jngo zrne usod ladVNvgvidVNiNigOd j foasiaiv ofuejj :o}oj) BRIGITA KROPUŠEK RANZINGER Organizatorica izobraževanja na Ljudski univerzi Velenje V osnovno šolo za odrasle se lahko vpiše kdorkoli, ki osnovne šole ni dokočal. Starost ni nobena omejitev, ker so naši udeleženci stari vse od 15 pa do 60 let. Tudi denar ni nobena omejitev, ker je osnovna šola popolnoma in zares brezplačna. To pomeni, da ne potrebujete niti pisala za izobraževanje:, ker prav za vse poskrbimo mi. LETO XXXVIII, 10. FEBRUAR 2006, CENA 298,00 SIT : •; mm ■WF* V m ? *5,1 ys K. n« I KI 1 -\ * jfc 1: m' v 9 f| k* À Ä.S P « ■ES.: K . B K K^b wL -'v m. K j n ^ ; /i ErS, ‘4 / IflBr I » .jjjS. ' J Bg. M m ’ • ut*** '■* ‘ * rt’": “ " '%» VEC DENARJA ZA ZUPANE "REVNIH" OBČIN (stran 4) «Matjažu 4 Lenassiju o nagrada za '1 izjemne I’.. , i . « gospodarske I I in podjetniške ß dosežke f STRAN 7 . A \ 't JÉ Novinarji smučarji gostujejo \ v Zgornji Savinjski \ dolini 0 pr- STRAN 19 Zgomjesavinjska zadruga Moziije z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje Zadruga mozirje O6 dar it e svoje naj dražje ^ ~ z majfino pozornostjo ... Rojstni dan praznuje 12.2.2006 Jožica Irnar Draga Jožica, želmo ti zdravja, sreče ter osebnega zadovoljstva! Vsi, ki te imamo radi! ^aXT ànticf äsrtfixtftt Je volja in misel še mlada, le rojstni list rumen postaja, vendar Francka Suhoveršnik se ne da, saj Abraham čil obhaja. Naj sreča bo tvoja znanka, da tudi denarja in ljubezni ne zmanjka, pa bo življenje kot bajka. Vse to in še več ti želijo sestre z družino Grande Punto. Odprite oči Preizkusite ga! AVTO ŽUNTER, Maks Zunter s.p Okonina 18, 3333 Ljubno ob Savinji telefon: 03/839 16 30 LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Vabimo vas na predstavitve naše izobraževalne ponudbe v šolskem letu 2006/2007, ki bodo potekale na Ljudski univerzi Velenje: - v petek, 10. 2. 2006: ob 16.00: SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI: trgovec, kuhar-natakar, voznik, administrator, ekonomski tehnik, vzgojitelj predšolskih otrok; ter visokošolski strokovni program POSLOVNA EKONOMIJA, EPF Maribor, ob 17.00: višješolski strokovni programi POSLOVNI SEKRETAR in KOMERCIALIST kot študij na daljavo ter NOVOST -RAČUNOVODJA kot tradicionalni študij in visokošolski strokovni program POSLOVNI ASISTENT kot študij na daljavo, DOBA Maribor; - v soboto, 11.2. 2006: ob 9.00: višješolski strokovni programi POSLOVNI SEKRETAR in KOMERCIALIST kot študij na daljavo ter NOVOST -RAČUNOVODJA kot tradicionalni študij, DOBA Maribor; ob 10.00: OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE. SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI: trgovec, kuhar-natakar, voznik, administrator, ekonomski tehnik, vzgojitelj predšolskih otrok ter visokošolski strokovni program POSLOVNA EKONOMIJA, EPF Maribor; ob 11.00: visokošolski strokovni program POSLOVNI ASISTENT kot študij na daljavo, DOBA Maribor andragoSkižavod^ Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje / . Telefon: 03 / 898-54-50, E-pošta: info@lu-velenje.si »BBg--------- Spletne strani: www.lu-velenje.si O&eOMJA VarcévÉfije in investiranje V tednu, ki se izteka, so dogajanje na slovenskem političnem polju v veliki meri zaznamovale finance. Najprej so veliko prahu dvignile spremembe v plačnem sistemu državnih uslužbencev in funkcionarjev, nato pa še večinska podpora poslancev rekordnemu zadolževanju države za potrebe gradnje prometne infrastrukture. Minister za javno upravo Gregor Virant napoveduje ureditev uradniških plač za vse javne uslužbence, zmanjševanje števila zaposlenih in prenovo volilne zakonodaje. Potem ko se je od leta 1991 do 2004 število zaposlenih v javni upravi povečevalo tudi za 500 do 600 uslužbencev letno, je ministrstvu v lanskem letu uspelo trend obrniti. Tako je bilo 1. januarja letos v primerjavi s 1. januarjem lani število nižje za 60 javnih uslužbencev (brez Slovenske vojske). Ministrstvo trend naraščanja zaposlenih v javni upravi ustavlja s kadrovskim načrtom, ki določa kvote zaposlovanja, in z lani sprejeto novelo zakona o javnih uslužbencih, ki uvaja nove mehanizme odpuščanja iz krivdnih ali poslovnih razlogov. V letošnjem letu nameravajo zmanjšati število zaposlenih za en odstotek, torej približno 180 uslužbencev. Med ukrepi za prijaznejšo in učinkovitejšo javno upravo Virantovo ministrstvo predvideva izboljšan standard uradnih ur za stranke, ki jih nameravajo prilagoditi potrebam strank. Prenovili bodo tudi vprašalnik o zadovoljstvu strank, ki bo dostopen ves čas. Temeljito bodo posodobili internetni portal e-uprave, kjer naj bi bile dosegljive informacije o vseh upravnih storitvah pa tudi vsi obrazce zanje. Projekt VEM (Vse na enem mestu), ki je bil doslej dostopen le samostojnim podjetnikom, bodo razširili tudi na gospodarske družbe in omogočili spletno podaljšanje registracije motornih vozil. Sprememb bo torej še veliko. Zgornje-savinjčani si lahko od večje zadolženosti države za prometno infrastrukturo obetamo boljšo dostopnost do avtocestne povezave, saj naj bi hitra cesta Holmec-Šentrupert potekala tik mimo Letuša, kjer bi imeli tudi možnost priključitve nanjo. Slovenija postaja torej »vse manjša« oziroma vse bolj dostopna. To pa je za periferijo življenjskega pomena. cU IZ VSEBINE: 6 Aktualno: Več denarja za župane "revnih' občin.4 Gorenje notranja oprema: Sandi Vasle odhaja v Radeče papir....6 Intervju: Pogovor z Brigito Kropušek Ranzinger.8 Solčava: Osrednja medobčinska slovesnost ob mesecu kulture......9 OŠ Blaža Arniča Luče: Spominjanje na velikega rojaka...12 Golte: Tekmovali častniki in veterani...18 27. tekma za svinjsko glavo: Vesela veleslalomska tekma.......21 Na naslovnici: Utrinek z osrednje medobčinske slovesnosti ob mesecu kulture v Solčavi ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 6,10. februar 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. NOVELA ZAKONA 0 SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU IN ODLOK 0 PLAČAH FUNKCIONARJEV Več denarja za župane »revnih« občin Poslanci državnega zbora so pretekli teden sprejeli novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju in odlok o plačah funkcionarjev. Plače večine funkcionarjev, med njimi tudi plače poslancev, predsednika vlade in ministrov, bodo od marca nižje, povečale pa se bodo zlasti županom manjših občin. ZNIŽANJE POSLANSKIH PLAČ Dodatekza delovno dobo za funkcionarje seje z 0,5 odstotka znižal na 0,3 odstotka za vsako leto delovne dobe, odlok pa je določil plače za funkcionarje oziroma jih je razvrstil v plačilne razrede. Najvišji razred med funkcionarji, v katerega sodijo predsedniki države, vlade, parlamenta in ustavnega sodišča, ima po novem plačo 1,357.000 tolarjev, najnižji razred, v katerem izražali nezadovoljstvo nad plačami, ki naj bi bile v sorazmerju z njihovo odgovornostjo sramotno nizke. Presoja o odgovornosti je precej relativnega značaja, zlasti ob podatku, da znaša od avgusta lani minimalna plača v Sloveniji 122.600 tolarjev bruto, medtem ko je zajamčeni osebni dohodek piškavih 55.853 tolarjev bruto. To seveda pomeni, da ni malo tistih, ki minimalno plačo dosegajo s pomočjo raznih dodatkov. so predvsem podžupani manjših občin pa 344.000 tolarjev bruto. Poslanske plače se bodo znižale od 35.000 do 45.000 tisoč tolarjev bruto. Po napovedih ministra za javno upravo dr. Gregorja Viranta bo zaradi sprememb državni proračun že v letošnjem letu prihranil okoli 550 milijonov tolarjev, kar naj bi povečalo ugled državnih inštitucij. Ob tem so mu nekateri poslanci očitali, da želi dodatek za delovno dobo funkcionarjev znižati zato, da bi lahko kasneje znižal plače nekaj več kot 150.000 javnim uslužbencem, za Jakoba Presečnika (SLS) pa je pozitivno, ker odlok ureja tudi plače županov, kjer naj bi bila največja nesorazmerja. NESORAZMERJA PLAČ Znano je, da so v preteklosti prav župani majhnih občin večkrat Podatki Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) kažejo, da izplačane bruto plače pri pravnih osebah javnega sektorja (zajeli smo upravno enoto in občine vZgornji Savinjski dolini)za oktober 2005 niso med najvišjimi v državi, vendar krepko nad povprečjem plač v zasebnem sektorju. NAJVIŠJE POVPREČJE V NAZARJAH Na mozirski upravni enoti je prejemnik najnižje plače dobil 174.402 tolarjev, najvišja plača pa je znašala 758.215 tolarjev. 32,09 zaposlenih v državni upravi v Mozirju je v lanskem oktobru zaslužilo povprečno 301.075 tolarjev. V Občini Mozirje je bila najnižja plača 142.574 tolarjev, najvišja 624.269 tolarjev. Na 9,38 zaposlenih so imeli v Mozirju povprečje 351.773 tolarjev. V primerjavi z mozirsko je Naša anketa Perpetuum mobile piai Nikoli ustavljeno gibanje. Pod to si lahko predstavljamo nikoli narejeno napravo, ki se, koje enkrat sprožena, nikoli ne ustavi. Lahko se nam prikaže pred očmi kakšna izmed reklam za katero izmed športnih trgovin. "Da boste tudi vi perpetuum mobile - vedno v gibanju!" V tokratni anketi pa lahko nenehno gibanje ali (v našem primeru) bolje rečeno, nikoli doseženo stabilnost, uporabimo v kontekstu rednih vsakomesečnih denarnih prilivov. V tokratnem primeru so na "udaru" župani in poslanci. Matjaž Kunej, Mozirje Župani, ki dobro delajo in so občani zadovoljni z njimi - vtem primeru nimam nič proti, če se jim zvišajo plače. V primeru poslancev pa zadnje časevjavnih občilih ne slišim kaj vzpodbudnega, ni vse tako, kot bi moralo biti. Na lokalni ravni se dela in to se tudi vidi, kar pa ne bi mogel zmerom trditi tudi za državno raven. Mihaela Kladnik, Ljubno Odvisno od vsake občine. V kakšni občini se veliko naredi, v kakšni pa skoraj nič. Glede na to, daje na vsaki občini letni plan, bi se uspešnost in s tem tudi plača župana lahko dodeljevala glede na uresničenost načrtov. Poslancev in njihovega dela pa ne spremljam dovolj, da bi lahko ocenila. Jožko Pančur, Luče Tudi županom bi sam zaenkrat zmanjšal plače, povišal bi jih le tistim, katerih uspešnost dela je vidna in dokazljiva. Uspešnost občine bi morala biti merilo za višanje plač, ne le status župana. Bodo pa tudi poslanci preživeli zmanjšanje plač - konec koncev lahko preživijo tudi tisti s 70 tisočaki mesečno. Zdravko Štruclj, Nazarje Ne vem, če bi bilo zvišanje plač trenutno, na začetku leta, pametno. Verjetno bi bila večina javnosti proti, predvsem če te plače primerjamo s povprečnimi. Kar se pa tiče razlik v plači med župani in poslanci pa je povsem logično, da ta obstaja, saj je navsezadnje tudi delo na občinski in državni ravni drugačno. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Franjo Atelšek bilo v Občini Nazarje (štirje zaposleni) povprečje višje za dobrih deset tisoč tolarjev (361.966 tolarjev). Najnižja plača (266.536 tolarjev) je bila torej v primerjavi z najvišjo (326.197 tolarjev) glede na plačevostalih občinah vZgornji Savinjski dolini precej visoka. V Občini Gornji Grad (pet zaposlenih) je najslabše plačana uslužbenka odnesla domov 240.135 tisoč tolarjev, najvišja plača je znašala 303.654 tolarjev. Povprečje je znašalo 321.593 tolarjev. Na ljubenski občini (5,5 zaposlenih) je bilo v najtanjši kuverti 128.066 tolarjev, v najdebelejši 320.442 tolarjev, v povprečju pa 293.478 tolarjev. V Občini Luče so štirje zaposleni dobili 319.502 tolarjev povprečno izplačane plače. Prejemnik najvišje plače je dobil 438.529 tolarjev, najnižja pa je znašala 226.693 tolarjev. V Solčavi (2,5 zaposlenih) je povprečna plača znašala 335.250 tolarjev, izplačana najnižja plača 266.324 tolarjev in najvišja 410.849 tolarjev. Savinjčan SUBVENCIONIRANJE PREMIJ ZA ZAVAROVANJE PRED NARAVNIMI NESREČAMI Pol milijarde za zavarovanje poljščin Po napovedih ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marije Lukačič je država v letošnjem proračunu namenila 500 milijonov tolar-jevza zavarovanje kmetijskih pridelkov pred naravnimi nesrečami. Stem denarjem bo država kmetom sofinancirala do 30 odstotkov premije za zavarovanje posevkov in plodov pri komercialnih zavarovalnicah. Denar za naravne nesreče, ki so kmetijstvo prizadele lani, pa lahko kmetje v najboljšem primeru pričakujejo konec marca ali v začetku aprila. Država želi s sofinanciranjem premij zmanjšati tveganja pred naravnimi nesrečami v kmetijski proizvodnji in povečati obseg zavarov- anj. Trenutno imajo kmetje pri zavar-ovalnicah zavarovane le deset odstotkov rastlinske proizvodnje. Cilj ministrice Lukačičeve je, da bi v letošnjem letu obseg zavarovanj povečali vsaj na dvajset odstotkov. Ker zavarovalnice zavarujejo kmetijsko proizvodnjo samo pred posledicami toče, gozdnih požarov, udarom strele in spomladanske pozebe, bodo kmetje v primeru suše dobili državno pomoč tako kot doslej, izplačano po zakonu o odpravi posledic naravnittnesreč. V preteklem letu je bilo škode za skoraj deset milijard tolarjev, država pa naj bi izplačala predvidoma 30 odstotkov ocenjene škode, kar naj bi zneslo okoli 2,8 milijarde tolarjev. V kratkem naj bi kmetje dobili tudi denar za subvencije. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je decembra lani za neposredna plačila izdala 38tisoč odločb, vrednih 9,7 milijarde tolarjev, preostali denar pa naj bi upravičenci dobili konec tega ali v začetku prihodnjega meseca. Savinjčan REGIJSKI PARK KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE NAJ BI ZAŽIVEL PRIHODNJE LETO Trajnostni razvoj po zgledu Logarske doline Snovalcem regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe, ki se razteza na območju občin Kamnik, Preddvor, Jezersko, Solčava in Luče, je uspelo zanj pridobiti kar nekaj domačega in evropskega denarja. Projekt trajnostnega razvoja bodo začeli uresničevati pri- hodnji mesec, okoli deset milijonov bodo prispevale občine in podjetje Logarska dolina, iz evropskih skladov so uspeli pridobiti 27 milijonov, ministrstvo za okolje in prostor pa bo za ustanovitvene aktivnosti primaknilo 15 milijonov tolarjev. Znotraj bodočega parka je trenut- GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE V Sloveniji primanjkuje voznikov Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je bilo v letu 2005 objavljenih približno šest tisoč delovnih mest za zaposlitev voznika v cestnem transportu. Realiziranih je bilo manj kot tretjina, zato so prevozniki prisiljeni zaposlovati voznike iz Slovaške ter voznike iz tretjih držav, predvsem iz bivših jugoslovanskih republik. Tudi zgornjesavinjska avtoprevozniška podjetja so primorana k zaposlovanju tujcev. Ker pa se pri postopkih zaposlovanja tujcev, ki niso državljani EU, vpraksi pojavljajo problemi s pridobivanjem delovnih dovoljenj, Združenje za promet pri GZS opozarja, da je nujno potrebno poenostaviti in olajšati postopke za pridobitev delovnih dovoljenj in takoj pričeti izvajati tudi ukrepe v smeri aktivne politike zaposlovanja in izvajanja prekvalifikacij brezposelnih oseb. Tudi v Zgornji Savinjski dolini se čuti pomanjkanje voznikov v cestnem transportu, kar je potrdil tudi Jože Melava predsednik sekcije za avto-prevozništvo pri Obrtni zbornici Mozirje: »Tudi vZgomjiSavinjski dolini primanjkuje voznikov, vendarsekcija nato ne more vplivati. Če ljudem ni do tega poklica, jih v to tudi ne moreš siliti. V mojem podjetju je zaposlenih precej tujcev, predvsem Slovakov, kar sicer ne predstavlja nekih težav. Če je človek dober voznik, je vseeno, ali je Slovenec ali tujec.« Ker je bila v letu 2005 sprejeta nova zakonodaja o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev, bodo potrebe za zaposlitve voznikov v Sloveniji še naraščale. Po neuradnih podatkih, za izvajanje zakonskih predpisovs področja socialne zakonodaje, vSIoveniji primanjkuje najmanj dva tisoč voznikov. Če domačih voznikov ne bo, delovnih dovoljenj pa zaradi birokratskih postopkov in omejene kvote ne bo možno pridobiti, bo marsikatero prevozniško podjetje prisiljeno zapreti svoja vrata. no 30 kmetij s 610 prebivalci, priključiti pa mu nameravajo tudi območje Belska Kočna iz avstrijske Koroške. Med glavnimi razlogi za ustanovitev regijskega parka je gotovo v ospredju zaščita naravne in kulturne dediščine ter zagotoviti trajnostni razvoj okolju na podlagi neškodljivih dejavnosti. Najprej bodo izdelali strokovne podlage trajnostnega razvoja, se lotili izobraževalnih delavnic, načrtov upravljanja in nekaj konkretnih turističnih projektov. V načrtu so kole- sarske steze in oznake v Logarski dolini, skupen zemljevid in tri tematske zgibanke regijskega parka. Na začetku bodo posebno pozornost namenili tudi kmetijam na Solčavskem, na kamniškem koncu pa bosta glavna skrb Velika pianina in Kamniška Bistrica. Uradno naj bi regijski park zaživel sredi leta 2007, dejansko pa bo kvaliteta življenja odvisna od tega, v kolikšni meri bodo vzeli park za svojega ljudje, ki v njem živijo. Savinjčan ENGROTUS CELJE Hitra širitev Družba Engrotuš je v letu 2005 ustvarila 108,6 milijarde tolarjev prometa, kar predstavlja 20-odstotno rast v primerjavi z letom 2004. Promet na zaposlenega je lani znašal 171 tisoč evrov na zaposlenega, kar uvršča družbo Engrotuš med najuspešnejše trgovce v Evropi. Tudi ustvarjeni čisti dobiček, kije v lanskem letu znašal 3,5 milijarde tolarjev in se je v primerjavi z letom 2004 povečal za 30 odstotkov, dokazuje, da je družba Engrotuš leto 2005 zaključila zelo uspešno. Lani so v Engrotušu v izgradnjo in adoptacijo objektov vložili 17,8 milijarde tolarjev in realizirali 23 večjih gradbenih projektov. Ob tem se je povečal tudi njihov tržni delež vSIov- eniji, kije že presegel 20 odstotkov. Direktor družbe Engrotuš Aleksander Svetelšek napoveduje nadaljnjo intenzivno rast in širitev prodajne mreže tako v Sloveniji kottujini. Za investicije nameravajo letos nameniti kar 22 milijard tolarjev. Omenjena sredsh/a bodo porabili za izgradnjo in obnovo trgovskih objektov ter širitev drugih dejavnosti, kot so bencinski servisi, kinematografi in prostori za rekreacijo ter zabavo. V letu 2006 načrtujejo petinsko rast prometa, skladno z investicijami in rastjo podjetja pa se bo število zaposlenih povečalo za 750 in se tako približalo številki 3.400. Franci Kotnik TG ŽALEC Prva prodajalna Watsons v Sloveniji V ponedeljek so v Mercatorjevem (bivšem Erinem) nakupovalnem centru v Žalcu odprli prvo, 285 kvadratnih metrov veliko prodajalno največjega evropskega trgovca z izdelki za lepoto in zdravje v Sloveniji. A. S. Watson ima v Evropi 18 trgovskih verig in več kot 3.900 prodajaln, to pa mu omogoča dobro poznavanje evropskega potrošnika in cenovno konkurenčnost. A. S. Watson Group se ponaša z več kot 175-letno tradicijo in je največji prodajalec izdelkov za lepoto in zdravje na svetu. Na 36 trgih sveta ima več kot 7.100 prodajaln, med katerimi prevladujejo specializirane prodajalne z izdelki za zdravje in lepoto, parfumerije in prodajalne s prehrambenimi izdelki, poleg njih pa tudi prodajalne z elektroniko, vrhunskimi vini in brezcarinske prodajalne. Pod okrilje A. S. Watson sodi od leta 2004 tudi nemška veriga drogerij Rossmann, od lani pa tudi francoska veriga parfumerij Marionnaud z več kot 1.200 prodajnimi mesti v 14 evropskih državah. V Sloveniji namerava A. S. Watson v letošnjem letu odpreti 15 prodajaln, Žalec pa je bil na vrsti zaradi dostopnosti lokacije in hitre ureditve potrebne dokumentacije. Kupcem ponujajo več kot 7.500 izdelkov s področja kozmetike, zdrave prehrane, osnovnih življenjskih potrebščin, izdelkov za nego kože in las ter izdelkov za dojenčke in majhne otroke. Watsons nudi tudi izdelavo fotografij iz običajnih filmov in digitalnih fotoaparatov. Osnovni tržni pristop skupine A. S. Watson je »kvaliteta za primerno ceno«. Kot je ob odprtju prodajalne v Žalcu povedal regionalni direktor za Srednjo Evropo Martin Heersmink, je slovenski trg že zelo dobro razvit, največjo konkurenco pa vidijo v drogerijah DM in Tuš. Načrtujejo, da bo četrtina vseh izdelkov v njihovi ponudbi sloven- Prodajalna Watsons v Žalcu ponuja več kot 7.500 izdelkov (foto: PR Komunikacije) GORENJE NOTRANJA OPREMA VELENJE Sandi Vasle odhaja v Radeče papir Dosedanji direktor Gorenja Glin Sandi Vasle s 6. marcem prevzema vodenje papirnice v Radečah (arhiv Radeče papir) Nadzorni svet družbe Radeče papirje sprejel predlog dr. Andreja Ocvirka za sporazumno prenehanje mandata predsednika up- rave zaradi upokojitve. Dolgoletnega predsednika uprave bo na tem položaju 6. marca zamenjal Sandi Vasle, kije od leta 2004 vodil družbo Gorenje Glin Nazarje, pred tem pa je v tem podjetju opravljal funkcijo prokurista za področje nabave in proizvodnje oziroma tehničnega direktorja. Sandi Vasle, po izobrazbi diplomirani inženir lesarstva, čaka na skorajšnji zagovor magistrske naloge na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, svoje poslovne ambicije pa uresničuje tudi kot član upravnega odbora savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Kotje znano, je bila družba Gorenje Glin s 1 .januarjem letošnjega leta pripojena matični družbi Gorenje Notranja oprema Velenje, po neuradnih informacijah pa naj bi namesto Vasleta program pohištva v Nazarjah v prihodnje vodil Janko Špegel, bivši direktor Marlesa. Franci Kotnik KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polic Rozman, Andrej: Tih bot dedi (poezija), Gregori, Janez: Rice Šaleških jezer in okolice, Mori, Smiljan: Temelj finančne neodvisnosti, Bitenc, Janez: Lučka (slikanica), Partljič, Tone: Grob pri Mariji Snežni (roman), Čelik, Pavle: Orožništvo na Kranjskem: 1850-1918, Bradač, Zorka: Sijaj resnice (spomini), Vene, Boris: Karizma, samozavest in osebna moč, Preston, Douglas: Kodeks (kriminalni roman), Aibom, Mitch: Pet oseb, kijih srečaš v nebesih (roman), Marklund, Liza: Paradiž (kriminalni roman), Danko, Dan: Super pomočniki (mladinska povest), Stine, R. L: Noč v hiši groze (mladinski roman), Coleman, Michael: Čudakov boj (mladinski roman), Jefferies, Cindy: Vzhajajoča zvezda (mladinski roman), Kalčič, Uroš: Numeri (povest), Žontar, Jože: Kaznovana podjetnost (biografija), Čokolada, Koprivc, Jak: Generalov let (spomini), Robb, J. D.: Gole v smrti (kriminalni roman), Hamm, Michael: Idealna dieta, Meško, Sabrina: Joga s Sabrino, Od Rinke do Sotle (fotomonografija), Poslikava obraza: ustvarjalne ideje za pustne maske, Germadnik, Janko: Gora Oljka, Pamuk, Orhan: Bela trdnjava (roman), Mukič, Franček: Garboncijaš : porabska legenda, Faulhaber, Hans-Dieter: Obvladajmo visok krvni tlak. Začetki A.S. Watson segajo v leto 1828, ko je majhna lekarna začela nuditi zdravniške storitve revnim prebivalcem kantona na jugu kitajske province Guangdong. Štiri leta po ustanovitvi je podjetje razširilo svojo dejavnost s proizvodnjo sode, leta 1841 pa se je preselilo v Hongkong. Za nadaljnji razvoj je bilo prelomno leto 1858, ko se je podjetju pridružil Alexander Skirving Watson. Ob prelomu stoletja je bil A. S. Watson v svoji branži že največji trgovec na Daljnem Vzhodu, njegova silovita rast po vsem svetu pa se nadaljuje tudi v začetku 21. stoletja. skega porekla, ne izključujejo pa niti možnosti, da bi slovenske izdelke vključili v svojo prodajno ponudbo po evropskih državah. Franci Kotnik GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE za izjemne gospodarske tin Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je prejšnji četrtek 38. zapored podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Letos jih je prejelo sedem gospodarstvenikov, med katerimi je bil tudi direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje Matjaž Lenassi. Nagrade Gospodarske zbornice Slovenije predstavljajo visoko priznanje za odlično poslovodno, tehnično, marketinško in organizacijsko delo. Sprva so se imenovale Kraigherjeve nagrade, v 38 letih pa jih je prejelo 265 gospodarstvenikov, med njimi tudi Franc Benda iz Spodnje Rečice, predsednik uprave Kovinoplastike Benda. Ob letošnji podelitvi nagrad je predsednik GZS mag. Jožko Čuk opozoril na daljnosežnost sprememb, ki jih bo povzročila napovedana reforma zborničnega sistema vključno z odpravo obveznega članstva. Omenil je 155- letno tradicijo gospodarske zbornice in poudaril, da morajo podjetja tudi v prihodnje intenzivno vlagati v razvoj, znanje in dolgoročno Matjaž Lenassi v družbi nazarskega župana Ivana Purnata in predstavnic območne gospodarske zbornice Alenke Avberšek in Marije Vrtačnik (prva z desne) (foto: Franci Kotnik) Matjaž Lenassi Bil je mesec pomladi in ljubezni, ko seje na Notranjskem pred 47 leti rodil Matjaž Lenassi. Že kot majhnega so ga zanimali motorji in tehnika, zato je bila kasnejša odločitev za študij strojništva pravzaprav pričakovana in logična. Njegova poklicna pot je zelo raznolika, saj je začel kot tehnolog, sedaj pa kot direktor hčerinskega