in nove množice ljudi. z vseh krajev Slovenije so prišli, Pa tudi iiz Hrvatske in drugih krajev Jugoslavije. Ze dve uri Pfed pričetkom glavne proslave je ■ul ves, velikemu amfiteatru podoben slavnostni prostor poln Prelivajočih se množic, le pred £laivno tribuno je bil še prazen Prostor za borce Štajerskih brigad. Pod glavno tribuno je bil pojavljen poseben prostor, na katerem se je razvrstil zbor nad ‘500 pevcev ter 500 godbenikov, ** so izpopolnili! program pred Pričetkom glavnega sporeda s Partizanskimi in narodn Srniiani. p Se nekaj po ,osmi uri so nad '-°Jjem ležale megle, ki pa so se Za’čele trgati in vstalo je čudovito Poznopoletno jutro, kot da se tudi karava raduje z večstotisočglavo ^nožico, ki je prišla iz vseh stra-!’•. da še enkrat manifestira svojo "Orbenost, svojo enotnost, da iz-r.^2i vst\ spoštovanje svojim vo-'iitelj‘. >n Slovenc. . .... ___ —_________________ nim svojim duhom, s takšno svo- ™ Makedonci in drugi, vidmjno velikega osvobodilnega boja, re-1 jo dostojanstvenostjo in s takšno da razlike med nj.iuni ne samo po volucionarnega boja naših nuro- j svojo doslednostjo so si pridobili zedinjenju (ko so bile se bolj dov, ki je spremenil socialno po-, velik ugled po vsem svetu. Tak- okrepljene) .temveč tudi po koncu dobo naše družbe, boja, ki je šen ugled, kakršnega si naši ljud- voint‘ I’lll?° k'1*® majhne. I osrečilo ustvaril perspektivo nadaljnjega I je prej niso mogli niti zamisliti. se nam je odstraniti to zlo,_ ki ir razvoja naše družbe, perspektivo, ■ /.daj ves svet vidi v novi Jugo- P1®! slabilo, trio in razdruževalo ki je zdaj jasna slehernemu na- slaviji ne deželo, kot nekateri go- naše narode —• ,m to re ena izmet' šemu človeku. | vore, v kateri delajo nekakšne naj večjih n asm pridobitev Zdaj nah na najbolj zamotanih strojih in ustvarjajo razne dobrine za “rečo našega ljudstva, za izboljšanje življenjske ravni naših delovnih ljudi. (Odobravanje ploskanje.) Če hodiš po naši želi, vidiš, da zdaj ni niti enega kraja, v katerem ne bi bili očitni v tej ali oni obliki sadovi našega poizkuse, temveč deželo, ki je mo-I čan činitelj v skupnosti narodov, ' borečih se zdaj, da bi ohranili I mir in ustvarili možnost sodelo-| vanja med raznimi narodi, ne glede na razliko v sistemih. Drži, da imamo težave, toda začeli smo iz nič, začeli smo po vojni z golimi rokami, kot smo tudi v vojni začeli z golimi rokami. Imeli smo tudi med tem ve-likim delovnim bojem za izgrad-' njo nove družbe, za izgradnjo Seveda so to sadovi stoičnega nove Jugoslavije neverjetno ve- boja od 1941 pa do 1954, boja like težave. Kako bi ne bili tuko proti okupatorju kakor tudi potemtakem ponosni na tako ble- za dosego boljšega in srečnejšega je Jugoslavija monolitna, duhovno monolitna dežela, njeno 1 juti; stvo je enotno, njeni ljudje — Srbi im Hrvatje, Slovenci, Makedonci in Črnogorci — ljubijo to skupnost, socialistično skupnost in sleherni ima na svojem področju v svoji republik-i vse možnosti da se razvija v kulturnem in go- (Nadaljevanje na 2. strani) P . - - - gledamo podobo naše dežele, naše nije Boris Kraigher, generalpol- nove Jugoslavije, če pogledamo, i n. ir_.t xr-—- jn general- v čem vse je socialistična Jugo kovnik K ost a Nagy major Milan Zeielj. Predsednik Tito je obšel častno četo, nato pa sprejel raport, ki mu ga je podal v imenu post:rojenih enot nekdanje IV. operativne cone generalpodpolkovnik Dušan Kveder. Predsednik Tito je zatem obšel zbrane brigade, se ustavil pred vsako posebej in jo pozdravil, nato pa stopil pred mikrofon in slavija nova, bomo videli, da so se ti sadovi pokazali izrazito tudi v nekoč najnolj zapuščenih krajih, v katerih prej ni bilo niti cest, kaj šele podjetij in tovarn, v katerih pa imamo zdaj nova naselja, nove tovarne, novega duha ljudi. Mladeniči in dekleta, ki so prej pasli koze in ovce, in ki niso vedeli, kaj je železnica in tovarna, delajo zdaj v naših tovar- Poglcd s tribune na del ogromne množice med govorom predsednika Tita zaito, kor batno dobi 2 in pol mil ijona ton iimiiliiijon in, 600.000 ton. ralli, četudi domoe ne M-w>m Množica ljudstva, mogočna in ogrom.ia kakor morje, je z zanimanjem in živim odobravanjem (Nadaljevanje s 1. strani) spodarskcan in v vseh drugih ozirih. In ne samo to, temveč Se več. Ustvarili smo takšno skupnost, v kateri se je ljiudiski oblasti posrečilo doseči, da se Ijiudje zanimajo in da razumejo potrebo po tem, da je treba v okviru takšne skupnosti tiste kraje in tiste republike, ki so iz katerih koli raizilogov v minulosti zaostali, dvignita n« isto raven, na kateri so tudi druge republike. Tudi ta primer priča, kako hvaležna je takšna ideja, kako hvaležna je takšna politika, ki pomaga zaostalim, da bj se dvignili in da bi vsi skupaj uživali iste pravice, tako gospodarske kakor druge in vse možnosti za razvoj. Mi smo glede toga dosegli velik uspeh. Kmalu bo napočil čas, ko l>o vprašanje pomoči zaostalim dokončno urejeno. Bosna je v tem oziru že dohitela druge napredne republike. Gre samo še za Makedonijo in Črno goro, toda tudi to bomo čez leto ali dve lahko uredili. Tako se zdaj v Jugoslaviji narodi ne glede mi narodnost in drugo .stvari čutijo popolnoma enakopravne, ne pa zapuščene in zapostavljene. Na takšni skupnosti so zainteresirani, v njej imajo možnosti za svoj razvoj, za razvoj v takšni skupnosti, kakršno smo ustvarili, za kakršno se je zavzemala naša Ko- munistična partija pred voj no, za kakršno se zavzema naša Zveza komunistov tudi po vojmi. V skupnosti., ki je za nas c (lino možna, da bi ustvarili lepše im srečnejše življenje. (Močno in dolgotrajno ploskanje.) Veste, da prihajajo zdaj iz tujine razni ljudje v našo državo, veste, da nas obiskujejo ljudje z vsega sveta, kajti Jugoslavija, nova Jugoslavija je postala v resnici privlačna točka zn najnaprednejše ljudi in celo tudi za tiste, ki niso napredni, ki pa ho, čejo vedeti, kaj se pravzaprav dogaja tukaj in kako je možno kaj takega pod komunističnim režimom. Le-ti p/ihajajo v našo državo, da bi sc prepričali, na čem sloni takšna enotnost naših narodov, takšna monolitna sila, takšna dostojanstvena človeška celota, kakršno imamo pri nas v Jugoslaviji. In ti ljudje vidijo, tla gre zu tisto, kar je zdaj jasno slehernemu človeku v Jugoslaviji, razen tu pu tam kakemu sovražniku našega družbenega sistemu. Da so namreč jugoslovanski narodi ’ lahko srečni samo v takšni skupnosti in v takšnem sistemu,-kakršnega imamo zdaj pri nas (ploskanje). Seveda mi nismo takoj skraja našli popoln sistem in ni bilo vse takoj tako, kakor smo si želeli, kajti naša država je bilu zaostala in treba je bilo najprej izboljšati njeno industrijo, razen tega pa tudi opraviti mnoge druge priprave. Naš sistem se je postopoma čedalje bolj razvijal v smeri čedalje popolnejše oblike. Nam tudi zdaj vsakdanje življenje kaže, kaj vse je treba izpopolniti, in mi bomo tudi v prihodnje izpopolnjevali svoj sistem. Tudi zdaj torej še ni vse, kakor bi moralo biti, drži pa, da smo prišli zelo daleč. Vzemimo na primer našo decentralizacijo. Nekateri ljudje iz tujine dvomljivo presojajo smotrnost decentralizacije in pravijo, da bo v decentralizirani državi, v kateri živi več narodov, nastal kaos in da ne bo več monolitna država. Toda pokazalo se je, da smo mi z decentralizacijo tako upravno, kot gospodarsko, ter z izročitvijo raznih podjetij in tovarn v upravljanje delovnim kolektivom sprostili do neomejenih možnosti tiste ustvarjalne sile naših delovnih ljudi, ki sleherni dan čedalje bolj prihajajo do izraza. Pokazalo sc je tudi to, da smo vse to pravočasno storili in danes vidimo, da jc treba nadaljevati to pot. Seveda pa moramo pri tem hkrati zdraviti in odstrunjevnti razne negativne pojave, katerih korenine segajo še v našo minulost. Tudi v tem je ena izmed največjih naših pridobitev, ki nam jo je dala naša ljudsku revolucija. O naših gospodarskih problemih Tovariši in tovarišice, ko zdaj govorimo o naših težavah, bom omenil nekatere izmed njih, ker sodim, da '}€ zelo važno govoriti o tem. Omenil bi samo nekatere napake, nekatere pomanjkljivosti, ki jiiih moramo odstraniti O teh pomanjkljivostih je bilo že govora, toda le-te so najbolj zakoreninjene v naši preteklosti in nam povzročajo v sedainjcm sistemu precej ovir in težav. Dejal sem, da nam je decentralizacija ogromno koristili«, ker je sprostila ustvarjalne sile in nam omogočila razmah pobude. Toda pri t em so prišite do izjraza razne lokaliistične težnje, glede katerih ne moremo reči, da je lokaliiizem nacionalno pobarvan. Lokalizem zdaj pri nas ni več nacionalno pobarvan, denimo tako, da bi se pojavljal kot lokalizem Slovenije, Hrvatsikc, Srbije itd. Ne gre za to, temveč gre za drobnejši lokalizem, za to, da ljudje često gledajo samosvoje drobne, svoje najožje korisiti, ne vidijo pa celote naše skupnosti V našem sistemu pa mora imeti sleherni naš delovni človek; sleherna naš državljan vselej pred očmi celotno našo skupnost in s tem vskladiti svoja prizadevanja in svoje želje, in sicer tako, da ne bo škodil drugim. Dalje, v našem gospodarstvu so pomanjkljivosti, ki izvirajo še iz nekaterih naših zakonov in uredb. To velja na primer za nepravilno razdeljevanje dohodkov. Mi smo izročili tovarne in podjetja v upravljanje našim delovnim kolektivom zato, ker to zahteva novi socialistični družbeni sistem. To zrfhteva novi sistem, kajti brez takšne poti — da delavci sami upravljajo podjetja, da so lastniki proizvajalnih sredstev imeli in tudi čim več dali družbeni skupnosti. Nekateri inštrumenti teh naših uredbah in zakonih so sc zduj pokazali kot zavora teh naših teženj. V marsičem so krivi tega tudi razni odbori spodaj, ki često preveč globoko Sežejo v dobiček, ki sa delavci ustvarjajo, tako da delavci včasih od tega nimajo veliko koristi. To pa jih ovira, du bi še bolj povečali svoj prispevek in se še bolj potrudili. Seveda bomo morali te pomanjkljivosti tudi formalno “odstraniti, toda s in da lahko tako čimbolj razvijajo svojo pobudo in najlaže izboljšajo svojo življenjsko raven — mi ne bi mogli storiti velikega koraka naprej. Toda, mi smo opravili decentralizacijo in dali podjetja v upravljanje delavcem zato, da bi to koristilo tudi ostalim našim članom družbene skupnosti, vsej naši družbi, da bi bilo to vzpodbuda za izboljšanje delovne storilnosti in dela delavcev po podjetjih, da bi le-ti duli čimveč od sebe. da bi saini čimveč interesiranosti naših delovnih ljudi, da bi ustvarili čimveč raznih in najkvalitetnejših dobrin za našo družbeno skupnost. 1 Želel bi, tovariši in tovarišice, povedati nekaj tudi o naših gospodarskih problemih sploh. Mi smo vrsto let, pa tudi letos, ko smo mislili, da bo žetev najboljša, imeli smolo, da je bil donos v kmetijstvu slab. Seveda to ne sme navdajali naše ljudi s skrbjo, ne smejo se bali, da ne bo kruha _-.i_ i— i dobili namesto ton pšenice le Mi bi moli bil več kot za 100.000 vagonov manjši, kakor simo predvidevali, uvoziti okrog 30.000 do 40.000 vagonov pšenice. Zalo ni treba, da so ljudje zaskrbljeni, da pri nas ne bo kruha itn zato ni treba nasesti raznim govoricam špekulantov, da ne bi, ne povsod, toda ponekod, prišlo do zmede. Drži. da moramo uvoziti okrofj, 130.000 vagonov pšenice, toda mi smo že storili ukrepe glede tega in pšenica je že na poti. Sicer ne vsa, toda ze imamo zagotovljenih 40.000 vagonov im raizcn tega še toliko, torej skupno .000, Ostalo bomo kasneje na- Tudi takih prizorov je bilo mnogo. — Ljudje so splezali na drevesa, da bi videli tovariša Tita mesta naslavljam svoje besede na tiste, ki mislijo, da je tovarna navadna molzna krava in da je iz nje zdaj treba izvleči vse, kur se da (odobravanje). Delovni kolektiv, komuna in skupnost morajo biti celota. In komuna, v kateri deluje tovarna, _mora prav tako upoštevati pravice in dolžnosti delovnega kolektiva, ki upravlja podjetje, kot jih upošteva, denimo, osrednja ali republiška oblast. Komuna ne sme imeti drugačnega stališča o tein in paziti mora, da s svojini ravnanjem ne bi zmanjšala, da ne bi oslabila za- avlli, tako da bo prehrana našega prebivalstva docela zagotovljena. Ogromen trud je bil potreben, da smo nabavili to pšenico, rid česar dobivamo velik del kot polnoč iz Amerike, Vrednost vsega tega znaša okrog 100 milijonov; in sicer ne dinarjev, temveč dolarjev, če upoštevamo mast im vse drugo. To je za našo plačilno bilanco ogromni a ©bremenitev. To nam otežkoča, da bi izpolnjevali svoje obveznosti do tujine. Vse to je zelo težavno, toda moramo storiti — in to bomo tudi storili. Zato želim uporabiti to priložnost, da vam povem, tovariši in tovarišice,. da je velika in težavna stvair graditi socializem s takšnim trudom, ko je treba uvažati celo žito, kajti, če nam ne bi bilo treba uvažati žita, ba nam bilo veliko laže. Želel bi reči, da pri nas še ni dovolj razumevanja glede tega. Ze večkrat sem dejal, da pri nas razsipajo, pogostokrat sem dejal, da ne upoštevajo doVolij tistega, kar imamo in kar bi nam lahko za- dostovalo. Ce pogledamo na primer, kako pri nas trošimo kruh oziroma pšenico, in primerjamo to z drugimi deželami, ki imajo višji standard, bomo videli, da pride v Jugoslaviji na prebivalca 200 kg kruha letno, v Italiji pa, ki prav tako potroši veliko za kruh in druge izdelke, 154 kg, v Franciji 126 kg na prebivalca, v Nemčiji 124 kg, v Belgiji 109, na Nizozemskem pa samo 99 kg. Mi torej porabimo dvakrat več kot te dežele z visokim življenjskim standardom Zakaj je tako, zakaj pri nas tolikšen pritisk prav glede tega najbolj kritičnega živila, glede pšenice? Menim, da tiči vzrok predvsem v tem, da je pri nas tradicija takšna, da ljudje nimajo dovolj izbire glede prehrane, ker je njihova glavna hrana kruh in ker ne mislijo na fižol, krompir in drugo, ker jim je postransko vse tisto, kar je v nekaterih državuh poglavitna hrana. smo mogli postavljati pogojev niti glede obresti niti glede rokov odplačila, takih pogojev, kakršni bi nam ustrezali, ker nismo mogli izbirati. Takrat smo, da bi lahko sklenili pogodbo o kakem kreditu ali drugih stvareh, morali privoliti tudi v to, da plačujemo dolgove stare Jugoslavije, na primer razne investicije, ki so jih imele pri nas Anglija, Belgija, Francija, Švedska itd. Z vsemi temi smo sklenili pogodbe in se zavezali, da bomo to odplačevuli in to tudi delamo, toda vse to je veliko breme za nas. Uvozili smo razne stroje iz teh držav, ki so nam bili potrebni za naše tovarne, vi pa veste, koliko raznih tovarn imamo zdaj v Jugoslaviji in kako ogromno stanejo te tovarne, ti stroji, ki jih moramo plačati. Mi smo na primer 1. 