CELJE NAŠA TEMA KRONIKA »Kovine v tleh so nevidna grožnja« str. 7 Prednosti in nevarnosti omrežja 5G str. 12-13 Kriminalisti nad celjski zaposlitveni center str. 15 "m ■o len IT- icn ■u-i im lo Ir-Sr- novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 40/ Leto 74 / 3. oktober 2019 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Še veliko prostora za nove turistične zgodbe Priljubljena rekreacijska točka Celjanov bo odslej še bolj zanimiva za obiskovalce. V Ločah ob Šmartinskem jezeru je na zasebno pobudo nastala Zelena raziskovalnica z gozdno učno potjo in igralnim prostorom za otroke. Na ogled je tudi fotografska razstava o razvoju jezera. Do spomladi prihodnje leto je predvidena še ureditev prostora za kampiranje s postajališčem za avtodome. str. 9 Foto: GrupA INTERVJU1 GOSPODARSTVO Jože Ledinek, ekološki kmet str. 26-27 Kovintrade gradi novi skladišči str. 4 2 AKTUALNO ZADETKI »Pri nas ne hodimo slabe volje delat na njivo. Negativna energija se prenaša. In zato sem prepričan, da je zelenjava v trgovini povsem mrtva hrana.« Jože Ledinek, ekološki kmet »Hčerke bi rada naučila, da je v življenju zelo pomembno, da delaš tisto, kar te veseli in osrečuje.« Tinkara Fortuna, podjetnica in pevka »Res so policisti naši redni obiskovalci, a nikoli se k nam ne oglasijo, ker bi mi bili nasilni. Za nekatere smo kot kaže vedno preglasni.« Narcis Kantardžić, slikar v Umetniški četrti Celje »Z nenehnim ponavljanjem vere v posameznika se prikriva širše družbene problematike.« Maja Hodošček, kustosinja »Z možem sva se dogovorila, da mi med tekom ne bo povedal, katero mesto zasedam. Ampak mi je rekel, da sem tretja. Potem so se začele težave...« Nataša Robnik, tretja na Spartatlonu ČETRTEK 1 1 PETEK 14 \l / 16 o' ^^ LJ^ _1 ■ SOBOTA I I NEDELJA Jf \ 1 / 16 ^^ 9 O v> O večni temi tudi na tretjem kongresu slovenskih občin S povprečninami vsi nezadovoljni Po pričakovanju sta bili povprečnina in njena neustrezna višina (spet) ena od osrednjih tem tretjega kongresa slovenskih občin v Rimskih Toplicah. To problematiko so izpostavili vsi osrednji govorniki v plenarnem delu kongresa, vodilni možje treh interesnih združenj, Skupnosti občin Slovenije (SOS), Združenja občin Slovenije (ZOS) in Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS), ki so ob Inštitutu za javne službe tudi organizatorji kongresa. ROBERT GORJANC Dr. Aleksander Jevšek, predsednik SOS, največjega interesnega združenja občin, je povedal, da problematika povprečnine izpostavlja vprašanje odnosa med državo in občinami, kdo je zaradi koga, ali so občine zaradi države ali je ta zaradi občin. Ob zadnjih pogovorih z vlado na temo povprečnine so združenja in vlada razumeli drug drugega, vendar se niso sporazumeli. Tako v SOS tudi niso zadovoljni z višino povprečnine. »Če bi država pokrila vse stroške za naloge, ki nam jih nalaga, potem bi morala biti povprečnina 660 evrov, zdaj pa je določena pri 589,11 evra. To pomeni, da morajo občine iz svojih izvirnih prihodkov, na primer nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, pokrivati razliko do zakonskih nalog, zato da lahko delujejo vrtci, da imajo zaposleni tam plače, da lahko delujejo domovi za starejše ... To hkrati pomeni, da se investicijski ciklus v občinah oži, da je manj zaposlitev ...« je poudaril Aleksander Jevšek. Naš sogovornik vidi zelo preprost izhod iz te vsakoletne sage o povprečninah. »Država oziroma vlada naj spoštuje zakon, v katerem zelo jasno piše, koliko je dol- Župani s Celjskega o povprečnini Za mnenje o letošnjem dogovoru združenj občin in vlade glede povprečnine smo ob robu kongresa občin v Rimskih Toplicah povprašali tudi tri župane s Celjskega. Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje: »V Celju s tem nismo zadovoljni. Kolikor sem se pogovarjal z ostalimi županjami in župani, prav tako niso. Način določanja vsakoletne glavari- ne se nam zdi tudi ponižujoč. Zakon je namreč jasen. Glede na to, da je predsednik vlade nekdanji župan, smo pričakovali več razumevanja za potrebe občin, hkrati je upoštevanje zakonsko določene povprečnine lahko eden najbolj učinkovitih decentraliza-cijskih ukrepov v Sloveniji.« Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina: »Pripravili smo analizo in ugotovili, da razlika v pov-prečnini ne bo pokrila dejanskih novih stroškov naše občine, zato bi težko rekel, da sem zadovoljen. Če argumenti na osnovi analiz niso dovolj za sklep vlade in državnega zbora, potem v občini na to temo nimamo več kaj reči ali nare- diti. Želim, da bi lahko pokrili nove stroške za plače in materialne stroške, ki zajedajo v denar za investicije. Vendar od tarnanja ne bo nič, zato se bomo morali prilagoditi novi situaciji.« Franc Zdolšek, župan Občine Laško: »Glede na pisma, ki jih je sedanji premier pošiljal nekdanjemu premierju, ne vem, ali se je prej hecal ali ... Višina povprečnine bi morala biti takšna, da bi zagotavljala denar za kritje stroškov za bistveno več nalog, ki jih imajo občine do svojih občanov. Ti so hkrati tudi državljani, zato tega ne bi smeli ločevati.« Nekdanja sobarica o manj bleščeči plati ob svetovnem dnevu turizma Turizem so tudi mokre brisače in umazane rjuhe Da smo turizem ljudje, je star slogan, ki ga izkušnje potrjujejo iz dneva v dan. Pa naj smo v vlogi turista ali turističnega ponudnika. A kdo so ljudje, ki so prvi in glavni obraz turizma? Receptorji, čistilke, natakarji, kuharji in seveda sobarice. Ena od njih je spregovorila o drugi plati bleščeče turistične medalje. SASKA T. OCVIRK Recimo ji Silva. Ne bomo je izpostavljali s pravim imenom, enako tudi ne njenega delodajalca. Kljub lepim poslovnim rezultatom se v nobenem slovenskem hotelskem središču ne hvalijo ravno s kadrovskim presežkom na omenjenih delovnih mestih. Verjamemo, da je zgodba naše sogovornice le ena od mnogih. »Pred enajstimi leti sem se zaposlila kot sobarica. Moja neto plača je znašala komaj 580 evrov, vendar sem rada hodila v službo. Delavnik je bil utečen, v nadstropju smo skupaj delale po tri. Dve sva čistili, tretja nama je pomagala, kjer je bilo treba, in po potrebi prinašala manjkajoče perilo, potrebščine in vse drugo. V zadnjem letu je bil nov red. Sama sem morala potiskati voziček z materialom za oskrbo 25 sob. Če bi si naložila manj, bi morala med delom še vsaj nekajkrat na drug konec hotela. Za seboj sem vlekla še sesalec. Delo je bilo po novem odrejeno in nadzirano z digitalnim dlanč-nikom. Posledično za dnevno čiščenje sobe ni bilo na voljo več 15 minut, ampak samo še šest.« Zgodaj zjutraj je bila či-stilka, od 11. ure, ko morajo gostje sprazniti sobo, do 12. ure, ko se ji je iztekel delavnik, pa je morala generalno počistiti še štiri sobe. »Medtem so me nekajkrat poklicali iz recepcije, če je soba že pripravljena. Včasih so mi goste z aktivirano kartico enostav- no poslali na vrata umazane sobe. Prostega konca tedna nisem imela tri mesece. Ob nedeljah, praznikih in ob popoldanskih dežurstvih je dela še več kot sicer. Moja plača je po enajstih letih zrasla na 622 evrov neto.« Dodaja, da ni bilo pomembno, koliko praznikov je bila v službi. Njena osnovna plača je bila namreč tako nizka, da ji je moral delodajalec v vsakem primeru dodati sto-taka, da je zadostil zakonskim obvezam. »Z nadrejenimi se ni bilo mogoče pogovarjati o ničemer. Kako malo razumevanja imajo, mi je bilo jasno, ko sem dobila novo delovno uniformo. Sintetično blago, ki se niti malo ne raztegne, pač ni primerno za mojih 500 počepov na dan, ko sem čistila kopalnice in tla. Zaradi dvigovanja težkih bremen in potiskanja težkega vozička me je začela boleti hrbtenica. Nikogar ni bilo, ki bi me zamenjal. Cela vrsta sodelavk je bila v bolniškem staležu, druge so odpovedovale službo. Nekatere manj utrjene celo sredi dela.« Mnogi gostje nič boljši Sobaric in čistilk nihče ne želi nikoli videti. Kot duhovi naj bi neslišno in nevidno AKTUALNO 3 Vodilni možje interesnih združenje občin na enem mestu: z desne Aleksander Jevšek, predsednik SOS, Gregor Macedoni, predsednik ZMOS, in Uroš Brežan, podpredsednik ZOS, z gostiteljem Francem Zdolškom, županom Občine Laško. žna nameniti občinam. Torej 54 odstotkov tistega denarja, ki ga občani v okviru davkov plačamo državi. Trenutno pa država občinam vrača le 47 odstotkov.« Ob tem je predsednik SOS tudi povedal, da delovna skupina, ki je sestavljena iz predstavnikov občinskih združenj in vlade, dobro dela. »V spremembah zakonodaje smo že našli, teoretično, za 30 milijonov evrov prihrankov, praktično pa se bomo o tem lahko prepričali, ko bodo ti prihranki uresničeni. Računamo tudi na izpolnitev obljube ministra za lokalno samoupravo Rudija Medveda in finančnega ministra Andreja Bertonclja, da se bomo po novem letu začeli pogovarjati o novi formuli za izračun povprečnine,« je še povedal Aleksander Jevšek. Gregor Macedoni, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS), je povedal, da je vladna stran očitno ugotovila, da so stroški občin v zadnjih letih narasli, da je končno lahko upoštevala formulo, ki jo je je sama določila v enem od podzakonskih dokumentov. »Na ta način je lahko naredila kljukico, pri čemer je vlada pozabila, da v zakonu tudi piše, da si je treba razdeliti davčne prilive, in 54 odstotkov dohodnine mora pomeniti ravno to. Do te vsote, ki pripada občinam, manjka še sto milijonov evrov, ki bi morali biti namenjeni za zdaj nepokrite stroške občin,« je poudaril Gregor Macedoni. Uroš Brežan, podpredsednik Združenja občin Slovenije (ZOS), je menil, da združenja občin v odnosu do države zagotovo lahko dosežejo več, če so enotna. Tudi glede zahteve, da mora občinam pripadati tisto, kar piše v zakonu, 54 odstotkov dohodnine, se prav gotovo lahko poenotijo. »Treba je vedeti, da so stroški v povprečju zadnjih štirih let nekaj drugega kot stroški, ki jih morajo občine iz proračuna plačevati letos,« je poudaril Brežan. Aktualnih in perečih tem na pretek Na dvodnevnem kongresu so udeleženci v obliki plenarnega zasedanja in v panelnih razpravah obravnavali aktualna vprašanja, s katerimi se trenutno soočajo občine. Teh je precej: poleg povprečnine še črpanje evropskega denarja, oblikovanje pokrajin, podnebne spremembe, nadaljnji razvoj komunalne infrastrukture ... Vse te pereče teme so bolj ali manj imele tudi skupni imenovalec oziroma so načenjale problematiko razmerja med državo in občinami. »Ko do popolnosti opravile svoje delo. Ste kdaj pomislili, da bi jim na mizici v sobi pustili napitnino? Tega Slovenci ne počnemo. Avstrijci ob svojem odhodu iz sobe praviloma pustijo nekaj evrov za sobarico. Med ostalimi gosti je žal tudi veliko takšnih, ki iz mini bara na primer spijejo sok in ga nadomestijo z vodo. Sobarica je dolžna to opaziti. »Zgodilo se je tudi, da je gostja kolegico obtožila kraje dragocene ogrlice. Izkazalo se je, da ji je padla za komodo. Ko je gospa potem krivico poskušala popraviti z dvajsetimi evri, sem si želela, da bi si sodelavka lahko privoščila in jo z dvignjeno glavo zavrnila. Seveda je ni.« Silva danes ni več sobarica. Dala je odpoved in zdaj Delovna mesta za boljšo prihodnost turizma Letošnji svetovni dan turizma, ki smo ga obeležili 27. septembra, je bil v znamenju teme Turizem in delovna mesta za boljšo prihodnost za vse. Tematika je povezana z uresničevanjem vizije slovenskega turizma, to je z zagotavljanjem trajnostnih bu-tičnih petzvezdničnih doživetij za zahtevne obiskovalce. To je mogoče le z motiviranimi zaposlenimi z znanjem, s kompetencami in z drugimi lastnostmi, da lahko izvajajo kakovostne storitve, med drugimi poudarjajo v Slovenski turistični organizaciji. A stanje v slovenskem turizmu, ko gre za kadre, je vse prej kot rožnato: ljudi, ki bi želeli delati v turizmu, je premalo. Samo na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih približno 5.200 prostih delov- nih mest, od tega 2.300 natakarjev in 1.300 kuharjev. Kadrovskih vrzeli v slovenskem turizmu se zaveda tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, zato je v svoji poslanici ob svetovnem dnevu turizma poudaril: »Še več moramo narediti za dvig ugleda teh poklicev, motiviranje mladih, več moramo vložiti v znanje, spretnosti in kompetence zaposlenih v turizmu. Predvsem moramo ustvarjati spodbudno okolje za delo in kadre ustrezno upravljati.« Gospodarski minister je še dejal, da je turizem generator razvoja tudi v slabše razvitih okoljih in je bolj odporen na gospodarska nihanja in krize, saj delovna mesta zagotavlja tudi v času ohlajanja gospodarske rasti. RG razmišljamo o položaju občin, moramo razmišljati o položaju ljudi. Še vedno se zdi, daje preveč zastopana miselnost, da so občine zgolj strošek za državo in skupek lokalnih šerifov. Ob tem, ko je naš nekdanji županski kolega prevzel položaj premierja, smo vsi računali, da bodo zadeve šle v bolj dialoško smer. Tudi zato smo letos pričakovali premierja, a ga žal ni bilo,« je povedal Leo Kremžar, predsednik programskega sveta kongresa. Prvi dan kongresa sta bili v ospredju temi Občina, država, EU - kdo je komu mačeha (predavatelj dr. Boštjan Udo-vič, FDV) in Evropska politika - kakšen vpliv imajo občine (dr. Igor Šoltes), temu pa je sledila še okrogla miza o pokrajinah, bržčas ena najbolj perečih tem lokalne samouprave. Drugi dan je udeležence kongresa nagovoril predsednik države Borut Pahor, potem je sledila panelna razprava na teme Javni interes v službi kapitala ali obratno, Podnebna kriza, katastrofa trka tudi na občinska vrata, Kako zagotoviti potrebno komunalo infrastrukturo in cenovno dostopne javne storitve. Foto: GrupA ■ Brezplačna otroška delavnica Dediščina na meji torbi Sobota, 12.oktobra 2019 od 10.00 do 12.00, v Kne žjem dvoru, rg Celjskih knezov 8, Celje. Poslikali bomo platneno nakupovalno torbo. Delavnica je namenjena " osnovnošolcem. Obvezne prijave do 11. oktobra 2019 do 12.00 : muzej@pokmuz-ce.si : ' 03 428 09 62 Spomin na osamosvojitev SOLČAVA - Na mejnem prehodu Pavličevo sedlo je bilo v soboto slovesno odkritje spominske plošče, ki spominja na osamosvojitveno obdobje Slovenije. Plošča je postavljena v spomin na varovanje mejnega prehoda in menjavo jugoslovanskih državnih simbolov s slovenskim grbom ter z zastavo. Sobotno dogajanje se je začelo s spominskim pohodom na Pavličevo sedlo, ki je bil letos že tretje leto. Celoten dogodek je bil pripravljen v sodelovanju med območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo, odborom policijskega veteranskega društva Sever in Občino Solčava. BJ dela v živilski industriji. Plača ni nič večja, ima pa proste dneve in veliko bolj spoštljive odnose na delovnem mestu. »Služb je dovolj. Če nas ni strah dela, lahko za minimalno plačo dobimo službo dobesedno takoj. Zato vsem pravim - ni nam treba prenašati nesramnosti. Ker si tudi kot sobarica zaslužim spoštovanje.« Za vse, ki v svojem poslu potrebujete zanesljiv, varen in varčen tovorni avto. Ponujamo vam atraktivna in zanesljiva tovorna vozila ISUZU od 3,5 - 14T z več možnostmi nadgradenj. Pokličite nas! FRMOBIL AVTOCENTER AC FRI-Mobil d.o.o. Dečkova cesta 43, 3000 Celje 03 425 60 80 | prodaja@fri-mobil.si www.isuzu.si 4 GOSPODARSTVO Kovintrade bo poleg skladišča, ki ga ima v Štorah, do konca leta zgradil še dve skladiščni hali. Naložba je vredna 6 milijonov evrov. Celjsko trgovsko podjetje tudi letos posluje dobro Kovintrade gradi novi skladišči V Štorah, kjer ima že nekaj let veliko skladišče, Kovintrade gradi še dve skladiščni hali. Naložba je vredna šest milijonov evrov in bo v celoti končana v prvem tromesečju prihodnjega leta. Kovintrade nove skladiščne prostore nujno potrebuje, za gradnjo se je odločil, ko je vodstvo družbe sklenilo, da se bo umaknilo iz tekme za nakup nakelske družbe Mersteel SSC. Kovintrade kljub temu ostaja pomemben trgovec z metalurškimi izdelki v srednji Evropi in na Balkanu, kar med drugim dokazuje tudi lanska rekordna količinska prodaja. Celjska družba je namreč s hčerinskimi podjetji prodala 200 tisoč ton metalurških izdelkov, približno tolikšna prodaja ji bo glede na rezultate v prvem polletju uspela tudi letos. JANJA INTIHAR »Načrte za gradnjo novih skladiščnih prostorov v Štorah smo pripravili že pred leti, a smo z njimi čakali, ker nismo vedeli, kako se bo razpletel nakup Mersteela SSC. Ko smo se iz tega projekta umaknili, smo se takoj odločili za gradnjo v Štorah, saj nove prostore nujno potrebujemo,« pojasnjuje predsednik uprave Marko Staroveški. Kovintrade ima v Štorah v soseščini podjetja Štore Steel že več let 11 tisoč kvadratnih metrov veliko skladišče, ki zadnja leta, kot pravi Staroveški, poka po šivih. »Težava je, da imamo na premajhnem prostoru prevelike količine zalog. Zaposleni zato za prelaganje blaga porabijo veliko časa, zaradi česar imamo višje stroške in tudi dobavne roke težko skrajšujemo. Z novimi prostori, v katerih bomo količino zalog lahko povečali za 20 odstotkov, bo blago lažje dosegljivo, zato bomo naročila kupcev izvajali hitreje in tudi bolj kakovostno.« Namesto treh le dve izmeni Z novima halama, ki bosta skupaj merili 7 tisoč kvadratnih metrov, bo Kovintrade, ki ima skladišča tudi v Ljubljani in na Jesenicah, svoje skladiščne prostore v Štorah povečal na 18 tisoč kvadratnih metrov. Gradbena dela, ki jih izvaja podjetje Gic Gradnje iz Rogaške Slatine, bodo končana letos, nato bo treba urediti še tehnološki del. Marko Staroveški pričakuje, da bodo hale lahko začeli uporabljati v prvem tromesečju prihodnjega leta. Novih zaposlitev zaradi tega ne predvidevajo, saj zdaj v Štorah delajo v treh izmenah, z novimi skladiščnimi prostori bodo delo razporedili v dve izmeni, kar bo prav tako znižalo stroške. Kovintrade je v Štorah lastnik 40 tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča in ima gradbeno dovoljenje še za dve hali, vendar za zdaj gradnjo dodatnih prostorov ne načrtuje. »Idej in predlogov je sicer veliko, vendar nismo popolnoma samostojni. Zaradi posojil smo omejeni in za vsako naložbo moramo dobiti soglasje bank,« pojasnjuje Staroveški. Prvo razvojno posojilo Naložba v novi hali je vredna šest milijonov evrov. Približno 30 odstotkov te vsote je prispevalo podjetje, ostalo je posojilo, ki ga je najelo pri državni SID banki. »To je prvo posojilo, ki ga je Kovintrade najel pri razvojniinneprikomercialnibanki. Razlog je predvsem v dolgoročnosti, saj gre za desetletno posojilo, ki ga bomo začeli odplačevati šele čez nekaj let,« pravi Staroveški. Za najem novega posojila je Kovintrade moral pridobiti soglasje štirih bank, s katerimi je lani podpisal pogodbo o najemu sindiciranega posojila. S tem posojilom je od- plačal stare dolgove in si nekoliko izboljšal pogoje vračanja denarja. Staroveški poudarja, da podjetje že vsa leta redno odplačuje svoj dolg, čeprav je bilo vmes kar nekaj težkih obdobij. »Vsi v Kovintradu delajo dobro, finančna ekipa se je še posebej izkazala. Od leta 2015 smo obveznosti do bank znižali za 12 milijonov evrov, pri čemer smo ves čas zagotavljali dobro likvidnost podjetja in povečevali promet.« Cene padajo že dve leti Leta 2016 je Kovintrade imel 120 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, lani jih je ustvaril 167 milijonov evrov. Čisti dobiček je znašal dva milijona evrov. Celotna skupina, v kateri je poleg matičnega podjetja še nekaj hčerinskih družb v tujini, je ustvarila 206 milijonov evrov prometa in 3,2 milijona evrov čistega dobička. Rezultati so zelo dobri, se strinja Marko Staroveški, takšne je podjetje nazadnje imelo pred krizo, v letih 2007 in 2008. Tudi letos naj bi bile številke takšne kot lani ali morda še za odstotek ali dva višje. To velja predvsem za prihodke, dobiček bo predvidoma manjši. »Cene v metalurgiji že dve leti padajo, kar ima velik vpliv na marže. Te so bistveno nižje kot prejšnja leta, zato je kljub dobri prodaji težko dosegati višje dobičke,« pojasnjuje Staroveški in dodaja, da tudi v Kovintradu v drugem polletju že čutijo ohlajanje mednarodnega trga. »Naročila podjetij iz dejavnosti, ki delajo za avtomobilsko industrijo, zaostajajo za lanskimi. Metalurški proizvajalci, še zlasti železarne, se bodo letos morali prestrukturirati, saj gre nekaterim velikim že pošteno za nohte. Spremembe zagotovo čakajo tudi vse ostale, ki so povezani s proizvodnjo avtomobilov,« meni Staroveški. Vedno bolj uspešen na Balkanu Kovintrade je lani s hčerinskimi družbami pri prodaji metalurških izdelkov uspel prestopiti mejo 200 tisoč ton, kar je največ v dosedanji zgodovini podjetja. Prodajo takšnih količin ali morda še kakšen odstotek več pričakuje tudi letos. Največ prihodkov še vedno ustvarja na slovenskem trgu, ki zavzema 61 odstotkov prodaje. Med tujimi kupci so na prvem mestu države Evropske unije, v zadnjih letih uspešno povečuje prodajo na Balkanu. Kot pravi Staroveški, ki je zelo zadovoljen, da se je podjetje pred časom umaknilo iz Rusije in Ukrajine, so vedno bolj uspešni zlasti na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Foto: GrupA GZS nagradila najboljše inovatorje Gospodarska zbornica Slovenije je že sedemnajsto leto zapored podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in raziskovalnih zavodih. Letos je na regionalni ravni sodelovalo 199 inovacijskih predlogov ter več kot tisoč inovatorjev in inovacijskih skupin. Med 44 finalisti, ki so bili najboljši na regionalnih izborih, je bilo tudi osem podjetij iz Savinjske regije. Tokrat so bila brez zlata, dobila pa so pet srebrnih priznanj in dve bronasti. V Savinjsko regijo je šlo tudi posebno priznanje za mlado podjetje, ki ga je zbornica podelila podjetju Evergreen za biorazgradljiv cvetlični lonček, narejen iz odpadnih žitaric. GZS je s srebrom nagradila inovatorje iz BSH Hišnih aparatov za ročni mešalnik z lučko, inovatorje Gorenja za novo generacijo pralnih insušilnih strojev, celjskega CPPE za kriogeni nadtlačni reaktorski sistem, podjetja Podkrižnik za električni izvenkrmni motor za plovila in Vivapena, ki je za avtomatiziran stroj za sitotisk 3D oblike za nalivno pero poleg srebrnega priznanja dobil tudi nagrado za najboljšo inovacijo po izboru javnosti. Med bronastimi nagrajenci so letos s Celjskega inovatorji iz podjetij Šumer za inovativni proces izdelave vzmetnega elementa za sedež, ki je vgrajen v avtomobile BMV serije sedem, ter Term Olimia za vodni park Family Wellness Termalija, ki je prvi bazenski kompleks v državi, namenjen družinam. JI www.gosliste-bohotc.tom G05«sce£pr*nod,äie fk" Bohorč " Zaradi povečanega obsega dela ZAPOSLIMO samostojnega kuharja in samostojnega natakarja Info: 041 666 726 bohorc.marjan@siol.net Strašek z novim najemnikom Novi najemnik prostorov v propadlem me-snopredelovalnem podjetju Strašek iz Slovenskih Konjic bo družba Zlata dolina. Do zdaj je Straškove prostore imela v najemu družba Mesnine zlate doline, s katero je podjetje podpisalo pogodbo o najemu še pred stečajem. Lastnik družbe Zlata dolina je sklad Alfi, ki je največji Straškov upnik in je tudi predlagal njegov stečaj. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da novi najemnik, ki je letos spremenil ime iz AE Invest v Zlato dolino ter svoj sedež iz Šentjurja preselil v Slovenske Konjice, lani in tudi predlani ni imel nič prihodkov, imel pa je nekaj tisoč evrov izgube. Ima tudi za 134 tisoč evrov kratkoročnih finančnih obveznosti. Družba Zlata dolina bo za najem malo več kot 6 tisoč kvadratnih metrov proizvodnih in poslovnih prostorov ter opreme plačevala 6 tisoč evrov na mesec. V pogodbi, ki jo je podpisal s stečajnim upraviteljem Gregorjem Podreber-škom, se je novi najemnik moral tudi zavezati, da bo poskrbel za priklop obrata na javno komunalno omrežje, kar naj bi ga stalo 55 tisoč evrov. JI NAGI ZE 20 LE OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE PL3 URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 GOSPODARSTVO 5 Kmalu bodo znana letošnja najboljša hitro rastoča podjetja V Savinjski dolini »raste« vedno več gazel Čez približno dvajset dni bo znano, ali bo med letošnjimi tremi najboljšimi gazelami v državi spet kakšno podjetje iz Savinjsko-Zasavske regije. Ker je časopisna hiša Dnevnik, ki vodi projekt Slovenska gazela, letos nekoliko spremenila pravila izbora, za razliko od prejšnjih let trenutno ni znano niti to, katera je letos najboljša regijska gazela. Imena najboljših hitro rastočih podjetij v naši in ostalih regijah bodo znana šele na zaključni prireditvi, ki bo 22. oktobra v Ljubljani, enako velja za zlate, srebrne in bronaste slovenske gazele. Letošnji nominiranci iz Savinjsko-Zasavske regije so podjetja Dafra iz Žalca, Ski&Sea s Polzele in Linea Directa iz Zagorja ob Savi. JANJA INTIHAR Za naziv zlate, srebrne in bronaste gazele v državi se letos iz Savinjsko-Zasavske regije potegujejo podjetja Dafra iz Žalca, Ski&Sea s Polzele in Linea Directa iz Zagorja ob Savi. Na fotografiji z leve: Tomaž Sorčan in Ksenija Povše iz podjetja Ski&Sea ter Uroš Štuklek, direktor Dafre. Podjetje Dafra, ki ga je leta 1981 ustanovila družina Štuklek, se ukvarja z razvojem in izdelovanjem kovinskih izdelkov, ki so vgrajeni v avtomobile, električna orodja in male gospodinjske aparate. V zadnjih petih letih je čiste prihodke od prodaje, ki so lani znašali malo več kot 7 milijonov evrov, povečalo za 159 odstotkov. Podjetje Ski&Sea v lasti Tomaža Soršaka je generalni uvoznik motornih sani in vodnih skuterjev proizvajalca Bombardier za Slovenijo, dr- žave nekdanje Jugoslavije in Albanijo. Podjetje je v petih letih prihodke povečalo za 173 odstotkov in je lani imelo 11,6 milijona evrov prometa. Linea Direkta iz Zagorja se ukvarja s prodajo in telemarketingom. Njeni prihodki so se v petih letih povečali za 180 odstotkov in so lani znašali 7,4 milijona evrov. Na prvem mestu Tekoma Na lestvici sto najhitreje rastočih podjetij v regij je sicer na prvem mestu Tekoma Marguč iz Draže vasi, ki razvija in izdeluje stroje predvsem za kmetijsko dejavnost. Podjetje je od leta 2013 do lani prihodke povečalo za več kot dvajsetkrat. Med stoterico hitro rastočih se je tudi letos uvrstilo več podjetij, ki so bila nomi-nirana ali potem izbrana za najboljšo gazelo že v preteklih letih. Tako na primer GKN Driveline iz Zreč, ki je bil najboljša regijska gazela lani, še naprej raste in povečuje prihodke, enako velja tudi za žalski Tehnos, ki je bil predlani najboljša regijska in tudi državna gazela. Na lestvici so še vedno podjetja Marovt s Stranic, Baumüller iz Slovenskih Konjic, Petre z Vranskega in tudi Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah. Med hitro rastočimi so tudi vsa največja gradbena podjetja v regiji - Voc, Voc Ekologija, Ecobeton, Remont in Gic Gradnje. Zanimivo je, da iz leta v leto narašča število gazel iz Spodnje Savinjske doline. Letos jih je na lestvici že dvajset, najvišje med njimi se je tokrat uvrstilo podjetje Tegar iz Velike Pirešice. Iz celjske občine je na letošnji lestvici 22 podjetij. Najbolj uspešna med regijami Sto letošnjih gazel iz Savinjske in Zasavske regije je v petih letih odprlo malo manj kot 2.300 novih delovnih mest, kar je skoraj 30 odstotkov vseh novih delovnih mest v regiji. V tem času se je prodaja sto najhitreje rastočih podjetij povečala za 108 odstotkov, v celotni regiji je bila prodaja večja za 29 odstotkov, rast dodane vrednosti je bila 94-odstotna. Savinjsko-Zasavska regija je po številu prejemnikov najvišjih priznanj za hitro rastoča podjetja še vedno najbolj uspešna med regijami. Gazele s tega območja so v letih, odkar poteka izbor, dobile sedem zlatih, tri srebrna in dve bronasti odličji. Poleg Tehnosa so zlat državni kipec dobila še podjetja Engrotuš, ki je bilo najboljša slovenska gazela dvakrat, Dat-Con s Polzele, KLS z Ljubnega, Dewesoft iz Trbovelj in Skaza iz Velenja. Foto: arhiv Dnevnik Letos v Cetisu manj dobička Celjska skupina Cetis, ki sodi med vodilne evropske izdelovalce varnostnih in komercialnih tiskovin, je v prvem polletju ustvarila malo več kot 3 milijone evrov čistega dobička, kar je 13 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček matične družbe se je znižal za približno dva odstotka in znaša 2,9 milijona evrov. Skupina Cetis, v kateri so štiri podjetja v Sloveniji in tri v tujini in zaposluje pri- bližno 600 ljudi, je v prvem polletju imela 33 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je nekoliko več kot v enakem obdobju lani. Približno polovico ali 56 odstotkov prihodkov je ustvarila na domačem trgu, v tujini posluje z več kot tridesetimi državami v Evropi, Južni Ameriki, Afriki in na Bližnjem vzhodu. Tudi matična družba v Celju je v prvi polovici letošnjega leta prihodke povečala, znašali so 18,7 milijona evrov. Cetis je največ, 13 milijonov evrov prihodkov, ustvaril s prodajo varnostnih tiskovin. Delež izvoza se v primerjavi z lanskim prvim polletjem ni spremenil in je bil 52-odstotni. Največji lastnik Cetisa je z 78-odstotnim deležem ljubljanska družba MSIN, država ima v podjetju še vedno malo več kot 15 odstotkov delnic. Pomembnejša lastnica je tudi družba Optimus naložbe, ki je v lasti enega od izvršnih direktorjev Cetisa. JI Robert Otorepec ostaja na položaju Upravni odbor družbe Celjski sejem, ki ga vodi Franc Pangerl, je dosedanjemu izvršnemu direktorju Robertu Otorepcu podelil še en 4-letni mandat. Otore-pec je bil edini kandidat za ta položaj. Od aprila letos je novi član upravnega odbora Celjskega sejma Boštjan Marovt, ki je s svojimi podjetji postal največji, 52-odstotni lastnik družbe. V upravnem odboru, ki je prav tako letos dobil nov 5-letni mandat, sta poleg njega in Franca Pangerla še Nina Ermenc Pangerl in Tina Kramer. Kramerjeva v upravnem odboru ostaja, kljub temu da je Mestna občina Celje poleti prodala svoj lastniški delež v družbi. Robert Otorepec bo izvršni direktor Celjskega sejma še štiri leta. Celjski sejem letos posluje dobro in kot pravi Robert Otorepec, podjetje in lastniki pričakujejo eno najboljših poslovnih let v zadnjem ob- dobju. Razlog za to sta predvsem zelo dobro obiskana in uspešna sejem Agritech, ki ga je družba letos pripravila prvič, ter Mednarodni industrijski sejem, ki je vsaki dve leti in se po zaslužku že približuje Mosu. Prihodki Celjskega sejma naj bi letos presegli 4 milijone evrov, o višini dobička pa je za zdaj, pravi Otorepec, še težko govoriti. Celjska sejemska hiša bo letos pripravila še nekaj večjih tematskih dogodkov in razstav, konec novembra bo na vrsti še mednarodni sejem erotike. Pri pripravi tega sejma bodo Celjani imeli novega partnerja, napovedujejo tudi več vsebinskih novosti. JI Foto: arhiv NT (SHERPA) ZAPOSLIMO Za trženje in strokovno predstavljanje naših strojev zaposlimo: • PRODAJNEGA INŽENIRJA (m/ž) in • KOMERCIALISTA (m/ž) Za obe delovni mesti je zahtevana vsaj VI. stopnja izobrazbe tehnične ali ekonomske smeri ter znanje dveh tujih jezikov. Na področju prodaje zaposlimo še PRODAJNEGA REFERENTA (m/ž), ki bo skrbel za izvajanje operativnih nalog. Za delovno mesto je zahtevana V. stopnja izobrazbe in znanje najmanj enega tujega jezika. V proizvodnji zaposlimo VODJO IZMENE V VARILNICI katerega naloge se nanašajo na organizacijo dela v oddelku varilnice. Za delovno mesto je zahtevana poklicna izobrazba, izpit za viličarja ter poznavanje dela v varilnici. Podrobnejše opise posameznega delovnega mesta si oglejte na www.uniforest.si. Zainteresirane kandidate vljudno prosimo, da nam svoj življenjepis pošljete najkasneje do 2G. 1G. 2G19 na biro@uniforest.si. Vaše prijave bodo obravnavane zaupno. 6 IZ NAŠIH KRAJEV Podaljšane nege na domu ne bo več CELJE - Zdravstveni dom je kot eden redkih zdravstvenih zavodov bolnikom zagotavljal podaljšano nego na domu. Potrebo po negi so ocenili zdravniki v sodelovanju s patronažnimi sestrami, ki so bolnika obiskovale na terenu. Odslej takšne podaljšane nege, ki so jo izvajali v okviru patronažne službe, ne bo več. Zdravstveni dom Celje je že pred letom dobil od Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) prvo opozorilo, da tako imenovana daljša nega ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Torej, da jo kot izvajalec v breme zdravstveni zavarovalnici ne more več izvajati. »Izvajanje nege v okviru patronažne službe je po pravilih ZZZS časovno omejeno, in sicer na krajša obdobja, praviloma največ mesec dni. Podaljšana nega je možna tudi ob poslabšanju zdravstvenega stanja in za premostitev kriznih obdobij, ko svojci začasno ne morejo skrbeti za bolnika. Za nadaljnjo oskrbo bolnika so pristojne socialne ustanove,« pravijo v Zdravstvenem domu Celje. Gre torej za nekatere storitve, ki jih izvajajo v sklopu partonažne službe. Slednje nikakor ne ukinjajo. »V zdravstvenem domu opozorila nismo uspeli takoj upoštevati, zato nas je maja letos, ko je ZZZS pri nas v dejavnosti patronažnega varstva opravil redni finančnomedicinski nadzor, ponovno opozoril na spoštovanje časovne omejitve veljavnosti delovnega naloga za nego oziroma patronažo.« Ker si nekateri bolniki še niso uspeli urediti podaljšane nege v okviru drugih ustanov, je celjski zdravstveni dom za pet najbolj kritičnih bolnikov s specifičnim zdravstvenim in socialnim položajem na ZZZS posredoval prošnjo za izredno podaljšanje izvajanja te oskrbe s patronažno službo. »Prošnjam smo priložili podrobne opise zdravstvenega in socialnega položaja bolnikov. Prejeli smo odgovor, da naši prošnji ZZZS žal ne more ustreči,« dodajajo v Zdravstvenem domu Celje. Tako jim ni preostalo nič drugega, kot da dolgotrajno nego ukinejo, pri novih bolnikih pa povedo, da jo bodo lahko izvajali najdlje mesec dni. To z drugimi besedami pomeni, da bodo ti bolniki za te storitve morali pri drugih ustanovah plačati. SŠol Zdravstveni dom Celje EVROPSKA UNIJA SOCIALNI SKLAO VABLJENI na predstavitev Enotne vstopne točke projekta DOLGOTRAJNA OSKRBA, ki bo v soboto, 5. oktobra, od 10. do 13. ure v starem mestnem jedru Celja PROJEKT (v sklopu prireditve Dolgotrajna oskrba Podeželje v mestu). V CELJU Vljudno vabljeni! CELJE - Mestni svet ustanovil javni zavod za urejanje javnih površin Zelenice odslej izključna skrb občine Z dejavnostjo urejanja zelenih in drugih javnih površin v Mestni občini Celje (MOC) se bo odslej ukvarjal novoustanovljen javni gospodarski zavod ZeleniCE, ki bo uradno začel delovati v novem letu. Odlok, ki predvideva, da bo novi zavod opravljal dela, ki jih zdaj v svojem »zelenem programu« opravlja občinsko javno podjetje Simbio, je celjski mestni svet sprejel po hitrem postopku. ROBERT GORJANC Kot navajajo v celjski občini, bo skrb za zelene in javne površine v okviru novega zavoda enostavnejša tudi za občane. »Pogosto se dogaja, da se občani za košnjo, obrezovanje dreves in druga dela obračajo na Simbio in v okviru Servisa 48 tudi na režijski obrat občine, čeprav so področja njunega dela jasno razdeljena,« so med drugim razloge za ustanovitev novega zavoda utemeljili v celjski občini. Novi zavod Zeleni-CE bo po načrtih občine tako na enem mestu združil strokovno znanje zaposlenih obeh javnih služb, zagotavljal kakovostnejšo organizacijo dela in storitve ter hitrejšo odzivnost na potrebe občanov. Omogočal bo uvajanje novih vsebin, širitev delovanja in nastopanje na trgu, čeprav bo glavna dejavnost ostala javna služba. Delovanje novega zavoda bo občina financirala iz proračuna in predvidoma ne bo povzročilo dodatnih stroškov. Za režijski obrat je bilo letos v proračunu zagotovljenih približno 600 tisoč evrov, medtem ko pogodbe s Simbiem znašajo približno 400 tisoč evrov. Podpora z vprašanji in s pomisleki Razprava v mestnem svetu o tem je bila zelo živahna. Marjan Ferjanc, predsednik odbora za finance in premoženjska vprašanja, je poudaril, da se z vidika razpršenosti dejavnosti urejanja zelenih površin odločitev zdi smiselna in upravičena, saj je za občane bolj smotrno, da se obračajo na enega naslovnika, ki lahko zagotovi celovito večjega prepletanja nalog, usklajevanj, križanj delovne sile ..., zato z odlokom predlagamo organizacijo dela na višji ravni. Delavci, ki so trenutno zaposleni v Simbiu na zelenem področju, imajo odprta vrata, da se prezaposlijo v novoustanovljenem zavodu,« je pojasnil Slapnik. evrov letno, kar znaša dva odstotka skupnih prihodkov Simbia. Na vprašanje, ali zaradi odločitve mestnega sveta v Simbiu razmišljajo, da bi ukinili svoj zeleni oddelek in ali bodo izpad prihodkov poskušali poiskati kje drugje na trgu, so nam povedali, da je to odvisno od nadaljnjih odlo- Namen ustanovitve in vsebino delovanja javnega novega zavoda sta na seji mestnega sveta predstavila Dušan Slapnik, vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo, in Mojca Oset, podsekretarka za pravne zadeve v MOC. storitev. Čeprav nekaj dilem in vprašanj ostaja, na primer, ali zaradi tega proračun ne bo dodatno obremenjen, kako bo s kadri, delovnimi sredstvi ... Štefanija Presker je opozorila, da mestni svet v tem mandatu ustanavlja že drugi javni zavod, in se vprašala, zakaj hitri postopek. Pomislek, da s takšno odločitvijo ne gre hiteti in da velja temeljiteje premisliti, kaj prinaša na dolgi rok, je navedla tudi svetnica SD Marijana Kolenko. Dušan Slapnik, vodja občinskega oddelka za okolje in prostor ter komunalo, je v razpravi še povedal, da je režijski obrat že zdavnaj presegel okvire svojega delovanja in da so zahteve občanov vedno večje. »Pri izvajanju storitev prihaja s Simbiem do vedno »Gre za odločitev mesta« V odzivu na odločitev celjskega mestnega sveta, da bo ustanovil nov javni zavod s podobno dejavnostjo, kot jo ima njihova družba, so nam v Simbiu povedali, da gre za odločitev mesta, ki jo spoštujejo. Pojasnili so, da so naročila MOC znašala manj 400 tisoč čitev MOC. »Če bo sklenjena pogodba za visoko strokovna dela s področja vrtnarstva, bomo verjetno nadaljevali tudi tržne dejavnosti.