Celje - skladišče D-Per 545/1985 Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 13 Rogaška Slatina Maj 1985 Poslovanje v letošnjih prvih treh mesecih V znamenju rasti stroškov Prvi letošnji periodični obračun je za nami. Tokrat smo obračunali celotni prihodek, dohodek in njegovo delitev v skladu z novim zakonom o ugotavljanju celotnega prihodka. Določene kategorije, ki smo jih prejšnja leta obračunavali v breme dohodka, sedaj bremenijo stroške, tako da sta dve realne primerljivi kategoriji le celotni prihodek in čisti dohodek. Osnovne značilnosti poslovanja v I. četrtletju so bile: večji fizični obseg izvoza in visoka rast stroškov za porabljeno energijo, surovine, repromateriale in obresti, pa tudi mase sredstev za bruto osebne dohodke ob manjši akumulaciji kot lani. Izvoz v skladu s planom... Izvozili smo za 2,254.000 ameriških dolarjev izdelkov, kar je za 24,9% več kot v enakem obdobju lanskega leta in 25,05% letnega plana izvoza, upoštevaje le obstoječo proizvodnjo. Torej smo V novi proizvodnji bodo dobili diamantni brusilni stroji še pomembnejše mesto - foto Z. Novak Z" > Preberite! YU boutique________________2 Gradimo si ime »Rogaška« 3 Zadovoljivi temelji za nadaljnji razvoj____5 e Ugodna globalna ocena o razvoju v srednjeročnem obdobju 1981-1985 5 e Samoupravna organiziranost bolj politična 6 • Proizvodnja narašča 7 e Kaj kažejo kazalci o strukturi celotnega prihodka in njegove delitve 7 • Investicijska dejavnost večja od načrtovane 9 • Nabava in oskrba z energijo 10 e Kaj pa zaposlovanje? 11 • Naša prodaja in izvoz 12 • In še o osebnem in družbenem standardu delavcev 13 V aprilu 1845 delavcev___14 Velik prispevek Steklarne 14 Nagradna križanka št. 127 16 v_____________________________/ bili na najpomembnejšem področju uspešni predvsem zaradi doslej rekordnega izvoza v marcu, ki je dosegel 930.700 ameriških dolaijev. ■ In prav izvoz oziroma njegova di- ■ narska protivrednost je največ pri-I spevala k visoki stopnji rasti celot-[ nega prihodka, saj seje delež izvoz- I nih prihodkov v celotnem prihod-H ku dvignil že na 72%. Precej počas- ■ neje pa so naraščali prihodki na do- ■ mačem tržišču, ki so bili le za 36% ■ i večji kot v enakem obdobju prete-| klega leta. Skupaj je celotni prihodek porastel za 105,2%, od tega prihodki na tujih tržiščih za 144,2%, pri za 33,3 milijona dinarjev večji neplačani prodaji, kot je bila ob koncu leta. V proizvodnji uspeŠri^jši kot lani... rr Kljub občasnemu pomanjkanju svinčevega gladkega stekla v brusilni-cah smo bili v proizvodnji precej uspešnejši kot lansko leto, saj se je proizvodnja, izražena v kilogramih, povečala za več kot 30%; predvsem na račun težjih izdelkov, predvsem pri svinčenem steklu. Pri tem šo se skoraj vseh delih proizvodnje zmanjšali odpadki; večje bilo uskladiščene I. vrste; in vse to pri bistveno večjem deležu proizvodnje za izvoz kot v enakem obdobju preteklega leta. To so vsekakor vzpodbudni kazalci, h katerim je precej prispevala tudi nova plinska kadna peč. Ta uspešnejša proizvodnja pa nima svojega ustreznega odseva v rasti dohodka, predvsem zaradi... ... Izredno hitre rasti stroškov Na prvem mestu moramo gotovo g :omeniti stroške energije. Ti so v ■ primeijavi s prvim tromesečjem ■ preteklega leta višji kar za 162,5% j (indeks 262,5); pri tem je bila poraba mazuta manjša za 14,l%, elek- g trične energije pa je večja za 20,1% g (dvoizmensko delo pri peči), saj ■ smo porabili 1.715.350 Kwh. Razen ■ tega smo porabili še 546,6 tisoč ku-I bičnih metrov zemeljskega plina za plinsko kadno peč, zato pa zmanj-. šali porabo mazuta, in povečali I stroške za plin. No, kljub nekoliko večji porabi energije - skupaj za 20,1%, če preračunamo energijo na enotni imenovalec gige Youle, kar je v skladu z toliko večjim količinskim obsegom proizvodnje, so stroški energije še vedno za več kot 100% večji, kot so bili lani v enakem obdobju. Energetski stroški. so torej naraščali zdaleč najhitreje, bistveno hitreje, kot je bilo povprečje rasti cen proizvajalcev in tudi zdaleč hitreje, kot je naraščala dinarska protivrednost tujih valut. Tudi cene repromaterialov -predvsem tistih z domačega tržišča - kažejo izredno hitro dinamiko rasti (lepenka, embalažni material, les, za modele, posamezni repromateriali za vzdrževanje), medtem ko so še najbolj umirjeno naraščale cene uvožene re-promateriale. Hitro rast izkazujejo razen energije tudi stroški za surovine in repromateriale, stroški za prevoze na delo in z dela, stroški za prehrano pa tudi nekateri drugi stroški. Tudi obresti so izredno hitro naraščale. Večji izvoz ob višjih povprečnih tečajih tujih valut so krepko povečali obseg izvoznih kreditov, ki so tudi bistveno dražji zaradi nenehno naraščajočih obrestnih mer. Tako smo letos za obresti namenili kar 4,4-krat več kot lani v enakem obdobju. Skratka, porabljena sredstva so naraščala res izredno hitro. Nenehno dvigovanje cen pa se gospodarstvu vrača kot bumerang. Še zlasti, ko ugotavljamo, da pa politika tečajev ne sledi temu vsesplošnemu dvigovanju cen in da postaja za marsikatero dejavnost izvoz dohodkovno nezanimiv. Veijet-no so umestne ugotovitve, da se združeno delo že obnaša v skladu z pripravljeno novo zakonodajo o ekonomskih odnosih s tujino, ki naj bi začela veljati prihodnje leto. Zato tudi toliko slabše, izvoznouvozno razmeije na področju menjave s konvertibilnim tržiščem. To so splošne ugotovitve, ki pa za nas v celoti ne veljajo, saj izvoz slej ko prej ostaja naša prednostna naloga. Hitra rast mase sredstev za bruto osebne dohodke... Pri povečanju dohodka za 76% (ta kategorija zaradi že omenjenega ni pri- merljiva z lanskim dohodkom) in čistega dohodka za 86,2% se je masa sredstev za bruto osebne dohodke v delovni organizaciji povečala za 107,2%. Tolikšna rast je posledica predvsem povečanega števila zaposlenih za 10,6%, zaradi nekoliko večje štartne osnove v začetku leta v primerjavi s prejšnjimi leti ko so osebni dohodki bolj dinamično naraščali šele konec leta, zaradi večjega števila opravljenih pa tudi dražjih nadur. Omeniti velja tudi podatek, da smo v lanskem aprilu popravili osnove za osebne dohodke vsem zaposlenim s produktivnim obračunom in da to tudi vpliva na rast mase sredstev za bruto osebne dohodke predvsem v prvem tromesečju. ■ Povprečni neto osebni dohodek ■ delavca na ravni delovne organiza- ■ cije je bil v prvih letošnjih treh me-J secih 36.566,50 dinarjev in je bil za I 73,3% večji, kot je bil v 1. četrtletju 1 lanskega leta, medtem ko je bil re- ■ publiški povprečni neto osebni do- ■ hodek v gospodarstvu SRS v pr- ■ vem trimesečju neto osebni doho-• dek v gospodarstvu SRS v prvem 2 trimesečju 38.627 dinarjev. To po-I meni, da je bil pri nas povprečni g neto osebni dohodek za 5,3% nižji. Kaj lahko pričakujemo do konca ieta? V nadaljevanju leta je pričakovati nekoliko umirjenejšo rast mase sredstev za bruto osebne dohodke, hitrejši rasti dohodka in akumulacije, kar bo omogočil zagon novih proizvodnih kapacitet. Izvirna zamisel »YU boutique« V naslovu predstavljamo izvirno zamisel poslovne skupnosti RC Celja in organiziranih prodajaln širom po Jugoslaviji v turističnih centrih, v katerih naj bi ponujali solidnejše blago za popestritev zunaj-pensionske ponudbe. V skupnost »YU boutique« seje vključila tudi Steklarna »Boris Kidrič«. Kaj pomeni to? Najprej pomeni priznanje znani Rogaški in kakovosti njenih izdelkov, čeprav bo spočetka obseg prodaje naših izdelkov po tej poti dokaj majhna postavka v prodajnem konceptu Steklarne. Pomeni pa tudi pripravljenost naše delovne organizacije, da pomaga pri turistični ponudbi. F Da bi razširili program ponudbe, se steklarji ukvarjamo tudi z določenimi aktivnostmi za dvig kakovostne ravni naših izdelkov. Sedaj imamo v Kozjem vsako soboto krožek »Steklo in upodobitve«, ki ga vodi akademski slikar prof. Peter Krivec. Zakonitosti upodabljanja in temeljnih likovnih znanj se uči deset zbranih kandidatov. Pričakujemo, da bodo s pridobljenim znanjem prispevali svoj delež k vsestranskemu razvoju izdelkov Steklarne. -ček Pri teh indeksih in nepredvidenih podražitvah je težko z gotovostjo oceniti, kaj si lahko obetamo do konca leta. Pričakovati pa smemo naslednje: • Vendarle nekoliko bolj umirjeno rast stroškov za energijo poletna tarifa pri elektriki, nižji stroški transportne poti za plin), kar bi omogočilo hitrejšo rast dohodka. # Z zagonom novih kapacitet bo dovolj stekla za vse brusilnice in lahko pričakujemo visok porast obsega proizvodnje ter zmanjšanje razkoraka med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi v korist dohodka. Še ta mesec bomo sprejeli podroben gospodarski načrt oziroma prvi rebalans, kot smo to napovedali ob sprejet- ju okvirnega gospodarskega načrta, še nadalje pa velja vsa pozornost obstoječi proizvodnji in prodaji, pri čemer je spodnja meja mesečne vrednosti obsega poslovanja pri sedanji višini osebnih dohodkov najmanj 250 milijonov dinarjev. ZLATKO NOVAK Zapis o službeni poti v ZDA Gradimo si ime »Rogaška«... Pred vami, sodelavke in sodelavci, je zapis o zadnjem potovanju v ZDA. Ni najbolj urejen; je pa prikaz, kaj vse se dogaja onkraj »Velike luže« pomembnega tudi za nas, rogaške steklarje! Dogovorov se je treba držati Dogovora, sklenjenega ob zadnjem obisku mr. Johna Millerja, da obiščemo tržni del v New Yorku in da