4»'
\n

Leto XIII., štev. 1J5
LJubljana, sobota 11. ftmfja 1932
Cena t Bln
Upravuištvo; l o liana, KuaiU«*« aiica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125 3126. Inseratrrt oddelek: Ljubljana. Selen-borgova ai 3 — TeL 3492 io 2492 Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta it. 13. — Telefon $t 2455. Podružnica Celje: K.ocenova ulica
št 2. — Telefon §t 190 Računi pri pošt ček zavodih: LJubljana 11.842 Praha čisto 78 180.

■>41
N«xo«iiuna maša me»e>Cac	Um.
ta (norem«tttc 40__Dtl
Ureamštvo: Ljubljana, Knafljeva -jtica 5. Telefon št 3122 3123. 3124 3125 in 3126. Maribor. Aleksandroma ce^ra 13. 1©-
lefcm št 2440 (ponoči 2582). CVMr Krtemnr* frl 5 T»i«>t St
Rokopisa »e ne vračajo. — Oglasa po
vlada zatrjuj® svoj® nsfavovernost
Programatične izjave notranjega ministra — Na povratek Hohenzollerneev vlada ne misli — Ustavna
reSonsia še sil aktualna
Berlin, 10. ju.nija d. Državni notranji minister baron Gayl je včeraj obrazložil v državnem svetu (.nekakem se.natu, sestavljenem jz zastopnikov dežel) stališče Papenove vlade v aktua.ln.ih notranje-poli-tičnih vprašanjih. V počet k u je izjavil, da se vlada -ne bo vmešavala v posebnosti nemških dežel, kar se pa tiče Prusije, pričakuje skorajšnje izvolitve ustavne vlade, ki bo soglašala v vseh velikih vprašanjih z državno vlado. Vlada se bo bavila tudi z upravno reformo, toda čeprav je ta reforma nujna so vendar še bolj nujne naloge. Isto velja tudi za reformo ustave. Weimar-ska ustava je bila od svojega uve.ljav.ljenja večkrat zrahljana z zakonodajo in je po mnenju ši.rok.h krogov vse.h političnih smeri potrebna reforme. Vlada se bo lotila tudi te naloge z vso resnostjo. Govorice o nameravani izpremembj ustave v tem smislu, da bi se obnovila monarhija, pa so bedaste in škodljive. Osebno smatra notranji minister monarhijo sicer za najbolj primerno državno obliko nemškega naro la sredi Evrope i.n se zaveda zgodovinskih zaslug dosedanjiih .kraljevskih in cesarskih rodbin za nemški narod, prepričan pa je, da v času boja za življenjski obstanek vprašanje državne oblike, republike al; monarhije, ni bistveno, ki bi ga bilo Cr.eba rešiti brez odlaganja. Glavno je nemška država, sama. ki jo je treba predvsem rešiti. Tako kakor on mislijo tudi državna kancelar ia ostali člani vlade.
Odpor južnonemških dežel
vlade v pokra
Stuttgart. 10. junija dg. Ministrski predsedniki Badenske, Bavarske in Wurtem-berške, ki so se včeraj zbrali na zaupni konferenci v Karlsruhe, so poslali državnemu predsedniku Hindenburgu brzojavko, v kateri ga naprošajo, naj jih sprejme cb priliki konference ministrskih predsednikov nemških dežel. se bo vršila jutri in v nedeljo v Berlinu. O tej prošnji je bil obveščen tudi državni kancelar. Povod ji je bilo vznemirjenje, ki je nastalo v južni Nemčiji zaradi namere državnega kance-larja Papena, da imenuje v Prusiji državnega komisarja. Južnonemške dežele, ki že od nekdaj poudarjajo svojo samostojnost, se namreč boje, da bi ne bil ustvarjen prejudic, na podlagi katerega bi državna uprava mogla poseči tudi v finance ali sestavljanje vlad v posameznih nemških deželah. Zato so zastopniki južnih nemških dežel sklenili, da stopijo direktno v zvezo z Hindenburgom. Tako se pojavlja zopet staro nasprotje med južno in severno Nemčijo.
Sprejem ministrskih predsednikov Bavarske, Wurtemberške in Badenske pri državnem predsedniku Hindenburgu je določen na nedeljo. Brzojavna prošnja teh treh ministrskih predsednikov za sprejem pri Hindenburgu je izzvala v iavnesti veliko pozornost, ker ponovno dokazuje, da
Minister Gayl je v svojem nadaljnjem govoru napovedal, da bo v prihodnjih dneh izdana nova zasilna uredba o vzdrževanju reda in varnosti. Uredba bo vsebovala določbe o zborovanjih, pohodih, tisku in obrambnih organizacijah; prinesla oo razna omiljenja dosedanjih predpisov. Vlada hoče s tem omogočiti popolno svobodo za vo'il-ne priprave političnih skupin, da bo ria ta način pri parlamentarnih volitvah 31. julija prišla popolnoma d0 izraza prava voija r,a-roda. Končno je poudarjal minister Gayl potrebo, da se pri vsakj priliki tako do radiju kakor v kinematografih yoji nemški duh ter izkoreninijo vsi nenemški tuji vplivi.
Po zatrdilih iz vladnih krogov pripravka državna, vlada veliik načrt za obnovo gospodarskega življenja. Načrt bo v kratkem objavljen. Vlada je prepričana, Ja bo dobila pri drža v.nozborskih volitvan 31. jiMja večino, ki ji bo omogočila, da do še nalje vodila državne posle. Kakor zatrjujejo, ne bo Papenova vlada ničesar poivzeia, kar ne bi bilo v skladu z ustavo.
Kredit za Prusijo
Berlin, 10. junija č. Pogajanja med pruskim finančnim ministrom in nekim bančnim konzorcijem pod vodstvom pruske državne banke so se uspešno zaključila. Pruska vlada bo dobila kredit 25 milijonov frankov.
penovim načrtom
proti vmešavanju državne jinske zadeve
so razni načrti državne vlade zadeli v južnih delih države na najostrejši odpor. Dasi se je notranji minister Gayl šefe včeraj odkrito izrekel za federalizem, se vendar zdi, da v južno-nemških deželah tem izjavam nič kaj ne zaupajo. Vsa znamenja kažejo, da se južno-nemške vlade boje, da ne bi dobila državna vlada z uveljavlje-njem svoje oblasti v pruski deželni ekse-kutivi nevarne premoči. Takšnega razvoja dogodkov bi tudi ostale dežele ne mogle gledati brez interesa, dasi se jih za sedaj načrti državne vlade ne tičejo neposredno. Vsi trije ministrski predsedniki južne-nemških dežel so hoteli govoriti z državnim predsednikom samim, vendar pa državni predsednik na to zahtevo, sklicujoč se na ustavnopravne običaje, ni hotel pristati, tako da bo razgovoru prisostvoval tudi državni kancelar Papen.
»Vossische Zeiung« pravi, da je to najboljši dekaz o odporu nemških dežel proti vmešavanju centralnih oblasti v njihove avtonomne zadeve. Skupnost pa so zlasti wiirtemberška, badenska in bavarska deželna vlada pokazale s svojim protestom zaradi prisiljenega odstopa Briiningovega kabineta. Politična smer teh treh nekdanjih južnih kraljevin se vedno bolj razlikuje od berlinske politike.
