Delavci proti gradnji sfrojev za Sovjefije! Ameriški delavci so hoteli preprečiti graditev naprav za Sovjetijo, pa niso dobili za to nobene cpos'e pri zvezni vladi. WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je predsednik krajevne organizacije ,893 Mednarodne zveize strojnikov razlagal pred senatnim pododborom za notranjo varnast, kako so člani unije nastopili v tovarni, ki dela za narodno obrambo, proti gradnji posebnih naprav za Sovjetsko zvezo. Predsednik unije Drago je dobil obvestilo od zastopnika unije v Fairchild Stratos Corporation, da gradijo tarh stroje, ki bodo poslani v Sovjetsko zvezo, da so člani unije zaradi tega silno jezni in groze s štraj-kom, če se to delo ne ustavi. Drago naprej skoraj ni verjel temu obvestilu, nato jih je skušal pomiriti in dobiti potrebne informacije5. Tovarna je priznala, da dela za neko drugo tovarno, ki bo po, vsem sedeč grajene štroje poslala v Sovjetsko zvezo. Pri tem so vodniki tovarne trdili, da so stroji namenjeni tovarni papirja in ne bodo pod nobenimi o-kolišcimami mogli služiti kakemu drugemu namenu. Tovarna naročila ni marala odpovedati. Drago je šel nato v Washington, kjer pa ni dobil nobene prave opore za stališče ' delavstva in unije ne v državnem tajništvu ne v tajništvu za trgovino. Unija je skušala opozoriti javnost, pa ji tudi ni uspelo. Stroji so bili {končno izdelani in poslani v Sovjetsko zvezo. Arabci piketirajo rusko poslaništvo v Washing", torni WASHINGTON, D.C. — Pred par tedni je ruska policija organizirala demonstracije pred iraškim poslaništvom v Moskvi. Nova iraška revolucijonarna vlada je namreč pozaprla vse naške komuniste, kar jih je do-'bila v reke. Zato so prišli Arabci v naši prestolici na idejo, da je treba piketirati rusko poslaništvo. Kakih 40 arabskih študentov je piketiralo pred poslaništvom, bežali so se pri tem predpisov. Stvar ne bi bila sama po sebi vredna omembe. Sproži pa vprašanje, kam bomo prišli, ako kodo tujci začeli obravnavati svoje medsebojne spore s pike-tiranjem v Washingtonu. Ker je v naši prestolici skoraj 100 poslaništev, bomo lahko doživeli pike tiranje kar na tekočem traku. Ali ne gre vse to malo predaleč? Maršal Malinovski na obisku v Indoneziji Džakarta, indonez.— Sov-]etski obrambni minister mar-sai R. Malinovski je prišel sim na uradni obisk. Od tod pojde na uradni obisk še v Burmo, Predno se bo vrnil domov. Oblačno, vetrovno, možnost dežja in neviht. Najvišja temperatura 65. ČASTNI “INDIJANEC” — Tekom narodnega kongresa ameriških Indijancev v Washingtonu, D.C., je bil predsednik Kennedy nedavno sprejet kot častni član v več indijanskih plemen. Na sliki ga vidimo z nekaj darovi,iki so rau jih poklanih njegove novi “bratje”. ,V > iz slov. naselbin! S® 8aa!!e bajksiira !udi LORAIN, O. - Preteklo sre- Moto-8¥rO[!Sk® KffijO do je umrla v Amherstu na 2236 Middle Ridge v svojem domu 73 let stara Johana Kerhin, rojena v Jugoslaviji, ki je do pred dve-mi leti živela v Lorainu, kamor je prišla leta 1913. Pokojna je' bila vpisana v faro sv. Cirila in Metoda ter članica SNPJ. Pogrebno sv. mašo je opravil župnik č. g. L. Rupar v petek, nakar so pokojno položili k večnemu počitku na Kalvariji. Zapustila je tri sinove, štiri hčere in druge sorodnike. -------O------- HeMraSni fapik II w Mapešf®, k^rinal Hniszgnff m 8¥©imd9if ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Vprašanje svobode kardinala Mindszentyja je zopet predmet mednarodne politike. Za kulisami se namreč že dolgo časa vršijo pogajanja med ZN in Madžarsko, da bi generalni tajnik ZN Tant šel na obisk v Budape-što. Tant bi že šel, toda pod določenimi pogoji. Med njimi so amnestije za upornike iz 1. 1956 in vprašanje kardinala Mindszentyja, ki sedi v prostovoljnem političnem azilu v ameriškem poslaništvu v Budapešti. Zadeva amnestije je menda rešena, z odlokom madžarske diktature od preteklega ponedeljka, ki amnestira skoraj vse “zločince”, seveda pa ne “izdajalcev”, morilcev in . navadnih zločincev. Mindszenty pa je bil obsojen kot “izdajalec”, torej ne spada pod amnestijo. BON N , Nem. •— Zahodno-evrepska unija je že stara mednarodna organizacija, ustanovljena na angleško pobudo. V njej so včlanjene poleg Anglije tudi članice Evropske gospodarske skupnosti. Imela je začetkom nekaj prometa, toda pozneje jo je Evropska gospodarska skupnost zrinila s prvega mesta. Ker je trenutno Gospodarska skupnost v krizi, so hotele nekatere; evropske države poživiti delo Evropske unije, ki je postala sedaj glavna politična vez med Anglijo' in zahodno Evropo. Začetek obnove delovanja Unije naj bi bila konferenca njenih zunanjih ministrov. Konferenco naj bi sklicala Zahodna Nemčija, ki trenutno vodi posle Unije. Povabljeni so bili vsi zunanji ministri, toda francoski je stavil pogoj, da seja ne sme obravnavati vprašanj, M so v zvezi z angleškim vstopom v Gospodarsko skupnost. Radi tega ni nemški, zunanji minister niti sklical seje, pač pa je povabil diplomate vseh unij-skih držav na običajno poslovno sejo, ki naj se vrši koncem tega tedna. Seje se bo udeležil tudi angleški minister Heath, ostale države bodo verjetno zastopane; po- poslanikih. Kako bo vse to vplivalo na najnovejše p ri j a t eljstvo med Nemčijo in Francijo, se vsi sprašujejo, nihče pa noče dati edgevora. Slavna ladja se potopila Tant še zmeraj vztraja pri svojih pogojih in zadeva visi v NEW FORK, N.Y. — Pretek-zraku. Položaj pa ni obupen, j H teden se je v viharju potopila, dobro poučena italijanska ko- na poti iz Nove Škotske v Filai-munistična stranka trdi namreč delfijo 8'9 let, stara jadrnica v svojem glasilu, da bo “slučaj’ Mindszenty ugodno rešen v a- ‘Bear”, s katero je izvedel pok. adm. Richard E. Byrd leta 1933 prilu, najlbrže okoli Velike noči. ’ odpravo v Antarktiko-. Nehru je opoioril na možnost novih bojev Predsednik indijske vlade Nehru je opozoril parlament na možnost novega kitajskega vpada v Indijo. NEW DELHI, Ind. — Ko kopni sneg v Himalajskih gorah 'in bodo te zopet prehodnejše, raste na obeh straneh meje med Indijo in Kitajsko nervoznost. Obe strani računata z možnostjo- obnove bojev. Nehru je opozoril parlament na zbiranje kitajskega vojaštva m vojnih potrebščin na področju Tibeta, izhodišča za zadnji pohod v Indijo. Kitajci grade po njegovem poročilu v obmejnem področju nove vojaške ceste., Kitajski zunanji minister je v Peipingu na sprejemu pri poslaniku Pakistana trdil, da je “Indija pospešila vojne -priprave s pomočjo imperialistov” in da skuša zastrupljati dalje odnose z rdečo Kitajsko. Nehru je med tem pozval Kitajsko, naj brezpogojno- sprejme k-ompromi-sni predlog za ureditev spora z Indijo, kot so ga predložili nevtralci na svojem p o s v e t o vanju v Colombu na Ceylonu. Svoje rojake je pri tem pozival, naj ne postanejo brezbrižni, ker nevarnost kitajskega napada ni še minila, je dejansko nastopila znova in se je treba na njo pripraviti. Čemu je sicer tako previdni in popustljivi Nehru opzorii parlament na kitajske priprave v Tibetu in na možnost novega kitajskega vdora v Indijo, si zahodni opazovalci v New Delhiju niso na jasnem. Ugibajo vse mogoče, nihče pa izgleda ne ve nič določnega. -------o------- Prelogarji v Loreni še ne feado končali šfrajka PARIZ, Fr. — Zastopniki sta vkuj očih rudarjev v rudnikih premoga v Loreni so prekinili svoje razgovore s predstavniki vlade o končanju štrajka, ki je sedaj že v četrtem tednu. Vlada je povišala svojo ponudbo glede plač. Voljna je rudarjem plača povišati do 8 odstotkov, med tem kot ti zahtevajo 11 'odstotkov. Drugo in še težje vprašanje je vprašanje delovnega tedna. Rudarji zahtevajo, da, se ta skrajša od 46 ur na 40 ur. Rudniki premoga so nacionalizirani, rudarji štrajkajo torej proti lastni vladi. To je De Gaulle pripravilo do tega, da jim je zagrozil z mobilizacijo, pa potem ni silil k njeni izvedbi, ko se rudarji pozivu niso marali odzvati. -Štrajk povzroča vladi precej skrbi, boji se, da bi izpolnitev njihove zahteve povzročila nov plaz zahtev in štrajkov, pa tudi nov val inflacije, ki se jo je Francija pod De Gaull-om komaj dobro rešila. —------o------- Kaj je pijanost, bolezen ali prekršek? LOS ANGELES, Calif. — S tem