PRIMORSKI DNEVNIK
N S K O PRI
ORJE
Leto 1. šter. 154 - Cena 3.- Mre
TRST, sobota 10. novembra, 1945
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni St. 1-L Tel, žt 93806,93807,93808. Rokopisi ae ne vračajo
Preprečimo novo gorje 1 Enakopravnost manjšin
v Jugoslaviji
Minister Veselinov o življenju in pravicah narodnih
manjšin v Vojvodini
Milanski republikanski dnevn-k ‘Italia del popolo» od 28. okt. t L Je priobčil članek pod naslovom ‘Nacionalistična infamnost* (L’in-femia nazionalista), ki je tako sodoben, da ne moremo molče preko ijega. Kar je v tem članku napisno, Je gola resnica. Ce bi jo mi Ugotovili, bi nam očitali prenapetost, pristranost in nepoznavanje Položaja.
Pisec članka ki govori Italijanom, Pa je Italijan iz mesta, ki se upra-v:čeno smatra za politično in go-'Podarsko središče Italije, in mu *aradi tega ne moremo odrekati Peslova poznavalca prilik in dogodkov italijanske dišave.
Po tem uvodu preidemo na čla-tek sam, ki ga bomo navajali me-•torna v dobesednem prevodu, ir.e-8toma v smiselnem izvlečku. Kurzivni tisk je tak tudi v originalu, Kmalu po tem, ko je zasedel ita-Janški prestol (po očetovem urno-tu leta 1800) Viktor Emanuel IIL Js tedanji republikanski poslanec v italijanskem parlamentu Giusti-Fortunato imel v okraju Lava-«110, nekje v Basilicatl, govor, »ki J® navdal srca s strahom in zaprepadenostjo in ki je zvene! kot ne, 'rečno prerokovanje in obupn° •borilo, naj bi Se Italija odvrnila “d nevarnih poti nacionalizma, na katera se je zdelo, da jo usmerja iovo kraljestvo.»
»Mi živimo — je bil dejal poslanec Fortunato — v čudni utvari. Mi ae nam, da gre vse zlo, zaradi '•tterega se pritožujemo, na rovaš Hgih ali slučaja, nikdar pa in najmanj na naš račun. Nam ?tojka jasnost razgleda, skoro °Wešk; občutek, tako nedovzetni «no proti trdim lekcijam sedanje & časa... Mi se ne poznamo in že 'Čavno stopamo po napačni poti.
Naša dolžnost je bila, utrditi si kosti, spremeniti svoje navade in kiti zadovoljni, da smo prva sila truge vrste. Toda v napuhu smo 1 vtepli v glavo, hoteti biti prva jberf prvimi. Nobena politika ni ni* koli bila bolj vihrava, bolj negoto-**, bolj nasprotujoča si od naše, % točki smo, kamor dospejo na-rodi pustolovščin. Osnova resnim t&rodom je, da morejo vsako poetično dejanje izmeriti z odgovar-Jsjočimi sredstvi, ki jih imajo na fazpolago. Urediti si državo v razmerju s silami dežele, kajti odnos jhed resnico in upom terja hude 8ptve.»
In potem ko označuje Fortunato Pet italijanske politike kot pot halucinacij in hiperbol, ki »o dovedle "♦ko daleč, da se zamenja nadu-bst vladnih poglavarjev z usodo '♦roda, pravi: »Dežela, ki Je rev-44 in necivilizirana, ne more biti 4e slavna, ne velika.*
Kaj je tedaj potrebno storiti? Na vprašanje odgovarja: «1. če Ita-'Ja^noče pasti prej ali slej tja, kjer le že bila, te se pravi biti muzej ^bietnostnih znamenitosti... se mo 84 vsa prenoviti v svojem moraU bistvu, odkritosrčno skesana •boje brezupne prevare, svojega ne-*°Pustnega ponosa, ki sta bila vir “•ek njenih težav in glavni, če že ?• edini vzrok šibkosti, ki jo ovire 4 dela nezadovoljno samo s seboj ‘b a vsem.
2. V prilikah, v katerih se Italija ™ letih zmede in nereda nahaja, ^•e zahtevati le od skromnosti, Previdnosti in dela pot k idealu.* Poznani milanski list «Corriere j^lla Sera* od 18. oktobra 1900 je svojem uvodnem članku povzel ♦lik del tega znamenitega govora
♦ takratni ravnatelj- Luigi Albertin (ki so ga pozneje fašisti predajali in po prvi svetovni vojni Prisilili, da jim. Je prodal svoj list >op. ured.) je izjavljal, da sprejela trdo, a pravično lekcijo Glu-^Ifta Fortunata.
..^ega članka in takih prilik ter "dl smo se nehote spomnili (pra-
* «e vedno uredništvo dnevnika tpltalia del Po polo*), ko smo brali %tiek B. Pallieri-Ja v milanskem ?fiaiokrščanskem listu «Popolo», ~terenm se zdi, da se opaža nov "l^t italijanskega nacionalizma bčejevega kova.*
Toda »LTtalia del Popolo* se ne frinja s »Popokam, ki misli ip ho-? označevati samo fašistično dobo nacionalistično v italijanskem "litičnem razvoju. Temu se milan-?o republikansko glasilo protivi. v°Je trditve izvaja takole:
I ♦2’lsit, ki so sledili s težkim srcem }pon(zant prilikam italijanske po-„ k® u najbolj žalostnem razdobiu
kralj niti italijanska vlada, se manj njihovi podrejeni organi niso nikdar izpolnili. Verolomnost je kralju in italijanskim fašističnim vladam prešla v kri, zato naši ljudje ne bodo nikdar več verjeli nobeni obljubi, ki bi prišla iz Rima. Dovolj je grenkih in bridkih izkušenj v tem pogledu. Op. ured.).
Laž in potvorjeni
najbolj žalostnem razdobju
e zgodovine, tiste namreč, ki
ue z zasedbo prestola po Vtk-
H?,.
y~ju Emanuelu III., vedo predobro, J* nacionalizma ni izumil M-usso-marveč je obstajal že pred ">n tri si je ue predapskega pu-^ovoa napravil samo svojo lut-? ter jo postavil ob bok kralju, is v svojem bistvu bil povsem ■ Udaren z vsemi krivioami in zlo-'l|H JaaidHčnega režima.
dokumenti
<iPredobro vemo, kako se je izvršil napad na Tripolis (1. 1911„ op. ured.), spominjamo se laži m potvorjenih dokumentov, ki so tvorih uvod v to akcijo in podlost nacionalizma, bogato plačanega od industrijcev, plutokratov, bankirjev, ki so se trudili samo, da | zagotovijo dobave, lahek zaslužek in nizkotne špekulacije. Spomnimo se visoke vojaške kaste, goreče podpirajoče nacionalističnega kralja, ki ji je obljubljal lahke vojne, nagla napredovanja, doddke plačam in zločinske korupcijske profite, BiH so še brezvestni 'zurnaUsti, vedno pripravljeni slaviti militaristične podvige, izmišljati si herojska dejanja in spodbujati domišljavost in napihnjenost visokega' častni* štva.
L, 1914. se je nacionalizem nahajal na strani osrednjih sli in njim je bilo srce kralja in višjih častnikov naše vojske, ki so bili prepričani o zmagi Nemčije ter so upali, da si bodo z njo delili sadove in lavorike. Ta isti savojski nacionalizem je l. 1918.-1919. zatajil narodnostno načelo v škodo Jugoslavije in zahteval, da bi se Dalmacija, poseljena 95% po Slovanih, anektirala Italiji. Nacionalisti in fašisti so se znašli soglasni v tem da prevarijo deželo... Nacionalisti in fašisti so razglašali, da je bila Italija izdana in varoma od svojih zaveznikov (Amerike, Anglije in Francije, op. ured.).
Imperij pajacev
V čemt Izdana in prevarana. Z uničenjem avstro-ogrskega oe-eardlva je Italija pobrala največje sadove skupne zmage, dočim pa je Francija imela še vedno ob svojem boku nedotaknjeno Nemčijo, katere vstajenje m revamžne vojne se je bilo bati.
Fašistična in nacionalistična laž je pridobila mnogo bedakov-. Mussolinijeva diktatura in zločinska nrav Viktorja Emanuela 3ta dalf nacionalizmu proeto polje za vsako pustolovščino, vsako blaznost, vsako prevaro in vsem ko-rupcijam. Italijanska kri se je prelivala v Abesiniji, v Španiji, v Oi-renajkš, v Libiji, v Tuniziji, v Rusiji, v Jugoslaviji: toda reke zlata, ugrabljenega zadnjim virom države, so polnile žepe nacionalistični lopovski, drhali, ki je tvorila častno stražo kralju in dučeju. In tako se je ustanovilo cesarstvo potujočih glumačev in pocestnih tatov ter smo terjali Tuniz, Korziko, Nizzo, Savo jo, Suez, izvršili burleskno aneksijo Slovenije z njeno prestolnico vred ter dali Savojcu hrvatsko krono.
Italija je utrpela pustošenja svoje moralne zavesti, na svojih hišah, na svoji imovini: vsa je brezmejno uničenje etičnih vrednot ljudi In blaga. Nikdar se ime Rima •» domovine ni izrekalo tako brezbožno. DomovinaT Katera domovkiat Morda savojska, omadeževana s toliko krvjo in krivicami, prizadeta po toliki podlosti in ruševinah t
Nacionalizmu Je treba
streti glavo
aslzem je bil predvsem posled* zločesti izraz tistega lopovske-nacionalizma, katerega največ-
| Eksponenta sta bila kralj in kra-Jj® MargherHa (mati kralja Vik-Emanuela III.; op. ured.) in i »ni finanoiatorji, veliki m ma-1 vt0vi )ta-’e države, ki je dovedel ,'lansko ovMzadjo do postavitve J8®! na Krušnem trgu v Tripoli-do pote planja narodnostnega . ^ ”?a na grških Egejskih otokih, , llujoč podpis admirala Viole, M 'ku imenu kralja — te od tedaj iJ1 »e je spoznalo, koliko vred-ima beseda Viktorja Emamue-— formalno obljubil Dode-C!|®*u avtonomijo. (Tu se nam (l JJ° v spomin tudi one obljube, je dal kralj naši deželi In to?1*1 ljudem v svojem kronskem ob otvoritvi italijanskega 1, jkrnenta po prvi svetovni vojni in v njegovem imenu že
I V-Se,»eral Petltl di Roreto, gu-®l' v Trstu. Teh obljub niti
In sedaj nam »Popolo* trobi, da bi zločinska imperialistična in nacionalistična politika zamogla zopet priti na površje, če bomo smatrali ono, kar nam bo odvzeto od mirovne pogodbe, za odvzeto samo z brutalnim nasiljem, izrabljajoč naš poraz. MisH li demokrščanski pisec ustrahovati s takimi perspektivami zaveznike t Nam pa se nasprotno zdi, da bi se, a ko bi vzeli za resno tako grožnjo, potrudili omrtvičiti gospodarsko življenje na najbolj oster način, da napravijo ne-Skoljiv vsak poskus nacionalističnega vstajenja,
Doba groženj in izsiljevanj je minila. Cas je pokore. Strta in lačna Italija je plačala in plačuje nepopisno tnfamnost nacionalističnega kralja. Kako se more pri tolikih solzah resno napovedovati novo nacionalistično okuženje?
