Stev. 292. Trat, v soboto 19. oktobra 1912 Tečaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN tUdI ob nedeljah in pravnikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-fc ji se Madjarjev, proti katerem v ostalem namerava tudi sam najodločnejše braniti latinski jezik. — Torej vidiš, do prostih ovaduhov se ponižujejo ti ljudje ! Povem to tudi Ga|u, da bo vedel, odkod ga že sedaj čaka nasprotni veter. Toda ne dajmo se — in ne bojrao se! Treba je sedaj tem vztrajneje in tem odločneje oprijeti se stvari in to takoj. Tu ne sme biti nikakega odgajanja. Jeseni bomo volili nuncije za p:)žunski Sćbor; treba Je, da pride|o tjaka| vredni rodoljubi. — Ivan Je ostal še nekaj časa pri grefu, dasiravno je prišel grofov upravitelj, da mu poroča o gospodarskih stvareh. — Kaj je z Jamnico? Ali ste razpisali dražbo? — Sem, vaše presvetlo gospostvo! Je že gotovo. Lahko takoj odpoštjem v ,ln-telligenzbtatt" — „Agramer Zeitung". — Pokažite ! — Upravitelj mu Je podal čisto spisano polo. Grof Je prečital brez očal, mračno pogledal upravitelja, potem pa Je jezno vrgel papir v kot. — Zakaj Je to nemško ? — je vprašal strogo. (Dalje.) pripravljeni, braniti Jo. Naše podjetje Je dobro, pravično in sveto. Z neomahljivo vero v varstvo in zaščito Vsemogočnega naznanjamo bolgarskemu narodu, da je Turčiji napovedana vojna za človečanske In krščanske pravice. Naročam vrli bolgarski armadi, da stopi nemudoma na turška tla. Na naši strani se bodo borili v isto svrho proti skupnemu sovražniku naši balkanski zavezniki, Srbija, Grška in Črnagora, in v tem boju krščanstva proti polumescu, svobode proti tiraniji, bomo gotovo Imeli na svoji strzni simpatije vseh onih, ki ljubijo pravico in napredek. Močni vsltd teh simpatij morejo junaški bolgarski \ojaki osvežiti spomine na junaške čine svojih prednikov in hrabrosti naših učlteljev-osvobo-diteljev Rusov ter stopati od zmage do zmage". Proglas je podpisal kra\\; sopodpisanl so ministri. Bolgarski poslanik porti v slovo. SOFIJA 18. (Bolg. ag.) Vlada |e ukazala bolgarskemu poslaniku v Carigradu, da prlebči porti: Ker porta na identično noto bolgarske, srbske in grške vlade, predane dne 13. oktobra, ni odgovorila in ker le že itak radi zaplembe srbske municije in heien kih ladij, ki se Je izvršila čisto prod mednaiodnemu zakonu, resni položaj postal sedaj radi kršenja mednarodnih načel in napadov na bolgarske in srbske prednje straže in radi prekinjenja diplomatskih vezi še bolj resen, obžaljuje bolgarska vlada, da mora prijeti za orožje in prepustiti oto-raanski vladi odgovornost za prekinjen e diplomatskih odnošajev med Bolgarsko io Turško. Bolgarska vlada je razven tega ukazala poslaniku Saratovu, da priobči porti, da se smatra Bolgarija od trenutka, ko je pedala noto, v vojnem stanju napram Turčiji in da on zapusti v najkrajšem času rresto, ker je njegova misija končana. Razven teg^ izjavlja, da lahko zapustijo vsi na Bolgarskem prebivajoči Otomanci deželo, kadar se jim zazdi, da pa tudi lahko ostanejo tam in zaupajo svetosti zakonov. Srbska vlada — Turčiji. BELGRAD 18. (Kor.) Srbski poslanik |e predal bolgarski enako seglasečo instruk-ci|o Turčiji, s ketero pojasnjuje, da mora Srbija zgrabiti za orožje in prepustiti Turčili odgovornost, ker ta ni hotela odgovoriti na prejšnjo noto in je prekiniln diplomatske od-noša je. Srbska vlada prosi dobrohotne nevtralnosti. BELGRAD 18. (Kor.) Srbski odposlanci so dobili nalog, da vladam, pri katerih so akreditirani, izroče noto, ki pravi: Ker se Je anarhija, ki vlada v Turčiji in tako g!oboko segajoče moti varnost sosednjih dežel, v zadnji čas še poslabšala, so velevlasti smatrale za potrebno, da vzamejo v svo|o roko uveljavijenje reform, določenih v članu 23 berolinske pogodbe. V svojem odgovotu na to izjavo skupne volje Evrope se Je viseka porta zatekla k postopanju, ki se ga je že poslužila več nego enkrat. Izjavila je, da izvede resne reforme toliko v evrepski Turčiji, kolikor v azijatskih provincijah, da pa ne verjame, da bi bilo vnanje vplivanje koristno za izvedenje reform. Ta obljuba turške vlade, da sama izvede reforme, pa naleta povsod na nezaupanje, o čemer je govoril že grof Andrassy v svoji noti od 30. dec. 1875. Dogodki so več nego je potrebno pokazali opravičenost tega nezaupanja. Zato so vlade Bjlgirske, G ške in Srbije, si niso mogle več trpeti trpljenja svojih so-plemenjakov v Turčiji, ter položaja, ki je poln nevarnosti za bodočnost, sklenile zahtevati izdatno kontrolo za ugotovljenje ta* kih radikalnih reform, ki bi bile sposobne za zboljšanje žalostnega položaja in pomlr-jer.Je na balkanskem polotoku. Ker pa se je tudi ta zadnji poskus — čegar umeijena forma je bila v protislovju s provokateričnim vedenjem Turčije, ki je brez resnega razloga mobilizirala proti balkanskim državam, izjalovil in je visoka porta odredila pretrganje dlplomatičnih odnošajev, sp Bolgarska, G'ška in Srbska vlada v svofe obžalovanje prisiljene, zateči se k sili orožja. Srbija, ki se od tedaj nahaja v vojnem stanju s Turčijo, je poslala