« Povedali so še, da je v Simbiu v sektorju za urejanje okolja za nedoločen čas zaposlenih sedem ljudi in da se bodo potrudili, da bo za delavce ustrezno poskrbljeno. Foto: SHERPA Režijski obrat Mestne občine Celje je bil z odlokom ustanovljen 6. aprila 2010, v njem je zaposlenih 18 ljudi. Po stečaju Vrtnarstva Celje, do katerega je prišlo 11. aprila 2011, so se nekateri delavci zaposlili v Simbiu, kjer so uvedli dejavnost urejanja javnih zelenih površin. »Od takrat se je obseg storitev bistveno povečal, višji je tudi standard zelenih storitev, ki jih želimo ohraniti oziroma še izboljšati,« so še sporočili iz celjske občine. Ura je pet do dvanajstih CELJE - »Podnebne spremembe grozijo vsem. Pred njimi ne moremo zbežati in se skriti. Ukrepati moramo zdaj, preden bo prepozno.« S temi besedami so mladi širšo javnost ponovno povabili na Podnebni štrajk. Tudi zato, ker se od vseh konkretnih ukrepov, ki so jih predlagali spomladi, doslej ni zgodilo nič. Marca se je v desetih slovenskih mestih po ocenah organizatorjev zbralo približno 12 tisoč protestnikov. Tokrat se jih je pod okriljem gibanja Mladi za podnebno pravičnost zbralo še približno tisoč več. Sporočilo podnebnih »štrajkov« bi moralo naslavljati prav vsakogar v sodobni družbi. Od kuharjev in programerk do delavcev v industriji in upokojenk. V Celju so na problem v glavnem opozorili gimnazijci. Ob simbolični uri pet minut do dvanajstih so se prejšnji petek zbrali na ploščadi pred I. gimnazijo v Celju. »Zahtevati moramo resne, konkretne in učinkovite okoljske ukrepe,« je bilo skupno sporočilo na bolj ali manj izstopajočih napisih. StO, foto: SHERPA IZ NAŠIH KRAJEV 7 CELJE - Sanacija zemljine pri dveh od desetih celjskih vrtcev še letos »Kovine v tleh so nevidna grožnja« Potem ko so mediji objavili skrb vzbujajoče rezultate ponovne analize prisotnosti težkih kovin na igriščih dveh celjskih vrtcev, so starši stvari vzeli v svoje roke. Predvsem odločnost in zagnanost dveh mamic je pripeljala do tega, da so se sredi minulega tedna v prostorih celjske občine starši vendarle srečali z odgovornimi, ki vodijo oziroma bodo vodili projekt zamenjave onesnažene zemljine. Pomanjkanje informacij je glavni očitek, ki so ga starši v prvi vrsti usmerili na celjsko občino. To je na sestanku, ki se ga je udeležil vrh okoljskega ministrstva z ministrom Simonom Zajcem na čelu, zastopal vodja oddelka za okolje in prostor Dušan Slapnik. Starši so med prisotnimi pogrešali župana Bojana Šrota. Profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti Helena Grčman je pojasnila, da bodo strokovnjaki na fakulteti budno spremljali sanacijo zemljine, opravili bodo tudi nadzor nove zemljine in kon- trolni monitoring. Pojasnila je, da so na fakulteti pred začetkom sanacije pri omenjenih vrtcih opravili novo obsežnejšo raziskavo onesnaženosti tal, in sicer za namen priprave sanacije. Pri enoti Ringa raja so tako odvzeli 97 in pri Mavrici 132 vzorcev. Analiza vzorcev je pokazala povišane vrednosti cinka, svinca in kadmija. »Kovine v tleh so nevidna grožnja,« je dejala Grčmanova in dodala, da je v Celju največja težava, da brez meritev sploh ne morejo vedeti, s kakšno zemljo imajo opravka: »Večina mesta namreč stoji na industrijskih odpadkih. Ko so gradili infrastrukturo, hiše, bloke ..., so za nasutje uporabili material iz industrije. Zato je tudi vsaka meritev drugačna. V vrtcu Ringa raja je na primer na eni polovici igrišča stanje boljše, medtem ko je na drugi katastrofalno.« Kot je še pojasnila, bo moral izvajalec del izvesti odkop zemljine do globine 50 do 60 centimetrov, ponekod tudi do 80 centimetrov. Temu bo sledila rekultivacija igrišč. Kakšen je vpliv na zdravje? »Mi lahko kdo pove, kakšen vpliv bo imela igra mojih dveh otrok na tem igrišču na njuno zdravje? Eden je pravkar dopolnil tri leta in se na tem igrišču igra že od enajstega meseca,« je zanimalo prestrašeno mamo. Enoumnega odgovora ni dobila. Strokovnjaki za omizjem so ji pojasnili, da je to odvisno od tega, koliko zemlje je zaužil, kakšna je bila vsebnost težkih kovin v zemlji in kakšno je njegovo telo. Helena Grčman z biotehniške fakultete je starše skušala pomiriti s podatki enega od ljubljanskih vrtcev, kjer so se malčki igrali na zemlji, kjer so izmerili močno prekoračene kritične vrednosti svinca, a se v krvi otrok to ni nič poznalo. »A če se hočemo prepričati, predlagam meritve,« je dodala Grčmanova. Starši so se s predlogom strinjali, na ministrstvu bodo to možnost tudi proučili. Vse do zamenjave zemlje in v času del je treba upošteva- LEA KOMERICKI KOTNIK Okoljski minister Simon Zajc je zbranim staršem razkril, da je ministrstvo že izbralo izvajalca del za sanacijo prvi dveh vrtcev, in sicer enote Mavrica Vrtce Anice Černe-jeve in enote Ringa raja Vrtca Zarja. Če se neizbran ponudnik na izbiro ne bo pritožil, se bodo obnovitvena dela lahko začela že v prvi polovici oktobra. S pogodbo je določeno, da mora izvajalec delo opraviti v 130 dneh od dneva podpisa pogodbe o izvedbi del, ki so ocenjena na skoraj 600 tisoč evrov. Ves denar za ta vrtca in za preostalih osem vrtcev bo zagotovila država. In kot je zagotovil minister Zajc, je denar za sanacijo celjskih vrtcev zagotovljen. Sanacija preostalih vrtcev naj bi bila predvidoma končana do leta 2022. Primer Hudinja se ne sme ponoviti Pri obeh vrtcih, ki bosta še letos deležna sanacije, naj bi to sicer izvedli že poleti, a kot sta staršem pojasnila minister in direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bolte, je bilo še pred začetkom del treba pripraviti in urediti vse pravne podlage. Oba sta poudarila, da se ministrstvo zaveda grožnje, ki jo predstavljajo v tleh skrite težke kovine, prav zaradi tega mora biti sanacija kakovostno izvedena. »Nova zemljina mora biti čista, treba je tudi ustrezno poskrbeti za odlaganje onesnažene zemljine,« je poudarila Tanja Bolte in dejala, da bodo ob onesnaženi zemljini pri nekaterih vrtcih zamenjali tudi ograjo. Sestanek v prostorih Mestne občine Celje je bil prvi v nizu. Kot je dejal minister Simon Zajc, bodo pred začetkom sanacij posameznih vrtcev pripravili še sestanke v vrtcih, kjer bodo podrobneje razložili potek sanacije. Okoljski minister Simon Zajc: »Za celjske vrtce je denar zagotovljen. Za prihodnje pripravljamo nov Zakon o varstvu okolja, predlagali bomo preoblikovanje že obstoječega namenskega sklada, katerega sredstva bodo namenjena stabilnemu financiranju sanacij podobnih območij v Celju v daljšem časovnem obdobju. Te sanacije so namreč dolgotrajne in zelo drage.« ti že pred leti spisan in zdaj dopolnjen ter posodobljen protokol. Kot je pojasnila Simona Uršič iz NIJZ, lahko že ob upoštevanju tega protokola znatno omejimo vnos težkih kovin v telo otrok. »Ključni ukrepi so preprečevanje prašenja z dobro zatra-vljenostjo, skrb za higieno in čiščenje prostorov. Vseh teh ukrepov bi se morali Celjani držati tudi doma. Ukrepi so lahko učinkoviti, a jih je treba poznati.« Čeprav v občini poudarjajo, da se v vrtcih protokola že držijo, večina staršev o tem ni vedela ničesar in so zanj na sestanku z ministrom slišali prvič. Celjska občina je že zamenjala ■ • • V Vt I zemljino na igriščih pri enotah Vrtca Tončke Čečeve na Hudinji in na Aljaževem hribu. Nato je sanacijo prevzelo okoljsko ministrstvo. Neobveščenost boli Pomanjkanje informacij in izmikanje odgovorom sta starše najbolj zmotila. »Ni prav, da smo danes tukaj zaradi dela in angažiranja dveh mamic. Neobveščenost boli. Ko zboliš, vidiš, da si sam sebi zanikal, da živiš v takšnem okolju, da si zanikal zdravje svojega otroka. Starši, Celjani, smo prvi, ki se moramo ozaveščati, vi ste pa tisti, ki ste nosilci politik, odločitev, ukrepov,« je zbrane opozorila ena od mamic. »In vi ste tisti, ki nam tu lahko največ pomagate. Z roko v roki torej lahko naredimo vsi veliko, brez kazanja s prstom,« je dejala. Starši so s sestanka odšli z nekoliko mešanimi občutki, a vendar zadovoljni, da jim je končno nekdo povedal, kaj se dogaja in kaj bo sledilo. Nekoliko so bili razočarani nad odnosom občine, ki je tudi ustanoviteljica javnih vrtcev. V dvorani so pogrešali župana Bojana Šrota, ki je na zadnji seji mestnega sveta le nekaj dni pred sestankom govoril o medijskem poročanju o tem problemu, ki naj bi bil po njegovem mnenju neprimeren. Minister Simon Zajc je staršem zagotovil, da se bodo na ministrstvu trudili, da jih bodo sproti in korektno o vsem obveščali tudi na spletni strani. Še pred začetkom del bodo spet sklicali sestanek s starši, na katerem bodo tudi izvajalci predstavili potek sanacije. —f \I ■ I ■ V I ■ ■ Za živahnejše dogajanje v Jagnjenici RADEČE - Občina je predala namenu obnovljeno nekdanjo podružnično osnovno šolo v krajevni skupnosti Jagnjenica. Stavbo je občina uredila v okviru evropskega projekta Stara šola za nove ideje, izvedba obnove pa je bila zahtevna, saj je stavba spomeniško zaščitena. »Gre za pomembno pridobitev, ki bo vdihnila novo življenje stavbi in prispevala k povezovanju v lokalni skupnosti,« je prepričan Tomaž Režun, župan Občine Radeče. V obnovljeni stavbi bodo izvajali delavnice s področja turizma in kulinarike, v njej bosta delovala študijska krožka, urejen bo predstavitveni prostor, v katerem bodo prikazovali zgodovino kraja in okolice. Prostori so namenjeni še medgeneracijskemu druženju, projekt bo tudi pripomogel k vključitvi ranljivih skupin v skupnost. Vrednost naložbe je ocenjena na več kot 200 tisoč evrov, glavnino je sofinanciral Evropski kmetijski sklad, in sicer več kot 146 tisoč evrov, preostali delež sta prispevala občina ter Kulturni, turistični in rekreacijski center Radeče. RG Nov izvajalec pomoči na domu ŠENTJUR - Pomoč družini na domu bo od januarja 2020 najverjetneje izvajal Dom starejših Šentjur. Občina se s to ustanovo dogovarja za podpis pogodbe. Odlok o organiziranju te dejavnosti so v prvi obravnavi potrdili tudi člani šentjurskega občinskega sveta. Storitev pomoč družini na domu v šentjurski občini od leta 1992 izvaja center za socialno delo. Po reorganizaciji je center pogodbo odpovedal. Uporabniki, ki storitev uporabljajo zdaj, jo bodo lahko nemoteno uporabljali še naprej, le da jo bo od januarja 2020 izvajal Dom starejših Šentjur. Ta bo prevzel tudi vse zaposlene, ki izvajajo tovrstno pomoč. Gre za strokovno sodelavko oziroma koordinatorko programa in pet redno zaposlenih izvajalk. Te v enem mesecu povprečno pomagajo 59 starejšim uporabnikom. »Zelo me veseli, da bodo uporabnike tudi po novem letu še naprej obiskovale iste izvajalke, ki jih obiskujejo sedaj. So namreč prvi stik z uporabniki. Ti so večinoma starejši in dragoceno je, da k njim domov prihajajo vedno isti obrazi, ki jim lahko zaupajo,« je povedala direktorica Doma starejših Šentjur Vesna Vodišek Razboršek. Cena za uporabnike bo ostala nespremenjena, medtem ko se bo ekonomska cena storitve sicer v primerjavi s ceno iz leta 2016 zvišala za sedem odstotkov. TS 8 IZ NAŠIH KRAJEV ŠENTJUR - Razmišljajo o kratkotrajnem in plačljivem parkiranju Za red na parkiriščih Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je povedal, da ukrepi, ki jih bo občina sprejela za ureditev razmer na parkiriščih, še niso dokončno opredeljeni. Na vprašanje, ali bo parkiranje po novem plačljivo, šentjurski župan odgovarja, da bo tako najverjetneje na delu novozgrajenega parkirišča pri Zdravstvenem domu Šentjur. Del parkirišč je namreč zasnovan na način parkiraj in prisedi, je pojasnil Diaci. »Plačljiva bodo tista parkirna mesta, kjer smo za gradnjo parkirišča dobili evropski denar. S pogodbo smo se zavezali, da bodo mesta plačljiva za uporabnike, ki poti ne bodo nadaljevali z javnim prevozom. Tisti, ki bodo kupili karto za vlak ali avtobus, bodo imeli na voljo brezplač- no parkiranje.« Dodal je, da gre za ukrep v smeri trajno-stne mobilnosti. Se pa občina s pristojnim ministrstvom še dogovarja o tem, koliko znaša najnižja možna cena parkirnine. Tudi tako imenovane modre cone Na nekaterih parkirnih mestih bo občina najverjetneje uvedla kratkotrajno parkiranje. S tem želi dostop do parkirnih mest omogočiti obiskovalcem mestnega središča in uporabnikom javnih storitev. Kratkotrajno parkiranje bo namenjeno tistim, ki bodo na primer želeli opraviti kakšen opravek ali odpeljati otroke v vrtec, šolo in podobno, je povedal šentjurski župan. Kjer bo uvedeno kratkotrajno parkiranje, bo to brezplačno do dve uri, v občini pa želijo tak način parkiranja uvesti postopoma, je pojasnila vodja oddelka za gospodarske dejavnosti mag. Mateja Berglez. Dodala je, da parkiranje v občini doslej ni bilo sistemsko urejeno in da so bili avtomobili parkirani na mestih, kjer ni dovoljeno, tudi na zelenicah, pločnikih in otroških igriščih. Po njenih besedah so ob jutranjih in popoldanskih prometnih konicah najbolj obremenjena parkirišča za občinsko stav- bo, pri križišču v središču Šentjurja in tudi pri zdravstvenem domu. Za trajnostno mobilnost Občina Šentjur ima visoko stopnjo motorizacije (54 vozil na sto prebivalcev), zaradi česar je potrebnih veliko parkirnih mest. Odlok o mirujočem prometu omenja tudi prizadevanja občine, da bi bila bolj prijazna kolesarjem in pešcem. Zato med drugim gradi kolesarsko povezavo in pešpot ob potoku Pešnica, ki bo povezala mestno središče od zdravstvenega doma do blokov na Cesti Miloša Zi-danška. V okviru dogovora za razvoj regij je občina zagotovila denar za gradnjo regionalnih kolesarskih povezav. Investicije vodi Direkcija RS za infrastrukturo, ki izdeluje projektno dokumentacijo. Prihodnje leto želi šentjurska občina s pomočjo kohezijske-ga denarja vzpostaviti tudi sistem izposoje javnih koles. Ta bo združljiv s sistemi, ki jih že poznajo v občinah Celje, Štore, Laško, Žalec, Slovenske Konjice in Polzela. Foto: arhiv NT (GrupA) Občina želi urediti mirujoči promet, zato je pripravila poseben odlok, ki ga je v prvi obravnavi potrdil tudi občinski svet. Del parkirišč bo po vsej verjetnosti namenjen le kratkotrajnemu parkiranju. Na delu parkirišča pri Zdravstvenem domu Šentjur je predvideno parkiranje na način parkiraj in prisedi. Tam bo parkiranje brezplačno za tiste, ki bodo pot nadaljevali z javnim prevozom, sicer bo najverjetneje plačljivo. TINA STRMČNIK Dobrodelnost likovnega sveta MOZIRJE - V Galeriji Mozirje je odprta potujoča razstava Umetniki za Karitas. Na njej so razstavljena dela, ki so nastala na lanski likovni koloniji na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino. Razstava je vedno dobrodelnega značaja, izkupiček od prodanih del je tokrat namenjen mladim. Na lanski, 24. likovni koloniji je sodelovalo deset likovnih ustvarjalcev, med njimi dva iz tujine. »Avtorji lahko ustvarjajo, kar želijo, vendar ima kolonija vsako leto svoj moto, vodilo. Lansko je bilo v duhu Cankarjevega leta, zato je imela naslov Polno prgišče lepote,« je povedala strokovna spremljevalka Anamarija Stibilj Šajn, ki je bila pred četrt stoletja med pobudniki. »Avtorji so dobesedno raztresli polno prgišče likovne lepote skozi najrazličnejše motive, pristope in tehnike,« je še dodala. Razstava Umetniki za Karitas bo odprta v Galeriji Mozirje do 4. oktobra. BJ ШП7Г muzej novejšezgodovinelcelje S V četrtek, 3. oktobra 2019, vas ob 12. uri vabimo na odprtje nove občasne razstave 33 DNI 100. obletnica ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. NAPOVEDUJEMO: 16. 10. 2019 ob 18.00: kavarniški večer z gostom prof. dr. Božidarjem Jezernikom in predstavitev njegove knjige Jugoslavija, zemlja snova. _www.muzej-nz-ce.si_ Dvajset let Doma starejših Šentjur ŠENTJUR - Da jih pesti pomanjkanje prostorskih zmogljivosti, ki bi stanovalcem nudile večjo kakovost bivanja, opozarjajo v Domu starejših Šentjur, kjer so zadnji petek v septembru obeležili dvajset let delovanja. Čeprav imajo že nekaj let pripravljen projekt za prizidek, zaradi pomanjkanja denarja gradnje še ni na vidiku. Vse naložbe, za katere so v tej ustanovi poskrbeli od odprtja, so v domu plačali sami. V zadnjem času so uredili drugo kopalnico dobrega počutja, medtem ko so prvo uredili kot prvi dom v Sloveniji. Posodobili so požarne sisteme, zagotovili dodatne servisne prostore za terapijo z zdravili ter uredili dostopno pot. Že lani so celovito obnovili kuhinjo. Čeprav je dom med mlajšimi v državi in sodi v čisto zadnjo generacijo državnih javnih domov, so največja težava prav sobe. »V domu ni več prostora, da bi iz večposteljnih sob naredili eno- ali dvoposteljne sobe. Zato nujno potrebujemo prizidek. Z njim ne bi povečali nastanitvenih zmogljivosti, ampak bi izboljšali kakovost bivanja stanovalcev,« poudarja direktorica doma mag. Vesna Vodišek Razboršek. Prireditve ob dvajsetletnici so se med drugim udeležili državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Urban Krajcar, predsednica upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije mag. Melita Zorec in župana občin Šentjur in Dobje mag. Marko Diaci in Franc Leskovšek. TS, foto: SB IZ NAŠIH KRAJEV 9 CELJE - Zaliv Loče, nova turistična pridobitev na Šmartinskem jezeru Letos Zelena raziskovalnica, prihodnje leto kamp Turistična ponudba na Šmartinskem jezeru je bogatejša za novo pomembno pridobitev, Zaliv Loče, v okviru katerega so že urejeni Zelena raziskovalnica z gozdno učno potjo, igralni prostor za otroke in fotografska razstava o razvoju Šmartinskega jezera. Do spomladi prihodnje leto je v okviru projekta domačinke Katje Čremožnik z družino predvidena tudi ureditev prostora za kampiranje s postajališčem za avtodome. Nova turistična točka je bila predana namenu v okviru nedavnega obeleževanja svetovnega dneva turizma. ROBERT GORJANC »Za projekt smo se v družini odločili, ker smo od nekdaj imeli željo, da bi nekaj naredili za popestritev turistične ponudbe ob Šmartinskem jezeru. O kampu sem sanjala približno dvajset let. V okviru razpisa LAS je bila možnost za ure sničitev ideje, pri čemer nam je veliko pomagal Zavod Celeia Celje kot partner pri projektu,« je Katja Čremožnik predstavi- Gozdna učna pot omogoča interaktivno ■ v • ■ • • i • • v* i* • doživljanje gozda in spoznavanja življenja v njem. Na njej je tudi 26 postojank s и • v • • • I • v • • ■ a • I ■•■ v« I • ptičjimi hišicami, v katerih so slike živali in rastlin. Ob tem lahko otroci v kartonček vtisnejo tudi žig. la idejo za nastanek nove turistične točke ob jezeru. Urša Dorn, svetovalka za turizem v Zavodu Celeia Celje, je povedala, da kot partner pri projektu Zelene raziskovalni- ce, ki je sofinanciran s sredstvi Evropskega investicijskega sklada za razvoj podeželja, zavod sodeluje od leta 2017 in da podpira takšne pobude za bogatitev turistične ponud- be na Šmartinskem jezeru. »Vemo, da je bilo na jezeru že ogromno narejeno, a je še veliko prostora za nove zgodbe in projekte, ki bodo Šmartinsko jezero dvignili na raven kakovostne turistične destinacije. V zavodu smo veseli, da se tudi lokalni prebivalci odločajo za podjetniške poti v turizmu.« Povezava z vrtci in šolami Osnova za novo turistično pobudo ob Šmartinskem jezeru je bilo veliko zemljišče, ki ga je Katji Čremožnik dodelil njen oče Viki Krajnc. »To zemljišče ni posebej rodovitno, zato smo se po pogovoru v družini odločili, da bi ga uporabili v turistične namene. Ugotavljali smo, da ob koncih tedna veliko ljudi obišče Šmartinsko jezero, ponudba pa ni prav bogata, zato smo videli svojo priložnost. Tudi zato, ker imamo družinsko gradbeno podjetje in smo lahko ceneje opravili nekatera dela. Ponosen sem, da se je hčera odločila za ta projekt,« je povedal Viki Krajnc, zadovoljen, da so lahko prispevali kamenček k mozaiku prizadevanj za turistični razvoj na Šmartinskem jezeru. Katjin mož Denis Čremožnik je spregovoril o tem, kako naj bi nova točka zaživela, in o prihodnjih načrtih. »Poskušali se bomo povezati z vrtci, s šolami, da bodo na to mesto pripeljali otroke na ekskurzijo v naravo ali izlet, seveda so dobrodošli tudi sprehajalci ob jezeru in ostali gostje. Prihodnje leto, ko je predvideno odprtje kampa, pričakujemo še več turistov.« Katja Čremožnik, ki obiskuje tudi fakulteto za turizem, ocenjuje turistični projekt Zaliv Loče na približno sto tisoč evrov, vrednost Zelene razisko-valnice kot evropskega projekta pa znaša 22 tisoč evrov. Foto: GrupA Kraji, ki hočejo ostati takšni, kot so LUČE - Ta kraj se je kot drugi v Sloveniji pridružil združenju Gorniških vasi (Bergsteigerdorfer). Prvo je bilo lani Jezersko. Gre za mrežo, ki povezuje približno trideset krajev v Avstriji, Bavarski, Južni Tirolski in ostali Italiji ter Sloveniji. Združenje poudarja zavezanost teh krajev trajnostnem razvoju. V njem namreč ni krajev, ki so se odločili za množični turizem. »Z ostalimi kraji tega prečudovitega alpskega prostora, ki so že bili v tem združenju, nas namreč povezujejo po- dobni cilji in ideali. Prav tako podoben način razmišljanja in delovanja,« je povedal luški župan Ciril Rosc ob sobotni uradni slovesnosti sprejema Luč v mrežo Gorniških vasi. Zupan je prepričan, da bodo Luče dodale - s svojo privlačno turistično ponudbo in z zavzemanjem za ohranitev krajevnih in naravnih vrednot - prepoznaven kamenček v mozaiku majhnih in lepih gorniških vasi. V Planinski zvezi Slovenije, ki je nosilka projekta na območju naše države, poudarjajo, da se vasi v združenju zavedajo potrebe po harmoniji med na- ravo in človekom, pri čemer človek spoštuje zmožnosti narave. Vodilo teh vasi je zato - manj in zato bolje. Med pogoji za vključitev je tudi, da ima kraj manj kot 2.500 prebivalcev in da je med njegovo najnižjo ter najvišjo točko več kot tisoč metrov višinske razlike. Kraj, ki kandidira, prav tako ne sme imeti velikih hotelov. Zaradi obvarovanja takšnih krajev in izpolnjevanja ciljev Alpske konvencije je projekt povezal planinske zveze Avstrije, Italije, njene Južne Tirolske, Nemčije in Slovenije. V naši državi ga posebej podpirata ministrstvi za okolje in prostor, ki skrbi za izvajanje Alpske konvencije, ter za gospodarski razvoj in tehnologijo. Približno polovica ozemlja občine Luče je na območju Nature 2000. »V Lučah se nam je zdelo, da je projekt za naš kraj ravno pravšnji, saj si tudi dolgoročno želimo takšno vrsto turizma,« pravi župan. Pred vstopom v združenje so Lu-čani lani novembra uspešno opravili zagovor. Ob vstopu je izšla tudi brošura Luče - Gnezdo sredi gora, ki podrobno opisuje kraj in njegove turistične možnosti. Objavljena je tudi na spletu. »Milost in milina za dušo je, da sem danes krajan Luč, gorske vasi, ki vzpenja pogled tja proti vrhovom,« je v knjižnici zapisal najbolj znan občan, priseljenec pater Karel Gržan. BJ 10 KULTURA Gledališče Celje z novo predstavo in obnovljeno dvorano je strah biti takšna, »Ni Otroške predstave so v Gledališču Celje že vrsto let pomembna stalnica rednega programa. Letos so na celjskem odru uprizorili predstavo Heidi, ki je nastala po knjižni predlogi Heidi švicarske pisateljice Johanne Spyri. Po novem bodo predstave gledalci lahko videli v lepših prostorih. kot je« Urban Kuntarič, Živa Selan in Branko Završan v predstavi Heidi (Foto: Uroš Hočevar) BARBARA GRADIČ OSET Knjiga Heidi je bila napisana v času, ko je bila glavna naloga mladinske literature vzgajanje bralcev. V knjigah so nastopali junaki, po katerih naj bi se mladi zgledovali. Poleg tega je pisateljica bralcem želela predstaviti življenje lepše, bolj idilično, kot je bilo v resnici. Liki v romanu so zato opisani zelo črno--belo. Takšen prikaz sveta in oseb danes ne more več komunicirati s sodobnimi gle- dalci. A kaj nam lahko pove zgodba Heidi danes, ne da bi se oddaljili od zgodbe, ki jo je napisala Johanna Spyri? Katere teme so še vedno aktualne? »To so zgodbe o ljubezni, prijateljstvu, sprejemanju sočloveka, o neizmerni volji do življenja ter o povezanosti z naravo, ki pomirja človeka. Heidi je tudi zgodba o dveh različnih principih vzgoje,« je razložila dramaturginja Tatjana Doma. Znajde se tudi v težkih položajih Živa Selan je stopila v čevlje pogumne in samosvoje deklice Heidi. »Všeč mi je, da lahko otrokom pokažemo, da so lahko samosvoji, pogumni, da se lahko spopadejo z vsakim izzivom, četudi je zelo težek. Heidi ima vero v premoščanje težkih položajev in v vsaki okoliščini, kjer se znajde, obdrži svojo osebnost. Zna biti nagajiva in ne upošteva vseh pravil. Ni je strah biti, takšna kot je, in to je njena lepa lastnost.« Mlada Živa je na odru resnično tako radoživa, da se prav vsi igralci okoli nje polnijo z njeno energijo. Teme za pogovor Pod režijo predstave se je podpisala Ivana Djilas. »Bi- stveno se mi zdi, da ohranimo pristnost tistega časa, od glasbil do kostumov. Pomembno je, da otroci vidijo nekaj starega, kar je zanje novo. Zanimiva je tudi glasba v živo. Pohvaliti moram ansambel, igralci so odlični, odlično pojejo in tudi zelo dobro igrajo na glasbila. Predstavo smo izpeljali brez posnete glasbe, kar je res pohvalno.« Igralci pojejo in igrajo na številna glasbila. Branko Završan je zaigral na ukulelo, avtoharfo, pojočo žago, ustno harmoniko, irski boben, David Čeh na škaf bas in perilnik. Posebno bučen odmev občinstva je dobil Damjan M. Trbovc, ko je zaigral na kravje zvonce Ivana Djilas je še dodala, da naj postane predstava družinski dogodek, kajti še po koncu predstave ponuja veliko tem za pogovor, kot recimo o dveh različnih principih vzgoje. Ena vzgoja otroka spodbuja, da postane samostojno in odgovorno bitje, čeprav je pot do tja včasih boleča, in druga vzgoja, ki otroka ščiti do te mere, da iz njega naredi psihičnega in fizičnega invalida. Boljši prostori za gledalce V Gledališču Celje so še posebej veseli, da bodo nove predstave občinstvu ponudili v prenovljeni dvorani. Pretekli četrtek so dvorano in prenovljeni preddverji namreč slovesno pokazali prvim obiskovalcem. Prenovo, ki jo je arhitekturno zasnoval arhitekt Borut Pregelj, so v Gledališču Celje začeli junija, tra- jala je do sredine septembra. »Poleti smo zamenjali parket v dvorani, nekoliko dvignili naklon, postavili nove sedeže in vrste razmaknili. Zamenjane so strojne in elektroinšta-lacije. Veliki pridobitvi za obiskovalce sta zagotovo tudi nova garderoba in prezračevanje. V celoti je prenovljena gledališka blagajna,« je povedala upravnica Gledališča Celje mag. Tina Kosi. V prihodnje si želijo prenoviti še nekaj pisarn, medetažo Malega odra, fasado in oder s pripadajočo odrsko tehnologijo. Vrednost celotne obnove znaša 800 tisoč evrov. Obnovo so sofinancirali Mestna občina Celje in Gledališče Celje ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Foto: SHERPA Prenovljeno preddverje Na ogled strast do knjig Malega princa V Osrednji knjižnici Celje (OKC) je na ogled razstava različnih izdaj svetovno priljubljene knjige Mali princ iz zbirke Jožice Nuč, učiteljice angleščine v II. osnovni šoli v Rogaški Slatini. Razstava, katere premiera je bila pred časom v Rogaški Slatini, je posvečena 75-letnici smrti Antoina de Saint-Exuperyja. Zbirka strastne zbirateljice je zares zajetna in šteje približno 340 izvodov v 117 jezikih. Od odprtja razstave v OKC je obsežnejša še za en izvod, saj je obiskovalka iz Celja avtorico obdarila in osrečila z bangladeškim izvodom knjige. Prava posebnost odprtja razstave je bila, da so odlomke iz Malega princa v turščini, ukrajinščini, španščini, kitajščini in francoščini brali gostje iz držav, kjer so ti jeziki materni. Ti naravni govorci pa pri na že nekaj časa živijo in delajo. Kulturni program so oblikovali učenci II. osnovne šole Rogaška Slatina in dijaki I. gimnazije v Celju, ki so poustvarjali na temo Malega princa. »Mogoče je k tej zbirateljski strasti pripomoglo to, da sem jezikoslovka, učiteljica angleščine, knjiga v tem jeziku je tudi začela zbirko, potem sem nadaljevala zbiranje izdaj v drugih jezikih in narečjih,« je Jožica Nuč spregovorila o navdihu za svojo strast. Jožica Nuč izvode Malega princa zbira deset let, načini pa so različni: »Nekaj knjig kupim na kakšnem >bolšjaku< v tujini, ker rada potujem, nekaj mi jih prinesejo prijatelji s svojih potovanj, nekaj jih tudi zamenjam z drugimi zbiralci, ker so te knjige z območja Balkana zelo iskane, sploh v Južni Ameriki ali Aziji.« Zbirateljica iz Rogaške Slatine ni edina, ki jo je zagrabila ta strast: »Več kot pri nas je zbirateljev po svetu. V Sloveniji je še en zbiratelj z Jesenic, ki ima približno 1.500 različnih izvodov Malega princa.« Razstavo različnih izvodov Malega princa si bo v Osrednji knjižnici Celje mogoče ogledati do 18. oktobra, potem bo nadaljevala pot po Sloveniji. »Ob koncu tega meseca bo razstava v knjižnici v Sežani, novembra v Šmarju pri Jelšah, decembra v predbožičnem času v knjižnici v Murski Soboti, po novem letu, od 10. januarja, si jo bodo v Monoštru lahko ogledali tudi po-rabski Slovenci.« Jožica Nuč je še zagotovila, da je tudi po koncu razstavne turneje ne bo minila strast do zbiranju različnih izvodov Malega princa. RG Foto: GrupA Jožica Nuč z bangladeško izdajo Malega princa na odprtju razstave v Osrednji knjižnici Celje Biseri Savinje že petnajstič Pretekli konec tedna je Združenje prijateljev slepih Slovenije v Celju pripravilo že 15. srečanje Biseri Savinje. Združenje s tem pomaga slepim in slabovidnim pesnikom in pisateljem pri predstavitvi njihovih literarnih del. Letos so se spomnili dveh literatov, ki sta jih za vedno zapustila, to sta pesnik Nail Komić in pesnica Jelka Vuk Novakovič. Tudi letos so dela predstavili v zborniku Drugo sonce, ki je izšel petič zapored. Dogodek je popestril slepi glasbenik Filip Jagodič. V petnajstih letih srečanj Biseri Savinje se je predstavilo že več kot 60 slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev. V združenju to razumejo kot potrditev in uspešno nadaljevanje projekta, ki ga je zasnoval ustanovitelj združenja Zvonko Perlič. LŽ KULTURA 11 Kapitalistična družba je obsedena z mladim in učinkovitim telesom Druga izdaja festivala Račka Po dobrem lanskem odzivu je Center sodobnih umetnosti Celje (CSU) v posebni Galeriji Račka organiziral drugi festival Račka. Letošnji naslov festivala je bil Politike odpora. Tudi letos je bil festival družbeno kritičen na področju spolne in seksualne identitete, vse z namenom, da obiskovalci razmislijo, kako družba in zadnje čase vedno pogosteje kapital vplivata na človekov videz ter sprejemanje telesa. BARBARA GRADIČ OSET Letošnji festival se je usmeril na kritiko normativnega razumevanja seksualne in spolne identitete, telesne podobe in urejanja intimnih razmerij. Letos ga je pripravila kustosinja Maja Hodošček. Zakaj je festival Račka drugačen od festivalov, ki jih CSU že pripravlja? Mednarodni festival Račka je usmerjen predvsem v performans in tiste umetniške prakse, ki se iz različnih perspektiv na oster in družbeno kritičen način ukvarjajo z vprašanjem spolne in seksualne identitete ter z drugimi problematikami, vezanimi na najbolj intimna vprašanja. Kakšno podporo javnosti in ustanov ima festival? Festival Račka podpirata Mesta občina Celje in ministrstvo za kulturo. Odziv javnosti je zelo pozitiven in spodbuden. Lani, ko smo prvič pripravili festival, je bil obisk na »Z nenehnim ponavljanjem vere v posameznika se prikriva širše družbene problematike, kot so ekonomska neenakost, rasna diskriminacija in tudi diskriminacija na podlagi spola.