Vsi vedč, kaj Je bil in kaj je nacionalizem. Zato mu moramo streti glavo povsod in v kakršnikoli obliki se znova pojavi.
In mislimo ter se nadejamo, da zavezniki po vsem tem, kar se Je v Evropi zgodilo, ne bodo dovolili reorganizlranja nacionalistične zle drhali, ki mora neizogibno dovesti do tega, da našo celino pustoši z ognjem in mečem.*
* • »
Do sem «L'Italia del Popolo* in mi po njej. Mi tej klinično točni ugotovitvi fašističnega in predfa-šističnega nacionalističnega pojava Italije nimamo dodati ničesar. Predobro ga poznamo, prebrldko se nam je zarezal v meso in zemljo. Na naši zemlji ga ne bomo dopustili, branili se bomo proti njemu s tisto etično upravičenostjo, ki nam jo daje skrb za našo pridobitve, naše domove, sinove in hčere ter za boljše in mirno življenje Evrope in ljudskih množic.	,
In Se smemo, o čemer sicer ne dvomimo, videti v sobotnih manifestacijah po tržaških ulicah onih prišlecev iz notranjosti Italija pred. hodne pojave obnovitve fašizma, opozarjamo vse. ki so za to odgovorni, na to našo trdno voljo in odločnost. S tem bomo prepcAčM mnogo gorja!
Beograd, 9. Tanjug. — Minister za kolonizacijo federalne vlade Srbije Veselinov, Je objavil članek o življenju in pravicah narodnih manjšin v Vojvodini.
V članku pravi med drugim: «Mždžarska mladina se uči v šolah v materinem jeziku. Tiska se številna literatura v jezikih narodnih manišin.
Madžari imajo tri popolne gimnazije in štiri nižje gimnazije v madžarskem jeziku. Slovaki, Ru-muni in Rutenci imajo prav tako svoje gimnazije. Rutenci so dobil: svojo prvo gimnazijo šele v d. f. Jugoslaviji, Madžari in Rumuni i-majo tudi učiteljišča, ostala narodnostne manjšine imajo posebne tečaje za učitelje. V vseh krajih, kjer bivajo narodne manjšine, so te dobile osnovne šole. V važnih krajih, kjer narodne manjšine niso številne, so na gimnazijah posebni razredi za manjšine.
V vseh organih narodne oblasti, od krajevnih odborov do narodne skupščine d. f. Jugoslavije so vse narodnosti Vojvodine enako zastopane.
Ob strani Srbov in Hrvatov imajo vse narodne manjšine svoje lastne kulturne organizacije. Vsaka narodna manjšina prireja sestanke v materinem jeziku. Ima atenske časopise, klube itd.*
Članek poudarja tudi, da se narodne manjšine odzivajo vsem svojim obveznostim državi in ju-
v vrstah Jugoslovanske armade. Veliko aktivnost razvijajo sedaj narodne manjšine pri obnovi dežele. V tovarnah v Subotici, Novem Sadu in Bečktreku so številni madžarski udarniki. Slovaki, Rutenci, Madžari in Rumuni se odlikujejo v poljskih delih. Madžari iz Novega Sada so se obvezali, da bodo na lastne stroške pozidali neko vas v Sremu. Madžari v Subotici so sledili temu zgledu in so enako obnovili porušeno vas v Sremu.
Narodne manjšine v Vojvodini razumejo, da jim Je vse njihove pravice dala ljudska oblast, nova d. f. Jugoslavija. Zaradi tega Iju bijo in imajo za svoje te oblasti in to deželo. Narodne manjšine vedo, da jim more samo tesno sodelovanje z jugoslovanskimi naredi, s Srbi in Hrvati v Vojvodini, kakor tudi energična borba proti vsem fašističnim in reakcionarnim elementom, zagotoviti boljšo bodočnost. Narodne manjšine vedo, da ne morejo iti po poti raznih Na-djov. Ivaijov in drugih izdajalcev, ki so bii v službi tuje reakcije. Prav tako so se Rumuni v Banatu morali boriti proti preostankom železne garde in drugim fašističnim agentom, ki so jih poskušali oddaljiti od ljudske fronte.
Članek ministra Veselinova zaključuje z besedami, da je ljudska fronta v Vojvodini postala mogočno gibanje, ker združuje vse narodne manjšine. Njena moč se bo
goslovanskim narodom. Številni si- pokazala popolnoma na bližnjih novi teh manjšin so padli v borbi j volitvah 11. novembra.
Jugoslavija bo v nedeljo volila
Zajamčeni ata naj večja svoboda in tajnost
V nedeljo, 11. novembra, bodo v Jugoslaviji volitve v ustavodajno skupščino, ki sestoji iz dveh do-mev: Zvezne skupščine in Skupščine narodov. Volitve v obe zbornici bodo istočasno in v istem prostoru. Zato bosta na vsakem volišču dve skupini skrinjic, prva za volitve v Zvezno skupščino, druga pa za volitve v Skupščino narodov. Vsaka skupina skrinjic bo na posebni mizi.
Po izvršenih formalnostih glede ugotovitve identitete in vpisa v vo-livni imenik izroči predsednik voli vnega odbora volivcu kroglico za volitve v Zvezno skupščino. Voli vec sprejme kroglico v dlan desne roke, roko stisne v pest in nato pristopi k mizi, kjer so skrinjice kandidatov za Zvezno skupščino in s tako stisnjeno pestjo seže v vsako skrinjico, tudi v skrinjico brez liste. Kroglico »pusti v tisto skrinjico, ki pripada kandidatu, kateremu namerava oddati vsoj glas. Na vsaki skrinjici bo pritrjena ti-skovlna z imenom kandidata, za katerega zbira glasove posamezna skrinjica.
Ko pobegne volivec roko iz poslednje skrinjice, pokaže pred vsemi, da ima prazni roki v znak, da je glasoval. Nato dobi od predsednika voiivnega odbora drugo kroglico za volitev v Skupščino narodov in- na zgoraj opisani način glasuje za to skupščino. Na mizi. kjer se voli v Slcu-ptčino narodov, bosta povsod dve skrinjici: prva je skrinjica, ki zbira glasove za federalno listo OF, druga pa je skrinjica brez liste. Ko volivec o-pravi tudi to glasovanje, spet pokaže roki v znak, da nima več kroglice in nato zapusti volišče.
Komentar francoskega lista
Dopisnik Tanjuga iz Pariza poroča: Ust »Front nationai* objavlja članek pod naslovom: »Jugoslavija bo v nedeljo volila*, v katerem piše:
»Obstojata dve Jugoslaviji: nova Titova, v kateri so partizani in ves narod združeni v veličastnem naporu za obnovo, in Jugoslavija kralja Petra, londonskih emigrantov, Mačka in ostalih specialistov za dvolično igro.
Veliki pomen teh volitev razlaga razne napade in manevre, ki teže po odlašanju ln ukinitvi volitev. Iz istega razloga »e bodo razne spletke nadaljevale tudi po volitvah, da bi se izmaličil njihov pravi »misel. Emigranti, ki se ne morejo pomiriti z dejstvom, da Je Tito osvobodil jugoslovansko ljudstvo od tisočletnega suženjstva raznih kast, so sprva širili govorice, da volitve ne bodo svobodne. Toda prvič je dobilo volilno pravico 8 milijonov volivcev. Odlični ameriški senator pa je po svojem obisku v Jugoslaviji dejal, da Je Jugoslavija žara* na poti demokracija
Kasneje ja bil izvršen poizkus, da bi ae izzvala vladna kriza. To je bil manever Subešiča, ki je stal z eno nogo poleg emigrantov
v Londonu, in ki je nenadno na predvečer volitev izstopil iz vlade. Toda vlada nadaljuje s svojim delom.
Zatorej se bodo volitve na vsak način izvedle. Vse, kar se ve o novi Jugoslaviji, vse, kar čujemo o teh ljudeh, običajDo mladih in vedno navdušenih, ki delajo v Jugoslaviji in tu pa tam slučajno pridejo skozi Pariz, dokazuje, da se bo izredno narodno navdušenje, ki vlada v Jugoslaviji, jasno izrazilo na volitvah.
Jugoslavija bo glasovala demokratično.
Toda pomenilo bi pozabiti nauk zgodovine, ko bi verjeli, da bodo stari vlastodršel, ki so jim bila ukinjena pooblastila, tako lahko zapustili borbo, V zvezi s tem bi bilo potrebno, da se v raznih uradnih krogih končno opusti vsaka politika pomoči tem mračnim manevrom, ki jih bodo jugoslovanski narodi v nedeljo obsodili.
Olanek zaključuje: »Jugoslavija bo v nedeljo volila. Volila bo jasno. Naša diplomacija bi morala končno razumeti, da se usoda narodov
ne kuje več v salonih z emigranti, ki jih je narod izgnal, temveč, da si narod sam kuje svojo usodo, njegov glas pa izražajo svobodno izvoljeni ljudski predstavniki.*
Člani angleškega parlamenta r Beograda
Beograd, 9. Tanjug. — Člani angleškega parlamenta ki so v teh dneh prispeli v našo državo, so obiskali včeraj predsednika začasne narodne skupščine Dr. Ivana Riba-ra. Pri sprejemu so bili prisotni podpredsedniki začasne narodne skupščine Moša Pljade in Marko Vujačič, ministri zvezne vlade Sre-ten Vujovič, Andrija Hebrang, Frane Frol, Dane Andrejev, Jaša Prodanovič, pomočnik ministra zunanjih zadev Vladimirja Velebita, predsednik narodne skupščine Srbije Siniša Stankovič in tajnik začasne narodne skupščine Mile Pe-runič. Predsednik začasne narodne skupščine Dr. Ivan Ribar je pozdravil člane angleškega parlamen. ta ter jim zaželel prijetno bivanje v Jugoslaviji, člani angleškega parlamenta so prebili kaki dve uri v razgovoru s predstavniki naših oblasti zanimajoč se za gospodarska, politična in socialna vprašanja naše države.