PREMIRJE ¥ OBOROŽEVANJU
Ako razorožitvena konferenca ne bo mogla z mrtve točke, bo An-glija predlagala večletno oboroževalno premirje
London. 10. junija. >Pai!y Mail« poroča, da namerava predsednik angleške vlade Macdonald. če sp v Ženevi ne doseže sporazum o razorožitvi, predlaeati oborožitveno premirje za dobo 10. 12 ali 15 let. List pravi, da ho tudi to vprašanje na dnevnem redu razgovorov med Maedonaldom in Herriotom.
Pariz, 10. junija, s. Na seji ministrskega sveta je poročal ministrski predsednik Herriot o zunanjepolitičnem položaju. Ministrski svet ie proučil vprašanja. ki se nanašajo na konferenci v Ženevi in Lausanni in določi! člane delegacij za obe Aonrerenci. Gotovo je, da pojdejo v Ženevo Paul Roncour, Painleve in Legvues, v Lausanno pa Herriot. Germain-Martin in Durand. Pa"l Roncour bo že v ponedeljek odpotoval v Ženevo. Verielno je. da bo tudi ministrski predsednik Herriot že v ponedeljek odpotoval skupno z Maedonaldom.
Po seji ministrskega sveta je izjavil Herriot novinarjem, da sp bodo razgovori z Maedonaldom in Simonom nanašali na ženevsko in lausannsko konferenco. ^Prizadevali si bomo/< je rekel, »da spravimo v sklad nazirania naših vlad. Že sedaj lahko trdim, da ie na obeh straneh enako dobra volja.«
Angleški ministrski predsednik in zunanji minister, ki prideta miri zvečer v pariz, bosta gosta na Quai d'Orsayju. kjer ju bo francoski premiier povabil na večerjo. Razgovori se bodo nadaljevali v nedeljo in v ponedeljek.
Mednarodni delovni program
London, 10. junija, g. »DailY Telegraph< objavlja danes naslednji program za diplomatska pogajanja, ki se bodo vršila v pri-
hodnjih mesecih. V Lausanni si bodo prizadevali najti vsaj začasno rešitev reparacijskega problema, ker bo Nemčija odklonila nadaljnje plačevanie reparacij. Francija pa odklanja pristanek na odpoved pogodb. Zato se bo treba poslužiti najbrž začasnega podaljšanja Hoovrovega moratorija do konca 1. 1932., ker bo le tako mogoče preprečiti neuspeh teh pogajanj. Pred razidom bo lau-sannska konferenca najbrž imenovala več odborov strokovnjakov, ki bodo morali med drugim izdelati tudi program za londonsko svetovno gospodarsko konferenco, ki se bo vršila šele v jeseni. Tudi ta konferenca bo svoje delo razdelila v več pododborov.
List je nazirania, da je nemogoče takoj končnoveljavno rešiti reparacijsko vprašanje, kakor hočejo Nemčija, Anglija in Italija.
Angleški dolgovi Ameriki
London, 10. junija č. Na interpelacijo v spodnji zbornici, ali namerava vlada, na bližnji svetovni gospodarsKi konferenci predložiti izdelane predloge o va.liitiii politiki, je Macdonald odgovoril,, da se bo vlada opirala v tej zadevi na poročilo komisije, ki jn je načeloval Mac Mi.llan. Poročilo pravi, da bi bilo treba organizirati sodelovanje različnih valutnih instanc, s katerim naj bii se stabilizirale valute v času miru. Na vprašanje, koliko znaša angleški colg Zedinjenim državam, ki ga tvorijo angleška jamstva za vojni materijal, dobavljen od Zedinjenih držav Franciji za njea račun, je finančni tajnik major Elliot odgovoril, da angleški dolg Zedinje.nim državam nima te specifikacije i.n ločitve, ker taka jamstva sploh niso bila dana dn jih ni nihče zahteval.
Neurathova zadnja konferenca v Londonu
London. 10. junija, č. Nemški zunanji minister in bivši nemški poslanik v Londonu Aeurath je snoči zapustil London. Pred svojim odhodom je bil v Foreign Oiriceu. kier se je dalje časa razgovarjal z zunanjim ministrom. Sestanku so prisostvovali tudi zastopnik angleškega kralja Hubert Montoo-mery. višji uradniki zunanjega ministrstva, člani diplomatskega zbora, med njimi poslaniki Francije. Avstrije. Nizozemske. Belgije. Neurath je pred svojim odhodom rzjaviC da mu je žal. ker mora zapustiti angleško "prestolnico. da pa bo skušal že na bližnjih konferencah v čim večji meri prispevati k ugodni rešitvi mednarodnih problemov.
Coolidgejeva sodba o vzrokih svetovne krize
New York, 10. junija č. V nekem listu je bivši predsednik Zedinjenih držav Coolid-ge objavil članek, v katerem razvija svoje stališče o vprašanju vojnih dolgov. Ker bi evropske države rade nap-rtile Ameriki krivdo za svetovno krizo, ugotavlja, da znašajo anuitete vojnih dolgov 10 odstotkov angleškega državnega proračuna. Svetovna gospodarska kriza potemtakem n4 posledica te obremenitve, marveč predvsem učinek velikih izgub i.n razdejanj v času. svetovne vojne in visokih izdatkov za oboroževanje ter socialne eksperimente. Upravičena po njegovem mnenju tudi ni zahteva. da bi morala Amerika prevzet; več-'i del bremen, ker je poslednja stopila v vojno.
Nadaljevanje pogajanj med Irsko in Anglijo
Prihod De V&lere v London - Prva seja pod Macdonal-
dovim predsedstvom
I/)nd»n, 10. junija dč. Davi je prispel v London ministrski predsednik svobodne irske države De Valera v spremstvu podpredsednika O' Kellyja in dveh drugih članov irske vlade. V Londonu so jih sprejeli državni tajnik : ■ dominijone Thomas, premierjev sin Malcolm Macdonald, ki je državni pedtajnik za dominijone, in mnogo drugih uradnih osebnosti.
Po kratkem zajtrku so se De Valera ln njegovi spremljevalci odpeljali na Dow-ning Street, kjer je bila napovedana konferenca z britskimi ministri o »težkočah, ki so nasta'e tik pred imperialno gospodarsko konferenco v Ottawi«.
Po medsebojnih pozdravih se je začela konferenca, ki ji je predsedoval ministrski predsednik Macdonald in ki so se je udeležili tudi britski ministri Baldwin, Thomas, lord Hailsham in sir Herbert Sa muel.
Od teh posvetovanj angleški poHtlčnl krogi sicer ne pričakujejo mnogo, menijo pa, da bodo prispevala k razčiščenju položaja. De Valera bo moral zlasti izjaviti, ali namerava sedaj, ko je senat zavrnil zakonski načrt po katerem naj bi se prisega angleškemu kralju opustila, razpustiti irsko poslansko zbornico, ali pa umakniti zakonski predlog o opustitvi prisege.