le-tej formelno izjavo, odgovarjajočo členu I. konvencije od 17. ckt. 1907, glede zapričetka sovražnosti. Srbija se nadeja, da je cilj, ki ga zasleduje z vojco napovedjo, v soglasju z interesi onih civiliziranih narodov. Ptujci, ki žive v provincah, ki Jim hoče dati vojna trajno pomirjenje, le pridobe s tem pacificiranjem. Pod rtžimom reda, svobode, napredka Je narodnim interesom vseh dežel zagotovljena varnost, za-gotovljeno isto nnterijdno vspevanje in in-dustrijelni razvoj in bosta predmetom isto-tako stalne kakor prosvetljene brige. Tako meni kraljeva vlada, da more računati na križem In polumesecem Je začel! PODLISTEK Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Ksaver Šandor Gjalskl. — Preval A. E. Zjutraj se še ni niti prebudil, ko je prišel k njemu inoš gr< fi Janka. — Gospod grof dajo prositi njihovo gospostvo, naj izvolijo takoj priti k njim, — Je javil siuga. Da bi bil Ivan prej gotov, mu je sam pomagal, ko se Je oblačil Ni minilo niti četrt ure, pa je bil Ivan že v Kazalištnl ulici pred grofovo hišo. Grof ga je pričakoval v vrtiču pred vrati starega dvorca. — Da si mi zdrav, moj sokol! — Je vzkliknil živahno in veselo. — Torej bo boj. Tako je treba, d ži se junaško in pokaži, da se po tvojih žilah pretaka junaška kri bosanskih Hrvatov. l an se mu je pi klonil in se je le nasmehnil na njegove besede. — A sako veste to, lilustrissime domine ? — Bil Je snočl pri meni tvoj prijatel, Kargačevič. Okregal sem ga. Zdi se mi, kakor da bi se Kargačevič bal zate. Pa sem ga pomiril in dokazal sem mu, da se Staro-Hrvat ne sme umeknlti pred ničemer. Poka zati jim moramo, da se ne bojimo nikjer. Prav ljubo mi je, in ti ne skrbi. S hrvatske desnico Je vedno zmaga. Sedaj pa pojdimo Združenje Srbov s Črnogorci. PODGORICA 18. (Izv.) Črnogorska severna armada pod generalom Vukotičem koraka od Bjelega polja na sever in je že napredovala za 40 km. Seduj stoji pri Prijepulju, kjer je pričakovati spopada s Turki. Upati je, da se tu združi zapadna srbska armada s Črnogorci. Pohod srbskih čet DUNAJ 18 (Izv.) Korespondenca ,.Slavija * poroča iz Belega grada, da ao istočasno, ko je vlada napovedala vojno, že tudi čete prekoračile na celi fronti turško mejo in odkorakale na Kosovo polje. Srbske čete se dele na štiri armade. Zapadna armada gre pri Javoru preko meje in koraka proti Sjenici, druga se pomika po progi Raska—Sjenica, tretja od Vrdarja proti Prištini, a četrta — glavna sila — je stopila na turška tla pri Ristovcu in hiti pred Skoplje. Istočasno pa se je začela pomikati s bsko-bolgarska mešana armada od Kjustendila preko Egri-Pa-lanke, ki si je tudi stavila Skoplje za cilj. — Pri Vrdarju so se že Srbi sprijeli s Turki in so jih pognali nazaj. Sploh bedo, po dosedanjem napredovanju soditi, v mraku že pred Prištino, ki jo bodo gotovo zavzeli V Belemgradu vlada silno navdušenje, zlasti še, ker se potrjuje vest, da je stopil sloviti Isa Boljetinac na srbsko stran in se bojuje s 15.000 Ar-navti proti Turk >m. Prva grška zmaga. ATENE 18. (Izv.) Grška armada je začela z ofenzivo. Čete, ki so zbrane na severu, so prekoračile mejo za 15 kilometrov, in so prodrle do Elassona, kjer so se spoprijele z močno turško četo, katero so premagale in si pridobile ugodno pozicijo. Boj za Skader. PODGORICA 18. (Izv.) Včeraj in danes vlada ob Skaderskem jezeru nekoliko udušeno razpoloženje, iz česar sklepajo, da se pripravljate obe strani na hud odločilen boj. Turške Čete so bile precej pomnožene. Boj moža proti možu za Berano. PODGORICA 18. (Iiv.) Boj za zavzetje Berane, kjer vsled terenskih razmer niso mogli rabiti topov, se je vršil s puškami in bn|oneti od moža do moža. Turki so imeli 4000 mož; med temi 1000 albanskih do- brovcljcev in en polk bašibozukov. Turki so se bojevali z veliko srditostjo in niso zapustili okopov niti tedaj, ko so bili že Črnogorci med njimi. R :zvil se je boj moža proti nožu. Konečno so si Turki z nasajenimi bajeneti odprli pot in se umaknili po cesti proti Skopi ju. Okoli 500 mož pa je bilo idrezanlh in te so Črnogorci ujeli. Med ujetniki je bilo mnogo ranjenih. Petrov odhod iz Belega grada. BELGRAD 18. (Kor.) Kralj Peter je odšel davi ob 5 s princem Jurijem, mfni->terskim predsednikom Pršićem in vojaškim štabom v Niš. Na kolodvoru so se bili i-brali člani vlade in skupščine, ruski, bolgarski in grški poslanik, mitropolit, državni dostojanstveniki in mnogobrojna množica. Po kratki molitvi se je poslovil kralj od poslancev z besedami: »Grem k svoji hrabri armadi in upam, da se vrnemo zmagoslavni". Poslanci so vzkliknili: „Bodi ^ožja volja 1", nakar je podelil mitropolit Dimitrij kralju blagoslov. Po tem pa se je vladar poslovil od princa Pavla, ki ostane v Belemgradu in |e stopil v dvorni vlak, kolega odhod je narod pozdravljat z burnim „Zlvio" I Vojni proglas kralja Ferdinanda na narod. SOFIJA 18. (Bolg. brz. ag) Kralj Fer-dfnaad je naslovil na narod sledeči proglas: „Bjlgari 1 Tekom 25 let svojega vladanja >em si vedno prizadeval, da bi z mirnim Kulturnim delom pospeševal napredek, srečo • i 1 SARAJEVO 18 (Izv.) Bosenski deželni Turki se puntajo! izbor je skilcan m torek, 22. oktobra. Pred- PODGORICA 18. (Izv.) Pri zavzetju sednik bo dr. Mandić prvi podpredsednik Beran so Crnogorci ujeli mnogo turških ofi- BaŠagič in drug! — Šola. cirjev Teh je eden pripovedoval, da se je j Ogrsko-hrvatski državni zbor. pred padcem jezevine del čet spuntal in; BUDIMPEŠTA 18. (Izv.) Za početek ^ * Spopad med Srbi in Turki. ; decembra je sklican ogrsko hrvatski državni ca,mT,o /i v T . » ^ *zbor, ki bo skušal po božiču spraviti pod SOLUN 18 (Izv ) Tu se glasi, da so stfeh'0 prcT2Čunski provizorij. i kfizann? a Jale cd Prištine. ' ? PRAGA 18. (Izv.) „Union- poroča, da ..... . x o 'so češke tekstilne tvornice ustavile svoj Bolgarski diplomat — špijon ? ;izvoz v balk^.ske dežele. Vojna je že zdaj CARIGRAD 18. (Izv.) Drugega tajnika povzročila mm go milijonov škode, bolgarskega poslaništva, ki je ogledoval j Grožnja hrvatskim dijakom. S^^rf nil^^ PRAGA 18. (Izv.) Hrvatski dijaki, ki ga imajo na sumu, da je bolgarski špijon., ^^ na tuka,šV3jlh\lsokih šo|ah in uži- Bolgarska carica pri rudečem križu. vajo štipendije, so dobili iz Zagreba od LONDON 18. (Izv.) Tukajšnji listi jav-! vlade poziv, da nemudoma zapuste Prago Ijćijo, da je bolgarska carica odšla na mejo, j in se vpišejo drugod, ker sicer izgube svoje kjer je prevzela vodstvo pri oskrbi ra- [ štipendije. njen cev. j Povratek slovite rodovine. Rumunija — neutralna. ! SARAJEVO 18. (izvirno.) Mustafbeg SOFIJA 18. (Izv.) Iz uradnega vira pri- J Rizvanbegović, ki se je bil s celo rodovino haja vest, da ostane Rumunija neutralna.; preci jeti izselil v Malo Azijo, se je sedaj To Je povzročilo tuksj veliko zadoščenje in zopet vrnj| v Stolac. On je potomec že v Bolgarija bode sedaj z mirno vestjo posta- j 13. reku proslule rodovine, katere pripad-vila proti Turčiji vidinsko divizijo, ki je bila! so Pe odlikovali tudi za časa zavzetja sedaj ob Donavi vezana radi sumljivega ob- * Borne. našanja Rumunije. Socijalistovski manifest na Ruskem- Turška pritožba radi Rusov. I Poljskem. CARIGRAD 18. (Kor.) Porta se je pri- j LEVOV 18. (Izv.) „Gazeta Wieczorna* tožlia pri ruskem poslaništvu, da moti ruska; in drugi poljski Usti poročajo iz Varšave, stacijonarka s svojimi aparati brezžično zvezo! da je osrednji kom te socijalno demokratske med Carigradom in floto, ki križari po Črnem stranke priobčil poljskemu narodu dva ma- morju. (nifesta, katerih v prvem poziva poljski na- - X1 . . . . „ . m • j rod v carstvu Poljskem, da naj v slučaju ursko delavstvo za balkansko svoooao. vojne Rusije s kako državo podp ira vsaj s svo|o simpatijo nasprotnika. V drugem pa priporoča delavstvu, da se naj za tako vojno dobro pripravi, da bode moglo uspešno delovati pri razdiranju mostov, pri pospeševanju vojnegi begunstva in sploh povsod, kjer bode s svojo pomočjo podpiralo sovražnikovo napredovanje. Drobne vesti o vojni. ATENE 18. (Izv.) Grške delavske zbornica so imele skupai sestanek, na katerem so sklenile, da se obrnejo na tovariše v Evropi in Ameriki s pozivom, da jih podpirajo v njih boju za svobodo in člove-čanstvo. Kretska milica za Grško. PARIZ 18. (Kor.) Neki list poroča iz Kaneje, da je včeraj 800 vojakov kretske j O A I K A A 7VF7A milice pod poveljstvom podoficir je v na ^ V LZ-ri. krovu parnika „Pinos« odrinilo proti Pjreju Mali nad velikimi! fn^^r^t^tfnateSntalS?! Gleda™ fenomenalno spremembo. V kov V Kandm seP?eP ba e ukrcT^e iSoo ^mreč, o katerih sodi svet, da so v 1 J 1 1 stikih z „veliko" evropsko diplomacijo. Fe- vojasov. [nomen je to, ker je prišel takorekoč čez Angleži ne škilijo na Kreto. j noč. Mislimo tu posebno na proslulo dunaj- j DUNAJ 18. (Kor.) Dunajski poslanik jelsko časopisje, pred vsem na po svojem1 zaprosil „F»emdenblatta, da dementira vče-' slavofobstvura in turkofilstvu preznano „Neue j rajšajo vest „Ternpsa", glasom katere bi bil Fiele Presse". Se pred 8 dnevi so progla- j izjavil angleški poslanik, da hoče Anglija ; šali staro dogmo svoje balkanske politike i Kreto. Cart wigt se nI nikdar niti tako niti kakor nespremenljivo: ohraniti se moraj slično izrazil. takozvani status quo za vsako ceno, tudi si potoki krvi. A kaj pomenja ta formula evropske diplomacije ? Odpira naravnost grozne „ __ xl_ . ., - , .. a perspektive za balkanske narode. Odlomki V bitki na Dečiču Je neki mladi Cr- krgčanskih narodov, ki žive pod turško nogorec izgub i nogo. Spravili so ga na pet naj ostanej0 za vse veke sužnji, raja, konja in vodil v bolnišnico. Crnogorke k k| Jo more Turek kIat, po svoji voi[L Io to so ga srečavale, so mu čestitale na rani, ki barbarslvo naj se perpetuira le zato, da jo je dobil. On pa je odgovarjal: Res sem! ostane v čast| tista nesrečna formula evrop-srečen. Odreza sem štirim Turkom glave., ske velike dipiomaclje, oziroma zato, ker le Eno nogo za štiri glave! Dobro sem jo;ta diplomacija nesposobna, da bi sestavila Prcd?J 1 i kak drugi pametaeji in — kulturneji kon- * Dopisnik nekega berolinskega lista Cept za reševanje perečega balkanskega