ZA IZBOLJf Z LISTA
o. Vnk, ki
Vade o
mu priporočate **G I &	d »U ga
pridobite za mrožnil	3. bo hvale-
žen, ker ste mu odprli	•» lepemu
in zanimivemu čtivu.	% -s> : ::
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
POZOR, NAROČNIKI...
Naročnikom ——|—» da vei ne pobijamo potrdil ta ponlaw naročnino. Zadostuje potrdilo poltt naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta Je naročnina	Uprava.
TELEPHONE: CHels
-i242
Entered as Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879.
ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 3. — Stev. 3,
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 5, 1938—SREDA, 5. JANUARJA 1938
Volume XLVI. — Letnik XUVI,
NADPRODUKCIJO JE TREBA ČIMPREJ PREPREČITI
Kanton se pripravlja na obleganje
ZA ZAŠČITO PRED PRETEČO OFPRESIJO MORA VLADA IZDATI TISOČ MILIJONOV DOLARJEV
-o-
Značilna izjava predsednika zveznega rezervnega urada. — Komaj je dežela prebolela zadnjo depresijo, se mora že pred novo ščititi. — Kupovanje na obroke slabi gospodarski položaj. — Industrijalci naj za leto vnaprej ugotove svoje produkcijo.
WASHINGTON, D. C., 4. januarja. — Danes ie pričal pred posebnim senatnim odborom M. S. Eccles, predsednik zveznega rezervnega urada, kateri preiskuje obseg in vzroke nezaposlenosti.
Po njegovem mnenju bo treba takoj potrošiti tisoč milijonov dolarjev, da se bo nakupna sila prebivalstva nekoliko dvignila.
Nazadovanje produkcije povzroča v prvi vrsti naraščanje cen. Ker so izdelki predragi, jih narod ne more kupovati, in posledica tega so polne zaloge in skladišča.
Stavbinska industrija je skoro na mrtvi točki, in stavbinska industrija je v zvezi s poglavitnimi industrijami dežele.
—	Komaj smo se izkopali iz depresije, ki se je začela leta 1 929, — je pričal Eccles, — se nam že druga bliža. Treba se je pripraviti in jo preprečiti, še predno se bo razpasla.
—	Po mojem mnenju bi bilo najbolje, če bi se industrijalci sporazumeli z delavci ter prostovoljno privolili v znižanje stroškov in mezd. Mezde seveda ne »mejo pasti pod določeno nižino, in za fo bo poskrbel kongres, ki boTv svojem sedanjem zasedanju skorogotovo sprejel predlogo glede minimalnih plač in maksimalnega delovnega čaisa.
BORBA ZA TERUEL ŠE NI _ ODLOČENA
Boji z noži se vrše za pojest ceste, ki pelje v Te-
PREGANJANJE ŽIDOV NA ROMUNSKEM
ruel. — Fašistična posadka v Teruelu se še vedno brani.
ll END AYE, Francija, 4. januarja. — Fašisti in republikanci, čijih v cunje zavite čevlji puščajo na sveže zapadlem snegu krvave sledove, se bor? mož proti možu v Sierras de Albarracin za posest glavne ceste, ki pelje v Teruel.
Najljutejši boji so v teku o-koli Concuda, ki se nahaja samo 4 milje severno od Terue-la. Armadi se borita v dva čevlja debelem snegu, v hudem mrazu in viharju, ki pilia z naglico 50 milj na uro.
Vojaki, ki že ni>o jedli 48 ur, se bore z noži in puškinimi kopiti za posest ceste, ki teče iz Saragosse skozi Daroco in Calamocho v razdejani Teruel, kjer je v 15 dnevih na obeh straneh že padlo 35.0(H) vojakov.
Republikanci so z višin nad cesto preprečili fašistom, da še niso prišli v stik s svojimi tovariši, ki se branijo sredi Te" ruela.
Dosedaj ne more še nobena stranka trditi, da je v popolni posesti Teruela. Tuji opazovalci pravijo, da je bitka za Teruel največja v sedanji državljanski vojni, in da je zavzela obsega bitke v svetovni vojni.
MADRID, Španska, 4. jan. — Sinoči se je vnela bitka komaj pol milje od Teruela, ko ko fašisti dobili ojačenje in so skušali osvoboditi svoje tovariše, ki so zabarikadirani sredi mesta.
Uradno poročilo vojnega mi* nistrstva pravi, da so vladni vojaki naskočili palačo civilnega governerja in jo zavzeli. — Fašisti pa so v zadnjem trenutku pobegnili in se utrdili v] Aragon hotelu ter se še dalje i branijo.
WASHINGTON, D. C., 4. januarja. — Predsednik Roosevelt je danes pojasnil časniškim pojoče valcem svoje stališče napram kupovanju na obroke. Po njegovem mnenju morata dobiti kapital in delavstvo priliko, da izravnata svoje diference, predno bo vlada prisiljena nastopiti s pomočjo zakonskih odredb.
Trgovci imajo prevelike zaloge, katerih se skušajo iz nebi ti s prodajo na mesečne obroke.
Ce se je prejšnja leta odločil delavec za nakup pohištva, ga je moral plačati v dvanajstih mesecih. Zdaj so nekateri trgovci podaljšali ta rok n? osemindvajset mesecev. Za človeka z majhnim zaslužkom je to precej mikavno, ko je pa enkrat v mreži, ne pride zlepa iz nje.
Predsednik Roosevelt bo kmalu naslovil na kongres novo poslanico, v kateri se bo bavil izključno le z monopoli.
V deželi je več tisoč korporacij, in med njimi jih je sto, na katere odpade 65 odstotkov vse produkcije. Med temi korporacijami jih je dosti, ki uganjajo umazano konkurenco, plačujejo delavcem nizke plače in jih silijo delati po deset ali še več ur na dan.
Te neznosne razmere skuša predsednik odpraviti s pomočjo delavske predloge, ki določa minimalne plače in maksimalni delovni čas.
Večina korporacij je poštenih, in proti njim predsednik ne bo naperil svojih očitkov.
Predsednikov tajnik Stephen T. Early je dejal, da je predsednikov poziv, naj bi velekapital sodeloval z vlado, našel odmev. V Belo hišo je dospelo vse polno pisem in brzojavk, v katerih odobravajo zastopniki velekapitala predsednikovo stališče.
2idi v bojazni dvigajo denar iz < bank. - - Mnogo Zidov je že pobegnilo iz dežele. — Vlada zatira časopisje.
DUNAJ, Avstrija, 4. jan. — Panika na borzi in denarnem trgu je zavzela tak obseg, da je novi trgovski minister VirgiJ Gigurtu sklical konferenco časnikarskih poročevalcev, katerim je pojasnil splošni nemirni položaj. Splošno zbeganost je pripisoval naravnim vzrokom, ined katerimi so plačila ob koncu leta in pomanjkanje tujega denarja.
List "Universultf pravi, da židje po celi deželi J igajo svoje vloge iz bank m pripravljajo na beg. Samo v K i šineva v Besarabiji je bilo dvignjenih 10,000,000 lejev.
Ministrski predsednik Oktavi jan Goga je svojega najbolj gorečega protižidovskega pristaša postavil za prefekta v Ki-šinevu, glavnem mestu Besa-rabije. V mestu so bili zatrti vsi ruski in židovski listi, r:i-zun enega ruskega, ki pa more izhajati samo pod pogojem, tla odpusti vse svoje židovske uslužbence. V Besarabiji je dovoljen samo en ruski dnevnik in en tednik.
Ravnatelj nekega velikega hotela na Dunaju pravi, da j*? prišlo v njegov hotel že mnogo premožnih romunskih trgovcev in bankirjev, ki so mogli naglo urediti svoje premoženjske zadeve ter tvorijo predno stražo židovskega izseljevanj« iz Romunske. Samo v en hotel je prišlo 40 rotnunskih Židov, ki so po telefonu skončali ureditev svojega premoženja.
Neko poročilo z meje pravi, da je bilo zavrnjenih 60 židovskih beguncev, ki niso imeli dovolj denarja.
VIHARNA SEJA V EGIPČANSKI _ ZBORNICI
Poslanci so med velikim hrupom preprečili branje kraljevega odloka Nahas paša vodi ob-štrukcijo.
KAIRO, Egipt, 4. jan. — Bivši ministr.-ki predsednik in vodja vafd stranke Mustafa Nahas paša in njegovi pristaši ko z velikim hrupcqm preprečili, da predsednik poslanske zbornice dr. Ahmed Maher ni mo gel prebrati kraljevega odloka, s katerim je bila poslanska zbornica za en mesec preložena.
Ko je bila seja otvorjena, jo dr. Maher naročil svojemu tajniku, da prebere dnevnT red. Tajnik je najprej bral pisma nekaterih poslancev, ki so se o-pravičili, da se ne morejo udeležiti seje. Nahas paša je skočil na noge ter je zahteval, da sme govoriti. l)r. Maher ga je prosil, da počaka, da bo prebran dnevni red. Nahas je sedel, toda zopet vstal in pričel govoriti in dr. Maher ga ni mogel vstaviti. Nahas paša in njegovi pristaši so napravili tak hrup, da je dr. Maeher pozval poslance, da za puste zboroval' nico in ukazal izprazniti galerijo.
