©VENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	i
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja:	+>
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja ,v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. es.
V Ljubljani, v soboto 24. marca 1894.
Letnik XXII.
Aleluja!
r
Zarija velikonočnega jutra nam zopet svita In z earijo, zlatečo pomlajeno naravo, se seli v verna srca veselje in mir. Po mestih in selih, koder prebivajo pravi kristjani, i v najrevnejši koči priprostega seljaka tajno šepeče perot angeljeva, ki oznanja veselo vest, da je vstal Izveličar in da ni prazna vera naša. In v odmev mu trepečejo Zemljani prisrčno in hvaležno: Aleluja — Slavite Gospoda! V velikonočni zariji se svetli jasneje, nego sicer vesele krščanske resnice; duševno oko se razbistri in gleda večne blagre, ki jih pač ne vidijo telesne oči, katere pa trdno spoznava vera v križanega Boga. In vse, kar ima človeško življenje otožnega in grenkega, se razžari v blesku velikonočnega solnca: i morilna skrb, i kruta revščina., i bolniška postelj, i rakev mrtvaška. Da, uprav nenasitna njiva, koder počivajo dragih naših gnila trupla, je danes lepa in jasna; velikonočni angdj plove nad njo in oznanjnjoč vstalega Odre-šenika oznanja tudi nji velikonočno jutro; strohnelim kostim in suhi črni prsti kliče Ateluja, da doni prav do dna grobov in se v njih veselo ozivlje.
S smrtjo ni vse končano; smrt ne mori, marveč le presaja, ne uničuje, marveč le pretnenjava in preseljuje. Tu, koder prebivamo sedaj, ni naš pravi dom, gostje smo samo v pozemeljski domovini, koder iščemo prihodnje — večne. Te misli oživi v kristjanih velikonočni dan in z veselimi zvonovi, ki pozvanjajo verskemu zmagoslavju, zvoni tudi v srcih radostna nadeja bodoče stalne zmage.
Žal, da ne povsod, ne vsem. Te vesele misli se srečavajo z drugimi, ki sicer tudi vnemajo srca, a ne z jasnim veseljem, marveč z nemo otož ■ nostjo, ne z mlado ljubeznijo, marveč s krutim sovraštvom, ne z nebeškim upanjem, marveč s čr-
nim obupom. Krščansko in nekrščansko mišljenje
0	svetu in življenju si stojita vzlasti velikonočni dan kot nespravljiva sovražnika nasproti, prvo v gotovi nadeji krepko-ljubesnjivo, drugo v svojem obupu silovito in grozno.
Kateri ima prav ? Vstalega Kristusa moli krščanski svet in od njega si je svest pomoči sa posamnike in za družbo, v lastnih silah išče nevera opore zase in v divjem srdu skuša izpod-mahniti vernim srcem krščanski temelj: Minljive blagre sedanjega časa tako povdarja, da hoče vzvišenejši dom v sreči večnega veka izbrisati in uničiti iz spomina. Mnogi trde namreč, da misel na bodoče življenje podira ljubezen do pozemeljske domovine in srečo državino. A ni je gorje in nespametnejše zmote. To, kar upamo, nikakor ne prevzema tako človeškega dttha, da bi mu popolnoma razrušilo skrb za sedanje blagre; saj je tudi Kristus rekel, naj iščemo nebeškega kraljestva sicer najprej, toda ne tako, da bi vse drugo zanemarjali. Če rabiš sedanje Stvari, še se pošteno veseliš, da se tem ložje vadiš v krepostih, prav je. Čast in slava po-zemske domovine, v kateri se svita čast in slava nebeške države, je popolnoma po božji volji. Ravno tisti Bog je ustvaril naravo, kateri daje nadnatorno milost, ne da bi druga drugi škodila ali divje borila se ž njo, marveč, da nas obe, narava in milost, v prijateljski zvezi voditi in pripeljeti tem ložje k tisti nesmrtni sreči, za katero smo rojeni mi umrljivi ljudje. (Prim. okr. „Laetitiae sanctae z dne 8, sept. 1893.)
Človeška narava polna milosti, polna božanstva, nas ogreva in oživlja v vstalem Kristusu. In
1	'jem gledamo zagotovilo, da vstanemo tudi mi in se vtrjujemo v trdni 'zavesti, da tudi družine, narodi, države in celo človeštvo vstaja le v njem in po njem. Čast in slava obdaje človekovo naravo
in vse to, kar narava stvarja v svoje ohranjenje in spopolnjenje, le tedaj, če je ta čast in slava od-svit poveličane narave Odrešenikove. Zato je vstali Kristus naše vere temelj, naše načelo, naš program ! Kakor ranjena, onečaščena kraljica na razvalinah svojega kraljestva, plače in toži človeška narava nad neredom hi nestalnostjo, ki jo obdaje. Padla ji je krona raz glavo, lastne zmote so jo pahnile v blato; kraljevsko žeslo ji je potrl lastni napuh in posamni žarki, s katerimi se pojavlja njeno pravo veličastvo, ne razsvitli teme in ne oživi poražene groblje.
Priborila si je sicer v duhoviti čilosti mnogo gospodstva nad silami prirodnimi in razrešila ne-brojno težkih ugank, ki jih ji skril Stvarnik njen v vesoljnem stvarstvu, toda priborjenemu kraljestvu gospodari samopašni egoizem, krivica in razkošnost mu pa drugujeti. V imenu prosvete in svobode ji lažejo njene zmote in s tem rušijo temelje njenega razvoja in napredovanja. Družine, narodi, države ne podajejo nikjer pogojev slavi in časti človeške narave, koder niso v zvezi s poveličano naravo Izveličarjevo, ki je jedini, objektivno resnični vzor njen. In naša doba ločuje ta društvena telesa od Kristusa: brezverski zakon, brezverska vzgoja, brez-verske postave, bresverske vlade ti spričujejo to žalostno resnico. Evo razlage individualne in soci-jalne bede v naših dneh, evo pripomočka v njeno rešitev: vstali Kristus, kateremu velja sedaj, veljaj vedno tudi nas katoliških Slovencev nadepolni velikonočni slavospev: Aleluja!
Splošna volilna pravica.
Ideja splošne volilne pravice, ki jo s tako gorečnostjo zagovarjajo socijalni demokratje, ima svoj temelj v narodno-gospodarskih načelih njihovih. Trdč namreč, daje vsa menjalna vrednost kake stvari v tistem delu nakopičena, ki se je potrebo-
LISTEK
Velikonočni sonet.
Papež Leon XIII.
Iz popja mladega se cvet razvije, Ko dih pomladni dahne zemlji v lice Bude nam nova upanja cvetice, In blagoslov tedaj nam v srci vzklije.
Tako je dušo sSlznate Marije Ob grobu poleg skalnate temnice Krepčal, tolažil večne glas Resnice, Da novo mu življenje spet zašije.
Daj Bog, da ubežimo zemski grudi Iu prenovljeni vzpnemo so v višine, Kjer zabljeni so zemlje stari trudi.
Dviguje rosa cvet, ko jutro sine. Kaj srca grešnikom dviguje tudi? 0, sdlze Sinove in Materiue.
Prevel Anton Medved.
Ozdravljen!
Spisal Bohumil Brodsky.
Rudolf Maček je bil sin in jedinček kovaškega mojstra v neki praški tovarni. Kot otrok je bil še priden iu zato so ga dali stariši v gimnazijo, kjer se je šolal tri leta. Pa latinščina in grščina ste mu delali mnogo preglavice. Naš šolar je bil nestanoviten, učenje mu je bila deveta briga, gimnazijo je moral zapustiti in oče ga je dal učiti mehanike. Ta veda je bila prav pripravna zanj. Rudolf se je izuril kmalu tako, da mu je obljubil očetov prijatelj, vzeti ga v svoj zavod, brž ko se že utrdi. Želel je, imeti v svoji tovarni le spretne in poštene delavce, s katerimi je bil zelo uljuden; plačal jih je tudi pristojno. Zato so se tudi odlikovali njegovi delavci; bili so mirni in redoljubni.
Pa niti na misel ni prišlo očetu, da je zašel njegov sin na slaba pota. Rudolf se je namreč vež-bal v neki drugi tvornici, kjer je bilo več delavcev, ki so bili tajni pristaši novih nazorov, glasečih se tako, da mora vladati mej ljudmi ne samo telesna, marveč tudi posestna jednakost; da so premožni ljudje le tatje reveževega imetja ter da mora izginiti s sveta vsa razlika v stanovih, t poklicu in v premoženju, če ne z lepa, pa 8 silo in — krvjo. Rudolf ti prav umel teh pogubnih načel, poslušal je
in — načela o popolni svobodi so ugajala njegovemu mlademu srcu. Verjel je vse, navzel se je naukov, katerih vresničenje je nemogoče in vstopil kot član v društvo, v katerem so bili tudi njegovi starejši tovariši. Bral je njegova glasila-časopise, obiskoval shode, bil je navzoč pri različnih izgredih, s kratka, postal je najvnetejši pristaš novih načel — rudečega socijalnega demokratizma.
Oče ni slutil ničesa o tem; mati, ki je zapazila, da zahaja njen sin velikokrat brez očetovega dovoljenja v dvomljivo družbo, je zatajila vse, da le ne zadene očetova šiba njenega ljubega jedinčka. Včasih ga je sicer posvarila, pa „priden" Rudolf, ki je dobro poznal materino slepo ljubezen do sebe, ji je vselej s smehom usta zaprl in zagotovil, da že ve, kaj dela.
V jeseni so povabili starega Mačka sorodniki v P. na žegnanje, pa so ga tako silili, da ni mogel odreči. Doma je moral nekdo ostati; sklenili so, da ostane Rudolf v nedeljo doma in da odideta oče pa mati v soboto zvečer v P. ter se vrnita še le v ponedeljek.