prose je v Podgorici razgovarjal z ujetfm po- blema 1 veljnikom posadke v Tuzi, polkovnikom Ali prišli so dogodki, črnogorski Halil bejem, ki je rekel, da so Črnogorci uspehi so presenetili in osupnili evropsko pretrgali vodovod v Tuzi in je bila posadka diplomacijo. A logika dejstev in dogodkov zato šest dai brez vode. Ogenj iz črnogor- |e argument nad vsemi argumenti, ki je tudi skih 15 centimetrskih topov je bil uničujoč. pri evropski diplomaciji napravil svoj ču-Ni bilo nikake nade več in posadka se je dež. Niti „Neue Freie Presse" ne poje več morala udati. Dalje je polkovnik izjavil, da tako samo vestno svoje hreščeče pesmi o sma-ra vse to za kismet — usodo. Baši- i ohranitvi statusa na Balkanu. Posebno se bozuke smatra Halil bej za nesrečo. Disci- ta fenomenalna evolucija, došla čez noč, izpitne ti ljudje ne poznajo. Prehajajo brez rafa v uvodnem članku dunajske „Zeit" povsija iz napadu, a obenem tudi zbeže, pod naslovom ,Mali in veliki", ki koncem kadar se jim poljublja. Halil bej se je tudi konca kulminira v priznanju, da so „mali' pritoževal o nezadostni preskrbi fortov v j balkanski diplomatje veliko sposobneji in Tuzi z artiljerijo. jagilneji, nego pa „veliki" evropski diplo- * „Neue Freie Presse" pravi, da se j matje. nobena velesila noče umeŠati v današnjo j Vsebina in tendenca članka v „Zelt" je vojfjo, a da od druge strani Evropa ne bojna kratko taka-le: hotela dolgo gledati žalostni pri tor tega i Evropski veliki diplomatje naj bi že pre ivanja krvi. Uooga Evropa I Osa ni bila enkrat izprevideli nev peh svoje formule, ki v stanu, da bi preprečila izbruh vojne, pa se glasi: status quo na Balkanu na pod-sed^j naj bi jo ustavila, kadar se jej bo lagi rtfarm, ki lih je Turčija zopet enkrat ljubilo? Saj je ravno ta „Presse44 pisala,'— obljubila. Mali diplomatje balkanskih da oni, ki ni mogel preprečiti, da začne lo- držav so jih visoko nadkriiili. Od velikih, kometiva teči, je tudi ne vstavi, ko je v! evropskih diplomatov z njihovimi formu- j največjem teku. Lokomotive balkanske vojne lami se razlikujujo balkanski diplomatje v tuli ne ustavi nobena sila, dokler ne do- i tem, c?a so ustvarili diplomatično delo, ki je seže svojega cilja: da združene slovansko- i zmozno za življenje: balkansko zvezo ; krščanske balkanske države zasedejo — I Do izbruha vojne bi se bila ta zveza zadc-Car.!i,frad I volila z reformami — seveda tuli z garan- cijami za resnično izvedenje. Torej z avtonomijo Makedonije in Stare S. bije. Po izbruhu vojne mora biti balkanski zvezi cilj: popolno osvojenje in anekti ranje krščanskih provinci j, pripadajočih doslej turški državi. Mali bolgarski diplomat Tošev je izjavil povsem pravilno: „Noben vojak ne bo zapuščal ozemlja, ki si je fe priboril z orožjem v roki, rszun, ako mu to ozemlje odvzamejo zopet z orožjem v roki". Ministrski predsednik Srbije, g. Pašic, pa je dal v nekem razgovoru izraza iste] ideji, če tudi z drugačnimi besedami: „Namen vojni je, da napravi, kršČanov v Turčiji „razvito iz urejeno in za konsum trajno sposobno ljudstvo" Z jedno suho besedo povedano: odtržejo naj se od Turčije! To so ideje, ki vsekako glase razumljt-ve|e, nego pa tope formule evrop?ke diplomacije, ki še smatra za možno, da bi narodi iz vojevali zmagoslavno vojno, a plačilo zmage da bi si potem puščali odjemstl od par nazadnjaških diplomatov! Naj se nam ne prihaja z analogijo berollnske pogodbe ! Saj ta tudi nI vspostavila statusa quo! S^j je tudi ona odTgala od turške države veliko ozemlje: Busno in Hercegovino. Ideje balkanske zveze imajo tudi spričevalo zgodovine za se. V vse dele balkanskega polotoka, ki so se odtrgali od Turčije, je prodrla evropska ku tura, dočlm vse reformne akcije Turčije ne veljajo počenega groša. Pa še nekaj. Zvezane balkanske države se bo;e: eden za vse, vsi za enega. A'i vetja to tudi za diplomate velevlasti? „Zeit" zaključuje svoja ratmotrivanja: Mali diplomatje imajo za Sedaj boljši, moderneji in kulturnemu človeku simpatičneji koncept, nego veliki diplomatje s svojimi formulami. In če si velifci diplomatje ne domislijo kmalu kaj pametnega, nastane nevarnost, da mali diplomatje ostanejo tudi do konca balkanske krize — večji državniki". * * * Beligrajski dopisnik zagrebškega „Ob zora", Milan Marjanovič (nastavljen pri sibikem korespondenčnem bir6,u) piše o naravi in značaju balkanske zveze povsem analogno gornjim izvajanjem. Balkanska zveza je bila v svojem jedru le defentivne naravi, a je postala ofc?nzi/ne naravi šele po dogodkih in vedenju Turčije. Ta ofen-zivnost ia pa vojna, ki jo prinćrša seboj, učvršča zvezo toliko, da je smatrati kakor gotovo, da balkanske države — naj že vojna konča tako, ali tako — ostanejo združene za brambo svojih interesov. Z eza bazira na povsem točnem sporazumu o delitvi sfer, vpliva in teritorija, tako, da ne more biti več v tem pogledu nikakih kontrovtrzij ali sporov. Med Srbijo, Bolgarsko in Čmogoro je vse natančno določeno. Najprej je bil sklenjen sporazum med revolucionarnimi društvi, a pozneje med