« obeh večerih izjemno številen. Da je postal prepoznaven, je bilo opazno tudi letos, saj smo prav tako beležili precej povečan obisk Galerije Račka in drugih prostorov. Novost letošnje izdaje je, da je bil festival na več mestih, poleg Galerije Račka še v Celjskem domu in krčmi Tamkoučiri. Kako ste izbrali umetnike za letošnji festival? Pri raziskovanju sem iskala umetnice in umetnike, ki se v svoji umetniški praksi ukvarjajo s feminizmom in »queerom« na angažiran in kritičen način in katerih dela vsebujejo elementa aktiviz-ma in humorja. Nekatere ključne umetnice, ki se v slovenskem prostoru ukvarjajo s to tematiko, sem spremljala že dlje časa: recimo Ano Či-gon, Oljo Grubić in Neveno Aleksovski. Od najmlajše generacije me je zelo presenetila Asiana Jurca Avsi, ki se na razstavi predstavlja s serijo fotografij. Od tujih umetnikov bi omenila Chrisa E. Vargasa iz Washingtona, ki je znan kot ustanovitelj muzeja MOTHA (Museum of Transgender History and Art). Muzej nima fizične oblike, ampak domuje v različnih umetniških ustanovah in prikazuje zgodovino transspolne skupnosti. V središču letošnjega festivala je bil odnos do telesa, predvsem vprašanje, kakšne pomene pripisuje družba videzu. Ali je namen tovrstnih festivalov, da spreminja patriarhalna prepričanja, kakšno naj bi bilo telo? Verjetno ne samo žensko, temveč tudi moško. Namen festivala je, da ozavesti, kako globoko je v družbi še vedno prisoten pa- Qi K Maja Hodošček Fantazija živi Razmerje med spoloma v politiki obravnava Tina Kolenik. Na razstavi se predstavlja s fotografijama z naslovom: Julija Timošenko - blondes have more fun. triarhalen pogled na delitev in vlogo spolnih vlog. Tukaj mislimo predvsem na binarno delitev spolnih vlog in z njimi povezane normative, pogosto utemeljene s sklicevanjem na biološko določenost spola. Festival poudarja družbeni vidik problematike spola in skuša pokazati, da je spol družbeno--kulturni konstrukt. Kot omenja teoretičarka Judith Butler, je spol vedno performativen. Na razstavi so predstavljena dela, ki problematizirajo normativne kodekse obnašanja in so proti kategorizaciji identitet ter oblik bivanja. Kakšni so družbeni predsodki, ki jih najpogosteje zasledite v družbi? Žal je v družbi veliko preveč družbenih predsodkov, zato težko izpostavim najbolj pogostega. Zadnje čase, z vzponom novih oblik nacionalizma, se čuti izražen predsodek do migracij ljudi iz neevropskih okolij. Ali je debel človek v očeh kapitala tisti, ki ne sodi v njegov okvir, saj meče slabo luč na produktivnost in dobiček? Ni naključje, da se je industrija zdrave prehrane in skrbi zase razširila v zadnjem času. To kaže na neko obsedenost kapitalizma z mladim, vzdržljivim, spremenljivim in predvsem učinkovitim telesom. Znotraj tega okvira seveda več telesnih oblik ni ustreznih, to ne velja samo za močnejšo telo, ampak tudi za starejše ali bolno telo. Ustvarja se diskurz, kjer naj bi bilo vse odvisno od posameznika, ne samo telesni videz in zdravje, ampak tudi ekonomski uspeh. Z nenehnim ponavljanjem vere v posameznika se prikriva širše družbene problematike, kot so ekonomska neenakost, rasna diskriminacija in tudi diskriminacija na podlagi spola. Performansi in dela na razstavi opozarjajo na povezanost in neločljivost družbenih konfliktov. Kaj je popolno telo in razmerje? Menim, da popolnega telesa in razmerja v smislu nekega univerzalnega pravila ni. Obstajajo zelo vplivne in razširjene ideologije o tem, kaj naj bi to bilo, na primer od krščanskega modela intimnega razmerja do sodobnih bolj liberalnih zamisli o idealnih razmerjih in telesnih videzih. To so le neke predstave. Izhodišče letošnjega festivala Račka je pokazati na svobodo posameznika, da si sam zase določa ideal oziroma izbira obliko razmerja ali skupnost, znotraj katere želi živeti. Foto: GrupA Celjani med najboljšimi v državi V Postojni se je pretekli teden končalo 58. Linhartovo srečanje, na katerem vsako leto predstavljajo izbor najboljših ljubiteljskih gledaliških predstav. Med sedem najboljših so se uvrstili tudi Celjani. V tekmovalni program se je uvrstilo sedem najbolj celovitih predstav, ki so se potegovale za matičke, ki so jih podelili ob koncu festivala. Na srečanju se je iz naše regije predstavila tudi gledališka skupina Umetnost v gibanju Hiše kulture Celje s predstavo Kaj bi, Che bi, ki jo je režirala Nuša Komplet Peperko. Že uvrstitev na zaključno srečanje je bila veliko presenečenje. V predstavi je glavno vlogo odigral Žiga Medvešek, za glasbo je poskrbela Nuša Ofentavšek, za scenografijo pa je poskrbel Miha Peperko. Predstava ima svoje prostorske posebnosti, saj je zaradi scenografije tesno povezana s prostorom celjskega Kofein Teatra, kjer je tudi nastala. Za nastop na festivalu Linhartovo srečanje so prilagodili celotno scenografijo. Četudi niso posegli po priznanjih, so bili z uvrstijo med najboljše slovenske ljubiteljske gledališke skupine zelo zadovoljni. Matička za najboljšo predstavo v celoti je dobilo Šentjakobsko gledališče Ljubljana za Dvanajst jeznih mož. LŽ, BGO Celjsko literarno društvo je konec septembra pripravilo že tretji Fanfest, slovenski festival fantazijske književnosti. Gost festivala, ki je namenjen ljubiteljem in ustvarjalcem fantazijske književnosti, je bil ugledni srbski pisatelj, teoretik in pedagog prof. dr. Zoran Živković. Festival je bil razdeljen na dva dneva. Najprej je bila v knjigarni Antika kratka predstavitev zadnjih dveh številk edine slovenske tiskane revije za fantazijsko književnost Supernova, ki jo izdaja Celjsko literarno društvo. Predsednik literarnega društva Bojan Ekselenski je predstavil tudi festivalsko zbirko Ulrik II. Celjski je preživel. Predstavitev letošnjih knjižnih novosti slovenskih avtorjev je bila precej kratka, kajti vsa tovrstna dela nastanejo izključno kot samozaložniški projekti ali jih pripravi kakšna majhna založba. Tako so obiskovalci spoznali Ptujsko trilogijo Mihe Remca, To se lahko zgodi tudi vam in Usode na kredit Bojana Ekselenskega in Dvigalo Erika Sancina. Drugi del je bil namenjen širšemu občinstvu. Novost prireditve je bilo odprtje razstave ilustracij Daliborja Borija Zupančiča Skice za psevdohibridne portrete. Razstava je do 3. oktobra še na ogled v Celjski kulturnici. Na pogovornem delu večera je Zoran Živković predstavil svoje poglede na sodobno fantazijsko književnost. V nedeljo je bila v Celjski kulturnici delavnica Kako zaključiti (fantazijsko) zgodbo. Delavnico je vodil Živković, ki je bil dolga leta profesor kreativnega pisanja na Filološki fakulteti v Beogradu. BGO 12 NASA TEMA Mobilno omrežje pete generacije prinaša številne prednosti, a tudi slabosti Mobil 5G je pred vrati Ga spustimo naprej? Ali si lahko predstavljate življenje brez mobilnega telefona in interneta? Verjetno težko. Mobilno omrežje pete generacije 5G, ki nadgrajuje prejšnje generacije in ga pospešeno vzpostavljajo v vedno več državah po svetu, bo uporabnikom prineslo izjemno hitrost prenosa podatkov, BARBARA GRADIČ OSET boljšo odzivnost in zmogljivost. Vse te novosti ne bodo spremenile zgolj mobilne industrije, temveč celoten svet. Uporabniki se ob tem seveda sprašujejo, ali bodo prinesle res samo boljšo kakovost življenja ali tovrstna močnejša sevanja vplivajo na naše zdravje. Kot vedno, so mnenja tudi tokrat različna, a zdi se, da bo pred zdravjem ljudi prevladal kapital. Foto: GrupA, osebni arhiv Kaj naj bi prineslo novo omrežje? 5G je izredno učinkovito mobilno omrežje, ki naj bi močno pospešilo razvoj t. i. pametnih tehnologij, aplikacij in storitev. Gre tudi za izredno hitro mobilno omrežje. Z združevanjem optičnega in brezžičnega omrežja bo omogočalo prenosne hitrosti internetnega dostopa do 10 gigabitov na sekundo in bo poleg mobilnega dostopa namenjeno tudi storitvam, kot je brezžični internet. Če damo konkreten primer o hitrosti prenosa podatkov: če za prenos filma z interneta trenutno potrebujemo nekaj minut, bomo pri 5G-omrežju govorili o sekundah. V Telekomu Slovenije se na uvedbo 5G dejavno pripravljajo že kar nekaj časa, saj gre v tem primeru za dolgoročen tehnološki razvoj, ki v veliki meri temelji na omrežju LTE/4G+, nadgrajenem s tehnologijo interneta stvari (Internet of Things - IoT). Tako so svoje omrežje kot prvi v Sloveniji tudi že v celoti nadgradili s tehnologijo NB-IoT (Narrowband Internet of Things). »Gre za tehnologijo, ki odpira nove priložnosti za razvoj inovativnih rešitev z visoko dodano vrednostjo za optimizacijo procesov, upravljanje z viri, zagotavljanje visoke stopnje varnosti, a tudi višje kakovosti bivanja,« so zapisali v Telekomu Slovenije. Peta generacija mobilnih omrežij bo prinesla še večje zmogljivosti omrežij in nove možnosti za razvoj storitev. Veliki premiki bodo predvsem na področju digitalizacije gospodarskih panog, kot so industrija, turizem, prehrana, promet, varnost, energetika oziroma omogočanju interneta stvari, ki bo močno povečal možnosti avtomatizacije procesov, in sicer v vseh okoljih (pametni dom, pametno mesto ...). Krave, povezane z internetom Posebej veliki premiki se bodo zgodili v kmetijstvu. Ta panoga je namreč pred vedno večjim izzivom, kako zaradi podnebnih sprememb nahraniti številnejše svetovno prebivalstvo. Že zdaj številni kmetje uporabljajo drone, ki nadzorujejo govedo na pašnikih, roboti sadijo in nato pobirajo pridelke, po nasadih se vozijo pametni traktorji, ki jih usmerja navigacijski sistem. A zaradi tehnologije, ki jo bo prineslo 5G-omrežje, bodo zaradi hi-trej- ših prenosov podatkov med različnimi napravami dane neverjetne možnosti za razvoj novih storitev. Podjetje Cisco trenutno testira 5G na različnih področjih. Eno prvih je kmetijstvo. Pametne ovratnice, ki jih nosijo krave, pošiljajo govedo-rejcem podatke o tem, kje se nahaja čreda, in pomagajo pri avtomatizaciji molzenja, saj komunicirajo z robotiziranim molznim sistemom, ki krave identificira in pripravi na oddajo mleka. Tehnologija 5G bo poenostavila delo tudi v medijih, saj bodo prenosi v živo, ki zdaj potekajo preko radijskih valov ali satelita, lažji. Medijske hiše ne bodo več potrebovale velikih tovornjakov za prenose v živo. Prednosti predvsem na tehnološkem področju Kot pravi Igor Šajn iz podjetja Stavbna in bivalna biologija, bodo prednosti nove generacije mobilnih omrežij predvsem na tehnološkem področju in področju uporabe. »Največje razlike uporabnik ne bo zaznal takoj pri vzpostavitvi omrežij, temveč postopoma čez nekaj let. Na tej tehnologiji bo temeljil tudi nadaljnji razvoj drugih tehnoloških novosti, kot so recimo samovozeča vozila. Iz tehnološkega vidika bodo prednosti predvsem zelo hiter prenos podatkov, do stokrat večje enoto površine, manjša poraba energije, hitrejša odzivnost, skoraj stoodstotna pokritost. Žal so to samo tehnične prednosti, ki nekatere navdušujejo.« Pri uvedbi 5G bodo pomembni strokovno znanje in izpopolnjevanje strokovnjakov ter odlično poznavanje tehnologije 4G. Tudi zato so bili v Telekomu Slovenije dejavni v dveh evropskih projektih s področja uvedbe 5G. Trenutno sodelujejo v slovenskem projektu 5G Varnost, ki se ukvarja s primeri uporabe na področju zaščite in reševanja oziroma javne varnosti na podlagi javnega 5G--omrežja. »Poleg znanja in investicij v omrežje in terminale bo treba za 5G zagotoviti tudi ustrezne dodatne frekvenčne pasove. Za to je odgovorna država in po obstoječih načrtih naj bi se to zgodilo sredi naslednjega leta. Od dodelitve teh spektrov do nadgradnje omrežja za celostno komercialno uporabo bomo potrebovali vsaj še leto. Ob tem bo treba zagotoviti tudi bistveno večje kapacitete pokritosti glede zagotavljanja prenosnih hitrosti v bit/s na kvadratni kilometer, kar bo poleg novih spektralnih pasov zahtevalo gostejše dostopno omrežje baznih postaj. V prvi fazi bo tako prišlo do razmeroma enostavne nadgradnje baznih postaj, temu bodo sledili nadgradnje na novih frekvencah in uvajanje namenskih omrežij,« so razložili NAŠA TEMA 13 Visoka stopnja tveganja za zdravje ljudi? Ob uvajanju tehnologije 5G se pojavljajo različne informacije - od poslovno-tehno-loško-razvojnih do takšnih, da naj bi tehnologija ogrožala zdravje ljudi. »Vendar znanstvene podlage za tovrstne trditve ni. Z vsako nadgradnjo mobilnega omrežja se ob prehodu z ene generacije na naslednjo običajno optimizira frekvenčna območja, ki so do takrat slabo izrabljena ali jih uporabljajo za namene, ki niso več aktualni. Dodatna frekvenčna območja so običajno na višjih frekvencah, saj zagotavljajo večjo pretočnost podatkov, vendar imajo hkrati manjši domet. Zato se za povečanje dometa pogosto uporabi tudi nekatera območja na nižjih frekvencah. Podobno bo tudi pri nadgradnji na 5G, saj bo poleg višjih frekvenčnih območij , od 3,4 do 3,8 GHz, in nad 20 GHz na voljo tudi frekvenčno območje na 700 MHz, ki je nižje celo od frekvenčnega območja, ki je namenjeno omrežju 2G in ki je na 900 MHz. Vse navedene frekvence spadajo v obseg frekvenc od 100 kHz do 300 GHz, ki jih je mednarodna komisija za zaščito pred neionizirajočimi sevanji označila kot neškodljive,« so nas pomirili v Telekomu Slovenije. Raziskave prilagojene naročniku Da največji slovenski mobilni operater z veseljem pričakuje uvajanje nove tehnologije, je popolnoma razumljivo. Žal so velikokrat prisotni tudi ne- Igor Šajn gativne posledice in predvsem zelo visoka tveganja zaradi neraziskanih učinkov na človeka in naravo. »Zelo veliko je tudi raziskav, ki jih naročijo proizvajalci določenih tehnoloških pripomočkov. Te raziskave so prilagojene naročniku in ne kažejo dejanske slike. Lahko bi rekli, da ne ščitijo uporabnika oziroma potrošnika. Takšnih primerov je bilo v zgodovini nešteto: tobačna industrija, proizvajalci določenih kemikalij gnojil, azbesta. Zelo podobna zgodba se dogaja na področju elektromagnetnih sevanj in še posebej na tako imenovanem področju brezžične tehnologije - visokofrekvenčnem področju. Na tem področju ljudje sodelujemo v poskusu, na katerega nikoli nismo pristali,« je svojo bojazen izrazil Igor Šajn iz podjetja Stavbna in bivalna biologija. »Vedno več neodvisnih znanstvenih Matjaž Ropret raziskav in strokovnih mnenj opozarja na visoko stopnjo tveganja na tem področju. Tukaj navajam dve spletni strani: www.emfscientist.org in www. emfdata.org.« Pred kratkim so na največji mednarodni konferenci 5 G Summit strokovnjaki z vsega sveta opozarjali na različne vidike tveganja in nevarnosti, ki naj bi bile po njihovem mnenju še veliko večje, kot se je prvotno domnevalo. Problematična brezžična tehnologija Slabosti nove generacije mobilnih omrežij se bodo pokazale po mnenju znanstvenikov predvsem na področju našega zdravja in počutja. Pri tem je treba povedati, da se s problemom srečujemo vsakodnevno že pri obstoječi tehnologiji 4G in pri drugih elektromagnetnih sevanjih. »Raziskave, ki to po- Čisto nebo brez sevanj Zaradi uvajanja brezžičnega omrežja pete generacije 5G so zaskrbljeni v nevladni organizaciji Čisto modro nebo. Po njihovem mnenju uvajanje »brez kakršnihkoli dolgoročnih varnostnih testiranj te nove tehnologije, ki uporablja mikrovalovne in milimetrske frekvence«, ni primerno. Ker gre po njihovi oceni za »biološki eksperiment brez informiranega soglasja prebivalcev Slovenije in s tem za kršitev ustave«, so varuhu človekovih pravic posredovali pobudo za zaustavitev uvajanja omrežja 5G. Na platformi pravapeticija.com je stranka Za zdravo družbo oblikovala peticijo, ki je konec septembra že dosegla 5.800 podpisov in bo osnova za zbiranje podpisov za vložitev zako- nodajnega predloga v parlamentarno proceduro, ki bi odložil uvajanje tehnologije, dokler ne bodo preučili neodvisnih znanstvenih študij. Gregor Kos, predsednik omenjene stranke, je ob tem za revijo Zarja izrazil zgroženost, da se Nacionalni inštitut za javno zdravje sploh ne ukvarja s problematiko vpliva telekomunikacijske tehnologije na zdravje ljudi in da je to v pristojnosti zasebnega Inštituta za neio-nizirna sevanja. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so nam potrdili, da se s tovrstno problematiko res še niso ukvarjali. »V inštitutu bomo pripravili stališče o vplivu omrežja 5G na zdravje. Ko bo izdelano, ga bomo javno objavili.« trjujejo, so skrb vzbujajoče. Pri tem je treba poudariti tudi, da je trenutno v večini naših bivalnih okolij veliko večji problem kot bazne postaje mobilne telefonije naše onesnaženje iz lastnega gospodinjstva (brezžična tehnologija, električna napeljava, ki je v stenah stanovanj in hiš, električni aparati ...). Ni vsaka bazna postaja problematična. Njen dejanski vpliv na posamezno bivalno enoto lahko ugotovimo izključno s strokovnimi meritvami. V veliko primerih, a nikakor ne v vseh, gre sicer za tehtno in upravičeno skrb ter ukrepanje okoliških prebivalcev, toda kaj, ko se potem izkaže, da imajo ti isti prebivalci tudi do stokrat večja sevanja v lastnih bivalnih okoljih. Sevanja proizvajajo sami s svojim sodobnim načinom življenja,« je razložil Igor Šajn. Probleme lastnega izvora v bivalnem okolju lahko s profesionalno opremo, strokovnim znanjem in z določenimi prilagoditvami življenjskega sloga odstranimo ali vsaj zelo zmanjšamo. To pomeni, da si večina prebivalcev trenutno še lahko svoje bivalno okolje izboljša, če se problema seveda zaveda. »Tukaj se bo pokazal največji problem 5G, ki prihaja. Sevanja v okolici in iz okolice v bivalne prostore se bodo zelo povečala in ker prihajajo od zunaj, bodo potrebne tehnične zaščite, kot so grafitni premazi, posebne fasade, folije za stekla ... Kljub temu da se bo komu zdelo nenavadno, danes lahko družine v Sloveniji v več kot 90 odstotkih s pomočjo strokovnjakov zelo zmanjšajo vsa elektromagnetna sevanja v svojem bivalnem okolju, pri 5G pa to ne bo več tako enostavno. Tudi stroškovno se bo to spremenilo,« je še dodal Šajn. Poti nazaj ni Peti generaciji tehnologij se verjetno ne bomo mogli izogniti, saj bo na njeno delovanje vezanih več novih tehnoloških sistemov, ki brez nje ne bodo mogli delovati. V razvoj je bilo vloženih že na milijarde evrov kapitala in poti nazaj oziroma OB ROBU »Jože, mi smo pripravljen'. Požen'!« Ko sem pisala članek o mobilnem omrežju pete generacije, sem takoj dobila asociacijo na omenjeni stavek v naslovu, ki je pred nekaj leti vabil na smučišče Krvavec. Odprtja nove smučarske sezone smo se ljubitelji smučanja nadvse veselili, podobno se mi zdi, da tehnološki zanesenjaki komaj čakajo, da bo Slovenija pripravljena na 5G-omrežje. Sama vedno malce dvomim v tehnološke novosti in nikoli nisem prva v vrsti, da bi jih preizkusila. Kadar ima prste vmes kapital in ko so njegovi interesi pred zdravjem ljudi - četudi tega nikoli ne bo priznal - se ob tem ne počutim dobro. Res ni treba paničariti, a če kdaj, bi bilo treba zdaj malo zategniti ročno zavoro. Razumem, da bo novo omrežje dvignilo določeno kakovost življenja državljanov, da nam bo na številnih področjih tehnologija hodila naproti, a žal prepogosto tovrstno kakovost povezujem z besedo rakavost. Že pred leti so znanstveniki potrdili, da sevanja mobilnih telefonov sodijo v skupino potencialnih rakotvornih snovi. Obstajajo tudi številne raziskave, ki potrjujejo, da ima elektromagnetni smog številne negativne posledice na naše zdravje in počutje. Kako naj bom ob vsem tem mirna in naj dovolim še več sevanja v svojem domu? Pravijo, da se pred sevanjem ne moremo popolnoma izolirati. Zato prosim, če vsaj mobilne telefone pustite pred vrati. Hvala! BARBARA GRADIČ OSET vsaj v tako imenovano varno smer verjetno ne bo. »Naj povem še, da sam v Sloveniji še nisem naletel na primer, ko telekomunikacijski operaterji ne bi spoštovali veljavne zakonodaje na tem področju. Prav nasprotno. V večini primerov so moči sevanja bistveno nižje, kot to določa zakonodaja, problem je, da je zakonodaja zastarela, poleg tega po mnenju strokovnjakov in vedno več znanstvenikov ne ščiti človeka in narave,« opozarja Šajn. Panika je popolnoma odveč Novinar in urednik portala Tehnozvezdje Matjaž Ropret meni, da je panika zaradi uvajanja omrežja 5G povsem odveč, saj tehnologija ni nič drugačna kot pri omrežjih prejšnjih generacij ali navsezadnje pri brezžičnih omrežjih, ki so povsod. »Zato tudi ni razloga, da bi Slovenija pred čimerkoli bežala. Kdaj bomo imeli omrežja 5G, je samo vprašanje podelitve frekvenc in ustreznih poslovnih modelov za operaterje, da se jim bo splačalo graditi. Kakšne bodo cene za domače uporabnike, je še prezgodaj napovedovati, vsekakor pa bosta vsaj dve od treh prejšnjih tehnologij obstajali še zelo dolgo. Prednosti za domače uporabnike so predvsem v višjih hitrostih in večji odzivnosti omrežja, toda 5G je primarno namenjeno povezovanju velikega števila naprav (tipal, kamer, avtomobilov ...), torej za uresničevanje vizij pametnih mest, avtonomne vožnje .« Švica: navdušenje in strah Aprila je švedski proizvajalec telekomunikacijske opreme Ericsson v sodelovanju s švicarskim operaterjem Swisscom zagnal prvo širše komercialno mobilno omrežje 5G v Evropi. Omrežje je na voljo v več kot 50 švicarskih mestih. A kljub začetnemu navdušenju je že julija švicarski tednik L'Illustre objavil članek o bolezenskih težavah in simptomih, ki jih prebivalci Ženeve občutijo vse od zagona omrežja 5G. Kma- lu po postavitvi anten je več stanovalcev v središču Ženeve poročalo o nevsakdanjih simptomih, med katere so sodili močni glavoboli, ki jih pred tem niso bili vajeni, utrujenost, bolečina v prsih, bolečine v ušesih, a tudi vsesplošno slabo počutje, kadar so bili doma. A Švicarji niso edini, ki zaradi novega omrežja občutijo zdravstvene težave. Zaskrbljeni zaradi svojega zdravja so tudi prebivalci drugod po svetu. Monako v celoti pokrito z omrežjem G5 Vsekakor 5G prinaša številne prednosti, zaradi katerih bodo povezljivost, dostopnost, celovitost in kakovost uporabniške izkušnje na povsem novi ravni, kar bo bistveno spremenilo način naše komunikacije, poslovanja in bivanja. »Zato bi morala biti uporaba frekvenc 5G v interesu tako držav kot državljanov, saj lahko operaterji s tem ponudimo nove, še boljše storitve, ki bodo temeljno spremenile svet komunikacij, pripomogle k razvoju in splošnemu napredku,« pravijo v Telekomu Slovenije in dodajajo, da države med seboj vedno bolj zagrizeno tekmujejo, katera bo na tem področju najbolj razvita, saj to pomeni hitrejši gospodarski razvoj in večjo blaginjo za državljane. »Države, ki bodo v tej tekmi zaostale, bodo zaostajale tudi v kakovosti življenja svojih državljanov,« so še dodali v Telekomu Slovenije. Da bodo v najvišjem kakovostnem položaju, so se potrudili v kneževini Monako: julija je postala prva država, katere ozemlje je v celoti pokrito z omrežje 5G. Monako je svoje omrežje pete generacije zgradil s tehnologijo kitajskega tehnološkega velikana Huawei. Sodelovanje Huaweia pri vzpostavljanju omrežij nove generacije močno problema-tizirajo Združene države Amerike, ki Huawei vidijo kot grožnjo nacionalni varnosti. Huawei seveda vse očitke zavrača, a močno lobiranje kitajskega velikana za vstop na evropsko ozemlje seveda poraja dvome, koliko so njegove izjave verodostojne. 14 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Občina naj bi odkupila tudi zemljišča Končno postajališča za taksije pred železniško postajo »Skrajni čas je, da te stvari uredijo,« pravijo taksisti o novih zarisanih parkirnih mestih za taksi službe v Celju. Mestna občina je v Celju že avgusta zarisala dodatnih petnajst taksi postajališč, nato pretekli teden kar deset v Cankarjevi ulici, končno naj bi začeli projekt urejanja parkirnih mest za taksiste tudi pred železniško postajo v Celju. SIMONA ŠOLINIČ Predvsem območje pred železniško postajo je že vrsto let kritična točka. Taksisti tam sploh ne bi smeli parkirati, zato je jasno, da odpeljejo, če v bližini opazijo policijo sili re-darsko službo.Problem parkirnih mest za taksiste ni od včeraj. Že vrsto let je to tema, ki jezi taksiste, tudi določene stranke, a tudi v občini se zavedajo, da je resnično zadnji čas, da te stvari uredijo. »Ne na pamet!« Avgusta je občina poskrbela za zaris taksi zarkirišč v Ulici bratov Vošnjakov ob dvorani Zlatorog, na Slomškovem trgu, v Gubčevi in Stanetovi ulici ter ob glavni avtvbusni postaji. rTa varki-rišea niso bila zarisana >na pamet<, ampak na podlagi sestanka e predstavniki laksi služb. Poslušali smo njihove predloge, torej smo parkirišča urediti tam, kjer so se taksistom zdela smiselna,« pravi Klemen Terbovc z Oddelka za okolje in prostor ter komunalo v Mestni občini Celje. Nova zarisana postajališča za taksije v Cankarjevi ulici so pravzaprav samo »prestavljena«. Nadomeščajo namreč postajališča v Lilekovi in Gubčevi ulici, kjer bodo izvajalci del začeli eksperimentalno urejati območja, ki bo namenjeno pešcem. »Tu bomo s taksisti še v stiku, ali je smiselno, da je na tem mestu postajališč toliko ali jih bomo zarisali še kje drugje,« dodaja Terbovc. Sprememba, ki se je taksisti najbolj veselijo, je projekt urejanja taksi postajališč pred železniško postajo v Celju. Vendarle postajališča, kot se »šika« Kot dodajajo v občini, se že dogovarjajo tudi za ureditev taksi parkirnih mest v neposredni bližini železniške postaje. Tam je predvidenih šest novih taksi postajališč, projekt je vezan na soglasje upravljavca državne ceste in na pridobitev zemljišč. Da je to zaenkrat resnično kritična točka, meni tudi Terbovc: »Da bomo lahko izvedli projekt v celoti, je treba sodelovati z upravljavcem državne ceste ob železniški postaji, s Slovenskimi železnicami in z lastniki zemljišč, ki niso vsa v lasti Mestne občine Celje.« Občina se mora zdaj dogovoriti za odkup zemljišč, saj je lastnikov kar nekaj, nato mora izdelati projekt, ki je idejno že zasnovan, nato bo šele na vrsti izvedba. Zato ni mogoče pričakovati, da bo takšna sprememba uvedena kmalu. Kljub temu je za taksiste pozitivna novica. »Parkirna mesta bodo na levi strani, gledano z železniške postaje. Torej pri avtobusnem postajališču. Tam bi lahko uredili tri ali štiri taksi postajališča. Neposredno pri vhodu na železniško postajo, kjer je največ težav, predvidevamo dva ali tri taksi postajališča,« pojasnjuje Terbovc. Seveda bo treba teren tudi ustrezno infrastruk-turno urediti, najverjetneje bodo parkirišča ločena od ceste tudi z vmesno oviro zaradi varnosti. Gre za rešitev dolgoletnega problema v Celju, pravi Terbovc. Čeprav se je nekaj časa govorilo tudi, da bi lahko bili taksiji v Celju enotne barve, se to ne bo zgodilo. »Enotna vozila bi bila v neskladju z zakonodajo, občina sicer lahko določi neketere pogoje, vendar na vse ne more vplivati,« še dodaja szgovor vik. »Pisarne« taksistov To1 da se je občina naposled odločila urediti to pesečo jvro-blematiko, po zdravljajo tudi taksisti. Še posebej urejanje postajališč p reci železni ško postajo. »Celje je ena oedkih občin, kjer to še? ni urejeno. To so naše ^sarneo,« pravi taksist Asim Maslo. Za poestavljanje postajališč iz Gubčeve v Cankarjevo ulico dodaje, da jeto zmadlo psedvsem stranke, ki so že vajena določenih parkirišč iaksistov. Omenja, da so tudi ostali vozniki nepremišljeni. Že v ponedeljek so nekateri, čeprav so parkirna mesta na sveže in dobro vidno označena, parkirali kar na njih. Policija je nekaj kazni že spisala. Ampak nesramnost voznikov očitno ne pozna meja. »Nekateri celo taksistom rečejo, da bodo vozilo tam pustili samo nekaj minut, in nas celo prosijo, ali lahko na njihove avtomobile malo popazimo,« je ogorčen Maslo. Ravno zato poudarja, da se morajo ljudje zavedati, da so označena taksi postajališča »pisarne« taksistov. Njihova delovna mesta. Foto: SHERPA Modri telefon Upravnik se poslavlja Lastnica stanovanja v večstanovanjski hiši je izvedela, da njen upravnik tam ne želi več opravljati dela, ki mu je zaupano. To naj bi se zgodilo v enem mesecu. Zanima jo, če sme upravnik enostransko prenehati delo, kako je v takšnem primeru z zbranimi sredstvi rezervnega sklada in kako izbrati novega upravnika. Izvedeti želi tudi, kakšen je postopek izbire novega upravnika v primeru, če se etažni lastniki o tem, katero podjetje bo bodoči upravnik, ne morejo sporazumeti. Odgovarja vodja sektorja za stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Anita Hočvvar Frantar: »Upravnik lahko odpove pogodbo o opravljanju upraoniških etorcitev z odpovednim rokom najmanj treV mesecev. OVprvedni rok uprvvnik sporoči etažnim lzstnikom na zboru lastnikov ali z obvestilom, kiga pusti v hišnih predalt-nikiV vsels etažnih lastnikov. in objavi na oglasni deski stavbv. Odpovedni rok začne teči dne, ki jsnsvedenne oevovedi. V zdpovednem roku etažni lastniki izberejo novega upravnika in z njim sklenejo po godbo. Ta je veljavna, ko jo podpiše toliko solastnikov, da sestevlja njihov solastniški delež skupej vsč kot polovico glede na celoto. Sredstvarezervnega sklada in morebitna druga sredstva zbrana na računu mora stari upravnik prenesti na račun, ki ga za stavbo vodi novi upravnik. Novemu upravniku mora izročiti tudi vse pogodbe in vso dokumentacijo, ki je povezana z upravljanjem stavbe. Če se etažni lastniki ne morejo sporazumeti o imenovanju upravnika, lahko katerikoli od etažnih lastnikov predlaga, naj ga določi sodišče v nepravdnem postopku. Upravnika lahko začasno določi - za šest mesecev - tudi stanovanjska inšpekcija.« BJ MESTNA TRŽNICA CELJE domače dobrote sredi mesta š, BOGATA PONUDBA KULINARIKE iN GASTRONOMiJE. PESTER iZBOR SVEŽE PRIPRAVLJENIH JEDI - 100 % VEGANSKE JEDI - BIO ŠTUKLJI - pečenice - goveji BOČNIK ^тотж iZBiRA DOMAČiH 'N EKOLOŠKIH PRIDELKOV /A A m slovenski mesni izdelki, siri, med, piškoti, zelenjava, seneno kozje mleko, kozji , jogurt, 100 % telečji i izdelki,pirini rezanci, p domača skuta, vložena ' zelenjava, gobe, ajvar, ■ domače marmelade,mlinci 9iz krušne peči, kislo zelje in repa, prepeličja jajca VEM. KAJ JEMI TRŽNICA JE ODPRTA: PONEDELJEK - PETEK 6.00 - 16.00 • SOBOTA 6.00 - 13.00 • NEDELJA 7.00 - 11.00 www.TRZNICACELJE.si KRONIKA 15 Goljufije z evropskim denarjem na plečih invalidov? Kriminalisti nad celjski zaposlitveni center Republika Slovenija, Ministrstvo za delo. družino, socialne zadeve in enake možnosti Štukljeva cesta 44: Ljubljana, objavlja Kar sedem hišnih preiskav so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada opravili že zgodaj zjutraj v torek na različnih zasebnih in poslovnih naslovih, ki naj bi bili povezani s celjskim zaposlitvenim centrom Griffin, ki ima v lasti dve invalidski podjetji. Policija namreč preiskuje sum goljufije pri porabi evropskih sredstev. SIMONA SOLINIC Odredbo o hišnih preiskavah je izdalo celjsko okrožno sodišče, medtem ko Okrožno državno tožilstvo v Celju vodi in usmerja predkazen-ski postopek. Zaenkrat je znano, da sta osumljeni dve osebi, a policija ni nobene od njiju pridržala. »Kaznivo dejanje je povezano s sodelovanjem na javnem razpisu Ministrstva RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s področja socialne aktivacije. Osumljeni osebi naj bi na škodo proračuna Evropske unije in proračuna Republike Slovenije že pridobili približno 300 tisoč evrov premoženjske koristi v prid gospodarske družbe iz Celja, pridobitev dodatnih 150 tisoč evrov premoženjske koristi pa je ostalo pri poskusu,« pravi Drago Menegalija iz Generalne policijske uprave. Gre za podjetje, kjer naj bi imelo med zaposlenimi največ invalidov, ki so tudi naj-ranljivejša populacija. Pred leti smo poročali o številnih kršitvah pravic invalidov v okviru zaposlitvenih centrov in invalidskih podjetij na Celjskem, med drugim tudi v omenjenem podjetju. Med vsemi kršitvami, ki nam jih je takrat za vsak center in podjetje posebej navedla delovna inšpekcija, so se nekatere nanašale na birokracijo, določene tudi na kršenje pravic invalidov s področja varnosti in zdravja pri delu. Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj bi omenjen zaposlitveni Poškodbe zaradi nesreče so bile prehude V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec je umrla 79-letna ženska, ki je bila 7. septembra udeležena v hudi prometni nesreči, ki se je zgodila v Paki pri Velenju. Ženska je bila sopotnica v vozilu povzročitelja. Šlo je za eno hujših nesreč na Celjskem letos, v kateri se je poškodovalo kar šest ljudi. 50-letni voznik osebnega vozila z območja Slovenj Gradca je takrat vozil avtomobil iz smeri Doliča proti Velenju. Izven naselja Paka je iz neznanega vzroka zapeljal na nasprotno smerno vozišče in silovito čelno trčil v osebno vozilo, s katerim je nasproti pravilno pripeljala 44-letna voznica z območja Ribnice. Oba voznika sta se v trčenju hudo poškodovala, hudo pa se je poškodovala 79-letna sopotnica, ki je v bolnišnici poškodbam podlegla. Med poškodovanimi so bili še dva sopotnika in 13-letno dekle. Vozila pijana Policisti bodo ovadili voznika avtomobila, ki je minuli teden povzročil prometno nesrečo pri Letušu. Moški je poskušal prehiteti tovorno vozilo, vendar je zaradi avtomobila, ki mu je pravilno pripeljal nasproti, zapeljal nazaj na svoj vozni pas in pri tem trčil v tovornjak, ki ga je nameraval prehiteti. V trčenju nihče ni bil poškodovan. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel povzročitelj 0,75 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Ker je voznik z neodgovorno vožnjo ogrožal sebe, sopotnike in druge udeležence v prometu, ga bodo policisti ovadili zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje. Celjski prometni policisti so pretekli teden na cesti Dolič-Velenje v poostrenem nadzoru prometa ustavili 58-letnega vinjenega voznika. Ta je vozil vlečno vozilo s polpriklopnikom. Alkotest mu je pokazal 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo in mu izdali plačilni nalog za 900 evrov, izrekli so mu tudi 16 kazenskih točk. Glavna cesta Dolič-Velenje velja za enega nevarnejših cestnih odsekov, kjer se je v zadnjem letu strmo povišalo število prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. javni razpis za sofinanciranje projektov socialne aktivacije Javni razpis delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Javni razpis se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. S. prednostne osi »Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine«, 9.1 prednostne naložbe »Aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih možnost in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti«: 9.1.2 specifičnega cilja »Opolnomočenje ciljnih skupin za približevanje trgu dela«. Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je Griffin prijavilo celo Častnemu razsodišču Socialne zbornice Slovenije, centru pa je odpovedalo kar tri pogodbe o sofinanciranju določenih projektov. center, ki ga zdaj preiskujejo kriminalisti, lani v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov pridobil skoraj 400 tisoč evrov državnih pomoči zaradi zaposlovanje invalidov. Eno od invalidskih podjetij v okviru centra pa malo več kot 117 tisočakov. Kršitve pravic invalidov? Ministrstvo je po naših podatkih celo odstopilo od treh pogodb o sofinanciranju v določenih projektih, za katere se je omenjen zaposlitveni center potegoval. Razlog za odstop od pogodbe naj bi bile domnevne kršitve centra. Tega naj bi ministrstvo celo prijavilo na Častno razsodišče Socialne zbornice Slovenije oziroma tam podalo pobudo za ugotovitev kršitev določil kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu. Tudi inšpektorat za delo naj bi se v celjskem zaposlitvenem centru Griffin samo v zadnjih treh letih že večkrat oglasil. Pri nadzorih naj bi ugotovil kršitve v zvezi z neizplačilom regresa za letni dopust, zamudami pri izplačilu plače in regresa, izpolnjevanjem zakonskih določb glede varnega delovnega okolja in podobno. Zato je centru inšpektorat izdal že več kot šest tisoč evrov globe, pri čemer vsi primeri še niso pravnomočno končani in dokazani. Ministrstvo lahko glede na svoje pristojnosti v primeru hudih kršitev delovnopravne zakonodaje zaposlitvenem centru celo odvzame status. To pomeni, da morajo biti odločbe inšpektorata za delo pravnomočne in je treba počakati na izid morebitnega sodnega spora. V nasprotnem primeru bi zaposlitveni center odločbo o odvzemu statusa zlahka izpodbijal. Ukrepanje ministrstva bo tako mogoče, ko bodo očitane kršitve zaposlitvenemu centru tudi pravnomočno dokazane. Za večjo varnost pešcev V torek se je začela nacionalna preventivna akcija za večjo varnost pešcev. Trajala bo do sredine oktobra. Pešci so najpogostejši udeleženci v prometu in sodijo med najbolj ranljive skupine. Letos je na Celjskem umrl en pešec. Februarja je na prehodu za pešce v Celju pri železniški postaji umrl 28-letni moški. Lani avgusta je pešec umrl v Šmarju pri Jelšah, v tem primeru je šlo za nesrečo s pobegom povzročitelja. Predlani so na Celjskem umrli trije pešci. Tudi sicer so pešci najbolj ogroženi pri prečkanju ceste, večinoma v bližini označenih prehodov za pešce znotraj naselja. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom pešcev se zgodi v temnem delu dneva, in sicer v jesensko-zimskem obdobju leta. Nadpovprečno so ogroženi starejši od 55 let, poleg tega med poškodovanimi pešci prevladujejo tudi otroci osnovnošolske starosti ter mladi. Agencija za varnost prometa bo v času akcije za boljšo vidnost pešcev razdelila 16 tisoč odsevnikov po vsej Sloveniji. Voznike poziva, naj pešcem odstopijo prednost na prehodih in prilagodijo hitrost vožnje, posebej v naseljih. Pešcem pa svetuje, naj se vedno prepričajo, da razmere omogočajo varno prečkanje. Agencija opozarja še na odvračanje pozornosti od dogajanja v prometu zaradi vedno pogostejše uporabe mobilnih telefonov in razširjene uporabe družbenih omrežij ter na nove oblike e-mobilnosti, kot so e-skiroji. Za namene spodbujanja varne mobilnosti otrok je agencija letos kot novost pripravila učno gradivo z naslovom Učenec pešec. Trčila v otroka Pretekli četrtek se je v Liptovski ulici v Slovenskih Konjicah v prometni nesreči poškodoval otrok. Do nesreče je prišlo, ko je 57-letna voznica avtomobila, ki je vozila v smeri proti Zrečam, na prehodu za pešce spregledala 12-letno deklico. Ta je ravno takrat prečkala vozišče. Voznica je vanjo trčila z vzvratnim ogledalom. Deklica se je v prometni nesreči lažje poškodovala. Nesreča se je zgodila tudi v torek v Velikem Širju na odseku Zidani Most-Rimske Toplice. Udeleženi sta bili dve vozili, in sicer osebno vozilo in kombinirano vozilo za prevoz otrok. V prometni nesreči se je lažje poškodoval voznik kombiniranega vozila. Ta je zapeljal na levo smerno vozišče in trčil v avtomobil, ki je pripeljal nasproti. Svet zavoda Šole za HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI Celje, Ljubljanska cesta 97,3000 CELJE razpisuje prosto delovno mesto: RAVNATELJA Višje strokovne šole - VSŠ (m/ž) Izvoljeni kandidat/kandidatka bo opravljal/a funkcijo ravnatelja/ravnateljice Višje strokovne šole zavoda Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Kandidat/-ka mora za imenovanje za ravnatelja/-ico organizacijske enote Višje strokovne šole zavoda Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje v skladu s 53., 58., 92., 100. in 107.a členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. I. RS, št. 16/07 - UPB5 in 36/08) ter 33. členom Zakona o višjem strokovnem izobraževanju - ZVSI (Ur. I. RS, št. 86/04 in 100/13), in sicer: • da ima veljaven naziv »predavatelj višje šole«, • da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, • da ni bil/-a pravnomočno obsojen/-a zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, • da ni bil/-a pravnomočno obsojen/-a zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, • da ni bil/-a zoper njega/njo uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, • da predloži svoj program vodenja Višje strokovne šole. Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje višje šole. Izbran kandidat bo imenovan za 5 let. Pogodba o zaposlitvi se lahko v primeru izbire in imenovanja zunanjega kandidata/-ke sklene za določen čas. Predviden začetek dela je 15.1.2020. Pisne ponudbe z vsemi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (s potrdili o veljavnem nazivu predavatelj, delovnih izkušnjah, o nekaznovanosti in nepričetem kazenskem postopku - ob oddaji ponudbe stari največ 8 dni, idr.), s kratkim življenjepisom ter programoma vodenja pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska cesta 97,3000 Celje, z oznako »prijava na razpis za ravnatelja VSŠ«. Svet lahko od kandidata naknadno zahteva overitev kopij dokazil o izpolnjevanju pogojev. Nepopolne vloge bodo izločene iz nadaljnje obravnave. Kandidati/-ke posredujte tudi e-naslov za obveščanje med razpisnim postopkom in podajo morebitnega poziva za dopolnitev vloge. Kandidati bodo prijeli pisna obvestila o imenovanju v zakonitem roku. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLod lično storitev? POZOR1- Preglejte aktualno ponudoo Spalnica naj bo prijetna za počivanje, bivanje in shranjevanje Že 30 let z vami Urejena spalnica za popoln začetek dneva Spalnica je najintimnejši prostor vsakega doma. Zagotavlja naj dobro razpoloženje in kakovosten spanec. Po dolgem in napornem dnevu je najprijetneje priti v svežo in urejeno spalnico ter si nabrati moči za nov dan. Zato bodite pri načrtovanju spalnice pozorni na vse podrobnosti. Spalnica naj bo zračna, z dovolj be ter omogoči prijetno spalno in kot si jo želite. Pri urejanju spalnice veliko posteljo in s pohištvom, ki bivalno okolje. Predvsem naj bo se osredotočite na izbiro pohištva, zadosti vsem potrebam gardero- edinstvena, popolnoma takšna, ki ga najbolj potrebujete. Z ustre- zno izbiro postelje, vgradne omare ali garderobne sobe boste ustvarili funkcionalen prostor, ki bo zagotavljal udobno in sproščeno vzdušje. Postelja naj nudi kakovosten spanec Postelja je osrednji kos pohištva v spalnici. V njej preživimo tretjino življenja, zato velja izbiri posvetiti posebno pozornost. V njej začnemo in končamo dan. Poskrbite za primerno velikost, postavitev v prostoru, izbiro barv in materialov. Predvsem pa za kakovost, da vam bo služila na dolgi rok. Če se vaša spalnica nahaja v mansardi, je izbiri pohištva treba nameniti še več pozornosti. Brez vgradnih omar skoraj ne gre Spalnica je zatočišče, kjer spite, se sproščate in berete. Hkrati v njej tudi hranite oblačila in se oblačite. Če bodo oblačila skrbno zložena v preglednih vgradnih omarah, se boste izognili jutranji naglici in stresu ter začeli dan polni sveže energije in veselja. Z načrtovanimi in s kakovostno izdelanimi vgradnimi omarami z domiselnimi rešitvami lahko no- tranjost popolnoma prilagodite svojim potrebam. Police in obe-šalne palice ne smejo manjkati, medtem ko vam bodo dodatki, kot so predali, izvlečne police, hlačniki ali nosilci za kravate, pasove in rute, še dodatno olajšali shranjevanje. Z vgradno omaro boste optimalno izkoristili prostor, saj boste zapolnili sleherni kotiček. Z izbiro ustreznih materialov, barv in vzorcev bodo vgradne omare spalnici dodale tudi estetsko vrednost. Neomejene možnosti izbire pri Akronu V različnih prostorih so možne različne rešitve, pri čemer je pomembno upoštevati življenjske navade obeh partnerjev. Akronovi strokovnjaki za spalnice vam svetujejo pri najboljši izbiri. Prostor izmerijo, upoštevajo vaše želje, vam predstavijo ideje in naredijo izris. Izdelano pohištvo vam dostavijo in sestavijo ter vam nudijo garancijo. Zagotavljajo, da boste popolnoma zadovoljni, enako kot njihovi kupci do zdaj. V 30 letih se jih je nabralo že ogromno. Bodite izbirčni in izberite kakovostno pohištvo, ki nudi toplino in poudari čar intimnosti ter romantičnega vzdušja. Pohištvo naj ustreza vašemu okusu in naj se stilsko prilagaja prostoru. www.akron.si Kakovostna drva (bukova, mešana) • najbolj top ponudba v Savinjski regiji • brezplačna dostava na dom* • možnost brezplačnega skladiščenja drv tudi za leto naprej * Brezplačna dostava po Savinjski regiji. HttMBd Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE 03 703 122 440 E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net r ГШ Mariborska cesta 7 ■:•:•:■:■:■'.■ [vstavhi Kovinlnada, biväa restavracija Trač) 1 ms Џф www.stolpic.si Za rezervacijo pokličite Vsak dan sveže in okusne malice med 9. in 14.30 — — 051 336 188 • lahki meniji brez ojačevalcev okusa • brezglutenska • brezlaktozna ponudba • parkirni prostor • odlična terasa • prostor za zaključene družbe L j. ZAPOSLOVANJE 17 TRGOTUR Vodja projektov (za prehrano) m/ž (Velenje) Pričakujemo ustrezno izobrazbo s področja mikrobiologije, živilske tehnologije, kemije, sanitarnega inženirstva ali drugih sorodnih tehničnih profilov, izkušnje na področju ravnanja z živili, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika in vsaj pasivno znanje nemškega, dobro razvite veščine uporabe osebnega računalnika, željo po pridobivanju dodatnega strokovnega znanja, izpit za avtomobil B-kategorije. Nudimo možnost dolgoročnega sodelovanja v mednarodnem delovnem okolju, enoizmenski delovnik. Prijave zbiramo do 19. 10. 2019. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Tehnolog m/ž (Prebold) Pričakujemo vsaj V. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, veselje do tehničnega področja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sistematičen pristop k problemom, naravnanost k delovanju in rešitvam, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, samoiniciativnost, iznajdljivost, pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika, znanje za delo z računalnikom. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem Servisni tehnik m/ž (Vojnik pri Celju) V svoje vrste vabimo izkušenega servisnega tehnika za ogrevalne in hladilne sisteme za delo v Sloveniji. Atlas Trading.si, Celjska cesta 45, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 30. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec m/ž (Celje in Žalec) Pričakujemo osebe, ki jih veseli delo v trgovini, sortiranje in zlaganje izdelkov na prodajne police, urejanje izgleda trgovine, in imajo veselje do dela s strankami. TEDi Betriebs, Ptujska cesta 190, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 15. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Opravljanje storitev pospeševanja prodaje m/ž (Celje z okolico, Sl. Konjice, Sl. Bistrica) Iščemo novega sodelavca za opravljanje storitev pospeševanja prodaje za področje Štajerske, in sicer v okviru pogodbenega sodelovanja. Tobačna Ljubljana, d. o. o., Cesta 24. junija 90, 1231 Ljubljana - Črnuče. Prijave zbiramo do 10. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skrbnik informatike I m/ž (Zreče) Pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi: VII. stopnja izobrazbe, smer informatika/računalništvo, napredno obvladovanje informacijskega sistema in poznavanje dela z MS Office, Oracle DB, APEX, PL/ SQL, SQL. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 17. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 6 mesecev. Prijave zbiramo do 19. 10. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www. trgotur.si. Oblikovalec kovin / posluževalec CNC - več delovnih mest (Polzela) Pričakujemo kandidate z izkušnjami ali brez na podobnih delovnih mestih, tehnično naravnanost, osnovno računalniško pismenost, urejenost, natančnost, željo po novem tehničnem znanju. Nudimo delo za nedoločen čas, poskusno obdobje bo trajalo 6 mesecev, urejeno delovno okolje, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, osebna in profesionalna rast, delo v prijetnem kolektivu. Prijave zbiramo do 26. 10. 2019. Bastl Reduktor, d. o. o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela. Več informacij na www.trgotur.si. Traktorist m/ž (Ravne) Od kandidata pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, izpit za voznika traktorja, izpit za vi-ličarista, zaželen izpit za nanašanje FFS, zaželen izpit za delo v gozdu, samostojnost in samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 12. 10. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Skrbnik informatike II m/ž (Zreče) Opis del in nalog: programiranje v računalniškem jeziku, izdelava predpisov za upravljanje in podpora ključnim uporabnikom ... Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 17. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavec v prevzemu m/ž (Slovenska Bistrica) Kriteriji za zaposlitev: V. stopnja izobrazbe, računalniška pismenost, vestnost, strokovnost, natančnost, komunikativnost, vsaj eno leto delovnih izkušenj v prevzemu blaga. Hervis sport in moda, d. o. o., Šmartinska cesta 152G, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja oddelka m/ž (Slovenska Bistrica) Vaše naloge: vodenje, organiziranje, načrtovanje in nadziranje poslovanje oddelka, skrb za uspešno prodajo, kontrola in odrejanje prezentacije blaga na oddelku, za-loženost oddelka ., predlaganje in analiza blagovnega asortimana za posamezen oddelek. Hervis sport in moda, d. o. o., Šmartinska cesta 152G, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser prodajalec m/ž (Slovenska Bistrica) Vaše naloge: sestavljanje in servisiranje koles, montaža smuči, prodaja in doseganje prodajnih ciljev, svetovanje strankam, reševanje reklamacij. Hervis sport in moda, d. o. o., Šmartinska cesta 152g, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do Prodajni inženir m/ž (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro-tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje tujega jezika - angleščina, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v skupini in tolerantnost ... Prijave zbiramo do 30. 10. 2019. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova ulica 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Projektni vodja (okolje) m/ž (Velenje) Pričakujemo univerzitetno izobrazbo naravoslovno-tehnične smeri, dokazljivo znanje iz pedologije, znanje angleškega jezika, dobro razvite veščine uporabe osebnega računalnika, željo po pridobivanju dodatnega strokovnega znanja, izpit za avtomobil B-kategorije. Nudimo pridobivanje delovnih izkušenj in znanj z namenom kariernega napredovanja, možnost sodelovanja v mednarodnem delovnem okolju. Prijave zbiramo do 23. 10. 2019. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Pek / delavec v pekarni m/ž (Celje) Kandidat bo v času uvajanja pomagal izkušenejšemu osebju v pekarni pri pripravi pekovskih izdelkov, kasneje pa samostojno pripravljal te izdelke in polizdelke. Želimo zaposliti osebo, ki jo veseli 15. 10. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Razvojni inženir mehatronike m/ž (Celje) Pričakujemo: vsaj VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, vsaj 5 let delovnih izkušenj s področja razvoja mehatronskih sistemov (zaželeno poznavanje CAN protokola, programiranje v C, poznavanje standardov in dobrih praks s področja testiranja elektronike in elektromotorjev), aktivno znanje angleškega jezika. GEM motors, d. o. o., Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Telefonski prodajni agent m/ž (Celje) Si želite postati strokovnjak v telefonski direktni prodaji? Uživate pri delu z ljudmi in za ljudi? Cenite svoj prosti čas in želite proste konce tednov? Si želite delati v mednarodno uveljavljenem podjetju? Želite zaslužiti več kot samo za vsakdanji kruh? Bi vas veselilo na vašem naslednjem delovnem mestu vse to združiti in postati agent v našem klicnem centru v Celju? Telemarketing, d. o. o., Zagrebška cesta 20, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 27. 10. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Regijski promotor produktov požarne varnosti m/ž (v kraju prebivališča) Pričakujemo: sposobnost prodajne komunikacije oz. pripravljenost na učenje te veščine, veselje do dela na terenu s končnimi kupci, poznavanje osnov dela z računalnikom, vztrajnost ter željo do dela z ljudmi, veljaven vozniški izpit B--kategorije. AM&PM Global, d. o. o., Ulica Gradnikove brigade 19, 5000 Nova Gorica. Prijave zbiramo do 4. 10. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. peka, ki ima veselje do tega poklica, četudi morda nima primerne izobrazbe. V svojem kolektivu želimo osebo, ki se je pripravljena učiti od izkušenejših mojstrov peke kruha in ostalih pekovskih izdelkov. Naše delo poteka ponoči, zato pričakujemo kandidate, ki so pripravljeni na nočno delo. Prijave zbiramo do 10. 10. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Voznik - dostavljalec m/ž (Celje, teren) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe - srednja poklicna šola, 2 leti delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, pripravljenost na nočno delo, sobotno in po potrebi nedeljsko delo, zaželen izpit za upravljalca viličarja, računalniška pismenost, poznavanje osnovne higiene živil in osebne higiene, usposabljanje po programu HACCP. Prijave zbiramo do 10. 10. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgo-tur.si. Natakar, natakar barist m/ž Pričakujemo: najmanj 1 leto delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, urejeno, prijazno in komunikativno osebo, ki bo naše goste prijazno pozdravila, sprejela in pogostila, hitrost, odzivnost in prilagodljivost glede na potrebe strežbe, osebo, ki bo znala stranki svetovati, ji predstaviti novosti in prodati več, ki bo znala komunicirati z vodstvom in posredovati vse potrebne informacije. Nujno: dobro CNC-operater / programer m/ž (Petrovče) Nas želite spoznati? Smo ekipa ustvarjalnih strokovnjakov, ki z lastnimi znanji in izkušnjami razvijamo, proizvajamo in tržimo pametne rešitve s področja led svetil. Naše delo in proizvode odlikujeta visoko tehnološka dovršenost in vrhunski dizajn. GeoEnergetika, d. o. o., Nemčavci 64, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 6. 10. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Upravljalec v polnilnici pijač m/ž (Laško) Vaše delo bo: izvajanje čiščenja opreme in prostorov, pomoč pri izvajanju CILT, pomoč pri prestavitvi opreme, sodelovanje pri remontih in izvajanje lažjih vzdrževalnih del, oskrbovanje linij z materiali in kemikalijami, odvoz odpadkov ter vzorcev. Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 5. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Akustik za slušne aparate m/ž (Celje) Pričakovane delovne obveznosti: svetovanje strankam s področja slušnih aparatov in tehničnih pripomočkov, izbiranje, testiranje in prilagajanje slušnih aparatov glede osebne potrebe strank, prodaja slušnih aparatov ter drugih pripomočkov in potrošnih materialov, izdelava individualnih ušesnih odtisov. Audio BM, d. o. o., Letališka cesta 5, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do znanje slovenskega jezika, osnovno angleškega, izkušnje z blagajno, skrb za red in čistočo. Prijave zbiramo do 10. 10. 2019. CR Center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik m/ž (Šmartno ob Paki) Pričakujemo: izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, izpit za viličarja, ni pa nujen pogoj, izpit B-kategorije, računalniško pismenost, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik in skladiščnik - prodajalec m/ž (Šmartno ob Paki) Pričakujemo: vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem, vozniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železnini ipd. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. 2. 10. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kontrolor / kalkulant m/ž v oddelku proizvodnega kontrolinga (Prebold) Na delovnem mestu boste odgovorni za: izdelavo kalkulacij in izračun rentabilnosti za končni izdelek na podlagi informacij v času razvoja izdelka, izdelavo predkalkulacij sprememb in pokalkulacij serijskih izdelkov, obvladovanje sprememb izdelkov ter strukture stroškov za serijske izdelke ... Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 11. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar - picopek m/ž (Podčetrtek) Vaše naloge bodo: priprava pic po naročilu, skrb za kakovost in ustreznost pripravljene hrane, skrb za pravilno shranjevanje živil, priprava enostavnih ostalih jedi, čiščenje in vzdrževanje kuhinjske opreme, naprav, delovnih površin. Terme Olimia, d. d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 26. 10. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja projektne prodaje m/ž (Celje) Splošni pogoji: najmanj VII. stopnja izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na področju prodaje, zaželeno na tujih trgih . EMA, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 24. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. radio celie 3 MojeDelo.com 18 ŠPORT Po odličnem prvem polčasu celjskih rokometašev sledila zelo slabo nadaljevanje in nesrečna končnica Škoda, a nič še ni izgubljeno Večina od 1.500 gledalcev je v drugem polčasu še najbolj zakričala v trenutku, ko je uradni napovedovalec sporočil, da so slovenski odbojkarji dobili prvi niz v finalu evropskega prvenstva proti reprezentanci Srbije. Med odmorom so pohiteli v šotor pred dvorano in spremljali televizijski prenos. Precej se jih ni pravočasno vrnilo na tribune dvorane Zlatorog. Zamudili so gol Gala Marguča za najvišje vodstvo Celja Pivovarne Laško proti Aalborgu, 15:10. DEAN SUSTER Celjski rokometaši so v tretjem krogu lige prvakov izgubili proti danskemu Aalborgu z 29:28. Prvi polčas so dobili s 14:10. Obramba je bila nepopustljiva, v napadu so bili krožni napadalci dobro izkoriščeni, zunanjim napadalcem je uspelo nekaj natančnih projektilov. Da »pivovarjev« sreča ni povsem zapustila, je nakazal strel Josipa Šarca - žoga se je gostujočemu vratarju izmuznila med nogami za 16:11. Šarac je še naprej držal svoje moštvo na varni razdalji, toda prednost se je začela počasi, a vztrajno topiti. Preveč je bilo tehničnih napak, obramba je postala porozna. Kaotični zadnji trenutki Danci so povedli z 28:26 in zdelo se je, da rešitve ni več. Toda ponudila sta jo srb- ska sodnika. Zaradi igranja z nogo, ki se vsekakor ni zdelo namerno, je moral za dve minuti na klop Magnus Jensen. Po golih Da Silve in Marguča je sledilo izenačenje, a so gostje uspeli ponovno povesti. Med zadnjim napadom bi vratar Klemen Ferlin moral steči na klop in sprostiti mesto za sedmega napadalca. Strel Domna Makuca je bil zaustavljen. Ker so sekunde curljale, je Vid Poteko moral sprožiti z devetmetrovke, a je zgrešil vrata. Zadetek bi razveselil maloštevilno občinstvo. Očitno vodstvo celjskega kluba pri določanju terminov tekem ni pričakovalo, da se slovenska odbojkarska reprezentanca lahko tako visoko zavihti. Razpad v obrambi Nesrečni Josip Šarac je v Barceloni prejel udarec v obraz, med tednom so mu s tremi šivi zakrpali rano pod brado po tekmi s Krko, v nedeljo je z bolečim izrazom na obrazu sedel na klop: »Nič hujšega ni bilo, zvilo mi je prst, ko sem blokiral strel nasprotnika.« O porazu je dejal: »Držali smo se dogovora in igrali agresivno v obrambi. Kar je šlo mimo nas, je zaustavil Ferlin. V prvem polčasu smo igrali resnično zelo dobro. Ne znam pojasniti, kaj Tomaž Ocvirk, ki je bil vidno potrt, celo malo besen: »V prvem delu so bili fantje izvrstni. Z agresivno igro so oddaljevali njihove strelce od gola. Nato se je slika obrnila. V prvem polčasu smo naredili sedemnajst prekrškov, v drugem zgolj šest. To je zagotovo prevesilo tehtnico na stran nasprotnika.« V prihodnjem krogu se bodo »pivo-varji« v nedeljo, 13. oktobra, v gosteh pomerili s franco- skim PSG. Teden kasneje bo sledila tekma, ki jo je treba dobiti, sicer možnosti za preboj iz skupine verjetno ne bo več. Gost Zlatoroga bo norveški Elverum, ki je tudi brez točk. Ničlo ima še Zagreb, ki je v Zadru skoraj padel v morje; Barcelona ga je potopila s 36:19. Torej naslednik Branka Tamšeta na klopi Zagreba Veselin Vujović tudi nima čarobne paličice. Foto: SHERPA Hrvat Josip Šarac jo je skupil tretjič zapored proti nasprotnim obrambam, a vselej pogumno nadaljeval igro. se je zgodilo v nadaljevanju. V obrambi smo se enostavno razpadli. Izgubljali smo posamične dvoboje, krožni napadalec nam je povzročal obilo preglavic. Nismo se uspeli zbrati in ponovno smo v svoji dvorani izgubili z golom razlike.« Ne PSG, Vikingi so tarča Od levega zunanjega napadalca je bil celo krajši trener Organizator celjske igre, izkušen Patrik Leban, je vedno bolj vročekrven. Ni mu šlo v glavo, kako je s soigralci zapravil občutno prednost. Ko je začela tekmovati, je bilo še težje Celjska ultramaratonka Nataša Robnik se je tretjič udeležila slovitega Spar-tatlona, teka v Grčiji, ki je dolg 246 kilometrov in med ženskami osvojila izvrstno tretje mesto. Leta 2015 je prišla do cilja, kar je bila njena osnovna namera. Med ženskami je bila četrta, s čimer pa kasneje ni bila več zadovoljna. Naslednje leto se je z možem Bogdanom znova odpravila v Atene, a se ji nastop ni posrečil. »Zavedala, sem se, da je bil odstop moja krivda, zato sem želela ponovno na štart in >poravnati račune<. Prijavila sem se že pred lanskim tekom, vendar sem začutila, da še nisem >prava<, da še nisem dovolj pripravljena,« je pripovedovala Robnikova. V Kranju dobila elan Letos je že od začetka leta odlično trenirala in stopnjevala pripravljenost, kar se je potrdilo v mesecu juliju na dvanajsturnem teku v Kranju, kjer je pretekla 136,9 kilometra in dosegla drugi rezultat na svetu ter seveda krepko popravila svoj državni rekord. Poleti je sledil še en cikel zahtevnih treningov in, kot pravi sama, se je z velikim strahospoštovanjem znova postavila na štart izjemno zahtevne preizkušnje. Celjanka Nataša Robnik na cilju Spartatlona »Peklenski« pogoji Pričakale so jo izredno zahtevne vremenske razmere. Ze zjutraj je bila v Atenah temperatura zraka 24 stopinj, podnevi pa vseskozi okoli 34 stopinj. »Naslednji dan je bila vlaga 95-odstotna. Bogdan je omenil pekel ...« je dodala Nataša. Jedla je kuhan krompir, čips, juho, testenine, banane, energijske gele, pila je brezalkoholno pivo, vodo, kolo, napitke z elektroliti, magnezijem. Hvaležna je sponzorjema Zavarovalnici Triglav in Salmingu Slovenija. Progo je pretekla v 29 urah in 15 minutah. Izboljšala je osebni rekord, bila je najboljša od slovenskih predstavnikov. Med 400 udeleženci je bila v absolutni konkurenci sedemnajsta! Najtežja preizkušnja »Vedela sem, da bo težko, saj so razmere Spartatlon naredile resnično špartanskega. Vročina je bila skoraj neznosna, potem me je po prete-čenih 56 kilometrih dvakrat zapeklo v desni mečni mišici. Moje sanje so se skoraj razblinile. Nekaj časa sem se borila s pekočo bolečino. Počasi je popuščala, lahko sem ponovno normalno tekla,« je težave orisala Robnikova. Ponoči so bili na progi vzponi. Z »višinskimi metri« ni imela težav. Pojavila se je slabost, a je želodec ni izdal. »Z Bogdanom sva bila dogovorjena, da mi ne poroča o moji trenutni uvrstitvi. Toda 60 kilometrov pred ciljem mi je povedal, da sta pred menoj le dve tekmovalki in da vseskozi napredujem v absolutni konkurenci. Nato sem začela tekmovati, kar je zelo otežilo moj nastop. Deset kilometrov pred ciljem so se začele težave s hrbtom. Bolečin sicer nisem čutila, a se nisem zmogla zravnati.« Nekako ji je uspelo priti do konca s fantastičnim časom in posledično tudi rezultatom. »To je bila moja daleč najtežja življenjska preizkušnja!« je pod zadnjo ultramaratonsko avanturo črto potegnila Nataša Robnik v torek, ko sta se z možem vrnila v Celje. DŠ Foto: BOGDAN ROBNIK Če bi kot pred devetimi leti ... Atletinja Kladivarja Martina Ratej je v finalu 17. svetovnega prvenstva v metu kopja z 58,98 metra osvojila deseto mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev v Dohi. Po slabi sezoni je navdušila v kvalifikacijah s četrtim dosežkom (62,87) in ljubitelji atletike so bili upravičeno optimistično razpoloženi. A Ločanka v torek zvečer ni presegla 60 metrov (58,98, 57,22, 57,32). V zadnji seriji je presenetljivo zmagala Avstralka Kelsey Lee Barber z metom, dolgim 66,56 metra. Če bi 37-letna Ratejeva ponovila svoj dosežek iz Dohe iz 14. maja leta 2010, bi bila svetovna prvakinja. Tedaj je namreč postavila državni rekord 67,16 metra ... »Tudi spomini iz Dohe, ki je moje ljubo prizorišče, so mi pomagali v kvalifikacijah, a ne v finalu. Sedaj potrebujem premor, da sezono in ta nastop odmislim ter se s trenerjem Lovrom Umkom pogovorim, kako naprej,« je dejala Martina. Tina Šutej je v finalu skoka s palico preskočila štiri metre in pol in si je delila 13. mesto. Organizatorji so letvico nato dvignili za kar dva decimetra. V drugem poskusu Šutejeva ni bila daleč od uspeha. Varovanka celjskega trenerja Milana Kranjca je poudarila, da ni razočarana, čeprav je nedvomno pričakovala več. Celjanka Maruša Černjul se ni uvrstila v finale skoka v višino, a sta bila skupaj s trenerjem Hrvojem Fižuletom glede na vse težave v tej sezoni zadovoljna z nastopom in 16. mestom. Edini moški predstavnik celjskega kluba Luka Janežič je imel v prvem krogu kvalifikacij teka na 400 metrov skupno 33. izid (46,84). DŠ Savinjin podmladek se predstavi Ženski nogometni klub Savinja tekmuje tudi pod okriljem Nogometne zveze Slovenije, in sicer v kategoriji deklic do 13 let. Na vzhodnem delu so še ZNK Radlje ob Dravi, ZNK Maribor Tabor, KDN Trbovlje, ZNK Goričko in ZNK Pomurje. Po dveh turnirjih so Celjanke na prvem mestu. Tretji turnir bo v soboto na štadionu Olimp. Savinja se bo ob 13.30 pomerila z Radljami in ob 15.00 s Pomurjem. DŠ ŠPORT 19 Leta 2004 je laškim košarkarjem uspel eden največjih podvigov. V Mariboru so po podaljšku premagali Olimpijo Ekipa iz sezone 1969-70. Z leve proti desni stojijo Peter Kačič, Melhijor Babnik, Rado Sernec, Marjan Babič, Matjaž z 82:79 in osvojili slovenski pokal. Moštvo je vodil trener Aleš Pipan, ki je po tekmi padel na kolena in se zazrl Jurič, Iztok Šetina in Jože Krašovec, čepijo pa Marjan Babič, Aleš Kosi, Silvo Remškar, Gorazd Šetina in Janko Deželak. navzgor. Strelci v finalu: Dončić 15, Jokić 16, Dojčin 9, Rizvić 2, Jelesijević 14, Mišković 5, Joksimović 21. Proslava ob visokem jubileju, petdeseti obletnici kluba, za katerim so vidni uspehi Pol stoletja laškega košarkarskega kluba Leta 1962 je bilo v Laškem zgrajeno prvo košarkarsko igrišče. Sedem let kasneje je bil 29. maja ustanovljen Košarkarski klub Laško. Visok jubilej so obeležili s slavnostno sejo. Začela se je z minuto molka, s katero so obudili spomin na pred kratkim umrlega Aleša An-tauerja, zaslužnega člana kluba, ki je v njem deloval trideset let. Najprej je bil trener, potem sekretar in tudi direktor kluba. Istočasno je bil od izgradnje dvorane Tri lilije (1995) tudi njen upravnik. DEAN SUSTER Klub se je leta 1972 preimenoval v KK Zlatorog, po zmagi v 2. slovenski ligi (1994) je nosil ime KK Pivovarna Laško. Leta 2004 so laški košarkarji osvojili prvo mesto v slovenskem pokalu, dve sezoni kasneje je klub spet spremenil ime in ga nosi še danes - KK Zlatorog Laško. Ko je slavil tridesetletnico, se je uvrstil v evroligo. Leta 2002 je igral v polfinalu Pokala Radivoja Koraća. Predhodniki omogočili dobre pogoje Predsednik kluba Bojan Špiler je izpostavil trenutno delovanje kluba in načrte za Dobitniki velikih zlatih, zlatih, srebrnih in bronastih plaket prihodnost. KK Zlatorog Laško ima izreden pomen na področju športa in tudi vzgoje mladih v občini Laško. Je edini športni kolektiv v občini, ki nastopa na prvoligaški ravni tako v članski konkurenci kot tudi v večini mlajših kategorij. Špiler je poudaril, da so njegovi predhodniki, tokratni slavljen-ci, ki so klub ustanovili in bili zaslužni za postavitev športne dvorane, omogočili dobre pogoje za delo. Obveza sedanje generacije je, da ohranja in nadgrajuje dobre pogoje za razvoj kluba. Moral je priznati, da je v letošnji sezoni sestavljena članska ekipa daleč najcenejša, odkar klub nastopa v 1. ligi. Kljub temu meni, da so izbrani posamezniki dobri in da tvorijo odlično ekipo, ki bo zagotovila obstanek v prvoli-gaški konkurenci. Viški s polno dvorano Slavnostne seje so se udeležili župan Občine Laško Franc Zdolšek (klubu je predal jubilejno občinsko listino), predstavniki prve generacije košarkarjev v Laškem na čelu z Gorazdom Šetino, nekdanji predsedniki kluba na čelu z dolgoletnim in zdaj častnim predsednikom kluba Jožetom Sadarjem starejšim, nekdanji in sedanji funkcionarji, igralci, pomožni sodniki, zapisnikarji in časomerilci, člani in navijači Košarkarskega kluba Zlatorog Laško, skratka košarkarski zanesenjaki iz Laškega, ki slavijo petdesetletnico ustanovitve kluba. Niso manjkali niti sponzorji in donatorji kluba na čelu z glavnim sponzorjem Pivovarno Laško Union. Slavnosti govornik je bil Jože Sadar starejši. Orisal je prehojeno pot kluba, ki je od ustanovitve leta 1969 do danes preživljal različna, manj ali bolj uspešna tekmovalna obdobja. Prizadevanja za boljši jutri so bila ogromna. Višek so bile tekme, ki si jih je v dvorani Tri lilije, na katero so zelo ponosni, ogledalo tudi do 2.500 obiskovalcev, čeprav v širši okolici in v središču La- škega živi le 5 tisoč prebivalcev. V Laško so prihajale košarkarske ekipe iz evropskih držav, kjer je samo v njihovih športnih dvoranah prostora za dvakrat več gledalcev, kot je vseh Laščanov. Poleg optimizma je Sadar ob koncu razigranega govora klubu ob visokem jubileju zaželel še mnogo uspešnih let. Firm, Košak, Lesjak, Lipovšek Kot je ob visokih jubilejih društev v navadi, je vodstvo kluba podelilo priznanja. Veliko zlato plaketo so za vsaj 40 let delovanja v laškem klubu prejeli Miroslav Firm, Bojan Košak, Srečko Lesjak in Zdenko Lipovšek. Za vsaj 30 let delovanja v klubu sta zlati plaketi dobila Danijel Lapor-nik in Alojz Požin. Dobitniki srebrnih plaket za vsaj dvajsetletno delo v klubu so bili Silvester Brumec, Milenko Pavlovič, Tomaž Blagotinšek, Jože Sadar ml., Dušan Siljan in Milko Škoberne. Največ je bilo prejemnikov bronastih plaket. To so bili Pavli Teršek, Janez Potočnik, Jerica Koko-tec Mesojedec, Jernej Kolšek, Enej Kirn, Matej Firm, Pavli Ojsteršek, Klemen Grešak, Jure Krajnc in Robi Biderman. Glasbena skupina Šank rock je predstavila novo himno KK Zlatorog Laško. Foto: KK ZLATOROG Celjani v reprezentančnih terminih Lestvica 1. SN L Nogometaši Celja so ekipo Tabora premagali v četrtek z 2:0 (strelca sta bila Ivan Božič in Dario Vizinger), v ponedeljek so v Kidričevem iztržili točko (0:0) in Aluminiju preprečili, da se na vrhu lestvice 1. slovenske lige pridruži Mariboru in Olimpiji. Celjani so ostali na petem mestu. Za Aluminijem zaostajajo za dve točki, za Muro za tri ter za Olimpijo in Mariborom za štiri točke. Za zmago in remi je najbolj zaslužen vratar Matjaž Rozman, ki je v izvrstni formi. Proti Taboru -vodita ga nekdanja igralca Celja, trener Almir Sulejmanović in njegov pomočnik Domen Beršnjak - je izstopala mojstrska podaja Jakoba Novaka, na srečo pa je Predrag Sikimić dvakrat zgrešil celjska vrata. »Lotra« najprej dočakal hčerkico V Kidričevem je trener Dušan Kosič v udarno enajsterico uvrstil tudi Mitjo Lotriča, čeprav je napadalec noč prebe-del v mariborski porodnišnici in skupaj z izbranko dočakal rojstvo hčerke Mile. Celjska obramba je trpela, točko so reševali Rozman, Žan Bene-dičič in naposled pred golovo črto še Rok Štraus. Napadalci so imeli le en strel proti vratom. V Ljubljani bo treba proti Bravu v soboto prikazati precej več. Nova težava za Ko-siča bo odsotnost poveljnika Benedičiča, ki si je prislužil štiri rumene kartone. DŠ, foto: SHERPA MARIBOR 12 7 3 2 27:12 24 OUMPIJA 12 7 3 2 27:15 24 MURA 12 6 5 1 21:13 23 ALUMINIJ 12 6 4 2 14: 6 22 CEDE 12 5 5 2 24:12 20 TABOR 12 4 1 7 13:19 13 BRAV0 12 3 3 6 16:23 12 DOMŽALE 12 2 4 6 16:26 10 TRIGLAV 12 3 1 8 14:28 10 RUDAR 12 0 5 7 12:30 5 Mitja Lotrič, ki je bil pred tednom kapetan Celja, je z imenitnim prodorom in že svojo šesto asistenco (v tem elementu je trenutno vodilni v 1. SNL) poskrbel za vodstvo proti Sežancem. Moštvo novinca v ligi, sežanski Tabor, vodita nekdanja odlična igralca Celja, trener Almir Sulejmanović (desno) in njegov pomočnik Domen Beršnjak. Leta 2005 sta bila v prvi postavi Celja, ki je v pokalnem finalu proti Gorici zmagalo z 1:0 in doseglo svoj največji uspeh. Slovenska reprezentanca do 21 let bo oktobra odigrala dve močni prijateljski tekmi, 15. oktobra tudi v Celju proti Madžarski. Na seznamu selektorja Primoža Glihe so trije člani NK Celje, Žan Zaletel, Jakob Novak in Dušan Stojino-vić, ter tudi član Domžal, Celjan Janez Pišek. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Vem, kaj jemf MOTORNA VOZILA POSEST STANOVANJE PRODAM PRODAM KUPIM AVTO, poškodovan ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567747. 1194 STROJI ZEMLJO, veliko 2.800 m2, primerno za zidanico, vinograd ali sadovnjak, prodam. Telefon 041 579-358. Š 42 PRODAM MLIN za sadje, z motorjem, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 232-709. 1450 KUPIM TRAKTOR, lahko je brez dokumentov, poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 040 507-060. 1194 TRAKTOR, lahko je Imt, Ursus, Deutz, Zetor ali podobno, kupim. Telefon 041 680-684.p Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 ODDAM V CELJU oddam gostinski lokal (dnevni bar). Telefon 041 650-737. 1425 V OKOLICI Celja oddam poslovni prostor za mirno obrt, velik približno 180 m2. Telefon 041 815-358. 1431 novi tedniki radio celje ODDAM PRODAM KOMBINIRAN štedilnik, 3 x plin, 1 x elektrika, z električno pečico, v dobrem stanju, ugodno prodam. Telefon 068 153-194.1405 PRODAM DVOSOBNO stanovanje, 48 m2 bivalne površine, v Celju, Trubarjeva ulica 2 (nasproti I. gimnazije v Celju), prodam. Velik zastekljen balkon, etažna centralna kurjava, klima, 1. nadstropje. Telefon 070 360211, Magdalena. 1457 SOBO oddam eni zaposleni osebi (moški). Telefon 041 650-737. 1425 ELEMENTE za kopalnico in sušilni stroj za perilo ugodno prodam. Telefon 031 287-258. norodmzabavna TV oddaja - - 1366 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p DVE kravi v kompletu, štiri telice in dva bikca, vse pašno, prodam. Telefon 031 696-644. L 92 BIKCA simentalca, težkega 130 kg in telico simentalko, težko 350 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 43 BIKCA, težkega 160 kg in kravo za zakol, staro 6 let, prodam. Telefon 041 5 47-769. Š 44 DESET ovac, za zakol ali nadaljnjo rejo in dva bika, pasma cika, za nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon 041 794-217. 1447 PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg in izločene svinje (za salame) prodamo. Sprejemamo naročila za breje svinje mladice. Domača hrana, možen prevoz. Telefon 031 311476. p »PRIPUŠČENO« kravo, pašno, bikca in teličko, vsi so simentalci, prodam. Telefon 051 702-170. 1456 BELE piščance za nadaljnjo rejo, za meso, težke 1 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 753-595. 1455 KUPIM DEBELE, suhe telice, krave in bikce za pitanje kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 132 PITANE krave in telice za zakol po širši Štajerski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p V četrtek, 3.10.2019 ob 20. uri v živo а ~ fl Petovia kvintet ans. Tik Tak VTV - Vaša televizija, Zarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza BIKCA ali teličko, težko do 180 kg, kupim. Telefon 051 822-360. 1443 PRODAM GROZDJE šipon, laški rizling, sauvignon, modra frankinja in žametna črnina prodam ali menjam za smrekov les. Telefon 031 637-267. 1306 BELO in rdeče mešano grozdje prodamo. Telefon 031 237-193. 1349 RUMENO šmarnico, nabrano ali iz vinograda, ugodno prodam. Telefon 031 621-283. 