1952 odplačali 13 miljard in 900 milijonov dinarjev, oziroma 46 milijonov dolarjev. To je velik znesek. Leta Tovarfši Marinko, Tito, Kardelj in Leskošek na slavnostni tribuni Razen tega pa pri nas razsipamo in trošimo veliko več, kot bi bilo včasih potrebno. Nočem reči, da velja to za vse, ker vem, da naši delovni ljudje ne morejo trošiti več, kot imajo denarja za kupovanje, toda po vaseh razsipajo in ne trošijo ten živil smotrno. Če bi malo spremenili sestavo prehrane, če bi malo bolj kombinirali, menim, da bi bila tudi hrana boljša. Laže pa bi tudi opravili s temi težavami. Seveda bomo ukrenili vse, da bi v naši deželi pridelali več pšenice, toda spričo pičlih površin, ki jih imamo pri nas, pa tudi tiste, ki jih bomo osušili itd., kakor tudi spričo naglega naraščanja našega prebivalstva in nagtega spremj-njatija sestave prebivalstva, ki iz vasi prihaja v mesto, bomo morali še nadalje uvažati žito. Kasneje ga bomo laže uvažali, kajti čez nekaj let ne bomo imeli dolgov, ki jih imamo zdaj, imeli pa bomo več naših strojev in drugih proizvodov za izvoz. Tedaj nam bo laže, zdaj pa s tega mesta pozivam naše ljudi, naj upoštevajo, koliko skrbi in težav nam povzroča ta problem, in koliko nam bi bilo laže, čo bi malo bolj pazili na prehrano in bolj varčevali. Vi veste, kdaj smo prevzeli obveznosti do tujine in s Kakšnimi roki. •Prevzeli smo jih takrat, ko so nas pustili na cedilu, ko so bili prekinjeni z nekaterimi sosedi vsi naši tako gospodarski kot politični in drugi sporazumi, ko so proti nam začeli gospodarsko blokado. Takrat še nismo imeli stikov z zahodnimi državami, niti trgovinskih niti drugih, oziroma smo jih imeli zelo malo. Morali smo takrat na hitro roko začeti razna pogajanja z zahodnimi državami, da bi dobili kredite, da bi lahko nekako nadaljevali gradnjo naše države in prehranili naše prebivalstvo. Seveda takrat ni- 1953 smo odplačali 23 milijard 300 milijonov dinarjev ali 78 milijonov dolarjev. Plačevati moramo v dolarjih, v tuji valuti, ker nočejo sprejeti dinarjev. Letos zinaša odplačilo dolgov 25 milijard in 600 milijonov dinarjev. Pri tem mislim na obveznosti, ki potečejo letos, predvsem obveznosti do Anglije v znesku 5 milijard, do nekaterih drugih držav pa manj. Vse to ni veliko v primeri z našim narodnim bogastvom in tistim, kar smo že ustvarili. Toda, vidite, zdaj moramo na vseli straneh izpolnjevati svoje obveznosti, razen tega pa uvažati tudi kruli in drugo. Toliko ne zmoremo. Naš izvoz še zdaleč ni dosegel takšne stopnje, da bi lahko kril primanjkljaj v naših obveznostih do tujine. In ne samo to, temveč so tudi malone vsi najpoglavitnejši nuši izvozni pridelki, kmetijski pridelki, letos slabi. Kaj lahko izvažamo izmed kmetijskih pridelkov? Izvažamo lahko nekaj mesa, prašiče in drugo, torej malo. Vse to nam kaže, tovariši in tovarišice, da moro ne samo tisti iz vodstva, temveč sleherni naš človek, vse nuše ljudstvo neprestano misliti, kje bomo dobili denar, du bi vse to plačali. Kakor mora misliti tudi na to, da je treba čimbolj varčevati, da bi lahko odplačali dolgove. To bo trajalo še dve ali morda tri leta, toda lotos je pritisk najhujši. Potem nam bo laže. Ku-snoje vam bom povedal, zakaj nam bo laže, povedati pa vam moram, da jc letošnje leto za nas precej težavno. Prosili smo države, katerim moramo letos odplačevati svoje obveznosti, da bi odložile odplačilo za nekaj let. To sc nam je posrečilb doseči pri Nemčiji zdaj pa se nam obeta tudi pri Angliji. Upamo, da se nam bo to posrečilo glede vseli v tem oziru zainteresiranih držav, kajti le-te zelo dobro vidijo, da smo ini silidna država, vidijo, zakaj le* tos ne moremo odplačevati. Te države dobro vidijo vse to. Najbrž pa tudi upoštevajo, da so nam prej, ko smo bili v težavnem položaju, včasih postavljale tudi malo hude pogoje. Lahko rečcin, du nuin je ljubo, kjer to upoštevajo, kajti svoje bodo dobili — in to ne bo dolgo trajalo — nam pa bodo tako pomugali. Vidite, tudi to je velika skrb, ki mora biti skrb slehernega našega človeku, vseh naših ljudi. Tovariši, pri nas so sc v zadnjem-času začeli pritoževati glede podražitve nekaterih stvari, čeprav ta podražitev ne dosega neke nenormalne višine. Res jc tako in vprašanje je, zakaj jc ta dvig cen, ali je to posledica krize našega gospodarstva, ali nečesa drugega? Ne, to ni posledica krize našega gospodarstva. P°* dražitev je posledica nerazumevanja raznih ljmdi, bodisi tistih, k’ so v industriji im ki izkoriščaj0 svoj monopolistični položaj, bo* disi tistih v trgovini, najpogosteje v trgovini Njih ne zanima skupnost, njih ne zanima, aili bodo n* trgu nastale motnje iin če h° Crišlo do nestabilnosti. Toda i jih moralo zanimati, ker n* vseeno, ali bo trg stabilen ali ne. In vendar, glejte, povzročajo nam težkoče in na razne načine umetno navijajo cene. Podražitev torej ni posledica zvišanja proizvoda in stroškov. V zvezi s tem bi hotel omenit1 tudi zelo negativen pojav, da podjetja, v katerih skušajo ustvariti presežek dobička, ne z izboljšanjem delovne storilnosti, temveč z navijanjem oen iin da gredo celo tako daleč, da zmanjšujejo Pr°" izvodmjo, da hi bilo povpraševanje po njihovih izdelkih večje to da bi potem zvišali cene, To je nesramnost, to je umikam! V nn& skupnosti ni mestu za talko P°i" moranje! (Odobravanje.) Razumljivo je, da mora vsak naš človek z odporom reagirati na takšne poskuse. Storiti bomo morali p°' inerne ukrope, da se to ne l>o več dogajailo. Povečanje cen je torej v glavnem posledica nerazumevanja nekaterih ljudi, ki so na odgovornih položajih im Vi izkoriščajo svoj monopol i»fw5ni položaj. Tovariši in tovarišice, govoril sem že o tem, da so v naš«« plačnem sistenVu anomalije, ki tu im tam škodijo našim delavcem in da zaradi njih delavci ne dobivajo svoiih polnih pred viden«1 plač. So taiki primeri, vendar niso pogosti. Tudi o tem bomo govorili. Izboljšati moram«* plačni sistem in storiti vse, da ne bi nihče v svojih lokalnih okvirih samo* voljno kratili osnovnih načel nagrajevani ja delavcev, ki jih Je treba uveljaviti, nagrajevanja P° učinku, po prispevku, po delu. Zdaj imamo še nepravilno raz* delievanje dobička v posameznih podjetjih tildi zato, ker je nagrajevanje precej nivfclirano, ker sc ni povsod uvedeno načelo nagTa; jevamja po zaslugi, po delovni storilnosti. To bomo morali pra[V tako popraviti v naših inštrumentih, da bi tudi tako povečal' zaimiimmnje im intenzivnost, da <>* še bal j sprostili ustvarjalno p°* budo naših delovnih ljudi. Evo, tovariši in tovarišice, t° so nekatere stvari, ki nas ne morejo oviraiti na naši poti, ki Pa nas vendar motijo, da ne napredujemo hitreje, ki kdaj pa kdaj vnašajo zmedo, ker imajo ljudje spričo izkušenj v preteklosti pravico, biti zaskrbljeni, če do tak® stvari tudi »daj pride. To vnaša zmedo in nestabilnost v n aco skupnost. Te stvari lahko odstranimo im jih bomo odstranili, vendar nam morajo pri tem pomagati vsi tisti Ijiudje, ki so odgovorni za takšne anomalijo. (Nadaljevanje na 3. strani) VELIČASTEN ZBOR SLOVENSKEGA LJUDSTVA NA OSTROŽNEM Podjetja smo dali v upravljanje delavcem zato, da bi to koristilo vsej naši družbi 'mm mimmm VELIČASTEN ZBOR SLOVENSKEGA LJUDSTVA NA OSTROŽNEM Pripravljeni smo sodelovati le s tako evropsko skupnostjo, ki bi uničila nasprotja med narodi Zdaj bi želel, tovariši in tovarišice, kor vem, da vas to za-n|mu, povedati nekaj tudi o zunanji politiki. Reči moram, da v sedanjem položaju ni lahko go-v°riti o zunanji politiki. Človek *n°ra najprej videti, kaj bo nastalo iz vsega tega, kajti na sve-' tu je precejšnja zmeda. Reči moram tudi to, da ni veliko ljudi, N bi vedeli, kaj bo jutri. V gla-1 'ali ljudi je nastal precejšen Kaos; Jnz lahko edino le vem, za-saj je do tega prišlo, ne pa tudi, 8ko se bo to zaključilo. V zunanji politiki je namreč zdaj tnnogo elementov, ki navdajajo SVN s skrbjo in o katerih ni moč j r,‘ci, kaj bo iz njih nastalo. . Kakšen je na primer zdaj položaj v Evropi? Videli ste, da je nedavno v Bruslju in v franco-, skeni parlamentu bila EOS poražena. Nikdar nismo bili prepričani, da bo EOS oživela, vselej stno govorili, da je to nedonošenček, da je to nekaj umetnega, nekaj, kar ne kaže, da bo uresničeno, ker so začeli graditi na na-' pačnih temeljih. Dejali smo: ka-boste vzpostavili evropsko nhrambno skupnost, ko pa tisti, K' hi naj bili sestavni deli te monolitne udarne sile, žive ko pes jn mačka in imajo med seboj cel k,uP nasprotij. Poglejte, vzemimo Francoze in Nemce in uredite ne-Kako najprej to zadevo, da vi-ninio najprej, kaj bo s Posarjem, Poglejmo, ali se bodo Francozi Vselej ozirali nazaj, Nemci pa gojili revanšizem itd. Poglejmo, uli le glede tega moč najti kako fešitev — ali se lahko ti dve nfžavi, ki naj bi bili osnova za Jntegracijo Evrope, sporazumeta. ioda to so prezrli in so hoteli P° vsej sili ustvariti organ, telo, jčnkršnega so si zamislili v tistem Kritičnem času, ko niso imeli niti v°jske, niti drugega, telo, ki so Ka zasnovali na hitro roko. Po-'em je šlo naprej in nato je prišlo neuspeha. Sodim, da to ni no-nena katastrofa, da so še možno-in poti, da bi v Evropi vzpostavili odnose, ki bodo prinesli samo varnost glede na zunanji syet, temveč tudi varnost znotraj ..-Vrope same. Če zdaj vzpostavljamo evropsko skupnost, ki iz-'lrn iz minulih časov, iz časov, Ko so ljudje sodili, da je Sovjetska zveza zelo grozeča agresivna Velesila, in ko niso bili oboroženi, J® treba spoznati tudi to, da je oaj na svetu vzpostavljeno ravnovesje, da so danes tudi oni Skočni in da naglica ni potrebna. Mlaj je večja nevarnost znotraj č-vrope same, kajti v sedanjem Položaju, v takšnih okoliščinah nssta ja jo elementi, ki utegnejo ne v bližnji, pač pa v daljni prihodnosti privesti do .tega, da bi se ponovilo, kar smo doživeli v prvi 'n drugi svetovni vojni. Ko nam-®c ustvarjamo enotno Evropo, JPoramo pomisliti, kaj bo v bodočnosti, čez deset, dvajset let. 'n pri tem pa paziti, da sc ne bi JOkdar ponovilo tisto, kar je že n>Io. Mnogi evropski narodi se naitireč zdaj boje, da bi se uteg-?'lo ponovili nekaj podobnega. ?r se je pripetilo v minuli voj-lV> ker ne vedo, kakšne demonske sile utegnejo v tej ali oni jržavi priti na krmilo, ker ne vc-[J0’ ali ne bo v knki državi spet ^agal fašizem itd. , Menim, tovariši in tovarišice, n Pa sem povedal tudi tistim tuj-.e,n, ki prihajajo k meni, da je reha glede tega zelo premišljeno prepoti. Prizadevati si je treba, I hi ti narodi pozabili na rainu-,flsh Mi smo pozabili na minu-,°sl. se pravi, odstranili smo liste 'pde spomine, minulost samo pa ‘Psrno pozabili in vemo, da bi v Prihodnje lahko pametneje de-.au- Se več, mi smo tu na Bnl-'anu, kjer so razlike glede si-■ternov velike, pozabili razne spo-rr 'n drugo in ustvarili silno I po skiipnost, ki je pripravljena, da gre do kraja v obrtimbi svoje neodvisnosti in medsebojnega sodelovanja. Ali so v Evropi večji antagonistični problemi, kot smo jih imeli tu? Ni jih! Sodim, da gre tam za razmeroma manjše probleme, ker je tudi njihov sistem istoveten. Če hočejo rešiti svet pred novo katastrofo, potem zdaj ne smejo ustanavlja/-ti blokov in se samo v vojaškem Motiv v gozdičku pred začetkom prosluve oziru pripravljati zoper nekoga, temveč morajo paziti na to, kako bodo ustvarili kolikor toliko znosne razmere v Evropi sami in postopoma odstranjuti antagonistične elemente, ki so še živi. To pa je možno, treba se je le manj ozirati nazaj, a bolj naprej. Prav tako je treba manj potencirati razno neposredno nevarnost (po mojem mnenju zdaj ni neposredne nevarnosti', agresije), tembolj pa skrbeti zn evropsko skupnost, za združitev Evrope, da bi ustvarili čimbolj zdravo, podlago, eimboljše medsebojne odnose. Dejali smo, da smo pripravljeni sodelovati s takšno evropsko skupnostjo, s takšno skupnostjo v novi obliki, ki bi uničila nasprotja, ki bi ustvarila medsebojne tesnejše vezi in sodelovanje v tistih vprašanjih, ki so v prid vsem evropskim narodom, da smo pripravljeni sodelovati s takšno EOS, nikakor pa ne s tisto, kot so jo prej zasnovali. Kaj bodo zdaj storili, ne vem. Hočem p^ reči tole — to pa sem dejal ondan tudi nekemu tujemu državniku — da namreč sodirri, da nimajo prav tisti, ki bi želeli imeti Nemčijo stalno na verigi. Tega ni moč storiti, ni moč tako vitalnega in tako sposobnega naroda, zavedajočega sc svojega narodnega obstoja, imeti dolgo časa na verigi. Ravnati tako z njim, pomeni storiti, da bo iz njega nastalo prav takšno bitje, kakršno je nastalo po prvi svetovni vojni, zato, ker so delali napake. Nemčija ima pravico, dobiti v skladu z mirovnimi pogodbami svojo suverenost. To sem povedal. Treba je omogočiti, da se toliko, kolikor ustreza tudi interesom drugih narodov, oboroži, ne sme pa biti militaristična. Skratka, čutiti se mora enakopravno, tako, da tisti elementi, si zdaj tam ponovno rovarijo, ne bi spet dobili tal pod nogami in v prihodnosti spet spremenili Nemčijo v državo, ki bi ogrožala sosedne narode. Na to je treba paziti in to sem jim stalno govoril. Na to je treba paziti, ne pa samo težiti za- tem, da bi zdaj po vsej sili ustvarili fronto — oboroženo fronto. Saj imajo že Atlantski pakt. Sodim, da Atlantski pakt. ki je imel svoj čas »raison d’etre«, dobiva čedalje bolj politično ideološko obarva- no lice’— to pa je boj proti komunizmu. Za nas je zato nesprejemljivo, kar so nam nekoč svetovali — naj se pridružimo Atlantskemu paktu. Mi smo prebarvani s socialistično barvo, v jiloku pa, ki ima protisocialistične težnje, ni prostora za nas (ploskanje). Lahko sodelujemo v zvezi z raznimi vprašanji, mi lahko sodelujemo, in deloma sodelujemo z Atlantskim paktom, toda samo glede nekaterih omejenih vprašanj, v vprašanjih boja proti agresiji, v vprašanju ohranitve neodvisnosti, tako naše kakor teh držav tu. i Toda sleherni ideološki boj,1 sleherne morebitne namere v zvezi s preventivno vojno, so nam tuje in glede tega mi ne moremo sodelovati. Tu na Balkanu smo napravili posebno formacijo. Balkanski pakt med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo (ploskanje). To je formacija, ki ni obarvana z nobenimi ideološkimi barvami, to je formacija,’ ki je nastala iz nujnosti, zaradi obrambe neodvisnosti in mirnega življenja, formacija, ki ni naperjena zoper nikogar, ki nima nobenih preventivnih ali drugačnih namenov proti nikomur, tem-. več je njen cilj edinole ohraniti svoje meje, ohraniti mirno živ-' 1 jen je. To je za nas zadostno poroštvo, da ta del Evrope ne bo tako lahko postal sod smodnika., V sedanjem razdobju so vse! vojne že postale za ljudi nesmi-l selne, kajti, kot je pokazala no-l vejša zgodovina, nobena vojna j ni rešila vprašanj, zavoljo kate-l rili je nastala, temveč jih je samo še bolj zapletla, odnosi pa i so postali čedalje slabši, in zda j 1 grozi, da bo prišlo do vojne, ki I bi utegnila biti samomor človeštva. Z vojno torej ni moč urediti spornih vprašanj na svetu. Poiskati je treba druge načine, da bi uredili sporna vprašanja, pa čeprav bi to trajalo ne vem kako dolgo. Vsaka vojna, pa čeprav samo krajevna, pomeni namreč za človeštvo nazadovu-nje, pomeni uničenje ne samo človeških življenj, temveč tudi uničenje pridobitev človeštva. Mi smo ogorčeni nasprotniki vojne. Seveda iz tega ni treba povzeti sklep, da smo nekakšni brezpogojni pacifisti, predvsem pot našli. Mi smo zoper takšen boj in zato se ne moremo strinjati zdaj s propagando, ki jo zunaj uveljavljajo frontalno proti komunizmu. Pravijo nam: »Pri tem mislimo na sovjetski komunizem.