©VENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: +> Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja ,v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. es. V Ljubljani, v soboto 24. marca 1894. Letnik XXII. Aleluja! r Zarija velikonočnega jutra nam zopet svita In z earijo, zlatečo pomlajeno naravo, se seli v verna srca veselje in mir. Po mestih in selih, koder prebivajo pravi kristjani, i v najrevnejši koči priprostega seljaka tajno šepeče perot angeljeva, ki oznanja veselo vest, da je vstal Izveličar in da ni prazna vera naša. In v odmev mu trepečejo Zemljani prisrčno in hvaležno: Aleluja — Slavite Gospoda! V velikonočni zariji se svetli jasneje, nego sicer vesele krščanske resnice; duševno oko se razbistri in gleda večne blagre, ki jih pač ne vidijo telesne oči, katere pa trdno spoznava vera v križanega Boga. In vse, kar ima človeško življenje otožnega in grenkega, se razžari v blesku velikonočnega solnca: i morilna skrb, i kruta revščina., i bolniška postelj, i rakev mrtvaška. Da, uprav nenasitna njiva, koder počivajo dragih naših gnila trupla, je danes lepa in jasna; velikonočni angdj plove nad njo in oznanjnjoč vstalega Odre-šenika oznanja tudi nji velikonočno jutro; strohnelim kostim in suhi črni prsti kliče Ateluja, da doni prav do dna grobov in se v njih veselo ozivlje. S smrtjo ni vse končano; smrt ne mori, marveč le presaja, ne uničuje, marveč le pretnenjava in preseljuje. Tu, koder prebivamo sedaj, ni naš pravi dom, gostje smo samo v pozemeljski domovini, koder iščemo prihodnje — večne. Te misli oživi v kristjanih velikonočni dan in z veselimi zvonovi, ki pozvanjajo verskemu zmagoslavju, zvoni tudi v srcih radostna nadeja bodoče stalne zmage. Žal, da ne povsod, ne vsem. Te vesele misli se srečavajo z drugimi, ki sicer tudi vnemajo srca, a ne z jasnim veseljem, marveč z nemo otož ■ nostjo, ne z mlado ljubeznijo, marveč s krutim sovraštvom, ne z nebeškim upanjem, marveč s čr- nim obupom. Krščansko in nekrščansko mišljenje 0 svetu in življenju si stojita vzlasti velikonočni dan kot nespravljiva sovražnika nasproti, prvo v gotovi nadeji krepko-ljubesnjivo, drugo v svojem obupu silovito in grozno. Kateri ima prav ? Vstalega Kristusa moli krščanski svet in od njega si je svest pomoči sa posamnike in za družbo, v lastnih silah išče nevera opore zase in v divjem srdu skuša izpod-mahniti vernim srcem krščanski temelj: Minljive blagre sedanjega časa tako povdarja, da hoče vzvišenejši dom v sreči večnega veka izbrisati in uničiti iz spomina. Mnogi trde namreč, da misel na bodoče življenje podira ljubezen do pozemeljske domovine in srečo državino. A ni je gorje in nespametnejše zmote. To, kar upamo, nikakor ne prevzema tako človeškega dttha, da bi mu popolnoma razrušilo skrb za sedanje blagre; saj je tudi Kristus rekel, naj iščemo nebeškega kraljestva sicer najprej, toda ne tako, da bi vse drugo zanemarjali. Če rabiš sedanje Stvari, še se pošteno veseliš, da se tem ložje vadiš v krepostih, prav je. Čast in slava po-zemske domovine, v kateri se svita čast in slava nebeške države, je popolnoma po božji volji. Ravno tisti Bog je ustvaril naravo, kateri daje nadnatorno milost, ne da bi druga drugi škodila ali divje borila se ž njo, marveč, da nas obe, narava in milost, v prijateljski zvezi voditi in pripeljeti tem ložje k tisti nesmrtni sreči, za katero smo rojeni mi umrljivi ljudje. (Prim. okr. „Laetitiae sanctae z dne 8, sept. 1893.) Človeška narava polna milosti, polna božanstva, nas ogreva in oživlja v vstalem Kristusu. In 1 'jem gledamo zagotovilo, da vstanemo tudi mi in se vtrjujemo v trdni 'zavesti, da tudi družine, narodi, države in celo človeštvo vstaja le v njem in po njem. Čast in slava obdaje človekovo