1352 RDEČE in belo grozdje: modra frankinja, žametna črnina, laški rizling, rumeni muškat, sauvignon, rumeni plavec prodamo. Telefon 041 886-935, 031 478-841.1411 400 kg bio šmarnice prodam na območju Za-lož pri Polzeli. Vse informacije po telefonu 041 381-243. 1435 KORUZO na njivi, za silažo ali zrnje, prodam. Telefon 041 759-681. 1442 GROZDJE jurka, na brajdi, neškropljeno, ugodno prodam. Telefon 051 621-738. 1444 700 kg grozdja na brajdi prodam. Telefon 031 559-820. L 93 NEŠKROPLJENO grozdje jurka, na brajdi ali obrano, približno 100 kg, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 041 473-344.1451 Drage bralke in dragi bralci! / Preživimo skupaj martinovo in si oglejmo najstarejše slovensko mesto Ptuj, okusimo gostoljubnost domačinov Jeruzalemskih goric, poskusimo vina v Zidanici Malek in v Gornji Dubravi, kjer bomo imeli Martinovo kosilo in se poveselili ob živi glasbi. Izlet stane 52 evrov Za vas, naročnike Novega tednika, in vašega Med vsemi naročniki bomo izžrebali 10 Na posebno doživetje, na martinovanje na Ptuj in v jeruzalemske spremljevalca ali spremljevalko velja nižja cena 42 evrov srečnežev, ki bodo potovali brezplačno, gorice, vas vabimo s turistično agencijo МШ Tours. TURISTIČNA AGENCUA Mitja Moifcotevc s.p. Mestna ufcca 2.3270 Lafko M.;06 205 34 05 . Fox : 00205 3407, M:051 Ш 7CO, wvrtv.rnmlours-sl r E-S: mmloursil-siol.net na, Za nove MM Informacije in rezervacije v agenciji M&M Tours, Mestna ulica 2,3270 Laško vsak delavnik med 8. in 16. uro. Tet. 08 205 36 05, 051 668 700 ali mmtours@siol.net. NOVI NAROČNIKI! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki boste med 5. septembrom in 5. novembrom skleniti naročniško razmerje na Novi tednik za najmanj leto. BREZPLAČNO boste lahko uživali na martinovanju. Če želite s sabo peljati tudi svojega spremljevalca ali spremljevalko, velja nižja cena 42 evrov. Naročite se na Novt tednih na telefonski Številki 03-42-25-171 ali na spletni strani www.novitednik.com. Pogoji in natančen program prireditve so objavljeni na www.nt-rc.si/nmfi-tednik/postanrte-narocnik-novega-tednika. Plačevanje je mesečno s položnico. UŽIVAJTE NA vMn гт\л?ј! novi tednik radio celie MALI OGLASI / INFORMACI JE 21 Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti! Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN Mineva pet let, kar te je kruta bolezen iztrgala iz naših rok, naš dobri mož in ati ANTON ZELEZNIK iz Trobnega Dola Hvala vsem, ki obiščete njegov prezgodnji grob. Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo. Cveteli so beli kostanji pred hišo domačo spomladi... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete MARIJE ZELIC rojene Šuster iz Ulice skladateljev Ipavcev v Šentjurju (21. 4. 1935 - 22. 9. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje. Iskrena hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej se želimo zahvaliti Jasmini Levičar na citrah in Martini Zapušek, ki je s svojim angelskim glasom tako čutno zapela mamino najljubšo pesem. Najlepša hvala pevcem skupine Eros, spoštovanemu govorniku, sosedu Tonetu Jančiču in Petru Krču za ubrano petje ter orgelsko spremljavo pri maši. Hvala tudi pogrebni službi Zagajšek in Cvetličarni Majda. Hvala vsem, ki ste z veseljem zahajali v dom naše mame, saj so ji vsa druženja bogatila življenje. Praznina, ki ostaja z njenim odhodom, je neizmerna, vendar ostaja mnogo čudovitih spominov nanjo. Hvala ti, draga mama, da si nam vseskozi nezavedno kazala, kaj so prave življenjske vrednote in kako je treba živeti. Sin Zdenko in hči Mirica z družinama BELO in rdeče vino ugodno prodam. Telefon 041 720-499. p RDEČE grozdje prodam. Možnost prevoza ali pecljanja. Telefon 041 851-411. p Avtohiša Škorjanec, n. o. o. 30 (£T tradicije zaradi širitve zaposlimo: avtoserviserja delavca za pomožna dela v servisu i več vajencev avtostroke Vloge na: vanja.c@avto-skorjanec.si OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. p PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www. reporter, si DOSJE - Kako je komunizem uničil podjetniško družino Hribar iNTERVJU - Gregor Perič: poslanec SMC o preživetju stranke GURMAN - Marko Pavčnik, chef na Gradu Tabor v Laškem KOLUMNE - Maja Sunčič, Rado Pezdir, Boštjan M. Turk in Igor Gošte Kar je v Ljubezni, je iztrgano iz smrti. VSpomin Pred desetimi leti smo v prometni nesreči, ki jo je zakrivil pijani voznik, izgubili dragega sina in brata PETRA KRAČUNA Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu. Družina Kračun Prižiga se luč spomina, v srcih ostaja tiha bolečina, ko gledamo naokrog, povsod so sledi pridnih rok. V SPOMIN Mineva deset let, kar nas je zapustil dragi mož, oče, stric in dedi JURIJ KERŠ Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči: žena Majda ter sinova Peter in Tomaž z družinama 1436 Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, dedija, brata, zeta, strica in tasta VINKA KRAŠOVCA iz Leskovce 9, Lasko (23.4. 1962 e4.9.2P19) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijate-lj em in znancem za vsek ljubeči stisk roke, izrečene ročutne besede ter darovane sneče, svete maLe in barove. Irl vala sodelavcem podjetij Nieo Eco in Zapori Celje. Zahnala velja tudi Komunali Laško ea organšzacijo pogreba,gospodu župniku Roku Metličarjn, gospodu alavku Pajku, goverihci gospe Sandri Cater za gnnljive besede ob slovesu, skupini Eros za odpete permi, praporščaku in trobentaču za odigrane Tišino. Prisrčna hvala vsem tiitim, kieas ve zahvali nismo pooebej imenovali, pa ste nam v najtežjih, trenutki. pomagali in z nami delili našo bolečieo. Še enkratse zsavaljujemo vsem, ki ste ga v talce velikem števihr opremljali na prezgadnji za, dnji poti. V globoki žalosti: tvoji najdražji DRVA, bukev, na paletah, dolžine 25, 33 in 50 cm, prodam. Cena 130 EUR, po dogovoru tudi dostava. Telefon 051 743-942.p CISTERNE za vino, nerjaveče, 300 in 400 l, prodam po polovični ceni. Telefon 041 521-847. 1399 PRIKOLICO za osebni avto, malo rabljeno, testirano in malo rabljeno harmoniko Branko Poličar, Be, Es, As, prodam. Telefon 031 883-319. 1413 JARKICE, rjave, grahaste, črne, beli leghorn, črne težke in aurokana pred nesnostjo prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Večje količine dostavimo. Prodajamo kakovostna krmila za kokoši in piščance. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. p OVES in deske, 25 mm, prodam. Telefon 041 951-092. 1445 CISTERNE Jaklič za sok ali vino, 80 in 50 l, prodam. Telefon 070 277-772. 1449 SUHE borove plohe in hrastova metrska suha drva, 8 m, prodam. Telefon 040 827-587. 1452 90,6 95,1 95,9 100,3 io cehe Vedm г штј! KUPIM HLODOVINO lubadarja, bora itd. kupim. Plačilo takoj. Telefon 068 681-374. 1428 49-letni moški, Slovenec, iz Ljubljane, z lepim nasmehom, podjetnik, 175 cm, rekreativni športnik, nekadilec, vegetarijanec, ljubitelj narave, morja, išče žensko. Telefon 031 207-203. p IŠČEM vitko soplesalko srednjih let ali starejšo za vadbo družabnih plesov. Telefon 040 306-497. 1402 IŠČEM moškega za pomoč na kmetiji. Telefon 041 480-486. 1438 IŠČEM mlad kmečki par za prevzem kmetije v okolici Laškega. Možna tudi prodaja. Telefon 031 696-644. l 92 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 1454 Filmski večer torek in »bob 2J.15 ARS'NA TV ARENA PRI VAŠEM OPERATERJU T-2 -le- rtLOKOM - reo AS - 311 TELSS10CH -123 Poroke Šentjur Poročila sta se: Urška REZEK in Sebastjan ŠRIMF, oba iz Kamena. Žalec Poročili so se: Katja PAVIČ in Matic GOLAVŠEK, oba iz Gavc, Špela PLATOVŠEK in Milijan ĐURIĆ, oba iz Levca, Janja MOGU in Peter DEBELAK, oba iz Zepine. Smrti Celje Umrli so: Valter KNEZ iz Celja, 79 let, Ivan LEBENIČNIK iz Crnove, 85 let, Gabrijela SVET iz Celja, 90 let, Marica PETROVIČ z Lopate, 68 let, Štefan TURK iz Celja, 82 let, Milan TKAVC iz Podloga v Savinjski dolini 49 let, Anton GORŠEK iz Gotovelj, 67 let, Dragica RIBIČ iz Završ pri Grobelnem, 79 let, Peter ŠPES iz Celja, 79 let, Marija NAĐ iz Šempetra v Savinjski dolini, 86 let, Stanislava LAVBIČ iz Spodnje Rečice, 66 let, Frida GROBELNIK iz Vitanja, 77 let, Martin PRELOZnIK iz Celja, 75 let, Marija STOPAR iz Laškega, 87 let. Celje Umrl je: Martin SKALE iz Trna, 84 let. Velenje Umrl je: Jožef HRASTNIK iz Rečice ob Paki, 88 let. RA 22 RADIO CELJE Blatno in prijetno radijsko druženje Radijski »ritodrs« po blatu Prav posebni »teambuilding« oziroma druženje so imeli radijci minulo soboto v Šentvidu pri Stični. Malo so »bro-žili« po blatu ... No, če smo čisto iskreni, so bili v blatu kar nekaj časa. Vse za ekipni duh in povezanost, pravijo. Radio Celje se je udeležil Avirateka, organiziranega dolenjskega teka na osem kilometrov dolgi in z blatom obdarjeni progi med travniki in v gozdovih, kjer je bilo postavljenih dvajset ovir. Dolenjci namreč ne poznajo ovir, ampak »avire«, od tod tudi ime dogodka ... Med »avirami« oziroma ovirami so bile tudi takšne, da je bilo treba malo zaplavati v blatni vodi, skakati čez bale sena in se sprehajati skozi peno in jarke ter se po toboganu spustiti naravnost nazaj v blato. Celjski radijci so prijetno pustolovščino doživeli skupaj s kolegi z Radia Aktual, Radia Krka in Radia Veseljak. Tekmovalnosti ni bilo. Zgolj bodrenje in pomoč, če je kdo iz ekipe zabredel preveč v blato. Premagovanje ovir je, verjemite, tako pomagalo, da so radijci premagali tudi najbolj temačne strahove. Strah pred tem, da si bo kdo zmočil na sveže oprane lase ali umazal sveže tenis copate, je bil tako že pred prvo oviro, pri ogrevanju, premagan ... Bojana Avguštinčič z Radia Celje je pristna Dolenjka, tako da ji je dolenjsko blato že od malih nog poznano, urednica Radia Celje Tanja Seme pa ga je imela priložnost spoznati in okusiti to soboto. Na Dolenjskem je bila tudi Simona Šolinič, ki je namesto teka po blatu radijske kolege na ves glas spodbujala in bodrila (v tistem času, ko ni spoznavala dolenjske jedače in pijače). Je tudi edina, ki je domov prišla dokaj čista . Tanja Seme: »Bojana pa ima korak ...« radio celie 90.6 1 95.11 95.9 1 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE Četrtek, 3. oktober 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:40 Predstavitev Novega tednika; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Odmev; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18:15 Odmev (ponovitev); 19:15 Kalejdoskop Petek, 4. oktober 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 14:00 Regijske novice; 14:15 Rušimo tabuje (vsak zadnji petek) 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice Sobota, 5. oktober 7:00 Začetek programa; 7:15 Milenium (oddaja za mlade) 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice Nedelja, 6. oktober 7:00 Začetek programa; 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Čestitke; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 no- 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedno? 2 1ЛЛС1ЛОЈ/ novi tednik Vedno г mmji vice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 7. oktober 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Športnih 30; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Vaš zakaj, naš zato; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Katrca Torek, 8. oktober 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Sa- vinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Zverinice iz regije; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Gospodarski utrip regije; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Zverinice iz regije (ponovitev) Sreda, 9. oktober 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Mali O; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Poudarjeno; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice NAPOVEDNIK 23 Kino Spored od 3. 10. do 9. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Tisto: Drugo poglavje - grozljivka, triler od četrtka do srede: 16.40, 19.50 Ad astra: Pot do zvezd - pustolovski, drama, fantazijski od četrtka do srede: 20.50 Angry Birds 2 - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00 sreda: 15.50 Bilo je nekoč ... v Hollywoodu - drama, triler od četrtka do torka: 18.10 sreda: 16.50 Downton Abbey - drama sobota, nedelja: 14.15 Dvojnik - akcijski, fantazijski sreda: 20.00 Hitri in drzni: Hobbs in Shaw - akcijski, pustolovski od četrtka do torka: 19.40 sreda:18.20 Joker - triler drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 16.10, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00 petek, sobota: 16.10, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.25 sreda: 16.10, 17.50, 18.40, 20.15, 21.10 Košarkar naj bo 2 - družinska komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek: 15.40, 17.20, 18.00, 19.00 sobota, nedelja: 13.50, 14.30, 15.40,, 17.20, 18.00, 19.00 sreda. 15.30, 17.20, 19.00 Laži in kraja - kriminalni, drama petek, sobota: 22.15 Levji kralj - animirani, pustolovski, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek: 15.50 sobota, nedelja: 13.30, 15.50 sreda: 16.00 Prekletstvo Valburge - grozljivka od četrtka do torka: 21.10 sreda: 21.00 Prevarantke z Wall Streeta - komedija, drama, kriminalni četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.40, 20.20 petek, sobota: 16.10, 18.40, 20.20, 22.30 Pridni fantje - komedija sobota, nedelja: 15.10 Rambo: Do zadnje kaplje krvi - akcijski, pustolovski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 18.20, 20.40 petek, sobota: 18.20, 20.40, 22.40 sreda: 18.15, 20.40 Tačke na patrulji - animirani, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.00, 17.00 sobota, nedelja: 13.40, 14.30, 16.00, 17.00 sreda: 15.40, 17.10 Veliko popotovanje - animirani, družinski, komedija sobota, nedelja: 14.20 NEDELJA 17.00 Košarkar naj bo 2 - družinska komedija 19.00 Joker - triler drama SREDA 19.00 Oroslan - drama PETEK 17.00 Košarkar naj bo 2 - družinska komedija 18.00 Igor in Rosa - drama 18.45 Joker - triler, kriminalka 21.05 Rambo: Do zadnje kaplje krvi - akcijski SOBOTA 17.00 Košarkar naj bo 2 - družinska komedija 18.45 Rambo: Do zadnje kaplje krvi - akcijski 20.00 Igor in Rosa - drama 20.45 Joker - triler, kriminalka NEDELJA 16.00 Levji kralj 2 - animirana družinska pustolovščina 18.15 Košarkar naj bo 2 - družinska komedija 19.00 Igor in Rosa - drama 20.00 Joker - triler, kriminalka PONEDELJEK 18.00 Rambo: Do zadnje kaplje krvi - akcijski 20.00 Alice in župan - komična drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 3. 10. 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ 33 dni odprtje razstave ob 100. obletnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je trajala le 33 dni PETEK, 4. 10. ČETRTEK 19.00 Joker - triler drama PETEK 17.30 Zaton - drama 20.00 Joker - triler drama SOBOTA 17.00 Košarkar naj bo 2 - družinska komedija 20.00 Prekletstvo Valburge - grozljivka 16.00 Umetniška četrt Celje Uuuubletnica - 15 let Umetniške četrti Celje kulturno-umetniški program umetnikov; tudi v soboto ob istem času 17.00 Mestna knjižnica Velenje Filmoljubci beremo filme predstavitev in pogovor bosta vodili Maja Praprotnik in Andreja Kac 19.00 Celjska kulturnica Mesto svobode odprtje pregledne letne razstave likovnih del (v različnih tehnikah) članov KPD Svoboda Celje 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Alpi Apuane odprtje razstave Primoža Bizjaka 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ Vrnitev odprtje razstave celjskega umetnika Mateja Čepina; vstop prost 19.00 Dvorec Novo Celje Trpljenje mlade Hane gledališka skupina Središče Gimnazije Celje -Center; vstop prost 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Lepota je očem skrita za vse generacije koncert 19.30 Gledališče Celje_ Goran Vojnović: Rajzefiber abonma Premiera in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Erik Glinšek, diatonična harmonika zaključni recital 20.00 AQ galerija Celje_ Aves odprtje razstave Tomaža Milača 21.00 Plesni forum Celje Dado Topić & Karamela band koncert rok legend SOBOTA, 5. 10. 10.00 Glavni trg Celje_ Harmonikarski orkester iz Singna koncert 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Glasbene sobotnice: Glasbeno popotovanje po Ameriki prva predstava otroškega glasbenega abonmaja, izvajalec: Komorni ansambel Hiše kulture Celje 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Živeti v Celju javno vodstvo po razstavi; vstop prost 17.00 Dom kulture Velenje Pika miga mini festival otroških plesnih skupin, v nedeljo ob 11.00; vstop prost 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Ko klasika sreča tango koncert Ljubljanskega godalnega ansambla ter solistk Tinke Muck in Maše Leskovar; vstop prost 19.00 Dvorana KUD Ljubečna Večer s prijatelji koncert Mešanega vokalnega kvarteta Shalom, gostje: folklorna skupina KUD Šmartno v Rožni dolini SREDA, 9. 10. 19.30 Gledališče Celje Goran Vojnović: Rajzefiber abonma Sobota večerni in izven NEDELJA, 6. 10. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 18.00 Dvorec Novo Celje Tukaj. Nekoč in danes ogled razstave s strokovnim vodstvom kustosinje mag. Alenke Domjan; vstop prost 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Musica akademica koncert študentov glasbe iz občine Šentjur 19.30 Plesni forum Celje Žetev in kletev gledališki abonma Hiše kulture Celje, igrata: Eva Stražar in Urban Kuntarič PONEDELJEK, 7. 10 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva predavanje in razstava ob 200. obletnici rojstva Ignacija Orožna TOREK, 8. 10. 19.30 Gledališče Celje_ Goran Vojnović: Rajzefiber abonma Torek večerni in izven 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku O belem mucu izvaja Lutkovno gledališče Fru - Fru; vstop prost 17.00 Velenjski grad Afrika treh muzejev predstavitev knjige in vodstvo po razstavi 19.00 Krajevna knjižnica Griže Jesen ihti predstavitev knjige Branka Zupanca Ostale prireditve ČETRTEK, 3. 10. 16.00 Socio - večgeneracijski center Celje Rojstvo otroka in prvi tedni z njim mesečna srečanja, namenjena materam 16.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur Trgatev protokolarne trte in plesi iz preteklosti v sedanjost 17.00 Zbirno mesto pred Muzejem novejše zgodovine Celje Geološki sprehod po mestu izvedba: Tomaž Majcen; za odrasle 18.00 Slovensko-bavarska hiša Podsreda 20. Praznik kozjanskega jabolka: Stare sorte jabolk in Kozjanske ptice odprtje razstave 19.15 Celjski mladinski center Magičnost gibanja delavnice za usmerjeno in poglobljeno delo na sebi za prebujanje zavesti 19.19 Mestna knjižnica Velenje Nega novorojenih psov in mačk predstavitev knjige avtorice Maje Zakošek Pipan PETEK, 4. 10. 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur 69-letnica ustanovitve Društva upokojencev Šentjur kulturni program s podelitvijo priznanj 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Pogovorni večer z domačinko, igralko Aljo Kapun SOBOTA, 5. 10. 10.00 do 13.00 Mestno središče Celje_ Podeželje v mestu v primeru slabega vremena odpade 20.00 Cerkev sv. Nikolaja Žalec Skupina Dominik koncert NEDELJA, 6. 10. i.30 Zbor pri Domu krajanov Podsreda 20. Praznik kozjanskega jabolka pohod po kozjanskih sadovnjakih Knjižnica Celje foto: Rajko Vodišek DOGODKI MED 7.in 10. oktobrom20 1 9 PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 7. oktober, O tisti ironiji in tistem smehu, ki osvobaja ob 17.30 V okviru U3O bo gost Karel Gržan SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 8. oktober, Lutkovna predstava ob 17. uri O belem mucku Izvaja Gledališče FRU-FRU ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 10. oktober, Indonezijski otok Flores ob 17. uri Predava prof. Janja Simoniti NE ALMA, SVET PRED DOMAČIM PRAGOM SPREGLEJTE Prva izvirna slovenska slikanica o Almi Karlin je na prodaj v knjižnici po ceni 15 € 10.00 Na ploščadi pred Kulturnim domom Šmarje pri Jelšah Festival godb in kulinarike mednarodno srečanje pihalnih godb in druženje ob Kuhni pod Jelšami PONEDELJEK, 7. 10. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Filipini potopisno predavanje Francija Horvata v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Ljudska univerza Celje Je res vsega kriv/-a partner/-ka? delavnico bo vodila dr. Sara Jerebic 18.00 Mestna knjižnica Velenje EFT tehnika: S tapkanjem do zdravja in boljšega počutja predaval bo Adil Huselja 17.00 Socio - večgeneracijski center Celje Telovadba tisoč gibov po metodi dr. Nikolaya Grishina primerna za vse 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar 19.30 Žadasti center Celje Medicinski qi gong žerjavov stil predstavitvena vadba za dvig imunskega sistema; vodi: Manja Potočnik 20.00 Narodni dom Celje Besede miru video prireditev o notranjem miru 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Ne želi svojega bližnjega žene predavanje iz sklopa Deset božjih zapovedi za življenje danes, predavatelj: Anton Lavrič 19.00 Žadasti center Celje_ 8 zakladov qi gong predstavitvena vadba za zdravje; vodi: Manja Potočnik SREDA, 9. 10. 9.00 do 12.30 Ulice mesta Celja Obrazi Alme M. Karlin ustvarjalna likovna delavnica za mlade celjskih osnovnih šol TOREK, 8. 10. 8.00 do 12.00 Grad Podsreda 20. Praznik kozjanskega jabolka: Hiša na prostem arhitekturna ustvarjalnica z učenci OŠ Bistrica ob Sotli 14.30 Društvo Novus Velenje Nagrade in kazni pri otrocih pogovorna delavnica za starše 17.00 Pred Muzejem novejše zgodovine Celje Geološki sprehod po mestu za družine, v izvedbi Tomaža Majcna, brezplačno 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Skupina za samopomoč ljudem, ki so preboleli raka voditeljica: Metka Klevišar 17.00 Knjižnica Šentjur - enota Planina pri Sevnici Beremo skupaj - ura pravljic 18.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Ročna dela krožka Deteljica UTŽO Žalec odprtje razstave 19.00 Žadasti center Celje_ Dao vadba za ženske predstavitvena vadba; vodi: Manja Potočnik 20.00 Grad Podsreda 20. Praznik kozjanskega jabolka ustvarjalnica s Hermanom Lisjakom v sodelovanju z MNZC radio cehe Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,95 EUR. Za tujino je letna naročnina 286,80 eUr. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Zbrali smo denar za najdražje zdravilo v zgodovini Fantek, ki smo ga vsi malo posvojili Priložnosti, kako prispevati svoj dar, smo v teh dneh vsi imeli veliko. V športnem duhu smo se povezali v prepričanju, da je vse mogoče. Tudi zato, ker se je vsak od nas postavil v vlogo mame ali očeta, ki mu rečejo: »Življenje vašega otroka je vredno 2,3 milijona evrov.« Nedosegljivo smo krepko presegli. Vsak darovan evro je del te zgodbe in Kris bo za vedno malo tudi naš. SAŠKA T. OCVIRK To v oči njegove mame Ane zvabi solze ganjenosti. »To je nekaj najlepšega, kar lahko doživiš. Ko na vsakem koraku slišim, kako imajo ljudje Krisa za svojega. Vem, da je Kris v tem trenutku res otrok cele Slovenije. Še vedno težko verjamem, kako zelo so se ljudje odzvali in kolikšno podporo so nam izkazali. Nimam drugih besed kot hvala. Hvala vsem. Verjamem, da se bo Kris nekega dne za vse to tudi sam zahvalil. Na nek način bi rada shranila vse to, da mu bo to nekoč dragocen spomin. Da bo vedel, kaj vse so ljudje storili zanj,« je mamica Ana Jerak dejala v začetku tedna. Ob njenem obisku Celja zahtevana vsota še ni bila zbrana, vsi pa smo vedeli, da je končni cilj tik pred vrati. Tisti občutek nemoči, ki se je je polotil ob spoznanju, da zdravilo obstaja, a je nedosegljivo drago, je bil že skoraj pozabljen. »Rekla sem si, da ne bom obupala, pa če bom morala osebno od vrat do vrat prositi za vsak evro. Štiri mesece je zelo malo, a vseeno kar nekaj,« se je takrat tolažila Ana. Na pobudo društva Palčica pomagalčica smo Slovenci ta denar uspeli zbrati v manj Ana Jerak, Krisova mama kot tednu. »Hvala. Kaj naj drugega rečem ...« je ganjena Ana. Domišljija za dober namen Ana že ob kratkem srečanju daje vtis izjemno srčne in sončne osebe. Kot pravi, se je doslej že tako utrdila, da je lahko sama steber svojim bližnjim. Solze zaradi spoznanja, da se je njen sinček rodil s hudo obliko spi-nalne mišične atrofije, je izjokala že davno. Oprijela se je upanja in vere v ljudi. »Noro, koliko domišljije in ustvarjalnosti so v teh dneh izkazali ljudje. Večine tega se sama v sto letih ne bi domislila,« je smeje komentirala domišljijo gasilcev, motoristov, športnikov, gostincev in vseh drugih. V teh dneh so ljudje namreč pekli palačinke, kuhali kavo, vstavljali okna, fotografirali in toliko drugega ... Vse za Krisa. Zdaj družina ureja dokumentacijo za zahtevno potovanje v ZDA. Med nami pa bo zgodba odmevala še dolgo. Tudi zato, ker nas je povezala v dobrem tako kot že dolgo ne nobena druga stvar. Če seveda odmislimo športno evforijo ob velikih uspehih naših športnih junakov. Kris je junak drugačne vrste. On in njegova družina sta v tej zgodbi dobila novo priložnost. Vsi mi pa možnost, da presežemo vsakdanjo plehkost in morda stopimo iz blata banalnosti. Ko gre zares, lahko presežemo svoje razlike in povezani stvari spremenimo na bolje. Česa se bomo torej v tem duhu lotili zdaj? Otrok, ki potrebujejo pomoč, je namreč še veliko. Skupnih ciljev, ki potrebujejo več dejanj in manj besed, tudi. Jih bomo znali najti? Foto: SHERPA Za Krisovo zdravilo se je v zadnjih dneh nabralo dovolj denarja. (Foto: osebni arhiv) Ted ni ko ve zaodbe Št. 40/ Leto 74 / Celje, 3. oktober 2019 Radovednost in vedoželjnost odpirata vrata v prihodnost Barbara Celjska 15 let Umetniške dobila pravo podobo četrti v Celju Maraton z dušo str. 39 str. 36-37 26 INTERVJU Jože Ledinek, predsednik Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica Mir za dušo in najboljša hrana za telo prideta s kmetije, ki je blizu »Že pri kavi se začne,« se nasmeji, ko na mizi zadiši iz skodelice. »Če izberete ekološko kavo v zrnju in jo sami zmeljete, boste dobili prvovrstno, zares dobro in tudi cenovno zelo ugodno kavo.« Jože Ledinek je ekološki kmet, ki bi rad ljudem povedal, da lahko že z majhnimi spremembami življenjskih navad živijo bolj umirjeno, bolj kakovostno in vse to včasih celo ceneje, kot so vajeni. t m SASKA T. OCVIRK Obiskal nas je po svojem sestanku. Organizacijske priprave na bio dan v Celju so na višku. Moči za enega večjih jesenskih dogodkov v mestnem središču so združili mestna občina, zavod Celeia in Združenje ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica. Četrto oktobrsko nedeljo bo knežje mesto gostilo ponudnike ekološke hrane, domače kulinarike, etno glasbe in plesa ter seveda ljudi, ki jim je mar za zdravje, lokalno gospodarstvo in prihodnost naših otrok. »Vreme je vedno bolj nepredvidljivo. Včasih je bila toča kot oreh, zdaj je kot teniška žogica. Se nam je zgodilo, da smo ročno posadili šest zabojčkov sadik. In je prišla ploha in vse do zadnje odnesla v dolino. >Gremo nazaj v blok,< je bilo vse, kar je izdavil sin.« »Ljudje pridejo z dragimi avtomobili na servis in trikrat vprašajo, če je mehanik v motor res vlil najbolj kakovostno olje. Za avto ni škoda denarja. Ko gre za hrano, smo precej manj izbirčni in vse nam je hitro predrago.« »V našem društvu kmetom predstavljamo izvrstne primere dobrih praks doma in po svetu. Učijo > se, navdušijo se, počasi začnejo delati, potem pa jih administracija povsem ubije.« »Kaj je danes drago? Zabojček ekološke zelenjave, tedenska zaloga za štiričlansko družino, stane 12 evrov. Škatlica cigaret stane štiri evre in kava evro in pol...« »Združenje ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica letos praznuje dvajset let. Brez vseh predanih članov, občin, kmetijsko--gozdarske zbornice in njenih zaposlenih nam v tem času ne bi uspelo narediti toliko pozitivnih premikov na tem za širšo družbo in človeštvo tako pomembnem področju.« Pravite, da se obeta odmevna prireditev, tudi zato, ker so vaša prizadevanja v Celju velikodušno podprli. Zgodbo z dnevom ekološke ponudbe, z bio dnevom, če hočete, smo začeli graditi v Slovenj Gradcu. Takrat ni veliko ljudi verjelo vanjo. Na srečo nas je podprl župan, ki je v tem videl dolgoročno perspektivo. Vseeno je bilo na začetku precej klavrno. Pet let je trajalo, da se je prireditev zares prijela. Ker smo vztrajali, imamo danes res krasen vseslovenski praznik ekoloških kmetij Slovenije. Obisk je vedno večji, vedno večje je tudi zanimanje ponudnikov. Pred dnevi smo podobno prireditev organizirali v Laškem, odziv je bil zelo dober. 20. oktobra jo bomo v Celju. Želim si, da bi imeli eko dan v vsakem slovenskem mestu. Po možnosti ne samo en dan v letu? Res je. Ne samo en dan. To bi morala biti stalnica in najbolj običajna pot, da se vsi oskr-bimo z lokalno pridelano ekološko hrano. Vi ste na nek način mestni otrok, ki ga je navdušilo kmetijstvo. Do desetega leta sem živel na manjši kmetiji, od koder smo se preselili v mesto. Tista domačija se je pridružila žalostni statistiki propadlih in opuščenih kmetij. V Sloveniji to doleti vsak dan katero. Potem sem spoznal sedanjo ženo, ki je doma s kmetije. Ustvarila sva si družinico. Živeli smo v bloku. Njenim staršem sva hodila pomagat in leta 2001 se je njen oče odločil, da nama bo predal kmetijo. Kmetija je bila opuščena in treba je bilo vse na novo zgraditi. Tako smo se pred štirim leti končno lahko preselili na kmetijo. Zemlja je bila zaspana in kmetija neopremljena. Govorilo se je celo, da so se v nekem obdobju v petih letih zamenjali kar trije lastniki. Če so posejali 50 kilogramov pšenice, je namreč niso niti toliko poželi. Tako nerodovitna je bila prst. Meni je bil to še večji izziv. Ravnanje z zemljo mi je predstavljalo tudi prispodobo in šolo življenja. Pri kmečkem delu lahko vidimo, kako velik vpliv ima vsako naše dejanje. Na nekem travniku so rasle ogromne količine rmana. Zavedal sem se, da ga po oranju in potem ko bomo dodali apnenec, ne bomo več videli. Z vsakim posegom v strukturo spremenimo tudi vsebino. Ponosen sem, da so naši travniki še danes polni cvetja. Ne gremo se novodobnega kmetijstva, kjer travo kosijo tako pogosto, da niti približno nima časa zacveteti, kaj šele semeniti. Posledično čebele in žuželke nimajo paše in tako se cel sistem počasi ruši. Pogosto slišimo, da so manjše kmetije ekonomsko neupravičene. Kako je pri vas? Kmetija je velika 15 hektarjev, od tega je polovica gozda. Na dveh hektarjih njiv v glavnem gojimo zelenjavo, živali imamo toliko, da imamo svoj gnoj in meso za domačo porabo. V kolobarju imamo riček oziroma toter, kot mu pravimo na Koroškem. Iz njega z lastno stiskalnico hladno stiskamo tako imenovano totrovo olje, občasno sejemo ajdo, proso. Z a č e -li smo z enim majhnim rastlinjakom, zdaj jih imamo že sedem. Med prvimi smo v ekološko ponudbo uvedli kamut in sladek krompir. Bili smo prvi na Koroškem, ki smo pridelali melone in lubenice. Vesel sem, da smo z znanjem in s tehnologijo obudili rodovitnost zemlje. Se spomnite žleda? Ogromno lesa je bilo polomljenega in večina kmetov je odpadke skurila. Pri nas smo ločili iglavce od listavcev in jih posebej zmleli v sekance. Ko smo to zmešali z zemljo in s kravjim ter z ovčjim gnojem, smo dobili izvrsten kompost, ki hrani in rahlja zemjo. Igličast kompost zaradi kislosti uporabljamo za maline in ameriške borovnice, drugega za ostale vrtnine. Zadovoljni smo. INTERVJU 27 »Seveda potrebujemo tretjo razvojno os, saj sem vendar s Koroške. Ampak čisto iskreno - ali je res normalno, da avtocesto speljemo po najlepših njivah, če obstaja možnost, da jo lahko ob obronkih hribov?« »Ko bomo v dolini uničili zemljo in bomo hrano pridelovali v hribih, bo še dražja. Za obdelovanje enega hektarja hribovske kmetije potrebujemo trikrat več časa in energije kot na ravninskem območju. V začaran krog slabe samooskrbe se pehamo sami. Družba v celoti.« Žena in sin dobita »plačo« od kmetije, sam sem še zaposlen. Zaradi varnosti. Na kmetiji se prav lahko zgodi, da ena ujma odnese celoletni pridelek in uniči možnosti za preživetje. Konvencionalni kmetje vseeno trdijo, da se na ta način ne da preživeti. S tem se ne morem strinjati. Poglejmo konven-cionalno pridelavo na naših njivah. Vse doline so prekrite z monokulturami. Koruza, ki je imamo na Koroškem veliko, je v celoti namenjena za hrano živali. Prvenstveno bi morala biti zemlja namenjena za prehrano ljudi. Če nanjo posadimo zelje ali katerokoli drugo vrtnino, bo njena vrednost bistveno večja. In noben recept ni dober za vsakega kmeta. Vsaka kmetija je drugačna, ima svojo lego, nadmorsko višino, kakovost prsti, znanje, navdih in tako naprej. Pomembno je, da se naučimo kar najbolje izkoristiti njene prednosti. Opažam, da je pri nas zelo veliko modne zagnanosti, ko se izkaže, da je kdo s kakšno kulturo uspel. Potem jo naenkrat sadijo vsi. Na naši kmetiji počasi uvajamo novosti in pri njih vztrajamo. Ničesar ne opustimo. Kar je dolgoročno kar težko. Delovnih rok je namreč vedno premalo. Pridelava kakovostnega pridelka je samo pol zgodbe. Veliko težje ga je prodati, še posebej, ker sistemskega avtomatizma na tem področju še ni. Slovenci smo precej čudni. Morda je krivo to, da smo živeli v sistemu, kjer se nam je zdelo, da smo potrošniško za marsikaj prikrajšani. In morda smo danes tako zelo labilni, ko gre za oglaševanje. V zadnjih letih za promocijo ekološke domače hrane ni bilo namenjenega denarja, zato ograja. Ko v trgovini kupimo zelenjavo, kupimo predvsem varno hrano v smislu dovoljenih pesticidov in drugih kemikalij. Za vsako živilo, od krompirja do kruha, je natančno določeno, koliko še sme biti česa v enoti. Pozabljamo pa, da gre za dovoljen vnos na dan. Koliko teh različnih stvari pojemo in kaj to skupno pomeni za naše telo, je drugo vprašanje. Odgovor nanj je povezan s tem, zakaj je toliko ljudi danes bolnih. Žal potrošniki med lagodnostjo in kakovostjo raje izberemo prvo. Roko na srce, leni smo. V Kobaridu je na primer direktorica tamkajšnje Mlekarne Planika kupila zemljišče, ki je bilo namenjeno gradnji trgovskega središča, in tako zaščitila lokalne kmete. In Kobarid je ena redkih slovenskih občin, ki nima velikih trgovskih središč tujih lastnikov. To je primer dobre praske, ki bi bil vreden posnemanja. V okviru Lokalne akcijske skupine Celje, Vojnik, Štore in Laško smo naredili veliko za promocijo, ozaveščanje in informiranje. Nosilec projekta je bilo podjetje KZ Laško. Eno od delavnic smo namenili gostincem. Ekološka ponudba v gostilnah je tako rekoč na ničli. Z zelo redkimi izjemami. Ena je v Obsotelju, druga v Mariboru. Krivično bi bilo reči, da ne naredijo ničesar. Ekološko kmetijstvo podpirajo, problem je, da za to niso vedno uveljavljeni pravi vzvodi. Temeljiti bi morali na vezanih plačilih, na tem, koliko hrane pridelamo, koliko živali vzgojimo. Ker na primer prodaja ekološkega mesa v resnici ni samoumevna, zadruge se bojijo odkupa. Če gre prodaja dobro, trgovci zaznajo priložnost in marže nenormalno dvignejo. Tako že v kali zatrejo vse poskuse, da bi bilo ekološko meso širše dostopno. V sosednjih deželah Avstrije, Italije in tudi Nemčije pogosto opažamo, da na kmetijah in lokalnih tržnicah z računi niso ravno dlakocepski. Pri nas se je boj s sivo ekonomijo najbolj dejavno začel pri branjevkah. Začelo se je postopno. Zdaj lahko prodamo zelje v glavah, če ga naribamo, moramo imeti registrirano predelavo, vezano knjigo in vse, kar to s seboj prinese. Z uvedbo davčnih blagajn smo razvoju malega kmetijstva obesili tako coklo, da je skoraj pogubno. Kmetje že tako težko obvladujemo administracijo. Mi smo imeli letos že dve inšpekciji, dve še pričakujemo. Nič nimam proti. Prav je, da je J» •• I • I v • • v • »Svojim kupcem pravim, da če mi ne zaupajo, če ne zaupajo v kakovost mojih pridelkov, je bolje, da jih ne kupijo. Pozitivna naravnanost in vera v dobro sta namreč pol zdravja.« V Ljubljani turisti, ki se ekološko prehranjujejo -takšnih je v svetu že petina - nimajo kam. Niti v gostilno, kaj šele v hotel, ki bi imel celostno ekološki pristop. Stvari se počasi obračajo na bolje. Tako bo trgovina kmetijske zadruge Laščanka v svojo ponudbo vključila lokalno ekološko hrano. Prav mreže kmetijskih zadrug imajo na tem področju zelo velik potencial. Ampak izkoristi ga redkokatera. Zakaj je tako? Ne bi rad komentiral njihove notranje strukture, ker je ne poznam dovolj. Predstavljam si, da je najlažje postaviti na polico to, kar grosist pripelje. Odkup hrane od desetih ali več kmetov pomeni delo z desetimi dobavitelji. To je dodatno logistično breme, dodatno delo za računovodstvo in tako naprej. Temu se je lažje izogniti. Potrošniki smo prav tako nagnjeni k pasivnosti in še vedno veselo potiskamo ogromne vozičke po tujih supermarketih. »Samo predstavljajte si, da iz kakršnihkoli razlogov za tri dni zmanjka elektrike. Da se nekega dne vrata v supermarket ne odprejo več...