vladami. Obvezen je in napisan za daljši čas. Z veza |e torej jedinstvena moč, ki se bo branila kakor celota in postopala ta*o, kakor se ji bo zdelo potrebno in kakor bo mo^la. NI dvoma, da je ta odločnost in samostalnost jako iznenadila diplomacijo, ali ta poslednja je iznenadjena tudi po dogodkih zadnjih časov. Zveza pa nima že po svoji strukturi nikakih daljnjih političnih teženj Ona želi le miru in varnega življenja, v katerem bo mogla z delom nadomestiti to, kar je izgubila v bojih stoletij. Nobena evropska sila ne bo a priori odtisnjena z Balkana s svojimi kulturni ni in evropskimi interesi. Zato pa bodo urejene razmere le na korist vseh. Taka je nova situacija, pred katero stoji sedaj evropska diplomacija, ki naj izvaja primerne posledice — a to ne samo s spremembami oseb na diplomatičnih mestih, ampak s spremembo duha te diplomacije na Balkanu in v centrih Evrope. Mali so pokazali, da so nad velikimi. Domače vesti. Smrt poštenjaka. S Konto vela: 15 t. m. |e umrl tu po kratki bolezni posestnik Jakob Regent, večletni odbornik in sledniič Lredsednik tukajšnjega „Gosp. drugt/aM, podpredsednik prosešito kontovelske „Zavarovalnice za govejo živino". Pokojnik je bil blage naravi in mirnega značaja, dober oče, vzoren gospodar in trden narodnjak. Radi teh lastnosti |e vžlval splošne simpatije. Pri pogrebu dne 16. t. m. je poleg zgoraj označenih društev blagohotno sodelovalo tudi pevsko društvo „Danica". Mnogoštevilno seremstvo |e bilo v dokaz, da je pokojnik užival splošno spoštovanje. Od luge potrti družini izražamo svoje najgloblje sož ilje, a Ti, predregi piijattlj, spavaj mirno v zemlji slovenski 1 Za srbski rudeči križ. Danes zvečer, ob 8 se bo vršilo v .Slov. Čitalnici- po- i svetovanje tržaških Jjgosiovanov o načinu, ka?ro da tudi mi pribitimo v p -moč bratom, ki padajo na bojišču ,za krst častni i svo-bodu zlatnu". Ker se to posvetovanje vrši podlagi § 2 zakona o shajanju, prosimo one rodoljube, ki sluČa|no nho Se prejeli vabila, a bi želeli priti na sestanek, naj se zglasljo pri blagajni kavarnice „Balkan". Pripravl|alni odbor. So že na delu — z lažmi! Česar je bilo pričakovati, se je začeio. Smoki, ki so jih razni nemški listi poslali na bojišče, so že začeli lagati in pretvarjati resnico, da kar smrdi do ntba. Lažejo preveč v svoji brezvestnosti v izvajanju naloge, ki bi jo — morali izvajati I Nič ne vprašuje, kakega izvora so informacije, ki jih j2 kje ujel, ali — kupil. Vse mu prihaja prav, da je le zanj komodneje. Ali pa si tudi tak-le nemiki šmok kar izmlSlja dogodke, ki jih potem list priobčuje tiskane z mastnimi črkami kakor velike senzacije „od našega posebnega poročevalca!" Kako daleč sezata drznost ta nesramnost takih-le časnikarskih šmokov v laži, vzračanjU de|stev in falzificiranju resnice, o tem se nam deli eklatanten vzgled nekateri predvčerajšnji dunajski list. Prinašajo namreč grozomorne brzojavne vesd o škandaloznih razmerah v črnogorskih bolnišnicah v — Tuziju. Ta kraj pa je š;le par dni v rokah Črnogorcev in je bil takorekoč do včeraj ped turško upravo! Govoriti se more torej le o turških bolnišnicah, in če vladajo tam škandalozne razratre, ni pisati tega na račun črnogorske, ampak turške uprave! Tudi o vspehih bojev okoli Tutija so neznansko lagali. Pošiljali so šmoki bombastična poročila o groznem poram črnogorskih čet, naslednjega dne pa je govorila resnična vest, da so Črnogorci zavzeli to pozicijo! Dalje res ne more sezati lažnjlvost, nego se je zgodilo v tem slučaju. Prosimo ! Naskakajoče čete brez kritja, razpostavljene vsemu ogn|u sovražrlkn, — popolnoma poražene — ^lave naslednjega dne popolno zmago n?d vče ajŠnjimi zm go-valci v utrjenih pozicijah!! Rusoden ćlo-si seveda misli svojo in se smeje Šmaku; aH rod nerazsodnih, ali duševno prelenih, da bi soloh kaj mislili, je š- velik. In ne najmanjši ravno med Nemci. V zasmeh vsej oroslavljani nemški kulturi, vkljub vsemu Gč heju in Schillerju, vzlic vsemu ponosnemu naslovu .naroda mislecev", ki si ga nadevljejo Nemci v domišljanem si nadčlo-veštvu — vkljub vsemu temu more velikemu delu nemške publike predrzni šmok predlagati tudi največe neskladnosti z gotovostjo, da mu bodo vse verjeli. Izlasti, če je naperjeno proti Slovanom. Saj tako se od nekdaj vzga|a nemška javnost k sovražtvu do Slovanov. Sovražijo nas, zgražajo se nad nami, proklinjajo nas — ne da bi na. poznali. AH povrnimo se k namenu teh vrstic. Opozoriti smo hoteli naše ljudij, naj bodo previdni nasproti razmm neugodnim ia žaljivim vestem, ki jih že širijo in lih nemški šmoki bodo še Širili ves čas vojne I Seveda moramo biti pripravljeni tadl na neugoda« vesti ker Je to pregigantska borba in so prevelike stvari v i=jri, da bi smeli pričakovati Čudeža, da bi šlo vse gladko ia brez vsakih nesreč. Nikar se ne pušča te vznemirjati in ne kloniti duhom že vsled vsake laži kak* gi nemškega šmoka I Posebno pa svarimo one, ki Je v njih posebno izrazrto razvita tista slovanska slabost ki je od nekdaj že toli1H Franz & Kranz in je imel posel vkipževa d tvrdke v računu