vprašanjem se bo moralo pečati naj višje državno sodišče v Kaliforniji. Državni zakon je do pijancev bolj usmiljen, pošilja jih v bolnice. Prometni predpisi mesta Los Angeles so strožji; pošiljajo pijance v zapore. Za državno zakonodajo so pijanci bolniki, za -mesto pa kršitelji zakona. Za spotr je v Kaliforniji dosti zanimanja, razume se največ med tistimi, ki vozijo z avtom-obili in ikamijoni. BRAZILIJA JE LE DOBILA GOSPODARSKO POMOČ ZDA Po daljših pogajanjih in raznih preobratih v njih je bil včeraj dosežen sporazum med Združenimi državami in Brazilijo o nujni gospodarski pomoči. Brazilija bo dobila v okviru dogovora 398 milijonov iz Združenih držav v obliki posojila za ureditev in stabilizacijo svojega finančnega stanja. WASHINGTON, D.C. — Včeraj so bila uspešno zaključena gospodarska pogajanja med Združenimi državami in Brazilijo. Brazilski finančni minister San Tiago Dan-tas je v glavnem dosegel svoj cilj, čeprav je že nekajkrat izgledalo, da bo moral domov praznih rok. Najprej se je razburil predsednik Brazilije Goulart, ko je pododbor doma v času obiska Dantasa v Washingtonu objavil poročilo o komunističnem vplivu v brazilski vladi. Zahteval je “pojasnilo” od samega predsednika Kennedya, ki je bil sicer tedaj ravno na poti v Srednjo Ameriko. Razburjenje se je poleglo s pojasnilom namestnika državnega tajnika. Koncem preteklega tedna se je razburil ameriški kongres, ko je izgledalo, da nudi Brazilija moralno oporo komunističnemu zborovanju v Sao Paolo. Pomiril se je, ko je zunanje ministrstvo objavilo, da je vlada Brazilije proti komunističnemu kongresu, da pa ga trpi v smislu zakonov. Brazilska vlada predsednika ~ T Goularta je znana v javnosti po j ZudfliB VCStl svojem nagibanju na levo m ze- | J Iji po dobrih odnosih s sovjet- MUENCHEN, Bav.—Bivši pred-skim blokom in Castrom, zato sednik francoske vlade, vud-Kongres ni bil naklonjen nobe- nik podtalnega političnega gi-ni obsežnejši finančni pomoči Braziliji. Tega svojega razpoloženja ni prav nič skrival. Ko je Goulartov tiskovni tajnik pretekli petek izjavil, da bo vlada Brazilije do komunist, kongresa v Sao Paolo nevtralna, da ga torej ne bo niti podpirala niti ovirala, so vodniki Kongresa v Washingtonu pokazali jasno, da v takem slučaju ne more upati na finančno pomoč Združenih držav. Pri takem položaju se je znova oglasil k besedi zunanji minister Brazilije in ponovno izjavil, da smatra vlada Brazilije komunistični kongres v Sao Paolo za nadlego in da bo skušala omejiti prihod komunističnih delegatov iz tujine nanj. Organizatorji tega kongresa so sklicali zastopnike komunističnih in prokomu-nističnih skupin iz vseh delov sveta pod geslom “mir in svobodo pred svetovno nadvlado yankijevskega imperializma”. Guverner države Rio De Janeiro je sinoči prepovedal tam napovedano zborovanje v okviru propagande “Sovraži Ameriko!” Zborovanje so skušali organizirati levičarji proti Združenim državam. Brazilija je dobila 398 milijonov dolarjev posojila pod ugodnimi pogoji, da bo mogla spraviti v red svoje stare obveznosti in pripraviti tla za ustalitev in rast gospodarstva. To je v vseh letih po drugi svetovni vojni trpelo najbolj zaradi inflacije. -----O------ Ustvaritev več služb glavna naloga desetletja banja proti De Gaullu v Franciji George Bidault, je včeraj v letalu zapustil Bavarsko na poti v Lizbono na Portugalskem. Iz Clevelanda in okolice Misijon pri Sv. Vidu— Danes, jutri in v četrtek bo misijonski govor pri Sv. Vidu po sv. maši ob osmih zjutraj, zvečer ob 6:45 bo sv. križev pot, ob sedmih pa govor in blagoslov z Najsvetejšim. V Evropo— Prejšnji teden je odpotoval s Queen Mary na obisk v Slovenijo Joseph Jamnik, z letalom pa ga. Kristina Espinoza z Maple Heights. — Srečno pot in zdrav povratek! Večerja— Gospodinjski klub na Jutro-vem vabi v petek, 29. marca, od 5-8 zvečer v SDD na Prince Avenue na pečene1 ribe. Pozdravi— Rojaki Joe Gornik, Andy Modic in John Vidmar pošiljajo pozdrave prijateljem v Clevelandu s Hollywood Beach, Fla. L. Balant pošilja prijateljem pozdrave s Cherry Hill, N. J., kamor je šel obiskat svojega sina Viktorja. Seja— Klub upokojencev na Jutro-vem ima jutri, v sredo, mesečno sejo v SND na E. 80 St. ob navadnem času. Pogreb— Pogrelo pok. Marji Krnc bo ŽENEVA, Šv. — Kljub prote-; jutri cb 8.45 iz Grdinovega postom nevtralcev sta se Zahod j greb.' zavoda v cerkev St. Geor-in Vzhod dogovorila, naj gre go's ob 9.30, nato na pokcpali-razorožitvena konferenca za 2 šče. tedna na počitnice. V zadnjih dneh se je izživljala pretežno V prepirih med Zahodom in Vzhodom. WASHINGTON, D. C. — Danes popoldne cb dveh se bosta sestala državni tajnik Rusk in sovjetski poslanik A. Dcbri-nin, da doženeta, če obstoji kaka možnost za uspešne razgovore o ureditvi bodočnosti Zahodnega Berlina. WATSON LAKE, Yukon Ter.— Ralph Flores iz San Bruno, Calif., in 21 let stara Helen Klaben sta bila včeraj rešena po 48 dneh iz ledene divjine, kamor je padlo njuno letalo, ko sta bila na poti iz Wlhte-horsa 4. februarja v Seattle. Vse, kar sta imela za jesti s seboj, sta bili 2 konzervi sardin in 2 konzervi sadja. Vzdi-žala sta ob tem in snegu 4S Še zmeraj zastonj— Včerajšnji razgovori s stavku-jočimi unijami in listoma Plain Dealer in Press niso rodili veliko uspeha. Štrajk se nadaljuje in konca mu še ni videti. Nekaj upanja obstoji za današnje razgovore med predstavniki lastništva obeh listov in med predstavniki unije stavcev in tiskarjev. Če bodo ti razgovori uspešni, utegne Cleveland le še dobiti svoja dnevnika prihodnji ponedeljek. Štrajk je danes star že 117 dni. Avstrija Mila vlada DUNAJ, Avstr. — Ljudska stranka je dobila pri državnih volitvah v novembru dva poslanca več, socialistična pa je dva izgubila. Ljudska stranka je zato zahtevala v novi vladi za sebe zunanje; ministrstvo. To dni. Zdravniki so ju pregle-1 je preprečilo sestavo nove vla- CHICAGO, 111. — Predsednik Kennedy je ob otvoritvi O’Hare mednarodnega letališča v svojem govoru posebej opozoril na obsojeni veleizdaje in postrelje- dali in izjavili, da bosta popolnoma okrevala. WASHINGTON, D. C. — Senat je včeraj odobril imenovanje F. D. Roosevelta za podtajnika za trgovino. -----o----- Maršal Tuhačevski žrtev nemške vohunske službe MOSKVA, ZSSR. — Sovjetski časopis je objavil, da oO bili maršal Tuhačevski in drugi vodniki Rdeče armade s tisoči častnikov stavljeni pred sodišče vprašanje brezposelnosti in zatrjeval, da je ustvaritev novih delovnih mest glavna naloga sedanjega desetletja. Kot glavno sredstvo je navajal znižanje, davkov, ki naj požene narodno gospodarstvo v hitrejši tek, poveča potrošnjo in s tem seveda tudi proizvodnjo. Župana R. Daleya je pohvalil bet “velikega župana” in ga kot demokrata seveda priporočil v ponovno izvolitev. — Povprečno kurje jajce tehta eno desetino funta. ni na temelju “dokazov”, ki jih je podtaknila nemška obveščevalna služba. Tuhačevski in tovariši so bili obdolženi pripravljanja upora proti Stalinu in leta 1937 postreljeni. Takrat je sovjetska armada izgubila skoraj cslotno vrhovno vodstvo in na tisoče sposobnih častnikov. Hitlerjevi agenti so podtaknili obtežilni material v upanju, da se ga bo Stalin poslužil in spravil s poti najsposobnejše vojaške vodnike. Sovjetski časopis trdi, da se jim je to v polni meri posrečilo. de vse do konca preteklega tedna. Nova vlada je v glavnem sestavljena na isti osnovi kot so bile vse avstrijske vlade od leta 1945. Predsednik vlade je član ljudske stranke, pedpredsednik je socialist. Glavna ministrstva so razdeljena v sorazmerju s številom poslancev v parlamentu med pripadnike obeli strank. Socialisti so pepustili ljudski stranki v toliko, da bo socialistični zunanji minister prepustil razgovore o avstrijskem vstopu v Skupni trg ministru za trgovino, ki pripada ljudski stranki. Vlak 151 milj na uro! TOKIO, Jap. — Japonski ekspresni vlak je na progi Tokio-Osaka za kratko dobo treh minut vozil z brzino 151 milj na uro. Omenjeno progo urejajo, da bodo na njej vozili vlaki z redno brzino 150 milj na uro. Sedaj vozijo povprečno redno najhitrejše vlaki na progi Arras-Longueau v Franciji. Progo 41 milj prevozijo v 29 minutah, torej z