naravo in vse to, kar narava stvarja v svoje ohranjenje in spopolnjenje, le tedaj, če je ta čast in slava od-svit poveličane narave Odrešenikove. Zato je vstali Kristus naše vere temelj, naše načelo, naš program ! Kakor ranjena, onečaščena kraljica na razvalinah svojega kraljestva, plače in toži človeška narava nad neredom hi nestalnostjo, ki jo obdaje. Padla ji je krona raz glavo, lastne zmote so jo pahnile v blato; kraljevsko žeslo ji je potrl lastni napuh in posamni žarki, s katerimi se pojavlja njeno pravo veličastvo, ne razsvitli teme in ne oživi poražene groblje. Priborila si je sicer v duhoviti čilosti mnogo gospodstva nad silami prirodnimi in razrešila ne-brojno težkih ugank, ki jih ji skril Stvarnik njen v vesoljnem stvarstvu, toda priborjenemu kraljestvu gospodari samopašni egoizem, krivica in razkošnost mu pa drugujeti. V imenu prosvete in svobode ji lažejo njene zmote in s tem rušijo temelje njenega razvoja in napredovanja. Družine, narodi, države ne podajejo nikjer pogojev slavi in časti človeške narave, koder niso v zvezi s poveličano naravo Izveličarjevo, ki je jedini, objektivno resnični vzor njen. In naša doba ločuje ta društvena telesa od Kristusa: brezverski zakon, brezverska vzgoja, brez-verske postave, bresverske vlade ti spričujejo to žalostno resnico. Evo razlage individualne in soci-jalne bede v naših dneh, evo pripomočka v njeno rešitev: vstali Kristus, kateremu velja sedaj, veljaj vedno tudi nas katoliških Slovencev nadepolni velikonočni slavospev: Aleluja! Splošna volilna pravica. Ideja splošne volilne pravice, ki jo s tako gorečnostjo zagovarjajo socijalni demokratje, ima svoj temelj v narodno-gospodarskih načelih njihovih. Trdč namreč, daje vsa menjalna vrednost kake stvari v tistem delu nakopičena, ki se je potrebo- LISTEK Velikonočni sonet. Papež Leon XIII. Iz popja mladega se cvet razvije, Ko dih pomladni dahne zemlji v lice Bude nam nova upanja cvetice, In blagoslov tedaj nam v srci vzklije. Tako je dušo sSlznate Marije Ob grobu poleg skalnate temnice Krepčal, tolažil večne glas Resnice, Da novo mu življenje spet zašije. Daj Bog, da ubežimo zemski grudi Iu prenovljeni vzpnemo so v višine, Kjer zabljeni so zemlje stari trudi. Dviguje rosa cvet, ko jutro sine. Kaj srca grešnikom dviguje tudi? 0, sdlze Sinove in Materiue. Prevel Anton Medved. Ozdravljen! Spisal Bohumil Brodsky. Rudolf Maček je bil sin in jedinček kovaškega mojstra v neki praški tovarni. Kot otrok je bil še priden iu zato so ga dali stariši v gimnazijo, kjer se je šolal tri leta. Pa latinščina in grščina ste mu delali mnogo preglavice. Naš šolar je bil nestanoviten, učenje mu je bila deveta briga, gimnazijo je moral zapustiti in oče ga je dal učiti mehanike. Ta veda je bila prav pripravna zanj. Rudolf se je izuril kmalu tako, da mu je obljubil očetov prijatelj, vzeti ga v svoj zavod, brž ko se že utrdi. Želel je, imeti v svoji tovarni le spretne in poštene delavce, s katerimi je bil zelo uljuden; plačal jih je tudi pristojno. Zato so se tudi odlikovali njegovi delavci; bili so mirni in redoljubni. Pa niti na misel ni prišlo očetu, da je zašel njegov sin na slaba pota. Rudolf se je namreč vež-bal v neki drugi tvornici, kjer je bilo več delavcev, ki so bili tajni pristaši novih nazorov, glasečih se tako, da mora vladati mej ljudmi ne samo telesna, marveč tudi posestna jednakost; da so premožni ljudje le tatje reveževega imetja ter da mora izginiti s sveta vsa razlika v stanovih, t poklicu in v premoženju, če ne z lepa, pa 8 silo in — krvjo. Rudolf ti prav umel teh pogubnih načel, poslušal je in — načela o popolni svobodi so ugajala njegovemu mlademu srcu. Verjel je vse, navzel se je naukov, katerih vresničenje je nemogoče in vstopil kot član