Ostre besede so padale med Nahasom in dr. Malierjem. Dr. Maher je nato ukazal ugasniti luči, Nahasovi pristaši pa so prižgali užigalice, da je bilo mogoče prebrati resolucijo, ki izraža sedanjemu kabinetu nezaupnico.
KITAJSKI LETALCI SO USPEŠNO
BOMBARDIRALI NANKING
KANTON, Kitajska, 4. januarja. — Kitajci so >repričani, da je japonski vpad v provinco Kvan-ung in obleganje Kantona neizogibno in je le še vprašanje časa ter se pripravljajo na boj.
ANGLEŠKA PROPAGANDA
Z današnjim dnem bo Anglija pričela v arabščini propagando po radio. — S tem hoče delovati proti italijanski propagandi.
LONDON, Anglija, 3. jan. — [Z današnjim dnem bo angleška vlada pričela veliko propagando po radio v arabščini ter hoče s tem nastopiti proti so-vražni italijanski propagandi na bližnjem vzhodu.
Enir Seif al Islam, sin ima-lna iz Jemena in ministri d veli drugih arabskih kraljestev na meji Palestine, Saudi Arabia in Irak, kakor tudi egiptski poslanik v Londonu in governor v Aden u sir Be r bar d RimIIv bodo navzoči pri slovesu. v>tvo ritvi tega programa.
Angleška vlada bo z resničnimi poročili pobijala sovražno italijansko propagando, ki jo pošilja radio postaja v Bari in drugih italijanskih mestih.
Angleško časopisje dolži Italijo, da je s svojo propagando po radiju povzročila v oktobru lanskega leta vstajo v Trans-jordaniji.
Poleg tega pa bo angleška radio postaja pošiljala resnična poročila o svetovnih dogodkih v druge dežele, zlasti pa v južnoameriške države.
MORILEC OBUPNO JOKA
HITLERJEVA NOVOLETNA POSLANICA
BERLIN, Nemčija, 3. jaz.— Kancler Adolf Hitler je v svoji novoletni poslanici na nemški narod rekel, da bo nazijska vlada leta 1938 posvetila vse svoje sile povečanju nemške armade tretjega cesarstva.
"Prepričani smo," je rekel Hitler, "da bomo mogli vzdržati dragoceni mir v bodočnosti, toda samo, če bomo močan narod."
Hitler je tudi izrazil upanje, da bo tudi ostali svet prispeval za prijateljsko rešitev problemov, ki slone na podlagi pravičnih in moralnih zahtev.
OSSINING, N. Y., 3. jan. — Salvatore Ossido, star 27 let, je včeraj preživel zadnjo nedeljo na tem svetu in je prosil svojo j ženo in svojega očeta, da stori-|ta vse, da ga governer Lehman »reši električnega stola, na ka~ 'terem ima umreti prihodnji četrtek.
Ossido je bil ves obupan, ko sta ga obiskala žena in oče ter je pretakal grenke solze. Na smrt je bil obsojen zaradi umora 8 let stare Einer Sporrer v Brooklynu.
HITLEIUEVOTOŠČILO PAPEŽU
BERLIN, Nemčija, 3. jan.— Nemška uradna časnikarska a gen t ura naznanja, da je kancler Hitler poslal novoletno voščilo papežu Piju XI. Papež mu je nato poslal svoje voščilo.
PRODUKCIJA MESA ZELO PADLA
CHICAGO, m., 3. jan. — Institute of American Meat Packers naznanja, da je znašala produkcija mesa leta 1937 dva bi-Ijona funtov manj kot pa leta 1936.
KAZNENCI SO SE VRNILI
MONTGOMERY, Ala., 3. januarja. — Kaznenci — 550 po številu in "najboljši" v državi Alabama, — ki so bili izpuščeni na svobodo za božične pra~ znike, so držali svojo "častno besedo" in so se zopet vrnili v kaznilnico.
Tuji opazovalci so vsi edini I v domnevanju, da bodo Japonci pričeli prodirati proti Kantonu, toda tak napad se moro še zavleči več mesecev, ker bodo Japonci najbrže hoteli utrditi svoje postojanke v provinci Santung in dolenji dolini Jangcea. Ako se bo kitajska vlada še vedno upirala Japoncem, tedaj bodo morali Japoiu-i prodirati proti jugu, od koder prihaja največ orožja za kitajsko armado.
Kitajske vojaške in civilne oblasti zatrjujejo, da je provinca vsak čas pripravljena na boj.
Jedro južne armade je četrta armada generala Juhanmou, ki šteje okoli 150,000 dobro iz vežbanih in opremljenih vojakov. Poleg tega ste v Kvantuu-gu dve diviziji in Kvangsija in je za slučaj japonskega vpada tudi mogoče pričakovati pomoči od province Hunan.
V	slučaju japonskega prodiranja bo kitajska armada uničevala vse prometne zveze, toda Kanton bo najbrže obvarovan uničenja, navzlic temu, da so oblasti naznanile, da Japoncem ne bodo pustile drugega kot gole stene.
ŠANGHAJ, Kitajska, 4. januarja. — Kitajski letalci so dvakrat napadli japonske ladje na Jangceu, toda niso ime" li pri tem nikakega uspeha. — Bombe so padale v vodo in ae-roplani so odleteli.
V	nedeljo je pet kitajskih ae-roplanov napadlo Nanking in so vrgli 10 bomb v bližini japonskega letališča. Vse bombe so padle na majhne kmetije v okolici in niso napravile nikake škode.
Japonci pravijo, da se jim ne mudi zavzeti Cingtaa, ker mesto ni strategične važnosti in mora armada prodirati proti jugu proti Cinanu, glavnem mestu privince Šantung ter u-ničiti kitajsko armado, ki je še ostala v Šantungu.
Kitajske oblasti poročajo, da je armada generala Čangfale veja pregnala Japonce i z Han geova, jugozapadno od mesta Šangkaj.
PROTI ZAPLEMBI IGRALNICE
AGUA CALIENTE, Mehika, 4. jan. — V razkošnem hotelu Agua Caliente se je nastanilo 400 mehiških delavcev s svojimi družinami v protest proti vladni zaplembi. Vlada je odvzela pravice hotelu, kamor so tekom prohibicije prihajali bogati Amerikanci na velike zabave ter je hotel premenila v vojaško letalsko šolo.
Delavci so naznanili, da bodo ostali v hotelu, dokler jih vojaki s silo ne preženejo. De* lavci so governer ju Rudolf o Sanchez Taboadi v Mexicali poslali svojo deputacijo. Poslali so tudi brzojavni protest predsedniku Lazaro Cardena-su.
Delavci so bili uslužbenci v hotelu, ki je bilo veliko zabavišče in igralnica. Igralnica bi zopet imela biti odprta za Bo žič, toda "predsednik Cardenas ni hotel dati pravice.
SMRTNA KOSA
V Greenwich, Conn., je predvčerajšnjim umrla Mrs. Zelene, vdova po pokojnem Franku Zelencu, bratu našega dopisnika Jožeta Zelenca. Umrla je za pljučnico. Zapušča dva sinova, katerima izrekamo iskreno so-žalje.
REPUBLIKANSKA ZMAGA
CINCINNATI, Ohio, 3. jan. — Republikanci so se polastili včeraj kontrole nad mestnim svetom ter so izvolili Jamesa Garfielda Stewarda za župana. Njegov prednik je bil demokrat Russell Wilson, ki je :.u-p::nil osem let.
"OlAS NAHOD A" — New Yoi*
Wednesday, January 5, 1 938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A.
K
Glas Naroda
99
f A Oerperattaa) Ownd tnd Published fey 9LOTINIO rmnjENDNG COMPAOT
Frank 8akaer. President	J. Lopeha. Sec.
St tfcO
M CMy, Ft 1
-OLA 8 MA BO DA (Votes st «h
Sotoeorlptioa learlj 98.00
Ce eelo leto i«Ua sa Krnilo
Za pol leta....................$3.00
Ca «alit late..................|L00
Za Maw York at celo leto	<7.00
Za pol leta .............I8.SC
Za tnonautro aa ealo lato ...... 97.00
Za pol leta....................MJJ0
"Olae Naroda" lofaaja vsaki dan Isti
nedelj te prasnJkov
"OU8 NARODA". SIS W. IStfa Street. New M N. I
Telephone: CHelsea 3—1242
AMERIKA IN DALJNI IZTOK
*4Daily New.*", ki izhaja v Now York« in ki je blizu Kaose vel ta, piše:
"Ameriško ljudstvo sovraži enodušno vsako vojno. —-Ameriški narod je prepričan, da hramba Kitajeev preti Ja-f"'ni vredna kosti niti enega ameriškega mornarja."
"Christian Science Monitor" pa pravi, da je Amerika v-el;nkor moralno zelo ogorčena nad tem, kar se dogaja na ■ i n ti i < -bnli Velikega oceana. Toda to moralno ogorčenje vcn-dar ne presega in ne sme presedati področja navadnega čnst-\ ovanja.
V ncwvorskim "Timesu" pa piše glavni nrednik, da je ameriško ljudstvo nasprotno vsaki akciji, ki l>i mogla zaplesti v vojno.
"Tribuna", ki izhaja v Chiea^u, je naziranja, da bi l ilo heba opustiti tudi vse, kar bi pomenilo gospodarski pritisk na Japonce. Kajti tudi z gospodarsko protiakeijo je mo-uoče vplivati na svobodno odločitev kakega naroda in o nepristranskem zadržanju ni mogoče več govoriti.
