Ameriška Domovi ima
y-y	'CAN IN SPIRIT
M LANOUAOC ONUT
ffk /1/1’ f£ i* ■ Gf% IU— HO il/l F.
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JULY 16, 1969
SLOVENIAN
MORNING NCWSPAftfi
STEV. LXVII - VOL. LXVII
AEC hote preskušati atomsko strelivo na Amtitki blizu ZSSR
Atomska komisija ZDA je s načrtom naletela na •nlpor Aljaske, pa tudi kri-tikov oboroževanja. Pričakujejo tudi protest Moskve.
Washington, d.c. — Ko-
misija za atomsko silo (AEG) je ° ^cala, da bo jeseni izvršila n^aj podtalnih poskusov z eks-)J 0(Jiranjem atomskega streliva n° otoku Amčitka.
Otok Amčitka leži na zahod-pGrn ^oncu Aleutskega otočja v Beringovem zalivu. Je 42 milj °ts in dobre 4 milje širok in veliko bližje Sibiriji kot A-Mski. Ni stalno naseljen, da se Pa na njem živeti, kajti v drugi svetovni vojni je živelo tam za-asno do 50,000 naših vojakov, ki 'So |li od tam poslani na bojišča PJ °ti Japonski. Otok nima prave gospodarske vrednosti, je pa ide-‘l. no zavetišče za divjad in rast-‘nstvo vseh vrst. AEG je tam že apravila nekaj atomskih eks-y. teta 1965, vendar razdi-,a na teh ni presegala 40,000 °n navadnega streliva.
■'sedaj je stvar drugačna. AEG 1(jče preskusiti strelivo, ki naj P'ide v nuklearne glave ABM Paketnih lovcev. Razdiralna sila •Preliva bo zato nenadavno vi-s°ka, gotovo ne pod milijon ton Navadnega streliva. Kolikor po-skUsov bo narejenih, AEG noče Povedati.
eksr°ima^ 'e na^rt podtalne
^siirki0^3^611’že s°se °'
ralo ,r tlkl' Prvo je Pr°testi-bojj ^oivalstvo Aljaske, ki se skn '	3 '3° radio-aktivnost po-
»eva0" tak°	^ obstoji
toka p°St, 23 zdrav-)e vseSa Pol°-da ,bn/eb!Valstvo se dalje boji, trecn ° eksPl°zije sprožile po-
rode s”a A1;iaskL	Pri-
čitki ' Pa J0Pj°, da bi na Am-zamrlo vse živalstvo
rastlinstv	živalstvo in
Proti App m vzato Protestirajo
Proti ^ načrtu. Končno so
načel« p0skus°m vsi tisti, ki se
Ji o p0.- Proti vi j o Nixonovi ide-
raket 9 eguard obrambi z ABM potnimi Wei.
Mo.k^1 protest šele pride — iz
biriji k Amčitka leži bližje Si-
skva h 0t Al-!aski’ zato bo Mo-
aoe or kozave podprla stali-
tem 'blValstva na Aljaski. Pri
b°do ararn° pomisliti, da se
Vorj 0 °nda kmalu začeli razgo-
hja. 0rnejevanju oboroževa-
bodo jeSp!,S PraVa ironija. ako se
Plod ;!8e 1 zaceli taki razgovori
Zvezo ul doželo in Sovjetsko
Pjo miki rUti pa tudi preskuša-
k° razrr earneSa streliva z veli-
zi Pod ira no si1« Sovjetski zve-poo Posom.
dve tretjini
1950 jeS®NGTON, D.C. - Let.,
»kol 6,T°Tih v "aši (ie-
Jeta 1Q4,, G1/' odraslih moških,
Se ZDA 16 °k0li 62 % • Tedaj Znane v«riSe niso dobro otresle
oakovai Vr ^ kl iZe in SVet je pri-Vw to mim",' 1950 Je b'10
V remenski
Novi grobovi
Helen Taylor
Včeraj je umrla na svojem domu na 1114 E. 76 St. 53 let stara Helen Taylor, roj. Hočevar v Clevelandu, vdova po 1. 1960 umrlem možu Williamu. mati pok. Williama, Ronalda, Larryja in Linde, sestra pok. Jakoba Hočevarja, Josepha, Amelie Bert-loff in Angele Patrick. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v petek Podrobnosti še niso določene.
John Brgoč
V Anna Maria Nursing Home v Aurori, Ohio, je umrl včeraj 91 let stari John Brgoč preje z 10318 Reno Ave., ,rojen v Kleniku v Jugoslaviji, od koder je prišel v ZDA pred 60 leti. Bil je upokojeni delavec Indland Steel Go. Pokojnik je bil sin pok. Lovrenca in pok. Ivane. roj. Bitenc, brat pok. Jakoba, Franka, pok. Johane Rotar, Tonyja (Verona, Pa.), Mary Krns, Frances Smrdelj in Antonije Stavar (zadnje tri v Jug.). Pokojnik je bil član Kluba slov. upokojencev v Newburghu. Pogreb bo v soboto iz Fortunovega pigreb. zavoda na 5316 Fleet Ave.
prerok
'•~jr
pravi:
Veclnoma sončno .n toplQ ‘ Jvišja temperatura Hr» qa
Alžir dočakal svoj veliki
politični proces
CASABLANCA, Mar. — Diktatorski režimi počasi pripravljajo politične procese. Tega pravila se drži tudi alžirski diktator Boumediene. Pred tremi leti je skupaj z zaveznikom in zarotnikom Zbbirijem strmoglavil diktatorja Ben Bello. Pred poldrugim letom ga je njegov prijatelj Zbbiri hotel spraviti z oblasti. Zbbiri ju se upor ni posrečil, Boumediene je zaroto ob času odkril in zarotnike razgnal. Zbbiri se je umaknil v sosedno Tunizijo, kjer mu je tunizijski predsednik Burgiba ponudil streho in varnost.
Boumediene je že takrat dal poloviti vse zarotnike in njihove pomagače. Tako se je kmalu znašlo na stotine bivših alžirskih revolucijonarjev pod ključem. Precej jih je prišlo na svobodo, 182 jih je pa bilo priprtih do se.daj, da so mogli priti pred revolucijonarno sodišče v Oranu, ki ga sestavlja 11 Boumedi-enovih zvestih pristašev.
Če bodo obtoženci mogli le malo svobodno govoriti, bodo prišle na dan čudne stvari iz dobe revolucije proti francoski okupaciji in časov režima Ben Belle. Zato vlada v Alžirju za proces ogromen interes.
Streljanje na indijski meji s Kino v Tibetu
Vprašanje meje med Indijo in Kitajsko je odprto, ker Kitajska stare mejne pogodbe, ki jo je sklenila še z Angleži, ne prizna, o novi pa se niso niti začeli razgovori.
NEW DELHI, Ind. — Indijski obrambni minister je sporočil parlamentu, da so kitajske čete streljale na indijske mejne straže na sedlu Lipulekh 16,700 čevljev visoko v Himalajskih gorah v bližini meje zahodnega Nepala, Tibeta in Indije. Noben Indijec ni bil pri streljanju ranjen.
Na indijsko-kitajski meji v Himalajskih gorah je prišlo v preteklih letih ponovno do streljanje, vendar do nobene večje vojaške operacije. Kitajci so nastopili z močnimi vojaškimi silami proti Indiji leta 1965. Tedaj so preko gora pritisnili daleč dolino in na vzhodnem delu bojišča pridrli že v gosto naseljeni predel. Indijska obramba je bila strta, vendar so se Kitajci sami umaknili. Obdržali so zaseden le tisti del ozemlja, ki ga smatrajo za svojega, ker ne priznajo mejnega dogovora, ki ga je s Kitajsko sklenila še Velika Britanija kot gospodar Indije.
Indija je postopno od tega poraza okrepila svoje oborožene sile z dobavami orožja iz Velike Britanije, Združenih držav in iz Sovjetske zveze. Izgradila je na mejnem področju tudi vrsto o-brambnih postojank, s katerih stalno nadzira Kitajce. Vpraša nje meje je ostalo nerešeno, nobeni strani se ne mudi z razgovori.
V boju za vpliv na meji med obema velikima silama, Indijo in Kitajsko, je začela Indija polagoma izgubljati. Ima prevladujoč vpliv v Sikimu in Butanu, Nepal, največji od teh vmesnih držav, pa skuša uveljaviti svojo neodvisnost in se otresti indijskega varuštva, ki ima svoj izvor še v času britanske oblasti v Indiji.
Za polet na Luno: Vsefpripravljeno!
Napad na ljudski park’
BERKELEY, Calif. — Skupina kakih 600 ljudi je napadla s škarjami žično o g r a jo okoli “Ljudskega parka”, zemljišča kalifornijske univerze, ki so ga levičarski študentje in njihovi podporniki spremenili v “Ljud-
Moskva se poteguje za japonsko naklonjenost
TOKIO, Jap. — Japonski politični krogi z veseljem opazujejo, kako skuša sovjetska politika pridobiti j a p o n ske simpatije. Čim bolj bojeviti so kitajski generali napram Sovjetski zvezi, tem prijaznejše besede prihajajo iz Moskve v Tokio. Kremelj je začel vabiti japonske politične voditelje na obisk, se veseli, da se bo jeseni ustavil v Moskvi japonski zunanji minister Kichi Aichi, upajo, da bodo kmalu lahko pozdravili osebno tudi ministrskega predsednika Sato.
Japonci so praktični politiki. Že premišljujejo, kaj ,yse bi lahko izvlekli iz Sovjetske unije. Zaenkrat jim bdijo pred očmi gospodarski interesi, ■ predvsem upajo na investicije v sibirsko industrijo in sibirsko rudarstvo. Moskva je načelno že odobrila tako politiko, v Tokiu pa upajo, da bodo lahko dobili še večje koncesije, kot jih že imajo obljubljene. Sovjetski račun je jasen:	čim bolj bo pritegnjen v
Sibirijo japonski kapital, tem bolj bo Japonska navezana na sovjetsko “sibirsko” politiko, seveda na škodo kitajskih ambicij.
