Poštnina plačana v Slovenski Stev. 199. V Ljubljani, petek 2. septembra 1938. Cena Din V- Lete lil Dr. Korošec - predsednik Glavne zadružne zveze ,fZadruinlštvo fe element duhovnega in tvornega blagostanja" Belgrad, 2. sept. Včeraj je bil v Belgradu tiatanovni občni zbor Glavne zadružne zveze, kakor so to določala pravila novega zadružnega zakona, ki je bil izdan lani. Sprva sta se grupirali dve skupini zadružnih zvez. Prva, v kateri so bile zadruge članice prejšnje Glavne zadružne zveze, v drugi pa so se zbrale tiste zadruge, ki do lani že niso bile včlanjene v Glavno zadružno zvezo. Takoj po teh prvih občnih zborih pa so se pojavili glasovi, naj se v zadružništvo uvede 6loga in zadruge enotno izvolijo eno samo vrhovno upravo. Po večmesečnih pogajanjih se je to posrečilo. Sporazum je bil sklenjen na tej osnovi, da pride v glavni odbor Glavne zadružne zvez« 22 članov stare zveze in 11 članov Zveze zadrug za kmetijski kredit, a v nadzorstveni odbor od prve skupine 6, od druge pa 3 člani. Po tem sporazumu je bilo tudi določeno, da bo za predsednika izvoljen notranji minister dr. Anton Korošec, a za prvega podpredsednika minister brez listnice Voja Djordjevič. Tako je včeraj v popolni slogi potekel občni zbor. Vodil ga je notranji minister dr. Anton Korošec, ki je imel pri tem tale govor: »Dragi zadružniki! Pred vsem delom, ki ga moramo danes opraviti, vas vse, ki ste tukaj zbrani, prisrčno pozdravljam, po vas pa tudi vse zveze in v njih včlanjene zadružnike. Vesel sem, da vidim tu zbrane predstavnike vsega našega zadružništva, ki imajo vsi eno misel: vložiti vse svoje sile za napredek zadružništva, ki je podlaga vsega gospodarskega, kulturnega in socialnega napredka naših najširših ljudskih slojev. Od 14. junija 1919, ko je bila ustanovljena dosedanja Glavna zadružna zveza, pa do danes, je zadružništvo vestno izvrševalo svoje veliko poslanstvo, ter se je lepo razvijalo kljub vsem težavam, ki so prišle na pot. To zadružništvo jo naraslo številčno. Tedaj je bilo 11 zvez, danes jih imamo okoli 35; od 4000 zadrug, ki jih je tedaj imela Glavna zadružna zveza, jih je danes 15.000. Število zadružnikov je danes že prekoračilo en milijon. S ponosom gledamo na to veliko zadružniško vojsko, ki ima na svojih zastavah mavrične barve zapisano: Ljubezen, mir in doga za dobrobit naroda. Zadružništvo je močna in krepka organizacija ne samo po svoji številčni sili, ampak še bol) po moči svojih idej. Prepričani smo, da je zadružništvo element duhovnega in materialnega blagostanja, motor, ki žene končno tudi naše vasi v prizadevanju za blagostanje in kulturni napredek. Pri nas nimamo niti ene kulturne, niti gospodarske organizacije, ki bi bila tako velika in tako močna, kot je zadružništvo. Zato je ta organizacija čini-telj, s katerim morajo računati vsi, ki žele dobro narodu in državi. Kot skoraj 20 letni zadružni delavec v Jugoslaviji morem s ponosom pokazati na duha pomirljivosti in strpnosti ter složnega sodelovanja, ki je vladalo v teh zadružnih vrstah. Zadružna ideja je bila vez, ki je vezala ljudi raznih političnih in svetovnih nazorov in ta zveza se je kazala v medsebojnem spoštovanju in medsebojnem vzajemnem delu. Uspehi našega zadružništva v teh skoraj 20 letih niso majhni. To kaže že omenjeno število zadrug in zadružnikov, to dokazujejo naši številni zadružni domovi, zadružni tečaji, manifestacije, promet in sodelovanje zadružništva na vseh področjih narodnega gospodarstva. Ne mine teden, da se ne bi imeli prilike prepričati o žilavi delavnosti našega zadružništva. V inozemstvu uživa naše zadružništvo lepo ime. Tuji zadružniki nas obiskujejo ter iščejo zveze z nami in nas vabijo na svoje zadružne manifestacije. V mednarodnem zadružnem svetu mi nismo neopažen činitelj. Tako je bilo dozdaj. Če Bog da, bo v bodoče še boljše. To je moje trdno prepričanje. To pre- pričanje ni brez podlage. Mi smo se danes vsi zbrali tu in bomo še bolj složni, še močnejši in bo v nas še več poleta. Glavna zadružna zveza bo sprejela v svoje članstvo vsako novo zvezo, v kateri je bilo na dan, ko je bil uveljavljen zakon o gospodarskih zadrugah, včlanjenih 50 zadrug in ki je te zadruge resnično nadzorovala. Zadružna ideja je tako velika in tako močna, da mora vse drugo odpasti, kadar gre za vprašanje uresničenja te ideje. Pred nami so velike naloge. Pred nami je široko polje dela. Ne oziraje se na nevaž-ne vsakdanjosti, bomo šli vsi složno na delo, ki bo rodilo velike koristi za ves naš narod in za vso našo državo. V trdnem prepričanju, da je zadružništvo zadnja podlaga _ našega splošnega narodnega blagostanja, da je izvor moči in sile naše države, vas pozivam k vztrajnemu delu v zadružništvu. Pred očmi nam je vsem upoštevana in zadovoljna Jugoslavija. S slogo, ljubeznijo in neumornim delom ustvarimo potom zadružništva pogoje, da Jugoslavija tudi bo takšna.« Njegov govor so vsi delegatje navdušeno pozdravljali. Končno je dr. Korošec prebral še vdanostne brzojavke kralju, knezu namestniku, ostalima dvema kr. namestnikoma, dr. Stojadinoviču in ostailm ministrom. Pri volitvah častnega predsedništva je bil soglasno izvoljen za predsednika notranji minister dr. Anton Korošec, za podpredsednika pa minister inž. Djordjevič Pri volitvah upravnega odbora pa je bil izvoljen za predsednika dr. Korošec, za I. podpredsednika minister Djordjevič, za II. podpredsednika Miloš Štibler, za III. podpredsednika Stepan Po-s,tičič in za IV. podpredsednika dr. Anton Novakovič. Ko je bilo zborovanje zaključeno, sj vsi navzoči zadružniki navdušeno pozdravljali ministra dr. Antona Korošca. Henlein pri Hitlerju Pri posvetili je sodeloval tudi maršal Goring Praga, 2. septembra. AA. (Reuter.) Vodja su-d*tsko-nemške stranke Henlein jo včeraj odpotoval v Berchtesgaden. lxird Runciman je obiskal danes dopoldne predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša. Berlin, 2. septembra. AA. (Havas.) Predsednik sudetsko-nemske stranke je prispel v Berchtesgaden včeraj okoli 2 popoldne ter se je takoj sestal s Hitlerjem v Obersalzburgu. Sestanku sta prisostvovala tudi ministra Hess in Goring. 0 teh razgovorih ni bilo dozdaj izdano še nobeno poročilo. London. 2. septembra, o. Politiki pravijo, da sedaj lord Runciman javno priznava, da se sudetski Nemci navezujejo na Nemčijo, ker je sudetski voditelj Konrad Henlein odšel v Berchtesgaden, kjer se je sestal s kanclerjem Hitlerjem. Prepričani pa 60, da bo Hitler sam potrdil to zvezo, ko bo govoril na niirnberškem kongresu. Sestanku med Hitlerjem in Ilenleinom pripisujejo velik pomen. Velika Britanija je vznemirjena in težko pričakuje Runcimanovih uspehov kljub temu, da Runciman deluje neodvisno od angleške vlade. Vsa Anglija nestrpno pričakuje, kakšno stališče bo zavzela Heinleinova stranka do novih, ali boljše rečeno do tretjih Beneševih predlogov. Gotovo je, da zavisi stališče Henleinove stranke od Hitlerja. Zatrdno upajo, da se bo Hitler izrazil za mir, kakor to Anglija želi. Če ne pride do končnega jspeha, pa pripisujejo vso odgovornost Hitlerju. Uradni krogi pravijo, da je prišlo do Henleinove-ia obiska pri Hitlerju na željo lorda Runciinana, ki je Henleina naprosil, naj izroči njegovo pismo Hitlerju. V tem pismu prosi lord Runciman Hitlerja, naj vpliva na Henleina v tej smeri, da se oodo nadaljevala prekinjena pogajanja. Tudi angleški veleposlanik Henderson se bo danes ali jutri sestal s Hitlerjem ter ga obvestil o sklepih angleške vlade. Berlin, 2. sept. o. Ozračje, ki je bilo napeto in je grozila nevarnost, da vsak čas izbruhne ev-rovska vojna, je pojenjalo, ko se je pojavilo upanje, da je mogoče rešiti sedanjo krizo z novimi češkimi koncesijami, ki jih je zahteval lord Runciman. Časopisna gonja nemških časopisov proti češkoslovaški republiki je skoraj prenehala in vse pričakuje končnega izida razgovorov sudetskega voditelja Henleina z nemškim kanclerjem Hitlerjem. Pomirljivo pa so vplivali sledeči dogodki: 1. Češkoslovaški krogi v Berlinu so odkrili, da vsebuje novi načrt take ugodnosti, katerih Henlein ne more odkloniti. 2. Sudetski voditelji so odšli na posvet z nemškim kanclerjem Hitlerjem takoj, ko so zvedeli za nov načrt ali tako imenovani tretji načrt po lordu Runcimanu. 