sklenemo vse nujne pogovore s kupci, se je treba držati. Tako se po sklepu delavskega sveta odpravim na pot teden dni pred potjo direktorja in Šrimpfa. Potujem nekaj več kot devet ur ob krajšem postanku, da presedem iz manjšega letala v veliki jumbo jet. New York, v miselni predstavi silno oddaljeno mesto, je dosegljivo že v manj kot polovici dneva po sicer tokrat dokaj neudobnem potovanju. Po mrazu v Rogaški Slatini me tam pričaka toplo, skoraj poletno vreme. Obiskovanje steklarskega tržišča in vse naloge, ki sodijo k temu, so postali del mojega vsakdanjika. Brez tega delo ne bi moglo biti več uspešno. Tržni teden ah Market Week je bil letošnjo pomlad mesec dni prej, kot je bil prejšnja leta, saj je bil od 27. aprila do 3. maja. Lani v novembru, ko je bil jesenski tržni teden, smo se odločili za preneka-tere nove prodajne akcije. Zato se je v naslednjih mesecih odvijalo naše poslovanje v silovitem tempu. Delati je bilo treba zelo zavzeto - tako nam v steklarni kakor tudi našemu zastopniku v ZDA. Iz papirja smo morali razviti vzorce ter uresničiti prve zamisli do velike kolekcije, ki šteje krepko čez tristo artiklov. Od prve proizvodnje iz novembra se je do danes stanje že dokaj normaliziralo. Veliko blaga smo že odpremili iz skladišča Miller-Rogaška v ZDA do končnih potrošnikov in povratna informacija s tržišča se glasi: O »Blago gre v maloprodaji dobro v J promet!« Za nami so številni poslovni dogovori... Poleg vseh podrobnosti o dobavah, naročenem asortimentu, dinamiki proizvodnje, odpravljanju tako imenovanih porodnih težav velikega novega prodajnega sortimenta so bili za minule mesece značilni tudi česti obiski iz ZDA, namenjeni pripravi nadaljnjih poslovnih pogovorov s kupci iz ZDA. V petih tednih nenehnih obiskov so se zvrstili vsi najpomembnejši. V njeh smo zvedeli, kako uspešno so sklenili minulo poslovno leto in kakšna so skupna pričakovanja za letos,.. Poleg klasične kolekcije svinčenega brušenega kristala smo na zahtevo našega zastopnika Miller-Rogaška Inc. (MRI) začeli razvijati nove kolekcije designerke (oblikovalke - ur. opomba) Catherine De Sousa iz New Yorka. Kolekcija spada v tako imenovani lahko pihalni in moderno brušeni svinčeni kristal, ki sledi vse bolj uveljavljajočemu se modnemu trendu v svinčenem kristalu. Za februarske pogovore smo imeli le nekaj osnovnih oblik in brusov, za tržni teden pa smo imeli narejene že vse vzorce kelihov in kozarcev ter darilne artikle. V februarju je bil tudi pomladanski sejem v Frankfurtu, ki obraža del svetovne ponudbe. Ob koncu pogovorov nas je obiskal predsednik firme Mika-sa iz New Yorka. Malo za šalo in malo zares je dejal: »Poznam skoraj vse pomembne odjemalce v ZDA. Skoraj vsakdo med njimi mi je omenil, da gre v Rogaško, ker bo tam kupil novo kolekcijo. Zato sploh ni treba na sejem v Frankfurt, saj bodo tako ali tako vsi prišli k vam v Rogaško!« Lahko smo zadovoljni! Z rezultati pogovorov v Frankfurtu smo lahko zadovo+jm-. V kristalinu so naročila p$.pij£akovanju zelo velika. Pretežno zäh te vaj o dobave za maj, junij in julij, manj za avgust in naslednje mesece. Količin do konca novembra letos ne bomo mogli izdelati v celoti. Le z veliko težavo smo prepričali partnerje, da bodo na blago počakali dlje, kot so bili tega vajeni sicer. Takšne so sedanje razmere! Če bi hoteli zadovoljevati naraščajoče povpraševanje, zlasti v Evropi, bi že sedaj morali imeti najmanj za polovico večje proizvodne zmogljivosti od sedanjih. Pri razporeditvi dobav naročenih količin smo dali prednost zlasti tistim kupcem, ki kupujejo tudi svinčeni brušeni kristal. To pa nam dela velike težave na domačem tržišču, kateremu zato ne ostaja skoraj nič proizvodnih zmogljivosti, oziroma jih ostaja le toliko, kolikor je zares najnujnejše. Doma tako dolgujemo samo embaliranega blaga kakšnih 300.00 kosov, in to že več kot pol leta. Če ne bomo v kratkem svoje obveznosti izpolnili, bomo izgubili partnerja, ki kupuje pri nas to blago že več kot dvajset let! V gladkem kristalu lahke izvedbe, tenko pihanem in kristalini, je situacija podobna! Nalogov je več, kot jih more slediti proizvodnja. In velja isti kriterij, kot velja pri kristalinu. Dobi ga, oziroma ima prednost, tisti partner, ki kupuje svinčeni brušeni kristal. Takšne razmere se bodo nadaljevale dotlej, dokler ne bodo začele obratovati naše nove proizvodne kapacitete. Šele potem bo konec pomanjkanja stekla za lastne brusilnice in šele potem bo lažje izpolnjevati zahteve po gladkem kristalu! V svinčenem brušenem kristalu so napovedi in sprotni nalogi spodbudni. Naročila in projekcije MRI za letos že dosegalo 3 milijone ZDA dolarjev, stari oziroma tradicionalni kupci pa napovedujejo normalen promet. Sem pa spadajo: Macy’s, The May Co., Allied Stores iri še drugi, ki so po obsegu s svojimi nalogi za proizvodnjo v prvem polletju sicer nekoliko nižji, vendar le za stari program in to na račun novega programa, ki so ga že kupili pri MRI. Ameriški grosisti, vključno z Wedgwo-odom, so tudi napovedali dober promet. Med novimi kupci se je zlasti razvil Wedgwood iz Anglije, kije po prvih dobavah večje nove kolekcije svinčenega brušenega kristala v letošnjih mesecih februar, marec in april razširil naročila za junijsko proizvodnjo in za proizvodnjo v avgustu. Tako postaja ocena, da smemo pričakovati v prvem letu poslovanja s tem partnerjem milijon ZDA dolarjev prometa, vse bolj stvarna. Dan pred odhodom v New York so me poklicali iz Allied Stores in mi sporočili, da je izšel v znanem časopisu New York Times Bloomingdale’sov oglas čez vso stran, ki »na veliko« prvič predstavlja našo novo kolekcijo »Rogaška«. Dodali so: »Čestitamo vam, čudovit oglas. Prinesel vam bo uspeh!« Na pot zatorej z mešanimi občutki... Tako sem se odpravljal v New York z mešanimi občutki. Na eni strani sporočila, da je ponudba večja od povpraševanja, da cene še naprej drsijo in da velja tak trend za celotno branžo v vsem zahodnem svetu, pa morajo zato proizvajalci vlagati največje možne napore, da se obdržijo na svojih dosedanjih tržiščih. Na drugi strani pa nadaljnje potijevanje spoznanja, da gredo pravilno oblikovane in po cenah sprejemljive serije z uveljavljeno blagovno znamko in zadostni ekonomski propagandi dobro v promet. Zato meje med poletom čez Atlantik preganjala misel, da bom v naslednjih štirinajstih dneh zvedel vse: ali bomo deležni zaželenega uspeha ali ne. Velika gneča v naši vzorčni sobi na št. 225 Fifth Avenue Splošni vtis minulega tržnega tedna je, da letos ni bilo takšne gneče obiskovalcev, kot je bilo v navadi zadnja leta. Obisk v naši vzorčni sobi na št. 225 Fifth Avenue v New Yorku pa je bil v nasprotju z dokajšnjim mirom zelo velik... Začelo seje že tri dni pred uradnim začetkom sejma ter je trajalo do njegovega konca. Nova kolekcija De Souse je bila razstavljena na osrednjem mestu in je vzbujala veliko pozornost. Za razliko od lanskega novembra smo tokrat sklepali dokončne naloge - tako za stari kakor tudi za novi Sortiment. Rezultati tega trženja bodo znani po predložitvi nalogov, to je (je bilo -urednikova pripomba!) po 20. maju za dobave od junija do jeseni... Mesečna projekcija pa je 350.000 ZDA dolaijev. Kolekcija MRI je letos na pomlad našla po eno stran prostora v osmih kata- logih, katerih naklada je od dveh do treh milijonov izvodov! Za jesen pa je napovedanih kar 18 katalogov, v katerih bodo predstavljeni naši proizvodi. Večje trgovine, kot so Robinson’s in Bullock’s, so izjavile, da gre naše blago v maloprodaji dobro v denar in da so zadovoljne s sodelovanjem. Med grosisti je zlasti pomemben Wedgwood, ki nam je že naročil kelihe iz obstoječega programa za proizvodnjo v juniju in juliju ter napovedal naročila do konca tega leta. Čez nekaj dni nas ponovno obišče odgovorni za nabavo in razvoj novih programov g. Dick Tellier, v juliju pa pride na obisk še predsednik firme g. Raymond Smyth. Firma Mikasa, ki spada med največje in stilsko zelo priznane grosiste zgornjega razreda, se je po prvih lanskoletnih dobavah nekaj časa odločala za sodelovanje z nami. Po dveh sestankih v New Yorku pa je le padla odločitev, da sodelujejo s Rogaško. Junija nas obišče predsednik te družbe s te-amom (delovno skupino - urednikova opomba!) designeijev, da bi razvili novo kolekcijo svinčenega brušenega kristala. Predstavitev in hkrati že prve dobave do maloprodaje naj bi se pričela že novembra, kar pomeni dobave iz Rogaške najpozneje v septembru. Gorham kot tretji zelo pomemben grosist, ki spada v višjo skupino, solidno povečuje svoj promet in ga želi razširiti predvsem na svinčeni brušeni kristal. Po več kot dvajsetih letih smo obnovili sodelovanje z znanim grosistom Colony (ali Pitman Dreitzer), katerega obisk pri nas je že dogovoijen. Za razvoj morebitnega novega programa se med ustaljenimi kupci zani-rrfeta Allied Stores, katerega zastopniki nas obiščejo te dni, in Macy’s, ki se odloča za novo, močnejšo razvojno vlogo centralnega nabavnega urada v New Yorku. Glede na vse napovedane obiske in glede na obilico naročenega blaga kaže, da bo letošnje poletje zelo delovno in da veliko časa za počitek oziroma dopustovanje ne bo. S kupci iz Italije, Francije in Švedske se dogovarjamo tudi za ražvoj novih kolekcij, zlasti iz nove tehnologije, ki bo uporabna že čez poldrugi mesec. Zato bomo morali kljub velikim