Dopisi. Štajersko, Popravek. V smislu tiskovnega zakona spoštljivo prosim, da blagovolite v prihodnji številki k dopisu, ki je objavljen v 36. številki »Učit. Tov.« 1904 z naslovom »Iz gornjegrajskega okraja«, priobčiti sledeči popravek: 1. Ni res, da sem jaz nasproten gospodoma tovarišema v okrajnem šolskem svetu, temveč edino res je, da sem nasproten nekateremu njunemu ravnanju. 2. Ni res, da hočem zastopniku učiteljstva v okrajnem šolskem svetu izpodkopati tla, in priti sam v to korporacijo. Temveč res je, da izhaja "to neutemeljeno domnevanje iz domišljije tovariša trdilca. Srečen sem, da morem v svoji šolski občini svoje moči posvečevati koristi naroda ter nisem nikdar mislil hrepeneti, si s tem častnim bremenom oteževati svoje delovanje. 3. Ni res, da bi bilo tuokrajno učiteljstvo edino in složno, dokler nisetn prišel jaz v ta okraj, temveč res je, da so vladale že prej večkrat ostre diference med društvom in nekaterimi tovariši, čitalo se je o tem po časopisih. 4. Ni res, da se je pričelo »rovanje« od moje strani, ker se društvo ni brezpogojno vdalo mojim nazorom. Temveč res je, da sem se pri društvenih razpravah tuintam udeleževal debat, kar je začel nekdo v svojih napačnih nazorih smatrati za nasprotstvo. Nikdar in nikoli nisem zahteval, da bi se učiteljstvo moralo vdati mojim nazorom. Kot svobodomiseln mož bi tega tudi storiti ne mogel. Pač pa sem se nasproti tovarišu, članu okrajnega šolskega sveta, ki ni zastopnik učiteljstva, v zasebnih pogovorih odkritosrčno potegoval za one tovariše, o katerih je on obsojevalno govoril, oziroma jih smešil, kar mi je nakopalo zamero. Urnetno zasejan vihar pa je izzval sledeči dogodek: Moj načelnik krajnega šolskega sveta je bil vrnil okrajnemu šolskemu svetu neki nemški dopis z zahtevo, naj se mu dopošiljajo slovenski dopisi ter je sam skrbel, da je zadeva došla v roke urednika »Domovine«, ki je zaradi nemških dopisov napadla v s a predsedništva okrajnih šolskih svetov na Štajerskem. Voditelji učiteljstva gornjegrajskega okraja so tu nakrat čutili potrebo, sklicati izvanredno zborovanje, ne da bi bili naznanili vzpored. Jaz se zaradi neodložljivih nujnih opravkov nisem mogel udeležiti zborovanja ter sem se pismeno izpričal. Merodajni tovariš je, bodisi zaradi napačne informacije, bodisi zaradi pritiska od drugod, natvezil pričujočim neresnico, da napadam po časopisu šolske oblasti ter je s tem dosegel, da so me brez zaslišanja, zapeljani v krivo prepričanje, proti vsemu pravu obsodili, zavrgli moje izpričanje zaradi izostanja ter v dveh neučiteljskih listih objavili resolucijo, v kateri obžalujejo, da član učit. društva neosnovano napada šolske oblasti. Slučajno je bila nekoliko časa prej »Pisarna« obravnavala pritožbo nekega učitelja v »Domovini« proti šolskim oblastim zaradi nenakazanja plače. »Pisarna je, kakor sem to jaz spoznal, odgovarjala »Domovinskemu« pritožniku, a tu se je pri nas dvignil tovariš, dolžeč mene, da sem vse to jaz pisal in torej napadal svojega tovariša. Sklepali so iz podobnosti na podobnost, zakaj tudi v gornjegrajskem okraju se je pripetil podoben slučaj kakor »Domovininemu« pritožniku. Svetujem, naj se blagovoli dotični »Domovinin« pritožnik pod pogojem častne molčečnosti sedaj sam javiti predsedniku gornjegrajskega učiteljskega društva samo zato, da spoznajo cenjeni tovariši, kako lahko tudi inteligenten Človek tava v zmoti, ako se ne potrudi uglobiti se v tajnosti indicij, sorodnosti, podobnosti, možnosti itd. Pri priHodnjem zborovanju v Št. Janžu sem pojasnjeval oba dogodka v kolikor sta mi bila znana. Tu se je tovariš Š. izjavil: »Zvedal sem od kompetentne strani, da je to pisal tovariš K.I« S tem je bilo vse moje pojasnjevanje v očeh pričujočih pokopano. A jaz imam že dolgo časa v rokab pismo od tiste kompetentne strani, kateri se je bil tovariš S. izpričeval in priznal, da si je to trditev sam izmislil. Kakor nalašč ni uredništvo »Uč. Tov.