V Tokiu pa tudi mislijo, da bo kmalu prišel čas za razgovore o vrnitvi južnih Kurilov, ki so jih leta 1945 morali odstopiti Sovjetski zvezi. To vprašanje bo pa načeto šele potem, ko bo O-kinava trdno v japonskih rokah, torej šele čez nekaj let.
Mogočna raketa Saturn 5 z vesoljsko ladjo Apollo 11 na vrhu stoji na svojem vzletišču, ko moštva pregledujejo, če je vse v redu in pripravljeno za polet danes dopoldne ob 9.32. Astronavti so že v vesoljski ladji. V okolici vzletišča, bližnji in malo bolj oddaljeni, je zbranih okoli 700,000 ljudi, ki hočejo s svojimi lastnimi očmi in neposredno gledati začetek prvega človekovega poleta na Luno.
CAPE KENNEDY, Fla. — Dolgo in težko pričakovani dan je napočil. Sto in sto tisoči ljudi tu skuša doseči še enkrat s svojim pogledom raketo Saturn 5, ki se mogočno dviga v nebo in je s svojo belino na daleč vidna. Na njenem vrhu je “drobcena” vesoljsko ladja Apollo 11, drobcena za gledalca v primeru z mogočno velikostjo rakete. Pregled naprav in delovanja celotne rakete kot tudi vesoljske ladje se nadaljuje. Do danes zjutraj ni bilo nobenih posebnih težav z izjemo neke zaklopnice v tretjem delu rakete, ki je delala težave že pred 14 dnevi, ko so raketo prvič pregledovali. Napako so tedaj popravili, pa se je danes pojavila ponovno. Prepričani so, da jo bodo mogli odstraniti pravočasno in da zaradi nje vzlet ne bo moten.
Predsednik R. M. Nixon, ki je
Humphrey bo kandidiral
WASHINGTON, D.C. — Hubert H. Humphrey je na potovanju v Evropi, vendar se je tu razširila govorica, da se je odločil prihodnje leto kandidirati za senatorja v Minnesoti, pa naj se. že sen. Eugene McCarthy poteguje za ponovno izvolitev ali ne.
■Sen. E. McCarthy bi se baje ne potegoval za ponovno kandidaturo, če bi bil prepričan, da bo mogel za zveznega senatorja kot svojega naslednika spraviti kongresnika Johna Blatnika ali vsaj preprečiti imenovanje H. H. Humphreyja.
ski park”, pa ga je oblast vrnila lastniku, ki ga je obdal z žico.
Policija je napadalce razgnala, kakih 35 pa je prijela in zaprla.
imel prvotno namen pred poletom priti na skupno večerjo z astronavti, pa je načrt opustil, ko so zdravniki opozorili, da bi to utegnilo biti nevarno za kako okužitev astronavtov z bacili prehlada ali kaj sličnega, je sinoči astronavtom poslal posebno voščilo, v katerem pravi, da bo njihov polet “dvignil duha ameriškega ljudstva in vsega sveta”. Na predsednika napravlja poseben vtis “mirno in resno zaupanje”, ki izhaja iz “izvrstnega šolanja, priprav in notranje trdnosti značaja”.
Poveljnik vesoljske ladje Neil A. Armstrong se je predsedniku Nixonu za poklic in voščilo zahvalil in dejal, da je moštvo opogumljeno z “zanimanjem, voščili in molitvami Ame-rikancev po vsej deželi”. Predsednik bo opazoval vzlet v Beli hiši na televizorju.
Astronavti Neil A. Armstrong, Edwin E. Aldrin Jr. in Michael Collins so vstali okoli pol pete zjutraj, uredili zadnje osebne stvari, imeli obilen zajtrk s stea-kom in bili ponovno zdravniško pregledani. Zdravniki so izjavili, da so vsi popolnoma zdravi in sposobni za polet.
Vzlet je določen danes dopoldne ob 9.32. Raketa Saturn 5 bo pognala vesoljsko ladjo v orbit okoli Zemlje, pa jo nato z novim sunkom potisnila ob 12.16 na pot proti Luni, Vesoljska ladja se bo
nato ločila od zadnjega dela rakete Saturn in sama plula dalje proti Luni.
Vesoljsko vozilo bo doseglo v nedeljo Luno in zakrožilo okoli nje. Lunsko vozilo bo z astronavtoma Armstrongom in Aldrinom pristalo na Luni ob 4.23 popoldne v nedeljo. Astronavta bosta pregledala vozilo, nato jedla in počivala ter šele prihodnji dan, v ponedeljek, 21. julija ob 2.21 zjutraj bo Armstrong kot prvi človek stopil na Lunina tla. Sledil mu bo Aldrin. Izven lunskega vozila bosta ostala le dve uri in pol, nato se bosta vrnila vanj in vzela a seboj vzorce Lunine površine, drobne in debele kamne. Popoldne ob dveh se bosta dvignila z Lune in poletela proti vesoljski ladji, v kateri ju bo čakal astronavt Collins. Obe vesoljski ladji se bosta povezali, astronavta Armstrong in Aldrin se bosta vrnila v glavno vesoljsko ladjo, nakar bodo lunsko vozilo odločili in ga pognali v stran. Vsi trije astronavti bodo na to v glavni vesoljski ladji krenili nazaj proti Zemlji v torek ob 12.56 zjutraj. Ce pojde vse po sreči, bodo v četrtek, 24. julija, ob 12.52 pristali na Tihem oceanu nedaleč od Havajev, kjer jih bo na letalonosilki Hornet pričakal predsednik ZDA Richard M. Nixon.
Pojavili so se sumi o varnosti atomskih elektrarn
CLEVELAND, O. — Dočim so v Jugoslaviji postale “politične elektrarne” predmet hudega spora med tistimi, ki nočejo centralizirane elektrifikacije dežele, in tistimi, ki jo zagovarjajo — velikokrat s čisto drugimi nameni — nas čaka v Ameriki živahna debata o tem, ali so atomske elektrarne dosti varne ali ne.
Ideja o atomskih elektrarnah ni nova. V naši deželi je že dobila praktično obliko. 15 atomskih elektrarn obratuje, 35 pa jih postavljajo. Njihova skupna zmogljivost bo znašala nad 27 milijonov kilovatov. V krogih federalne atomske komisije trdijo, da bo v dobrih 10 letih že četrtina ameriškega električnega toka prihajala iz atomskih elektrarn. Na podoben način bodo tudi druge dežele prešle na rabo a-tomske elektrike.
Da atomske elektrarne niso zmeraj vsem všeč, je tudi
znano. Saj je na primer nju-jorška občina pred leti gladko preprečila, da bi zasebno podjetje postavilo v bližini mesta veliko atomsko elektrarno. Na podoben način se branijo a-tomskih elektrarn tudi v drugih krajih naše dežele. Odpor prizadetih krajev ni prestrašil zagovornikov atomske elektrike. V Ameriki je sedaj še 48 resnih načrtov za atomske elektrarne, ki bodo imele skupno zmogljivost nad 45 milijonov kilovatov. Ako seštejemo vse skupaj, bomo imeli še v tem stoletju 97 velikih atomskih elektrarn, ki bodo postavile s skupno zmogljivostjo nad 73 milijonov kilovatov. Optimisti trdijo, da bo zmogljivost dosegla celo 77 milijonov kilovatov.
Pa se je ravno sedaj pojavila knjiga, ki ostro kritizira sistem atomskih elektrarn in zahteva nič manj kot prepoved postavljanja novih. Razlogi, ki jih navaja, so vpošte-
vanja vredni, toda gibanja za atomsko elektifikacijo ne bodo mogli ustaviti. Verjetno bodo dosegli, da bodo poostreni varnostni predpisi za obratovanje takih elektrarn. To ni nič slabega, saj je še marsikomu v spominu, kako neprijetne posledice je pred leti imelo ponesrečeno obratovanje neke male atomske elektrarne v Angliji.
Debato o atomskih elektrarnah bo zasledoval ves svet. Vse gospodarsko napredne države na svetu že mislijo na take elektrarne, tudi take, ki imajo vsaj na videz dosti vo-. de, plina in goriva za elektrarne kot na primer Anglija, Zahodna Nemčija, Švica, Švedska, Kanada, Indija in celo Sovjetska zveza.
Največ načrtov obstoja naravno v deželah, kjer vlada zasebno gospodarstvo. V Sovjetski zvezi imajo na primer na programu le 11 velikih a-
tomskih elektrarn s skupno zmogljivostjo 5 milijonov kilovatov. V primeri z ameriškimi načrti so sovjetski načrti res skromni, saj imajo Zahodna Nemčija, Švedska, Kanada, Japonska in Francija večjo proizvodnjo v svojih načrtih. Se bolj skromne so evropske sovjetske s at e litske države. Vse skupaj predvidevajo za 1. 1977 le skupno zmogljivost okoli 2 milijonov kilovatov.
Boj za opremo atomskih e-lektram se razvija v mednarodnem obsegu in je zelo hud. Najbolj se za naročila potegujejo nekatere ameriške firme, imajo pa hudo konkurenco v angleških, francoskih in nemških elektrotehničnih industrijah. Tudi v Jugoslaviji vlada veliko zanimanje za a-tomske elektrarne, celo v Sloveniji so menda izbrali prostor za tako elektrarno nekje blizu Brežic.
Novih tisoč vojakov zapustilo Južni Vietnam
SAIGON, J. Viet. — Včeraj je zapustilo novih 1080 ameriških vojakov Južni Vietnam. Bataljon vojakov 9. pehotne divizije je iz Mekongove delte odletel domov, 300 marinov pa se je vkrcalo na ladje za prevoz na Okinawo.
Na bojiščih še vedno vlada zatišje in govorijo o tem, da bo predsednik Nixon objavil umik novih 25,000 mož. Ameriški vojaški vodniki računajo med tem o verjetnosti nove velike rdeče ofenzive. Ti bi baje posebno radi osvojili mesto Tay Ninh severozahodno od Saigona kot sedež za svojo “začasno revolucionarno vlado”.
Domov odbor pripravil nove davčne reforme
WASHINGTON, D.C. — Odbor za pota in načine Predstavniškega doma je pretekli teden načelno sprejel drugi del predlogov za davčno reformo. Večina teh predlogov hoče zamašiti luknje v sedanjih davčnih zakonih, ki omogočajo bogatašem, da se izognejo plačilu vsakega ali vsaj večine zveznega davka.