naporom, potrebnih za razvoj novih kolekcij iz svinčenega brušenega kristala, nadaljevati sedanjo proizvodnjo, saj si bomo le tako zagotovili prodajo sedanjih in novih kapacitet. Poleg večjega števila komercialistov in designeijev ter vzorčnega proizvajanja pri peči in v brusilnici bo treba veliko kreativnega dela vseh nas, če naj dosežemo zaželene rezultate. Najbrž po vsem, kar že vemo, ni treba ponavljati, da se spopadamo s močno zahodno in vzhodno konkurenco in da je na zahodnih tržiščih boj zlasti težak, ker nastopa tam sodobna tehnologija, oprta na zahodne metode poslovanja, prožnejše od sprememb na trgu in zelo hitra v ukrepanju. Zato je zelo težko ohranjati korak z njimi ali jih celo prehitevati. Navaditi se bomo morali tudi na posebnosti v naročanju na krajša časovna obdobja. Sedaj se vse bolj uveljavlja naročanje za največ šest mesecev naprej, pa še takšna naročila vsebujejo dodatek o pravici, da se spremeni sproti količino ali Sortiment. Vse dražji kapital sili trgovine v racionalno in smotrno nabavljanje tistih artiklov, ki gredo hitro v prodajo. Zato se moramo tudi tega privaditi, če nočemo, da nas izpodrinejo hitrejši, okretnejši, prila-godljivejši. Že zdavnaj je mimo čas, ko se je blago kar samo prodajalo... Torej je naročil dovolj! Zatorej naj sklenem tale zapis z ugotovitvijo, da je naročil za naše izdelke dovolj. Sploh ni res, kakor nekateri komentirajo, ker nekaj časa ne pišemo v Steklarju o prodaji, da smo brez naročil! Izvozni tempo bomo nadaljevali, ker ga moramo, če naj dosežemo zadane si cilje. Res je sicer, da ta naloga nikakor ni enostavna; je pa dosegljiva samo z zavzetim in trdnim delom! Prodaja na domačem tržišču je zadovoljiva, čeprav ne manjka težav. Ena med njimi je zaradi naše pretežne usmerjenosti v izvoz, saj pri njegovem 75-odstotnem deležu ostaja bore malo za domačo prodajo. Domači trg zahteva predvsem stari program, česar pa nismo zaradi izrazito izvozne vneme mogli zadovoljiti. Zato smo si v tem zagotovo naredili tudi nekaj škode, ki jo poskušamo sedaj popraviti z novimi napori. Pred nami so obsežne priprave celovite akcije na domačem trgu, kjer se bomo spoprijeli zlasti z vprašanjem o bonitetah, ki jih kupci uživajo in ki so spričo visokih obresti za kapital prenizke in zaradi česar domači grosisti vztrajno zahtevajo njihovo povečanje. Nadaljnji problem je, kako obdelati domači trg bolj intenzivno, kako vpeljati katalog in kako sploh pospešiti prodajo. Očitno bomo morali začeti z ustrezno ekonomsko propagando ter v te namene v komcercialni službi razviti posebno dejavnost za stike z javnostjo (Public relations - izg.: pablik ri-lejšns, urednikova opomba!). Pri tem posebej ne omenjam težave z naročanjem, saj so naročila majhna, razdrobljena ipd. Sploh je očitno, da bomo o vsem tem morali spregovoriti posebej in se odpravljanja slabosti na tem področju resno lotiti! Pa še tole je pomembno... Poleg vsega navedenega ne bi nikakor smeli pozabiti nekaj osnovnih, a vendar najpomembnejših pravil: Kakovost in dobavni rok sta poleg ustrezne politike cen najpomembnejša in najbolj odločujoča dejavnika. Na kakovost lahko vplivamo le delavci,, ki delamo v steklarni... Na Zahodu velja stroga povezava - dobro ime praviloma nosi dobro kakovost. Gradimo si ime »Rogaška« in želimo si, da to postane pojem za kakovost... Če je tako, moramo storiti še veliko. In velja se potruditi, kajti dobro ime se tudi danes dobro prodaja. Nadaljnji komentar o nakazanem pa je najbrž odveč, ali ne? FRANC JANKOVIČ Analiza poslovanja v srednjeročnem obdobju 1981-1985 Zadovoljivi temelji za nadaljnji razvoj Namen tega gradiva je analizirati ključna področja našega poslovanja v tem srednjeročnem obdobju, izluščiti dobre rešitve in nakazati nekatere slabosti ter na tej osnovi začrtati naše smeri razvoja za srednjeročno obdobje 1986-1990 z nekaterimi dolgoročnimi usmeritvami. Pred nami je torej prvi del gradiva v zvezi s pripravo načrta srednjeročnega razvoja 1986—1990! Menimo, da je podrobna analiza in ocena poslovanja v iztekajočem se srednjeročnem obdobju z ustreznimi zaključni prvi pogoj za pripravo ocene o razvojnih mžnostih in smernicah srednjeročnega plana. Vsi podatki so pripravljeni na ravni delovne organizacije, saj gre za zaokroženo tehnološko celoto, ki s skupnimi izdelki nastopa na tržišču. Prav načrtovanje skupnega razvoja izpostavlja vlogo delovne organizacije kot celote, za kar se zavzemajo tudi strokovnjaki, ki pripravljajo spremembe zakona o planiranju. Pri nas so bili interesi skupnega razvoja vedno v ospredju. In menimo, da je prav tako pripraviti tudi ta srednjeročni načrt...! Ugodna globalna ocena o razvoju v srednjeročnem obdobju 1981-1985 Čeprav srednjeročno obdobje 1981-1985 še ni končano, lahko zapišemo, da je bilo to obdobje mejnik v razvoju Steklarne, ki v veliki meri opredeljuje naš razvoj tudi v srednjeročnem obdobju 1986-1990! Predvsem imamo v mislih obsežno investicijsko dejavnost, ki bo sklenjena z dokončanjem naše velike skupne naložbe. Tako bodo postavljeni novi -drugačni tehnološko-tehnični, proizvodni, prodajni, pa tudi kadrovski temelji in okviri za nadaljnje poslovanje.. Steklarna bo postala zaokrožena tehnološko proizvodna celota, tako da bodo kupci na enem mestu lahko dobili praktično vse, kar tovrstna proizvod- nja stekla lahko nudi: vse od maloserijske visokokvalitetne proizvodnje svinčenega brušenega stekla ročne izdelave do nekoliko večjih serij z večjim deležem darilnega programa, na voljo pa bodo še nadalje tudi izdelki iz kristalina oziroma tako imenovanega lahkega stekla. Vsa ta proizvodnja bo na voljo v vseh osnovnih skupinah proizvodnje - od kelihov, kozarcev, skled, steklenic, vrčev, vaz do pepelnikov in drugih izdelkov v različnih desenih, načinih obdelave in finalizacije. Poslovni dosežki naše delovne organizacije so bili v srednjeročnem obdobju 1981-1985 bistveno boljši, kot so bili v preteklem srednjeročnem obdobju. Na to je v največji meri vplivala drugačna ekonomska politika na področju ekonomskih odnosov s tujino, pri čemer imamo v mislih predvsem vodenje aktivnejše politike realnih tečajev. Občutno smo dvignili dohodek na delavca, delež akumulacije v dohodku, pa tudi sredstva za osebne dohodke in skupno porabo. Stopnja inflacije je zadnja leta vse višja in nam v precejšnji meri zamegljuje vpogled v kvalitetne dejavnike poslovanja v iztekajočem se srednjeročnem obdobju 1981-1985. Tudi če zanemarimo vse številčne podatke objavljene v nadaljevanju, lahko za globalno oceno razvoja predvsem poudarimo: Steklarna je sposobna proizvajati kvalitetne steklene izdelke, ki so za tuje kupce zanimivo blago. Pri tem v izvozu dosegamo zadovoljivo raven cen, ki ob politiki realnih tečajev omogoča tudi zadovoljivo raven dohodka. Takšne izdelke se da ob nekoliko aktivnejšem tržnem pristopu boljše prodajti na tujem kot doma. Torej so naše opredelitve tudi za razvoj v bodoče jasne in na čvrstih | temeljih. Tovrstna proizvodnja je perspektivna in bo zaradi izvozne usmeritve imela tudi vso družbeno podporo oziroma ustrezno podporo ekonomske politike. Večji’del celotnega prihodka bomo tudi v bodoče ustvarjali z izvozom in prav uspešnost izvoznih prizadevanj bo v največji meri kazala pravilnost naših poslovnih odločitev. ■ Realnejšega razsodnika o uspeš-I nosti našega poslovanja, kot je tuje tržišče, pa zaenkrat ni. Menimo, da 5 bi to moral postati prevladujoči kri-g terij tudi za jugoslovansko, posebej ■ pa še za slovensko gospodarstvo! Samoupravna organiziranost bolj politična! Po sprejetju zakona o združenem delu je bila v letu 1977 začrtana in tudi uveljavljena nova samoupravna organiziranost Steklarne. Temčljila je bolj na političnih kot pa na resnično ekonomskih in tehnoloških temeljih. ■ I Tako je sedaj v celotni delovni J organizaciji zaposlenih 1.760 delav-J !cev, ki so organizirani v 9 tozdih in I delovnih skupnosti skupnih služb g (DSSS) na različnih ničtih. Iz tega ■ je razvidno, da je v posameznih toz- ■ dih oziroma DSSS zaposlenih pov-I prečno 176 delavcev. Po končani J investiciji bo sicer skupno število J zaposlenih večje, vendar pa bo v I posameznih tozdih še vedno zapo- g slenih relativno majhno število de- ■ lavcev. Takšna samoupravna organiziranost na eni strani povečuje administrativno delo, na drugi pa otežkoča koordinacijo proizvodnega procesa in vzpostavljanje resničnih dohodkovnih odnosov. Ob natančnejšem tolmačenju 320. člena zakona o združenem delu in ob upoštevanju poznejših razlag tega člena lahko ugotovimo, da pri organiziranju tozdov ni v celoti zadoščeno namenom tega člena, ki določa pogoje za njihovo organiziranje. Tako določa, da se del delovne organizacije lahko organizira kot tozd, če je tak del delovna celota, če se da rezultat skupnega dela delavcev v delovni celoti, ki se organizira kot tozd, samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in če lahko delavci kot temeljna samoupravna skupnost delavcev v tej delovni celoti uresničujejo svoje družbenoekonomske in samoupravne pravice. Iz navedenega je razvidno, da bi bilo restavracija in Dodelava, prav tako pa smotrno preučiti upravičenost organi- tudi brusilnic in delovna skupnost ziranja tozdov: Naše steklo, Delavska skupnih služb. Tabela 2: Proizvodnja svinčenega brušenega stekla glede na vrsto in trg (v strukturnih %) Leto