215
Dopisi.
v
Iz Stajarskega.
T spomin J. P. Vijanskemu
njegovi prijatli.
Komu se je sodba razodela,
ki odloči bitju čas? Kdo pregleda čudne Božje dela,
In namen, ki vodi nas? Tukaj smrt je sinka pokosila,
V  tem,   ko starček se živi, Tam na grobu joka mati mila.
V  kterem njena hčerka spi.
Tudi mi stojimo na gomili,
Solzno nase je oko, Ker od nas rojak predragi, mili,
Vzel na veke je slovo. V zlati dobi svojega življenja
Je usahnil žile vir; Bratec! Tvoj'ga konc je hrepenenja,
Tvoj'mu srcu dan je mir.
Janko dragi! vsake od težave
V jami mirno se spoči, Z raja blagoslovljaj sine Slave,
Ki te pozabila ni. Kjer žaluje zdaj slovenska Vila,
Bode roso jutrno V kratkem roža na Tvoj grob cedila,
Kakti solzo žalostno !                                        Š.
Od Sv. Bolfenka v Slov. goricah 20. jun. J. M. — Naša sveta, nam po Bogu dana dolžnost je , da ljubimo svojo domovino in slavimo milino njenega jezika. Velik, neobhodno potreben pripomoček, da se materinščina čedalje bolj razvija, pa so knjige. Iz tote zadrege so nam častiti, zavolj svojih velikih zaslug znani gospod in domoljub dr. Muršec , nasnuvavši knjižnico , krepko začeli pomagati. Poslali so nam že 160 knjig, ktere marljivo prebiramo. Zato čast komur čast gre!
Iz Istre 14. junija. = Človeku srce veselja poskakuje, ko bere, kako se Slovenci dobro svoje narodnosti za-vedujejo in se za njo poganjajo; al pri nas je to vse drugače, ker med Talij a ni kaj takega še misliti ne smemo, in po besedah slavnega ministerstva je to še le za drugi rod upati. Čudno je to, da se od uradnikov ne terja ostro drugega kot talijansko. Iz tega se vidi, da bo pri nas rav-nopravnost jezikov še petdeset let le „pium desiderium".
Od reške ceste v Primorji 22. rožnika. B. — Naj vam, predrage „Xovice" povemo, da, kakor zdaj pri nas polje in senožeti kažejo, ne nadjamo se dobre letine. Tudi vam sporočimo, da so naš svetli škof g. dr. Jernej Legat 2. dan t. m. iz Podgraj, kjer so birmali in prej še birmance prav natanko v kršauskem nauku pretehtovali, čez Hrušico v Brezovico potovali, kjer so nek med nekterimi farani in učitelji neke zabave vstale. Visi pastir so se hotli sami prepričati, kako in kaj, in so torej sami šolsko mladost po slovenski več časa izpraševali, tako, da so le še pod večer in prav po apostoljsko, to je, peš, in čez visoko goro po blatni in težavni poti jo v Vatovle odriniti mogli, kamor so še le ob 11. uri ponoči dospeli in prenočili, drugi dan so se pa napovedani komisii zastran utemeljenja slovenske kaplanije v Barki pridružili, in se po srečno dovršenem opravilu spet v Trst vrnili. — Se nekaj druzega. O letošnji veliki^ noči je neki dijak neke primorske gimnazije jo skrivaj v Cino-goro potegnil, nadjajoč se, da ga bo ondi brž boginja ,5for-tunau objela, pa mu je namest tega le — „tužna kukavica" zapela.   Zeli si spet nazaj v naročje svoje domovine.
V Gorici 14. jun. T-i. — Ker v milih nam „Novicah" že dolgo nismo nič brali o slovenskih zadevah v Gorici in bi naši prijatli se bati utegnili, da tukajšni Slovenci sladko spanje tolažljivosti spimo, naj mi bo dovoljeno, da v tolažbo vseh prijatlov slovenskega naroda spregovorim obširnejše o tukajšni narodni ravnopravnosti. V ta namen bom govoril najpred o sodnii, potem o k me tiski družbi, na dalje o šolah in zadnjič o čitavnici.
Čeravno glede na sodnijo narodna ravnopravnost Slovencom še n e cvete popolnoma, se nam v nji vendar kaže, da je slovenski jezik popolnoma ugoden za sodniške obravnave in se čedalje bolj pravice njegove saj očitno spoznavajo. To nam kaže sledeča dogodba. 4. t. m. je bila pri tukajšni okrožni sodnii končna obravnava o hudodelstvu ropa. Obdolženec je bil Slovenec, in ravno tako so bile tudi vse priče — bilo jih je čez deset — slovenske; tedaj ni bilo drugače kakor da opravni jezik biti je mogel in bil je slovenski. Sodnikov s predsednikom vred je bilo pet, med temi so slovensko umeli in govorili predsednik — deželni svetovavec gosp. Mainardis — in dva deželna svetovavca, gosp. Huber in gosp. Cerer, druga dva deželna svetovavca pa, kot rojena Laha, slovensko le umeta, pa slovensko ne govorita. Obravnava se je začela ob devetih zjutraj in je trpela do treh popoldne; zapisniki so se pisali v laškem jeziku, — in to je, kar nam nikakor ni dopadlo. Sicer pa nas je veselilo  slišati  našega  obče spoštovanega rojaka in
216
vrlega Slovenca gosp. Defacis-a, državnega pravilnika, ki ni bil le med razpravo duša cele sodnije, temue je tudi izvrstno dokazal v svojem končnem govoru, da slovenski jezik je za uradniško rabo popolnoma pripraven, omikan in olikan. Začel je s temi pomenljivimi besedami: „Mož, ki pred nami danes stoji, obdolžen je, žalibog! hudodelstva razboja ali ropa, ki je do sedaj se neznano bilo po naših lepih tukajšnih slovenskih krajinah . .. ,a ; govoril je častitljivi gospod čez pol ure s krepko, gladko in vsem razumljivo besedo, in bralo se mu je na obrazu , ko je po vseh kotih zlajšavne okoljšine iskal, da bi, če bi mogel, obdolženca raje zagovarjal kakor tožil, in da s toženjem samo spolnuje sveto dolžnost svojega stanu. — Ginjenega srca poprime zdaj za besedo zagovornik zatoženca, izvrsten in izurjen pravdnik dr. Bizzaro, Ilečan po rodu, pa začne v laškem jeziku govoriti tako-le: »Radostnega srca spoznam korak k napredku o narodni ravnopravnosti, kterega smo danes storili s tem, da je častita sodnija slovenski jezik za uradniškega priznala; al ker mi je prišlo to nepričakovano in ker mi ni toliko na tem ležeče, da me razume moj izročenec, marveč na tem, da me razumejo gospodje, ki ga bojo koj sodili, mi ne zamerite, da se še danes ne bodem poslužil slovenskega, ampak laškega jezika." Se to moram reči, da je gosp. zagovornik med razpravo priče prav lepo po slovensko izpraševal; zato se nadjamo, da bo tudi mož beseda tega, kar je danes rekel, in da se bo vprihodnjič tudi posluževal slovenskega jezika vselej, kadar bo zagovarjal Slovence.
Ta dogodba nam je živa priča, da častitljivi naš jezik ni le za kmeta vstvarjen, ampak pripraven in sposoben za vsako rabo, opravilo in razpravo.
Tudi goriška km e tiska družba se je začela prav lepo razcvetati in razvijati svoje koristno djanje pod novim in iskrenim predsednikom, ki je občespoštovani g. Claricini in kot deželni svetovavec tudi vreden ud tukajšne okrožne sodnije. Čeravno Lah ume vendar tudi slovenski jezik in mu priznava popolnoma enake pravice kakor laškemu. Da bi narodno ravnopravnost vpeljali in izpeljali tudi v goriški kmetiški družbi , je bil 22. dan preteklega mesca omenjeni gosp. predsednik predložil v občnem zboru predlog, naj bi se kakor v laškem, tako tudi v slovenskem jeziku od kmetijske družbe izdajal mesečni časnik na celi poli. Ta predlog je bil enoglasno sprejet, in bo kakor slišim, slovenski časnik goriške kmetiške družbe v prihodnjem letu zagledal beli dan.                                             (Konec prih.)
Iz bistriške okolice na Notranj. 17. jun. — ki — (Nova priča, da tudi Nemec ne razume nemškega pisma iz kancelije, in da Slovencom je treba slovenskih pisem J Znano je po bistriških okolicah, da imajo Harije pravdo z Zarečjem zastran neke paše. Ni dolgo, kar so zareški kmetje ovce hariške zarubili. Harijci so šli tožit h okrajni gosposki, naj bi zareški župan ovce nazaj dal, in res spiše sodnik nemško pismo, v kterem ukazuje, naj se zarubljene ovce dotičnim gospodarjem prec nazaj dado. Zraven pa gosposka se tudi pošlje žandarje. Ko pridejo lastniki ovac in žandarji v Zarečje, pokažejo pismo županu in mu rečejo, da je ukazala gosposka vse ovce hitro nazaj dati. Pa župan kmetom in žandarjem ne verjame, in ker sam nemškega jezika ne razume, hitro nese krčmarju pismo, češ, krčmar, rojen Nemec, popolnoma ume nemški. Krčmar prebere in preduhta pismo, ter pove, da je treba povrniti vse molzne ovce, — jalovih pa ne. Ko hočejo zdaj po sili žandarji ovce vzeti, poprimejo zareški kmetje za puške, — in gotovo bi se bili hudo stepli ali še celo postrelili, ako ne bi se bil k veliki sreči neki človek nameril, ki je prav dobro prebral pismo in jim razložil, kako in kaj. Spričuje li to, da umejo nemški ljudje vsi nemški? Ali povikšujejo nemške pisma med slovenskim ljudstvom vero in udanost do pravice, ako se se celo žandarju ne verjame, ki terja kaj s pismom v roki, ki ga Slovenec ne ume?
Iz Toinina 18. rožnika. Veselega srca sem binkoštne praznike pregledaval nekoliko snopičev slovenskega časnika „Slavček" imenovanega, ki mi ga je te dni pokazal neki naših dijakov (študentov}, ki v Gorici v šolo hodi, rekši, da ga izdajajo goriški petošolci vsak teden enkrat. Prebirajo lepe spise v „SIavčeku" mi je srce veselja igralo in prepričal sem se iznova, da vesela prihodnost mile naše domovine le stoji na mladini naši. Ako šolska mladost tako vrlo napreduje, kmali ne bo mogel nobeden reči, da nimamo za šole in kancelije pripravnih mož. — Iz Gorice čujemo veliko veselih reči, da se pravica godi naši narodnosti; al kakor nikjer ni medu brez pelina, tako tudi tukaj ne. Že po ukazu, da se imajo vse slovenske vloge brez vseh over sprejemati in kolikor se da tudi v ravno tem jeziku reševati, je c. kr. okrožna sodnija goriška nekemu kmetu iz našega okraja po slovensko napravljeno pogodbo, ktero je bil tej c. kr. uradnii s prošnjo vpisa v zemljiške bukve izročil, nazaj poslala in z dekretom od 5. aprila 1862, št. 1898 terjala, da se mora v laški ali nemški jezik pre-voditi, in je tirjala z dekretom, na kolek pisanim, kterega je moral kmet po njenem zahtevanji ^ezoffo" povrniti! Naj sodi po tem vsak sam , kako deleč smo še od toliko zaželjene in toliko nam potrebne ravnopravnosti, ki bode le tedaj pri nas resnica, kadar po novi organizacii se bodo ces. službe po okrajnah in zlasti na Primorskem le takim možem podelile, ki imajo prikladne lastnosti, dobro voljo in pravično željo zadostovati ljudstvu v tem, kar mu po vsej pravici gre.
Iz Novega mesta 20. rožnika. Smarski. — Bridka zguba je zadela v sredo večer novomeške dijake in nam vsekala rane krvave v domoljne srca. — Tista nemila žena, ki je pokosila pred kratkem vrlega našega rojaka Vijan-skega, vzela nam je tudi nadepolnega sodijaka L. En-gelman-a, ki se je v svojih spisih imenoval ^Nožarjev^. Da je bil rajnki priden delavec na polji narodnega slovstva, spričujejo nam mnogi lepi spisi, ktere nahajamo v raznih slovenskih časnikih. Mnogo blaga pa v vezani in nevezani besedi je še v rokopisu, ki je pri si. vodstvu tukajšne gimnazije začasno shranjeno. Milo je donela pri pokopu iz čilih grl naših pevcov pesmica: „Jamica tiha".... Strohnele bodo sicer tvoje kosti, o tovarš, al nam ne bo zginil iz srca blagi tvoj spomin! — S temi vrsticami se nam iz Novega mesta naznanuje smrt domoljubnega mla-denča, kteremu v spomin tudi dijaki ljubljanske gimnazije, kterih tovarš je v prejšnih letih bil, po g. Okiškem stav-Ijajo sledečo nadgrobnico:
Spominek na prijatlov grob.
Razširjala je pomlad divnost svojo,
Razlegal se nebeške slave glas,
Ker aleluje don je dušo mojo
Povzdigal nad rumene zore kras.
In — segel sopet sem v desnico tvojo,
Predragi!  v tvojo  —  več te ni pri nas! —
Pomladi dvojne žarki so sijali.
In dvojni glasi  srcu slast dajali!
Na mlado cvetje drage domovine
Upirala sva radostna oči,
Zidati svitle gledala grajšine
Na ravnem polji zlatih kdaj  nam dni —
Krog njih, na premlajene nam  ledine
Kak blagoslov bogat nebo rosi:
Tam  —  djala sva —  se blago da živeti,
Po njih ne jenja srce hrepeneti.
Na reve sva sedanje pozabila. Ki naji stiskajo in mili dom, Verige trde nagloma drobila. Kot suhi les viharjev močnih lom5 Presvitla luč je žarke nama lila: Kdo ve, za njo da brž privriska grom Kar sladki upi urno so zidali. Kdo ve, alj bojo boljši dnevi dali?
217
Naprej veslam, v daljave duh me vodi, Se vabi stavljen v domislil svet — Alj  kod,  prijatel,  ladja tvoja hodi. Ki hotel z mano trgati si cvet? — Sovražni, zapeljivi, ostri prodi, Končali vožnjo ste najlepših let! Rosi oko naj  v tamne globočine, Za tabo gledam v jasne visocine.
Tedaj  počiva,  pridno djanje tvoje.
Miruje um!  — Samoten jaz stojim,
Zaprtega te v grobu pesem poje;
Da v grobu si? — Alj cujem, ali spim?
Da sklenil mlado si življenje svoje?
Da! s-klenil si — Bogii te izročim,
Mileje solnce naj  te tam obsije,  —
Zavetje sprejme lepše domačije!                   A. Okiški.
Iz Ljubljane. 16. t. m. je tukajšna zdravilska družba imela svoj drugi shod pod predsedništvom c. k. deželnega zdravniškega svetovavca gosp. dr. Srott-a. Gosp. primari dr. Fux je zboru pokazal 7 let starega fantiča, ktererau je levo roko pri ramnem sklepu srečno izsnel. Fantič je nekega dne igraje se zamotal v mlinsko kolo, ki mu je levo roko zgrabilo in tako strlo, da je snet pritisnil; če bi mu ne bili snetjave roke odrezali, bi bil fantič mogel umreti; tako pa je spet dober, le leve roke nima. — Tudi dva kamna tako velika kot golobje jajca je pokazal gosp. doktor, ki ju je nedavnej v tukajšni bolnišnici nekemu možu iz scavnega mehurja pobral, prerezavši mu mehur od strane. — Gospod sekuudari dr. Mader je popisal neko prečudno scavnično pijavko (Uiinfistel) in pokazal dotičui anatomični preparat. — Gosp. asistent Cepudar je popisal hudo višnjelico (Cya-nose) nekega ravnorojenega deteta, ki se malokterikrat primeri in je odtod izvirala, da v spodnji tretjini srčnega med-stenja je bila luknja. — H koncu je dež. zdravniški sveto-vavec gosp. dr. Srott svoje skušnje razodel v dokaz, da je kolera nalezljiva bolezen. Čeravno je govor njegov več kot celo uro trpel, je bil vendar od konca do kraja tako mikaven, da ga je vse rado poslušalo. — V tej seji je bilo tudi enoglasno sklenjeno, naj družba zahvalnico poda gosp. dr. Karolu Vesel-u, c. kr. okrožnemu zdravniku, za lepo darilo zdravilskih bukev, s ktcrimi je ustanovil družtveno bukvarnico. 21. dne t. m. mu je posebna depu-tacija izročila to zahvalno pismo, ktero je visokočastiti in res tudi visoke časti vredni domoljubui gosp. doktor ginje-nega srca sprejel.
— Procesije sv. Rešnjega telesa so se v četrtek in nedeljo slovesno obhajale, čeravno vreme skozi in skozi ni jim ugodno bilo. Da lepo petje veliko povzdiguje cerkvene svečanosti, to je znano vsakemu; našim gosp. bogoslovcom pod vodstvom gospoda Riharja gre pa še posebna čast in hvala, da z izvrstnim petjem miloglasnih Riharjevih pesem povzdigujejo slavo Božjo tako, da se ne bojimo očitno reči, da nikjer se ne sliši kaj takega. Ze večkrat bi bili radi pohvalili divno petje g. bogoslovcov naših; al ni se nam spodobno zdelo, cerkvene opravila trajati na oder očitnosti; pri tej priliki pa , ko so se pesmi njih razlegale javno po ulicah mestnih, ne moremo se zdržati, da bi po mnozih nam razodetih željah ne dali očitne hvale, komur hvala gre, in da ne bi ponavili žive resnice, da Rihar naš je v cerkvenem petji osnoval čisto novo dobo. Ker že o petji govorimo, naj še to povemo, da so vsakemu domoljubnemu srcu tudi kaj dobro dele lepe slovenske pesmi, kterih zlo-žitelji nam niso vsi znani in ki jih je prepevala pobožna množica za procesijo tako, da še celo nekteri tistih, ki trančajo vedno le o wdeutschthum-u" na Krajnskem, so te dni skesani svoje pomote na prsi svoje trkali, ko razun latinske pesmi niso slišali nobene druge kot domače slovenske. Kdo je za procesijami šel, ne bomo na drobno popisovali, in tudi ne, ali so s topovi ali z možnarji stre-lali; to pa smo naprošeui bili popraviti, da se je dopisniku ;,Laibacherce", kteremu se o cerkvenih zadevah  rada  kaka
pomota vrine, spet v nedeljo to naključilo, da so mu pohlevni „možnarjia doneli na ušesa kot „KanonensaIven.a
—   Kar so špekulativni Francozje prevzeli dunajsko-tržaško železnico, se je nekako živejše gibanje na nji začelo. Ne le posamni ljudje se vozijo gledat Trst in njegovo morje in medpotoma obiskavat našo postojnsko jamo, ampak cele družbe se zbirajo na to pot, ker jim vodstvo železnice prav po ceni prepušča vožnjo. Tako je prišlo o binkoštih na enkrat okoli 600 Dunajčanov, pretekli petek okoli 1200 Ogrov izv Pešta; za celo pot v Trst in nazaj se plača le po 12 gld. Ce toliko gostov na enkrat kam pride, pričakujejo — kar je čisto naravno — da jih sprejmejo prijazno; al vsa druga se je godila v petek in pondeljek Ogrom v Ljubljani. Sila veliko mestjanov je v petek dopoldan šlo na kolodvor , da bi vidili Ogre , ki so prišli k nam in v Trst v gostje; vendar ni nobeden smel blizo; razpostavljene straže so branile to. Ljubljančani so hudo godrnali zatega voljo, in kamor si prišel v petek, bilo je govorjenje o tej prečudni prepovedi, ktere nobeden ni zapopadel; Ogri sami pa so po vrnitvi iz Trsta toliko bolj tožili o nepriljudnosti ljubljanski , ker so bili od Tržačanov tako prijazno sprejeti. Včeraj nam je „Laibachercau na korespondencijo „Trie-sterce" uganjko te zastavice prinesla, rekši, da ni policija iz „politischer Teudenzriecherei" kolodvora zaprla, ampak da se je to zgodilo le po ukazu oskrbništva kolodvor nega, ktero je hotlo Ljubljančane k Ogrom še le po kosilu spustiti, da bi jim med kosilom na poti ne bili.u Naj je bil Peter ali Paul, kdor je tako „ga!antarijo" za Ogre imel: dosti čudno je to, da v Trstu vladuje druga postava kakor v Ljubljani, in da se nedolžni Ljubljančani raznašajo zdaj po svetu, da so nepriljudni, kar smo na svoje ušesa slišali v nedeljo zvečer. Kako različno so ljudje ugibali ta naš „Ausnahmszustand", po kterem ni smel noben domač na kolodvor, kaže nam sledeči razgovor. Neki magnat ljubljanski prikorači po dunajski cesti proti Slonovi gostivnici; tu ga ustavi znauec njegov: „Kaj tudi tebe je ^firbec" nesel Madjarom naproti?" — ,?Se ve da, pa nismo smeli blizo.u — „Saj sem vedil, da Slovencov, ki so napol Hrvatje, ne bojo pustili k Ogrom zato, da bi se ne — stepli. Saj vendar „Presso" bereš, pa si še tak palček v politikif* — V nedeljo zvečer pa, ko so Ogri iz Postojne nazaj prišli , so se razkropili po mestu , da je vse mrgolelo po nekterih gostivnah in kavarnah, in povsod so Ljub-Ijančanji prijazno stregli prijaznim gostom. — V sabo to spet gre velika množica Dunajčanov v Trst in Postojno.
—   Našega trgovca gosp. EdmundaTerpin-a je nenavadna sreča obiskala, da je z Esterhazijevo srečko (lozom) za 40 gold. dobil 40.000 gold.