Zopet »pastirsko pismo*
Beograd, 9. Tanjug. — Pastirsko pismo nadškofa Joszefa Mindsen-tyja, ki je bilo 1. novembra prebrano v vseh madžarskih katoliških cerkvah, je izzvalo, kot poroča dopisnik Tanjuga iz Budimpešte, močno razburjenje v vrstah strank Ljudske fronte, posebno pa med katoliškimi verniki, ki so člani teh strank. Zastopniki stranke malih posestnikov, socialno-demokratime stranke, komunistične partije, ljudske kmečke stranke in madžarske radikalne stranke so imeli 2. novembra sestanek na predsedstvu vlade v prisotnosti predsednika vlade Bele Miklosa, na katerem so objavili naslednje v zvezi z napadi proti agrarni reformi, v »Pastirskem pismu*: »Pastirsko pismo podpira s svojim nepravičnim tolmačenjem napore protiljudske reakcije in ga je zato treba smatrati za odkrit napad proti demokraciji. Prav tako Pastirsko pismo posplošuje nekatere pojave, katere tudi mi obsojamo, o splošnih razmerah,
Po Molotovom govoru
Moskva, 9. — Napovedovalec radia Moške je prečrtal več komentarjev ameriških časopisov v zvezi z Molotovim govorom. Vsi komentarji so ugodni in poudarjajo odločnost ZSSR. za sodelovanje za ohranitev miru.
New York Times piše o Moloto-vem govoru, da govori ZSSR ob 28. obletnici svojega obstoja z ugledom svetovne velesile, ki si je pridobila eno od največjih zmag v zgodovini in istočasno z ugledom civilizirane države, ki ljubi mir in ki je vsa posvečena konstruktivnemu delu.
Aftlee odpotoval v ZDA
London, 9. (VZN). — Britanski ministrski predsednik Clement At-tlee je danes zvečer z londonskega letališča odpotoval z letalom v Združene države.
Z drugim letalom je tudi odpotoval sir John Anderson, predsednik britanskega odbora za atomsko e-nergijo.
Byrnesov odposlanec pojde v Moskvo
Washington, 9. (VZN). — Danes so javili, da je poseben odposlanec zunanjega ministra James F. Byr-nesa, Mark Ethridge, dobil dovoljenje sovjetske vlade da obišče Moskvo zaradi razgovorov s sovjetskimi oblastmi. Zunanji minister Byrnea je pojasnil, da bo verjetno Ethridge v kratkem odpotoval v Moskvo, kjer bo »poročil sovjetskim oblastem nadaljne podrobnosti o svojem poslanstvu in se razgovarjal o splošnam položaju na podlagi u-gotovitev med svojim bivanjem na Madžarskem. Po povratku iz Moskve — je dodal Byrnes — bo Ethridge lahko nadaljeval svoja proučevanja o stanju v Bolgariji in Rumuni ji.
Priestley-jeve izjave o SZ
Kopenhagen, 9. TASS — John Priestley, ki je iz Osla prispel v Kopenhagen, je opisal v razgovoru z zastopniki tiska vtise s svojega potovanja po SZ.
Priestley je omenil brzino obnovitvenih del v SZ la toplo govoril o uspehih sovjetskega leposlovja ln umetnosti.
Priestley je izjavil, da gleda sovjetska mladina z zaupanjem v bodočnost.
Kar »e tiče sovjetskega gledališča, je dejal, da smatra, da je rusko gledališče najbolse na svetu.
Konferenca za vojno oikodnfno
Pariz, 9. VZN — Včeraj se je začela v Parizu v Ltocemburški palači konferenca va vdjno odškodnino, ki se je udeležuje 17 držav Združenih narodov. Zahteve, ki so jih vložile razne države glede od-
Jagosiovanski volivci! Nala to vaša usoda je v vaših rokah. Pri volitvah okrepite našo narodno enotnost, ki je naše najmočnejše orožje tudi prf d svetom! Z glasovanjem za Ljudsko fronto Jugoslavije nam boste priborili svobodo. Kdor hi se vzdržal glasovanja ali vrgel kroglico v prazno, bi nas obsodil v ponovno trpljenje pod tnjim jarmom. Pričakujemo, da boste v polni meri izvršili svojo dolžnost proti nam, proti sebi in proti bodočim po-koiemjem!
Primorski Slovenci
Govor Kennetha Malihewsa po rad
London, 9. — Eno leto je minilo, oziroma eno leto in 2 meseca, odkar sem stanoval v leseni koči v gozdovih pri Cermošnjicah. Nemci so bili v Novem mestu in v drugih krajih, kjer bi ne smeli bitk Večkrat smo splezali na vrhove zadaj nad Novim mestom in gledali z daljnogledi na nemške bunkerje. Od takrat se je spremenilo celotno zemeljsko obličje. Prav tako smo tukaj z veseljem pozdravili jugoslovansko delegacijo, ki je prišla v London. Lepo je bilo videti toliko Slovencev med zastopniki, čeprav se mi zdi, da niso bili zadovoljni z rezultati konference petih zunanjih ministrov: nihče od nas ni bil zadovoljen, aii kljub vsemu so imeli priliko, da so se seznanili z angleškimi prijatelji in da so videli nekaj zanimivosti Anglije. U-pamo, da nas bo pršlo obiskat mnogo več Slovencev iz Jugoslavije, čeprav podoba Anglije ni bas najboljša v teh dneh. Ali videli bi tudi nekaj naših težav. Zmaga ni olajšala našega življenja, hrane Je še vedno malo in tisoči si skusajo najti stanovanja, delavci so trudni in nezadovoljni m stavke imamo na vseh koncih in krajih. Nemogoče bi bilo, da bi mogli Imeti popolnoma nov svet v 6 mesecih. Kakor veste, imamo od julija meseca novo vlado. Naš veliki voditelj v vojni Churchill je izgubil svoje mesto in prestopil v opozicijo. Ali, ne smete misliti, da si laburisti In konservativca mnogo nasprotujejo glede naših neposrednih političnih namenov. Prvič hočemo vsi, da Je kolikor mogoče veliko število naslh moli odpoklicanih jz vojske, da bodo mogli zidati hiše in izdelovati čevlje in obleko. Potem hočemo, da so naši čevlji, obleka in pohištvo tako dobri kot naša letala, deloma v naše lastno zadovoljstvo, deloma da jih izvažamo. Mislim, da naše zanimanje za zunanje zadeve tako veliko za časa vojne ni prav nič manjše. Mi bolj svobodno kritiziramo naše zaveznike, naše ljudstvo še vedno trdno veruje v sodelovanje z Ameriko in Rusijo in upa, da bomo imeli novo mednarodno oblast Združenih narodov dejansko In trdno postavljeno. Pred nekaj dnevi sem imel predavanje v neki dekliški šoli o Jugoslaviji. Mislil sem, da so bila dekleta premlada za politiko, pa sem jim pol ure govoril o slovenskih partizankah, ne-
kaj preprostih zgodb o njih. Ko sen. končal, je vstala 16 letna dekliču in m« vprašala, če vzamete v poštev različne narode v Jugoslaviji, kakšna oblika vlade mislite bi najboljše pristojala deželi? Neka druga pa me je vprašala, kakšna je po mojem mnenju najprimernejša rešitev za tržaško vprašanje. Iz tega sklepam, da jemlje naš novi roa zunanje zadeve zelo resno in lah ko mu zaupamo, da ne bo zanemar jal naših inozemskih prijateljev.
Novi zakoni v Alkani]
Tirana, 9. ATA — Nedavno j< predsedstvo protifašističnega »ve ta Albanije odobrilo zakon o po sebni podpori v znesku 2.272.00 albanskih frankov ministrstvu prosvete za otvoritev novih šol, kako; tudi za obnovitev onih, ki so bil poškodovane med vojno.
Predeedništvo protifašističneg-sveta je poleg tega odobrilo tud zakon, na podlagi katerega se u kinja »Ranco 4! Napoli* v Albe niji ter ustavlja njeno delovanje Na temelju tega zakona bodo Zt plenili dohroimetja državnih zave dov, zavodov, ki so bili stavljer pod kontrolo vlade, kakor tudi ra čuni italijanskih uradnikov v Al baniji, katerih imena so v spiski! te banke. Doljeni zneski bodo ylo ženi v državno albansko banko. Na podlagi istega zakona bode zaplenili vse premičnine in nepremičnine te banke.
Predsednistvo protifešietičneg; »veta je tudi sprejelo zakon o amnestiji. Na prestopke finančnega značaja se odredbe zakona o amnestiji ne nanašajo. . • ,»
Albanske kandidatne liste
Tirana, 9. ATA. — Kandidatne liste demokratične fronte za volitve v ustavodajno skupščino, ki so bile objavljene predvčerajšnjim v Korici, Valoni, Elbasanu in Skadru. je prebivalstvo sprejelo z velikim zadoščenjem, ker zelo dobro pozna te kandidate, ki so delali in živeh z njimi v času 5-letne narodno' o-svobodilne borbe.
Tl možje so oni, ki so vodili albansko ljudstvo za časa vojne in ki ga vodijo danes od uspeha do uspeha. Po objavi kandidatnih list je volilna kampanja zavzela še večji obseg.
ki se stalno izboljšujejo pa podaja Skodnine za škodo, ki so jo utrpe-lažno sliko in ne vpošteva naporov j ie med vojn0j bodc	predlo.
demokratičnih strank, katerim se je zahvaliti, da se stanje na Madžarskem izboljšuje. Iz nereda, katerega je povzročila vojna in fašistični zločinci, so demokratične stranke dvignile Madžarsko s polno pomočjo ustanov, katere Pastirsko pismo najbolj napada.*
Na koncu odgovora na to Pastirsko pismo ugotavljajo, da ne služi niti interesom dežele niti interesom katoliške cerkve.
Pattersonove izjave
Ameriški poslanik o ameriških odnosih do Jugoslavije
Beograd, 9. Tanjug — Ameriški veleposlanik Patterson je v spremstvu žene in hčerke ter mornariškega atašeja Friersoma ln tiskovnega atašeja Rlcea obiskal v Zagrebu predsednika narodnega sabora Hrvatske, Vladimirja Nazora.
V razgovoru je gospod Patterson izjavil, da čuti Amerika prijateljstvo do Jugoslavije in da zlasti občuduje junaška dela Jugoslovanskih narodov med osvobodilno vojno.
Izjavil je tudi, da občudujejo A-meričani maršala Tita, Veleposlanik »e je seznanil z jugoslovanskimi problemi že med prvo svetovno vojno, ko je kot član mirčv-ne konference obravnaval vprašanje Reke.
»Med dvema vojnama — je dejal veleposlanik Patterson — sem nadalje preučeval jugoslovansko vprašanje in moja želja je, da bi se jugoslovanskim narodom dobro godilo.* Nato je dejal, da Amerika nima namena, da bi se vmešavala v jugoslovanske notranje zadeve. Predsednik hrvatske narodne vlade Bakarič je podčrtal obstoj številnih težav, ki pa niso nepremostljive. Predsednik je zlasti poudaril, da je Jugoslaviji uspelo izogniti se lakoti za to zimo in da Je bilo to olajšano z veliko pomočjo, ki jo je v poslednjem času poslala UNRRA.