Tega ni pričakoval Rudclf. Pripravljal se je namreč sam v P., kjer so imeli isto nedeljo delavci velik shod, pri katprem je moral biti, kjer je hotel tudi — govoriti. Pri shedu je moral biti na vsak način, pa očetu ni smel niti ziniti. — Rudolf je bij
N
narji, rokodelci, poljedelci, omika, veda, pravoznan-stvo; način volitve o tem ničesar ue ve. Ta volilni načiu razkrojuje ljudstvo v same posamezne državljane in volilce. Neposredno, — brez vmesnih stop-njic in brez srednjih stvorov, — iz množice po-samnikov vsbajajo zastopniki; tako je podoben najnižjim oblikam naravnim, ki celico s celico združuje, ne pa višjim stvorom, koder je celota, jedno skupno telo lepo vrejeno po raznovstnih udih s posebnim delovanjem. Za manjšine se ne briga in celo tedaj ne, če so združene manjšine — večina vsega ljudstva — Hkrati pa nima nobenega poroštva v sebi, da bi se volili res najsposobnejši in naj-zmožuejši možje. Le prevečkrat so bile in so te volitve igrača strank in njihovih strastij. Namestu da bi vzišlo po volitvah zastopstvo organično vre-jenega ljudstva in raznovrstnih njegovih teženj, so vzhajale iu še večkrat vzhajajo po njih skupščine, koder so posebuo zastopane politične strasti in predsodki in koder se prave in stalne težnje ljudstva brez pomisleka žrtvujejo menjajoči se volji posameznih strank." (Die Lehre vom madernen Staat. 1875, II. 67 ) To piše tisti Bluučli, ki sicer na moč hvali ustavue države, ki zatrjuje, da ima država nalogo »kazati svoje veličastvo vsemu svetu" in namen ljudstva v neskončnem kulturnem razvoju približevati popolnosti.
' Mehanično volilno pravo posamnikov, katero zahteva načrt socijalnih demokratov potemtakem ne more biti koristno. Veliko preveč zahteva od volilcev. Kot pogoj stavi namreč pri vseh po-samnikih veliko razsodnost; volilci morajo natanko poznati vse javne raz mere in potrebe in h krati osebe, ki se imajo voliti. Poleg tega morajo volilci imeti trdno voljo, da res volijo tako, kakor spoznajo. — Kedor pa količkaj ve, kakšna je narava človekova in kako upliva nanj gmotna odvisnost, takoj uvidi, da so ti pogoji mnogo preidealni. Nikjer jih ni. Nasprotno bi se gospod-stvo kapitalovo le še bolj utrdilo, nego do sedaj, če bi se volilo po imenovanih načelih. Nebrojno volilcev bi glasovalo samo glede na svoje osebne koristi. Podkupovanje ima v takih razmerah Široko pot. Razsodnost bi namestovala strastna agitacija, časništvo in shodi, voljo bi pa gibal egoizem, ki bi že le' prečesto vkloml denarju. Strast in nemir, ki že sedaj tako žalostno delujeta pri volitvah, bi bila na vrhuncu in resnega skupnega sodelovanja v splošni blagor bi bilo zastonj iskati. To, kar smo tu naveli teoretično, nam kaže tudi skušnja v vseh državah, koder se je uvedla mehanična splošna volilna pravica, vziasti v Zjedinjeuih državah, kodtr obstoji sedaj že nad 50 let. V prihodnjem članku dokažemo svojo trditev.
Umirovljenje profesorja dr. Bre-
styjenskega in vseučilišče.
Iz Zagreba, 21. marca.
Že deset let se bori današnja hrvatska vljida z opozicijo, pa je Se vedno na istem mestu ter
mora tudi še vedno ista sredstva rabiti proti pravi narodni stranki, ki brani vduševljeno pravice svojega naroda. Najbolji doka/, da je pri nas zares tako, je umirovljenje vseučiliščnega profesorja dr. Aleksandra Brestyjenskega. Nobeden ni slutil, da bi se moglo kaj takega zgodili brez znanja tistega, ki se ga tiče. In vendar prof. Brestyenski ni vedel, nič o tem, kaj se proti njemu snuje, ter je bil popolnoma iznenaden, ko je čital v uradnem listu o svojem umirovljenju. Niti je vlada zahtevala od dotičniku potrebne spise, kakor se to navadno godi pri drugih. Kaj pa je skrivil prof. Brestyjenski, da je moral v mir? Bil je v opoziciji ugledna oseba ter predsednik eksekutivnega odbora, odkar sta se opoziciji zedinili. Bržkone je bana razdražil njegov govor, ki ga je govoril v ime zedinjene opozicijo na grobu pokojnega dr. Račkega. Sploh pa je dr. Brestyjenski bil velik zagovornik hrvatske vseuči-liščne mladeži, ki ga je zutegadel tudi vrlo spoštovala. Poznato je, kako odločno je branil rrladež proti policiji prigodom poslednjih volitev v Zagrebu. V mestnem zastopstvu zagrebškem je natanko dokazal, da je policija s svojim ponašanjem prekoračila svoj delokrog ter brez razloga preganjala vseučiliščno mladež. Vladi seveda to ni bilo prav, če profesor brani mladež, ki se ne bi smela po volji vlade niti ganiti. Že v mladeži je treba zatreti vsak domoljubni duh, mislijo naši mogotci, potem bo čimdalje več mamelukov v vladnem taboru, a profesorja, ki se temu protivi, treba naravnost odstraniti. Kaj za to, če je to eden naj-boljih profesorjev na zagrebškem vseučilišču, saj se lahko nadomesti z drugim, ki bo vsaj vladen človek, četudi nič drugega. In ravno to je najža-lostneja stran tega vprašanja. Kam pridemo z našim vseučiliščem, če se bo tako ravnalo, kakor v zadnjih letih. Kar je bilo izvrstnih profesorjev so pa pomrli, ali jih je pa vlada na nedostojen način radi politike odstranila. Ni dosti, da smo zgubili dr. Prankija in dr. Vojnoviča, zdaj nam je vzela vlada tudi še dr. Brestyjenskega. Pa kakšne namestnike je dobilo vseučilišče? Za to vlada ne vpraša niti akademičnega senata, ko je treba po-polniti kakšno mesto. Dotičnik, ki hoče dobiti pro-fesuro, mora biti v prvem redu vladen privrženec, za sposobnost se ne vpraša. To se je pokazalo najbolje v zadnjem slučaju. Dr. Brestyjenski je predaval ogersko-hrvatsko in civilno pravo, njegov naslednik pa je bil docent za kazneno pravo, in zdaj bode predaval predmete umirovljenega profesorja. Kaj takega pa v novejšem času ni nič kaj nenavadnega na našetn vseučilišču, kjer profesorji prav pogostoma menjajo svoje predmete. Je-li je mogoče, da je dotičnik v svoji stroki tako izurjen, da mora predmet znanstveno in temeljito predavati. To je kaj neverjetno, saj je treba leta in leta baviti se s predmetom, da si ga popolnoma proučil. Kakor je videti, pri nas se ne drže tega pravila nego onega: Wem Gott das Arat, dem gibt er auch Verstand. To pa zato, ker pri nas odločuje zdaj povsodi le politika. So domoljubi, ki mislijo, da bi bilo za naše vseučilišče mnogo bolje,
valo zanjo. Delo tedaj tvori vrednost stvari. In vsled tega se ue morejo ljudje nikakor ločiti po tem, koliko imajo, marveč koliko delajo in vsled tega se mora zastopstvo ljudstva osnovati po delu. Kdor dela v državi, ima pravico, da govori v nji, to je, da voli zastopnike.
Gotovo je v ti trditvi mnogo zdravega jedra. Sloveči nemški socijalni politik dr. Rudolf Mayer piše v svoji znameniti najnovejši knjigi (Der Capi-talismus fiu de siecle. Wien 1894, str. 430 mej drugim to-le:
»Ne sme se prezreti, da bo namestu načela kapitalovega pri stvarjenju javne volje nastopalo in moralo nastopati načelo dela in vsled tega namestu dosedauje volilne pravice — splošna volilna pravica, ki ima svoj temelj v delu. Zato pa ni treba, da bi bla volilua pravica za vse j e d u a k a , ker tudi delo vseh ni jednako."
To je popolnoma resnično. Sam Bismarck je trdii, da je najslabši volilni red, koder se volilci zbirajo in dele po imetju. Tisti, ki kaj imajo, si ohranjujejo in množe svoje imetje z delom in sicer — s tujim delom. Iu če plačujejo davke, plačujejo jih z denarjem in od premoženja, ki so je jim drugi prislužili. Poleg tega pa oddajejo vsi državljani brez izjeme krvni davek, in sicer največ tisti sloji, ki se žive z delom lastnih rok. V tem, da ima kdo več, nego drugi, še ui nobenega zagotovila, da je bolj pošten nego drugi in daje njegova skrb za splošni blagor kaj večja.
V	tem smislu je tedaj gibanje proti sedanjemu volilnemu redu opravičeno. Toda s tem še ni dokazano, da se uvedi splošna volilna pravica tako, kot jo socijalni demokratje zahtevajo. Priznati moramo sicer, da bi bila manj slaba od sedanje, toda nikakor bi še ne ustrezala svojemu namenu uprav zato ue, ker uničuje organični sestav države in šteje državljane samo po številu glav, kakor bi bili vsi neposredno udje državi ni. Z e često smo razvijali v svojem listu krščanska načela v tem vprašanju in smo povdarjali, da so družine, stanovi in narodi prvotnejši, nego država in vstopajo v državo z gotovimi pravicami, katerih jim nikdo ne more vzeti. Napačno bi bilo tedaj, če bi se pri volitvah vpoštevalo samo neposredno razmerje posamnikov do države.
V	ti zadevi navajamo B I u n č 1 i j a , ki pravi: »Navadno se razdele za volitev opravičeni državljani v več volilnih okrajev ne glede na njihove posebne lastnosti in vsak teh okrajev voli po številu svojih udov ali prebivalstva nekai zastopnikov. Večina voli in potem se ne briga nobeden več za manjšino. — Ta priprava se priporoča največ s tem, da jo vsakdo lahko r a z u m e j e in da se povdarja jednakost vseh. Kdor pa organično spoznava državo, se mu zdi neobdelana in nezadostna. Ni-kakega jamstva nima, da bi bilo zastopstvo ljudstva res popolno ali resnično. Samo slučajuo je, če se vidijo posamni družbiui sloji v zastopstvu in samo slučajno, če so zadostno zastopani: trgovina, tov»r-
mlad in srčen. Nič se ni zmenil za očetovo zapoved in sklenil, da mora izvršiti svoje naklepe. Kar je sklenil, je tudi storil. Ko so odšli stariši v soboto zvečer na kolodvor, zaklenil je stanovanie in korakal počasi za njimi. Na kolodvoru je bila velika množica ljudij. To je bila sreča za Rudolfa ; bil je majhne postave, zato se je kar izgubil med rano žico. Hitro je pristopil k kondukterju ter rnu stisnil goldinar v roko, proseč ga, naj ga pusti v poseben kupe. Kondukter, vesel dobička, mu je takoj ustregel.