Iz Clevelanda in okolice
Na predstavo drame Macbeth—
Društvo Sava v Clevelandu vabi vse svoje člane in prijatelje na skupen obisk Shakespea-rjeve drame Macbeth v Lake-wood mestnem avditoriju v petek, 18. julija, ob 8.30 zvečer. Obiskovalci naj se zberejo za skupen odhod pred Baragovim domom v petek zvečer ob 7.45.
Zadušnica—
Jutri ob osmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Marijo Gorše ob 2. obletnici njene smrti.
Ljubljanski igralec na WXEN—
V soboto, 19. julija, opoldne bo na radio WXEN razgovor T. Petkovška z igralcem Jožetom Zupanom iz Ljubljane, bratrancem g. Stanleyja Zupana, upravnika podružnice St. Clair Savings na St. Clair Avenue. Razgovor je posnel T. Petkovšek tekom zadnjega ob’ska v Sloveniji.
Na obisku—
Nedavno je prišla iz Beograda č. s. Agneta Plečnik, reda sv. Vincencija Pavelskega, na obisk k staršem g. Ivanu Plečniku in gospej, 47 Foster Dr., New Middletown, Ohio 44442, k svojim bratom in sestram. Č. sestri Ag-neti želimo, da bi se ta kratki čas prav dobro počutila med nami. Iskreno dobrodošla!
Odpovedan piknik—
Slovenski športni klub sporoča, da je odpovedal piknik na Slovenski pristavi v nedeljo, 20.
julija-	-jmj£
-----o------
V Habarovsku Kitajci razgovore sabotirajo?
MOSKVA, ZSSR. — V Habarovsku ob reki Amur so se 18. junija začeli razgovori med zastopniki Sovjetske zveze in zastopniki Kitajske o ureditvi plovbe v obmejnih rekah in jezeru vzdolž vzhodnega dela njune meje. Preteklo soboto je kitajsko zastopstvo razgovore nenadno zapustilo, pa se po nekaj urah premislilo. Sporočili so, da se bodo razgovori nadaljevali.
Ti razgovori so omejeni na u-reditev plovbe, na vzdrževanje prometnih znakov in drugih predpisov in določil, ki so s tem "druženi. V p r a šanje ureditve spora o mejah je med tem še vedno odprto. Moskva je sicer še spomladi izjavila, da se je voljna s Peipingom o tem raz-govarjati, pa poudarila istočasno, da ne bo pristala na nobeno spremembo meja, ki obstoje že “nad 50 let”, so torej še iz carske dobe.
Glasilo sovjetske armade “Rdeča zvezda” je med tem prineslo na prvi strani obsežnejše poročilo o vojaških vajah vzdolž reke Amur, ki tvori mejo s Kitajsko. Poroča o mornarjih sovjetskega tihomorskega brodovja, ki služijo na rečnih ladjah na A-murju in Usuriju ter nadzirajo in varujejo mejo.
O razgovorih v Habarovsku do Tassove objave preteklo so-coto ni bilo nobene vesti. To poročilo pravi tudi, da skušajo kitajski zastopniki pri razgovorih spraviti na dnevni red tudi vprašanje meje same, kar pa po sovjetskem stališču ne spada v okvir teh razgovorov. Kot znano Peiping ne priznava sedanjih meja s Sovjetsko zvezo, ker da so jih ruski carji tedaj oslabeli Kitajski vsilili.
Ameriška Domovina
/%-IVl !! ■/ I <- A 'V— 11< > At I
0117 St. C.air Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
t* Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
\	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
i $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
^Š< No- Weds., July 16, 1969
Jugoslavija: federacija ali le “federacija”?
Tito je takoj po drugi svetovni vojni dal izglasovati prvo jugoslovansko ustavo, ki naj uvede v Jugoslaviji federalni sistem. Osnova države naj bo 6 republik, dočim naj bodo federalni upravi pridržani le taki posli, ki so neobhodno potrebni za državno edinost. Za tako federativno ureditev je rdeči režim gnal veliko propagande celih 25 let. To je dolga doba, vendar nas režim ni mogel prepričati, da je Jugoslavija res urejena na podlagi federativnega načela. Otipljivih direktnih dokazov za dvom nismo imeli, mogli smo se opirati le na splošne politične pojave v Jugoslaviji.
Naš dvom se je opiral na sledeča razmišljanja:
Jugoslavija je še zmeraj tipična komunistična država, naj še tako poudarja svoj samoupravni komunizem. V njej vlada suvereno komunistična stranka, javne uprave, federalna, republiška, okrajna in občinska, so le izvršilne agencije, ki se morajo strogo držati navodil, ki pridejo od partijskega vodstva.
Komunistična stranka ni navadna politična stranka, to bi rada šele sedaj postala. Že ob svojem rojstvu je bila obsojena na podtalno politično življenje; bila je doma le v ilegali. Zato je morala biti njena organizacija strogo centralistična in obenem vojaška. Vrh je zapovedoval, vse drugo v partiji je moralo ubogati. Tako je videla v rdečem vrhu svojega pravego gospodarja ne samo federalna administracija, ampak tudi vse republiške, okrajne in občinske. Zato je bilo nekaj vidnih znakov, toda ne dokazov. Vse politične izjave režima so bile narejene po enem kopitu, naj bodo povedane v Skopju ali Ljubljani, v federalni vladi ali na občinski ravni. Vsa republiška zakonodaja je bila le prepisovanje federalne, tupatam je bilo dodanih ali spremenjenih par malenkosti, formalnosti itd.
Pri takem stanju seveda ne pomeni prav nič, ako formalno obstojajo republiške, okrajne in občinske administracije, saj nobena niti ne misli, da bi izrabila pravice, ki so zapisane v ustavi in zakonih. Se rajše ravna po tem, kar bodo rekli na partijskem vrhu. Res pa je, da je to stanje šlo na živce tovarišem zunaj Beograda. So si radi privoščili tiste, ki so v partiji na vrhu vedrili in oblačili. Toda njihova kritika je bila zelo previdna, zavita v tako zveriženo govorjenje, da so ga komaj razumeli tovariši sami. Zato ni imela tako zameglena kritika nobenega političnega uspeha. Na drugi strani je molk razjedal partijo, kajti pod plaščem uradnega molka so se v deželi godile stvari, ki jih noben molk ni mogel	izbrisati.	Zato so	komunisti začeli zadnja
leta misliti no	reformo	v partiji,	ki so jo pa skrili	pod
“družbeno” reformo. Zadnji sadovi te reforme so bili letošnji partijski kongresi, republiški in federalni, pa tudi nova delna revizija ustave, ki so ji sledile splošne volitve v vse parlamente v republikah in v federaciji. V politiko je stopilo mnogo novih ljudi, tem je bilo pa treba že jasno povedati, v čem naj	se novi	režim razlikuje od prejšnjega.	To
delo je deloma	opravila	tovarišica	Vida Tomšičeva, ki	je v
“Komunistu” od 9. maja razložila svoje poglede na “delitev prostojnosti med federacijo, republikami in občinami” takole:
“Opozorila bi na primer na vprašanje zakonodaje, ki nam dela mnogo težav. Ko smo začeli razpravljati o spremembi ustave,.. . smo lahko ugotovili, da dosedanje formulacije glede zakonodajnih pristojnosti niso bile edini vzrok, ki je pripeljal do tako grobe uzurpacije zakonodajnih pravic zvezne skupščine, kakršnih smo bili priča. Zvezna zakonodaja je nesporno skoraj popolnoma zožila področje republiške in samoupravne zakonodaje tudi tam, kjer ;e bila njihova pristojnost jasna. Očitno torej ni bilo samo odvisno od neskladnosti nekaterih ustavnih določb z duhom iste ustave, kakor od odnosov sil, ki so se pa pojavljale na vseh ravneh. Najmočnejše so bile v federaciji, svojo moč so pa črpale tudi iz teženj, ki so prihajale iz občin, republik in skušale urejati svoje zadeve s silo državnih in političnih organov federacije.
Pogosto so zahtevali od zvezne skupščine, da odločuje in rešuje stvari, katere bi morali izbojevati v delovni organizaciji, občini ali republiki. Največ je bilo seveda intervencij v korist prelivanja sredstev med razvitimi in nerazvitimi, za večjo udeležbo na državnem kapitalu in podobno. Vse to je stalno prenašalo pristojnosti in odgovornosti v center, ki smo ga prav radi teh pozicij upravičeno napadali. S tem seveda ne branim tistih sil v organih federacije, ki so tako vlogo radi sprejemali in v preteklem obdobju pretvarjali tudi skupščino bolj- v demokratično fasado ali glasovalni stroj kakor pa v ustvarjalca politike. Hočem le opozoriti, da se je treba boriti proti birokratskemu etatizmu na vseh ravneh, kar se sicer pogojuje.”
Težko bi našli še kje tako odkritosrčno izjavo, ki potrjuje vse, kar smo po vojni pisali o vrednosti jugoslovanskega federalnega sistema. Že ob rojstvu je imel politično
kostno jetiko. Osovražen je povsod in ga nobena reforma ne more spraviti do ugleda in vpliva.
Vida Tomšičeva si obeta, da bo boljše. Dvomimo. Za vsako dobro državno ureditev je treba dveh stvari: naj-prvo pametno zakonodajo. Te v Jugoslaviji zaenkrat še ni. Upravo, ki bo zakone izvajala pravično, v duhu ustave. Tudi te še ni v Jugoslaviji in je biti ne more.
Režim si je namreč s prevzemom odgovornosti za gospodarstvo nakopal breme, ki ga ne zmore. Tu tiči vir vseh njegovih nesreč. Ker ne zna urediti gospodarstva, mora zmeraj klicati javno upravo na pomoč, posebno federalno, ta se pa ravna po razmerju političnih sil. Razmerje je jasno. Na eni strani so štiri južne republike, ki vidijo v federaciji molzno kravo. Niso torej zainteresirane, da bi federacija zgubila svoj privilegiran položaj in svoje — blagajne! Ostali dve (severni) republiki nista ne politično ne številčno dosti močni, da bi varovali v okviru federacije svojo neodvisnost. Zato se federacija more mešati v njihova gospodarstva in od tam sesati sredstva za štiri južne republike. To razmerje političnih sil bo ostalo, naj se jugoslovanska ustava še tako spreminja.