Svinče- Svinče- Svinče-Svinče- Svinče- Navad- Navad- Navad- Skupaj no bru- no bru- no bru-no bru- no bru- no bru- no bru- no brušeno šeno šenošeno šeno šeno šeno šeno eksport domača ostanek II. a III. a eksport domače domače La eksport La II.a _________________________ II. a in III. a 1981 50/2 39/f - 53 24 2/7 0/2 - NK)/) 1982 37,1 46,5 3,1 5,8 4,2 3,1 0,2 - 100,0 1983 37,0 39,6 4,2 9,0 7,3 2,5 0,2 0,2 100,0 1984 47,8 29,7 4,8 5,5 5,8 4,2 1,5 0,7 100,0 Tabela 3: Proizvodnja svinčenega brušenega stekla glede na grupe (v strukturnih %) Leto Kozarci Kelihi Vrči Steklenice Pepelniki, Vaze Skupaj sklede, krožniki 1981 21,8 60,1 1,3 3,8 7,7 5,3 100,0 1982 25,6 63,1 1,2 2,3 4,7 2,4 100,0 1983 23,7 56,8 0,9 3,8 11,6 3,2 100,0 1984 ___________17,2 58,0 1,7_________4,1 15,4 3,6 100,0 Tabela 4: Proizvodnja gladkega, svinčenega in dekoriranega stekla glede na trg in varstvo (v struktrumih %) Leto Gladko Gladko Gladko Svinče- Svinče- Svinče- Slikano Slikano Skupaj eksport domače domače no no no eksport domače I. a II. a gladko gladko gladko domače domače eksport I. a II. a 1981 46,6 30,0 13,3 4,2 0,1 0,1 1,0 3,9 100,0 1982 31,6 44,4 12,0 2,4 0,1 - 2,1 7,4 100,0 1983 37,1 31,6 12,5 1,8 0,7 0,5 3,4 9,2 100,0 1984 43,4 14,1 21,9 1,0 0,8 6,1 4,9 3,8 100,0 Tabela 5: Proizvodnja gladkega, svinčenega in dekoriranega stekla glede na grupe (v strukturnih %) Leto Kozarci Kelihi Vrči Steklenice Pepelniki, Vaze Skupaj sklede, krožftiki 1981 21,4 70,7 2,5 0,6 3,4 1,5 100,0 1982 29,8 62,1 3,4 0,6 2,7 1,4 100,0 1983 20,5 70,5 2,5 0,6 4,0 1,4 100,0 1984 10,1 85,0 1,3 0,5 2,4 0,7 100,0 Tabela 1: Proizvodnja v kosih in kilogramih v zadnjih petih letih Vrsta proizvodnje 1981 1982 1983 1984 1985 obstoječa (ocena) nova 1. Vsa kosovna proizvodnja Bazični indeksi 5,270.707 100 5,511.564 4,596.569 4,815.847 4,820.000 1,040.000 2. Svinčeno brušeno steklo Bazični indeksi 1,444.582 100,0 1,759.899 121,8 1,734.751 120,1 1,760.091 121,8 1,770.000 940.000 3. Gladko steklo Bazični indeksi 3,826.125 100,0 3,751.665 98,1 2,861.818 74,8 3,055.756 79,9 3,050.000 100.000 4. Proizvodnja v kg Bazični indeksi 1,254.368 100,0 1,409.908 112,4 1,387.284 110,5 1,484.218 118,3 1,750.000 708 5. Število zaposlenih na osnovi vkalkuliranih ur Bazični indeksi 1.223 100,0 1,418 115,9 1.503 122,9 1.580 129,2 1,767 Proizvodnja narašča Tabele 1, 2, 3, 4 in 5 prikazujejo le skupen obseg proizvodnje v kosih in kilogramih ter ločeno za dve osnovi lahko sodili o uspešnosti proizvodnje. Kažejo le, da se je povečal delež proizvodnje svinčenega brušenega stekla, zmanjšal pa delež proizvodnje gladkega stekla, ki zajema tudi ostale vrste stekla. Povečanje proizvodnje svinčenega brušenega stekla je bilo občut-nejše v letu 1982, ko sta se nam pridu-žila tozda Dalmacijakristal in Tehno-kristal. Proizvodnja v kg se povečuje predvsem na račun večje proizvodnje svinčenega brušenega stekla, kajti v povprečju so ti izdelki težji... Novo proizvodnjo smo ocenili na osnovi invsticij-skega programa in z upoštevanjem poizkusne proizvodnje. V letu 1982 smo v Kozjem izpeljali investicijo. Obrat je pridobil kislinsko polirnico in 16 brusnih vreten. Tako je bila v tem obratu omogočena zaokrožitev proizvodnega procesa. V letu 1982 pa so se povečale kapacitete za proizvodnjo svinčenega brušenega stekla, ker sta se z našo delovno organizacijo združila brusilniška obrata »Tehnokristal« iz Kardeljevega in »Dalmacijakristal« iz Vrgovca. Sicer proizvodne zmogljivosti steklarne niso doživele bistvenih sprememb. Kaj kažejo kazalci o strukturi celotnega prihodka, dohodka in njegove delitve Iz tabel št. 6 in 7, ki v strukturnih odstotkih prikazujeta doseženi celotni prihodek, njegovo strukturo in delitev, je razvidno pedvsem naslednje: Tabela 6 prikazuje podatke proizvodnih tozdov (1,2,3, in 4) in se jih lahko primeja z dosežki grupacije. Tabela 7 pa predstavlja seštevek proizvodnih temeljnih organizacij ter tozdov servisne dejavnosti in Delovne skupnosti (glej tabele v nadaljevanju!). Posamezne kategorije v primerjavi s celotnim prihodkom V strukturi celotnega prihodka se je občutno povečal delež celotnega prihodka, ustvarjenega iz skupnih prihodkov na tujih tržiščih, ki presega 62% celotnega prihodka, v sami zuna- nji prodaji stekla je pa ta odstotek še večji - skoraj 75%. Delež porabljenih sredstev je v strukturi celotnega prihodka porsatel, delež dohodka pa za enak odstotek upadel. To je v skladu z našo ugotovitvijo, da so porabljena sredstva naraščala hitreje kot celotni prihodek. Delež amortizacije po minimalnih stopnjah seje sicer nekoliko zvišal glede na letp 1981, vendar so sredstva amortizacije v primerjavi s celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi še vedno zelo nizka. Pa tudi sicer so sredstva amortizacije glede na stopnjo inflacije naraščala prepočasi. Delež akumulacije in sredstev za re-produkcijp je v primerjavi s celotnim prihodko|Qj ^precej porastel, medtem ko se je dgl£$ sredstev za osebne dohodke zmanjševal - od 28,8% v letu 1981 na 23,3% v letu 1984. Posamezne kategorije v primerjavi z dohodkom V delitvi dohodka se je zmanjšal delež dohodka za skupne potrebe in delovno skupnost, nekoliko seje povečal tudi delež dohodka za ostale potrebe, občutno pa se je povečal delež dohodka za obresti. Če primerjamo proizvodnjo, prikazano v vseh tabelah, lahko ugotovimo predvsem naslednje: Svinčeno brušeno steklo Delež njegovb proizvodnje za izvoz se je v letih 1982 in 1983 znižal (nova: tozda, ki ne delata še tako kvalitetno, Tabela 6: Celotni prihodek, dohodek in njegova delitev vseh rogaških tozdov v strukturnih odstotkih za obdobje 1981-1985, pri čemer sta leti 1984 in 1985 ocenjeni po cenah v letu 1985. Daljše kolone kažejo celotni prihodek in ostale kazalce v strukturnih odstotkih v primerjavi s celotnim prihodkom, krajše kolone pa prikazujejo strukturno delitev dohodka! Kazalec 1981 1982 1983 1984 1985 (Ocena) 1. CELOTNI PRIHODEK 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Prihodek iz skupnega prihodka - tuji trg 58,8 51,2 55,4 62,1 62,8 Prihodek iz skupnega prihodka - domači trg 33,1 37,5 31,5 20,6 23,8 Ostali prihodki 8,1 11,3 13,1 17,3 13,4 2. PORABLJENA SREDSTVA 36,2 39,0 41,7 37,5 42,6 Minimalna amortizacija 1,9 2,7 2,7 2,1 4,1 3. DOHODEK 63,8 100,0 61,0 100,0 58,3 100,0 62,5 100,0 57,4 100,0 Del dohodka za zadovoljevanje skupnih potreb 6,5 10,2 6,3 10,2 5,5 9,5 5,8 9,3 5,3 9,2 Del dohodka za obresti 0,7 1,1 0,9 1,5 1,7 3,0 3,3 5,3 4,6 7,9 Del dohodka za DSSS 7,9 12,4 7,6 12,4 6,0 10,3 6,0 9,5 5,0 8,7 Del dohodka za ostale namene 2,4 3,7 2,4 4,0 2,4 4,2 2,7 4,4 2,4 4,2 4. SKUPAJ OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 17,5 27,4 17,2 28,1 15,7 26,9 17,8 28,5 17,2 30,0 5. ČISTI DOHODEK 46,3 72,6 43,8 71,9 42,6 73,1 44,7 71,5 40,2 70,0 Sredstva za bruto osebne dohodke 28,8 45,2 27,9 45,7 24,0 41,1 23,3 37,2 20,3 35,6 Skupna poraba 3,7 5,8 3,6 5,9 3,3 5,6 3,9 6,3 3,4 5,9 Poslovni sklad in RMOD 12,2 19,1 10,8 17,8 13,0 22,3 15,0 24,0 14,2 24,7 Rezerve 1,6 2,5 1,5 2,5 2,3 4,0 2,5 4,0 2,3 4,0 Akumulacija iz čistega dohodka 13,8 21,6 12,3 20,3 15,4 26,3 17,5 28,0 16,5 28,7 Sredstva za reprodukcijo 15,6 24,5 15,0 24,7 18,1 31,0 19,6 31,4 20,6 35,9 da bi lahko delala za izvoz), v letu 1984 pa seje zopet povečal, tako da z navadnim brušenim steklom presega 50%. Precej se je v letih 1982 in 1983 povečal delež II. in III. vrste, kar se je v letu 1984 zopet izboljšalo - zaradi istih vzrokov kot glede deleža! Če podrobneje pogledamo proizvodnjo po skupinah stekla, ugotovimo, da se je zmanjšal delež kozarcev in kelihov, precej se pa je povečal delež pepelnikov, skled in krožnikov, nekoliko pa tudi vrčev in steklenic. Torej premik v korist težjih artiklov darilnega programa. Svinčeno gladko in ostale vrste stekla Po znižanju deleža tovrstne proizvodnje za izvoz seje v letu 1983, še bolj pa v letu 1984, zopet občutno povečal delež proizvodnje za izvoz; še posebej, če upoštevamo, da zopet v večjih količinah proizvajamo tudi svinčeno gladko steklo za izvoz. Še nadalje se bo večal delež tovrstne proizvodnje za izvoz, kar kažejo naročila in zanimanje kupcev. Nekateri novi izvozni programi in večja usmerjenost v izvoz so v največji meri vplivali na to, da se je povečal delež II. vrste predvsem v letih 1983 in 1984, vendar ocenjujemo, da bo v letu 1985 zopet nekoliko niiyi. Kar se tiče proizvodnje po skupinah stekla, je bila ta dokaj konstantna, v letu 1984 pa se je dokaj povečal delež kelihov. To je pričakovati tudi v letu 1985. Za proizvodnjo lahko zapišemo, da se količinsko - v kosih, ob vse večji in zahtevnejši izvozni proizvodnji svinčenega brušenega, pa tudi ostalih vrst stekla - zmanjšuje, medtem ko količinska proizvodnja narašča. Takšna, ocenjujemo, bo tudi proizvodnja v letu 1985 in tudi v prihodnje - vsaj ta del proizvodnje. Na to bo v največji meri vplivala v letu 1984 zgrajena kadna plinska peč, ki ob neprekinjenem delovnem procesu omogoča večje količinske izplene. Proizvodne zmogljivosti se v obravnavanem srednjeročnem obdobju niso bistveno spremenile. Število peči in njihove zmogljivosti so ostale nespremenjene do leta 1984, potem smo jeseni tega leta opravili remont pete in šeste peči in na njihovo mesto postavili novo plinsko kadno peč z zmogljivostjo 10 do 12 ton v 24 urah. Obveznosti iz dohodka so se v strukturi dohodka nekoliko povečale. Zmanjševal se je delež dohodka za osebne dohodke, medtem ko se je delež dohodka za poslovni sklad in za rezervni sklad povečeval. Tako smo nakazali le določena relativna razmeija v delitvi celotnega prihodka in delitvi dohodka. Sicer je celotni prihodek naraščal takole: 1981/ 1980 143,1, 1982/1981 147,8, 1983/1982 145,7 1984/1983 166,0 in 1985/1984 125,9, če upoštevamo realno rast po cenah v letu 1984! Če te stopnje primeijamo s stopnjo rasti cen proizvajalcev, indekse cen na drobno in indekse cen življenjskih potrebščin, ugotovimo, da je naš celotni Tabela 8: Primerjava nekaterih kazalcev uspešnosti naših temeljnih organizacij s povprečji grupacije na ravni SRS in SFRJ , Kazalci 1981 1982 1983 I.