V vozu je bilo mrzlo. Rudolf se je zavil bolje v zimsko suknjo, da se ogreje, raztegnil noge na klop in se pritisnil v kot. Vlak je zažvižgal in se oddrdral iz kolodvora. Nekaj časa je donel drk■ t. lokomotive, pa počasi je vse ponehalo. Vlak je kar frčal skozi temno noč. Vozovi so se zibali, Rudolf je zatisnil oči in — zaspal. Ni slišal ropotnuia več — — zazibal se je v strašne sanje. — —
Najedenkrat se je razsvetlilo v kupeiu. Noter je vstopil visok mož. Bil je črno napravljen, ohraz je imel suh in bled, oči so mu žar>l^ k;<kor <La žrjava oglja, črni lasje so bili razkudraii br da razdrapana, kakor vrabčevo gujezdo; iz vse (iriha/.ui je drhala neka mrzla, strupena sapa. U oel se |e nasproti Rudolfu in ga nepremično, debel« ired I
Rudolf je videl, kako mu igia okrog u-tn c /a.....I i
nasmeh.
„Vi se peljete v P., kaj ne?" je začel z ledenim glasom govoriti tujec. »V tem le vlaku se vozijo tudi vaši stariši. Menijo, da ste doma, pa jim niti na misel ne pride, da bodo imeli z vami vred — skupen grob! Da, nikar se ne čudite, mladi prijatelj! Gola resnici je: čez jeduo uro boste vi mrtvi, mrtvi bodo vaši starisi, mrtvi bodo vsi, ki se peljejo v tem-le vlaku!"
Zakrohotal se je strahovito, tako da se ni upal Budoif niti sopsti. Tujec je bil strašen, kakor po-ša-t. Rudolf je moral vselej oči pobesiti pred njim, ako ga je pogledal; pa zdelo se mu je, da prodiralo žrjave oči grozovitega tovariša v najskrivnejše zgibke njegovega srca.
»Al se me bojite?" nadaljeval je zopet tujec. .Zakaj? Vsaj sva dobra znanca. Ko sem bil mlad, bil sem prav tak, kakor vi. H■ ■ dil sem na shode ter govoril — zastonj. Kaj sem dosegel s tem? Prav uii\ če hočemo kaj doseči, moramo se poprijeti dela. Vedno le jednakost pa svobodo p »udarjati iu klicati, je neuiuno. Deliti moramo, in sicer delati brezozirno. Kdor hoče biti svoboden, se mira iznesti vseh zaprek. Vi ste hoteli jutri govoriti na shodu, navdušiti delavce za štrajk ter jih prepričati, da le tako dosežejo svojih ideialov. To je nemogoče! A i mi ne verjamete? Še jedenkrat vam zatrjujem, da je to nemogoče! Kaj nam je treba prositi, ako
si lahko sami pomagamo. Hočete, da vam povem, kako?"
Zopet je pretrgal govor iu se sklonil k Rudolfu. Temu je pa sila predla, tresel se je strahu in se tiščal še bolj v kot; pa nič ni pomagalo, da se je umikal, vedno je čutil strupeno dihanje neznanega tujca. Bilo mu je tesno pri srcu; vpiti ni mogel, pa pomoči pričakovati tudi ue.--
»Nič se ue bojte, še jedno uro — pa kaj pravim, zdaj samo pol ure še, pa sva oba mrtva. Žrtvujem svoje življenje za veliko in krasno idejo. Štejte sekunde, kako dolgo boste še živi Mej tem vam povem, kaj se zgodi čez 29 minut. Moji tova-riši-zarotniki delnjo zdaj ua mostu pri P. Oba stražnika sta že umorjena in namesto njih čuvajo moji prijatelj. Brž ko bo prišel ves vlak na most, zagrmi grozovit razpok iu v istem trenotku se zvrnejo lokomotiva iu vozovi z mosta v — grozovito propast! Postavite si živo pred oči ta čudovito krasen prizor. Za grmečega ropotauja se zaleti jeden voz v drug, les se umakne, vozovi se razrušijo in vsa ta zmes pade z ogromne visočine v deroče valove. Povsodi slišalo se bo srce razdirajoče jokanje in vpitje. Ljudje z zlomljenimi in zdrobljenimi udi. z razbit ini lobanjami se hoče o rešiti. Kaj še le oni, ki pridejo pod gorečo lokomotivo ! Voda je v teh mestih globoka ni bistrotokoca; zgrabi vsakega in ga potegne za seboj v svoj vrtinec. Luči ugasnejo,
Rusija in Nemčija. Ko se je t državnem zboru nemškem odobrila trgovska pogodba z Rusijo, sta nemški cesar in ruski car menjala jako prijazni brzojavki. Nekateri listi vedo povedati, da je car izrekel željo, da bi se dalo doseči mej Nemčijo in Rusijo popolno sporazumljenje.
Italija. V finančnem odseku se pogajanja za vlado ne vrš£ ugodno. Odsek se upira novim davkom, ali ne skrbi za primerno pokritje. Varčevati hoče le pri vojni, čemur se pa vlada z vso odločnostjo upira. Ne vč se, kako se stvar razvije. Vlada vse gleda z neko ravnodušnostjo. Crispi le misli, kako bi mogel se sedanje zbornice znebiti, ker ž mu ni moč ž njo vladat'.
Brazilija. Vstaja v Braziliji še nikakor ne bode tako hitro končana. Hud udarec je pač za vstaše, da se je udal admiral Gama s svojim bro-dorjem, ali popolnoma obupani pa še niso. V svojem glavnem taboru v državi Parano imajo vstaši 6000 dobro oboroženih vojakov. Tri države, Parano, Santa Gatarina in Rio Grande so v rokah vstašev in se torej niso udeležile volitev za predsedništvo. Vstaši zatorej tudi oporekajo veljavi volitve predsednika republike. Govori se celo, da so portugalske ladije peljale admirala Gama in 400 častnikov iu vojakov v Santo Catarino. Ako je to resnično, se zopet pridružijo vstajnikom. Nekaj ladij imajo vstaši tudi še v svojih rokah. Vojska utegne trajati še precej časa, samo, da se premesti bolj na jug. Vstaši mislijo napasti državo Sao Paolo._
Razgled po slovanskem svetu.
Poljščina v Vilni.
Vsi gostilničarji v Vilni so dobili že v drugič v podpis polo, koder obetajo, da ne bodo v svojih prostorih z gosti nikedar govorili poljski. Poljaki so se podpisali, ker jim ni kazalo drugače. Toda zanimivo je, da so se ruski krčmarji branili, češ da morajo propasti, če bi ne govorili po poljski s svojimi gosti. Brez d»ojbe ostauejo zato brez kazni, mej tem ko bi bili v takem slučaju Poljakom pri ti priči zaprli gostilne.
Varšavski vseučiliščniki so te dni hoteli spraviti z vseučilišča nekega moskovskega Žida Silbersteina, ki je že dve leti naj-grje goljufaval svoje tovariše. Ponarejal je podpise, odpiral pisma in sploh živil se je samo z lupeštvom. Ker je bil pa h krati vohun, ga je rektor vedno branil in kj so pred par dnevi dijaki zopet v velikem številu prišli nadenj prosit, naj odstrani zlodeja, jih ni hotel poslušati. Ukazal jim je, naj molče, a v odgovor je dobil od nekega dijaka zaušnico. Nato šele jim je obljubil, da odredi preiskavo in da jim do četrtka naznani njen vspeh. Dijači so sklenili, da do tega dne ne pojdejo k predavanjem.
Slovstvo.
Glavna lotna skupščina društva iv. Jero-nima.
V Zagrebu, 14. marca.
Dne 1. marca se je obdržavala glavna skupščina družbe sv. Jeronima v svojem lastnem domu
pod predsedanjem kanonika dr. Feliksa Suka. Po lepem pozdravu gosp. predsednika je izvestil skupščino o delovanju društva tajnik msgr. J. Pliverič. Najprej omeni, katere knjige je društvo ta proilo leto izdalo svojim članom iu v koliko iztisih so bile tiskane. Ker je .Slovenec" o teh knjigah že sporočil, ni potrebno, da jih z novič omenjam. Število udov se sicer počasi, a vendar lepo množi, kajti lansko leto se jih je na novo vpisalo 867. Do konca tega leta j* bilo tedaj vpisanih 11.416 udov. In vsi ti udje so utemeljitelji. Da se pa tudi siromašnim ljudem d& priložnost pristopiti temu prekonst-nemu društvu, sklenila je skupščina, da more dobiti vsakdo vse knjige za 50 kr. letnega prinosa. To ie vendar tako mala svota, da bode mogel zares tudi siromašen človek priskrbeti si koristnih in poučnih knjig, pa se je nadejati, da dobi društvo prav mnogo letnih članov.
Društva so se spomnili tudi v prošlem letu mnogi dobrotniki v svojih oporokah škof Franjo Gašparič, župnik Senk, škof Janko Pavlešič, kanonika Pavel Friš in Jurij Tordinac, župnik Ant. Itlinger, učitelj Anton Trost ter kanonika Filip Molnar in Franjo Sladovič. Posebno je hvalevredno, da 80 se hrvatski domoljubi oklenili onega predloga, po katerem naj bi se po mogočnosti vpisavali učenei ljudskih šol kot utemeljitelji tega društva. Tako je v to svrho položil kauonik Anton Fetzer svoto od 400 gld. Od vsakoletnih obrestij naj se vpiše nekoliko najboljših učencev za člane. Na ta način bo narod sčasoma zavolil knjigo in društvo bo postalo v vsakem pogledu za naše priprosto ljudstvo pre-koristno. Samo da se najde še več takih plemenitih dobrotnikov.
Računi za zidanje društvenega doma so sklenjeni. Za dom se je potrošilo 74.487 gld. 39 kr., kar je vse izplačano. Ves društveni i metek pa ZDosi koncem leta 1893 svoto 146.250 gld. 37 kr., a razven tega še polovica čiste vrednosti hiše župnika Hereega, kar se more računati na 4217 gld.
Od prodaje društvenih knjig je dobilo društvo toliko kakor lani, namreč 5317 gld., a vrh tega je društvo poklonilo čez 1000 komadov knjig šolam, društvom, čitaluieam itd.
