422. štev. ■gara" V Ljubljani, četrtek dne 27. februarja 1918. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. ,DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah tn praznikih — ob 1. url zjutraj; v pondeljklh pa ob - 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani r' »npravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20’—, polletno* K 10'—, četrtletno K 5-—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se ut pošilja upravništvu. ta «: Telefon številk« 118. :» NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. s" Uredništvo in upravnlštvo: j« Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana <11 zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju io-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. •: ::: Telefon Številka !IS. Naš narodni * problem. • Povdarili smo žc zadnjič, da je naše narodno življenje posebno pa njega politična in gospodarska plat velika zamujena priložnost. Navedli smo tudi v potrdilo svoje trditve par dejstev iz slovenskega političnega in gospodarskega življenja. D;i »e bila naša trditev pravilna, nas je še bolj prepričalo predavanje dr. Iv. Prijatelja, ki ga je imel v »Sloveniji« 21. t. m. Ker je predavanje odlomek večjega deta. ki kmalu izide, ne bomo navajali misli tega predavanja, ker ga dobijo čitatelji v prvi nepokvarjeni izdaji. Samo pokramljati hočemo ob tej priliki nekoliko. Auersperg-Losserjeva vlada ie delala na vse kriplje, da nam vzame Je tisto mrvico narodnih pravic, ki smo jih imeli in pritiskala z vsem svojim mnogobrojnim aparatom, da »o vsi v javne korpoiacije voljeni jnožje vladni podrepniki. Tako se je zgodilo, da smo dobili leta 1877. ce-(o v kranjskem dežel, zboru nem-'fckutarsko večino. Nemci so bili v tistih časih v Avstriji naravnost objestni. vsled velike zmage Nemčije y nemškofrancoski vojski in vsled zmage, ki so Jo izvojevali avstrijski Nemci sami, da je zmagal njih centralistični duh. da so pognali federalistični oktoberski diplom med staro šaro in dosegli vstavno formo dualizma. Sedaj, ko je bil nemgki pritisk tako silen, so morali slovenski voditelji uvideti, kaj so zagrešili, ko so glasovali za dualistično ustavno formo. Pa po toči zvoniti je prepozno. Res slaba je predla v teh Časih Slovencem. Slovenski voditelji so kar obupavali nad našem narodnem obstoju, se oprijemali za ,vsako bilko celih deset let, dokler niso nastopila plodonosna osemdeseta leta. Ozirali so se na Jug, misleč, da Jim pride od tam rešitev. In začeli *o na dolgo in široko razmotrivatj o hrvaško-slovenskem vprašanju. Slovenski listi so bili polni fraz, praznih pa bahatih, zanesenih in vra-žerskih. Tupatam se je slišal kak resen glas, dokler sc ni opugumil dr. Vošnjak in vzdignil po 25 letih spet glas po združeni Sloveniji, ki temelji na sociološkem poznatku, da ie narod edina realna socialna enota. Narodno življenje ne pozna državnih mej, za narodno življenje, ki edino otvorja kulturne vrednote, morajo biti državne meje ireleran-tne. Da smo Slovenci slabi gospodarji nam je dokazala tudi ta doba. Mislimo na polom banke »Slovenije«. Ta polom je bil dokaz podcenjevanju gospodarskega momenta v narodnem razvoju, dokaz popolne gospodarske neizšolanosti. In name- sto, da bi naši ljudje skrbeli, da povzdignejo slovensko gospodarsko mizerijo so reševali na shodih svetovno politiko. Pač niso poznali modernega načela, da je drobno delo edino, ki ustvarja trojne uspehe. Gotovo je ta doba zu nas poučna, posebno za odgovor na jugoslovansko vprašanje nahajamo dosti vpoštevanja vrednega gradiva. Tudi letos se je že napisalo o tem vprašanju dosti umestnega in neumestnega, ampak realno v živiteljni obliki ga je razložil menda samo dr. Končar. Eno je gotovo! Danes obstoji slovenska zavest, zavest slov. kulturne enote in naše delo mora iti v smeri, da slovensko zavest poglobimo in razširimo, da bo vsak slovenski človek prejemal kulturne pridobitve oplojene s slovenskim duhom. Obstoji pa tudi dosedaj vsaj pri zgornjih desetisoč južnoslovanska zavest, ki se Izraža v skupnem kulturnem in političnem pokretu. In iz teh dveh komponent izhaja rezultanta: zanesti slovensko zavest med najvišje plasti slovenskega naroda, delati na to da se zave vsak slovenski človek svojega lastnega položaja in položaja slovenskega naroda. Pri tem delu pa moramo imeti pogled obrnjen na jug, zavedajoč se, da je jugoslovanstvo višja enota, ki že vsebuje slovenstvo. Pismo iz Belgrada. Belgrad, 10. (23.) febr. 1913. Sinoč proti sedmi uri izvedel sem, da je bil vstreljen natakar kavarne »London« od nekega komita radi treh vrčkov piva. Odšel sem takoj na lice mesta, kjer je bilo že nabrano polno občinstva in še vedno so prihajali novi radovedneži, medtem pa je bil morilec že na varnem. Pridružil sem se neki skupini in tako se mi je posrečilo posneti iz njihovega pogovora sledeče: Okrog četrte ure popoldne je prišel v kavarno neki kaprol v družbi enega komite, prvi jc zahteval slivovico, drugi pa si je naročil vrček piva. Kmalu nato je kaprol odšel in pustil komita samega, ki je najbrže računal, da mu plača kaprol njegovo »ceho«. Kljub temu pa si je komita privoščil še štiri vrčke piva. Ko je bilo čas plačati, mislil je četaš kar lepo oditi, toda računski natakar ga je hotel še pozdraviti in ga prijazno opozoriti na to, da je v »Londonu« navada plačevati, kar sc popije. Komita je bil takoj pri volji to storiti, vendar le samo dva vrčka, češ, da jih ni več popil. Iz tega je nastal prepir, kljub temu, da je natakar — z ozirom na ostale goste — zelo vljudno ravnal z napol pija-.nim surovcem in ga skušal mirno prepričati o nepravilnosti komitove trditve. Ko pa je videl natakar, da je ves njegov trud zaman, pustil ie komita oditi svojim potoni. Na vratih kavarne je še zaklical natakarju: »Čakaj samo pol ure in potem sc poravnava enkrat za vedno!« in odšel. Črez pol sc res zopet prikaže na vratih z revolverjem v roki, kričeč nad natakarjem, ki je mirno stal na sredi kavarne. »Tebe iščem!« in stopil proti natakarju, ki je odskočil — v nagonu samoobrambe — za mizo, misleč da ga misli slabo-došli gost samo udariti. Toda v tem trenotku je že počil strel in nesrečni natakar se je zgrudil mrtev na tla s prestreljenim vratom, še predno so mogli gostje priskočiti natakarju na pomoč. Med gosti se je nahajal tudi policijski častnik, ki je takoj skočil proti morilcu, da ga aretira. Toda komita je bil ves besen ter je sprožil še dva strela v zrak, rekoči »Nazaj, drugače vse pobijem!« Tudi častnik je potegnil svoj revolver, češ, naj se preda, drugače ga ustreli. Po teli besedah je skočil na komita, vrgel ga v hipu na zemljo ter ga zvezal, dokler ni prišla patrulja, in komisija, ki je sestavila zapisnik o celem dogodku, ki je napravil globok vtis v belgrajskem prebivalstvu, posebno radi tega, ker se bo najbrže tudi ta dogodek skušal izkoriščati proti Srbom v sedanjem težkem položaju v katerem se nahaja srbsko vprašanje. Niti vest. da je Rusija že napovedala vojsko Avstriji ni . odvrnila pozornost občinstva od tega umora. Koliko sočutja za ubogo rodbino natakarjevo, ki je izgubila svojega hranitelja, ubitega v najlepših možkih letih; koliko komentarjev in slabih spričeval za ubijalca, in zakaj vse to? Za enega posameznika, ki je kot neznatna kapljica krvi, prelite na balkanskem bojišču; za eno družino, medtem ko je tisoče in tisoče družin popolnoma uničenih, moralno in materiielno. Tu svet ne pozna sočutja, ne pozna usmilejnja, skratka, ne presoja velikanskih žrtev Srbstva za svoje odrešenje, za svojo svobodo, za ono veliko nedosežno delo narodnega ujedinjenja in blagostanja. Mars. Angel miru poje slavo miroljubni Evropi. Vojna. 