v društvo, v katerem so bili tudi njegovi starejši tovariši. Bral je njegova glasila-časopise, obiskoval shode, bil je navzoč pri različnih izgredih, s kratka, postal je najvnetejši pristaš novih načel — rudečega socijalnega demokratizma. Oče ni slutil ničesa o tem; mati, ki je zapazila, da zahaja njen sin velikokrat brez očetovega dovoljenja v dvomljivo družbo, je zatajila vse, da le ne zadene očetova šiba njenega ljubega jedinčka. Včasih ga je sicer posvarila, pa „priden" Rudolf, ki je dobro poznal materino slepo ljubezen do sebe, ji je vselej s smehom usta zaprl in zagotovil, da že ve, kaj dela. V jeseni so povabili starega Mačka sorodniki v P. na žegnanje, pa so ga tako silili, da ni mogel odreči. Doma je moral nekdo ostati; sklenili so, da ostane Rudolf v nedeljo doma in da odideta oče pa mati v soboto zvečer v P. ter se vrnita še le v ponedeljek. Tega ni pričakoval Rudclf. Pripravljal se je namreč sam v P., kjer so imeli isto nedeljo delavci velik shod, pri katprem je moral biti, kjer je hotel tudi — govoriti. Pri shedu je moral biti na vsak način, pa očetu ni smel niti ziniti. — Rudolf je bij N narji, rokodelci, poljedelci, omika, veda, pravoznan-stvo; način volitve o tem ničesar ue ve. Ta volilni načiu razkrojuje ljudstvo v same posamezne državljane in volilce. Neposredno, — brez vmesnih stop-njic in brez srednjih stvorov, — iz množice po-samnikov vsbajajo zastopniki; tako je podoben najnižjim oblikam naravnim, ki celico s celico združuje, ne pa višjim stvorom, koder je celota, jedno skupno telo lepo vrejeno po raznovstnih udih s posebnim delovanjem. Za manjšine se ne briga in celo tedaj ne, če so združene manjšine — večina vsega ljudstva — Hkrati pa nima nobenega poroštva v sebi, da bi se volili res najsposobnejši in naj-zmožuejši možje. Le prevečkrat so bile in so te volitve igrača strank in njihovih strastij. Namestu da bi vzišlo po volitvah zastopstvo organično vre-jenega ljudstva in raznovrstnih njegovih teženj, so vzhajale iu še večkrat vzhajajo po njih skupščine, koder so posebuo zastopane politične strasti in predsodki in koder se prave in stalne težnje ljudstva brez pomisleka žrtvujejo menjajoči se volji posameznih strank." (Die Lehre vom madernen Staat. 1875, II. 67 ) To piše tisti Bluučli, ki sicer na moč hvali ustavue države, ki zatrjuje, da ima država nalogo »kazati svoje veličastvo vsemu svetu" in namen ljudstva v neskončnem kulturnem razvoju približevati popolnosti. ' Mehanično volilno pravo posamnikov, katero zahteva načrt socijalnih demokratov potemtakem ne more biti koristno. Veliko preveč zahteva od volilcev. Kot pogoj stavi namreč pri vseh po-samnikih veliko razsodnost; volilci morajo natanko poznati vse javne raz mere in potrebe in h krati osebe, ki se imajo voliti. Poleg tega morajo volilci imeti trdno voljo, da res volijo tako, kakor spoznajo. — Kedor pa količkaj ve, kakšna je narava človekova in kako upliva nanj gmotna odvisnost, takoj uvidi, da so ti pogoji mnogo preidealni. Nikjer jih ni. Nasprotno bi se gospod-stvo kapitalovo le še bolj utrdilo, nego do sedaj, če bi se volilo po imenovanih načelih. Nebrojno volilcev bi glasovalo samo glede na svoje osebne koristi. Podkupovanje ima v takih razmerah Široko pot. Razsodnost bi namestovala strastna agitacija, časništvo in shodi, voljo bi pa gibal egoizem, ki bi že le' prečesto vkloml denarju. Strast in nemir, ki že sedaj tako žalostno delujeta pri volitvah, bi bila na vrhuncu in resnega skupnega sodelovanja v splošni blagor bi bilo zastonj iskati. To, kar smo tu naveli teoretično, nam kaže tudi skušnja v vseh državah, koder se je uvedla mehanična splošna volilna pravica, vziasti v Zjedinjeuih državah, kodtr obstoji sedaj že nad 50 let. V prihodnjem članku