brzino 84.8 milj na uro. Ameriška Domovina /1 ,« M ^1— M € 11\% F «iS!SS'3e 6M7 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Za Zedinjene države: ?14.00 na leto; $8.00 za pol leta; ?4.50 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATEŠ^ jUnited States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 60 Tues., March 26, 1963 Evropska gospodarska skupnost pred krizo? Amerika in Anglija zamerita De Gaullu dve stvari: preprečil je vstop Anglije v Evropsko gospodarsko skupnost in ustvaril je z dr. Adenauerjem os Pariz-Berlin. Vse to ne gre v račun na Washingtonu ne Londonu. Treba bo De Gaulla na nek način krotiti, si je mislil Macmillan in šel v Rim. Isto misli Kennedy in bo tudi šel v Rim. Italijanska vlada tudi ni zadovoljna z De Gaullom in dr. Adenauerjem in je zato priroden zaveznik Washingtona in Londona. Italijanska vlada bi tudi rada povečala svoj pomen v mednarodni politiki. Ni zadovoljna samo s simpatijami, ki jih trenutno uživa v Ameriki in Angliji. To jo je zapeljalo, da je sklenila sabotirati razvoj Evropske gospodarske skupnosti. Prva doba Evropske gospodarske skupnosti je za nami. Dogovorjeno je ogrodje nove carinske politike. V drugi dobi, ki se je lani začela, naj to ogrodje dobi praktično obliko, posebno v poljedelstvu. V agrarnih vprašanjih sta v okviru Gospodarske skupnosti Nemčija in Francija na isti liniji. Hočeta vsaka na svoj način zavarovati svoje kmetijstvo, posebno deželne pridelke, kot je pšenica. Zato so cene za deležne pridelke visoke v Frandiji, še višje v Nemčiji. Obe državi se bosta torej lahko sporazumeli o primerno visoki carinski zaščiti deželnih pridelkov, posebno žit, in zahtevali visoke carinske postavke. Tako bo Evropska gospodarska skupnost imela visoke carine, recimo za pšenico, od česar bodo imeli koristi francoski in nemški kmetje, škodo pa ameriški izvozniki in enkrat v bodočnosti tudi angleški potrošniki, takrat namreč, ko se bo Anglija v tej ali oni obliki vključila v Evropsko gospodarsko skupnost. Italija je sedaj menda napravila načrt, da bo sabotirala v okviru Skupnosti pogajanja o carinskih tarifah za deželne pridelke. Ako bi res izvedla svoj načrt, bi razvoj Gospodarske skupnosti zamrznil na tisti točki, kjer je sedaj, dočim bi v smislu osnovne pogodbe morale nove carine za deželne pridelke stopiti v veljavo že tekom dveh let. Rim si je zamislil taktiko: Ako Pariz nagaja Londonu in Ameriki, zakaj ne bi on nagajal Parizu? Rim dela verjetno račun brez krčmarja. Pariz in Bonn se lahko maščujeta nad Rimom s tem, da omejita uvoz italijanskega zgodnega sočivja in južnega sadja kakor tudi imigracijo italijanskih delavcev. De Gaulle se tudi lahko razjezi in razbije Skupnost, saj že tako misli, da ima Francija od Skupnosti samo to korist, da bodo francoski kmetje lahko drago prodajali svoje pridelke. Tega se bodo v Londonu in Washingtonu ustrašili in svetovali Rimu zmernost. Rim bo sicer ubogal, toda vkljub temu bo Gospodarsko skupnost tekom prihodnjih dveh let doletelo precej nepotrebnih težav. Kennedy in kongresni odbori Po parlamentarni tradiciji bi moral vsak predsednik 'imeti v obeh voditeljih vladne večine, v senatu in predstavniškem domu, most za zvezo s Kongresom. V našem slučaju bi morala predsednik predstavniškega doma McCormack in pa voditelj demokratskih senatorjev Mansfield opravljati službo Kennedyjevih zaupnikov na Kapitelu. Do tega pa ni prišlo. Ne McCormack ne Mansfield nista dosti močni politični osebnosti, da bi obvladala ČTemokrat-ske vrste v senatu in predstavniškem domu. Obema so zrastli čez glavo posebno predsedniki kongresnih odborov. Stalnih odborov je 38, k njim je treba prišteti še priložnostne. Predsednike odborov volijo po načelu senijoritete, na predsedniška mesta pridejo tako le stari in prebrisani politiki z dolgoletno skušnjo kako je treba delati politiko na Kapitolu. Kennedyju ni torej preostalo drugega kot, da išče svoja pota, kako bi vplival na predsednike raznih odborov. Prva in najnavadnejša pot so seveda osebni razgovori med Kennedyjem in predsedniki odborov. Po tej poti je začel Kennedy hoditi že lani. Od časa do časa je povabil r.a razgovor predsednike vsaj važnih kongresnih odborov. Letos je to navado še poglobil. Predsedniki odborov ne prihajajo k njemu ne samo redno, ampak tudi vsi, torej tudi taki, ki načelujejo manj važnim odborom. Ako je treba, predlaga Kennedy še izredne sestanke. Večkrat povabi k sebi tudi po več predsednikov odborov na enkrat. Navadno se to zgodi takrat, kadar je na dnevnem redu politično vprašanje, ki se tiče več odborov naenkrat. Drugi kanal do predsednikov odborov so seveda pisma, ki jih pišejo Kennedyjevi administrativni sodelavci v predsednikovem imenu. Takih pisem je menda zelo veliko, niso pa nikoli namenjena za javnost. So pa slučaji, ko piše Kennedy tudi osebna pisma. Za zvezo.med Kennedyjem in predsedniki odborov SMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 26, 1963 služi seveda tudi telefon. Tudi Kennedy rad telefonira Lar naravnost, posebno takrat, kadar so pred odbori taki zakonski osnutki, ki je na njih prav posebno zainteresiran. Samo po sebi se razume, da so predsedniki odborov povabljeni na vse večje družabne prireditve, ki jih tekom sezone prireja Bela hiša. Odprta so jim tudi vrata, kadar so v Beli hiši veliki sprejemi. Predsedniki odborov se takih prilik^radi poslužujejo, saj to dviga njihov osebni ugled in politično veljavo. Razume se, da časnikarji dobro vedo za vse te vezi, toda jih ne obešajo na veliki zvon. Vedo, da bi se s tem zamerili Kennedyju in predsednikom odborov. Zato so ravno te vezi med Kennedyjem in predsedniki odborov le redko omenjene med dnevnimi političnimi novicami. CHICAGO i ■ * KAJ SE GODI IN KAJ SE KUHA V CHICAGU? — Novic in raznih dogodkov je mnogo na vseh koncih in krajih. Večinoma so lokalnega pomena, ki se tičejo le chicaskega babilonskega življenja, precej pa tudi takih, ki so širšega narodnega ameriškega življenja in segajo s svojimi pomenljivostmi in važnostmi tudi na polja in v kroge mednarodnega gospodarskega in političnega življenja. Županske volitve ta mesec v Chicagu so zelo važnega pomena. Zgleda sicer, da mestna u nobeno pretiravanje. Slučaji ob volitvah v velemestih kakor je New York, Philadelphia, St. Louis, Chicago in še druga, so dobro znani. Tako je in amen. Po volitvah pa govorimo o demokraciji, a grehe proti demokraciji pa tako poglihamo, da se navadno vse lepo pozabi, kakor na lanski sneg, razen če le ni hudo “predebel”. V starih časih, to je okrog leta 1890 do 1900, tako so mi pripovedovali stari naši slovenski pijonirji v La Salle, Jolietu, Ottawi in Aurori, so razni o- ' > — --- ■ “ -- 7----------- -- ~ - prava .bo ostala skoro sigurno krajni kandidatje kar v žepih še dalje v rokah demokratske nosili državljanske certifikate stranke. Vsaj po opazovanju in presojanju javnega mnenja bi bilo tako soditi. Ampak, velikokrat se zgodi, da kadar je kdo najbolj siguren zmage, je prav tedaj poražen. Sreča je včasih tudi v politiki opoteča, pa naj se najboljše še tako obeta po raznih okoliščinah in sodbah. Amerikanci so včasih v volitvah svoje vrste ljudje. Za spremembe včasih volijo kar tako, menda iz domnevanja, da če kdo na kakem stolcu predolgo sedi, da je nevarnost, da bi se pod njim stol podrl. They want a change, and they vote for a change! Tako je prišel pred več kakor 40 leti Harding na predsedniški stol, za njim tihi Cool-idge in še drugi. In to se najraje dogodi, kadar se nahaja dežela gospodarsko v dobrih razmerah. V največ takih slučajih go prišli republikanci na krmilo in treba je bilo za njimi zopet kakega d e m o k ratskega meža, da je deželo postavil na boljše gospodarske in socialne podlage. Za Hardingom in Hooverjem je bilo treba velikega socialno čutečega' predsednika Roosevelta, da je izpeljal deželo in narod iz dolin republikanskega konservatizma. Tudi v mestnih zadevah Chicaga je bilo takih dogodkov v preteklosti dosti. Slučaji pod r e p u b 1 ikansko administracijo za časa pokojnega Thompsona so znani. Demokratski župani Kelly, Kennedy in zdaj Daley imajo vse boljši rekord. Ce bi volilci trezno in preudarno