26. februarja. O rumnnskih zahtevah smo na tem mestu že obširno poročali ter podali utemeljevanje zahtev. Bolgarija zahtevam ni hotela ugoditi temveč je predlagala, da spor razrešijo velesile. Na bolgarski predlog je pristala tudi Rumunija; pogojev pod katerimi ';e voljna sprejeti posredovanje velesil ni podala nikakih — predložila je samo memorandum, ki obsega vse ono, kar po najmanjšem zahtevajo od Bolgarov. Velesile so začele posredovati v Sofiji in Romuniji. In sedaj je nastalo vprašanje: kakšen pomen ima to posredovanje? Ali je obvezno to, kar določijo velesile. ali ne? Romunija se je začela sklicevati na 5 in 6 članek Haaške konvencije z leta 1907, ki govori o postopanju, trajanju in kompetenci posredovateljiev. V teh člankih so točno uvedene vse funkcije posredova-teljev. V članku se tudi pravi, da mora posredovatelj opustiti svojo funkcijo, kakor hitro en član od onih med katerimi je spor, izjavi, da se s predr logi ne strinja. In v tem slučaju imata sporni državni kompleksi pravo, da sami na svoj način urede sporno vprašanje. To.znači, da si hoče Romunska ohraniti prosto roko za slučaj da ne bo s predlogi velesil zadovoljna. Bolgarija se na te članke ni sklicevala, temveč se brezpogojno izreka, da se uda sklepu velesil. Sedaj je položaj ta; velesile, mesto da bi že pričele s predlogi, bodo se morale posvetovati in delati na to, da se. Romunija izreče kot Bolgarija, za brezpogojno vsprejetev vseh predlogov velesil. Z bojišča ni došlo posebnih poročil. Zdi se, da sta se mraz in huda zima vrinila med nasprotnika: da zato ne pride do nobenih odločilnih spopadov. IZ POSLEDNJEGA BOJA. Ker so Turki izgubili že dve utrdbi pri Bulajru in je bila v turških rokah samo tretja utrdba je bilo treba poskrbeti za njeno brambo, da ne bi prišlo mesto Bulajr v nevarnost. V ta namen je bilo treba pripeljati na Galipolje novih čet. In res! Izkrcanje taistih se je pričelo pod vodstvom Enver bega dne 18. t. m. pri Eski Fa-narju. Šlo je vse gladko izpod rok. Čete so štele 10.000 mož, ki so odkorakali proti Ak Mejdonu. Toda Bolgari so dobro pazili na sovražnika in so čakali samo na primerni trenutek, da ga napadejo. Začeli so streljati In obkoljevati sovražnika, ki je v strašnem boju izgubil 5000 mož. REVOLUCIJA V MEHIKI. Vlada Zedinjenih držav ne prizna tako dolgo nove meksikanske vlade, da ne bo dovoljno objasnjena smrt bivšega predsednika Madera. Dve diviziji sta dobili povelje da morate biti pripravljeni. Dve brigadi že gresta proti meji. ANGLEŽI PREGLEDUJEJO S1LI-STERSKE TRDNJAVE. Bukarešt. Universal poroča iz Calaraša: Včeraj opoldne sta se odpeljala v Silistrijo dva angleška častnika v spremstvu romunskega nadporočnika, da bi pregledali trdnjavske utrdbe po naročilu angleške vlade. Angleška oficirja sta bila spuščena v trdnjavo, romunskemu ie bil pa vstop zabranjen. VELESILE PROTI VOJNI ODŠKODNINI. Dunaj. W. Allg. Ztg. potrjuje iz Pariza razširjeno vest, da se Francija, Anglija in nekateri člani trozveze protivijo temu, da zahtevajo balkanski zavezniki od Turčije vojno odškodnino. VSL TRDNJAVE PRI BULAIRU V BOLGARSKIH ROKAH. London, 26. februarja. *Daily Telegraph« javlja, da se nahajajo že vse obrambne utrdbe severno od Bulaira v bolgarskih rokah. Operacije na bojišču so mirovale več dni radi strašnih viharjev. ROMUNSKO - BOLGARSKI SPOR. Bukarešt, 26. februarja. Velevla-sti bodo pooblastile Nemčijo in Rusijo. da v njihovem imenu posredujeta med Bolgarijo in Romunijo. Dunaj, 26. februarja. Romunija je izjavila, da želi, da se njena zadeva LISTEK. M. ZEVAKO; V senci jezuita. (Dalje.) Čutila je, da govori globoko in trajno resnico, ko pravi, da je z dušo in telesom njena last. Razumela je, da ji treba samo migniti z roko, pa postane ta nesrečnež, ki ga je bila pobrala v najnižjih nižinah Pariza — junak, zločinec, z eno besedo, vse, karkoli mu ukaže. Sama je občudovala to neomejeno silo svoje lepote. Nasmehnila se je z usmevoin, ki je spravil reveža v pravcato ekstazo. »Kdo ti pravi da ne smeš upati?« je vprašala z božajočim glasom. »Oh, gospa!« je zajecljal on ves zmeden, »pazite, da ne znorim od veselja!« »Glej, glej! Mari sem bila tistikrat tako kruta?« »Da. res je!« je dejal on. Obličje sc mu je nenadoma stemnilo. »Toda takrat še niste vedeli!« »Česa nisem vedela?« Povesil je glavo in prebledel kakor smrt. »Da si bolan?« je dejala ona s tako docela brezbrižnim glasom, da je popadlo njega mogočno začudenje — enako, kakor če bi bil videl mo- gočno kraljico vreči svojo krono v kloako. In ker Je odrevenel na mestu od osuplosti in groze ter ni mogel izdaviti besedice, je vstala in stopila k njemu. Izginil Je bii smehljaj na njenih ustnicah. Njen pogled, prej tako božajoč. Je bil postal trd in zloben. »Oh, gospa, bojim se vas,« je vzkliknil on. Prijela ga je za roko. »Tvoje bolezni da nisem poznala?« je vzkliknila Magdalena. »Ali hočeš, da ti povem, revež ubogi? Ravno tvojo bolezen sem iskala v tebi!« Ivanu se je izvil vzkrik groze in bolesti. »To je strašno!« je zamrmral. »Zavidala sem ti tvojo bolezen!« jc povzela ona še srditeje! Hotela sem jo dobiti! In to, samo to Je vrzok, da si bil moj ljubimec, Ivan Siromak!« »Ali je mogoče? ali sanjam? Ali slišim res vaše besede?« »Tvojo bolezen!... Hotela sem jo imeti, da okužim z njo nekoga drugega .. moža, ki ga sovražim iz dna duše, in za katerega sem izmislila peklenske muke... Hotela sem. toda nemara se mi ni posrečilo... Morda se mi je izmuznil.. ker teka za novo ljubeznijo ...« »Kdo Je ta mož? Kdo je? je zarohnel Ivan Siromak. »Ta mož ie krali francoski!# Preplašeno in ves prepaden jo je pogledal Ivan; njegove oči so bile bebaste od groze. »Rcl-la sem ti, da se mi morda ni posrečilo. In za to ga hočem udariti drugače! Potrebujem pa poslušnega orodja, potrebujem nekoga, ki mora biti moj suženj... Ali hočeš biti ti to orodje in ta suženj moj?« »To sem že!« je dejal zamolklo. »Ali hočeš sovražiti kralja, kakor ga sovražim jaz?« »Od tega trenotka ga sovražim z vso silo svoje duše.« »Drobro!... In v plačilo, Ivan Siromak, hočem biti tvoja.« »Kdaj? Oh, kdaj?...« »Kadar bo on mrtev!« je odgovorila Magdalena. Ivan Siromak 'e zbežal kakor norec in se skril v najgloblji kotiček hleva. Tam je stisnil glavo med pesti in začel premišljati: »Ona ljubi! ... Nikdar še nisem okusil lakšne muke!... Ona ljubi kralja... In ta ljubezen mora biti jako mogočna — drugače si ne bi bila mogla izmisliti in izvršiti blaznega dejanja, ki ga je storila!... Zastrupila je sebe, da zastrupi kralja Franca! Uničila je svojo lepoto, da uniči Francevo življenje!... Ona ljubi! Jaz pa revež, kaj sem ji jaz? Nizkotno orodje! Saj je rekla... In Jaz sem privolil v to! Da, privolil sem in še privoljujem! Kaj me briga. če uhaia nlena misel k druge- mu, samo da je ona moja! Oh, pijanost te ljubezenske ure!... In ta človek — kralj, ki je jahal mimo s tistim svojim ošabnim smehljajemj On umre! Obsojam ga! Tudi če bi ga hotela rešiti ona sama, zdaj je prepozno! Moje sovraštvo bo opravilo več kakor vsi strupi tega sveta ...« Vstal je in iztegnil v mrak svojo stisnjeno pest. Strašno ga je bilo pogledati... Magdalena Feronova pa ga je opazovala skozi linico. Niti za hip ni obrnila oči cd njega. In ko ga je gledala tako groznega in tako strašnega, je igral sladek smehljaj na njenih ustnicah. IX. Sel Iz Pariza. Fontenbloški park se je naslanjal na ogromen park, katerega lepi ostanki se vidijo še današnji dan. Ta park je obdajalo visoko obzidje. Kadar je prišel Franc I. in stanoval v tem gradu, so razpostavili znotraj straže ob vsem obsegu tega zidovja. Na vsakih sto korakov Je stal po en mož. Tribulet je bil že dvakrat s kraljem v Fontenbloju. Zato so mu bile vse te podrobnosti kaj dobro znane. Kljub temu je bil njegov načrt, priti v grad ravno skozi park. To svoje mnenje je bil razložil tudi Ra-eastanu in Manfredu. Če bi bil enkrat notri, je poznal dovolj dobro vsa stanovanja in prostore, da bi mogel voditi prijatelja v še tako temni noči. Potem so hoteli vdreti vsi štirje v grad, s trdim namenom, da pobijejo vse, kar se jim postavi v bran, doler ne pridejo do /ilete in je ne ugrabijo, na kar so hoteli odpotovati v Italijo. Ta priprosti in v razmerju svoje preprostosti tudi predrzni načrt je bil obenem tudi edini, ki je obetal količkaj uspeha. Takoj prvi večer po prihodu jc šel Tribulet v spremstvu svojih prijateljev študirat grajsko okolico. Vidoči razkošno pročelje gradu, so spoznali naši prijatelji jasno, da je napad mogoč edino od strani par- ltil Dvorišče je bilo dobesedno nabito z oboroženci. Na vse strani so hiteli velikašl in oficirji. Pri vratih Je stražila številna iri dobro oborožena četa. Tribulet je potegnil znance si seboj; šli so kroginkrog širnih poslopij, ki so dremala včeraj še vi zapuščenosti, danes pa so bila polna življenja, kakor grad Trnjulke,ki se Je nenadoma vzdramilo ob čarobnem dotikljeju dobrotne vile. Pač pa je bilo v parku in njegovi bližini vse mračno in tiho. Stopali so ob zidu. (Dalje.) ne reši na reunijl poslanikov v Londonu, marveč v Peterburgu. Vzroki so: 1. V Peterburgu se nahajajo vsi akti o Dobrudii. 2. Počastiti hočejo cara kot iniciatorja haaške mirovne konference. 