Veleposlanik Patterson- Je izrazil svoje navdušenje, ko je pričel govoriti o delu industrije na Hrvat-»kam in poudaril še enkrat, da čuti Amerika toplo prijateljstvo do Jugoslavije.
Ob odhodu iz Zagreba so spremljali veleposlanika Pattereona na
letališče predsednik narodne vlade Hrvatske Bakarič, notranji minister Vicko Krstulovlč, general Stanko Canič-Opačič in minister za mornarico Ulikše Stanger.
Angieikl veleposlanik pri THu
Beograd, 9. Tanjug. — Maršal Tito je 8. novembra t. 1. sprejel veleposlanika Velike Britanije g. Ral-fa S. C. Stevensona v prisotnosti pomočnika zunanjega ministra Vladimirja Velebita.
Primorske žene povabljene na Kongres t Pariz
Zveza antifašističnih i talija n*ko-slovenskih žena v Trstu je prejela vabilo pripravljalnega odbora za svetovni kongres antifašističnih žena v Parizu. Brzojavka Je prišla na naslov sekretarke AF2 za Trst tov. Loredane Burlini in se glasi: »Pričakujemo delegacijo Vaše organizacije na svetovni ženski kongres v Parizu 26. novembra. Pošljite takoj imena in naslove delegatk ter datum prihoda, da Vam preskrbimo francoske vizume.
Potom krajevnih organizacij AF2 Je bilo izvoljenih 10 delegatk ki bodo odšle na kongres.
Žalna svečanost na Pagu
SuSak, 9, Tanjug. — Prebivalstvo otoka Paga je priredilo žalno svečanost na prostoru ustaškega koncentracijskega taborišča »Slane*, ki je bilo eno izmed največjih ta-toriiKI v Hrvaškem Primorju in Dalmaciji. V tem taborišču Je bilo pobitih preko 13.000 ljudi samo v poletju 1941,
žili na prvi »eji.
Glavno vprašanje, o katerem bodo razpravljali na konferenci, je, kaj bo treba Nemčiji pustiti za njene lastne potrebe.
Rusko-francoski razgovori
London, 9. VZN. — Ravnatelj gospodarskega oddelka francoskega zunanjega ministrstva M. Martin bo odpotoval prihodnji teden v Moskvo, kjer bo razpravljal o francoski spomenici o Porurju in Porenju, ki so jo pretekli september že predložili svetu zunanjih ministrov v Londonu.
VVardove izjave
Caserta, 9. Reuter. — Generalni major Ward, načelnik štaba zavezniškega glavnega stana, Je izjavil danes, da je italijanska vlada zaprosila zaveznike za pomoč med volitvami, ki bodo najbrž še pred koncem aprila. Po tej zahtevi bodo še razpravljali preden bodo sprejeli odločitev. Dodal je tudi, da bodo britanske m ameriške zasedbene sile ostale v Julijski Benečiji, dokler celotno vprašanje tega spornega ozemlja ne bo dokončno urejeno.
Kongres Študentov
Praga, 9. Unipreas. — Kakor so izjaviH češki organizatorji svetovnega študentovskega kongresa, ki bo otvorjen 14. novembra v Pragi, bo nova mednarodna študentovska organizacija ustanovljena na desetdnevnem kongresu močnejša kot je bila njena predhodnica. Novo organizacijo pripravlja 1200 delega. tov iz 63 držav. Organizacija bo podobna sindikatom in bo imela nalogo braniti interese študentov.
Sklep španske vlade
Mexico City, 9. Ase. Press. — Emigrantska španska narodna
skupščina je »prejela sklep, da se bodo volitve v novi »Cortes* vršile 90 dni po povratku vlade v Spenijo. Izid glasovanja je bil 196- O, pri čemer so se Negrinovi socialisti vzdržali glasovanja.
Pomilostitev Solakoglnja
Atene, 9. Unipreas. — Smrtna kazen, izrečena nad generalom Georgiosom Sola koglu jem, prvim grškim ministrskim predsednikom
pod nemško okupacijo, je bila spre. menjena v dosmrtno ječo. Sodišče Je priporočilo pomilostitev.
Največja elektrarna na Balkana
Na mariborskem otoka na Dravi gradijo veliko električno centralo
Maribor, 9. — Na mariborskem otoku nastaja na Dravi največja vodna električna centrala na Balkanu, katera bo v polnem obratu dajala preko 54.000 kilovatov, njena lastna zmogljivost pa bo zna-eala okoli 300 milijonov kilovatnih ur. Centrala se gradi po novih načelih, ki so bila uporabljena tudi na novih velikih centralah v Sovjetski zvezi. Novo načelo gradnje obeta ja v tem. da se grad; v treh obratnih jamah. Prednost nov« gradnje je v tem, da je prvi del centrale ena turbina z generatorjem lahko ie v obratu, medtem ko se ostali še gradita. Poleg tega ni potrebno zajeziti vse struge, temveč samo del, v katerem se gradi. Sedaj sta v delu dve obratni jami.
Nov način gradnje predstavlja tudi vgraditev turbin v same zajezne stebre, kar občutno zmanjša uporabo gradbenega materiala m skrajša gradbeno dolžino. Pripravljalna dela, zajezitvene naprave in ostala postranska dela so tako velika, da znašajo stroški gradnje zadnje polovice stroškov za vso centralo.
Poleg centrale na desnem bregu Drava je velika gramozna jama, ki krije potrebo za vse potrebe gradnje. Gramoz se s cementom meša v beton v veliki avtomatični mešalni«, ki naenkrat lahko izdela 3000 litrov betona. Beton se na me-sto, kjer se potrebuje, črpa po ceveh, s čemer odpade prevoz, oziroma prenos betona, kar bi zaposlilo mnogo več delovnih moči. Ko bo centrala popolnoma zgrajena, bo priključena na daljnovode v ostali Sloveniji. Porast in zmogljivost naše industrije je odvisna od zadostne količine električne energije, zato je gradnja te elektrarne ogromne važnosti za vse naše narodno gospodaretvo.
Glavna težava, s katero se mora vodstvo gradnje boriti, je pomanjkanje delovnih moči. Ob normalnem delu bi bilo zaposlenih 600 do 800 delavoev, Id M se menjavali v trdi 8-urnih dnevnih posadih. Sedaj p* dela na zgradbi vsega 150 delavcev, Id pri vsej požrtvovalnosti m zavesti svoje odgovornosti ne morejo doseči normalnega potok*-.graditve. Gradnjo in vso organizacijo dela je prevzelo državno
gradbeno podjetje »Gradis*. Druga velika električna centrala se gradi v Dravogradu, kjer se dela ha dokončni izgradnji s pospešenim tempom nadaljujejo. Vsa naprava za-jezuje Dravo v širini 144 m in obsega tri velike turbine z generatorji, ki bodo dajali vsak pe'10.900 kilovatov. Zgradba je bila ob bombardiranju tik pred koncem vojne zelo poškodovana. Vendar so delavci in tehnično vodstvo zastavili vse sile in z udarniškim delom' dosegli velike uspehe. Prva turbina bo predvidoma stekla v 14 dneh in bo proizvajala 8.000 kilovatov. Elektrarne je po daljnovodu povezana z omrežjem vse Slovenije in predstavlja dragoceno dopolnitev sisteme naše proizvodnje električne -e-nergije.
Viadukt v Doliču
Celje, 9. — Veljki viadukt na progi Ceije-Dravograd pri Doliču bo v najkrajšem času izročen prometu. Viadukt je bil porušen med vojno in je bil v porušenem stanju glavna ovira za obRovo neprekinjenega prometa na tej progi. Dolg je preko 60 metrov in visok 18 mc-trov. Na novo so bili zgrajeni trije veliki nosilni stebri, od katerih tehta vsak preko 570 ton in znaša njih prostornina 730 kub. metrov. Za dela je bilo porabljenega 870 kub. metrov gramoza in 150 ton cementa. Pri gradnji je zaposlenih okoli 100 delavcev,
Z vzpostavitvijo neprekinjenega prometa na tej progi bo zelo olajšan tovorni promet proti Dravogradu. ki se je sedaj moral vršiti po velikem ovinku Celje-Pragersko-Maribor-Dravograd,
Švedska pomoč VarSavi
London, 9. Ass. Press. — Kakor je sporočil varšavski radio, bo v petek švedska pomoč Varšavi obsegala popolno opremo za 'dve bolnišnici, od katerih bo imela vsaka 400 postelj. Poleg teg* bo švedska opremila otroški sanatorij v Ot-wocku pri Varšavi, Stockholm bo pa poslal 200.000 kron za pomdč Varšavi ter 200.000 za otroke poljske preatolice.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 1 —
10. novembra 1945-
„N0T RESIDE
Na občinskem uradu ta iadajanje | pod tujim jarmom, bili od tukaj novih osebnih izkaznic se očitno izgnani od fašističnih oblasti, kon-
ttadaljuje zapostavljanje Slovencev, finirani, internirani ah pa sa časa
M se oelo x dneva v dan veča. Slovencem, ki so tukaj rojeni in tukaj Ovija, vsiljujejo vsakovrstne izkaznice, samo Izkaznice št. 1 ne, hi jim pripadajo. Kdo dobi iskaz-nioo sltaUau-not resident*, kdo sJugosUsv-nod resident*, kdo samo potrdilo, da se ja prijavil uradu. Prave izkaznice pa, ki potrjuje dotočnemu, da biva na tem ozemlju, dobijo is redki Slovenci, in Če ti po dolgem prerekanju ter z Intervencijo zavezniškega oficirja. In to niso le redki primeri. To se dogaja vsak dan. Navedli bomo le nehaj primerov: Osebi doma iz Podrage (Vipava), ki to dolcaže s to-zadevnimi dokumenti ter izjavlja, da je slovenske narodnosti, izda uradnik izkaznico rjugoslav-not rezident* ter zatrjuje, da ta izkaznica itak nima velike vrednosti, ker bodo v kratkem za prebivalce Julijske krajine izdali druge izkaznice. Drug značilen primer, je primer neke osebe, ki je rojena in biva stalno V Trstu im je predložila staro triaiko izkaznico iz leta 1943 ti» svoj rojstni list. Tej so uradniki izdali legitimacijo rjugoslav-uot residant». Bele, ko se je pritožila pri zavezniškem ojicirju, ki je stvar osebno pregledal in končno ugotovil, da ji gre izkaznica št. 1, se jo ji izdali. Tovarišu, rojenemu v Mirnu, kjer stalno prebiva in ki je pripomnil, da je za (asa narodno osvobodilne borbe bil pri pra-tizanih, so izdali izkaznico rjugo-siau-not rezident*.