« Dobro, jaz ga ne bi imenoval tako. Če govore zoper komunizem, potem to pomeni, da morajo biti proti komunizmu kot ideji Marxa, Engelsa in Lenina, proti novi ustvarjalni ideji, ki poganja družbo naprej. Mi smo proti takšnemu stališču in se ne moremo s tem strinjati in se tudi nikdar ne bomo. Mi smo sicer našli svoj način glede izgradnje socializma, našli smo novo, drugačno pot. toda vsebina mora biti resnično socialistična. Sloneti mora na teh mislih, velikih mislih naših velikih učiteljev Marxa, j Engelsa in Lenina. Mi smo že omogočili in si prizadevali na vse kriplje, da bi oplodili v praksi te velike misli, te velike ideje, da bi jih v naši praksi oplodili, da bi ustvarili resnično podobo socialistične države. In mi ravnamo tako tudi zdai — in to delamo na srečo naših narodov — tako, da nam nihče glede tega ne bo mogel ničesar očitati. Dejal sem že. da je za ogromno večino človeštva postalo nesmiselno reševanje spornih vprašani z vojno. Toda sporna vprašanja so. Kako jih naj zdaj rešimo? Seveda ne morem dati recepta. Toda vztrajno je treba stopati po poti, ki vodi k temu, da bi ta sporna vprašanja mirno uredili. Želel bi poudariti neko drugo stvar, to pa je vprašanje možnosti obstoja takšnega sveta, kakršen je, socialistični, komunistični. kapitalistični in kaj jaz vem kakščn še. Na svetu imamo države z raznimi sistemi. Mar morajo le-te zdaj začeti križarski pohod druga proti drugi? Mar mora tista, ki bo močnejša, vsiliti drugi svoj sistem, ali pa morajo sodelovati v takšnih razmerah, kakršne so? Sodim, da je edini izhod zdaj prav v tem sožitju različnih sistemov na svetu. To ie edina možnost, da bi se izognili spopadom. Prdv takšno sožitje pa zahteva, da prekinejo propagandni ideološki boj v takšnem obsegu, ko celo groze z vojaško silo itd. Sožitje med ljudmi proti agresiji, proti vojni. To je zdaj naša naloga in naloga vseh naprednih ljudi. Naša država., ki je bila tudi doslej v Združenih narodih in povsod v prvih vrstah tistih/ ki so prispevali k ublažitvi sporov med narodi, ki je vselej dajala zdrave realistične predloge in si tako pridobila velik ugled, zlasti pri tistih državah, ki so iimele sebične misli in cilje — mora nadaljevati v tej smeri. In naši ljudje, ki bodo šli ven, pa tudi tisti, ki bodo ostali pri nas, morajo delati, da bi se mednarodni spori, če jih že ni moč docela odpraviti, vsaj ublažiti,. Naša politika sodelovanja z vsemi državami je, glejte, našla svoj izraz v nedavni vzpostavitvi dalje prepirati z njiiimi? Nihče nima te pravice. Morda bi komu to tudi prav prišlo, toda nam to ni všeč in ne samo nam, temveč tudi vsemu svetu. Sleherno takšno dejanje prispeva zdaj na s vidu bolj ati manj k pomiritvi položaja. To pa je bilo potrebno, da ne bi rekli,, da je tu najnevarnejše žarišče. Doslej so govorili, da je , Jugoslavija najbolj oborožena, da ji je treba pomagati iitd., vselej pa so pri tem misliti tudi nekaj | drugega. Zdaj nami ne sega voda j d,o grla, Billi smo osamljeni od 1 vseh in nismo se bali. In zato se nam je treba sedaj še manj bati, j kajti imamo močno armado, imamo enotno ljudstto, imamo tisto, o čemer odloči pošteno in hrabro ljudstvo (močno odobravanje). Pozdrav! — Borci so s • i , a vili svojega vrhovnega komandanta Na slavnostni tribuni smo borci za mir, znali pa se bomo tudi biti, če nas bo kdo napadel (močno ploskanje). Reči sem hotel, da je sleherna vojna nesmiselna, ideološka vojna pa je še bolj nesmiselna. Pod ideološkim bojem, ki ga bijejo s propagandnimi sredstvi, se skrivajo tildi druge stvari, imperialistične itd. Notranja' ureditev raznih držav je stvar narodov teh držav in oni bodo sami .sposobni najti pot. ki ustreza njihovim interesom. Prej ali kasneje bodo to je potrebno in možno v tem smislu, da lc-ti sodelujejo glede tistih vprašanj, ki so v interesu vseh. Nobene države pa ni, oziroma ni dveh držav na svetu, ki ne bi imeli med seboj skupnih interesov, na podlagi katerih bi lahko sodelovali. Seveda je to videti deloma kot utopija, če pogledamo, kako se danes zunaj stvari dogajajo. Toda to ne bo utopija, ko bodo ljudje razumeli, da je edini izhod, edina možnost sožitja, mirnega sodelovanja in delovanja ponovnih dinloma+el^h odnosov s Sovjet ko zvezo, ..! i.1;.au>ko, Bolgarijo, Romunijo, Albanijo in zdaj tudi s Čehoslovaško. Kakšni so biilii naši odnosi do nedavna, kaj smo doživeli od 1948 do zdaj? Kakšno ogromno škodo je naše ljudstvo utrpelo, kakšnemu strahovitemu psihološkemu im drugačnemu pritisku smo bili izpostavljeni, kaj vse niso počeli zoper nas? Toda tisti trenutek, ko so rekli, da žele normalizacijo, smo odgovorili: Evo, mi smo zato. Mi nismo zamerijiive.i. sodimo, da je absolutno nemogoče, da vzdolž naših mejia žive ti n »rodi — s katerimi nismo bili sprti, temveč smo bili sprti z njihovimi vodilnimi ljudmi — a da ne bi vzpostavili kolikor toliko normalnega stanja, da bi končno vendarle odstranili spore, ki so se doga jali, da bi več ne ustvarjali hude krvi 1 med našimi narodi. Skratka, prešli smo prek tistega, kar je bilo. 1 Seveda tega ne bomo pozabili in tam, kjer bo treba, bomo to tudi povedali. Toda mi smo to postavili na eno stran in mislili na normalizacijo kot bistveno vprašanje za naše življenje in za odnose s, temi narodi. Seveda ta normalizacija ne poteka ravno tako hitro, v zadnjem času pa kaže, da so tudi oni spoznali, da ne more bili normalizacija samo v besedah in da bo treba le-to pokazati malo tudi v dejanjih (odobravanje). Tudi oni so krenili v tej smeri. Pozdravljamo ta njihov poskus, pozdravljamo ga in radi nomo sprejeli sleherni Izraz dobre volje. Seveda to morda nikdair več ne more biti tako sto-| odstotno, temveč bo vodno združeno z zrncem pbiniislcka,, Toda kljub temu sl bomo vendarle prizadevali, da bomo storili i vse, da bi ta normalizacija dobila pravilen izraz, da bi bila koristna teko za nas, kakor tudi zanje. t Sodimo, da je to prispevek k miru in da moramo to storiti. Da, gre za normalizacijo, toda s kakšnimi pogoji? Tudi to hočem povedati. Te normalizacije s Sovjetsko zvezo, Bolgarijo, Cehoslo-vaško, Madžarsko, Romunijo in drugimi ne moremo opraviti takole na slepo srečo, sc objeti in poljubiti med se boj ( ko da je vse minilo. Ne, ta normalizacija ne more pok a žiti in ne sme poka-ziiti naše sedanje zunanjepolitična smeri v tem smislu, da bi spremenili zdaj naš odnos do zahod-I nih držav, s katerimi smo v naj-težavnejših trenutkih sklenili razne pogodbe in razvili sodelovanje. Glede tega se pri nas ne ( bo ničesar spremenilo. In sodelovali lx»mo z njimi, kakor tudi do-, slej. Ta normalizacija ne sme I vplivati niti na naš notranji raz-1 voj, na našo pot v socializem. , Ta normalizacija mora izključiti I sleherno vmešavanje v notranje 1 zadeve drugega (močno odobravanje). V skladu s tem načelom vam ponujamo našo roko, sodelovali bomo tudi v gospodarskem oziru, pa tudi na tistih področjih, kjer je potrebno. In kjer bomo spoznali, da ^je pravilno, da se strinjamo — tudi v političnem oziru. Predvsem svetom govorimo jasno, ničesar ne skrivamo za kulisami, vselej smo bili odkritosrčni in danes povemo naše stališče o tem vprašanju odkrito pred vsem svetom. Pa naj kdo misli, kar hoče, I kajti naša vest je čista — prizadevamo si, da bi dosegli veliki . cilj: mir in sodelovanje med narodi (močno in dolgotrajno odobravanje ter ploskanje). Evo, tovariši in tovarišice, to sem vam hotel danes tukaj povedati. Naj živi naša federativna ljudska republika Jugoslavija! Naj živi republika Slovenija!« Ali ima zdaj kdorkoli pravico Konec govora predsednika re-očitati nam, češ da zdaj ne bi bila publike so prisotni pozdravili z potrebna ta normalizacija in da dolgotrajnim odobravanjem in bi se morali namesto tega še na- ploskanjem. spremljala govor svojega dragega voditelja — predsednika republike maršala Tita ZBOR SLOVENSKEGA LJUDSTVA NA OSTROŽNEM Ustvarjati boljše življenje svojemu ljudstvu in hkrati podpreti progresivne sile v svetu - to je najčastnejša naloga (Nadaljevanje s 3. strani) Po mitingu so se predsednik Tito in ostali gostje napotili proti hotelu »Savinja«, kjer je Pavle Žavcer v imenu slovenskih partizanov izročil predsedniku Titu monumentalno granitno mizo s spominskimi bazami, ki spominjajo na proslave v Dolenjskih Toplicah, na Okroglici in Ostrožnem. Ob 13. uri so priredili svečano ko je poudaril, da se s ponosom spominjamo tistih velikih dni, je tov. Tito govoril o vlogi Komunistične partije in njenih najboljših sinov med vojno, ki so s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom ustvarili pogoje zu naše kasnejše zmage in uspehe. Zlasti je poudaril vlogo komunistov v razvijanju in uresničevanju bratstvu in enotnosti naših narodov, kar je bilo po- Jugoslavija biti tretja sila med dvema sedanjima blokoma in de-j jul, da naša država nima teh' teženj, da pa bo vselej v prvih, vrstah tistih, ki se bodo borili proti agresiji, proti sleherni ideološki in preventivni vojni. Zaključujoč ta del govora je tov. Tito poudaril, da ni bolj čustne naloge kot ustvariti boljše življenje svojemu ljudstvu in hkrati podpreti progresivno sile na svetu, da bi tako dosegli zmago duha strpnosti in sodelovanja,1 da bi bila za vselej pokopana ideja vojne kot metode za urejanje medsebojnih sporov. Na koncu je predsednik Tito nazdravil nadaljnjim uspehom delavcev prt tovarnah, na srečo vseh delovnih ljudi, na razcvet naše socialistične dežele in na mir po svetu. Vsi navzoči so toplo pozdravili besede predsednika Tita, ki je, pozdravljali od prebivalcev teh krajev, zapustil Celje ob pol treh popoldne. RUDNIKI Sl BODO LAHKO NABAVILI POTREBNE ZAŠČITNE NAPRAVE do 30 odstotkov svojih amortizacijskih skladov Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta je na svoji seji 17. t. m. proučeval več perečih gospodarskih vprašanj ter nekatera vprašanja v zvezi s študijami o možnostih širšega izkoriščanja energetskih virov Jugo-I slavije. ' Na seji so proučevali tudi podrobno poročilo o higiensko tehnični zaščiti v rudnikih in sklenili, da se okrepi delo inšpekcijskih organov ter tedajo začasni predpisi o Zaščiti v rudnikih in o delu rudarske inšpekcije. Tl 1 predpisi bi bili v veljavi do objave ustreznih zakonov. Sklonili 1 so tiuidi, da bo rudnikom omogočana nabava opreme iz tujine do 30 "/o njihovih amortizacijskih skladov, s katerimi samostojno razpolagajo, Podjetju bi tako 'lahko ugodno nabavljala devize za sredstva in naprave za zaščito Maršal Tito predaja odlikovanje polkovniku Sekirniku za Šlandrovo brigado kosilo, katerega so se Delegacij« Zveze borcev potuje na Norveško Beograd, 19. sept. (Tanjug), vansklh internirancev, našim na-Nocoj potuje na Norveško de- rodom pa nov razlog za prijatelj-legacija Zveze borcev NOV, ki sk° spoštovanje ljudstva Norve-se bo udeležila spominske sveča- Ske. nosti in odkritja spomenika ju- *Na tej spominski svečanosti goslovanskim Internirancem, pad- na Norveškem bomo v imenu lih in umrlih med drugo svetov- Zveze borcev Jugoslavije poča-no vojno v nemških koncentra- stili spomin sinov naše države,« cijskih taboriščih. Ob tej prilož- je rekel na koncu Ilija Došen, nosti je vodja delegacije Ilija »zavedajoč se, da s tem izražamo Došen izjavil, da je ureditev po- tudi čustva ne le njihovih družin kopališča in postavitev sporne- 111 članov Zveze borcev, marveč nika umrlim Jugoslovanom naj- tudi vseh narodov Jugoslavije.« boljši zgled prijateljskega razpoloženja norveškega naroda do na- Dobava barv za Turčijo rodov Jugoslavije ter prijatelj- . (T skih pdnosov med obema dežela- ’ 1 • • • Uanjug). ma. Grobove približno 3000 Jugo- Niška tovarna komičnih iz- slovanov obdajajo, čeprav so od- de-lkov »Pomorarljetije dobavna j širjeno na govedo, prašiče in njihovo meso, pozneje pa še na pocinkane cevi, milo za pranje, žveplene barve in svinjsko galanterijsko usnje. Te dni pa so bili' uivedeni iz- dela. Ta sredstva bi nakupovala ob najnižjem uvoznem koeficientu brez slehernih dopolnilnih razlik v deviznem obračunu. Odbor zu gospodarstvo J® proučeval tudi poročilo o odunen davku na kmetijski dohodek po katastrskem dohodku. Proučeval je tudi ugovore k uporabi predpisov o davku na dohodek. Petletni načrt Turistične zveze Jugoslavije sprejet Turistična zveza Jugoslavije je sprejela petletni načrt, ki določa modernizacijo in graditev turističnih objektov v 66-tih kra; jih Jugoslavije (9 v Slovenijf' 29 na Hrvatskem, 6 v Bosni il Hercegovini, 5 v Srbiji, 11 v Cl®1 gori in 6 v Makedoniji). Predpisani so izvozni kontingenti za bombažne tkanine in nekatere izdelke železom Da ne bi prevelik izvoz dolo- ton, za valjano žico na 500 1°"’ čenih vrst blaga povzročil po:; na vlečeno žico na 500 ton in slabšanja preskrbe domačih po-1 vlečeno pocinkano žico na 20” trošnikov in dviganja cen na do- ton. inačem trgu, je gospodarski odbor Zveznega izvršnega sveta letos začel predpisovati izvozne kontingente. 2e od začetka leta 1 ZaKrcb. 19. septembra (Tanj 8 veljajo izvozni kontingenti za ža-, P° vsej Hrvatski se je da gan les iglavcev in konstanjev 1 znčel z različnimi športnimi P ekstrakt za strojenje ter za svi-nec, baker cink in valjane oz. ~ »Teden tehnike« na Hrvatskem vlečene izdelke iz bakra. V juliju je bi’lo kontingentiranje raz- daljeni od njih domovine, prija- raznim turškim podjetjem 100 teljska Čustva in spoštovanje nor- *on zemeljskih barv. razen membno tako med osvobodilno veškega naroda. To prijateljstvo Sedaj so v teku pogajanja o predsednika Tita udeležili pod- vojno, kakor tudi pri premaga- se je kovalo v vojni, saj je tudi dobavi še 50 ton teh barv ter predsednik Zveznega izvršnega vanju povojnih težav v’izgradnji norveški narod prestal preizkuš- precejšnjih množin ostalih ke- sveta Edvard Kardelj, predsed- socializma in v obrambi naše nje, bil boj in prispeval velike mičnih izdelkov. Kaže, da bo to- 1 vozili kontingenti še na bomibaž- nik Ljudske skupSčine LR Slo- neodvisnosti. žrtve za svojo svobodo in neod- varna Pomornvlje sklenila tudi ne tkanine in nekatere izdelke venije Miha Marinko z ljudskimi V svojem nadaljnjem izvaja- visnost. Zavoljo tega je ta pote- pogodbe o dobavi barv in diru- črne metalurgije. Du se zagoto-poslanci, predsednik Izvršnega nju se je predsednik Tito dotak- za norveškega naroda in vlade gih predmetov z nekaterimi za- ve zadostne koiličine tekstilnega sveta Lil Slovenije Boris Krai- nil govoric o tem, češ da hoče uteha družinam umrlih jugoslo- hodmimi deželami. ’’ ’ *- ■»—- • r>------ gher s člani sveta, predstavniki oblasti iz Celja in okolice, preživeli borci štajerskih brigad in predstavniki družbenih in političnih organizacij teh krajev. Med kosilom sta predsedniku Titu nazdravila sekretarka Mestnega komiteja ZKS za Celje Olga Vrabičeva in polkovnik Franc Dolničar. Ko »e je zahvalil, je imel predsednik Tito krajšo zdravico, v tfttnri ir nredvsem izrn/il kvo-1 velik© moderne mlekarne za ljjuli v Kateri je preavsem izrazu svo o ZH klltcr0 je ZIlatein del strojev je zadovoljstjfo, da je preživel ] na ruzpolugo mednarodna orga-današnji dan med udeleženci te nizaeija UNICEF. Na pol sgrajcne nrnulnvo 1 pbjekte ol) Vodovodni cesti Je lani ««10*1,. ,___ . prevzela Glavna zadružna zveza. Predsednik lito je zatem go-, Qradn1o so nadaljevali, ventiar Jim Je voril O značaju boja ljudstva V Sele pred kratkim uspelo dobiti za teh krajih, ki je bilo izpostav- dovrSftev potrebno Investicijsko posoljeno okrutnim poskusom oku- patorja, da bi ga uničil. Potem od katerih bo mogoče letos uporabiti Dograditev moderne mlekarne v Ljubljani je zagotovljena Odobreno je posojilo v višini 300 milijonov dinarjev te od lota 1951 se vleče gradnju Stisnili smo si roke Ostrožno pri Celju, 19. sept. Ze d petek, potem pa o soboto, vso noč na nedeljo in še danes zjutraj so se zgrinjale množice iz vse Slovenije na veličastno partizansko srečanje na Ostrožnem. Z udeležbo so se najbolj odrezali Štajerci, pa tudi ostala Slovenija je poslala svoje ljudstvo. Prišlo je tudi mnogo Slovencev, Hrvatov in Italijanov iz Istre, Kopra in Trsta. Večina ljudi Je prebila noč kar na prostem na Ostrožnem, kjer se zdbuva ni jenjala tja do zore. Podjetja, ki so imela tu paviljone, se res niso mogla pritoževati zaradi kupčije (čeprav so bile nekatere cene nekoliko zasoljene), kajti ob takih praznikih človek že poseže v žep. Med drevjem so zagoreli številni taborni ognji, ob njih pa so zavriskale harmonike in se je razlegala zlasti partizanska in narodna pesem. Kdo bi se zmenil za spanec, ko pa je tu družba starih vojnih tovarišev, o starih partizanskih oblekah in z okrašenimi titovkami, ko se spet stiskajo partizanske roke v krepak, radosten pozdrav? V teh razgovorih ob tabornem ognju, ki je odganjal popolnočnl hlad, da je bilo prijetno toplo, so si obujali spomine, hkrati pa se je krepila zavest: Poglejte, tovariši, koliko se nas zbira na takšnihle praznikih! Dolenjske Toplice, Okroglica, poleti smo se našli v 2lebu pri Črnomlju, danes pa tu: na slavju, ki je po prvih vtisih najmogočnejša proslava po vojni. Kdor , le more, pusti ob takih prilikah dom in prihiti za dan. dna na ljudsko slavje. Četrtimi vseh Slovencev je bila danes tu, na Ostrožnem, da pregleda prehojeno pot in st nabere novih spodbud za delo naprej. Kje na spetu so tako enotni, kot smo v 199 milijonov, vstalo ipa prihodnje leto. Tako laliko naposled upamo, da se bo Zadružna mlekarna v Ljubljani, ki zdaj obratuje v neprimernih prostorih v Maistrovi ullel, lahko sredi prihodnjega letu preselila v nove, muderno zgrajene ln opremljeno objekte. Na slavni stavbi mlekarne so gradbena delu skoraj 4 celoti dovršena. Treba jo iuvrSltl le Sc nekatera Inštalacijska dela, tako da se bo kmalu'lahko začela montaža na prav. Tudi kotlarna za paro je že pod streho. 