-VI. 1984 1. DOHODEK NA DELAVCA Grupacija SFRJ (din) 271.531 311.030 393.873 248.795 Grupacija SRS (din) 348.146 461.168 567.464 327.413 Proizvodni tozdi Steklarne (din) 379.634 506.428 675.745 415.898 2. DELEŽ AKUMULACIJE V DOHODKU Grupacija SFRJ (%) 15,3 14,3 13,3 14,2 Grupacija SRS (%) 12,8 14,6 14,0 14,6 Proizvodni tozdi Steklarne (%) 21,6 20,3 26,3 21,4 3. POVPREČNI MESEČNI NETO OD NA DELAVCA Grupacija SFRJ (din) 8.707 10.894 13.638 17.590 Grupacija SRS (din) 10.588 13.179 16.366 19.950 Proizvodni tozdi Steklarne (din) 10.105 13.545 16.600 21.054 Tabela 7: Celotni prihodek, dohodek in njegova delitev Steklarne Boris Kidrič (brez dalmatinskih tozdov) v strukturnih odstotkih za obdobje 1981-1985, pri čemer sta leti 1984 in 1985 ocenjeni po cenah v letu 1985. Daljše kolone kažejo celotni prihodek in ostale kazalce v strukturnih deležih v primerjavi s celotnim prihodkom, krajše kolone pa kažejo strukturno delitev dohodka! Kazalec 1981 1982 1983 1984 1985 (Ocena) 1. CELOTNI PRIHODEK 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2. PORABLJENA SREDSTVA 40,0 42,1 44,6 42,0 45,5 Od tega amortizacija 1,8 2,6 2,7 2,0 3,7 3. DOHODEK 60,0 100,0 57,9 100,0 55,4 100,0 58,0 100,0 54,5 100,0 Del dohodka za skupne potrebe 6,2 10,4 5,9 10,3 5,4 9,7 5,5 9,6 5,1 9,4 Del dohodka za splošne potrebe - - 0,1 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 Del dohodka za obresti 0,7 1,2 1,0 1,6 1,5 2,8 3,0 5,1 4,1 7,5 Del dohodka za DSSS 6,7 11,1 6,5 11,2 5,3 9,7 5,1 8,9 4,5 8,2 Del dohodka za ostale namene 2,3 3,9 2,3 4,0 2,4 4,3 2,6 4,4 2,3 4,3 4.OBVEZNOSTI IZ DOHODKA SKUPAJ 16,0 26,6 15,8 27,3 14,7 26,6 16,3 28,1 16,1 29,5 ČISTI DOHODEK 44,0 73,4 42,1 72,7 40,6 73,4 41,7 71,9 38,4 70,5 Masa sredstev za bruto osebne dohodke 29,0 48,3 28,0 48,3 24,6 44,4 23,6 40,7 21,1 38,7 Skupna poraba 3,8 6,3 3,7 7,3 3,2 5,7 3,8 6,6 3,4 6,2 Poslovni sklad in RMOD 9,9 16,5 9,1 15,7 10,8 19,5 12,1 21,0 11,9 21,9 Rezerve AKUMULACIJA IZ ČISTEGA 1,3 2,3 1,3 2,3 2,1 3,7 2,1 3,7 2,0 3,7 DOHODKA 11,3 18,7 10,4 18,0 12,9 23,2 14,3 24,7 14,0 25,6 SREDSTVA ZA REPRODUKCIJO 13,0 21,7 12,9 22,4 15,5 28,0 16,3 28,1 17,7 32,4 t prihodek naraščal hitreje, kot so naraščali omenjeni indeksi. Torej lahko trdimo, da smo uspevali dosegati nekoliko večje stopnje rasti celotnega prihodka, kot je bila uradna stopnja inflacije, merjena z omenjenimi indeksi. V največji meri sta na to vplivala izvoz in politika realnih tečajev tujih valut. Če primerjamo dosežke naših proizvodnih temeljnih organizacij s povprečnimi dosežki grupacije v Sloveniji in Jugoslaviji, kakr kaže tabela 8, ugotovimo, da smo v povprečju vseskozi dosegali večji dohodek na delavca, večji delež akumulacije v dohodku, pa tudi nekoliko večje povprečne neto osebne dohodke na delavca smo imeli! Vendar s takšnimi dosežki vseeno ne smemo biti zadovoljni, saj naši zaostajajo za povprečjem gospodarstva SRS. Kazalniki za primerjanje rezultatov gospodarjenja po metodologiji Gospodarske zbornice SRS in SDK Precejšnjo uporabnost in dokaj veliko izrazno moč imajo kazalci, pripravljeni po metodologiji Gospodarske zbornice iz zaključnih računov. Odločili smo se za dva, ki dodatno pojasnjujeta prej navedene podatke: Akumulativnost poslovnih sredstev: je kazalec, ki pove, kolikšen del poslovnega sklada se je v -proučevanem obdobju oblikoval na podlagi razdeljenega čistega dohodka za akumulacijo. Ti odstotki so bili v letih od 1981 do 1984 pri nas naslednji: 1981 39,7, 1982 35,5, 1983 35,6, 1984 40,4 in daleč višji kot so bili v grupaciji in v gospodarstvu ter industriji SR Slovenije! Naslednji takšen podatek je tudi akumulacija na delavca: V letih od 1981 do 1984 je na delavca odpadla naslednja akumulacija (v di-naijih); 1981 81.877,(7,34), 1982 102.661 (7,31), 1983 178.012 (9,91), 1984 315.830 (11.60). Tudi pa podatek kaže, daje bila akumulacija na delavca večja kot v povprečju v grupaciji in v gospodarstvu oziroma industriji in rudarstvu SRS. V oklepaju so navedeni podatki o deležu povprečnih neto osebnih dohodkih v gospodarstvu SRS. Investicijska dejavnost večja od načrtovane V srednjeročnem obdobju 1981-1985 smo izpeljali ves s srednjeročnim planom zastavljen obseg investicij. Bil je tako po obsegu kot vrednosti celo večji od načrtovanega! Dejansko je šlo (upoštevajoč tudi novo, še nekončano investicijo) za najobsežnejše investicijske posege v zgodovini Steklarne. Na kratko poglejmo najpomembnejše izpeljane investicije v obdobju 1981-1985. Gradnja brusilnice kristalnega stekla in kislinske polirnice v Kozjem Začetek investicijskih del v aprilu 1981 , končanje v marcu 1982. Skupaj dosežena vrednost naložbe: 71,152.000 Gradbišče nove talilnice v začetku avgusta 1984... - foto Z. Novak dinarjev, od tega: 1. osnovna sredstva 58.985.000 dinarjev, gradbena dela 38.009.000 din, domača oprema 58.985.000 din in uvožena oprema 5.267.000 din, 2. ostali stroški 3,987.000 din in 3. trajna obratna sredstva 8.180.000 din. Pridobljene kapacitete: montiran polavtomatski brusilni stroj, montiranih 20 brusnih strojev, od tega 16 brusnih vreten z možnostjo še dodatnega instaliran) a brusnih kapacitet. Možnost za povečanje števila zaposlenih na sku-pgj preko 200 zaposlenih,- zaokrožitev tehnološkega procesa, z vsemi fazami finalizacije. Plinska kadna peč Opravljen remont pete in šeste peči v juliju in avgustu 1984 postavljena plinska kadna peč s kapaciteto 10 do 20 ton v 24 urah. Skupaj je dosegla vrednost nabavljene opreme in montažnih del 73,868.827 dinarjev, kar je nabavna knjižna vrednost nove peči. V Steklarni smo s to pečjo uvedli novo gorivo - zemeljski plin, omogočili možnost kontinuiranega načina dela in na ta način doseči večje izplene. Investicija je bila opravljena med potekpm del na naši novi veliki investiciji v času, krajšem kot dva meseca. Investicija za povečanje, modernizacijo in racionalizacijo proizvodnje kristalnega stekla v Rogaški Slatini Začetek investicijskih del v maju 1984, dokončanje v juniju 1985. Skupaj predračunska vrednost po prvi aktualizaciji (oktober 1984) je 2.104,914.000 dinarjev, od tega 1. gradbena dela in objekti 461,449.000 din, domača oprema z montažo in instalacijami 313,094.000 din, vozna oprema s carino 875,260.000 din, 4. ostali investicijski stroški 130,418.000 din. Skupaj je to 1.780,221.000 din. Druga potrebna sredstva so bila 217,973.000 din, trajna obratna sredstva so bila 106,720.000 dinarjev. Gre za investicijo, s katero bomo več kot podvojili proizvodnjo svinčenega brušenega stekla. V tozdu Osnovna izdelava bo stekla proizvodnja pihalnih izdelkov na avtomatu in na avtomatski stiskalnici. Prvi naj bi dal 2,100.000 kosov proizvodnje in stiskalnica 1,366.500 kosov neto proizvodnje. Teža-pihanih izdelkov bo 735 ton in stiskanih izdelkov 1.624 ton. Večji del te proizvodnje bo v končni fazi obdelan - obrušen. V ta namen povečujemo kapacitete brušenja - dodatno 230 brusilcev in dva brusna avtomata, pa tudi kapacitete kislinskega poliranja. ■ Ta investicija ngj bi omogočila * predvsem naslednje: povečati izvoz po končani investiciji in pol- , nem izkoristku kapacitet na 16,5 I milijonov ZDA dolaijev, podvojiti g celotni prihodek in povečati doho- ■ dek na delavca, dodatno zaposliti ■ 540 delavcev, posodobiti proizvodni proces z avtomatizirano opremo, ki bo omogočila dvigniti produk- I tivnost in znižati stroške na enoto g proizvoda ter prostorsko urediti g obstoječe stanje v delovni organi- ■ zaciji, urediti transportne poti. To je le nekaj osnovnih podatkov o večjih pomembnejših investicijah. Manjše sprotne nabave opreme, ki so pomenile zamenjave in ohranjanje kapacitet na enaki ravni, ne navajamo posebej. Investicija v Kozjem in investicija za povečanje, modernizacijo in racionalizacijo proizvodnje kristalnega stekla v Rogaški sta bili v srednjeročnem planu 1981 — 1985, medtem ko smo plinsko kadno peč uspeli izpeljati z lastnimi sredstvi! Predvsem z investicijo v Rogaški, ki je po obsegu in vrednosti del ter po svoji tehnološko-proizvodni zasnovi največji tovrstni poseg v zgodovini Steklarne, bo v precejšnji meri zagotovljen naš razvoj tudi v srednjeročnem obdobju 1986-1990. Gre torej za tako pomembne posege, da bodo ti odločilno vplivali tudi na naš razvoj v bodoče... Nabava in oskrba z energijo Nabava iz uvoza Osnovne surovine vseskozi nabavljamo iz uvoza - razen kalcita, manjših količin pepelike in sode. Gre za že tradicionalne dobavitelje surovin, ki jih nabavljamo iz uvoza zato, ker jih na domačem tržišču ni oziroma niso zadovoljive kvalitete. Prav tako iz uvoza nabavljamo flurovodikovo kislino, brusna sredstva in diamantna brusna sredstva. Skup«u je bila vrednost uvoza surovin in repromaterialov ter rezervnih delov v posameznem letu med 1,4 in 1,65 milijonov ZDA dolarjev, preračunano po tečaju ZIS, ki so veljali v posameznem letu. Upoštevajoč dejstvo, da se je ameriški dolar v tem obdobju precej okrepil, da je tudi uvoz realno porastel. Kar se tiče cen za uvožene surovine in repromateriale, ugotavljamo, da so te dokču stalne in se v tujih valutah v Tabela 9: Poraba energije v obdobju 1981-1985 Od tega posamezne vrste energje Leto Skupaj poraba Elektrika Propan Mazut Gorilno Zemeljski v GJ (Giga -butan olje EL plin Joulih) 1981 217.630,3 8,8 1,0 86,2 4,0 1982 221.304,6 8,9 1,0 86,4 ' 3,7 - 1983 222.050,2 8,6 1,1 86,5 3,9 - 1984 227.662,17 8,7 1,0 86,3 3,8 10,2 1985' 301.364,2 12,7 0,8 17,0 2,6 66,9 1 Ocena Tabela 10: Energetski stroški v letih 1981-1985 (v milijonih dinarjev!) Kazalca 1981 1982 1983 1984 Ocena 1985 1. Prihodek od prodanega stekla (1 -4) 539,2 774,8 1.115,1 1.788,1 3.899,0 2. Energetski stroški 53,2 77,7 126,9 223,0 504,6 3 . 