dokažemo svojo trditev. Umirovljenje profesorja dr. Bre- styjenskega in vseučilišče. Iz Zagreba, 21. marca. Že deset let se bori današnja hrvatska vljida z opozicijo, pa je Se vedno na istem mestu ter mora tudi še vedno ista sredstva rabiti proti pravi narodni stranki, ki brani vduševljeno pravice svojega naroda. Najbolji doka/, da je pri nas zares tako, je umirovljenje vseučiliščnega profesorja dr. Aleksandra Brestyjenskega. Nobeden ni slutil, da bi se moglo kaj takega zgodili brez znanja tistega, ki se ga tiče. In vendar prof. Brestyenski ni vedel, nič o tem, kaj se proti njemu snuje, ter je bil popolnoma iznenaden, ko je čital v uradnem listu o svojem umirovljenju. Niti je vlada zahtevala od dotičniku potrebne spise, kakor se to navadno godi pri drugih. Kaj pa je skrivil prof. Brestyjenski, da je moral v mir? Bil je v opoziciji ugledna oseba ter predsednik eksekutivnega odbora, odkar sta se opoziciji zedinili. Bržkone je bana razdražil njegov govor, ki ga je govoril v ime zedinjene opozicijo na grobu pokojnega dr. Račkega. Sploh pa je dr. Brestyjenski bil velik zagovornik hrvatske vseuči-liščne mladeži, ki ga je zutegadel tudi vrlo spoštovala. Poznato je, kako odločno je branil rrladež proti policiji prigodom poslednjih volitev v Zagrebu. V mestnem zastopstvu zagrebškem je natanko dokazal, da je policija s svojim ponašanjem prekoračila svoj delokrog ter brez razloga preganjala vseučiliščno mladež. Vladi seveda to ni bilo prav, če profesor brani mladež, ki se ne bi smela po volji vlade niti ganiti. Že v mladeži je treba zatreti vsak domoljubni duh, mislijo naši mogotci, potem bo čimdalje več mamelukov v vladnem taboru, a profesorja, ki se temu protivi, treba naravnost odstraniti. Kaj za to, če je to eden naj-boljih profesorjev na zagrebškem vseučilišču, saj se lahko nadomesti z drugim, ki bo vsaj vladen človek, četudi nič drugega. In ravno to je najža-lostneja stran tega vprašanja. Kam pridemo z našim vseučiliščem, če se bo tako ravnalo, kakor v zadnjih letih. Kar je bilo izvrstnih profesorjev so pa pomrli, ali jih je pa vlada na nedostojen način radi politike odstranila. Ni dosti, da smo zgubili dr. Prankija in dr. Vojnoviča, zdaj nam je vzela vlada tudi še dr. Brestyjenskega. Pa kakšne namestnike je dobilo vseučilišče? Za to vlada ne vpraša niti akademičnega senata, ko je treba po-polniti kakšno mesto. Dotičnik, ki hoče dobiti pro-fesuro, mora biti v prvem redu vladen privrženec, za sposobnost se ne vpraša. To se je pokazalo najbolje v zadnjem slučaju. Dr. Brestyjenski je predaval ogersko-hrvatsko in civilno pravo, njegov naslednik pa je bil docent za kazneno pravo, in zdaj bode predaval predmete umirovljenega profesorja. Kaj takega pa v novejšem času ni nič kaj nenavadnega na našetn vseučilišču, kjer profesorji prav pogostoma menjajo svoje predmete. Je-li je mogoče, da je dotičnik v svoji stroki tako izurjen, da mora predmet znanstveno in temeljito predavati. To je kaj neverjetno, saj je treba leta in leta baviti se s predmetom, da si ga popolnoma proučil. Kakor je videti, pri nas se ne drže tega pravila nego onega: Wem Gott das Arat, dem gibt er auch Verstand. To pa zato, ker pri nas odločuje zdaj povsodi le politika. So domoljubi, ki mislijo, da bi bilo za naše vseučilišče mnogo bolje, valo zanjo. Delo tedaj tvori vrednost stvari. In vsled tega se ue morejo ljudje nikakor ločiti po tem, koliko imajo, marveč koliko delajo in vsled tega se mora zastopstvo ljudstva osnovati po delu. Kdor dela v državi, ima pravico, da govori v nji, to je, da voli zastopnike. Gotovo je v ti trditvi mnogo zdravega jedra. Sloveči nemški socijalni politik dr. Rudolf Mayer piše v svoji znameniti najnovejši knjigi (Der Capi-talismus fiu de siecle. Wien 