Morda bi pa Amerika bila pripravljena v teui primera po-redo vat i v kitajsko-japonski vojni, če bi imela zagotovilo, d?i bo tudi Evropa sodelovala.
14Toda — tako piše 41 Tribuna" — kaj naj mi pričakujemo od Evrope, ki ima polne roke dela z domačimi spori? Velika Britanija mora imeti Neprestano vse svoje sile pri reki zaradi Nemčije in Italije. Kakšno korist naj ima Amerika od spora z Japonsko? Niti toliko ne, kakor od posredovanja v svetvni vojni leta 1917 in 1918,'' odgovarja o-menjeni list.
4 4Amerika ne more pričakovati nobenega dobička, ki bi odtehtal riziko vojne z Japonsko. Kajti kapital, ki ga imamo naloženega na Kitajskem, znaša okrog 200 milijonov dolarjev. Velika Britanija ima vloženega vsaj petkrat toliko in če se Veliki Britaniji ne zdi vredno pričeti z vojno, ali naj mar Amerika gre in se vojskuje za angleške interese proti japonski velesili?
Z našo pomočjo — piše "Tribuna" dalje — naj angleška volna in bombaž zavzameta tista tržišča, ki jih imajo do sedaj Japonci, kateri pa so — mimogrede rečeno, — na vsak način naši boljši odjemalci kakor pa je Anglija."
Iz čisto gospodarskega razloga pa Američani celo upajo, da bodo s Kitajsko, ki bi bila pod japonskim nadzorstvom in ki bi jo disciplinirala japonska armada, mogli verjetno še bolje in varneje trgovati kako i pa sedaj. Lahko, da je takšen račun napačen, vendar zaenkrat 1o mišljenje v Ameriki pre" vladuje.
Prejemnik dobi ▼ starem kraju Izplačilo t dolarjih.
■CJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLB LRRI ZA
PRISTOJBINO $1—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
"Glas Naroda'
010 II Elf I1 18th STREET
NEW YORK* N.
POŠILJATELJE OPOZARJAMO,
pri pošiljat rah okrogle vsoto (naprfaner eUt dvesto, ttsoi) dinarjev mtkmmm Ur. kajti taka «-|JwJt"a so »»m^ la* ▼rt®. M« teca je pa pošiljanje neekroglUi visi tudi
IndJ«.	SI/OVENIC PUBLISHING CO. (Travel
Iz Slovenije
NEZGODA TATINSKEGA CIGANA
Te dni .so n-a kirurški oddelek pripeljali mladega cigana, ki so ga orožniki blizu Stične z dvema streloma iz puške -zadeli v nogo, ker jim je hotel ubežati. Dva cigana, brata Ni-količa, sta pred letom dni u-kradla nekemu posestniku z Dubrave v čubranskem s rezu tri konje in jih odgnala ne-znanokam. Orožniki so tatova jKvznali na videz in marljivo so ju iskali ves ras. Medtem sta cigana začela upati, da so na On-branskeni njun greli že pozabili, in sta s*1 spet prišla ogledovat za ugtHino priliko. O-režniki pa so ju prijeli, in ker so ugotovili, »la sta konja prodala nekje na Dolenjskem, so ju odgnali v .Št. Vid pri Stični in v Mokronog, kjer sta bila vse tri v resnici spravila v denar. Ko so se vračali, so se v Stični ustavili, da pokosijo. Med obedom pa sta se tatova, ki sta sedela pri svoji mizi, izmuznila iz hiše iu začela bežati iz vasi. Spotoma sta se o-prostila verig in brez dvoma bi se jima bil beg posrečil, če si ne bi bili orožniki od irostil-ničarja izposodili konja iu voz in odhiteli za njima. Enega so kmalu dohiteli, drugi pa je bežal proti bližnjemu gozdu, kjer je upal, da bo našel vara o zavetje. Orožniki so streljali za njim in ga obakrat zadeli v no-2TO. Po drugem strelu je padel da so ga morali naložiti na o-sebni avto, ki je pripeljal mimo. in ga odpraviti v bolnišnico.
UKRADENA KONJA SAMA PRIŠLA NAZAJ
Dva fanta, od Sv. Gregorja, ki sta se zvečer vračala od pevske vaje domov, sta srečala neznanega moškega, ki je gnal par konj. Fanta sta imela luč in sta si ogledala konja, ki sta ju spoznala za sosedova. Takoj sta hiti la k sosedu Ivanu Adamiču na Grabnu.' Dva fanta sta na konjih takoj odhitela javit tatvino orožnikom, gospodar Adamič in njegov sosed sta pa šla ]x>š po sledi, ki je vodila skozi Velike Lašče proti Ljubljani. Sledila sta konja do vasi Rašice, nato sta se pa vrnila do sorodnikov v Velike Lašče, kjer sta liočela počakati dneva in na uspeh orožniškega zasledovanja. Gredoe proti hiši sta začula neko ropotanje na vrtu, posvetila sta z lučjo in na veliko presenečenje sta zapazila ukradena konja, ki sta se pasla. En konj je imel na vrstil privezano svetilko, ki pa j«' bila v«a razbita. Verjetno je, da je konj vrgel s sebe tatu, nakar sta jo oba konja ubrala nazaj in se ustavila pri hiši gospodarjevih sorodnikov.
POD VLAKOM SE JE VOZIL IN TIHOTAPIL
Xa železniški postaji Pesnici nad Mariborom so varnostni organi zalotili moškega, ki se je pripeljal iz Avstrije na osi vagona. V moškem so spoznali 39-letnega zidarja Josipa Zamudo iz Šratovcev pri Radencih, ki je ob last vom znan kot strasten tihotapec. Pri telesni preiskavi so našli pri njem GO zavojčkov igralnih kart in 100 vžigalnikov. Pri zasliševanju je izpovedal, da se je že večkrat vozil iz Avstrije na isti način. Zamudo so lani prvič zalotili na črni vožnji in je bil obsojen na leto dni. Kazen je presedeval letos v Avstriji, nakar se je spet začel baviti s tihotapstvom. Zdaj pojde za švrdske gardine in bodo oblastva imela nekaj časa mir pred njim. Kazen ho namreč občutna.
IZSLEDENI PONARE-VALCI KOVANCEV
V	Raki pri Krškem so orožniki prišli na sled razpečeval-ecm ponarejenega denarja, in sici r kovancev po 10 in 20 din. Aretirali so menda že štiri osebe- ter zaplenili za okrog #00 din falsifikatov. Izsledili so tudi že model za izdelovanje tega denarja. Voditelj te družbe je baje neki Jerman, ki je bil že večkrat kaznovan in je sedaj že v novomeških zaporih.
2IDJE BE2E IZ NEMČIJE
V	neki gostilni na Tržaški LM'sti je" policija legitimirala 2 mlada nemško govoreča moška ki sta povedala, da sta židovskega rodu ter sta pobegnila iz Nemčije, kjer s«1 jima je zelo slabo godifjr. Sta to :iO-let-ni trgovski nameščenec .Johan Senger, in 2^-letni zasebni u-ladnik Harry Senger iz Berlina. Pri njima so našli <amo nekaj obleke in perila ter našlo ve mariborskih židovskih veljakov. Izjavila sta, da sta se pripeljala do Kpilla z vlakom, potem pa sta prišla skrivaj čez mejo in sta namenjena v Romunijo.

if dS
ttJtZNIKOVA
Prati ka
za teto 1938
Cena 25c
8 poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Str««t New York. N. V

Proaim, da se mi oglasi
JANEZ URBAS, (podomače Logačen) iz Dolenje vasi pri Cerknici. Išče ga Janez Kebe, (podomače Cope) iz Dol. Jezera, sedaj bivajoč v Kanadi; ker bi rad z njim govoril, prosim, da se mi oglasi na moj naslov. JOHN KEBE, Box 793, Val-dor. Pro v. of Quebec, Canada.
(3x)
Kje so milijoni "agenta smrti?"
Boj za dedseino "a^ntn siniti" Bazila Zaharuva jo stopil v novo fazo. Ko "kralj topov" pred v »m" iu>ir<» lotom dni umrl. jita veljali za jdavni dedieni njegovi pastorki, iieeri vojvod i njo Villafranea. Zalia-rov so jo bil h to vojvodinj» po-roeil lota 1924. potem ko jo 30 lot eakal nanjo. Njegova Iju-h zon do težko bolno /.ono, za katero se je potegoval vse svojo življenje, jo dala snov za nino-i*o rotnaiitionih zgodb. Prod njegovo palaeo v ulici Hocho v Parizu so prihajali vsak dan, tudi pozimi, celi vozovi najdragocenejših cvetlic, ki jih je na-rooal zanjo. Zanjo je opravil tudi zadnji milijonski posel svojega življenja, ko si je pridobil kontrolo nad iarra^'eo v \Fonte Carlu.