Sedanje stanje pomeni zato večno napetost med severom in jugom. Nobene melodije o bratstvu in edinstvu ne bodo nič pomagale. Ostane pri tem pomembno le eno dejstvo: srbska republika je na obe severni bolj navezana kot druge tri. Na to dejstvo se hrvaški in slovenski tovariši še ne upajo javno sklicevati. Lahko je pa mogoče, da se na tihem. Nekaj dejstev kaže, dx so vsaj v Zagrebu že tako pametni.
ono po tej vojni. Ločevali so se Rado L. Lenček: po pokrajinskem mišljenju, pa vendar vsi skupaj so zgradili veliko vrednega in tudi slovenstvo so nam dolgo ohranili. Šele tretjemu rodu slovenski govor ne gre več. Kako je pri begunskem rodu? Vsaj v dokajšnjem obsegu! •
V tem razmišljanju, ko mi je g. Meršol dal priliko, da ga zapišem za narodno skupnost, bi posegel še malo nazaj.
Dolgo je že tega, ko je neki J. P. — osebno sem ga po teh njegovih začetnicah poimenoval JE PRAV — objavil v AD svoje razmišljanje o tem: Kaj bi bilo koristneje in bolj krščansko .— po mojem, kje bi bilo tudi položene več narodne in verske zavesti — kapela v Washingtonu
LEPOTA SLOVENSKE GOVORICE
Predavanje na kulturnem večeru SKAS in SAVE ‘Osmi” v N ero Yorku.
na
Sledeče razmišljanje je posve čeno temi, o kateri so pri nas mnogo razpravljali kulturni in prosvetni delavci od vsega po-četka našega narodnega življenja. Ker je jezik najpoglavitnejši sestavni del nacionalnosti, kot jo še vedno pojmujemo po Her-derju, je samo naravno, da je poveličevanje lepote, bogastva, edinstvenosti materinega jezika postalo v vsakem preporodu o-srednji motiv izgrajevanja narodne zavesti. Sem sodijo vsem dobro znani, nam že klasični citati iz pridig škofa Antona Mar-
ali Dom za ostarele in onemogle tina Slomška pred sto trideseti-Slovence in Slovenke na le- mi ie^ so v slovenskem na-
BESEDA IZ NARODA
"aa »—w------ir"" ~ -y-—T—n-----iinriitmiirT
0b desetletnici smrti li0'ske“stre v L7on,tu
ditev doma za ostarele. Starega so morale na ukaz države podreti, ker ni več odgovarjal predpisom in potrebam. Za novi dom so zbrale že kar precej denarja, ki pa je v času, ko so jim drugi metali polena pod noge, izgubil del svoje vrednosti. Gradbeni stroški so namreč od tedaj močno narastli. .Pred par leti so končno sestre le dobile dovoljenje za gradnjo, sedaj pa manjka denarja in zidava ne more prav steči. Dom za ostarele in to še pod vodstvom šolskih sester! Ali ni to največja potreba za nas Slovence v Ameriki? Lega sredi države Illinois je idealna, zrak čist, okolica prijetna. Stari ljudje so postali žal v nadlego in napoto lastnim otrokom. Novi duh ne kaže, da bi bilo v tem pogledu kdaj kaj boljše, preje slabše.
Treba je pomoči, treba vnetega dela, da bo prepotrebni dom čim preje pod streho in na razpolago tistim, ki težko nanj čakajo. Pomislite, koliko bo molitev izrečenih v tem domu za tiste, ki ga bodo pomagali postaviti.
Slovenci po Ameriki, spomnimo se že enkrat, kaj je res potrebno, kaj je najbolj potrebno, kaj vsem najbolj koristno. Dože-nimo to in glejmo, da bo izvrše no, vse ostalo pa potisnimo v stran.
V upanju, da te besede ne bodo padle na skalo, ampak na rodovitna tla, vse čitatelje Ameriške Domovine lepo pozdravljam.	Stanko Mrak
škofa Gregorija Rožmana
GARY, Ind. — Približno pred enim letom sem na tem mestu opozoril slovensko javnost na bližajočo se 10-letnico smrti našega narodnega mučenca škofa Gregorija Rožmana in pripomnil, da bi bilo primerno za to priložnost urediti njegov grob, kot se spodobi. Že preje sem sam osebno iskal dovoljenje za preureditev škofovega groba pri očetih frančiškanih v Lemontu, kjer pokojnikovo truplo čaka vstajenja. Dovoljenja nisem dobil. Vodstvo je imelo na kupe izgovorov.
Potem sem prosil za pomoč slovenskega duhovnika, ki je na letnem sestanku slovenskih duhovnikov v Lemontu stavil to na dnevni red. Sklenjeno je bilo, da bodo duhovniki nekaj v tem pogledu napravili, pa je ostalo le pri sklepu. Slovenski duhovnik, monsignor v zamejstvu, mi je takrat dejal: Sicer pa si je škof Rožman že sam postavil spomenik: Slovensko semenišče v Argentini, ko je bil še živ!
Nisem razočaran, da na moje lansko opozorilo v slovenski javnosti ni bilo dosti odziva. Da se od strani slovenske duhovščine v Ameriki ne stori nič v tej stvari, mi je razumljivo, posebno še, če upoštevam navodila in želje iz Ljubljane ... .
Sodim, da kljub želji pokojnega škofa samega, naj njegovo truplo počiva v Lemontu, tam ni mesto zanje. Najboljše mesto bi bilo na Orlovem vrhu na Slo venski pristavi. Za to bi se prav lahko odločili, če ne bi pozabili škofovih govorov v ljubljanski stolnici. Brezkompromisni govori! Škof se ni bal za svoje življenje, bal se je za vero slovenskega naroda. .Ako je v nas le še kaj domobranskega duha, ne bomo pustili, da bi naš škof muče-
montskem gričku!?
Ta članek je nazorno pokazal, da zadnji rod ne zna graditi na trdnih temeljih in da je bolj pod vplivom sodobne miselnosti in da hoče slovenstvo reševati z reklamnostjo — in po nekaterih zadnjih objavah se mi dozdeva, da niti ta ne bo tako temeljita — kot bi morala biti za našo narodno predstavitev tujinstvu.
Na misel JE PRAV-a je iz naše njujorške srenje svoje mnenje podala v AD staronaseljen ka Katie Pavlic. Kot priletna in omožena je v besede položila svoje občutje po potrebnosti takšne ustanove.
Zares — zakaj ne bi ohranjevali svoj rod že na začetku mladega življenja z vzgojo in poukom in zakaj ne bi skrbeli zanj ob njega življenskem zatonu. Kajti lepa in mogočna večerna zarja ponajvečkrat oznanja ble-tečo jutranjo!
Tako sem prišel do tistega, kar bi rad vrgel v občesrenjsko areno razmišljanja!
Lemont je nekako v sredini naše prostrane ameriške dežele. Slovenski frančiškani so si izbrali res lep prostor za svoje o-srednje domovanje. Danes to pomeni nekrščansko razkošje v prostoru, če pomislimo, kako malo frančiškanskih očetov je v teh prostorih. Vsa ureditev griča in stavb je stalo dokaj lepe denarce. Ves denar je bil zbran
rodovzgojnem procesu odigrali prvovrstno vlogo. Morda še danes niso izgubili svoje aktualnosti, ne doma ne tukaj med nami. Naj navedem dva — tri za dober začetek — kot maksime, ki naj nakažejo, če ne že smer in cilj našega razmišljanja, vsaj vzdušje in občutje, iz katerega se je to predavanje porodilo. '
“Materin jezik” — pravi ena takih Slomškovih resnic — “materin jezik je naj dražja dota, ki smo jo dobili od svojih starih. Skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti . ..”
In druga: “Kdor svoj materin jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je podoben zmedenemu pijancu, ki zlato v prah potepta in ne ve, kakšno škodo si dela.” In zopet druga:	“Slovenski
starši, ki znajo slovensko, pa svojih otrok slovenskega jezika ne uče, so nehvaležni hišniki, ki zapravijo svojim otrokom drago domačo reč, slovenski jezik, ki so jim ga izročili njihovi dedje.” Morda bi se morali ustaviti kar tukaj, se zamisliti in si temeljito izprašati vest — vsi po vrsti in vsak sam pri sebi — o vprašanju, ki v zadnjem času vedno nuj ne j e kliče po odgovoru, namreč: Ali so te, nam vsem dobro znane resnice, res še vedno naša gesla tako, kot so bila včeraj, ko smo živeli v domovini, ali pa nas danes morda ne iz žuljev delovnih rok našega vežejo več, ker naj bi bila res-
Zares, zakaj ne bi malce razmišljevali?
NEW YORK, N.Y. — V torek in sredo po hfortžulajskih” počitnicah je Ameriška Domovina objavila dva kratka sestavka g. Stanka Meršola. Pri pod zaglav-
slovenskega človeka. In zakaj ne bi to zdaj postalo njegovo središče, v katerega bo prihajal v svoji mladosti in v katerega bi lahko pribežal v poznih letih svojega življenja, v, zaščito pred stisko in pezo let in opešanja?!
Za Dom ostarelih imajo menda že določeno, kje bo stal. Koliko se dela’naprej, o tem se spet le malo sliši.
Menim pa, da bi bil Lemont tudi najbolj primeren kraj — z ozirom na razpoložljive prostore — za uresničitev zamisli g. Stanka Meršola, da bi v drugem poletju zares opravili prekorist no delo, ki bi bilo začeto s stalnimi vsakoletnimi slovenskimi tečaji.
Nekajkrat sem v razgovorih omenil mimogrede tu in tam, da namesto kapele v Washingtonu bi morali ustvariti Slovenski
jem “Slovenski tečaji v počitni-nec bil pozabljen in zapuščen v cah” in drugi “Kres — po Ame-Lemontu!	i riki”. Menim, da bi bilo dobro
Moje mnenje je tudi, da bi in koristno za širšo
ničnost in vejavnost Slomškovih besed vezana le na svet okoli Triglava? To vprašanje bi zahtevalo, da se odkrito spoprimemo z njim in si kot skupnost pošteno odgovorimo, kaj smo, kaj hočemo, kam se izgubljamo.