Nagrado iz zaklade Dušana Kostura v iznosu od 400 gld. je dobil župnik Josip Zorič za povest: .Segregaeija u Jurjevici".
Za leto 1894 bode društvo izdalo 4 knjige, ia sicer: 1. »Danico za leto 1895" v 40.000 komadih, kakor v prošlem letu. Da se letos »Danica" ne izd& v več iztisih, kriva je prevelika konkurenca v koledarski literaturi, kajti zdaj že skoraj vsaka knjigarna izdaje svoj koledar, ali pa še več njih. Seveda se je »Danica* do zdaj najbolj razširila, kar dokazuje njeno vrednost, pa je tudi letos vsa razprodana. 2. Tiskala se bode »Gospodarstvena lučba" od pokojnega slovenskega župnika Vrtovca, katero je priredil za hrvatski narod učitelj Lovren Martagič. Že pred več leti je predložil za društvo vrlo zaslužni župnik Dragotia Stražimir, da se izd& ta popularno napisana ločba za hrvatski narod. To se je zdaj
ko bi se sprejel tudi za vseučiliščne profesorje zakon inkompatibelnosti. Potem bi se profesorji bavili le s svojimi strokami, ne pa s politiko kakor zdaj. Opozicijonalni profesorji ne bavijo se seveda nič več s politiko, kajti Damoklev meč bi jih bil že vse zadel, ko se ne bi bili za časa umaknili s političnega polja. Edini je bil še Brestyjenski, ki je v javnem življenju deloval, vendar ne v saboru, ker tamkaj ni v opoziciji nobenčga profesorja, pač pa jih sedi v vladni stranki nič manje ko Sest. Ne bi li bilo pravično, da se tudi le-ti bavijo le s svojo profesuro, kakor se to zahteva od opozicijonalnih? Ali odkod bi dobila vlada svojih ljudij, kajti med poslanci se nahajajo taki, da jih ne morejo rabiti v nobenem odseku, ker nimajo pravega pojma o kakem zakonodajstvu. Tukaj vlada seveda geslo, da je vladinovcem vse dovoljene, opoziciji pa nič. In vendar poslednja napreduje v vsakem pogledu vkljub vsem krivicam, ki jo zadevajo od strani vlade, kajti resnica se vendar le ne d& iztrebiti iz sveta tudi z dra-konskimi sredstvi ne._
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. marca.
Dvojezičnost. Da je dvorni svetnik Albert svojim češkim rojakom priporočal dvojezičnost, to je prouzročilo hude napade nanj po mladočeških listih. Na te napade odgovarja Albert v »Moravski Orlici". On je za tako uredbo srednjih in velikih šol na Češkem, Moravskem in Sleziji, da bodo dijaki si prisvojili popolno znanje obeh deželnih jezikov. Znanje jezikov bode Cehom orožje v kulturnem boju. Stvar je vredna pomislika. Ne bode dolgo, pa Nemci zasedejo mesta, katera imajo sedaj Cehi. Že sedaj je na Češkem in Moravskem dovolj nemških uradnikov, ki lahko uradujejo v obeh deželuih jezicih. Ce Nemci sistematično tako napredujejo, pa bodo prehiteli Cehe. Nemški uradnik vešč obeh deželnih jezikov bode sposobnejši kakor češki, ki se nemščine ni dovolj naučil. Tudi obeh deželnih jezikov vešči zdravniki imajo širše polje, uego tisti, ki so vešči samo češčine. Nemci postanejo nevarni Cehom iu jih izpodrinejo iz vseh pozicij, ako se priuče češčini. Cehi se morajo učiti nemščine, da bodo mogli z • Nemci konkurirati. Germanizacije češkega naroda se pa ni bati. Najbolj se zbližajo narodi, ako spoznajo mej seboj kulturelne, znanstvene in umetniške pridobitve. Da ni bilo Gogolja, Dostojevskega iu Tur-genjeva. kako oddaljena bi bila ostala Rusija od ostale Evrope. Umna dvojezičnost bi zbližala oba naroda v deželah češke krone, in narodni boj bi postal plemenit kulturen boj. Seveda jf tudi priporočati, da bi se Cehi učili tudi drugih svetovnih jezikov, kakor francoščine, angleščine in ruščine. Sedaj se Cehi ne uče nemščine iz nasprotia do Nemcev, drugih svetovnih jezikov pa ne iz lenobe. Albert pravi, da se mu j* odgovarjalo na njegov nasvet v raznih tonih po tem, kakor je bil izobražen pisec. Priporoča pa ozirati se na to, kar je o tem pisal Franc Palackyi
globoka tema objame vs« nesrečneže.--Nastane
smrtna borba. — — Voščim vam, da se ubijete takoj, da ne trpite preveč."
»Vi ste hudič!" zavpil je Rudolf strašljivo. »Kako si upate moriti nedolžne ljudi? Vsaj se vozijo v vlaku matere, otroci, vozijo se tudi moji sta-riši! Ti niso nikoli nič hudega storili!"
»Le mirno, prijatelj." zasmehoval ga je tujec. „Še 16 minut, pa smo na mostu. Poginiti morajo vsi, da ostanejo in gospodujejo na svetu le ti, ki nočejo imeti nad seboj ne gospoda, ne postave. Mlačni in slabi morajo izginiti, in sicer danes ti, ki so v vlaku,'drugič drugi. Vse imamo že dobro vre-jeno; v nekoliko dnevih uničimo vse ljudstvo. Samo izvoljenci bodo rešeni in potem začne za-nje blaženo življenje. — — Pa zakaj se upirate temu ? Ali ne vodijo vaša načela naravnost tja, kjer sem jaz iu moji tovariši ? Premislite dobro vse, kar govorite, premislite vse svoje delovanje, premislite vse svoje namene. Da pa tega ne izvršujete, kar jaz in moji prijatelji, ni zasluga vaših načel, temveč vašega strahu, slabotnosti in»nedoločnosti. Vi se delate pred svetom nedolžne, dobre ovčice, ki nimajo hudih namenov. pa vaše besede so grožnje, žuganja in kletve I Zato moramo mi izvršiti, kar nas vi učite in kar izvršiti dozdaj nočete. Tako je, ljubi prijatelj ! Mi dva sva že stara, dobra znanca, pa škoda, da se nisva preje sešla. Morda bi pristopili tudi vi
k našemu društvu in bi ne bili samo čenčalec, marveč mož beseda. Zdaj bi bili stali lepo na mostu ter gledali z veseljem ta imeniten prizor. Zdaj je že prepozno. Cez tri minute je vsemu konec. Pomolim svetilnico iz okna v znamenje, da nam nič ne ovira. Potem skočim iz voza — pa jako dvomim, da sebe rešim. Kaj mi je življenje mar, če le doseže anarhizem svojo veliko idejo!"
Rudolfu je bilo kar obupati. Kri mu je vrela in mu hitela k srcu in v možgane. V glavi mu je vse šumelo; neizrečen strah, smrtna groza in tesnoba ga je pretresala. Hotel je pobegniti, klicati na pomoč, pa se ni mogel ganiti. Priklenil ga je žrjavi, strupeni pogled vražjega moža, ki ga je še zasmehoval iu se postavil pred njega v celi svoji visočini kakor — sodnik.
»Še jedna minuta. Štejte do 60, pa bo ves vlak na mostu, če dobro vidite, zagledate že, kako se bliščijo bistri valovi v reki. Zakaj si lomite roke? Hočete morda moliti? Pravi pristaš socijalno - demokratičnih načel ne moli nikoli, ne spozna Boga, niti v smrtnem trenotku ne. Pazite! Lokomotiva je že na mostu! Ziviol"
Rudolfa so zapuščale moči. Najedenkrat se je stresel voz in začulo se je ropotanje. Rudolf meneč, da pada že v propast, je hripavo zavpil z napetjem vseh mu še zaostalih močij: .Pomoč! Pomoč!"
Pri tem je odprl oči in prestrašeno gledal okrog sebe. Vzbudil se je. V kupe je bila tema. Mrzla sapa ga je spreletela.
Zunaj je klical kondukter: »Postaja P.'" in imaje svetilnico v roki je odprl vratca pri kupe, v katerem je bil Rudolf. Ta je iskal svojega tovariša-anarhista, pa ga ni bilo. Vstal je težko; vsi udje so ga boleli. Še zmerom je bil kakor v sanjah; mislil je, da je že na onem svetu in ne v železničnem kupe. Zato je tudi vprašal čudeč se:
»Ali smo se že prepeljali čez most?"
»Seveda, gospod! Že pred pol ure. — Gotovo ste dobro zaspali. Večkrat sem šel okrog vašega okenca in videl, kako počivate. Lahko noč, gospod!"
Rudolf je zamolčal svoje sanje; še zdaj je bil ves vznemirjen. Stopal je počasi v mesto in premišljeval, kaj naj stori. Spoznal je svoje zmote in vso nevarnost, v katero zabrede socijalni demokratizem. Sklenil je torej vse popraviti.
Zd»j je bil vesel življenja. Na shodu ga sicer ni bilo, pač pa je šel na žegnanje za očetom in materjo. Stariši so mu veseli odpustili vse, ko jim je razodel odkritosrčno svojo krivdo ter povedal o groznih sanjah, ki so ga vznemirjale mej potom. Zdaj hodi z očetom v tovarno, dela pošteno in se vzpominja prav često, kako mu je žugal s smrtjo pogubonosni anarhizem.
Posl. Pauly.
zgodilo. Ker je pa Vrtovčeva ločba na mestih že zastarela, popravil jo je po današnjem stanju te znanosti neki profesor kemije v Zagrebu. Brez dvojbe bo ta knjiga hrvatskemu narodu v gospodarstvu mnogo pomogla, da se popravi današnje precej žalostno stanje kmečkega stanu na Hrvatskem in ▼ Slavoniji. Za zabavno berilo se bode izdala povest: »Segregacija u Jurjevici" od župnika J. Zoriča. Za četrto knjigo se odbor še ni odločil, dokler ne dobi še nekaj obljubljenih rokopisov.
h tega poročila se vidi, da društvo sv. Je.ro-nima vsako leto bolj napreduje, ne sicer hitro, ali stalno ter se je že do zdaj tako lepo razvilo in tudi v narodu vkoreninilo, da mu je obstanek v vsakem pogledu zagotovljen. Vrlo je važno za vsako društvo, da ima čim več utemeljiteljnih članov, in to je ravno pri tem društvu, kajti 11.416 članov uteme-lliteljev ima. To je tako čvrst temelj, da ni niti najmanjše bojazni za njegov obstanek. Število utemeljnih članov se pa vedno množi, posebno še po večjih zakiadah vrlih domoljubov, kakor smo že omenili.