3. Romunija, s katero trozveza simpatizira, hoče pridobiti tudi simpatije Rusije. Belgrad, 26. februarja. Včerajšnja »Samouprava« piše, da so zavezniki že preje dali pri mirovnih pogajanjih kot drugo točko na dnevni red vprašanje vojne odškodnine. Sedaj bodo vspričo obnovljene, popolnoma nepotrebne vojne, to vojno odškodnino z vso odločnostjo zahtevali. Del turškega državnega dolga niso dolžni prevzeti, vendar pa bodo to storili, toda ne morejo se bolj brigati za turške finance, nego za svoje. Zavezniki bodo zahtevali vojno odškodnino, ker bi sicer imeli 'izgubo samo zmagovald, dočim bi imela Turčija dobiček, ker je znano, da so bile njene evropske province pasivne. Velesile so zaveznikom priporočale, naj bodo s Turčijo obzirni in naj je preveč ne obremene. Preje bi se bili morda ozirali na ta svet. sedaj pa bodo na vsak način zahtevali vojno odškodnino in se nadejajo, da bodo upravičenost teh novih zahtev uvidele tudi velesile. Slovenska zemlja. Iz okolice Ptuia. K3or hoče na lastne oči videti in študirati največjo kugo človeštva naj pohiti y okolico Ptuja in našel bode, da so Cankarjeve postave izmučenih ljudi, le senca resnice. Daleč, na vse kraje in konce Ptuja in okolice sega pogubonosno uživanje alkohola, na katerem umira in izumira v kratkih letih — rod za rodom. Fant, star 10 let — in še včasih manj — že začenja pokušati »šnops«, z 12. in 13. leti, pa mu le uživanje tega je nekaj popolnoma vsakdanjega, nekaj, kar smatra spbi kot za življenje potrebno. Postane 18. let star. je udan pitju žganja tako. da mu je strast in prvi sledovi se že kažejo. Lice skraja bledi, na to postaja pepelasto, oko se zaliva, pogled postaja top in strmeč, telo pa je podvrženo onemu krčovemu vztrepetavanju. kot Je videti pri ljudeh, vdanim opiu ali pa morfiju. Malokdo dosega starost, če jo pa, pa le kot strta človeška postava, na kateri ni mišice, ki bi bila v stanu, kljubovati le malo časa. napornemu delu. Pride beraška palica, a oni, ki so krivi temu, pode reveža od sebe kot psa. Znosil Jim Je sproti Ives zaslužek, sjpravil v propast posestvo, razdedinil otroke — skratka, se uničil, a kriva le bUa strast: žganje! I A ne le to. Vse. daleč okrog Ptuja, mesto 'da bi moralno Napredovalo, pada. Uboji pogosti, poboji na dnevnem redu, ravnotako drugi zločini. Smelo lahko trdimo, da daje 75% kaznjencev okrožnega isod. v Mariboru Ptujsko polje, Ptuj okolica ln kar Je v njih neposredni stiki. Posurovelost ljudstva v teh krajih meji že mestoua — na živalsko. To so posledkt žganja, njega Uživanja. Za njimi pa tiči glavni krivec — in to Je Stafercijanstvo, katerega krušni očetje so Slov. Staj. tenegatje a: botre, SOdmarka in Schulve-rein. Pravijo sicer, da je Stajercijanstvo v razsulu. Ne reče-ptio, 'da to ne odgovarja resnici morda politični, močno pa dvomimo, da tudi nravstveno. Zadnje podkopava idkohot čedalje huje in treba bi bilo. temu nasproti započetl boj z vsemi Silami, 5e nočemo kmalu biti priče. Kako bo pogitiTi Kar cei zarod, trasi m sorojakov.---------------- Spektator. Ruše nad Mariborom. Občinske volitve v naši občini so končane ter smo z novim odborom volllci tudi zadovoljni. Naši so-cllajdemokračeki In nemčurčeki so zopet doživeli veličastno blamažo. Hoteli so priberlizgati z 16, eden z 1 glasom, pa drugi, v občinski odbor, proti možem novega odbot# kateri imajo v tretjem razredu gospodje: Franc Toplak 77 glasov. Jakob Marin 59, Janez Ronjah 58, Štefan Bukovnik 57, namestnika Franc Repolusk 52, Fr. Olaser 51 glasov, kar je dokaz, da še ruška starodavna slovenska vas ni propadla v roke nemčurjev in socijaldemokratoy, kateri so izid volitve za III. razred s težkim srcem sprejeli. Tudi prvi in pa drugi razred sta na dobrem stališču, ker se je tudi tam malo predelalo. Kratko: Ruše ostanejo v slovenskih rokah. Vam socialdemokratom In nentčurjem pa želimo takšne velikonočne praznike, kakor-šne ste sl sami izvolili. Dnevni pregled. Poljaki blaznijo. Češki »Pokro-kov6 Listy« prinašajo pomembne dopise od svojega dopisnika iz Galicije; eden poslednlih se glasi: »V Galiciji vlada splošno prepričanje, da pride v najkrajšem času do vojske z Rusijo. To prepričanje je tako močno, da se odlašanje že neprijetno prenaša. V tem vidijo staro neodločnost Avstrije, da celo za škodljivo boječnost se to odlašanje smatra. Nekoliko pomembnejših politikov me je opozorilo na neumno izgubo časa. ki dovoljuje Rusiji, da se pripravi na odločilni moment. »Vojna bi morala biti že za časa aneksije Bosne in Hercegovine napovedana; tedaj je bila Rusija popolnoma nepripravljena In bi mogla biti čisto poražena. Toda če smo zamudili pravi trenotek. tedaj bi se morala začeti vojska takoj v jeseni, ko je Rusija začela s poskusno mobilizacijo. Tudi tedaj so bile njene priprave neznatne in Avstrija bi bila mogla udariti. Sedaj bo to težje — toda nič ne škodi, da bi vojska z Moskalem ne bila pričakovana vsako uro. — Se pred božičnimi prazniki so hodila različna individua po hišah in nabirala za vojni fond in nekateri gorkokrvni politiki in dnevnik arli so se vozili po Galiciji in imeli ostra predavanja proti Moska-lu. To Je povzročilo run na blagajne in banke in tako veliko razburjenost, da je satn narodni svet poljski spoznal za dobro one agilne delavce posvariti. Na vse zadnje: tudi se ne ve, če niso nekateri nabiratelji brez dovoljenja porabili nabrane svote za privatne potrebe. V največje začudenje sem bil čital v teh dneh oglas narodnega sveta, ki je bil objavljen v nekaterih časopisih, v katerem se opozarja na resnost trenutka in na potrebo obilnih zbirk, ki naj odgovarjajo važnosti časa. Tudi adresa enega člana narodnega sveta je navedena, kamor naj se pošilja denar. To vse je že preresno, da bi ostalo neopaženo. Posamezna društva poživljajo svoje člane, da bi se izrazili, ako bi mogli za čas potrebe opravljati razne posebne stvari in katere. Na shodih se poživlja narod, da bi si oskrbel staro avstrijsko orožje — 10 K za kos. V Lvovu je obesil prodajalec orožja oglas, v katerem pravi, da daje upornikom 25 odstotkov ceneje orožje. Vse to gibanje rma zelo škodljive posledice za gospodarsko življenje. O predsodkih. »N. Fr. Presse« se je spravila nad evropske predsodke proti Turkom in Albancem. Pravi, da je Evropa krivična: Na eni strani zahteva, da se Črnogorcem ne sme vzeti Skader, ako ga z orožjem vzamejo, na drugi strani pa ga hočejo vzeti Turčiji, kljub temu. da ga branijo turški in albanski vojaki. Evropa je pristranska in ne prizna enemu, kar prizna drugemu. Da. ljuba N. Fr. Presse. Evropa je res pristranska in polna predsodkov. Le malo poglejte predale nemških listov. To je pristranost, ki ji ni enake na svetu. Tam so predsodki. ki so lih že davno zapustili vsi kulturni narodi. Se do danes niso Nemci spoznali resnice in silijo Evropo, tiaj odločuje proti kulturnim narodom. To je predsodek. »Slavjanln«. V Rusiji je začel s 1. februarjem izhajati list »Slavja-nin«. List bo političen, neodvisen dnevnik. Odg. urednik je Lugakov-sky, izdajatelj A. F. Olešinsky. List ima sledeči program: razviti idejo slovanskega zjedinjenja in braniti slovanske kulturne, politične in gospodarske interese. List bo napreden. V Rusiji bo zagovarjal narodno zastopstvo, demokratizem in ljudske zahteve. — Zasledoval bo javno in društveno življenje po provin-cijah in okrajih. Pri listu bodo sodelovali odlični literati, politiki, ekonomi, slovenske organizacije v Rusiji in izven Rusije, List bo stal na leto 3 rublje. — za mejo 5 rubljev. S tem bi dobili v Rusiji vseslovanski dnevnik, ki postane zelo važen za razvoj slovanske misli. Umrl je na Dunaju slovenski medicinec Tine Jenko, doma iz škofjeloške okolice. R. I. P.! Iz ljudskošolske službe. Za su-plentinjo na ljudski šoli na Drenovem griču je imenovana na mesto obolele učiteljice Julije Kobalove absolvirana učiteljska kandidatinja Marija Kaligarjeva. Iz veterinarske službe. Okrajni višji živinozdravnik Josip Sadnikar v Kamniku je pomaknjen v VIII. čin. razr. državnili uradnikov. Iz politične službe. Za vladnega kancelista je imenovan c. kr. tit. stražmojster Karel Ferjan pri dež. orož. poveljstvu št. 12 v Ljubljani. Sorodniki na »Tltanlcu« ponesrečenih. Apelačni sodni dvor društvenega sodišča v New-Yorku je razsodil, da morejo sorodniki na Ti-tanicu ponesrečenih takoj zahtevati celo odškodnino pri Wliite Star Line. To9.be morajo biti podane pred 15. aprilom. Vročinska bolezen se je pojavila v Beli cerkvi pri Novem mestu. V petih okrajih je dosedaj zbolelo za vročinsko boleznijo 17 oseb in sicer neka ženska in 16 otrok. Eden izmed otrok je umrl. Kot vzrok bolezni se navaja uživanje neke nečiste studenčnice. Na Hribu in v VI-njem vrhu. kjer je največ oseb zbolelo za vročinsko boleznijo, se nahaja namreč več vrelcev, ki nimajo čiste vode. Ta voda pa služi prebivalcem za pijačo in z a kuho. Da se bolezen omeji, so se izdali strogi zdravstveni predpisi. Žrtev