Vendar razmišljanje o dolžnostih, ki jih imamo do materinega jezika, ni neposredni namen mojega razpravljanja. Lingvist sem in jeziki so mi predmet znanstvenega raziskovanja njihovega značaja, strukture in de-
To naj bi bile moje prve misli — skice za delo predstavljanja in ohranjevanja slovenstva v Ameriki!
Kaj takšnega bomo lahko z u-spehom dokončali, če bo Kres šel na pot od srenje do srenje,
lovanja. S tem se namreč peča jezikoslovje in s tega stališča bi rad govoril o lepoti slovenske govorice, kar se da neprizadeto in objektivno, kolikor se le da biti neprizadet in objektiven, kadar lingvist govori o taki stvari kot je Lepota, in kadar kdorkoli spregovori o Lepoti jezika, ki je njegov materin jezik.
Prav tako nimam namena predajati se poveličevanju lepote jezika kot bi ga narekovalo ozko samoslovensko stali šče. Tako lahko je namreč dvigniti na oltar to, kar poznam m znam, in zavreči vse drugo. Stari Grki in Rimljani so bili polni samoob-čudovanja, da sta jim le grščina in latiščina veljala za Jezika (z veliko začetnico), vse ostale govorice pa komaj za — barbarsko jecljanje.. V evropski sredi je potem pod pokroviteljstvom Cerkve latinščina za dolgo stoletij, — vse na prag humanizma — ostala edini občudovanja vredni, naj lepši jezik, s katerim se niso mogle primerjati govorice srednjeveških barbarov in njihovih potomcev.. Potem se je v petnajstem stoletju nenadoma dvignila francoščina in v osemnajstem stoletju za njo nemščina, in po velikem vzgledu, ki ga je nacionalnim preporodom dalo nemško razsvetljenstvo, drug za drugim tudi ostali evropski jeziki. Romantičen žar se je razih nad vse, vsak zase je postal o-nim, ki jim je bil materina govorica — najlepši.
Še predno so bili porojeni posamezni slovanski pismeni jeziki, kot jih poznamo danes, je ta-kozvani “baročni slavizem” razglasil slovanski jezik, linguarn Sclavonicam, unam et eanden, kot, jo je razglasil, da je — en sam in isti jezik z neštetimi dialekti — za naj lepši jezik med jeziki. Na vrhuncu tega kulta “najlepšega slovanskega jezika” so pričeli prvi slovanski filologi peti himne že posameznim jezikom. Klasičen je slavospev ruskemu jeziku iz srede sedemnajstega stoletja, ki ga je napisal pesnik-fizik Lomonosov; vse velike lastnosti evropskih jezikov se v njem takole prenašajo na ruščino:
“Karl V., cesar Svetega rimskega cesarstva, je rekel, da b: morali Bogu govoriti po špansko, prijateljem po francosko, sovražnikom po nemško, ženskam po italijansko. A če bi Karl V. poznal ruščino, bi gotovo dodal, da v ruskem jeziku lahko spregovoriš vsakemu, kajti v njem bi odkril hkrati veličanstvo španščine, živahnost francoščine, moč nemščine, sladkost italijanščine, in še — skrajno točnost v prispodobah in vse bogastvo stare grščine in latinščine.”
(Dalje)
moral stati v Slovenskem kul-^ skupnost, kakor tudi
turnem vrtu v Clevelandu poleg kipa škofa Gregorija Rožmana danes tudi kip slovenskega pre-zidenta Leona Rupnika.
Da je bil škof Rožman res dober pastir svojih ovc, je potrdil
bilo zbrano vse o slovenskem naseljenstvu v Ameriki in v narodno | svetu. Vodstvo naj bi bilo tako za vsako v slovenskih strokovnih rokah.
izmed naših srenj, raztresenih po tujem svetu, če bi o teh stvareh resno premišljevali, če bi svoje misli potem tudi zapisali in objavili — na kraju vsega, da,
— ne bi hotel več reči, če — bi omenjeni monsignor. V e č i n a'napravili pametno in smoterno javnosti je bila proti njemu, ko| odločitev ter pristopili k stvarjo prišel v Ameriko, pa je kljub nemu delu za ohranjevanje na-temu in brez bučne kampanjej šega rodu na tujem. Mislim, dal racino preimenovanje tega griča zbral sredstva za Slovensko se-, pozadnjevojnska emigracija ima'v Slovenian hill' Tako bi ta mali menišče v Argentini. Poglejmo J še prav posebej sveto dolžnost,! košček zemlje z imenom na sedaj kampanjo za Slovensko; da to nalogo iz,vrši častno.	j	zemljevidu in razuin turi>tičnih
kapelo v Narodnem svetišču v Samo vprašajmo se, zakaj ,smo; prospektih vsam stalno dopovn-Washingtonu. Dve leti se že tru- odšli na tuje? Kakšno je bilo ta-! do val, da tudi na amejdški.zem-
kratno naše prepričanje,’ pripo-'iji živi slovenski rod. Institut bi
če bo s Kresom vžigala še pe-študijski institut, v katerem bi sem Korotana, potem — upam,
se bomo dokončno vzdramili, prijeli za delo pri temeljih in izkopali vir naših naporov, h kateremu bodo hodili pit vodo zdravja vsi še številni rodovi za nami.
Zato postanimo in ostanimo pravi, dosledni in' čisti vodniki, pripravljajmo druge, ki nam bodo sledili.
Zatorej — razmišljajmo, de-
O tem institutu bi obvestili vse ameriške univerze in ustanove. Zainteresiranci za slovenski jezik, kulturo in zgodovino slovenskega naroda bi prihajali v ta lemontski slovenski institut, ki bi seveda moral imeti tudi bogato knjižnico.
Morda bi kdaj celo dosegli u-
dijd, pa še niso zbrali določenih $80,000! Ali pa kampanja za nabirko za gradnjo Slovenika v Rimu. Se popolnoma strinjam z razlago dopisa g. Janeza Gruma iz Milwaukeeja.
Že 10 let se trudijo slovenske
vedovanje in govorjenje!
jim govoril in\ razlagal o udei-
Po dveh desetletjih bi bilo ko- stvovanju Slovencev na njej in ristno, da si izprašamo vest v drugod v svetu kakor tudi o primerjavi z generacijo, ki je preteklem in sedanjem izživlja-prišla semkaj v svobodni svet na naroda na domovinskem Slo-pred prvo svetovno vojno, in enskern.
lajmo v takem naporu, pišimo o tem — in skrajni čas je že, da tudi nekaj napravimo. Ne postavljajmo samo kamenitih sten s podobami in slikami, ampak
“Moj pes zna pa brati!” “Vem.”
“Od kod?”
“Moj pes mi je povedal.”
*
“Imate jutri čas, bi šli plesat [z menoj?”
I “Jutri se bom poročila.”
“Kaj pa pojutrišnjem?”
*
“Zakaj si se pa že v kuhinji
odpirajmo raje kamrice srca, v sezul, ko si prišel ponoči do-katerih bo razgibana duša gnala'mov?”
naše skrajne napore za ohrani-1 “Da bi ne motil tvojega spa-tev našega rodu na’ tujem.	nja.”
To je delo zdajšnje izseljeni- “Zakaj si prišel po vrstih v ške generacije, če bo hotela o-'spalnico?”
stati zapisana tudi zgodovini kot ustvarjalni del celotni narodni skupnosti.
Tone Osovnik
narodni I “Tudi zato.”
“Zakaj si pa potem začel na ves glas peti: Kaj nam pa morejo ...?”
wirinoonaoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc
JEAN GIONO:
ŽETEV
**y>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOC
“Oh, če bi bilo samo srce! Toda nekaj se mi je zgodilo!..
Moralo je biti v resnici nekaj posebnega. Fonse, ki je sicer vse sprejel z neomajnim mirom, je zdaj ves iz sebe; po vseh udih trepeta in kar ne more se zbrati.
“Saj veš, da sem kupil veliki sadovnjak na Mahovju. Bilo je sredi zime, ko je prišel nekega dne k meni Jofroi. Ponudil sem mu stol v kuhinji in mu rekel: ‘Najprej se malo pogrej! Sprejel je kozarček v okrepčilo, potem Pa se je odločil. ‘Fonse,’ mi je rekel, ‘star postajam. Moja žena je bolna in jaz tudi, otrok pa nimava in to je velika nesreča. Bil sem pri notarju v Riezu, potem pa tudi v uradni blagajni in tam so mi vso to brkljarijo razložili: če vplačam toliko in toliko, mi bo to prineslo toliko in toliko dosmrfne rente.’ Potem sem mu rekel, da je to izvrstna misel in, ko je tako dala beseda besedo, je prišlo končno dc tega, da sem kupil ves njegov veliki sadovnjak. Toda hiše ne, ker mi je namreč rekel: ‘Hišo mi pa mo-raš pustiti, ker sem je tak? na-VaJen, da bi kod drugod izgubil Ves življenjski pogum; zemljo Pa lahko vzameš vso, prav do hišnih sten.’ No, pustil sem mu Potem še majhen pas okoli hiše, da bi mogel prijetno sedeti na soncu in še nekaj dreves za kratek čas. Vidiš, pokazal sem se Prijaznega in dogovorjeno ceno sem mu izplačal v čistem. Jo-froi je odnesel ves denar v blagajno in zdaj ima svojo dosmrtno rento. Do sem je vse v redu! Prav!
Ali poznaš sadovnjak na Mahovju? Po vsej svoji dolžini je posajen z breskvami, s tako starimi drevesi, da bi jih morali že ^sai Pred desetimi leti posekati.
°> Jofroi je bil lahko že zado-^°ljen s tistimi bornimi sadovi, har so jih ta drevesa še rodila t°da jaz — breskve niso ravno moia strast in naša zemlja tudi ni ravno pravšna zanje; kratko-^alo, hotel sem napraviti iz sa-dovnjaka njivo, drevesa pose-hati in posejati pšenico. To je hda moja misel kot vse druge in nihče me ni pregovoril k temu. Zemljo sem plačal pa ja moja ^n lahko storim z njo, kar hočem.