« tudi ni bilo nobene oglaševalske akcije. Posledično dobimo na terenu veliko moralne podpore, a kupujejo ljudje malo. Ker je pač enostavneje iti v bližnjo trgovino. Celotna družba bi se morala zavedati, kaj pomeni trajnostna naravnanost. To pomeni, da avto peljemo na servis k najbližjemu mehaniku, da za storitev pokličemo najbližjega obrtnika in nenazadnje kupimo hrano pri najbližjem kmetu. Za Švicarje smo se čudili, kako uspejo prodati vse tiste jagode po 15 frankov. Brez težav, so nas poučili. Ker je logično, da jih kupci najprej vzamejo od bližnjih pridelovalcev, potem od okoliških in ko jih vsem domačim zmanjka, jih gredo morda iskat v trgovino. Zavedajo se pomena podpiranja lastne ekonomije. Če kupimo špansko solato, bo večji del tega zneska šel iz države. Če kupimo slovensko, bomo s tem podprli razvoj domačega kmeta in ta denar bo krožil v lokalnem gospodarstvu. Vaši pridelki ne bijejo konkurenčnega boja zgolj z običajno zelenjavo na trgovskih policah, ker tam pogosto celo ekološka cenovno ni bistveno dražja od konvencionalne. V tujini ekološke kmetije pogosto razpolagajo z ogromnimi površinami, ko gre za pridelavo žit. V rastlinjakih in sadovnjakih ter na njivah delajo migranti v suženjskem razmerju. Sicer dobijo plačilo, a kaj ko jim potem odbijejo stroške hrane, vode, prevoza in tako naprej. Ostane jim zgolj nekaj evrov celodnevnega zaslužka. In z nakupom poceni ekološke hrane mi to podpiramo. Mnoge države imajo, tudi kar zadeva pesticide, veliko ohlapnejša pravila, ki pridelke še vedno uvrščajo v ekološko proizvodnjo. Vse to je za uvoženo sadje in zelenjavo bistvena konkurenčna prednost. Po drugi strani se moramo vprašati, kakšno hranljivost ima zelenjava, ki je bila odrezana pred dvema tednoma in je prepotovala pol sveta. Nihče nam ne zagotavlja, da na tej poti ni bila onesnažena v stiku z ostalimi živili. Tu je prednost slovenskih certifikatov. Pri nas je nadzor namreč med najstrožjimi na svetu Mejni pasovi so široki in zelo strogo testirani V tujini pa ni nič posebnega, če je med ekološkim in konvencionalnim sadovnjakom zgolj Če smo pri ekološki zelenjavi naredili korak naprej, pa je ekološkega mesa komaj za vzorec. In ravno to je problem, na katerega kar naprej opozarjam. V Sloveniji je kar 85 odstotkov rabe kmetijskih zemljišč v travinju, torej je namenjeno krmi živali za meso. Ekološko meso v trgovinah pa prihaja izključno iz uvoza. Tragično je, da je odkupna cena ekološkega mesa popolnoma enaka ali celo slabša od cene ostale pitane živine. Zanimivo, da nihče v sistemu od zadrug, klavnic in predelovalcev noče zapolniti te niše. Če bi bil sistem utečen in potrošniku blizu, bi ta z veseljem plačal nekaj evrov višjo ceno. O strateškem pomenu lastne samooskrbe politiki veliko govorijo. A strateških premikov ni. Ali pač? nadzor temeljit, ker na njem temelji zaupanje potrošnikov. Res pa to marsikoga odvrne od tovrstnega kmetovanja. Pogosto mi kdo reče, da ima raje manj denarja in mir pred birokrati. Zaupanje je težko zgraditi, porušeno pa je lahko v trenutku, mar ne? Inšpekcije so naporne, po drugi strani je goljufe nujno treba ustaviti. Ljudje morajo vedeti, da je ekološko sadje res ekološko. Tako Slovenijo na obcestnih stojnicah preplavijo »domače dolenjske« jagode, pripeljane od kdovekod. To je relativno lahko preveriti. Zagotovo so med vsemi češnjami tudi briške. In zaradi vseh tistih, ki to niso, največjo škodo utrpijo prav Brici. Po tisti aferi, ko so tudi slovenske kmete ujeli na veletržnici v Trstu, smo vsi utrpeli ogromno škodo. Naenkrat smo bili vsi goljufi. Pol leta nismo prodali skoraj nič. Zato je tako pomembno, da vzpostavimo stik s svojo kmetijo. Da se kakšno nedeljo tja odpeljemo na izlet, pogledamo, kje raste naša solata. Kmetije organiziramo tudi dneve odprtih vrat, a sem prepričan, da vas bo vsaka vesela tudi sicer. Res si želimo, da bi se ljudje bolj zavedali, kako pomembna je hrana za naše zdravje, počutje in razvoj celotne družbe. Ravno na tem področju se pokaže, kako usodno smo vsi zares povezani. Ta pogovor lahko torej končava z nasvetom, naj si vsak človek najde dobrega prijatelja med kmeti. Točno tako. Osebni stik je najboljše zagotovilo, da boste zares vedeli, kaj jeste. Naj bo kmetija vaš najboljši supermarket, vaš največji zaveznik v skrbi za zdravje in najučinkovitejša pomoč, ko smo psihično na tleh. Ko vam bo hudo, pojdite v hribe pogledat, kako se pase krava. Okopavanje na njivi pa je tako ali tako najboljša psihoterapija. Žal se ljudje ne odločajo za to, ker so prepričani, da komu s tem delajo tlako. Dihajte z zelenjavo na njivi, še bolj vam bo teknila in bolj z veseljem jo boste jedli. To boste začutili. In dobra priložnost, da navežete prvi stik, bo prav v nedeljo, 20. oktobra, ko se bomo ekološki kmetje zbrali v celjskem mestnem središču. Foto: SHERPA »Pri nas se celo držimo pravila, da slabe volje ne hodimo delat na njivo. Negativna energija se prenaša. In zato sem prepričan, da je zelenjava v trgovini ^ povsem mrtva hrana.« 28 PORTRET Daniela Dvoräkovä (tretja z leve) je pred polno dvorano Barbare Celjske predstavila celjsko vladarico v povsem novi luči. Poleg nje so predavali še ddr. Igor Grdina (prvi z leve), mag. Rolanda Fugger Germadnik (druga z leve) in dr. Andrej Rozman (prvi z desne), ki je knjigo Barbara Celjska prevedel. Sigismund in Barbara v Aulemdorfksme rokopisu Konstanške kronike (Foto iz knjige Barbara Celjska: črna kraljica) Nova spoznanja o celjski vladarici brišejo njen stoletni madež Monografijo Barbare Celjske lahko beremo kot detektivko Zgodovino pišejo zmagovalci oziroma so jo nekoč pisali le moški, zato ni čudno, da je bila vladarica Barbara Celjska toliko let opisana zgolj z negativnimi pridevniki. Z novimi dognanji in z novo knjigo, ki so jo različni govorniki v nabito polni dvorani Barbare Celjske Pokrajinskega muzeja Celje predstavili pretekli teden, so celjski vladarici vrnili ugled. BARBARA GRADIČ OSET »Barbara Celjska je bila močna, odločna, sposobna in ambiciozna ženska. Njena usoda je bila zelo dramatična. Bila je zelo inteligentna in spodobna ženska, bila je prava Savinjčanka - neomajna v svojem prepričanju. Vladala je deželi, ki je bila samozavestnim in ambicioznim ženskam v svetu, namenjenem izključno moškim, zelo nenaklonjena,« je povedala slovaška zgodovinarka Daniela Dvoräkovä iz Zgodovinskega inštituta slovaške akademije znanosti v Bratislavi. Slovaška zgodovinarka je z upoštevanjem doslej neznanih virov o Barbara Celjska pri slavnostni maši v Konstanci (Foto iz knjige Barbara Celjska: črna kraljica Barbari Celjski napisala drugačno knjigo o ogrski, rimsko--nemški in češki kraljici, ženi Sigismunda Luksemburškega. S knjigo Barbara Celjska: črna kraljica, ki jo je v slovenščini izdala Celjska Mohorjeva družba, je želela Slovakinja popraviti številne napake in krivice, ki so bile prizadejane tej zgodovinski osebi. O znameniti Celjanki je namreč prevladovalo precej popačeno mnenje, da je bila razvratnica, brezbožnica. Premalo je bila osvetljena njena druga stran. »Bila je pomembna monarhinja, pogumna ženska, ki je imela izreden talent tako za politiko kot tudi za gospodarstvo. Vse to je dobro povezovala s svojo lepoto. S to monografijo se odpira prava podoba Barbare Celjske,« je povedala urednica knjige dr. Cvetka Rezar. Ko Slovakinja najde Slovenko Daniela Dvoräkovä je pri raziskovanju življenja Sigi-smunda Luksemburškega opazila dejanja njegove žene Barbare. V senci izjemnega Sigismunda se je popolnoma izgubila vloga žene. O življenju kraljice zdaj vemo precej več. »Barbara Celjska je bila tista iz celjske rodbine, ki se je povzpela najvišje, ki je imela daleč največjo neposredno moč, bila je pomemben mednarodni politični dejavnik. Še posebej leta 1410, ko je bila bitka pri Grunvaldu. To je bila ena od usodnih bitk srednjega veka. Barbara je bila pomembna vez med poljsko in ogrsko krono in ta vez je razbila nemški viteški red. V tistem času je bila namreč ena Celjanka kraljica na Poljskem, druga na Ogrskem,« je razložil zgodovinar ddr. Igor Grdina. Zakaj so o njej pisali tako slabo? »Barbara Celjska ni imela svojega kronista. Pomembno je, kdo piše zgodovino. Ni res, da jo pišejo zmagovalci, pišejo jo zgodovinarji, ki želijo ponavadi ugajati zmagovalcem,« je dodal Grdina. Ni skrivnost, da je bil glavni ustvarjalec negativne Barbarine podobe Enej Silvij Piccolomini, poznejši papež Pij II., ki ni maral celjske rodbine. V svojih delih je večkrat omenil Barbaro, a jo je pri tem tudi različno opisal. Edino, kar se mu je zdelo pomembno, je bila domnevna Barbarina nezvestoba. »Barbara je bila nenasitna pohotnica, ki si je najpogosteje bolj želela moške, kot so si jo želeli oni. Po Sigismundovi smrti se je umaknila v Hradec Kralove, kjer se je sredi svojih ljubimcev in prešuštnikov postarala. Postala je tako blazna, da je žalila svete device, dvomila je o njihovi nedolžnosti in govorila, da so neumne, ker niso spoznale spolne naslade,« je Piccolominijevo pisanje povzela zgodovinarka Daniela Dvoräkovä. Piccolomini je bil avtoriteta tistega časa in zato je le malokdo podvomil o njegovih trditvah. Iz njegovih del so kasneje črpali zgodovinarji in kronisti, ki so še naprej širili izmišljene zgodbe o Barbari. Nemška nenasitnica Avstrijski humanist in zgodovinar Johnnes Cuspinianus je v 16. stoletju prvi Barbaro primerjal z rimsko mesalino. K temu, kar je napisal njegov predhodnik, je pridal še svoje fantazije. Zapisal je, da kadar je Barbara opazila močnega, postavnega moškega, primernega za potešitev svoje sle, ga je takoj povabila k sebi in ga izkoriščala tako dolgo, da je komaj stal na nogah. Kasneje so Barbaro označili kot nemško mesalino in ta oznaka je preživela vse do 21. stoletja. Drugi pomemben vidik ne-spoštovanja Barbare Celjske je bila trditev o njeni brezbožno-sti, zasmehovanju redovnic in svetnic, zanikanju posmrtnega življenja. Znano je, da je bila rodbina Celjskih znana po čaščenju marijanskega kulta, ustanavljanju samostanov in cerkva ter darilih v korist cerkvenih ustanov. Od krivoverke do vampirke Od krivoverke in ateistke je samo še korak do črne magije. Okoli nje so nastajale legende o črni kraljici. Barbara naj bi imela alkimistične delavnice po svojih gradovih, med drugim v Samoborju pri Zagrebu. Od magije je samo še korak do vampirjev. Barbara naj bi domnevno postala literarna podlaga za slavno vampirko Carmillo, nekakšno žensko dvojnico grofa Drakule. O slavni vampirki je pisal irski pisatelj Joseph Sheridan le Fanu. Ambiciozna žena Z novo knjigo celjski kraljici vračajo ugled. Slovaška zgodovinarka je podrobno in s pomočjo drugih virov opisala Barbaro kot pomembno vladarico. Ob poroki je namreč od kralja dobila velike posesti, tako da je bila po moževi smrti brez konkurence najbogatejšega oseba v deželi. Kraljica se ni učila samo upravljati posesti, marveč se je naučila tudi vladati. A politično uspešna ter ambiciozna soproga je postajala moteča, zato sta se s Sigismundom neformalno razšla, vendar sta še naprej politično in gospodarsko uspešno sodelovala. Še več zanimivih dejstev o celjski vladarici je zapisanih v knjiga Barbara Celjska: črna kraljica, ki je velika lekcija srednjeveške zgodovine. Na vznemirljiv način nudi vpogled v življenjsko zgodbo Barbare Celjske in v njeno družbeno vlogo srednjeveške kraljice. Foto: GrupA Ob občinskem prazniku z županom Brankom Petretom V znamenju srebrne obletnice Občina Vojnik letos praznuje 25-letnico. Kot praznik je določen datum, ko je bila ustanovljena sedanja občina. To se je zgodilo 4. oktobra leta 1994. Prazniki in obletnice so vsekakor priložnost za razmislek o reševanju različnih potreb občanov. Vojniškega župana Branka Petreta smo povprašali, česa se za letošnji občinski praznik posebej veseli. BRANEJERANKO »Letos, ko praznujemo 25-letnico naše občine, smo na doseženo v tem času seveda zelo ponosni. V teh letih so se naši kraji uspešno razvijali, ohranili smo dobro povezanost tudi z občinami, ki so naslednice nekdanje skupne celjske občine,« je odgovoril Petre. »Med župani sedanjih štirih občin so odnosi zelo dobri. Skupaj imamo dobro urejeno ravnanje z odpadki ter oskrbo s pitno vodo in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda. Prav tako so urejene zdravstvena oskrba in lekarniške storitve. V naši občini smo tudi letos uspeli asfaltirati nekaj makadamskih cest in začeli prenovo lokalnih dotrajanih cest. Dokončali smo tri nove betonske mostove in zgradili sekundarno kanalizacijo na Frankolovem. V teh dneh končujemo sa- nacijo plazu na Črešnjicah, izbran je izvajalec vodovoda Beli potok, uspešno smo začeli gradnjo novega fran-kolovskega vrtca. Urejamo tudi Preložnikovo, Ahtikovo in Kaševo ulico v Vojniku.« Kaj bi lahko bilo po vašem mnenju ob letošnjem prazniku bolje? Kaj najtežje pričakujete? Najbolj si želimo, da bi se začela gradnja kolesarskih stez. Trenutno je projektirana regijska kolesarska povezava Celje-Vojnik-Dobrna. Zanjo bodo projekti končani oktobra, nato bosta sledila dogovor z lastniki zemljišč in gradnja. Sredstva zagotavlja država ob sodelovanju občine, rok za dokončanje je leto 2023. Naslednja projekta sta gradnja pločnika in kolesarske poti ob državni cesti Vojnik-Škofja vas - ta je trenutno projektiran - in Zupan Branko Petre pločnik ob cesti Arclin-Lju-bečna. Zanj izdeluje izvajalec idejni projekt. Zaradi izjemno gostega prometa so ti projekti za varnost kolesarjev in pešcev nujni. Vse bolj ali manj temelji na gospodarstvu. Kako »Lepota je večnost, ki sama sebe gleda v ogledalu. Toda vi ste ta večnost in vi ste to ogledalo.« (Kah/i/ Gibran) Občina Vojnik občina omogoča temelje za njegov razvoj? Za pogoje gospodarskega razvoja smo seveda najbolj poskrbeli s sprejemom občinskega prostorskega načrta, ki določa prostor za gradnjo. Poslovna cona Arclin je že popolnoma zasedena, v izdelavi je kar nekaj občinskih podrobnih prostor- skih načrtov za območje ob cesti proti Arclinu. Posebej se veselim projekta novega obrtniškega centra, ki ga pripravlja podjetje Mik. Tudi nova strategija občine za obdobje 2020-2030 je namenila razvoju podjetništva posebno pozornost. Želimo si podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, in da njihova dejavnost ne bi uničevala našega čistega naravnega okolja. Kako je v vojniški občini s turizmom? Pred časom se je občina zelo zavzemala za vseslovenski lovsko-ri-biški muzej. Žal je projekt lovsko-ri-biškega centra ustavljen, saj sta oba partnerja našla drugačne rešitve. Za razvoj turizma se trudimo z aktivnim delom naših društev. Že prepoznaven je projekt Božični Vojnik z razstavo jaslic. Ta je bil letos nadgrajen s poletnimi grajskimi dnevi na gradu Tabor, dopolnjujemo tudi galerijo na prostem v Vojniku, kar je sad prizadevnega dela Turističnega društva Vojnik in drugih. Gasilsko društvo Nova Cerkev pripravlja v kraju že več kot tri desetletja pustni karneval, na Frankolovem je vsakoletna prireditev Ostanimo prijatelji. Vesel sem tudi, da se po vsej občini povečuje število prenočitvenih zmogljivosti. V Vojniku potrebujemo dodatno gostinsko ponudbo. Vljudno vabljeni na osrednjo prireditev ob 25-letnici občine Vojnik, ki bo v četrtek, 3. oktobra 2019, ob 19. uri v telovadnici Osnovne šole Vojnik. Podelili bomo občinske grbe, županova priznanja in priznanja zlatim maturantom. Branko Petre, župan Nastopajoči: Glasbena zasedba Sekstakord • Moški pevski zbor KUD France Prešeren Vojnik Skozi večer nas bo popeljala Saša Pukl. OKULISTIČNI PREGLEDI Optika Rožič Gledališka ulica 2 3000 Celje T: 041 601 266 NAROČITE SE OSEBNO V OPTIKI ALI PO TELEFONU: 041 352 288 PE Vojnik (TUŠ center), telefon: 041 352 288 PE Šmarje pri Jelšah (zdravstveni dom), telefon: 03 818 37 49 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Tabor v Višnji vasi pri Vojniku kot prizorišče resničnostne oddaje Dvorec, ki je v središču pozornosti Saj poznate dvorec Tabor v Višnji vasi pri Vojniku, ki je na križišču, kjer se odcepi cesta za Dobrno? Letos je v središču pozornosti, saj je prizorišče resničnostne oddaje TV Slovenije. V soboto ste si lahko ogledali njen peti del. Poleg tega so bili pred kratkim v dvorcu Tabor prvi Srednjeveški dnevi, ki so privabili številne obiskovalce. BRANEJERANKO Slovenci smo v vrtove in njihovo urejanje nasploh zaljubljeni. V resničnostni oddaji Na vrtu: v grajskem parku spremljamo preurejanje velikega parka v Višnji vasi, ki ga je preoblikovalo dvanajst vrtičkarjev. Pri tem so seveda sodelovali njihovi mentorji, strokovnjaki. Za delo so imeli na voljo le nekaj dni. V resničnostnih oddajah morajo biti seveda tudi zapleti in nekateri tekmovalci so se v parku ušteli pri meritvah. Ponagajala je tudi razmočena zemlja, med prstjo se je pojavilo kamenje ... Mogoče tudi vi spremljate, kako so se tekmovalci na primer pomerili v izdelovanju grajskega renesančnega šopka? Med sodelujočimi je bila Dobrn-čanka Marija Deu Vrečer, ki je predsednica tamkajšnjega turističnega društva. Treba je omeniti tudi strokovnjakinjo dr. Sabino Šegula, ki med drugim sodeluje pri velikonočni in božični okrasitvi bazilike sv. Petra v Vatikanu. Za snemanje resničnostne oddaje in prireditev Srednjeveški dnevi je na široko odprl vrta graščak iz Višnje vasi Matjaž Založnik. »Za televizijsko oddajo Na vrtu je bilo pred tem posnetih pri meni že več krajših prispevkov. Ireni Bedrač se je nato porodila zamisel za serijo resničnostnih oddaj v slogu Del parka pri dvorcu Tabor. Park je bil urejen med snemanjem resničnostne oddaje Na vrtu: v grajskem parku. Dvorec Tabor ima svojo himno. Na fotografiji je njen odlomek. šova,« je povedal Založnik. Pravi, da je počaščen, da je bil izbran prav dvorec Tabor. »Vrata dvorca so odprta za vsakogar,« je odločen. »Dvorec je tako moja ljubezen kot tudi posel. In svojo službo moraš pač imeti rad,« razmišlja. V zadnjem času, ko ima zdravstvene težave, mu pomaga sin. Zapravljiva grofica Dvorec Tabor je želel kupiti že leta 2003, ko ga je občina prodajala. Takrat mu ni uspelo, vendar se je nato, kot pravi, vrnil skozi zadnja vrata. Po dveh letih je končno postal lastnik Tabora, ki ga je kupil od tistega, ki mu ga je občina prodala. Tej je pripadel nekaj let prej po zakonodaji. Dvorec je bil v klavrnem stanju, zato je kulturno ministrstvo poskrbelo za statično sanacijo, prenovilo ostrešje in ponovno postavilo uničene stolpe. Zasebnik, ki je dvorec kupil od občine, je očistil okolico, dokupil gospodarsko poslopje in nadaljeval prenovo dvorca. Dvorec Tabor ima dolgo zgodovino, saj je bil prvič omenjen že v 16. stoletju. Postavili so ga lindeški vitezi iz gradu Lindek nad Frankolo-vim, od koder je tudi sedanji lastnik Založnik. Nazadnje, pred drugo svetovno vojno, je bila lastnica grofica Irma von Neuhaus z avstrijske Koroške. Bila je v vsakem pogledu nevsakdanja ženska. V Avstriji je bila gledališka igralka, ki se je poročila z nekoliko mlajšim grofom Neuhausom. Vojničani so jo poznali kot veliko ljubiteljico živali in tudi strastno lovko. Iz Višnje vasi je vsak mesec potovala v igralnico v Monte Carlo, kjer je včasih imela srečo, največkrat pa ji ta ni bila naklonjena. Neuhauso-va posest se je zato vztrajno manjšala, zato je grof svojo zapravljivo soprogo zapustil in jo v dvorcu pustil samo. Kljub temu da se je naučila slovensko, je stara leta preživljala v hudi samoti. Umrla je že med drugo svetovno vojno. Tako so pred četrt stoletja ugotovili v svoji raziskovalni nalogi vojniški osnovnošolci. Pomagali so si z ustnimi viri. Po drugi svetovni vojni je bil dvorec Tabor podržavljen Matjaž Založnik je postal lastnik dvorca leta 2005. in je doživel usodo večine grajskih stavb. »Najprej so bili v dvorcu vojaški naborniki. Kot mi je povedal stric Slavko Jakop, novi posestniki za naborniške postelje niso imeli dovolj prostora. To so rešili tako, da so razbili edinstvene keramične peči,« je povedal sedanji lastnik Založnik. Ena od njih je »preživela« in je v lokalu trgovine Zlatarne Celje v središču mesta. Pozneje so bila v Taboru stanovanja za občane, je povedal sedanji graščak, ki ga zgodovina nasploh navdušuje. Zahteven izziv Lastništvo gradov predstavlja v današnjem času izjemno zahteven izziv. Nekdanji lastniki so jih vzdrževali, tako da so imeli dohodke od bogate grajske kmetijske in gozdne posesti. Ta je bila po KRALJIČ SINCE 1958 www.mizarstvo-kraljic.si ^твГ ђц Tg 2 Vsem občankam in občanom občine Vojnik iskreno čestitamo ob občinskem,prazniku. "Kofektiv Spesovega doma in diafiznega centra tfemodiai NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Lastnik Založnik med sprehodom po grajskem vrtu Vhod v dvorec, ki je bil nekoč v lasti zapravljive grofice Irme. Ta se je vsak mesec vozila v igralnico v Monte Carlo, kjer je denar večinoma izgubljala. drugi svetovni vojni po podr-žavljenju razdrobljena, zato lahko gradovi živijo predvsem od velike ljubezni do njih. To ugotavlja tudi Matjaž Založnik, lastnik Tabora. Matjaž Založnik je najprej delal na področju usnjarstva in nato v gostinstvu. »Ko mi je ključar leta 2005 razkazal dvorec Tabor, sem si rekel: ta dvorec bo postal moja last. Tre- ba je bilo najti le še pot, kako do tega,« se spominja sedanji graščak. Pred desetletjem se je lotil prvega urejanja svojega grajskega parka in med drugim poskrbel za gredice ter lipov drevored. Tam je bilo pred tem skladišče gradbenega materiala. Danes je urejeno tudi pritličje dvorca, kjer lahko graščak Založnik sprejme obiskovalce. »Ko imaš dvorec, tako rekoč ves denar posrka mogočna stavba. Včasih se pošalim, da sem imel v mladih letih dekleta in denar, danes imam le še staro zidovje,« je še povedal. Načrtuje prenovo druge etaže dvorca Tabor, kjer želi urediti med drugim prostor za svoje številne knjige. Založnikovo veliko zanimanje za preteklost korenini v njegovem otroštvu, ki ga je preživljal ob ostankih fran-kolovskega gradu Lindek. Doma je z najvišje ležeče domačije vojniške občine, in sicer iz kmečke družine. Na Frankolovem sta bili letos predstavljeni dve njegovi obsežni knjigi, ki ju je izdal. Gre za deli Iskriva Iskrača in fotomonografijo Življenje ob Tesnici, lani je izšla tudi knjiga Frankolovo skozi stoletja v soavtorstvu z Marijo Trobec. Vsaka od knjig ima približno petsto strani. Ljubiteljski zgodovinar Založnik raziskuje preteklost frankolovskega kraja in ljudi že dolga leta. Foto: BJ in Jernej Založnik Med gredicami, ki so jih ustvarili tekmovalci v resničnostni oddaji. ХГ7 шпш m шш шппаш Prispelo je kar 181 predlogov Osrednja prireditev občinskega praznika Vojnika bo danes, 3. oktobra, ob 19. uri v dvorani vojniške šole. Med prireditvijo bodo podeljena letošnja občinska priznanja. Najvišje letošnje priznanje, zlati vojniški grb, bo prejel Dušan Horvat s Frankolovega. Podeljeno mu bo za vodenje tamkajšnje krajevne skupnosti in Prosvetnega društva Antona Bezenška, za sodelovanje pri organizaciji prireditve Ostanimo prijatelji ter za pomoč sokra-janom in društvom. Srebrna vojniška grba bosta za uspešno delovanje dobila Gasilska zveza Vojnik-Dobrna in KUD Franceta Prešerna Vojnik. Podeljeni bodo tudi trije bronasti vojniški grbi. Pavel Božnik ga bo prejel za dolgoletno delovanje v PGD Lemberg, Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje ga bo dobilo ob 50-letnici delovanja in Športno društvo Frankolovo za širjenje športne dejavnosti. Po objavi javnega razpisa za podelitev letošnjih občinskih priznanj je prejela občinska uprava kar 181 predlogov. Podeljenih bo tudi devet županovih priznanj. V KS Frankolovo ga bodo prejeli vsestranska Irma Blazinšek, kmetica Alojzija Operčkal in gasilec Peter Rupnik. V Ks Nova Cerkev so županova priznanja namenjena dolgoletnemu gasilcu Viliju Furlanu, vsestranskemu Juriju Jakopu in Marijanu Kajzbi, ki je dejaven v društvu upokojencev. Še tri županova priznanja so namenjena KS Vojnik: dobili jih bodo Glasbena šola Celje, ki ima v Vojniku svoj oddelek, Vokalna skupina Kolorina ter ljubiteljski zgodovinar Marko Zdovc, ki deluje v kraju ter širše tudi na drugih področjih. Priznanja bodo prav tako podeljena zlatim maturantom za odlično zaključeno poklicno izobraževanje ter za študijske dosežke. SLEM, d. o. o. Landek 10 3203 Nova Cerkev 031 893 761 info@siem.si www.moravia.si STEKLOKERAMICNA KUHALNA PLOSCA, BREZPLAČNA DOSTAVA, MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE S KARTICAMI ZA OBROČNO PLAČEVANJE. ■ Na prazničnem ođisko vJDbcinrSostanj Pogovor z županom ob občinskem prazniku »Šaleška dolina sodi v bolj osveščen svet« Župan Občine Šoštanj Darko Menih meni, da je občinska uprava od zadnjega občinskega praznika postorila mnogo stvari, ki so vplivale na zadovoljstvo občanov in na boljšo kakovost njihovega življenja. Nekoliko bolj kritičen je do države in njenih energetskih podjetij. »Velikokrat smo dobili obljube, a so nas nato žejne prepeljali čez vodo,« je poudaril. Boljšega sodelovanja si želi zdaj, ko v Sloveniji vedno več govorimo o prestrukturiranju Šaleške doline v brezogljično družbo. TINA STRMCNIK Med naložbami, ki jih Šoštanjčani nestrpno pričakujejo, je nova enota glasbene šole. Ta bo vrata najverjetneje odprla proti koncu oktobra, kar je nekoliko kasneje, kot je bilo najprej predvideno. Med globinskimi izkopi so izvajalci imeli precej težav z vodo. Kasneje so morali porušiti tudi tisti del stare šole, ki so ga najprej želeli ohraniti. Zdaj že nameščajo opremo in urejajo okolico. »Šola bo zelo lepa, v vsaki učilnici bo akustika prilagojena posameznemu glasbilu. To si zaslužijo učenci, ki jih je letos več kot 160. Poleg tega bodo prostore s pridom uporabljali člani Pihalnega orkestra Zarja in Mešanega pevskega zbora Svoboda,« pojasnjuje šoštanjski župan. Lepšo podobo bo dobil Trg bratov Mravljakov. Kako napredujejo dela? Omenjen prostor je bil nekoč središče Šoštanja, tam je bilo sejmišče, a tudi stičišče Šalečanov, Sa-vinjčanov in Korošcev. Na trgu je veliko zgodovinskih znamenitosti. Med njimi je med drugim kip Marije, ki ga je družina Vošnjak postavila leta 1892, v opomin na poplave, ki so bile pet let prej. Kasneje so domačini kip nekoliko prestavili. Ob prenovi trga in tamkajšnje infrastrukture ga želimo postaviti na mesto, kjer je stal prvotno v zgodovini. Najprej bomo iz trga odstranili parkirišča, po petih letih pa tudi motorni promet. Prostor bomo dali zelenicam, kolesarskim potem in Tri pla priznanja in tri kete Občina Šoštanj je občinski praznik proslavila minuli ponedeljek zvečer v tamkajšnjem kulturnem domu. Na osrednji slovesnosti je podelila občinska priznanja in plakete. Občinska priznanja so prejeli športni delavec, novinar, dopisnik in komentator športnih dogodkov Anton Rehar, Društvo tabornikov rod Pusti grad, ki v letošnjem letu praznuje 60 let delovanja od ustanovitve, in Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj - mesto, ki v letošnjem letu praznuje 140 letnico delovanja. Plakete so prejeli Janez Atelšek za udejstvovanju na področju gasilstva, petja in glasbe, Nataša Ročnik za prizadevno delovanje v Krajevni skupnosti Zavodnje in Mešani pevski zbor Skorno, ki je znan po številnih nastopih. Lani je pripravil tudi muzikal z naslovom V vasi mojega dekleta. TS »Ko ljudje govorijo o šestem bloku Teš, vidijo Šoštanj kot nekaj najslabšega. Ob tem pozabijo, da od tu prihaja tretjina električne energije. Dokler nimamo konkretnih načrtov, kaj z energetsko politiko, je Teš še kako pomemben,« pravi župan Šoštanja Darko Menih. klopem. Za naložbo, ki je vredna približno 1,5 milijona evrov, smo dobili 817 tisoč evrov sofinanciranja z ministrstva za infrastruk- turo. Pravi izziv bo tudi obujanje življenja v trgu. Nobena tamkajšnja stavba, razen galerije, namreč ni v lasti občine. V zadnjem času ste poskrbeli za doma krajanov v Skornem in Laj-šah. Je takšnih potreb še veliko? Domovi krajanov, ki smo jih zdaj uredili skoraj v vseh krajevnih skupnostih, so pomembni za utrip tamkajšnjega življenja. Poleg tega imajo v njih svoje prostore kulturna, športna, humanitarna in druga društva. V naselju Lajše, ki sodi v KS Topolši-ca, je zdaj že več kot sto hiš, veliko je mladih družin. Zelo živahno je tudi v Skornem, kjer so mladi zelo dejavni, soustvarjajo v številnih društvih in pripravljajo mnoge prireditve. Njihovo delo bo odslej, ko imajo na voljo svoj dom, zagotovo lažje. Energetika v veliki meri kroji kakovost življenja v vaši občini. Kako gledate na namero Teš o so-sežigu frakcij odpadkov? HSE oziroma Teš trenutno preučujeta možnosti deponije, skladiščenja in način sosežiga. Nas seveda zanimajo vplivi na okolje. Dokler ne bo natančnih raziskav, kaj sosežig prinaša, tega ne bomo dovolili. V energetskih podjetjih so doslej velikokrat menjali direktorje, s čimer so zamaknili tudi številne projekte, ki bi bili koristni za našo občino. Upam, da bo odslej drugače. Kaj pričakujete od prestrukturiranja doline v nizkoogljično družbo? Dolina mora biti pripravljena na zapiranje premogovnika. Že zdaj moramo razmisliti o novih delovnih mestih ali drugih dejavnostih, ki jih je treba omogočiti za zanamce. Treba bo pridobiti tudi denar za sanacijo degradiranega območja. Skupaj s HSE smo sestavili pogajalsko skupino. Dobivamo se enkrat na mesec, si izmenjujemo podatke in jih posredujemo občinskemu svetu. Degradirano okolje smo predstavili tudi mednarodni komisiji za premogovne regije. Čas je, da skupaj pokažemo, da Šaleška dolina sodi v bolj osveščen svet. Foto: arhiv NT (GrupA) Napočil čas za turizem ob jezeru? Šoštanjčani si že vrsto let želijo razvoj turizma ob tamkajšnjem jezeru. Dokler so bila tla nemirna in je bila voda onesnažena, so zamisli mirovale. Zdaj je občina naročila projekt za ureditev območja. Pri izvedbi ji bo pomagal Holding Slovenske elektrarne. Občina bo omenjeni družbi v zameno dala soglasje za rušenje hladilnika pri bloka 4. Projekt, ki ga je pripravil arhitekt Rok Poles, predvideva, da bi lahko južni del jezera uredili tako, da bi lahko bile tam turistične, sprostitvene, rekreacijske in adrenalinske dejavnosti. Občina Šoštanj je ideje predstavila Holdingu Slovenske elektrarne, ki ga je tudi potrdil, je povedal šoštanjski župan Darko Menih. Dodal je, da bo dela izvajalo podjetje RGP, ki je v večinski lasti Premogovnika Velenje. »Projekt zajema veliko zanimivih vsebin, ki so jih tako občani kot člani občinskega sveta sprejeli z navdušenjem. Predvideni sta gradnja parkirišč za avtomobile in avtodome ter ureditev adrenalinskega parka, prostora za prireditve, pomola in mostička. Za obiskovalce bo najverjetneje najbolj zanimiv zipline. Ta bo dolg približno 350 metrov in bo turista pripeljal čez jezero.« Stroji ponekod že brnijo, saj delavci poglabljajo jezero in mulj vozijo proti Gaberkam. V občinski upravi po besedah Meniha komaj čakajo, da bodo projekt izpeljali do konca. Projekt bodo sicer uresničili postopoma, a so veseli, da je izvajalec že začel delati in da se ob jezeru nekaj dogaja. »Doslej smo prevečkrat dobili obljube, kaj vse bodo na tem območju uredila energetska podjetja, a jih odgovorni niso izpolnili. Zdaj smo bolj previdni,« je poudaril. Od tega, ali zdaj mislijo bolj resno, je odvisno tudi to, ali bo občina holdingu dala soglasje za rušenje hladilnika ob bloku 4. HSE je pridobil že vsa okoljevar-stvena dovoljenja. Občinskega soglasja ne bo prejel, dokler v občinski upravi ne bomo prepričani, da bo projekt tokrat vendarle zagledal luč sveta. TS Ureditev jezera, kot si jo je zamislil arhitekt Rok Poles. NA PRAZNIČNEM OBISKU 33 S taborniško rutico že 60 let 60 litrov darovane krvi, 60 osvojenih vrhov, 60 kolesarskih ur ... To je le nekaj načinov, kako člani Društva tabornikov rod Pusti grad Šoštanj praznujejo letošnjo okroglo obletnico. Ustanovljeno je bilo namreč leta 1959. Društvo, ki je tudi eden od prejemnikov letošnjih občinskih priznanj, ima morda res dolgo zgodovino. A mladostna energija je tista, ki skrbi, da šoštanjskim tabornikom ne zmanjka navdiha, kako soustvarjati boljši svet. TINA STRMČNIK »Odkar sem šel prvič na taborjenje, nisem manjkal nikoli več. Takrat sem spoznal ogromno prijateljev in se preizkusil v dejavnostih, ki jih doma ne bi mogel početi.« Tako svoje začetke v taborniških vrstah opisuje Denis Pučko, ki je danes starešina rodu Pusti grad. Šoštanjskim tabornikom se je pridružil v prvem razredu osnovne šole, pred več kot dvajsetimi leti, ko je bilo taborništvo v tamkajšnji osnovni šoli ena od bolj priljubljenih dodatnih dejavnosti. Ko je oblekel kroj in si okrog vratu zavezal pisano rutico, sta ga posrkala tekmovalna mrzlica in tudi druženje s taborniki iz Slovenije in drugih držav. Taborniki v Šoštanju neprekinjeno delujejo že 60 let, kar pomeni, da sodijo med starejše taborniške organizacije v Sloveniji. Glede na članstvo se društvo uvršča na tretje mesto v državi. Šteje namreč kar 250 mladih in mladih po Starešina rodu Pusti grad Denis Pučko srcu, ki so navdušeni nad preživljanjem časa v naravi. Število je visoko, saj rod pod svojim okriljem združuje tudi četi na Polzeli in v Taboru. Veščine, ki pridejo prav Kaj počnejo novodobni taborniki? Otrokom želijo približati naravo in jih ob tem vzgajati tako, da bi postali čim bolj samostojni in iznajdljivi. Če je za pomivanje posode na taborjenjih nekoč skrbel cel posamezen vod, delo danes organizirajo drugače. Posameznik je sam odgovoren za svoja oblačila, svojo posodo in svoje stvari. Njegova odgovornost se tako krepi že od malih nog. Člani društva so precej uspešni na taborniških tekmovanjih, kjer pokažejo znanje iz postavljanja šotora ali pionirskih objektov, kurjenja ognja, priprave hrane. Dobro se znajdejo pri nudenju prve pomoči, gibanju po naravi in orientiranju glede na naravne znake. Posvečajo se tudi športu in ustvarjalnosti. V njihovem rodu ne manjka glasbenih delavnic, petja taborniških pesmi in podobnega. Otroci imajo veliko priložnosti, da se predstavijo, da s svojim vodom pripravijo nastop. Zato so bolj odločni in pogumni, tudi ko morajo v šoli predstaviti kakšno seminarsko nalogo ali ko jih čaka razgovor za delo, je prepričan Pučko. Kakšna spretnost jim zagotovo pride prav tudi, če se z družino odpravijo dopustovat v kamp. Sto kratkohlačnikov v Ribnem Za tabornike predstavlja vrhunec taborniške sezone taborjenje v Ribnem pri Bledu. Tam preživijo deset dni brez sodobnih naprav, le ob poslušanju zvokov narave in preizkušanju svojih znanj. »Praznovanje 60-letnice smo želeli pripraviti čim bolj zanimivo. Vanj smo želeli ■ I • V* g • v* v vključiti čim vec naših članov, podpornih članov in tabornikov iz zveze tabornikov. Za vsakega se je nekaj našlo in zato je praznovanje med ljudmi zbudilo dober odziv,« pravi Matija Špacapan. Vodniki za male in malo starejše glave pripravijo poseben program. Udeležencem so na voljo streljanje z lokom, vožnja s čolnom po Savi, seveda ne manjkata niti obisk Bleda in ogled tamkajšnjih zanimivosti. Taborjenja se vsako leto udeleži približno sto kratko-hlačnikov, za katere skrbi od 40 do 50 vodnikov, kuharjev in drugih spremljevalcev. V ekipi je vedno tudi zdravnik. Odgovornost je velika, pojasnjuje starešina roda. »A starši, s katerimi imamo dobre stike, nam brez težav zaupajo svoje otroke. Odziva sta ponavadi le dva. Zgodi se, da tistih, ki se pridružijo taborjenju, med taborniki ne vidimo nikoli več. Ali so tako navdušeni, da ostajajo z nami iz leta v leto.