Da se najde takih domoljubov tudi kaj za društvo sv. Mohorja, bilo bi kaj koristno. Bes je, da je v številu svojih članov slovensko društvo prekosilo hrvatsko, ali večji del članov spada pri društvu sv. Mohorja med letnike, dočim je pri društvu sv. Jeronima obratno. Tukaj ostane glavnica, tamkaj pa se letnina potroši vsako leto. Naša domoljubna dolžnost nas veže, da si tudi mi poskrbimo za večje število utemeljiteljnih članov, a za primer naj služijo hrvatski domoljubi v svojimi oporokami.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. marca.
(Aleluja!) Vesele praznike želi vredništvo našega lista vsem p. n. naročnikom, vzlasti blagona-klonjenim sotrndnikom, proseč vse, naj vstrajajo z nami v delu in borbi za duševni in gmotni blagor našega naroda, da tudi v sedanjih veri, nravnosti in blagostanju toli opasnih časih ohranimo svoj rod verno-nraven in krepak. — Geslo njegovo in naše pa bodi vselej in povsod, vzlasti pa še o prelepih velikonočnih praznikih slavospev: Aleluja!
(Papežev blagoslov) delili bodo prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski v tukajšnji stolnici jutri po poritifikalni maši.
(Odličen gost.) Vseučilišni profesor slovanskih jezikov iz Varšave g. Platon Andrejevič Kulakovskij mudi se že dlje časa na Jugoslovenskem znanstveno preiskujoč ilirsko dobo hrvatsko-slovenske književnosti. Ustavil se je ta učenjak te dni tudi v Ljubljani. Priliko smo imeli mnogo se ž njim razgovarjati. Beči moramo, da je temeljito in vsestrausko poučen o naši književnosti. Vrlemu učenjaku želimo obilo vspehov na njegovem znanstvenem potovanju.
(Iz Krope) se nam poroča: Nedavno ste pisali, kako urno se probuja narava iz zimskega spanja; tudi pri nas se to kaže, ker tudi tukaj so marelice že polne cvetja.
(Umrl) je včeraj na Krškem g. Fr. R e i c h e 1, c. kr. umirov!;eni d:ivkarski pristav, v 55. letu dobe svoje.
(Vabilo) na shod volilcev v Idriji dne 26. marca 1894 ob 4. uri popoldne v prostorih g. Didiča, kjer bodem poročal o državnozborskem delovanju. — Dr. Ferjančič, državni poslanec.
(Električna razsvetljava ljubljanskega mesta) je povsem le vprašanje časa. Po velikonočnih praz-nicih dospeje sem zastopnik tvrdke za električno razsvetljavo Ganz in drug. iz Budimpešte, ter bode priredil tehniško predavanje o napominani razsvetljavi. Tvrdka je te dni doposlala dotične načrte ljubljanskemu mestnemu zastopu, da se dotična komisija bavi ž njih presojo.
(Pri c. kr. poštnem nradu na Colu) pri Vipavi v občiui Podkraj uvede se z dnem 1. aprila služba deželskega listonoše.
(Umrl je) na Dunaju operater na kliniki prof. Alberta dr. Albert Jilič, rodom Dalmatinec iz Spljeta. Nadobudni, komaj 30letni zdravnik je umrl kot žr-tva svojega poklica. — Umrl je 22. t. m. frančiškanski brat Norbert Gregi za mrtvoudero. Bil je dolgoletni učitelj v ljudski šoli v Nazaretu nad Mozirjem. R. i. p:!
(Novo šolsko poslopje Liclitenthurnovega dekliškega sirotišča,) katero bi stalo po proračunu nekaj nad 20.000 gld., pričelo se bode stoprav zidati, ko bodo nabrani potrebni prispevki. Dozdaj je zagotovljena podpora, oziroma posojilo, kakor znano,
le od deželnega zbora s 5000 gld , vračljivih v treh obrokih, a izvestno bode tudi mestna občina pripomogla s primernim prispevkom k zgradbi tega potrebnega poslopja. Ostanek treba bode nabrati potom prostovoljnih doneskov. Šolsko vodstvo storilo je že do sedaj potrebne korake v to svrho, a bode pač stalo ga seveda še nekaj truda, dokler se ta misel uresniči.
(Meščanske šole.) Minister za nauk in bogo-častje je potrdil učne uačrte za meščanski šoli s slovenskim in nemškim učnim jezikom, kateri ustanove čč. gospe určulinke v Ljubljani.
(Mestni vodovod) izpeljuje se te dni tudi po novi tržaški cesti.
(Električna razsvetljava v Škof j i Loki.) Skoro se kaže, da bo Škofia Loka preje dobila električno razsvetljavo, nego Ljubljana. Fabrikant gospod Al. Krenner, namreč namerava vodno moč pri svoji tovarni porabiti za električno razsvetljavo tovarne ter je v dogovoru z mestnim odborom gledd razsvetljevanja mestnih ulic z električno lučjo.
(Zidarjev z Laškega in iz Furlanije) pripeljalo se je pretekle dni na stotine v naše kraje ter jih ostalo nekaj na Kranjskem, ostali pa so se od-peljali na delo na Štajersko, Koroško, Dunaj iu dr.
Društva.
(II. shod konservativnega obrtnega društva v Ljubljani,) kojega je sklical odbor v nedeljo, dne 11, marca, bil je zopet prav dobro obiskan ; prostorna gostilniška soba doma katoliških rokodelskih pomočnikov je komaj zadoščala obilnemu številu udeležencev. Prisoten je bil tudi g. mestni komisar Robida.
Točno ob 7. uri otvoril je predsednik gospod J. Rebek s pozdravom navzočih zborovanje, naznanil, da je na pepelnično sredo nenadoma umrl odbornik g. Bukovnik, za katerega se je brala črna sveta maša v frančiškanski cerkvi, ter pozval navzočnike, naj v znak sožalja vstanejo raz sedeže. Odborništvo mesto rajnika prevzel je g. Matkovič. Predsednik omenja nadalje vkljub zaprekam o po-voljnem vspehu Miklavževega večera. Na to pozivlje tajnika, naj poroča o odborovem delovauju mej časom od prvega shoda do današnjega dne.
Društveni tajnik poroča ob kratkem, da se je odbor sešel trikrat k sejam, iu sicer dne 7. januvarija, 10. februvarija in 8. marca V prvi seji razpravljal je o povoljnem izidu Miklavževega večera, dalje se je razgovarjal. o prireditvi predpustne veselice, katera pa se je opustila.
V drugi seji opozoril je predsednik odbornike, da je izšlo poročilo državnozborske obrtne e n k e t e . ki se je vršila na Dunaju lansko leto, v obliki obširne knjige, ter da je obrtni odsek državnega zbora poslal vsakemu odposlancu jeden iztis tega poročila. V isti seji bil je vsprejet tudi predlog, naj t<e konservativno obrtno društvo vp;še v Mohorjevo družbo in Slov. Matico, da si sčasoma^ nabavi majhno knjižnico. Tudi to je obveljalo. Razpravljal je odbor nadalje o nasvetu jednega odbornika, da bi bilo za društvo koristno, ko bi se res neznatna društvenina nekoliko zvišala, da bi imelo društvo v potrebi nekaj imetia na razpolago. Ker pa je bilo mnenje odbornikov različno, opustil je odbor ža sedaj ta nasvet ter preložil na ugodnejši čas. Odbor preskrbel je sprejemnice, katere bodo dobili v kratkem vsi članovi društva. Tretja seja odločena je bila določitvi vsporeda za II. shod. Tajnik izprosil si je od odbora dovolitev poročanja in razpravljanja o konkurenčnih razpisih sploh, osobito o nekem razpisu tukajšnje finančne direkcije; odbor je tej prošnji jednoglasno in radostno ugodil.
Po tajnikovem poročilu oglasi se k besedi prečastiti g. dr. Janežič ter želi pojasnila o izvolitvi priporočenih kandidatov za trgovsko in obrtno zbornico. Vpraša tudi, zakaj nista bila izvoljena oba po društvu priporočena kandidata?
Predsednik pojasnjuje, da drugi priporo-ročeni kandidat baje radi tega ni bil predlagan torej tudi ne izvoljen v zbornico, ker bojda plačuje več davka kot trgovec nego kot obrtnik, da pa tudi domuje izvan Ljubljane, kar močno ovira udeležitev zborničnih sej. Sploh se je pa društvo premalo doslej zanimalo za obrtno zbornico, želeti pa je za bodočnost pravočasna agitacija in dobra organizacija v to svrho. Sicer pa je društvo brez vseh priprav vendar nekaj doseglo z izvolitvijo jednega priporočenega kandidata.
Društveni blagajnik poroča potem o gmotnem vspehu Miklavževega večera, kateri je bil prav povoljen, ker so nekateri društvu naklonjeni udeleženci prispeli precejšnje doneske. Udeležba pa je bila nepričakovano številna, ter so bili številno navzoči otroci društvenikov razveseljeni z raznimi darovi osobito knjižicami za mladino. Dohodkov je bilo 43 gld. 30 kr., troškov pa 44 gld. 39 kr., mali primankljaj so pokrili odborniki. Mej troški všteta je tudi nabava Miklavževe oprave, katera, cenjena na 20 gld., je lastnina društva. Društvo omislilo si je omaro, v kateri so shranjene društvene knjige in listine; izvršil je omaro član Sever in velja 12 gld., ključarske potrebščine
pa je preskrbel g. predsednik brezplačno, za kar mu bodi in vsem pospešiteljem izrečena topla zahvala. Novi odbor prevzel je od prejšnjega troške za tiskovine v letu 1893, dalje tudi pokritje deficita zadnjega zabavnega večera, kateri se je vršil v nedeljo dne 22. oktobra 1. 1. takoj po občnem zboru v gorenjih društvenih prostorih. Konečno naznani blagajnik, da bode po velikonočnih praznikih pobiral društvenino za leto 1894, razposlal lične vsprejemnice, proseč naj bi mu društveniki olajšali težavni posel pobiranja članovine.
(Konec sledi.)
Telegrami.