Mnogo je takih primerov, da so uradniki kar čez noč napravili iz primorskih Slovencev jugoslovanske državljane, ki nimajo stalnega bivališča na tem ozemlju.
Imamo pa le primer, ki je še bolj kričeč od navedenih. Žrtve takega primera so postali številni Slovenci, te jih označujejo z «Italian-not rezident*, čeravno dokažejo a potrebnimi dokumenti, da so rojeni tu in da tu žitnjo. Ravno tako se dogaja tudi v Gorim,
Ne bomo se spuščali v razpravljanje odredbe ZVU it. 14, o kateri smo v tem smislu že govorili v nalom, časopisju (glej) Primorski dne. Unifc St. 141, z dne 87. oktobra t. I. in št. 143 z dne 31. oktobra t. ZJ.
Sname nam je, da so zavezniške o-blasti odredile, da, se Zidom, ki so biU izgnani iz teh krajev od strani nacističnih in fašističnih oblasti, pa četudi so bivali po pet ali več let drugod, izdajo izkaznice St, 1. 8 tem nočemo trditi, da Zid jo nimajo pravice ib teh izkaznic. Hočemo samo to, da se is to ta ko ravna tudi * Slovenci, ki so IS let ječali
narodno osvobodilne borbe pri par. tizanih. Zato se vprašamo: Kdo ima pravioo do izkaznice it. J. Po odredbi it. 14 imajo to pravioo wi oni, ki so bivali pred 1. majem na ozemlju Julijske krajine to je vsi prebivalci od 18 leta starosti, ne glede na slo-vensko ali italijansko narod-noat ki nima nič opraviti 8 državljanstvom. To vprašanje nas zanima zlasti zaradi tega, ker na uradu sa izdajanje osebnih izkaznic skušajo vso,k: ga tržaškega tn primorskega Slovenca prikazati kot Jugoslovana ali Italijana, ki ne biva sta'no na tem teritoriju, torej kot tujca. Zakaj vse tol Morda hočejo gospodje uradniki nadaljevati z zapostavi jan jeni in raanaro-dovanjem slovenskega naroda, hi
ga je fašizem pričel pred 80 letif Hočejo morda prikazati, da smo tujoi na tem ozemtjul Toda če nameravajo to, jim povemo, da se varajo. Mislimo pa, da hočejo s tem prikazati, da žive na tem ozemlju samo Italijani. Co smo Slovenci v Julijski kraji/ni izdržadi najhujše potujčevanje tS letnega fašističnega režima, če smo se borili v toku narodno osvobodilne borbe proti nacifašistom in si v tej borbi priborili narodne pravice, ki so nam bile s silo odvzete, ne moremo danes dopustiti, da se po iniciativi neodgovornih elementov nadaljuje s tako gnusnim «uradnim» odpravljanjem slovenskega življa iz na-le dežele.
Torej ne zahtevamo drugega kot, to, da se nam priznajo naše narod nostne pravice kot Slovencem, ki s?no tukaj rojeni in tukaj živimo.
AH mora bili ,,MIIiiary properiy“ ?
Ko je pred 33 leti italijanski imperializem nasilno priključil slovensko Primorje, so Slovenci v Gorici prav kmalu bili oropani vseh svojih kulturnih in prosvetnih u-stanov. Slovenska beseda, pesem, igra itd. je bila zatrta. Ni bilo na Goriškem društva ali prostora, kjer bi se Slovenci združevali in pomenili v svojem jeziku. Ko je Jugoslovanska armada osvobodila Gorico, jo je ljudstvo z velikim veseljem sprejelo, ker je vedelo, da bo nastopil nov čas In da se bo neovirano obnovila slovenska igra, kultura, itd. In res, Jugoslovanska armada je dala Goričanom na razpolago bivši fašistični dom, ki ga je ljudstvo pre-imenovalo v /Ljudski dom*. Ljudski dom je postal središče vsega kulturnega življenja Slovencev na Goriškem. Ustanovile so se razne sekcije, kot ca pr. dramska sekcija, pevski zbori itd., ki ljudstvo združujejo in vzgajajo. Uspehi kulturnega dela so se pokazali že v prvih tedndh po osvoboditvi, kot na pr. drama «Jakob Ruda*, ki je otvorila dramatsko sezono za 'eto 1945-46. Rasen tega se v dvorani Ljudskega doma redna zbira mladina, pionirji in vsa kulturno-prosvetna društva za Goriško o-krožje. Med drugim je dvorana na razpolago za vse antifašistične organizacije ce glede na vero in narodnost in je stalno zasedena po eni ali drugi kulturni organizaciji, ker je Ljudski dom edini v gori-škcm okrožju, ki ga do danes še ni zasedla zavezniSka vojska. Presenetilo r,as je, ko smo pred dnevi zagledali na vhodu v dvorano lepak <;Military property», kar
Naloge gozdarske organizacije
Kljub razmeroma mali površini 1 likor gre za privatne gozdove — gozdov, ki jo imamo v goričkem zadovoljiv.
okrožju, bi bilo napačno, če bi vpra- Zelo težko je ubraniti občinske šanju gozdarstva posvečali malo j gozdove. Pretežni del teh je v Bov-
pažnjev Važnost gozdov namreč ne raste s množino gozdov, temveč o-bratno; tam kjer Jih je malo, je njihova važnost in vrednost toliko večja in toliko več paSinje moramo posvetiti njih zaščiti in ohranitvi.
Tudi če bi se prilike po končani vojni takoj normalizirale, torej če ne bi bilo ta nesrečne demarkacijske črte, bi morali posvetiti mnogo truda, da ohranimo sedanje gozdove, da jih postopoma popravimo in da istočasno pogozdimo vse ogromna površine, ki so sedaj gole. V sedanjih prilikah je pa zaradi pomanjkanja lesa v tej coni izredno težka naloga, kljub temu pa moramo posvetiti ohranitvi gozdov vso pefaje.
Po uveljavljenju znanega odloka št, 11 zavezniške vojaške uprave Je delovanje na polju gozdarstva selo otežkočeno. ZVU namerava namesto fašistične gozdne milice o-snovati svojo gozdarsko organiza-oijo, ki bi — kot poprej gozdna milica —■ posvetila največ pažnje neusmiljenemu izsekavanju zlasti privatnih in občinskih gozdov. Naloga okrc&nega In okrajnih odsekov sa gozdarstvo pri NOO je preprečiti te nakane. Uspeh je — v ko-
škem okraju, kjer so tudi precej dobro ohranjeni. Te gozdove namerava ZVU preko postavljenih občinskih odborov tako svojevoljno izkoristiti, kakor so jih prej izkoriščali fašistični «podestati». Da se to prepreči, bodo v prizadetih krajih osnovane gozdne zadruge upravičenih posestnikov, ki bodo kot lastniki vzeli upravo teh gozdov v svoje roke. Prva taksna zadruga v Bovcu je že osnovana.
V kolikor je mogooe, se posveča pažnja tudi pogozdovanju, zlasti pogozdovanju Krasa. Na vaških zborih ljudstvu pojasnjujejo važnost pogozdovanja in uspeh ni izostal. V tem mesecu bo več vasi na Krasu začelo s pogozdovanjem svojih pustih, kamenitlb zemljišč. Treba bo pa seveda pogozditi tudi vrzeli v obstoječih kiaških nasadih, vrzeli ki so nastale zaradi okupatorjevega požiganja in sekanja za utrdbe. Za vse to bo pa zmanjkalo gozdnih sadik, kajti proizvodnja drevesnic je v vojnem času popolnoma zaostala, razen tega je pa od 4 drž. drevesnic največja v Pev-mi zopet v rokah bivših gozdnih miličnikov.
Potrebni so torej hitri ukrepi za podporo ljudski iniciativi!
pomeni /vojaška last*. Slovenska kulturna in prosvetna društva so pri merodajnih zavezniških oblasteh podvzela potrebne korake, da se dvorana Ljudskega doma ne rekvirira kot edina dvorana, ki služi slovenskemu življu za kulturno delo in prosveto našega slovenskega ljudstva, Prepričani »mo, da bo zavezniška vojaška uprava u-poštevala pravico po kulturnem in nacionalnem razvoju našega ljudstva, ki je bilo na tem polju toliko let zatirano.
Zopet opros^tev
Pred izrednim sodiščem se je moral zagovarjati Ernest, Cennl, policijski agent iz via Cologna. Obtožiti so ga da se je udeležil /ras-trelamentov* po mestu in da je 25. aprila 1945 ob priliki obore lenega spopada s partizani s streljanjem težko ranil partizana. Nadalje, da je po 8. septembru prijavil nemški policiji nekega Šarabona, ki so ga nato internirali. Sodišče ga je oprostilo zaradi po-manjkanja dokazov. Predsednik sodišča Thermes, tožilec Pincherle, branilec Bologna.
Dom za vojne sirote
V St. Petru na Krasu pričakujemo male vojne sirote. 7. t. m. bo prostorna, moderna vila kneza Windi3ch-Graetza sprejela 139 osirotelih otrok. Ta novi deški dom bo nosil ime našega narodnega heroja Tomažiča. Tu bodo našli otroci zavet'šče, in ljubeča, skrbna srca jih bodo vzgajala z vso požrtvovalno ljubeznijo. Zene, mlaaenke in pionirji iz St Petra in okolice so udarniško na delu, da pripravijo sirotam padlih borcev prijetno bivališč. Čistijo prostore, dekleta in 'cene šivajo, na obšk-nem vrtu krog vile snažijo med veselim čebljanjem
Iz tržaškega življenja
Osebne izkaznice
Urad za posebne osebne izkaznice s sedežem v ulici S. Carlo 2 javlja, da se pričnejo v ponedeljek 12. t. m. izdajati izkaznice osebam s priimkom z začetnico H-I-L in da se bo nadaljevalo a izdajanjem izkaznic za priimke z začetnico G.
V uradu v telovadnici v ulici della Valle se pričnejo izdajati izkaznice za priimke z začetnico M,
UNRRA za Jugoslavijo
Predvčerajšnjim ao prispele v tržaško luko tri ladje s tovorom UNRRA-e za Jugoslavijo. Ladja «Zaan* nosi 450 ton mazila; ladja /Marija Pekinovič* nosi 7000 ton žita, 40 kamionov in 258 rezervnih avtomobilskih delov. Ladja «Pai-na Wicgate» nosi sardine, aroiko-vo olje, karbid, vojaške čevlje, sanitetni material, mleko v prahu, milo, rabljene in nove obleke in traktorje.