označeno svoto. Denar, ■d ga je inkasiral Šober, sta si pa razdelila vsak pol. Vsega skupaj Je šlo za 11 računov v skupnem znesku K 4640 —. Pri K 2330 -e bil soudeležen Sober, pri K 257 — Š >ber n Osvald, pri K 449 — Osvald, pri K 860 — Šusteršič in>Osvald, pri K 741— pa Fried-ich in Šober. Obtoženec Peterca je popolnoma priznal svoje dejanje in je povedal, da se Je cd jeljal v Ljubljano, hoteč prositi svojega jčeta, da bi mu dal denar, da povrne škodo tvrdki, da pa se potem ni upal povedat« četu, s katerim se je svoj čas spri, ker se iii poročil po njegovi želji. Obtoženec Šuber Je izjavil, da ni kriv, da je sicer vedel, da so računi ponarejeni, ia pa je pomagal Peterci pri celi stvari, ker ga je poznal že dolga leta in vedel, da je sin bogatih staršev, in mu je Peterem trdno obljubil, da z očetovo pomočjo povrće ia ta način si prisvojene zneske. Rudolf Friedrich je priznal, da je po Šoberjevem naročilu hotel inkasirati znesek K 741*— pri tvrdki Franz & Kranz, da pa e to storil le zato, ker ga je Šober zago to v H, da Peterca gotovo povrne tako pridobljeno svoto. Obtoženec Vaclav Osvald Je izjavil, Ia je kriv, da pa je delal v dobri veri. Va Šoberjevo prošnjo Je inkasiral nekaj računov, za katere mu Je dejal Šober, da aima Časa. Sprejel ni za to nič. Obtoženec Franc Šjsteršič je rekel, da je nedolžen in da je vse delal le po Osvaldovem nalogu. Dobil ni niti vinarja H je mislil, da je Peterca trgovec, ki ima pravico terjati denar od tvrdke. Inkasiral je dva računa. Po zasliševanju prič, ki so izpovedale v smislu obtožnice, je sodišče stavilo porotnikom vprašanja za vse obtožence na hudodelstvo goljufije. Govoril je nato državni pravdnlk in potem branitelji, od katerih Je dr. Mandić .lasti poudarjal, da njegov branjenec nikakor nI imel namena oškodovati tvrdke, temveč je hotel celo stvar do konca leta poravnati Zato je prosil porotnike, naj znižajo svoto izpod 200 K. Porotniki so se tudi izrekli v tem smislu, nakar je bila v pozni nočni uri oroglašena razsodba, po kateri je obtoženec Peterca obsojen zaradi prestopka goljuf'je v 5tnsstčni strogi zapor, obtoženec Šober v enoletni navadni zapor, dočim pa so bili ostali trije obtoženi oproščeni. ii •i Poropiounn družba i DJrlpcovlch & CUrst Bspresno Trst-Benetke in nazaj po morju. Prevoz v 3 urah s krasnim in zelo hitrim pamikom na turbine VENEZIA" s tr mi vijaki s tremi vi aki 9f opremljenim z vsem modernim komfortom ter s saloni I., II. in III. razreda. Odhod iz Trsta: vsaki dan ob 8 zjutraj. — Odhod iz Benetk: ob delavn kih ob 1*30 popoldne, ob nedeljah ob 7 zvečer. VOZNE CENE: Iz TRSTA: Iz BENETK: Tja: I. razred K 1240; II. razred K 8 40; Tja: L raxr*d Lir 3—; H. razr. Lir 8*50; in. razred K 5 40. HI. razred Lir 5-30. Tja in nazaj (veljavno 15 dni) L razred K 18 50; II. razred K 12*50; I. razred Lir 19*—; II. razred Lir 13-—; m. razred K 8 20. HI razred Lir 8 50, HefcljsKi izlet M-Benetne In nazaj:1 razred L^JV™*K 9- FifcA BUFEThiA POSTREŽBA. Vozni liaikl se pr da.jj.jo: V TRSTU: pri Mandel & Co, menjalnica, Borzni trg St, 12; P. Christofidis, potovalna agencija. Palače H6tel ; Urad za potovalce Avstr. Llojda. — V BENETKAH: pri Radonicich fu D., Piazzeta San Marco; Agencija Avstr. Lloyda, Riva Schiavoni. — Listki se razun tega lahko kupijo tndi v drnžbini kućici v Trstu na pomoln S. Carlo — v Benetkah v Bacino San Marco. Fridržan preklic in premembe na podlagi službenegi pomorskega pravilnika. IS «« Jtilio'Meinl uvoz kape JYova filijalka Corso 30 - Trst - Corso 30 Danes se je odprl Buffet Bolle v Rojenu, u!. Montorsino 9. Prodaja se vsakovrstno presajeno meso in klobase. — Točijo se izborna vina in prvovrstno pivo. — Za obiak se priporoča Fran Bolle« lastnik. - ZDRAVNIK - Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordtnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12 od 111/2 do IVa in od 4Vs do 5Va popoldne. TELEFON 177/TV. i>r. Pecnik (Dr. PETSCHNIGG) £rsi, via S. Caterina štev. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11%—1 in 7—7ll% UMETNI ZOBJE Plombiranja zooov izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čerm£k V. Tuschtr zobozdravnik koncea. zobni tahnlk TRST — ulloa dolla Castrma štev. 13, II, n. M^A« Maznanilo prevzetja. Podpisani ^naznanjam p. n. občinstvu, da sem prevzel dobroznano v ulici Ghega 10 (ex Bonefačić) ter se priporočam za mnogobrojen obisk« £ Zagotavljajoč točno postrežbo z najboljšim blagom se priporoča Anton Tur k, Voditelj: fran Szolilc. lastnik. Stran IV. „EDINOST" St. 292. V Trstu, dne 19. oktobra 1912. Društvene vesti. Tržaška sokolska župa. Skupna redna telovadba župnih vaditeljskih zborov: Y soboto ob šestih zvečer Članice. Pridite polnošte-vilno ! Na zdar ! Načelnik Trgovsko izobr. društvo naznanja, da bode na občno zahtevo prirejalo zopetne dijaške plesne vaje ob nedeljah od 10—12 predpoldne. Začetek v nedeljo 20. t. m. Obenem naznanja, da prihodnjo nedeljo pričnejo poučna predtvanla, katera se bodo vršila od 9 in pol do 10 zjutraj v društvenih prostorih, ulica sv. Frančiška