volili, ni dvoma kdo bo prihodnja štiri leta županil v Chicagu. Ce bedo pa volili kar tako tja po notah plačane propagande, kakor so včasih, potem seveda so možnosti, da bodo volitve dale vajeti ž u p a nstva republikancem. Vse je možno. Politična mnenja po ameriških velemestih so različna. Niso taka, kakor so po deželi in malih mestih in vaseh. V slednjih so nekako stalni državljana Po velemestih se pa ljudje selijo naprej, ali radi dela, ali radi tega in onega. Ti politične kandidate prav malo poznajo in se dajo nagovoriti agitatorjem za vsakega kandidata. In to politični voditelji ddbro vedo. Ob volitvah po svojih wardih pošljejo ven svoje “iblajtarje”, kakor so včasih takim agitatorjem rekli v stari Ljubljani, in ti znajo, kako je treba razne ljudi raznih narodnosti, kot so zamorci, Mehikanci, Portorika-ni in drugi “potritati”, kot pravimo Amerikanci, in zmaga na volilni dan je v Žaklju! To ni in v saiunih dajali raznim ‘kandidatom” državljanstvo. Ob volitvah so prihajali v salune, naj-prvo malo “potritali” s pijačo, potem :se priporočili, naj jih ne pozabijo na volilni dan. In kdor ni imel papirja, ga je kak kandidat kar lepo vprašal: “Kako se pišeš John?” In ena, dve, tri, napisal mu je certifikat in podelil državljanstvo. Nobene skušnje in nobenega učenja ni bilo treba, kakor le pokimati je moral tak “John”, da ho volil za kandidata. Zdaj po 60 in več letih je treba pa toliko letanja in prič ter naučiti se toliko odgovorov, da se prosilcem včasih kar možgani vrte. To so bila svoje vrste ne-besa nekoč za one, ki so v tistih časih hoteli postati državljani. Še piti so ti kupili, če si hotel postati državljan. Zdaj pa je drugače, zdaj moraš ti ‘potritati druge, če hočeš, da gredo s teboj in tam povedo, da te poznajo od pet do glave in da si res tak “Janez”, za kakršnega se predstavljaš. Taka je bila Amerika nekdaj — zdaj pa je taka! * KAJ NAJ POMENIJO NAČRTI IN GOVORICE ZA ZNIŽANJE DAVKOV? — Govorice o tem kar nekam prijetno padajo na naša ušesa! Kdo pa ne sliši rad kaj takega, da ga bo manj stalo? In davki so nekaj takega! Saj zadnje tedne vsi ropotamo, če že na glas ne, pa vsaj vsak sam pri sebi, da naj bi tiste, ki so davke znašli in jih nam na naša pleča obešajo, koklja brcnila! O yes, davki so nam prav tako malo priljubljeni, kakor kake1 bodičaste in žgoče koprive, če ne še manj. Ampak vse to naše zabavljanje proti davkom nič ne pomaga. Ne moremo se jih odkrižati — ne pa ne! Za enkrat je vsako zabavljanje in vsaka jeza zastonj. Saj prav radi tega tako radi čujemo, ko govore po radiu in na televiziji kako bodo davke znižali. Ali jih bodo? Ce jih hočejo in so pri volji tisti gospodje, kateri imajo oblast o tem sklepati in določati, to lahko napravijo! Vse se napravi, če se hoče-, pa če je mogoče. O zadnjem “če je mogoče” imajo seveda nekateri svoje pomisleke. To so nekateri gospodje kon-gressmani in senatorji, ki na tozadevni načrt in priporočilo predsednika Kennedya dvomljivo gledajo. Pravijo o njem, da je nenavadno korajžen, ker priporoča znižanje davkov v času, ko je v vseh kasah denarja manj in manj. V letnem prora- čunu za minulo leto je primanjkljaj, za naprej se obeta nekaj takega, pa dohodke znižati, to nekaterim, ki se pri tem s tozadevnim računstvom ubijajo, ne gre v glavo in si mislijo: Janez, kam boš pa nas s tem pripeljal? Predsednik in njegovi svetovalci pa pravijo', da to, da se bo znižalo davke, bo dalo več denarja ljudem v roke, oziroma ga bo več ostalo v njihovih rokah za potrošek. Ljudje bodo več kupovali, več trošili, to bo ustvarilo več dela, več busi-nessa in vsega bo več — boste videli, poudarjajo. Ce bi bilo vse to res, potem je načrt za znižanje pozdraviti, tiste, ki so ga zamislili, pa za objeti in poljubiti! Vsak dobrotnik nekaj takega zasluži. V sredini med tistimi, ki znižanje davkov priporočajo, in onimi, 'ki na načrt za znižanje davkov dvomljivo gledajo in so mnenja, da je to nemogoče, so pa nekateri resni ljudje, ki trezno preudarjajo, kaj je vse za tem, če tudi za enkrat še ne z jasnim namenom in načrtom, a da je mogoče, da prav to, ki po zdravih računih ne zgleda, da bo uspelo, ali če bo začasno delno, da zna napraviti po neuspehu obrat in da ta obrat zna prinesti pozneje povišanje, pa da zna to potem dvigniti davčne lestvice tako visoko kakor še ne doslej. Drugi pa zopet menijo, da številni davčni strokovnjaki, in teh je kar cele kadre, samo to študirajo, kako in kje bi se dalo dobiti kaj takega, ki bi se dalo obdavčiti in pritrditi tja kako pipo, skozi katere naj bi tekli davki v davčne kaše, ki nikdar niso pre- polne. Pravijo tudi, da takim liki Britaniji trda predla, je strokovnjakom zelo padajo v oči zadnja leta bilijoni prihrankov v hranilnih in posojilnih društvih, ki so zadnjih dvajset let sijajno napredovala in katera vsako četrtletje ali vsaj vsakih šest mesecev objavljajo svoja finančna poročila. In če pogledate na taka četrtletna ali polletna poročila, taka ljudska hranilna in posojilna društva izkazujejo res sijajen napredek. Najmanjša taka društva v naj-zadnjem kotu izkazujejo milijonske vloge in druga premoženja. Po vsej deželi pa gre v visoke bilijone. In društva plačujejo zdaj primeroma kar visoke obresti. In to so v očeh obdav-čevalcev dohodki, ki bi se dali obdavčiti. Sicer to že zahtevajo zdaj, ampak če bo treba, bodo tozadevne zahteve tako poostrili, da bo treba od vsakega dolarja takih obresti dati 20e Stricu Samu. In to je tisti zeljnih, v katerega bodo prej ali slej prišli. To so za enkrat seveda še* slutnje, ki se pa tudi že uresničujejo in lahko vsak čas postanejo prav stroga zapoved, pred katero so se dosedaj tu in tam nekateri izmikali. A na take in na ta zeljnik gledajo vedno z močnejšim in večjim povečal-nim steklom in kmalu bo temu vsak izpostavljen. Da bodo davki nižji, pa bolj prijetni, to se res lepo in vabljivo sliši. .. zgleda pa to nekako tako, kakor pravi neki stari rek, da z medom se muhe lovi in s tena vred tudi ase in sršene. Zanimivo pri vsem. tem vsekakor je, kako bodo ta ne malo siten in težaven problem rešili. Steše etiopske univerze Visoke šole za glasbo, poezijo in slikarstvo delujejo že mnogo stoletij. Po mnenju nekaterih so nastale te visoke šole v prvem obdobju krščanstva-v Etiopiji, torej sredi tretjega stoletja, drugi pa zatrjujejo, da so mnogo starejše. Pouk v teh šolah ima tri stopnje: osnovno, srednjo in višjo. Ce se po prihodu v kako etiopsko vas znajdete kje blizu cerkve, se nenadoma ozrete, ker vas preseneti govorica mnogih glasov. Ne, niste na sejmu, temveč v bližini osnovne šole, kakršnih je precej po deželi. Ogledal sem si tisto v Aksumu — šo- Na fakulteti za glasbo se učijo ne le petja na pamet, temveč tudi kompozicije in metodike za poučevanje drugih. Takšne fakultete so tri, zraven vsake so- posebne pevske šole. Fakulteti za poezijo sta dve, ena bolj za obliko, druga predvsem za vseibino. Etiopska poezija upošteva stihe in ritem, vendar je zaradi dvojnega pomena mnogih besed in zaradi a-luzij na etiopsko zgodovino tujcu le težko razumljiva; popotnik izve, da ima Etiopija bogato literaturo s številnimi pesniki. lo na prostem, v senci mogoč- Fakulteta visokih znanosti je ne drevesa in v neposredni bližini tisoč let starih nagrobnikov. Kakih petdeset otrok je sedelo na kamnih v koncentričnih polkrogih. Bose noge so se premikale na ostrem belem kamenju. V središču polkroga je bil učitelj s kopico pergamentnih zvezkov pred seboj, velikih in |majhnih, vsekakor pa starih jveč sto let. Učenci — najmlajšim je bilo kakih pet, najstarejšim deset let — so segali po rokopisih v amharski pisavi in brali drug za drugim kar se le da glasno, če je kateri utihnil, ker se mu je zataknilo, je iz o-zadja takoj stopil k njemu učiteljev pomočnik, čigar šiba mu je takoj pripomogla do glasu — do znanja seveda ne. V osnovno šolo je treba hoditi šest let, učenec se nauči pisati in brati amharščino, etiopski uradni, in geez, stari cerkveni jezik. Vsa sreča, da se oba jezika pišeta skoraj popolnoma enako. Razen tega se morajo u-čenci naučiti petnajst glavnih molitev k o p t s ko-krščanskega Obreda. V povojnih letih skuša naj višja etiopska