Hčeri vojvod i nje Marchena-Villafranea sta grofica Ostorog ; ki živi kot ''gospa Bourbono-jva" na Francoskem, in ga. | Walfordova, zona nekoga Ion-] donskoga brodola<tnika. Kmalu po smrti Bazila Zaliarova pa s«» je pojavil neki 67-letni mož. ki ima v Rimiinyrhanra majhno trnovi no s eovlji. II v-
! NAJ SE OGLASI —
1 na spodnji naslov brat PE-ItRA KOPITARJA. On živi (nok.ie v Ponnsylvaniji. Ako sam j no oita toga oglasa, prosim rojake v Pelina., naj mi sporoee njegov naslov. Peter Kopitar jo bil tukaj umorjen pred par tetini in jaz bi rad zvedel za njegovega brata. Naslov: .TOK RUKXE, Box 85, Amhorstdalo, Va.	(3xi
ADVERTISE in * GLAS NARODA"
»ran Baruett Zaharov. Ta pravi, da je sin pokojnega Zaliarova. ki >e je bil poroeif kot mlad vojak. Ta zakon >«• je loč i 1» ko je štel on koinaj dve leti. Toda kralj topov sina, ki je prišel kot ubog ruski emigrant na Angleško, ni mogel rabiti. Izjavljal jo. da ni imel nikoli nobenega sina. Toda Hvinaii Barnott Za ha rov so takšnih izjav ni ustrašil, zdaj pa še posebno ne popusti, ko gre za težko milijone.
Mod tem so jo javil šo neki možakar, Armenec Sadik Olia-cliatv, ki pravi, da sta >i bila njegov oee in Za ha rov brata, pravo ime Zaliarova pa je bilo < 'haohatv. Šol«- |>oxneje jo a geti t smrti spremenil svoje ime. da bi ne kompromitiral svoje dnižine. To je bilo tedaj, ko so je preživljal v Carigradu [ s čudnimi posli, ko je bil v Ate-jnah snažilec čevljev, priiigalec j svetilk in nočni čuvaj in ko so iga v Londonu zavoljo snndji-ivili poslov vtaknili v ječo. Aele pozne jo jo postal na Balkanu agent za prodajo vojnih ladij, topov, strojnic in streliva, a še pozneje v Londonu najpromi-nentnojši zastopnik oboroževalno industrije in pravi vodja Viekerso vo dnvžbe.
rl oda kji* so milijoni Zaharova? Sprva so njegovo imetje cenili n-a kakšnih ."> milijard, pozneje -o pričele prihajati na dan presenetljivi stvari. Izkazalo se je. da na vsem Angleškem ni več nogo za 20O.<MM> funtov šterlingov njegovega imetja. Tudi na Francoskt m so zaman iskali težkih milijonov. Seveda jo to mnogo ljudi, posebno pa dediče, zelo razočaralo. Toda sedaj pravijo, da je kralj topov prod kakšnimi desetimi leti velik del >vo-joga inn tja spravil v razne druge deželo, ker jo vedel, da je davek na dedseino na Ansr-leŠkem posebno visok. V tem primeru torej ne bi šlo za po-I togavščino, ki si jo je dovolil skrivnostni mož napram javnosti o višini svojega imetja, temveč za potegavščino, ki si
jo je dovolil 7. angleškimi davčnimi oblastmi. To hi tudi dovolj dišalo po njegovih metodah.
NAZNANILU
Rojakom po Pennsylvania (posebno v Alleghany, Cam brin in Somerset okrhju) na znan jamo, da jih bo obisfevl naš novi potovalni zas*oj;n:«*
frank AHL.TN
Rojake prosimo- «a.i mu poskušajo ustreči pri nabiranin naročnino.
Uprava OJa<* Xf»rodfl
Knjige Družbe sv. Mohorja
SEST KNJIG
i.
2.
Koledar za leto 1938.
Bajtarji (Povest)
Spisal JAN PLESTENJAK
3.	Preko ^morij v domovino (Potopis)
Spisal JAKOB GRČAH
4.	Izgnani Menihi (Povest)
Spisal IVAN ZOREČ
5.	Življenje svetnikov
6.	Družinski molitveni k
VSEH SEST KNJIG za $i.3S
Naročite pri:
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
Važno za potovanje.
Kdor Je namenjen polenti v Kari kraj »II dobiti bega od lam. Je potrebno. «*a Je peuten v vseh stvareh. V »led nafte dolgoletne akuftnje Vam tamoreme dati najbeljfta pojasnila in todl vse potrebno preskrbeti, da Je petevanju wins ka	se s*»
obrnite na nas ta vsa pejanalla.
Ml preskrbimo vse. bodisi prsftnje sa povratna dovoljenja, potni liste, vheje In sploh vse, kar Je sa potovanje #otfebne v najhitrejftna <asu, In kar Je glavne, sa najmanjfte stroftl«.
Nedriavljanl naj ne edlaftajo do sadnjega trenutka, ker . se dobi Is Washington povratne dovoljenje. RB-KNTKV PERMIT,
Pišite torej takoj za bresplaina navodila In sagotav da boste poceni in udebuo potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(Travel Bureau)
216 West 18rh Street New York. N. Y.
—p—BB^gg
Peter :: :: Zgaga
Ameriška vseučilišča so ros nekaj po-ebnega. Študentje se izobražujejo v vseh mogočih strokah ter dosegajo čudovite rekorde.
Nedavno tega se je vršila na Harvard univerzi zanimiva tekma.
Neki student je za stavo izpit v teku enoin tri deset minut <»s minštirideset surovih jaje.
Bog ve. če bo s svojimi študijami kdaj dosegel tako dobro službo, da si bo mogel vsako jutro privoščiti tak zajtrk
Zdravniki so dognali, da dekleta najhitreje rastejo v petnajstem lotu. fantje pa v -e-doninajstem. To je resniea.
In r. sni ca jn tudi. da ravno v teh letih zrastejo sta rišem či»z glavo.
Ženska, ki ni dobra jo slaba. Moški, ki ni dober, jo pa kot >«» vsi drugi moški.
C^p
Dekle je reklo fantu:
—	Poročiti se sicer ne moreni s teboj, toda prepričan I Midi, da boš imel vedno prostorček v mojem srcu.
Fant se je zamislil in odvrnil :
—	Hvala lepa za tisti prostorček. Drenja imam vsako jutro in vsak večer v Št rit kari dovolj.
c^p
Nazori mladih ljudi so povsem razlikujejo ol nazorov, ki jih imajo starejši ljudje.
Posebno pri ženskah se to o-paza.
Družba mladih in starejših žensk se je pogovarjala o poljubili in poljubovanju.
Stara teta je rekla vsa ogorčena:
—	No. rada bi videla tistega moškega, ki bi me poljubil, če bi jaz ne hotela.
Njena sedemnajstletna nečakinja jo je pa zavrnila:
—	Jaz pa bi m d n poznala tistega moškega, ki bi me no •»oljubi!, če bi hotela.
Po enem letu sta <o srečali prijateljici.
—	Torej si res poročena 1 — "*e je začudila prva. — Vso bi prej verjela kot to. In njega >i vzela?
—	Ni in ni mi dal miru. Pa sem si mislila. — Ali, kar vzela ga bom. Na ta način se ga boni najlažje i znebila.
4*e s<» moški in ženska poro-eita, imata v zakonskem stanu vsak svoje dolžnosti. Pravice ženske .so naslednje: Ona določa, kdo jo gospodar v hiši;
določa, kako bo otroku ime; odloči, če bo šla d l-uži na ti a veselico, ali če bo ostala doma: določi, s katerimi sosedi naj bo družina prijazna in s katerimi naj se prepira;
njena beseda odločuje, ee naj >e otrok uči klavir aH violino;
ona odloči, če naj hodijo o-troci v javno ali v katoliško šolo;
odloea. s kakšno barvo naj bo stanovanje pobarvano;
ona zapove možu, kdaj naj zakuri v peči in koliko naj zakuri;
ona odloči, če naj bo v hiši pes ali mačka:
ona odloČi, kaj naj mož kupi za večerjo:
ona določa, kdaj mora mož nafntrati kanarčka.
T© in še vsejiolno drugih pravic ima žena.
Pa tudi zakonski mož ima svoie pravice in dolžnosti.
Njegova pravica ie, delati res teden: njegova sveta dolžnost je pa izročiti ženi vsako soboto vse. kar zasluži.
J	SSk lf®*^ At DR«!
Mmm^ w JL A C41 11	h'......umi rrr wwac w«a«a»wat miwawnmaii
„ v« . .	ggfiW*.......
1 aWv MMuSifinii wmmmm wii^iui'in^w'ffittHLamnawinwnaiiBiBi
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
V JUUOSLAVUO	T ITALIJO
tm 9 2.55____Din. 1M Za $ t>.35 .......... lir 1««
| 5.M________Din. ZH	$ 12.15 -------------- Lir t—
9 7.*t___________Din- »••	* 29.50 .......... Lir 5M
911.65_________Din. Mi	t 57J0---------Lir IHt
923.99__________Din. lHf	1112^« ------------Ur 2999
$45.99 ______________ Din. Z—	S1CT5«------Lir tM«
KER SE CENE SEDAJ niTRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVAŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za Izplačilo vetjih sneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih a'i lirah dovoljujem« fie boljde pogoje.
Izplačila v ameriških dolarjih
Za Watllo $ 5.— morate podati________________4 5.7S
919— " " ....................
915— " - _________________$11^
$S§— " " ______________J2L—
$4®.— - - __________________MIM
KO.— " " ....................JUU69
"G LAS N A R O p AM — New Tort
J Kvatka Dnevna Zgodba jj
Wednesday, January 5, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. S. X
JOŽA HERFGRT;
SENTIMENTALNA ROMANCA
STAROST ZMAGOVITIH VOJSKOVODIJ.