lahkovernosti. Decembra meseca preteklega leta ie prišla k neki vdovi v bližini St. Vida majhna grbasta ženska, ki je pravila, da je zadela srečko za 90.000 K. Od tega denarja ji je bilo odbito 30.000 K kot dobitni davek, ostali denar pa bo dobila šele čez šest tednov iz Dunaja. Zenska je tudi pravila, da ima loterijska blagajna premalo denarja in da mora zaradi tega tako dolgo čakati. Ker pa ji je škof med tem rekel, da mora dati 1000 K v tabernakelj in da sme biti denar samo izposojen. je prosila vdovo, naj Ji posodi imenovano vsoto. Lahkoverna posestnica Je dala sleparki 1000 K kljub temu, da je ni poznala. Te dni pa so storilko prijeli v osebi delavke Terezije Martinčič, ki je bila že večkrat kaznovana in ki je rojena leta 1869 v Sent Lovrencu v Krškem okraju. Sieparko so izročili deželnemu sodišču v Ljubljani. Vlom. Pred kratkim je vlomil neznan tat v zaklenjeno podstrešje posestnika Pavla Koširja iz Golega vrha pri Trati in je ukradel iz odprte skrinje več moške obleke, srebrno uro z dvojnim pokrovom, neko solingeti britev in 32 K gotovega denarja. Tat se Je na podstrešju preoblekel in je pustil tam svojo strgano obleko. Tatvina. V noči med 11. in 12. t. m. Je neznan tat ukradel trem posestnikom na Brezju, sodni okraj Radovljica, 19 kokoši. Strel Iz revolverja. V Perličevi gostilni na Selu je bilo pred par dnevi okoli pol 10. ure več gostov, med njimi tudi France Sušter. zidar. Prišel je pa tja tudi pleskarski pomočnik Anton Hudež, kateri Je Sušterja stavil na odgovor, zakaj ga Je po-preje nazval »cestnega roparja« ter mu prisolil krepko zaušnico. V tem je pa Sušter potegnil iz žepa revolver s šestimi naboji ter ga je držal z desno roko navzdol obrnjenega. Navzoči gostje, boječi se, da ne bi prišlo do kake nesreče, so mu izvili orožje iz roke. pri tem pa poči strel. Kroglja je frčala tik glave trgovca Jožefa Napret, odskočila pri križu okna ter razbila šipo. Le srečnemu slučaju se Je zahvaliti, da ni bil nihče v sobi poškodovan. Sedaj bo imelo v tej zadevi prvo besedo sodišče. Drobiž Iz Štajerske. V Gornje m g r a d u so hoteli fantje Kos, Tominšek, Rozman in Žlabornik izstreliti nek možnar s 50 kg smodnika na čast godovania neke osebe v Nazaretu. Ker se pa smodnik ni takoj vnel. so hoteli na novo nabasati, pri čemer pa se je smodnik vžgal in zletel Tominšku v obraz. — VSI. Gradcu so prijeli dva sleparja. Shulem Suhsa in Salomona Feder-bascha Iz Tamopola. Izdajala sta se kot agenta in izvabila okoličanom že nad 400 K. — IzLJutomera. Blizu Radgone so našli y Muri truplo že dalje časa pogrešanega nadučitelja J. Karba. Omračil se mu je bil duh in taval je dalje časa okrog. Bil ]e skrajno zaveden in sila delaven mož. N. v m. p.! — Artiče pri Brežicah dobijo vozno pošto. — V G a b e r n i k u pri Rogaški Slatini se je ustrelil učitelj C. T. Klerikalci bi mu radi (pa tudi njim samim) pomagali s tem, da trde. da se mu je od zadnjega padca večkrat omračil um. Drugi pa pravijo, da ga je gnala v to materielna skrb — torej: zopet klerikalna žrtev. — V Mariboru so si radi prepovedanega zborovanja v laseh nemški klerikalci in policija, kateri slednji pred-baciva graški »Volksblatt« kar javno. da je pristranska. Človek umrl na pasli steklini. V Gradcu je umrl te dni v deželni bolnici neki mizar iz Andrica, katerega je bil pred komaj 4 meseci ugriznil pes, ki so ga že dan na to uničili, ker je bil stekel. Rana ie bila čisto neznatna — mezinec desne roke — komaj, da jo je bilo videti. To je mizarja tudi pripravilo do tega. da ni poiskal takojšnje zdravniške pomoči, da si mu je bilo dobro znano, da je bil pes popaden od ta- kozvatie »divjajoče« stekline. To zanemarjanje je imelo kaj kmalu hude posledice, katerim ie pred dvema dnevoma sledila — smrt. Že mesece potem, ko ga je pes popadel, je začel mizar A. W. bolehati. Prišel je v deželno bolnico v Gradec, koder so takoj spoznali vzroke bolezni in bolezen samo. Daši se ie skušalo z vsemi sredstvi, rešiti moža, je vendar bolezen napredovala čim dalje huje in se izpremenila v »tiho« steklost. O podrobnostih nam je prijatelj zaupal nekaj, kar tu podajamo: »Grozno ga (mizarja A. W.) je bilo gledati, ko je ležal, pritrjen na blazine, s posineliini ustmi. ktog katerih so silile pene in očmi, včasih divje se lesketajočimi, včasih medlimi in brezizraznimi, a včasi zopet z nečim za to brezizraznostjo, kar nam je gnalo v mozeg mraz. preko telesa pa zono. Bog odpusti — a to je bil včasih pogled živali, divje in okrutne, ki se je hipoma splazila v človeka, na katerem so bile človeške pač samo zunanje forme. Potem pa to trepetanje mišičevja od časa do časa! Grozno! Vsemu temu pa sledi, ko ponehajo napadi, grozna otrpelost. Človek je ves apatičen. Duša in telo sta do skrajnosti izmučena in trpita — čim postajajo na padi pogostejši ter se bliža konec, smrt — pač grozno, posebno duša, duh, ki v zadnjih dneh le megleno še pojmuje. Nad vse lega mrak razsodnosti. fantazija vstaja, a se mora kmalu umakniti povzročiteljici — steklosti, dokler ne preneha biti do skrajnosti ižtaiučeno srce.« — To so gotovo strašne stvari in tiha groza spreletava človeka, če čita o njih. Tim bolj upoštevati je pa nauk: »Če se ti kdaj zgodi, da te popade pes. pojdi takoj k zdravniku. Že samo to. da Je bil morda bolan mimogrede, te lahko uničil« RAZNE ZANIMIVOSTI. Neznan hebrejski rod. Doslej še neznan hebrejski rod, ki živi v notranjosti arabske puščave življenje Nomadov, je odkril sedaj neki časopis, ki izhaja v Jeruzalemu. List je poslal v Arabijo svojega korespoti-denta, ki se je prepričal, da tam res živi rod, ki ima svoj postanek iz Re-habitov. o katerih se omenja v 35. poglavju Jeremijeve knjige. Načelnik roda je povedal korespondentu sledeče: »Kraj, kjer smo postavili svoja prebivališča, ni v celoti puščava. ampak nudi dosti pašnikov za naše črede ovac. ki tvorijo temelj naših živil. Nas ie 2500 rodbin in pri nas je v krvi tradicija, da je prorok Jeremija naš rod osebno pripeljal V kraj, kjer sedaj prebivamo. Skoro vsak izmed nas ima pet ali šest žen. O nožnici svojega meča je trdit, da izhaja še iz babilonske sužnosti. Načelnik se je poslovil od svojega rodu in je napravil pot »triinpetdesetih noči«, ko se je srečal z njim kores-pondent. Napotil se je zaradi tega, da bi se prepričal, ali ne bi bili kje drugod boljši življenski pogoji od sedanjih. Na vprašanje, zakaj je bila doslej eksistenca rodu tako skrita, in zakaj ni nihče izmed potovalcev prišel k rodu, je načelnik odgovoril: »Človek, ki je navajen na drugačno podnebje, si ne upa priti k nam, ker ne bi prenesel učinkov žgočih soln-čnih žarkov. Trpimo na pomanjkanju vode in pogosto se zgodi, da tudi mi, kakor naše črede nimamo več dni, da bi sl omočili suho grlo.« Smeh v gledališču. Angleški pisatelj Bernard Shaw je napisal komedijo »John Ballov drugi otok«, ki je silno šaljiva in vesela, tako. da se občinstvo stalno hrupno smeje in ovira predstavo. To je pa slovečega Črnogorci. i. Pred leti sem sedel V neki na-Iroffni gostilni. Odlična slovenska družba: zdravniki, profesorji, odvetniki, ravnatelji... sami znanci, dobri rodoljubi. Jaz edini sem bil med njimi skromen, še Jako mlad in ge bolj Idealen žurnalist. Zavedal sem se, da uživam nezasluženo čast, ker smem sedeti med seljaki, ki se njih imena izgOYarJaJo s spoštovanjem. Poslušal sem Jih torej iverno, saj so goyoriIi o vsem in vsakem z neko imponujočo vzvišenostjo in z nekim blaziranlm cinizmom, ki Je pač dokazoval, da njim ne inponira že davno nič več. V družbi Je bil posebno spoštovan šaljivec. Najraje Je pripovedoval anekdote s svojim suhim, nekoliko zaničljivim glasom. In tako je nekega večera pripovedoval: »Na Cetinju se Je zgodilo te dni, da so našli v neki gostilni, v spalnici na mizi poleg sklede z umivalno vodo, čudno, popolnoma neznano reč. Vsa hiša Je pritekla in jo ogledovala; zaman, še nikoli niso videli česa takega. Tista reč pa Je bila po-dolgasto plošnata, nekako jajčasta, napol trda, belkasto rmena. a dišala je po samih rožah. Na glas so strmeli Črnogorci. Mimo hiše je prišel njihov minister. Pokazali so mu za- gonetno stvar. Minister jo je ogledoval In vrtil, duhal In vohal, a končno je i^avil, da take reči ni videl še svoj zlv dan. Pa se je pridružil začudenim Črnogorcem najvišji cetinjski učitelj. Tudi njemu so pokazali neznano reč ter mu povedali da jo je v gostilni pozabil neki Švaba, ki Je bit ondi prenočil. Najvišji cetinjski učitelj je vzel stvar v roko, jo ogledoval, sukal, vrtil, duhal in vohai, a naposled je zmajal z glavo ter povedal, da tako čudne reči še ni videl v vsej Crnigori, čeprav ima že belolaso glavo. Pred gostilno se je zbralo med tem že ogromno ljudstva: žensk, otrok, generalov in uradnikov — vsi so ogledovali tisto jajčasto, po najlepših rožicah dišečo stvar, a nihče ni vedel povedati kaj, kako in čemu. Pa Je prišel mednje še cetinjski arhimandrit. Na prsih mu je na debeli verigi visel velik zlat križ. Vsi so se mu umakniH, sa| je bil najbolj ugleden mož med Črnogorci. Govorilo se je o njem, da zna iz bukev brati, da zna pisati in da je bil že daleč po svetu, zakaj prepotoval Je že vso črnogoro ter je bil enkrat celo že v Mostar u. Ta vele-učeni arhimandrit Je torej pogledal tisto skrivnostno vonjujočo reč in jo poduhnil. In takoj se Je nasmehnil ter dejal: »Ljudje božji, to je najboljša slaščica. Prinesite hitro hleb kruha, da vam pokažem. Itako ledo Švabe to delikateso!