1’rvl od obeh parnih kotlov je pripravljen za montažo. Pod streho jo prav tako tudi poslopje zu laboratorij ln upravo, zgradba za delavnice in garažo za 12 kamionov pa mora biti v surovem zgrajeuu do konca leta. V Klavni stavbi bodo postavili dva kompresorja za hladilne napruve s skupno zmogljivostjo 100 tisoč kalorij, prihodnje leto pu bodo prenesli v novi objekt še kompresor iz stare mlekarne, tako da ho dovolj M Vnltl-nnnrnrlit Tn- I možnosti r,u hladno vskladlščenje do jMa ljudje, koliko naroua. IO I uo.OOO litrov mleka na dan. Za novo liko ga Še SVOJ Ziv dan nisem ! mlekarno dobuvljenl stroji za paste-videla sk'Upaj.€ rlzacljo, ža pranje ln za polnjenje ' ‘ | steklenic so zdaj začasno postavljeni že vse jutro SO ljudje polnili v Stari mlekarni ln bodo poznoje pre-K in ncsonl v novo. V zemunski tovarni prireditveno areno, Ki je zeio ZmaJ pj >(J |7(IcIhII fil) cn 8troj zil primerne prostor za velike pri- pranje steklenic, prvi te vrste v naši reditve, kajti osi udeleženci lepo državi, ki ga bodo v kratkem pre-vidijo na tribuno. Se včeraj je ‘*kU8,» v navzočnosti strokovnjakov. bilo nebo prepreieno z oblaki vzklik, poln presenečenja in radostnega začudenja: Jugoslaviji, kje zmorejo tako veličastna ljudska slavja?l Ali potem kaj čudnega, da se je POLOVICO MLEKA PRIHAJA. DANES V MESTO NEKONTKO-LIUANO MIMO MLEKAItNE in tudi ponoči so se zvezde skrivale, toda danes ob deseti uri dopoldne, tik pred pričetkom glavne slovesnosti, je sonce predrlo ] Danes predeluje Zadružna mlekar-meglo iti hipoma oblilo Ostrožno, im v Ljubljani dnevno la.oou do ic.ooo da se je kopalo V prijetno topli litrov mleka (od tega oddaja okrog Tntnr, iorlal io st n nil rin tri- 90011 ,ltrilv "a ilan v steklenicah za luči. 1 očno tedaj JC stopil rili l dojenčke). Novu mlekarna pa bo buno tudi tov. maršal I ito in im&iu zmogljivost sh.mmi litrov in bo množica je vzvalovila V nuvdu- vse to mleko lahko oddajala V. ste- šenern pozdravljanju. Po proslavi l^rM^ pI^Ju se je radostno razpoloženje Sto- mleku V Ljubljani pa je seveda nino- tisočev še bolj razživelo. Toda... fto^večjitj saj prihaja danes nad p.o- mnogo prijetnejše je bilo vse to doživljati, kot pa opisovati, ko se človek zaveda, da suhe besede še zdaleč nikakor ne morejo posredovati veličastnosti današnje proslave. M. Z. lovlco mleka v Ljubljano mimo mlekarn. To mleko, ki g a prinašajo oziroma dovažajo v mesto mlekarice, po večini prekupčevalke, pa ni niti pregledano, Še manj pa seveda pasterizirano. Kakor drugod po svetil. Iiomo morali tudi v Ljubljani po zgraditvi inoderne mlekarne Iz zdravstvenih razlogov prepovedati dovažanje In oddajo nepasterlilranega mleka. 0(1 velikih mest v Jugoslaviji je Skoplje kot prvo v državi po zgraditvi moderno mlekarne že Izdulo tuko prepoved. blaga za domači trg, je Zvezni' izvršni svet izdal odločbo, po kateri je do konca leta dovoljeno izvoziti 15 milijonov kvadratnih metrov botnibažnih tkanin in tkanin j,z celulozne volne bombažnega tipa. Za izvoz teh tkanin je odslej potrebno odobrenje uprave za zuinanjo trgovino. Z drugo odločbo pa so dolo- r _________^ ________________ čeni kontingenti in izvozni koefi- .domačVLn"tuj'e “gosto." Znano le cic/n-tj za nekatere izdelke žele* ^ jg tudi pozimi na Hvaru nii»9 vanji »Teden tehnike«, v kate' rem bo sodelovalo približno 60.000 članov »Ljudske tehnike*’ Pobudo za to množično prired1' te v je dal Glavni odbor Ljudske tehnike Hrvatske. Med »Tednom tehnike« b° tekmovanje v kajak slalomu, ki se ga bodo razen zagrebških tekmovalcev udeležili tudi tekmovalci iz Maribora in Ljubljane, predavanja o tehniki, v šolah Pa bodo izvedli akcije, da bi se kar največ učencev vpisalo v druž' tva »Ljudske tehnike«. Hvar postaja zimsko letovišče Split, 19. sept. (Tanjug). P® bi bilo tudi v zimski sezoni n^ Hvaru kar največ domačih in tU' jih gostov, so v hotelskih obratm znižali cene enodnevne oskrbe p zarn, in sicer za Sipkasto jeklo na 500 ton, zn betonsko jeklo na 1500 ton, za debelo in srednje debelo pločevino na 500 ton, z« podnebje s številnimi sončnim1 dnevi. . ■. ; Hotela »Palače« ln »Dalmacija«, ki sta odprta vse leto, sta brezšivne jeklene cevi nn 2000 j znižala cene od 720 na 640 in od Ime*aTevcda'\ur"ia vle/^ehne na’ toni.ZQ. vl,efl'|no j«^1« 50 ton 810 na 720, hotel »Turist« pa od - za hladno valjane tralkove na 500 650 ^ 550 in od 540 na 500 din , za celodnevno oskrbo. Hotel »J ....._ . ..............sa« v Jelši je znižal csjrte od 5°u bo lahko vse presežke tnloka, ki ne j Ustanovi iena bo affcnciia na 4°0 din. Cene bodo znižali & gredo v konsum, predelala v maslo, vv., J tn 15% tudi nokatori COstinSk1 razne v«.!., -n-,, „ »i,.«,« -n.«, zu zaščito avtorskih pravic r?/0 XU, n°Kaxe>7 1 obrati v makarskem in dubruv Beograd, 19. sept. (Tanjug), niškem Primorju. V Beogradu organizirajo avtorsko agencijo, ki bo imela nalo- Tovarna elektroporcclnn« go ščititi na vsem ozemlju FLRJ A pand iplnvcn ,iu-An avtorske pravice književnikov, v Arandjelovcu Je v z zgraditvijo nove mlekarne pa prevajalcev, upodabljajočih umet-še ne no dokončno reSeno vprašanje I preskrbe Ljubljane h popolnoma z«lrn- klikov in temu podobno. Razen vlm mlekom. Zagotovljena bo le do- I zaščite moralnih in gmotnih ko-liava v bakteriološkem oziru brezhlb- risti avtorjev se bo ta agencija neKJlo,'nd;kako,^:,irr'* ^;^ko,C„dmkrkaavr; ukvarjala s posredovanjem med prave za predelav« mleka v mlečne izdelke. Ko bo začel^ obratovati, bo lahko tudi pruvllueje oskrbovala potrošnike s konsuinnim mlekom, ker razne vrste sira. v mlečne pijače, Jogurt in v sladoled Iz mleka ln sad nih sokov. Danes nima možnosti take predelave ln mora ob zvečanju ali zmanjšanju potrošnje konstantnega mleka dvigati ali omejevati dovoz in tako oddaljenejšim proizvajalcem ne more zoKotovitl stalnega odjema. do potrošnika. Urediti bo treba So brezhibno zbiranje mleka v moderno opremljenih zbiralnicah s hladilniki I11 omogočiti, da pride v mlekarno zares tudi kakovostno mleko, kajti mleko, ki so prevažu nehlajeno na velike razdalje, se že med pot.U» razkroji. Po pasterizaciji sicer ni pokvarjeno, vendar ni vselej primerno za dojenčke. Zato bo treba na tem obratovati Arandjelovac, 19. sept. (Tanjug). Ob deseti obletnici osvobo' ditve Arandjelovca je danes za' čela obratovati nova velika to' varna elektroporcelana, največ!1 avtorjem in založnikom, vpra- ___ v______, __ šanjem uveljavljanja del doma-; obrat te vrste v državi. LetnP čih avtorjev v tujini in sklepa- proizvodnja tovarne bo znaša*3 njem pogodb med tujimi avtorji 4700 raznih vrst izolatorje^ in domačimi založniki. Skupni brutto produkt pa P? Agencija bo začela poslovati znašal več kot 1 milijardo januarja prihodnje leto in bo milijonov letno. Tovarna bo z3' imela svojo poslovalnico v Za- poslovala okrog 1000 delavce^ grebu in izpostave v Ljubljani, Skupno z nedavno zgrajeno to' področju fie mnogo storiti, da l'0"10 Sarajevu in Skoplju. Zamišljena varno Samota bo imela velik P°' brezhibno "'marvcT tU popX°onia I s0 tudi zastopstva na Reki, v No- : men za gospodarski napredek zdravo mleko. i vem Sadu, Osijeku in Prištini. |arandjelovske komune. RAZPRAVA 0 KOMUNAH V VOJVODINI t se je obrnila v drugo smer Prejšnje stališče, naj bi posamezne pristojnosti prenesli z okrajev na občine v skladu z njihovo razvitostjo, so docela zavrgli priletni Tržačanki, ki se je danes navsezgodaj uvrstila v svalovsko . okrašenem Celju v kolone za pot na Ostrožno, prav od srca utrgal l Novi Sad, 18. sept. (Tanjug), možnost, dn bi združili posamezne čelio v osnutku slalula, imele Pri' Razprava o prenosu pristojnosti z občine, ki tvorijo ekonomsko ce- viao odpirati osnovne, os inlctue 111 okrujev na občine sc še nndalje ži- loto, vahno razvija na vsem' področju Razprava o prenosu pristojnosti Vojvodine. Prejšnje stališče, naj bi z okrajev na občine in o bodočih posamezne pristojnosti prenesli z komunali se je najbolj razvila v okrajev na občine v skladu z nji- Zrenjaninu, kjer so že sestavili tudi liovo razvitostjo, so zdaj docela za- osnutek statuta bodočega zrenja-vrgli. Ugotovili so, da bi bilo na- ninskega okraja, ki bo obsegal me-pačno, Če bi namreč državljani raz- sto Zrenjanin ter tamiški in begej-ličnih občin imeli neenak položaj skl okraj. Po tem osnutku name-v skupnosti, Razen tega je doseda- ravajo iz sedanjih 38 občin listanja razprava v glavnem temeljila noviti 28 bodočih komun, ki bi sedanjih občinah. Niso upošte- imele popolnoma enake pravice* in niž!. obrlne ter strokovne šole. O tem osnutku danes r..zpr:,v ljajo na posvetovanju v Zrenji'1,'' nu, na katerem sodelujejo ni, kullurni ter drugi javni delu'1 iz mesta in obeh okrajev. Izvoz železniških pragov Z odločbo odbora z.u gospod'1^ stvo Zveznega izvršnega svet« prepovedan izvoz vseh vrst lcse", vali tega, da mnoge izmed njih ni- pristojnosti. Osnutek predvideva Lle‘zn|ških nrncov |zvažnjo se !»>’' majo pogojev, dn bi se razvile v med drugim, da lahko te občine R in'sicer nahllje do kotioa oktP' komune ln dn je nujno združiti po- samostojno sprejemajo svoje druž- • j JU nr.iKovi po' d°' ,umezne manjše vasi, ki imajo zdaj bene plane da v okviru zakonitih j ^godbah, sklenjenih d'o '5- status občine, In šele potem na takš- predpisov določajo gospodarske in- s .. no večjo občino prenesli vse tiste strumente za vsa komunalna pod- ' ' 1 ]j -ristojnosti, o katerih razpravljajo, jetjn, da predpisujejo lokalne tak- I Z drugo odločbo je dotočen Zdaj je dobila razprava drugo se in pobirajo davek, kakor tudi da kontingent m izvoz bombažnih ____________________________mer. V vseh okrajih te pokrajine odločajo o ustanavljanju skladov tkanin, ki znaša za obdobje j • ,0 sprejeli nnčelo, da je treba na za'vsa sredstva, ki jih ima na raz- december 16 milijonov m*. ‘ Pogled na del ogromnega pevskega zbora, ki mu je dirigiral ysc 0i,f'jne prenesti iste pravice in polago ljudski odbor. Na prosvet- nine je moč izvažati samo * liudovan Gobe«- i pristojnosti. Hkruti obravnavajo 1 nem področju bi občine, kot je re- dilom uprave za. zunanjo Irb'0 BURMANSKA JAVNOST JE NAVDUŠENO SPREJELA VEST O TITOVEM OBISKU Temelji novih odnosov med Evropo in Azijo Odlomki iz člankov burmanskega tiska in izjav uglednih politikov (Posebej za »Borbo«) Rangun, 19. septembra Vest, da je predsednik Tito sprejel povabilo predsednika huronske vlade U Nuja, naj obišče Burmo, je burmanska javnost navdušeno pozdravila. Burmanski tisk je objavil vest o tem na Wvih straneh pod velikimi naslovi in s fotografijami maršala Tit«. Časnik »Mandaing«, glasilo gradnji socialistične družbe v antifašistične lige Burme, piše: Jugoslaviji, ki je bila hudo pri- 'Čeprav je razdalja med Burmo zadeta med vojno. Dejstvo, da je >n Jugoslavijo ogromna, sta dve Tito sprejel U Nujevo povabilo, državi povezani s trdnim' prija-l®ljstvom. Obe državi sta se bo-proti fašizmu, za svobodo in neodvisnost. Obe sta samostojni 'n neodvisni, nista članici nobena bloka velesil in odkritosrč-n° težita po utrditvi miru na svetu. Obe gradita svoje gospodarstvo in svojo politiko na sofističnih načelih. Najvažnejša jugoslovanska osebnost, maršal Tito, bo obiskal “Urmo, da bi še bolj okrepil prijateljske stike. Maršalu Titu bo-1,10 priredili, ko bo prišel v Bur-ni0> najprisrčnejšl sprejem«. Vodilni burmanski časnik v angleščini »New Times of Bur-J^a« piše: »Številni činiteljl lah- je Izjavil dopisniku »Borbe«: »Prepričan sem, da bo Titov obisk ogromnega pomena za na- šo državo in da bo še bolj okrepil naše socialistične in trajne prijateljske stike.« Urednik časnika »Rdeča zvezda« U San je dejal: »Tito je veliki rodoljubni borec proti vojni in agresiji, borec za svobodo ljudstva. Njegov obisk bo zgo- naj obišče Burmo, vzbuja v nas dovinskega pomena. V času, ko ponos. Titov obisk v Burmi je je Burmi potreben prijatelj, ki ogromnega, zgodovinskega po- ji bo pomagal, učinkuje vest o mena.« Titovem prihodu silno Podpredsednik vseburmanske rilno.« PREJŠNJI TEDEN PO SVETU Križar|en|e po Zahodni Eoropš študentske fell Mjing ko prispevajo k izgradnji miru, Joda malokateri činltelj Ima tako “ajne posledice kot so medsebojni obiski predsednikov držav, "ližnji obisk maršala Tita v “Urmi je treba toplo pozdraviti samo zato, ker bo utrdil sedanje prijateljske in bratske odnose med Burmo in Jugoslavijo, temveč tudi zato, ker bo ustva-temelje novih odnosov med Evropo In Azijo.« Vodilni rangunski časnik ‘Nova luč Burme« piše med drugim tole: »Maršal Tito je ne *«mo predsednik Jugoslavije, temveč tudi izredna osebnost. ”sa Burma bo sodelovala pri ^Prejemu maršala Tita, ki je n3en veliki prijatelj.« Časnik »Tajng Lon Co« piše: ‘Svet mora občudovati hrabrost ln sposobnost maršala Tita v iz- D. Velikovie . • '*'■ ■■■ 1 M objavil risbo britanskega karikaturista Lowa: Nemčija pomerja vojaško bluzo, ki JI Jo Je ukrojil navdušeni krojač Eden, pred ogledalom. l*z» katerega kukata Mcndčs-France In Spaak. liluza Jo lepa, vendar so njeni rokavi omotani okrog telesa ta zvezani, Izpod pruske čelade s konico pa je slišati razburjeni glas Nemčije: »Jaz bi nekako rajši Imela nekaj s prostimi rokami .. .« V resnici jo Eden minuli teden potoval po Evropi. Obiskal Jo Bonn, Ulm ln Pariz po obisku v ltruslju, kjer jo v začetku minulega tedna začel svoje potovanje. V petek jo hrab- \ v Londonu n« Boji Churchillove vlado poročal o uspehih svojega odposlanstva po polomu EOS In o upanju novih britanskih predlogov na uspeh. Veliko ni poročal o vsebini In tudi no o sadovih razgovorov v zahodnoevropskih glavnih mestih. Nekaj pa Je že znano In nekaj | lahko Izluščimo lz tega. Eden je predlagal vladam članic EOS, naj lil med besedami Nemčijo »rajši bi nekaj s prostimi rokami« ln francosko željo, du bi bile te roke kar najmanj proste, našli neko srednjo pot z reaktlvlranjein In popravki bruseljskega pakta, ki so ga leta 1948 sklenile Anglija, Franclja ln lleneluks z namenom, da bi preprečile morebitno novo nevarnost nemškega napada. M. NOVA ALTEBMTIVA Predsednik burmanske vlade l pakt bi se sedaj razširil na Zahodno Nemčijo ln Italijo. NJe-i govo nekdanjo usmerjenost na nemško nevarnost bi zamenjala nova — tista, ki naj bi grozila z EOS. j Z uresničitvijo takšnega vojaškega sistema bi Izpolnili prve pogoje za uveljavitev bonnsklh dogovorov U Nu in indijski predsednik Nch- j — da bi Zahodna Nemčija dobila nju, na katerega Jo naletel v Evropi, ln ie je prispel na bonnsko letališče zunanji minister ZDA Dulles. ki je zatem obiskal tudi London. Kar so še do včeraj le približno domnevali, Jo to soboto potrdil sam Dulles. Po vrnitvi v/New York je že na letališču izjavil, da Edenovo odposlanstvo ni prineslo sprejemljive rešitve ln da za EOS niso na&U ustreznega nadomestila. Nenadno potovanje v Bonn ln London Jo bilo torej navdahnjeno s skrbjo, da z novimi rešitvami — če bi Jih našli mimo ZDA, ne ustvarijo precedense, ki bi neogibno kršili na čela, na katerih naj bi zgradili EOS. Ta načela pa, kot vse kaže, ustrezajo sedanjim zunanjepolitičnim koncepcijam washlngtonske vlade. NOV PRITISK D ulica je to pot obiskal Pariz. Tudi ta okoliščina ima svoje določeno mesto. Francoska vlada se je spet znašla pred zunanjim pritiskom, ln to navzlic temu, da taka taktika v zadnjem času ni uspevala, In čeprav Inull teden pa se je pojavil nov j je Izvor tako taktiko Alendčs-France na svoja stališča ln Blagojo Lazič vlco do svojo vojske — ln da pri tein formula no bo nespro jemljiva za Francoze, kakor se je dogajalo v primeru EOS. Kaže, da je bilo nujno, da bo novi načrt splošno sprejemljivejši od EOS. V tem oziru pa je opaziti določen napredek: bruseljska unija ne bi bila obremenjena z naddržavulml določbami, Anglija pa bi aktivno sodelovala ln s toni povočala število partnerjev v evropski vojaški integraciji. To jo tudi verjetno vse. Zakaj tudi ta skupnost Je Izključno vojaška. Po britanskem predlogu pa naj M bila tesno povezana z atlantskim paktom. To pomeni, da bi tudi ona — kakor EOS — pomenila sistem, v kato-rega temelje so vzidane Ideološke pobude, pa tndl enostranska usmerjenost. Tudi ona, kakor EOS, povsem lahko olilde fraiicosko-ncmSka nesoglasja, pri čemer jih lahko enostavno skrči na vprašanje večjega bII manjšega nadzorstva nad obnovljeno nemško armado. In tako dalje ... NOV POTNIK potnik’ | obsodil glede