3. Nemški krogi verujejo, da je bila Anglija tista država, ki je nasvetovala češkoslovaški vladi, naj da nove koncesije ter pomaga ukiniti dosedanje neznosno stanje. Vsi ti dogodki so ugodno vplivali na berlinsko borzo, čim so prišle vesti, da se bodo pogajanja nadaljevala in da je glavna kriza ponehala. Politični krogi tujih držav pa pravijo, da spominja sestanek med Hitlerjem in Henleinom na sestanek Hitlerja in Schuschnigga v Obersalzber-gu, ko so kmalu potem 13. marca korakale nemške čete v Avstrijo. H:tler govori pomfrljivo Pariz, 2. sept. o. Desničarski časopis »Le Journal« je objavil razgovor francoskega časnikarja Alfonza de Chateaubrianda 6 kanclerjem Hitlerjem v Berchtesgadenu. Pisec tega članka Pravi, da mu je Hitler izjavil sledeče: Pojem na-rionalnega socializma in nacionalizma ni združljiv z vojno, temveč samo z mirom. Kajti le pravičen mir pomeni za rast nacionalistične misli plodna tla. Nadalje je Hitler dejal, da vidi največjo nevarnost za Evropo v tem, če se porušijo meje, ki branijo pot boljševizaciji Evrope. On misli, da bi komunizem, če bi zajel Nemčijo, porušil tudi vse druge države, v prvi vrsti pa Francijo, Belgijo in Nizozemsko. Rusko-azijatski komunizem je v Nemčiji in tudi v vseh zapadnih državah premagan, vendar pa še njegova nevarnost ni odstranjena. Nadalje Hitler poudarja potrebo gospodarskega sodelovanja, od katerega si žele vse države dobrih uspehov. Končno je Hitler govoril še o odnosih med Nemčijo in Francijo in rekel, da imata Francija in Nemčija več vzrokov za medsebojno spoštovanje, kakor pa za mržnjo. Tudi Bonnet posreduje Pariz, 2. sept. o. Včeraj popoldne je 6ipreiel zunanji minister Bonnet nemškega veleposlanika barona von Wcltzeka, kateremu je izrazil željo francoske vlade za mirno rešitev češkoslovaško-sudetskega spora. Pri tem sestanku sta tudi razpravljala o položaju v Srednji Evropi. Bonnet se je tudi zahvalil veleposlaniku za veličasten sprejem francoskega letalskega generala Vuillemina v Berlinu. Popoldne pa je Bonnet sprejel češkega poslanika Štefana Osuskega. Razgovor se je nanašal na srednjeevropska vprašanja. Kneginja Olga na Brdu Danes dopoldne se je peljala skozi Ljubljano kneginja Olga, ki je bila na letovanju v Cavtatu. Odpeljala 6e je na Brdo. Mussolini izganja fude Rim, 2. sept. AA. Stefani: Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki ji je predsedoval Mussolini, so bili med drugimi sprejeti tile sklepi: Zakon predstavlja neobhoden pogoj za napredovanje državnih uradnikov. Število žensk, ki so zaposlene v državni ali zasebni službi, ne more presegati 10% državnih in zasebnih uslužbencev. Za moške, nameščene v državni službi, se uvede uniforma. Ustanavlja se sialni posvetovalni odbor za vojno pravo. Položaj tujcev, ki so pripadali judovskemu plemenu in ki so se naselili v Italiji, Libiji in v ostalih italijanskih pokrajinah po 1. ja nuarju 1919, je tale: Od, dneva objave te uredbe z zakonito močjo je prepovedano tujim Judom naseljevati se v Italija, Libiji in v italijanskih posestvih v Egejskem morju. V smislu te uredbe z zakonito močjo se smatra za Juda oni, katerega oče in mati pripadata judovskemu plemfcnu, brez ozira na to, če danes ta oseba pripada kakemu drugemu plemenu ali veri. Prejšnje odredbe, po katerih so mogli^ judje postati italijanski državljani, izgube svojo moč. Tujci, ki pripadajo judovskemu plemenu in ki sc nahajajo na dan objave te uredbe v Italiji, Libiji in na posestvih v Egejskem morju, kakor tudi oni, ki 60 se nastanili po 1. januarju 1919, morajo zapustiti te pokrajine v roku 5. mesecev, računajoč od dneva objave te uredbe. Oni, ki se ne bodo pokoravali predpisom uredbe, bodo izgnani. Kitajci pri Hankevu obkoljeni? Šanghaj, 2. septembra. AA (DNB) Po japonskih poročilih, se bitka, ki se pravkar vrši južno od Kijukijanga, obrača v korist Japoncev. Kitajski oddelki zahodno od hriba Lunga so obkoljeni z vseh strani in popolnoma odrezani od ostalih delov kitajske armade. Obkoljene kitajske čete štejejo okoli 200 tisoč mož. Nova kitajska ojačenja, ki so prispela na fronto, niso mogla dalje zaradi silnega japonskega letalskega bombardiranja. Se-vernozahodno od Jujičanga se japonske čete približujejo Matavu na južnem bregu Jangceja. Na severnem bregu Jangceja pa prodirajo japonski oddelki po avtomobilski cesti proti Hankovu. Japonska mornarica bombardira v bližini Matava kitajske postojanke ob reki. Med prekucuhi največ judov Dublin, 2. sept. AA. Stefani: Duhovnik Denis Fahey je objavil knjigo pod naslovom »Gospodarji Rusije«, ki predstavlja pravo obsodbo komunizma, podkrepljeno z dokazi. Med drugim je v tej knjigi poudarjen vpliv Judov na revolucijo in na sovjetsko vlado. Od 24 voditeljev prvega revolucionarnega gibanja jih je bilo 23 Judov. O plemenski pripadnosti samega Lenina ni gotovih podatkov, reče pa se lahko, da je s svojimi najbližjimi zmerom govoril po judovsko. Med 224 revolucionarji, ki so bili v spremstvu Lenina poslani 1. 1917 v Rusijo, je bilo 170 Judov. Danes je v osrednjem odboru ruske komunistične stranke 56 članov, ki so tudi po večini judje. V zadnjih dveh letih je bilo med 17 sovjetskimi veleposlaniki 14 Judov. In navsezadnje, uradna sovjetska delegacija pri svetu Zveze narodov ima 8 članov, od ka- Hlinkov začasni namestnik bo poslanec Tiso Bratislava, 2. septembra. AA. (CTK.) Včeraj popoldne se je sestai v Bratislavi odbor slovaške ljudske stranke. Poleg tekočih vprašanj je odbor razpravljal tudi o splošnem položaju na Češkoslo-slovaškein, a posebno še o poslanstvu lorda Run-cimana. Na sestanku je bilo sklenjeno, da 6e bo razpravljalo o tem, kdo bo Hlinkov naslednik, na rednem kongresu slranke, ki bo septembra 1038. Drobne vesti Praga, 1. sept. AA. Tajništvo misije lorda Runcimana poroča: Predsednik republike dr. Be-neš je sprejel ob 10 dopoldne lorda Runcimana. Lord in lady Runcimanova bosta v družbi Petta in Gvvatkina drevi na večerji pri glavnem ravnatelju Zivnostenske banke v njegovi vili v Orliku na Vltavi, nato se bosta pa vrnila v Prago. Praga, 1. sept. AA. ČTK: Polkovnik Lindbergh in njegova žena sta na poletu v Prago pristala v Olomucu, kjer bosta prenočila. Dunaj, 2. septembra. AA. (Reuter) Po urad nem poročilu so na področju bivše Avstrije zaprte vse judovske šole. Prav tako poročajo, da je prepovedano judovskim otrokom obiskavati državne šole. London, 2. septembra. AA (DNB) Poročajo, da se je z merodajne strani v Angliji zvedelo, da bo Konrad Henlein obiskal Hitlerja na zahtevo lorda Runcimana, ki je zaprosil Henleina, naj Hitlerju izroči neko njegovo priporočilo. Varšava. 2. septembra. AA. (Pat) Skladovvski je sprejel danes senatorja Ilassbacha, s katerim se je razgovarjal o nemških organizacijah na Poljskem. Do_ tega časa bo po pravilih stranke opravljal dolžnost predsednika podpredsednik Tiso, ki ga bo zamenjal narodni poslanec Sivak. Vesti 2. septembra V preteklem mesecu so našteli v Palestini kot žrtve raznih terorističnih,dejanj 185 Arabcev, 31 judov, 15 Angležev in dva angleška policaja. Poleg tega je bilo ranjenih tudi več tujcev. V istem času pa je bilo več ali manj ranjenih 151 Arabcev, 119 judov, 25 angleških vojakov in štirje angleški policaji. Velike mednarodne teniške tekme bodo še letos v Benetkah. K udeležbi se je prijavilo 20 držav, med njimi tudi Združene države in Jugoslavija. Rdeča španska vlada je ukazala varnostnim organom vdreti v norveško poslaništvo, ki je bilo uradno priznano kot zatočišče pred sovražnimi napadi. Rdeči policaji so prijeli 92 oseb in jih poslali v ječo Čeke. Šele na protest norveške vlade sc je rdeča vlada opravičila in večji del teh prijetih oseb izpustila. Ameriški letalec Lindbergh je s svojo ženo včeraj zjutraj odletel iz Romunije v Prago. 200 madžarskih delavcev je pod vodstvom poslanca Martona odpotovalo v Italijo, kjer si bodo ogledali razne italijanske industrijske naprave. Delavci bodo ostali v Italiji dober teden. V Tokiu so povodnji porušile 731 hiš, a voda je vdrla v več kot 8500 hiš. Okrog 12.000 ljudi je ostalo brez strehe. Prav tako je v Jokohami voda podrla 400 hiš. Škodo cenijo na 5 milijonov jenov. Do sedaj so našteli 67 smrtnih žrtev. Vse Jude, ki so prišli v Italijo po 1. januarju 1919, je sklenila izgnati italijanska vlada. ■Točno število teh izgnancev še «ii znano, mislijo na, da jih je okrog 10.000. To bi pomenilo, da bo morala oditi iz Italije četrtina vsega judovskega , prebivalstva v Italiji. Egiptska vlada je poslala k palestinski meji svoje čete, ker so Arabci napadli in zažgali obmejno postajo Khanyunis. To je prvi primer, da je egiptska vlada poslala svoje čete na mejo, da tam vzdržujejo mir. Silovit vihar je divjal včeraj na vzhodni strani reke St. Lavvrence in povzročil ogromno škodo. (2 ljudi je pri tem našlo smrt. V bližini mesta Quebeck pa je vihar podrl štiri hiše velikih trgovskih družb. Pri tem so našli štirje uslužbenci smrt, 12 pa je bilo ranjenih. Italijanska vlada je sprejela ukrep, da bo v času delne ali pa splošne mobilizacije vpeljala vojaško upravo v vseh ustanovah, ki so v kakršni* koli zvezi g potrebami državne obrambe. 