Davi sem si torej rekel: vreme ne kaže slabo in drugega dela nimaš, pa lahko začneš podirati! *n takoj sem se odpravil na pot proti Mahovju.” (V tem stavku
odgovoril in se mi povsem pri-oližal.
Roke so mi padle mrtvo ob telesu.
‘Pusti moje drevje pri miru!’ mi je preteče rekel.
‘Jofroi! ... ’
‘Pusti ga pri miru?’
Pritisnil mi je odprtino puškine cevi semle, na sredo prsi veš, nič več ni bil podoben pravemu človeku! Ne da bi pokazal svoje razburjenje, (prst držal na petelinu), sem mu rekel:
‘Jofroi, ne bodi no otročji!’ Jofroi pa je le venomer ponavljal:
‘Pusti moja drevesa pri miru! Pusti jih pri miru! ... ’
Kaj naj bi bil torej storil pri tem? Pustil sem vrv viseti, kjer je visela, in odšel.
Oh, to je res nora zgodba!
In kaj naj zdaj počnem?”
Vsa soseska je napela svoje možgane, da bi pomagala; sleherni si je razbijal glavo nad tem in tudi jaz sem hotel storiti, tar je bilo v moji moči pa sem šel nekega dne na Mahovje k Jofroiu, ki je takoj zapihal vame kakor pes, kFse je zagrizel v kos mesa in ga noče več izpustiti.
Drevesa so moja! Vse sebi sam posadil in ne morem Trpeti, da bi se z njimi godilo kaj takega prav pred mojimi očmi! Se enkrat naj pride, pa mu bom pognal cel naboj šiber v trebuh, potem pa še samega sebe ustrelil!”
“Toda saj je zemljo vendar kupil!”
“Ce bi vedel, da jo je zato rotel imeti, bi mu je nikoli ne dal!”
“Jofroi,” sem mu rekel, “vsa nesreča je zaradi tega, ker si obdržal hišo. Tako si ostal tukaj in moraš vse to gledati. Seveda ti trga srce, verjamem, toda postavi se na Fonsovo mesto! Zemljo je kupil in plačal s čistim denarjem in njegova je: pravico ima, da stori z njo, kar hoče!” ‘Toda moje drevje, moje drevje! Sam sem ga kupil na sejmu v Riezu — bilo je leta pet, prav tistega leta, ko je Barba rekla:
tiči
ves moj Fonse: na vse zgo-
,ai si je napravil načrt, pa se je šele okoli treh popoldne spravil 113 delo.)
‘	• ovil sem vrv okoli naj
debelejše veje in vlekel in vle hel. Zahreščalo je in drevo se je P°drlo. Ko sem se hotel spraviti na izkopavanje korenin, sem sli ŠM, kako se je v hiši odprlo ok n° in takoj nato je prišel k meni Jofroi.
‘Naj pa počneš tukaj?’ mi je
rekel.
Njegov obraz, je imel nenavaden izraz.
Saj vendar vidiš!’ sem odgovoril.
ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION
SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio
Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio
SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO
MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123
I.	Vice-President: JOHN LESKOVEC, 28 Steele St., Girard, Ohio
II.	Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd.,
Wickliffe, O. 44092
Secretary: JOHN DOGANIERO 931 E. 248 St., Euclid, Ohio 44123 Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr.
Richmond Hts., O. 44121
Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132
II.	Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland,
O. 44119
III.	Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av., Euclid, O. 44123
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Mens Association, John Doganiero, 931 East 248th St., Euclid, Ohio 44123. Telephone 261-2546.
Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.
■ Z
>ii8!
Msgr. dr. Jože Žabkar posvečen v škofa
RIM, It. — V ponedeljek, 30. junija, je bil posvečen v baziliki sv. Petra v škofa rojak msgr. dr. Jože Žabkar, ki je bil pred kratkim imenovan za papeževega pronuncija na Finskem in za a-postolskega delegata v skandinavskih državah. Posvetil ga je kardinal državni tajnik Villot, soposvečevala pa tajnik kongregacije Za širjenje vere nadškof Pignedoi in škof iz mesta Brugge v Belgiji De Smeet. Zadnji je soposvečeval zategadelj, ker je bil obenem z našim rojakom posvečen v škofa tudi Flamec msgr. J. Mees.
Ijano dr. Josip Demšar je v nedeljo, 6. julija, praznoval 75-let-nico mašništva v cerkvi sv. Petra v Ljubljani, kjer pomaga že nad 55 let v dušnem pastirstvu. Slavljencu je govoril pomožni škof dr. Stanko Lenič.
Strokovnjakov ni?
V črnuški tovarni “Energoin-vest”, kjer grade transformatorje, se pritožujejo, da ne morejo najti dovolj strokovnjakov. Ta tovarna si je s svojimi izdelki pridobila kar lep ugled, ima pa težave z najemanjem strokovnjakov. Med 300 uposlenci ima 20 inženirjev in 30 tehnikov, pa bi rada takoj dobila vsaj še 11
s strmine pognal na cesto medved. Voznik je avto zavrl, kolikor je le mogel, pa je le zadel v medveda, ki ga je vrglo na drugo stran ceste. Zverina se je takoj pobrala in se pognala proti avtu. Voznik je pritisnil na plin in jo odkuril, ker je motor kljub poškodbam deloval v redu.
Pred dvemi leti se je skoraj na istem kraju zgodila slična nesreča, toda s hujšim koncem. Tedaj je osebni avto zadel ob medveda in ga treščil pred drugi avto, ki je prihajal od nasprotne smeri. Oba avtomobila sta bila hudo poškodovana, medved pa tako ranjen, da se je le zvlekel na rob ceste, kjer je poginil.
Sto let Slatine Radenci
Letos obhaja znana Slatina Radenci stoletnico. Prvič v vsem tem času je predvideno, da bo napolnila in dala na trg 100 milijonov litrov slatine, znane in priljubljene mineralne vode.
Radenci so poleg Rogaške Slatine edini izvoznik mineralne vode v Jugoslaviji. V zadnjih letih dobivajo za to vodo vedno večja naročila tudi iz zahodne Evrope.
V	Sloveniji še 50,000 konj
V	Sloveniji je še 50,000 konj, kar precej, če pomislimo na to, kako se je že razvila motorizacija. Konje uporabljajo ge vedno za razne krajše prevoze in kmetijska dela, v manjši meri pa za šport. Od celotnega števila je 22,000 kobil z letno okoli 2000 žrebeti. Radi bi konjerejo pospešili, pa primanjkuje plemenskih žrebcev. Konji so dobro izvozno blago, za nje se zanimajo posebno Francija, Nemčija in Avstrija.
Posebne težave so tudi v občini Radgona, kjer ima tamkajšnji kmetijski kombinat že skozi leta stalne velike izgube. Dali so mu novo, zasilno upravo in mu izdelali načrt za “sanacijo”, pri kateri bo pomagala “širša družbena skupnost” z izdatno podporo.
Povprečna življenjska doba
V Sloveniji se je življenjska doba podaljšala pri moških na Mofroi, morda bova”dobila" otro-1 povprečno 68 let, pri ženskah ka!’ in ko je potem splavila za- P* na 72 let Vzroki smrti so radi velikega požara na Straž- P™ vrsti bolezni srca in ožilja, njem dvoru. To drevje sem na nato rak’ bolezni centralnega lastnih ramah prinesel iz Rieza I živčnega sistema in bolezni dido sem! In vse sem storil sam: IBal.
izkopal jame, navozil gnoja in vse! Ponoči sem vstajal in zaži gal mokro slamo okoli drevesc, da mi niso zmrznila v mrazu In več kot desetkrat sem jih po
železna maša pri Sv. Petru v Ljubljani
Dolgoletni katehet na učite jljišču v Ljubljani, predtem pa
Trdi orehi
Murskosoboška občina si beli glavo, kako preskrbeti traktorje in druge stroje obdelovalcem zemlje, ko so vse kmetijske organizacije s takimi nalogami v preteklosti propadle. Te organizacije niso kmetom služile po njih željah in potrebah, zato so si ti pomagali s tem, da so si kupili lastne traktorje in stroje,
strokovnjakov z univerzitetno kjer in kadar je le bilo mogoče.
naj novejših predpisih obdeloval profesor na škofijski klasični z nikotinom, katerega sleherno | gimnaziji v Št. Vidu nad Ljub-vedro stane vendar sto frankov!
Na, kar poglej, če niso listi zdravi! Kje najdeš še kaj takega: tako lepa drevesa v tej starosti? ... Seveda, mnogo ne morejo več donašati, toda človek mora vse skupaj vendar malo pametno premisliti. Saj vendar vsakdo ve, da stara drevesa niso več mlada drevesa! Potem človek pač ne pride in jih kar tebi nič meni nič poseka samo zato, ker so stara! Ce hoče človek že tako računati, bi moral potem,
izobrazbo. Na vse razpise služb se ni nihče oglasil. Strokovnjaki odhajajo rajše na tuje, kjer je zaslužek boljši in tudi več — svobode.
Podjetje denarno podpira 20 mladih ljudi, ki študirajo na tehničnih visokih šolah, da bi si tako preskrbelo z lastnimi sredstvi potrebne strokovnjake.
Z avtom v medveda
Ob pol enajstih ponoči 28. maja letos se je vozil po cesti iz Kočevja proti Ribnici Ivan Zalar iz Ribnice. Na Jasnici se je
Sedaj imajo zasebniki v občini že nad 700 traktorjev. Povpraševanje po traktorjih in strojih pri kmetijskih zadrugah je tako začelo padati.
Zadruge so skrčile število strojev in tako sedaj ne morejo pomagati tistim kmetom, ki lastnih traktorjev in strojev nimajo. V stiski so se vrnili na staro in začeli orati s 1 — kravami. Kmetje, ki imajo lastne traktorje in stroje, teh ne posojajo radi, oziroma ne gredo radi z njimi pomagat sosedom, ker jih za to močno obdavčijo.
‘In tako misliš storiti z vse- na primer, tudi mene ubiti samo
mi?
‘Kajpak, z vsemi!’