2:1 x 100 9,9 10,0 11,4 12,5 12,9 posameznih letih povišajo le za kakšen odstotek - v odvisnosti od zneska inflacije v posamezni državi. Glede na to, da gre za dobro kvaliteto in dokaj stalne cene, ki v končnem znesku narastejo za spremembe tečajev in uvoznih davščin, ugotavljamo, da so cene uvoženih surovin v povprečju naraščale precej počasneje kot cene repromaterialov in predvsem energije na domačem tržišču. Nabava na domačem tržišču Razen nabave energetskih goriv na domačem tržišču nabavljamo v primerjavi z uvozom tako količinsko kot tudi vrednostno manj kot iz uvoza. Osnovne značilnosti nabave na domačem tržišču za obdobje 1981-1985 so bile: slaba založenost tržišča z mnogimi izdelki, ki jih rabimo za našo reprodukcijo (elektromotorji, klinasti jermeni, les za modele), slabšanje kvalitete dobavljenega repromateriala in flacije, merjena z indeksi cen pri proizvajalcih ali tudi na kakšen drug način. Poglejmo si osnovne značilnosti v porabi energije za obdobje 1981-1985 kot kaže tabela 9! g Iz tabele 9 je razvidno, da je pora-g foa energije — izražena z energetsko I vrednostjo posameznih vrst energi-* je-preračunane v giga Joule (GJ) -J naraščala iz leta v leto. Večji skok J jsmo zabeležili v letu 1984 (nova g .plinska kadna peč, ki omogoča tudi g večje izplene), prav tako pa načrtu-g jemo povečanje porabe v letu 1985, ■ ko bodo začele obratovati nove ka- ■ pacitete. Vsa ta leta sta rahlo naraščali količinska proizvodnja v kg in količine porabljenih surovin zaradi vse večje proizvodnje svinčenega stekla. Zanimivo je vedeti, koliko energije smo porabili v posameznem letu na 1 kg uskladiščenega stekla (MJ = približno 239 Kcal): 1981 1982 1983 1984 Ocena 1985 Mega Jouli 173,5 157,0 160,1 153,4 130,6' V letu 1985 ocenjujemo, da bomo uskladiščili 30% proizvodnje iz nove, z investicijskim načrtom predvidene proizvodnje! izdelkov in hitra rast cen ter izsiljevanje dobaviteljev (sive cene) Oskrba z energijo — stroškovno področje energije Menimo, da je oskrba z energijo — vsaj po stroškovni plati, postala eno ključnih področij našega poslovanja. Časi cenene energije so mimo in prav stroški za energijo so med vsemi naraščali najbolj dinamično, saj so cene vseh vrst energije, ki jo uporabljamo, v povprečju rastle hitreje kot stopnja in- Vsako količinsko povečanje proizvodnje se odraža na porabo energije na 1 kg uskladiščenega stekla. Pri obstoječih kapacitetah je poraba energije skoraj konstantna, večji izpleni oziroma količine uskladiščenega stekla pa zmanjšujejo specifično porabo na enoto uskladiščenega stekla, g Za leto 1985 načrtujemo še manj-g šo porabo energije za enoto izdelka, g Ob polletju načrtujemo zagon no-■ vih kapacitet. Nova električna kad-I na peč pa porabi, gledano energet-® sko z MJ, pa tudi vrednostno, pre- Tabela 11: Povprečno število zaposlenih v Steklarni v posameznem letu (brez tozdov Tehno-Kristal, Dalmacija-Kristal in Naše steklo) Leto 1981 1982 1983 1984 1985 Steklarna 1.307 1.374 1.390 1.491 1.681 Tabela 12: Zaposleni po dejanski kvalifikacijski strukturi (stanje konec leta!) Kvalifikacijske stopnje Leto I. II. III. IV. V VI. VII. VIII. Skupaj 1981 772 107 6 385 75 14- i 5 1 1.362 1982 785 125 13 393 85 12 5 1 1.419 1983 800 130 13 406 87 11 7 1 1.455 1984 840 162 5 465 90 13 8 1 1.584 cej manj energije na 1 kg natallje-nega stekla, kot j o porabijo obstoječe peči. To se pozna že letos, še občutneje pa bo to prišlo do izraza v prihodnje. Delež energetskih stroškov v prihodkih od prodgje stekla se je pa v posameznih letih gibal kakor kaže tabela 10: ■ Kljub temu, da so tudi naši pri-I hodki od prodaje stekla naraščali ! hitreje kot stopnja inflacije, meije- — na z indeksi rasti cen pri proizvajalci cih, so stroški energije naraščali še ■ daleč hitreje. Zato bo v bodoče še ■ več pozornosti treba nameniti var- ■ čevanju energije, oziroma doseči 5 njeno manjšo porabo na 1 kg uskla-_ diščenega stekla. Prvi korak, da to I dosežemo, je investicija v električ-g no kadno peč, ki bo zmanjšala po- ■ rabo energije že v letu 1985, še več ® si pa lahko obetamo v letu 1986 in J pozneje, ko bodo nove kapacitete — obratovale s predvidenim obsegom ■ proizvodnje. Naj še pripišemo, da so stroški za energijo, surovine in repromateriale postali daleč večja vrednostna postavka, kot smo tega bili vajeni v prejšnjem srednjeročnem obdobju, ko je bila energija še cenejša, dinar pa precenjen. ■ i Zato mora biti nenehno zmanjše- ■ Ivanje stroškov na enoto proizvoda ■ med našimi glavnimi nalogami. In- — vesticija, ki jo letos končujemo, je I le prvi korak na tej poti! Kaj pa zaposlovanje? Število zaposlenih se je v celotnem srednjeročnem obdobju povečalo dokaj dinamično. Če primerjamo stopnjo rasti v le-I tu 1985 z letom 1981 in iz te izraču-g namo povprečno stopnjo rasti (za ■ 1985 je vzet plan zaposlovanja), ■ ugotovimo, da se je število zaposle-I nih v povprečju letno povečevalo * za 6,5% oziroma, da je bilo v letu ■ 11981 v povprečju zaposlenih 1.307 g delavčev in v letu 1985 1.681 de-g lavcev. To je gotovo visoka stopnja rasti zaposlovanja. Večji del novih zaposlitev je v povezavi z novimi investicijami. Tako se je število zaposlenih najbolj povečalo v Dekorju po zaključeni investiciji in sicer od 122 povprečno zaposlenih v letu 1981 na 197 zaposlenih v letu 1985. Tudi v Kristalu in Osnovni izdelavi se je število zaposlenih v letu 1984, še bolj pa se bo v letu 1985, povečalo na račun novih zaposlitev v zvezi z našo novo veliko investicijo. Tako da bolj dinamično zaposlovanje pričakujemo še v letih 1986 in 1987, da bomo še bolj izpopolnili proizvodne kapacitete, predvsem kar se brušenja tiče. Takšno je pročelje nove proizvodne in skladiščne hale! - foto Z. Novak Kvalifikacijska struktura zaposlenih, tako po zahtevani kot po dejanski izobrazbi, s^j§ precej izboljšala. Če prikazujemo kvalifikacijsko strukturo po dejanskih stopnjah strokovne izobrazbe, dobimo dokaj neugodno sliko, ki pa ne kaže prave mere usposobljenosti delavcev za opravljanje del in nalog, saj mnogi, ki nimajo formalnopravne izobrazbe, zadovoljivo opravljajo svoja dela. Gre predvsem za zaposlene v neposredni proizvodnji. Zato bi v bodoče z izobraževanjem ob delu in z internim priznavanjem usposobljenosti oziroma z delom pridobljenih izkušenj izkazovali ugodnejšo kvalifikacijsko strukturo, ki bi bolj realno kazala dejansko usposobljenost za delo. Tako je po dejanski kvalifikacijski strukturi v letu 1981 delež I. stopnje znašal 56,7%, v letu 1984 pa 53,0%, zvišal pa se je delež II. stopnje od 7,9% na 10,2% in IV. stopnje (poklicne šole) od 28,3 na 29,4%. Prav tako se je zvišalo število zaposlenih V. ter VI. in VII. stopnje - torej delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo - od 6,8 na 7,1%. Še ugodnejša bo ta slika konec leta 1985, pa tudi v bodoče, ko bodo uresničili vse načrtovane zaposlitve! Od skupnega števila zaposlenih je bil v letu 1981 delež žensk 41%, v letu 1984 pa je ta delež znašal 41,6%. Od skupnega števila imamo torej zaposlenih velik odstotek žensk, kar bi kazalo bolj upoštevati pri načrtovanju družbenega standarda. Povprečna starostna struktura je še nadalje ugodna, saj se še naprej veča število mlgjših zaposlenih delavcev. V letu 1984 je bilo kar 55,5% zaposlenih mlajših od 30 let, medtem ko je bil ta odstotek v letu 1981 še 48,3%. Povprečna starost zaposlenih je znašala konec leta 1984 30,1 let, v letu 1981 pa 31,8 let. V veliki meri na povpiečno starost zaposlenih prav gotovo vpliva priznana benificirana delovna doba za osnovne steklarske poklice. Tabela 11 kaže povprečno število zaposlenih v minulih letih! Dejansko kvalifikacijsko strukturo pa kaže tabela 12! Naša prodaja in izvoz Tuja tržišča O našem izvozu nzybolj zgovorno govorijo naslednje tabele (od št. 13 do št. 17! Izvoz je z upoštevanjem plana in izvoza za leto 1985 naraščal po pov-. prečni stopnji 9,9%; v letih 1982 in g 1983 je bil manjši kot leta 1981; leta g 1984 je bil doslej največji v zgodovi- ■ ni Steklarne, nadaljnjo rast pa pri- ■ čakujemo tudi letos in pozneje, ko j bodo s polno zmogljivostjo'začele J obratovati nove kapacitete. Regionalna struktura izvoza po vrednosti kaže, da je do leta 1983 naraščal delež izvoza v ZDA, ki je to leto dosegel že dobre štiri petine