Vedno večji teror narodnih socialistov
lemčiji
Krvavi spopadi v Berlinu in drugod — Hitlerjevci hočejo s terorjem ustrahovati politične nasprotnike — Skupna akcija levičarskih skupin
Berlin, 10. junija g. V Berlinu in tudi drugod je prišlo včeraj in danes ponovno do hudih spopadov med političnimi nasprotniki, ki so deloma potekli zelo krvavo. V Berlinu je prišlo do streljanja v severnem in severnovzhodnem delu kakor tudi v sredini mesta, število ranjencev še ni točno ugotovljeno, vendar pa jih je gotovo nad 20. V Frankfurtu ob Odri se vršijo že nekaj dni nevarni politični spopadi med komunističnimi in narodno-socia-lističnimi člani mladinskih organizacij. Sncči so narodni socialisti napadli social-no-demokratski delavski dom ter s kamenjem pobili vse šipe na poslopju. Prav tako so napadli tudi komunistične prostore in neko socialno-demokratsko knjigarno
ter s streljanjem prepodili člane socialno-demokratskih in komunističnih organizacij, ki so se skušali postaviti v bran. V večini primerov je prišla policija mnogo prepozno na kraje spopadov. Na skupni seji Reichsbannerja in komunistov je bila sprožena misel, naj bi se uvedla skupna akcija socialnih demokratov in komunistov proti narcdno-socialističnemu terorju.
Berlin, 10. junija 6. Glede na vesti, da bo Adolf Hitler prihodnji torek govoril po radiju, je notranje ministrstvo objavilo, da je dovoljeno vsem strankam razen komunistični posluževati se radija za volilno propagando.
Hitlerjevski pokret v Avstriji
Dunaj, 10. junija, č. Avstrijski nacionalisti nameravajo jeseni organizirati veliko zborovanje vseh svojih napadalnih oddelkov. Zborovanje bi se moralo vršiti ob koncu septembra ali v pričetku oktobra. Na zborovanju bo nastopil tudi Adolf Hitler z velikim govorom.
Listi poročajo, da je občina SI a dnin g na Štajerskem izvolila Hitlerja za svojega častnega občana. To je že druga občina v Avstriji, ki je Hitlerju podelila to čast.
Pogreb italijanskega poslanika v Londonu
I/mdon. 10. junija AA. Jutri bo pogreb italijanskega poslanika Bordonara, ki je umrl te dni. Pokojniku bodo izkazane vojaške časti tako na poti do Westminstr-ske katedrale kakor na poti do postaje Viktoria. Do Dovra bo truplo prepeljano po železnici, preko Rokavskega preliva pa z angleško vojno ladjo.
Odmevi Kreugerjeve afere
Stockholm, 10. junija, s. V Kreugerjevi aferi se je zopet pojavila nova senzacija. Operetna pevka Marija Mueller, ki je zaslovela po svojih uspehih na berlinski državni operi in v Newvorku, je odpovedala pogodbo z nevvvorškim gledališčem im je sedaj na poti v Stockholm, da bo z vsem svojim premoženjem nastopila za rehabilitacijo svojega zaročenca Wendlerja. ki je bil Kreugerjev najožji zaupnik. Wendlerja so takoj po polomu zaprli med prvimi, dasi je sam vedno zagotavljal, da se ne zaveda nobenega kazinjivega dejanja in da je k večjemu preveč zaupal Kreugerju.
Ugrabitelj Lindberghovega otroka prijet?
New Tork, io. junija d. Včeraj se je
javil v Detroitu pcliciji Harry Fleischer, ki so ga že več tednov iskali kot osumljenega, da je bil udeležen pri ugrabljenju Lindberghovega otroka. Ugotovljeno še ni, če je res sodeloval pri tem ugrabljenju, močno pa je osumljen, da je bil udeležen pri umoru dveh drugih.
teja Narodne skupščine
Dve interpelaciji o napadu na dr. Budaka v Zagrebu - Konvencija o vodnem režimu z Rumunifo
tiacije, ki so brez dvoma na škodo državne
Beograd, 10. junija, p. Pod predsed-ništvom dr. Kumanudija je Narodna skupščina pričela danes zopet svoje redno zakonodajno delo. Prva je bila na dnevnem redu važna mednarodna konvencija, sklenjena med našo državo in Rumunijo glede ureditve vodnega režima. Z določitvijo novih državnih mej je bilo po prevratu raztrganih vzdolž jugoslovensko-rumunske meje več pokrajin, ki so v pogledu vodnega režima tvorile enotno gospodarsko celoto. Ker je to povzročalo obojestranske težkoče tako glede vzdrževanja raznih vodnih naprav, kakoT tudi glede izvrševanja regulacijskih in drugih siičnih del, je bil sklenjen sporazum, ki omogoča medsebojno sporazumno reševanje vseh teh problemov
Pred prehodom na dnevni red je podal predsednik skupščine dr. Kumanudi poročilo o raznih tekočih zadevah. Med drugim je sporočil, da je narodni poslanec Lovro Kneževič v imenu, svojih tovarišev vložil interpelacijo na ministra za zgTadbe, v kateri zahteva pojasnila glede izplačila od države dolžnih zneskov vodnim zadrugam v bosutskem področju
Sledilo ie poročilo verifikacijskega odbora o definitivna odobritvi naknadnih voli iev v Otočcu ter o verifikaciji mandata poslanca Stepana Brkiča, ki pride na mesto umrlega poslanca Šeatoviča. Skupščina je obe poročili soglasno odobrila.
Po prečitanju večjega števila prošenj in pritožb je predsednik dr. Kumanudi sporočil, da ie preiel še dve interpelaciji, in sicer poslanca Grge Andjelinoviča in dr. Nikole Nikiča na notranjega ministra v zadevi nedavnega napada na zagrebškega odvetnika dr. Milo Budaka. Interpelacija Grge Andjelinoviča navaja med drugim-
Pred dnevi je bil docela iznenada napaden na ulici zagrebški odvetnik dr. Mile Budak. V času strankarskih borb je prišlo v Zagrebu večkrat do krvavih spopadov, za katere smo bili tudi mi politični ljudje soodgovorni. To so bili 6pori in spopadi med pristaši raznih skupin in spričo temperamenta našega naroda in strastne politične borbe je bilo to takrat lahko razumljivo. To se je dogajalo in se še dogaja tudi v drugih naprednejših državah in narodih. Tudi kasneje je bilo še več zločinskih atentatov, kakor n. pr atentat na pokojnega Schlegla, toda prav tako je bilo jasmo. da so bile takrat na delu sile. organizirane izven naše države, in lahko rečemo, izven našega naroda. Ta pojav je presegal najširši okvir političnih sporov. Toda slučai dT. Budaka je izzval splošno nezadovoljstvo im daje povod za vse mogoče kombi-
oblasti, zlasti pa podrejenih organov notranjega minist^tva. Nočem prejudicirati preiskavi, niti koga osumiti, toda v Zagrebu vlada prepričanje, da je napad zakrivila nekaka organizacija neodgovornih elementov. V interesu državne avtoritete je, da se to vprašanje čim prej razčisti. Zato pričakujem, da bo notranji minister čim prej dal potreba pojasnila in garancije, da bodo krivci kaznovani ter da bo izdal potrebne ukrepe, da se taki žalostni pojavi ne bodo več ponovili.