izobraževalna ustanova pod okriljem koptske cerkve. Slušatelji se učijo na pamet poglavja v 81 verskih knjigah, štu-dirajo pa etiopsko Churchill pojmoval motiv na tej podobi kot simbol v past ujetega britanskega leva. Vsaki-krat kadar je šel mimo, je spodbujal miško, naj osvobodi “kralja živali.” Jezilo ga je, ker je podoba temnela, tako da je bilo navsezadnje le težko razločiti prizadevanje mišjih zob za rešitev leva. Končno je Winstona Churchilla, takratnega britanskega ministrskega predsednika, minilo potrpljenje: prinesel je čopiče in barve, primaknil stol in ©veže preslikal miš tako da je lahko vsakdo, videl že na prvi pogled, da je že preglodala nekaj vrvi levje pasti. Ali si je dovolil preveč, so vprašali Charlesa Wheelerja, predsednika umetnostne akademije. Načeloma je to dejanje nepravilno — se je glasil Wheeler jev odgovor — vendar ga je mogoče opravičiti, zakaj Churchill je sliko “popravil” v enem najhujših obdobij britanske zgo-, dovine, ko so Nemci z morja in z zraka blokirali deželo. Zadeti iz vesolja! Kljub silni vročini zaradi trenja ob zračne plasti lahko n a j o dpornejši kovinski deli vesoljskih izstrelkov dosežejo zemeljsko površino. Možnost, da bi del ali drobec vesoljske ladje zadel koga na zemeljski površini, so statistiki sicer računsko izrazili z razmerjem 1:170,009, vendar ta neznatna verjetnost ne more spremeniti presentljivega dejstva, da se deli raket vsaj včasih vrnejo na Zemljo, čeprav so strokovnjaki dolgo zagovarjali povsem nasprotno mnenje. Zaradi silne vročine kot posledice trenja — so trdili. — se kovinski drobci razžarijo med prostim padom skozi zračne plasti. Le prave vesoljske ladje, na primer “Vostok” ali “Mercury” ki se gibljejo po natančno začrtani poti, prenesejo to brez hujših posledic. Razen tega pa — dodajajo ameriški strokovnjaki, ki so izračunali zgoraj o-menjeno razmerje — pokriva 78 odstotkov zemeljske površine morje, kar nadalje znatno zmanjša možnost “zadetka iz vesolja”. In vendar, kljub majhni verjetnosti; lani 21. februarja ob enih ponoči so padli v Južni Afriki ostanki pogonske rakete kabine “Mercury”, v kateri je John Glenn kot prvi Američan dvanajst ur poprej obletel naš planet. Trije deli zunanjega o-klepa zadnje stopnje rakete “Atlas” so imeli premer od 90 zalkoaiodajo ter domačo in špice- do m ^ ^ ka. Vse fakultete imajo po dve! se je pac razletel raketn, o- stepnji, študij na veaii traja do'“ef’Je V. E!a™ '' deset let. Prva stopnja je ena- SOstejs h zracmh plasteh Skup- , •• v .. , J. . j no so tehtali poldrugi kilogram ka srednji soh, druga univerzi-1 . , . v , - ,— debelina je namreč znašala tetni diplomi, če gre vse po sre- , _ - 1C , v. , ,, O o. , o , komaj 16 desettisocmk milime- ci, zaključi slušatelj študij malo pred tridesetim letom. Razen teh imajo tudi šole za zidno sli- tra. , Strokovnjaki sodijo, da je irDT-idW fes „ -1 , - - . le naključje, da ti deli niso karstvo ter za ilustrirani e in1 , • , zgoreli zaradi trenja med prepiše vanj e starih pa' ,danjem. Morda so leteli neka-'ko tako, kakor se pozibava na primer orumenelo listje, ki ga veter trga z vejic v jesenskih dneh. Bržkone so umetniško knjig. Od leta 1944 ima Adis Abe-ba teološko visoko šolo, od leta 1951 pa univerzitetni kolegij z več fakultetami, vendar nadaljujejo svojo tradicijo tudi epi- blh Podobm velikim britvicam. ■sane šole, med katerimi jih Razen teh treh ostankov pogonske rakete—- prvi in tretji Popravljana sstiš na ■ lilansovl stiks precej deluje že 16 stoletij. 'sta padla 800 km vsaksebi— je priletela na Zemljo tudi helijeva jeklenka, ki je imela premer kakih 60 cm in je tehtala nad 20 kg. To pome-V Chequensu, podeželski rezi- ni’ da nikakor ni nujno, da bi denci britanskih ministrskih zaradi trenja zgorel težak in vlada uvesti v te šole pouk m a-^predsednikov, je med drugimi odporen kovinski predmet, tematike in še nekaterih pred- umetninami tudi podoba, ki jo ^i takrat ne, če znaša hitrost met°v- je Rubens naslikal po Ezopovi 28.000 km na uro. Po osnovni šoli ima deček, ki basni o levu in miši: “kralja ži-! Verjetnost, da bi “drobci iz bi rad študfral, več možnosti, j vali” so lovci ujeli v past miš vesolja” poškodovali človeka na vsak način pa mora od doma [pa sedi na njej in grize vez'i. V na zemeljski površini, je sicer v internat, kjer živi s starostni- zvezi s to podobo in z miško na zelo majhna, vendar se bo mi vrstniki in z učitelji ločen1 njej je stari avstralski zdravnik večala vzporedno z narašča-od sveta — večina teh etiopskih Casey pred kratkim povedal njem števila izstreljenih umet- višjih in visokih šol je namreč kje sredi planin ali v kaki odročni vasi. nevsakdanjo zgodbo. nih satelitov in drugih vesolj- Med drugo svetovno vojno — skih raket, ki se jih je doslej pripoveduje Casey — ko je Ve- zvrstilo skoraj že dve sto. cn XMESIaXA DDHOVINA, KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Zop'et bomo volili Mnogi bralci se pritožujejo, da “Kanadska Domovina” predalo piše o volitvah v federalni parlament, ki bodo 8. aprila. Nekateri bi tudi želeli, da bi Slovenci sklicali volilne shode, kamor bi povabili različne kandidate, da bi povedali, koga in kako naj bi volili. boj, druga je pokazala nekaj življenja samo v dveh provincah, tretja pa hoče graditi svojo bodočnost v glavnem samo na delavskem razredu. Modrega premisleka je treba, da ne damo svojega glasu manjšinjski stranki, ker bi tak glas nič ne pomenil. V teh kratkih stavkih niso Gotovo ne bi škodilo več pi- podana nikaka navodila, ampak sanja o kanadskih strankah in njihovih programih, ker je veliko čitateljev “Kanadske Domovine”, ki angleško pisanih časopisov ne berejo. Zdi pa se, da za temi tožbami, da o volitvah premalo pišemo in da volilnih shodov ne prirejamo tiči skrita želja: Nekdo naj bi nam Povedal, kako naj 8. aprila volimo. Saj volit bi človek še šel; da bi pa se udeleževal predvolilnih shodov in sestankov in td migleško govorečih, to ,se nam Pa izdi že preveč; bi najbrže škodilo našemu udobju. Tako malo cenimo demokratske svoboščine, da jih znamo nekoč Zopet izgubiti. Demokracija je prav v tem, da se1 vsak sam svobodno odloča na podlagi informacij, do kate-rih si vsak sam pomaga. Kdor ceni svoboščine, ki jih uživa, bo pripravljen tudi nekaj žrtvovati zato, da se bo vedel prav odločati pri soodločanju o skupni usodi Volitve 8. aprila bodo za kanadsko bodočnost odločilne važnosti. Lahko rečemo, da bomo na teh volitvah odločali voliv-ci> ali želimo močno zavarovano, ugledno, svobodoljubno Kanado, ki bo nudila vsem prebivalcem dovolj dela in kruha in možnosti napredovanja, ali pa bomo še bolj potisnili to našo novo domovino v slepo ulico, da bo pogrešala enega in drugega m tretjega. Slove nci kot demokratična ideološka imigracija gotovo ne bomo volili komunističnih kandidatov in tudi ne tistih, ki jih ii kandidati podpirajo. Pri zadnjih volitvah so komunisti dali svojim pristašem nalog, da vo-ho novo demokratsko stranko, icc nimajo svojih kandidatov. Ker odklanjamo skrajni soci-niizem in komunizem, se tudi moremo navduševati za ka-v ° kanadsko nevtralnost. Samo n Ječ, močan, oborožen gospo-.ar more varovati svojo hišo n svoje imetje pred napadalnem. Naš zemljepisni položaj Itlam narekuje, da se s svojo 'Vernostjo ne igramo, in da se zanašamo, da bi nas zavezni-1 branili brez našega doprino-Sa k skupni obrambi. Sprejete samo nekaj misli, ob katerih naj bi vsakdo sam dalje razmišljaj, ko se bo odločal, komu bo dal 8. aprila svoj glas. Dvoje pa je gotovo: Krščansko- demokratski Slovenci-Kanadča-ni bomo šli na volišča in ne bomo za nobeno ceno volili komunistov in njihovih sopotnikov, niti ne tistih, ki so jim komunisti sopotniki. RAZSTAVA SLOVENSKEGA TISKA SKP društvo “Baraga” vabi 30. in 31. marca v slovensko cerkveno dvorano na 609 Maninng Ave. na “razstavo slovenskega tiska” Začetek bo v soboto ob 3. uri popoldne. Ta dan bo odprta do poznih večernih ur. V nedeljo si bo mogoče ogledati razstavo od druge sv. maše dalje vse do večera. Razstavljene bodo knjige, revije in založbe, ki izhajajo izven meja Slovenije. Kulturni večer Ob priliki razstave slovenskega tiska bo iSKAS-Toronto pripravil