vrednosti skupnega izvoza. Na to je v precejšnji meri vplivala tudi vrednost ameriškega dolarja, ki je vse od leta 1980 naraščala tudi proti ostalim čvrstim valutam. V letu 1984 seje delež ZDA nekoliko zmanjšal, povečal pa se je delež izvoza v nekatere evropske dežele - Italija, Francija, Švedska, ZRN in Velika Britanija. Vendar bo potrebno v bodoče za večjo varnost našega izvoza doseči skladnejšo regionalno strukturo izvoza. Ti podatki v precejšnji meri pojasnijo, zakaj so nekatere velike in uspešne organizacije naenkrat zašle v težave. Velika uvozna odvisnost jim je ob politiki precenjenega dinarja do leta 1979 omogočila poceni uvoz in ob visokih cenah na domačem tržišču zadovoljivo raven dohodka, osebne in skupne porabe ter akumulacijo in »pregret« razvoj. Ko pa se je že leta 1980 začelo voditi politiko realnega aktivnega tečaja dinarja, se je začel izboljševati položaj izvoznikov; predvsem tistih z večjim neto deviznim učinkom, med katere sodimo tudi mi! Med vrednostjo izvoza in vrednostjo uvoza je precejšnja medsebojna povezava. Neto devizni učinek se je nekoliko zmanjšal v letih 1982 in 1983, precej povečal pa zopet v letu 1984. Podobno planiramo tudi za leto 1985. Stopnja pokritja uvoza z izvozom se ni bistveno spremenila. V bodoče moramo pričakovati še večje absolutno neto devizne učinke. Tabela 13: Kazalci o izvozu v letih 1981-1985 Kazalci 1981 1982 1983 1984 1985 Izvoz ($) 7,531.266 Povprečna vrednost ($) 35,49 Verižni indeksi 100,0 6,515.093 49,85 86,5 6,324.715 98,02 97,1 8,037.979 11,000.000 156,392 250,00 128,1 118,5 Povprečna stopnja rasti: 4,55 Tabela 14: Povprečna vrednost ZDA S v posameznem letu izračunana iz srednjih tečajev konec mesecev: Leto 1981 1982 1983 1984 1985 Povprečna vrednost $ po srednjem tečaju Verižni indeksi 35,377 100,0 51,388 145,3 95,853 157,680 186,5 164,5 250,00 158,5 Povprečna stopnja rasti: 63,04 Tabela 15: Povprečne vrednosti DM v posameznem letu Leto 1981 1982 1983 1984 1985 Povprečna vrednost DM po srednjem tečaju Verižni indeks 16,16 100,0 21,05 130,3 37,11 176,3 54,87 147,5 87,70 159,8 Povprečna stopnja rasti: 48,855 Tabela 16: Kazalci o rasti cen na drobno, o rasti življenjskih stroškov in o rasti cen pri proizvajalcih Kazalci 1981 1982 1983 1984 1985 Indeksi rasti cen na drobno 100,0 129,0 140,4 155,2 150,0 Povprečna stopnja rasti: 42,270 - Indeks porasta življenjskih stroškov 100,0 130,1 140,3 153,7 150,0 Povprečna stopnja rasti: 42,318 Indeks rasti cen pri proizvajalcih 100,0 123,1 130,6 161,2 155,0 Tabela 17: Izvozno-uvozna razmerja Leto Izvoz v $ Uvoz v$* Neto devizni učinek v $ 1981 7,531.266 1,630.738 5,900.528 1982 6,515.093 1,414.769 5,099.324 1983 6,324.715 1,298.688 5,026.027 1984 8,037.979 1,652.611 6,385.368 19852 11,000.000 2,550.000 8,450.000 1 Po tečaju ZIS 2 Plan Domače tržišče Vrednostno je bil delež od prodaje na domačem tržišču v prihodkih od prodaje stekla vseskozi manjši kot delež izvoznih prihodkov in se je ta delež tudi nenehno zmanjševal; še posebej, če upoštevamo dejstvo, da smo v letih 1982 in 1983 na domačem tržišču prodali krepko čez 55% količin naše proizvodnje, pa smo vrednostno zanjo iztr- žili v letu 1982 le 47,4% in v letu 1983 pa le še 39%. To kaže na izrazito zaostajanje domačih cen za izvoznimi. Če smo v prejšnjem srednjeročnem obdobju ugotavljali, da so izvozne cene kljub stimulacijam v povprečju precej zaostajale za domačimi cenami, pa smo bili v tem srednjeročnem obdobju priče ravno nasprotnemu razmerju cen med domačimi in tujimi cenami. Naše Tabela 18: Povprečni osebni dohodki v Steklarni in v gospodarstvu SRS (v dinarjih in indeksih Kazalci 1981 1982 1983 1984 1985' Povprečni neto OD v Steklarni 10.421 14.125 17.361 26.462 40.751 Povprečni neto OD v gospodarstvu SRS 11.153 14.040 17.957 27.222 40.152 Indeksi Steklarna/ gospodarstvo SRS 93,4 100,6 96,7 97,2 101,5 cene so v obravnavanem obdobju na domačem tržišču precej zaostale tudi za stopnjo inflacije. ■ Trdimo lahko, da je imel v proda-J ji absolutno prednost vseskozi iz-J voz in da sistematični načrtovani I prodaji in proizvodnji za domače g tržišče nismo - predvsem iz objek-m tivnih razlogov - posvečali dovolj ■ pozornosti. Večji del prodaje smo zagotavljali s posredovanjem grosističnih delovnih organizacij, tako da nimamo večjega vpliva na oblikovanje prodajnih poti naših izdelkov in njihovo predstavitev na prodajnih mestih. Glede na dejstvo, da je po letu 1979 življenjska raven vse nižja, bo tudi prodaji na domačem tržišču v bodoče treba namenjati več pozornosti. Ocenjujemo, da se obetajo lepe možnosti za občutno povečanje obsega prodaje v turističnih in tranzitnih centrih, saj je svinčeno brušeno steklo med najbolj zanimivimi vrstami blaga za tuje turiste. In še o osebnem in družbenem standardu delavcev Osebni dohodki Osebni dohodki so gotovo najpomembnejša sestavina osebnega in družbenega standarda. Neto osebni dohodki, izplačani na ravni delovne organizacije, so bili v posameznih letih, kakor kaže tabela 18! ■ V primerjavi s preteklim srednje- ■ ročnim obdobjem je bil v zadnjem 1 Ocena za leto 1985 ■ storjen pomemben premik na po-J dročju delitve osebnih dohodkov g (OD). Če so v prejšnjem srednjeroč-g , nem obdobju povprečni OD v Ste-g klarni zaostajali za tistimi v gospo- ■ darstvu SRS od 26-30%, potem so ■ v tabeli 18 prikazani kazalci gotovo j vzpodbudni, če istočasno vemo, da J smo precej izboljšali tudi našo re-I produktivno-akumulacijsko spo- g sobnost. Povprečje v Steklarni v precejšnji meri zbijajo zaslužki delavcev in delavk, ki opravljajo najenostavnejša dela, sicer bi bilo povprečje precej višje. Večji od povprečja so osebni dohodki v Osnovni izdelavi, Servisu in DSSS, nekoliko nižji v Kristalu in Dekorju, precej nižji pa v Dodelavi. Glede na zahtevnosti del in delovnih pogojev v naši delovni organizaciji menimo, da morajo v bodoče biti naši osebni dohodki večji od povprečja v gospodarstvu SRS. To pa bomo dosegli le z uspešnejšim gospodarjenjem. Ne glede na take pozitivne težnje v gibanju naših povprečnih osebnih dohodkov v primerjavi z gospodarstvom SRS pa so realni osebni dohodki v tem srednjeročnem obdobju občutno upadli, sgj so vsa ta leta življenjski stroški naraščali hitreje, kot so naraščali povprečni osebni dohodki. Zato moramo storiti vse za to, da ustavimo Potrebovali bi še več steklopihalcev, saj > povpraševanje po tovrstnih proizvodih veliko - foto Z. Novak njihov nadaljnji realni padec in jih poskušamo povečati, da bo njihova kupna moč večja! Družbeni standard Vsem delavcem je med rednim delom zagotovljen topli obrok. Stroški prehrane med delom so zadnja leta močno porastli - zaradi hitre rasti cen prehrambenih artiklov. Prostori družbene prehrane so že pretesni, pa tudi sanitarno-tehničnim predpisom ne ustrezqjo več. Upam, da bomo to vprašanje ustrezno rešili z našo novo veliko naložbo in v okviru te zgradili tudi novo delavsko restavracijo. ■ V celotnem srednjeročnem ob- ■ dobju, z upoštevanjem leta 1985, ko * načrtujemo pridobiti še 12 stano- * vanj pred koncem leta 1985, smo g skupaj pridobili 18 stanovanj, zra-g ven tega pa namenili za individual- ■ no gradnjo še 25.739.000 dinarjev. Težko je realno ovrednotiti vrednosti, ki so bile v posameznih letih namenjene za individualno oziroma družbeno gradnjo, toda ocenjujemo, da smo upoštevali s srednjeročnim načrtom zastavljena razmerja o usmerjanju sredstev stanovanjske graditve. Konec leta 1984 je Steklarna imela 184 stanovanj, in če upoštevamo še 12, ki jih bomo kupih v letu 1985, se bo število povečalo na 196 stanovanj, kar je že lep stanovanjski sklad. Toda glede na visoko stopnjo zaposlovanja v srednjeročnem obdobju 1981-1985, pa tudi še v prihodnjem srednjeročnem obdobju, bomo morali še več pozornosti in sredstev nameniti stanovanjski graditvi. V obdobju 1981-1985 smo pridobili še dve stanovanjski počitniški enoti na otoku Cresu, tako da imamo sedaj 17 zaokroženih stanovanj. To zaenkrat zadošča za letovanje večine družin zaposlenih delavcev. Sklepna misel ■ V naslednji izdaji »Steklarja« bo- ■ mo objaviU predlog izhodišč raz- ■ Vojnih usmeritev razvoja Steklarne * za srednjeročno obdobje J 1986-1990, tako da bomo v polet-- hih mesecih že lahko sprejeli teme-g lje planov temeljnih organizacij! Kadrovske zanimivosti V aprilu 1845 delavcev V aprilu je bilo v Steklarni zaposlenih 1845 delavk in delavcev, od tega v tozdu Osnovna Izdelava 497, v tozdu Dodelava 199, v tozdu Kristal 441, v tozdu Dekor 205, v tozdu Servisne dejavnosti 84, v tozdu Delavska restavracija 24, v tozdu Naše Staklo 13, v tozdu Dalmacijakristal 105, v tozdu Tehnokristal 78 in v delovni skupnosti skupnih služb 199. V tem mesecu je prišlo med nas 46 novih sodelavcev, zapustilo pa nas je 7 sodelavcev! Prišli c id ... V') V aprilu so prišli nas: v tozd Osnovna izdelava - za o^našalce: Andrej Beg, Martin Drofenik,, Josip Hlu-pič, Rajko Povalej in Henrik Srbot-njak, za elektrikarja II Robert Kome-rički, za ključavničaija II Slavko Drozg, Franc Fric in Stjepan Mlinar, za čistilko sanitarij Slava Polajžer, za pripravnika Zdravko Artič in za vodji izmene avtomatične in ročne izdelave stekla Milan Levstik, ki je bil premeščen iz delovne skupnosti skupnih služb, in Dominik Novak; v tozd Dodelava - za brisalke stekla: Renata Brin, Gordana Jotič, Zvonka Kovačec, Katica Oberški