Notranji minister dr. Srškič je pristal na to, da se priaia tej interpelaciji prednost. V enakem smislu je interpeliral notranjega ministra tudi poslanec dr. Nikola Nikič.
Skupščina je nato prešla na dnevni red ter pričela razpravo o konvenciji glede vodnega režima med Jugoslavijo in Rumunijo. Uvodoma je imel ministrski predsednik in zunanji minister dr. Marinkovič daljši govor, v katerem je pojasnil važnost te konvencije. Poudaril je, da sicer že trianonska mirovna pogodba določa način ureditve takih problemov, vendar pa je pripisovati v prvi vrsti dobremu sosedstvu in iskrenemu prijateljstvu med Jugoslavijo in Rumunijo, da je bilo to zelo težavno vprašanje rešeno na način, ki izključuje vsak spor in daje garancijo, da bodo vse zadeve, ki bi se v bodoče na tem polju pojavile, rešene v duhu prijateljstva in zavezništva. V imenu odbora, ki je konvencijo proučil, je dal poročilo narodni posbnec Ghša Tadic. Odbor priporoča Narodni skupščini sprejem te konvencije, ki je izredne važnosti za naše gospodarstvo. Po govoru poslanca Avramovica je Narodna skupščina predloženo konvencijo v načelu in podrobnostih soglasno sorejela. Seja je bila nato zaključena. Jutri bo Narodna skupščina raz-P'"vlja'a o klirinškem sporazumu z Avstrijo in Švico.
Homatije v Abeniniji
Adis Abeba, 10. junaja d. Zaradi strogg cenzure je šele sedaj postalo znano, da le 1. 1917. odstavljeni abesinski cesar Lij-kasu že pred tedni, preoblečen v žensko, pobegnil in da se nahaja nekje v pokrajini Go jam. ki je v deževni dobi nedostopna. Lijkasu je bil pod nadzorstvom nekega vplivnega plemiča, o katerem na še ni znano, ali mu je pomasral nri besu. V Gojarn je na potu močen vojaški oddelek pod poveljstvom vojnega ministra, da hi izsledil ubežnika.
Lesna konferenca na Dunaju
Dunaj, 10. junija. AA. Včeraj je bila otvorjena mednarodna konferenca lesne industrije. Delegate je pozdravil predsednik konference Rudolf Colorado-Mansfeld, nakar je konferenco formalno otvoril avstrijski zvezni kancler dir. Dollfuss kot poljedelski minister. Konferenca je pod protek-toratom predsednika avstrijske republike dr. Miklasa. Ostali del seje je bil posvečen medsebojnemu predstavljanju delegatov. Danes je konferenca nadaljevala delo.
Proti nevtralcem v francoskem parlamentu
Pariz, 10. junija. AA Na predlog Resnau-
dela in še nekih drugih socialistov je parlamentarni odbor za poslovnik izpretmenil čl. 12. posJovnika, ki govori o parlamentarnem delu. Ta izprememba poslovnika bo omogočila preglednejšo sliko parlamenta, ker bodo morale tudi tiste skupine, ki nimajo določenega programa, predložiti pred-sediništvu parlamenta svoje politične deJda-racije in jasno določiti stal šče svojih članov. Tako imenovani neodvisni poslanci ne bodo mogli kandidirati v parlamentarne odbore, če se o tem ne dogovore s katero izmed obstoječih skupn.
V	splošno dobro poučenih krogih dem aretirajo vest da bi vlada nameravala povišati davek na vrednostne papirje in pristavljajo, da so ukrepi za finančno obnovo in ozdravljenje zamišljeni le kot redukcija državnih izdatkov.
Program nove Tardieujeve stranke
Pariz, 10. junija, g. Nova Tardieu j eva stranka, republikanski centrurm, objavlja danes naslednji program:
V	zunanji politiki organiziranje miru na temelj:h varnosti, spoštovanje mirovnih pogodb, vzdrževanje največje discipline te* nadaljevanje dosedanje francoske razorožitvene politike.
V	notranji politiki: ohranitev lajtšike zakonodaje, svoboda vere, vesti in šol, zaščita javnih financ, zaščita interesov poljedelstva, trgovine in industrije.
Ukrepi nove čilske vlade
Santiago de Chile, 10. junija, č. Prosvetni minister revolucijonarne vlade je izdal šolskim oblastem naredbo z navod li, kako naj se mladina vzgaja v socialnem duhu, ker dosedanja vzgoja ni več primerna načelom socialistične republike.
Finančni minister Ta žari je izjavil, da je vlada sklenila izvesti predvsem socializacijo države, osvoboditev države od elementov, ki so ljudstvo in nacijonalno imetje izkoriščali ter prodajali tujcem, postopno uvedbo kontrole nad konzumom. ukinitev solitrnega sindikata Cosacha, sanacijo državnih financ s podporo državne banke in drug'h denarnih zavodov ter obdavčenje velikih posestev, da se z dohodki teh davkov ustanovi močna devizna rezerva.
Bivši predsednik republike Montero je skušal med tem z letalom pobegniti v Argentino, med potjo pa je letalo zalotila nevihta in Montero je bil prisiljen pristati. Listi so takoj zahtevali, naj vlada Montera nemudoma aretira.
Dunajski teniški turnir
Dunaj, 10. junija g. Na mednarodnem teniškem prvenstvu Avstrije sta bila da.nes dosežena dva senzacijonalna rezultata. V tekmah za spominsko nagrado Otona Rellv-ja je mogel mladi Dunajčan Habe.rl poraziti Jugoslovena Kukuljevi^a s 3:6. 6:2, 6:2. Pol ure pozneje se je Kukuljevič rehabilitira.) za ta poraz s tem, da je z.masraj. nad avstrijskim prvakom Matejko s 6:3, 6:1
Petdeset let
slovenske Ljubljane
Mlajše naše pokolenje, ki dorašča že v svobodi, ki so mu vsi darovi narodne svobode privrženi sami po sebi in mu je narodna samostojnost nekaj samo ob sebi umevnega in prirodnega, se bo ob jubileju naše slovenske prestolnice gotov osilno začudilo. Kaj. šele petdeset let je naše belo mesto slovensko? Saj to je šele od včeraj, koliko pa pomeni v življeniu naroda borega pol stoletja?
Znamenita je ta obletnica ker pomeni prvi uspeh v ljuti in neenaki borbi na slovensko-nemški fronti. Znamenita je tudi zavoljo tega, ker je osvojena večina ljubljanskega občinskega sveta da-•la naši prestolnici prvega resnično slovenskega župana in ker je ljubljanska (občina postala s tem matica za širjenje inašega jezika v javnosti, v šoli in v 'uradih. Zmaga pred petdesetimi leti je bila prva etapa v dolgem boju za slo-Ivensko Ljubljano, kajti z izvolitvijo slo-jvenske večine v ljubljanski občinski fsvet čisto narodni značaj našega kulturnega^ središča še nikakor ni bil do-jsežen. Se precej let so tudi potem sedeli! nemški zastopniki v ljubljanskem občinskem svetu. Njihova pozicija je bila tem jačja. ker so imeli za seboj ves državni aparat, njihova navzočnost tem !bol^ nevzdržna, ker Slovenci v drugih 'avtonomnih mestih niso imeli niti najmanjše pravice. V Celju, Mariboru in Ptuju, pa tudi v drugih mestih so Nemci in nemškutarji z državno pomočjo .n z vsemi možnimi sredstvi vse do prevrata preprečevali, da bi prišel kak Slovenec v mestno zastopstvo, čeprav je bilo Slovencev povrod mnogo več ka-Ikor Nemcev v Ljubljani.