podjetja velikega svetovnega koncerna v Nazarjah skrbi za izdelavo in prodajo malih gospodinjskih aparatovvosmih ključnih državah Evrope. Tudi drugače je z »družinskimi« odnosi med »materjo« in »hčerjo« zelo zadovoljen, saj pravi, da mu godi zaupanje, ki ga ima pri matičnem podjetju. Kako drugače razlagati odločitev »matere«, da prenese proizvodnjo nekaterih izdelkov s Kitajske v Nazarje. Sicer pa se je podjetje v teh nekaj letih, odkar ga vodi, prebilo med 50 najuspešnejših v Sloveniji. Od lani je Matjaž Lenassi tudi vodja skupine Food & Beverage (mali gospodinjski aparati za pripravo hrane in napitkov), ki poleg nazorske vključuje še tovarne v Nemčiji, Španiji, na Češkem in na Kitajskem. In še po nečem je podjetje posebno in izstopa iz povprečja: po inventivnosti. Velika večina slovenskih inovacij v Evropi namreč prihaja prav iz tovarne. Preteklo leto si bo zapomnil po potresih in cunamiju. Koje bil še mlajši, je potres doživel v Breginju. Upa, da bo njegovo življenje letos veliko manj stresno, čeprav mu časa za sprostitev, kot vedno, zmanjkuje. Ko pa si utrga urico, si privošči kakšno hitro vožnjo z motorjem ali avtom. Verjame v usodo in upa, da mu bota prizanesla s splošnimi stavkami, saj se vtovarni, kjer naredijo 25.000 aparatov na dan, vsaka ura nedela močno pozna. In če bo vse po sreči, bo letos tudi shujšal in predvsem nehal kaditi. konkurenčnost, če želijo preživeti na globalnem trgu. Nagrade GZS so podelili ugledni gospodarstveniki in aktivni člani upravnih odborov združenj in ob- močnih gospodarskih zbornic. Matjažu Lenassiju je nagrado podelila predsednica upravnega odbora savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje in predsednica uprave delniške družbe Elkroj Marija Vrtačnik. Ob tej priložnosti se je Lenassi zahvalil vsem sodelavcem in poslovnim partnerjem za korektno sodelovanje, malce hudomušno pa tudi vsem tistim, ki pri tem »niso nagajali«. »To je zelo lepa nagrada in hkrati dokaz, da tudi tuja podjetja v Sloveniji znajo dobro delati. Tujci torej ne pridejo sem samo pobrati dobička, ampak tudi kaj naredijo za Slovenijo. To je nagrada zame in jasno za vse moje, lahko rečem kar prijatelje, ki so pomagali pri tem, da seje tovarna v Nazarjah prebila v sam vrh ne samo v Sloveniji, ampak tudi v koncernu BSH. Konkurenca je sicer vsak dan hujša, toda tovarna v Nazarjah je vsak dan bolj konkurenčna, zato strahu pred prihodnostjo ni,« je podelitev nagrade komentiral Matjaž Lenassi. Franci Kotnik ZAVAROVALNICA MARIBOR Pripravljeni na uvedbo evra V Zavarovalnici Maribor (ZM) so že slab mesec pred začetkom obdobja dvojnega označevanja cen vse premije na policah izračunane tako v tolarjih kakor tudi v evrih. V ZM so že s 3. januarjem 2006 poskusno uvedli dvojno označevanje cen njihovih storitev. Po poskusnem mesecu so ugotovili, da poteka brez težav. Projekt dvojnega označevanja je tako sedaj, slab mesec pred določenim rokom o dvojnem označevanju cen, že pripravljen na vseh zavarovalnih policah. »Vse premije na zavarovalnih policah so navedene v tolarjih in v evrih, pri čemer smo uporabili predpisan centralni paritetni menjalni tečaj, ki je bil določen ob vstopu Slovenije v ERM 2, to je 239,640 tolarjev« je povedala mag. Natalija Postružnik, direktorica odnosov z javnostmi in tržnega komuniciranja pri Zavarovalnici Maribor. Projektna skupina Zavarovalnice Maribor za uvedbo evra, ki se s prilagajanjem polic in plačilnih pogojev zavarovancev ukvarja že od lanskega leta, je poskrbela, da bo prehod na uporabo evra nemoten. Prav tako so v Zavarovalnici Maribor že v lanskem letu pričeli z izobraževanjem v zvezi z evrom. Internih izobraževanj seje udeležilo več kakor tristo zaposlenih, od vodij do sk-lepalcev zavarovanj, ki so najpogosteje v stiku z zavarovanci, zato da bodo lahko odgovorili na vsa vprašanja povezana z uvedbo evra. Franci Kotnik Ul POGOVOR Z BRIGITO KROPUŠEK RANZINGER, ORGANIZATORICO IZOBRAŽEVANJA NA LJUDSKI UNIVERZI VELENJE Izobraževanje nizko izobraženih - izziv za delodajalce?! Brigita Kropušek Ranzinger (foto: Jože Miklavc) Ljudska univerza Velenje na področju SAŠA regije uspešno sledi aktualnim trendom in zahtevam izobraževanja in usposabljanja, ki jih narekuje preobrazba trga delovne sile, potrebe gospodarstva in ne nazadnje aktualna politika, podprta z zahtevami Evropske unije. To narekujejo tudi tržne razmere in kadrovske potrebe na področju izobraževanja odraslih. Država Slovenija v zadnjih letih poizkuša dvigniti izobrazbeni nivo, začenši z najnižjo izobraženo strukturo prebivalstva. Ob tem je izobraževanje na Ljudski univerzi priložnost za vse tiste, ki si želijo končati osnovno šolanje in nato nadaljevati svojo poklicno pot v drugih šolskih programih. Z organizatorico izobraževanja na Ljudski univerzi Velenje Brigito Kropušek Ranzinger smo se pogovarjali o možnostih dokončanja osnovne šole s poudarkom na aktualni akciji G2 -Nova priložnost. - Katere projekte izvajate v zadnjem obdobju? Na Ljudski univerzi Velenje smo se med prvimi v Sloveniji začeli že leta 1999 vključevati v številne mednarodne in nacionalne evropske projekte. Letos sodelujemo v štirih nacionalnih in še štirih evropskih projektih. Še posebej smo ponosni na projekt Nova priložnost oziroma v originalnem naslovu The new opportunity, ki poteka v okviru programa Socrates - Grundtvig 2. Kot edini koordinator tovrstnega projekta v Sloveniji smo bili povabljeni kot primer dobre prakse tudi na evropski mednarodni kongres v Anglijo. Nov-osttega kongresa je bila ta, da smo izvajalci projektov pripeljali s seboj tudi udeležence. - G2 - Nova priložnost je torej le eden izmed projektov, ki so izjemnega pomena za vse državljane, vsekakor tudi za občane občin SAŠA regije in še posebej za Zgornjo Savinjsko dolino. Zakaj ste se torej odločili za pripravo tega projekta? Ljudska univerza Velenje je na področju SAŠA regije edini ponudnik in izvajalec osnovne šole za odrasle. To pomeni, da vsem tistim, ki iz kakršnegakoli razloga niso dokončali redne osnovne šole ponujamo možnost, dajo seveda kar najhitreje, to je v 18 tednih, zaključijo in izobraževanje nadaljujejo na višji stopnji ali pa opravijo kakšno nacionalno poklicno kvalifikacijo za potrebe dela. V povprečju se pri nas letno izobražuje 50 do 60 udeležencev v petih oddelkih. Na ta podatek smo izredno ponosni, vendar pa ugotavljamo, da je to še vedno malo, glede na to, daje v Sloveniji kar 100 tisoč (!) državljanov, ki nimajo dokončane osnovne šole. Ravno zaradi te številke smo se na Ljudski univerzi Velenje odločili, da pripravimo mednarodni projekt Nova priložnost. In sicer smo v prvem projektnem letu poskušali s partnerji in udeleženci osnovne šole za odrasle ugotoviti, kaj bi po mnenju udeležencev, učiteljev in organizatorjev izobraževanja še lahko naredili, da bi bil vpis v OŠ za odrasle večji in bi izobraževanje dokončalo več udeležencev. - Dokončanje osnovne šole je še vedno brezplačno, saj država Slovenija želi dvigniti splošni izobrazbeni nivo ljudi, ki se jim po tem odprejo različne možnosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja ter zaposlitve. Kakšne obveznosti in formalnosti so dolžni izpolniti bodoči udeleženci, ki se želijo vpisati v osnovno šolo za odrasle? V osnovno šolo za odrasle se lahko vpiše kdorkoli, ki osnovne šole ni dokočal. Naj povem, da starost ni nobena omejitev, ker so naši udeleženci stari vse od 15 pa do 60 let. Tudi denar ni nobena omejitev, ker, kot ste že povedali, je osnovna šola popolnoma in zares BREZPLAČNA. To pomeni, da ne potrebujete niti pisala za izobraževanje, ker prav za vse poskrbimo mi. Potencialni udeleženci potrebujejo le malo volje in odločitev, da se vpišejo. Po izkušnjah sodeč bi rekla, da je ta prvi korak tudi najtežji. Potem pa steče. In v 18 tednih imajo udeleženci z nekoliko truda spričevalo že v žepu. Naj povem, da se udeleženci lahko tudi sami izobražujejo. To pomeni, da jim mi priskrbimo snov, ki jo sami predelajo in pridejo samo na izpit. Učenje jim običajno olajša brezplačna učna pomoč in mentor, ki vskoči, če se pojavi kakšna manjša težava. - Kdo po vašem mnenju bi naj bil poleg občanov kandidatov za dokončanje osnovne šole še zainteresiran za to izjemno priložnost ? Seveda posredno vsi. Sloveniji res ne bi smelo biti v ponos, da ima kar 100.000 državljanov brez dokončane osnovne izobrazbe. Sicer pa so udeleženci v projektu ugotavljali, da delodajalci običajno zelo dobro poskrbijo za izobraževanje že izobraženega kadra, neizobraženi pa nekako na tem področju ostajajo v ozadju. Zato želimo ob tej priložnosti spodbuditi delodajalce naj vseeno poskušajo motivirati svoje zaposlene, ki nimajo dokončane osnovne šole, za ta prvi korak na njihovi izobrazbeni poti. Kot dober primer naj navedem udeleženko, ki je po dokončani osnovni šoli opravila program 3+2, si pridobila naziv ekonomski tehnik in sedaj izobraževanje nadaljuje na višješolskem študiju. Seveda je kar nekaj ljudi postalo bolničarjev, prodajalcev, kuharjev, natakarjev.Jn danes počnejo stvari, o katerih pred leti niti razmišljali niso. Pogovarjal se je Jože Miklavc Računalniško opismenjevanje Ljudska univerza Velenje je na javnem natečaju pridobljena sredstva Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropske unije namenila tudi za izobraževanje občanov občine Nazarje. V tej občini uspešno deluje njen Center za samostojno učenje, ki so ga skupaj postavili z Občino Nazarje in podjetjem BSH Hišni aparati Nazarje. Ker pa denarja ni bilo dovolj, sta ideji prisluhnila Občina Nazarje in župan Ivan Purnat. Občina je dodala pomemben delež denarja kot novoletno darilo občanom. Ob sodelovanju z Osnovno šolo Nazarje in veliko naklonjenostjo in odprtostjo šole s strani ravnatelja Antona Smrketa je Ljudska univerza Velenje pričela vjanuarju z izvajanjem dveh 30-urnih osnovnih tečajev »računalniško opis- menjevanje za odrasle«. Usposabljanje dveh skupin, skupaj 24 oseb, izvaja Bernarda Matko, univ. dipl. inž., udeleženci pa so občanke in občani ter zaposleni z območja občine Nazarje. Na osnovi pridobljenega znanja udeležencev, bodo pri Ljudski univerzi Velenje ponudili še izvedbo nadaljevalnega tečaja računalništva (programi word, excel in power point). Ljudska univerza Velenje pa v Centru za samostojno učenje Nazarje hkrati izvaja še drugi ciklus osnovnega, 60-urnega tečaja računalništva, namenjenega nezaposlenim osebam. Obe izobraževalni akciji potekata tudi na ravni Slovenije, aktivnosti in izvedbo pa finančno podpira tudi Ministrstvo za šolstvo in šport. Jože Miklavc OSREDNJA MEDOBČINSKO SLOVESNOST OB MESECU KULTURE V SOLČAVI Kultura je način vsakdanjega življenja Kulturno društvo Franc Herle Solčava, Občina Solčava in mozirska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti sta prejšnji petek v Solčavi pripravila osrednjo medobčinsko slovesnost ob letošnjem kulturnem prazniku. Domačini so gostom, med katerimi je bila tudi večina zgornje-savinjskih županov, na svojstven način predstavili videnje in razumevanje kulture z očmi Solčavanov. Na prijetni slovesnosti seje kotgost predstavil tudi igralec Jernej Kuntner, ki se je na prisrčen način zahvalil domačinom za ustvarjanje kulture izven uradnih institucij, s svojim vsakdanjim ustvarjanjem, o čemer |!