kulturni večer posvečen slovenski besedi in sicer v soboto zvečer 30. marca ob osmi uri. Glavni govornik večera bo naš pisatelj Karel Mauser iz Clevelanda. °0vaznosti nam nalagajo tudi' dolžnosti. Ko se sprašujemo, kateri s ranbi bi na volitvah oddali ^v°j glas, je prav, da imamo red očmi tudi zgodovinska cjstva p r e teki osti. Katera panika je več naredila za na-edek in. samostojnost Kana-j. ’ Kri tem je zopet treba ime- v vidu kanadski političen Ugtfvl • . u v zunanjem svetu, moc GeUe valute, gospodarski raz-J in pa tisto splošno kanad-a prepričanje, ki nudi vsem k^zavljanom brez razlike ena-možnosti za razvoj in uve-ijavljanjie. s Kesreča za Kanado bo, če ^ aprila ne bo izvoljen parla-enh 'kjer bi ena stranka dobi-^a absolutno večino. Slabo je za jzavo, če je njena vlada od-s'sna ^d milosti opozicije. To ° narn pa lahko zgodi, ker je aa stranka razklana med se- irssgi glasiseni festival pri Mariji Polagaj lepo uspel TORONTO, Ont. — Slovenski ljubitelji glasbene umetnosti so pripravili v dvorani Marije Pomagaj dva glasbena večera, v soboto, 16., in v nedeljo, 17. marca. Skoraj z nestrpnostjo smo v Torontu pričakovali ta dogodek in ljudje so obakrat popolnoma napolnili dvorano. N a j š t e vilnejša nastopajoča skupina je bil pevski zbor Slovenske šole Marije Pomagaj pod vodstvom Toneta Zrneca. Zbor je zapel dve narodni pesmi; eno izmed njiju je g. Zrnec priredil za triglasno otrošiko petje prav za to priliko. Drugo mesto zborovega petja je zavzel cerkveni pevski zbor Marije Pomagaj, katerega vodi gdč. El-za šantej. Harmonikarska šola Kazimirja Foysa je bila naslednja močna skupina na festivalu. G. Fcys je 12 harmonikarjem pridružil druge inštrumente: trobento, saksafon, kitaro, bas in bobne; bila je posrečena kombinacija. V tej skupini je precejšnjo število dobrih harmonikarjev; o-menim naj Matijo Lebarja in Romana Perdeza. Violinista sta cb spremljavi klavirja izvajala dela Von Slona, F. Borowskega in L. Port-noffa. Zdi se mi, da je Marinka Kus napravila v dobi od lanskega festivala velik korak naprej. Mili Ponikvar in Elza Šantej sta se med pianisti solisti odlikovali s prstno tehniko in pravim čutom podajanja. Kot nenadni gost se je festivalu pridružil pianist-koncertist Paul Langley — po rodu Anglež — z zelo zahtevno skladbo S. Rach- maninoffa in tako dal slovenskemu festivalu najlepše priznanje. Festival je letos obiskal kvartet iz župnije Brezmadežne v New Torontu; pripravil jih je g. Nace Križman. Z “Odmevi iz Slovenije” so nas popeljali v domače kraje. Čeprav je župnija Brezmadežna mlada župnija, kažejo njeni najmlajši prav lepe glasbene darove in zmožnosti. S plesom v narodnih nošah sta dvorano očarala obe folklorni skupini Slovenske šole Marije Pomagaj prav pod vodstvom Cirila Soršaka: Polžkova snubitev in druga Dvoršakov Slovanski ples, katerega je naštudirala Elza Šantej. Obiskovalci festivala so jim dali prisrčno priznanje. Resnično je nas razveselil Andrej Blumauer s svojimi orglicami in harmoneto in prav takoi Ludvik Lovšin s pristno slovensko kmečko muziko. Andrej Blumauer je že svetovno znan, posebno na ameriškem kontinentu, kajti nastopil je že na mnogih TV postajah in izdal tudi gramofonske plošče; med Slovenci v Torontu je — kot smo ob tej priliki opazili — zelo priljubljen. Ludvik Lovšin je v igranju kranjske: harmonike pravi umetnik. V igranju teh dveh inštrumentov sta jima pomagala Martin Zakrajšek z basom in Tone Božiček s klarinetom. Ta kvartet je ljudi v dvorani tako prevzel in navdušil, da odobravanja ni bilo ne konca in kraja. Ker ni moj namen kazati na nepopolnosti in vrzeli, ki se pojavijo pri še tako skrbno pripravljenih koncertih, moram reči, da letošnji festival zasluži pohvalo. Naj nam bodočnost kmalu prinese III. Glasbeni festival pri Mariji Pomagaj, da se bomo ponovno videli z rodom, ki gre naprej. A. J. Newtorontske novice Po dolgi in mrzli zimi so prišli prvi spomladanski dnevi. A se kar ne morejo ogreti. Kakor bolnik po dolgi in hudi bolezni kar ne more okrevati, tako je letos s prvimi pomladanskimi dnevi v New Torontu. Toliko je pa vendar mraz popustil, da so naši zidarji mogli dozidati župnišče. Znani stavbenik g. Janez Tratnik je s svojimi zidarji — kakih 10 po številu — pljunil v roke in župnišče je zraslo iz tal kakor gobe po dežju. Zidarska dela so naredili zastonj po človeško povedano. Dejansko so pa za to delo pred Bogom prejeli večje plačilo, kot bi ga mogli mi plačati, ker ima večnostno vrednost. To se pravi po domače, da so delali za “božji Ion”. Naj jim torej dobri Bog obilno povrne! * Seveda bo pri župnišču še mnogo dela, preden bo dobilo svojo končno obliko. Vendar bomo mogli v poletnih mesecih, ko prihajajo slovenski duhovniki na obisk, že prenočiti obiskovalce v novem župnišču. Mizarska dela je prevzel naš župljan g. Janez Murgelj; vodne in ogrevalne napeljave so v rokah g. Janeza Platnarja. Elektriko bo pa napeljal priznan električar g. Franc Levstek. Tako bodo tudi župnišče naredili predvsem Slovenci, povečini našržupljani. Starka hrani rokopise iz 10. stoletja Pri neki armenski starki so nedavno našli rokopis štirih evangelijev iz 10. stoletja. Knjiga s 186 stranmi (25 x 19 centimetrov) ima lesene, z usnjem prevlečene platnice. turnim večerom zasluži, da si jo gredo ogledat in se potem u-deže še kulturnega večera. Naslednji dan, v -nedeljo, 31. marca, popoldne ob pol petih bo pa Slovensko gledališče iz Toronta ponovilo v dvorani Brezmadežne Meškotovo dramo “Mati”. Nič manj kot razstava slovenskega tiska in kulturni večer zasluži obisk tudi ta slovenska drama. Kajti toliko bolj bomo znali ceniti slovensko knjigo in slovensko kulturo, kolikor več ljubezni bomo imeli do slovenske domovine. In prav to ljubezen nam hoče poživiti Meškoto-va drama: Mati. Pri dobrih kulturnih prireditvah ne smemo gledati, kdo jih prireja. Niso važne osebe in organizacije, ampak ideja. Slovenska kultura mora biti nam Slovencem takoj za vero prva. * Sicer so pa naše misli in naši napori že osredotočeni v veliki teden. Liturgija velikega tedna je tako globoka in pomenljiva, da odtehta vsako kulturno delo. Saj ponazarja naj večji svetovni dogodek: trpljenje in smrt u-človečenega Boga in postavitev zakramenta Sv. Rešnjega Telesa. V cerkvi Brezmadežne bo pel cerkveni zbor Kristusovo trpljenje na cvetno nedeljo ob 10.15 dopoldne1 in na veliki petek popoldne ob treh. Od velikega ponedeljka do velikega četrtka bomo imeli duhovno obnovo, ki jo bo vodil g. Franc vedni, da pridejo na slovenski misijon. Tako župnijo je sposoben voditi tak vsestransko spo-soben župnik kot je monsignor L. Baznik. Upam, da je tudi g. Sodja tak pridigar, da bo ko,s tej težki nalogi, čeprav ima lepo slovenščino in je pesnik, zna 1 govoriti zelo preprosto in prepričevalno, da ga lahko še tako preprosti razumejo. Uspeh misijona pa seveda največ zavisi od priprave v župniji in od milosti božje. Zato molimo, da bi misijon tako v Clevelandu kakor v Montrealu dobro uspel. Helikopter z "vročim'’ peskom Ob tem se mu je utrnila misel, da bi bilo mogoče uporabljati izvleček iz kačjega strupa pri zdravljenju koronarne tromboze. Zdaj skuša v laboratoriju izločiti to snov. Oglašajte v “Amer. Domovini” Kulturnih prireditev je med Slovenci v Torontu gotovo manj Sodja] C.M. Spovedovati bo pa kot družabnih. Zahtevajo pač pomagaj prva dva dni preč. g. j ga več priprave in tudi sposobnih Franc Skumavc. Vse tri večere na ljudi. Potem je pa še obisk včasih tako slab, da kulturnim Radioaktivni izotopi poma gajo graditeljem zaščitnih nasipov ob obali. Skupina mož v delovnih haljah je stala nedaleč oč tovornjaka, ki je na njem le žala specialna posoda z debelo svinčeno oblogo, čakali so na helikopter, ki naj bi izpolnil poglavitno nalogo v akciji Vroči pesek”, za katero se je pilot večkrat vadil. Kavlji so prijeli, helikopter je odnesel posodo in nekaj sto metrov od obale vzhodno od Kie la stresel v morje njeno vsebino — dva stota radioaktivnega peska. S tem so začeli uresničevati zamisel, po kateri naj bi v ne kaj mesecih zbrali podatke ( možnostih za zaščito obale in njenega zaledja pred rušilno močjo morskih valov, kakršni so lani februarja