Dviganje jugoslovanskih ladij
Jugoslovanska ladja «Ugljen», ki jo popravljajo v ladjedelnicah Sv. Roka, je bila ponovno spuščena v vodo, ker podjetje potrebuje splo-višše sa popravilo druge ladje. 10 dni kasneje se bo spet nadaljevalo delo na drugem splovisču. Tedaj bodo pričeli delati tudi na jugoslovanski ladji Triglav.
Cez 10 dni bodo tudi izvlekli ca površino potopljeno jugoslovansko ladjo cSušak*. Z delo t so nekoliko zakasnili, ker so bili prazniki in nekaj dni tudi močna burja.
Tat vi zopet na Opčinah
Predvčerajšnjim ob 18. uri, je bila telefonsko klicana na Opčine skupina pokretnih policistov da vlovi tatove, ki so ravno takrat ropali v ulici Konkonelj. Toda, kakor že pred tednom dni, je policija prišla na mesto, ko so močni obiskovalci* že ušli. V ulici Konkonelj, kjer so hiše precej na samem, so policaji ugotovili, da je bila oropana tovarišica Sosič Roza iz Opčin. Ko je bila na obisku pri sosedi Milkovič Frančišk', so se prikradli v njeno hišo tatovi in ji odnesli nekaj jestvin. Nekaj tatov se je pojavilo tudi pri hiši Milkovič, toda tatvina jim ni uspela.
Naseljenci tega dela Opčin so reveži, ki Jim je bombardiranje porušilo domove. Ker so jih stalni o-biski tatov prestrašili — prejšnji teden so učitelju Maliču iz Trsta ukradli radio — so prosili KNOO za Opčine, jim preskrbi dtuga stanovanja, KNOO je uslišal prošnjo in jih bo v kratkem namestil v središču vasi.
Predrzn1 tatovi
Snoči po 8 uri so trije neznanci pozvonili na stanovanju predsednika Mestr.ega sveta dr. Pogassija. Ker j« bil dr. Fogassi odsoten — udeležil se je ravno seje Mešlnega sveta — je bila na stanovanju sama njegova mat Neznanci so se najprej hlinili, da iščejo neke informacije, ko pa so ugotovili, da je starka sama doma, so vdrli v stanovanje in jo pri tem sunili, da je padla, ter ji nato zamašili usta.
mali pionirji, po hišah izdelujejo Kljub prizadevanju, da bi jo zadr-mehke copate in vsa šolska mla-1 šali negibno, je hrabra starka uspe-dina se pripravlja na to da priredi: I®- * tepetanjem z nogami prikli-tem sirotam lep prisrčen sprejem v novem domu.
Pred nekaj dnevi se je osnoval v St. Petru Skrbstveni svet, sestavljen iz najbolj požrtvovalnih in zmožnih tovarišev in tovarišic, ki bodo dejansko skrbeli za otvoritev in izpopolnitev Tomažičevega doma in v vsakem o»:*u upravi v pomoč in sodelovanje.
Padli pri Izvrievanju dolžnost«
Predvčerajšnjim zvečer je umrl v bolnici tovariš Domenico Miloš, ki je bil težko ranjen pri odstranjevanju min v Kalonkovcu. Zdravniki so ga hoteli rešiti s tem, da so mu odrezali nogo, toda njihov poseg ni zalegel. Pri isti nesreči sta padla na mestu tudi odstranjevalca min tovariša Marino Stella, bivši partizan, in Zulla Silvio, Tretji, Arturo Mreula, pa je hil ranjen in bo v nekaj tednih ozdravel.
Včeraj ob 10. url pa je bil svečan pogreb teh treh mladih junakov. ki »o dali svoja življenja v splošno korist.
cati sorodnike iz spodnjega nadstropja, nakar so rokovnjači pobegnili. S seboj so odnesli samo 3500 lir, ki so Jih v naglici pobrali iz ženske torbice na bližnji mizi v stanovanju advokata Pogassija. Dogodek bodo prijavili policiji.
A; bo noč il tramvajski pr* met
Zvedeli smo, da mislijo podaljšati tramvajski promet do polnoči. Predvideva pa se, da bo rešitev vprašanja težka, kajti že 45 tramvajskih motornih vozov zaradi pomanjkanja materiala in rezervnih delov ne vozi. Da bi se vsaj nekoliko olajšal težki položaj, bo v času operno sezone na razpolago heet vozov, ki bodo po končanih predstavah vozili v razne smeri.
Presveta« društvo „Slavko Škamperle"
Danes ob 20. uri je v veliki dvorani Narodnega doma Gregorčičeva proslava. Predava tov. prof. Koso vel. Sodelujeta društveni dramski in pevski odsek. Vabljeni vsi.
Gledališče Verdi
Nocoj ob 20. uri «Madama But-terfly». Abonma red A.
Jutri v nedeljo ob 16. uri «To-sca». Abonma red C. Predstava bo končala pred 19. uro, tako da bodo gledalci, ki pridejo iz Tržiča lahko pravočasno odpotovali.
Pismi ameriških Slovencev
Te dni sta prišli po Kačni poti Jz Argentinije dve pismi, naslovljeni na predsednika okrajnega NOO za Kobariško.
Prvo pismo z dne L septembra 1945. piše predsednik uComito-ja pro Veneoia Julia Jugoeslava v Ar-gentiniji in v njem pravi med drugim;
-V pomoč Jugoslaviji zbiramo na razne načine vsakovrstno blago im denar in v ta namen prirejamo tudi kulturne prireditve. Lansko leto smo priredili tu v Buenos Airesu dobro uspelo prireditev-proslavo stoletnice rojstva Simona Gregorčiča. Ponatisnili smo tudi njegove poezije, čisti dobiček te proslave bo šel za popravo spomenika tn spominske plošče na grobu S. Gregorčiča. Za priključitev Primorja k novi demokraS:ič ni Jugoslaviji smo nabrali tu nad 10.000 podpisov, ki jih bomo poslali na mirovno konferenco. Brzojavke pošljemo tudi v Beograd, Moskvo in London.»
Drugo pismo pa piše G. Šuštaršič, ki je bil v letošnjem poletju za osebnega tolmača pri g. guvernerju ZVU v Kobat iškem okraju, prav takrat namreč, ko so v Breginj-skem kotu fašistični elementi hoteli strmoglaviti našo ljudsko oblast in si postaviti svoje fašistične iupane. V svojem pismu prav! G. Šušteršič dobesedno tole;
zMogoče ste mo be vsi pozabili? Jaz sem bil v Kobaridu za tolmača pri okrajnem guvernerju ZVU, danes pa se nahajam doma v Ameriki. Rad bi vedel kakšne so razmere v Slovenskem Primorju, zlasti pa še v Breginju in Borjani. Prosim, da me o tem obvestite. Pozdrave G?. Šušteršič.*
Ti pismi iskrenih ameriških prijateljev naj bodo v vzpodbudo vsem, ki verujejo v našo dokončno zmago in se zavedajo, da se za nase pravične zahteve zavzema vas resnično demokratični svet. Drugim pa naj bodo v svarilo, da se glas o njihovem podlem delovanju v škodo lastnemu narodu raznaša po vsem svetu.
OO8POPAR8KI NASVETI s
iazimljenje	ceb
Ako prezimimo na težjem, sta- ■ delom razlezle po praznem medl-rem satju, zvišamo skupno težo za 1 šču. Dokler ne nastopi občutnejši
Težka nssreča url Fe^nefčn
V sredo zvečer je po sežanski cesti vozil z normalno brzino majhen tovorni avto s siglo FM. Na mestu pri Fercetiču, kjer se cesta dviga nad železniško progo Trst-Postojna, je avto zaradi slabega stanja mostu in zaradi napačnega manevra vozača, zletel z višine kakih 30 metrov na progo, kjer se je razbil. Od šestih potnikov, ki so bili v avtu, sta vozač Valeriano Fossa in Alberto Susan, oba iz Reke, kmalu umrla v vojaški bolnici v Sežani zaradi prcteZkih ran.
Ostale štiri potnike pa so zavezniki pripeljali v Trst, kjer so jim nudili vso možno pomoč zdravniki prve kirurgiftne sekcije. Toda gospa Elina Chiola iz Reke je vse ! smo panj temeljito csnalali, ne počno ponoči pod'.eg’a teškim ra- ; krijemo matične rešetke popolnc-
kg, kar velja tudi za panje na 10 satov. Po tehtanju polagamo satje v istem redu v panj in pazimo; kakšen bolj prazen sat premaknemo ob stran in ga nadomestimo s primerno težkim. Paziti moramo, da je medena zaloga lepo spojena, ker presledek s prelahkim, ali praznim satom je zelo nevaren. Ako zaloti družino oster mraz ob praznem ea-tu, ga ne more prenesti 4n, umre za lakoto, čeprav je onkraj prazne pregrajc še obilna medena zaloga. Nepoučeni se v takih primerih tolažijo, češ družina je umrla zaradi mraza, saj je pustila še 6 kg neporabljenega medu. Ce bi bilo temu tako, potem bi ne smelo ostati v severnejših predelih naše zemlje, kjer vladajo nizke temperature do minus 50 stopinj C., še zdavnaj nobene čebelne družine več. Pomnimo: Na primernem medu pravilno zazimljeni in odeti družini ne more še tako hud mraz do živega. Vsaka družina, katera nam sredi zime umre, poudarjam, ob dobrem medu in dovoljni zalogi, je 5rtev površnega zazimljenja. Nič ni čudnega, ako veliki čebelarji ne zaupajo tega posla še tako Izkušenim čebelarskim pomočnikom ter si končno revizijo prldrže le sebi.
Ali naj ob zazimljenju izvajamo kakšno združevanje? Vsi taki posli se morajo izvršiti še tik pred pričetkom jesenske paše. Ravno tako ne uganjajmo prevelikih umetnij pri raznih prelegancih, ker niso redki slučaji matične oplemenitve v oktobru. Le panj, ki kaže absolutne znake brez matične sti ali troto-vostl, združimo pri zazimljevanju s kako šibkejšo družino, da jo s tem ojačTmo.
Mnogi čebelarji, posebno v Beli Krajini na Dolenjskem, puste v ne-locenem medišču, čez zimo prazno satovje z izgovorom, da tako satje dobro ohranijo, ker nimajo zato potrebnih omar. Kdor si prične u-stvarjati moderno čebelarstvo, mora takoj ob pričetku vnesti postavko za dobro omaro za satje. Prav zaradi te pomanjkljivosti izgubimo v Sloveniji mnogo dragocenega satja, katerega vešče, razmetanega po vseh mogočih kotih uničijo. Satje spada od zazimljenja, ali predstavljanja spomladi, v dobro omaro, kjer se od časa do casa žveplja.
Preden družino postavimo s tehtnice zopet v panj, ga osnažimo vseh prlzidkovin mostičkov na dnu, iz-
mraz, čebel sploh ne odevamo ali zapazimo, ker ravno jesensko ohlajevanje, čebele polagoma veže v strnjeno gnezdo. Zrelo zožimo na 4-5 ero, da. se družina lažje brani nadležnih roparic.