100 fašističnih častnikov bo odpotovalo na nacionalno socialistični kongres v Nurpberg. Pt* kongresu pa bodo fašisti obiskovali razne organizacije hitlerjevske mladine. Velike vaje za obrambo proti zračnim napadom prirejajo v Berlinu. Vaje bodo trajale dva dni ter se bo prebivalstvo moralo strogo držati vseh predpisov. Od 40 letal, ki se udeležujejo letalskih tekem Male antante, jih je včeraj 36 prišlo v Bukarešto. Doslej sta izpadli iz tekmovanja dve romunski, eno češko in eno jugoslovansko letalo. Protestne manifestacijo proti Daladierovim spremembam zakona o 40 urnem delovnem tedniku prireja pariško delavstvo. Prvo tako zborovanje bo danes zvečer v zimskem dirkališču v Parizu. Zimskih olimpijskih iger leta 1940 ne bosta priredili niti Finska, niti Norveška, pač pa najbrž Švica. Kakor znano, se je Finska odpovedala organizaciji zimskih iger zaradi tega, ker nima primernih zimskih terenov. Velikost družin bo pri plačah državnih uradnikov upoštevala italijanska vlada. Neoženjeni državni uradniki, ki so stari več kot 30 let, ne bodo mogli več napredovati. Vsa Nizozemska z izrednim navdušenjem proslavlja 40-letni vladarski jubilej kraljice Vilje-inine. Ob teh slovesnostih uprizarjajo razne zgodovinske dogodke, ki so za Nizozemsko pomembni. Dvanajstdnevni poučni gostilničarski izlet, ki ga priredi z odhodom iz Ljubljane Državna gostilničarska zveza po Švici in Nemčiji, je preložen na 17. september. V avtobusu je še nekaj mest prostih. Pojasnila daje Zveza gostilničarskih združenj v Ljubljani. O zaščiti civilnega prebivalstva v času vojne so razpravljali udeleženci mednarodnega kongresa za mednarodno pravo. Predloženi načrt je kritiziral italijanski delegat in dejal, da je pomanjkljiv. Ker se je njegovemu mnenju pridružila večina delegatov, so začeli izdelovati nov načrt. 2e tri dni na zelo slovesen način proslavljajo v Tirani 10 letnico vladanja kralja Zoguja I. Slovesnosti, ki potekajo večinoma na prostem in se jih udeležuje vse ljudstvo, so prisostvovali kralj, kraljica, kraljeve sestre in vlada. Danes se nadaljujejo te slovesnosti v Draču. Poljski zunanji minister Beck je včeraj sprejel nemškega veleposlanika von Moltkeja. O čem sta se razgovarjaia, ni bilo javnosti izdano nobeno poročilo. V Buenos Airesu je bila podpisana nova poljsko- argentinska trgovinska pogodba. S to pogodbo je Poljska dobila izredne ugodnosti. Večino mehiškega petroleja bo menda odkupila Nemčija. Poročajo, da bo Nemčija blago plačala z denarjem in ne s stroji, kakor se je prvotno mislilo. Davek na nasledstvo je vpeljala egiptska vlada. Po tem zakonu bodo morali dedščinski davek plačevati tudi vsi tujci, ki žive v Egiptu. Egiptski kralj Faruk bo prihodnje dni odpotoval na večdnevno inšpekcijsko potovanje v Libijsko puščavo. Kralj bo pregledoval vojaške čete in razne vojaške naprave. Prihodnje leto pa bo pregledal gornji Egipt. O sklicanju nemškega državnega zbora tik po kongresu nacionalno socialistične stranke v Niirn-bergu so poročali nekateri časopisi. Nemška vlada pa je te vesti zanikala in dejala, da za enkrat za sklicanje zbora ni potrebe. V Budimpešto je priletela z letalom indijski minister za narodno zdravje gospa Lakšmi Vidjaja Pandith. To je prva indijska ženska, ki se je kdaj povzpela na tako visoko mesto. Iz Budimpešte je Pandithova priletela v Prago in si ogledala mesto. Od tam je odšla v London. Uredba o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti Na osnovi §, 37 toSka 5 finančnega zakona za 1938-39 predpisujem uredbo z zakonito močjo o ustanovitvi in ureditvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Čl. 1. V Ljubljani se ustanavlja kot javna ustanova Akademija znanosti in umetnosti. Akademija ima po javnem in zasebnem pravu značaj pravne osebe. V razmerju do državne uprave je avtonomno telo in je pod varstvom države. Čl. 2. Naloga akademije je poglabljati znanost in podpirati razvoj umetnosti, izsledovati in podpirati raziskovanja na teni polju in objavljati znanstvena dela. Čl. 5. Za dosego svoje nulog§ dobiva Akademija materialna sredstva iz lastne imovine, od prodaje svojih izdanj, iz prostovoljnih zasebnih in javnih podpor, zapuščin in daril. Država ji daje letno pomoč v mejah državnega proračuna. Imo-vina Akademije se porablja samo za izpolnjevanje nalog akademije, za vsako odtujitev imovine je potrebna potrditev zakonodajnim polom. Čl. 6. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani ima Štiri razrede: a) filozofsko-filološko- zgodovinskega, b) pravnega, c) matematično-nara-voslovnega, č) umetniškega. . Čl. 8. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani ima redne, dopisne in častne člane. Rednih članov more biti 30, dopisnih (50, Število častnih članov ni omejeno. Redni člani morejo bili samo osebe, ki stalno žive na sedežu Akademije, razen oseb izven sedeža Akademije, če morejo opravljati dolžnosti rednih članov v Akademiji. Ako se redni član preseli s sedeža Akademije in ne more več opravljati dolžnosti v Akademiji, ostane še nadalje redni Član, ne more pa imeti funkcije v Akademiji. Čl. 9. Član Akademije more postati samo tisti, ki si je pridobil izredne zasluge za znanost ali umetnost in je neoporečen. Redne in dopisne Člane voli na pismeni predlog pristojnega razreda glavna skupščina Akademije, in sicer na temelju stroge ocene kandidatovih znanstvenih ali umetniSkih del, ki morajo dokazovati znanstveno ali umetniško samostojnost in temeljitost. Častne člane imenuje glavna skupščina Akademije, in sicer take domače ali inozemske osebe, ki imajo posebne zasluge za znanost ali umetnost ali za Akademijo. Častni člani imajo enake pravice kot redni člani, nimajo pa pravice tl o materielnih sredstev Akademijfe. Članstvo Akademije preneha s smrtjo, odpovedjo, ki se pismeno izroča predsedniku, ali z izključitvijo, ki jo mora skleniti tri četrtine članov, navzočnih na glavni skupščini. Čl. 11. Vsi člani, razen častnih, morejo prejemati pomoč za znanstvena raziskovanja. Vsi člani imajo pravico tiskati svoja znanstvena dela v izdajah Akademije. O pomoči in tiskan ju znanstvenih del odloča predsedništvo na predlog pristojnega razreda. Redni člani imajo pravico svetovanja in glasovanja, ko se volijo redni, dopisni in častni člani in funkcionarji Akademije in to v svojem razredu in na glavni skupščini. Funkcionarji Akademije morejo biti 6amo redni člani. Čl. 12. Na čelu Akademije stoji predsednik, ki se postavlja s kraljevim ukazom na predlog prosvetnega ministra izmed treh rednih članov, ki jih izberejo redni člani Akademije na glavni skupščini, in to za tri leta. Predsednik, glavni tajnik in načelniki razredov so predsedništvo Akademije. ., Čl. 14. Predsednik predstavlja Akademijo v zunanjih razmerjih, sklicuje in vodi seje pred-sedništva in glavne skupščine, obenem z glavnim tajnikom podpisuje diplome, dopise in vse obvezne izjave in listine. Predsednik prejema iz proračuna Akademije letno nagrado, ki jo določa glavna skupščina. Čl. 15, odst. II. Ako je predsednik zadržan, ga nadomestujc‘glavni tajnik. Ako je glavni tajnik zadržan, ga nadomestuje po letih najstarejši načelnik razreda. Glavni tajnik prejema iz proračuna Akademijo letno nagrado, ki jo določa glavna skupščina. Glavni tajnik stoji na čelu pisarne. Čl. 16. Predsedništvo je izvršni organ glavne skupščine in upravni organ Akademije; vsak izdatek iz blagajne Akademije mora imeti pristanek predsedništva. Čl. 17. Predsedništvo more sklepati, če je prisotna navadna večina članov predsedništva. Predsednik ima glasovalno pravico in — po potrebi —■ pravico odločanja. Čl. 19. Razredi volijo svoje načelnike in njihove namestnike iz rednih članov svojega razreda za leto dni, in sicer z večino prisotnih članov. Volitve načelnika vodi najstarejši član razreda. Čl. 20. V izdanjih Akademije se ne sme objaviti nobeno delo, dokler ni odobreno na seji pristojnega razreda in z ozirom na razpoložljiva sredstva sprejeto od prodsedništva za tisk. O sprejemanju del nečlanov odloča pristojni razred na predlog in po rednih članov. pismeni oceni enega od svojih Čl. 23. Prvi redni člani za vsak razred se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog prosvetnega ministra, diplomo pa jim izdaja Akademija. Čl. 24. Poslovnik pravila o sodišču za sporna vprašanja med posameznimi razredi in Člani in red za posamezne razrede, službeno praginaliko za uradnike in uslužbence in druge predpise o notranji ureditvi bo izdala Akademija sama v duhu te uredbe. Čl. 25. Ako bi Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani nehala obstojati, se bo o njeni imovini odločilo z zakonom. Čl. 26. Ta uredba slopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem objave v »Službenih novinali« (to je 31. avgusta 1938). Prosvetni minister dr. Dim. Magaraševič 1. r. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. M. M. Stojadinovič 1. r. (Slede podpisi ostalih ministrov.) Žale na ljubljanskem poiju že grade Edinstvena mrtvašnica po načrtu univ. prof. arh. Plečnika Ljubljana, 2. septembra. Toliko je bilo kritik in zabavljanja že zaradi stare mrtvašnice pri Sv. Krištofu po časopisju in v javnosti, da je bilo že res treba nekaj ukreniti, da mesto poskrbi za dostojnejše izpostavljanje umrlih na mrtvaški oder. Po dolgotrajnih naporih se je mestni občini ljubljanski vendarle posrečilo uresničiti novo zamisel mrliške veže ali kakor so to začeli nekateri imenovati »Vrt umrlih« ali »Vseh svetih«, najprimernejši naziv za novo mrtvašnico pa bo pač utegnilo biti ime »Zale«. Po podatkih, ki smo jih dobili, je razvidno, da je gradbeno podjetje Matko Curk začelo z deli za postavitev mrliške veže ali Zal po načrtu, ki ga je napravil mestni občini prof. arh. Plečnik že 19. julija letos, včeraj pa si je skupina časnikarjev na povabilo mestnega tiskovnega referenta ogledala novo delo, da občinstvu sporoči veselo vest, da dobiva Ljubljana edinstveno, umetniško projektirano mrtvašnico. Ogleda nove gradnje se je udeležil med drugimi predsednik upravnega odbora Pogrebnega zavoda g. ravnatelj Sušnik, podpredsednik g. Ko za m ur ni k, vodja Pogrebnega zavoda g. Zilič in nadzorni inženir gospod Ivo Spinčič. Zgodovina Žal Mestni pogrebni zavod v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1914 tudi z namenom, da zgradi novo mrtvašnico. Prva velika konferenca za gradnjo mrliške veže je bila 27. maja 1925, 4. novembra pa so bili odobreni načrti za mrliško vežo. Temu so sledile razne konference in študijska potovanja. Mestni pogrebni zavod je predložil nato 31. marca leta 1927. razne skice mrliških vež na Dunaju, v Gradcu, Celovcu, Zagrebu in v Monakovem, a 22. aprila 1929 je občinski mestni svet sklenil nujnost gradnje mrliške veže. Vodstvo je 15. marca 1931 slavilo predlog, naj gre komisija še enkrat na ogled mrliških vež ▼ Maribor, Gradec, Dunaj, Brno, Solnograd, Inomost in Monakovo. Nato pa je bila 20. junija 1931 velika konferenca s sklepom takojšnje gradnje mrliške veže in gradnje tramvajske proge k Sv. Križu. Občinski svet je 14. aprila 1932 odobril, da se mrliška veža zida in naj se zato najame 1 milijon 200.000 din posojila. Mestni pogrebni zavod je javil 16. maja 1934, da so priprave gotove in da je treba le še posojila. Sledila dve licitaciji, 7. novembra 1934 in 4. julija 1935, 19. avgusta pa dobi Stavbna družba gradnjo mrliške veže z obvezo, da prične z deli 1. septembra 1935. Toda 2. septembra je finančni odbor sklenil preklic oddanih del, ker manjka finančnih sredstev, a na dovoljenje iz Belgrada za najetje posojila bi bilo treba čakati najmanj pol leta. A že 7. septembra je javila finančna uprava mestne občine, da je posojilo pri Oti Z D izključeno. Šef finančne uprave MOL dr. Rant je javil dne 13. januarja 1936 negativen odgovor r.a posojilo pri Pokojninskem zavodu. Todn navzlic vsemu je mestna občina delala za to, da misel uresniči. Naprosila je univ. prof. Jožeta Plečnika za načrt in ga tudi dobila, mestni pogrebni zavod pa je dobil pri SUZOR-ju dva milijona posojila. Gradnjo je nato zavlačevala samo še tožba z lastnikom žemljišča, ki pa je bila ugodno poravnana. Danes se Vrt vseh svetih ali Zale. gradijo in bo Ljubljana imela čez eno leto novo mrtvašnico. Ogled Stavbišče za novo stavbo leži pred pokopališčem pri Sv. Križu desno od Hmeljnikov na stav-bišču v osi bodoče glavne ceste svetokrižkega okraja. Pročelje je obrnjeno na velik trg, kjer so določene Še druge javne zgradbe, a samo zemljišče meri okoli 4 tisoč kvadr. metrov. Pročelje glavnega poslopja je dolgo 38 metrov, višina brez nastavka pa znaša 11 metrov. Vhodno stebrišče tvori 100 stebrov, in sicer 50 velikih stebrov pri tleh in 50 manjših stebrov nad njimi v atiki. Vhod je visok 9 m i.n 4.5 metra širok. Razmaki med posameznimi stebri znašajo dva metra. Zamišljeni sta dve poslopji. Levo poslopje bo obsegalo obdukcijsko dvorano, sobo za zdravnike in uradne osebe, shrambo za rastline, v kleti pa bo prostor za hladilnico trupel. V pritličju bodo toaletni prostori. Desno poslopje bo imelo upravno pisarno, dve sobi za duhovščino, stanovanje za hišnika, v kleti in pdstrešju pa bodo skladišča za krste. Nova mrtvašnica bo ograjena z živo mejo in zasajena z okrasnimi rastlinami in drevjem, da bo videti res kakor Vrt umrlih. Posebnost nove mrtvašnice po edinstveni umetniški zamisli arh. Plečnika bodo kapelice ob podolžni strani ob poli proti Sv. Jakobu. Mrliči bodo imeli vsak svojo kapelico, ki so obrnjene tako, da ne bodo imele razgleda proti drugi kapelici in bo torej vsaka kapelica res intimno urejena. K vsaki kapelici vodi posebna pot. Sfroikl za novo mrtvašnico Kakor smo navedli, je izdelal načrt za Zale univ. prof. J. Plečnik, lastnik in gospodar nove mrtvašnice ja Mestni pogrebni tnvod v Ljubljani, gradbena dela vodi gradb. podjetje Matko Curk iz Ljubljane, kateremu so bila gradbena dela oddana za okoli 761.000 dinarjev, gradbeno nadzorstvo pa ima za tehnični oddelek mestnega poglavarstva in konstrukcijski odsek mestni arhitekt Ivo Spinčič. Delo ostalih profesionistov je preračunano na okroglo 700.000 din, in sicer tako, da bo veljalo 10 kapelic, po okoli 50.000 din vsaka, skupno okoli 500.000 din, nasad in drugo okoli 40.000 din, tako Narodni tabor v Kamniku bo v nedeljo 4 septembra pod visokim pokroviteljstvom narodnega voditelja ministra dr. A. Korošca in škofa dr. Rožmana. Spored: Ob 8 zjutraj zbiranje uniformiranih in organiziranih skupin. Ob 9 odkritje plošče kamniškemu rojaku generalu Maistru. — Nato gre sprevod mimo tribune pred občino na Glavni trg, kjer bo ob 10 sv. maša z govorom. Sledi zborovanje, kjer poleg pozdravov raznih zastopnikov govore ban dr. M. Natlačen, pisatelj Fr. S. Finžgar in zastopnik Narodnega odbora. Roparski napad v Dobrni Napadalec dobil 7 let robite Celje, dne 1. sept. 12. avgusta je »Slov. dom« priobčil o roparskem napadu na Belgrajčanko Ano Sokolovo, ki jo je neki 18-letni Tone T. iz Dobrne obstrelil s samokresom, da bi dobil od nje denar. Samokres si je izposodil od nekega prijatelja. V podrobnost se ne bomo spuščali, ker smo ljudem, med katerimi so se z vso naglico takrat širile fantastične vesti o tem roparskem napadu, itak na kratko pojasnili vso zadevo in tako preprečili nadaljno povečanje te novice, saj so možgani govorili, da je bilo napadenih več oseb in da je več ljudi mrtvih. Zaradi teh vesti se je poročevalec našega lista še bolj zanimal za ta napad in o njem tudi primerno poročal. Naslednjega dne pa je prišla brez poročevalčeve vednosti v časopise vest, da je vse to izmišljeno in da je poročanje neresnično. Pred celjskim okrožnim'sodiščem pa je bil danes ob 1 pop. obsojen Tone T. na 7 let robije. Kazen se mu je zdela previsoka, zato je predložil priziv. da znaša skupna vsota stroškov okoli dva milijona dinarjev. Za Ljubljano je razveseljivo dejstvo, da bMo Zale prihodnje leto že služile svojemu namenu. Rokovnjači iz mariborske okolice pred sodniki Na vesti Imajo 28 tatvin In vlomov Maribor, 1. septembra. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se vrši danes dopoldne tajna razprava, ki živo zanima mariborske okoličane. Na zatožni klopi je natiireč tatinska in vlomilska družba, ki je nad leto dni vršila svoj nečedni posel posebno v Rošpohu in Kamnici, kjer je zagrešila 28 vlomov in tatvin ter je povzročila okrog 50.000 din škode raznim posestnikom. Kakor smo že svoj čas poročali, je glavni kolodvodja te družbe 30 letni italijanski državljan Ivan Skupek iz Vipave. Tudi njegovi pomagači so vsi razen enega pristojni v Italijo. Tako zakonca Franc in Marija Leban iz Studencev, zakonca Ivan in Jožefa Rusjan iz Kamnice, ki sta pravoslavne vere, le neki 18 letni fant je doma iz Sv. Barbare v Halozah. Kakor že omenjeno, je glavni krivec Ivan Skupek, ki se je konec leta 1936 nastanil v Kamnici pri Mariboru pri zakoncih Ivanu in Jožefi Rusjan. Skupek ima za seboj že pisano preteklost, neštetokrat je bil predkaznovan ler ne zna ločiti med svojim in tujim. Kmalu po doselitvi v Kamnico se je začel Skupek pečati s tatvinami. Specializiral se je na vlome v kleti v mariborski okolici ter je kradel živila in pijačo. Ukradene stvari je prinašal zakoncema Rusjan. Tam so na domu na- kradena živila pripravljali ter jedli in jih obenem zalivali z ukradeno pijačo. Med tatinskim plenom so bile kokoši, vino, žganje, purani itd. Meseca novembra se je potem Skupek preselil od Rusjanovih k zakoncema Leban, ki sta stanovala nekaj časa v vinogradu mariborskega trgovca Tkalca v Ribniškem selu, ko pa so jim postala tam tla prevroča, pa so se vsi trije preselili meseca aprila tega leta v Studence na Obrežno cesto. Med časom, ko je Strupek stanoval pri Lebanovih, je bila ..jz-vršena v Rošpohu in Košakih cela vrsta 'dr^nib'-vlomov in tatvin, tako pri trgovcu Tkalcu, pri gostilničarju Osetu na Griču ter pri drugih posestnikih. Tkalcu so ukradli tatovi več sto kotnatjo^, kolja, 500 kg starega železa, dve bakreni škropit-’ nici, iz kleti pa 450 litrov vina. V klet so spustili skozi okno malo 6 letno Lebanovo hčerko ter so ji dali gumijasto cev, da je vlekla vino iz soda v lonec, katerega je potem dajala skozi okno tatovom. Vsega skupaj je izvršil Skupek 28 tatvin v družbi Lebanovih, deloma v družbi mladoletnega fanta ter v družbi Ivana Rusjana. Obdolženci pa svojo krivdo le deloma priznavajo, nekatere pregrehe, ki so jih v preiskavi priznali orožnikom, pa sedaj zanikajo. Razprava ob času poročila še traja. Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 2. septembra. Velesejem je takoj prvi dan privabil v Ljubljano mnogo ljudi iz vseh krajev naše države in iz tujine. Tiste ulice, ki so bile še pred nekaj dnevi skoraj prazne, so zdaj vse žive. Tako je zlasti Celovška cesta, ob kateri je glavni vhod v velesejem, polna najrazličnejših vozil in pešcev. Velika živahnost je tudi prerl glavno pošto in po vseh drugih važnejših križiščih. Dijaki, ki imajo letos svoj tradicionalni sejem na Bregu, se pa zbirajo tam in že piav živahno kupčujejo s starimi knjigami in se jeze, da jih policija skoraj vsako leto premika iz^ enega dela mesta v drugega. Tudi se zdi, da letošnji prostor za dijaški sejem ni po- Om^žnjuu— 79 Zaradi .rodi so spravili na noge vse stransune sile, da bi odstranili iz komunističnih vrst sleherno opozicijo te ali one barve. Tisk, radio in veliki lepaki po zidovih vsake tovarne so vabili člane stranke in celo somišljenike, naj odstranijo iz svojih vrst vse nezabeljene ljudi. Glavni nagib za to čiščenje je bila želja, da bi v delavcih utrdili vero v politiko, taktiko in red stranke, da bi jih spomnili na načela tega reda in na zgodovino stranke. Po raznih delavnicah v naši tovarni so ustanavljali izobraževalne krožke. Neki tak krožek je deloval tudi v naši hiši. Za te izobraževalne krožke je vladalo pravo navdušenje v vseh vrstah delavcev, zlasti pa med tistimi, ki so čutili, da se jim položaj maje. Kadar nisem bil na zborih, sem le udeleževal dveh ali treh takih študijskih sestankov na dan. Bil sem (krajno radoveden, kako bodo člani stranke sprejeli to vznemirljivo pre-•kušnjo. Nekega večera sem šel na sejo krožka O. T. K. (oddelek za tehnično nadzorstvo). Delavci iz tega oddelka so se zbrali vsak dan od petih do osmih zvečer. Razgovore je vodil tovariše Kingsberg, tajnik strankine organizacije v tem oddelku. Prejšnji večer je delavcem razlagal članke i* »Pravde« in jim bral nekaj strani iz zgodovine stranke. Poslušalci so dobili nalogo odgovarjati na vprašanje: »Kaj mora vedeti in poznati komunist?« Tega sestanka, na katerem sem bil tudi jaz, se je udeležilo kakih trideset moških in žensk. Kingsberg je prosil brigadirja Ostromova, naj odgovori. Ta je dejal: »Vsak komunist mora vedeti, kako se je treba vesti, da postane diktator in kako si pridobi oblast nad delavci, ki niso člani stranke.« To priznanje je spremljal silovit krohot, Kingsberg je od jeze pordel. Ostromov je ustrelil velikanskega kozla... ko je povedal resnico na svoj omejeni način. Kingsberg je jezen izpraševal: »Zakaj se nisi naučil odgovora, katerega bi nam moral na to vprašanje nocoj dati, namesto da nas vlečeš s takimi oslarijami?« Ostromov pa je počasi odgovarjal: »Kaj naj bi bil pa utegnil premišljati, tovarišč Kingsberg? Delo me drži od osmih, zjutraj do štirih popoldne. Naš sestanek je od petih do osmih, potem moram iti še v vrsto pred Ohered, kjer dele kruh, kjer moram čakati do polnoči.* Predsednik oa je surovo povedal: »Poberi se in si dobi časa!« Ostromov je bil zanesljiv, zvest delavec, vesten in pošten navzlic svojim političnim sposobnostim. V njem ni bilo nič sledu o kaki nevarnosti ali nergaštvu. Zato so ga obdržali v stranki, čeprav so njegove modre izjave vzbudile tako veselost. Zdaj je prišla vrsta name, da me vzamejo v precep. »Kakšne so dolžnosti naše jačej-ke, naše strankarske celice?« je izpraševal Kingsberg. Jaz sem odgovarjal: »Po mojem bi morala naša jačejka skrbeti za to, da bi vsak njen član vestno delal svoje delo in se ne bi gnal za nikakimi osebnimi koristmi in pravicami. Noben član stranke ne bi smel imeti boljše hrane in uživati boljših življenjskih pogojev kakor drujjl delavci. Vse do zdaj sem imel vtis, da večina članov išče prej napredovanja zase, kakor pa da bi tekmovala pri uvajanju leninizma. Vpisujejo se v stranko samo, da dobivajo več denarja in so deležni boljšega ravnanja Zaradi lega mislim, da bi bilo treba najprej odpraviti vse posebne pravica Če bi se zgodilo to, bi potem ne potrebovali več nobenih čiščenj, da se rešimo neljubih in nevrednih prihaiačev Potem bi imeli samo stranko poštenih idealistov.« Moj govor je padel na zborovalce kakor bomba. Kingsberg n: bil pripravljen na odgovor, zato se je podvizal, da je sejo končal. Drugi dan je naglo sporočil Kula* kovu, ki je bil tajnik v A. T. E., kaj se je primerilo. Za njun razgovor sem zvedel od delavca, ki je po naključju slišal, kaj sta ai pravila. Kulakov je svetoval Kingsbergu, naj ga ne skrbi zaradi mene in naj me nič več ne vabi na sestanke. Smel bi se udeleževati od zdaj samo sestankov, namenjenih tujim delavcem. Čiščenje v Elelitrozavodu se je začelo oktobra ter se je nadaljevalo dobre štiri mesece. Vsak dan je bilo na sporočilih, nalepljenih na oglasnih deskah po tovarni, pet do šest imen. To so bila imena delavcev, ki so se priglasili za vstop v stranko in o katerih so se razgovarjali prejšnji večer pri čistki. Na te seje so bili vabljeni vsi delavci, naj so bili člani stranke ali ne, zlasti pa tisti, ki so bili v istih delavnicah kakor kandidati, da so lahko jamčili za svoje tovariše, če bi bili sprejeti v stranko. Ni potrebno poudarjati, da se velike živine, tiste, ki so bile zares odgovorne za odločitev in za izvajanje političnih sklepov, niso nikdar prikazale na take seje. Delavci niso dosti verjeli v uspešnost sklepov, katere naj bi sprejeli proti pravim prihajačem in izkoriščevalcem v stranki, saj so dobro vedeli, da prav ti ljudje vodijo vso to igro. Delavcem se je vse to čiščenje zdelo velika komedija. Toda kadar je padel kot žrtev kak dober in vesten tovariš, so v množicah zapuščali dvorano ter pogosto kazali pogum s tem, da so glasno izražali svoje sočutje z žrtvijo. Te seje so me močno zanimale, zato sem se jih udeleževal, kadar sem le mogel. Nekega dne so poklicali pred čistilni odbor tovariša Belova, ki je bil star kakih štirideset let in je bil tehnični nadzornik. Stavili so mu naslednja vprašanja; polnoma srečno izbran, kajti kolikor toliko prometa je tudi na tem nabrežju in je vedno nevarnost, da se pripeti kakašna nesreča. Vsekakor bi bilo treba za ta sejem poiskati prostor, kjer ni nikakršnega prometa in ki ga v tako doglednem času tudi ne bo. Tako bi se dijaki navadili na ta kraj, policija bi pa imela za vedno mir in ji ne bi bilo treba vsako leto znova premišljati, kam naj postavi v semanjih dneh študente. Zdi se nam, da bi bil zelo pripraven prostor za to pred novo gimnazijo za Bežigradom. Res je to nekoliko odročno, vendar je proslor tako pripraven, da si lepšega misliti ni mogoče. Kaj pa je mlademu človeku, če mora na dan tri kilometre več kot običajno? — Vreme se drži v zadnjih dneh nekoliko krmežljavo, vendar