« Matijo Špacapana so za taborjenje navdušili že starši. Ko se je pridružil šoštanjskim tabornikom, je z ostalimi člani društva spletel prijateljske vezi in se začel še bolj zanimati za bivanje v naravi in za skrb za okolje. Na taborniški transverzali Ob letošnjem praznovanju so si zastavili odmevne akcije. Predlagal jih je predsednik nadzornega odbora rodu Matija Špacapan, ki je taborništvu predan že od malih nog. Na začetku leta so taborniki začeli obiskovati planine, da bi osvojili 60 vrhov z več kot tisoč metri nadmorske višine. Na osvojene vršace so ponesli zastavo roda. Za zadnji vzpon so si prihranili Triglav. Ker jim jo je na predviden datum vzpona zagodlo vreme, jih slovenski očak še pričakuje. Taborniki, ki v svoji občini pogrešajo več pobude za krvodajalstvo, so na začetku letošnjega junija izvedli krvodajalsko akcijo. Te so se udeležili člani društva, občani Šoštanja in člani ostalih prijateljskih društev. Približno 130 krvodajalcev je darovalo malo več kot 60 litrov krvi. V društvu želijo akcijo organizirati tudi prihodnje leto. Še en poseben podvig je bilo kolesarjenje skozi državo. Razdaljo od Lendave do Portoroža so s poganjanjem pedal premagali v 60 urah. Po svoje so začinili tudi prireditev ob obletnici, saj so pripravili taborniški muzikal. Scenarij zanj je napisala članica, uprizorili so ga sedanji in nekdanji člani rodu. Niso za razkošje In kakšni so njihovi načrti? Taborniško miselnost želijo po nekaj letih premora ponovno približati predšolskim otrokom. Ker se njihova oprema kopiči, želijo razširiti svoje skladišče ob Vili Lučka. Vedno bolj jih mika še, da bi taborili izven standardnega prostora v Ribnem pri Bledu. »Tam je vse prinešeno na pladnju, mi pa si želimo več surovega taborništva. To pomeni, da sami postavimo šotore, da vsak skrbi zase in da je treba v pripravo tabora vložiti več truda, dela in časa. Tako otroci postajajo samostojnejši in vsi skupaj smo bolj zadovoljni,« pravi Pučko. In dodaja: »Nasploh smo ekipa, ki želi vse, česar se loti, izpeljati najbolje.« Na taborjenju lahko otroci preizkusijo številne dejavnosti. Tudi veslanje po Savi je med njimi. (Foto: Suzana Podvinšek) Večer ob tabornem ognju (Foto: Suzana Podvinšek) Na taborjenjih so otroci brez sodobnih naprav, ne pa tudi brez posladkov. Kakšnega si pripravijo kar sredi gozdne jase. (Foto: Neža Ternik) Ob občinskem prazniku z županom Jožetom Kužnikom Ureditev poslovnih con in muzej nogavičarstva Polzelski župan Jože Kužnik, ki občino vodi od leta 2012, državo in njene voditelje že nekaj let opozarja, da je sistem financiranja občin nepravičen in lokalnim skupnostim ne omogoča razvoja. Posledično je denarja za investicije vsako leto manj. »Ob začetku vladanja te vlade smo imeli župani visoka pričakovanja, ker predsednik izhaja iz naših, županskih vrst. Realnost je danes žal precej drugačna. Zakonsko določenih obveznosti je vedno več, denarja pa absolutno premalo.« Kljub temu so na Polzeli v tem letu uspeli zagotoviti denar za izvedbo nekaj finančno večjih in za občane pomembnejših infrastrukturnih projektov. LEA KOMERICKI KOTNIK »Res se trudimo, da vsako leto naredimo, kolikor se le da tudi na investicijskem področju. Ponosno lahko povem, da smo letos končali enega največjih projektov zadnjih let. Energetsko smo obnovili športno dvorano, Vrtec Polzela in kulturni dom v Andražu. Vrednost projekta je krepko presegla milijon evrov, ki jih je občina v veliki meri zagotovila sama. Ni pa to edini projekt, ki smo ga uresničili v zadnjem letu. Za območje Garanta v stečaju smo uspeli pripraviti projektno dokumentacijo za ureditev komunalne infrastrukture, pridobili smo tudi že gradbeno dovoljenje, kmalu bomo objavili razpis za izvajalca del. Obnovili smo kar nekaj javnih vodovodov, v središču Polzele smo zgradili pločnik z vso pripadajočo infrastrukturo. S tem je središče kraja dobilo novo, predvsem bolj varno podobo.« Omenili ste območje nekdanjega Garanta, ki je že delno zaživelo. Kako je z območjem nekdanje tovarne nogavic? Tudi na tem območju želimo urediti in zgraditi komunalno infrastrukturo, kot jo bomo na območju Garanta. Moram poudariti, da želimo, da bi postale te poslovne cone urejene in za okoliške prebivalce sprejemljive. Vanje želimo pripeljati dejavnosti, ki ne bodo sporne z vidika zdravja in ugodja bivanja. S stečajnim upraviteljem se pogovarjamo in dogovarjamo za odkup določene opreme. Občina želi vzpostaviti muzej nogavičarstva. Polzela je bila lep čas znana po nogavicah ne le v državah nekdanje Jugoslavije, ampak tudi v državah JV Evrope in celotnega Balkana, zato je prav, da ta muzej najde svoj prostor v naši občini. Prostor za zdaj še ni izbran, tudi strokovna podpora ne. Ko bomo dobili v last eksponate, se bomo povezali s strokovnjaki, ki bodo uredili in zbrali ter predstavili polzelsko noga-vičarsko zgodbo skozi čas. Na kateri točki je projekt kulturnega centra? Iščemo razpise. Imamo pripravljeno dokumentacijo in PZI-projekt. Finančna konstrukcija žal še ni končana, takšnega projekta z lastnim denarjem ne bomo mogli izvesti, zato iščemo možnost črpanja evropskega denarja. Razmišljali smo tudi o možnosti javno-zasebnega partnerstva, a se za to nismo odločili. Bomo pa na ta na- Dva grba in tri plakete Na torkovi slavnostni akademiji ob občinskem prazniku je občina prvič predstavila najnovejši promocijski film o Polzeli, ki je med zbranimi požel val navdušenja. Župan je na ta slavnostni večer vidnim in zaslužnim posameznikom izročil priznanja, se jim zahvalil in vse pozval k sodelovanju za nadaljnji razvoj v dobro vseh. Grb občine sta prejela David Krk za nesebično in požrtvovalno delo na področju gasilstva ter dejavno delovanje na športnem, kulturnem, okoljskem in političnem področju ter Marjana Šmajs za dejavno, požrtvovalno, nesebično in predano delo na področju socialnega varstva. Občinske plakete so prejeli Ferdinad Glavnik za večletno sodelovanje pri različnih prostovoljnih dejavnostih v hortikulturnem, planinskem in kulturnem društvu ter Župnijska karitas Polzela, Tajana Vrbnjak za večletno udeležbo in nesebično sodelovanje pri prostovoljskih dejavnostih in Ida Jevšenik za neizbrisen pečat na likovnem področju. LKK Jože Kužnik, župan Občine Polzela čin uredili javno razsvetljavo. Izpostaviti moram, da z državno direkcijo za železniški promet intenzivno pripravljamo projektno dokumentacijo za ukinitev nezavarovanih železniških prehodov. To je nujen ukrep, saj smo v naši občini na nezavarovanih prehodih zabeležili že preveč smrtnih žrtev. Naslednja investicija, ki jo moram izpostaviti, je gradnja nogometne- ga igrišča z umetno travo v športnem parku na Bregu pri Polzeli. Sočasno pripravljamo še tri prostorske akte, s katerimi bomo omogočili stanovanjsko gradnjo. V občinah vzdolž avtoceste je v zadnjih letih mogoče zaznati več priseljevanja. Kako je pri vas? Prav zaradi bližine avtoceste je naša občina zelo zanimiva za priseljevanje. Od njene ustanovitve leta 1998 do danes se je število prebivalcev povečalo za več kot 25 odstotkov. Danes nas je približno 6.500 in ta številka še raste. Se pa v občini zavedamo, da smo tudi pri tem omejeni - vrtec, šola, število zdravnikov v zdravstvenem domu .... Rad se pošalim, da na pokopališču imamo pa dovolj prostora. Foto: SHERPA Za praznik številne prireditve V okviru občinskega praznika se je v soboto na Polzeli zvrstilo več prireditev. Tako so pripravili tradicionalni dobrodelni Malteški tek (županov sklad se je tako povečal za 5 tisoč evrov), ki se ga je udeležilo 98 tekačev, sejem Dobrote s kmetij, podelitev priznanj za najlepše ocvetličene stavbe, vajo reševanja oseb z višjih nadstropij, merjenje krvnih vrednosti ... Zanimiva je bila tudi predstavitev geo-zelenega turizma Polzele. Gobarsko mikološko društvo Polzela je pripravilo razstavo gob (vseh je bilo 152) s predavanjem mikologa Antona Polerja. Za obiskovalce so člani društva pripravili kar 5o0 obrokov slastne enolončnice z gobami. TT NA PRAZNIČNEM OBISKU 35 Takole so dekleta iz Bepopa pred nekaj dnevi presenetile Simona, ki je praznoval okroglo obletnico. (Foto: osebni arhiv) S knjigo Planet iger je Tinkara Fortuna marsikoga popeljala nazaj v otroštvo. Tinkara Fortuna srečna na svojem Dekle za na oder Tinkaro Fortuna večina pozna iz časov ene največjih glasbenih evforij v Sloveniji. 17 let je minilo, odkar je prva resničnostna oddaja pri nas, Popstars, med zvezde izstrelila pet mladih. Tinkari, Ani, Alenki, Simonu in Nejcu se je življenje hipoma obrnilo na glavo. Postali so Bepop. Manj jih ve, da je Tinkara svojo glasbeno pot že nekoliko prej začela v naši medijski hiši. Zmagala je namreč v premierni sezoni znamenite oddaje Full Cool Demo Top, v kateri smo skupaj s poslušalci iskali mlade glasbene talente. Po nekaj letih premora se dekliški del zasedbe Bepop znova vrača na odre. Dekleta, ki so med tem odrasla in postala mame, so ugotovila, da se na odru še vedno odlično počutijo. Tinkara je s pevsko točko prvič nastopila na valeti. »Čeprav sem v tistem obdobju predvsem plesala, sva s sošolko ob spremljavi kitare zapeli pesem skupine The Cranberries No Need To Argue.« Pri šestnajstih se je Tinkara, na pobudo Igorja Korošca, odločila nastopiti v radijski oddaji Full Cool Demo Top na Radiu Celje. S pesmijo Take A Bow je leta 1996 postala prva zmagovalka te nekoč priljubljene radijske oddaje. LEA KOMERIČKI KOTNIK »Ideja in želja po vnovični združitvi se je med nami smukala že vse od nastopa ob 15-letnici skupine,« pove Tinkara in prizna, da so se dekleta močno trudila, da bi v to prepričale tudi Simona. »A se ni dal. Nas pa na tej poti podpira, kar nam vsem veliko pomeni,« pravi Celjanka, ki zadnjih šest let z družino živi na Polzeli. »Zelo vesela sem, da smo našli ta svoj košček zemlje. Moj mož je iz Ljubljane, jaz iz Celja. Nekako sem ga >na-hecala<, da je Polzela ravno na pol poti. Moj pogoj ob selitvi je bil, da ostanem v 03 telefonskem omrežju,« pove s širokim nasmehom. Velika prelomnica v življenju mlade mamice treh deklic se je zgodila tudi lani. Takrat je Tinkara mnoge presenetila, ko se je odločila, da pusti redno službo, ki jo je imela že ob nastanku skupine Be-pop, in gre na svoje. »Zaradi zdravja in družine sem se odločila, da je treba na tem popotovanju skozi življenje nekaj spremeniti. Uvidela sem, da je za vse nas bolje, da se lotevam projektov, ki me veselijo, zadovoljujejo in izpopolnjujejo, da mi narišejo nasmeh na obraz, kot rada rečem. In zadnje čase je temu res tako. Delam projekte, ki me osrečujejo. Zvezde plešejo je bil en tak projekt, pa otroška knjiga, ki je izšla pred nekaj meseci, sedaj še Bepop - kot bi nam bilo namenjeno.« Čeprav se zdi danes, kot da je samostojno pot dodobra načrtovala, je bila odločitev sprejeta v trenutku. Je pa zahtevala precej poguma. »To je bil signal iz vesolja. Za to sem se odločila v trenutku. Verjetno je bilo signalov več in se je to v meni nabiralo dlje časa, ampak ko sem se odločila, sem to tudi takoj izpeljala in ni bilo več povratka. Danes sem res vesela, da je temu tako. Prepričana sem, da ima tudi družina sedaj več od mene.« Vse je mogoče Prav družina ostaja pri Tinkari še vedno na prvem mestu. »Dekleta bi rada naučila, da je v življenju zelo pomembno, da delaš tisto, kar te veseli in osrečuje. Rada bi jim pokazala oziroma jim bila vzor, da je treba slediti sanjam, željam. Želim jih naučiti, da nič ni nemogoče. Mi smo rasli v zavedanju, da moraš naredit šolo, se zaposlit. Tudi sama sem do lani živela tako, varno,« pravi. Danes pa ji ogromno pomeni svoboda, ki ji jo je prineslo drugo in predvsem drugačno delo. A ob tem prizna, da se zaveda, da si brez službe, ki ji je bila zvesta od 19. leta, ne bi mogla ustvariti vsega, kar ima. Ves čas se je tudi izobraževala na različnih področjih in ta znanja ji danes pomagajo hoditi po samostojni poslovni poti. Planet iger Pred nekaj meseci je Tinkara v samozaložbi izdala svojo prvo knjigo. »Idejo o tem sem izoblikovala že pred leti. Ko sem se odločila, da bom delala tisto, kar me res veseli, sem si dejala, da bi morda lahko tudi uresničila to zamisel.« Knjiga Planet iger pripoveduje o punčki Fortuni in skozi zgodbo obuja nekoč priljubljene igre, kot so ristanc, gumitvist, zemljo krast, fr-nikole in vse ostalo. »Izhajala sem iz tega, da mora- mo biti starši otrokom vzor tudi pri igri. Že tako smo zadnje čase ljudje preveč pred televizijskimi in mobilnimi ekrani, tudi sama. S to knjigo sem želela vzbudit občutek, da še vedno največ šteje čas, ki ga preživimo skupaj in predvsem igra na prostem.« Več kot odlično ji je uspelo za njej ljube igre navdušiti tudi dekleta. »V naši ulici, kjer živi precej mladih družin, sta najbolj priljubljeni igri ristanc in zemljo krast. Letos sem puncam kupila tudi gumitvist in so med poletjem precej skakale. Na zelenici okoli hiše pa je tudi že precej lukenj za igro s fr-nikolami.« Napisana z roko Prvi odzivi na izdano knjigo so, kot pravi, odlični. Celo nad pričakovanji. Pri pripravi knjige za otroke je sodelovala z ilustratorko, Celjanko Špelo Poljanšek. »Njeni rokovniki, napisani z roko, so mi bili od nekdaj zelo všeč. Tudi knji-gica je napisana z roko s pisanimi črkami - tekst je moj, njena je pisava.« Ker Tinkara kljub sodobni digitalizaciji še vedno zelo rada piše z roko, je v knjigo dodala šablono, s pomočjo katere lahko otroci vadijo pisano pisavo. »Z roko zapisana beseda je še vedno najlepša in ima posebno moč. Sama še vedno z največjim veseljem zapisujem v rokovnike. In tudi hranim jih.« Vanje pogosto zapiše svoje želje in cilje. Ko je v zadnjem času pregledovala dvajset let stare zapiske, je ugotovila, da se je velika večina zapisanih želja tudi uresničila. Foto: SHERPA Ženski del Bepopa se vrača na slovenske odre. Dekleta so ob prvih nastopih navdušila z akustičnimi preoblekami svojih pesmi. Zadnja generalka pred prvim vnovičnim televizijskim nastopom je bila kar v dnevni sobi družine Fortuna, ko so zapele pred najzahtevnejšo publiko, svojimi hčerkami. Pri tem sta se jim pridružila dva Tinkarina soseda - Dejan Tamše, sicer profesor tolkal v žalski glasbeni šoli, poznan tudi kot vodja tolkalne zasedbe Stop, in kitarist Jan Potrč. 36 REPORTAŽA Prvi najemniki prostorov z županom Bojanom Šrotom in Željkom Ciglerjem (Foto: arhiv NT, Gregor Katič) 15 let Umetniške četrti v Celju »To je prostor, ki združuje « Ob praznovanju 15. obletnice vzpostavitve umetniške četrti v atriju, kjer je tudi priljubljena krčma Tamkoučiri, umetniki pripravljajo dvodnevni kulturno-umetniški program, ki bo odprt širši javnosti. V petek, 4. oktobra, se bo dogajanje začelo ob 10. uri z domišljijsko delavnico za otroke z Andrejo Džakušič in se končalo s koncertom v kleti Tamkoučiri. V soboto, 5. oktobra, bosta ob 10. uri v ateljeju Tomaža Črneja pripovedovali Teja Peperko in Nuša Komplet Peperko. Dan se bo zaključil krčmi Tamkoučiri. Pred 15 leti je novinarski kolega Branko Stamejčič v našem tedniku pisal o prvih sapah, ki bodo oživele mestno jedro. V tem članku je pisal o tem, kako je osem umetnikov prejelo ključe za sedem ateljejev, ki jim jih je v brezplačen najem oddala Mestna občina Celje. S tem dejanjem je občina želela obuditi in spodbuditi umetniško dejavnost. 15 let kasneje Umetniška četrt (U4) praznuje, da se je kot skupnost obdržala, četudi so se nekateri najemniki v tem času zamenjali in so ob tem nastale kakšne manjše zamere. »A to je prostor, ki združuje nas stare in prihajajoče mlade umetnike,« je povzel akademski slikar Narcis Kantardžić, ki je del skupnosti že od začetka. BARBARA GRADIČ OSET »Vedno, ko slišim za U4, se mi prikrade v misel Puccinijeva opera La boheme. Pisana druščina mladih umetnikov, ki se navkljub bednim življenjskim pogojem predaja ustvarjanju in se zna radostiti, žalostiti, predajati ljubezenskim zapletom in seveda tudi vsemu tistemu, kar prinaša takšno bohemsko življenje, tudi ob tragičnosti. Vedno povezano skupaj. In v neizpodbitnem idealističnem verovanju v moč umetnosti. Seveda, dogajanje te opere je postavljeno v čas pred skoraj dvesto leti in danes je marsikdaj drugače,« je razmišljal umetnik Bori Zupančič, pogost obiskovalec četrti, avtor dizajna priljubljene krčme Tamkoučiri in avtor himne. To bo predstavil na petkovem praznovanju 15. obletnice vzpostavitve umetniške četrti v atriju krčme Tamkoučiri. Kako se je začelo? Gosposka ulica je bila pred umestitvijo umetniških ateljejev zelo slabo obiskana. Zato so jo v Mestni občini Celje želeli oživiti. »Že v letu 2003 smo objavili javni natečaj, na katerega so se pretežno prijavili mladi akademski umetniki oziroma študenti Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Idejo za umestitev umetniških ateljejev v staro mestno jedro sta najprej ponudili nekdanja Komisija za reurbanizacijo SMJ in direktorica tedanjega Zavoda za kulturne prireditve Celje. MOC je imela vlogo spodbuje-valke dejavnosti in hkrati nadzor nad izvajanjem. Kasneje so ideje dodali tudi umetniki,« so zapisali v celjski občini. Umetniki, ki imajo delovne prostore v okviru Umetniške četrti, so tako formalno zavezani Mestni občini Celje. V zameno za prostore so se umetniki zavezali, da bodo dobri skrbniki ateljejev, dolžnosti in pravice najemodajalca in najemnika so jasno zapisane v pogodbi. »Pobudnik Umetniške četrti je bil, če se prav spomnim, Željko Cigler iz celjske občine. Gre za uveljavljen model enostavne rešitve degradiranih ali kako drugače nefunkcionalnih delov oziroma predelov mesta. Umetnikom, dizajnerjem, glasbenikom in drugim ustvarjalcem ponudijo poceni prostore Umetniška ekipa v celjskem mladinskem hotelu (Foto: arhiv NT, GrupA) Lila Prap in Bori Zupančič pred krčmo Tamkoučiri (Foto: Tomaž Črnej) REPORTAŽA 37 in potem praviloma pride do že omenjene gentrifikacije -četrt postane zaradi dogajanja in >scene< zanimiva za investitorje in nepremičninske agencije, cene zrastejo, umetniki pa se morajo odseliti. Celje se na srečo prepočasi razvija, da bi do česa takšnega lahko kmalu prišlo. Ali pač? Nisem več seznanjena,« je v zborniku z naslovom »U4 za zmer«, ki je nastal ob 15. obletnici umetniške četrti, zapisala Nevenka Šivavec. V času ustanavljanja U4 je bila zaposlena v zavodu za kulturne prireditve v Celju. V celjski občini so na Umetniško četrt ponosni. »Njeno delovanje spodbujamo glede na svoje zmožnosti. Namesto najemnine za prostore enkrat letno izberemo umetniško delo v ustrezni vrednosti. Enako bo tudi v prihodnje, saj si želimo, da bi se vsi, ki soustvarjajo dogajanje v Umetniški četrti, dobro počutili in da bi radi živeli v Celju,« so še dodali v občini. Tujci se med umetniki dobro počutijo Še posebej se dobro med celjskimi umetniki počutijo številni tujci, ki v mestu gostujejo v okviru rezidenčnega programa, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje. Od leta 2011 je v rezidenč-nem programu Air Celeia sodelovalo več kot 20 umetnikov. Še Bojana Križanec '«HL': 1 posebej pomembno vlogo pri vključevanju tujih obiskovalcev ima Niko Korenjak, ki že od nekdaj spremlja in soustvarja umetniško sceno v Celju ter je dejansko živi v četrti. Niko od leta 2007 v svojem stanovanju gosti »couchsurferje« s celega sveta. Leta 2019 je postal slovenski ambasador »couchsurfanja«. »Je trden most, ki povezuje umetnike in stanovalce okoli atrija,« ga je opisala urednica zbornika Nuša Komplet Peperko. Če se tujci močno povežejo s celjsko umetniško sceno, se z njo pogosto precej manj Celjani. Pogosto je z U4 povezano splošno prepričanje, da je četrt rezervirana skupnost, v katero se je težko vklopiti. »To nikakor ne drži. Vedno smo se radi družili z vsemi, ki so stopili v naše ateljeje ali krčmo. Pogosto razstavljamo tudi drugod po Sloveniji. Posebej je dobro videti, da med nas prihajajo tudi mladi,« je dodal Narcis Kantardžić. Številni mladi so z njegovim izobraževanjem in znanjem Tomaža Milača, ki ima v četrti prav tako atelje, pridobili osnove slikarstva in zdaj nadaljujejo šolanje na slikarskih akademijah v Sloveniji in po svetu. Mesto potrebuje umetniške četrti Kaj lahko prinesejo mestu in prebivalcem umetniški do- godki? »Moj odgovor je seveda - vedno sem bil in sem in tudi bom na strani umetnikov, čeprav se ti v primanjkljaju navdiha lotevajo tudi povsem >brezveznih< umetniških polomij - samo eden. Mnogo. To trdim zato, ker se naš trenutni čas oblikuje tudi skozi pojavnosti, ki odpirajo vrata svetovnim vplivom, ki vnašajo v ožja življenjska okolja tisto, kar že obstaja v širših. Strpnost mesta do tovrstnih umetniških združb - bolj poučeni od mene mi zagotavljajo, da je celjska Umetniška četrt posebnost v slovenskem kulturnem prostoru - zagotovo ni odvisna od v njej delujočih umetnikov. Ali od nas - na splošno ustvarjajo-čih - zanesenjakov. Družbeni kulturni sistem ima mehanizme za izobraževanje populacije v opredeljevanju stališč do produktov sodobne umetnosti. Če ti zatajijo, je to zgolj voda na mlin kimajočemu konfor-mizmu. In v interesu nekoga - naj napišem najemodajalca - je to prav gotovo,« je še dodal Bori Zupančič. Podobno misleči, tisti, ki stopajo iz okvirjev splošnega prepričanja in ustaljenih umetniških praks, se morajo družiti, morajo biti glasni in opazni. Žal je stalnica umetniške četrti tudi, da njihovo delovanje moti sostanovalce. Skoraj ni dogodka, katerega ne bi obiskali tudi možje v modrem, ki morajo »pomiriti« glasne umetnike. »Res so policisti naši redni obiskovalci, a nikoli se k nam ne oglasijo, ker bi mi bili nasilni. Za nekatere smo kot kaže vedno preglasni,« je dodal Narcis Kantardžić. Da bi čim manj motili stanovalce, bo petkovo večerno dogajanje prestavljeno v klet krčme Tamkoučiri. In kako v prihodnje? »Umetniška četrt je bila na začetku >umetna< tvorba, ki bi se v idealnih razmerah razvijala po nekakšnem novem načrtu urbane regeneracije. Ker tega načrta ni bilo, je ostala prepuščena sama sebi. Kar ni nujno slabo, glede na to, da so ateljeji brez najemnine na splošno prej izjema kot pravilo. Sicer pa življenje umetnih tvorb prav tako poteka v ciklih, vzponih in stagnacijah; generacije se menjujejo in verjamem, da so nekje v Celju mladi kreativci, ki gradijo nek svoj >plac< in očitno so tudi znotraj umetniške četrti rojevajo čisto nove pobude,« je zaključila Nevenka Šivavec. Bori Zupančič je dodal: »Mladi, novi umetniški upi se seveda pojavljajo. Neformal-nost U4 jim omogoča vstop, seveda pa je vprašanje, kako je s formalno platjo. Upam, da omejeno število prostorov za umetniško delovanje v območju omenjene četrti ne more biti razlog za morebitno togost že obstoječega korpusa U4 pri vključevanju novih, svežih in dobrodošlih idej.« Ko sem z umetniki U4 sedela pred krčmo Tamkoučiri in se pogovarjala o zgodovini in trenutnem stanju četrti, so se vse zedinili, da je to pozitivno okolje za mlade ustvarjalce. Vanj vabijo vse, ki radi štrlijo izven okvirov, in prepričana sem, da mesto brez takšne razmišljujoče energije v napredek usmerjene družbe nima prihodnosti. Jure Cvitan Razmišljanja o Umetniški četrti Urednica zbornika »U4 za zmer« Nuša Komplet Peperko: »Umetniška četrt ni zgolj prostor, umeščen v atrij na Okopih in med ateljeje, ki jim jih je podelila Mestna občina Celje. Umetniška četrt Celje je mnogo več. Je raznovrstno umetniško in strokovno znanje, ki ga premorejo delujoči v njej, je domačnost, varnost v ustvarjanju in druženje ter nenazadnje strpen, solidarno usmerjen družbeno-političen razmislek. Ena posebnost je, ki je morda nenavadna, a je izjemno dragocena. Umetniška četrt ni hierarhična struktura, pravzaprav ni formalna organizacija. Razen imena in mnogoterih ter samostojnih umetniških poti, ki se srečujejo v delu in misli zgolj po potrebi, želji, interesu. Takšen sistem preprosto ne deluje za vse in je marsikomu trn v peti. Za prihodnje si želim vključevanja mladih in večje sistemske podpore.« Direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj: »Ves ta preplet usod posameznikov v zavetju Umetniške četrti je nekaj neizmerljivega, kar se svetu ponuja,, in še bolj nekaj, od česar Celje pridobiva to, kar bi bilo težko plačati, še manj kupiti.« Kustosinja v Centru sodobnih umetnosti Zavoda Celeia Celje Maja Antončič: »Danes vidim Umetniško četrt kot precej odprto področje, kjer ostajajo koščki vseh sodelovanj in pobud, želje po večji prepoznavnosti in delovanju ter po formalni ali neformalni inštitucionalni organiziranosti. Ostajajo tudi nedorečenost, rane in potenciali, ki bi jih bilo vredno uresničiti. Razmišljam, da je morda čas za drugo izvedbo okrogle mize Sovražim Celje, ki je bila prvič v sklopu razstave Celje - Povečava leta 2000, ali za drugo ponovitev omenjene razstave, od katere bo kmalu preteklo dvajset let. Nazadnje moram preskočiti še na misel, da se ideje o umetnosti okoli naše krčme ne le utopijo, ampak tudi zazvenijo. Ostajajo podpore in prijateljstva iz Kajuha, iz Zamorca in Kljuba nastajajo posamezne umetniške manifestacije, ki se večkrat prelijejo skozi Umetniško četrt v galerije po Sloveniji, v prestolnico in svet.« Samo Roš: »Umetniška četrt je nekaj, kar bi nujno potreboval vsak malo večji kraj. Takšen prostor ni potreben samo zato, da lahko v njem umetniki v miru ustvarjajo, takšen prostor je potreben tudi za razvoj kritičnega mišljenja, brez katerega ni zdrave družbe in ki morda oblastnikom ne diši najbolj, a vendarle menim, da se tudi oni zavedajo njegove pomembnosti. Upam, da se ne motim. Umetniška četrt se je v zadnjih petnajstih globoko zasidrala v zavest meščanov, ne samo tistih, ki na njenem območju živijo, ampak precej širše.« Hana Vodeb: »Zato živimo življenje, ki smo si ga prisa-njali.« Bori Zupančič: »Naj ne bo narobe, če ob 15. obletnici - dobronamerno - za vse, ki so in ki niso U4, dodam še: mladost ima svoje lastne zakonitosti in nesmiselno jo je potiskati v etično-estetične ali druge okvire. Umetniška scena ni izjema.« Umetnike smo pred leti ujeli pri delu v njihovih ateljejih (Foto: arhiv NT, SHERPA) Tomaž Milač 38 REPORTAŽA Z novo tehnologijo je ob sortirni liniji veliko prijaznejše delo. Na trakovih je res mogoče najti marsikaj. Ogled ravnanja z odpadki v Bukovžlaku koristen izlet za vsakogar Kako potujejo in kako končajo naše smeti? Nedavno svečano odprtje nove tehnologije za izločanje reciklabilnih snovi iz mešanih komunalnih odpadkov in odpadne embalaže v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki (Rcero) v Celju je bilo velik dogodek za obvladovanje pomembnega in občutljivega področja, ki ga marsikdaj prezremo. Zlasti takrat, ko se v domačem gospodinjstvu znebimo smeti in pozabljamo, kam te romajo in kako končajo. Za nas se oddaja smeti v rjave, zelene ali rumene zabojnike konča, a za delavca Simbia v Rceru se šele začne. Če bi kdaj pomislili na celovit proces ravnanja z odpadki in bi se zavedali, da lahko z ločevanjem tudi sami prispevamo k ohranitvi naravnih virov in k čistemu okolju, bi najbrž z večjim razumevanjem obravnavali proces ravnanja z odpadki. ROBERT GORJANC Morda bi bilo za vsakega prebivalca občine, ki odvaža svoje odpadke v Rcero, koristno, da bi kdaj obiskal center, tudi v okviru kakšnega dneva odprtih vrat, ki ga organizira družba Simbio. Tudi kakšen dijak ali študent, ki opravlja počitniško delo v Rceru, rad pove, kako koristna izkušnja je to in da se ob tem človek znebi marsikaterega predsodka. V sortirnici Ob uradnem odprtju prenovljene sortirnice se je takšna priložnost ponudila nam in smo jo seveda z veseljem zagrabili. Čeprav pot odpadkov začne že odvaža-nje z zbirnih mest, z ekoloških otokov, bomo to »etapo« izpustili (nenazadnje smo o tem ob lanskem občinskem prazniku pripravili tudi reportažo) in jo začeli, ko ti odpadki iz rumenih zabojnikov (plastika, pločevinke ...) prispejo v stavbo sortirnice. Pogled na veliko gmoto odpadkov, ki jo kamioni odložijo v sortirnici, je osupljiv: le kje smo uspeli nabrati toliko smeti? Res je treba imeti velik bager, da vse te odpadke naloži v zabojnik, kjer se jih s svojimi »velikimi ostrimi zobmi« loti namenski trgalec in jih »dozira« na tehnološko linijo. Odpadki potem potujejo v ogromen boben, ki deluje kot sito za manjše, srednje in velike odpadke ali frakcije, kot temu strokovno pravijo delavci Rcera. Manjše frakcije romajo med preostanek odpadkov, srednje do balistič-nih separatorjev, ki jih ločijo na ploske, dvodimenzionalne ali večdimenzionalne materiale, večje frakcije pa v sortirne kabine, ob čemer izbor opravi še optična tehnologija. Posamezne frakcije so zbrane v posebnih zabojnikih ali betonskih boksih, od koder gredo znova na verižni trak in do stiskalnice, kjer končajo svojo pot v primerni obliki za oddajo družbam za odvoz odpadne embalaže. Preprosto, mar ne? Manj odloženih odpadkov Nova tehnologija v sortirnici Rcera omogoča dodatno izločanje reciklabilnih frakcij, večji izkoristek prostora, energije in kadrov ter z ročnim nadzorom skoraj 99-odstotno čistost materiala. Ta funkcionalnost je le del ali druga stopnja celovite in nadgrajene tehnologije za mehansko in biološko obdelavo odpadkov, vredne 5,5 milijona evrov. Tehnologija na prvi stopnji omogoča izločitev osem tisoč ton embalaže iz mešanih Nova sortirnica iz zraka komunalnih odpadkov, kar pomeni 20 odstotkov mešanih komunalnih odpadkov ali štirikrat več materialov, primernih za reciklažo. Iz bioloških odpadkov pa je mogoče pripraviti kompost prvega razreda. Neposreden učinek dodatno izločene embalaže se kaže v zmanjšanju količine lahke frakcije za termično obdelavo v Toplarni Celje in zmanjšanju količine odloženih odpadkov na odlagališču v Bukovžlaku. Pomen predelave In zakaj smo tako secirali pot naših smeti v centru za ravnanje z odpadki (Rcero) in kaj pomenijo vse te številke? V minulih desetih letih so v Rceru obdelali milijon ton odpadkov, še do leta 2006 je bilo tam večina odpadkov le odloženih. Si predstavljate kakšna gora odpadkov bi nastala v Bukovžlaku, če jih ne bi obdelovali v stavbah za ravnanje z odpadki? In zakaj sta ločevanje odpadkov in reciklaža tako pomembna? Ker s tem ohranjamo dragocene naravne vire, prihranimo ogromne količine energije (za predelavo tone reciklirane plastike je porabljene 90 odstotkov manj energije, kot je je tre- ba za proizvodnjo plastike iz surove nafte) in preprečimo onesnaževanje okolja (za vsako tono reciklirane plastike je za dve toni manj toplogrednih plinov, ki nastanejo pri proizvodnji plastike v rafinerijah). Si predstavljate, kakšen bi bil naš svet, naš planet, če bi še naprej z odpadki ravnali tako kot pred desetletjem, brez ločevanja, termične obdelave, brez recikliranja, glede na to, da vsak prebivalec Slovenije letno pridela skoraj pol tone odpadkov in da prebivalci Evrope ustvarimo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov? Foto: GrupA Sodoben računalniško voden proces v »tovarni za obdelavo smeti«. Tako končajo pločevinke Ogromno sito kot neskončno vesoljsko prostranstvo, kamor padejo vsi odpadki. REPORTAŽA 39 Tudi dva nova državna rekorda Na Konjiškem maratonu sta v okviru državnega prvenstva v cestnih tekih na 10 km padla kar dva rekorda: državna prvaka in rekorderja sta postala Mitja Krevs s časom 31:13 in Neja Kršinar s časom 35:52. Rezultate v vseh kategorijah si je mogoče ogledati na spletni strani konjiskimaraton.si. Konjiški maraton je spet privabil množico tekačev in gledalcev ter dokazal, da je pravi tekaški praznik. Sedmega Konjiškega maratona se je udeležila tudi ekipa NT&RC Tudi letos dokazal, da je maraton z dušo Konjiški maraton je bil ponovno pravi praznik za vse ljubitelje teka. Teh je res veliko, kar je pokazala tudi letošnja, zdaj že tradicionalna prireditev. Organizatorjem je šlo na roko tudi vreme, saj je po deževni soboti v nedeljo posijalo sonce, tudi temperature so bile kot nalašč za tek. ROBERT GORJANC Neutrudni vodja maratona Anton Noner je povedal, da je bil dogodek v znamenju pravljičnega števila sedem in da je tudi prireditev uspela pravljično. »Tisoč petsto tekačev, še dodatnih sto na državnem prvenstvu, približno tristo najmlajših na Konjičkovem teku in več kot dvesto na otroškem teku. Organizatorji smo res več kot zadovoljni. Spet je bilo odlično vzdušje, ki ga je pomagalo ob progi ustvariti tudi 250 glasbe- sten in prijeten dogodek. Večjega števila tekačev naša organizacija ne prenese,« je bil kategoričen Anton Noner. Kljub temu se za prihodnje pri organizaciji maratona obeta kakšna novost. »Tisti, ki vsako leto prihajajo na naš dogodek, pravijo, da so mislili, da ni Ko se je na maraton prijavilo 1.500 tekačev za osrednje discipline (5, 10 in 21 kilometrov), so organizatorji zaprli nadaljnje prijave. Tistih, ki bi želi nastopiti na Konjiškem maratonu, je še precej, saj se prireditve udeležujejo tekači iz vse Slovenije in tudi iz sosednjih držav. Ali morda zato organizatorji za prihodnje razmišljajo, da bi omogočili nastop še večjemu številu tekačev? »Veliko ljudi nas sprašuje mogoče bolje pripraviti maratona, a je letos spet bilo kaj novega. Zdaj težko napovem kaj konkretnega, ampak tudi prihodnje leto bomo poskušali stopiti še korak više,« se je že v prihodnji, osmi Konjiški maraton ozrl vodja. Letošnjega Konjiškega maratona se je udeležila tudi štiri- Mi^ Ki-m, now di-žć.™ pivalc in rekorder v teku na 10 kilometrov, po prihodu v cilj. nikov, poleg katerih so bili na prireditvi tudi številni navijači. Navdušen sem,« je dan po dogodku, ki ga pripravlja Športno društvo Konjiški maraton, povedal Anton Noner. Ekipa NT&RC po teku: z leve Lea Komerički Kotnik, Robert Gorjanc, Barbara Gradič Oset in Igor Šarlah. 40 FOTOREPORTAŽA Dan raziskovalcev nagovoril več kot dva tisoč obiskovalcev Radovednost in vedoželjnost odpirata vrata v prihodnost Kako si je mogoče z lego kockami tlakovati pot v vesolje? Zakaj so nekateri roboti ljubki, drugi koristni, tretji zastrašujoči in včasih celo nevarni? Kaj počne v zobni pasti plastika? Kako lahko človeku v stiski rešimo življenje? Vse to so vprašanja, ki so zadnji septembrski dan v očeh mlajših in starejših obiskovalcev prižgala na tisoče vedoželjnih iskric. SASKA T. OCVIRK Regijsko študijsko središče je na ploščadi pred Osrednjo knjižnico Celje zadnji septembrski petek spet pripravilo tradicionalni Dan raziskovalcev. Okno na področje svojega dela je odprlo več kot dvajset izobraževalno-raziskovalnih ustanov v regiji. Obiskovalci vseh starosti, v največji meri prav otroci, so se lahko seznanili s sodobno tehnologijo, privlačnimi eksperimenti ter z neskončnimi možnostmi uporabe strokovnih znanj. Največ navdušenja so mladi izrazili ob vstopu v premični planeta- rij. Nenehna gneča je bila tudi pred vstopom v navidezno resničnost 3D-tehnologij, kar so omogočile inovacije Šolskega centra Celje, ter pred simulatorjem letenja Noordung centra Vitanje. Kako neskončne možnosti ponujata znanost in tehnologija, so obiskovalci videli tudi ob predstavitvah Hiše eksperimentov ter ob sestavljanju lego robotov. Osrednje dogajanje je bilo sicer na ploščadi pred knjižnico, spremljajoči program so letos pripravili tudi v Razvojnem centru orodjarstva Slovenije Tecos ter v otroškem muzeju Hermanov Brlog v Muzeju novejše zgodovine. »Veseli smo, da že osmo leto zapored raziskovalni duh preveva naše mesto. To je dan za ustvarjalnost, domišljijo in spoznavanje vsega novega. Hvala vsem partnerjem, ki so naši zvesti sopotniki že vsa ta leta. Verjamem, da smo za raziskovanje navdušili koga od mladih obiskovalcev, da bodo morda čez nekaj let predstavljali poklic raziskovalca,« je povedala direktorica Regijskega študijskega središča Katja Esih. Otrok, ki so se ta dan s težavo odlepili od različnih stojnic, v resnici ni manjkalo. Pomenu ohranjanja in spodbujanja raziskovalne vneme med mladimi so posvetili tudi tokratni posvet. Udeležili so se ga mladi raziskovalci, mentorji in ugledni profesorji. Foto: SHERPA Želja po učenju in odkrivanju novega je vgrajena v človekovo bistvo. Zakaj torej jo v šolskih klopeh tako redko srečamo? V naravi, pri delu in pri srečanju z navdihujočimi ljudmi se spet zbudi... FOTOREPORTAŽA 41 Rajanje ob pivu in glasbi Savinjski pozdrav jeseni Minulo soboto se je Žalec znova prelevil v mini bavarsko prestolnico. Savinjski Oktoberfest je na tržnico pri fontani piva že četrto leto zapored privabil številne ljubitelje te pijače. Ob glasbi in zabavnih igrah so se veselili do jutranjih ur. Pomemben del Savinjskega Oktoberfesta je postala etnološka prireditev Hmeljarski likof. Dolga leta je bil praznik ob zaključku hmeljarske sezone v Hmeljarskem domu v Petrovčah, zadnja štiri leta pa je prestavljen med ljudi, v središče Žalca. LEA KOMERICKI KOTNIK Žalski dan, posvečen pivu, se je letos raztegnil kar na dva dni, ko je bilo pri žalski fontani piva zelo živahno in tudi slovesno. V petek, na svetovni dan turizma, so v osrčje doline zelenega zlata prišli Primorci, gostje iz Ma-rezig, kjer so po vzoru Žalca postavili prvo vinsko fonta-no. Avgusta, ob prvem delu tako imenovanega pobratenja fontan, se je žalska delegacija udeležila prvega primorskega Fontanafesta, tokrat so Primorci vrnili obisk. Zadnja septembrska sobota je bila v celoti namenjena prazniku piva in glasbe. A so organizatorji v prvih urah 4. Savinjskega Oktoberfesta točili predvsem sok. Zgodnje popoldanske ure so bile namreč tudi tokrat namenjene najmlajšim zabave željnim obiskovalcem. Barvit glas-beno-gledališki program je na žalsko tržnico privabil veliko otrok. Še več gneče pod šotorom pri fontani je bilo ob zaključku letošnje hmeljarske sezone. Hmeljarski likof je namreč že četrto leto del Savinjskega Oktoberfesta. To je tudi dan dobre zabave v dobri družbi in predvsem ob odličnem pivu, ki v svetu velja za najbolj družabno pijačo. Tudi tokrat pivo ni razočaralo, enako kot ne vsi nastopajoči in prijatelji, ki so pod odrom in ob njem rajali vse do jutra. Družbo sta zabavala Ansambel Zeme in Dejan Vunjak. Foto: GrupA Žalski župan Janko Kos je zabil pipo v sod, prvi vrček pa je natočila organizatorica dogodka Marija Petre. 