Končno pa je le prišla doba. ko je Ljubljana po svojem zastopniku postala popolnoma slovenska in ko je to ;a-> ' vmstvo v ponolni enodušnosii in so-i glasnosti izvedlo poslovanje mesta do vseh podrobnosti, zlasti tudi glede ulič-. nih napisov, za katere se je bila srdita ;borba dolga leta. Dobili smo tako edino slovensko mesto z avtonomnim statutom in njegovo zastopstvo ie bilo v narodnostnem oziru enotno, dokler se ni trakratni klerikalni stranki zahotelo, da je izsilila volilno reformo, ki je odprla sedmim Nemcem vrata v edino čisto slovensko avtonomno telo. Stranka, ki si danes, ko slovenstvo — razen ob Soči in ob Dravi — ni niti najmanj ogroženo, lasti sloves neomajnega slovenskega radikalizma, je tedaj iz gole strankarske kaprice razbila enotni slovenski značaj našega mesta
in peščici Nemcev dala priliko, da se je njihova govorica zopet razlegala v staroslavni mestni posvetovalnici. Na
vsej slovenski zemlji ni bilo mesta, kjer bi naši narodni nasprotniki dovolili, da se čuje rodni jezik našega ljudstva, v komaj poslovenjeni Ljubljani pa so se našli ljudje, ki so brezobzirno uničili slovensko enoto v mestnem svetu, samo da bi se tudi v naši prestolnici dokopali do one moči, ki so jo imeli po ostali Kranjski.
Ko premerjamo v duhu preteklih petdeset let, ne moremo mimo dejstva, da je slovenska stranka iz gole strankarske vladeželjnosti okrnila izključno slovenski značaj edinega slovenskega mesta z avtonomnim statutom. Dediči te stranke si danes nadevajo krinko za-ščitnice slovenstva, ki v mejah naše kraljevine sploh ne rabi sličnih zaščitnikov. Bolj ko kdaj prej je umestna danes ta ugotovitev dejstva iz polpreteklega časa, ko slovensko stvar jemljejo za politični ščit oni ljudje, ki so že ope-tovano pogazili slovenstvo, da bi iz tega izbili svojo strankarsko korist. Z oktroirano volilno reformo se njihovi stranki takrat ni posrečilo osvojiti si večine v ljubljanskem občinskem svetu, pač pa so uničili samoslovenski značaj občinskega sveta. Ta dogodek je bil korak nazaj v razvoju slovenske stvari in Ljubljana je bila do prevrata dvojezično mesto z nemško manjšino v svojem zastopstvu.
Kljub zmagi L 1882„ ki ji je pripisati mogočen razmah slovenstva v vsakem pogledu, pa je Ljubljano še vedno tlačila trda pest, kranjska deželna vlada kot nadzorstvena oblast, ki je budno pazila, da se ne bi slovenstvo preveč razbohotilo. Ta oblast je šla 1. 1909. celo tako daleč, da je ob razpustu občinskega sveta postavila za komisarja Nemca, sina zadnjega nemškega župana mesta Ljubljane.
Vse do prevrata je bilo slovenstvo
naše prestolnice vklenjeno v spone tla-čiteljev in se je smelo ganiti le toliko, kolikor je dopuščala polagoma pojemajoča tuja sila. Prvi svobodni razmah, zarje Vidove, je mesto doživelo v jugoslovenske m ognju majske deklaracije, ki ji je čez leto dni sledilo osvobojenje Slovencev in njihovo združenje z brati preko Kolpe in Drine. Jugoslavija je odslej trdno jamstvo, da se ne bodo nikoli več ponovili časi nekdanjega tlačan-stva, ne za Ljubljano, ne za Slovence.
Seje poslanskega kluba
Beograd, 10. junija, p. Danes opoldne takoj po seji Narodne skupščine se je vršila seja glavnega odbora poslanskega kluba. Seje so se udeležili tudi vsi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Marinkovi-dera na čelu. Glavni odbor je razpravljal o vseh aktualnih političnih vprašanjih tei je sklenil, da se skliče 25. junija ob 10 dopoldne plenarna seja poslanskega kluba, na kateri se bodo razmotrivala vsa ta vprašanja v podrobnostih. Do takrat se bo ministrski predsednik dr. Marinkovič že vrnil iz Lausanne kamer potuje v prihodnjih oneh na čelu naše oelegac je.
Iz diplomatske službe
Beograd, 10. junija, p. »Službene Novine« objavljajo ukaz. s katerim je imenovan za našega poslanika v Angori dr. Miroslav Jovanovič. dosedaj načeln ik upravnega oddelka zunanjega ministrstva, za poslanika na Dunaju pa Djordje Nastasi-jevič, dosedaj poslanik v Moskvi. Za poslanika v Moskvi je imenovan Momčilo Ju-rišič, dosedaj svetnik poslaništva na Dunaju. (Imenovanje poslanika v Moskvi je samo formalno. Op. ur.)
Premestitve v poštni službi
Beograd, 10. junija, p »Službene Novine« objavljajo odlok prometnega ministra o večjem številu premestitev v poštno-br-zojavni-telefonski službi. Med drugimi so premeščene k pošti Ljubljana I. Ana Pe-trovac iz Sarajeva, Marija Levstek iz So-d-ažice, Franja Kapus iz Mojstrane in Pavlina Mfevec z Rakeka, vse na lastno prošnjo ter Ljudmila Švajger od pošte Ljubljana 5 po službe-ni potrebi; k pošti Ljubljana II. je pj-emeščen Mirko Krmarit iz Beograda na lastno prošnjo; k pošti Ljubljana V. Karlo Bedemšek od pošte Ljubljana I., k pošti v Mojstrani Pavla Peter-man z Jesenic, v Sarajevo Olga Podmenik od pošte Ljubljana I, in v Čabar Ljudmila Stinac iz Siovenjgradca, vsi na lastno prošnjo.
Iz srafnješolslke s&ržbe
Beograd. 10. junija p. Z odlokom ministrstva prosvete je upokojena Adela Roč-nik-Zajc, profesorica ženskega učiteljišča v Ljubljani. Milan Fabjančič, suplent realne gimnazije v Celju, je imenovan za profesorja v VIII. poležajni skupini, Draga Roškar je imenovana za strokovno učiteljico v Vin. položajni skupini na ženskem učiteljišču v Mariboru.
Ljubljanska kreditna banka
rečke za
razred
drž. razr. loterije so dospele. Obnovite jih pravočasno. Nekaj neobnovljenih srečk je na razpolago onim, ki hočejo igrati v tem kolu zlasti v V. razredu, ki razdeli med srečne igralce vedno težke milijone.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra c. 19

Trboveljska občina in g. poslanec Pavlic
Trbovlje, 10. junija.