Mnogi čebelarji grešijo s tem, da imajo z zazimovanjem silo in so ga lotjo ob toplem, sončnem vremenu, ko čebele še stikajo okrog. Delo opravljajo kar v odprtem čebelnjaku, šarijo z medenim satovjem in s tem dajejo pobudo vsiljivim domačim in tujim roparicam, da pričnejo s svojim zločinskim poslom. Razkopana in vznemirjena družina na tehtnici tudi nekaj časa v panju ne nudi vsiljivim taticam prave obrambe. S takim početjem si nakopljemo takšen rop, ki se ga ne ubranimo tako zlepa, ampak se otepamo z njim še dolgo v zimo. Kakor že prej omenjeno, pričnemo z zazimovanjem v drugi polovici oktobra v južnem, deževnem vremenu, ko čebele ne izletavajo, a nam tudi na tleh ne otrpnejo.
Faženje panjev
Prezgodaj zapašena družina se ne počuti dobro; predolgo je razlezena po satovju. Ko stojimo tik pred ostrejšim mrazom, pripravimo potrebne odeje, pokrijemo na-lahko, prej puščeno mrežo nad matično rešetko in pričnemo prav previdno, z odevanjem ter pri tem ne razburjamo družine. Najcenejše o-deje so ržene slamice, katere »i spreten čebelar sam izgotovi. V me-dišče, med matično rešetko, položimo krajše, a zadaj potisnemo skozi odprtino panja daljše. Ko smo to storili, smo zaključili čebelarsko leto. Na vratca panja pritrdimo še beletnico za naslednje leto. Kdor nima alamnic, si lahko pomaga z odejami iz časopisnega papirja, ki čebele prav dobro ščitijo pred mrazom. Za odeje enega panja porabimo približno pol, do 3/4 lig sešitega, ali spojenega časop’snega papirja. Najidealnejša, a žal najdražja odeja, je iz 1 cm debelega, iz volne tolčenega sukna (filca), ki pokrije matično rešetko in plodišč-no okence obenem. Ko nastavimo, ali prestavimo panj, jo obesimo na prečno palico kot zaveso preko obeh okenc, da nam služi kot pokončna slamnica. Prednost teh odej je v tem, da so tople, zavzemajo v omari malo prostora in je ravnanje z
njimi skoraj neališno. Teiko je P® priti do njih, kor so precej drage* Da nam ne zaide skozi žrela v panje rovka pazimo, da ne bodo žrela višja od 8 mm.
Zimska zaloga in pitanje
Čebelar, čigar čebele nimajo dovolj ne zimske zaloge, ali imajo v severnejšem pasu pretežno nevarno mano, mora zalogo dopolniti, odnosno neko količino hojevca odvzeč in ga nadomestiti s sladkorjem. T° se zgodi tekom oktobra ob takem vremenu kot smo prej omenili. T" nam je zopet točna pomočnica dobra tehtnica. Ravnamo kot pri o*5®" čajnem zaalmljenju. Družini, »* tehta le 13 kg ne urejamo satovja, ampak zabeležimo na panj 3 K primanjkljaja. Kjer tehta družin8 na mani n. pr. 18 kg, ji odvzamemo 7 kg teže, t. j. približno 2 talita stranska sata, gnezdo proti lovi in desul strani razmaknemo 1° v sredino pomaknemo 2, do 1/4 t* nešena sata iz katerega mediščav skupni teži 2 kg ter na panj ležimo primanjkljaj 3 kg aladkorj® Ne smemo tukaj zamenjati t**6 sladkorja in sladkorne razstop*®®1 Za dodatek 3 kg sladkorja pora®' mo skoraj 5 kg sladkorne
plne, tako da dodana voda ne Pr* v poštev. Najprikladnejše dodaj* nje zimske zaloge je v satovju izpraznjenem medišču, v enem 411 dveh obrokih. 1 kg sladkorja i®8, stopimo v 6-7 dl vroče vode, ali u®' zocneje 10 kg sladkorja na 6-7 l ^ de. PItalno razstopino ohladimo leseni kadi ali točilu, katero nemo z manjšo pol litrsko posod nalivati v prazno satovje. Spr®le# poliva' spravi do 2 kg razstopi®® v 1 sat tako, da je tehtanje naP°t njenih satov skoraj odveč ter P lahko kar sproti postavljamo v diš-če določene družine. Čebelic« v najkrajšem času znosijo sladK®1 v sredino gnezda, kjer ga zač®6/ v prvih zimskih mesecih najp^ rabiti. Izogibajmo se tudi s te® delom sončnih, toplih dni, da ® zanesemo ropanja. Po opravljec^ delu odvzamemo pitalno satovje^ medišč in se prepričamo, ali s° ^ bele sladkor pravilno razmestile P p!od’sču. Kasneje ob primernem ^ su izvršimo še paženje in odevi
SV
■ib
pa je zazimljcnie kon rano in žinam zagotovljen zimski pm® MARTELANC VLADlM# .	(Konec)
Nove določbe za prebod
vlečemo okvir z matično rešetko, zahOUHe 111 ej6 JlllljSke i f ij*He
jo osnažimo zadclavine posebno tam, kjer se dofka sprednje stene panja, ker ravno tu nastajajo oni nesrečni prehodi, po katerih zaide matica med Sezono V m-diŠče. Ko
r.am. OBtali težko ranjeni pa so: Oscar Fossa, Pietro Masiero in Antonio Zaecaria.
ma, ampak pustimo nekaj centimetrsko mrežo, skozi katero se združijo one čebele, ki so se med
Zavezniška vojaška uprava je
,to*
Zveza primorskih šiudeb
Zveza primorskih študentoč
 _______________________      _	obrača s pozivom na	mestno
preklicala vse prejšnje določbe o j blvalstvo. da znatno	^prispe*®	^
omejitvah za prehod čez zahodno	/kampanji za ravnega	š-uden ^	.
mejo Julijske krajine.	i® bila napovedana v svrho
Osebe, ki bivajo v Julijski kraji- pt‘l3p/!Vkov za ^	^ f*
’	.......	,	mm študentom. Obračamo **
ni na področju 5 kilometrov od
Komemoracija
zapadlimi	b
Po vseh gričih in dolinah naše dežele počivajo naši borci, padli v Narodno osvobodilni borbi. Pokopani so bili večinoma na mestu, kjer so padli v borbi. Pokopu* i so bili, kakor so padli: Istran poleg Furlana, Tržačan poleg Bosanca,
ljajo v Trstu žalno komemoracijo in pokop večjega števila padlih žrtev, ki jih bodo prenesli iz dosedanjih grobov v druge kraje V teku so tudi priprave za postavitev dostojnega spomenika padlim borcem in talcem, žrtvam Na-
Slovenec in Hrvat poleg Italijana, ! rodno osvobodilne borbe. V ta na-
po tri, po deset, po dvajset in več skupaj. Nekateri bodo vedno catali neznani, druge bodo morda, ko pride čas, svojci spoznali. Da bi se že sedaj odpirali skupit'skl grobovi. se iskalo med desetimi ali dvajsetimi
men je ustanovljen pripravljalni odbor, ki je že razposlal nabiralne pole za kritje stroškov, prtr.osa smrtnih oslankov naših padlih borcev in za postavitev spomenika vsem naiim žrtvam. Naprošajo se večkrat tudi brez- vg[j (>a V6aj 8 skromnim darom po-
uepesno — morda truplo enega sa- 1 mega, na to ni misliti, ker bi pomenilo navadno groboskrunatvo. Druguoe je, seveda, v primeru posameznih grobov, za katere se z gotovostjo ve, da krijejo znane padle partizanske borce. Zveza Primorskih partizanov je s sodelovanjem Rdečega križa za Trst in pokrajino že na delu, da omogoči v takih primerih prenos padlih partizanskih borcev v domače kraje in je odredila, da bo v mesecu novembru posvečenih nekoliko dni spominu padlih borcev in talcev. Za 18. t. m. priprav-
čas‘e spomin na tiste, ki so za našo osvoboditev darovali največ — svoje življenje. Eventualni presežek je namenjen za podporo sirotam padlih borcev in talcev.
Pripravljalni odbor se najlepše zahvaluje nameščencem FNOO-jo in drugih ustanov, ki so soglasr.o sklenili odstopiti v ta namen svoj enodnevni zaslužek in stavlja kot zgled tov. Ivana Biondiča, Hrvata iz Slavonije, ki Je te dni prispel kot mcrns.r na ladji David G. Far-nagut iz Amerike v Trst in je v gornji namen daroval 1000 lir.
Sirite
„ Primorski dnevnik"
WWiftMWMWWWftWft5WWWWWIWIWW^WW^^^^WWVWWWWWVWWWWWWVWl vuwwwwwvwwvwwwvwvw^^vw\^wwuww%
69
| Nikolaj Q»trovsk |
Kako se je kalilo jeklo
(Roman)
Neusmiljena jesen jim Je odvzela njihovo raskošno obleko in stali ao goli in sramežljivi.
Osamljena sredi gozda se je skrivala mala postaja. Od kamen i-tega prostora m iztovarjanje materiala as je raztega! v gozd pas razrite zemlje. Kot mravlje so na njej mrgoleli ljudje.
Koraki po lepljivi glini so dajali od sebe odvraten »vok. Ljudje ao delali brez prestanka pri nasipu. Zamolklo so zvonili krampi in krpate premetavale kamenje.
Dti padal kakor skozi sito in mrzi« kdpljice so pronicale skozi obleko. Dež je uničeval ljudsko delo. Kot gosta kača je polzela glk.a s nasipa.
Obleka Je bila težka, hladna ln popolnoma snokr*, toda ljudje so 04Hj»n a dela kale pozno zvečer.
In s vsakim dnem je bila dob •na izkopane in nasute semlje vedno globlje v gradu.
Ne daleč od postaje se je temno
stisnilo kameno ogrodje zgradbe. Vse kar se je moglo izvleči hitro sneti alt izpuliti — vse ao že zdav. naj odnesli tatovi. Namesto oken in vrat — luknje. Namesto vratc pri pečeh — črne odprtine. Skozi odprtine razvaljenega stropa se vidijo lesene grede slemena.
Nedotaknjen je ostal samo pod iz betona in štiri velike sobe. Nanj je zvečer leglo 400 ljudi v po-poluoma mokri in blatni obleki.