Praga, 22. marca. Državno pravdništvo je dovolilo, da se izpuste iz zapora v pravdi zaradi umora Mrve oproščeni Ana Križ, A. Cižek in Henrik Vojtech.
Praga, 23. marca. Zasledovanja glede bombe pred Vaclavsko posojilnico so imela ta vspeh, da so nekega mladega moža zaprli.
Praga, 23. marca. Policija je prepovedala kongres, katerega je bila semkaj skli-. cala Oeško-slovanska beseda.
Levov, 23. marca. Poslednji čas „Narodni Listy" priporočajo zbližanje s Poljaki. Poljski listi pa pišejo, da se ta pisava ne more zrnatrati za resno, ker dosedaj je vse mladočeško delovanje odbijalo od sebe ne le poljske poslance, temveč Poljake sploh.
Sredeo, 23. marca. Pred svojim odpo-tovanjem je knez odklonil pomiloščenje bratov Ivanov in potrdil razsodbo vojaškega sodišča, po kateri je Luka Ivanov obsojen v petnajst- in Stojan Ivanov v dveletno ječo.
Carigrad, 32. marca. Mej Trnovo-Semenlijem in Haskoijem skočil je brzovlak s tiru, ker se je bila zemlja usadila. Dva voza za pratež sta poškodovana. Strojevodja in kurjač sta lahko poškodovana. Potniki so se preseli in peljali dalje. V dveh dneh je bil tir zopet popravljen.
Santander, 23. marca. Pretrgane brzojavne zveze so se popravile. Pri pogrebu žrtev zadnje katastrofe bili so nemiri in so vojaki morali delati red. Prefekt in tehnična komisija sta sklenila, naj se razstrele še potopljeni deli ladije „Machichaco", da si se misli, da v njih ni več dinamita.
Raba premovane želodčne tinkture leknrja lMcco-lija v Ljubljani vzbuja, če se jemlje v majhnih množinah, slast do jedij in pripravi želodec za lahko prehavljanje. — Steklenica velja 10 kr.	584 9 10-8
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
(c. in kr. dvorni založnik) v Curlhu (Ziirich) razpošilja naravnost zasebnikom, črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. H'65 meter, — gladko, progasto, karirano, vzornasto, damasti itd. (kacih 240 različnih baz in 2000 različnih barv. desinov itd.) voznine in carine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in poštna karta 5 kr. v Švieo.	9 (1 19—5)
Umrli so:
22.	marca. Amalija Predovič, posestnikova hči, 21/» leta, Poljanski nasip 5, božjast.
23.	marca. Marija Jeraj, delavčeva hči, 10 dni, Karlov-ska cesta 16, Trismus. — Franc Jerovc, čevljar, 24 let, Ulice na Grad 12, jetika. — Gažper Sternad, pivovar, 71 let, Kravja dolina 11, vsled oslarelosti
Tujci.
22. marca.
Pri Slonu: Riewel, Amon, Prossinagg Artur, Schulz' Reiner z Dunaja. — Kantusa, Suringer iz Trsta. — Kunstič iz Sevnice. — Zupuk iz Astrahana.
Fri Maliču: Brull, Gold, Oresnig, Mafer, Fromm, Zuckerbacker z Dunaja. — Thaler iz Linca. — Gruber, Gall, Zeschko iz Gradca. — Pfeifer iz Krškega. — Weiss iz Siska. — Zorzenon iz Bistre. — Kopetzky iz Beljaka. — Grof Solm, profesor iz Strasburga.
Pri bavarskem dvoru . Rom in Dragoner iz Maribora. — Štefan Naglic, dimnikar, iz Kočevja.
Pri avstrijskem čaru: Mat. Koželj iz Kamnika.
Vremensko sporočilo.
a rf O	Cas	Stanje		Ve ter	Vreme	j Mokrine 1 na 24 ur v I mm
opazovanja		zrakoiuelu ▼ mm	toplomera po Celziju			
23	V u zjut. i u. pop. 9 u. zvoti.	7414 740-9 740'8	0-8 10-6 3-0	si. svzh. zrn. vzh. »1. vzh.	jasno del. jasno jasno	0-00
Srednja temperatura 4 8 , za 0'3° nad no:muloni,
Poziv za »Narodni dom'!
Slovenci! Rojaki! Dvanajst let je minulo, odkar je odbor »Narodnega doma" stopil pred Vas s prošnjo, da donašate vsak po svojih močeh za zgradbo poslopja, katero — stoječe v beli Ljubljani — ima biti vidna priča narodnega našega ponosa. Ta prošnja ni ostala brez vspeha. Dasi ima narod naš, ki je v vsem odkazan le na-se samega neprimerno veliko narodnega davka, vendar je takoi spoznal zlasti moralno važnost tacega podjetja in z občudovanja vredno požrtvovalnostjo polagali so se darovi na žrtveuik domovine.
Tej požrtovalnosii grč hvala, da je podpisani odbor zamogei storiti letos prevažni korak: seii-danja »Narodnega doma". Na jedui najlepših ulic naše prestolnice kopljejo se marljivo temelji za vele-častno zgradbo, ki bode v ponos tako ugoduo raz-viiajoči se beli Ljubljani. To poslopje, izgotovljeno po načrtih nadarjenega arhitekta Skabrouta, bode se že drugo leto ■ posvetilo svojemu namenu v radost vsacega zavednega rodoljuba.
Podpisani odbor bil si je v svesti velike odgovornosti, katero s tem svojim korakom prevzema in vedel je dobro, da ga čakajo velike težave. Veudar se jih ni ustrašil. Ponosno in vedno glasnejše za-htevanje rodoljubnih krogov ne samo ljublianskin, temveč po vsej Sloveniji, da se vendar zgradi dom slovenskega naroda, bilo mu je v zagotovilo, da se sme nadejati prj svojem podjetji tudi za naprej uaj-izdatnejše podpore vsega narodno čutečega razum-ništv«.
In te podpore bo mu potreba. »Narodui dom", ako hočemo, da bo ugajal popolnoma svojemu namenu, ako dahe hoče, da bo po velikosti in zlasti tudi po unajnosti svoje poslopje, ki bo vreden spo menik narodne zavednosti — stal bode blizu dve sto tisoč goldinarjev. Doslej pa v ta namen ni zbranih še niti polovica.
Rojaki! Boste-li pustili podpirani odbor sedaj, ko se je z vso ljubeznijo in energijo lotil velikega vsenaroduega dela. na cedilu ? — Ne bo se to zgodilo. Vera v Vašo zavednost, Vaš ponos iu Vašo 'že tolikokrat sijajno dokazano požrtvovalnost mu to veli. Z zaupanjem se zatorej obrača iz novič do Vas, ter Vas prosi, da mu vsak po svojih močeh pripomorete pokrili nedostalek, kateri mu nastane pri zgradbi .Narodnega doma". Nikdo pa n.ij se ne zadovolji s tem, da bi svoj dar smatral že za popolno izpolnitev svoje narodne dolžnosti, temveč vsakdo naj v krogu svojih znancev in prijateljev deluje, da se obudi zopet zanimanje za prevažuo to vsenarodno podjetje. Ako v čem, moramo zlasti v tem posnemati sijajni vzgled bratov Cehov, ki so za jednak vidni spomenik narodne svoje probnje-liosti v primerno kratkem času nabrali več ko tri milijone goldinarjev.
Rojaki! Ravno v prepomembnih velikonočnih praznikih stopa podpisani odbor pred Vas s svojo jodoljubuo prošnjo. Iu pravico ima do tega. Vsaj se s zap četo gradnjo ...Narodnega doma ' praznuje veličastni praznik narodnega vstajenja. Premagana je srečno tema našega duševnega robstva in s hvaležnosti polnim srcem zrl bode vsak Slovenec prelepi spomenik naše sam osvesti.
V Ljubljani, dne 24. marcija 1894.
Za odbor „Narodnega doma':
dr. vit. Bleiweis -Trsteniški,
prvosednik.
Služba cerkovnika m organista
je izpraznjena v Kloštru (Stift Griffen) pošta Grebinj, Koroško (Griffen, Kiiruten).
Prosilec mora biti ožeu en, dober pevtc, žena dobra sopranistinja a i alt;stinja, ker ie skoro vsak dan sv. maša s petjem.
Dohodki so: 100 gld. v denarju, približno 200 gld. od s«, maš, pogrebov iu drugih rečij; polja je toliko da je posetve okolu 20 biinov.
Služba se more takoj nastopiti.
Prosili« s spričali cerknemu predstojništvu v Kloštru (Stift Griffeu), pošta Grebinj, Koroško (Griffen, Kiirnten).	169 2
X Palice za šetanje od a kr. do gld. 7 50 komad. Vj
s pisalno opravo, s šivalno opravo, s keglji, z domino, z roulletno igro, s kompasom, prazne, 163 4-<
vse iz l--sa fino poslikane priporoči
Fr. Ntampfel
v Ljubljani na Kongresnem trgu (Tonhalle) (Kočevski domač obrt).
Piruhe Piruhe Piruhe Piruhe
Palice za šetanje od 5 kr. do gld. 7 50 komaa.^fl
Paulinova kranjska vinopivnica
v Ljubljani, slouove ulice štev. 52
toplo priporoča
namizno vino:	specijalno vino :
istrijanca rudečkastega liter 24 kr.
dto rudečega * dto belega . . tirolca rudečega dto belega . . dolenjsk. cvička rudečk. dto dto
28 kr. 28 kr. 28 kr. 28 kr. 32 kr. 32 kr.
*Burgundca rudečega	liter 40 kr.
*Sistijanca belega	„ 40 kr.
*Zelenike (Rieslingj bele	., 48 kr.
Terana rudečega .	„ 48 kr.
Za pristnost popotno jamstvo.
Z* zaznam, vina so iz obieznanega vinokletavstva kneginje llohenlohe
Pivo:
fino bavarsko črno, iz znane pivarnc Kuudl (ustan. 1658), bavarski bokal (pol litra) 11 kr.
V množini nad 10 litrov v steldcnicah, v hišo stavljeno ceneje liter po 1 kr., nad 50 litrov po 2 kr., iti zunaj mesta nezadavceno po 6 kr. — Na debelo mnogo ceneje.	176 3-1
1= 1
^H5H5HSH5ESH5e Uradne in trgovske
s firmo priporoča
KAT. TISIABSAi
v Ljubljani. ISHSHSESHSHSHJ^
Prostovoljna prodaja.