preplavili Hamburg z okolico in tudi kopališki otok Sylt. Doslej še niso imeli zanesljivih podatkov o pesku, ki morski valovi ponekod garačem vzame vso dobro voljo. Naj bi bilo vsaj to pot drugače. V dvorani Marije Pomagaj bo Baragovo prosvetno društvo priredilo v soboto, 30. marca, razstavo slovenskega tiska, združeno s kulturnim večerom zvečer ob osmih. Daši je za Slovence dz New Toronta dvorana Marije Pomagaj že' malo od rok, vendar ta razstava s kul- Starka je izjavila, da je rokopis prinesel eden njenih prednikov iz Carigrada proti koncu 18. stoletja. Franc Skumavc. Vse tri večere naplavljajo, drugod odnašajo. Pri graditvi zaščitnih nasipov bodo pobožnosti s sveto mašo zvečer ob 7.30. Sedaj bomo v župniji Brezmadežne. nekaj tednov pogrešali g. F. Sodjo, CM. Do tihe nedelje bo vodil misijon v cerkvi sv. Vida v Clevelandu. Potem pa do cvetne nedelje v Montrealu. Gotovo je najtežji islovenski misijon v cerkvi sv. Vida. Kajti misijonar mora zadovoljiti slovenske izobražence in preproste; potem tiste, ki govore lepo sodobno slovenščino, in tiste, ki imajo1 že skromno znanje slovenščine, ker so že tu rojeni, pa vendar še toliko za- najnovejše SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE iz starega kraja Zahtevajte katalog v svojem jeziku. COMET RECORD’S DISTRIBUTOR CO. 555 St. Clair, W. Toronto, Canada TEŽAVNO OPRAVILO —. Na sliki vidimo pregledovanje 48 čevljev dolgega in 10 čevljev širokega namiznega prta za bankete na danskem dvoru. V prt iz irskega platna sta vdelana grba Danske in Grenlandije. ' ' so se opirali v glavnem na izkušnje in na zapiske kronistov večjih obalnih naselij. Tako na primer ni nihče vedel, kako dolgi naj bodo kot jeziki v morje segajoči peščeni nasipi, da bodo kar najbolje varovali obalo. Z meritvami so bile težave, zato so se odločili za radioaktivne izotope. Takšni merilni postopki niso več novost. Angleži so tako proučevali spremembe v strugi Temze, Nizozemci uporabljajo radioaktivne izotope pri meritvah v renski delti, tako delajo tudi v Sovjetski zvezi in na Japonskem. Kielski vodogradbeni strokovnjaki so pripravili Geigerjev števec, ki ga je v posebni posodi vlekel helipopter dvajset centimetrov nad morsko gladino. Z namenom, da bi zbral števec popolnoma zanesljive podatke, so dva stota morskega peska s tistega področja radioaktivno zaznamovali v laboratorijih. Domneva je bila pravilna: skoraj mesec dni je števec pod helikopterjem sledil selitev tistega peska, podatke so strnili v nekaj ugotovitev in pravil o morskih tokovih na tistem delu obale, zato bodo mogli poslej graditi nasipe, ki bodo kar rajbolje zaščitili obalo. In nevarnost zaradi radioaktivnega peska? Strokovnjaki z in Tituta za biofiziko v Saarbruckenu so ugotovili, da bi se izpostavljal nevarnosti šele tisti kopalec, ki bi popil vsaj dve vedri morske vode na kraju,' ki so ga posuli z “vročim” peskom. CLEVELAND, O. Moški dobijo delo Delo za upokojenca Starejši moški dobi delo za čiščenje okoli hiše. Kličite YE 2-4037 podnevi. (62) Ženske dobijo delo ZENSKE ZA DELO na šivalnih strojih Stalno delo. Visoka plača od ure, od kosa. Prijetni delavni pogoji. Plačani prazniki in počitnice. WORK WEAR CORP. 1768 E. 25th St. South of Payne Ave. (61) MALI OGLASI Stanovanje oddajo Sastsobno stanovanje s kopalnico, popolnoma prenovljeno, plinski furnez, zadaj, zdolaj blizu transportacij in vseh šol, oddajo. Cena $70 mesečno. Kličite po četrti uri HE 1-6169. (26., 27., 29. mar.) Sobo oddajo Moderno opremljena spalna soba se odda v bližini sv. Vida. Tel. HE 1-6671. (62) Ugodna prilika P o p r avljalnica čevljev na prodaj. Dober zaslužek. Kli- čite CL 1-1042. (63) ^ Opremljeno sobo blizu St. Clair se odda moškemu. Tel. HE 1-8127. (60) 2 apartments for rent Furnished or unfurnished, newly decorated, children welcome. 1000 E. 64 St. Phone 881-0170. —(61) Naprodaj Lastnik prodaja zidano (tapestry brick) hišo, 5 velikih sob, garaža iz cementnega bloka, 50x200 lot. Kličite AN 1'0251. (60) Naprodaj Kakor nov 66” jeklen dvoj-lijak, z omaro spodaj in zgoraj na steni ter ena bela posamezna omara. Kličite 481-040()- (60) Avto naprodaj Zaradi odhoda v Evropo prodam 1962 Plymouth auto cylinder Standard 4-door low mileage. $1675.00 Kličite i"V 1-/074. —'(26,29 mar.) Stanovanje iščejo Pet ah itiri-sobno stanovanje iščejo v okolici sv. Vida trije odrasli. Kličite MU 1-6056. — (26,28 mar) V najem Oddamo stanovanje štirih čistih sob in kopalnica, svoj furnez, zgoraj na 1187 E. 61 -t. starejšemu paru. ______(62 Kačji strup proti strnjevanju krvi Malajski zdravnik dr. Rayd z nekega znanstvenega inštituta je sklepal glede dejstva, da se Človeška kri ne strdi še dolgo po piku strupene kače, da mora kačji strup vsebovati snov, ki to preprečuje. | ZULICH I INSURANCE ! AGENCY ,18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 39, Qhip Stanovanje oddajo Oddamo stanovanje 5 lepih velikih sob s kopalnico. Opremljeno za $75 mesečno, neopremljeno $65. Vhljučno kurjava in klet za pranje. Otroci dobrodošli. Vprašajte apt. št. 2. Tel. AT 1-7135 ali ME 1-8500. (64) f AMERIŠKA DOMOVINA, JULIUS ZEYER: j ANDREJ CERNISEV S ★ ★ ★ i\J j.t*' f Andrej je slišal vse to javno pripovedovati, govorilo se ni o ničemur drugem niti na trgu, niti na ulicah, niti v hišah; vsakdo je govoril z vnemo o Katarini, o Doškovi, o Orlovu, in vsakdo je šepetal o njegovi ljubezni do cesarice in o njeni ljubezni do njega. “Sklonila je svoje kraljevsko čelo k njemu”, — so pra-vili; — “a on je položil zato na njeno glavo rusko krono”, zakaj brez Orlova, ki je zapeljal gardo v njeno korist, se ne bi nikdar zgodilo, kar je sedaj vsakega navdajalo z veseljem. Andrej je vse željno poslušal. Čeprav je njegovo srce krvavelo vsled njenih napak, čeprav je obžaloval Petra, o katerem se nihče niti zmenil ni, je vendar čutil pred Katarino neodoljivo občudovanje, in ko jo je slednjič videl, kako je prišla med vriskom sto tisoč grl v mesto, je pozabil vse, kar je bil pretrpel, zopet ga je premagala njena ponosna krasota. Sedela je v gardini uniformi na belem konju z razpuščenimi in vihrajočimi lasmi, ovenčana s hrastovimi mladikami, in njena prša so dihala od množine demantnih redov. Vodila je svojega čilega konja z neprekoslji-vo gracioznostjo, njene oči so se svetile ponosno, toda segale so v srce vsakega močno, da čarovno. Ob njeni strani je šla knez-nja Daškova, hetman Razumov-ski in cela suita prvih dostojanstvenikov države. Sedaj je imela to, o čemur je nekoč v mesečni noči sanjala na altani stolpa Ivana Velikega. Rusija jo je pozdravljala kot svojo vladarico, preroštvo Lambertijevo se je izpolnilo! Toda s kakimi sredstvi' Nič več ni bil Andrej ljubosumen na Orlova, ko je videl ta ponosni, kruti nasmeh njenih tresočih se usten, tako se nikdar ne smehlja ljubica; sedaj je razumel, da ni nikdar ljubila Orlova, da se mu je prodala za ruski prestol, kakor se prodajajo druge ženske za kak bliščeč nakit. Toda čemu ta ostra beseda: orodala se je, si je očital, morda bi. bilo bolje reči, da je žrtvovala sebe in svoje najsvetlejse čute? V duhu jo je prosil odpuščanja. Pa kaj ga je brigalo to? Naj bo že kakor hoče, čutil je, da se je že ločil od nje na veke, da ostane zanjo mrtev, da ne more imeti z njo nobenih stikov več. Še en pogled je vrgel na njo, še enkrat je vzplamtela pred njim v polni zarji one krasote in vzvišenosti, s katero ga je bila CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE Wheeling — By Owner 3 Bedroom ranch brick, fireplace, Large family room. All schools. Loop and Evanston buses. Large cor. lot. Owner trfd. $22,509. LE 7-2324. (SI) 6 ROOMS, 3 BEDROOMS, GAS HEAT Aluminum Storms and screens, new roof and siding. Close to everyting. Nr. 51st & Wolcott. Quick sale by owner $10,400. Call RE 7-8385. (60; 5 ROOM BRICK STUCCO RESIDENCE with basement; Storms and screens: Close to schools, shopping and transportation. By owner. $7,000. 