Eden še ni utegnil niti obvestiti . prizadevanja, svojo vlade v Londonu o razpoloie* I IZ GOVORA PREDSEDNIKA MENDES-FRANCEA Problem izgradnje Evrope Ker zahodni zavezniki niso sprejeli francoskega stališča, ni uspela EOS — poudarja predsednik francoske vlade ru, ki sta povabila maršala Tita popolno suverenost, da bi dobila pra- Sporazum o izmenjavi med FLRJ in STO Trst, 19. sept. (Tanjug). Anglo-'Jmeriška vojaška uprava je objavila besedilo sporazuma, s ka--rim je urejen blagovni promet IIled cono A STO In Jugoslavijo J vrednosti 2234 milijonov lir. ^Porazum bo začel veljati 1. oktobra ln bo veljal 12 mesecev. ,, V sporazumu se anglo-ameri-vojaška uprava zavezuje, da .0 izdajala uvozna dovoljenja, oz. ‘Udi drugače olajšala uvoz blaga j? Jugoslavije, ki ga predvideva ‘ista proizvodov, priložena spo-Jfizumu. Predvideno je tudi, da plačevanje blaga opravljali sedanjega proračuna, vzpostavljenega med jugoslovansko ^ozno ln kreditno banko v Beogradu in tržaško podružnico *&anca dTtalla«. , Vsi tržaški časniki obširno pl-eJo o tem sporazumu, ki pa je 8Mčo majhnega obsega povzročil rfizočaranje in nezadovoljstvo v Gospodarskih krogih. Naslednik Piccionija Rim, 19. sept. Kot smo že v J[ferajšnjl drugi izdaji poročali, je ^celba imenoval liberalca Gae-Martinoa za novega italijan-J^ga zunanjega ministra name-sto Piccionija. V Rimu domnevo, da se je Scelba želel izogniti DANAŠNJI JERUZALEM V razkosanem mestu I v (Od posebnega dopisnika >Borbe<) šaini je videti starko, ki išče liladu c; ki so semkaj prišli v zadnjih Jeruzalem septembra I)rC(^ svojim stanovanjem, žensko letih. Stanovanja so v Jeruzalemu „ . , . ! z zavezano roko, kako se živahno hud problem. Bližina mcie mnoge Burna je zgodovina tega starega raZf,0Vlirja s S0Scd0i ali maJhno' Jvrača ’d tega> da £ se mesta, življenje v njem pa nena- Crnooko dckielce> ki scdi na 1)lo6. K ’ vadno. Nih zdaj ne vzbuja videza niku jn uj£ka svojo lutko. Meja je tcirnega mesta. Njegove ulice prc- lla za£etku ulice, kakih 20 m od prezajo ograje iz bodeče žice, be- jod_ Označena je z oviro ki so jo tonske ovire in barikade. Streiie napravii( iz kamenja. Polom zastl-najviSjih hiš so spremenili v opa- jj|e razburjene glasove prebivalcev, zovalmce. mimo katerih ste pravkar prišli. Jeruzalem ni enotno mesto. Ccz S[arka žtvahno maha z rokal'ni in ko' ko< Aplikacijam, katere • so pričakali spričo odstopa prejšnjega Vnanjega ministra. . V demokrščanski stranki so ,*U namreč različnih misli glede e8a, kdo naj bi bil Piccionijev ^slednik. Eni so bili za Pello ali 'j^nonija, ministra za proračun, g,ugi pa za sedanjega obrambne-ministra Tavlanija. njegove ulice, pod obzidji starega mesta in mimo blokov stanovanjskih hiš teče meja, ki deli dve državi, meja, ki jo v zadnjih letih često omenjajo v časopisnih stolpcih. Vesti (večinoma pod mastnimi naslovi) ugotavljajo: Incident v Jeruzalemu ... Žrtve ... Puškarjcnje na meji... In mnogi se čudijo, kako to, da je med mrtvimi in ranjenimi toliko civilistov, kajti — saj je meja! Da, to je meja, vendar življenje za številne prebivalce poteku neposredno ob njej, tik za žicami, v senci stražarskih mest, zaščitenih z vrečami peska. Mnogo ljudi je tu. In cilji za streljanje so dobro vidni. Sprehod po mestu vani omogoči, da spoznate življenje v teh razmerah, v katerih se te mirne ulice kot bi mignil spremenijo v bojišče. Koj opazite in to napravi najmočnejši vtis — da ni nobenih očitnih znamenj nervoze na prebivalcih teh hiš, na katerih je žc šest let i sledovi krogci zabeležena mestna kronika. Pravijo, da so se že privadil takšnemu življenju, du pa vendar vroče žele, du bi se spremenilo. Ulice, ki drže proti meji, so zagrajene z betonskimi zidovi, ki varujejo pred svinčenkami. Ce pa pogledate za te zidove, boste naleteli na ljudi, ki 20 m od mejne črte opravljajo svoje vsakdanje delo. V tesni ulici s starimi kamnitimi bi- vaš kliče nazaj: »Dalje ni moč pri-l'l Varujte se kamenja!« Ni znamenj, ki bi označevale to črto, prek katere ni dovoljeno iti. Toda življenje v razkosanem mestu je ustvarilo nepisana pravila. Pozna jih sti.rka in dekletce z lutko (prav tako kot poznajo tudi vse mrtve kote, v katerih so varnejši). Do neke nevidne, toda prebivalcem znane črte, se je moč razmeroma varno gibati, Ce jo boste prestopili, se vam lahko pripeli, da vas bodo z druge strani obsuli s knmenjem. Tega ne prištevajo med incidente, to je sestavni del življenja v Jeruzalemu, sestavni del njegovih nepisanih pravil. Nek tuj onazavalec včeraj tega ni verjel... Prenesli so "a v bolnišnico z razbito glavo. Malo dalje nu nekem križišču kaže bodeča žica, kje je mejna čr-ia. Tu no oglu pa je majhen bife z napisom »Jugoslavija*. Njen lastnik jr družina Montigtio, ki se je pred štirimi leti preselila semkaj iz Sari, jeva. Ta del mesta ob meji je tudi sicer večinoma naseljen s prišlc- Nevers, 19. sept. (AFP). »Izgradnja Evrope je tudi zdaj na odločilnem mestu med problemi, za katerih ureditev se ml zavze- Uradni predstavnik je pripomnil, da se bodo zunanji ministri teh držav sestali v Londonu 27. septembra. V razgovorih mamo,« je izjavil francoski mi- { bodo sodelovali predstavniki nlstrskl predsednik Mendčs-Fran- ZDA, Francije, Kanade, Italije, ce, poudarjajoč, da v tem oziru Zahodne Nemčije, Belgije, Ni-Francija razume svojo odgovor- zozemske, Luxemburga in Velike nost in da se ji ne namerava iz- Britanije, ogniti. stanili tu, saj žele čimprej dobiti stanovanje. '* ■ Tu je obi!o nenavadnih stvari in prizorov. S stolpa doma »Krščanske skupnosti mladih ljudi', si je moč ogledati oba dela mesta. Tam nad severovzhodnim delom se dviga gora Skopus. Na njej so poslopja hebrejske univerze, knjižnice in bolnišnice. To je izraelsko ozemlje. Kakor otok je ločeno ud ostalega de!a I :raela. Pristop je možen samo skozi del mesto, ki pripada Jordaniji. In vsakih 14 dni privozi tod konvoj kamionov s policijskimi stražami, hrano in ostalo opretno zanje in s kakim univerzitetnim uslužbencem, ki skrbi zo iinovlno te znanstvene ustanove na Skopu-su, katero je zdaj zaprta. Dvakrat mesečno odpro prehode no črti, ki deli Jeruzalem. Konvoj kamionov odide in sc vrne. Prehode zatem ponovno zapro. Nenavadno življenje v razkosanem mestu pa teče dalje. M. lirhtič Kitajski spopadi Tajpch, 19. sept. (Reuter). Po kuomintanških virih so Cang-kajšekove vojne ladje in letala napadli kitajske ladje ob pokrajini Cekjang in Fukijen. Francoska spomenica London, 19. sept. (Tanjug). — Uradni predstavnik Foreign Of-ficea je danes potrdil, da je britanska vlada prejela francosko spomenico o problemih zahodne obrambe ln Nemčije. Britanski funkcionar je izjavil, da francoska vlada ni predložila nobenega novega načrta. Mendžs-France je te ideje že razložil med razgovori z Edenom in proučili so jih tako na seji britanske vlade, kakor tudi med razgovori britanskega zunanjega ministra Edena z Dul-lesom. London se ne strinja s pariškim predlogom. Londonski načrt London, 19. sept. (AFP). Po novem britanskem načrtu, o katerem bodo razpravljali na bliž-da vsi vi veste, kako je prišlo do | nji konferenci devetih držav, bi bruseljske konference, zatem pa , vrhovno poveljstvo sil Atlantske-tudl do sklepa francoske skup- | ga pakta v Evropi v bodoče od-ščine. Problem izgradnje Evrope ločalo o razporedu vseh vojaških sodi še nadalje med najvažnejše* sil Atlantskega pakta, vključujoč probleme, za rešitev katerih je i tudi nemške čete. odgovorna tudi Francija.« »Jasno je,« je nadaljeval francoski ministrski predsednik, »da Zahodne Evrope ni moč organizirati brez Francije. Vloga, ki nam v tem oziru pripada, je neizpodbitna ln Francija je ne zahteva niti kot miloščino niti kot znamenje nekakšne simpatije.« Mendčs-France je govoril danes v francoskem mestu Neversu ob obletnici odpora ljudstva tega mesta proti nemškim okupatorjem. Večino govora je Mendes-France posvetil neuspehu EOS, poudarjajoč, da je do tega prišlo zaradi odklanjanja francoskih zahodnih zaveznikov, da sprejmejo stališče francoske vlade. »Svetovali smo jim,« je dejal Mendžs-France, »naj se lotijo tega problema postopoma ln oprezno, to- Vabila razposlana London, 19. sept. (Reuter). McCarthyjev primer New York, 19. sept. (Tanjug). V Washingtonu pričakujejo, da bo posebni senatni odbor, ki je Uradni predstavnik Foreign Of- proučeval obtožbe proti McCart-ficea je danes izjavil, da je Ve- hyju, še ta teden poročal amerl-lika Britanija poslala povabilo škemu senatu, na konferenco 9 držav, na kateri Republikanski senator Flan-bodo obravnavali položaj, ki je ders je v zadnjem času še raz-nastal v Evropi po sklepu fran- širil obtožnico proti McCarthy-coske skupščine, da zavrne spo- ju. Na splošno sodijo, da Mc-■razum o EOS. Carthyjeva popularnost upada. Z VSEH STRANI SVETA GENERALSTABNA KONFERENCA BALKANSKIH DRŽAV Program dela Razgovori in obiski bodo trajali teden dni ■ Atene, 19. sept. (Tanjug). —, rul.štaba položili« venca na grob ■[•Uri dopoldni* Dosta prispeli v Neznauiega junaka, zatem pa ju ‘•ene jugoslovanska in turšku ! bo sprejel predsednik grške vlade j^jaSka delegacija, ki bosta sode- maršal Papa.gos. V četrtek bodo LAOS . umaknil« svoje kopenske čete s Ko- don. Obiskal Je že Kitajsko, Avstra- re)e. Pričakujejo, da bo repatriacija Ujo in Novo Zelandijo. ATENTAT NA OBRAMBNEGA holandskega bataljona na Koreji v mivivrni ! sklopu druge ameriške dtvtzlje za- SOVJETSKA ZVEZA 1 lrllii^nn „ •»ftAutlrii lot!) umu I PREDSEDNIK FINSKE ODLIKOVAN 1 ključena v začetku leta 11)56. 4 x 19‘ geP*‘ (AITI?)- Sinoči j Holandske pomorske enote bodo je bil med plesom na domu laobkega §e vnaprej ostale v korejskih vodah, zunanjega ministra v Vientianu ubit v dol u konference načel-generalštabov treh držav. ■ Konferenca bo trajala teden ’ni v njej bolskT«1' komandante annij-obrambni minister Kamelo-! grupe Keceasa in komandanta \UlW Načelnika generalštabov 111. korpusa Gikasa, kakor tudi .Jugoslavije im Turčije bosta oh- ministra zu Severno Grči.jo htra- jutri načelnika grškega ge-' *«sa ter si ogledali zgodovinske • — - - znamenitosti. **®raVŠtaba Kitrihvkisu, zatem pa ."fambnego ministra Kunelopu-^®a. V torek bosta načelnika ju-sOslovunsikega in turškega gene- Načelmiika generalštabov Jugoslavije to Turčije bosta odpotovala k Grčije v torek, 28. t. m. obrambni minister Kuvoravong. Neznani atentatorji so ministra zadeli v hrbet. Po nekaj urah Je podlegel ranam. Atentatorji so skozi okna vrgli nekaj bomb, pri čemer je bila hudo ranjena tudi žena načelnika zunanjega ministrstva, 1 vtem ko Je bil zunanji minister • Sananikon laže poškodovan. Atentatorji so izkoristili sploSen poplah ln pobegnili. INDIJA OBISK KITAJSKE TRGOVINSKE DELEGACIJE New Delhi, 19. sept. (AFP). V Indijsko prestolnico Je danes prispela kitajska trgovinska delegacija. Delegacija bo baje v kratkem sklenila nov trgovinski sporazum med Kitajsko in Indijo, ker se razgovori za tazSlrltev trgovinske zamenjave med obema deželama med Indijskimi strokovnjaki in predstavniki kitajskega veleposlaništva v New Delhiju Že bližajo koncu. Kitajsko delegacijo vodi pomočnik ministra za zunanjo trgovino Yung Kuan. KOREJA HOLANDSKE CETE BODO ODŠLE Haag, la. sept. (AP). Uradni predstavnik holandskega zunanJeRa ml- Moskva, 19. sept. (Tass) Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je odlikoval z Leninovim redom predsednika republike Finske Pasilclvlja. Paslklvl Je bil odlikovan ob deseti obletnici sporazuma o premirju v znak priznanja za »pomemben pri ARGENTINA POGODBA Z BOLIVIJO Itio de Janeiro, 19. sept. (Tanjug) Argentina in Bolivija sta sklenili v La Pazu pogodbo o ekonomski uniji. v S tem Je Argentinci sklenilai istovet- speVek h krepitvi prijateljskih od ne pogodbe, s katerimi se bo pove- nosov med sz )n Finsko«, čala Izmenjava s petimi južnoameriškimi deželami. Sklenjena pogodba „Vnnp obširen in pester. V njem so dovolj .zastopana vsa obdobja od klasike do moderne in najznačilnejše smeri v zgodovini opere. Ali imate kake spremembe v ansamblu? Ansambel ostane v glavnem isti, kot je bil v pretekli sezoni. Poleg Pie in Pina Mlakarja pomeni najpomembnejšo pridobitev dirigent Lovro Matačič, ki je postal stalni član naše Opere. Matačič je danes nedvomno najboljši jugoslovanski dirigent, zato bo njegovo sodelovanje gotovo odprlo naši Operi jiove možnosti napredka in umetniške rasti. V solističnem ansamblu smo pridobili mlado ln talentirano lirsko sopranistko Zlato Gašperšlčevo, ki Jo poznamo iz radijskih nastopov ln ki vzbuja po glasovni kvaliteti, muzlkalnosti in ( prikupni pojavi najlepše upe v nagel razvoj tudi na opernem odru. Ponovno smo angažirali tudi dramatskega baritonista Simeona Carja, ki Je v . pretekli sezoni sodeloval v reški i Operi. Nafi priljubljeni stalni gost. EDVARD KARDELJ: „Problemi naše socialistične izgradnje" (Založba »Kultura«, Beograd, 1954) To je zbirka 19 člunkov, referatov in govorov Edvarda Kardelja iz razdobja, ki sega od marca 1946 do julija 1949, izbranih zato, ker pomenijo »bodisi določeno pomoč bralcu pri razumevanju perečih problemov naše socialistične izgradnje, ali pa so sami na sebi do-kument svojega časa, ki prispeva k razjasnitvi posameznih faz našega notranjega razvoja«, kot navaja avtor ▼ svojem predgovoru. Ko prelistavamo to zbirko dobro znanih člankov, izmed katerih je sleherni neločljivo povezan z enim ali drugim važnim datumom naše državne in gospodarske izgradnje, lahko rečemo, da so ti članki, referati in govori, čeprav so iz razdobja, ki je spričo dinamike razvoja naših družbenih in gospodarskih odnosov že za nami, še vedno zelo aktualni. Ti prispevki namreč pojasnjujejo sedanjo stopnjo našega razvoja in nujnost le-te. Probleme našega nadaljnjega gospodarskega razvoja, razvoja našega kmetijstva, razvoja komun, družbene kontrole, boja proti revizionizmu, vloge ko- munistov, bomo le težko razumeli, če ne bomo poiskali ne samo dokumentacije, ne samo izkušenj, temveč tudi perspektive, ki jo vsebujejo članki v tej zbirki. Ta zbirka člankov, referatov in govorov Edvarda Kardelja nas zdaj ne bo navajala k temu, da bi Kardelja presojali kot politika, publicista, znanstvenika. O tein smo razmišljali takrat, ko smo te članke, referate in govore prvič brali ali slišali. Zdaj, ko to zbirko z nič manjšim, često pa tudi- z večjim zanimanjem ponovno beremo, pro- učujemo eno izmed najbolj juna^k* razdobij v zgodovini naših narodov, r®*" inkujemo pot, ki smo jo prehodili« sicer ne s strastjo ozkosrčnega zg0(*°” vinarja, temveč z Željo, da bi tudi *u videli perspektivo in črpali nove za naš nadaljnji razvoj. Če je »zgodovina učiteljica«, p0^ to velja še posebej za zgodovino, k* Je tako pisana, tako razložena, tako dokumentirana, kot je v Kardeljevi knji?1 zgodovina enega izmed obdobij °aše socialistične izgradnje. D. J* Zanimivosti iz likovnega sveta Razstava nemških ekspresionistov, futuristov in kubistov Državna zVeza za upodabljajočo umetnost v Stockholmu je priredila letos pod prednjim naslovom veliko potujočo razstavo, ki naj. obišče vsa večja mesta na Švedskem. To je že 132. prireditev te vrste, ki jo je organizirala ta agilna švedska organizacija, ki si je postavila za cilj širjenje smisla za upodabljajočo umetnost v svoji deželi. Razstava Je izbor najznačilnejši iz zbirke švedske slikanice N« del Urech-Walden, ki je bila rojena 1887, se poročila z nemškim um1e , niškim kritikom in skladatelj®”, ’ Herwarthom Waldenom in živi za J i v Švici. Razstavljenih je 85 del, mf,i njimi so olja, gvaši, pasteli, akv^f0 in risbe s tušem, ogljem in kre« • Med razstavljalci (Rusi, Cehi, , cozl, Nemci, Nizozemci, Italijani srečamo vrsto svetovno znanih im®1’ kakor so: Archlpenko, BeneS, Braqu 1 Carrš, Chagall, Fllia, KandinsKJ’ Klee, Kokoschka, Kubin, L®*in Lhote, Marc, Severini, Zadkine ’ seveda več del slikarice Neil vrslo**" Umetniško društvo »Der Stur1” je leta 1910 ustanovil v Berlinu Jr Walden, sprva kot revijo z naprf”e nimi umetnostnimi tendencami, leti nato je odprl razstavišče ltl omogočil celi vrsti nemških in