Zadnje čase so začeli ponekod, zlasti pa na Angleškem, govoriti, da je treba armado pomladiti. Angleški general Fuller je baje izdelal nekako zgodovinsko statistiko, ki naj za 2<)0 let nazaj ugotovi, da so vojskovodje v polnih moških letih bili najbolj zmagoviti. Po tej statistiki je bilo med vsemi vojskovodji svetovne ' zgodovine 47 odst. takih, ki so zmagovali, ko so bili stari že več kakor (50 let. Po tej statistiki so najbolje zmagovali možje, ki so bili stari natančno ' 40 let ter 4 in pol meseca.
Statistika vojaške slave je ns zanimiva, vendar ni, dn bi jo človek vzel za čisto zlato brez vsake opombe, saj tudi statistike o drugih rečeh dobro prenesejo razlairo. Ko je neznani statistik delal to sta-tisko, menda k številkam starosti ni pristavil imen. Da lažje računamo, naj navedemo nekaj podatkov iz /.ivijenja znamenitih vojskovodij. Ale-ksand« r Veliki je živel od leta .'t.VS do .'»'Jo pred Kr. Torej je hi! star ."*.;> let, ko je že umrl. Medtem j«- pa podjarmil skoraj ves tedaj znani svet. Hanibal. veliki vojskovodja Kartažanov ,ki se je vojskoval z Rimljani, je živel od leta 240 do leta 1«2 !pn «1 Kr. Torej je mož doživel V>4 let, Cezar je živel od leta KH) ,1«» 44 pretl Kr., Wallen--tein od leta 15K3 do 1634 po
Kr.. Friderik Veliki od 1712 |do 178(1, Mol tke od 1S(HI do ; 1S91, torej je bil že 70 let star, ; ko je popeljal nemško armado j /.<>p r Francoze. Radeekv je j živel od leta	do 180S, torej
I je bi! h- nad 70 let star, ko je i pobil Italijane. Prine Evgen j se je rodil leta l(it^) ter je umrl j leta 17.50. Napoleon je živel od leta 17(ii* do 1821, njegov ; nasprotnik Ioni Wellington od I leta 17<i!» do 1So2, angleški zmagoviti admiral lord Nelson od leta l7oS do 1H0."», ruski vojskovodja Kuvorov od leta 17U0 do IS*ni. Med slavnimi vojskovodji zgodovine je vsekakor tudi švedski kralj Karel NI F., ki se je rodil leta 1002 in je umrl leta 171 S, Skoraj vsi ti veliki mož j* . z nekaj izjemami, -io zni irovali št» tudi v visoki -tarosti. Vsekakor pa je res, da je več zmair v mladih letih, ker jih je nekaj smrt že mlado }>ohrala.
Georges Ohnet:
Zadnja Ljubezen
_
rosnih jutrili sem čakal srnjaka. vendar ga nisem pričakal, Obdolžil sem ga, da je šel valovat v Kranjsko goro. morda pa je šel k Sveti Kateri ni prosit za pamet. Drngovale so mi kanje. — Gnezdo se je sjieljalo. Gnezdile so bile v gošči, poznal srni jih že, ko so bile še 1 tajil ne, belo puhaste. Pet jih i«* hilo. ko so se zdaj vozile v »•azpaljenem zraku n«d raztrganimi pokrajskimi grapami.
\* jutru, vedno je bilo Že po lovu, so šle visoko, visoko v •/rak. tSkoro kot drobne točke so bile. krožile >«>, krožil", zamahnile s krili komaj parkrat lia minuto. Kako lepe so -e •lii zdele, I\a ko lepo so me raz-položile. Spomnil sem se mi i deče rož«*, ki sem jih iskal po ljubljanskem trmi, na dekliča in na tisto kanjo, ki s< m jo takrat osvobodil. Čudovite ptic« so kanje, ločijo, krožijo skorc vedno okrog ene same točke, ;rav tako. kot »i m <e jaz suka! z mislimi okr oic ell** sitne toeke. Teda i. on<» leto -t-in kanjam odpustil v<e. Nisem vid« I mla dih zajčkov, ki >0 jih n<lti3Š:ile nisem videl jerebic ki so umirale v njihovi!) krempljih. Ve d«'l sem, zakaj sem to napravil. Ce bi iHivedal dekletu, da <em ustrelil kanjo. ptico. ki <1111 ji sam dal prostost, bi bilo žalostno. Tega bi mi morda ne povedala, toda njeni očki bi bili žalostni.
Se dve zgodbici vam .»oni po Veda! o kanji. Ena je zabavna, druga pa spet sentimentalna. To zabavno vam povem zato. da mi ne boste rekli, da <em preveč zaljuihlji n.
Korlek in Viktor sta imela mlado kanjo. Pravzaprav ni--ta bila prvotna lastnika onadva. Kanjo sta ujela na velikih Marmontovih orehih oh Ljuhljaniei. Kako. kaj in kda! sta jo ujela lie vein, vem pa da -ta jo. P »tem sta jo imela zaprto na pustem prostornem dvorišču. Tja so včasih zašli ndki študentje, semiutja m «1 niimi star profesor, ki .ira ie bila -ama poosebljena pozabi ii-vo>t. Velik klobuk ie nosil, zeleno ~uk 11 jo je imel, ki je bi-la nekdaj čnia. O-mnmte, čolnom podobne čevlja, ovratnik do ušes, na njen* na neizbežen-ira metuljčka. Kljukasto z;i krivljeu 110.- .ie imel in kot kak strojevedia sive oči. fV je z »-vpi! ali če se je zasmejal, je pokazal -vole nlankaste rumene zobe. Korlek ill njegov

PAIN-EXPELLEE
/A"
U
VAS BOLJ KR127 SO RAMENA PRF.l E CM JENA?
Milih vdrfl>jrv.
PAIN-EXPELLER
k naprodaj po lic in
—	Da, gospa, sama in ne vedela bi, na koga hi se obrnila v svoji osamljenosti, da nimam edinega prijatelja, globoko udanega prijatelj;!, ki me podpira in bodri...
—	Barona de Fontenay?
—	Da. Ne morem si misliti, kaj mi je bil v K h strašnih dneh... Ah, njemu edinemu se mo ram zahvaliti, da me ta udarec ni povsem stri. On je znal najti besede, s katerimi j«* olajšal Mojo bolest in me potolažil. Ves čas mi je izkazoval mnogo ljubeznivosti, toda šele od tega trenutka sem spoznala, kako globoko mi je u dan.
I Govorila je notranje razburjeno, glas -e ji je I tresel, toda na obrazu >e ji je poznala naivna ; sieča.
—	Kako dolgo že poznate grofa ' — je vprašala Mina v silni napetosti.
—	Kakih sest mesecev, — je odgovorila Lu fle mimo. — Prispela sem iz Amerike in nisem še imela tu stalnega bivališča, ko seiu ura prvič videla. I11 od takrat redno prihaja k -meni. Najprej je prihajal v daljših presledkih, ker ni .-ta 110val v Parizu, potem, ko se je vrnil v me--t<», pa zelo pogosto.
Nastala je tišina, v kateri se je slišalo utripanje fcomtcsinegu srea. Tako glasni in moče: >o bili njeni utripi. Obvladala -e je, da 4»! zastavila odločilno vprašanje, edino, ki jo j«' res nično zanimalo. S ] »ogledom, ki je prodiral Lupil v dno duše. je je vzkliknila: j — I11 011 vas ljubi..Ali vas ljubi resnično?
Modre dekličine oči ni-o trenile, ohrauile so
1	> (	...	• 1
svoj nedolžni izraz in Lueie je odgovorila v svoji deviški kreposti:
i — Kako neki bi mogla dvomiti o tem po vseh j dokazili globoke ud a nos t i ?
! — O, «la se l>ova dobro razumeli. — je nada-i je vala Mina boječ se, da bi se ne zgrudila. --ali vas ljubi tako, kakor ljubi mož ženo, ki ji 1 j * pri]>ravljen vse žrtvovati, vse dati.' ' 1*1*5 teli beseuab se je Lueie \>u izpreuienila. Zdelo se ji je, da se za njimi nekaj skriva. Celo se ji je zmračilo, naivnost je izginila iz njenega obraza. Dotlej je imela pred seboj naivno dekle, skoraj otroka, zdaj je pa naenkrat stala pred odraslo žen-ko.
—	Bojim se gospa. da vas nisem dobro razumela, — je odgovorila Lueie resno. — Vprašu-ji-te me, ali bi bil grof de Fontenay pripravljen 'z udanostio do mene dati mi vse. žrtvovati 110
j vse? . . . Ne vem še ničesar o tem in upam, da mi sploh ne bo treba tega zvedeti, ker mi nit; na misel ne pride dovoliti mu, da bi mi karkoli dajal. Niti najmanjše žrtve nočem sprejeti od njega. Doslej mi je izkazoval samo toplo zanimanje, bil je prijazen z menoj, kakor s so-
LINIMENT
MOST PREKO REKE MISSISSIPPI
Ne zamudite
T
SLOV ENSKO-AMERIKANSKI
193 8
Pogled ua veliki most pred reke Mississippi. Most veže East St.' Louis v Illiuoisu
Louis v Missouri.
iu St.
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SUK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.
rodnieo, potrebno na-vetov in zaščite. Zato sem mu od siva hvaležna. Tako je zdaj razmerje med nama. . .Vse, kar ste morda domnevali razen tega, je napačno.