4533 W. Wilcox, MAnsfield 6-9209. (61) BY OWNER — 3 flat frame sided; 1-7; 1-5; 1-3; 2 car garage; automatic oil heat; lot 25x176; 220 wiring; low taxes; good income; vie. North-Kimball; $18,000. Dickens 2-1013. (63) oslepila — in izginila je poč. obokom carske palače. — Še isti dan je zapustil Petrograd. Najel si je zapuščeno, leseno hišo na enem izmed mnogoštevilnih otokov za mestom, da bi se lahko tam v miru pripravljal za poslednjo nalogo svojega življenja. Zavedal se je, da je treba za tako težko delo popolnega miru in upal je, da ga v tem zatišju tudi dobi. Sporočil je Mi-roviču o sebi in je željno čakal njegovega odgovora. Njegovi dnevi so potekali sedaj v tišini in miru v popolni odločenosti od sveta. Sedel je navadno pred hišico na bregu Neve, potopljen v misli, ne bolne, ampak dušo možato poživljajoče, in razgled, ki ga je užival, je imel v sebi res nekaj mirno tolažilnega, To je bila ozka jasa na nasprotnem bregu, kjer je stala majhna, bela cerkvica, skromna in tiha, s pozlačenim jabolkom na zvoniku, ki se je lesketalo kakor zvezda med temnim drevjem gozdnatega ozadja. Cerkvica se je zrcalila v šumnem veletoku kakor pobožna misel v duši človeka, ki neprestano hrepeni po ponosnem cilju. Nekega večera, ko se je zopet oprt na stoletno drevo zagledal v temne valove, so prinesli ti k njemu na breg majhen čolnič, katerega je vodil mlad mož. Bil je poročnik Mirovič. “Ah, slednjič!” je vzkliknil Andrej. “Da, slednjič!” je odgovoril Mirovič. “Ne misli, da sem se obotavljal vsled nemožatosti, toda do poslednjega časa se je zdelo, da cesar sam odpre Ivanovo ječo in greh bi bilo z opasnim poskusom spravljati njegovo u-sodo v nevarnost; sedaj seveda, ko je Peter sam izkusil ujetništvo in ko leži mrtev v krsti—” “Ali blazniš?” je vzkliknil A.n-drej od začudenja, “cesar da je mrtev?” “Kaj je mogoče, da še ni ta velika novica prodrla v tvojo pustinjo?” Andrej se je stresel, nekaka neizrečena tesnoba se ga je polastila, nekaka strašna slutnja se je spustila nanj kakor nočni mrak. Hotel se je je otresti. “Ne verjamem, prijatelj”, je rekel slednjič in je odkimal z glavo, “odgovorim ti kakor Tomaž, ne verjamem, dokler ne položim svojih prstov v rane—” naglo je umolknil. “O ranah govoriš?” je vprašal Mirovič z začudenim glasom, — “kaj sem ti rekel, ali morda navsezadnje še sumiš koga, da je Petra umoril?” “Ne, ne, za božjo voljo, ne'” je kriknil Andrej boječe, “kaj blebetaš? Hotel sem pač le povedati, da ne verjamem, dokler ne vidim na lastne oči njegovega trupla.” “To je pa res lahko! Vzemi plašč, noč je hladna. Peter je javno izpostavljen v cerkvi. Pojdi in videl boš.” Sedla sta v čoln in veslala proti mestu. Ko sta korakala po tihih ulicah, se je Andreju zdelo, da je Petrograd eno izmed onih žalujočih mest, o katerih bajke pestunj tako pogosto pripovedujejo, zakaj nebesa so razprostrla žalostne prapore gostih, težkih megel med hišami in vse prebivalstvo je hodilo molče in s prestrašenimi očmi v dolgih vrstah v cerkev, kjer je ležal cesar izpostavljen. Na tisoče luči je razsvetljevalo grozni in črno pogrnjeni prostor, vrste menihov in popov so ležale na obrazih in pošastno mrmrale nekake molitve, edini glasovi, ki so motili grobno tišino; le tu pa tam se je izvilo včasih zamolklo ih- tenje iz stisnjenih pr s, a nihče se ni ozrl, odkod prihaja, oči vseh so bile z izrazom groze uprte na telesne ostanke nesrečnega Petra. Ležal je v krsti, v preprosti uniformi holštinskega častnika, njegov obraz je bil za-čmel in vkljub nenavadno visoki kravati je bil videti del njegovega odgrnjenega vratu. Andrej se je stresel ob pogledu na to strašno truplo in je gledal okrog sebe na obraze ostalih, če se je tudi v njihovi duši prebudila njegova grozna sum-nja — obrazi vseh so bili bledi in ždelo se je, da šepetajo ustnice vseh grozno besedo: Umor! Otresel se je Mirovičeve roke, ki ga je držala in tresoč se po vsem telesu je hitel iz cerkve brez cilja po dolgih ulicah, dokler se ni slednjič zgrudil na ka-menit sedež ob Nevi. Mirovič šal Andrej. “O, gospod moj, kaj me nič več ne poznate? Briljantnih Bernardi sem!” “Ah res, sedaj vas poznam, zdi se, da ste vohunili za menoj po svoji navadi?” “Za božjo voljo, ne izustite več besede ‘vohun’,” je vzkliknil Bernardi in si je obrisal pot s čela. “Nikdar, nikdar več nočem za nobenim vohuniti.” “In kak je vzrok te nagle spremembe v vaših mislih?” se je smejal Andrej. “Kot blazen za to strast mi je dal Bog izvedeti skrivnost, ki me teži, da bi skoro omedlel. Ona skrivnost je tako grozna, tako strašna, da me podi iz te zemlje. Gospod, svarim, vas, bežite odtod! Moje oko vidi preroško rdeč dim požara na nočnem nebu in zrak smrdi po kr- je sedel poleg njega. Ravno ko J Q0rje prebivalcem te zenr sta se prijatelja gledala in sku- ]jet šala drug drugemu brati misli z mračnega čela, sta opazila, da jima je nekdo do sem sledil in je sedaj gledal z zagonetnim izrazom na obličju. “Kdo ste, kaj hočete?” je vpra- V blag spomin “Resnično, Bernardi, vi blaznite!” se je smejal Andrej prisiljeno, toda nehote so ga navdale starčkove besede z babjevernim strahom. Bernardi se je ozrl okrog, nato pa je tesno pristopil k Andreju. “Ali ste videli cesarja?” “Da.” Bernardi je pristopil še bliz- |je, glas mu je zasikal in zobje so mu šklepetali. “Peter ni umrl naravne smrti, Peter je bil umorjen!” Andrej se je opotekel in ni mogel spraviti iz sebe niti besedice; čutil je, kakor da bi imel svoje srce v grlu in mislil je, da se zaduši. “Ali poznate letovišče Ropšo? Ah, gospod, koliko sladkih trenutkov je doživel tam Peter v srečnejši dobi”, je šepetal Bernardi. “Kako pogosto je stal na terasi, odkoder se je videl široki breg morja! Tudi jaz poznam Ropšo natančno, njene hodnike in kriva vrtna pota. Ko so Petra vjeli, se je zelo veselil, kc je slišal, da bo Ropša mesto, kamor ga baje le za nekaj časa za-pro. Z veselim srcem si je izprosil karte, svojega psa in svojega zamorca. Vse so mu dovolili, in jaz, otrok, zapeljan od preklete strasti, izvedeti vse, kar se me ne tiče, sem hitel za Petrom. Niso me pustili k njemu, ko sem mu prišel ponujat diamante, da bi jih kupil, vedel sem to že prej, toda skril sem se na vrtu in srečno zlezel na teraso; smejal sem se straži, ki ni ničesar slutila in se mirno sprehajala nekaj korakov od mene pred vrati palače. Ali jaz potre- NAROČITE ŽE SEDAJ M VELIKO NOČ NAŠE IZVRSTNE DOMAČE PREKAJENE KLOBASE - ŠUNKE - ŽELODCE in druge polrehe Prvoklasno sveže meso — riževe in krvave klobase — grocerija vseh vrst RAZNA VINA — PIVO — MEHKE PIJAČE MODEL FOOD MARKET 445 East 200. Street KE 1-7447 FLORIAN in MARIE KONČAR — lastnika X; 5 M N txxxxxxzxxxxxxxxxrxzxzz DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PREDRAGEGA OČETA, STAREGA OČETA IN TASTA Stanley Brnndič ki je umrl 26. marca 1951. leta. Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te injel je rad. Pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših Ti živiš l žalujoči ostali: FRANK, sin PAULINE por. KRALL, hčerka DOROTHY, snaha HENRY KRALL, zet JUDY, vnukinja MRS. MARY ZEHNER, svakinja Cleveland, O., 26. marca 1963. DEŽ GA NE MOTI — Kirk Miller, 6 let stari pobič v Salinas, Calif., se kaj malo meni za dež, saj je tudi zanj primerno oblečen. ZABAVNA TEKMA — V Paghamu na Angleškem prirejajo vsako leto tekmo otroških vozičkov. Letošnje tekme se je udeležil tudi “Bahama Special”, ki ga kaže slika. bujem vrata? sem se jim nati-homa posmehoval in tiho splezal na velik topol pri hiši, čemu pa so dimniki? {Dalje prihodnjič.) —--------o------- Oseminšestdeset let nudi KSKJ Ijubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladmo od $500.00 do $15,000.00. K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in. pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ. Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan. he 1-0965 TONY KRiSTAVNIK ut 1-4231 PAINTING & DECORATING Mullmly Funeral Kome ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. £Iair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ........................ Moj novi naslov: MOJE IME: ..................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO KATERI SO TRDNEJŠI? — Chris Poleway, dve leti stari sinko dr. S. Pole way a, drži v roki vzorec umetnih čeljusti, ko kaže ves nasmejan svoje lastne zobe v očetovem domu v Morgantownu, W. Va. Umetne čeljusti rabi fantov oče pri predavanjih o higieni ust.