Ker se opusti kmetija, se pri Kasparju Šušteršiču, vino-tržou na Glincah, v četrtek dne 29. marca t. 1. ob 9. uri
dopoldne počenši prostovoljno proda
16 krav, tri bike, kmetijsko orodje, vozove in vse k gospodarstvu spadajoče orodje.
Zahtevajte edino le ^ ^
ker je najhitrejše in najgotovejše moreče sredstvo
za vničevanje vsakovrstnih mičesov.__
Kaj hi moglo jasneje govoriti za nedosežno moč in dobroto, kakor njega ogromna razširjenost, ker se ,ZACHERLIN-a" proda vsaj dvanajstkrat toliko, kakor vsacega druzega sredstva.
Zahtevajte vselej le zapečaten« steklenic« in le tako z imenom ,,Za(;1IKK1.".
Vse drugo je ničvredno
posnemanje.	Steklenice veljajo: 15, 30, 50 kr., 1 gld., 2 gld., razprSevalec ..ZACHERLIN-a"
30 kr.
Pristni „ZACHERL1N
V Ljubljani: Krisper Anton
Luckmann Ivan, Klauer J., Jeglič & Leskovic, Lassnik Peter, Perdan Ivan, VVencel H. L., Terdina Josip, Fabian Ivan, Karinger Karol, Kastnor Mihael, Kordin Josip, Lavrifi M., Lenček Alojzij, PlaninSek Karol, Schiffer Viktor. Suppan M. E., Schussrrg & Weber, Spoljarič J., Jebafiin Ivan, Lekarna Trnkoczy, Ječininek Anton, Reitz Jernej,
prodajajo:
V	Ljubljani: Na Bledu:
V	Borovnici:
V	Črnomlji:
Dragi: Dvoru: Hribu: Idriji: Kamniku: Koievji:
V	Kopnvnil-u:
V	Kostanjevici:
V	Kranji:
Na Krškem:
V	Litiji:
V	Ložu:
Scharabon A. Wol(ling Oton. Verbič Frane. Lackner Andrej, Perže Ludovik. Turk P. S. Kline Anton. Kovač Franc. Kos Franc. Zangger Edm Rom Mat., Loj Franc, Kren Franc, 1'cschke Peler. Wtichs" Mat. Ga!-cM Alojzij. 11< li nc Franc, Š.ivnik Karol, lekar »pri sv. Trojici«. Engelsberger R., Zesser Franc. Lebinger & Bergman. Kovač Franc.
Na Mirni:
V	Mokronogu:
>
V	Novem Mestu:
V	Polh. Gradcu:
V	Postojini:
V Radečah:
V Radovljici:
Ribnici: Škof ji Loki: Št ierneji: Trebnjem: Vel. Lašičah:
Ua Vrhniki: >
V	Zagorji:
»
V	Žužemberku:
Schuller Josip. Majcena Anton, Sliii & Petrovič. Pauser Adolf. Leben Ana. Dilrich Anton, Pikel G.. * Kogej Franc. Trepelschnigg J., Br. Wnkonigg-a netj. Haller Ivan. Homann F., Roblek A. Linliardt Kam. Fab ani Hedviga. Babnse Ivan. Sobe! iS. J etrovčič. Doganotz Ferd. M. Brilej M., Bučar A. Mihelič R. E., Milller Ivan sen. Dereani Jakob.
Kompanjona
lšda dobro altulrana in z najboljšimi stroji urejena ■trojna tovarna z livarno v obljudenem trgu ob železnlol na Slov. Štajerju. Kompanjon bi moral imeti »saj 6000 gld. v gotovini, vešč bi moral biti slovenskega in nemškega jezika (ako mogoče tudi hrvaškega) v govoru in pisavi, izurjen bi moral bili v knjigovodstvu, ter imel bi se pečati le s prodajo blaga in komptoarnim delom.
Natančneji naslov pov6 vredništvo tega lista. 127 B—3
J. Kolar
v Ljubljani, Šelenburgove ulice izdelovatej kirurg, instr., nožar in orožar
se priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu v naročila na
vsakovrstne nožarske potrebščine
kakor so, britve, noži, žepni nožlol, škarje, vrtno orodje itd. itd., ter ima navedene stvari tudi v zalogi. 145 3-3
Tudi brušenje skrhanih predmetov oskrbi natančno in poprave po nizki ceni pod jamstvom za trpežnost pri njem kupljenega blaga.
! Dobra, cena vina!
Prečastiti duhovščini in sl. občinstvu priporoča podpisani svojo zalogo pristnega
dolenjskega, hrvaškega in istrskega
po primerno nizkih cenah. — Na željo vpošlje tudi vzorce. V obilno naročevanje se priporoča	128 4—4
Ilen Jeglič,
trgovec na Sela pri Breznioi, p. Lesce (Gorenjsko).
:seac:
Ml
>
dslalnica cerkvenih lesenih kipov in podobarskih proizvodov v St. Ulrihu, Groden, Tirolsko,
priporoča prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom, patronom in cerkvenim dariteljem
altarje, leče, vsakovrstne svetnike, statve, križeva pota, križe , Kristuse, božična jaslica itd.
vsakojake kakovosti in oblike v natančni priprosti in najfinejši
izvršitvi. 122 3-3 BV~ llustrovani ceniki na željo zastonj in franko.
Za dobro delo se jamči.
^
M H M M M H H M N N K M N N M
Podfosfornasto-kisli
apneiio-železiii sirup
prireja lekarnlč&r Julij Herbabny na Donajl.
Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje pri/.nani in priporočani prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pftt, daje slast do jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo jačl in krepi. Železo. Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj Cena steklenici Her-babnyjevega apneno-želesenega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr, več zb zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.)
Vkir^irilftf Svarimo pred po-maimi. naredbamii ki se
pojavljajo pod jednakimi ali podobnimi ime ii. a so vendar posvoji sestavi in svojem učinku popolnoma različne od našega originalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej izredno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollra«u varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 599 20—15 97 8 20
Osrednja razpošiljalnica za provincije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzlgkelt" JULIJA HEB.BAB-ITZ-Ja, Neubau. Kalserstrasse 76. Prodajajo ga gospodje lekarnicarji: V Ljubljani J, Svoboda, Gab. Piccoli, Ubald pl. Trnkoezy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju ; J. Kupfer-schmied, Baumbachovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Schindler, Ant. Mizzam. lekarničar. P. Prodam. M. Mizzam, drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Gmiind): B. Miiller; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbaeher. .1. Ko-metter, A Egtrer v Novemmestu: A. pl Sladoviez; v St. Vidu: A. Reicbel; na Trbižu ; A. Siegl; v Trstu : E Zanetti, A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P. Prendini, M. Ravasini; v Beljaku. F. Seholz, dr. K. Kumpf; v Crnomlji: J. Blaiek ; v Velikovcu : J. Jobst : v Wolfsber«u : J. Huth.
Q Veliki noči
bode lepo vreme I
Solnčnike
krasne najnovejše vrste
v največji izberi in po najrazličnejših oenah
priporoča
L. Mikusch
tovarna solnčnikov, dežnikov v LJubljani, Mestni trg: 5.
l-L
Solnčnike
iz lanske zaloge
prodaja za polovloo oeneje
dokler ne poidejo.
One p. n. naročnike, kateri so mi izročili vlani v popravo in prevlako solnčnike ali dežnike, prosim prav uljudno, da izvolijo prej ko prej po iste poslati. 156 2

Jožefa Gotman-a vdova
priporoča svoj
100 12-6
ter sprejema vsakovrstna v ta obrt spadajoča dela v mestu in na deželi po najnižji ceni.
«
Pekarija
se d& v najem v Št. Vidu na Dolenjskem, je ravno nasproti farni cerkvi, na prav pripravnem prostoru, tudi je tukaj štirirazredna ljudska šola. Pekarija obstoji že več let in je sama v tem kraju.
Več se zvč pri Ant Krašovic-u. posestniku v Št. Vidu na Dolenjskem	160 3—3
104 6
Ivan Kregar,
izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
v Ljubljani,
Poljanska cesta št. 8
poleg Alojzijeoišča
dovoljuje si opozarjati veleč, duhovščino, cerkvena predstojništva in cerkvene dobrotnike na svojo dobro urejeno
l pasarsko delalnico
zagotavljajoč, da bode vselej postregel le z dobrim trpežnim blagom, natančnim in zanesljivim delom po možno nizki ceni. Naročila izvrševal bode kot doslej po vposlancm uzorcu ali lastnem okusu in načrtu.
1'riznalna pisanja so na razpolago. Izvršeno blago pošilja skrbno zavito poštnine prosto.

Odgovor:
Najbolje 175 (i)
pristno vino »> črno bavarsko pivo
vse po najnižji ceni dobi se v novi
Paulinovi »kranjski vinopivnioi"
tu v Slonovi ullol 52.
Več o tem se razvidi v današnjem inseratu.
606 vi ne kašljate več, če rabite 2°-i7
Kaiserjeve prsne bonbone
ki so dobrega okusa in lajšajo kašelj, hrlpavost, prsni in plučni katar. - Pristne v zavitkih po 20 kr. ima gosp
Viljem Mayr, lekarničar na Marijnem trgu.
Služba organista
pri dekanijski cerkvi vipavski se vsled pre-inešženja dosedanjega organista takoj odda.
Letna plača znaša zraveu pogrebne stole 416 goldinarjev.
Prošnje naj -e vlože pri cerkvenem predstoj-ništvu.
Vipava, due 21. marca 1894.
172 3—2
Matija Erjavec,
dekan.
\ Ana Rupnik,
izdelovalka umetnih cvetlic v Ljubljani sv. Petra cesta št. 13,
priporoča se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v Izdelovanje vsakovrstnih
šopkov za cerkve in altarje, vencev za bandera in razne cerkvene slovesnosti
in sploh vseh v to stroko spadajočih Izdelkov kakor tudi popolne oprave za nove maše, po najnižji ceni.	117 (4—4)
Franc Ivan K w izda,
c. in kr. avstr.-oger. in kr. rumunski dvorni založnik.

Že nad 30 let z najboljšim vspehom ▼ rabi v mnogih dvornih
_ hlevih, v znameni-
tejših zasebnih in vojaških hlevih, okrepčuje pred in oJač«Je po velikih naporih, pri iz-pahnenju, otrPnelosti itd ter ojači konja za izredno težko vožnjo jn tek.