« In prinesli so mu velik hleb. on pa je namazal nekaj kosov ter jih razdelil med ministra, učitelja in med druge, sam pa si je najdebeleje namazal največji kos. ^ sem je teknilo izvrstno, zakaj še nikdar niso jedli česa toli dobrega. Na tleh pod umivalno skledo pa je lež^l zmečkan papir z napisom: »Felnste Glycerln-Selie...« Odlična narodna družba se je krohotala od srca, in tudi jaz sem se smejal, čeprav se mi je upiralo. Hotelo se mi je, da bi ugovarjal in protestiral toda skromen, mlad žurnalist vendar ne sme ugovarjati slavnim in zasluženim rodoljubom. Takrat Pa sem sklenil da grem sam pogledat med Črnogorce, ko si pri-štedim devolj denarja, da vidim, kako si mažejo na kruh glicerinsko milo... 11. Neka gospa je pred mnogimi leti napisala potopis v Crnigori. Dobro se spominjam, kako sem se rogal njenemu navdušenju za Črnogorce v tem njenem spisu. Ko mi Je nato še osebno ponavljala svoj slavospev. sem si mislil, da je zaslepljena romantičarka, k' ne zna gledati brez idealiziranja in ne more presojati objektivno. Se danes se spominjam, Itako vzvišeno sem se Ji V svoji mladeniški domišljavosti smeiaL ko ml ie cri»oyedoyala. da je njen črnogorski voznik odklonil žganje (konjak), ki mu ga je ponudila. Kulturni Slovenci popijo toliko žganja, najboljša naša inteligenca pije žganje in celo kapacitete se ga v poznih krokarskih urah v rodoljubni navdušenosti ne branijjo. Pa da bi žganje odklanjal barbarski črnogorski voznik?! Ko pa sem bil v Belgradu pri otvoritvi prve jugoslovanske umetniške razstave ob priliki svečanosti kronanja kralja Petra, smo jugoslovanski literatje in upodabljajoči umetniki ponoči seveda tudi prav složno krokali. Obredli smo gostilne in kavarne, zašli celo v najskrom-nejše krčme, jedli imenitne »čevapčiče« in navdušeno kovali visokoleteče načrte kulturne jugoslovanske vzajemnosti. A čudno, krokali smo, večinoma le Slovenci ln Hrvatje. Samo par Srbov je vztrajalo »junaško« z nami. Bolgari pa so šli menda s kurami spat. Začelo se ml Je naenkrat kar sredi noči daniti, da smo Slovenci vendarle vsa! v krokanju — veleodlični, in — udal sem se prigovarjanju svoje žene. Sla sva torej domov v staro belgrajsko predmestje s tistimi velikanskimi kamnitnimi kroglami mesto makadama ali peska po svojih ulicah. Morala pa sva hoditi daleč po cestah in trgih ter po raznih ovinkih, predno sva dospela domov. Belgrad ie bil fieyeda takrat .vso noč razsvetljen in povsod je bilo še polno ljudstva po gostilnah in kavarnah. Na ulici pa je bilo le malo ljudi. Večinoma sva srečala seljake v njihovi slikoviti narodni noši ter skromne meščane, obrtnike, trgovce in delavce. Gospode skoraj ni bilo videti. Iz gostilen se je čulaf tamburica, odnekod je prihajal primitiven zvenk ln zateglo uspavajoč napev guslarja, toda nikjer nobenega hrupa, nikakega kričanja, vriskanja ali celo razgrajanja. Ljudje pa, ki sem jih srečaval, so bili docela trezni, veselo vznemirjeni sicer, toda tihi ln dostojni, kakor v, Ljubljani ob delavnikih opoldne. Kaj, da Srbi niti po kronanju svojega kralja ne znajo pošteno krokati? Da se jim niti ob taki slavnosti ne da gromko popevati, br-lizgati, ukatl, vriskati in tuliti? — Gromska strela, zapeklo me je nekaj. ko sem se spomnil, kako imenitno znamo vril Slovenci kazati svoje veselje in navdušenje, celo! kadar imamo najmanje povoda, in — spomnil sem se takoj tudi popisa one gospe... Črnogorci so tudi Srbi! 7ačel sem se bati. da bom moral to rodoljubno »romantičarsko* zaradi svojega nekdanjega roganja prositi morda Še oproščenjal S te-Sko glavo, polno jugf sk venske Ide-je jfl _ fall — tudi alkohola, sem zaspal. A še v snu me Je b>lo sram. L (Koues pjiiiodnjičJ „V» pisatelja zjezilo, šel je in napisal na letake, ki so se brezplačno delili gledalcem. z sledečimi vprašanji.: »Vi blagovolite osrečevati moje komade z najljubeznivejšim in najživahnej-šim odobravanjem. Vi često silite igralce, da na koncu vsakega stavka napravijo nekoliko prestanka, dokler se ne umiri Vaš smeh. Nisem nehvaležen, vendar moram staviti na Vas nekaj vprašanj. Ali ste si v švesti, da bi šli lahko celo uro preje iz gledališča, ako bi komad molče poslušali in ne preje ploskali, dokler ne pade zagrinjalo? Morda ne mislite, da je igra boljša, ako jo celi čas prekinjujete z odobravanjem, pa naj je taisto še tako laskavo za avtorja in igralce? Ali ne mislite, da s tem ovirate naravni tok predstave in tako manjšate svojo naslado, kadar med dejanjem začnete s hrumom in prisilite igralce, da prestanejo igrati. Ali niste še nikdar pomislili na to. da sta v dobrih igrah smeli in jok blizu sebe in kako je to mučno za igralca, ki zasliši naenkrat smeh tam, kjer mu je za jok? 'Ali niste še nikdar opazili, da ste postali nejevoljni in trudni in da Vam je bilo rano žal. da niste raje ostali doma? Ali bi me smatrali za nehvaležnega, ako bi Vam rekel, da se morete še potem, ko zastor pade dosti naploskati, če me že hočete pohvaliti? Ali še niste nikdar videli kako neprijetni in odurni so ljudje, kadar se na glas smejejo in kako so 'dražestni tisti, ki se smejejo nati-homa? Še vedno tema... Strašen dogodek duševne teme, ki se na Ruskem tako pogosto ponavlja: V Ah-tirslcem prekopu harkovske gubernije se je zbralo približno 5000 kmetov, ki so šli skupno k poslopju okrajnega sodišča, kjer Je bilo v zaporih nekaj konjskih tatov. Pred poslopjem so se ustavili in so zahtevali, naj jim izročijo tatove, da jih bodo sami kaznovali. Ker se jim ni ugodilo. so naskočili poslopje, vlomili vrata ječe in se polastili kmeta Skurke, ki je bil na sumu, da Je kradel konje. Reveža so privlekli na ulico in tu je plenila tolpa nanj z vso besnostjo, tako da ga je v nekaj minutah popolnoma raztrgala v pravem pomenu besede. Masa mesa in kosti brez oblike je ostala na ulici. Medtem so poskusili ječarji in stražniki rešiti druga dva jetnika. Odpeljali so Ju v svoja stanovanja in so skrili enega na podstrešju, drugega pa v kleti. Toda tolpa Je za to zvedela, vlomila Je v stanovanje in je začela iskati skrita jetnika. Tat na podstrešju se je skril tako, da ga tolp* maščevalcev in ljudskih sodnikov ni mogla najti. Drug! tat v, kleti pa ni ušel svoji strašni usodi. Našli so ga. izvlekli iz njegovega Skrivališča in ga ubili ravno tako, brutalno, kakor njegovega tovariša y zločinskem poklicu. Še vedno je tia Ruskem tema. / Ljubljana. ^ — Gospodinjska šola v Mladiki. Letošnji prvi petmesečni gospodinjski tečaj se konča s koncem februarja 1.1. Drugi tečaj se začne s prvim marcem 1.1. — V ta tečaj se sprejme 12 gojenk, izjemoma tudi več. Gojenke stanujejo lahko v internatu, kjer lo pod dobrim nadzorstvom ln kjer imajo vso oskrbo, ali pa tudi stanujejo izven internata. Internistke plačujejo za vso oskrbo s šolnino za gospodinjski in kuharski pouk ter za belo šivanje mesečnih 100 K. Ekster-nistinje pa plačujejo za gospodinjski in kuharski pouk, za belo šivanje in za opoldansko hrano mesečnih 45 K. One gojenke pa, ki bi opoldanske hrane ne imele v internatu, plačujejo za ves pouk mesečnih 20 K. Poučuje se: praktično kuhanje, preproste in fine meščanske hrane, gospodinjsko knjigvodstvo s kalkulacijami; hrano-slovje, gospodinjstvo, zdravjeslovje (ta predmet poučuje praktičen zdravnik), serviranje, belo šivanje, likanje. Priglasiti se je vodstvu »Mladike« v Ljubljani, Šubičeva ulica št. 9, do 20. febrarja t. 1. — Slovenski delavci se zapostavljajo pri regulaciji Ljubljanice. Prejeli smo: Ker smo že opetovano v Vašem cenjenem listu priobčili dopise, za katere se pa naš občinski svet ni zmenil, Vas prosimo, da sprejmete zopet te vrste o pristnem nemško-italijanskem podjetju, ki ima v rokah regulacijo Ljubljanice. Podjetje noče absolutno nobenega domačega delavca, kakor se glasi v