Na svoji včerajšnji seji je občinski odbor razpravljal o občinskem gospodarstvu, ker je g. poslanec Pavlič na nekaterih svojih shodih zahteval odstop župana in podžupana ter razpust občinskega odbora zaradi slabega občinskega gospodarstva in nezadostne preskrbe za brezposelne. Morda še na nobeni občinski seji ni bila razprava tako stvarna in temeljita, kakor i»a včerajšnji. Občinski odbor jo soglasno sklenil:
1.	da županstvo naprosi kr. bansko upravo za uradno preiskavo trditev g. poslanca Pavlica, kj jih je na javnem shodu iznesel proti občinski upravi in sedanjemu občinskemu odboru;
2.	da kr. banska uprava izvrši uradno revizijo sedanjega občinskega gospodarstva in financ;
3.	da zavzame občinski odbor po končani reviziji primerno stališče napram narodnemu poslancu g. Pavliču in da se onemo-
jgočijo nadaljnji neutemeljeni očitki;
4.	da pozove županstvo vse občane, naj !ob priliki uradne revizije predložijo svoje i pritožbe ustmeno ali pismeno;
5.	da prevzame ves občinski odbor soodgovornost za dela, ki so se izvršila v zad-iniem času na občini.
Zupanu gosp. ravnatelju Vodušku in njegovemu namestniku g. Pavlina se je so-•jglasno izrekla zaupnica s prošnjo, da še nadalje vztrajata na svojih mestih v dobro-ibit občine in njenih občanov.
Občinski odborniki so dali vidno izraza zadovoljstvu, da se je ves čas po kraljevem manifestu od 6. januarja 1929 delalo v občinskem odboru složno in da so bili z malimi izjemami vsi sklepi soglasni.
Zasedanje balkanske pravne komisije v Beogradu
Beograd. 10. iuniia. p. Jutri dopoldne ob 11. se bo vršila svečana otvoritev prve seje »balkanske pravne komisije, ki je bila osnovana na lanskoletni drugi balkanski konferenci v Carigradu. Na svoji jutrišnji seji ce bo komisija, v kateri so najodličnejši pravniki Jugoslavije. Grčije. Bolgarije. Turčije, Rumunije in Albanije, najprvo konstituirala in določila način svojega poslovanja, nakar bodo izvoljeni pododbori, ki bodo podrobno razpravljali o posameznih pravnih problemih, ki so na dnevnem redu. Prvo seio bo otvoril kot domačin predsednik jugoslovenskega na-cijonalnega odbora balkanske konference Vaša Jovanovič. nakar bodo govorili še zastopniki posameznih delegacij. V nedelio dopoldne se bo vršila svečana akademija, na katero so povabljen'" najodličnejši predstavniki naših pravnikov. Med drugimi bodo sodelovali v tej komisiji tudi državni svetnik dr. Sagadin in profesor ljubljanske univerze dr. Dolenc, odvetnik in docent dr. Furlan ter apelacijski svetnik dr. Sajovic iz Ljubljane.
Aktivnost poljske trgovinske bilance
Varšava, 10. junija AA. Meseca maja je bila poljska trgovinska bilanca aktivna za 4,835.000 poijskih zlotov.
Francija : Bolgarija
5:3 (4:0)
Sofija, 10. junija. AA. Včeraj je bik v Sofiji odigrana mednarodna tekma med francosko tn bolgarsko nogometa o reprezentanco. Francozi so zasluženo zmagali in pokazali, da so za razred boljši od Bolgarov. Med tekmo samo je močno deževalo. Dež je popolnoma razmehčal zemljo, tako da je bilo igrišče zelo slabo.
Francozi so dali 1. gol že v 2. min. V 7. min. so zabili 2., 17. min. pa je prinesla
3.	Tik pred polčasom so Francozi zabili še
4.	gol. Francosko moštvo je igralo v tem polčasu odlično. Pokazalo je igro, kakršne v Sofiji doslej še niso videli. Bolgari pa so igrali precej ostro iin jih do odmora skoraj ni bilo videti na igrišču.
Po odmoru se je dež izpremenfl v naliv. Francozi so takoj odločno napadli in zabili 5. gol. V 10. min. je bil kazenski strel proti Francozom in Bolgari so ga pretvorili v svoj 1. gol. Bolgarski igralci so pričeli igrati še ostreje. Francoski vratar je moral zapustiti igrišče. V 19. min. so dosegli Bolgari iz gneče svoj 2. gol. Tik pred zaključkom igre so odnesli z igrišča še enega Francoza. Nato so dosegli Bolgari, zopet iz gneče, še svoj 3. gol. SodnikFabris je moral vsak hip prekinjati tekmo. Med francoskimi in bolgarskimi igralci so nastali razni incidenti. Bolgari so bili zaradi svoje ostre igre proti koncu nekoliko v premoči. Ko sodnik ni priznal bolgarskega gola zaradi offsidea, so se ga lotili celo dejansko.
Po tekmi je sodnik Fabris izjavil, da je zaradi vedenja bolgarskega moštva, rn deloma tudi občinstva, zelo razočaran.
Fabrisa so odvedli z igrišča v avtotaksi-ju. Spremljali so ga orožniki in funkcijo-narji bolgarske nogometne zveze. Po mnenju objektivn;h gledalcev je sodnik Fabris sodil izredno precizno in objektivno. Le njemu in njegovi avtoriteti se je zahvaliti, da so tekmo doigrali.
Anglija kupuje zlato
London, 10. junija AA. Angleška banka nadaljuje z nakupom zlata. V zadnjem tednu je njena zlata zaloga narasla za nad 3 milijone funtov šterlingov.
Smrtna obsodba zaradi umora žene
Belovar, 10. junija, n. Danes je belovar-sko sodišče obsodilo Vitka Kokiča iz Zagreba na smrt na vešalih, ker je zvabil svojo ženo v okolico Belovara in jo na samem zadavil. Umor je izvršil, da bi se lahko poročil z drugo. Obtožena je bila tudi Ko-kičeva ljubica, ki pa je bila oproščena.
Prijet izsiljevalec
Zagreb, 10. junija, č. Snoči so policijski organi aretirali nekega Bruna Cossija, ki ie hotel z grožnjo, da bo objavil neke osebne afere, prisiliti nekega zagrebškega indu-strijca, da mu da 20.000 Din. Cossi se je z industrijcem domenil, da mu pošlie mladega dečka, kateremu naj izroči denar. Policija je obkolila hišo in ko se je dečko z denarjem vrnil iz industri.ičeve hiše, je policija aretirala njega in Cossiia, kj je stal na drugi strani ceste. Izsiljevalno pismo je podpisal z imenom »Črne sence«.