pa je vsaj med dnevom vedro. Danes ponoči je sicer nekoliko deževalo, vendar je kmalu nehalo in upati smemo, da bo vsaj za časa velesejma lepo vreme, kar bo mnogo pripomoglo k večjemu obisku. Spet |e gorelo „ Danes zjutraj, nekoliko po pefib. je nastal požar na Cankarjevem nabrežju v hiši št. 13, ki je last Rusa Jožeta in v kateri ima modni «alon Bricelj Cecilija. Požar je nastal v zadnjem prostoru, kjer je bil pod mizarsko mizo zaboj za smeti in v njem kakšen ogorek, ki se je potem razgorel tako, da se je vnela še miza. Sosedje so ogenj pravi čas opazili in vdrli skozi okno v prostor, obenem pa so obvestili stražnika, ki je poklical poklicne gasilce. Bili so takoj na mestu in odprli vrata ter vse temeljito polili, da je bil požar kmalu zadušen in da ni skoraj nobene škode, kajti zgorela je eamo mizarska miza in nekaj zabojčkov. Današnši trg Današnji živilski trg je bil kljub temu, da smo žele drugega, prav slabo zaseden. Zlasti ni bilo skoraj nobene jajčariee s perutnino in tudi sadjarjem se nemara ni zdelo vredno, da pridejo. Precej je bilo le branjevk z običajno zelenjavo in drugimi pridelki. Za semeniščem je bilo precej žensk z gobami, ki so pa še vedno zelo drage, a to ljudi ne nmti, da bi jih ne kupovali. Dobrota je pač dobrota in zanjo marsikaj žrtvuje, kdor more. Na prostoru, kjer se navadno prodajajo rib# in drugo postno meso, tudi ni bilo bogve'koliko pi ometa. Samo dve ženski sta imeli žabje krake, ki sta jih prodajali po 50 in večje po 75 par, vendar gospodinje niso kazale zanje prevelikega zanimanja. Ena od teh žensk je imela tudi košaro rakov, ki jih je ponujala po velikosti od 2 do 8 din in že proti deveti uri ni imela nobenega več. Nekaj je bilo ludi stojnic z ribami. Ščuke so prodajali po 18 din kg, jegulje po 28 din, sardele so bile od. 14—10 din, palamide in škure po 16, tune pa po 28 din kg. Od tu in tam Vsem onim, ki se bodo udeležili »Slovenskega dne« v Kočevju, je odobril prometni minister polovično voznino na vseh železniških progah na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Ta vozna olajšava velja olo tekma se je končala z rezultatom 7:0 za Jadran. Končno stanje točk po dosedanjih tekmah je: L Triestina 469 točk (8 nastopov), 2. Viktorija, Sušak 414 (7), 3. Fiumana, Reka 874 (7), 4. Ilirija 864 (7), 5. Jadran 335 (7). Državno kolesarsko prvenstvo bo v nedeljo na progi Ljubljana—Zagreb (146 km).* Po dogodkih, ki so bili pri krožni dirki po Sloveniji in Hrvatski prvotno slovenski dirkači niso hoteli nastopiti. Prvenstvo je bilo zato preloženo in bo šele v nedeljo. Spor se je izravnal in tako bodo od slovenskih dirkačev vozili Abulnar, Krušič, Peternelj, Premk, Gregorič. Podmiljščak, Gartner, Štirn, Žerjal in Bartol. Start bo ob 5 zjutraj v Ljubljani na Dolenjski cesti, cilj pa v Zagrebu okoli 9.80. Zahtevajte povsod naš list! Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer 1 sko stanje 1 1 empe-ruturo Z > > — K *« J. C C O: « — Oc Veter Ismer. iakost) Pada vine , » = £ n , >y. a as E a E «3 n c t> Ljubljana 7634 23-3 140 92 10 NE, 0-4 dež Maribor 7634 2 J‘4 70 90 0 0 — — Zagreb 756-5 J2-0 15-0 90 6 0 — — Belgrad 757-2 29‘0 14-C 80 7 0 — — Sarajevo 75S-6 25-0 12-1 90 0 0 1-0 dež Vis 758-5 '>,)•! 1 17-0 90 6 SE, — — Split 757-7 23 0 171/ 80 7 s, 4-0 dež Kumboi 7574 250 170 80 5 NE, 6-0 dež Rab 757-6 >40 16-0 £0 8 NNEs 32-0 dež Dubrovnik 7560 18-0 18*0 80 5 SE, 8-0 dež Vremensia napoved: Zmanjšanje oblačnosti, spremenljivo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bila zjutraj do 6.15 gosta megla, nato pa redka do 7.40. Do 10 je bilo oblačno, do 12.45 pa večinoma oblačno. Popoldne se je oblačnost zmanjšala. Ob 17 se je pričela zopet večati, ob 17.45 je bilo popolnoma oblačno.Tako je ostalo ves večer in ponoči. Od 22.35 do 23.25 je rahlo deževalo. Koledar Danes, 2. septembra: Stefan. Sobota, 3. septembra: Serafija. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič Sv. Jakoba trg 9: mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 mr. Murmayer, Sv. Potrn cesta 78. Slovenska scena mladih vas vabi k akademiji, ki bo v proslavo kraljevega rojstnega dne v dvorani bežigrajske narodne šole v nedeljo, dne 4. septembra. Začetek točno ob 20.30. V jeseni bo na velesejmu spet veliko nagradno tekmovanje. — 2e spomladansko brezplačno nagradno žrebanje na velesejmu je zbudilo obilo zanimanja. Zato se je velesejmska uprava odločila, da pripravi tudi obiskovalcem jesenskega velesejma od 1. do 12. septembra nagradno žrebanje z bogatimi darili. Vsak obiskovalec velesejma, izvzemši oni s permanentno ljubljansko legitimacijo, je brezplačno deležen žrebanja. Odtrga naj samo kupon od vstopnice, napiše nanj svoje ime in ga vrže v pripravljeno zapečateno žuro. Ob navzočnosti notarja gosp. dr. ^Krevlja bo 12. septembra popoldne na sejmišču javno žrebanje. Darila so bogata in tudi številna: motorno kolo (Vok, Ljubljana), 5cevni radio aparat Super Ingclen (Tehnik Banjai, Ljubljana), pogrezljiv živalni stroj (Vok), 30 prvovrstnih damskih in moških koles (Tribuna, Rebolj in drug. Splošna trgovska družba. H. Suttner, Vok). Vsekakor prijetno presenečenje obiskovalcem jesenskega velesejma, ki bo bogato založen z zanimivim razstavnim gradivom. Trgovinski minister na velesejmu. Letošnji Ljubljanski jesenski velesejem je bil že prvi, dan deležen primernega zanimanja ne le občinstva, temveč zastopnikov oblasti in javnega življenja, ki so se udeležili v posebno lepem številu otvoritve. Popoldne je obiskal velesejem1 v spremstvu bana dr. M. Natlačena novi trgovinski minister inž. Kabalin. Na velesejmu ga je sprejel direktor velesejma dr. Milan Dular in mu razkazal vse razstave. Minister se je zelo zanimal zlasti za obrtni in trgovinski del velesejma, občudoval pa je tudi krasno fotografsko razstavo. Na velesejmu se je zamudi! nad dobro uro. Gospod minister je čestital gospodu direktorju, da je letošnja jesenska prireditev tako skrbno organizirana. Prosvetno društvo Ljubljana-Dravlje uprizori v nedeljo, dne 4. septembra ob 7 zvečer na prostem za cerkvijo verski misterij »Naša apostola«. Vabimo vse prijatelje naše prosvete, da si ogledajo to veličastno igro, kjer nastopi nad 70 oseb. — V primeru slabega vremena se preloži na dne 8. septembra. Za mestne reveže je namesto venca na krsto Ivanke Knific daroval g. Pavle Knaflič iz Šmartno pri Litiji 300 din. Velikodušnemu darovalcu se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. Slogina glasbena šola sprejema gojence za solo-petje, vse instrumente, razen harmonike in orgel, teoretične predmete, mladinsko petje, orkestralne in komorne vaje. Vpisovanje se vrši vsak delavnik od 9 do 12 in od 15 do 18 v šolski pisarni v Pražakovi ulici 19. Pevko in pevce vseh ljubljanskih zborov vabimo drevi ob 20 na nujno vajo v Hubadovo dvorano Glasbene Matice. Hubadova župa. Sola Glasbene Matice sprejema gojence danes, v petek, in jutri, v soboto, oba dneva od 9—12 in od 15—17. V ponedeljek popoldne bo dodelitev učencev k posameznim učiteljem, nakar se takoj določi za vsakega posameznika ločen urnik. V sredo 7. sept. začne redni pouk. Ravnateljstvo opozarja starše, da ima šola Glasbene Matice v svojih razredih popolnoma isti učni načrt kakor nižja šola državnega konservatorija in je tako šola Glasbene Matice najboljša pripravnica za prestop na državni konservatorij. Na vsak način ima pouk na rednih glasbenih Šolah absolutno prednost pred privatnim poukom, saj dolgoletne skušnje pri sprejemnih izpitih jasno dokazujejo, da so gojenci, ki prihajajo iz redne glasbene Sole, kar je Glasbena Malica, mnogo bolje pripravljeni, kakor pa z redkimi izjemami gojenci, ki so bili po več let v privatnem pouku. Starše vabimo, da vpišejo mladino v šolo Glasbene Matice. I* Legije koroških borceT. V nedeljo 4. septembra odkrije mestna občina v Kamniku spominsko ploščo pokojnemu generalu Rudolfu Maistru na njegovi rojstni hiši. Glavni odbor LKB se udeleži odkritja spominske plošče po delegaciji, ki 1» položila na spomenik venec ler se poklonila spominu idejnemu ustanovitelju svoje organizacije. Vabimo vso koroške borce, da se udeleže te proslave. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 8.05. ljubljansko gledališče Opera. Začetek ob 20. Sobota, 3. sept.: »Gioconda«. Gostovanje gospe Zinke Kunc-Milanove. Izven. Nedelja, 4. sept.: »Gejšac. Premiera. Izv«n. Ponedeljek. 5. sept., ob pol 21: »Ero z onega sveta«. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel kralja Petra II. Izven. Torek,. 