in Jožica Tepeš, za brusilce III v grobi brusilnici: Alojz Cesarec, Ivan Drovenik, ki je bji, premeščen iz tozda Osnovna izdelava, Andrej Le-pan, Danijel Toplišek in Dragutin Žerjav; v tozd Kristal - za pripravnike: Mirjana Jutriša, Dragica Nikolič, So- nja Nežmah, Anica Nunčič, Marija Šeligo, Ana Šket, Marija Šket (1968), Marija Šket (1967), Tatjana Verk, Marija Vocovnik, Darja Vouk in Robert Žvorc; v tozd Dekor - za brisalko stekla Olga Šumej, za brusilce I. delovnega področja: Tatjana Bovha, Miran Klavžar, Tatjana Mazej in Irena Volavšek ter za pripravnike: Silva Andren-šek, Biserka Kovačec in Darko Resnik; v tozd Servisne dejavnosti - za kleparja II Marjan Peer in za transportnega delavca Milivoj Ivič, ki je bil premeščen iz tozda Osnovna izdelava; v Delovno skupnost skupnih služb -za prevzemni kontrolorki I Zofija Mrk-ša in Ivanka Zajec, ki sta bili premeščeni iz tozda Dodelava, Vsem novim sodelavcem želimo veliko delovnih uspehov in da bi se prijetno počutili v našem kolektivu! Odšli V aprilu so zapustili naš kolektiv -iz tozda Osnovna izdelava: čistilka sanitarij Neža Dolšak, ki se je starostno upokojila, krogličar Jože Lah zaradi odpovedi, odnašalca Jože Drofenik in Marijan Kovačec zaradi odpovedi in Anton Mikša, ki je bil izključen; iz tozda Servisne dejavnosti transportni delavec Ivan Štruklec, ki je umrl. Rodili so se V aprilu so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem: Marjanca Bikšek - Antonova hši, Boris Klavžar — Vidi-čin in Cvetkov sin, Maja Kovač - Anin sin, Simona Perkovič - Marijina hči, Natalija Potočnik — Andjelkina hči in Boštjan Žerak - Marjanin sin. Vsem staršem čestitamo za veseli dogodek, novorojenčkom pa želimo mnogo zdravja in lepega v življenju! Poročili sta se V aprilu sta se poročili Slavica Glu-hak - poročena Antolino in Darinka Kr kleč — poročena Oblak. Obema mladoporočenkama čestitamo in želimo na novi življenjski poti veliko lepega! ZDENKA GORENC Krajevna skupnost in združeno delo v Kozjem Velik prispevek Steklarne V zadnji izdaji Steklarja ste lahko prebrali poročilo o uresničevanju programa krajevne skupnosti Rogaška Slatina v letu 1985 in razbrali, s kakšnimi problemi se ukvarja ta temeljna samoupravna skupnost. Tokrat pa nekaj besed o krajevni skupnosti in združenem delu v Kozjem! Krajevna skupnost je tista temeljna samoupravna skupnost, v kateri delovni ljudje in občani zadovoljujemo večino svojih vsakdanjih potreb. Zato je nujno, da delovni ljudje sodelujemo v njenih organih in da v temeljnih organizacijah združenega dela jasno opredelimo svoj odnos do te samoupravne tvorbe, v kateri se delovni ljudje pojavljamo kot financerji in kot uporabniki njene dejavnosti. Steklarna Boris Kidrič je že veliko prispevala za razvoj krajev, v katerih prebivajo. Oblike pomoči pa so raznotere, kot so na primer: prispevek iz čistega dohodka, prispevek društvom in organizacijam, razni komunalni prispevki, prispevek za obvoznico, telovadnico ipd. Tako tudi tozd Dekor Steklarne predstavlja za Kozje in kozjanske krajevne skupnosti določen vir sredstev za financiranje skupnih potreb občanov na tem območju. Krajevna skupnost Kozje šteje kakšnih 1300 občanov, medtem ko šteje ožji kozjanski okoliš s KS Buče, KS Lesično, KS Zagorje, KS Virštajn, KS Podsreda in KS Osredek približno 6000 prebivalcev. Značilnosti kozjanskih krajevnih skupnosti so: hriboviti predeli, razte-penost zaselkov, visoka starostna sestava prebivalcev, odmaknjenost od centrov, nezadostna prometna povezanost, pomanjkanje delovnih mest itn. Osrednje razvojne usmeritve pa so: izboljšati celotno infrastrukturo, zaposlovanje mladih oziroma nezaposlenih, ustvariti pogoje za razvoj kmetijstva, manjše industrije in turizma. Kaj smo začrtali v programu krajevne skupnosti Kozje za leto 1985? Začrtali smo si: posodobitev ceste na Veternik v doližni 6 kilometrov od celotne dolžine 12 kilometrov, z regulacijo Bistrice urediti naravni bazen z mehkim jezom, ureditev športnih igrišč na predvidenem mestu, gradrya ceste do smučišča v dolžini enega kilometra, urediti parkirne površine v kra- . .-.x .xxxxxXX' XXXXXXXx. Rešetar, Kurent, keltski novci... ponazarja- Graver Jože Gajzer iz Dekorja v Kozjem jo našo preteklost postaja vse večji mojster tovrstnih veščin na steklu - foto Mestinšek ju, v združevanje in obnova kategoriziranih in nekategoriziranih cest ter vsaj manjša pomoč društvom ter ograniza-cijam. Program, ki je seveda nadrobno razčlenjen, pa še zdaleč ne zagotavlja razrešitve nekaterih življenjsko neobhod-nih posegov. Tako imamo na primer za cesto na Veternik le 5 milijonov dinarjev pri samoupravni cestnokumunalni interesni skupnosti (SCKIS) še iz programa za leto 1984, kar pa je sedaj vredno polovico manj, kot je bilo vredno pred letom. Na Veternik vozimo z malim avtobusom šolarje in delavce po gozdni cesti, ki je prej kolovoz. Če bi hoteli to pot urediti, ki je še kako pomembna, bi potrebovali 5 milijard starih dinarjev... Podobno žgoč je tudi problem, ki nam ga predstavlja cesta v Zagorje, ki je v občini edina krajevna skupnost brez kvadratnega metra asfalta. V Krajevni skupnosti Po-sreda nujno potrebujejo vodovod. In še bi se dalo naštevati zaselke, ki nimajo urejenih prometnih poti, telefon ipd. Osnova težava pri zadovoljevanju potreb občanov oziroma sofrnaciranju dejavnosti, ki zagotavljajo njihovo zadovoljevanje, je, da po samoupravnem sporazumu prispevata sredstva le tozda Metka in Dekor (letos kakšna 2 milijona. dinarjev). Veliko število delavcev, ki združujejo delo zunaj kraja bivanja, v centrih, kot so Celje, Krško, Senovo, pa s svojimi tozdi ne prispevajo za urejanje potreb v kraju bivanja nič. Velik problem območja z manjšo industrijo je tudi, da se tukaj manj gradi - tako v zasebnem kot v družbenem sektorju, pa se zato iz naslova komunalnega prispevka zbere le pičla sredstva. Samoprispevek, ki ga zberemo, omogoča le zasilno vzdrževanje vaških cest, ki so zaradi terena hitro uničene in je njihovo vzdrževanje izredno drago. V programu samoprispevka smo si zadali za nalogo, da zgradimo športnorekreacijski center manjšega obsega, toda imeli smo manjše težave zaradi polemik o tem. Gre preprosto za to, da naša mladina in ostali občani nimajo v bližini ustrezne ponudbe. Če želimo, da mladina ostane doma, ji moramo omogočiti tudi skromen bazen na Bistrici, in če si kaj obetamo od turizma, moramo zgraditi še teniško igrišče. Dobro bi bilo obnoviti nogometno igrišče, saj sedanje ne omogoča takšnih športnih aktivnosti na šoli niti ne krajanom. Zaradi dokaj pičlih gmotnih zmožnosti prihaja v krajevni skupnosti Kozje ter v sosednjih skupostih bolj kot kjerkoli drugje do izraza vpliv in prispevek združenega dela z vsemi oblikami njegovega delovanja. JOŽE BOŽIČEK Za razvedrilo Nagradna križanka št. 127 sre *l ah /ziele*. mesmc. /a/Aus — pa/je eeez- 2 RAC H/ prostor A A/Gl. AR//££>-106 (AKT/ll/lČ) RViAg- SMO HASELJE VHez/šm, J/ou/v/ MOSCEM St/MAHO\ /TAM ČARGO M Al/J ST E tl A g MRVA ŠE/ Poi/r/ČMi REJA VEC C i/o) f/esro / SG/Gk- £6/rro je/>/u/v l/sr /M PARO DAIJE (MRAT/cA) IAH PAH M/S/M /ZRELEM maše A/e HARkor/p c/miaha slov. M/Rurg (iOŽ/iAg) SMATl/CA S SA/eMA l-Mr/t TgAMtP Slov. REVMA (svete) U/J>/JSJCA 2>/ZiATA ose as ha RAJPI/mA JV2HE evrope S AWH/H/J. OKS/R J toi BEDAM ZGfiAfi&A V Pl/L/ REbOV- /V/ČA KAMPOM MA SEvg-Rv sv/ce Ho&ei/j PEJE š- /ne POHAČA 2/TA L RRAVO (IAT/H-S E o) RRtPAi-V/t< MR-SCA/VATVA soprog /6 k A 3 k/ZOGU- H/ l/kJZA OPORJA Movp nesTo 2A sr£iOc ll/MA HA JUGU /PA L/ Je Gozi/VA AAsri>M4 AMPER, morsma R/&A prava j>rus e MOŠEJE RRES./VA- lec. /A SRE ZA kA/U PA/ VAR/n/tu spemiar HA6/RA- Ki/šš 0RIO z4 SAV/ČA rozx> i/ PTUJU sre/e To2/r/n- HA eieg- tropa 6 os Gonov UTAJ/- rev Žuželke POPo&MS. čebelah zveza TAS.OR- H/MOV Slovemm /PAL/J4 Revma MOfAK pekoE/ma ZA UŽ/- vamje saho- GLA 3 k/k 's LA S M/K Mih G/tß/j /lOV/CA //AJv/EJA Gora P/a. šr*-~ m k a i iE MA. M) reče /sro sheR SPoRP-VO c oaiAC/-lO Med reševalce križanke št. 127 bomo z žrebom razdelili za 750 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 300 dinarjev, drugo nagrado 250 dinarjev in tretjo nagrado 200 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, neg vsakdo odda le po eno rešitev! Pravilno rešitev nagradne križanke pošljite na naslov uredništva časopisa »Steklar«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis »Steklar« pri vohodu v steklarno. Pri tem pa ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešitvijo križanke: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 127! Rešitve je treba oddati negpozneje do 15. junija. Žreb je razdelil nagrade za reševalce nagradne križanke št. 126 takole: prvo nagrado 200 dinarjev prejme Albina Hohnjec, drugo nagrado 160 dinarjev prejme Dolo Škorjanc, tretjo nagrado 130 dinarjev pa prejme Manca Čoh. Vsem nagrajencem čestitam! Rešitev nagradne križanke št. 126 — vodoravno: POHOD V N ARA, katar, rov, Avon, teko, rama, ukaz, INa, brada, znanka, AP, kamela, Irig, R, amaro, Dimitrov, taca, nona, Dali, Oto, nabava, vim, del, amoret, Eva, ara, majica, raj. UREDNIŠTVO Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Župančič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Franc Vehovar. Tajnica uredništva Vida Juhart - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 2000 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.