št. 2. I. „Sava-, društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunalu, naznanja, da se vrši njen 1. redni občni zbor XX tečaja dr.e 25. oktobra t. 1. ob 8 zvečer » restavraciji Scwarzs-anierhr f (IX Schw^rz-8paniergasse št. 15). Vspored običajen. Pri jateili društva dobrodošli 1 Društveni prostor« se nahajajo v VIII. okraju, Laudongasse št. 25. _ deL organizacija. — Delavci tehničnih zavodov (Sv. Andrej in Sv. Marko) so vabljeni na sestanek, ki bo danes točno ob 5.30 v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Vzdramite se vendar enkrat in pridite ▼si, vsaj je čas tako zelo rešeni — Ženska skupina NDO sklicuje za Jutri ob 4 popoldne društven) se »tanek v društvenih prostorih, ul. Sv Frančiška št. 2. — Tesarska skupina NDO sklicuje za danes točno ob 8 zv. sestanek v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2. — Delavci čistilnice petroleja v Šked nju I J u t r i javen shod ob 4 in pol pop v konsumnem društvu pri Sv. Ani. Shod |e velike važnosti. Pridite vsi! Po shodu vpisovanje novih članov. — Skupina vslužbencev c. kr. glavnih skladišč: odborova seja dne 20. t. m. ob 9 dopoldne. Vesti iz Goriške. Volitve v mestni svet. Vse akte, M se tiče|o pritožb goriških Slovencev proti magistratovim volilnim prlam, je oddale namestništvo okrajnemu glavarstvu v Goric! v nadal|ne poizvedbe. Od goriškega okrrj nega glavarstva je torej sedaj odvisno, ali se oddajo nove volitve magistratu, ali pa jih priprži namestništvo. Prepovedano gostovanje operetne družbe. Italijanska operetna družba Mag-nani, ki gostuje sedaj na Reki, je hotela na stopiti tudi v Gorici s sedmimi predstavami Ali tižaško namestništvo ji Je prepovedalo gostovanje radi demonstracij, ki so se vršile lani v Puli o priliki nastopa te družbe v opeieti »Dunajska kri". c Nekaj o ravnateljih na gorlšftih srednjih šolah. Ra/natelj ženskega učite ijlšča se kaže napram svojim gojenkam izredno strogega. Prepovedal jim Je celo obisk predavanj v Trgovskem domu. Ta prepoved je tako čudna, da nam je zastala sapa. ko smo izvedeli o njej. Ne bi imeli nič proti temu, ako bi Šia njegova deltkatnosi tako daleč, da bi prepovedal tu pa tam kako predavanje, ki bi se mu zdelo „neprebavljivo" za gojenke, a da prepoveduje ■sa predavanja kar „en bloc", s tem se kaže le preveč brezobzirnega. — Ravnatelj moškega učiteljišča je prepovedal vsem uči teljiščnlkom obisk čitalnice akademičnega društva „Adrija". Ogledali smo si čitalnico, v kateri so na razpolago vsi slovenski in mnogo francoskih, nemških in italijanskih listov, stikali smo po vseh kotih, a nismo dobili ničesar, kar bi zahtevalo tako stro gega ukrepa napram učiteljlščnikom zad njega tečaja. Vesti iz Istre. Iz Kozine. Dne 6. t. m. smo imeli tukaj odhodni večer s cvetličnim trgom v prid družbi sv. CM. Poslavljali so se vo-jaki-novinci, a tudi študentje, in gca. Kri stina Dobrila od dekliškega stanu. Vsi ti so našemu družabnemu življenju mnogo pri spevali. Odičena dvoranica, hotela Kozine s cvetjem je kaj ugodno vplivala na razpo loženje gostov. Ple&u so oskrbovali godbo deloma naši pridni tamburaši in pa g. absol. jurist Fran Rapotec na klavirju. ,Pevci so zaPe,i nekaj narodnih pesmic. Udlikova! se je baritonist g. V. Dekleva. Mnogo smeka je vzbujal novinec Ben Cic se svojim kupletom narodnega slovenskega pi,Cka. Ples je bil zelo aminiran. Podružnica je imela od prodanih cvetlic lep skupiček 45 K. V imenu prireditnega odbora je govoril g. csnd. jur. Vinko Rapotec in pojasnil v kratkih a Jedrnatih besedah pomen tega večera. Hvala vsem gospicam in gospodom, ki so se trudi'i, posebna hvala pa tudi vsem, ki so darovali. Dohodki nabiralnikov: Restavracija Defcleva K 10 67, gostilna Čebohin K 1 32. hotel Kozina 71 vin., gostilna Dobrila K 113, gostilna Žerjav, Krvavi potok 62 vin. •Anevi — Za rdeči križ na Balkanu se je nabralo K 10. — Ciril-Metodovi družbi Je darovalo pisarniško osobje g. dr. Rybara in g. dr. Abrarra, da počasti spomin umrlega g. SusterŠiča, znesek K 15 —. — Svetoivanski CM. podružnici je daroval .Svetoivanski cerkveni pevski zbor* o priliki svojega koncerta 6. t. m. 10 kron Srčna hvala 1 Išče se čevljarski pomočnik. Križ 45. pri Trsta. Jos. T.nce, Sv. 2341 Hon&C v B°boto, y restavraciji „Balkan" (Piazza UdllVJo Caserma) sveže domače, jetrne klobase. krvave m 2349 Cnho *ePa> meblirana, svetla, s pečjo, se odda OUIId, v čajem tudi s hrano, tudi za dva gospoda. Antonio Caccia 3, I, vr. 6 2350 7cmoka i5Ce sobico. Ponudbe pod 23. LtJIlond oktober na in Bera tn: oddelek Edinost _2351 pro(ja ge dobro vpeljana gostrna-bufiet za delek Elinosti. kron. Naslov pove ineeratni od- 285* Imam vfč novih različnih voz na prodaj, kočije na pol pokrite, enovprežne (ein-spft^nig), kakor tudi težke, in mlekarski ioz Vse po Da nižji ceni. Anton Petko^Sek, izdelovatelj votov. Sp. Logatec, Kranjsko. 2340 500-600 litrov svežega mleka Mfion ima na razpolago na novoustanovljena Udll mlekarna A. & M Torkar v Podbrdu oo Bači. 2c37 Slovenski šolarji drugo v tobakarni Segolin, pri cerkvi Sv. Jakoba. 