pogodbi. Zdaj so prišli spet zidarji iz blažene Italije sem, a mi domači zidarji ne dobimo nobenega dela. Kje je tukaj pravica? Ali tako sklepa pogodbe občinski svet? Gospod župan se je sam osebno zavzel, da morajo biti domači zidarji in splošno delavci domačini, a glejte, tako malo dela imamo domačini, tvrdka pa pripelje zidarje iz blažene Italije. Kaj nismo mogoče tukaj zmožni en kanal ometati z malto? Vse to pa dela en sam nemški pavi Prišel ie sem en nemško zagrizen in- ženir in on dela to. Prosimo, da se napravi temu konec, ker drugače ga bomo mi naredili. Mi smo domačini in tvrdka dobi denar od nas, zato zahtevamo doma zase dela!! Več domačih zidarjev. — Parnik »Vaterland« z zakonsko dvojico Ivanom in Jožefo Polajnko na krovu je dospel včeraj v Novi Jork ter se vsidrai pri otoku Ellis Island, kjer se bode začelo z njima deportacijsko postopanje. — Iz gledališke pisarne. Danes (par) se tretjič v sezoni uprizori Le-harjeva priljubljena opereta »Grof Luksemburški« z gospodom Lj. Hi-čičem iz Trsta kot gostom v naslojv-ni vlogi. — V soboto (nepar) se po večletnem premoru prvič v sezoni uprizori Rossinijeva opera »Brivec Seviljski«. — Ponarejalec hranilničuih knjižic prijet. Dne 30. p. m. je vložil neki fant na ime Franca Sirka, dijaka, rojenega leta 1894. v Idriji, stanujočega Pred Škofijo št. 20, v poštno hranilnico na novo knjižico 5 K. Drugega dne je prišel neki mlad fant s knjižico v neki tukajšnji pošt. urad. Vloga 5 K je bila ponarejena na 54 K. Fant je tako napravil, da se mu je izplačalo 40 K. Dne 7. februarja je vložil neki fant na ime Antona Zormana, rojenega v Zireh leta 1895 zopet 5 K, na kar je ponaredil hranilnično knjižico na 85 K. V dveh poštnih uradih je nato dvignil 80 K. Kmalu nato je bila vložena v nekem poštnem uradu na ime Ivana Lozeja svota 3 K, katera Je bila ponarejena na 43 K. Od te svote je neznani slepar dvignil zopet v nekem drugem uradu 40 K. Dne 19. t. m. je prišel neki mlad fant v poštni urad v Mostah in je vložil na ime Karola Schweigerja, dijaka, rojenega 1895 v Zalogu, stanujočega v Vod-matu št. 20 svoto 5 K na novo hranil-ničuo knjižico. Dne 21. februarja je skušal isti fant dvigniti 40 K pri poštnem uradu na Zaloški cesti. Ker pa se je poštarici zdela knjižica sumljiva. ni izročila fantu zahtevanega denarja. Vsa ta sleparija se je naznanila policiji, ki je nato aretirala nekega 171etnega trgovskega učenca v Vod-matu. Fant je pri zaslišanju kategorično tajil, da bi bil kriv ponarejanja hranilničnih knjižic. Slednjič pa je vendar priznal, da Je ponaredil vse štiri hranilnične knjižice. V njegovem stanovanju so našli 40 K. ki so ostale fantu od zadnje goljufije. Policija Je izročila sleparskega tička deželnemu sodišču. — Nasilen hlapec. Ko je te dni poklical neki posestnik svojega 25-ietnega hlapca Ivana Pečka iz Šent Ruperta na odgovor zaradi pijanosti, je hlapec razbil v pisarni več šip in je slednjič grozil tudi z nožem. Neki stražnik je odpeljal pijanega nasilneža v zapor. — Mala tatica. V neki hiši na Tržaški cesti je služila neka 131etna deklica. Ko ji Je nekega dn,e gospodinja pregledala kovčeg, je našla v njem deset njenih žepnih robcev, eno krilo, predpasnik in več perila, nakar jo te pa takoj odslovila. Sele čez nekaj časa pa je gospodinja zapazila, da ji manjka par zlatih gumbov, vrednih 300 kron. Policija je tatico Izsledila, ko je ravno nameravala nastopiti službo v Šiški. V njenem kovčegu se je našlo več sumljivih reči. Mlado tatico so izročili sodišču. — Ponudbeni razpis. Za c. kr. policijsko ravnateljstvo, ki se ustanovi v Ljubljani, se razpisuje dobava nastopne oprave in postelj za policijsko vojašnico in pisarno: I. 28 kosov železnih umivalnikov z la-voarjem, vrčem, kozarcem in skledico za milo, 67 kosov obešalnikov, vsak obešalnik s 3 nikeljnastimi kljukami za obešanje klobukov in obleke, 20 kosov železnih obešalnikov za obleko s stojali za dežnike. 65 kosov higieničnih pljuvalnikov, 8 kosov železnih stojal za dežnike s stekališčem za vodo, ki se da iz stojala dvigniti. — II. 4 kose velikih predalnikov (omar) za akte, 20 kosov dvojnih predalnikov, 10 kosov enojnih predalnikov, 7 kosov velikih miz, 6 kosov šolskih miz, 20 kosov stolčkov, 12 malih miz, 18 kosov klopi, 30 kosov stolov. — III. 46 kosov železnih posteljnjakov za kasarno, 36 kosov železnih posteljnjakov za stražnice, 46 kosov žimnic iz morske trave. 36 kosov slamnatih žimnic, 46 kosov zglavnikov iz morske trave. 36 kosov slamnatih zglavnikov, 164 kosov prevlak za zglavnike, 184 kosov rjuh, 82 kosov zimskih odej, 46 kosov letnih odej. Dobavni čas do 28. marca 1913. Pod točko II. in III. navedeno opravo in postelje je dobaviti po popisih in vzorcih, ki se morejo od 25. februarja do 2. marca vsak dan od 11. do 12. ure vpogledati v uradnem poslopju c. kr. deželne vlade I. nadstropje vrata št. 34. Za predmete, označene pod točko I. je s ponudbo vposlati vzorce. Ponudbe je do 12. ure opoldne dne 5. marca pismeno vložiti pri c. kr. deželnemu predsedstvu v Ljubljani. Ponudbe se smejo raztezati na vso dobavo ali pa samo na posamezne oddelke. — Pripominja se. da si c. kr. deželno predsedništvo v Ljubljani pridrži pravico, da po svojem prostem preudarku ponudbe sprejme ali pa odkloni. da dotične dobave in dela tudi tretjim prosilcem odda in da dotič-nih naprav sploh ne izvrši, ne da bi zaradi tega ponudniki imeli kakšno pravico od c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani zahtevati povračila. — Umrli so v Ljubljani: Sestra Beata Marija Moll, usmiljenka. 65 let. — Anton Bole, hiralec, 80 let. — Loterijske številke. Trst: 78, 26, 81, 57, 7. Zaključni venček »Slavčevih« plesnih vaj, se vrši v soboto zvečer dne 1. marca 1913 v veliki dvorani »Narodnega doma«. Ker se ne bodo posebna vabila razpošiljala, vabimo tem potom že sedaj cetij. obiskovalce in obiskovalke plesnih vaj, da se v polnem številu vdeleže. Cenjene obiskovalke in garde dame so vstopnine proste. Plesni venček društva sloven. trg. sotrudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani se vrši dne 1. marca t. I. v hotelu »Tivoli«. Velika dvorana in godba sokolovega salonskega orkestra, nudila bode najlepši užitek, zato vabimo vse stanovske kolege, prijaznega poseta. Odbor. Telovadni odsek Sokola I. v Mostah pri Ljubljani priredi v nedeljo dne 2. marca 1913 v restavraciji »Predovičevo selo« na Selu pri Ljubljani velik zabavni večer z vsakovrstnim sporedom. Zajedno se vprizori burka »Nemški ne znajo«. Ker je to prva letošnja prireditev, pričakujemo od prijateljev tega o-groženega odseka obile udeležbe. Začetek točno ob 6. uri zvečer. — Vstopnina 30 vin. Na zdarl Slov. akad. društvo »Slovenija« v soboto. 1. marca ob 8. url zvečer predava v društvenih prostorih g. dr. Ivan Prijatelj. Tema: Početki realizma pri Slovencih v kulturi in politiki. Slovanski gostje dobrodošlil r- Trst. " Samomor mlade ženske. — Njena mati vBled tega zblaznela. Polno občinstva se je nabralo včeraj opoldne okoli neke klopi v vrtnih nasadih poleg državnega kolodvora »Sv. Adreja«. Na klopi je ležala mlada ženska, nahajajoča se v smrtnem boju. V roki je držala steklenico strupa in jepretresljivo stokala. Došli redar Je obvestil o tem dogodku rešilno postajo, ki Je nemudoma odposlala na kraj nesreče zdravnika. Med tem časom pa je samomorilka izdihnila nadaljeval svojo pot v tej smeri, kakor sedaj. Lesni delavci vseh kategorij, tesarji, parketni stavci, mizarji, lesni težaki itd. bodo imeli danes, v četrtek ob 7. zvečer shod v veliki dvorani, ulica Sv. Frančiška štev. 2, Kako so vozili nove zvonove v Škofjo Loko. Pravzaprav bi bila to povest za predpust, toda ker se je zgodila pred par dnevi, jo moramo povedati sedaj. dasi živimo v svetem postnem času. Zgodilo se je to takole: Stari zvonovi se pošljejo v Ljubljano. V špitalski cerkvici sta že od davnih let dva zvončka oznanjala božjo čast iti sta bila Ločanom dobro znana. Ker se vse na svetu stara — tudi ta dva zvonca nista ušla zobu časa. Toda zob časa bi jima bil še dolgo prizanesel, ako bi se ne bili na nju spravili klerikalci, ki sta se jim zdela zvonca prestara. Tudi ščinkovec je bil mnenja, da je treba zvonce preliti. Finžgar je zbral zato potreben denar in zvonci so se poslali v Ljubljano, da se prelijejo. Novi zvonovi pridejo Iz Ljubljane. V Ljubljani so stare zvonove stopili in Jih prelili v nove, kakor so to želeli loški klerikalci. Posebno težkega dela pri tem ni bilo, kajti nova zvonova sta imela le 200 kil teže. V Škofji Loki je mnogo cerkev in mnogo zvonov, vendar nova špitalska dva sta imela delati čast