42 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Petra Škarja: Camino -Od suženjstva do svobode Srečko Puncer (1895-1919) (6) Leta 1913 so se Puncer-jevi iz Braslovč preselili v Celje. Tam je oče opravljal »dacarsko« službo, mati je prevzela v najem Kandu-šerjevo gostilno ob tedanjem okrajnem glavarstvu (na mestu zahodnega dela današnje sodnijske palače). V to gostišče so vodile stopnice navzdol in so ga dijaki imenovali »Hades«. Dve nadstropji nad njim je s svojci stanoval tudi Srečko. Razmere v slovenski javnosti, v mestu in šoli niso zado- voljevale njegovega kritičnega duha. V reviji Omladina, glasilu narodno radikalnih akademikov v Pragi, je bral dopise iz nekaterih srednjih šol na Slovenskem. To ga je spodbudilo, da je 1eta 1913 v njej objavil svoje Pismo iz Celja. Srečko Puncer se je v Celju šolal že četrto leto. V tem času je hitro zorel na različnih področjih. Razmišljal je o dogajanju v svojem okolju, tudi političnem, in mu sledil do razpleta. V Celju je jasno www.kamra.si kamra spoznaval neenakost boja med silami napadalnega tuj-stva in odporom majhnega naroda. Ugotavljal je svetovne politične dejavnike, ki so nevarno razgibali Evropo spet leta 1908 ob aneksijski krizi zaradi Bosne in Hercegovine. Videl je možnosti, da izidi imperialističnih obraču- Ruthausgnssc- Ob Prothasijevem dvorcu v današnji Prešernovi ulici sta bili nekoč gostilni Pri angelu in Kandušer. Slednjo so Puncerjevi prevzeli v najem, ko so se preselili v Celje leta 1913. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. navanj z orožjem posredno kdaj odločilno vplivajo tudi na položaj šibkega naroda. V začetku julija 1913 je po prestrogih čistkah četrti gimnazijski razred končalo le petindvajset dijakov. Razen štirih so šolanje nadaljevali na popolni gimnaziji, ki je bila nemška. Ravnatelj jim je dal dragocena navodila: naj ostanejo, kar so, toda pozabiti ne smejo, da ne bodo več svoji med svojimi, kakor so bili doslej pod njegovim okriljem. Vsem je segel v roko, opazili so roso v njegovem pogledu, ki se je ustavil na vsakem od njih. Se nadaljuje ... Pripravil Srečko Maček Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Vsebina prispevka povzeta po: Fran Roš, Srečko Puncer (1895-1919): Njegovo življenje, delo in boj, Celjski zbornik 1971-1972, str. 209-271. ALBUM S CELJSKEGA Na Mozirski planini, 1929 Mozirski planinci Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva so 5. oktobra 1896 slavnostno namenu predali prvo kočo na Mozirski (Golički) planini, četrto postojanko Slovenskega planinskega društva. Kočo so nato prvič povečali jani leta 1929 postavili novo, po prvi svetovni vojni, ko je ki je bila namenjena pred-pridobila kuhinjo, obednico vsem smučarjem. Prav zaradi in več sob. Ob njej so Mozir- velikega obiska smučarjev je takratni oskrbnik Mozirske koče na svojo pobudo na sosednjem pobočju zgradil večje poslopje, t. i. Lesjakovo bajto. Med drugo svetovno vojno so vse navedene stavbe pogorele. Vir: Tratnik, Zoran: Stoletnica Mozirske koče na Golteh, Planinski vestnik, 1996/7-8, str. 320-321 Prispeval: Janez Osetič Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03 426-17-00 (Srečko Maček) Medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Kako odložiti bremena, ki jih prenašamo že vse življenje? Knjig, ki govorijo o hoji po najbolj znani romarski poti na svetu, je ogromno. Ljudi z lastno izkušnjo večtedenske hoje je še več. A redko se zgodi, da bi kdo v Camino združil prvine potopisa, napotkov za osebno rast in kriminal-ke. Avtorica, ki jo poznamo kot poslovno govornico, je v tej knjigi razkrila svojo najbolj osebno plat. Ker tudi najbolj sočnim obrazom niso prihranjena senčna bremena. Popotniški nemir ji je bil položen v zibelko. Že kot otrok je begala od doma in kot najstnica izkoristila vsako priložnost, da je šla v svet. Kasneje je odkrivala dežele ekonomsko razvitega zahoda in poduhovljenega vzhoda. Razširila je svoja obzorja, a pravih odgovorov na najgloblja vprašanja ni dobila. In tako je odšla na Camino. Česa še nismo slišali o več tednih bolj ali manj enake vsakodnevne rutine? O neskončni hoji, smrčanju v albergih in mukah z žulji? Po branju te knjige ugotovimo, da marsičesa. Kot je ubesedila avtorica v svojem zapisu: »Camino je narava, katere del postaneš. Camino je čas, ki ga imaš, da spoznaš sebe. Camino so ljudje, ki jih srečaš na poti, kjer te vsakdo obogati na svojstven način. Camino je pristnost - pristnost narave, pristnost življenja, pristnost odnosov. Camino je odločitev, ki jo sprejmeš, da boš v življenju nekaj spremenil. In Camino je še nekaj, česar ni mogoče opisati, temveč lahko le doživiš.« Tisto nekaj, kar se v zgodbi bralca najbolj dotakne, je pisateljičina otroška travma. Zla slutnja iz preteklosti se že na prvih straneh knjige pojavi kot »hinavska prijateljica«. Vedno je nekje za vogalom, in sicer brez obraza in brez imena. Po tisoč prehojenih kilometrih v 37 dneh še tako »čustveno trda« duša mora nekaj premakniti v sebi, pravi Petra Škarja. Sama po takšni izkušnji prej zazna bogastvo nekega trenutka, bolj čuti svoje telo, manj gleda na uro in koledar, bolj se zaveda simbolike premikanja, zna biti sama s sabo, na lestvici pomembnosti stvari drugače postavlja, uživa v minimalizmu, bolj zaupa življenju in natančneje ve, kaj si zares želi. Do vsega tega zagotovo ni mogoče priti zgolj z branjem dobre knjige. A na tej poti avtorica odloži tudi breme spolne zlorabe v zgodnjem otroštvu. Zavedanje, kako hude posledice ta pušča in kako globoko zaznamuje človekovo življenje, je premalo prisotno v družbi. Še posebej ker so najbolj trdovratne rane včasih lahko le posledica spleta nesrečnih okoliščin in neosveščenosti odraslih. Tudi ali predvsem zato bi morali to knjigo prebrati vsi, ki smo tako ali drugače v stiku z otroki. Lažje bi jih razumeli, manjkrat bi se spuščali v bitke z njimi in bi znali pomagati njim in sebi. Včasih je treba iti na konec sveta, da dobiš svoj odgovor. Včasih je dovolj prebrati dobro knjigo. Ta se konča tudi z mislijo, da so za življenje zares pomembni predvsem voda, hrana in varno okolje. Da mu smisel dajejo odnosi in ustvarjalnost. Vsemu ostalemu pripisujemo prevelik pomen in žrtvujemo preveč časa in si delamo prehude skrbi. StO IZ SVETA ZABAVE 43 Stranci z novo skladbo Celjska rokenrol zasedba Stranci je nedavno izdala novo skladbo z naslovom Zgodovina mojih krajev, ki je izšla tudi kot video. Besedilo zanj je napisal pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, gledališki, radijski, filmski in televizijski režiser Vinko Möderndorfer. Stranci so se že v preteklosti spogledovali s poetičnostjo in z besedilno močjo slovenskih pesnikov; med drugim skozi uglasbitev Rdeče rakete Srečka Kosovela, ki je bila tudi naslovna pesem za istoimenski slovenski mladinski film. Uglasbili so pesem celjskega ustvarjalca, pesnika Danija Bedrača z naslovom Klošar pri kurbi, s performerjem in pesnikom Tomislavom Vrečarjem so sodelovali pri nastajanju skladbe Veliki črni bik ter uglasbili tudi dve besedili slovenske pisateljice in prevajalke Polone Glavan. Foto: Miloš Radosavljević Alya je spet zaljubljena Alya v svet pošilja nežno in romantično pesem z naslovom Spet zaljubljena. Skladba je najprej nastala v hrvaški različici »Ili s tobom ili sama« in govori o brezpogojni, iskreni ljubezni, takšni, ki jo želi doživeti vsak in jo doživimo le enkrat v življenju. »Pesem je nastala zelo spontano. Z Raayem sva ustvarjala v studiu in v mislih sva imela predvsem to, da naj bo pesem spevna in iskrena,« je povedala Alya, ki se je z romantično balado v hrvaščini konec avgusta predstavila na 22. festivalu dalmatinskih šansonov v Šibeniku. Alya se v teh dneh z ekipo pripravlja na snemanje videa za skladbo, v prihajajočih dneh jo boste lahko ujeli na koncertih. Med drugim bo 12. oktobra nastopila v Šmarju pri Jelšah. Foto: Tibor Golob od m DODiSET Kraljice zločina »Ko žene vzamejo stvari v svoje roke.« Dovolj enostavno je opaziti, da je film Kraljice zločina zasnovan po stripu. To je mogoče videti po načinu vzpostavljanja drame in po načinu, koliko in kdaj pokaže kamera. Še tedenske premore med posameznimi deli zgodbe lahko skoraj »vidite«. Dovolj jasno je tudi, da je originalna zgodba premogla dramo. Toda v filmu med drugim manjka prizemljenost v »premikanju« dogodkov in časa za razvoj. Rezultat je fantazija o pridobivanju moči, ki je preveč pravljična za svoje dobro. Kar bi očitno lahko bil zelo dober ne le »feministični« film, postane vsaj do neke mere vaja v vzdihih obžalovanja. OCENA: 5 / 10 Ad astra: Pot do zvezd »Iskanje očeta v vesolju.« Kot da bi združili prizore iz filmov režiserja Terrencea Mallicka, ki nenadoma nima ničesar za povedati, in smisel za reševanje iz okoliščin Marsovca (The Martian). Le da je vse skupaj združeno brez sekunde smisla za napetost ali smisla za znanost. Ad Astra je predvsem drama, v kateri se en sloj nesmisla ali dolgočasja naslanja na drugega, da bi se tako rešila. A ne pomaga. Predvidljivost zaključka in nesmiselnost karakterizacije ne bosta uspavala le tistih, ki jim zadostujejo zelo lepi posnetki, povezani z meditativno glasbo. OCENA: 4 / 10 PETER ZUPANC PRIHAJA Joker Družba ga je zavrgla. A vseeno si nadene nasmešek na obraz in odide med ljudi - kot Joker. Pomembno: enega najslavnejših stripovskih zločincev na svetu igra Joaquin Phoenix. Film je pravkar dobil nagrado za najboljši film na festivalu v Benetkah. Binti Binti z očetom brez dokumentov prebegne v Belgijo. Najbolj si želi, da bi postala vlogerka. Pomembno: film režiserke Frederike Migom je prejel več nagrad. Zasedba S. A. R. S. navdušila v Celju Celjski mladinski center je pogumno stopil v novo šolsko leto in za vse ljubitelje dobre glasbe pripravil pravo koncertno poslastico. Tretjo septembrsko soboto je v atriju nastopila priljubljena srbska glasbena skupina S. A. R. S., ki je dodobra razgrela občinstvo. Obiskovalci so lahko uživali v hitih, kot so Lutka, Ti, ti, ti, Buđav lebac in drugih. Foto: Tilen Križnik Oroslan V majhni vasi v Porabju umre mož, znan po imenu Oroslan. Da bi se lažje soočili z izgubo, ga vaščani obujajo z zgodbami o njegovem življenju. Pomembno: film režiserja Matjaža Ivanišina (Karpopotnik, Playing Men). PZ novi tedniki radio celie 44 BRALCI POROČEVALCI Sprejem za sedem najboljših Zadnji torek v septembru je podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol v Vili Bianci sprejel velenjske zlate maturante in jim čestital ob izjemnem uspehu. Naziv zlati maturant si je z odlično opravljeno maturo v šolskem letu 2018/19 prislužilo sedem dijakov Šolskega centra Velenje. To so Tim Dolenc (Gimnazija Velenje), Tadej Glinšek (Gimnazija Velenje), Kamil Kosi (Elektro in računalniška šola), David Kuhar (Šola za strojništvo, geotehniko in okolje), Jaša Vid Meh Peer (Elektro in računalniška šola), Rok Rednjak (Šola za strojništvo, geotehniko in okolje) in Miha Unterlehner (Elektro in računalniška šola). Vsem maturantom iskreno čestitamo! MESTNA OBČINA VELENJE 57 let od mature Septembra smo se srečali sošolci 5.c-razreda, ki smo leta 1962 maturirali na učiteljišču v Celju. Zbrali smo se v gostišču Francl v Zagradu v Celju, kjer smo ob dobri hrani in prijaznosti osebja obujali spomine na dneve, ko smo »gulili« šolske klopi. Spomini so bili povezani tudi z našimi sošolci, ki so nas prehitro zapustili, in s profesorji, ki so nam dali dobro popotnico za opravljanje čudovitega poklica ter napotke za življenje. Posebej smo pogrešali razredničarko Sonjo Zalašček, ki je lani končala svojo uspešno življenjsko pot in je bila vsa leta na srečanjih z nami. Ob slovesu smo se dogovorili, da se bomo prihodnje leto spet srečali na istem mestu, in se zahvalili Cirilu in Tinetu za organizacijo. JOŽICA OSOLNIK Praznično v Gaberkah V Gaberkah pri Šoštanju smo krajevni praznik kot vsako leto tudi letos praznovali septembra (v nedeljo, 22. septembra), in sicer letos že šestič. V sklopu praznovanja je bilo v kraju več dejavnosti, ki so jih pripravili društva in organizacije. Kot prejšnja leta so se tudi letos dogovorili, da vse prireditve v Gaberkah spadajo v sklop praznovanja Občine Šoštanj. Osrednji dogodek je bil v nedeljo pod kozolcem Kulturnice. Prisotne sta pozdravila župan Občine Šoštanj Darko Menih in predsednik kS Gaberke Janko Jan. Podelili so tudi priznanje, ki ga je prejel Zvonko Koželjnik. Program so popestrili Vox corde, otroci Vrtca Gaberke, enota Mojca in stand-up komik Sebastjan Spital. Po dogodku je sledila pogostitev z golažem. SVET KS GABERKE Razstava iz Celja v Torontu Te dni je v Serbian Heritage Galery v To-rontu na ogled razstava likovnih del srbskih, slovenskih in kanadskih umetnikov. Gre za grafike in slike na papirju, ki so nastale v prejšnjem stoletju in so del zasebne zbirke Mihaila Lišanina iz Štor pri Celju. Na razstavi so predstavljena likovna dela dveh akademskih slikarjev iz Slovenije. To sta Karel Zelenko iz Celja in Klementina Golija iz Kranja. Obiskovalci razstave si lahko ogledajo še likovna dela Miroslava Jovančića, Petzra Šadija, Marte Kiš Buterer, Miloša Todorovića in Emila Sfere iz Srbije. Na razstavi se s svojimi deli predstavlja še kanadski oblikovalec, igralec in slikar Michael Close. Ta je doslej dvakrat razstavljal tudi v Celju, in sicer v letih 2002 in 2005. Razstava v Torontu je že 280. po vrsti, ki jo je organiziral Mihailo Lišanin. Doslej je razstave pripravil v 34 državah po vseh celinah. Do leta 2018 je razstavljal predvsem likovna dela mladih, nagrajencev mednarodnih razpisov. Ob pripravljanju razpisov izdaja tudi revijo Likovni svet, ki jo ureja od leta 1995, ko jo je tudi ustanovil. Zdaj razstavlja še grafike, ki so na temo zgodovine in arhitekture Celja nastale na sedemnajstih mednarodnih grafičnih delavnicah. Delavnice organizira od leta 2002, doslej se jih je udeležilo približno 60 umetnikov iz 16 držav sveta. Poleg grafik Lišanin razstavlja tudi ostala likovna dela iz svoje zasebne zbirke. V njej so izdelki priznanih avtorjev iz 36 držav. Posebno presenečenje je bilo, da se je odprtja razstave v Torontu udeležila tudi študentka Mahte Esmailpour iz Irana. Ta ustvarjalka se je leta 2006 kot šestletna deklica udeležila podelitve priznanja v Celju, saj je bila nagrajenka razpisa Likovnega sveta. Zdaj bo Mi-hailo Lišanin nekaj dni gost iranske družine v Torontu. Naslednje tri razstave bo ta ljubitelj umetnosti novembra odprl v Moskvi. Pripravil jih bo ob 20-letnici prve razstave v Moskvi in ob svoji 70-letnici. ML Igralec in slikar Michael Close, umetnostna zgodovinarka Menka Close, novinarka Zolen Jolene, Mihailo Lišanin ter iranska prijatelja Haleh Seyed in Reza Pourbazzaz. BRALCI POROČEVALCI 45 Sprehod za spomin v Celju September, svetovni mesec alzhei-merjeve bolezni, smo 19. septembra obeležili tudi v Domu ob Savinji Celje. Udeležili smo se sprehoda za spomin. Na pot smo se podali v Sončnem parku našega doma in se v čudoviti naravi ob reki Savinji sprehodili do Špice, kjer smo imeli prijetno druženje. Vse službe doma so pokazale pozitivno naravnanost in pripravljenost za sodelovanje. Pohoda so se udeležili tako stanovalci doma, svojci, obiskovalci dnevnega centra, centra za krepitev spomina in predstavniki drugih ustanov. Druženje je popestril program Glasbene šole Celje. Slogan letošnje septembrskega pohoda alzheimerjeve bolezni je Spregovorimo o demenci, zato smo pohod zastavili širše in povabili tudi zunanje člane, da skupaj prispevamo k boljši ozaveščenosti in prepoznavanju demence. V Domu ob Savinji Celje kljub zaključku projekta Živeti z demenco še naprej deluje Center za krepitev spomina, kjer se trudimo, da širšo lokalno skupnost obveščamo in ozavestimo o demenci ter jo opolnomočimo o tem, kako se spopasti s to boleznijo. 18. novembra pripravljamo v Narodnem domu Celje predavanje z naslovom Družina v objemu demence. Tema je aktualna tako za starejšo populacijo kot tudi za mlajšo, ki se sooča s starostjo in z njenimi izzivi v domačem okolju. BOJANA MAZIL ŠOLINC, direktorica Doma ob Savinji Celje Tudi v Preboldu so se sprehajali V ponedeljek, 23. septembra, je bil tudi v Preboldu sprehod za spomin. Ker vreme ni bilo ravno idealno, se iz varovanci iz preboldskega doma sprehoda niso mogli udeležiti. So pa za nas to opravili otroci iz preboldskega vrtca in šole ter prostovoljke Medgeneracijskega centra Prebold. Po uradnem sprejemu in nekaj besedah vodje doma Slavice Golež ter ravnatelja OŠ Prebold Petra Žureja so najprej nastopili osnovnošolci s pevskim zborom, nato pa še Reški slavčki. Po koncu prireditve smo se malo okrepčali ter se udeležili še grafične delavnice pod okriljem društva Spominčica. Imeli smo se lepo in si želimo, da bi še večkrat stopili skupaj ter dokazali, da se povezovanje generacij lahko tudi obrestuje. GLORIA TANKO Tekli za otroke z avtizmom V petek, 20, septembra, je bil na mestnem štadionu v Velenju že četrti Skazin dobrodelni tek Otrok otroku. Na sončno popoldne so mladi tekači iz vse Slovenije ob podpori svojih družin in številnih znanih obrazov navdušeno premagovali tekaško progo in s tem zbirali sredstva za svoje vrstnike v stiski. Organizatorji so z dogodkom javnost med drugim osveščali o sprejemanju in spoštovanju drugačnosti otrok z avtizmom. Družinski dogodek, ki iz leta v leto raste in presega vsa pričakovanja, so zaznamovali igriv otroški smeh, bučno navijanje in solze sreče ob predaji donacije. Ta je letos znašala kar neverjetnih 11 tisoč evrov, ki so bili v celoti namenjeni Centru za otroke in starše Žalec, v katerem skrbijo za otroke z avtizmom. Zmagovalci teka so tako brez trohice dvoma postali prav vsi udeleženci, ki so s svojo srčnostjo in dobrodelnostjo pripomogli tudi k sprejemanju in spoštovanju drugačnosti. Častni pokrovitelj teka je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Obiskovalce je skozi nepozaben in nasmehov poln dan popeljal priljubljen radijski voditelj ter velik dobrotnik Miha Deželak, za zvrhano mero motivacije je ves čas skrbela tudi pobudnica in gostiteljica dogodka Tanja Skaza. Slednja je v tandemu z Vlasto Nussdorfer, svetovalko predsednika republike na področju človekovih pravic, odprla uradni del dogodka, nato je sledilo ogrevanje z rokometaši kluba Gorenje Velenje, s Piko Nogavičko in plesno skupino M-Dance. Udeležence so z glasbenimi točkami bodrili bobnarji Laške pihalne godbe ter raper Trkaj in pevka Anabel. Vsakega tekača sta ob prihodu na cilj z medaljo za srčnost nagradila Tinkara Fortuna, ki je bila nekoč članica zasedbe Bepop, in deskar na snegu Tim Mastnak. Program so dopolnjevali številne ustvarjalne delavnice, animacije in bogat srečelov. JANJA URANKAR BERČON Po Velenju s starodobnimi kolesi Kulturno-turistično društvo (KTD) Kulturnica Gaberke je organiziralo kolesarjenje s starodobnimi kolesi. Udeležili so se ga člani 13 društev iz cele Slovenije, med njimi tudi precej članov iz društva, ki je dogodek pripravilo. Letos so srečanje organizirali v Velenju v okviru tedna brez avtomobila. Zbrali so se pri Restavraciji Jezero, kjer jim je Gorenje Gostinstvo pripravilo odličen zajtrk. Pot jih je nato vodila do Titovega trga, kjer je vse prisotne pozdravil podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Nato so se odpeljali do gasilskega doma v Velenju, kjer so jim predstavili delovanje društva in popestrili dogodek z vzponom z lestvijo, tako da so si nekateri Velenje ogledali iz ptičje perspektive. Obiskali so še Muzej premogovništva in se spustili pod Velenje. Nato jim je predsednik upravnega odbora podjetja Veplas Franc Vedenik predstavil še proizvodnjo v tej družbi. AP ^ DON ACI JA 2019 Mladi tekači so zbrali neverjetnih 11 tisoč evrov za otroke z avtizmom. Donacijo je prevzela ustanoviteljica Centra za otroke in starše Žalec Sabina Korošec Zavšek. 46 RAZVEDRILO Oven Tehtnica KШ. Padci V petek popoldne sem se s kolesom odpravil v trgovino. Kupil sem steklenico viskija in jo položil v košaro kolesa. Tik preden sem sedel na kolo, sem se spomnil, da bi lahko razbil steklenico, če bi padel. Zato sem spil ves viski, preden sem šel domov, in izkazalo se je, da je bila to dobra odločitev. Po poti sem padel kar sedemkrat. Pijača Prvič sva se dobila na kavi, da se vidiva v živo in se bolje spoznava. Ko sem ga videla, sem takoj vedela, kaj bom pila. On si je naročil pivo, jaz pa kavo za s seboj. Tradicija Dve »cimri« v študentskem naselju, Mojca in Andreja, se odločita, da bosta za večerjo spekli hrenovke. Mojca vzame hrenovke, odreže po en kos na vsaki strani hrenovk in jih da v ponev. Andreja jo vpraša: »Zakaj si pa odrezala hrenovke na obeh koncih?« Mojca: »Nimam pojma, moja mama vedno tako dela.« Konec tedna gre Mojca domov in vpraša: »Mama, zakaj ti hrenovke vedno odrežeš na obeh koncih, ko jih pečeš?« »Ne vem, zakaj, ampak moja mama je vedno tako delala.« Mojca gre k babici in jo vpraša isto, babica pa ji odgovori, da je tudi njena mama vedno tako delala. »Očitno je to že družinska tradicija.« Naslednje jutro gre Mojca na obisk k prababici v dom za ostarele, oborožena s cvetjem, z bonboniero in s polno zalogo potrpljenja. Prababica je navdušena, da se je še kdo spomni. Mojca zbere pogum in vpraša: »Prababica, zakaj moramo pred pečenjem hrenovk ali klobas te vedno odrezati na obeh koncih?« Prababica: »Ja, a še zdaj niste kupili večje ponve?!« Priznanje »Žena, tale najin peti otrok je čisto drugačen kot ostali štirje. Priznaj, da je njegov oče nekdo drug.« »Ja.« »Kdo?« »Ti!« Kaj lažjega Ona: »Dragi, me imaš rad?« On: »Seveda.« Ona: »Dokaži!« On: »Kako?« Ona: »Bori se z levom!« On: »Si nora! Saj bi me raztrgal! Lahko kaj drugega?« Ona: »Daj mi geslo svoje FB-strani.« On: »Kje je tisti lev, da ga razbijem?« Modrica »Zakaj imaš modro oko?« »Stepel sem se zaradi dekleta.« »S kom?« »Z ženo ...« Šale nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Položnice Štefan stoji v vrsti pred okencem na pošti s položnicami v roki. Pred njim eni plačujejo s plačilnimi karticami, drugi z evri. Ko pride Štefan na vrsto, ga vpraša uslužbenka: »Kako boste pa vi plačali?« Štefan odgovori: »S težkim srcem!« Jetra Po pregledu zdravnik reče Štefanu: »Vaša jetra mi govorijo, da ste vi že popili svoje.« Štefan: »To je res, ampak brat ga ima pa še 300 litrov.« Alpe Sin dela domačo nalogo. Ko stopi oče v sobo, ga vpraša: »Oči, kje so Alpe?« Oče: »Vprašaj mamo, ona je pospravljala.« Eden je bil na dopustu pri babici, drugi na morju ... i, debel, plešast, brez zob in denarja, pa vendar ga imajo vse ženske rade. Berem, da ima nek Indijec deset žena, 45 otrok in 20 vnukov ... Si predstavljate, kako čakajo na stranišče? Tako kot pri nas na magnetno resonanco. Kar nekaj planetov vam v tem času nasprotuje, zato boste morali v vse vlagati več energije. Če boste občutili, da sami sebi ne sledite več, si poskušajte v mislih predstavljati, kaj bi sploh radi doživeli. Lahko se vam zgodi, da boste malce zgrešili smer, vendar nič hudega. Za družabno življenje si boste vzeli čas. Neko vabilo vas bo razveselilo in vam dalo po drugi strani misliti. Bik Lev Devica Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Soncu v vašem znaku se bo v petek pridružil Mars, planet akcije in adrenalina. Postopno si boste želeli privoščiti lažji delovni ritem, kar pa ne bo mogoče. Zahteve okolice se bodo stopnjevale in vam jemale mir. Čim bolj se aktivirajte, nič ne prelagajte na kasneje! Do torka bo kraljica ljubezni še v vašem znaku. Večino časa boste preživeli doma, znali boste tudi lenariti. škorpijon tU Svojo strategijo gradite vedno zelo sistematično in skušate upoštevati vse mogoče scenarije. Končno vam bo steklo tako, kot ste si že dolgo želeli, pa ste že nekajkrat skoraj odnehali. Ko si boste dopovedali, da za vsakim dnevom pride nov, boste veliko bolj sproščeni. Sami pri sebi boste razčistili dilemo, ki vam je dala misliti. Najbolj pomembno je, da boste zadovoljni vi sami! V tem tednu bosta Merkur ter Venera vstopila v vaš znak, za nameček bo vaš vladar Pluton pričel potovati direktno. Begala vas bo množica novih idej, od tega, kako bi si uredili življenje doma, do tega, kakšne spremembe bi želeli na področju kariere. Vaše sposobnosti so vsem vidne. Venera vas bo vidno polepšala, v svoji koži se boste počutili iz dneva v dan bolj prijetno. Dvojčka Zračna energija, ki trenutno prevladuje, je voda na vaš mlin, saj vam zelo ustreza. Komunikacija bo pestra, veliko zanimivega se lahko tudi naučite na novo. Pomembno je, da ste predvsem pozorni kot poslušalec. V vaši družbi bo pestreje kot po navadi. Bodite previdni, da se ne bodo niti, ki se pletejo okoli vas, zavozlale. Pri spogledovanju pazite kdo se ujame z vami. Rak Strelec Od srede do petka zvečer boste gostili Luno, zato bo dogajanje precej pestro. Željni boste novih informacij, novih podatkov, novih znanj, družba vam bo odlično ustrezala. Stiki s tujino bodo odlični, zelo uspešni ste lahko tudi pri urejanju pravnih zadev. Telesno se čim manj naprezajte, ker vam drugače lahko prekriža načrte slabša telesna forma. Pazite nase, ker ste občutljivejši. Kozorog Kljub vaš veliki vnemi in skrbnosti ne bo šlo čisto vse po predvidevanjih. Bodite pripravljeni tudi na možnost sklepanja kompromisov. Navzkrižje interesov lahko namreč pripelje do slabe volje. Če bi radi uveljavili svoje zamisli, ki bi zahtevale veliko truda in sodelovanja drugih ljudi, bodite zmerni. Vedno bolj jasno vam bo postajalo, kaj nekomu pomenite. Luna bo v petek zvečer vstopila v vaš znak in bo v soboto zvečer tvorila prvi krajec. Marsikateri neprijetnosti se lahko izognete, če boste previdnejši. Z naglico si lahko naredite škodo, zato pustite, da se stvari uredijo same. To ne pomeni, da ste premalo zainteresirani za vse, kar se dogaja. V medsebojnih odnosih lahko pride do kratkega stika ali ohladitve. Bodite pazljivi! Vodnar Pridni, delovni in uspešni boste. Ne boste se ustavljali pred ovirami. Včasih boste preutrujeni, vendar vsekakor zadovoljni. Ste pred zelo zanimivim dogajanjem, ko se lahko postopno marsikaj spreminja. Naučili se boste prepoznavati nove vrednote, zato se odpira veliko bolj stabilno in mirno obdobje. Več energije boste pričeli usmerjati v družinske odnose. Od ponedeljka, 7. oktobra, do srede zvečer boste gostili Luno v svojem znaku. Teden se bo pričel živahno, notranje boste precej nemirni. Čas je dober za izmenjave mnenj, za sprejem pomembnejših odločitev pa ne. Nekaj vam bo manjkalo, pa še sami ne boste vedeli kaj. To je sicer že znano počutje, zato pobrskajte po svoji notranjosti. Poživilo vas bo nekaj razburljivega. Ribi Nič ne boste prepuščali naključju, zato vam preti povečan stres. Pretiravati ni treba. Pomembno je, da obnovite svoje moči. Čas je, da se posvetite sebi in se umaknete od vsega, kar vam pretirano črpa energijo. Odtrgajte si košček časa čisto zase in se potopite v tišino v sebi. Mogoče se boste težje sprostili, zato se potrudite, da bo temu tako. Prijateljsko srečanje vam bo dalo nov elan. Z nostalgijo boste ugotavljali, da se je poletje res dokončno poslovilo. Malodušje in prekrižane roke sta vsekakor najboljše jamstvo, da se še dolgo ne bostepremaknili iz sence. Razmišljajte pozitivno, kaj lahko spremenite oz. s čim se lahko zamotite. Čas hitro teče, pazite, da se vam ne bodo nabrali preveliki zaostanki. Venera v sorodnem znaku bo močno okrepila vaše čute. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 SUDOKU 381 Nagradna križanka RIŽAM E .. KAVA, & JUHA, UOAM E POLENTA URADNIK NA MATIČNEM URADU PRISELJENEC KDOR Z RAVNANJEM KAŽE NARODNO PRIPAD. ČRNILO (POG.) ANICA ČERNEJ USMER. K URESNIČITVI DEJANJA V PRIHODNOSTI NEKDANJI VZHODNO-NEMŠKI AVTO EMIRAT V PERZIJSKEM ZALIVU PASJA HIŠICA ČAČINOVIČ RUDOLF KDOR MIRI, POMIRJA UGLEDEN ISLAMSKI TEOLOG IGRALKA KRALJ OSRED. PROSTOR STARO-RIM. HIŠE NEKDANJA PERZIJA IMITACIJA OBJEKTA OBRAT ZA KALJENJE 15 19 PESNIK ZAJC GLAVNO MESTO GANE INDONEZU- 22 SKI VULKAN AFRIŠKA VIRUSNA MRZLICA DALMATINSKA PLANOTA PRIPR. ZA VRTANJE OBLAČILO DUHOVNIKOV MORSKI SESALEC 13 SILICIJ LJUBEZENSKI SESTANEK (POG.) KRAJ OB SOČI DRUGA OBLIKA GENA 16 ODREDBA ZA PRIJETJE GEORGE OBDOL- HARRISON ŽENCA BAJESLOVno bitje NAPAD, NASKOK (EKSPR.) 14 ŠOLSKI PROSTOR ZA UČENJE, POUČEVANJE PREBIVALEC HANOJA NAUK O RAVNOTEŽJU TELES KARL ERJAVEC PREROD (KNJIŽ.) NADLOGA MLADIH RIBIČ, KI VLEČE MREŽO NA OBALO MESTO V INDIJI ČRNEC (SLABŠ.) 18 AVSTRALSKI PLAVALEC (IAN) 10 NEKDANJA SLOVENSKA HUMORISTKA PUTRIH SLOVENSKA REŽISERKA VOGELNIK KRAJ NA GORIŠKEM PODREDNI VEZNIK NASELJE V HALOZAH POGOSTA RASTLINA HRANA NEKDANJA JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA VREMENSKA NESREČA GLAVNO MESTO EGIPTA NAPRAVA NAD ŠTEDILNIKOM ITALIJANSKO MESTO 20 GORLJIV PLIN TRDNJAVA PRI BOVCU ZDRAV KOT ... PRIPR. ZA SUKANJE VRVI NEURADNO IME LJ. LETALIŠČA GLAVNO MESTO GRČIJE DRŽAVA V JUŽNI AZIJI LEPILO (POG.) NACE JUNKAR PUŠKA NA DRŽAVNI VEČ ZA- PREBIVALEC PREVRAT POREDNIH GRANADE STRELOV UČENKA, KI SE UČI ABECEDE (EKSPR.) JED IZ ZMEČKANIH JABOLK 17 PRITRDIL- NICA NEKD. SL. NOVINAR (DARE) DRŽAVA NA JV ARABSKEGA POLOTOKA 12 2 3 5 6 3 1 4 2 9 6 8 7 2 3 8 4 3 6 7 2 8 5 7 8 6 1 4 SUDOKU 72 3 4 2 7 8 7 1 6 3 6 7 9 2 7 5 4 9 8 2 6 3 3 9 5 4 8 4 9 REŠITEV SUDOKU 380 REŠITEV SUDOKU 71 i 2 4 3 9 5 7 6 8 8 3 9 7 4 6 5 1 2 5 6 7 1 2 8 3 9 4 6 5 8 4 3 9 2 7 1 3 4 1 6 7 2 8 5 9 7 9 2 5 8 1 4 3 6 2 8 6 9 5 3 1 4 7 4 1 5 2 6 7 9 8 3 9 7 3 8 1 4 6 2 5 2 4 5 1 3 8 7 9 6 6 9 8 4 7 2 5 3 1 1 3 7 9 6 5 4 8 2 5 7 3 6 8 4 2 1 9 8 1 9 2 5 7 3 6 4 4 6 2 3 1 9 8 7 5 7 8 4 5 9 6 1 2 3 9 2 1 8 4 3 6 5 7 3 5 6 7 2 1 9 4 8 PRIČESKA IGOR OZIM 6 11 1 2 4 3 BERILIJ 7 VEZNIK NEDRA 21 RADIJ 5 9 8 novi tednik Nagradni razpis 1. nagrada: kupon za enkratni obisk fitnesa ali skupinske Vedno? % Ш\ЛУј! vadbe v Top-Fitu Celje in kuponi za štiri kave v Caffe Štenga v Celju 2. nagrada: darilni bon za Studio Lotus v Vojniku in kupona za dve kavi v Caffe Štenga v Celju 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 8. oktobra. Geslo iz številke 39: Bogastvo plodov jeseni Izid žrebanja 1. nagrado, kupon za enkratni obisk fitnesa ali skupinske vadbe v Top-Fitu Celje in kupone za štiri kave v Caffe Štenga v Celju, prejme: Magda Mlakar iz Štor. 2. nagrado, darilni bon za Studio Lotus v Vojniku in kupona za dve kavi v Caffe Štenga v Celju, prejme: Mojca Janežič z Vranskega. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Anica Čižek iz Laškega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. ROČNO IZBRANI SUDOKUJI NAJVIŠJE KAKOVOSTI. Z VAMI ŽE OD LETA 2006. 00% V^f DVOMA 48 RUMENA STRAN Nekateri so radi v prvih vrstah! Upravnica gledališča mag. Tina Kosi je z velikim veseljem sedla na udobne nove stole. Pridružil si ji je tudi celjski župan Bojan Šrot. Verjetno sta si oba zaželela, da bi bile v prihodnje tudi prve vrste bolje zasedene in bi se 800 tisoč evrov vredna naložba čim prej povrnila. Svetleči prostori Gledališča Celje Gledališče Celje, ki bo drugo leto praznovalo 70-letnico profesionalnega delovanja, je že v letošnji gledališki sezoni obiskovalcem ponudilo boljše prostore za ogled predstav. Dvorana se blešči, preddverje je svetlejše, prav tako je precej bolj prijazen tudi vhod v kulturni hram. Foto: SHERPA Odprtja novih prostorov gledališča so se udeležile dame, ki so redne obiskovalke kulturnih dogodkov. Ravnateljica OŠ Lava Marjana Kolenko (levo), direktorica občinske uprave mag. Ingrid Mastnak (na sredini) in nekdanja celjska podžupanja Darja Turk (desno) so se pogovorile, katere predstave letošnje gledališke sezone bodo tudi na njihovem seznamu obveznih kulturnih dogodkov. Odšel v »penzijo« - dobesedno Lojze Posedel, nekdanji žalski župan in poslanec v državnem zboru, je nazadnje služboval na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pred kratkim je izpolnil pogoje za upokojitev in se odločil, da bo šel v »penzijo«, in to dobesedno, peš iz Ljubljane v Žalec. Prvi dan je opravil pot do Trojan in drugi dan še do Žalca. Hodil je ob stari magistralni cesti, po kateri se je prej mnogokrat vozil z avtomobilom. Kot je povedal, je med hojo opazil marsikatero lepo stvar, ki je prej ni, predvsem pa je imel veliko časa za razmislek, kaj bo počel v prihodnje. Glede na kondicijo ni bojazni, da ne bi našel novih izzivov. Foto: TT Prispela in vzela stvar na »izi«? Sodeč po tem, kam sta se postavila, da bi spila kavo pred uradnim začetkom kongresa slovenskih občin v avli kongresnega centra v Rimskih termah, bi lahko sklepali, da sta župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar (levo) in župan Vranskega Franc Sušnik morda želela sporočiti dvoje: da sta zlahka parkirala v garažni hiši hotela ali pa da ju morda na kongresu med vsemi temami najbolj zanima področje pametne mobilnosti. Tudi o tem je bilo namreč nekaj govora na kongresu v Rimskih Toplicah. Nemara pa sta želela sporočiti, da sta kongres vzela bolj na »izi«? Foto: GrupA Damska izmenjava mnenj Tretji kongres slovenskih občin ni bil namenjen samo županom in županjam, marveč tudi drugim vodilnim predstavnikom občin. Ob županu Bojanu Šrotu se je tako kot predstavnica celjske občine kongresa udeležila Breda Arnšek (desno), laško občino, gostiteljico kongresa, pa je ob županu Francu Zdolšku, zastopala tudi Tina Rosina, direktorica občinske uprave. Obe dami, ki sicer prihajata iz knežjega mesta, sta si gotovo imeli veliko za povedati, srečanje pa je bilo tudi dobra priložnost za izmenjavo izkušenj. Morda sta kakšno rekli tudi na temo organizacije kongresa: laška občina je bila doslej že dvakrat gostiteljica v Rimskih termah, morda pa bi prihodnje leto vodilne ljudi slovenskih občin lahko povabilo Celje, ki bi imelo gostom pokazati veliko zanimivega in tako bi se lahko na lastne oči prepričali, zakaj je knežje mesto prejelo naziv najlepše urejenega mesta v državi. Foto: GrupA Po »zeliščne besede« po teku Ker v njej še vedno veje športni duh, je po svoje logično, da je svojo stojnico na Konjiškem maratonu imela nekdanja košarkarica, zdaj uveljavljena kmetovalka Katja Temnik. Potem ko sta pretekli 5 kilometrov, sta ju na stojnici obiskali tudi naši novinarki Lea Komerički (spredaj) in Barbara Gradič Oset, ki je nedavno o Katjinem kmetovanju pripravila tudi reportažo za Novi tednik. V darilnem paketu, ki so ga prejeli tekači na Konjiškem maratonu, je bil tudi Katjin izdelek, zeliščna sol. Ran pri naših tekačicah ni bilo, sploh pa ne razloga, da bi nanje nanesli še kaj soli. Zato pa je bila za Leo in Barbaro dobrodošla kakšna Katjina spodbudna beseda po naporni športni aktivnosti. Športniki že vedo, kako to gre. Naš fotoreporter Andraž Purg - GrupA je bil kar malo začuden, ker se je tokrat znašel v vlogi fotografiranca, česar ni najbolj vajen. Foto: RG