2214 Obešala iz medi L"vi; Caserma 14. Umberto Cesca, trgovina z Železnino 23* 3 l/alilfo nartiia Šivalnih stroje? S i n g er, V Glina av l*ja kupljenih na dražbi, po nizkih ceoah, se produ. Za družinsko vporabo kron 64, isti za šivanje in vezanje K 110, zelo elegantne a Štirimi predalčki in s pregibajočo se mizico kroD 160. Irat, ulica ti Caterina 7, dvoriSče. 2309 Nova krojačn ica. S:*™ TA™ BUĆAN v Trsta, ulica del Bivo It 17, II, vrata 9. ZAHVALA. Podpisani se povodom pogreba svojega ljubljenega tasta Jakoba Regent najiskreneje zahvaljuje preč. domači duhovščini, tukajšnjemu „Gospodarskemu društvu" in „Proseško kontoveljski zavarovalnici za govejo živino" za venca in s remstvo, pevskemu društvu „Danica" za pevanje žalostink, kakor tudi vsem onim, kateri so z obilno udeležbo izkazali pokojniku zadnjo čast. Na KONTOVELJU, 18. oktobra 1912. ANDREJ DANEV. St. 1712. Razpis službe. Županstvo občine razpisuje službo občinskega tajnika v občini Jelšane z letno plačo K 1200*— in prostim stanovanjem. Prošnje je vložiti do 30. oktobra 1912. Prosilci morajo dokazati: a) avstrijsko državljanstvo; b) starost najmanje 20 let; c) zdravstveno telesno konstitucijo: d) neoporočno ponašanje: e) Bpričevalo o dovršeni nižji gimnazij ali realki, ali kateri drugi enaki šoli. f) Dokaz usposobljenja za reševanje občinskih poslov. Vrhu tega morajo biti vešči občinskega računovodstva in poznati dobro slovenski ter po nužnosti tudi nemški in italijanski jezik. Nastop službe 1. no embra 1912. Županstvo občine JELŠANE, dne 22. 8. 1912. J. Valenčič, župan. BRIVEC Andrej Rojic TR8T - ULICA ACQUEDOTTO St. 20. Hlgilenična In dobra postrežba. Se pripsroda za obisk. X\A\VWX\.\ X V5 NUOVO Frano Štrancar gostilničar v Trstu, uF. Giuliani 32 priporoča cenjenemu občinstvu svojo GOSTILNO v kateri teči pristno vipavsko domače Vino lastnega rrijelka, ter Istrsko In druga vina. Domača kuhinja. Vse po zmernih cenah. priooroča se cenjenemu občinstvu za obisk. Svojo higijenično brivnico priporoča slav. občinstvu si ŠEBEK, o brivec TRSTy ul. G. Carducci 9. | JCotel Provincijale ^ (Novi deželni hdtel) n Trst, fargo Santorio 4 (Fameto). Jj 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. Ja* ALOJZIJ SKERL. K/g) ME V V ^KaEaEX3K3aeaaBB?lBSiEN; 3*aS0ISae«39i&»»aS«S» HJT Priporoča se slovenska šivilja TRST SSSSŠ^ ulica Barriera vecchia 33 vrata Stev. 13. Krojačnha Vek. Terzo Trst, ulica Fonderia štev. 4, I. n. Priporoča ee c. občinstvu ra vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev. SVOJI K SVOJIM! IS J ii NOVA GOSTILNA Trst, ulica del Rivo št. 17 toči najbolje istrsko črno in vipavsko belo vino ter vedno sveže pivo. Domača kuhfnja! MRZLA in GORKA JEDILA vedno ------ na razpolago ! ------ Najtočneja postrežba. ZMERNE C": E. Odlikovana pekarna in slaščičarna Vinko Skerk - Trst tO XD O O T3 O 3 D" O < 5 > •"0 o C- C N< 3 O* < S » 3 CD -* OTK Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših ml nev po najniiji ceni. Fina inozemska vina in likoiji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Kruh in slaftćiće se izdelujejo a higijenićnim električnim strojem. Anton Mahne, trgovec Trst, Ulica deLMstra St. 4 s podružnico na Greti 275 v hiši g. Gombuč-a. Priporeča al občinstvu svojo trgovino vsakovrstnega koloni-i i jalnega blaga r ■ i in na debelo. SVOJI K SVOJIM ! na drobno Postrežba na dom. Krojačnica I. Suppanz ul. Fabio Severo št. 15 izgotavlja moderne dam-ke jopice in plašče, kakor tudi civ. in vojaške obleke j po najnižjih cenah. ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). MATERE ! — Ako hočete imeti zdrave in močne otroke, dojite jih same in uporabljajte za zboljšanje in pomnoženje lastnega mleka i nr J L D O Kavarna pri rojanskih obokih (al volti dl Rolano) Tel. 19-34 ima na razpolaga vsakovrstne likerje tu- in inozemskih tova-ren, f-ladoled in vedno sveže pivo. Poleg t«-ga ima vsako-slovenske, italijanske, nemške, češke in madjarske časopise in revije ter ilustracije. Dva bi-jarda. Postrežba točna Cene zmerne Snaga zajamčena pELLOIa zelo okusen izdelek, priporočen in pred pisari od mnogih zdravnikom. Ta izdelek odpravlja vsled svoje izborne hranilne moči bolezni, ki so jim podvržene matere, ki same dojijo namreč vrtenje In bolečine v glavi, v hrbtu itd Številna zdravniška spričevala. Prodaja se v vseh lekarnah. Glavna zaloga : lekarna „GALENO", VIA S. CILJNO - TRST. TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI družba z o. z. — Trst — ulica Tlzlano Vecellio Stev. 3. — Telefon štev. 250. Izleti na vse kraje z avtomobilskimi žardinijerami z 12 prostori, avtomobilske kočije odprte in zaprte, elegantne solidne in varne. — Cene zmerne po dogovoru, nnnnnnrinnn^nrirrm N Dobroznana tvrdka Vittorio Piscur, Trst ulica Arcata 1, zraven gost. „Ali' antico ussaro", opozarja svoje cenj. odjemalce, da je prejela velikansko partijo napravljenih oblek za može in dečke z kolosalno izbero Pa to Jev, U Sterjev, kožanov. kupljenih pri prvih tovarnah, z<± prihodnjo jesensko in zimsko sez jo. Prodala se po ta*