1894, str. 430 mej drugim to-le: »Ne sme se prezreti, da bo namestu načela kapitalovega pri stvarjenju javne volje nastopalo in moralo nastopati načelo dela in vsled tega namestu dosedauje volilne pravice — splošna volilna pravica, ki ima svoj temelj v delu. Zato pa ni treba, da bi bla volilua pravica za vse j e d u a k a , ker tudi delo vseh ni jednako." To je popolnoma resnično. Sam Bismarck je trdii, da je najslabši volilni red, koder se volilci zbirajo in dele po imetju. Tisti, ki kaj imajo, si ohranjujejo in množe svoje imetje z delom in sicer — s tujim delom. Iu če plačujejo davke, plačujejo jih z denarjem in od premoženja, ki so je jim drugi prislužili. Poleg tega pa oddajejo vsi državljani brez izjeme krvni davek, in sicer največ tisti sloji, ki se žive z delom lastnih rok. V tem, da ima kdo več, nego drugi, še ui nobenega zagotovila, da je bolj pošten nego drugi in daje njegova skrb za splošni blagor kaj večja. V tem smislu je tedaj gibanje proti sedanjemu volilnemu redu opravičeno. Toda s tem še ni dokazano, da se uvedi splošna volilna pravica tako, kot jo socijalni demokratje zahtevajo. Priznati moramo sicer, da bi bila manj slaba od sedanje, toda nikakor bi še ne ustrezala svojemu namenu uprav zato ue, ker uničuje organični sestav države in šteje državljane samo po številu glav, kakor bi bili vsi neposredno udje državi ni. Z e često smo razvijali v svojem listu krščanska načela v tem vprašanju in smo povdarjali, da so družine, stanovi in narodi prvotnejši, nego država in vstopajo v državo z gotovimi pravicami, katerih jim nikdo ne more vzeti. Napačno bi bilo tedaj, če bi se pri volitvah vpoštevalo samo neposredno razmerje posamnikov do države. V ti zadevi navajamo B I u n č 1 i j a , ki pravi: »Navadno se razdele za volitev opravičeni državljani v več volilnih okrajev ne glede na njihove posebne lastnosti in vsak teh okrajev voli po številu svojih udov ali prebivalstva nekai zastopnikov. Večina voli in potem se ne briga nobeden več za manjšino. — Ta priprava se priporoča največ s tem, da jo vsakdo lahko r a z u m e j e in da se povdarja jednakost vseh. Kdor pa organično spoznava državo, se mu zdi neobdelana in nezadostna. Ni-kakega jamstva nima, da bi bilo zastopstvo ljudstva res popolno ali resnično. Samo slučajuo je, če se vidijo posamni družbiui sloji v zastopstvu in samo slučajno, če so zadostno zastopani: trgovina, tov»r- mlad in srčen. Nič se ni zmenil za očetovo zapoved in sklenil, da mora izvršiti svoje naklepe. Kar je sklenil, je tudi storil. Ko so odšli stariši v soboto zvečer na kolodvor, zaklenil je stanovanie in korakal počasi za njimi. Na kolodvoru je bila velika množica ljudij. To je bila sreča za Rudolfa ; bil je majhne postave, zato se je kar izgubil med rano žico. Hitro je pristopil k kondukterju ter rnu stisnil goldinar v roko, proseč ga, naj ga pusti v poseben kupe. Kondukter, vesel dobička, mu je takoj ustregel. V vozu je bilo mrzlo. Rudolf se je zavil bolje v zimsko suknjo, da se ogreje, raztegnil noge na klop in se pritisnil v kot. Vlak je zažvižgal in se oddrdral iz kolodvora. Nekaj časa je donel drk■ t. lokomotive, pa počasi je vse ponehalo. Vlak je kar frčal skozi temno noč. Vozovi so se zibali, Rudolf je zatisnil oči in — zaspal. Ni slišal ropotnuia več — — zazibal se je v strašne sanje. — — Najedenkrat se je razsvetlilo v kupeiu. Noter je vstopil visok mož. Bil je črno napravljen, ohraz je imel suh in bled, oči so mu žar>l^ k; V Novem Mestu: V Polh. Gradcu: V Postojini: V Radečah: V Radovljici: Ribnici: Škof ji Loki: Št ierneji: Trebnjem: Vel. Lašičah: Ua Vrhniki: > V Zagorji: » V Žužemberku: Schuller Josip. Majcena Anton, Sliii & Petrovič. Pauser Adolf. Leben Ana. Dilrich Anton, Pikel