svojemu stolpu. Pred dnevi Je prišlo v Loko sporočilo, da sta zvonova gotova in da jih bo tvrdka poslala po vlaku v Škofjo Loko. V Škofji Loki je bilo med klerikalci zaradi tega silno navdušenje. Sklenili so, da bodo nove zvonove z vso slavnostjo v mesto pripeljali. Pot na kolodvor. , ■**. ? Za sprejem novih zvonov fe bil narejen sledeči program: Marijine device ovenčajo voz, ki ga bo vozil par konj. V farni cerkvi se začne ob 2. popoldan potrkavanje, ki bo celemu svetu naznanjalo, da prideta v mesto dva prelita zvonca. Župnik Ščinkovec bo čakal doma, da bo voz z zvonovi blagoslovil, ugledni klerikalni mestni očetje naj nastopijo pri sprejemu kakor se spodobi. To Je bil načrt, po katerem bi lahko cel svet spoznal, da duh naprednja-štva in svobodomiselstva v Škofji Loki nima mesta. Kakor se Je sklenilo, tako se je zgodilo. Kmalu po kosilu je odšel iz mesta lepo ovenčan voz na kolodvor na Trato. Na kolodvoru. Slavnostni vozniki so vedeli, da je prišel za Loko velik dan — zato so hoteli ta dogodek veselo praznovati. Šli so v gostilno, kjer so v sveti klerikalni navdušenosti pričakovali. proslavljali prihod novih zvonov. Pri tem niso pozabili piti na slavo in zmago S. L. S. Med tem so delavci naložili ona Hva zvonca na voz in tako Je bilo vse pripravljeno za slavnostni sprevod y mesto. Zvonov« peljejo v mesto. Ko se Je 4e dan nagibal, so se Vozniki spomnili, da bi bilo treba oditi domov. Spravili so se počasi na voz. 2e pri stopanju na voz se ie pokazalo, da pri klerikalcih Škofovi pastirski listi v preteklem adventu niso imeli nikakega uspeha. Toda to je bilo samo slavnostno razpoloženje. Voznik Je pognal in kmalu so odmevali z voza na cesti veseli glasovi. Med potjo oa so .vozniki naenkrat začutili, da so od navdušenja utrujeni. Da bi se pošteno odpočili, sta šla dva spat pod bližnji kozolec. Voznik pa je vozil naprej, in ker je bil tudi truden, je prevrnil voz na sredi ceste tako, da sta zvonca odletela po tleh in je večjemu pri tem korenina počila. Voznika to ni motilo, ampak vozil je naprej. Šele pri bližnji gostilni je opazil, da je pustil zvonove na cesti. Neki fantje so šli in so zvonce za voznikom prinesli. Sprejem v mestu. Med tem so potrkavali v farni cerkvi cel dan in Ščinkovec je ponosno hodil semtertja ter čakal, kdaj pridejo zvonovi. Bila je že noč, ko je končno dospel voz v mesto — na vozu pa vozniki v slavnostnem razpoloženju. Ko je župnik Ščinkovec to videl — se je skril in ni hotel delati parade, špitalski mežnar pa je rekel, da bi rajše umrl, kakor da se je to zgodilo, kajti v Ljubljano so odpeljali cele zvonove — nazaj pa ubite. Seveda je bila s tem tudi druga klerikalna parada odveč — in % zvoniku so nehali potrkavati. Ljudje so prijeli zvonce m so jih znesli v stolp. Posebna ekspedicija pa se je napotila iskat ona dva. voznika, ki sta šla med potjo spat pod kozolec. S tem se je končala ta post n* klerikalna komedija. Proces proti pariškim avioapačem, (Dalje.) •Ko sem bil v ječi v Fresnesu, je prišel k meni neki gospod, ki mi je rekel, da prihaja od ministerstva za notranje zadeve. Pripovedoval mi je, da se peča s filantropijo in s htimani-teto in da deluje za to, da bi se zločincem pomanjšale kazni. Pokazal mi je nekaj fotografij in me je vprašal, če katero osebo izmed njih poznam. Stanoval sem v »Anarhiji« in sem jih tudi nekaj poznal. Oni gospod pa mi je nato pripovedoval o zločinih v rue Ordenerju, Mongero-nu in Chartillyju. Nato je rekel: »Ako bi priznali, da te može poznate, bi vam bila kazen zmanjšana.« FilozoS sem, in sem o stvari premišljeval. Napisal sem takrat prošnjo za milost in sem povedal mnogo, kar danes pripoznam za nepravilno. Gospodje, ječa Je najslabši kraj, kamor se lahko človeka zapre.« Zagovornik Jevaes; »Navada ministerstva Za notranje zadeve vendar ni, da bi pošiljalo uradnike na interwiev k zločincem.* Galejnik: »Oni gospod Je imel pri sebi dovoljenje za obisk zaporov.« Prokurator; »Ako bi bil uradnik ministerstva za notranje zadeve, bi gotovo ne potreboval dovoljenja.« Galejnik j »Videl sem one kipce v »Anarhiji«, toda Carrony Jih iti prinesel. Bil sem baba in trpljenje me je zlomilo.« Predsednik sodnega dvora: »Radi konstatiramo, da Je danes vaš položaj veliko boljši.« Sledi zaslišanje gospe Barba-sove in gospoda Mochela, ki morata pričati, da Je Reinert ponudil y Nan-cyju stanovanje Garnierju in njegovim tovarišem. Obe priči sl nasprotujeta, druga drugi očita, da se laže. Slednjič se začneta še zmerjati. Zelo smešen prizor. Priči sta sl tafcefrekoč skočili v lase, na velikansko veselje porotne dvorane, v kateri se vse smeje, tudi dvajset obtožencev. Predsednik Coninand konča ta veseli ■prizor s humorjem: »Vaju bom postlal nazaj v Nan-cy, toda svetujem vama, da ne sedeta v skupen kupe.« Sledi zaslišanje drugega kaznjenca Catnbonliouja, ki trdi, da pozna Carronyja kot glavnega povzročitelja zločina v Atfortvillu. »Ali ga dobro poznate?« vpraša predsednik sodnega dvora. »Ni mi ga treba niti pogledati. Dobro ga poznam!« Qarrony kliče: »Vse bi ti napravil, kar b4 hotel, rad sem te imel. Ne razumem tvoje slabosti.« »Ako sem danes slab. se lahko zahvalim samo teblf Ti si odgovoren za moja dejanja!« kliče kaznjenec. Nato pripoveduje o življenju v »Anarhiji«; vsi obtoženci so razburjeni, vsi mu hočejo naenkrat odgovoriti. In ne samo obtoženci, tudi njih zagovorniki. ,V dvorani nastane velikanski hrup. Predsednik diplo-matično odloži obravnavo na drugi dan. Zaslišanje se začne z obtožencem Kilbačičem. Ta pravi, proti porotnikom obrnjen, kaznjencu Cam-boliju: »Vaši izpovedi manjka sicer avtoritete, toda vendar hočem o nji govoriti. Povejtef »Ali so imeli zavitki, kateri so se prinašali v »Anarhijo« obliko ukradenih predmetov?« »NeV »Kako torej veste, da so bili ukradeni?« »Povedali so mi to tovariši in tudi Carronv ni tega tajil.« »Povejte gospodom porotnikom, kakšni so bili moji stiki s Carrony-Jem?« »Zelo hladni.« »AH je bil mol prijatelj, ali tovariš pri delu?« »Ne prvo, ne drugo.« »To. kar pravi priča, je zame olajševalna okoliščina, toda to dokazuje. da je bila priča sokriva tatvine, ker je vedela o ukradenih stvareh. Vprašam gospoda prokuratorja, zakaj ne sedi priča na zatožni klopi.« Kilbačič dokaže s temi vprašanji, da bi bil lahko imeniten advokat. Nato se je obravnavalo o nekaterih, manj važnih tatvinah. Nato se konča vrsta obremenjevalnih prič. Na vrsto pridejo razbremenjevalne priče. Tako pravi žena Reinertova: »Niti Callemin, niti Carrony, niti Garnier niso bili pri nas gosti.* M. Drou pristavi, da je bil Rei-nerjt sicer reakekmaree. toda nikdar Novo došla v kavarni »Central od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta. s umiki! iipcis ..tnntir koncertuje od danes naprej vsaki dan "“J, 5“™™! ji ,c*'° "oc ni nikomur kaj slabega napravil. M. Montgmost pravi: Reinert je bil mistik; k anarhistom je prestopil le vsled misticizma in vsled čitanja knjig. Ne verjamem, da bi bil kriv.« Mati obtoženeeva pravi jokaje in z dvignjenimi rokami: »Vrnite mi sina! Vedno je bil dober. Vzgojen je bil v dobrem in ostal je pobožen!« Alati konča in ihti. Njeno pričanje je vzbudilo dober utis. Povzročilo je tudi ginjenost. Na vrsto prihajajo priče, katere sta poklicala Soudy in Carrony. Predvsem izpove bivši Soudyjev delodajalec pek Bouly; pravi, da je bil Soudy pri njem v službi 14 dni in da ni med tem časom napravil ničesar kaznjivega.« Na vrsto pride pevec Lafont z dolgimi lasmi, lina modro, baržuna-sto obleko in čevlje, kakor bi šel na lov. O Soudyjn pravi: »Bil je vedno bolan. Rad sem ga imel zato, ker je bil tako ubog. Dan po umoru v Chantil!yju je bil pri meni in je bruhal kri. Mislim, da je bi! fizično nesposoben, da bi izvršil zločine, zaradi katerih je obtožen.« Tudi priče Deboeja in Dieudon-neja izpovedo v prid obtožencema, Carrony ima štiri priče. Vsi hvalijo Carronyja in eden izmed njih skuša dokazati njegovo nedolžnost. Sledijo tri, skoro popolnoma gluhe priče; predsednik sodnega dvora mora kričati in pravi na koncu veselo: »To je bila cela serija!« In vsa porotna dvorana se smeje. Tudi Gauzy ima celo vrsto svojih prič, ki vse trdijo, da je bil pošten trgovec in da je le žrtev. Gauzy Je bil nenavadno pošten. Nekoč mu je dal priča M. Turquin sto frankov preveč nazaj in Oauzy mu jih je vrnil. Oauzy ima slednjič za pričo celo nekega svetnika iz Petit-Iyryja, M. Fraicherja. Ta se udari po prsih in zakliče: »Prisegam na svojo občinsko čast in na svoj svetniški mandat, da je Gatizy nedolžen. In vendar sem njegov nasprotnik.« »Na političnem polju seveda!