Ljudje ao izcejali obleko pri vratih in la nje so tekli umazani potoki Surovo so preklinjali dež in blato. V tesnih vrstah so polegli na betonski pod, ki j« bil alabo pokrit s alamo. Ljudje ao poskušali ogreti drug drugega. Obleka j« izhlapevala, toda ni s« sušila. To* da skozi odprtine na okenskih okvirih ae je oedlla voda aa pod. B«* je kot kamenje tolkal po o-star kih opeke na stropu skozi odprtine na vratih pa je pihal veter. , Bjutraj eo piH daj v
ki. kjer se Je nahajala kuhinja le odhajali na nasip. Za kosilo so imeli stalno postno juho iz sočivja, ki se jim je popolnoma pristu-dfla, 1 kg in pol kruha, črnega kot antracit.
To je bilo vse, kar jim je moglo dati mesto.
Tehnični voditelj — suh visok starec, z dvema globokima luknja-ma na obrazu — Valerijam Niko-giraovlč - Pato&kin in tehnik Ba-kulenko — poln človek, mesnatega nosa na grdem obrazu — sta ae namestila v stanovanju šefa postaje. Tokarev je prenočeval v sobici postajnega dekleta Holjave, ki je bil kratkih nog in okreten kot kača.
8 silovito upornostjo je prenašal odred graditeljev vse neprllike.
Nasip je bil a vsakim dnem globlje v gozdu.
Odred Je štel Se 10 dezerterjev. Nekoliko dni pozneje jih je pobegnilo še pet.
Prvi udarec j« dobila gradnja drugo nedeljo: z večernim vlakom ni prišel lz mesta kruh.
Dubava je zbudil Tokareva In mu to povedal.
Sekretar partkolekottva a« Je
spustil na tla s kosmatimi nogami in se besno praskal pod pazduho,
— Začela ae je igra — je zamomljal sebi v brado ki se hitro oblačil.
V sobo Je vstopil okrogli Holjava.
— Skoči do telefona in pokliči specialni oddelek. — mu je ukazal Toharev. — A tl, ne pravi nikomur o kruhu — Je opozoril Duba-vo. Potom ko je opsoval linijske telefoniste, je uporni Holjava dobil zvezo z namestnikom načelnika specialnega oddelka Zuhrajem. Medtem ko J« poslušal njegovo godrjanje, je Toharev nestrpno prestopal z noge na nogo.
— Kaj Je? Kruha niso prinesli? Takoj bom zvedel, kdo Je to napravil	je preteče zagrmel v slušalko Zuhraj.
— Povej ml raje, s kom bomo jutri nahranili ljudi? — je divje kričal v slušalko Tokarev.
Zuhraj je nekaj premišljal. Po dolgem premoru je slišal sekretar partkolektiva:
— Kruh vam bomo poslali v teku noči. Poslal bom Litkeja z av-tomcbllom, on ve za pot. Zjutraj boste imeli kruh.
Ob zori Je prišel na postajo av-tomobtt ves blaten, natovorjen a vrečami kruha. Iz njega je izmu-izstopil bled od neprespane noči, Litke - sin.
Borba za gradnjo se Je zaostrovala. Iz uprave za poti »o Javili:
— Nimamo pragov. V mestu niso imeli sredstev aa prevoz tračnic in lokomotiv za gradnjo, lokomotivo pa, kakor se je izkazalo, Jo bilo treba tudi precej popraviti. Prva skupina je končala delo, zamene pa n! bilo. Zadrževati te ljudi, ki ao že dali vse svoje moči, ni bilo mogoče.
V stari baraki »e je pozno v noč pri svetlobi larope posvetoval aktiv.
Zjutraj so odpotovali v mesto Tokarev, Dubava in Kiavlček. 8 seboj so vzeli še Seat tovarišev ki bodo Izvršili popravila lokomotive in Izvedli pošiljanje tračnic. Kla-viček, ki Je bil po poklicu pek, Je poslan kot kontrolor v odsek za preskrbo, ostali pa so šli v Puščo Vodico.
Dež pa Je Se vedno padal.
KoiČjgln je s težavo Izvlekel no. go is lepljive ilovica ln opasti po
ostrem mrazu v stopalu, da mu je odpadel podplat čevlja. Ze od samega prihoda je trpel zaradi slabih čevljev, ki so bili vedno mokri in mu prepuščali blato, sedaj pa mu je podplat popolnoma odpadel in gola noga je gasila ilovnato kašo, ki ga je s svojo hladnostjo pekla v podplate? Cervelj mu je nagajal pri delu. Ko je izvlekel iz blata ostanek podplata, ga je Pavl« jezno pogledal ln pozabil na dano besedo, da ne bo preklinjal. Z ostankom čevlja je odšel v barako. Vsedel se Je poleg premične kuhinje, raztegnil or.uče, lii so bile vse blatne, ln približal k peči nogo, ki j« bila vsa skrčena od mraza.
Za kuhinjsko mizo j« sekala zelenjavo Odarka, žena postajnlške-ga stražarje, katero Je vzel kuhar za pomočnico. Narava Je dala mla-di stražarjevi ženi vsega v zadovoljivi meri: moška široka ramena, bujr.e prsi in močne kolke. Ona je zelo spretno delala s nožem in na mizi se j« hitro večal kup nasekane zelenjava.
Odarka je nemarno pogledala Pavla in jemo vprašala:
(ta mkUUMMJ
mejs, morajo zdaj prekoračiti mejo v razda'ji pet kilometrov onstran meje brez prepustnice.
V3e druge ose/e morajo prositi za propustnico. Podrob- osti, kje je treba vlož.ti prošnjo in kakšne pedatke je treba v njej navesti, vsebuje nov splošni ukaz.
Izplačila part ranem
Zavezniška vojaška uprava 2eli pojasniti, da izplačuje neposredno denarne podpora partizanom in njihovim svojcem samo prebivalcem onega dela Julijske krajine, ki je pod angloamer’”,co zasedbo. Glavni stan Zaveznlčke vojaške uprave v Trstu ne bo izplačeval podpor prebivalcem cone «Bk
Poročali smo tudi že, da so till voditelji bivših rodoljubnih organizacij naprošeni za sezname ljudi, ki so se borili pod njihovim vodstvom. Medtem pa dobivajo izplačila podpor svojci, ki predložijo potrebne dokumente v dokaz istovetnosti, in partizani živeči v Trstu. Toda demobillzacljsko nagrado dobe samo oni, ki so se borili izven tržaškega področja.
Enotni sindikati
Sindikat gradbene stroke. Vsi delavci, ki so bili ssapos.eni pri podjetjih: Bramante, Barbo, Bruno in Perfetti naj se javijo v ulici JLmbriani 5, soba št. 3, vsak dan od 17. ure dalje, da lnkasirajo oevobo-ditveno nagrado.
Delavec Meula Karal naj se zglasi na sedežu Enotnega sindikata gradbene stroke v ulici Imbria-ni 5-1., soba št. 3.
Sindikat uradnikov in intelektualcev. 8w'slru -zadruga. Opozarjamo vee člane enotnega sindikata, da je pri naši zadrugi naprodaj količina raznih živil, med katerimi je tildi riž. Uradne ure so od 9. do 12. tn od 15. do 17.
Sindikat lesne stroke. Za ponedeljek 12. t. m. se sklicuje sestanek odbora lesne Industrije. Pričetek ob 18. uri v ulici Zonta 2.
Predstava Enotnih sindikatov. Prosvetni odsek Enotnih sindikatov priredi v nedeljo 1L t. m. matinejo za malčke. Nastopali bodo igralci iz /Gledališča pravljic*. Pričetek ob 10. uri v sedežu Sindikata kemikov, v ulici Conti 11. K brezplačni predstavi lahko pridejo vsi otroci naših delavcev in uradnikov.
Slarient dijakov v Trstu
Dijaki slovenskih tržalidh srednjih iol, ki še nimajo preskrbljenega stanovanja in hrane, naj se javijo pri akcijskem odboru «Za našega dijaka* v Via Carduccl št. 6, H. nadstropje desno, soba štev. 17, od 10. do IS. ure.
Pesiv uf teljstvu
Učiteljstva, aktivno in upokojeno vabimo, da se udeleži pogreba tovariša voditelja šentjakobske šole, pokojnega Drejčka čoka, ki se vrača v domačo grud«. Pogreb bo v ne-deljo 11. t m. na Opčinah. Zbirališče aa stanovske tovariš« ob 14,30 prod opensko šolo*
posebno na tvrdke, podjetja 1® štna pcdj tja.	,
Zveza primorskih dijakov, , via Alfieri 10, telifon 90682 -tvrdki Blslani.
Udru£en;e obrtnikov
UdružEnje obrtnikov poroča.^ je v društvenih prostorih (Trst Roma 22) na razpolago obrtnik^ sledeče blago: 1. premog in za kovače, 2. Cement za zidsrl«. Usnje, kože, žebljički in niti ^ čevljarje, 4. Niti za krojače 1® vlije, 5. Žeblji za mizarje, 6. za brivce. Inieresiranci naj se ^ vijo vsak dan od 8 30 do 12 ur!jj društvenih prostorih via Roma’ ’ da dvignejo bone*
Prebrana
<L
Od danes popoldne do srede ti m. se bo de ilo po 100 gr e*Ttp osebo potrošnikom IV. skupin«. ne so po 128 lir za kg za ^ d’Alpe*, In po 117 lir za kg za «9*
V spomin
V 17. letu življenja je umrl \0
-m	*•	, , ,	. j _ w
nad vse ljubljeni tovariš St*® Guštin. Ob priliki pogreba j«
zbranih 940 lir za spomenik p®1 ^ boreom iz Repeniabra. Družin* rekamo iskreno soža’je.
Obvestiio
Naprošamo vsakogar, ki ^ slike ali druge dokumente*^ pričajo o zločinih povzro*^ po fašistih, nacistih, domohlUj dh ali drugih zločincih v okupatorja v škodo talcev, fL tizanov in civilnega prebival*^, da jih stavijo za kratek r0**,^ razpolago Odboru za počas*** irtev fašističnega terorja. čijo naj jih v ulici Machi»v 1-1 soba št. 7.
N ojdeno
Našla se je osebna cija na Ime Praselj Mario« ,v 20. 8. 1919 v Dolini, toba«n» ^ kaznico, razni drugi doku”1^ in slike. Lastnik naj se upravi »Primorskega dne'1'*®
Odgovorni urednik STEK CIRIL
Z A H V A ti A	,|,
»A C® 1
Prisrčno ae zahvaljujemo “Lijs® no udeležbo vsem, ki so spr® k zadnjemu počitku našega
STANKOTA	^
Posebna zahvala godbens"®u pevskemu društvu,
Repentabor, 9. 11. 1945.	^
Žalujoča družina G*U-
MALI OGLi^
OSEBNO IZKAZNICO	,
8TARC ANTON **m Joiln'. £2 Črnem kalu. Najdite’*®®
Jo odda na županstvo.	-
(Herpelje-Kozlna >. •
ŽLICE, V UJCE IZ	1**’
tovor n lik* cena. P” vda Mazzini 30.