Štev. 7. in 8.     V Ljubljani, meseca julija 1922.            Leto XXIII.
Kraljici Mariji.
Ob venčanju najšega Ijubljenega kra]ja.
In pravkar od romunskih mej            In nkviLku srca!" čnjte glas,
kraljeva k nam hitiš družica,             neverni vernih opomine,
svobodne naše zemlje boi,                 kot blisk naj Mne v mesto, vas,
Marija, prva Ti kraljica!                     bodri, podiiga hčere, sine!
Pozdravljena na zemlji tej!                Naj mrtva srca vzplamene,
Jnnakov kri jo je pojila,                    žarijo srčni naj kresovi,
s potoki je to sveto prst                    naj združijo v daritvi se
mučencev kri osvobodila.                    ubožae koie in gradovi.
S krvjo lalitih bojnih polj                  Najlepši dar je dar srca,
Ti cveti kličejo pozdrave,                   najboljii miiic so zidovi,
planinske rože naših gor                    od hčerk Ijnbezen sprejmi v dar,
dekte pozdrav Ti iz viSave.                a moč darujejo sinovi.
Na prestol svoj Te dviga kralj,         Naj skupni dar ojači vez,
vresničene so naše sanje.                   Ijubezen skupna nas zedini
Naprej, v svobodo! Prošlost je          v procvit in srečo, v blagostan
trpljenje sužnosti nekdanje!               osvobojeni domovini!
Marija Grošljeva.
157