tuj umetnikov, da so lahko v Beril” razstavili, leta 1913 pa je že or® j nlziral ■ prvi nemški »Kunstsalojlj veliko umetnostno razstavo modem smeri po pariškem vzoru. Tako naj bi ta razstava najžlrs' krogom ljubiteljev upodabljaj® ja umetnosti na Švedskem omogoc‘ vpogled v snovanje umetnikov rff prav organizacija Der Sturm. Scena za Kreftove »Celjske grofe« na stadionu »Prvi maj« v Trst« RAZSTAVA NEMŠKE POVOJNE ARHITEKTURE V LJUBLJANI Ljubljana. — Društvo arhitektov Slovenije Je ob pomoči predstavništva nemške republike v Beogradu odprlo danes v Ljubljani razstavo nemške arhitekture. Svečane otvoritve se je udeležil nemški konzul v Zagrebu g. Wilhelm Weuler. Razstavljenih je nad 100 slik ln raznih drugih dokumentov o sodobni arhitekturi tovarn, javnih poslopij in stanovanjskih hiš, ki so jih v Nemčiji zgradili v zadnjih štirih letih. ZLATKO PRIČA RAZSTAVLJA V SAO PAOLU Rio de Janelro. — Zagrebški slikar Zlatko Priča Je po razstavi v Rio de Janeiru razstavil svoja dela v Muzeju modeme umetnosti v Sao Paolu. Kot prva je tudi ta druga razsitava vzbudila pozornost in bila ugodno ocenjena. JUGOSLOVANSKA SEKCIJA MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA UMETNOSTNIH KRITIKOV Carigrad. — V Carigradu se Je zaključil V. mednarodni kongres mednarodnih kritikov. Obravnavali so naslednje teme: »Zgodovinski odnos med orientalsko ln zahodno umetnostjo«, »Odnos med umetnostno kritiko ln filozofijo«, »Umetnost in vzgoja« ln »Odnos med znanostjo ln umetnostjo«. Hkrati Je bila tudi skupščina Mednarodnega združenja umetnostnih kritikov, na kateri so bili za redne člane izvoljeni Jugoslovanski kritiki: Grga Gamulin, Aleksa Celebonovič, Zoran Kržišnik in Pavle Vaslč. Ustanovili so tudi Jugoslovansko sekcijo Mednarodnega združenja. V zvezi s tem je A. Celebonovič govoril na kongresu o sodobnem umetniškem življenju v Jugoslaviji. RAZGOVORI O FILMSKEM SODELOVANJU MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO Te dni se bodo začeli razgovori o sklenitvi pogodb med Avstrijo in Jugoslavijo glede sodelovanja na področju proizvodnje ln Izmenjave filmov. Širše pogodbe o filmskem sodelovanju Je Jugoslavija doslej sklenila s Francijo ln Zahodno Nemčijo. Razgovori z avstrijskimi predstavniki bodo najbrž na Dunaju. PRIHODNJI KONGRES ZA MEDNARODNO PRAVO BO V DUBROVNIKU V Londonu bo te dni seja izvršnega odbora Mednarodnega združenja za mednarodno pravo. Na tej seji bodo med drugim razpravljali tudi o kraju, kjer naj bi bil prihodnji kongres Mednarodnega združenja — v Jugoslaviji alf ZDA. Ce bodo sprejeli jugoslovanski predlog, bo prihodnji kongres 1956 v Dubrovniku. vijugicu v »uuvtuije uiueilHivuv nih narodnosti, ki so v prvih letjlh našega veka nastopali PVj, okriljem novih umetnostnih Se"Ta katera je v Nemčiji predstavil8' L. A- Razstava ljudske#*1 lončarstva na Nemškem Germanski narodni muzej v NUd» bergu Je v začetku julija praviti veliko razstavo ljudskih lončars* del iz dobe treh stoletij. Razstavu na dela so last prireditelja in glh drugih nemških in avstrijs^j narodopisnih muzejev. Pobudo v razstavo Je dala nova razmesti' bogatih zbirk nemške ljudske u"lu. nosti, ki jih Je zbral Germanski , zej. Te zbirke so bile nedavno novo postavljene v obnovljenih P0 štorih muzeja, ki Je bil med V0J hudo razdejan. m Ta razstava, ki Je prvič zbmi-bogat izbor celotne kmečke kera" ke iz vse Nemčije in Avstrije, ob*;S-533 eksponatov. Med njimi so vpem vrči, lonci, sklede, krozn1 ,e ročke, modeli za potice in skoo za vsakdanjo in praznično rabo. * leg teh praktičnih predmetov so * f razstavljene otroške igrače, kf . konjički, punčke, petelinčki, P* Jet-ke, šparovčki in podobno. T;idlsv ^ niške sohe in preprosti svečniki vmes. Vse to lončarsko blago Je -loma v naravnih barvah brez 0 ‘a*o ja, deloma so pa predmeti bog._„ ornamenti pološčeni. vmes. Vse to lončarsko blago je s. loma v narnvnlh hnrunh brez £ ornamentlranl, mnogi tudi razkol 'oščenl. .-nfi Tako je ta zanimiva narodop' in. hkrati umetnostna prireditev “ strokovnjakom možnost primerja v kako se je ljudska obrt razvijaj, posameznih delih nemškega nar nostnega ozemlja, pa tudi v pok r nah, kjer so bile stare nemške lonlje, tako na primer na Krdelj«*^ Seveda Je tudi Koroška s Stajej^, prav dobro zastopana ln so tl nati iz muzejev v Celovcu ozlro GradcVi. rer- Razstava, ki 1e v prostorih u v manskega nacionalnega mufeja t0. NUrnbergu, bo ofiprta še do 15. bra. Predstavita lep pregled l,s scn-janja raznih delavnic, ki kažejo K . grafske značilnosti ln pričajo o s vosti ljudstva in njegovem ves. „ do oblikovanja, zlasti pa dokazu L A- le)0 iinfi veliko ljubezen ljudstva do *lva. barvitosti. tenorist Rudolf Franci, bo tudi v tej sezoni stalno sodeloval pri nas. Večjo Število predstav bo v tej sezoni pela v naši Operi prav tako Valerija Heybalova, ki bo pela tudi naslovno vlogo v »Katji Kabanovi«. Kot gost bo sodeloval tudi Josip Gostič, posamezno pa bodo gostovali tudi drugi vidnejši jugoslovanski pevci. Ali imate predvidena kaka večja ansambelska gostovanja? Predvsem bi radi povabili na povratno gostovanje zagrebško Opero, ki nas je v pretekli sezoni tako lepo sprejela, ko je naša Opera nastopila i v Zagrebu. Želimo si, da bi hrvatska ! Opera na našem odru prikazala pred- j vsem tista modernejša operna dela svojega repertoarja, ki so pri nas še neznana, tako n. pr. Stravinskega »Razuzdančevo življenje« (The Rakes Progress) in Brittnovo opero »Rop Lukrccije«. Dogovarjamo se tudi z Opero v Grazu, da bi nas obiskala z nekaj predstavami Wagnerjevih oper, nakar bi jim tudi mi vrnili obisk z nekaterimi najuspelejšimi uprizoritvami zadnjih let. Seveda pa Je vsako tako večje gostovanje močno odvisno od finančnih sredstev in dodatnih kreditov, kajti brez njih Jih naše gledališče ne bi moglo izvesti, če bi še tako povišalo vstopnino. Dobre izglede imamo tudi, da bo spomladi naša Opera povabljena v Zahodno Nemčijo na neki internacionalni festival, s čimer bi prvič pridobili priložnost mednarodne umetniške afirmacije naSega gledališča. ‘ Naš znani kipar Anton Avgustinčič pred spomenikom, Ki je izdelal za palačo OZN v New Yorku c SPOBT IN TELESNA VZGOJA J finale saiiovske« OLIMIMADE V AMSTERDAMU Jugoslavija — Bolgarija 2:2? Amsterdam, 19. sept. — Dopoldne nLn?,daljL‘vutl PartUe Iz VI. kola. V seti|n ' premagal Savajovu's 3:1 ia:U) in tak» je.igra pot lika TiL J? . I 5o*«k'Bl tretjo zmago siaporedoma na zanimivega Kani« dvoboj SZ .Boi- jctoinjem urvenstvu. Uolo so dosegli: BSK : Sarajevo 3:1 (2:0) Beograd, 19. aopt. BSK je danes Po golu. ki ga jo dosoprol Proletor, ostala mnogo bot J ilva ln aa ov jv viu , J •»Uta zaključil z rezultatom 3:1. Vrstni red letošnjem prvenstvu. Gole so dosegli: Murkovi^ v 8.« liačld v 32, ln Marko- v«. szd n, 6±mi rJfevot6'r M“rkovJ6 Ro»Rari»a 10 m ine lla 7 island i l“ moštvo BSK. V 5,5 m «Vp(i,kL 41 8 ^ * . n j katerem ni tiralo 5 61anov prvega I moitva, (ker so kaznovani), je uu- «>h Partllah ?z° yvffvttliS ‘V°t' wk‘ A '»‘SLV filr . 4 ** to V l. AUItt v vuia^itu kupini: Grčija : Avstrija 0,3:3,8, 9vi : Finska 1,S:1.S (1), Norveška : ?e‘SlJa 2:2, Kanada : Ircka 3:1. Lu-*emburg : Danska 0,3:3,». Kolumba : Italija 1,5:1,5 (1), Francija : •Usarje s:i, . Stanjo v tolažilni skupini po VI. "olui Avstrija 18,5. Kanada 18, Franclja, Danska 15,5, Švica 15 (1), Ko-umbija 13 (1), Norveška 12,5, Belgija *>•». Italija, Finska 11 (1), Grčija 10.5. r°sarje 9, Luxemburg, Irska 3. V ZAGREBU Zagreb : Spartak 2:3 (1:1) Strelci: Bogojevac v 19. in 88. minuti, Ognjanov v 52. minuti za Spartak, Benčič v 17. ter Medved v 73, minuti za Zagreb, Minuto pred koncem je bil rezultat 8:2. Tedaj Je ■r - ur," * r t • ... -i Bogojevac prodrl na zagrebško po. zadovoljila. Junak tekme je bil sred- jovico ln ostro streljal. Tako J» Spar- nji napadaleo Markovič, ki so je iz- tak osvojil dve točki. Sodil Je Gvar-kaaaf s svojimi neubranljivimi streli, djančič iz Ljubljane. V BEOGRADU Ratinički: Partizan 2:3 .............. JU MN Sarajevo jo bilo v začetku slaMl, v drugem polčasu pa enakopraven nasprotnik, Uostom je manjkal učinkovit napad — prav tisto, kar je UHo na današnji tekmi glavna odlika USK- Sodil' je Jipert. V OSIJEKU LESTVICA I. LIGE BSK Partizan Dinamo Hajduk Spartak Vojvodina Crvena zvezda Zagreb Železničar proleter Vardar Sarajevo Hadnlčkl Lokomotiva 0 o 0 0 0 o 1 o 0 1 0 1 1 1 a 2 0 2 0 2 3 0 12 3 0 12 3 0 0 3 3 0 0 3 11:3 9:3 9:5 9:6 9:6 6:4 7:6 4:6 7:9 8:10 3:8 3:7 6:9 3:1« 0 Strelci: Ognjanovič v 30., Mihaj-lovič v 31., Petakovič v 51., Mihaj- iovič v 64. in Bobek v 88. minuti. Igra Je Ulla hitra ln živa. Rad- nlčkl Je ves čas igral zelo dobro in , je bil enakovreden nasprotnik. Par-„ i . . , tizan ni zadovoljil. Igral je zelo ne- (.ole so dosegli za Dinamo; Conč tojno Napad Je bil slab. — Sodnik Proleter: Dinamo 1:2 (0:0) HRVATKKO SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA Y »i. mm. in j? erivpvic v ZOK Lilllil 5ilTlJI ' Iliri iil Proietorja pa Rupnik v iv ljJuuijana . lunja j.v v prvom jo Dinamo prosto «t "loMiina. 19. sept. — V prven- napadal, vendar no nevarno. Napadi _ m n m m* ■weni tokini hrvatsko-slovenske od- domačinov pa »o bili mnogo nevar- i UfifnOl1 I H tl) O UK 1 I (J • 11 j’,ibarske lige je danes moAtvo ŽOK nejši, P<» doseženih golih je Dinamo | * * * ''J11 »I j a mi premagalo Ilirijo s 3:0 prevzel pobudo, č«prav njegovi igral- I Strelci: Senauer v 11., Kraljič v ' 3;S. 15:4, 13:17). ei niso posebno požr r v 47. min. in Ferkpvič v 4!!. min., za dober Proieteritt na Riinnl.lr v 01. minuti. «°nctViC je OU dober, V SKOPLJU I>ožrtvovaliio VgraJ). 47. min. za Hajduka ter Leov v DRŽAVNO PRVENSTVO V STRELJANJU KONČANO Hrvatska si je priborila pokal maršala Tita Včeraj jo bilo končano strelsko Rosna in Hercegovina 121, Orna gora Moštveno prvenstvo sl je priborila rfVenstvo Jugoslavije, na katerem je 2359 krogov. | Hrvatska 2730 krogov, druga jo SJo- “J*o dosežopin več novih Jugoslovan- Mladinci so ge pomerllt v strelja- 1 vemija 2G79. J^lh rekordov •« tudi več reaultatov nju z vojaško in malokalibrsko pu- Precizna *vetovno vrodnostl. Srlakemu moitvu ško. Zmagal je Josip Cuk (Hr) 229 Zlatko Mašok (H) 1076, Stevo I>rau-ni posrečilo, da bi žo petič ohra- krogov. Drugi Jo bil Dojze MiKolič liardt (H) 1071, Nemanja Markovič JUo pokal maršala Tita. ker jo re- (Sh 219 ln tretji Miro Letonja (Sl) (Sni 1071. ™6zentanca Hrvatsko dosegla Voljšo 218 krogov. V streljanju s prodano malokall- •»ultate in si a tem priborila tu Moštvo Slovenijo si jo priborilo lirsko puAko io d os elani luisloJn ji *?,*• , , , Prvo mesto s 101H krogi, druga Jo rezultati; UriMllmir Bončič (Sr) 1162, l>r„i; tokioovanau iensk z malokali- Hrvatska 1031, tretja Cmu gor« 935. Zlaliu Maiok IU) J1GI, Josip Cuk .' l»u«k<> so bili iloseienl tilo re- četrta Makedonija #52, peta Srbija (H/) 1153 krogov. D,, « >= Milena Dimic (Sl) 550, Nada 949 in iesto BiH 92». I Streljanje i vojaško pištolo; 1. 5m (ID) 543, Milka Bcrtoncelj (SIJ V streljanju z malokalibrsko pu- Pavlo Alavanja (Sr) 481, 2. Antun •. fiko (posamezniki) so bili doselonl na- Jurjevič (II) 477, Sulojiuan KoldSa Srhii 110 prvenstvo »i je priborila slednji reaultati. j0tif> Cuk (Hr) 562. (BlHi) 474 krogov. vr»ni zJ™ ,«wel. Za njo go se raz- Bogdan Jei (81) 553. Vlado Bašič (Hr) „ Moitvono prvenstvo sl je priborila 'fstUuj Hrvatska 25C8, Slovenija 2558, 550 krogov. OJ-‘-1 - r • MEDNARODNI ATLETSKI DVOBOJ Oslo: Beograd 82:89 Jovnnčič izenačil državni rekord v teku na 200 m Hrvatska z 2328 krogi. Streljanje s precizno olimpijsko plStolo: Branko Ivimov (Sl) 528. Rudolf Klančlr (II) 522. Hitro streljanje z vojaško puško: Milovan Mlhorko (Slovenija« 10/74. Zlatko Mašek (Hrvatska) 10/72, Ovetko Radovič (Orna gora) 10/69, Moštveno prvenstvo v tej disciplini si jo priborila reprezentanca Slovenije s 47/293. Ha njo io se raz- ihmuvio v o^rvalska 44/258, Orna gora Sodij je B 41/236, Srlija 38/177, BiH 37/233 in Makedonija 37/170. minuti za Vardar. Včerajšnja tekma v Skoplju Je bila zelo živahna ln borbena. Hajduk Je zasluženo osvojil obe točki. Napadalci Hajduka so dotaro igrali predvsem v prvem polčasu. Dve minuti pred konec se Je Vardarju posrečilo zmanjšati rezultat na 3:1. Pri Hajduku Je bil najboljši Vukas, ki Je bil glavni graditelj Igre. V SARAJEVU Železničar: Lokomotiva 3:1 (1:0) V NOVEM SADU Vojvodina : Crvena zvezda 3:2 (2:0) Strelci: Veselinovič v 10. In 28., Milovanov v 89. minuti za Vojvodino, Rudlnskl v 62. In Mitič v 79. minuti z« C r veno zvezdo. Sodil Je Damjani. Novosadčani bodo dolgo pomnili včerajšnjo tekmo. To pa ne zaradi lepe igre ln Izrednih kombinacij, temveč zaradi neverjetne ln dramatične spremembe rezultata. Vojvodina Je v prvom polčasu vodila z 3:0. Crvena zvezda pa Je v kratkem času s požrtvovalno igro Izenačila. Odločitev pa Je padla v 89. min., ko Je Milovanov dosegel tretji, ama-goviti gol. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiinii KINO »TRIGLAV« Ajnsriškl barvni film »iijubimec i^ew Orleansa« Tednik. V tem glasbenem tilmu nastopajo znani priljubljeni igralci Mario L,anza, Kathryn Grays»n ln Uavtd Ntven. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. iiiimiiimiiiiiintmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiinmiiiimi KINO »UNION«: Amer. barvni film: Prodaja vstopnic v obeh letnih »V vrtincu«. Brez tednika. Pred- kinematografih uro pred predstavo stavi ob 15 in 20. Ob » matineja KINO »LITOSTROJ«: Angl. barvni Istega Ulma. Prodaja vstopnic- od film: »Vzpon na Everest«. Predsta- 8—10 in od 14 dalje. va ob 20. Prodaja vstopnie uro KINO »KOMUNA«: Ameriški barvni pred predstavo, film: »V vrtincu«. Brez tednika. JESENICE: *RADIO«: Ameriški barv- Predstavi ob 16 in 20. — Prodaja ni film: »Charleyeva tetka«. Pred- vstopnlc od 9—10 in od 14 dalle, stavi ob 18 in 20. KINO »SLOOA«: Meh. film: »Maclo- CELJE: »UNION«: Jugoalov. |Um: Via«. Tednik. Predstave ob 16, 18 »Stojan MutikaSa«. Predstavi ob in 20. Ob 10 matineja istega filma. 18 in 20. — »DOM«: Angleški ftlm: Prodaja vstopnic za matinejo od »Veseli Norman«. — Predstavi ob 9—10, za popoldanske predstave pa 19.15 in 20.15. daIJc- KRANJ: LETNI KINO »PARTIZAN«: KINO »SOCA«; Angleški film: »Pe- Nem. barvni film: »Dežela smeh- kel Je razprodan«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnio od 18 dalje. ( LETNI KINO JLA: Ameriški film: »Intermezzo«. Tednik. — Predstava ob 20. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Ameriški film: »Pavla«. Tednik, Predstava PTUJ: Angleški film: ob 20. zgodba«. Brez tednika. ljaia«. Tednik. Predstava ob 19.30. »SVOBODA«: italU.