Mina se je zgrozila. Ne morda, da bi bila •počena nad nepričakovano trdoto pojasnil, ki jih je pravkar slišala iz ust mladega dekleta. Ena sama beseda v njenem odgovoru jo je bila hole>tno zadela in pretresla v dno duše: -sorodnica. Od kod 1 Kako? Po kateri stran'.: In kako je bilo mogoče, da ona tega ni vedrin Zakaj ji mož ni povedal, da ima tako mla-do in lepo sorodnieo/ Namestu, da bi videla v teui olajšanje, je imela vtis, da je postal njen položaj - tem še bolj zapleten. Čim naravnej-^ in enostavnejše se je zdelo, da bi jo bil moral A rman« I obvestiti o prihodu gospodične Audr;-montove, tem bolj se je čudila, da ji je njen prihod prikril. Njegovi tajui stiki - tem mladim dekletom so izdajali v najboljšem primeru njegove pregrešne misli. I11 če še ni imel i.Teha na vesti, se je gotovo pripravljal nanj. — Vi ste njegova sorodniea t — je vprašala <:akor da tega še vedno ne more verjeti. , — Da, njegova sestrična, — je povzela Lu-i«-ie besedo z v-o prirojeno živahnostjo, kajti olr ; '.iiem s suinničenjem ji je napolnil sree gnev. ■— Njegova mati je bila sestra moje matere, j Ali vam zadostuje to, gospa ' .le vam zdaj vse I jasno? Ali vam zadostuje to, gospa? Je vam ' /daj vse jasno.' Ali vam zadostuje moja bese-j«Ia, ali pa ]K>trebujete še dokaze.' I11 zdaj, ko i em vam povedala, kdo sem jaz, bi mogla z\v-\deti, kdo ste vi .' Zaslišujete me že dobro uro i:i »rada bi vedela, kdo je vam dal to pravico.
T11 ker je komtesa »le Fontenay molčala, je j Lueie vsa razburjena vzklike »la: ! — Dejali ste mi, tla prihajate od grofa de j Fontenay. Kako to, da mi ni napovedal vaše-Ua j»oseta t Odšel je pred dvema urama, ne da j bi mi le z besedieo omenil, da dobim poset. 1 — Najbrž še ni vedel, da sem namenjena k j vam.
— Vi -te ga torej videli še potem, ko je od-|šel od mene' j — Najbrž.
—Kaj sta tako intimna med seboj 1
—Da. — je odgovorila komtesa nežno, — in v\r, kar se tiče njega, mi ne more biti tuje. Ve-i leti hočete, k«lo sem? Pa naj bo: Mislite si, da ; ;e njegova mati še živa in da sem jaz njegova mati. Ali se čutite zadovoljno, ali obžalujete, Ida ste tako odkrito govorili z menoj?
V hipu je Luciina razdraženost izginila ka-11-or Minili gnev. Lahko bi rekli, da je bilo eno [posledica drugega.
(Dalje prihodnjič.)
1
Na peščenih kraških ti« h je ležal zaljubljen fant. Uriči o-krog njega so zeleneli. Bdeče modre in bele rože so se skrivale med skalami in travo. Kolnee je prijazno svetilo, tako toplo je bilo. In če je človeku J toplo pri ^ivu — to je šele lepo. Vem, poznam tistega fanta, tako mi je enak, kot hi sebe gle-«!al v zrcalu. Ne. ie boljši je.j M iren, tiJi, globok«', pokojne, vendar ognja |x»lne so njegove 1 o"*i. (iloboko govori, še globlje! gleda. Svetlornodre, sivkaste! oči ima in valovite pšenične lase. I*epe so njegove <W*i. pa se tisti mrzli, a obenem žgo-•či pogh d v-e-a v tvoje očj, m-ti zajamejo tla pod nogami. On«i pomlad ga je minula res-on>t. (ilobiiin njegove fluše jt prešla v pojočo, razigrano plitvino. Ne, vsa globina je pri šla v tesneč mladosti, v njegovi duši je zakipelo. Zakaj, čemu t Srce.-d je mladenko. Kaj bi vam jo opisoval, kaj b: jo vam predstavljal, s tem bi s;uno njeno dostojanstvo in le-: 7>oto ponižal, njeno mladostno.
eve t jo senčil. Nič, prav nič; vam ne povem o nje i! Samo to,{ dn so morda tudi njeno rjavo-i sivozeleno oči dostikrat iskale 1 mirnih pogledov mod ros i vrh1 a!i sivorjavili oči. Kolebala j<«' kot nn nestalni osi. ne vedoča.i kam bo omahnila. Že se je od-; ločila in potem je ležal zaljub-I 1 jeni fant na zeleneč i h gorskih; tleli. Njegovo srce pa je še vedno iskalo globine dekliške: duše.
Nisem vam hotel tetra pove-1 dati. Dnitfo -eutinientalnejso zgodbico bi vam rad povedal, j Prav ista deklica je bila takrat j Slaven. Po trgu sem iskal tis-i tih rdečih rož, strupenrii a ven-j dar zdravilnih, ki tako močno' vplivajo na sree. Vendar ni-iskal ljubezenskih rož, teh na trgu ne dobiš. Mimo mene je prinesel kmet v nerodnem, 1« srnem komika ptiča, za pol-dniirega goloba velikega, širokih kril in širokega rena. Te-' me in hrbet je imel temnorjav, prav tako krila in rep na zgor-j n ji strani. Prsi je imel uniazn-; no rumeno bele. j>odolžno rja ! v o progaste. Noge je inn 1 voščeno rumene, pa oborožene t\ ostrimi črnosivimi krendpji. J Kljun je bil oster, močan, za-j vit. Udaril .je s krili po lesenih prečkah ječe: zableščala se j«* njih spodnja stran, belorjavo progasta. Oči ho mu sovražno, jezno sijale v si vorja vi barvi. Tžanee izpod Krima je prinesel na trg knnjo mladico. Vsi trije smo pričeli bara u ta ti zanje ko za konja. Naj>o*led sem imel ptico v rokah.
"In kaj boš z njo?" me je vprašala, pa me |*ogledala nekam iz|»od čela.
*4Ti si prost«, ja/. sem prost, naj bo proj-ta še ona.**
Ptico -eni vrgel v zrak, žen ske so zavreščele, kanja pa je sqOfc'ala. V solium se je zasvetila svetlejša spodnja stran, s počasnimi, mirnimi zamahi velikih kril je splavala v višino in zavila čez Grad proti rodne mu Krimu. Poslej sva bil« s deklico boljša prijatelja. Bolj ša prijatelja in večkrat sem mislil nanjo.
Žensko prijateljstvo, katero nenadoma preneha in se prične ljubezen, žensko prijateljstvo, katere mu ne vr< postaviti meje! Vem, d« je bilo z menoj prav tako, kot z onim zaljubljenim fantom, ki je ležal na kraški poljani in zrl v modri nebesni strop.
V vročini pasjih dni sem se ono leto potil po pograjskih h os ta h, ona je letovala v Kranjski gori. V hladnih večerih in
-jdrug sta bila falota, milo po-l.ivcdauo. Kanjo sta naučila, -1 bolje izučila tako, da se ji rail j z« n njiju ni smel nihče pribli--jžati bolj kot na dober seženj. i Stari profesor, s kljukastim J nosom ju je opazoval s kanjo
-	vred. To. «la mora biti umet-[■ nost, žival tako naučiti in ji 1 vcepiti nekak pojem kulture, r Pozneje se mi je zdelo, da ga je
-	kanja razumela in se mu hotela . maše* vati. Končno ira je prav . dobro izplačala. Neko popoldne
•	j<» je prišel obiskat. Sedela je »j na prečki 111 ga opazovala z lo--jkavimi sivimi očmi. Profesor N-e je pri|M>miil. pomaknil širo-
•	jkokrajui klobuk na teme in jo -(zadovoljno opazoval.	blis-1 j kovo »e ji- obrnila, dvignila r«ip :J zelena suknja gospoda pro-1 j iesorja j- bila belo pohrizirana.
: IV stari navadi je vzel iz žepa j robee, ga oslinil 111 -i priče! l eiinljit«« drgniti suknjo. Po-,	je perinil klobuk na o«"i.
!. H-zno po\i*.lal kanji, da !■» ni . kulturno in	- trdni'ni !<«»-
t raki za vtdiio o*i ti ie.
Pa i«- ve-ela. šo laj «enti-
-	mentalno.
Z dekletom sva -la na -pre-1 hod. Vreme je !>;!o pu-to, ne-j . i «.riiazno. vendar tega nisva ob- j !■ "utila. ker nisva polairala na toj i i važnosti. Pravzaprav ni-va -; takrat polagala važnosti na i
•	j nobeno stvar. Taka je pač mla-
i dost. s«'1h* vitli in nič drnir. y:a.j Tiho -va stopala, mi.-lim, da -va bila poglobljena drug v| , drugeira. Morda sem se tedaj . t motil, vsa j ne v«.»ni. To pa do-; . bro vem, da mi je dejala ko sva 1 zapazila samotuo kanjo, sedečo na drevesu ob vodi.