G.. * Kogej Franc. Trepelschnigg J., Br. Wnkonigg-a netj. Haller Ivan. Homann F., Roblek A. Linliardt Kam. Fab ani Hedviga. Babnse Ivan. Sobe! iS. J etrovčič. Doganotz Ferd. M. Brilej M., Bučar A. Mihelič R. E., Milller Ivan sen. Dereani Jakob. Kompanjona lšda dobro altulrana in z najboljšimi stroji urejena ■trojna tovarna z livarno v obljudenem trgu ob železnlol na Slov. Štajerju. Kompanjon bi moral imeti »saj 6000 gld. v gotovini, vešč bi moral biti slovenskega in nemškega jezika (ako mogoče tudi hrvaškega) v govoru in pisavi, izurjen bi moral bili v knjigovodstvu, ter imel bi se pečati le s prodajo blaga in komptoarnim delom. Natančneji naslov pov6 vredništvo tega lista. 127 B—3 J. Kolar v Ljubljani, Šelenburgove ulice izdelovatej kirurg, instr., nožar in orožar se priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu v naročila na vsakovrstne nožarske potrebščine kakor so, britve, noži, žepni nožlol, škarje, vrtno orodje itd. itd., ter ima navedene stvari tudi v zalogi. 145 3-3 Tudi brušenje skrhanih predmetov oskrbi natančno in poprave po nizki ceni pod jamstvom za trpežnost pri njem kupljenega blaga. ! Dobra, cena vina! Prečastiti duhovščini in sl. občinstvu priporoča podpisani svojo zalogo pristnega dolenjskega, hrvaškega in istrskega po primerno nizkih cenah. — Na željo vpošlje tudi vzorce. V obilno naročevanje se priporoča 128 4—4 Ilen Jeglič, trgovec na Sela pri Breznioi, p. Lesce (Gorenjsko). :seac: Ml > dslalnica cerkvenih lesenih kipov in podobarskih proizvodov v St. Ulrihu, Groden, Tirolsko, priporoča prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom, patronom in cerkvenim dariteljem altarje, leče, vsakovrstne svetnike, statve, križeva pota, križe , Kristuse, božična jaslica itd. vsakojake kakovosti in oblike v natančni priprosti in najfinejši izvršitvi. 122 3-3 BV~ llustrovani ceniki na željo zastonj in franko. Za dobro delo se jamči. ^ M H M M M H H M N N K M N N M Podfosfornasto-kisli apneiio-železiii sirup prireja lekarnlč&r Julij Herbabny na Donajl. Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje pri/.nani in priporočani prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pftt, daje slast do jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo jačl in krepi. Železo. Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj Cena steklenici Her-babnyjevega apneno-želesenega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr, več zb zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.) Vkir^irilftf Svarimo pred po-maimi. naredbamii ki se pojavljajo pod jednakimi ali podobnimi ime ii. a so vendar posvoji sestavi in svojem učinku popolnoma različne od našega originalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej izredno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollra«u varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 599 20—15 97 8 20 Osrednja razpošiljalnica za provincije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzlgkelt" JULIJA HEB.BAB-ITZ-Ja, Neubau. Kalserstrasse 76. Prodajajo ga gospodje lekarnicarji: V Ljubljani J, Svoboda, Gab. Piccoli, Ubald pl. Trnkoezy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju ; J. Kupfer-schmied, Baumbachovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Schindler, Ant. Mizzam. lekarničar. P. Prodam. M. Mizzam, drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Gmiind): B. Miiller; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbaeher. .1. Ko-metter, A Egtrer v Novemmestu: A. pl Sladoviez; v St. Vidu: A. Reicbel; na Trbižu ; A. Siegl; v Trstu : E Zanetti, A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P. Prendini, M. Ravasini; v Beljaku. F. Seholz, dr. K. Kumpf; v Crnomlji: J. Blaiek ; v Velikovcu : J. Jobst : v Wolfsber«u : J. Huth. Q Veliki noči bode lepo vreme I Solnčnike krasne najnovejše vrste v največji izberi in po najrazličnejših oenah priporoča L. Mikusch tovarna solnčnikov, dežnikov v LJubljani, Mestni trg: 5. l-L Solnčnike iz lanske zaloge prodaja za polovloo oeneje dokler ne poidejo. One p. n. naročnike, kateri so mi izročili vlani v popravo in prevlako solnčnike ali dežnike, prosim prav uljudno, da izvolijo prej ko prej po iste poslati. 