6. sept : Zaprto. Sreda, 7. sept.: »Boris Godunov«. Izven. Znižane cene. Četrtek, S. sept.: »Gejša«. Izv»- uran «. sSLO VENSKI DOM-r, 'cfne 5. šepfemfira 1939. fifor. m. Kako so postali filmski zveidniki ,fGlavna stvar je, da človek vzame vse za lahko1' Filmski zvezdniki so povečini ljudje, ki dobro vedo, koliko truda je treba, da se pri kakšni stvari doseže uspeh. Uspeh ni dan niti po rojstvu niti po denarju ali po vzgoji, ampak si ga je treba trdo priboriti. Pred kratkim so v Hollywoodu stavili nekaterim znanim filmskim igralkam in igralcem vprašanje, kaj je predvsem potrebno za uspeh pri filmu. Myrna Loy, ki je danes ena najbolj priljubljenih igralk v Ameriki, je izjavila, da je skrivnost vsega uspeha v dolgoletnem, trdem boju, ki sc pri filmu začne prav od začetka z najmanjšimi vlogami. Svojo filmsko pot je začela kot mala* nepoznana plesalka. Dolga leta jc morala igrati v pustolovskih in senzacij-skih filmih najmanjše vloge, za katere sploh ni čutila sposobnosti. »Če bi se tedaj pritoževala nad svojimi nehvaležnimi vlogami, ki sem jih morala igrati, bi že davno izginila od filma. Toda čakala sem na veliko priliko, na dan in na trenutek, v katerem bodo izpolnjene moje želje.« Lahko si mislim, da marsikdo po dolgoletnem čakanju izgubi ob pravi priliki glavo in od samega veselja zamudi pravi trenutek. Myrna Loy je naredila drugače. »Sproščenost,« je dejala, »je temelj za uspeh ne samo pri filmski, pač pa tudi v vseh drugih panogah umetnosti. Glavna stvar je, da vzame človek vse za lahko. Igralci golfa zgreše svoj cilj, če se preveč trudijo. Ravno njihova vnetost je kriva, da zgrešijo. Prevelika boječnost pa ubija in jemlje potrebno moč, ki jo tako zelo rabimo pri filmu. Nikdar se ne smemo povsem izčrpati, ampak moramo imeti za vsak slučaj še rezervno energijo. Srečo ie treba imeti William Powell, stalni partner Myrne Loy Zastopa isto stališče. »Vsak človek ima enkrat srečo,« pravi, »v to mora trdno verovati in tudi zgrabiti, kadar pride pravi trenutek. Življenje VVilliama Powel!a je največji dokaz za to njegovo trditev. Williaina je njegova rodbina namenila za pravni študij, on pa je vzljubil neko dekle, v kateri jc videl vso svojo srečo. Ker se kot študent ni mogel poročiti, je vrgel knjige v kot in šel k filmu. Svojega sklepa ni nikoli obžaloval. Čisto posebno stališče pa zavzema Gary Cooper. Po njegovem mnenju je največja nesreča za resničen uspeh zadovoljstvo. On sam je najboljši primer za to svojo izjavo. V svojih mladih letih je bil v domačem mestu dober risar nekega provincialnega časopisa. Nič mu ni manjkalo. Toda prav to ni ugajalo njegovi bojeviti naravi. Pustil je svojo službo in šel iskat srečo v Los Angeles. Najprej zopet kot risar, vendar tu ni uspeh. Ker mu ni preostajalo drugega, je postal filmski statist. Ravno toliko je zaslužil, da se je skromno preživljal. Toda o svojeni starem življenju ni hotel nič več slišati. Sčasoma je začel dobivati manjše vloge. V Hollywoodu pa so postali nanj pozorni, končno jc bil angažiran. Danes je filmski zvezdnik in ima važne vloge, v katerih se ne more poleniti. Takšne službe ne bi nikoli dosegel, če bi ostal risar. Živali slutijo naravne katastrofe 2e ponovno smo opazovali, da imajo živali na elementarne dogodke v naravi, tako na primer za potrese, orkane in druge nenadno nastopajoče katastrofe, neko prav posebno pred-čutje in da jih zdrav instinkt cesto reši nevarnosti, nasproti katerim je človek popolnoma brez glave. Tudi potresni sunki, ki so se pred kratkim pojavljali po zapadni Evropi in ki so jih zlasti čutili v Belgiji, so nudili priliko za zelo zanimiva opazovanja. Tako poroča direktor nekega zoološkega vrta v Belgiji, da so mnoge živali dolgo pred potresom kazale očitne znake vznemirjenja. Levi niso več rjoveli na način, ki jc pri njih v navadi. V njihovem rjovenju je bil neki prizvok strahu in toženja. Tudi sicer tako ostro in rezko vpitje pavov je zvenelo tokrat docela drugače. Vsi nosorogi, bizoni, antilope, gazele in srne pa so naravnost divje letali okrog in se vsi v strahu rinili proti prečkam, kot bi si hoteli poiskati zavetje. Pazniki so tekali okrog in skušali pomiriti živali. Tedaj pa so se nenadoma stresla tla in medtem, ko so pazniki prebledeli in planili kvišku, so bile živali v trenutku spet popolnoma mirne. Zanimivo pa je, da imajo ta predobčutek za naravne katastrofe, kot se zdi, samo živali iz družine mačk in goveda, kajti pri medvedih in opicah ni bilo na primer opaziti najmanjše nervoznosti. Holandski listi se ob tej priliki spominjajo, kako so se ponašale živali pred katastrofo v Borculu. V poletju 19-!5 je to malo holandsko podeželsko mestece spremenil silovit orkan v nekaj minutah v popolno puščavo. Tudi tedaj se je tik pred izbruliom orkana na veliko začudenje kmetov vsa živiua, tako konji kot krave, nenadoma legla na pašniku kar scela na tla, krave celo tako, da so imele hrbet obrnjen proti oni strani, odkoder je prihrumel orkan: glave pa so položile na drugo stran globoko v travo, kot bi se hotele zaščititi pred bližnjo nevarnostjo. Neki domačin iz Borcula jc pri- Ujetniki iz vrst španske rdeče vojske. Avtomatska priprava, ki prodaja srečke za 11. državno francosko loterijo. Takšne priprave so postavili po pariških ulicah. povedoval o svoji mački tole: »Bog vedi, kako so živali to zaslutile! Na vsak način je morala biti njihova slutnja mnogo večja kot naša pamet. Moja mačka je ravno nekaj dni pred nesrečo dobila mladiče. Z njimi je ležala v kuhinji. Nenadoma pa sem videl, kako je planila pokoncu in enega mladiča za drugim prenesla daleč stran od hiše na travnik. Vznemirjen sem šel za njo. V naslednjem trenutku je zadivjal orkan. Moja hiša je bila v nekaj sekundah v razvalinah. Rušeče se tramovje bi me bilo prav gotovo ubilo. Tako pa mi je pametna mačka rešila življenje.« Nov požiralnik Ali so jegulje muzikalične? Ko so v zoološkem institutu miinchenske univerze preiskovali, ali so jegulje dovzetne za razne glasove ali ne, se je pokazalo, da prav dobro razlikujejo višinske razlike posameznih oktav in zanesljivo nanje reagirajo. 2e nekaj časa je znano, da ribe niso gluhe, čeprav so neme, in da morejo zaznavati razne glasove. Mislili pa so doslej, da jim služi za sprejemanje zvokov neki organ, ki je med vzdušnim mehurjem in organom za ravnotežje; ta organ 6e imenuje po svojem najditelju »Weberjev aparat«. Treba pa je bilo ugotoviti, če je ta domneva pravilna. Ker pa Weberjevega organa ni mogoče odstraniti, ne da bi pri tem usmrtili tudi ribe same, je bilo treba delati poizkuse na takih ribah, ki tega organa že po naravi nimajo. To so poleg nekaterih drugih vrst predvsem jegulje. Zaradi tega so torej preiskovali mlade jegulje, dolge od 10 do 25 centimetrov, o njihovi slišljivosti. Živalce so imeli v posameznih steklenih akvarijih. Predno 60 jim dajali hrano — koščke glist ali_ konjskega mesa — so s piščalko zapiskali gias v c'. Pri glasu c, ki je za eno oktavo nižji, pa so jih nalahno udarili a stekleno palčico. Ko so to nekaj časa delali svak dan, sc je pokazalo sledeče: čim so zapiskali glas c', so jegulje nenadoma prenehale plavati, če so pa počivale, so se zdrznile in nato priplavale proti površju vode, kjer so iskale hrano. Čim pa se je oglasil za oktavo nižji c, so se prav tako zdrznile, nato pa kar najbolj hitro zaplavale na dno akvarija. Nadaljnja preiskovanja so pokazala, da so najvišji toni, ki jih morejo jegulje slišati, med e' in c". Spodnja meja za občutljivost glasov pa se pri ribah ne da določiti, ker je prehod od pravega slišanja do zaznavanja mehanskih tresljajev zaradi občutiljivosli kože za opazovalca neopazen. Kljub temu pa, da nam je čutno življenje živali skrito, ne smemo izključevati možnosti, da ostro ločijo med tresljaji, ki jih slišijo, in med onimi, ki jih zaznajo s pomočjo občutljivosti kože. Poravnajte naročnino! Olomuški kirurgi so nekemu moškemu, ki j« po neprevidnosti pil neko jedko tekočino, vstavili namesto popolnoma uničenega požiralnika, novega. Zelo često se dogaja, da ljudje pijo zaradi neke nerazumljive nepazljivosti strupene tekočine. Poglavitno krivdo pri tem ima usodna navada, da hranijo ljudje žvepleno in solno kislino ali kakšne druge strupene tekočine v vinskih ali pi-rovskih steklenicah. Kljub vsem opominom in vsem navodilom za previdnost jc ta nevarna lahkomiselnost zelo razširjena in je vedno znova kriva raznih nesreč. Operacija, o kateri 6mo zgoraj poročali, je veledelo kirurgijske