Nisem vedel, kaj je namera-val. Vrnil se je v hišo pa se takoj vrnil s svojo puško. Toda ni Jo nosil morda na rami, temveč na strel pripravljeno naravnost Pred seboj, z levo roko ood cevjo, desno pa naravnost na pete-bnu. Tako je pridirjal k meni in bil pri tem videti še bolj čuden kot poprej.
Medtem sem ovil svojo vrv že okoli drugega drevesa in, ko sem tedaj nenadoma videl, kako se mi bliža s svojim, pihalnikom, sem se moral smejati, pa sem na ves glas zaklical:
Ali boš strahove streljal?’
Nekega psa bom ustrelil!’ ie
zato, ker sem star! ... Nak, nak, malo zdrave, človeške pameti bi pa mogel človek tudi od njega zahtevati!”
In skazalo se je, da je brezploden posel Jofroia prepričevati, da on in stara drevesa vendar ni eno in isto.
Tako se je zdaj vse zgrnilo na Fonsa. Po večerji se je vsa naša truma zbrala pri njem in drugi so mi rekli: “Ti znaš govoriti, torej govori z njim, saj vendar ne moremo stvari pustiti, kotj je!”
In tako sem mu torej rekel1: (Dalje prihodnjič)
Zdravniška zveza zboruje pod pritiskom opozicije
NEW YORK, N.Y. — AM A je kratica za Zvezo ameriških zdravnikov, najmogočnejšo poklicno organizacijo v naši deželi. Njeno vodstvo je v strogo konservativnih rokah, dočim se članstvo samo ne briga preveč za politiko AMA. Za to politiko se bolj briga ameriška javnost. Zveza misli namreč le na interese svojih članov in se krčevito bori proti vsaki novi ideji, ki bi utegnila škodovati njenim poklicnim interesom. Tako se je pred leti dolgo in z uspehom borila proti načrtu federalnega bolezenskega zavarovanja za u-pokojence in ostarele. Da ima zakon toliko “lukenj” v korist zdravnikom, je zasluga AMA.
Ker je AMA v konservativnih rokah, je seveda dobrodošla tarča vseh zagovornikov aktivne socijalne politike, ki jo napadajo v časopisju, poklicnih zborovanjih itd. Občni zbori AMA so zmeraj mirno potekali, teh se namreč udeležuje le 244 izvoljenih delegatov. Letos so nasprotniki AMA zdravstvene politike prvič vdrli tudi na občni zbor, ki se te dni vrši v New Yorku. Skupini kakih 70 bojevitih nasprotnikov se je posrečilo, da je vdrla v dvorano, kjer se je začel očni zbor, in tam demonstrirala tako močno, da je njen pred stavnik dobil možnost, da nekaj minut govori zbranim delegatom. Seveda jim je nadrobil vse grehe, kar jih je AMA do sedaj napravila. Demonstrant j e so se potem umaknili v sosedne prostore z namenom, da se tam dogovorijo, kako bi še naprej motili občni zbor, ki bo predvidoma jutri zaključen.
Delegatje niso pričakovali takega začetka občnega zbora in bili zato primerno razburjeni. Javnost se pa interesira za vprašanje, kako bodo resolucije obč-
Ženske dobijo dek
Delo za žensko
Iščemo pomivalko posode od 9. zj. do 3. pop.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
(136)
Iščemo snažilke
Iščemo snažilke za čiščenje poslopja uradov v centru mesta. Od 6. zvečer do polnoči. Kličite 241-5896.
(135)
FEMALE HELP
Dishwasher wanted from 9 a.m. to 3 p.m.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
(136)
nega zbora reagirale na demonstracije ob njegovem začetku.
V Boliviji pričakujejo vojaški prevrat
LA PAZ, Bol. — Vojaštvo je nezadovoljno s pred sednikom republike L. A. Siles Salinasom, ki je nasledil kot podpredsednik Rene Barrientosa Ortuno, ko se je ponesrečil z letalom v preteklem aprilu. Pričakujejo, da bo vojaštvo predsednika Salinasa odstavilo in postavilo na njegovo mesto gen. Alfreda Ovando Candio, načelnika oboroženih sil republike.
MALI OGLASI
Hiše Naprodaj
Colonial hiša, 3 spalnice, na E. 148 St., med Lake Shore BIvd., in Westropp, garaža. $13,300.
Hiša z 4 spalnicami, aluminijasta obloga, dvojna garaža, na Arrowhead Ave., med E. 185 in E. 200 St.
KINKOPF REALTY CO.
30825 Euclid Ave. 944-7900
(134)
V najem
Oddamo 3 sobe, zgoraj, gor-kota, na 5809 Prosser Ave. Kličite HI 2-7821 po 6. uri pop.
(x)
V najem
Oddam 5 sob, spodaj, vse na novo dekorirano, nov furnez, garaža, na 6729 Bayliss Ave. Kličite 881-0676.
_______________,'	-(i36)
Hiša naprodaj
Ranch hiša, 3 spalnice, klet, v kuhinji vgrajeno, preproge, 2Vis garaži, ograjeno dvorišče, nič doklade, nizki davki, več posebnosti. Kličite 943-3452.
-(136)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja ranch hišo, 3 spalnice, IV2 kopalnice, klet, garaža, več posebnosti. Kličite 946-6772.
-(137)
Moški dobijo delo
Zemlja naprodaj
Več akrov zemlje je najrrodaj v Auburn Township po $550.00 en aker. Obiščite Anton Zadnika 2 milje severno in pol milje vzhodno od Auburn Corners na Stafford Rd.	(137)
Ženitna ponudba
Kanadski Slovenec, 37 let star, postavefi, z lastnim domom in stalno službo, 10 let v Kanadi blizu Toronta, bi rad spoznal preprosto, izobraženo, resno dekle v svrho ženitbe. Ponudbe poslati na upravo pod značko: “Skupna bodočnost”.
— (15,16,18 jul)
Stanovanje oddajo
Na 6611 Bonna Avenue oddajo na novo prepleskano fj-sobno stanovanje (zgoraj). Za podrobnosti se oglasite na naslovu ali pa kličite tel. 431-4956.
—(132,134)

'S:
____:__.... .—
Prispevajte
V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE
ZAČUDEN NAD DRUŽBO — Pes nekam začudeno gleda v svojo družbo, ki tudi kaze polno radovednosti za tujca v svoji sredi. Slika je bila posneta v živalskem negovališču v New Yorku.
OSKRBNIK
Kličite ali oglasite se pri
COLLINWOOD SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave. 681-9675
(138)
ŠT0UFFER FOODS
FOOD PROCESSING OPENINGS
Men needed in maintenance (helpers and mechanics) and cartoning for year around work. No lay offs, excellent benefits. Hourly rates $2.43 to $3.93. We will train. Find out what we can offer you! Interviews: 9-11 a.m. only. Monday thru Friday or Call 861-3450
ST0UFFER FOODS
Div. of Litton Industries 3800 Woodland Ave., Cleveland
..An Equal Opportunity Employer..
(134)
Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo mišel na Vaš dom, da sc pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj.
Iwtfx)
Lastnik prodaja
2-družinsko hišo 5Vž in SVz, ter 6-sobno enodružinsko na eni parceli, na 6713 Bonna Ave. Nov cementni dovoz. Kličite: 944-3810.
-(11,16,18 jul)
Sobo išče
Zaposlen moški išče sobo v privatni družini v bližini Grove-wood ali E. 185 St. Kličite 943-.3670.	(136)
Lastnik prodaja
Čisto enodružinsko 5-sobno hišo, znotraj vsa prebarvana, novi plinski furnez in vodni grelec. blizu šole sv. Vida. Kličite FA 1-9317 ali FA 1-3204.
(138)
Soba se odda
Lepa opremljena soba z lastnim vhodom se odda na 1019 E. 63 St. Za pojasnila kličite UT 1-6292.
-(16,18 jul)
= F. S. FINŽGAR:
| POD SVOBODNIM I SONCEM
Sonce je tonilo, ko je stal pred gričem — zmučen in truden, da so se mu tresle mišice na stegnih.
Če sta tovariša prišla?
Zaskovikal je.
Oglasilo se je prav blizu na desni in levi enako skovikanje.
V kratkem jih je združila temna loža. Plezali so neslišno po strmi rebri in, še preden je izginilo sonce, so bili vrh griča. Po-sluhnejo. Vse tiho. Nekaj ptičev se je splašilo z vej, daleč nekje je zakruncal divji prašič.
Uležejo se na zemljo in nastavijo uho na prst.
“Topot! Topot! Kopita!” Vsi hkrati so to izgovorili.
Iztok vstane in spleza na drevo.
“Donava!”
Vzkliknil je skoraj glasno.
Pred seboj je videl prostrano ravnino. Oklepal jo je v soncu žareč okvir — široka reka. Tam za ognjenim okvirom, prav na mestu, kjer je ležala čez vodo dolga črna proga — most — se je dvigal iz temne lise dim.
“Tabor vidim!”
Tovariša sta se razveselila; kakor divja mačka sta se oglasila in začudila.
Iztok se je oziral, od kod klopotanje kopit. Se enkrat so se vneli sončni žarki in žareča ploskev je izginila. Prav takrat je tudi Iztok zapazil troje lučk, ki so se bližale hribu. V silnem skoku so se vračali jezdeci poz-vedovalci in se drevili krog hrib-ca v ravnino, da bi čimprej dospeli v tabor.
Iztok je vesel in srečen zlezel z drevesa.
“Če so konjiki ovohali naše gradišče?”
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
PRACTICAL NURSE TYPE To live in; to help invalid lady. Board and room plus $30 week. 355-4G86
(134)
Child care — Help mother with 4 children. Must live in. Private room and TV. Large home in Western Suburb. $50 per week. 971-3770.
(134)
RETIRED COUPLE TO LIVE WITH CHRISTIAN SEMI-INVALID — OWN ROOM
HE 7-4370
(134)
MALE HELP
OFFSET PRESSMAN
Good hourly Rate. Fringe Benefits. Call or see GEORGE FILLER CARL GORR COLOR CARD CO.