«*) priobčilo izjave načelnika krajnega šolsk^ga sveta na G., da je on po lastni inicijativi ravnal in da je on sam skrbel, da je prišla zadeva o zavrnitvi nemških dopisov v roke uredništva »Domovine«. 5. Ni res, da bi bil proračun moje dvorazredne Šole zaradi moje komodnosti viŠji nego neke sosedne 4razrednice. Temveč res je le, da se je proračun povišal zaradi nujnega urejevanja zapuščenih šolskih zadev. Ni res, da bi bil moj prednik zadovoljen s stanovanjem, temveč res je, da se *) Ker se nam je zdelo zastarelo. Uredn. je ta nasproti meni bridko pritoževal nad malomarnostjo in brezbrižnostjo takratnega šolskega sveta. Svoje informacije sem sprejel od njega samega, uredil sem torej po njih svoje delovanje ter res dosegel popolno popravilo stanovanja ter pohištva v šoli. Koval sem namreč železo, dokler je bilo vroče. Smešna in nehote nazadnjaška je dopisnikova trditev, da se je mojemu predniku ljudstvo smililo, češ, meni se pač ne smili. Če so se postavili farovški hlevi za 17.000 K, če se v tukajšnji neki podružni cerkvi po večkrat na teden, često skoro vsak dan, bero tihe maše po 4 K, če se po večkrat na leto nabere po 100—200 in še več K za bučne enodnevne cerkvene slovesnosti, če vlada ob nedeljah po gostilnah židana volja, potem sem gotovo razumno ravnal, da sem napeljal davčno moč prebivalstva na to, da izpolnuje šolska občina nasproti šoli in učiteljstvu svoje dolžnosti. 6. Ni res, da bi se bila vsota za učila v proračunu za tisto leto znižala z namenom, prihodnje leto ta znesek zvišati, temveč res je le, da se ta točka prihodnje leto niti v krajnem, niti v okrajnem šolskem svetu ni povišala. Še večl V letnih računih krajnega šolskega sveta prihodnjega leta je tovariš, referent v okrajnem šolsketn svetu (ne zastopnik učiteljstva), črtal iz javne šolske narodne knjižnice vse stroške, a njene dohodke je pridržal v računih, očividno je hotel tem načinom knjižnične stroške spraviti na moja ramena, da bi povrh mnogega napora in dela trpel še občutno škodo. Okrajni šolski svet ni pri tem prav nič prizadet; zakaj referent ni v seji navajal posameznih postavkov, temveč le končne vsote. Moj krajni šolski svet se je temu črtanju uprl z zahtevo, da se morajo zaradi tega tudi dohodki knjižnice iz letnih računov črtati; zakaj v dotičnih nasprotnih pobotnicah je bila jasno izražena inicijativa, da se ti dohodki ne smejo za noben drug namen uporabiti, nego samo za ustanovitev javne šolske knjižnice. Predsedništvo okrajnega šolskega sveta je tej želji ustreglo. Tako je dobila knjižnica ne samo svoje stroške, temveč tudi svoje dohodke nazaj in se sedaj vodi zanjo ločen račun. Ko sem o neki priložnosti vprašal tovariša referenta za pojasnilo tega ravnanja, mi je odgovoril: »To je uradna tajnost!« 7. Res je, da sem pisal ugovor proti proračunoma dveh šol, a na podlagi sejinega sklepa občinskega odbora, oziroma starešinstva, a ne kot učitelj, temveč kot občinski uradnik. 8. Ni res, da bi bil jaz svoj referat, izročen mi od okrajnega šolskega sveta, kmalu odložil, temveč odložil sem ga po dveh letih, ker setn bil z delom preobložen. Bil sem namreč, opetovano in nujno prošen, prevzel tajništvo občine Kokarje. 2100 številk opravilnega zapisnika dokazujejo, da je bilo v letu 1904 pri tej občini med vsemi občinami celega okraja največ posla. Res je, da je imel moj prednik nekaj časa referate vseh šol, a takrat on ni bil več tajnik občine. 9. Ni res, da bi bila >laž«, če se je nekje pisalo, da so vlogo pri seji okrajnega šolskega sveta čitali. Laž je namreč namenoma izgovorjena ali zapisana neresnica, a tu se je pisalo na podlagi napačne informacije, kar se sme označiti kvečjemu z izrazom »neresnica«. R. K. Opomba uredništva: Dasi nima ta popravek zakonite oblike, smo ga vendar priobčili, ker nam je do tega, da se vendar že kočno poravnajo te razmere. Ali pa jih ne morete poravnati doma? Ne bodite vendar malenkostni in osebni! — Zastopnika učiteljstva uživata zaupanje in spoŠtovanje volicev, to jima je dovolj. Naš nasvet je: To zadevo naj dožene gornjegrajsko učit. društvo, osebni polemiki pa ne bomo več dajali prostoral