"(ilej, ta j«' pa brez para.'* P1 \i v ta b« seda veliko pove. j Prihodnjo pomlad -em se -prehajal prav tisti vodi. Mladi, ( življenj;« polni pari -«» se ob i njej sprehajali. Pomlad j« 1 izdihala v-e. K«» s,.111 pa šel • mimo dveh zaljubljencev, je i|. na tiho, vendar dovolj glasno i (dejala:
I	ta j«' pa brez para."
Kakor sem bil vesel z dekli-< », tako sem postal ob teh be-. —'«"4iaJi žalosten, tako bridko mi je postalo sr»'di cvetja in soln-f-a. Tistcj poletje za sent ime n-; talno ix>mladjo so mi vriskali škrjančki tako živo in veselo, mi je žuborela voda tako ; vzi*«lbujajoče. živo. sveže. V
-	vsakem škrjancu sem videl se-■ be, ob vsaki pesmi je pela moja
-	duša. posta 1 sem spet senti-
•	mentalen zaradi one deklice.
"GLAS N A ROD A" — New TorS
Wednesday, January 5, ) 938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A.
Ljubezen za ljubezen
ROMA« IZ 2IVUENJA (£3) ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.N. O ' nftKi => o
liana globoko prebledi.
44 Z aeraplanom!"
"Da, peljal se je iz Montreala v New York, ker je moral btti do gotovega časa v New Yorku, kjer je imel prirediti koncert. Oglejte si sliko v tem ilustriranem časopisu — to je vaš oče."
Henrik i>oloži odprt časopis pred H'ano. Hana skloni -voj bledi Obraz nad časopis, pritisne obe roki na glasno utripajoče srce ter gleda v dbra-z vijolinskega virtuoza Toma Majo. V njej se dvigne meglen spomin. Z roko si potegne preko oči in bere napis. Nato pa pravi z medlim glasom:
44Toda ta mož je vendarle Tom Majo! Moj oče pa je bil Tomaž Kieman.,,
"Pravilno, Tomaž Rieman, slavni virtuoz na gosli, ki je pod imenom Toni Majo dosegel velikanske usipehe. Umrl je, kot sem že rekel in kot morete brati pod njegovo sliko, 14. maja."
TTana se z za<prtimi očmi zgrudi na stol ter pritisne obe joki na divje utripajoče srce.
44In — nisem vedete, da je tako dolgo živel — »'.obenega glasu ni bilo od njega," toži s tresočim glasom.
Lizika jo strastno objame, sama visa bleda v.-ded velikega razburjenja.
Dr. Waren pa pravi:
4'Za vas imam tudi pismo vašegta očeta; narekoval ga je na svoji smrtni postelji in ga je sam podpisal. To pismo e z važnimi listinami meni poslal nek ameriški odvetnik, na željo vašega očeta, ki si je moj naslov že prej preskrbel, ker je hotel po meni pr*ti z vami v zvezo. Namera vial vas je zooet obiskati, ko je hotel prirediti več koncertov v Evropi.
Hana si s tresočimi rokami ~ladi lase.
44Moj oče? Moj oče slaven mož — ne potefpuh, ki je poginil za plotom, kot mi je moja teta pogosto zakričala v obraz. Moj Bog, zahvalim se ti," pravi ginjena ter zbegana v dno svoje duše.
Lizika jo boža.
440, Hana, kako zelo čutim s t«boj; ta vest te je morala zelo pretresti."
Harm se oklene Lizikinc roke ter se vzravna. S pekočimi očmi pogleda dr. Warena.
44Gospod doktor, prosim vas, ali mi morete povedati, ka-l ko je mogoče vse to razloži ti.''
Henrik sede k-njej.
44Kolikor mogoče kratko vam hočem vse pojasniti, kar vem od ameriškega odvetnika. Danes dopoldne je prišlo pismo z vsemi prilogami. Pozneje morete vise sami natančnejše prebrati. Odvetnik Brown je Ibil dolgo let odvetnik in oskrbnik premoženja vašega očeta. Vaš oče je, kot mi piše, pred več leti skoro brez vsakih sredstev prišel v New York, dolgo ni mogel najti nobene stalne službe, da bi se mogel zdržati nad vodo in je samo sem in tam igral v majhnih kinih. Konečno je dobil mesto prvega igralca na gosli v nekem velikem kinu in pri predstavi nekega filma, v katerem je bila glavna oseba nek velik virtuoz na gosli, je moral igrati vijo-linski solo. Ta solo je bil zložen posebno za ta film in sicer ga je zložil vaš oče. Vsak večer je bil deležen takega odobravanja, da je bilo ime vašega očete, ki se je že takrat imenoval Toni Majo, v ustih vseh ljudi. Vsakdo je hotel videti film in slišati vijolinski solo vašega očeta. Njegova sreča je bila narejena, posebno še, ko se je neka "bogata ameriška vdova, ki je bila poleg tega še zelo lepa žena, vanj zaljubila. Na njeno naklonjenost ji je odgovarjal in v kratkem času je stopil ž njo v svoj drugi zakon. Rešen vseh skrbi za vsakdanje življenje, se je mogel še bolj izobraziti in izuriti v svoji umetnosti. Ker je njegova žena razumevala njegovo umetnost, ga je na vse načine spodbujala in ta zakon je bil baje zelo srečen, dokler ni pred dvema letoma druga žemi vašega očeta umrla. Zapustiti pa mu je mogla samo del svojega premoženja, ki ga je dobila po svojem prvem možu in ki je po njeni smrti deloma pripadlo njegovim sorodnikom. Pa vseeno je bilo še veliko premoženje. Poleg teg"a pa si je vaš oče tekom let s svojimi koncerti tudi sam pridobil precejšnje premoženje.
44Vaš oče je napravil svojo oporoko takoj po smrti svoje žene. Ko pa se je ponesrečil in ležal v bolnišnici, je poklical svojega odvetnika in mu je narekoval pismo na svojo hčer in ga je mogel še sam podpisati. To pismo je odvetnik Brown tudi poslal. Ravno bako tudi prepis oporoke vašega očeta. Kot sem vam že povedal, je hotel oče prihodnjo zimo prirediti več koncertov v Evropi in tudi vas obiskati. Zakaj se prej ni nič oglasil, boste brali v njegovem pismu."
Henrik Waren umolkne. Hana se še vedno naslanja na Liziko in obe sfce zelo bledi in zmedeni.
Slednjič pa vizklikne Lizika:
4 4 Ha na, sedaj pa boš nazadnje še bogata dedinja. Prav gotovo je tvoj oče v svoji oporoki vse teibi zapustil."
Hana pa vsa zmedena zmaje z glavo.
4 4To sedaj za mene ni več važno, Lizika, važno mi je samo, da je moj oče vendarle dosegel visoko stopinjo, po kateri je hrepenel. Tako ni bilo vse zastonj, umrl je kot spoštovan iu steven mož. To je za mene veliko veselje — to boš razumela."
4 4 Da, Hana, razumem, pa vendar upam, da ti je oče zapustil kaj avojega premoženja."
44To je tudi tako," nadaljuje dr. Waren s svojim poročilom. "Vač gospod oce ms je celo postavil za svojo poglavitno dedinjo. Iz svojega drugega zakona ni imel otrok in ker njegova žena tudi ni več živa, ste mu bili vi najbližji. Kolikor morem raavideti iz podatkov Mr. Browna, znaša njegova zapuščina okoli osemsto tisoč dolarjev, torej do našem denarju nad tri milijone zlatih mark."
Hana in Lizika vzkliknete, se objamete kot v največjem strahu ter si gledate v oči. Prva, ki se zdrami, je Lizika.
Dobri, Ijurbi Bog! gaj toliko -denarja sploh ni," pravi popolnoma sbegana. Nato pa strese Hano, ki z«mišljena gleda pred se, za ramo. "Zbudi se vendar, Hana, ali si razumela T Oh, Hana, saj vem, da si popolnoma zmešana, toda! zbudi se. Doktor — za božjo voljo, bojim se, da bo omedlela."
Toda Hana z vso silo tlači svojo Zbeganost. Zopet objame Liziko, kot ibi se morala na njo opirati.
tnatji sriwiijL)
IZ ŠPANSKE DRŽAVLJANSKE VOJNE
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
Iste španske republikanske čete, ki so lani zasedb Belchite, so zmagoslavno zavzele Teruel.
V Landrujevi celici
Razkritja morilca Weidma-na niso zaman razburila prebivalcev francoske prestolnice. Afera se po obsegu širi, na dan prihajajo vedno grozovitejše stvari. Zločinca še vedno zaslišujejo, zaprt pa je v Versail-lesu iu v ječi so mu od kazal i isto celico, v kateri je bil svoj-čas zaprt marsejski množestve-ni morilec žensk Landru.
Prt i ska vo vodi sodnik Berry, čigar sot rudniki so odkrili pod žimnico Weidnianove postelje celo zalogo ženske spodnje obleke. Ugotovili so, da to perilo ni bilo last plesalke de Koven, saj nosijo posamezni kosi oznake "Ginette," "Sophie", itd. Torej leži na dlani, da je umoril Weidman še kako dingo žensko a!i celo več žensk. Našli so tudi kopo fotografij, ki predstavljajo ženske in otroke. ('emu jih je hranil zločinec1 v svojih predalih? Policija ima težko delo, zakaj najdbe so jo napotile do tega, da prekopa vajo ves vrt okoli vile "Mon pl-asir" zaradi suma da je morilec mogoče tam zakopal še kakšne žrtve.