156 2 Jožefa Gotman-a vdova priporoča svoj 100 12-6 ter sprejema vsakovrstna v ta obrt spadajoča dela v mestu in na deželi po najnižji ceni. « Pekarija se d& v najem v Št. Vidu na Dolenjskem, je ravno nasproti farni cerkvi, na prav pripravnem prostoru, tudi je tukaj štirirazredna ljudska šola. Pekarija obstoji že več let in je sama v tem kraju. Več se zvč pri Ant Krašovic-u. posestniku v Št. Vidu na Dolenjskem 160 3—3 104 6 Ivan Kregar, izdelovatelj cerkvenega orodja in posode v Ljubljani, Poljanska cesta št. 8 poleg Alojzijeoišča dovoljuje si opozarjati veleč, duhovščino, cerkvena predstojništva in cerkvene dobrotnike na svojo dobro urejeno l pasarsko delalnico zagotavljajoč, da bode vselej postregel le z dobrim trpežnim blagom, natančnim in zanesljivim delom po možno nizki ceni. Naročila izvrševal bode kot doslej po vposlancm uzorcu ali lastnem okusu in načrtu. 1'riznalna pisanja so na razpolago. Izvršeno blago pošilja skrbno zavito poštnine prosto. Odgovor: Najbolje 175 (i) pristno vino »> črno bavarsko pivo vse po najnižji ceni dobi se v novi Paulinovi »kranjski vinopivnioi" tu v Slonovi ullol 52. Več o tem se razvidi v današnjem inseratu. 606 vi ne kašljate več, če rabite 2°-i7 Kaiserjeve prsne bonbone ki so dobrega okusa in lajšajo kašelj, hrlpavost, prsni in plučni katar. - Pristne v zavitkih po 20 kr. ima gosp Viljem Mayr, lekarničar na Marijnem trgu. Služba organista pri dekanijski cerkvi vipavski se vsled pre-inešženja dosedanjega organista takoj odda. Letna plača znaša zraveu pogrebne stole 416 goldinarjev. Prošnje naj -e vlože pri cerkvenem predstoj-ništvu. Vipava, due 21. marca 1894. 172 3—2 Matija Erjavec, dekan. \ Ana Rupnik, izdelovalka umetnih cvetlic v Ljubljani sv. Petra cesta št. 13, priporoča se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v Izdelovanje vsakovrstnih šopkov za cerkve in altarje, vencev za bandera in razne cerkvene slovesnosti in sploh vseh v to stroko spadajočih Izdelkov kakor tudi popolne oprave za nove maše, po najnižji ceni. 117 (4—4) Franc Ivan K w izda, c. in kr. avstr.-oger. in kr. rumunski dvorni založnik. Že nad 30 let z najboljšim vspehom ▼ rabi v mnogih dvornih _ hlevih, v znameni- tejših zasebnih in vojaških hlevih, okrepčuje pred in oJač«Je po velikih naporih, pri iz-pahnenju, otrPnelosti itd ter ojači konja za izredno težko vožnjo jn tek. Kwizdov restitucijski fluid c. in kr. priv. voda za umivanje konj. Steklenica velja I gld. 40 kr. V. Glavna zaloga: Okrožna lekarna, Korneuburg p. Dunaju. oaRHMHnBnHRiBnii Pri nakupovanju pazi naj se na varstveno znamko ter zahteva 135 20-2 Kwizdov restitucijski fluid. Dobiva se v vseli lekarnah in droguerijah. 4°/0 zastavna pisma gališkega zemljiško-kreditnega društva. Ti papirji so 90 10-7 najboljše vrste za nalaganje denarja. Dajo : Popolno davčno svobodo, svobodo fati-ranja, sposobnost za kavcijo in pupllarno varnost- Gališko zemljiško kreditno društvo obstoji od 1841. leta in je pridržana cesarju izvolitev guvernerja, ki je vodi. Na vsacih 100 gld. zastavnih pisem pride hipotečna vrednost gld. 253'33. Ta zastavna pisma so torej najboljša za nalaganja kapitala. Izplačevanje kuponov in izžrebanih papirjev vrši se pri nas brez provizije in stroškov. J. C. Mayer, menjalnica v I/jubljani. urar, 62026-15 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo zalogo vseli vrst mw žepnih ur v zlatu, srebru, tuli. jeklu in niklu, ravno tako tudi in bv&dilnih ur in le dobre do naifirie>6e kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno izvršujejo. .'