|f - n I I ! ! f d jO V solčavski dvorani so slovesno podelili letošnja priznanja ob mesecu kulture (fotografiji: Franjo Atelšek) je spregovoril tudi slavnostni govornik petkove proslave, Edi Mavrič -Savinjčan. V govoru prisotnim je zanimivo in neposredno, iskrivo in na trenutke tudi kritično predstavil primerjavo med kulturo v času Prešerna, ki je bil že v svojem času pravi Evropejec, hkrati pa tudi Slovenec, in sedanjostjo, ko »moramo tako kot Prešeren v svojem času samozavestno odgovarjati na izzive svojega, zgornjesavinjskega, slovenskega in evropskega časa s spoznanji, izkušnjo in hotenji svojih dedov, ki so tukaj stali in obstali«. Z besedami ob zaključku svojega govora je slavnostni govornik še kako potrdil Solčavanom v njihovem načinu izražanja kulture, ki temelji na izročilu njihovih prednikov in trdem delu. To delojih bogati in po videnem tudi osrečuje, vsaka neprešernovska drža pa dela pot do zastavljenega cilja še bolj strmo, saj spregleduje, da razlike in posebnosti v življenju združujejo, ne pa ločujejo. Franjo Atelšek Kultura namreč ni blišč cvetličnih aranžmajev pod oderskimi reflektorji z zvenečimi imeni nastopajočih, kulturo pri ljudeh predstavljajo trenutki napolnjeni z ljubeznijo, talentom, predvsem pa z domač- Slavnostni govornik je bil Edi Mavrič - Savinjčan nostjo, dobro voljo in toplino, ki polni srca z energijo za vsakodnevno ustvarjanje, ki predstavlja kulturo, pisano z veliko začetnico. Verjetno so bili podobni kriteriji merilo tudi pri izbiri letošnjih prejemnikov jubilejnih priznanj za njihovo ustvarjalnost na kulturnem po- dročju, ki so jih na prireditvi prejeli zgornjesavinjski godbeniki za uspešno delo, katero spada po prejetih priznanjih v sam vrh tovrstnega glasbenega uslvarjanja v Sloveniji. Vsestranski glasbenik Darko Atelšek iz Rečice ob Savinji je dobil priznanje za dolgoletno aktivno delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v vlogi glasbenika in glasbenega pedagoga. Priznanje so prejele tudi solčavske ljudske pevke, ki bodo v kratkem praznovale 15-letnico aktivnega nastopanja in ohranjanja domačega ljudskega izročila, ter režiser Bert Sa-vodnik iz Mozirja za njegov doprinos k razvoju gledališke dejavnosti in pomembno vlogo pri ustanovitvi Društva generala Maistra v Zgornje Savinjski dolini. Priznanje sveta območne izpostave je prejel poslanec Državnega zbora Jakob Presečnik, kije med drugim tudi predsednik KD Godba Zgornje Savinjske doline, za njegovo večletno sodelovanje s kulturnimi društvi v dolini in za njegov doprinos k razmahu ljubiteljske kulturne dejavnosti v Zgornje Savinjski dolini. ...AtOVt PRIJATELJI "ZAKAJ V OSNOVNO SOLO ZA OPRARLE* .^^ĐSKA«UNIMERZA^ELENJE| ... PogaJI DALE & PRIDEM... fcERAM VJl ZEU30D05RO itp}: ■ib/t f W top— , t MOGOČE VE PA DANE.S TUTI PAN? L3UD.SK A UNIVERZA VELENJE TITOV TRE 2. Silo VELENJE C®! 03 S1 St E-rrw»il irifo ® lu-velenjc.ii PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Pokrili primanjkljaj iz prejšnjih let Najmlajši Galčki so oživeli različne junake risank in filmov z dodanimi barvami v polnem sijaju (foto: Marija Šukalo) Druženje malih Galčkov prvo februarsko soboto v prostorih društva na Rečici ob Savinji je bilo nadaljevanje januarskega likovnega ustvarjanja. Tedaj so dali prosto pot domišljiji in ustvarjali maske iz odpadnih materialov in lesnega lepila. V februarju so te maske dobile dokončno podobo. Dodali so jim namreč barve in ra- V dvorani osnovne šole v Nazarjah se je prejšnji petek zbralo številno članstvo Planinskega društva Nazarje, da bi potrdili poročila o delu v lanskem letu in se odločili o načrtih za letos. Za prijeten uvod so z nastopom poskrbeli člani mladinskega odseka tega društva. predsednika, saj primopredaja med njima še vedno ni dokončana. Dodal je, da jim je uspelo pokriti finančni primanjkljaj iz prejšnjih let in ustvariti celo nekaj ostanka dohodka. V minulem letu so največ pozornosti namenili prenovi koče na Far-banci in ureditvi okolice, za kar so porabili 360 delovnih ur, za dežurstva na tej postojanki pa še tudi planinske četrtkove večere, s katerimi so pričeli že decembra. Želijo si postaviti še tretjo vitrino in sicerv Kokarjah. Svoje načrte pa so predstavili v zgibanki. Župan Ivan Purnatje povedal, da je občina ponosna na delo mladega društva in da mu bodo poskušali pomagati po najboljših močeh. Dodal je, da se bo zavzel zlasti za pri- Z dodanimi barvami oživeli junaki V mesecu kulture so svoj kamenček v mozaik prireditev dodali v društvu amaterskih likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal in medse ponovno povabili najmiajše. zlični junaki risank in filmov so oživeli v polnem sijaju. Po besedah predsednice društva in vodje delavnice, Nade Zager, bodo mali umetniki maske predstavili tudi širši javnosti. Otvoritev razstave s kulturnim programom bo 18. februarja ob 16. uri pred rečiškim vrtcem. Marija Šukalo Za prijeten uvod so z nastopom poskrbeli člani mladinskega odseka (foto: Marija Lebar) Predsednik Sandi Grudnik je v poročilu poudaril, daje z delom v društvu zadovoljen, uresničili so vse načrtovane izlete, z dvema ekipama so sodelovali na državnem prvenstvu in dosegli dobre rezultate. Priredili so kresovanje in izlet za starejše člane na Donačko goro. Skrbijo, da sta vitrini v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti stalno urejeni, ponosni so na svojo spletno stran. Posebej veseli pa so, daje odlično zaživel mladinski odsek Stonoga. Dobro delujeta oba planinska krožka na osnovnih šolah. Predsednik seje s kritičnimi besedami dotaknil financiranja planinskih poti, teh imajo v društvu kar za 50 kilometrov. Po njegovem bi se moralo vzdrževanje poti financirati enako kot ostale ceste v občini. Omenil je tudi nesodelovanje prejšnjega Delovno predsedstvo nazarskega planinskega društva (foto: Marija Lebar) dodatnih 1.000 ur. Markacisti pa so opravili 216 ur dela. Dobro dela tudi vodniški odsek. Letos načrtujejo izlete v vsakem mesecu, številne delovne akcije, pa mopredajo med obema predsednikoma. Na koncu so bila podeljena še številna društvena priznanja in značke Mladi planinec. Marija Lebar K.50 le CEMENTNINARSTVO 50 let TRADICIJE POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65 www.sttesniki-polaJk.si Cementninarstvo Polak iz Gorenja pri Šmartnem ob Paki izdeluje betonske strešnike po najnovejši švedski tehnologiji. Izdeluje jih v sedmih različnih barvah. Do 10. marca vam ponuja dodaten GOTOVINSKI POPUST na strešnike vseh barv in na dodatne elemente za streho POLAK. Za prve stranke ugodna cena prevoza z razkladanjem. I f Ugodne cene betonskih zidakov in opažnih zidakov za zidavo gnojnih jam. »GARANCIJA ZA KVALITETO JE TUDI 50-LETNA TRADICIJA!« Obiščite Cementninarstvo POLAK v Gorenju pri Šmartnem ob Paki, vsak dan od 7. do 17. ure ali zavrtite: 03/58-85-065. Vse informacije o naših izdelkih lahko dobite tudi na spletni strani www.stresniki-polak.si. KULTURNO DRUŠTVO GAL ZGORNJESAVINJSKO GOVEDOREJSKO DRUŠTVO Dobrodošla italijanska konkurenca Da je slovensko kmetijstvo in znotraj njega govedoreja na hudem razpotju, je očitno jasno tudi zgornjesavinjskim kmetom, članom govedorejskega društva. Njihov občni zbor je odprl kopico vprašanj brez jasnega odgovora. Tudi to je bilo slišati od razpravljavcev, da bodo veliki kmetje »pojedli« majhne in da bi bila cena mleka brez prisotnosti italijanske konkurence še nižja od sedanje. Dejstvo je, da so pridelovalci mleka nezadovoljni s ceno in čeprav so z mozirsko Zadrugo dosegli delno zvišanje, še vedno nimajo sklenjenih pogodb o odkupu mleka. Po mnenju Cirila Kralja bi si morali vsi skupaj prizadevati, da bi se cena litra mleka izenačila s ceno kilograma mesa (foto: EMS) Če želi kmet preživeti od kmetije, mora biti velik in intenziven v pridelavi. Majhne kmetije z razdrobljenimi kmetijskimi površinami in težka hribovska območja onemogočajo konkurenčnost. Marsikje je premalo delovne sile, ni zagonskih sredstev za povečanje pridelave, pojavljajo se problemi z odkupom. Prilagoditev novim razmeram ni možna v kratkem času, zato zanimanje za kmetovanje usiha zlasti med mladino, ki vidi boljšo prihodnost v drugih dejavnostih. VZgornji Savinjski dolini, kije pred leti je veljala za zibelko rjavega goveda, še vedno prevladuje ta pasma, vendar pa se sedaj številčnost tega goveda počasi spreminja v korist Šaleške doline. Precej burno razpravo je sprožil očitek, da se veterinarji na potrebe kmetov ne odzivajo v zadostni meri, še posebej je aktualno vprašanje, komu pripada zastonj seme. Stvar naj bi bila tehnično izvedljiva, je ra- zlagal Zoran Kramer s celjskega kmetijsko gozdarskega zavoda, vendar veterinarji tega ne želijo narediti. Direktor mozirskih veterinarjev Ciril Kralj je v odgovoru navedel, da morata dogovor skleniti Veterinarska zbornica in Republiška selekcijska služba, v nasprotnem ostaja odprto vprašanje, kdo bo plačal obratovalne stroške. Po njegovem bi si morali vsi skupaj prizadevati, da bi se cena litra mleka izenačila s ceno kilograma mesa. Da se v kmetijstvu ne cedita med in mleko kažejo tudi razmere na področju subvencij, kjer očitno vlada precejšen nered. Po razpravi sodeč je bilo preteklo leto na tem področju katastrofalno, saj so morali nekateri kmetje kar dvakrat dopolnjevati vloge, poleg tega se razen kmetov nihče ne drži predpisanih rokov. Pri tem očitno igra pomembno vlogo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je po mnenju nekaterih nedotakljiva. Nekateri upravičenci imajo nerešene tožbe izpred treh let, pri nekaterih so inšpektorji lani predčasno upoštevali predpise iz nitratne direktive, prevladujejo skope povratne informacije o reševanju pritožb, nesporazumi pri uveljavljanju mlečnih premij in podobno. Poleg tega se subvencije izplačujejo samo še letos, saj stopa s prihodnjim letom v veljavo enotno plačilo po hektaru. Evropska unija je Sloveniji namenila 140 milijonov evrov, ki bodo razdeljeni na podlagi še nedogovorjene sheme po celotni državi za njive intrav-inje. Obstaja bojazen, da bodo nekateri rejci v vsakem primeru prikrajšani, čeprav predstavniki države ob vsaki priložnosti poudarjajo, kako je kmetovanje pomembno za ohranitev podeželja. Po letu 2013 tudi ne bo več premij in v kolikor ne bo drugih vzpodbud, se lahko zgodi, da bo kmetijska proizvodnja še bolj upadala. Odgovora, kaj bo potem letu, ne pozna nihče. Ob koncu občnega zbora so se člani Zgornjesavinjskega govedorejskega društva strinjali s predlogom predsednika Jožeta Rakuna, po katerem bodo 16. septembra na Ljubnem ob Savinji pripravili razstavo pretežno rjavega goveda, seveda pod pogojem, da se bodo stem strinjali tudi rejci za razstavo primernega goveda. Savinjčan ČEBELARSKA DRUŽINA GORNJI GRAD Čebelarski praznik ponovno oživljen? Franc Bezovšek: »Pozitivno je, da se v delo društva vključujejo tudi novi čebelarji, ki se hitreje prilagajajo.« (foto: EMS) Poleg članov gornjegrajske čebelarske družine so se občnega zbora udeležili predstavniki sosednjih družin, predsednik Zgornjesavin-jske čebelarske zveze in član upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije Marko Purnat in župan gornjegrajske občine Toni Rifelj. Slednji je predstavil pobudo za ponovno oživitev nekdanje turistične prireditve Čebelarski praznik, pri kateri naj bi sodelovali tudi zgornjesavinjski čebelarji, organizacijski in finančni del prireditve pa naj bi prevzela Občina Gornji Grad oziroma tamkajšnji zavod za turizem. 37 članov gornjegrajske čebelarske družine je v preteklem letu gospodarilo z več kot 300 panji, ki so po besedah predsednika Franca Bezovška dobro prezimili. Manj vzpodbudno je dejstvo, da je bil lanskoletni donos krepko pod povprečjem zadnjih nekaj let. »Lani smo zamenjali precej matic, poleg tega bi čebelarji morali vestno voditi evidenco, česar vsi ne počnejo. Z veterino je dogovorjeno, da bodo zdravila na voljo v Gornjem Gradu, to pomeni, da ne bo potrebno vsakemu posamezniku hoditi v Celje. Pozitivno je, da se v delo društva vključujejo tudi novi čebelarji, ki se hitreje prilagajajo,« razlaga Bezovšek in dodaja, da je zajedavec varoja pokazal zobe predvsem pri tistih čebelarjih, ki tega problema niso vzeli dovolj resno. Marko Purnat je predstavil delo zveze, ki si med drugim prizadeva, da bi na davčnem področju položaj slovenskega čebelarja izenačili z evropskimi kolegi. Priznanje Antona Janše tretje stopnje sta dobila dolgoletna čebelarja Anton Krefelj in Jože Suhoveršnik, Zgornjesavin-jska čebelarska zveza pa je Francu Bezovšku ob sedemdesetletnici podelila jubilejno priznanje za delo na čebelarskem področju. Savinjčan KRAJEVNA ORGANIZACIJA RK ŠMARTNO OB DRETI Darovati kri pomeni darovati samega sebe Krvodajalci iz šmarške krajevne skupnosti, ki so darovali življenjsko tekočino več kot 15-krat (foto: Marija Šukalo) V šmarskem krajevnem odboru Rdečega križa so 2. februarja pripravili srečanje krvodajalcev iz njihove krajevne skupnosti. Srečanje so obogatili učenci Podružnične osnovne šole Šmartno s kratkim kulturnim programom. Krvodajalci so prisluhnili tudi predsednici Ani Remic, kije prepričana, da vsak, ki daruje kri, daruje samega sebe, pri tem pa reši tudi prenekatero življenje. Remičeva je predstavila tudi številne druge aktivnosti, ki so potekale v krajevnem odboru RK. Najprej vedno poskušajo rešiti težave v domači okolici, šele nato pa pomagajo tudi drugim. Tako so pripravili dobrodelni koncert, katerega iz-kupičekje bil namenjen socialno šibkim otrokom šmarske osnovne šole, pomagali pri izvedbi srečanja starejših krajanov ob krajevnem prazniku ter obiskali bolne in ostarele na njihovih domovih. Sodelovali so v akciji za odpravo posledic neurja v Slovenskih Konjicah, slepemu Sebastijanu Kameniku prispevali del sredstev za nakup računalnika, denar pa so nakazali tudi za nakup spalnih vreč za Pakistan in celjski bolnišnici za nakup srčnega rentgena. »Vse to uspemo, ker je v slogi moč. Delo v naši organizaciji je prostovoljno. Kadar potrkamo na vrata, ljudje odprtih src prisluhnejo in darujejo. Včasih pa se zgodi, da nam kdo ne zna prisluhni- ti. Tedaj pade tudi kakšna krivična beseda,« je med drugim dejala Remičeva. Krvodajalcem je spregovoril tudi predsednik mozirskega območnega združenja RK Bojan Leskovšek in ob zahvali pozval vse krvodajalce, da pri svojih plemenitih dejanjih vztrajajo še naprej. Besede zahvale sta vsem, ki so svojo življenjsko tekočino darovali pomoči potrebnim, namenila tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat in predsednik Krajevnega odbora Šmartno ob Dreti Bojan Štrukelj. Marija Šukalo V lučki osnovni šoli, ki nosi ime po fonični glasbeni opus na Sloven-slovenskem skladatelju Blažu skem. Letošnji dan šoleje bil v celoti Arniču, že vrsto let s spominsko glasbeno obarvan, za karsoposkr- Člani Savinjskega trobilnega kvarteta so poleg izbornega igranja seznanili učence tudi s pihalnimi inštrumenti (foto: EMS) kulturno slovesnostjo počastijo ro- beli člani Savinjskega trobilnega jstni dan (rojen 31.1.1901) velikega kvarteta, ki so poleg izbornega rojaka, ki je s svojimi glasbenimi igranja seznanili učence tudi s stvaritvami trajno zaznamoval sim- pihalnimi inštrumenti. sinom Lovrencem, na žalost pa ne poznamo sina Jerneja, ki živi v Švici,« je povedala Robnikova. Arnič je umrl v Ljubljani leta 1970 za posledicami prometne nesreče. Je avtor obsežnega in za Slovence prvobitnega simfoničnega opusa 8 simfonij ter številnih simfoničnih pesnitev in solističnih koncertov. Leta 1947 je prejel Prešernovo nagrado za skladateljsko delo Gozdovi pojejo. Savinjčan Matična kronika za mesec januar 2006 ROJSTVA: Rodilo seje 7 dečkov in 6 deklic. POROKE: Damjan Turk iz Radegunde in Bernarda Kopušar iz Radegunde, Jernej Grudnik iz Okonine in Jelka Bizjak iz Mozirja. SMRTI: Frančišek Krajnc iz Bočne, Ivanka Fekner z Dobrovelj pri Mozirju. OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE Spominjanje na velikega rojaka Ravnateljica šole Valerija Robnik je prepričana, da bi težko našli bolj primeren datum, kot je Arničev rojstni dan. »Vsi smo ponosni, da nosi šola ime po človeku, kije nam neko-liko starejšim ostal v blagem spominu kot dobrodušen, srčen človek, kije imel rad otroke. To sem kot učenka sama doživljala, ko smo se srečevali z njim na podobnih prireditvah, kot je bila današnja. Moram povedati, da dobro sodelujemo z njegovo hčerko Blaženko in 3i moje beležnice ... Piše: Aleksander Videčnik Pisalo seje leto 1988, ko sem po naših domovih zbiral gradivo za zapis o domačih godcih. V Lučah mije BogomirSupin svetoval, da naj grem v Krnico in poiščem Sabodina. Ta daje stare šole muzikantje še dodal. Kar visoko meje peljala pot, ki ni bila lepa, saj so vozili po njej veliko lesa v dolino. Pa se človek ne sme ustrašiti slabe poti, če pričakuje zanimiv pogovor z nekom, ki ve veliko povedati. Ustavil sem se pred hišo Krnica 64 in stopil v »prijazno« kuhinjo, kjer sta sedela Franc Mlačnik z ženo, bila sta ravno pri kavi. Takoj sem je bil tudi jaz deležen, pač prijazni ljudje, sem si dejal. Tedaj 84 let star citrarje tožil, kako mu roke odpovedujejo in da le stežka igra na citre, poleg tega pa je bil že nekoliko slaboviden. Pa ga vse te tegobe sploh niso motile, da se ne bi posvetil moji radovednosti. Pa še kako pozorno je sledil mojim vprašanjem in resje zanimivo nanje odgovarjal. Potem sva šla pod drevo ob hiši, kjerjestala miza s klopjo. Ponesel je s seboj tudi citre in mi na nje malo zaigral. Bilo je to posebne vrste glasbilo, ne običajne citre, kot smo jih navajeni. Vsekakor sem prvič videl takšne citre. Nič nisem glede tega spraševal. Zelo pa sem bil presenečen, ko mi je Sabodin povedal, da so pri hiši še tale glasbila: poleg citer še kitara in violina, vse pa je sam naredil, pač za "štrajh muziko", kot je navihano poudaril. Ko so na številnih ohcetih igrali, so imeli zraven še harmoniko. Tudi na veselicah so veliko igrali. Dalje so otirali ob družinskih in osebnih praznikih, pa tudi vaški plesi so bili pogosti. Mislil sem si, da so imeli kar razgibano življenje. Seveda meje povedano kar samo od sebe sililo k vprašanjem. Kakšne plese so tedaj poznali, sem vprašal. Sabodin ni bi v zadregi z odgovorom. Veliko vrst plesov so že poznali pri njih. Naštel je: šoster-polko, špil-polko, treplan, zibnšrit, drglca, pa še več jih je bilo, le spomnil se jih ni. Zanimalo meje, če so vadili in igrali z not. To ga je spravilo v smeh, da nisem vedel, kaj neki sem ga polomil. Pojasnil mije, da so znanje pridobivali iz roda v rod, z notami pa se niso "mudili". Najraje so zaigrali "Hudičevo polko", kije bila zelo hitra in je spravila vsakega zaspanca pokonci. Ena od priljubljenih polkje bila tudi "Jaz pa grem...". sicer pa so igrali največ avstrijske in češke koračnice. Kako seje naučil igrati kar nekaj glasbil, meje zanimalo. Povedal je, da je oče kupil citre in kitaro, pa seje mali Franci že z osmimi leti lotil učenja, pri tem mu je pomagala mati, ki je bila zelo muzikalična. Znala je razne viže, drugače pa je šlo vse po posluhu. Družina je bila vsa za glasbo, bratje, ki so vsi igrali so ga že pri 16 letih vzeli med muzikante. Prvič je nastopil v Solčavi, kjer so tudi sicer večkrat igrali. Pogosto je z njimi pela mati. Ko so se dogovarjali za igranje na ohceti, so to storili največkrat v dogovoru z ženinom. Ohcet ni minula brez plesa "štajriš",tu so plesali in peli zbadljivke tudi svatje. Nihče ni nič zameril, če so si koga "sposodili". Zapeli so tudi tako: "Stara češnja oklesana, gorje baba obešena, kdo jo bo pa dou uzeu, zagvišno ženo bo dobiu." To pesem so radi namenili kakšnemu starejšemu samcu... Kako imenovali glasbila: klenet (klarinet), gosli (violina), arfa (harfa), hofprekl (oprekelj). V Krnici je živel stari Voler, kije odlično igral oprekelj in citre. Najbolj veseloje bilo, ko so godci pred cerkvijo kradli svate. Včasih je naneslo, da jimje uspelo ukrasti prav vse. Seveda so se morali potem odkupiti. Kradli so tako moške, kot ženske. Če je bila kraja kdaj pa kdaj tudi malo nasilna, ni nihče zameril, ker so pač početje godcev na sploh smatrali za "hec". Koje beseda nanesla na ohceti, kako se te potekale, je Mlačnik zatrdil, da so bile najdaljše na Solčavskem, pa tudi najbolj pestre. Camerji in družice so za to poskrbeli in sicer po starih navadah. Vemo, da je solčavska ohcet bila velik dogodek in je potekala po natančnem redu oziroma programu. Tu naj omenim, daje učitelj Jože Lekše, kije po I. svetovni vojni služboval v Solčavi, natančno popisal potek solčavske ohceti kar na dvanajstih straneh papirja. Kot vse kaže, so to bogato izročilo ljudje ohranili na način, kot so ga izvajali na Koroškem. Moj sogovornik je mimogrede omenil, da so v Solčavi imeli fanta, za katerega so govorili, da "je žleht kot sam hudič " in menda je tudi postal sam hudič, potem koje sedem let pasel po planinah ovce in koze. Tako so pač rekli ljudje. Poznali so tudi "oprezovalce", ki so bili domači fantje. Prišli so svatom zapet podoknico, zato so smeli nekaj časa plesati in se veseliti na ohceti. Bili so miroljubni in ker niso na "ohcet posali", so se po nekaj urah umaknili. Tudi dekleta so rada zaigrala zgodci, največkrat kitaro. Posebno znan harmonikarje bil Grički Franci iz Gornjega Grada. Nekdanji godci so ga radi vzeli v svojo sredino, sicer pa je bil kar pri vsaki hiši kakšen inštrument, največkrat harmonika. Ko sva z Sabodinom zaključila dolg razgovor, je prinesla gospodinja kavo in nekaj malega za pod zob. Nadvse pa sem bil vesel, koje pokazala njihov družinski obredni prt. Takrat sem takšen prt videl prvič. V sredinije imel izvezen znakIHS, po kotih pa monograme in letnico. Kotje povedala gospodinja, je bila pri njih navada, da je takšen prt prinesla vsaka nova gospodinja, kije prišla k hiši. Seveda meje zanimalo, čemu je služil ta "sveti prt". Uporabljali so ga tedaj, koje prišel duhovnik koga spovedovati ali dajati v sveto olje. Na Solčavskem pa so vanj zavili dojenčka, če je hudo zbolel, verjeli so, da mu bo sveti prt pomagal ozdraveti. Ko se spominjam tistih lepih časov, ko sem obiskovala naše kmetije in zbiral gradivo za različne namene, bodisi za Savinjske novice, ki sem jih tedaj urejal, bodisi za poznejšo objavo v kateri izmed knjig. Ljudje so bili nadvse razumevajoči, prijazni in dobri. Naj priznam, da so prav ti razgovori s starimi, modrimi ljudmi, bili največja življenska šola za mene, ki niti približno nisem pričakoval toliko ljudskih izročil v spominu naših ljudi. Iskal sem vedno "ta stare" pri hišah, ti so bili dejansko bogat vir duhovitosti in spoštljivega spomina na svoje prednike, od katerih so se učili, ne le delati, tudi veseliti se... 3ščemo stare fotografije Kašna planina pred letom 1930. Na sliki so nekateri Novoštiftčani, ki so imeli tam na paši svojo živino. Fotografiral je Jože Laznik, slika pa je iz Muzejske zbirke v Gornjem Gradu. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Kako so po novem oblike naložb Zakon o dohodnini ima od prvega januarja novo poglavje o stopnji dohodnine in obveznosti plačevanja dohodnine od obresti, dividend in dobička od kapitala. To so viri dohodka, ki jih zakon o dohodnini po novem obdavčuje po cedularnem načelu, kar pomeni, da bomo zavezanci zanje plačevali 20-odstotni davek, ne bomo pa jih vpisovali v letno dohodninsko napoved, ko bomo leta 2007 davčni službi poročali o dohodkih v letu 2006. Obdavčitev kapitalskih dobičkov je bila doslej odvisna od dohodninskega razreda, kar je pomenilo, da je stopnja davka lahko dosegla celo 50 odstotkov. Posebej kompliciran je bil izračun pri dohodkih vzajemnih skladov, kerje bil davek odvisen od tega, na kakšen način je rasla vrednost točke. Po novem se lestvi- ca davčnih stopenj začne pri 20 odstotkih, po petih letih imetništva vrednostnega papirja pade na 15 odstotkov, po desetih letih se zmanjša na deset odstotkov, po petnajstih letih na pet odstotkov, če pa bo imel imetnik določen vrednostni papir ali točke vzajemnega sklada več kot 20 let, kapitalski dobiček iz tega naslova ne bo več obdavčen. DELNICE IN VZAJEMNI SKLADI Ukinjena sta kvalificiran davčni status in razdelitev na štiri različne deleže rasti dohodka vzajemnih skladov. Delnice tujih podjetij so bile z davčnega vidika že doslej davčno obravnavane enako kot delnice domačih podjetij. Kot nakupna in prodajna cena sta šteli ceni v tolarjih, nihanje valute pa je lahko znižalo ali povečalo dobiček. Enako sedaj velja za enote premoženja tujih vzajemnih skladov, kijih vlagatelji kupijo v Sloveniji ali v tujini. Ves ustvarjen dobiček se šteje kot kapitalski dobiček. Vlagatelji, ki so kupili točke vzajemnih skladov ali delnice pred 1.1.2003, bodo plačali davek samo na kapitalski dobiček, ki bo ustvarjen po 1.1.2006. DIVIDENDE Izplačevalci dividend so dolžni od 1. januarja ob izplačilu obračunati 20-odstotno dohodnino, zavezancem pa za dohodke iz dividend ne bo treba oddati posebne napovedi. Pri dohodninskih napovedih za leto 2005 se bo davčna osnova pri dividendah še znižala za 35 odstotkov zaradi podvajanja ob-davčih/e kapitalskega dobička, od 1. januarja 2006 pa je davčna osnova pri dividendah enaka bruto znesku izplačila in je torej ni več mogoče znižati. OBVEZNICE Pri obveznicah in drugih dolžniških vrednostnih papirjih so po novem obdavčene samo obresti, ne pa tudi kapitalski dobiček, če bo nekdo obveznice prodal dražje, kot jihje kupil. OBRESTI Med obresti se štejejo obresti od posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od depozitov pri bankah in hranilnicah, dohodek o oddajanja vfinančni najem, dohodek iz življenjskega zavarovanja in dohodek iz delitve prihodkov vzajemnega sklada v obliki obresti. Obresti na bančne vloge so v letu 2006 neobdavčene do