4242 W. Fillmore St.
638-1400	(134)
REAL ESTATE FOR SALE
5645 W. 63rd Place New 2 apartment brick, 3 bedrooms, oakwood, ceramic tile. Lots of extras. By owner.
767-1923
(134)
%
“Strašno gonijo! Važna poročila neso. Vrnimo se!” “Počakajmo še in odpočijmo se nekoliko! Mesec vzide, Rado nam privede konje naproti, morda še kaj čujemo in vidimo.” Mladci so legli na mah, vgriz-nili v kose ovčjega sira, si poiskali sladkih koreninic in govorili tiho junaške besede.
Naglo je legal mrak na zemljo. Na vzhodu se je že dvigal mesec, še ves bled. Njegovo pre-palo lice se je še balo sončnih žarkov, ki so jemali v rdečih plamenih slovo po nebu. Topot konj je že zdavnaj obmolknil.
“Pojdimo! Svarun je naročil, da se vrnimo z nočjo,” sta silila mladca.
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
Hotel— Money make. 44 rms. Good North side location.. Always rented. Income over $48,000 with excellent net profit after expenses and mortgage payments. $35,000 down will handle. Call 777-7492 eves. (134)
Rooming hse., 6 furnished apts., newly decorated. $170 wk. inc. $35,-000, low taxes. 850 W. 1700 N. Phone 348-1244 aft. 6.
(134)
BODY SHOP
ESTB. BUS. 2 BAYS W-HOIST. PRKG. FOR 15 CARS. LOW RENT. N.W. SIDE WITH EQUIPMENT. 227-9766
(134)
MACHINE SHOP
COMPLETE. OPERATING. ALL TOOLING, CHECKING EQIUP-MENT AND CUSTOMERS. 227-8011.	1915 W. WABANSIA
(134)
Iztok pa ni hotel. Z mladeniško svojeglavnostjo se je veselil, da zapoveduje — prvikrat v življenju. Zato se ni zmenil za očetovo naročilo. Hrepenel je po slavi in še važnejših novic bi bil rad prinesel v tabor.
“Ne gremo še! Če pride Rado s konji, počakajte me, jaz pa pojezdim za onimi tremi prav do mosta.”
Tovariša sta osupnila.
“Pomisli, Bizantinec ga straži! Ujamejo te.”
Iztok se je na glas zasmejal, da sta se tovariša ozrla.
“Morana ti prizanesi! Iztok, ne tvegaj! Stribog naj popihne tvoj prešerni smeh Hilbudiju na uho! Besi naj dvignejo volkodlake v šumi, pa nam zaskočijo pot in nas zvodijo!”
Tovariš, ki je tako govoril, je nehote segel z roko za vrat, kamor mu je obesila mati tri mogočne merjaščeve okle, da bi ga čuvali pred uroki in besi.
Iztok se je prevalil vznak in na licu je obsvetila medla mesečina smeh, poln dvoma. “Morana
—	besi volkodlaki,” so šepetale ustnice. “Da bi mi ti mogli škodovati? Vera očetov... pa vendar ... Zakaj se jih ne boji Hilbudij? . ..” Zaklopil je oči, na čelo si je položil sklenjene roke in molil z vročim vzdihom k Svetovitu, naj ga potolaži on, ki hkrati zre na vse štiri vetrove, ki vidi v temni noči ih gleda v jasno sonce, pa se mu ne skalijo oči...
“Tra-tra-tra!”
Vsi trije planejo kvišku.
Vnovič: “Tri-tra-tri-tra ...”
Od daleč so se čule trombe.
Iztok je bil v trenutku vrh drevesa. Napenjal je sokolje oči, zapičil jih je v črno liso za Donavo, kjer je prej videl dim. Mesec je razžaril okolico. Zazrl je v motni luči, da se usipljejo iz onega vzvišenega prostora svetlikajoče se lučke, vedno več
—	proti reki se zibljejo.
“Hilbudij prihaja z vojsko!”
Iztok je planil z drevesa, v divjem teku so se zapodili po bregu in skokoma bežali naravnost proti griču, kjer so bili konji.
“Da bi že prišel Rado!” je siknil Iztok in se pognal čez grm.
“Čuj, volk je zatulil!”
“Rado prihaja. Blizu je že! Hitro proti njemu.”
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA, NEPOZABNA MAMA, STARA MATI, PRAMATI IN SESTRA
Mary Yerman
roj. MEKINDA
Izdihnila je svojo preblago dušo dne 15. julija 1968.
Počij od hudih, težkih let preblago mamino srce; ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet.
ker si dobrote vir uživa raj naj sveti.
Gospod, daruj ji mir, naj večna luč ji sveti;
Žalujoči:
sin ANTHONY s soprogo EDITH in sinovoma ANTHONY JR. in DAVID; vnuk DR. JOSEPH ANSLOVAR s soprogo CHERI t in. hčerko AMY, sestra URSULA MEKINDA. Cleveland, Ohio 16. julija 1969.
ST. WENCESLAUS — Immd. oc-cup. 3 story delux brick. 2-5% & '1-4. Gas hot water heat. Tile bath. Excel cond. Close to everything. 463-9576
^	(135)
ELGIN — By Owner. Near edge of town. 7 yr. old 3 bdrm ranch. New carptd. 1 car gar. under $25,000. By appt. SH 1-1572 & 695-3531.
(135)
RAKETA? — Ne, le prednji del lovskega jet letala CF-101, ki čuvajo našo deželo pred sovražnimi letalskimi napadi.
Vsi trije so se drevili s podvojeno silo v smeri, od koder so čuli volčje tuljenje. Oglasil se je zdaj pa zdaj kdo izmed njih, volk se jim je odzival, bliže in bliže so prihajali drug drugemu. Kmalu so začuli hrzanje konj in šum trave. Oddihali so se in šli korakoma. Od daleč so že videli črne sence, ki so se hitro gugale po ravnini.
Iztok se je ustavil.
“Tovariši! Ne skušajte se z mojim konjem. Veste, da je najboljši, kar jih je v taboru. Do jutra lahko prijezdite v gradišče, jaz pa moram biti prej tam, da se hitro dvignejo bojevniki in gremo nad Hilbudija!”
Komaj jim Je to sporočil, že so zahrzali konji tik pred njimi. Iztok je planil kakor ptica na svojega vranca. Ta se je vzpel in obrnil na zadnjih nogah, ko je začutil gospodarjevo roko na brzdah. Zavihrala je griva in kakor misel sta zletela preko poljan. Nekaj krati je konjič ponehaval v skoku, kakor bi vpraševal, čemu ta pogon. Ali Iztok ga je stisnil s koleni, da je globoko zahropel, povodci so se nategnili in tedaj je žival razumela, da ta ježa ni šala, da je treba planiti na življenje in smrt.
Izborni konjič — očetu ga je bil podaril hunski poglavar — je povesil glavo, nozdrvi so se mu razširile, bela pena je letela v kosmih po zraku, drevesa so bežala mimo in tonila kakor bliskavica v daljavi. Na njegovem hrbtu pa je sedel Iztok z naprej nagnjenim životom, kakor bi ležal na konjskem vratu. Nič se ni ganilo na njem. Kakor prira-jel je tičal na konju, samo dolgi kodri so pluli v zraku in risovo krzno je veslalo z repom na konjskem hrbtu.
Iztoku se je zdelo, da se vleče pot še enkrat tako dolgo kakor podnevi. Ozrl se je včasih z boječim pogledom na zvezde, ali ni polnoč že minila. A zopet je stisnil konja, mu pošepetal v ušesa besedo, polno hvale in ljubezni — in šlo je skokoma čez drn in strn.
Dolgo je že jahal ob potoku v soteski. Zdaj zdaj je upal, da zaglede ognje — ali potok se je zasukal na levo in za ovinkom še vedno gluha šuma. Konj je začel pogosto hrzati in prhati. Iztok je čutil, da napenja zadnje sile. Kaj, če se zgrudi? Moral ga je ustaviti, da je šel korakoma dalje. Lakotnice so mu plale, vse kite so se tresle od napora, z globoko sklonjeno glavo je šel in hropel. Od trebuha se mu je cedil pot.
Iztok je skrbno motril okolico, redivje je jahal v jutru in se ni menil, kaj je krog njega. Zato se ni mogel domisliti nobenega drevesa, nobene kotanje, ki bi mu povedala, kako daleč je še do gradišča. Torej naprej!
Objel je konju vrat, mu pritisnil lice prav k ušesu in mu obljubil najlepšega žita, če se
podviza in ga čimprej prinese v šotorišče.
Vranec je udaril dvakrat s kopitom prav silno ob tla, pa se je zopet zleknil, iztegnil vrat in bežal kakor vihar.
Zopet ovinek. Iztok je zapazil nekaj ognjev v daljavi.
“Gradišče!” je vzkliknil. Stisnil je konja, tla so zabobnela, hrestale so suhe veje, ognji so se bližali.
Divje je zakričal, vsi šotori so se prebudili, završalo in zašu-melo je med vojščaki, rogovi so zatrobili. Iztokov vranec pa je zatrepetal in se s krčevitimi utripi zgrudil ob ognju; iz nozdrvi mu je brizgnila vroča kri.
(Dalje prihodnjič)
Se kratka ravnica, soteska se je odprla na široko kotlino. Z besno divjostjo se je spustil konj, ves uznojen in spenjen, kakor od snega opadel. Začuli so ga stražniki. Plamenice so se dvignile in premikale. Kakor bi pal iz oblaka, je treščil Iztok na sredo taborišča.
“Hilbudij, Hilbudij prihaja!”
— Eno četrtino vseh ljudi v naši deželi, ki se smrtno ponesrečijo, so farmarji.
Veliko cevi v lokomotivi
V povprečni parni lokomotivi je okoli ene milje cevi v njenem kotlu.
MALI OGLAS,
ki ga objavite v Ameriški Domovini, je zanesljiv uspeh! Poizkusite!
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway
Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na ražpolag' vseh vrst perutnina.	Se priporofamo:
ANDY HOČEVAR in SiHOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912



DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJ VEČJI
SLOVENSKI
NAROČAJTE

TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI

■ :...'""t	■'.
t.'	»sig
# ^
RAZHUJENI SO — Ko je prišlo pri tekmi med vodilnima nogometnima moštvima Lazio in Bari v Italiji dc izgredov, je posegla vmes policija. Z enim od navijačev je imela kar trd posel, kot kaže slika.
k