« pristavi predsednik sodnega dvora Couinand. Pri odhodu kliče Fraicher: »Oauzy. spoštujem te!« Tudi žurnalistka Mme Severine izpove v prid Qauzymu. Svojo izpoved konča z besedami: »Gauzy ni slutil, da skriva Bon-nota. Na svoja vest, prisegam, da je nedolžen!« »Hvala, madam!« kliče obtoženec in udari v jok. Sledijo priča za Kilbačiča: delavec iz »Anarhije« Verkosen in poslovodja la Rochelle. Isti dan, ko je bil Kilbačič aretiran, je rekel tema 'dvema pričama: »Ne bojte se, čez eno uro se vrnem nazaj!« In ta ura traja sedaj že enajst mesecev. Proces se bliža koncu. Dolga vrsta prič je končana. Na vrsto pridejo: generalni prokurator, državni pravdnik in pIaidoyerji zagovornikov. Razsodba se bo razglasila naj-brže v pondeljek. Vrsta prič se konča zopet z zaslišavanjem, ki ga začne obtoženi Kilbačič. Ta vpraša pričo Martina, anarhističnega žurnali-sta: »Kaj je anarhističen žurnal? Kako je organiziran?« Priča: »Ti žurnali imajo nekaj skupnega z ostalim tiskom. Podajamo informacije, toda ne vprašamo onega, ki jih prosi, za ime. Tako zapovedujejo tradicije anarhije in njen program. Nekega dne je prišel k nam v uredništvo človek in je pustil pri nas kovček. Toda ponj ni prišel več; čez nekaj dni na to je bila pri nas policijska preiskava; kovček so odprli, našli so v njem ponarejen denar in moj tovariš, ki je bil pred menoj v redakciji, je bil obsojen na šest mesecev. ječe.« Generalni prokurator Fabre omenja v svojem govoru atentate, ki so ,jih izvršili v letih 1893. in 1894. Vai-lant, Ravachol, Casier itd. »Tedaj so bili izdani zakoni, ki jih je ljudstvo imenovalo »les lois scelerates«. Z uporabo teh zakonov je bilo aretirano 600 anarhistov, katerih je bilo 30 obsojeih. V današnjem procesu se neprestano govori o »Anarhiji«. Vsi obtoženci skušajo dokazati, da so delali po nekaki doktrini. In to zatrjujejo z nekakim ponosom. Čudno. Anarhija! ki mori in ropa žrtve, sc sklicuje na pravice vesti. Anarhisti “prejšnjega časa niso bili tako grozni, Kakor ti strašni roparji. Niso delali s hrepenenja po denarju. Vendar ti obtoženci, ki so na svoje zločine tako ponosni, nas ne bodo s svojimi deklamacijami prevarali. Oni nimajo resničnega in pravega poguma, resničnega, in pravega junaštva. S tem bi se lahko ponašali naši agentje in uradniki pri izpoljnjevanju svojih dolžnosti. Francoska se je oddahnila, ko so bili aretirani. Njih obsodba nam bo prinesla popolen mir.« Nato govori generalni prokurator o zločinih; popisuje jih v kronologičnem redu. Pravi, da je bil Diendonne morilec Cabyja, pri čemur je najbržc pi maval Callmin. Zahteva, da se ta dva morilca obsodita. Isti dan popo-ludne se nadaljuje proces. Sledi za-govorništvo. (Dalje.) Mali oglasi, Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znestk 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti mamko 20 vinarjev. — Pri malib oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob fi. url zvečer. Glasovlrje, planine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Glince 92. Damsko kolo s prostim tekom se kupi. Ponudbe pod »Kolo« na »Prvo anončno pisarno«. 116—2. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. VOJNE OPERACIJE PRED DRI-NOPOLJEM OBNOVLJENE. Sofija, 26. februarja. MUitarlčne operacije srbsko-bolgarske armade pred Drinopoljem, ki so bile skoro za celi teden prekinjene, so zopet obnovljene. Črez Solun je pripeljanih 6 baterij brzostrelnih in oblegovalnih topov. S ponovnim obstreljevanjem bo združen splošni napad na Drinopolje. PROCES PROTI AUTOAPAŠEM. Pariz,. 26. februarja. Proces proti avtoapašem bo danes končan. Porotnikom ie prideljena straža 383 mož. Razsodba se z velikim napet-Jeni pričakuje. DI1CASSV SE ZGLASI V BERLINU. Pariz, 26. februarja. Vesti, da je cesar Viljem izrazil željo, da bi se Deicasse na svoji poti iz Petrograda ustavil v Berlinu, se potrjujejo. Deicasse bo obiskal tudi nemškega kan-celarja. GROF THURN SE POSLAVLJA. Petrograd, 26. februarja. »Rjcč« poroča, da bo poslanik grof Thurn vzel od Petrograda slovo, ker mu ondotna klim.a ne ugaja in ne stori dobro. ALBANSKO VPRAŠANJE. Berlin, 26. februarja. »Berliner Tagblatt« poroča, da si nemška vlada še vedno intenzivno prizadeva s posredovanjem v Petrogradu in na Dunaju privesti Avstrijo in Rusijo do sporazuma v albanskem vprašanju. Nemška vlada je baje v Petrogradu opozarjala na to, kako zelo popustljiva jc Avstrija ravno v albanskem vprašanju in da leži sedaj na Rusiji, da pokaže svojo dobro voljo in da tudi ona opusti od svojega stališča. Potrjujejo se vesti, da se je Rusija vdala želji Avstrije glede Ska-dra. ki naj pripada Albaniji, med tem, ko je Avstrija že zadovoljna s tem, da dobi Srbija Prizren, Dja-kovo in Črna gora Peč. (Vest ne bo resnična.) JUDI ZA BOLGARIJO. Sofija, 26. februarja. Bolgarski Judi so danes predložili ministrskemu predsedniku prošnjo, da nai Bolgarija ne odstopi Rumuniji nobenega onega kraja, kjer bivajo Judi, ker sicer bi začeli Rumuni z njimi tako ravnati, kot delajo z njihovimi brati v Rumuniji. Ministrski pred sednik ie deputaciji obljubil, da bo njihovo prošnjo prednesel v ministrskemu svetu. Zajedno so bolgarski Judi poslali telegrafično na vse velesile jednake prošnje in obvestili inozemske roaovske pripadnike, da naj v tem smislu vplivajo na svoje vlade. Gospodična išče stanovanje s celo oskrbo s 1. marcem. Plača K 50. mesečno. Ponudbe pod »Prodajalka na »Prvo anončno pisarno«. 113—3 Gospodična išče stanovanje s hrano s 1. marcem. Ponudbe z navedbo cene pod »Gospodična« na »Prvo anončno pisarno«. 118—2 Jako dober pianino se proda Radeckega cesta 2. I. 117—1 Instrukcijo prevzame izvrstno kvalifikovan mestni učitelj. Ponudbe pod »Instrukcija« na »Prvo anončno pisarno«. _______ 119—2 Krznar in izdelovatelj čepic Feliks Žagar se je preselil na Stari trg št. 32, ter se slavnemu občinstvu vljudno priporoča. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Gospodična Ana Cerar naj se blagovoli zglasiti v »Prvi anončni pisarni.« Plošče preje K 4•—, sedaj samo K P95. Velikanska zaloga gramofonov! () >VJ Zahtevajte cenike. t 95 opozarjamo, da se prodaja v Trstu dnevnik »DAN« v sledečih toba-karnah: ŽELEZNIK, Sv. Ivan. TROGAR, ulica Giulia. BONORA, ulica Stadion. TREVISAN, ulica Fontana. STANIČ, ulica Molinpicolo. SEKOVAR, ulica Kaserina. BAJC. ulica Gepa. LAVRENČIČ, trg Kaserina. MOŽE, ulica Miramar. HREŠČAK, ulica Belvedere. ; ARTOS, ulica Belvedere. KICHEL, Rojan. GERŽINA, Rojan. VIVODA. Rojan. BF.NUSI, Greta. HRAST, ulica Poste. B1LLAN, ulica Cavana. RAUNACHER, ulica Čampo Marzio. RAUTINGER, ulica Riva Gruimda. PIPAN, uiica Pontc dela Fabra. BEVK. trg Goldoni. SCHERMIN. ulica Bariera. , PELISAN, ulica Bariera. BEDENJ, ulica Madonlna. BELLO, ulica V. Berniui. GRAMATICOPULO, trg Bariera. PAPIČ, ulica Sete Fontane. M liR A RO, ulica Sete Fontane. BRUNA, ulica Rivo. RONČELJ, tilica S. Marco. SEGULIN, ulica Industria. ZIDAR. Rocol. SCHIMPF. državni kolodvor. SCHMELZF.R, juž. kolodvor. KAVČIČ, Sv. Križ pri Trstu. Naročite in širite ,Dan4 Kavarna odprta celo noc. O Gostilna Florijanska ulica št. 6. ce *ET OD m mm cd -*-• o «4«-» ■ MM 15 m mm O CD >00 cd ££ JQ CD 00 O CL. nvomMm ..littor Medicinah ::: 7 "O CD O ŠD' CD rt* OD CD Dd' i ® 25 cm velike, dvo- H ^ stranske, priznano ^ ss • 1—8 najboljših znamk prodajam radi velike zaloge pod last. ceno Za obleko po meri dobite edino nadomestilo „v Angleškem skladišču oblek" kjer so ravnokar dospeli najmodernejši kostumi, paletoji, bluze in krila zn dame in deklice kakor tudi obleke, raglani in klobuki za gospode in dečke y vseh barvah in kakovostih. Vsakdo si lahko ogleda blago. Postrežba točna in solidna. Cene priznano nizke. O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. Krasni moderni spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v največji izbiri in = dobrega okusa priporoča = Modna trgovina P. Ljubljana, nasproti glavne pošte. s/ Pri sedanji draginji bode vsaki z veseljem pozdravil da od 20. februarja 1913 naprej v moji modni trgovini za gospode dobrovoljno mr odračunam 10°|o popusta vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od mojih skromnih stalnih cen pri nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat, rokavic, nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumb i. t. d. Opozorim istočasno, da je moja modna trgovina za gospode, založena nedvomljivo z najnovejšim in najboljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovaren in sicer nedvomljivo največji izbiri. Z odličnim spoštovanjem se priporoča Pazite “ " Modna in športna trgovina za gospode - - P. Magdič, Ljubljana, g„“pri«