spretnosti. Seveda pa kovinska cev, pa naj bo taka ali taka nikakor ne more za dalj časa nadomeščati človeškega požiralnika. Tudi ni mogoče vstaviti človeku požiralnika kakšne živali, ker je drugačne velikosti. Zaradi tega je bilo treba pri omenjenem pacijentu pač zibrati neki požiralniku podoben organ na njegovem lastnem telesu in ga vstaviti na mesto prejšnjega požiralnika. Odločili so se za del tankega črevesa, ki so ga pacijentu vstavili v grlo. Pri tem pa je bilo potrebno nič manj kot sedem operacij. Dela črevesa ni mogoče namreč kar tako izrezati in ga nekam vstaviti, ostalih dveh koncev pa kar sešiti: to se ne bi zaraslo. Treba je bilo pustiti, da se je zarasel najprej en konec, drugega pa so morali pustiti kar tam, kjer je bil. Šele ko se je pozdravil en konec, so lahko odrezali še drugi del in tako vso cev prenesli na drugo mesto. Na ta način se je prizadevnosti kirurgov resnično posrečilo, da so rešili tega 22 letnega fanta: zdaj ima nov požiralnik, ki mu baje popolnoma nadomešča prejšnjega. Radio Programi Radio Lfubliana Petek, S. septembra: 12 Naše pevke naši uarcl (plošče) — 12.43 Poročila — 13 Napovedi 13.20 Opoldanski koncert Rad. orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zanimivosti SPD — 20 Prenos iz Zagreba. Lisinski: Porin, opera — 22 Napovedi, poročila. Drugi programi Petek, 2. sept: Belgrad: 20 Vok. konc., 21 Byronov »Kajti«, 21.15 Pio«, gl. — Zagreb: 20 Sopran 20.30 Klavir in gosli, 21 Poster več., 22.20 Mandoline — Praga: 19.25 Voj. godba, 20 Nar. .pesrni, 30.25 Turgenjeva komedija «En mesec na vasi« — Varšava: 19.30 Žab. konc. 22 Simf. konc. — Sofija: 19.30 Puccinijeva opera •Tosca« — Budimpešta: 20.35 Ork. konc., 21.5fl Trio in Cig. ork. — Trst-Milan: 21 Simf. konc. — Rim-Bari-21 Opereta _ Dunaj: 19 Igra .Letalci na zapadli., 20.KI Slavnostni izselj. konc., 22.30 Ples. in zah el VnJ>ni konc. - Berlin' 20-15 Simf. konc. _ tipsko: 20.10 Le! talski konc. - Frankfurt: 20.15 Ork. in petje _ Strast-bourg: 21.15 Porogolesejeva komična opera .Dekla-gospat. 67 Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Florence je pogledala tja Čez. .Njena mala brada je za trenutek molela izpod daljnogleda čisto resno in oglato. Potem je zardela: »Da, zares!« Mati si je mislila: »Prav za prav bi bila lahko rekla kaj več.« Potem je postrani pogledala Parisha in dejala: »Moramo ga spet povabiti na čaj. Kaj meniš Florence?« -Seveda, mati. Ali bo to pot spal v sobi za goste?< Florence je to vprašala vsa zamišljena. Zastor se je spet dvignil in začela se je nemška igra. Med to komedijo je Antonio sedel kakor v omotičnem spanju. Docela je pozabil, da ima gospodična de Rhanova ročico, da pozabil je celo, da je sploh na svetu. Pri Vincencu pa je njegova veljava seveda zelo narasla. »Takle mlad cigan,« si je mislil Vincenc, »in niti besedice mi ni omenil!« Vščipnil je prijatelja v roko, ta pa se ga je hladno otresel. Pustil ga je in 6e s signorino Trozzijevo napeto nagnil čez ograjo ter čakal na istočnico, ki naj bi privedla na oder strica Otona. Že je prikorakal na oder grof Klingsberg. Nekaj trenutkov je bilo vse mirno, potem se jo nekdo zahihital in razširilo se je šepetanje : »Frak, consolina di amburgo!« Zdaj je tudi stric Oto zapazil, kaj je. Zapihal je in zagrozil s palico. To so razumeli tudi tisti, ki, niso znali nemško. Grmeče odobravanje jc pretreslo gledališče, zastor je padel čez nov uspeh in množica se je med velikim smehom in čenčanjem rinila na prosto. Ko je Antonio pogledal navzdol v množico, ki se je rinila iz dvorane, je zagledal visok ženski klobuk s treznim črnim trakom. Iz globine klobuka ga je gledala Fides, kakor iz senčnega predora. Ta ženska je vedno gledala človeka tako iz teme! Udneyevi so mu zastavili pot. »Antonio, mama bi rada, da bi prišli k nam na čaj!« Da, Florence ga je imenovala z imenom! Zbral se je in odgovoril v skoraj prepravilni angleščini. Povabilo so razširili tudi na Vincenca. »In to je mister Davih Parish,« je predstavljala Florence. Antonio je dejal naglo: :>How do You do, mister David Parish.« Vsi razen Parisha so se zasmejali. Potem je Antonio pristavil: »Seveda, oba bova rada prišla.« »Z največjim veseljem,« je pristavil Vincenc, s čimer je povedal samo dobesedno resnico ter z zadovoljstvom pogledal Antonia. Zdelo se je, da ta fant pozna kar vsakogar. Stopili so na prosto in spremila sla dekleti vljudno do voz. Donna Ana je bila med tem že čisto prepričana, da sta mlada moška družabno docela primerna. Žena angleškega konzula — tu je umolknil sleherni dvom! Antonio je naglo prijel Vincenca za roko in vzkliknil: »Ali misliš, da bi lahko govoril z njo, zdaj — zdaj takoj?« Vincenc se je zasmejal. Torej je bilo le še nekaj stvari, za katere njegov angleški prijatelj ni vedel, kako in kaj. Odgovoril mu je: »Prava reč, kar pojdi z mano.« Odpeljal je Antonia k motni svetilki nad vhodom na oder. V mesečini sta videla risbe in napise, ki so bili načečkani na opečno steno starega gledališča in so bili videti kakor vrezani. Dala sta možu pri vratih majhno napitnino in šla noter. Odcrr je za zaveso učinkoval pusto in mrko. Tu in tam je med kulisami visela svetilka in osvetljevala naslonjene odrske potrebščine. Spotaknila sta se nad kupom golid, ki so spadale k prizoru z mlekaricami te» sprožila strahoten hrušč. Nazadnje se je pokazal nekdo za kuliso in vzkliknil: »Tod sem, tod sem, gospoda!« Odpeljal ju je skozi ozke kamenite stopnice v steni do oblačilnic, ki so bile podobne celicam. Odprla so se vrata in z njih je udaril valj svetlobe, v katerem sta videla moža, ki je do pasu gol stal v sobi in si z grobo drgalko brisal ličilo z obraza. Bil je Debriille sam in je dejal s svojim močnim glasom: :»Kar noter! Mislil sem si, da boste sami prišli ponj.« Dal je Vincencu uniformo s srebrno naramnico. »Zares sem vam dolžan tisočkrat hvalo dragi moj, to je bil dogodek večera. I11 to je najbrž vaš prijatelj? Mladi mož iz lože?« Zamrmral je nekaj obveznega, a se jc odslej obračal izključno samo na Vincenca. Antonio se ni mogel obvladovati in je dejal čez nekaj časa: Ali mi, prosim, lahko poveste, kje bi lahko dobil Angelo?« Debriille je odgovoril: Debriille je odgovoril: »Angelo? Ah, da malo pastirico? Ne, ta je zdaj že najbrž šla domov. Mi smo zelo odlična skupina in morate vedeti, da je pri nas zelo strogo.« Antonio ni mogel skriti svojega razočaranja in je dejal s težavo: »Bilo mi je v veliko zabavo, gospod Debriille, da sem vas nocoi slišal.« Igralcu je kar žarelo od obraza: .»Lepo od vas, da to poveste, dragi moj. Človek ne dobi pogosto tako odkritega poklona — predvsem, če je občudovalca prej malo dražil. Seveda je nekaj pustila za vas. Veste, če dekleta ne gredo zgodaj domov, jih potem tu mučijo do smrti. Tukaj...« Pobrskal je pod piskerčki z ličilom in pod ogorki cigar ter privlekel od tam rdečo kartico. Antonio je zardel in segel po njej. Vsi trije so potem tipali po kamenitih stopnicah navzgor. Vincenc je nosil suknjo strica Otona na rami. Nenadno je bilo slišati šum trgajočega se blaga. »Sveta nebesa!« je dejal Debriille in prižgal. »Stopili ste na naramnico.« Tako je tudi bilo. Vincenc je le malo pobledel. Debriille je šel smeje se dalje. Ko je prišel na vrh stopnic, se je ustavil pod motno svetilko in načečkal nekaj na papir. Potem je karto podal Vincencu ter rekel: ’ »Tukaj, pridite jutri na matinejo. Še enkrat srčna hvala in veliko sreče obema. Vam z vašim stricem in uniformo in vam, mon-sieur z... no... skratka, prav lepo lahko noč!« Zavihtel je palico z zlatim gumbom in glasno odkoračil po prehodu na sprehajališče. Vincenc je v skrbi pregledoval stričevo uniformo, ki je od nje brezupno bingljala naramnica, in dejal: »In kaj naj zdaj začnem?« Antoniu se je zadrega njegovega prijatelja zdela zelo nepomembna Stopil je bližje pod svetilko in pri kadeči se luči bral na rdeči kartici: »Signora Bovino analiza preteklosti pogled v bodočnost horoskopi branje z roke nepremagljiva v svoji umetnosti Strada calipso pet stopnic v prvem nadstropju: dostojna zabava.« Pod napisom je bila prijazna sličica. Majhna pastirica s pe» rotkanu m pastirsko palico, ki je bila ovita s trakci. »Slovenski dom« izhaja rsak delavnik ob 12. MeseJna naročnina 12 din. ta inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica S/IVI. Telefon 4001' do 4005. Uprava« Kopitarjeva ulica 6. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Cei. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Joie Košiček.