Kwizdov restitucijski fluid
c. in kr. priv. voda za umivanje konj.
Steklenica velja I gld. 40 kr.	V.
Glavna zaloga: Okrožna lekarna, Korneuburg p. Dunaju.
oaRHMHnBnHRiBnii
Pri nakupovanju pazi naj se na varstveno znamko ter zahteva 135 20-2
Kwizdov restitucijski fluid.
Dobiva se v vseli lekarnah in droguerijah.
4°/0 zastavna pisma gališkega
zemljiško-kreditnega
društva.
Ti papirji so
90 10-7
najboljše vrste za nalaganje denarja.
Dajo :
Popolno davčno svobodo, svobodo fati-ranja, sposobnost za kavcijo in pupllarno varnost-
Gališko zemljiško kreditno društvo
obstoji od 1841. leta in je pridržana cesarju izvolitev guvernerja, ki je vodi.
Na vsacih 100 gld. zastavnih pisem pride hipotečna vrednost gld. 253'33.
Ta zastavna pisma so torej najboljša za nalaganja kapitala.
Izplačevanje kuponov in izžrebanih papirjev vrši se pri nas brez provizije in stroškov.
J. C. Mayer, menjalnica
v I/jubljani.
urar, 62026-15 na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svojo zalogo vseli vrst
mw žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli. jeklu in niklu,
ravno tako tudi

in bv&dilnih ur
in le dobre do naifirie>6e kakovosti po najnižjih cenah.
Specijalitete in novosti žepnih nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno izvršujejo.
.'.'Jinrfl
jiipjjjjnri:
tricrinrr.TT-' i-jjro:
'T5™tt:
....
Razpis.
120 3-3
Za Kranjsko se razpišejo sledeče
službe okrožnih zdravnikov
in sicer:
a)	z letno plačo 800 <jld. in 200 gld. prikU de od zdravstvenega zastopa:
1.	v Črnomlji.
b)	z letno plačo 800 gld. :
2.	v Bohinjski Bistrici,
3	v Kočevski Reki,
4	v Kranjski Gori,
5.	v Senožečah,
c)	z letno plačo 700 gld.:
6.	v Metliki,
d)	z letno plačo 600 gld.:
7.	v Logatcu,
Prosilci za jedno teh mest vlože naj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani
do 28. marcija 1894. L,
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje, ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 28. februvarija 1894.
7 Q
1<U
Previdnost!
626 24-6
Sladna kava, katero izdeluje tvrdka Frana Kathreinerja in naslednikov v Stadlau-Dunaju, ima zares pred drugimi izdelki merodajno prednost da ima prav kavi podoben okus in je torej najbolje iisidomesiiloza zdravju škodljivo navadno kavo.
Jaz torej morem vsakemu priporočati popolnoma okusni I in zdravi Katiireineijev izdelek in opetovalno izjavljam, da sem zaradi ich prednostij dal gospodu Francu Kathreinerju pravico, pod mojim imenom svoj slad, kavo v celih zrnih, prodajati, zatorej nema nobena druga firma jediue pravice posluževati se mojega imena. S. Kneipp, kat. župnik.
Tudi kot dodatek k navadni kavi se Kathreinerjevi Kneippa sladni kavi odkazuje prvo mesto, ker ima svojstva, katerih dosedanji surogati nikogar nimajo. 5 ^	I
Vzemite le bele originalne zavitke s Bi jt f li ■•(>■ ||(M'' podobo gosp. Kneippa in z imenom -"«»"■ *
Razpis službe.
Visoki deželni zbor kranjski ustanovil je pri deželni bla-gajnici kranjski v Ljubljani
mesto praktika&ta
z adjutom 500 gld.
Kdor hoče biti imenovan na to mesto, mora vsaj jedno leto za poskušajo zadovolilno službovati in napraviti izpit za blagajniško službovanje. Adjutum pa se dotičniku prične takoj po nastopu službe izplačevati. Prošnje za to mesto naj se pošljejo
do 15. api-ila t. 1.
podpisanemu deželnemu odboru; morajo pa bili podprte z dokazili o starosti, o študijah, o znanji slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter o vseh drugih merodajnih osebnih razmerah prosilCevih.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 17. marcija 1894.	173(1)



|JR.
zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4,
ustavlja po najnovt-jsi im najboljši metodi
umetne zobe in zobov ja.
Plombira in trga zobe brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen.
Ordinirn od 9. do 12. ure dopoldne iu od 2. do h. ure popoldne. — Ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od 9. do 10. ure dopoldne.	78 (4)
Solidne, zložne
močne in čudovito ccnene
stole
vsake vrste ponuja
prva kranjska tvornica
za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa.
s. Mč-a
v Bistri,
pošta Borovnica.
(230 52-48)
Č	Pod Trančo ¥ ^(kiri l^ Gledal, ulice
J	štev. 1 w* ^"'»Lll štev% 6 jf
^	=vLjubljanl= 4
fc	priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu 4
^	▼ mestih in na deželi IzbOrno svojo zalogof
K	2! .2
i	3 10 S.
£	JS 2 »o
a
>M	5»
«1 O	|
M M	3
•S »	O
2 a	«
a o	aj
m
- M *5
s* g s ^ S- £
^ 2 S" « 8
s
s si
« s
»I-8 s §
f	5
po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah p
Alojzij Vodnik,
K K

jaai, Kolodtrosrafc© vhliom 30-—
uljudno naznanja, daje prevzel
W zastopstvo za Kranjsko od delniške družbe za mra- J mornato industrijo Kiefer na Solnograškem za ^
mramorno-mozaične plošče l
za tlakanje cerkvii, hodnikov, vežA itd.
Iste so jako trde, imajo značaj naravnega mramora, se ne obrabijo, se lahko snažijo in so popolnoma stanovi' e.
Mramorno-mozaična tla narejena so mej drugim: V Nj. c. kr. visokosti nadvojvode Ludovik Viktorja palači na Dunaju, v mestnofarni cerkvi v Gradcu, v c. kr. novi operni hiši na Dunaju, na centralnem kolodvoru c. kr. državnih železnic na Dunaju, v hotelu Straehno v Monakovem, na kr. oger. gimnaziju v Budimpešti itd. itd.
Cene so jako ugodne in so ceniki, ilustrovani katalogi in vzorci zastonj na razpolago.
Šmirgelcement-plošče za navadna tlakanja ponuja po gld. 2' — □m.
Ob enem dovoljuje si priporočati porfir kot priznano najboljši in naj-trpežnejši materijal za tlakanje trotoarjev, cesta, prelazov, vozov, dvorišč, kletij, shramb itd., kakor tudi svojo novourejeno delalnico za mramornate plošče za pohištva, kjer so izdelki iz najraznobojnejših tu- in inozemskih mramorjev vedno v zalogi. Priporoča tudi svojo največjo zalogo najrazličnejših grobnih spomenikov v blagovoljno izbiro.
Delalnica njegova je tako bogato preskrbljena, da zamore cel<5 največjim zahtevam v cerkvenih, stavbinskih in drugih v to stroko spadajočih izdelkih poljubno vstrezati!	144 3 — 3
S
■■f .f .f f f -f .frfr.fr lf j ,H,,f
DomaČa zanesljiva tvrdka! ~
Tovarniška zaloga pristnih Švicarskih izdelkov! £
Najboljše in najcenejše
M«^ .. A ■, A
žepne in stenske ure
ur e l>n<iiIirioe
zlate, srebrne ln nikelnate verižice, medaljone, prstane, zapestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi
Fr. Čuden
v Ljubljani Mestni trg, nasproti rotovžu.
Popravila tudi najtežavnejša izvršuje tekom 14 dnij. — Za blago pri njem kupljeno istotako za natančno popravo jamči.	158 2
Ceniki ■ podobami so franko na razpolago.
4-M-M-
Btml
podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8
•pozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno
podobarsko in pozlatar sko delalnico
v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah.
V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja.
Naročila na krlieva pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40-5
Zaloga in zarod za izvršite? civilnih in duhovniških olk za ure
623 52—14
„pri rudečem križu"
Viljema ikarda
IH., Waltergasse I, Dunaj, IV., FavoritenstrassB
_priporoča za pomlad in poletje 1894:
Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za duhovnike
kot: Havelook, vrhne suknje, duhovniške suknje itd.
Liturgično opravo
natančno po cerkvenih predpisih izvršeno:
blrete, kolarje, naprs-nioe, vsakovrstne duhovniške čepice.
Paramente preskrbuje 1 o najnižji ceni.
Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj.
šimer (eJJar
aar Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. Ceniki in vzoroi na zahtevo brezplačno.
I I X I I X Z I XI I I I : i I x I i X I I I I I
Dunajska V»
o r z a.
Dnč 22. maroija.
Papirna renta 5 %, 1(5% davka ....	98 gld.
Srebrna renta 5%, 16* davka , ,	98
Zlata renta 4%, davka prosta ...	119 .
avstrijska kronina renta, 200 kron . ,	»7 .
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .	1021 .
Kreditne akcije, 160 gld..............368
London, 10 funtov strL............124
Napoleondor (20 fr.)................9
Cesarski cekini ....................5
W.mžkih mark 100 .	60
20 kr.
05	.
50	„
85	.
25 ; 60 . 88'/,. 84 . 92'/,,
Dne 22. maroija.
Ogerska zlata renta if,	. . .
Ogerska kronina renta 4*, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , . Državne srečk« 1. 1864., 100 gld. ..... Zastavnapismaavmr. osr. zem.kred.banke i%
4% kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne irečke, 100 gld.......
8t. Gen ni« grenke. 40 trld.......
118 gld. 05	kr.
95 „ 15	
149 . —	
158 . 75	
196 , 50	
98 „ 60	
97 „ 60	
193 . —	
70 , -	
4% srečke dunajske parobrodne družbe .
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18
Rudolfove srečke. 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld...... .	74
Waldsteinove srečke, 20 gld......49
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	153
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. »t. v	2947
Akeije južne železnice, 200 gld. ar. , . .	107
Papirnih rubeljev 100 .. . .	134
143 gld. — kt 60 75
25 50 50 50 37
AT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri ireb&njlh, pri izžrebanju
najmanjseza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnlčn? delniška družba
HM E B C U B«
f illziili it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
AT* Pojasnila v vseh gospodarskih in (nančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh spekultcijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g-lnvnie,