-franc, film: »Ljubimca iz Toleda«. Predstava ob 19. — Občinstvo obveščamo, da bo 28. sept. premiera ameriškega barvnega filma »V vrtincu«. — Vstopnina od 50—130 din. »Berlinska »ONO DRUGA ZVEZNA LIGA Velež Sapredak aova Zcnica Motnlao Iiovčen Budu&uoit Odred Bok olj Babotui&ki 8:1 8:3 5:3 9:5 4:3 5:6 5:6 4:8 2:8 0:7 na B(iogratl> »■ sePt- Včeraj sta se v zadnjih treh disciplinah v sko-renr, . J^A pomerili atletski ku s palico, metu krogle in štafeti r'a«B fni}a Beograda in Osi«. Za 4.krat 100 m so sl naši atleti pre- Bcoarnd 19 sent u-s-i, , tekmovalce je bila to glavna močno priborili prva mesta. V metu i ill’ 'j‘n**c0 Malek bru USnJa pred mednarodnim dvo- krogle le bil nalboliši Sarčevlč —. ',lr’'a,'ki|) jo litunčil svetovni rekord Jugoslavija : Norveška, ki bo M m najboljši SarčevlC - v streljanju . precizno malokalibrsko „• ln 26. septembra v Sarajevu. Beo- .. , . , puško stoje. Dosegel je 382 krogov. gajski atleti su v tem dvoboju želi z„.m51,me3tlVm------------------------------------—-------------------- i zmago: premagali so Norvežane A^1 dvoboj med atleti Portl- * 89:82. Uspeh naše reprezentance je okviru V TITOGRADU Budučnost : Odred 5:1 (1:0) Gole ,a Budučuost »o dosegli: Radovič. Va.sovič, Radonjič In Uarma-novlč, za Odred pa Krgin. Tekma jo bila odigrana na ataUiouu »Buduu-notiti«. Sodil je Malejovlč iz Beo-grtula Budučoiuat Je bolje igrala in »i zasluženo priborila dve točki, V KRUSEVCU Napredak : Rabotnički 2;0 d*0> 8trelcll Spasič v 18, In Tomič v 87. minuti, Sodil je SUva Jeranovlč I* Kragujovca. NA CETINJU Lovžen : Boke!j 3:1 (1:1) Strelci; Ivanovič (BokelJ) v 20.. Bogovič v 311. In 40., Milič v 70. min. arjaktarevič iz Beograda. V SABCU i Zenica 2:1 (1:0) Slovenska kinoteka prikazuje francoski film ,Potepuha v nebesih“ Predstave ob 16, 18 in 20 Prodaja vstopnic od 15 dalje. Film je nu sporedu samo danes. iiuiiniiiiimiiiiiuuiiiiiiiuimiiiiiiiMiiuiiiiuiiuiiiiiuiiiMMiiii RADIO LJUBLJANA . Dnevni spored za ponedeljek, 20, sept. poročila; 5,05, 6.00 , 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—5.05 Dobro jutro, dragi poslušalci! — 8-10—6.30 Pester glasbeni spored — vmes ob 8.30 Tržno poročilo — 6.40 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel pod vodstvom Draga Lorbeka (Prepos iz Maribora) — 7.10 Edvard Grieg: Hol-bergova suita op. 40 — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—a.oo Zabavna glasba — n,oo Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11,15 Šolska ura za nižjo stopnjo: a) Ernest Adamič: Slepi Jan«**; b) Razgovor z upravnico Zavoda za slepo mladino (reportaža) — 11.45 Domače pesmi za prijetno opoldansko razvedrilo — vmos od 12.00—i2.iq Kmetijski nasveti — 12.45 Radijske reklame — 1300 Nove knjige — 13.10 Za vsakogar nekaj —■ 14.00 Glasbeni leksikon -- 14.10 _ .. __ Popoldanski koncert — J5.15 Lahka brezplačno na razpolago od 11—13 ln l Slasba — 15.30 Šolska ura za višjo JELA sol za kopanje Izdelana iz najboljših surovin, je enakovredna kopalnim solem svetovnega slovesa. Osvežuje, krepi živce ln deslnfloira. Res odlično sredstvo za čiščenje štedilnikov Jo KltOMOV PHA9KK. Polira kovinske dele tako, da imaš z najmanjšim trudom vedno vzorno člet štedilnik. KROSAN je edino zanesljivo aredstvo, ki prepreči gnitje krompirja. Dobi se v zadrugah, semenarnah, drogerijah itd. S preparatom FLEX lahko čisti madeže vsak otrok. FLEX ni vnetljiv, ne pušča roba okrog madeža! FLEX dobiš v vseh drogerijah. KONCERTI Tudi danes, v ponedeljek 20. t. m. bo Slovenska filharmonija šu sprejemala prijave za abonma. Podrobni sporedi koncertov v posebnih programskih knjižicah so interesentom H—19. ure v mali filharmonični dvorani, kjer bo tudi vpis. Pri vpisu plača abonent 100 din, ostanek v treh enakih obrokih. GLEDALIŠČA MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 21. sept. ob 20: I. Cankar-dr. F. Smerdu: Martin Kačur. Red Torek večerni. Vstopnice so tudi v prodaji. Cetrt--k, 23. sept. oh 20: I. Cankar-dr. - F. Smerdu: Martin Kačur. Red Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, 22. sept. ob 20: Finžgar-MIkeln: »Pod svobodnim soncem«. Premierski abonma In Izven. Četrtek, 23. sept. ob 20: Flnžgar-Ml-keln: • Potf svobodnim sonoem«. — Abonma red Četrtek In iftven. Petek, 24. sept ob 15: Flnžt*ar-MI-keln; »Pod svobodnim soncem«. — Šolski abonma Sobota. 25 sept. ob 20: Flnžiiat-Mi-keln: .Pod svobodnim soncam«. — Abonma red Sobota (delavski) (n Izven zvezne atletske lige. Zmagala Je C ? __ norveški^drtavnl Crvcna ^« *>78, h.-.NaJbolJšt atlet včerajšnjega tek-na v,anja Je bil Jovanovič. V tekih p® 100 in 200 100 .? te.kel v zmagoviti ZVEZNA ATLETSKA LIGA Mladost t Dinamo 97:86 Mačva jlčičat;047Sn1n.rTVMač;o;\,.čl„korvič ^M^keinf6 °h nni'8ar' P« v 40. min. za Zonloo. Zmaga Mačvo i “ ke!n> *Poc! svobodnlm oncem-jo povsem zaslužena. V MOSTARJU Velož s Metniac 1:0 (0:0) 1 stopnjo: Ernest Adamič: Oče poštne znamke (radijska igra) — 16.00 Glasbena medigra — 16.10 Utrinki iz literature: Solohov: Tihi Dan (odlomek) — 16.30 Želeli ste — poslušajte — 17.10 Popoldanski koncert opernih melodij — 18.00 Radijska univerza: Marjeta Pirjevec: Vtisi iz Pariza — 18.15 Igra tamburaški orkester pod vodstvom Matka Sijakoviča — 18.30 Zdravstveni nasveti — 18.40 Koncert pianista Marjana Lipovška — l».ou Radijski dnevnik — 19,30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 Zu-nanje-politični feljton: IX. sesedanje Generalne skupščine Združenih narodov — 20.15 Simfonični koncert Radia Ljubljana (s komentarjem in glasbeno kroniko) 21.15—23.00 Plesna glasba 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). P ^ en>. Nedellskl abonma In Izven. Turek 2a sept ob 20: Finžaar Mi-keln: .pod svobodnim voace n« Abonma red Torek In izven p 100 in 200 m jo bil prvi, izvrstno 1(J JO tekel v zmagoviti štafeti 4-ki at liB„m' Jovanovič je v teku na 200 m 1 Sto. čil državni rekord v času 21,7. Pra, a Crvcne zvezde, ki Je bila, , ovzaprav reprezentanca Beograda, 421 Prav tako dosegla izvrsten čas on 'kar Je za eno desetino slabše državnega rekorda. 1 VESTI (N DOGODKI ATLETIKA Rintempiifi pretekel s Uezuitatij iio m — ovire: Berger-1 3000 m ovire v 8:41,4 (rn (O) 15,0, Mllsen (O) 15,2, Clpčič ... . , (gl 15’6' Rebula (B) 16,i; 400 mi Surlč ... !,urt"1liin<- I*rcj5njl rekord Jo ilo-Oleide (O) 50,78, Ilič (B) 50,64; 100 m: »‘'K«! nr*v. t«ko ItinteiupHI s časom "Jančič (B) 10,0, Petrovič 10.8, Bjel- S:44.4, ln sicer leta 1953, •en U'0, JI°*en 11.1! daljina: Birtel- li Holen rao?v.rv^: JSo ® Madžarska : Romunija 5:1 (3:1) l:^SVar 1:5*.9, Oaeld 1:55,9, Nalovlč zagrebikoga Dinama Lipošinovlču, da , I- skupine, v kateri sodelujejo »Rade bo potovaj v Cardiff in Saarbrlioken I Končar« M a raton L 2ole*n r IM« namesto Zobecu, ki ni mogel odpo|o- ; ribon vati zaradi bolezni. in«:J: 1300 ml Llllset 3:54,2, 3-ta., 3:54'4- Radlšlč 3:56,6, «e» J 200 "l* Jovančlč 21,7, j. ^ 21 7 DotmiHA 0*1 O Otenhei- Lunas Marten- Budimpešla, 19. sept. Madžarsko no- •en M,- -T -r............. ............... If»metaa rcptezealanta je danes pre- aiS|,, l'1- Petrovič 22,3, Odcgard 22,4; inagala v lliidlmpclti romunsko repre-HamV. Kagen 47,33, KrnJajlč 44,92, zentuaco z rczullaom 5:1 (3:1). Gole so vl5ln ‘H.80, Simič 41,40: skok v dosegli Htdegkutt 3 ior Koczis In lludai l9n ‘°! Torkilsen 195 cm, Marjanovič po enega, za flomunljo pa Ozon. >80 ’ Ourd3on 185 cm, Dlmltrljevlč Si. cm: troskok: Radovanovič 14,55, )oviiala 14’25’ Nilsen 13,86. Dimitri-tihj 13,05: 5000 m: Štritof, Ilic, Ce- šteJe lG0t|«rVV naA“ r“projHM,t“no«> k* ; F^ag^T Železlilčarja ‘s'* Jil* (hB^do-dteje 16 igralcev, so člani upravnega poldne pa jo Maraton preinauHl uiltinra Klad ar in. Anilrejovifi ln Lav- , leznlčarja « ?»o (|i0). “ rl* kakor tuill člani komisije Tir- Vsearmadno prvenstvo JLA Skoplje, 10. 80'pt. llanes jt> bilo v SKoplju zakljufiftuo dvotinovno vae-Armaiino nrveu»lvo Jl^A v vojafikem IP oficirskem mnogohoju. V oficir-»Koru,mnogoboju je liila^jirva ekipa ri«, kakor tudi i nanlo, Lemeilč ln trener Clrič. TKNIS Arkinstoll zmagal na iurnirju v Beogradu Mednarodni toniAki turnir za prvenstvo Jugoslavije s« je zaključil skopske vojno oblasti. V vojaškem mnogoboju je dosegla prvo meato — , Bu JU z.aKlJUUU t! - , **, , firu lil danes v iloogradu a zmugo Avstralca 1 beograjske vojne oUastl. 'V Arkinstalla, ki je v finalu zlahka i I>laamanu. Je zasinila prvo premagal lanskega zmagovalca Mott- JP.*!**0 ^»Ipa beograjske vojne oblasti, ram,, (Britanija) z 1:6, 6:2, 0:0. Igra oklp^ Bkoplja, trotjo pa eki®a | jo bila enakopravna samo v prvom Umrli so v Ljubljani Erpič Ivana, gospodinja. Pogreb bo danes ob pol 15. url na Zalah. Kastelic Polde, zasebnik Pogreb bo danes ob 15. url na Zalah. Gregorc Jurij, upokojenec. Pogreb bo danes ob pol 16. url na 2alah V evotu mladosti nas je zapustil naš ljubljeni sin POLDEK V njesov poslednji domek ga bomo spremili dne 20. t. m. ob 15. uri iz Petrove mrliške vežice na Zalah, po pogreba leži na svojem domu Zaloška cesta 213. 2alujoči: mama, ata, brata Jože ln Mirko ter i>stalo sorodstvo. Zadnja novost — Kau d« cologne. Gibanje prebivalstva v Kamniku. V zadnjem mesecu Je bilo rojenih 10 Otrok, 5 dečkov in 5 deklic Poredili so se: Milan Peternelj ln Alojzija Skvarča, Janez Plovel in Ana Hrovat, Janez Homšak ln Marija Latngr, Jožef Gradišek in Ana Vrankar, Ed-mund Držanlč in Marija Dolar, Janez Prestor In Ana Komatar, Alojzij Zabavnik In Angela Gregorš, Janca 8u-hovršntk In Angela Plevel. Umrli so: Jožefa Dolinšek, 68 lot: Marija Sitar, 01 let; Avguštin Mihelič, 57 let. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna: Ponedeljek, dne septembra 1954: lekarna »Melje«, Meljska cest* S. KINO »PARTIZAN: Ameriški ftlm »Sostrlčna Rahela«. KINO »UDARNIK«: Ameriški film »Vqu se mala sheha«. KINO »POBREŽJE«! Ameriški film »Vrni se mala Sheba«. KINO »STUDENCI«: Avstrijski film »Srco lažno bije«. DROBNI OGLASI ISCEM LATINOVICA (Boža) Nikolo rojenega 1928 v Medenem polju. Bosamki Petro v ac, vojaški rok je odslužil 8 jan, 1954 in še) 28, Januarja Iskat delo. Prosim, da se Javi na naslov Bnsarlč Ljuban, Zagreb, He nzelova 24. DtoS' Kjerson (Oslo ni Ime! drugega o. UStavnlkHi* knnle? r»nni»lcnn «7 51 Zebec ne bo nastopil v reprezentanci stavnika): kopje: Danielsen 67,33, Ileograd. 19, sept. — Komisija za UsoPkovič 61 aal 53,60. Overland 35,83, Le- sestavo in pripravo državno nogometno reprezentance jo določila Igralca PODJETJE »PRUGA« odkupuje hrastove in bukove prage vseh dolžin in premerov— zimske sečnje 1954-55 Proizvajalci, kmetijske in obdelovalne zadruge, gozdna gospodarstva, lesni kombinati ln drugi so naprošenl, da Pošljejo pismene ali ustne ponudbe na naslov: PODJETJE »PRUGA«, BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA 50, telefon 25-710, 26-534, 26-495 B-123 jugoslovanskega vojuega letalstva. «a konou tekmovanja so ekipi hco-grajske vojno oblasti podelili prehodni pokal generalštaba JLA. Državno turistično kolesarsko prvenstvo Sebac, ID sept. Usne* je btlo v Suhcu ekipna m posamezno državno turistično kolesarsko prvenstvo, na kalc-rom je sodelovalo 36 članov, 20 rnla-dincev in i ženski. CUni so vozili im « km dolgi progi, mladinci na 26 km. ženske pa na n km dolgi progi. Pri Disciplinski odbor .Teniške .veze STft'^.±,^.5^'Vidt' (KSbl nijtu, ko je Mottram i«ral ofenzivno ln oatro. TikIii že v lačofcku (lrugeaa nUa je Arkinatall prevzel poludo in zlahka osvajat to^ko Ljubljana : Maribor 3:1 Celje, II) sept. V okviru prasluv »Štajerska v borbi« jo bil ilanes v Colj« medmestni teni&ki dvoboj med Ljubljano ln Mariborom. Zmagala je Ljubljanu s 3:1. Laszlo kaznovan Jugoslavijo J« kaanovaj teniikega tjanai^V času'*: U Mod' """" gralca basal,, „ 10 meseei prepovedi , „1 čnbrič irastopauj« laiadi iznada nrotl>0v«d- ' e"br,<5 (Kraljevo). Ekipno drlaVno nasioimuja »aradl lipmla proti vod- prvenstvo je osvojil Ksdnički Iz Kragujevca, I atvu tekmovanja mednarodnega prvenstva Jugoslavije. Kaznovana sta tudi s pismenim opominom $lan Slan »Vojvi ^Partizana« NoMč ln član »Vojvoiline« Popovič »aradi neiportnega na turnirju v Novem Sadu. Zagreb, 19. sept ~ V iski .IVd.v 1U U<.vu » , UJ , j . J■ ”"' —" --r. v PTlJ^leljl Popovič zaradi nešportnega vodenja otllK>iKarski tekmi je danes Mlado*! - ' ' ^rcniaga^a Ijokomotlvo s 3il (0:15, 15:0, DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA THAVI Maraton i železničar 7:0 (2:0) i Montažno BARAKO rabljeno, primerno za namestitev delavcev, dolgo okoli 40 m kupimo | Fonutfbe na: Neapelj, 19. sept. V Neaplju so jo začel mednarodni koAtVkaraki turnir, na kat«rfim sodelujejo znjcruhAk'1 »Lokomotiva« jn tri domača moštva »Lokomotlvn« je premagala kitih »AP* 0ZBHA, ZiififiES, TRfl RBrUBLIRS 5 pod štev. 12374 Zagreb. 19. sept. — Vfleraj so Jo s #5:31, meillem ko je na drugi tekmi tu 7,ačo]o driavno prvenstvo Y liokoju »Atletika« nromafiala ekipo »Parto-na travi, V Zagrebu Igrajo tekme nope« e 53:40. Z-53 IZ NAilH KRAJEV Velik napredek gospodarstva na Goriškem v prvem polletju Naraščajoča socialistična zavest delovnih kolektivov in večja prizadevnost organov delavskega upravljanja ugodno vplivata na povečanje proizvodnje in delovne storilnosti Nova Gorica, 19. sept. Na zadnjem zasedanju je Okrajni ljudski odbor v Novi Gorici razpravljal in sprejel poročilo predsednika Sveta za gospodarstvo tovariša Milana Vižintina o izpolnjevanju družbenega plana in proračuna, odlok o spremembi nekaterih določb odloka o družbenem planu okraja za letošnje leto, proračun Uprave za gozdarstvo, jamstvo za kredite ijekate-rim podjetjem ter odlok o dopolnitvi odloka o stanovanjskih skupnostih. Na ločenih sejah obeh zborov so razpravljali in sprejeli odloke o davčni lestvici za obrtnike in ostale poklice, o najkrajšem obratovalnem času trgovin in gostinskih obratov ter o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov. Zasedanju sta prisostvovala tudi predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS tovariš Boris Kraigher in zvezni ljudski poslanec France Bevk ter večina republiških ljudskih poslancev goriškega okraja. Iz poročila o izpolnjevanju družbenega plana je videti, da je gospodarstvo na Goriškem v pnvih šestih mesecih znatno napredovalo, saj je brez kmetijstva preseglo vrednost planirane družbene proizvodnje za 397 milijonov din ali 19 odstotkov, vtem ko je bil narodni dohodek v prvih šestih mesecih presežen za 29%. Tovariš Vižintin je v svojem poročilu poudaril, da je na tako visoko realizacijo družbenega plana vplivalo zvišanje cen za okrog 4 odst., glavni vzrok pa je pripisati dejstvu, da se je močno dvignila socialistična zavest delovnih kolektivov ter s tem v zvezi delovna storilnost, kot tudi prizadevanje organov delavskega upravljanja za napredek proizvodnje. Precej se je letos povečal izvoz, ki je bil v prvem polletju Graditev proge Sarajevo—Ploče skoraj tolikšen kot vse lansko leto. Največ izvažajo tekstilna tovarna v Ajdovščini, goriške opekarne v Biljah in tovarna pohištva v Kromberku pri Novi Gorici. Znaten uspeh je bil dosežen v prometu, saj je ta gospodarska panoga brez železnice dosegla vrednost skupnega družbenega proizvoda za 134 milijonov 782 tisoč din ali 210 odst. od planirane. Tudi gradbeništvo je navzlic slabemu vremenu v prvem polletju in čeprav so bili krediti za gradnje na razpolago precej pozno, izpolnilo svoje obveznosti do družbe s 109 odstotki. Tudi sredstva, predvidena za kritje okrajnega proračuna, so v prvih sedmih mesecih redno prihajala in je bilo do konca julija realiziranih že skoraj 296 milijonov din ali 61 odstotkov, vtem ko je bilo izdatkov za 278 milijonov din ali za 58 odstotkov napram letnemu proračunu, ki znaša 480.564.000 din. Tretjega oktobra bo v Cerknem zbor preživelih borcev Vojkove brigade in odkritje spomenika padlim med NOB Ob enajsti obletnici ustanovitve štaba Vojkove brigade bo v nedeljo, 3. oktobra, v Cerknem velik zbor preživelih borcev te brigade ter odkritje spomenika 300 padlim partizanom in žrtvam iz cerkljanske občine. Cerkno z bližnjo okolico je v primerjavi s številom prebivalstva dalo največ žrtev v NOB ter je bilo pobudnik oboroženega upora proti okupatorju na Tolminskem. Za zbor Vojkove brigade so se začeli sicer šele nedavno pripravljati, vendar pričakujejo številno udeležbo, ker je večina bivših borcev te brigade doma z bližnjega cerkljanskega in idrijskega področja. Spomenik — 230 centimetrov visok kip na marmornatem podstavku — bo stal pred sedežem občinskega ljudskega odbora. Te dni urejajo okolico in dohod k spomeniku. V počastitev te, za ^krajevno zgodovino vsekakor pomembne obletftice, pripravljajo v Cerknem bogat program raznih kulturnih in športnih prireditev. M. D. Novomeški pevci med turisti na Bledu V letošnji turistični sezoni Sprejeti proračun okrajne uprave za gozdarstvo odnosno okrajnega gozdnega sklada določa za letos 139 milijonov din do-, _ _______ c . hodkov in prav toliko izdatkov. (uprava »Park-hotela« na Bledu pre- barajeDO, 19. sept. (lanjug) proge od Jablanice do Prenja. Dela Tu je mišljeno vzdrževanje dre-1 senetila tuje in domače turiste z V Sarajevu so ustanovili upravo na tim delu proge bi sc lahko za- j vesnic, obnova, varstvo, nega in1 ptrje^Vd^m^k^pevskf^bSr ,Dušan za gradnjo širokotirnc proge Sara- čela žc prihodnje leto aprila. V za- urejevanje gozdov, pogozdovanje Jereb« iz Novega mesta. Zapel je 17 jevo-Ploče. Uprava se je že lotila ključni fazi je tudi izdelava načrta i Krasa, gradnja in vzdrževanje umetniških, partizanskih in narodnih pripravljalnih del. I velikega mostu čez neretvanjsko je-1 gozdnih poti in cest, gozdarskih i pes™1- Gospodarski pomen te proge je *iroL,!''0n^,U\ l;i !’