Polasroma se iasni tudi vprašanje, kakšno je bilo razmerje aretiranega Milliona do Weid-mana. Million in Coletta Tri-cotova sta osumljen«, da sta Weidmanu pomagala pri njegovih zločinskih podviirih. Kako daleč je šlo to sodelovanje, na še ni do kraja pojasnjeno. Ugotovljeno je samo, da jo bil
Million s svojo prijateljico navzoč, ko je bil umorjen Le-blond. Million je slišal strel in ko je .-topil v sobo, je držal Weidman še revolver v roki. Tricotova pa zanika, da bi kaj vedela o zločinih. Million je bil baje tudi navzoč, ko je Weidman spravljal Leblondo-vo truplo v avtomobil, »la* ga odpelje. Drugi Wcidmanov šoti udu i k Blanc pa je pomagal Weidmanu sestavljati grozilna pisma, ki jih je zločinec pošiljal Joan i de Koven in njeni teti v Parizu preden je plesalko umoril.
Veliko pozornost z h u j a Weidmanovo naročilo dveh posod zgoščene žvt plene kisline. Posode s to kislino so se imele dostaviti v vilo v St. Cloudu, kjer je Weidman bival. Toda kupčija se je razdrla, ker je Weidman, ki je prvotno s to dobavo poveril Blanca, naročilo preklical ter izjavil, da bo kislino 193111 dobavil iz cenejšega vira. Prav ta zadeva zimi a sum, da je Weidman pospeševal razkroj trujM'1 svojih žrtev.
Po poročilih policije je Weidman še priznal, da ima na vesti še šesto življenje v osebi Alzačanke Jeanine Kollerjcve. Truplo te ženske je po lastnem! zatrdilu zakopal v Fontaine-• bleauškem gozdu, zločin pa je ; izvršil s nomočjo neke druge . osebe. Keller jeva je bila po 'poklicu guvernanta in se je j pred poroko pisala Berst, bila
pa je od svojega moža ločena. Potni list Kellerjeve so našli med Weidnianovimi papirji.
Zgodba te ženske je žalostna. V začetku septembra je od]K>-tovala iz Strassbourga, ker ji je bila obljubljena služba v Južni Ameriki. Toda morala se je odpeljati najprej v Pariz, da si preskrbi potrebne dokumente. Prišla je pač v Pariz, toda iz njega ni več odšla živa.
V začetku oktobra se je Weidman javil na policiji s prošnjo, če bi mogel dobiti dovoljenje za prevoz trupla neke svoje znanke v Nemčijo. Na policiji so ga opozorili, da je to mogoče samo, če predloži zahtevane listine. Ko pa je šlo za to, da bi pod pisal dokument, in so zahtevali od njega legitimacijo, se je umaknil z izgovorom, da pride pozneje. Seveda je izginil in policija se ni brigala več za to stvar. Nepojasnjeno pa je še zdaj, kako je prišel Waidman pri tej ženski v vlogo posredovalca, vlogo, ki je prinesla nesrečni Kellerjevi smrt.
Weidman je v zaporu popol-linma miren in se obnaša zelo hladnokrvno 111 cinično. Oblast, ki ga zaslišuje, je prepričana, da zločinec še ni otresel svoje vesti kakor zahteva spodobnost skesanega grešnika.
JAMAR
o. j a 111111 r ju : Hi x v «Jen« »a K. januarja : Sutiiruiu v Trst
12. ju 11 uurja:
Aiiuitania v CltcrUmrKli
14. januarja :
Kuru|ta v llremen
1.7. januarja: He ih' France v Havre Ciaite «11 Savoia v i>t'ii«>a
1!». januarja :
iScrvtiiSiria v Cht-rlmur^li
21. januarja:
Bremen v Bremen
januarja: I.afayi>tte v narre
26. januarja:
A<iuitunia r Cherhourgb
FEBRUAR
3.	februarja: Berengaria v Cherlxiurgli
4.	februarja: Eurofia r Bremen

PttltR d Min u eece Toanlb U itoi, raervtdjo kabin In pojasnila n potovanj«.
HLOVKMC PlULimNU COMPANY {Travel Unman) Sli W. lIMk Bt, Near ¥arfc
K. februarja: Coute <1 i Snroia v (lenua
l*e Urasse v Havre 0. februarja : Queen Mary v Cberbuurgb
11.	februarja:
Bremen v Bremen
12.	februarja:
lie de France v llarre 18. februarja:
Vuleanla v Trst 23. februarja:
Queen Mury v Cherbourg
25.	februarja:
Kun »pa v Bremen
26.	februarja: Rex v Genoa
DRAGOCENO OBLAČILO.
Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezi importirane iz starega kraja • Slovenski molitveniki:
ŠTETA URA
v fino nanje ves..........LSI
v najflnejie uanje trda vea LM
SKRBI ZA DUŠO
•v platno ves..............JMJ
KVIŠKU SRGA
v imltirano usnje vez......
v usnje ves ..............
v fino uanje \es..........
v najfinejše usnje vea .... v najfinejše usnje trda ves ▼ bel celluloid ves.........
.50 M L— 1.3® 1.50 1.29
NEBESA NAŠ DOM
▼	Imltirano usnje vez.....
v najfinejše uanje ves. ....
▼	najfinejfie nanje trda ves.
RAJSKI GLASOVI
platno vezano ............
v uanje ve*. (Str. 415) ....
v usnje ves. (Stv. 416) ....
v uanje vez. (Stv. 408) .. v celluloid vez. (Stv. 614)..
SVETO PISMO ..............
LZ9 LM
.80
L25 LM LM
MARIJA VARHINJA NEDOLŽNOSTI
v imitlrano usnje vez ....L— v fino usnje vez ........1.60
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano JS$ v belo kost vezano........111
CaM Unto Me
v platnice vezano ........M
v belo kost vesano........JS
Key of Heavea
fino veaano .............. M
v usnje vesano.............76
v najfinejše usnje vesano L2t
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE)
Key of Heaven
▼ celluloid vezano.........L29
V	celluloid najfinejša ves. ..LM
V	fino usnje vezano.......LM
Catholic Pocket
▼ fino usnje vesano......L3t
Ave Marta:
v fino usnje vesano.....
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
.LM
Pred kratkim so v Rimu od-rrli razstavo italijanskih tekstilnih izdelkov. Xa tej razstavi je bila največja zanimivost takoimenovana "dalmati-ka" iz vatikanske zakladnice. Vatikan je to dragocenost posodil tej razstavi z izrecnim dovoljenjem papeža samega. Starodavna legenda pripoveduje, da j«- to oblatilo nosil sam cesar Karel Veliki, ko ga je na sveti večer leta 800 tedanji papež Leon III. kronal za rimskega cesarja. Toda strokovnjaki trde, da ta legenda ne bo držala, ker je tkanina na tem obla« ;ilu dragoceno bizantsko delo iz 13. stoletja. Vsekakor pa je to oblačilo tako dragoceno, da vzbuja splošno pozornost na tej razstavi, dasi ni delo italijanske tekstilne obrti, kakor vele strokovnjaki.
navadi že več dni. Tistega večera pa bi se bili morali nekateri s vat je odpeljati domov. Zapreki i so torej sani ter v divjem diru drveli na železniško postajo. V hudem diru pa se niso brigali, da se bližajo železniškemu prehodu, ki pa ni zavarovan. Pač pa je bil tam signal, ki je napovedoval, da se bliža brzi vlak. Voznik pa je ta signal prezrl, nakar so drugi vozniki drveli za njim.
Prve sani so srečno prišle čez tir, med tem ko je druge sani že pograbil brzi vlak. ki je med tem prilirumel mimo. Lokomotiva je druge sani vlekla kakih 50 metrov daleč. Trije
svat je v teh saneh so bili na mestu mrtvi, med tem ko so dva prepeljali v bolnišnico, kjer |>a sta tudi umrla.
g-—-———«««
\"GLAS NARODA"j
I pošiljamo v staro do- j k movino. Kdor ga ho- i J Če naročiti za svoje j J sorodnike ali prijate- J 11je, to lahko stori. — i J Naročnina za stari j J kraj stane $7. — V J I Italijo lista ne poši- ^ 8 ljamo.
....................................................................."M,.,.;!:"!!!....................................
Za gospodinje
Kuharske Knjige...
769 NEWY0RCAN0V SE JE LOČILO V RENO
RENO, Nevada, 30. dec. — ukajšnje mesto ima glavni dobiček in dohodek od ločitev zakona. Sem pridejo zakonskega življenja siti ljudi iz vseh delov Združenih držav. Letos je bilo največ Newyorčanov in sicer 769. Na drugem mestu je Kalifornija s 675 zakona sitimi zakonci.
Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed.
V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale:
BRZOVLAK POVOZIL SVATE.
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom.
Cena 50c
KUHARICA
965 navodil, 255 strani.
broširana $1.25. . . vezana $1.50
lEiiaanniffiDinnninjpniKiuiuiTiu iHanarafflnnrniTr^rcnmis.
SPRETNA KUHARICA
Vezana 248 strani. Cena $ 1.
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdaja— 723 strani.
Cena $6.
KNJIGARNA "GLAS NARODA*
216 WEST 18th STREET NEW YORK
Blizu postaje Ugalen, v Lat-viji, se je te dni zgodila velika nesreča. V blizu ji latviški vasi
so svatovali kmetje po tcdnnji11111111''	ll111'1'' lliil>il>i ........................................................