Ljubljana, 10. junija V pojasnilo uredbe ministrskega sveta od 26. 5. 1932 o izplačilnih rokih za vloge in druge dolgove Ljubljanske kreditne banke so morebiti potrebne naslednje pripombe:
Tudi po uredbi vocH banko slej ko prej
njena statutarična uprava, to je na občnem zboru delničarjev voljeni upravni svet in nadzorstveni svet in od te uprave določeni zavodovi uradniki. Uprava* se ima ravnati po svojih statutih, po splošnih zakonih ter po citirani uredbi ministrskega sveta. Ta uredba vsebuje posebna določila glede starih vlog in računov, to je onih iz časa pred 26. 5. 1932 in glede vlog in računov po tem datumu. Vloge in računi iz časa pred 26. 5. 1932 se imajo izplačevati po čl. 3. uredbe. Uprava se mera ravnati točno po navodilih uredbe in ne more dopuščati nikake posebne izjeme. Uradniki, ki prekršijo določbe te uredbe, so odgovorni disciplinsko, odgovarjajao pa tudi po občih predpisih za vsako škodo, povzročeno s prekršenjem določb uredbe; zavodov upnik pa, ki je dobil plačilo zrper odločbo te uredbe, mora povrniti neopravičeno dvignjeno vsoto.
Uredba navaja splošne dolžnosti komisarjeve, ki ima paziti predvsem na to, da se izvršujejo zakoni in csobito uredba ministrskega sveta, ter v tem pogledu nadzirati posle banke. Uredba točno določa, za katere ukrepe banke oz. izplačila je potrebno dovoljenje komisarja. Vse posle banke pa vrši, kakor v uvodu rečeno, v bistvu tudi sedaj banka sama. Komisar ni ne kurator v smislu občega državljanskega zakonika ali drugih specijalnih zakonov, tudi ni upravitelj, kakor ga ima konkurzna masa, tudi ne likvidator kake imovine. Ker daje uredba ministrskega sveta zavodu z moratorijem poseben privilegij, imenuje minister trgovine svojega komisarja, da — poleg drugih funcijonarjev — čuva nad pravilnim izvrševanjem uredbe in zakonov sploh. Banke pa ne upravlja komisar, marveč v splošnem slej ko prej le njeni statu-tarični organi
Stranke se oči vidno v nerazumevanju uredbe ministrskega sveta cbračajo direktno na komisarja, misleč, da ima on polno-močje po svoje, poljubno diktirati upravi banke izplačila iz vložnih knjižic ali tekočih računov, celo proti določbam uredbe. Zategadel so nepotrebne in brezpredmetne vse take prošnje in zahteve, stavljene direktno na komisarja, naj on v navedenem smislu posreduje ali banki ukazuje izplačila. Kake pristranosti ali zlorabe odmerjenih mu pravic pa se od komisarja, čigar dolžnost je vestna objektivnost, vendar tudi ne sme pričakovati. Stranke se imajo obračati predvsem na zavod sani. Le v primeru spora med zavodom in njegovimi upnikj glede uporabe določil uredbe, rešuje na pritožbo stranke zadevo komisar.
Kar se tiče novih vlog na hranilno knjižico ali na tekoči račun, Da stranka po uredbi lahko z njimi in z naraslimi obrestmi svobodno po dogovoru razpolaga, jih določi, kakor to hoče, kot vezane ali nevezane, to je dvigljive takoj in v vsakem znesku. Izplačilo in vnovčenje teh vlog banka več ne more in ne sme zadržavati, kakor se je to do sedaj godilo pri starih' vlogah; te nove vloge so od strani banke nedotakljive in se seveda ne smejo uporabljati za kritje obvez banke, ki so nastale pred 26. 5. 1932. Zanimivo je dejstvo, da prinašajo in vlagajo stranke po 26. 5. 1932 v Ljubljansko kreditno banko nove vloge v utemeljeni zavesti, da imajo za te svoje vloge zakonito prostost In varnost določeno z uredbo ministrskega sveta.
Vlagateljem in imetnikom računov Izza časa pred 26. 5. 1932 je treba le potrpljenja, saj se uprava zaveda trudi, da pride čimprej do likvidnih sredstev. Zavod stremi za tem, da pride do normalnega poslovanja, kar pa se seveda ne more doseči čez noč. Treba je vpoštevati, da zavod ne more spraviti svojih dolžnikov kar tako »na kant« in jih gospodarsko uničiti saj bi s tem spravil v nevarnost tudi svoje terjatve in posredno tudi vloge strank.
Dr. Fran Novak
Predrzni vlomilci v novomeški okolici
Novo mesto, 10. junija. V Zdinji vasi pri Št. Petru so se pojavili te dni trije drzni vlomilci, ki so se ustavili pri posestnici Mariji Femčevi ter prosili za jed in pijačo. Medtem, ko jim je dobrodušna gospodinja postregla, pa so si vse ogledali ter pripravili načrt za vlom, ki so ga izvedli še v noči istega dne. Po-sestnici so odnesli 15 kg suhega mesa, 8 kg slanine, večjo kanto masti. 6 kg ječmena, 8 m domačega platna in 23!K) Din z listnico vred.
Orožništvo rma n« svrrni tri, že znane nevarne klateže, ki so osumljeni še razn:h drugih zločinov.
Zaradi vloma je bfl te dni aretiran tudi neki Vinko Zeme, bivši krojaški pomočnik, pristojen v brežiško okolico. Nevarnega možakarja so zasačili v zidanici posestni-ka Cvetka iz Družinske vasi. Posestniški «tn Jože Jerela je šel ponoči iz Bele cerkve proti svojemu domu v Orešje ter je opar'1 v Ovetkovi zidanici luč. To se mu je takoj zdelo sumljivo in ko je prišel bližje, je opazil pri vodnjaka tik zidanice nekega tujca, ki se je oskrboval z vodo. Takoj se je napotil v Družinsko vas, zbudil tam dva svoja prijatelja in so se vsi trije napotili k zidanici. Vrata so našli zaprta, po ropotu in po luči pa so vedeli, da je vlomilec v vinskem hrarou. Ker vrat niso mogli odpreti, so ga pozvali, naj pride ven. Vlomilec se je skozi okno s fanti še pogajal, nazadnje pa je le odprl vrata. Fantje so ga zvezali in odvedli na orožniško postajo v Kronovo. Zeme je star grešnik in mu je dokazan tudi vlom v Klanškovo gostilno v Raiheniburgu.
Roparski napad
Litija. 10. junija. Po deželi m zlasti po samotnih gorskih vasicah se potika v zadnjem času vedno več nevarnih tujcev, ki se izdajajo za brezposelne delavce, pri tem pa, kadar le morejo, kaj pokradejo ter se pripravljajo tudi na razne druge zločine. V samotnem naselju Brdo v dolski občini v litijskem sre-zu je posestnica Jakoševa te dni sredi noči imela nevaren roparski obisk
Posestaico in njeno hčerko je prebudilo trkanje na okno in meneč, da je kdo od sosedov, se je posestnica oglasila, ker pa ni dobila pravega odgovora, je še močnejše zapahmila vrata. Naenkrat pa se je skozi razbito okno stranske sobe splazil v hišo neznan moški. Pocestnica in hoi sita pred roparjem zbežali na podstrešje, ropar pa je v pritličju najprej prebrskal vse prostore, potem pa prišel tudi na podstrešje. Hčer je udaril po glavi, da se je onesvestila, njeno 641etno mater pa je zigrabO za vrat in jo odvlekel v pritlično sobo zahtevajoč, naj mu takoj izroči ves denar. Grozil ji je, da jo ubije. Starka mu je dala vse, kar je imela — stotak in nekaj drobiža.