° [>n‘ hišic za urejanje hudournikov itd.; stopala tud? domačaP folklorna '*sku- najbolj razviden iz dejstva, da zna- 11),lzno 200 m- Pripravljeni so tudi ^ajveč'sredstev je določeno za Pina. Ja j o sedanji stroški izkoriščanja e*aborat’ za najtežavnejši del te pogozdovanje Krasa (18 milijo- Domači pa tudi tuji turisti so bili ozkotirne proge Sarajevo-Ploče, ki ! Pr»f ^ /if" ,k‘ ITŠ 2°^’ TlT ^.vzdrževanje Si^ISpfvdh te Cv^me-' krije le 30% sedanjih potreb, dnev- . varl®^t. Letos okloma no komi- gozdnih poti (21 milijonov) ter za sta. Najbolj so jim ugajale partizan- sija potrdila najprimernejši in naj- gradnjo in vzdrževanje gozdar- ske pesmi. Uprava hotela in turisti rentabilne j ši elaborat tako, da bi se skih hiš (28 milijonov din) pev^zbor^DuS^3'Jereb« tudi" dela lahko začela piihodnje leto. M. D. go leto gostoval na Bledu. 110 približno 6 milijonov dinarjev. Z izgradnjo širokotirne proge bi se ti stroški znižali na dva milijona dinarjev. Celoten načrt za to progo bo 'gotov prihodnje leto. Uprava seda j razpolaga s potrebno dokumentacijo za izvajanje del na odseku proge Celebiči-Ostrožac, Na tem odseku so se dela žc začela. V treh skupno približno 4,5 km dolgih predorih so dokončali vsa pripravljalna dela, za katera so porabili približno 150 milijonov dinarjev. Izdelan je tudi že idejni načrt za del Splovitev potniške ladje »Karlovac« V ladjedelnici »Spliitc so pred dnevi splovili v morje motorno ladjo »Karlovac«, prvo iz serije naših motornih ladij za promet ob Jadranski obali, ki jih grade v tej ladjedelnici. Motorna ladja »Karlovac« lahko sprejme 300 potnikov in 15 ton drugih bremen. Na njej so dva udobna salona, kuhinja in dvorana za kadilce. V ladjedelnici »Split« grade Se dve liadijii tipa »Karlovac«. Prvo bodo splovili že v 20 dineh. V tej ladjedelnici bo kmalu dograjena tudi naša najmodernejša potniška ladja »Kairadjordje«, kii so jo lami dvignili z morslkega dna pri Zlairiiiniu, sedaj pa je docela obnovljena. Začelo se je tudi »trasiramje« čezoceanskega »tram-perja« z 10.000 ton nosillmostii iin 3 potniških ladij tipa »Partizanka«. Prizadevanje za industrializacijo Slov. Primorja V Solkanu bodo začeli prihodnje l^to graditi »Goriške strojne tovarne in livarne« Gospodarstveniki na Goriškem. Izvršnem svetu Ljudske skup- upravno poslopje Splošnega grad-so zadnja leta že nekajkrat raz-1 ščine LRS. j benega podjetja »Gorica«. Te pro- pravljali o gradnji večjega ko- Spričo temeljitega študija; store bodo preuredili ter v njih vinsko industrijskega podjetja v vsega, kar je v zvezi z gradnjo, proizvodnjo in napredkom tovar- Solkanu. V zadnjem času pa so priprave za zgraditev »Goriških strojnih tovarn in livarn« prišle v zaključno obdobje. Slednje se bodo razvile postopoma Iz sedanje livarne Štrukelj, ki že sedaj kljub razmeroma slabim delovnim pogojem, zastarelim strojem in ustreznim prostorom izdeluje razne stroje in njihove nadomestne dele. Lani je OLO Gorica imenoval posebno študijsko komisijo, ki je proučila vse možnosti graditve nove tovarne, njeno rentabilnost in perspektivo razvoja. V komisiji, ki ji načeluje ing. Milko Bre-mec, je 8 inženirjev in drugih strokovnjakov. Po izčrpnem študiju in posvetovanju s predstavniki oblasti in družbenih organizacij bo komisija te dni predložila izdelane elaborate investicijskega programa in idejnega projekta bodočih »Goriških strojnih tovarn in livarn« v dokončno odobritev revizijski komisiji pri namestili en oddelek tovarne. Najbrž bodo že prihodnje leto ne ter glede na to, da je pri nas začeli graditi oba glavna objekta še vedno precejšnje pomanjkanje — livarno in strojegradnjo, raznih livarskih predmetov in v »Goriških strojnih tovarnah nadomestnih delov za stroje ter ;n livarnah« bo dobilo delo prida bo zgrajena tako, da bodo bližno 500 delavcev. Izdelovali njeni proizvodi čimbolj poceni, bodo razne stnjje za gradbeni-bo revizijska komisija nedvomno štvo, gradnjo ceste, obrt, štedil-potrdila predložene načrte. nike, sobne peči in lite polizdel- Nova tovarna bo stala na ke. Po sedanjih proračunih bodo obeh straneh severnega dela Pr- celotni stroški gradnje in opreme vomajske ceste, tako da bo pri- tovarne znašali okrog 1 milijardo šlo v njen sklop tudi sedanje 17 milijonov dinarjev. M. D. V slikovitih Slovenskih goricah bo kmalu odmevala pese*0 trgačev Rayne se pripravljajo na IX. koroški festival Koroški festival je že tradicio-nailina prireditev v slovenjegraškem okraju. Na njem nastopajo najboljše gledališke družine, folklorne skupine, tekmujejo športna društva, nastopajo folklorne skupine itd. Prireja pa se vsako leto izmenoma v Ravnah na Koroškem in v Slovenjem Gradcu. Letos bo kulturna manifestacija slovenjegraškega okraja vezana tudiii na domač občinski praznik v Ravnah, v spomin n® leio 1943, ko je biil v bližnjih partizanskih Kotljah prvi miting. Zato nameravajo v Ravnah to leto posebno prosi,'vviti spomin n;, ta dogodek. Vsekaikor pa bo višek vseh slovesnosti otvoritev nove popolne gimnazije v 11 a V na h. To je edina popoltna gimnazija v slovenjegraškem okraju. Prej so se učili dijaki v tesnih _učiilniicah v gradu zarjev. Nanj sc neumorno PT!” pravljajo pod vodstvom kape®1' ka Hermana. Tudi folklorna skU' pina bo nastopila na dan glavjne prireditve, dne 10. oktobra. N*' meravajo pa tekmovati tudi sa' h isti in nogometaši. Kot gos*Je pa bodo nastopili člaini maribo*' ske opere, in sicer s »Prodaino nc' vesto«. Domača dramska skupin,a DPD »Svoboda« pa vadi Cankarjevega »Kralja na Betajnovi'4' Vendar ne bodo nastopili v dne11 festivala, temveč pozneje. Nastopili bodo tudi združeni pevski zbori okraja Slovenj Gradec, poo vodstvom učitelja in pevovodja tov. Nabergoja iz Črnec. gostje bodo sodelovali pri kuj' turno umetniškem programu tud1 tamburaši iiz Slovenjega Gradca Verjetno se bodo udeležili ten slavnosti tudi zamejski koroški kjer je se- Slovenci kakor vsako leto, Don'0,' daj lepo urejena Študijska knjiž- či.n.i iz Dravske, Mežiške in M1* bivšega grofa Thurna, kjer je se ’ ij lep« _ ” ’ _ , ’ " nmca. Sedaj pa je nedaleč od te slinjske doline pa prav radi pril1! zrastlo novo poslopje, kjer se šola ti jo v Ravne, da skupaj s kovi-nad 200 dijakov iz vsega okraja, .nairji iz Raven, z rudarja iz Mc' Ob prireditvah IX. koroškega žice in z ostalim prebivalstvo**1 festivala ho imela tudi domača dostojmo proslavijo ta domač ov' godba koncert pred domom žele- črnski praznik im festival. S.T. OD VSEPOVSOD MEŽICA V Mežici skrbijo za izboljšanje turizma. V ta namen so v trgu asfaltirali okoli 3 km ceste. Razen tega so izboljšali avtomobilski promet na progi Crna—Prevalje, kjer obratujeta dva moderna avtobusa, last rud- mlheralno vodo na sodobnejši način tri gasilske avtomobile, ki jim bodo ke, drnci mažejo ovija io in polnK»i0 pridobivali. Pričakujejo, da jih bo v veliko pomoč pri očuvanju sploš- cevi, tretji pa jarke zasiplje io. N«' pri tej stvari še bolj kot doslej pod- nega ljudskega premoženja. peljujejo vodovod, ki bo nadom«*1}! pri tudi okrajni ljudski odbor. _ I Prejšnje vodnjake. Po zaslugi MARIBOR Radovljica .ie za vodovod zagotovu” I mii 35 milijonov dinarjev krenu" , .x. Trgovsko podjetje Vino-sadje je Vodo bo dobilo 145 hiš. Zajeli so r najvišjo začelo stiskati grozdje, ki so ga na- 3 km od Mojstrane, pri VabSoV«® Na CRNA Koroškem gradijo nika Mežica ln avtobusnega podjetja ,=„nto,. v Tevk'lu v davili v Makedoniji. Vinski mošt studencu. Cevi za vodovod je 'vM Crna. Tukaj predvidevajo tudi grad- > vlsml m " “ ~"" 1 ~ * ’ * ’ l5,?? d0 J0,00 m lIl bo dolga i bodo Prtmerpo šolali, posredovali pa železarna na Jesenicah Vsa dola ^ 9.0 Irm T>rim»ma rirv tn>41 ■» n furlt ^ < 1, ,- tj- „ • .... , V ll’ Osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov v načelu sprejet Odbor za socialno politiko in o zdravstvenem zavarovanju de-Ijudsko zdravje v Zveznem iz- lavcev in uslužbencev, ki bodo vršnem svetu je na svoji seji predloženi na prvi prihodnji seji obravnaval dopolnilne predloge. Zveznega izvršnega sveta. Odbor k zakonu o zdravstvenem zavaro-' je sprejeli v načelu pripravljeni vanju delavcev im uslužbencev,' osnutek zakona o zdravstvenem osnutek uredbe o uveljavljenju zavarovanju kmetov, k; določa te-zakona o zdravstvenem zavaro- meljne in razširjene pravice do vanju delsavcev in uslužbencev,/ njih zdravstvene zaščite, osnutek zakona o zdravstveni' za- Revna trgatev v Ilrvatskem Primorju in na otokih Reka, 19. sept. Te dni eo začeli trgatev i>a otokih Rabu, Fagu in lošir i>, kma-1 lu pa jo bodo začeli tudi v osbt-lih krajih Mrvaitskcga Primorja. Pri rafineriji nafte v Sisku so Kmetovalci niso zadovoljni z le-’ začeli graditi rezervar za nafto, tošnjo letino in kvaliteto' grozdja, ki bo z zmogljivostjo 20.000 ku- Letošnja trgate" bo zaradi dežev-liičnih metrov največji objekt te ne Ln hladne spomladi, pogosite vrste. Rezervar bo Zgrajen iz do- burje, peronospore in suše za mačega materiala in ga !>odo okrog 50% manjša kot lani, ko je montirali naši strokovnjaki. Plan bila trgatev povprečna. Zlasti rafinerije nafte določaj dg bodo h do 80 prizadeti vinogradi njo novega hotela za izboljšanje tu- „£,rifnfrrla b? t.udl ^ [!a , bodo tudi potrošnikom. Kakor <]o opravili do konea teca leta. rizma. sa1 Crna znana zlasti no avtomop*teki promet, kar je tembolj lani, tako bo tudi letos odkupovalo. fičani pridno p-oma^ajo; na z.boru v° morali v j podjetje grozdje na Primorskem in j iivcev ''io”’namrefi~Tkfeniir, ”da^ Računajo, da I vsak odrasli opraviti brezplačno * rizma, saj je Crna znana zlasti po ® . . tradicionalnem smučarskem tednu. p [^p,™ 0;. sfi » doslej velikih ovinkih potovati iz kraja v! v ostalih republikah, kraj. Alpsko cesto gradijo iz Crne i bodo odkupili nad do Ljuč in bo držala čez vrh Radu- I grozdja, he. Do sedaj so je zgotovili že 7 km. Cesta bo vezala doslej popolnoma lo- j MARIBOR-O KO LICA 150 vagonov ščiti kmetov in osnutek uredbe za uveljavljenje zakona o zdravstveni zaščiti kmetov. Odbor je sprejel več dopolnilnih predlogov k osnutku zakona V Sisku grade največji rezervoar nafte Most na Soči Ceni dolini in bo povezana s Crno, ki bo s tem dobila izhodišče za ka- V mariborskem okoliškem okraju delovnih ur. * Občinski ljudski odbor jo kulturni dom na IJovjah v * , dvorano. Nabavil je dva stara, t0^e ravanskl predel. Pomembna bo za so doslej priredili 2D8 tečajev proti- še dobra kinoprojektorja. Filrno s° gospodarstvo kakor tudi za alpski | letalske turizem. Cesto gradita gozdni gospo-darstvl Slovenj Gradec in Nazarje. začeli predvajati. zaščite. Obiskovalo ga je 17.045 tečajnikov. Medtem ko so naj- 1 * boljše terenske organizacije protile-j Začeli so obnavljati tudi star0 talske zaščite v Slovenski Bistrici in hišo, last splošnega ljudskeira Lenartu v Slovenskih goricah, pa se ŽenJa. Vanjo se bo nreselil ob4ifls“ med tovarniškimi enotami odlikujejo ljudski odbor. V njej bo dovolj l’r<>' Nad 40 članov kmetijske zadruge 1 v Tovarni metalnih polizdelkov »Im- . štora za pisarna in »i »ni™ dvora"0 Prevalje je odpotovalo na nekaj- pol«, v Tovarni dušika v Rušah in Vanio su Lo na vselila tudi oočta * Opatijo 'in^rugfkr"™ iz°“ za- ] V T°Varnl Cer53k' KT« “vtomatltao telefonsko centr^; PREVALJE družnikom omogočila okrajni ljudski odbor In kmetijska zadruga. RAVNE V Ravnah na Koroškem izpopolnjujejo Dom železarjev. Lepo so uredili restavracijo, kavarno in slaščičarno, sedaj pa gradijo prostorni trakt za tujske sobe. V njem bo približno 30 prenočišč, kar bo precej pripomoglo k Izboljšanju tujskega prometa. Urejajo tudi klubske prostore, v katerih bodo železarji lahko | š od n j LJUTOMER Okrajni sindikalni svet v Ljutomeru je sklenil vključiti v organizacijo vse delavce in uslužbence, ki Dela, ki bodo opravljena drugo finansira občinski ljudski odbor s močjo OLO Radovljica. Zaradi pomanjkanja sredstev '“O UU1H tl,U 1*1 uaiUHUviivv, ‘‘ >> V'Ii 1 (I 11 J IV <( IIJ MITvJilftlv'* fifO so lahko člani sindikata. Tako je bilo do na Dovjah zadružni dom že (>s r, zadnjo dni več občnih zborov: usta- let. Na pobudo KZ Mojstrana pa • v v , • A'a 1JUUUUO IV/j Mojsiraua novni občni zbori sindikalnih podruz- letos delo pospešili. Denar je o*!,, nic Veržej, Itazkrižje in Iiučkovoi. V 'KZ. V žo dograjeno pritličje so /l.j _u«, j , _ trgovsko podjetje KZ. ur ,i0. _)a bodo še dvorano in stanovanj,„ v prostem času našli primerno razvedrilo. * Železarna Ravne namerava zgra-] spodlnjske T) dlti novo “žičnico na Uršljo goro do [ slej l.oij ali manj prepuAčenfsaini teh občinah jo precej obrtnikov in j vselilo trgovsko podjetje KZ urod' gospodinjskih pomočnic, ki so bili iz- pa bodo še dvorano in stanovanj‘c ven sindikalne organizacije. Vsakdo, Upamo, da bo vso končano misM ,1, ki lahko postane član sindikata, so , leto. KZ gradi tudi veliko lil^o u sedaj v lju'omorskem okraju lahko --11 • ...... vključi v ono izmed podružnic v kraju, kjor dola. To bo zlasti koristno KOTLJE planinske postojanke pa Plješivcu. Načrti so že gotovi in upajo, da bodo lahko kmalu začeli uresničevati to zamisel za Izboljšanje turizma v tem delu naše domovine. 216 za pomočnike raznih strok im za go-| spodinjsko jiomoftnice, ki so bili doslej l.oij ali manj prepuSčcni sami sebi. Med letom je bilo tako v ljutomerskem okraju ustanovljenih deset železniški postaji. Vanjo se bo v\.0 lila mizarska delavnica. Poslopja žo letos pod streho. * Cesta iz Mojstrane do Alja&9v.eifn doma, ki jo jo Jani dal popraviti,u|i razširiti OLO Radovljica, je KU-.> cii’u in vinogradniških gosiiodar-F S. nteo bodo razen železarne gradili še tijskih V Kotlje je letos prišlo ved stal- Turistično društvo in ostale planin- stvih. . , „ nih gostov iz Hrvatske, ki so biil ske organizacije, prihodnje leto zgradili nov re- cr';vendskem okraju i/n na otokih zadovoljni z bivanjem v tem lepem * •» onnnn Ir 11 Dni... p. „„ 1..J! turističnem kraju. Tamkajšnje pod- V Ravnah so sestavili poseben /ervar z zmogij vo tj) „0.000 k nahllf 1 agu ln Lošin ju, pa tudi . jetje je primerno uredilo restavra- odbor za gradnjo sodobnega gasilske-bicn i h in dva rezervarja z zmog- na Krku. V retskom okraju je po-1 cljo, pa tudi vrt. park in ribnik, ga doma. Novi dom bo večnadstro- Ijivpstjo po 10.000. kubičnih me- ložaj malo boljši. Tn nričaku- Posebnost je začetek obratovanja pen in moderno urejen; gradila ga | obiskovalce Triglava je Mojstrana, trov s i'impr se bo skladiščni iein rli l«lošnirmln »nu ta H°tultske slatine, ki je znana po bo železarna skupaj z občino. Pred- epa in čista vas. Ta mirna vas jo trov s čimer se do SKianisem jejo da letošnja trgatev groz la zdravlInl vrednosti. Vendar še po- stavljal bo požarnovarnostno središče letos nenadoma oživela. Vse ceste so prostor povečal 7.a več kot 40 /«. ne bo dosti slabša od lanske. trebujejo investicije, da bi lahko za Mežiško dolino. 2e sedaj imajo razkopane: eni kopljejo globoke jar- novih sindikalnih podružnic, in sicer ; pogostim nalivom in” neprestane štiri pri občinskih ljudskih odborih, j dežOvju še vedno v dobrem stanJ ®e8t jo na bilo ustanovljenih pri kme- , Dolga jo 11 km in jo skrbno vwJr_J DOVJE-MOJSTRANA Ena nnjbolj priljubljenih izhodnih točk za turiste na Gorenjskem In jejo trijo cestarji. Po tuj cesti J® avtomobilom mo"ofo priti v -(l ® jotah iz Mojstrane do Aljaževega. 1 ^ ma. Ce bi zmanjšali klanec na Kr,0 izza Peričnika, bi do Aljažovega *,0 ma pripeljali ilnhko tudi večji a' , busl. To hi povečalo tujski Vratih. Letoviščarji na Bledu h'.,!,.!! v eni uri z avtobusi lahko pr1’’1 do Peričnika in Aljaževega List Izdaja časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III., telefon št. 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon štev. 21-613 in kulturna rubrik3 telefon št. 21-887, Nazorjeva ulica 10/11 — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo.