Sle«. 261. O Ljubljani, o torek, dnč 12. novembra 1907. Leto mu. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26 — za pol leta „ „ 13'— za letrl leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ » tO1— za letrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ t'70 Za poSIIj. na dom 20 h na mesec Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): . . 13 h • . " „ za enkrat za dvakrat . . . za trikrat . za ve? ko trikrat. 8; V reklamnih noticah stane enostopna p«.rmondvrsta A 26 h. Pri v<. kratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (JredniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod {cz _ dvorijie nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Drugo Beckouo ministrstvo. D u n a i, 11. nov. Danes je cesar zaprisegel nove ministre. Baron Beck si je moral zagotoviti avstro-ogrsko pogodbo. To je dosegel s tem, da je pet novih mož poklical v svoj kabinet. Drugo Beckovo ministrstvo ima namen in nalogo, da izvrši drugo veliko nalogo, pogodbo z Ogri. Bistvena izprememba je le ta, da sta v ministrstvo vstopila dva voditelja združenih nemških krščanskih socialcev. Ali je res to kaj i; rednega, nečuvenega? Nam se zdi, da je vsa izprememba v ministrstvu le naravna posledica dejstev, realnih razmer. Nemški liberalci vseh struj štejejo okroglo 80 glav in imajo v kabinetu kar tri svoje zastopnike. Kršč. socialci štejejo 96 mož močno stranko in imajo za seboj okolu 180.000 volivcev, a niso imeli nobenega ministra. Ce sedaj dobe dve ministrski mesti, vendar niso še oderuhi in izdajalci ljudstva, kakor kriče židovska poročila. Ali so volivci dr. Dcrschatte in Peschke morda državljani prve vrste, volivci Gcss-ir.annovi in Ebenhochovi pa druge? Prva koalicija Pacak-Prade je podpirala Becka v boju za volivno reformo. Druga koalicija Prašek - Pesclika - Gessmann zagotav-Becku pogodbo, ki je sedaj prva državna potrebščina. Ne hvalimo pogodbe, tudi nočemo zamolčati, da sta Wekerlc in Beck morda nalašč odložila pogodbo do zadnjega roka ter oba parlamenta spravila v zagato, postavila pred neizprosni imperativ: Da ali ne! Istina .ic, da pogodba mora biti gotova do novega leta, ker sicer nastane v državi največja zmešnjava, neizogibni boj med Avstrijo in Ogrsko. Res je sicer, da bi konečno podlegli Mažari. Toda tudi Avstrija bi bila oslabljena vsled krutega gospodarskega boja, da nc govorimo o dalekosežnih političnih posledicah. Krščanski socialci bi bili izdajalci svojih volivcev in ljudstva, ko bi v tem odločilnem trenutku posnemali staro devico Špevo, ki bi sc rada omožila. pa jo je sram. Drugo vprašanje je seveda, ali s tem koristijo več svoji stranki ali državi. To pa jc njihova stvar. Da pa kriče židovski mazači ter kot preroki točijo solze ob razvalinah svoje politične trdnjave, ni prav nič čudno. Ti bi pač rajali okolu zlatega teleta, ko bi gospoda Hock in Kuranda postala avstrijski Mozes in Levi. Drugo znamenje, da se v Avstriji utegnejo zjasniti vremena, je dejstvo, da sta dva kmeta postala ministra, torej svetovavca vladarjeva. Prašek in Peška, češki in nemški kmet, poznata iz svoje izkušnje nadloge in težave, ki tarejo kmečki stan. Uprav neslane so opazke zavistnih prepeličarjev, da ta dva kmeta ne poznata gladkega parketa, da imata na čevljih in v žepih kepe prsti in duhtečega gnoja. Večkrat je v kmečki glavi več pameti, kakor v gosposki. In slučaj, da sta ravno ta dva »kmeta« izbrana za zastopnika češkega in nemškega naroda v kronskem svetu, daje nam upanje, da narodna sprava v Avstriji ni nemogoča. Ravno delavski stanovi v prvi vrsti čutijo žalostne posledice neprestanega narodnega boja v parlamentu in javnosti. Dobro znamenje je torej za bodočnost, ako sc v parlamentu najprvo ustvari premirje med narodi in tako pripravijo tla za tretjo in najvažnejšo nalogo barona Becka, in ta je: rešitev narodnostnega vprašanja. Nikakor nc mislimo in ne upamo, da bodo — kakor govori prerok — v Avstriji »volkovi mirno prebivali poleg jag-njet, in tigri poleg kozličev.» Mogoč pa je primeren kompromis, mogoče je pošteno premirje, ki omogoči tudi manjšim narodom narodni in gospodarski razvoi. Začetek ni slab, priprave so storjene. Državni zbor. Dunaj, II. nov. Pogodbeni odsek. — »Savez južnih Slavena« proti pogodbi. Sejo so Otvorili šele ob pol 5. uri popoldne. Vlado zastopata ministra Korytowski iu dr. pl. Derscliatta. Iz odseka je izstopil kočevski državni poslanec knez Auersperg, kar naznani odsekov načelnik dr. Kramar. Knez je izstopil, ker so se mu ponesrečile njegove spletke in njegov nastop proti pogodbi. Odsek nadaljuje nato glavno razpravo. Prvi govornik poslanec Laginja izjavlja, da »Savez južnih Slavena« odklanja pogodbo, ker jc po-manjkliiva in pa, ker nasprotuje stranka načelno dualističnemu temelju monarhije, ki se vedno razlaga v korist Ogrske. Govornik izjavlja, da soglaša z upravičenimi zahtevami Hrvatov v drugi drž. polovici in izjavlja, da nameravajo za te pravice pričeti Jugoslovani, čc tudi sami, boj iu sicer ne glede nato, če dosežejo uspeh že zdaj ali pa pozneje. Češki agrarcc pl. Rolsberg označuje pogodbo za najboljšo z ozirom na razmere. Socialni demokrat dr. Rcnner naglaša, da ni mogoče ločiti državnopravnih iu gospodarskih koristi obeh držav, rusinski socialni demokrat Wityk pa socialne reforme, češki soc. dem. Modra-ček pravi, da bi bilo najboljše, da se odsekove seje sistirajo, ker ie razprava zdaj pravzaprav nepotrebna, ko so stranke v svojih klubih žc odločile. Prihodnjo sejo ima odsek v sredo ob 10. doix)ldne. Krščanski socialci in pogodba. Danes so imeli krščanski socialci sejo, ki jo je vodil dr. Lueger. Navzoča sta bila tudi nova ministra dr. Ebenhoch in Gessmann. V imenskem glasovanju so odobrili vstop obeh članov kluba v vlado. Nadalje so sklenili, da stranka pritrdi pogodbi, če izjavi vlada ugodno o državnopravnih vprašanjih. Novi češki minister krajan iu cesar. Ko je zaslišal cesar novoimenovane ministre. jc rekel cesar novoimenovanemu če- škemu ministru krajanu. Peški, da ni mislil, da zasliši poslanca tako kmalu kot ministra, ker še ni dolgo, ko ga je spoznal v Pragi kot predsednika češkega deželnega kulturnega sveta. Nezadovoljn. mladočeški poslanec. Na nekem volivnem shodu jc izjavil mladočeški poslanec Cernahorsky, da sedanja politična izprememba Cehom ni všeč. Beck ie bil dozdaj prisiljen, da stori kaj za Cehe. Zdaj pa, ko imajo Nemci enega ministra več, ne bo onega protitežja proti visoki nemški birokraciji, kar je imel dr. Fort. Cehi nameravajo prisiliti Becka, da uredi razmere s Cehi. »Poljsko kolo« in »Poljska ljudska stranka«. Danes popoldne sta imeli vodstvi »Poljske liudske stranke« in »Poljskega kola« posvetovanje o vstopu »Poljske ljudske stranke« v »Poljsko kolo«. Poslanec Stapinski je izjavil, da ne more vstopiti v »Poljsko kolo«, ako ga vodi poslanec Glabinski, ki je tako zapleten v domače politične boje. Izjavo so dali na zapisnik, ki se jutri predloži »Poljskemu kolu«. Samostojna agrarna zveza proti pogodbi. »Vsenemška korespondenca« poroča iz Prage, da namerava več nemško-čeških agrarnih poslancev, med njimi Kutscher, grof Kolowrat in Zulcgcr. izstopiti iz nemške narodne zveze, če iini ne dovolijo, da smejo nastopiti proti pogodbi. Ustanoviti nameravajo samostojno agrarno zvezo, ki bi imela devet članov, med njimi tudi kočevskega poslanca kneza Aucrsperga in profesorja Kaiserja. Avtomobilni davek. Finančni minister Koryto\vski namerava v kratkem predložiti zbornici zakonski načrt, I K) katerem se uvede državni davek na avtomobile. Davek bo znašal 200 do 250 K na avtomobil. Delegacije. »Union« poroča, da pospešuje vlada kompromis med posameznimi strankami z ozirom na volitev v delegacije, ki bodo zborovale 14. decembra na Dunaju, da rešijo začasni proračun. Pravo zasedanje delegacij se prične 8. januarja in traja do februarja 100S. Pogodbeno ministrstvo in časopisje. Judovsko liberalno časopisje bluva ogenj in žveplo na novo ministrstvo. Pridružujejo se jim socialno-demokraška glasila. Nemško narodno časopisje objavlja opravičevalne članke. Krščansko časopisje prijazno pozdrav-lja novo vlado, ne da bi kazalo veliko veselje. »Reichspost« jc zadovoljna z izidom. Gessmann in Ebetihoch sta iz takega lesa, da se ne izpremenita. Novo ministrstvo pozdravlja kot prvo ljudsko ministrstvo. Približali smo se idealu parlamentariziranja vlade. »Deutsches Volskblatt« z izidom ui popolnoma zadovoljen, ker krščanski socialci niso vztrajali na zahtevi, da dobe trgovinsko ministrstvo. »Deutsche Zeitung« naglaša, da krščansko-socialna stranka z vstopom v vlado ne izpre-meni programa. »Vaterland« priznava, da je rešil v kritičnem trenutku dr. Lueger pogodbo. AVSTRIJA IN ITALIJA. »Corierre della Sera« se bori proti avstrijskemu protektoratu v Albaniji in v Egiptu. Nad škofijo v Skadru in nad katoliškim patri-arhatom v Kajiri vihra avstrijska zastava, ki bode Italijane v oči. Posebno protektorat v Albaniji bi rada dobila Italija, češ da je Avstrija dobila ta protektorat kot dedščino od beneške ljudovlade, Zdaj pa je baje Zcdinjena Italija prava dedinja Benetk, iu zato hoče ona imeti protektorat. To je pač čudna logika! Zdaj šele, ko so ccrkev oropali, so se italijanski državniki šele spomnili, da so oni dolžni cerkev braniti! Avstrija seveda svojega vpliva v Albaniji ne sme prepustiti Lahom. AVSTRIJA. Demonstracije italijanskih dijakov na dunajskem vseučilišču. Rektorat dunajskega vseučilišča je uvedel strogo preiskavo z ozirom na včerajšnje dijaške izgrede. O izgredih je poročal naučnemu ministrstvu že opoldne. Italijanski dijaki izjavljajo, da so demonstrirali lc proti vladi, ki na razžaljiv način rešuje italijansko vseučiliško vprašanje in da ni bila demonstracija naperjena proti akademični oblasti in tudi ne proti drugemu dijaštvu. Nanad na generala. V Jaroslavu je napadel v jahalnici zahrbtno s sabljo ulanski nadporočnik Kalin generala pl. Gemmingena. Več častnikov je opazilo napad. Potegnili so sablje in ranili Kalina tako, da sc je zgrudil nezavesten na tla. Kah-na so prijeli iu odvedli v bolnišnico za vojaške jetnike. Ranjen je smrtnonevarno. Kalin je napadel generala, ker je izjavilo prejšnji dan častno sodišče, da izgubi Kahn častniško šaržo. Lep svobodomiselni učitelj. Veliko vodo delajo svobodomiselni listi, in poslanec Malik napoveduje celo interpelacijo, ker je dunajski okrajni šolski svet odpustil iz službe svobodomiselnega učitelja Julija Tiirka. Mož je nastopal za civilni zakon in zato hočeio napraviti mučenika iz njega. Odpuščen ie iz službe, ker se mu ie dokazalo, da je v nekem hotelu javil napačno ime. ker jc dolžan zlatarju Stainhausnu 300 kron, ker ni plačal napravljenega dolga v niekem hotelu v Monichkirclmu pri Solnogradu, ker se je nepostavno potegoval za mesto učitelja v Solnogradu, ker se je zaročil z neko damo, dasi je od svoje žene sodnijsko ločen. Lep bo-ri tel i za civilno poroko. Italijansko vseučiliško vprašanje. Poslancema Malfattiju in Rizziju jc izjavil naučili minister, da dogodki na dunajskem in LIK6K. Preprečeni Skondal v kneževini 0.. (Angleški spisal C. Doyle.) (Dalje.) Najprej odsev svetilke — potem se je pripeljal mal in eleganten voz pred vilo. Komaj se je ustavil, je že priskočil eden izmed tam Izhajajočih, da bi odprl vrata in zaslužil napitnino. Z enakim namenom pa je skočil tudi drugi in prvega odrinil. Nastal je glasen prepir, v katerega sta posegla navzoča vojaka ter se potegnila za prvega, brusač pa je bil na strani drugega. Prišlo je do pravcatega pretepa in v istem trenotku je bila dama. ki jc stopila iz voza, obkoljena od množice ljudi, ki so šli drug na drugega s pestmi in palicami. Holmes se je v obrambo dame prerinil v sredino srdite množice, toda ni še prišel do nje, ko je glasno vzkriknil ter padel s krvjo oblit po obrazu na tla. Ko je množica to videla, se je razkropila na vse strani, le nekaj radovednežev izmed boljšega občinstva, kolikor jih ni bilo zapletenih v prepir, je šc » stalo. Ti so sedaj prihiteli dami in ranjencu na pomoč. Irena Adler je odhitela po stopnicah, na pragu pa se jc obotavljajoč ustavila ter se ozrla nazaj na ccsto. Njena lepa postava v razsvetljenem ozadju jc morala narediti na človeka poseben vtis. »Ali je ubogi gospod močno poškodovan?« je vprašala. »Mrtev je,« je zaklicalo več glasov. »Ne, živi šc,« je dejal drugi; »toda predno ga privedejo v bolnišnico, bode izdihnil.« »To jc blag mož.« je pristavila neka gospa. »Cc bi njega nc bilo, oropali bi bili dami celo uro in verižico. To je hudoben svet. — Tu, glejte, saj se še giblje!« »Na cesti vendar ne more dalje ležati, ali ga smemo prenesti v sobo?« »Gotovo; gori v moji sobi je pripraven naslonjač. Tu sem, prosim.« Počasi in oprezno so ga nesli v hišo in položili v najlepšo sobo. Skozi okno sem vse natančno opazoval. Videl sem, kako je ležal Holmes na naslonjaču, ker ie bila soba razsvetljena in zavese še nezagrnjene. Kdo ve, ali mu v tem hipu zaradi njegovega dejanja ui vest ničesar očitala? Skoro mi je bilo žal, da sem pomagal pri spletkah proti tej lepi ženski, ki je s tako očarujočo prijaznostjo in ljubeznjivostjo skrbela za ranjenca. In vendar, seda.i ni bilo več mogoče nazaj. Zato sem sc otrcscl vsakega kesanja in vzel iz žepa raketo. Pomirilo me jc tudi to, da sc njej sami ne zgodi nič žalega ter da morava le to preprečiti, da ne bode škodovala ona drugim. Ko sem tako premišljeval, sc je Holmes dvignil in zamahnil z rokama, kakor bi lovil zrak. da bi sc nc zadušil. Služkinja jc hitro odprla okno. V istem hipu sem videl, da je dvignil roko; takoj sem vrgel raketo skozi okno v sobo, I pri tem pa ua vse grlo zakričal: Gori! ogenj! ' gori! Hitro kot blisk se je razširila ta novica iu prihitela je takoj velika množica ljudstva. Celi oblaki dima so sc valili iz sobe skozi odprto okno. Videl sem Ic nerazločno, kako so tekali ljudje semintja, kmalu pa sem zaslišal Hohnesov glas, ki jc miril ljudstvo, da ni nobene nevarnosti in da jc bil le nepotreben strah. Odtegnil sem sc hrupni množici in odšel. Nisem čakal še deset minut na dogovorjenem kraju, ko sc je Holmes oklenil moje roke. Odšla sva zadovoljna proti domu. Nekaj časa je hodil hitro in molče poleg mene, dokler nisva zavila v samotno in tiho ulico Ed-ge\vare Road. »Jako spretno si izvršil svojo stvar,« mi jc priznal Holmes. »Boljše se pač ni moglo izvršiti. Sedaj jc vse v redu.« »Imaš torej fotografijo?« »Te ravno nc, toda veni, kje se nahaja.« »Kako pa si mogel to dognati?« »Kraj mi jc pokazala sama kakor sem ti bil že poprej povedal.« »To mi jc popolnoma nejasno.« »Ni potreba, da bi to ostalo tajno,« je dejal sc smeje. »Cela stvar jc jako preprosta in enostavna. Menda si uganil, da sc je na ulici vršilo vse sporazumno kot dogovorjeno. Vsi so bili zato najeti.« »Takoj sem si to mislil.« »Ko se jc začel prepir, sem imel v roki mokro, rdeče barvilo. Medtem ko sem padci. sem udaril s tem sam sebe po obrazu; seveda sem bil potem tak, da sem se moral vsakemu smiliti. To pa je že nekaj starega!« »Tudi to sem uganil.« »Nesli so me notri. Kaj pa je hotela ona? Ugovarjati! In ravno v njeno sobo tik spalnice, kar je bilo zame glavno. Prezreti torej nisem mogel ničesar. Položili so me v naslonjač, dal sem znamenje, da želim več zraka, okno se je odprlo in sedaj jc bila vrsta na tebi.« »Kaj pa ti jc koristilo to?« »O, zelo veliko. Ce ženska misli, da .ie hiša v ognju, bo že vsled nagona zagrabila za ono, ki ji je najdražje. To je popolnoma naravno in ravno to mi je že večkrat prišlo prav. Omožena žena in mati pograbila bo najprej svoje dete, neomoženo dekle svoj lišp. Popolnoma sem bil prepričan, da jc za to damo najdražje oni predmet, za katerega se ravno gre. Za njo ic prvo, da spravi na varno ta predmet. Alarm o požaru jc bil mojstrski uprizorjen. Dim iu vpitje sta morala razburiti tudi železne živce. Uspeh je bil popoln tudi pri njej. Fotografija jc skrita v vdolbini v zidu za tapeto ravno pod uro. Ciospa Irena je bila hipoma tam; samo en hip jc zadostoval in en pogled, da sem se o tem uveril, ker jc res zagrabila za sliko. Ko pa sem za-klical, da jc strah nepotreben in ni nevarnosti, položila jc sliko zopet nazaj, pogledala raketo ter odšla iz sobe. Seveda sem vstal tudi jaz. se opravičil in lepo zahvalil, potem pa hitro odnesel pete. Mislii sem pač. toda le en hip, Kraškem vseučilišču nc koristijo vprašanju o italijanskem vseučilišču. Ko dobi izjave posameznih vseučilišč, namerava rešiti vprašanje o veljavnosti izpitov na italijanskih vseučiliščih v Avstriji. Izkušnja »Landerbanke« na Angleškem. Vlada je pozvala »Liinderbanko«, da naj poroča o dogodkih na Angleškem, kjer je izgubila banka p-*t rilijonov kron. Upravni svetniki oljni s sedanjim bančnim vodstvoi - .1 imej upravni svet glede na kontr liv, kakor ga ima do zdaj. Omejiti ireč delokrog glavnega ravnatel 'saje preveč svobodno raz- polagale ....učenjem akcionarjev. Vodstvo samo ni zadovoljno z generalnim direktorjem, ker ni v vodstvu potrebne edinosti. Banka je odposlal v London svojega ravnatelja, da nadzori, ko bančno podružnico. Od- poslane < ril v polni meri svoje dolž- nosti in :• iiistopil. Or> zdravnikov v rezervi. Vojno miriisn-stvo ie sklenilo, da poziva v aktivno službo od zdaj naprej vsako leto nekaj zdravnikov v rezervi, kar dozdaj vojna uprava glede na stroške ni izvajala. Pod orožje pozovejo zdravnike v rezervi osobito, kadar bo primanjkovalo aktivnih vojaških zdravnikov. OGRSKA. Ogrska kvotna deputacija. Ogrska kvotna deputacija je imela dne II. t. m. sejo, ker so mislili, da bo potrebna razprava o nunciju avstrijske deputacije. Ker pa zboruje avstrijska kvotna deputacija šele v sredo, naznani predsednik Szell, da dobi nuncij šele koncem tedna. Ogrski državni zbor. V seji ogrskega državnega zbora dne 11. t. mes. so izključili hrvaškega poslanca Potoč-njaka za dobo 30 dni od zborničnih sej. Zbornica je nato dovolila začasni proračun za šest mesecev. Nato so pričeli razpravo o avtonomnem ogrskem carinskem tarifu. Poročevalec Lehne naglaša, da izraža predloga gospodarsko samostojnost Ogrske. Državni tajnik Szterenyi naglaša, da je to prvi samostojni in neodvisni carinski tarif Ogrske. Sicer je bila Ogrska do leta 1850 samostojno carinsko ozemlje, a tarif je sestavljala le osrednja vlada. S sedanjim carinskim tarifom in s pogodbo z avstrijsko vlado je odpravljeno načelo državne enote. Proti Avstriji se sicer ta tarif do leta 1917 ne more uveljaviti, a dobimo po predlogi za bodočnost srestva za dalekosežno gospodarsko politiko. Lengyel odklanja predlogo. Navidezno samostojnost moramo plačati z višjo kvoto. Gospodarska samostojnost Ogrske je le mogoča, če postane Ogrska po norveškem zgledu samostojna. Z Lengyelom sta polemizirala grof Bat-thyany in pa državni tajnik Szterenyi. Ravnatelj ogrski državnih železnicah umrl. Budimpešta, 10. novembra. (Poročilo ogrskega tel. kor. bur.) Kakor se poroča iz Vervi na Rivieri, je ondi umrl ravnatelj ogrskih državnih železnic Bela Hendel. Nova krščansko-socialna stranka na Ogrskem. V nedeljo se je ustanovila na Ogrskem nova krščansko-socialna stranka. Gospodar: ski in socialni program je enak onemu »Ljudske stranke«. Predsednik stranke Lakatos izjavi, da se morajo ogrski kristjani združiti pod skupnim praporom, ki ne bo nosil ne programa iz leta 1867. in tudi ne iz leta 1848., marveč bo imel križ za znamenje. Stranka hoče delovati osobito med delavstvom in pa med narodnostmi. ZAROTA V ČRNI GORI. V Vasojeviču so prijeli turškega podanika Andrijo Bukajlova Pantoviča. Našli so pri njem šest bomb. Pantovič je v sorodu bivšega črnogorskega poslanca Culafiča. VOHUNSTVO V TOULONU. V Toulon je došel iz Pariza neki policijski nadzornik, ki preiskuje ovadbo o vohunski ali naj se nc polastim slike, toda takrat je stopil v sobo kočijaž ter me ni več pustil iz oči. Premislil sem se torej, ker se mi je zdelo previdneje čakati; le mala prenagljenost, pa bi bilo vse pokvarjeno.« »Kaj storiš sedaj?« sem ga vprašal. »No, tu ni več dosti treba. Jutri zjutraj narediva s knezom poset, in če te veseli, greš lahko z nama. Tam bomo potem čakali, da pride gospa Irena če nas bode namreč sploh še ondi našla in pa sliko, kar je seveda vprašanje. Morda bode posebno zadoščenje za Njegovo Visokost, če dobi sliko nazaj, in to z lastnimi rokami.« »Ob kateri uri pa nameravaš obisk?« »Ob osmih zjutraj. Ona bode takrat gotovo še v postelji in mi imamo prosto pot. Seveda moramo biti točni, ker ne vemo, kake izpremembe v njenem življenju in njenih navadah je provzročila njena možitev. Takoj obvestim še kneza.« Med tem pogovorom sva dospela v Ba-kersko ulico in prišla do hišnih vrat, kjer jc stanoval Holmes. Iskal je še v žepih ključ, ko je nekdo mimoidočih zaklical: »Lahko noč, gospod Holmes!« Ulica je bila takrat še polna ljudstva, vendar pa sc jc nama zdelo, da je prišel ta pozdrav od mlade osebe, ki jc zavita v plašč smuknila mimo naju. »Ta glas sem že čul,« je dejal Holmes in sc ozrl za dotično osebo. »Kdo za vraga je mogel biti?« družbi v Toulonn. Do zdaj so zaprli pet v vohunstvo zapletenih oseb in sicer eno v Toulo-nu, ostale pa v Marscilleiu. ANGLEŠKA POLITIKA. London, 11. novembra. Angleški prvi minister Campbell-Bannerman je v velikem govoru razpravljal angleško politiko. O mirovni konferenci pravi, da ni bila brez koristi; glede mednarodnega razsodišča bo Anglija delala na to, da najvažnejše morske oblasti dosežejo sporazum. Angleški zastopniki se potegujejo za odpravo vojnega kontrebanda in plavajočih min. Pogodba z Rusijo je važna za svetovni mir; v zadeve države Kongo se Anglija ne vmešava. Toplo pozdravlja obisk nemškega cesarja. ITALIJA. Neapolj, 11. novembra. Umrl je pravosodni minister Gianturco. Rini, 11. novembra. Nasijeva stranka grozi ,da lx) Nasijevo zagovorništvo objavilo stvari, ki bodo mnogo oseb kompromitirale. NEMŠKI CESAR NA ANGLEŠKEM. — VILJEM BOLAN? Nemški cesar Viljem je došel z nemško cesarico v Portsmouth ob tri četrt ua 5. uro. V Porthstnouthu je postopala policija jako strogo osobito proti Nemcem. Brez priporočila nemškega poslaništva ni dobil nihče vstopnice v pristanišče. Ko je došla ladja »Hohenzollern« v portsmouthsko pristanišče, so streljali v pozdrav na ladjah in v pristanišču. Cesar Viljem na Angleškem ne bo govoril, marveč predloži svoje nameravane govore pismeno. Viljem že precej časa kašlja in je hripav. lioje se, da dobi Viljem vratno bolezen, za katero je umrl njegov oče nemški cesar Friderik. Veliko pozornost vzbujajo poročila, da Viljem ne bo govoril, ker na to ni navajen, da samo predloži nameravani svoj goVor, dasi ie tako postopala angleška kraljica Viktorija. RUSIJA. Tretja ruska duma. — Vojaška revolucijska organizacija v Vladivostoku. Tretja duma. ki je sklicana na 14. t. m., se otvori v Tavriški palači. Dume ne namerava sprejeti car v svo.ii peterb. palači. Monar-liisti so sklenili, da nastopijo skupno monar-liisti, desnica in oktobristi. Predsednik dume postane najbrže monarhist grof Iiobrinsky. Kadete nameravajo izključiti od predsedstva in odkloniti ž njimi vsak kompromis. Vsako narodno samoupravo hočejo odkloniti in na-glašati pravice ruske šole. V Vladivostoku so našli po delavnicah vojnega pristanišča orožje, strelivo, bombe, načrte, spise in pečate revolucijske vladivo-stoške vojaške organizacije. PERZIJSKI DRŽAVNI ZBOR. je odobril proračun. Za primanjkljaj so dobili pokritje. Civilno listo so določili s 100.000 funti šterlingov. Šah obišče v torek zbornico. Dnevne novice. + Zahvala »Slovenskemu klubu«. Iz Gorice nam poročajo: Odbor političnega društva »Sloga« v Gorici je v seji 11. t. ni. soglasno sklenil iskreno zahvalo klubu slovenskih državnih poslancev na Dunaju, ker se je zavzel tudi za to, da dobimo tudi v Gorici narodu potrebne slovenske šole. Odbor se nadeja, da bo delo »Slovenskega kluba« ven-čano s popolnim uspehom. Ta zahvala se je odposlala predsedstvu »Slovenskega kluba«. + Hribarjeva predstava. — Savez južnih Slavena. Liberalci so šli v nedeljo kaj nezadovoljni s Hribarjevega shoda. Sicer so mehanično glasovali za zaupnico, a bila je velika praznota v njihovih glavah in srcih; kajti Hribar je samo sebe pral in igral nedolžnega užaljenca. Samo na nekatere stvari se ozrimo nazaj! Hribar ie trdil včeraj, da ni narodno-napredna stranka nikdar nasprotovala pravemu krščanstvu. Kako so mogli na to trditev molčati zborovavci ? Kako se krščanstvo strinja z najnovejšim harodnonaprednem programom? Saj ie v svojem glasilu liberalna stranka širila naravnost ateizem, učila darvinizem, tajila bivanie božje, proslavljala poganstvo in zasramovala krščanstvo kot zbirko bajk. Ali ui Hribarjev arhivar celo v Pragi podpisal bojni oklic proti papežu, v katerem se vse krščanstvo zametuje, evangeliji proglašajo kot zbirka pravljic, ki so nastale nekje v Indiji? Kako more Hribar vse to utaiiti? S pravo kačjo zvitostjo je tudi hodil okoli očitanja, da je vkljub temu. da jc načelnik stranke, ki vodi najhujši protiverski boj, na Dunaju podpisal krščanskodeniokraški program. V Ljubljani trdi, da ie podpisal samo izjavo, da »ne bo nasprotoval krščanskodeinokvaškemu programu«. Hrvatje so trdili, da je Hribar podpisal pozitivno krščanski program, Hribar pa to taji in pravi, da ic podpisal samo negativni program. Veiečastni gospodje iz Dalmacije si nai vendar pogledajo malo tega svojega Hribarja in sc naj vprašajo, kaj pravi njihova sve-čeniška čast k družbi s Hribarjem? Sai je Hribarjeva stranka v »Narodu« že stokrat povedala, da hoče čini prej izvesti v Avstriji kulturni boi, kakor ga vodi framasonska loža v Franciji. Da, g. Ivaniševič, Hribarjeva stranka piše v »Narodu«, da hoče velečastite g. župnike pometati s silo iz cerkva in iz župnišč. Duhovni gospodje profesorji »Slavcnskega Saveza«. ali vam ni znano, da hoče Hribarjeva stranka izgnati veronauk iz šol? In vi ste tako naivni, da mislite, da storite dobro delo, ako sc družite s Hribarjem in cclo obžalujete, da hoče Slovenska Ljudska Stranka streti tako stranko? Hribar se dela strašno razžaljenega, ker »Slovenec« razkrinkuje njegovo politično protislovno igro, a nikdar ni našel besede, ko ie »Slovenski Narod« na naj-podlejši način blatil škofa, vso duhovščino, vse slovensko krščansko ljudstvo ln krščansko vero? Kar piše »Slovenec«, je vse res. Naj se nam dokaže, da smo pisali kako neresnico, in takoj jo popravimo. Seveda na tak lahek način se ne damo na laž postavljati, kakor si predstavlja Hribar, ko trdi, da se kar tako slučajno sestaja z voditelji nemštva pred ministrskimi vrati, samo, da jim »dobro jutro« vošči! — O svojem delu ui mogel Hribar povedati prav nič. Rekel je. da se ne baha! Tako ponižen ni bil mož še nikdar. Pač pa je izkušal samo zmanjševati zasluge »Slovenskega kluba« in posebno dr. Šusteršiča. Vsak pameten človek razvidi danes, da je pridobitev štirih slovenskih višjih gimnazij, podržavljenje slovenske realke in trgovska šola velikanska pridobitev." Hribarju pa to ne gre v glavo. Saj nam jc vse to zajamčeno v S XIX. državnih osnovnih zakonov! kliče Hribar. A Hribar menda ne ve, da je v državnih osnovnih zakonih zajamčenega še mnogo, kar si moramo s trdim delom priboriti. Tudi, če bi »Slovenski klub« dosegel vseučilišče, bi Hribar lahko dejal: Kaj to, saj je bilo zajamčeno slovensko vseučilišče že v Š XIX. državnih osnovnih zakonov o ravnopravnosti narodov! Z neumnostjo se nc borimo, pač pa.z zlobo, s katero hoče Hribar preprečiti že dosežen uspeh. On govori proti delitvi I. državne gimnazije v Ljubljani iu hoče stare nevzdržne razmere nazaj. Hribar hoče torej, da se zopet pridružijo slovenski razredi nemškim iu da nimajo Slovenci nobene slovenske višje gimnazije, samo zato, ker nc bo v vestibulu slovenskih gimnazij zapisano: Te gimnazije so postale slovenske, ko ie bil Ivan Hribar državni poslanec in oče ljubljanskega mesta. »Novo nemško gnezdo« vidi Ivan Hribar zdaj v Ljubljani, tega pa ne pove, da je bilo prej v Ljubljani veliko večje nemško gnezdo, ki sc po zaslugi »Slovenskega kluba« samo zmanjša. Hribar bi bil bolljc storil, čc bi bil svojim volivcem priporočal, da nai svoje sinove vpisujejo v slovenske gimnazije. Pa sklenimo svoie račune nad Hribarjem! Pokazal se ie kot politična ničla tudi ua tem shodu. Niti o nagodbi ni vedel povedati nič. Colnič brez krmila! — Radovedni smo le, kaj poreče dr. Tavčar, ki ga jc Hribar hudo počil s tem, da je imenoval g. kom. svetnika Povšeta »enega izmed delav-nejših deželnih odbornikov«. Ta karakteristika je v »Narodu« izostala, torej je Hribarjev govor falzificiran v »Narodu«. Glede tega pa, kdo ie vplivnejši, ali Gostinčar ali Hribar, je odločitev že padla. Kajti Hribar glede slovenske politike na Dunaju ne pomeni prav nič, ampak samo »Slovenski klub«, katerega član je Gostinčar in za katerim tudi stoji ves klub z vso veljavo. Zato jc imel prav dr. Šusteršič, ko je izjavil, da ena beseda Gostinčarjeva več izda, kakor vsi Hribarjevi govori. + »Slovanska glava« v pesku. Ze včeraj smo povedali, da jc Ivan Hribar, ta častita »slovanska glava« na shodu v »Mestnem domu« previdno zamolčal svoj pravi pogovor z dr. Eggerjem. O stvareh, ki Hribarju niso ljube, da so že sedaj prišle v javnost. Hribar kar molči. Molčal je o sklepu »Saveza južnih Sla.-, vena« in molčal je o bistvu svojega pogovora z dr. Eggerjem. In vendar ie vse res, kar jc v obeh teli slučajih »Slovenec« trdil. Nekaj sc je Hribar že udal: da je dr. Eggerju podal "roko. »Slovanska glava« v dr. Eggerjevi roki. Kmalu bomo skupaj! Hribar naj'sedaj še pove, po katerem pogovoru ic dr. Eggerju segel v roko in,kaj sta se z dr. Eggerjem menila, ko je Eggci- imel Njegovo roko! To naj pojasni, zavijanja tu niso na mestu! Slovenska javnost jc upravičena, da izve cclo resnico o možu, katerega »slovansko glavo« gostilničar Lenče na vsakem shodu na krožniku prinese. Na dan z resnico! Na Hribarjeva zavijanja ne damo nič in ostanemo pri prvotni svo.ii trditvi. Hribar jc v zadregi ih zato zavija, saj vemo, kako se žc večkrat kaka njegova izjava ni mogla pobratiti zresnico. Dr. Egger naj govori ! + Za zjedinjenje Jugoslovanov. Kako je hrvatski junak dr. Tresič ozmerjal v državnem zboru brez vsega povoda »Slovenski klub«, je našim čitateljem znano. Tresiču je sledil štajerski liberalni posfancc Roblek, ki je na shodu Narodne stranke po poročilu »Slov. Naroda« imenoval dr. Šusteršiča in dr. Korošca »bornirane«. Ker Roblek gotovo nima stvarnih povodov do takih psovk, zdi se človeku, da člani »Jugoslovanskega kluba« sedaj namenoma delajo proti vsakemu zbližanju obeh jugoslovanskih skupin. + »Balkan« poroča, da je doktor Hribar govoril v nedeljo »svojim biračima«. Doktor Hribarjev pobratim Mandič pravi, da je dr. Hribar svojim biračem »obširno govoril o nagodbi«, katere se pa Ivan Hribar niti dotakniti ni upal. Morata biti pač dve osebi: Dr. Hribar v »Balkanu« in Ivan Hribar v Ljubljani. »Balkan« je pokazal svoje strankarstvo ali — svojo veliko nevednost s sledečim stavkom, ki ga pribijemo, da se vidi kako lažnjivo informirajo javnost ti pobratimi: »Razdelitev ljubljanske gimnazije ic Ncmcem prinesla eno cclo gimnazijo, dokler vsi Slovenci skupaj nimajo niti ene svoje gimnazije.« Apeliramo na državnega poslanca Matka Mandiča, da takoj to vest v »Balkanu« popravi resnici na ljubo! Ni res. kar je doktor Hribar govoril »svojim biračema«, ampak res je, da postane I. državna gimnazija, ki je bila doslej oficielno nemški zavod, odslej slovenska posest in se ločijo od nje nemški razredi. Slovenci dobe štiri višje gimnazije kot svojo slovensko posest, podržavi se slovenska realka in ustanovi se slovenska trgovska šola. Nemci nc pridobe nanovo ničk ampak dejansko samo izgube. Ako tega Mandič nc popravi, bomo morali soditi, da ie tudi on eden od tistih, ki hoče Iz strankarskih ozirov ta slovenski uspeh preprečiti. + »Kmečka zveza za cerkniški sodni okraj je priredila v nedeljo, dne 10. novembru shod pri Sv. Vidu. Udeležencev je bilo do 200. Predsedoval je domači g. župnik. G. Lav-renčič ie v daljšem govoru pojasnil namen kmečke zveze in razložil pravila. G. Marolt Jakob, predsednik kmečke zveze in g. Hiti Jernej pa sta govorila o potrebi organizacije. Poslušalci so dobro razumeli gg. govornike, to so pokazali s tem, da jih je takoj po shodu pristopilo h kmečki zvezi okrog 60. Se po drugih vaseh tako, pa bo šlo. + Konference avstrjskih škofov se prično na Dunaju sredi tekočega tedna. Škofje izdajo skupen list ter sc udeleže tudi priredi) avstrijskega katoliškega shoda. + Poštne vesti. Ekspedijentinja v Hrašah pri Postojni je postala g. M. Udovc. Poštar Božidar Helmich je premeščen iz Divače v Železnike; poštar Frančišek Ambrožič je premeščen iz Fliča v Divačo. Oficijantinja Adela Kobler je premeščena iz Hrušice v Podnart, oficijantinja Hermenegilda Kokalj je prestavljena iz Podnarta v Ljubljano. Resignirala je oficijantinja Hcdvika Bajuk v Ilirski Bistrici. Vpokojena je ekspedijentinja Antonija Chiautta v Hrašah pri Postojni. Umrl je poštar Viktor Vadnov v Staremtrgu pri Rakeku. + »Edinost« so ekskomunlcirali »Narod«, »Balkan«, »Neue Freie Presse« in zdaj iih bo pricapljalo še jako mnogo, ki bodo morda priložili šc par polen na gromado. Da sc papir tudi lahko ekskomunicira. to je liberalna modrost. »Neuc Freie Presse« piše, da je prišel v uredništvo »Edinosti« kaplan škofijske kurije, ki .ie javil navzočemu uredniku, da so on iu vsi sotrudniki lista izobčeni od škofa Nagla. »Balkan«, glasilo »mezzo-preta« Mandiča, se norčuje: »Presse ne javlja, ali je na to moral priti zdravnik s postaje«. Take krvave zgodbe priobčujejo liberalni listi. Resnica je, da je škof Nagi svoji duhovščini razloži, kako hinavsko in zlobno piše »Edinost« o ricnlanjski zadevi, vsled česar noben duhovnik takega lista ne sme kakorkoli podpirati. »Sloga« za slovensko šolstvo v Gorici. Odbor političnega društva »Sloga« na Goriškem je imel meseca oktobra in novembra zaporedoma več sej. Rešil je razne tekoče zadeve, imel važne posvete glede slovenskega šolstva v Gorici ter se pečal z organizacijo stranke. Tozadevni sklepi so se konečno odobrili v seji 11. t. m. Širši javnosti se prijavijo ob določenem času in ob primerni priliki. + Osebne vesti. Cesar je podelil državnemu pravdniku v Ljubljani g. Fr. Trenzu red železne krone tretje vrste; deželni sodni svetnik g. Albin Smola v Novem mestu je dobil naslov in značaj višjega deželnega sodnega svetnika; sodnijski višji pisarniški ofi-cijal g. Franc Urbančič v Ljubljani je dobil zlati zaslužni križec s krono. + Kanonlčno vmeščena sta bila danes čč. gg. Simon Ažman na župnijo Kanma gorica in Mihael Horvat na župnijo Studenec. + Državne podpore. Za napravo vodovoda v Jasenu in Vrbovo, okraj Postojna, je dvoljena državna podpora 17.130 K. Za po toči oškodovane posestnike v črnomaljskem okraiu je dovoljena državna podpora v znesku 17.600 K- + »Društvo slovenskih profesorjev. Cas-niške polemike zadnjih dni omenjajo večkrat slovenske profesorje, oziroma spisovanja slovenskih šolskih knjig za višje razrede srednjih šol. Radi tega je konstatirati: Odkar je letos prevzelo skrb za šolske knjige »Društvo slovenskih profesorjev«, sc je začelo intenzivno delo: stvar je bila tako urejena, da nai bodo do prihodnjega poletja v rokopisih pripravljene in aprobirane vse učne knjige za vse predmete petega gimnazijskega razreda, torej tudi za zgodovino in matematiko. — Domači umetnik v tujini. Gospod Leon Funtek jc ondan v Helsingforsu igral Cajkov-skega koncert za gosli. O nastopu mladega umetnika se izraža »Hafenstadsbladet« z dne 6. t. m. tako-le: »V včerajšnjem poljudnem koncertu je igral gospod Leon Funtek Caj-kovskega koncert za gosli, in sicer uprav mojstrski. Veselje je opazovati, kako mladi visoko nadarjeni violinist v posednjem času z velikanskimi koraki nadaljuje svojo pot. Kar je gospod Funtek včeraj podal kot solist, bi bilo v diko vsakemu koncertu prve vrste. Zlasti oba prva stavka koncertova je predaval z lepoto v petju in v točnosti barvi in z umetniško plemenitim frazinanjem. Ali tudi s poslednjim stavkom si je solist pridobil čast. Do tolike čiste in jasne tehnike sc je popel gospod Funtek! Nič mu ni izpodletelo. Z lokom ravna izborno. Prav tako je pridobil na barvnem bogastvu tona, na življenju in izrazitosti. Uspeh je bil popoln. Ob ponovljenih salvah ploskanja se je moral solist prikazati zopet in zopet in zopet. Komur je do goslanja umetniške znamenitosti, naj ne zamudi priti sem, kadar gospod Funtek prihodnjič zopet nastopi kot solist. Velikemu občinstvu se nudi pri tem plemenit užitek, naši amaterji in glasbeni gojenci pa, ki se bavijo z goslanjem, imajo tukaj lep vzor.« — Mestni svet goriški za laške šole. V petkovi seji goriškega mestnega sveta je župan dr. Marani naznanil mestnim očetom, da se je deželni inženir Glessig odpovedal časti mestnega starešine. Starešina dr. Venier je hudo grajal razmere na tukajšnji realki ter stavil nujni predlog, naj stori mestni zastop pri vladi vse potrebne korake, da se ustanove na goriški realki italijanske paralelke. Dr. Faidutti je omenil, da se je začel on in njegovi somišljeniki kot državni poslanec že potegovati za ustanovitev italijanskih paralclk na tukajšnji realki in gimnaziji. Vsprejet jc bil predlog, o katerem je poročal podžupan Ban-big, da sc kupi prostor, ležeč v ulici Sv. Klare, za 70.000 K. kjer nai sc sezida po- slopje za mestni ljudski šoli, ki se nahajati sedaj na trgu Rotta in v ulici sv. Ivana. — Ubegll vojak. Pobegnil je vojak pešpolka štev. 47 v Gorici Rihard Hammer. —. Malo moder krčmar. V četrtek zvečer okolu 0. ure je prišel v neko krčmo, nahaja-jočo se v Gledališčni ulici v Gorici, neznan človek. Ko se je nekaj časa razgovarjal s krčmarjem, preslepil ga je s ponudbo, da mu v pol uri časa prinese 600 italijanskih lir, ako mu krčmar poprej da 90 K, katere bi neznanec rabil za nakup lir. Seveda je krčmar zastonj čakal neznanca z lirami. — Obsojena radi častlkraje. Pretekli teden je bila pred sodiščem v Kranju obsojena gostilničarka Julijana Kmet iz Kokrice pri Kranju. Iz liberalnih listov je pobrala laž, da jo je g. kaplan Zabret potegnil v Ameriko z denarjem, ki ga je v šentviški hranilnici od kmetov prisleparil in da je moral iz Jesenic radi ženskega spola. Obrekovani g. kaplan je vložil tožbo po odvetniku dr. Božidaru Vodušek. Obtoženka je sicer prosila po zastopniku za poravnavo, a g. kaplan jo je odklonil. ker bi liberalci takoj zavpili, da se je bal razprave. Julijana Kmet .ie bila nato obsojena na štiri dni zapora ali v plačilo 40 K ter mora plačati vse tožbene stroške, katerih ne bo ravno malo. Za to obsodbo naj se zahvali lažnjivim liberalnim časopisom, katere jako vestno prebira. — Iz Devovega pašalika. V Retečah imajo starega liberalnega nadučitelja, ki je bil do zadnjega časa nadučitelj ter krajni šolski svet — vse v eni osebi. Kar je on sklenil ali storil, to je moralo veljati tudi za krajni šolski svet. Ko je nastopil novi krajni šolski svet, so odločni in zavedni možje povedali nadučiteliu, da jc on samo en član krajnega šolskega sveta in da se bo moralo o vsem tem sklepati in razpravljati v sejah in sicer predno se bo kaj novega napravilo. Mož. nevajen tako odločnega govorjenja, bil je vsled tega grozno užaljen in je to stvar pripovedoval svojim prijateljem. Kmalu je seveda prišla cela zadeva v obliki in pod naslovom »klerikalnega tolovaj-stva« v »Slovenski Narod«. To ne bi bilo nič čudnega, a prečudno je, da je orožništvo v Škofji Loki začelo poizvedbe o tem klerikalnem tolovajstvu edino le na podlagi »Narodove« notice. No, še tega sc nam manjka, da bi se začelo kazensko preganjati na podlagi podlih napadov v »Narodu«! Poslanci, vprašajte domobranskega ministra, čc plačuje ljudstvo orožnike zato. da lovijo ljudi, ki jih ovaja »Slovenski Narod«? Vprašanje je, ali so orožniki začeli poizvedbe sami od sebe ali po naročilu Oskarja Deva! Zanimivo ie. da je sodni adjunkt Dev obdolženega našega somišljenika g. Franceta Prelesnika, tako natančno povpraševal, čc .ie res svak državnega poslanca g. dr. Kreka. — Umrl je na Dunaju na srčni kapi generalni inšpektor generalne direkcije tobačne režije dvorni svetnik g. dr. Artur Mussil. Na sprehodu ga je zadela srčna kap. Bil je takoj mrtev. — Živinska mati. Potrjuje se, da ie včeraj v Vižmarjih pri St. Vidu umorila 30letna dni-narica Marija Rozmanova, rodom iz Tržiča, svojega šestletnega nezakonskega sina Franca Rozmana in potem pobegnila. Deček je bil zastrupljen ali pa zadavljen. Danes je šla na lice mesta sodna komisija, ki bode dečka ob-ducirala. Oblastva zasledujejo živinsko mater. — Zanikern inženir — vzrok smrti delavcev. V četrtek in petek se je vršila pred goriškim okrožnim sodiščem kazenska obravnava proti pristavu goriškega mestnega stavbenega urada Alojziju Pagoni zaradi sokrivde na grozni nesreči, o kateri smo svoječasno poročali, ki se je zgodila blizu Cingrofa, kjer se nahaja občinski svet, na katerem kopljejo gramoz za posipanje mestnih cest. Zasutih jc bilo namreč takrat pet oseb, ki so prišle ob življenje. Ena oseba pa je bila tako močno i>oškodovana, da ne bo nikdar več sposobna za delo. Dela, ki so se na omenjenem mestu vršila, izročena so bila pod nadzorstvo stavbenemu pristavu Pagoniju. Zaradi te nesreče ie bil pred časom obsojen podjetnik Romito iz Italije, katerega sin je bil tudi zasut, na šestmesečno ječo. Pagoni je bil torej tožen, da je svoje dolžnosti, kot nadziratelj tega dela popolnoma zanemarjal. Poklicanih jc bilo -k obravnavi več prič, med temi tudi podjetnik Romito. Romito je izjavil med drugim, da je Pagonija večkrat naprosil, naj bi ga natančneje podučil o načinu, kako bi se dal gramoz na primernejši način kopati, a da se Pagoni ni zmenil za njegove prošnje. Tudi priča, obrtni nadzornik Coglievina, je bil mnenja, da je bil Pagoni kriv vse te nesreče. Priča Josipina Pallich, ki ima krčmo blizu kraja, kier se je zgodila nesreča, je izpovedala, da se je podala na prošnjo Romitovo celo istega dne, ko se je nesreča zgodila, k Pagoniju, katerega je našla na izvoznem trgu ter mu rekla, naj pride vendar pogledat dela, kajti vsi, ki so dela opazovali, so slutili, da se bo tam kaka nesreča zgodila. Pagoni je priči odgovoril, da bode prišel, ako utegne, a ni prišel. Sploh .so vse priče prepričane, da je Pagoni kriv nesreče. Priča, delavec Miliacl Stellaci je zahteval 400 kron odškodnine, ker je prišel vsled nesreče ob delo. Priča Anton Blažič, ki je bil pri nesreči hudo poškodovan in katerega sin je bil tudi zasut je zahteval 10.000 kron odškodnine. Konečno je bil Pagoni obsojen na 14 dni strogega zapora in na povrnitev stroškov. Glede odškodnine Stella-ciju, Blažiču in društvu za zavarovanje proti nezgodam, .ic bila strankam odkazana civilna pot. Konfercncija Sodalitatis Ss. Cordis Jesu za novomeško dekanijo bo v četrtek, dne 14. t. m. v Prečini. — Strela ga je ubila v postelji. V Siro-ttvcu v Dalmaciji je strela po noči udarila v hišo ivana Vukečiča. Strela je ubila Vuke-čičevega sina, ki je ležal v postelji. — Oropana pošta. Na progi Ogulin-Gos-pič je bila železni skrinja, v kateri je bila shranjena pošta, razstreljena z dinamitotn in iz nje ukradenih 30.000 do 40.000 kron. Mnogo oropanega denarja je bilo od izseljencev Amerikancev. — Velik Izlet na Bled priredi dunajsko »Izobraževalno društvo« dne 20. junija prihodnjega leta. — Italijanski šovinizem na Reki. Reški municipij je odredil, da se morajo kočijaži v prometu posluževati samo italijanskega jezika. Tudi hlevi njihovih konj morajo biti v mestu. — Demonstracije proti predsedniku okrožnega sodišča. Zadnjo nedeljo se je odpeljal predsednik okrožnega sodišča gospod dr. Dukič iz Ptilja, kjer je imel disciplinarno preiskavo proti nekaterim sodnikom. Na kolodvoru se je zbralo nekaj pobalinov, ki so dr. Dukiču žvižgali. Policija je razgnala po-baline. — Nov italijanski dnevnik, ki bo branil državne interese, prične izhajati prihodnji teden v Pulju. Doslej so bili vsi poizkusi, vzdržati v Pulju italijanski, vladi prijazen list, zaman. — »Tihi sveder« v Tržiču. Neznani svedrovci so udrli v noči na 8. t. m. v davčni urad v Tržiču (Monfalcone) ter odnesli 7000 kron. Tatove pridno zasledujejo. Zaprli so že 5 oseb. Ce so le pravi svedrovci med temi! — Predrzni potepuhi goljufajo pod različnimi pretvezami za večje vsotice duhovnike in boljše posestnike na deželi. Nastopajo po dva ali trije, ne vedno skupaj. So izobraženi, eden se celo predstavlja kot jurist ali filozof, govori dobro slovenski in celo latinski. Pozna vse politične nazore svojih žrtev in tudi osebne zveze. — Velika tatvina v domobranski vojašnici v Rocolu. Predminolo noč so neznani tatovi vlomili v marketenderjeve prostore (kantina) v domobranski vojašnici v Rocolu. Odnesli so 500 kron denarja. — Zabodel ga je pri kartanju. Iz Sarajeva poročajo: V Vratniku so igrali na karte 17-letni Turabija Ahmed in 19-letni Meho Bučak. Pri kartanju sta se dejžka sprla. V prepiru ie Ahmed Turabija potegnil nož in Bučaku do kosti prerezal vrat. — Prvi »Katolišk, delavski dom« so otvo-rili preteklo nedeljo na Dunaju v Gollner ulici tretjega okraja. Doni je zgrajen po načrtih arhitekta Tita Neugebauerja. Otvoritvene slavnosti se je udeležil tudi dr. Lueger. — Na lovu obstreljen in nevarno ranjen je bil preteklo nedeljo v lovišču Franceta Ko-cjančiča, občina Mošnje, od nekega lovca gonjač posestnikov sin Janez Bohinc. Ranjenca so pripeljali v deželno bolnico v Ljubljano. — Na ogn} šču ponesrečen otrok. V Št. Petru na Krasu je prišel dveletni cerkovnikov otrok na ognjišču preblizu ognja. Otroku se je vnela obleka in dobil jc take opekline, da je kmalu nato umrl. sl Srbski dramatik Nušič je napisal novo delo »Jesenja hiša«, ki .ie dobilo prvo darilo. k Dva živa rujava hrošča je našel neki gospod pri Celovcu. Štajerske novice. š Celje. Kakor slišimo iz liberalnih učiteljskih krogov, se nekateri izražajo za kandidaturo žalskega nadučitelja Petričeka. Mož je precej mirnega značaja in med hmeljarji baje dobro znan. Pristavljamo, da je to le govorica, ker še liberalna stranka oficielno ni govorila. š Maribor. Volitev v okrajni zastop mariborski se niso udeležili tudi brat in nečak deželnega poslanca Robiča. Nekateri hočejo vedeti, da sc je to zgodilo na upliv Robiča in dr. Rosine, ki sta hotela prizadjati udarec Kmečki zvezi. Upamo, da se stvar še temeljito pojasni od kompetentnih oseb. š Smrtna kosa. Danes zjutraj smo dobili iz Hrastnik« brzojavko: V Dolu pri Hrastniku je umrl župan. g. Franc Peklar. Pogreb bo v sredo ob 4. uri popoldne. — V Spitaliču pri Konjicah umrla je dne 10. nov. g. Angele Sirko, učiteljeva vdova. Rajnko se priporoča v molitev in blag spomin! — V Švici je umrl mariborski sodni adjunkt dr. Ernst Weiss. — V Mariboru je umrla soproga delovodje v delavnicah južne železnice gospa Franja Kos. š Štajerski namestnik. V kratkem baje odstopi sedanii štajerski namestnik grof Clary in da ga zameni sedanji sekcijski načelnik v naučnem ministrstvu grof Wickenburg. š Nesreča z revolverjem. Posestnikov sin Sušnik v Trbovljah ie hotel svoj revolver izstreliti. Pri tem pa je tako neprevidno ravnal, da mu je kroglja predrla desno roko. š Užgala se je obleka šestletni hčerki Mariji posestnice Mikše v Rajnkovcu pri Slatini. Dekle je na opeklinah umrlo. š Uboj. Blizu Hlaponc pri Ptuju je neznan zločinec ubil posestnikovega sina Ko-kala. Sodijo, da se je uboj zgodil iz maščevanja. Dobil jc tako težko rano, da je zadnji ponedeljek umrl. š Pogorel je pri Konjicah mlad posestnik Anton Sadek. Zgorela so vsa gospodarska poslopja s poljskimi pridelki. Škode jc okolu 15.000 kron, posestnik pa je bil zavarovan le za 1400 kron. š Žrtev svojega poklica. Pri Ponikvah jc prišel železniški pomožni paznik Ferdinand Dernovšek pod kolesa vlaka. Vsled dobljenih poškodb je Dernovšek v celjski bolnici umrl. Ljubljanske notice. lj Javno predavanje č. g. dr. Aleša Uše-ničnika bo danes točno ob pol 8. uri zvečer v »Slovenski krščansko-socialni zvezi«. Vstop prost. lj Knjigovodski tečaj v »Slov. kršč. soc. zvezi« se prične jutri zvečer ob 8. uri. Vsi priglašenci naj blagovolijo priti točno ob 8. uri zvečer v prostore »Slov. kršč. soc. zveze« (hotel »Union«) v Frančiškanskih ulicah. lj Liberalci in slov. umetnost. »Slovenski Narod« zagovarja naprednjaške kozlarije, ki jih počenjajo s slov. upodabljajočo umetnostjo. »Narod«, trobilo vsega tistega maloštevilnega elementa, pravi, da liberalci res niso storili drugega za umetnost, kakor da je ljubljanski občinski svet še-le lani votiral 2000 K. za ljubljansko Hribarjevo galerijo. Tako je! Vsega skupaj so liberalci v celi dobi svoje absolutne vlade žrtvovali celih 2000 K. letos pa 1800 K. Nikjer drugod in nikoli niso liberalci ničesar drugega napravili v to kulturno svrho. Da so tudi to na sebi primeren način storili, dokazalo se je že in še bolje se bo v prihodnjosti. Nekaj je pa »Narod« pozabil pripisati liberalcem in sicer — Prešernov spomenik, ta unikum v slovenski zgodovini iu poleg tega še cesarjev spomenik. Kako so liberalci razumeli in podpirali zasebno slov. umetnost, dokazuje druga umetniška razstava v »Narodnem domu« in pa morda še tedanje Malovrhove »Novice«. Cerkvena dela pa so izvrševali tudi domačini in bi iih gotovo v veliko večji meri, če bi se .iili nekaj posvetilo cerkveni umetnosti. Dosedaj je bila slov. umetnost skoro izključno ix>-svetna, in profana umetnost ie vendar nekaj čisto drugega kot cerkvena. li Ekscelenca in eksistenca sta dva pojma, ki ju trnovska prosveta g. Trstenjak ne razloči. Na shodu svojega šefa Hribarja se je namreč oglasil seveda tudi Trsten.iak in je izrekel duhoviti stavek: »Dokler ne bomo imeli svojega ministra, toliko časa nimamo eksistence«. Ekscelence, gospod Trstenjak, eksce-lence! Ce bo vsled Trstenjakove resolucije Hribar postal jugoslovanski minister, ga bo predsednik trnovske prosvete slovesno pozdravil: »Vaša Eksistenca! Zdai .ie naša ekscelenca zagotovljena!« li Potegnjeni Hribar. Na shod narodno-napredne stranke so poslali neki narodno-napredni volivci, zasebni uradniki, pismo, v katerem zahtevajo od Hribarja izboljšanje svojega položaja. Poizvedcli smo. da so bili to uradniki banke »Slavije«, ki so izvolili to pot, da omogočijo Hribarju, da v dejanju pokaže svoio »naprednost«. li »Sherlok Holmes« v Ljubljani. Slavni Conan Doyle, ki je našemu uredništvu z laskavim pismom prepustil prestavo svojih spisov. se na svojem ženitovanjskeni potovanju mudi v Budimpešti ter obišče tudi Zagreb, odkoder se odpelje na Reko. Vračal se bo v domovino preko Ljubljane. li Katoliško društvo za delavke nam je napravilo v nedeljo 10. t. m. iako prijeten zabaven večer v svojih prostorih na Zabjeku. Najprvo so izborno zapele društvenice pod vodstvom g. Hybaška tri pesmi in potem predstavljale ganljivo igro s petjem: »Na Marijinem srcu«. Vse igralke so vrlo dobro rešile svoje vloge. Občinstva se je nabralo polno dvorano: opazili smo tudi mil. g. stolnega prosta Sajovica. kanonika Sušnika in Kajdiža ter tudi nekaj gostov iz Št. Vida na Ljubljano. lj Umrla je gospa Josipina Schmidt roj. Mausser. stara 25 let. — Umrla ie Ana Klop-čič. mestna uboga, stara 85 let. lj Čilski štabni častnik v Ljubljani. V svrho praktičnih študij je prideljen tukajšnjemu topničarskemii polku čilski štabni častnik major Antonio. li Premog se zopet podraži. Trboveljska preniogokopna družba je ceno premogu zopet podražila, trgovci s premogom pa pravijo, da je tudi vožnja po železnici dražja lj Stalno službeno mesto učiteljice je raz pisano na mestni nemški dekliški ljudski šoli v Ljubljani. Prošnje do 5. decembra. li Tatvina. Zidarskemu mojstru Antonu Škrabarju ie bila ukradena iz spalne sobe srebrna remontoir-ura z oklopno verižico. lj Nesreča. Včeraj dopoldne je padel pri zgradbi cerkve na Rakovniku z 20 metrov visokega odra delavec Volbenk Pejsada iz Jo sipica na Moravskem ter je zadobil pri padcu težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. li Usmiljen brat iz Kandije. Te dni hodi po Ljubljani usmiljen brat iz Kandije pri Novem mestu. Pobira miloščino za bolnišnico. Ker je ta zavod poznano dobrodelen in oskrbuje na stotine bolnikov brezplačno, priporočamo občinstvu, da se odzivlia prošnjam, s kar najobilnejšimi darovi. lj V Ameriko se je včerai odpeljalo z Južnega kolodvora 150 Hrvatov. 37 Makedoncev, 60 Bolgarov in 12 Slovencev. Ij Izgubljene in najdene reči. Neka gospa je izgubila črno boo, vredno 36 K- — Neka druga gospa jc izgubila denarnico, v kateri je imela 40 K denarja. — Šolska učenka Amalija Starkijeva je našla v Šiški belježnik, v katerem je bila velika svota denarja in ga oddala pri magistratu. li Izgubila je v soboto zvečer neka gospa črno boo. Kdor jo je našel, naj jo prinese proti nagradi v uaše uredništvo. lj V kavarni »Austria« bo danes zvečer igral ljubljanski sekstet na lok. Vstopnina prosta. Češki deželni zbor. »Union« poroča, da razpuste češki deželni zbor še pred I. januarjem. Sklican ne bo več Nove volitve bodo meseca marca. Telefonska In brzojavna poročila VELIKI ŠKANDALI V DRŽAVNI ZBORNICI PRI NASTOPU NOVIH MINISTROV. Dunaj, 12. nov. Današnjo sejo državnega zbora je otvoril podpredsednik dr. Weiss-kirehner ob pol 11. uri dopoldne. Ko so slavnostno opravljeni vstopili novi ministri v zbornico, so jih njihovi somišljeniki burno pozdravljali, češki narodni radikalci in socialni demokratje so pa začeli razgrajati in vpiti na nove ministre: Hanba! Izdajalci ljudstva! Prodajate se Za portfelj! Beck je največji branjevec, s portfelji je kupil nagodbo! Na Prašeka so vpili češki radikalci: Dijetožrc pri češkem deželnem kulturnem svetu! Razgrajanje je bilo strahovito. Čuli so se žvižgi. Posebno je kričal Choc, katerega je presednik opetovano imenoma opominjal naj miruje. Socialni demokratje in češki radikalci so dalje kričali proti novim ministrom razne protestne klice. Med neprestanim ropotom je predstavil ministrski predsednik Beck zbornici nove ministre. Stranke novih ministrov so ministre burno aplavdirale. Kljub predsednikovemu pomirjevanju je razgrajanje trajalo še dolgo časa. Po prečkanju došlih vlog, je češki socialni demokrat Neinec »imenom češkega delavskega ljudstva« protestiral proti vstopu Praška v kabinet kot češki minister, češ, da je bil Prašek nasprotnik volivne reforme in da je nasprotnik delavstva. Predlagal je, da se prenovljeni vladi da prilika povedati svoj program, debato o rekonstrukciji ministrstva. Predlog je bil odklonjen. Nato je Klofač v imenu čeških radikalcev protestiral proti vstopu obeh čeških ministrov v kabinet. Nato je zbornica nadaljevala debato o podporah revnim rodbinam, katerih očetje so poklicani k orožnim vajam. Na vrsto pride tudi Gostinčarjev nujni predlog o izboljšanju položaja državnih slug. RAZNE SEJE V ZBORNICI. Dunaj, 12. novembra. Načelniki klubov so sklenili, da bo prihodnja seja državnega zbora prihodnji torek. Jutri in pojutrišnjem ima sejo nagodbeni odsek. Knez Auersperg je izstopil iz nagodbenega odseka. DUNAJSKI POLICIJSKI RAVNATELJ. Dunaj. 12. nov. Cesar je sprejel demisijo predsednika dunajskega policijskega ravnateljstva Haberde in mu podelil baronstvo. Na njegovo mesto ie imenovan za predsednika dunajskega policijskega ravnateljstva Brze-sowsky. ITALIJANSKI DIJAKI. Dunaj, 12. novembra. Rektor vseučilišča jc dal nabiti oglas, v katerem dolži italijanske dijake, da prirejajo nemire na nemških univerzah in da so razbili šipe na vratih vseučilišča. izjavlja, da bodo strogo kaznovani. ZOPET DEMONSTRACIJE LAŠKIH VSE-UČILIŠČNIKOV. Dunaj, 12. novembra. Danes je bila na vseučilišču zopet demonstracija laških vseuči-hščnikov. Laški vseučiliščniki so šli na to pred parlament. Nekaj laških poslancev je prišlo mednje m jim obljubilo, da bodo še danes storili primerne korake v njihovi zadevi, do tedaj naj pa vseučiliščniki mirno čakajo. Denion-strantje so jih ubogali in se mirno razšli. POVODENJ V ITALIJI. Rim, 12. nov. Tiber še narašča. Voda je odnesla neki most. V Toskani se velike povodnji. Med Empoli in San Miniato je povodenj nazdrla en kilometer železniške proge. DVA SOCIJA. Viterbo, 12. nov. Socialistična voditelja Toscanella in občinskega svetnika Costa so zaprli zaradi goljufije. FRANCOSKA VLADA PROTI ANTIMILI-TARISTOM. Pariz, 12. novembra. Francoska vlada je poslala prefektom okrožnice, v katerih jim naroča, naj strogo pazijo na antimilitaristično gibanje in naj vsakega posameznika in vse skupine, ki bi delovale v zgoraj označenem smislu, takoj naznanijo. TRAGIČNA SMRT. Pariz, 12. novembra. Po svoji ekscentrič-nosti znano nadvojvodinjo Morney je obiskala umetnica Decosta. V tem trenutku je dala voj-vodinja svojemu slugi revolver z naročilom, naj ga nese popravit. Revolver je bil nabasan in se jc nakrat sprožil. Kroglja je zadela umetnico v glavo. Umetnico so mrtvo nesli iz palače. . Novosti Tj-a-ai f star «sr te sezijel A. Lukic Ljubljana, Pred Milo 19 Priporoča svojo novo urejeno veliko zalogo iz-gotovljenih oblek za gospode, dame, dečke * in deklioe po najnižjih • oenah. mmmm 2397 13 f »«Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laško = priporoča svoje izborno pivo. — Speciaiiteta; »Salvator* (črno pivo a la monakovsko). zi Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). —— pofiljatu« na dom sprejem« rejtauroter „J/,8. in 9. uri zve&er vrše se predstav« kakor obi-i t i i > t čajno, i i i i t : Ganjeni premnogih dokazov sočutja povodom bolezni in smrti naše preljube matere, stare matere in tete, gospe Uršule Breskvnr roj. Jnmnlk posestnice in gostilničarice izrekamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo gg. pevcem pevskega društva , Ljubljanski Zvon", kateri so dragi pokojnici zapeli kot zadnji pozdrav žalostinki, naposled vsem prijateljem in znancem, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba, ter za mnogobrojne darovane vence, posebno strelskemu klubu „Zora'. V Ljubljani, 11. nov. 1907. J-osip tfurent e. poštni kontrolor lani tfurent roj Skerlovni^ poročena. U Ljubljani, dne 12. novembra 1907. 2563 Amalija Pitschmann rojena Kustrin javlja tuinim srcem v svojem in v imenu sina Edvarda vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen soprog, oče, stric, zet in svak, gospod Edvard Pitschmann postajni mojster danes, 11. t. m., po dolgi in jako mučni bolezni, previden s tole žili sv. vere, mirno v Gospodu preminul. Pogreb predragega nepozabnega rajnika bo v sredo, 13. t. m., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti ^dolenjski kolodvor" na pokopališče k sv. Križu. Predragega rajnika priporočava v molitev in blag spomin. DEKLE, stara 30 let, želi v kakšno Župnišče na deželi kot kuharioa, ali k mali družini tu v Ljubljani. Naslov pove uprava. 2568 i—1 ^ _ J ki je dovršil trgov-AffllMffl sko šolo, z znanjem IIA |J IIII | slovenskega, nem-m^himJm škega in italijanskega jezika, išče službe. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca". 2539 OJOPOoOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOO Ljubi mož! Bernatovič ničesar ne popusti, kajti svileno baržunasta pe-luche-jopica je podložena s težko svilo in se prav dobro prilega. Obenem sem tam videla: nad 2000 komadov dolgih ovratnikov za dame in gospode od gld. 4<— dalje: nad 800 komadov dolgih najmodernejših zimskih ranglansov od gld. 5*— dalje. Posebno velika izbera =z konfekcije za dame iz peluche, sukna in kužuhovine. 2562 Izvirni berolinski in pariški modeli oblek z dolgimi, priležnimi jopicami, dalje jopicami z gladkim ali stisnjenim svilenim peluche ter enakimi paletoti, kakor tudi kožuhovinaste jopice iz persianerja, sealskina, caracOla in različne kožuhovine, so došli. 2478 6 -6 0Čudovito nizke cene! Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg št. 5. v v v: v Perje in puh oprano in očiščeno '/. kilograma od 45 kr. višje C. J. HAMANN, Ljubljana. ooooooooooooooooooooooooooL"Boo^ OO 543 19 E8 Oddaja kavarne. 1 Prevzetjekavarne. Uljudno naznanjam vsem častitim gostom ter slavnemu občinstvu sploh, da sem Vsem častitim gostom ter slavnemu občinstvu sploh, uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel renomirano ~ -p^ ££ j pi sicei leiiuiiniainj kavarno »Evropa Kavarno »Evropa" I. novembrom t. I. oddal dobropoznanemu < nnWHtHW " M v * w 1 * s I. novembrom t. I. oddal dobropoznanemu večletnemu plačilnemu markerju gospodu Antonu Tonejcu. Zahvaljujem se iskreno za vse dolgoletno zaupanje, ki se mi ga je izkazovalo v tako obilni meri in prosim, da se ohrani to zaupanje istotako mojemu izve*.banemu nasledniku. V Ljubljani, dne 5. novembra 1907. Z odličnim spoštovanjem Anton Krapft. katero bodem vodil z isto vestnostjo, kot moj prednik. Kot dolgoletni plačilni marker v Ljubljani pridobil sem si v svoji stroki vso izvežbanost, ki je za vodstvo take kavarne potrebna. Zagotavljam, da se bodem trudil z vso vnemo, da zadovoljim častite goste ter jih prosim, da zaupanje, ki so ga izkazovali mojemu predniku, ohranijo v bodoče tudi meni. V Ljubljani, dne 5 novembra 1907. Z odličnim spoštovanjem 2522 3-2 Anton Tonelc, kavornar. m 2 i Podružnica ■ ^ Spljetu. s Delniška glavnioai i i K 8.000.000. i ■ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 priporoča promese na ogrske premijske srečke cele h K 12.—, polovice a K 7.— promese na 40l0 ogrske hipotečne srečke a K 4.-promese na 3®|0 zemeljske srečke I. h K 5.— Vse tri promese skupno le K Žrebanje 15. novembra 15. „ 16. 19___ Olavnl dobitek: K 300.000 70.000 90.000 99 l> Podružnica iv Celovou.i i Rezervni fond i i i i K 800.000. i i i t* o d ru i n i e e : Mn . ataUInlcuil: Orabtn (8, Mal« itr.n, M.»t .Uči IT, BMn, BrM, ^ ,aTo«tta bula, lonnU ■■■*»«, »Mil««, HotI JIM«. PUm, fflsaj&lnidiia delniška družba 46 160—140 Upa, I trltan In LlbMM. „ Menjalnic« n« Dunaja: L V.ll.tll« JO, U. T.b.r.lr.... «, IU. Uof.rg.Hti 77 ("tal Rtn.w«f«), 01.L»-vnnm 27, K. Vltdatr Haaplilrattt 13, V Sch8abronntrttr.il« N ., n. tt.mwi.4orf.rttr. M, VII. Marl.falftrilr.Mt »«, TIH. LtrchtnltldtrtlraiM »a, IX. Altrrilratit 52, X. rw.rlttnitr.iit »», XVIII. Vlhrlaitrtlr.tat H, XIX. DBbllngtr Ht.pltlr. JI, XIX. HaapItlraM. ti. _ 5 J-V M E R C U R 44 Dunaj, L, Wollzeile 10. CUk*. kspltsl K 20,000.000. Bmr. ftiklsd M. 8.600.000 N ajkalan tnojai nakup in prodaja vaah vret rent, driavnih papirjev, akcij, prioritet, sastavnic, «r«4Jt, devii, valut in denarja. wr Zamenjava in eskomptiranje tsirabanih *»*tavnlc ia obligacij, aračk In kuponov.