višine 300 tisoč tolarjev, leta 2007 bo neobdavčeni znesek obresti znašal 150 tisoč tolarjev, od leta 2008 dalje pa bodo obresti obdavčene v celoti. Stopnja davka na obresti, torej na znesek 300.000 SIT v letu 2006 in 150.000 SIT v letu 2007, znaša 15 odstotkov, kasneje pa bo enaka kot pri kapitalskih dobičkih in dividendah, torej 20 odstotkov. Dohodki iz naslova življenjskega zavarovanja so obdavčeni po stopnji 20 odstotkov, če pa traja zavarovanje dlje kot 10 let, dohodki iz tega naslova niso obdavčeni. Franci Kotnik ZDRAVILNE IN UPORABNE RASTLINE Drobnjak (Allium schoenoprasum) r* \ZJ IVICA OREŠNIK, univ. dipl. inž. agronomije Drobnjak, ki mu pogovorno rečemo tudi »šnitlih« (zahodna Štajerska, Zasavje) ali »šnitlah« (Idrija), je trajna čebulnica, ki jo gojimo na vseh celinah. Izvira iz Kanade in Sibirije. Drobnjak ni zahteven za pridelovanje in dobro uspeva tudi v cvetličnem lončku. Lahko ga razmnožujemo s semenom ali vegetativno z deljenjem grmičkov (navadno spomladi). V prehrani drobnjak uporabljamo, čeje le možno, svežega, saj posušena rastlina izgubi značilen oster in pikanten okus. Okus je podoben čebulnemu, vendar manj oster. Največ uporabljamo dolga, votla stebla. Poleti požene roza srebrne glavice, ki pa jih porežemo, da ne oslabijo rastline. Cvetove nekateri kuharji uporabljajo za dekoracijo. Preden ga na vrtu pobere mraz, posadimo nekaj lepih grmičkov v lončke in jih postavimo na svetel in topel prostor v hiši. Drobnjak mora- mo rezati, kadar ga potrebujemo, pri tleh. Če ga režemo na vrhu, se ne more obrasti. Zdravilnost: Po zaužitju zadostne količine (kot začimba ali samostojna jed) zbuja tek, pospešuje prebavo, odpravlja vetrove, čisti kri. V prehrani uporabljamo svež drobnjak, kajti s kuhanjem izgubi veliko dragocenih vitaminov. Prevelika količina je lahko škodljiva. S sušenjem izgubi večino učinkovin, zato uporabljamo le svežega. Za zimsko uporabo si ga lahko shranimo tudi v posodice za led (dodajanje vode ni potrebno) in vse skupaj v plastični vrečki zamrznemo. Uporaba: Zaradi značilne arome in vsebnosti vitaminovter mineralov je drobnjak cenjena začimba. Uporabljamo ga lahko tudi kot nadomestek čebule v pomladanskih mesecih. Jedem ga je najbolje dodati na koncu kuhanja, sicer se večina okusa izgubi. Dodajamo ga v zeliščno skuto in zeliščno maslo, na jajčne jedi, v svetle in čiste juhe ter svetle omake, paradižnikovo, kumarično in zeleno solato. SKUTIN NAMAZ Z DROBNJAKOM Potrebujemo: skuto, kislo smetano, ščep soli, šop drobnjaka. Količine prilagodite okusu in porabi. Priprava: Skuto dobro pretlačimo in solimo po okusu. Drobnjak z zelo ostrim nožem sesekljamo. Skuti najprej dodamo smetano in premešamo. Nazadnje dodamo drobnjak. Dodamo toliko drobnjaka, da se lepo porazdeli med skuto in smetano. Ta namaz je primerna priloga raznim narezkom, še posebno dobro pa se poda k savinjskemu želodcu ali domači suhi salami. SVETUJEMO VAM: Kako si lahko pocenite zimske počitnice Piše: Igor Pečnik Le še štirinajst dni nas loči do zimskih šolskih počitnic, ko se bomo množično podali na »smučarijo«. Nekateri kam bližje, spet drugi kam dlje. V vsakem primeru pa so v zimskih razmerah naši avtomobili precej bolj požrešni kot običajno. Poleg goriva »goltajo« tudi tekočino za čiščenje stekel in »antifriz«, potrebujejo zimske pnevmatike in še kaj bi se našlo, vse to pa povečuje naše stroške in posledično zmanjšuje razpoložljivi družinski proračun za užitke na snegu. Smučarske vozovnice so drage, potrebno pa je še nekaj pojesti, popiti kavico ali topel čaj... Toda z upoštevanjem nekaterih »malenkosti« lahko privarčujemo nekaj dragocenega denarja in si na ta račun privoščimo kakšno urico smučanja več ali pa dobro kosilo. Žena in otroci zagotovo ne bodo imeli nič proti. STREŠNI KOVČEK Strešni kovček na avtomobilu povzroča velik zračni upor. Poraba goriva lahko zaradi tega poraste za deset odstotkov in več. Višja je hitrost - večja je poraba, zlasti pri hitrostih nad 100 km/h. Preverite še enkrat, ali smuči res ne spravite v prtljažnik ob podrti polovici oziroma tretjini zadnje klopi. NEPOTREBNA OBTEŽITEV Vozite v prtljažniku vedno zimske verige in rezervno posodo za gorivo? Vse to povečuje težo avtomobila in s tem porabo. Pa še kaj drugega bi se verjetno našlo v prtljažniku, če bi ga še enkrat pregledali... OGREVANJE MOTORJA Najbolje je, da speljete takoj po vžigu motorja, vendar pri tem pazite, da ga ne zavrtite v previsoke vrtljaje, raje že prej prestavite v višjo prestavo. Hladnemu motorju veliko bolj ustreza vožnja kot delovanje na mestu. Slednje povečuje obrabo vitalnih delov, saj olje le počasi priteče do vseh mest v motorju. VOŽNJA Z RAZUMOM Vozimo umirjeno s primerno varnostno razdaljo. Kdor dodaja plin pred rdečo lučjo na semaforju, spreminja energijo v zaviranje. Najbolj varčna je tekoča vožnja s čim manj zaviranja. PRITISK V PNEVMATIKAH Redna kontrola pritiska v pnevmatikah je za večino voznikov tabu. Premalo napolnjene pnevmatike povečujejo zračni upor in s tem otežujejo premikanje vozila, zato je smiselna kontrola vsake tri tedne. Še posebejjeto pomembno pri zimskih pnevmatikah, ki imajo grob profil. NOGO S PLINA Ko pri vožnji dobimo zalet in peljemo navzdol, avto ne »kuri« nič. Le nogo moramo povsem odvzeti s plina, saj v tem primeru avtomatika zapre dotok goriva. NIKOLI PLIN »DO DASKE« Poraba se povečuje premosoraz-merno z dodajanjem plina. Zato pospešujmo zmerno in ne lovimo hitrostnih rekordov. Ste vedeli, da je pri 180 km/h poraba goriva kar za 50 odstotkov višja kot pri 90 km/ h? Torej... pamet v roke in srečno pot vam želim! »Občutki so neverjetni. To je izpolnitev mojih sanj,« je v prvi izjavi po EMI povedal Anžej Dežan. Zmagovalec bo spomladi potoval v grško prestolnico, kje bo 18. maja potekalo polfinale, 20. maja pa bo finale 51. tekmovanja za pesem Ev-rovizije. Verjetno je kljub drugemu mestu najbolj razočarana Saša Lend-ero. Drugo mesto je osvojila že lani, tudi letos je le za las zgrešila zmago. Glasovi občinstva so namreč največ glasov namenili njeni pesmi Mandoline, vendar je zadnjo in odločilno besedo dal glas strokovne komisije. Neishino pesem Planet za zadet, ki v angleški inačici nosi naslov Straight To The Moon, so na Slovenskem radijskem festivalu proglasili za najboljšo pop pesem Neisha pa je z istoimenskim prvencem dosegla še en velik rekord. Po podatkih predstavnikov uradne slovenske lestvice albumov SLO top 30 je najbolje prodajana slovenska izvajalka leta 2005. Na izboru slovenskih glasbenih kritikov, ki gaje organiziral Nedeljski dnevnik, pa so Neisho proglasili za najboljšo slovensko izvajalko leta 2005, njeno ploščo pa za najboljši slovenski album lanskega leta. lanskega leta. Pop rock zvezdnik Bryan Adams je v največjem pakistanskem mestu priredil dobrodelni koncert. Je prvi zahodni zvezdnik, ki je nastopil v tej državi po terorističnem napadu na ZDA. Prihodek od koncerta bodo namenili za obnovo v potresu porušenih šol. Sponzorji so povedali, da so prodali 22.000 vstopnic po ceni od 3500 do 5000 rupij (od 11.500 do 16.500 SIT). Z Adamsom je nastopil priljubljeni pakistanski pop pevec Shehzad Roy. »Se vidimo na koncertu v Sarajevu,« je Luciano Pavarotti prek videa sporočil Sarajevčanom s Kitajske, kjer trenutno nastopa. S Pavarottijem bo nastopil Sarajevski filharmonični orkester, saj, kot so dejali organizatorji, naj bi bila to pevčeva osebna želja. Nastop sodi v sklop njegovih poslovilnih koncertov ob koncu 40-letne pevske kariere. Pavarottijev koncert v Sarajevu bo sovpadel z obletnico prvega in doslej edinega Pavarottijevega nastopa v tem mestu pred 40 leti. Pavarotti seje med svojo prvo svetovno turnejo leta 1966 namreč ustavil tudi tam. Alenka PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI Presenečenje stanovskih kolegov Člani Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti so pripravili prostorov v Mozirskem gaju. presenečenje članu Francu Žehlju iz Pustega Polja ob njegovem 70. ro- Vsakdanji kruh pa si je služil v jstnem dnevu. Sestanek upravnega odbora društva se je tako prvi febru- mozirski Zadrugi kot traktorist v arski četrtek končal s čestitko in druženjem ob kozarčku rujnega. nazorskem Glinu in pri Gozdnem »Franc Žehelj seje rodil na svečnico, ker matere v tistih časih niso imele časa rojevati čez teden, temveč le ob nedeljah in zapovedanih praznikih,« je v šali ob čestitki slavljencu dejal predsednik društva Anton Blatnik, ki se mu je tudi zahvalil za dolgoletno delo v gasilskih vrstah, saj je za Jezernikom iz Pustega Polja 55 let požrtvovalnega dela in gašenje prenekaterega požara. Rojeni Pustopoljec že od rane mladosti ljubi naravo in živali. Prav zaradi tega je bil tudi med ustanovitelji Društva za varslvo in vzgojo ptic Kalin. Veliko svojega časa je preživel ob delu pri izgradnji društvenih Francu Žehlju je ob njegovem 70. rojstnem dnevu čestital predsednik društva Anton Blatnik (foto: Marija Šukalo) gospodarstvu kot šofer vse do upokojitve pred desetletjem in pol. Družino sije ustvaril na domačiji, kjer je tudi njemu tekla zibelka. Tri hčerke so odšle vsaka svojo pot, v Pusto Polje k Jezernikom pa se sedaj vrača kar šest vnukov, ki so Francu v veliko veselje. Tudi danes rad postori to in ono okrog hiše. A v večji meri mu čas zapolnjujejo čebele in njegova »živinoreja«, saj je v hlevu kar pet krav. »Vsega imam dovolj, le zdravja si še v prihodnje želim, da bom lahko preživel čas s svojimi domačimi in vnuki,« je ves ganjen zaupal Žehelj. Presenečenje njegovih gasilskih kolegov je bilo le dodatek k popoldnevu, ki so mu ga pripravili vaščani. Tudi ti so mu v velikem številu prišli izreči voščilo ob jubileju. Marija Šukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Domov so se vročali z najvišjimi uvrstitvami Za rečiškimi gasilci je zelo uspešno leto. Ob dejstvu, da so imeli na svojem območju samo dve intervenciji, so lahko svoje moči in čas usmerjali v razna preverjanja psihofizičnih sposobnosti. Torej v mnoge ure vaj, zavoljo katerih so z različnih tekmovanj v vitrine prinesli preko 30 pokalov. Dejstvo je, da so se z domala vseh tekmovanj desetine vračale z uvrstitvami na najvišja mesta. Tako visok in zavidljiv nivo seveda ne more priti čez noč, ampak se za njim skrivajo neštete ure žrtvovanega prostega časa, saj so članice in člani vseh starostnih obdobij zavezani delovanju v društvu, ki v veliki meri vzpodbuja utrip kraja. Ponosni so lahko tudi na delo z mladino. Slednjaje letos izvedla svoj občni zbor, na katerem so sprejeli pravila delovanja mladih gasilcev in smernice za delo v letošnjem letu. Rečiški gasilci so bili v lanskem letu organizatorji šestih velikih tekmovanj. Kljub dodatnim naporom Članice in člani vseh starostnih obdobij PGD Rečica ob Savinji so zavezani delovanju v društvu (foto: Benjamin Kanjir) se je kar pet tekmovalnih desetin uvrstilo na državna tekmovanja, ki bodo izvedena v letošnjem letu. To pa ne bo vse, kar bo krajšalo njihove proste urice. Pred njimi je poleg nameravanih izobraževanj in nakupov opreme tudi velik projekt prekritja gasilskega doma. Dotrajana streha ne more več čakati, saj pušča in s tem nastaja še dodatna škoda. Benjamin Kanjir Pred štirinajstimi dnevi smo pisali o klateških psih, ki se brez nadzora podijo po okolici Gornjega Gradu in ogrožajo divjad. Lastnike smo dobronamerno opozorili, da naj imajo svoje ljubljene štirinožce pod kontrolo, kar naj bi v praksi pomenilo, da morajo biti psi v oborah oziroma na verigi. Očitno smo streljali s slepimi naboji, saj so nekateri še vedno mnenja, da se smejo njihovi psi gibati prosto brez slehernega nadzora. Tako kot psi na fotografiji, ki divjadi verjetno res niso ogrožali, so pa ovirali promet, karje še slabše. Sedaj nam preostane samo upanje, da bodo (tudi) lastniki prepoznali svoje pse in poskrbeli, da bo nekontroliranega sprehajanja konec. Savinjčan /--------------------------------------------------------------------------------------------- ' ~\ Ljudje in dogodki V______________________________________________________________________________________________1______:______/ 60 LET ZAKONSKE ZVEZE JOŽETA IN MAGDE REMŠAK IZ GORNJEGA GRADO Desetletja vdane ljubezni in spoštovanja Zakonskih parov, ki bi praznovali 60 let skupnega življenja, biserno poroko, je malo. Med njimi sta Jože in Magda Remšak- Zotlerjeva