.'Jinrfl jiipjjjjnri: tricrinrr.TT-' i-jjro: 'T5™tt: .... Razpis. 120 3-3 Za Kranjsko se razpišejo sledeče službe okrožnih zdravnikov in sicer: a) z letno plačo 800 ■ ||(M'' podobo gosp. Kneippa in z imenom -"«»"■ * Razpis službe. Visoki deželni zbor kranjski ustanovil je pri deželni bla-gajnici kranjski v Ljubljani mesto praktika&ta z adjutom 500 gld. Kdor hoče biti imenovan na to mesto, mora vsaj jedno leto za poskušajo zadovolilno službovati in napraviti izpit za blagajniško službovanje. Adjutum pa se dotičniku prične takoj po nastopu službe izplačevati. Prošnje za to mesto naj se pošljejo do 15. api-ila t. 1. podpisanemu deželnemu odboru; morajo pa bili podprte z dokazili o starosti, o študijah, o znanji slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter o vseh drugih merodajnih osebnih razmerah prosilCevih. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 17. marcija 1894. 173(1) |JR. zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4, ustavlja po najnovt-jsi im najboljši metodi umetne zobe in zobov ja. Plombira in trga zobe brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ordinirn od 9. do 12. ure dopoldne iu od 2. do h. ure popoldne. — Ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od 9. do 10. ure dopoldne. 78 (4) Solidne, zložne močne in čudovito ccnene stole vsake vrste ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa. s. Mč-a v Bistri, pošta Borovnica. (230 52-48) Č Pod Trančo ¥ ^(kiri l^ Gledal, ulice J štev. 1 w* ^"'»Lll štev% 6 jf ^ =vLjubljanl= 4 fc priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu 4 ^ ▼ mestih in na deželi IzbOrno svojo zalogof K 2! .2 i 3 10 S. £ JS 2 »o a >M 5» «1 O | M M 3 •S » O 2 a « a o aj m - M *5 s* g s ^ S- £ ^ 2 S" « 8 s s si « s »I-8 s § f 5 po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah p Alojzij Vodnik, K K jaai, Kolodtrosrafc© vhliom 30-— uljudno naznanja, daje prevzel W zastopstvo za Kranjsko od delniške družbe za mra- J mornato industrijo Kiefer na Solnograškem za ^ mramorno-mozaične plošče l za tlakanje cerkvii, hodnikov, vežA itd. Iste so jako trde, imajo značaj naravnega mramora, se ne obrabijo, se lahko snažijo in so popolnoma stanovi' e. Mramorno-mozaična tla narejena so mej drugim: V Nj. c. kr. visokosti nadvojvode Ludovik Viktorja palači na Dunaju, v mestnofarni cerkvi v Gradcu, v c. kr. novi operni hiši na Dunaju, na centralnem kolodvoru c. kr. državnih železnic na Dunaju, v hotelu Straehno v Monakovem, na kr. oger. gimnaziju v Budimpešti itd. itd. Cene so jako ugodne in so ceniki, ilustrovani katalogi in vzorci zastonj na razpolago. Šmirgelcement-plošče za navadna tlakanja ponuja po gld. 2' — □m. Ob enem dovoljuje si priporočati porfir kot priznano najboljši in naj-trpežnejši materijal za tlakanje trotoarjev, cesta, prelazov, vozov, dvorišč, kletij, shramb itd., kakor tudi svojo novourejeno delalnico za mramornate plošče za pohištva, kjer so izdelki iz najraznobojnejših tu- in inozemskih mramorjev vedno v zalogi. Priporoča tudi svojo največjo zalogo najrazličnejših grobnih spomenikov v blagovoljno izbiro. Delalnica njegova je tako bogato preskrbljena, da zamore cel<5 največjim zahtevam v cerkvenih, stavbinskih in drugih v to stroko spadajočih izdelkih poljubno vstrezati! 144 3 — 3 S ■■f .f .f f f -f .frfr.fr lf j ,H,,f DomaČa zanesljiva tvrdka! ~ Tovarniška zaloga pristnih Švicarskih izdelkov! £ Najboljše in najcenejše M«^ .. A ■, A žepne in stenske ure ur e l>n