starša iz Gornjega Gradu, ki sta v soboto, četrtega februarja, skromno in brez zunanjega blišča praznovala ta visok zakonski jubilej. jzejima je zadnjič stisnil roko v slovo sredi lanskega novembra. Potem je odšel in njegove stopinjeje zapadel sneg ... To je bilo prijateljstvo, Čeprav je častitljiva obletnica vredna pozornosti, sta se Zotlerjeva oče in mati skupaj stremi hčerami in sinom odločila, da bo družinsko praznovanje, ko bodo spomladanski žarki sonca pregnali okorelo zimo. Do takrat si bo v celoti opomogla tudi mama Magda, kateri so pred tremi tedni v celjski bolnišnici z očesa operativno odstranili sivo mreno. Pri 85 letih se ni preprosto odločiti za operacijo, čeprav gre za rutinski laserski poseg. Oditi od doma, pa čeprav samo za dva dni, je bila za Zotlerjevo mamo težka odločitev. Nikakor zaradi bojazni pred bolnišnico in zdravniki, v dolgem življenju je vsega vajena ženička prestala že vse hujše preizkušnje. Skrbelo jo je, kako bo njeno odsotnost prenašal življenjski sopotnik, ki bo marca dopolnil 96 let. Solza seje bleščala v njegovih očeh, ko je odhajala in spet seje zaiskrilo, ko jo je naslednji dan sin Jože po uspešnem posegu pripeljal domov. Usodna navezanostje med njima. Čeprav ne več tako krepka in poskočna, kot sta bila nekoč, še vedno rada živita in z drobnimi pozornostmi plemenitita drug drugega in domače. Prijatelji in vrstniki, ki sta jih s posebno radostjo sprejemala pod domačo streho, so se vsi poslovili in odšli počivat na gornjegrajsko pokopališče. Zadnji in najdražji med njimi Nabožatov Lo- kakršnega zmorejo samo ljudje, ki so desetletja dolgo soustvarjali družabno in društveno omiko kraja, ki sojo nasledili po samostanskih in škofovskih gospodih. Vsakdanjo je manj in bojazen je, da bo v celoti izginila. Odhajanje in spreminjanje sta edini stalnici in tudi v Gornjem Gradu tem zakonitostim ni mogoče uteči. Oče Jože si vse bolj in manj pomembne dogodke, rojstva in smrti, zapisuje. Nič mu ne uide in z vsem je na tekočem. Dnevno prebira časopise, Savinjske novice jemlje v roke skoraj spoštljivo. Zato, ker pišejo o domačih krajih in ljudeh, o dogodkih, ki neposredno vplivajo na življenje vseh ljudi na tem območju. Skoraj ne kaže dvomiti v njegove besede, ko razmišlja o Gornjem Gradu in nazadovanju, ki ga je po njegovem čutiti skoraj na vsakem koraku. Ni vse v asfaltu in dvomljivih razvojnih obetih. Življenje kraja so ljudje, njihova povezanost in čutenje ter pesem, ki seje že dolgo tega umaknila iz zavesti krajanov. Pri Zotlerjevih je pesem še živa. Slovenska ljudska in cerkvena. Starša stajo z veliko ljubeznijo vsadila v otroke, ki jo hvaležno gojijo in ob skupnih srečanjih je pesem njihova govorica. Kako veiikse zdi krog življenja, ko človek z mladostno vnemo stopa vanj in kako majhen, ko se v visoki starosti oziraš na prehojeno pot, vesta Zotlerja natančno in do potankosti. Samo še zdravja si želita. Rod, ki sta ga zaplodila, je spoštljivo sprejel poslanstvo in se, po Gregorčiču, zaveda, »kaj možje storiti dolžan.« Savinjčan SREČANJE OBRTNIKOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Tekmovalnost na progi, druženje na toplem Pretekli petek so se na Starih Stanili na Golteh v veleslalomu pomerili obrtniki in pri njih zaposleni delavci. Srečanje je pripravila mozirska obrtna zbornica. Ljubitelji strmin so se pomerili v petih starostnih kategorijah. Obrtniki in pri njih zaposleni delavci so srečanje zaključili z druženjem ter podelitvijo medalj in priznanj (foto: Marija Šukalo) Pri ženskah v kategoriji 40 let in starejše sta med vratci vijugali Nuša Purnat in Božena Knapič, kije za zmagovalko zaostala le nekaj stotink. Mlajše pa so imele večjo konkurenco. Med enajstimi tekmovalkami je bila najhitrejša Petra Marolt, ki je progo zvozila s časom 38:04, za njo je za nekaj več kot deset sekund zaostala Ana Žehelj, na tretje mesto pa se je uvrstila Tatjana Rednak. Med moškimi v kategoriji nad 50 let si je zmago prismučal Božo Govek s časom 36:52, drugo mesto je pripadlo Francu Juvanu, kije zaostal za zmagovalcem nekaj manj kot sekundo, tretje pa Francu Rakunu. V kategoriji od 35 do 50 let je bil najboljši Jure Herlah s časom 33:46, štirinajst stotink za njim je v cilj prispel Jaka Matijovc, tretji pa je bil Gregor Funtek. V kategoriji 35 let in mlajši je slavil Albin Herlah in z 32:02 imel tudi najhitrejši čas proge. Drugo mesto je pripadlo Alešu Bricu, tretje pa Marku Jerovčniku. Po besedah Janija Kakerja, predsednika Obrtne zbornice Mozirje, so igre dobro uspele zaradi velikega števila tekmovalcev in ekipe, ki je skrbela za nemoten potek tekme. V njo vsekakor sodita sekretar zbornice Janko Ko-pušar, referent za šport Andrej Weiss in številni drugi, ki so vložili veliko prostega časa, da so se udeleženci prijetno počutili tudi po tekmovanju. Marija Šukalo ČASTNIKI IN VETERANI TEKMOVALI NA GOLTEH Pripravljenost na preizkušnji Na belih prostranstvih Golt je 4. februarja potekalo 12. državno prvenstvo slovenskih častnikov in hkrati 3. državno prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo 1991 v smučanju in streljanju. Tekmovalci iz domala vseh rodov slovenske vojske in veterani vojne za Slovenijo so se najprej pomerili v smukaški preizkušnji. Tekma je potekala po progi Beli zajec, ki je od udeležencev zahtevala veliko zbranosti in kondicije. Po smukaški preizkušnji je sledilo še streljanje z malokalibrsko puško. Tekmovalci so se pomerili s petimi streli, oddaljenost od tarč pa je zna- šala 15 metrov. Mirna roka in dober pogled sta marsikateremu tekmovalcu omogočila izboljšanje skupnega rezultata posameznih ekip. Tokratje bilo na startu 141 tekmovalcev, polnih tekmovalnega duha, bodrili pa sojih številni gostje, med njimi ameriški in ruski ataše s soprogama. Benjamin Kanjir Po smukaški preizkušnji so se tekmovalci pomerili še v streljanju z malokalibrsko puško (foto: Benjamin Kanjir) KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Po slabi igri v tretji četrtini nov poraz Nazarčani so v tekmo odšli motivirani, saj so si želeli osvojiti obe točki, ki bi jih ohranjale v boju za končno peto mesto. Toda po dobrem prvem polčasu so v nadaljevanju nepričakovano padli in tako zabeležili še deseti poraz v tej sezoni. Tekma se je začela z številnimi osebnimi napakami na domači strani, a so naši člani vseeno skozi vso prvo četrtino nadzorovali potek srečanja. V nadaljevanju so imeli gledalci pred sabo podobno sliko, le da so gostje pred koncem prvega polčasa prešli v vodstvo in dobili KK Nazarje : KK Grosuplje 67:75 (14:13, 14:18, 16:26, 23:18) Nazarje: Športna dvorana. Gledalcev: 70. Sodnika: Branko Katanič (Slovenska Bistrica) in Andrej Tušek (Ravne). Tehnični komisar: Franc Hamler (Muta). KK Nazarje: Milčič 10 (0-2), Plesnik 2, Žerjav 3, Gračner, Vodončnik 17, Plaskan, D. Matijevič 5, Gelb, Grebenšek 10 (2-3), Valenčak 12 (0- I) , M. Zakrajšek 8 (0-2). KK Grosuplje: Thaler 19 (6-8), Markovič 2 (2-2), Mendiževec 16 (7- II) , Božič 13 (4-4), Pridigar, Erčulj, Hojč, Ploj 14 (4-5), Cvetkovič 11, Tratnik, Podržaj. Prosti meti: Nazarje (2-8), Grosuplje (23-30). Osebne napake: Nazarje 24, Grosuplje 18. Met za tri točke: Nazarje 7 (Vodončnik 5, Žerjav in D. Matijevič 1 ), Grosuplje 8 (Thaler in Božič 3, Mendiževec in Cvetkovič 1). Igralec srečanja: Igor Thaler (KK Grosuplje). Rezultati 16. kroga: Nazarje : Grosuplje 67:75 Prebold : Ptuj 93:73 Ilirija : ŽKK Maribor 61:74 Ruše : Piv. Laško ml. 76:69 Janče : Ježica 90:85 GENERALNI SPONZOR^ B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, v 3331 Nazarje__, 2. SKL - vzhod: lestvica po 16. krogu: l.ŽKK Maribor 30,2. Grosuplje 29,3. Ježica 28,4. Janče 27,5, Ruše 23,6. Nazarje 23,7. Prebold 22,8. Ilirija 12,9. Pivovarna Laško ml. 19, 10. Ptuj Haloze 17. prvih dvajset minut z razliko 5 točk. Ko pa so vsi pričakovali nalet domačih, seje zgodilo prav nasprotno. Gostje so v tretjem delu srečanja igrali odlično in zadeli kar 4 trojke ter prednost povečali na velikih 15 točk. V tem delu sta blestela predvsem Božič in Thaler, kije bil na koncu z 19 točkami tudi najboljši strelec tekme. V prvem delu zadnje četrtine je kazalo, da so se domačini že predali, todavzadnjih štirih minutahso priče- li loviti goste, ki pa so mirno odigrali končnico in se z zmago uvrstili na drugo mesto na lestvici. Tako so naši člani s tem porazom nekoliko oddaljeni od petega mesta, toda že naslednji teden igrajo v domači športni dvorani proti Preboldu. Zato si še posebej želijo podpore iz tribun, saj bi tako le lahko osvojili novo zmago in upali na dober razplet ter boj za sredino lestvice na koncu sezone. RokTkavc ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Oslabljene s polovičnim izkupičkom Ljubenske kadetinje so v nedeljo gostovale vCelju in se kljub oslabljeni ekipi -zaradi bolezni so manjkale kar štiri igralke - z gostovanja vrnile s polovičnim izkupičkom. Pomerile so se z ekipama Mežice in Partizana iz Črne. Mežičanke so premagale z rezultatom 2:1, z odbojkaricami iz Črne pa izgubile z enakim izidom. Ekipa Federca iz Celja je z obema Koroškima ekipama izgubi- la z rezultatom 0:2. Ljubenke so na celjskem turnirju kljub oslabljenosti prikazale dobro igro, z nedeljskim nastopom pa končale tekmovanje. V dosedanjem tekmovalnem ciklusu so dosegle pet zmag in tri poraze, končni vrstni red pa bo odvisen od zadnjega turnirja, ki bo v Črni na Koroškem, kjer ljubenske odbojkarice ne bodo igrale. Franjo Atelšek Ljudje in dogodki SLOVENSKA SEKCIJA NOVINARJEV SMUČARJEV Novinarji gostujejo v naši dolini Predsednik sekcije Vlado Krejač je bil s strani pustnakov deležen posebnega darila dobrodošlice in šala (foto: Benjamin Kanjir) Novinarski smučarski kolegi so se 5. februarja zbrali v hotelu Benda v Lokah pri Mozirju. Člani sekcije so se tokrat zbrali že 39. zapovrstjo, po letu 1970 pa zopet na Goiteh oziroma v Mozirju. Otvoritev srečanja na hladen nedeljski večer so dodobra ogreli mozirski pustnaki, bolje rečeno milozvočni ansambel Boj se ga. Z vedno zimzelenimi vižami iz železnega repertoarja so zvabili v poskok zbrano novinarsko srenjo. Predsednik sekcije Vlado Krejač je poskrbel za uradno otvoritev iger. Zadnje dejanje tega večera je bil slovesen dvig zastave, ki bo z droga pred hotelom plapolala vse do petkovega večera. Do takrat pa se bo zvrstila kopica aktivnosti. Ponedeljek so novinarji izkoristili za preizkušanje smuči, popoldan pa so se z avtobusom podali na ogled radmirske cerkve in za- kladnice, od tam pa so se napotili v Gornji Grad na ogled lokalnih znamenitosti. Torek je bil prvi tekmovalni dan, saj so se udeleženci na progi Lahovnica pomerili v veleslalomu. Popoldne so izvedli volilni občni zbor. Sredin dopoldan je bil v znamenju počitka, popoldan pa so namenili ogledu Velenja. Po napornem četrtkovem tekmovanju v smučarskih tekih so se Nedeljski sprejem novinarjev pred hotelom Benda je organiziral mozirski TIC, na pomoč pa so jim priskočile žene iz Aktiva kmečkih žena Šmihel in člani Društva podeželske mladine Šmihel, ki so postavili skorjevko. Na turistični kmetiji Hriberšek so spekli kruh in dodali zgornje-savinjski želodec, konjeniki pa so jih s kočijo popeljali na promenadno vožnjo. popoldan osvežili v savnah in bazenih zdravilišča Topolšica. Danes je zadnji dan srečanja. Dopoldan bo na progi Beli zajec potekalo tekmovanje v smuku, zvečer pa se bodo novinarski prijatelji in ljubitelji zasneženih pobočij še zadnjič srečali na večerji, razglasili skupnega zmagovalca in misli usmerili v prihodnost. Jubilejno 40. srečanje bo čez leto dni organizirano v Mariboru. Benjamin Kanjir TRNAVA, POTOČKA ZiJALKA Čudovita zimska voda v najrazličnejših oblikah Brez vode ni življenja. Brez vode ni zabave, bi rekel Janez, ki ga je njegov prijatelj David fotografiral pri lednem plezanju po zaledenelih slapovih Trnave pod Goltmi. Ste vedeli, da se takšne neverjetne stvaritve tetke zime skrivajo pod našim smučarskim centrom? Voda pa je v teh dneh čudovita tudi v obliki ledenih stalagmitov v Potočki zijalki. O tem so se prepričali Anja, Helena, David in Janez, ki so si svečnico vjami od blizu ogledali in ob tem tudi za naš užitek naredili nekaj enkratnih fotografij. Marija Jurak Trogar Anja občuduje ledene stalagmite v Potočki zijalki Voda v teh dneh preseneča v svoji preobrazbi v marsikateri (foto: Janez Trogar) jami (foto: Janez Trogar) SMUČARSKI KLUB LUCE V dveh vikendih osem medalj V Gačah na Dolenjskem je v soboto, 28., in v nedeljo, 29. januarja, zaradi slednjega so Zgornjesavin-potekalo državno prvenstvo v slalomu in veleslalomu. Na obeh tekmah jčanke imele nekaj smole. Urška so mladi upi lučkega smučarskega kluba pod vodstvom treneija Tomaža Ahac je naredila večjo napako in se Robnika pokazali svoje znanje. Medtem ko so na sobotni tekmi k dobrim Je v P™ vožnji morala zadovoljiti z rezultatom pripomogle tudi dobre razmere na progi in sončno vreme, je 12 mestom. V drugi vožnji je progo nedeljskotekmomlajšihoviralamegla,starejšepaodjuga.Kljubtemuje brezhibno odpeljala in osvojila dru-bila bera medalj v primerjavi z ostalimi klubi v Sloveniji najboljša. 9° mesto Tina Robnikje zaradi Med mlajšimi dečki je Andraž Pogladič v slalomu osvojil drugo, v veleslalomu pa prvo mesto. V slalomu sta v kategoriji starejših deklic blesteli Urška Ahac in Tina Robnik na prvih dveh mestih. V veleslalomu pa je Robnikova naredila hudo napako in odstopila, Ahačeva pa seje uvrstila na drugo mesto. V kategoriji starejših dečkov seje v deseterico uvrstil tudi Žiga Čož s šestim mestom. Pretekli vikend so se državne tekme vslalomu in veleslalomu nadaljevale. Smučarji so se pomerili na Starem Vrhu nad Škofjo Loko. V soboto je slalomsko tekmo ovirala megla in po besedah trenerja Robnika, vsi tekmovalci na progi niso imeli enakih pogojevza vožnjo. Prav Člani Smučarskega kluba Luče s trenerjem Tomažem Robnikom na tekmah v Gačah na Dolenjskem (foto: Cvetka Robnik) megle zgrešila vratca in že v prvi vožnji odstopila. A slabi pogoji na progi niso motili Andraža Pogladiča, kije dokazal, da je v dobri formi in v obeh disciplinah osvojil drugo mesto. Žiga Čož je pristal na desetem mestu. V veleslalomu so tudi dekleta dokazala, daje bila sobota le slab dan. Tina Robnik je blestela na prvem in Urška Ahac na šestem mestu. Na obeh državnih tekmah, tako v Gačah na Dolenjskem kot v Starem Vrhu nad Škofjo Loko so nastopili tudi Blaž Robnik, Urban Pogladič in Žan Pušnik. Marija Sukalo Zbudi sez nasmehom in se loti življenja... Živi ga, uživaj, okusi, zavonjaj in občuti ga. V Joe Knapp Podjetje Caffe-Tropic d.o.o. Žalec v Lačji vasi, tik ob reki Dreti gradi sodoben hotelski objekt, v katerem bo poleg prenočišč in odlične gostinske ponudbe na voljo tudi široka paleta dodatnih storitev za sprostitev in rekreacijo. lVovf%otel bo odprl svoja vrata še pred letošnjih.poletjem, bralci in bralke Savinjskih novic pa imate edinstveno priložnost, da zanj predlagate ime. Zbiepiije predlogov bo potekalo v mesecu februarju, ko bornio v štirih zaporednih i&efljKah tednika Savinjske novice objavili kupih, s katerihi boste lahko predlagali ime za hotel; Po iztekimdccije bo lastnik pregledal jMjispele predloge in se odločil glede pod elitve ; Za novi hotel pod Venišami predlagam ■ i naslednje,imet gorenje, idelkov brano ime hotela: TV sprejeit^l dobre predloge: 3 darilni pakel D ostalih pre«vinj*|d vJ—" I KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 7. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. J I I I I Napovednik • Petek (10. februar), ob 18.00. Knjižnica Mozirje Predstavitev knjige Janeza Gregorca: Iz mojega življenja • Petek (10. februar), ob 19.00, Športna dvorana Nazarje I. SLMN - KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Gip Beton MTO Zagorje _______________________ • Sobota (11. februar), ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Mavrica Kamnik (kadeti) • Sobota (11. februar), ob 17.00. Zadružni dom Solčava Iz babičine skrinje - srečanje ljudskih pevcev Slovenije • Sobota (11. februar), ob 19.00. Dvorana gasilskega doma Luče Repriza gledališke igre Navaden človek_____________________ • Sobota (11. februar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Prebold (člani)______________ • Nedelja (12. februar), ob 11.00. Kulturni dom Solčava Gledališka komedija: Zdravnik po sili_______________________ • Nedelja (12. februar), ob 15.00. Kulturni dom Mozirje Repriza gledališke igre Navaden človek______________________ • Nedelja (12. februar), ob 16.00. Gasilski dom Luče Gledališka komedija: Zdravnik po sili______________________ • Nedelja (12. februar), ob 18.00. Telovadnica OŠ Trbovlje Košarkarska tekma ■ Rudar : Nazarje (mladinci)____________ • Torek (14. februar), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Smrdolin__________________________ • Sreda (15. februarja), ob 18.00. Knjižnica Ljubno Podelitev priznanj1. bralne značke za odrasle_______________ • Četrtek (16. februar), ob 18.00. Gostišče Vrbovec Nazarje Planinski večeri: Marjan Denša, S smučmi v gore ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca sj, težkega 140 kg, in teličko čb, težko 120 kg; gsm 041/912-735. Prodam kravo simentalko, visoko brejo; gsm 041/893-530. Telička čb, starega 1 Odni, prodam; gsm 041 / 528-097 Prodam bikca rj/lim., težkega 140 kg; tel. 584-51-37. Prodam morske prašičke; tel. 583-53-29. Prodam teličko simentalko cca 135 kg. Kupim bikca starega 1 teden; tel. 583-51-15. Prodam bikca sivca, cca 130 kg, za nadaljnjo rejo; tel. 583-52-58. ŽIVALI - KUPIM Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme po 1.000 sit/kg; gsm 031/676-833. Kupim kravo, bika, telico, teličko za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745. Kupim bikca ali teličko do 10 dni starega; gsm 041/868633. DRUGO - PRODAM Prodam silažne bale in kvadratne suhe bale; gsm 041/721-382. Prodam kvote za ovce jezersko-solčavske pasme - eko reja - ugodno; tel. 03/584-75-24. Prodam lesene zaboje za krompir in jabolka; tel. 583-52-35 ali gsm 040/473-037. Prodam kov. cisterno, 20001, termoakumu-lac. peč, 2,5 kv, bojler, kom. elektrika, centralna 80 I in kupim suha bukova drva -metrska; gsm 031/557-996. Prodam lesen silus 3 x 6 m - sestavljiv, ugodno ali menjam za drva; gsm 041/328-728. Mešano belo vino menjam za rezan smrekov les za ostrešje, dimenzije po dogovoru; gsm 031/767-506. Set ericsson za vozilo, avtoradio CD + 4 zvočniki za elio ali podobno vozilo; gsm 031/451-948. Silažne bale prodam. Kupim bikca simen-talca; tel. 58310-91. Dekliško obhajilno obleko prodam; tel. 583 10-91. Prodam hidravlični cepilec drv; gsm 031/ 568095. Pumpo za črpanje gnojnice in cevi - alu. 240 m z dodatki - prodam. Tel. 584-30-96. Prodam pomivalno korito, novo rje prosto, dvodelno 85 x 62 cm - 4.500sit;tel. 583-52-81. Prodamo rdeče vino - dobro; gsm 041 /961 -948. Ugodno prodam kuhinjo marles, hrast 3,5 m, zgornji in spodnji elementi z aparati; gsm 031/211-190, zvečer. Prodam ericsson prostoročni set za gsm, nov, avtoradio + 2 zvočnika; gsm 031/772-486. Kupim motokultivator, 14. ks s pogonsko prikolico in frezo; gsm 041 /561-570. Prodam nissan sunny v voznem stanju, I. MORDA STE ISKALI PRAV TO ZAPOSLIM frizerko za določen čas z enim letom delovnih izkušenj. Informacije na telefon št. 031/776-803. Žensko in moško frizerstvo Bojana Trogar s.p., Na trgu 27, Mozirje. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/584-51-94. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. ŠIVILJSTVO MONROE Šivanje po meri - birme, obhajila, poroke... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571. Nataša Forštner s.p. Prešernova 7,3330 Mozirje. MIZARSTVO ČASL Izdelujemo kvalitetna masivna notranja in zunanja vrata po naročilu. Tel. 03/839-46-09, gsm 070/711-146. Rajko Časi, s.p., Prihova 46, 3331 Nazarje. POLAGANJE PLOŠČIC Iščete kvalitetnega izvajalca ali pa samo nasvet? Gsm 041/483-692, tel. 03/838-81-33. Keramičarstvo, mozaiki, slikarstvo, A. Artus, Alojz Fužir s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji. ZAPOSLIMO delavca za mizarska ali pomožno mizarska dela. Tel. 839-08-70, gsm 041/708-180. Robnik, d.o.o., Krnica 33,3334 Luče. STARINSKE OMARE in drugo starinsko pohištvo ter predmete odkupujem. Gsm 041/ 623-165. Jurjevič Jože, Ig 229, 1292 Ig. ODDAMO PROSTORE V NAJEM v pritličju novega poslovnega objekta v Mozirju, velikosti 40 m2 ali 80 m2. Gsm 041/637-526. VEKOL d.o.o., Rečica ob Savinji 86 a, 3332 Rečica ob Savinji. VOZILA - PRODAM Prodam subaru leone 1.6 GL, 1.90, rdeč, lepo ohranjen; gsm 031/776-303. DRUGO - KUPIM 87, prevož. 15.000 km, reg, do maja 2006; tel. 584-52-28. Prodam renault olio 1.216 V, letnik 2001 dec., novi model. Gsm 041/212-785. Prodam renault megane 1,9 diesel, letnik 96, ohranjen, cena po dogovoru; gsm 041 / 793-507. NEPREMIČNINE Kupim hišo v Gornjem Gradu; gsm 041 /281 -368. Prodam delno opremljeno stanovanje (58 m2) na Ljubnem; gsm 031/515-179. Vinska Met Čehovin Bogdan Čehovin, Gaberje 92, 6222 Štanjel Sedaj tudi na Rečici ob Savinji v okrepčevalnici Dre n (bivša menza) 89,1 vfll—x Poslušajte nas vsak dan od 5,30 do 10,00 in 14,00 do 19,00, Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold ij|P® ' Vedno ste si želeli voziti tehnološko dovršen avto. Ford Focus z 1.4 I 80 KM Duratec motorjem, klimatsko napravo, protiblokirnim zavornim sistemom ABS, štirimi 'Varnostnimi blazinami in radiom s CD predvajalnikom že za 3.190.000 tolarjev FordFocus AC Mlakar Cesta Simona Blatnika 18 Velenje Tel.: 03/898 56 70 Faks: 03/898 56 72 E-pošta: acmlakar@mins-no1.si Slika je simbolna. Ponudba velja do 31 marca 2006. I Poraba - kombiniran način vožnje: 4.7 - 9,3 1/100 km. Emisije CO;,: 125 - 224 g/km. ti viusoiir Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure Ob gotovinskem nakupu vas bomo nagradili! TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE I v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 55 ^sunmir ora mm S.WScSzSXK3B PRILOŽNOSTI QSS>U Ji KŽZŽLJSSTTSD3Ö PILES 8ü*3U VABLJENI V PICERIJO IZOLES 031 892 685 od pon. do pet. pečemo pice že od 9. ure dalje E3 RELAX' TEČAJ CPP Sreda 15. februar ob 17.00 (v gasilskem domu Mozirje) - Smo konkurenčni, prijazni in dostopni za vsakogar - Nudimo Vam Reiaxovo posojilo do 24 obrokov - Brezplačen tečaj za dijake in študente - Ura vožnje v paketu 2800 SIT > Popust za brezposelne I Vpis vsak dan na tel: 041-698-252 ali na dan tečaja I sm LEVEC Prodaja vozil 03/425-45-14 Rabljena vozila 03/425-45-24 Servis 03/425-45-52 www.rsl.si Panateam d.o.o., Šmartno ob Orati 70,3341 Šmartno ob Dreti | Celje - skladišče D-Per 7/2006 Luna je bližje, kot si mislite COBISS s Dnevna soba Luna zdaj samo 36.900 SIT. Ne zamudite posebne priložnosti v industrijski prodajalni programa Pohištvo na Lesarski cesti 10 v Nazarjah. Za dodatne infromacije lahko pokličete v prodajalno po telefonu 03 839 31 38. Pohitite: ponudba velja le do odprodaje zalog. 1=7- O m O QOTQ Savinjske novice organizirajo za vse, ki imate posebno veselje do kuharskega predpasnika, nagradni natečaj za najboljše doma pripravljene kruhe. Kruhe, ki jih boste prinesli na pokušnjo, bo ocenila štiričlanska komisija, ki jo Brezovnik (predstavnica službe), Marija Bezovšek Ocenjevanje bo potekalo v soboto, 4. marca, v gostilni Menina v Gornjem Gradu. sestavljajo Bernarda Kmetijske svetovalne (strokovnjakinja za domačo kulinariko), Stanka Prek (slaščičarka) in Branka Rosenstein (vodja gostinstva Zadruge Mozirje). Tekmovalo se bo v naslednjih kategorijah izdelkov: 1. pšenični kruh 2. mešani kruh 3. kruh z dodatki Kruhe tekmovalk in tekmovalcev bomo zbirali od 12. do 13. ure. Komisija bo ocenjevanje zaključila do 16. ure in razglasila zmagovalce. Po podelitvi priznanj in nagrad bo sledilo družabno srečanje z degustacijo, na katerega ste prisrčno vabljeni tudi vsi "zunanji pokuševalci". Kruhi naj bodo narejeni iz 70 do 100 dag moke. K vsakemu kruhu je potrebno priložiti seznam količine sestavin v gramih oziroma odstotkih. Na tekmovanje se lahko prijavite po telefonu 839-07-90 (Helena Kotnik), 837-07-56 (Bernarda Brezovnik) ali z objavljeno prijavnico, ki jo pošljite na naslov: Savinjske novice d.o.o., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. ilagradiik Kulinarični &a«ftiM*liiii Ime in priimek: Naslov: : >' L NAGRADE: Prvouvrščeni v vseh treh kategorijah prejmejo poleg priznanja praktične nagrade. Vabljeni vsi, ki vas veseli peka kruha, ter pokuševalci! POKROVITELJ AKCIJE Habi upravljcinie s stanovanji, d.o.o. Telefonska številka:______ Sodeloval(a) bom v naslednjih kategorijah: (obkrožite izbrane kategorije) 1. pšenični kruh 2. mešani kruh 3. kruh z dodatki OSREDNJO KNJ. CELJE