Ropar je izginil spet skozi okno, mati je iz omedlevice zbudila svojo hčer in sta si ženski šele proti jutru upali iz hiše do sosedov, ki so takoj o napadu obvestili orožnike pri Sv. Križu. Posestnica in njena hči zaradi teme ki strahu nista mogli posebno točno popisati predrznega razbojnika m je zasledovanje doslej še brezuspešno.
Smrt Lundrove matere
Ljubljana, 10. junija.
I>avt je umrla po dolgem trpljenju ga. Marija Lundrova, mati Rudolfa Lundra kš je 20. septembra leta 1908. leta padel kot narodna žrtev. Bila je vzorna mati, ki je kljub hudim življenjskim prilikam kar najbolj še vzgojila svoje otroke. Usoda ji nj bila naklonjena. Od osmih ji j« umrlo šest otrok. Ostala sta ji samo najstarejša hčerka ga. Marija, ki živi poročena v devo-landu, in sin. višji računski svetni g. Drago Lunder, eden naših za »Tabor« najzaslužnejših sokolskih delavcev.
Pred leti ji umrli soprog GaSper Lunder. ki je najprej služboval v Ljubljani, nato pa v Postojni in Škofji Loki, jc bil med ustanovitelji Južnega Sokola.
Pogreb pokojnice bo r nedeljo 12. t m. ob pol 16. rz hiše št 73 na Poljanski eer,n v Ljubljani. Bodi materi mučenici ohranjen blag srpomin, preostalim naže globoko sožalje!
Vlom v ptujski minoritski samostan
Ptuj, 10. junija.
V nooi na sredo je mezman vlomilec vlomil v župnijsko pisarno, m sricer tako, da je razbil najprej zunanje pisarniško okno, ki se nahaja na hodniku, nato je s polenom raztegnil železno rešetko, da je z roko laže manipuliral, nakar je še razbil notranje okno, ga odprl ter segel po omarici, kjer so se nahajali reservni ključi od pisarne. Čim je imel ključe v rokah, je lahko opravil svoje delo, ker je z lahkoto odprl železna vrata in imel prost vhod v pisarno. Najprej se je lotil pisalne mize g. župnika, v kateri si je obetal največ denarja. Niti ena miznica in niti ena omara ni ostala nedotaknjena. Vlomilec je prebrskal prav vsak predalček, pri čemer se je posluževal sekire, ki jo je po odhodu pustil v pisarni. V pisarni je bilo vse razmetano in je bila večina knjig in drugih dokumentov na tleh.
Plen seveda ni bil velik, ker je g. župnik vzel ves denar k sebi v sobo. Tat je odnesel le za kakih 40 do 50 Din drobiža.
Sumi se, da se je vlomilec že čez noč vtihotapil v samostan, kjer se je dal čez noč zapreti. Skoro nedvomno je vlomilec oseba, kateri so razmere prav dobro znane, saj se je lotil najprej župnikove pisalne mize, in sicer miznice, v kateri ima g. župnik navadno čez dan denar in pa hranilne knjižice ubožnega sklada. Osumljen je neki bivši samostanski hlapec, ki je po dveh dnevih službe delo samovoljno zapustil. Istega dne, ko je zapustil službo, je tudi zmanjkala sekira iz skednja, katero so našli po vlomu. Policija zasleduje vlomilca.
Svoji ljubici odrezal glavo
Sledovi izdajajo zlocince
Ljubljana, 10. junija.
Gotovo je še v spominu drzen vlom, ki »o ga SzrvTŠili podjetni vlomilci lani v oktobru v veletrgovin A_ Krisper na Mestnem trgu. Dne 27. oktobra sta' se dva vio-milca splazila v trgovino med opoldanskimi urami in z cEeti po vrsti odprla tb blagajne. Odnesla sta precejšen plen. kajti v blagajnah je M dopoldanski fakaso, okroglo 10.000 Din.
Policija se je saveda trudila, da izslerfl drzna vlomilca, o katerih ni vedeJa drugega, nego da sta prišla po Rfbji ulici. Morda bi ostal vlom nepojasnjen, da ji m pri zasledovanju pomagal najboljši zaveznik naključje:
13. aprila letos >s b3 namreč v Celju trvjišen skoraj popolnoma mak vlom t tr-tjovino g. Kudiša. Tudi v tem primero so
ie vlom izplačal, vlomilci eo odnesJi 8500 Din. Celjska policija je osumila vlotma dva moška, od katerih je kazalo, da je eden po poklicu brivec. Drugih podatkov od vedela o njih. Obrnila se je torej na policTV-sfco upravo v Ljubljani, 6e bi morda vedeli za brivca, ki utegne bita identičen z vlomilcem. Pri vestnem pregledovanju zločinske kartoteke je ljubljanska pctlicija prišla do zaključka, da utegne bšti vlomilec najbrž Josip Vranje ar, brezjposefad brivski pomočnik, rojen 1. 1913. v Trstu in pristojen v Dob pri Domžalah. To je sporočila celjski policiji in kmalu nato so orožniki Vrankarja prijeli ter ga izročili celjskemu sodišču.
Vrankarjervi pr^fcnl odtisi ao bifi posžani
policiji v Ljubljano in tu so ngotovSi, da je fant nedvomno sodeloval tudi pri vlomu v Krisperjevo trgovino. Odtisi so so namreč ujemali z dakt loskopLčnimi odtisi, ki so jih posneli z blagajn v Krisperjervč trgovini. Policija je aretirala tudi drugega vlomilca, 20'letnega tovarniškega delavca Jo-sipa Česna, rojenega v Trstu ki pristojna, ga v Šmartno. Ta je namreč pri viomu sodeloval. Česen je bil izročen sodišču, proti Vrankarju se bo pa razprava glede obeih vlomov najbrž vršila pred celjskim sodiščem.
Velesejem
Osijek, 10. junija, n. Danes ob 15.30 je brezposelni delavec Ivan Kosorič v Industrijski ulici odrezal glavo svoji prijateljici Ani Jeličevi, pri kateri je že dalje časa živel. Umor je izvršil, ker ga je zapodila iz hiše. Bil je namreč brez posla in je žive! ca njene stroške. Na policiji je izjavi!, da ga je zabolelo, ker ga je zapodila z hiše z besedami: »Marš, ne poznam te, vzela bom drugega.«
Pritrkavanje je nekaj pristno našega, je
umetnost, ia katero ima nai človek mnogo smisla. Obda te nepopisno prijetno čustvo, če prihajaš proti večeru v soboto ali pred praznikom v vas, pa prične pritr-cavati v vaškem zivoniku, sprva skromno in boječe, potem pa se izlijejo posamezni zvoki v čudovito mehko harmonijo, ki te objame in ti pričara vso lepoto pristna domačnosti. Na binkostnem festivalu je bilo pritrkavanje samostojna točka slavnostnega sporeda. Več skupin pritrkoval-cev je bilo odlikovanih. V nedeljo popoldne bo na ljubljanskem velesejmu pritrka-valo nekaj teh odlikovanih skupin na zvonovih, ki so jih razstavile Strojne tovarne in livarne. Kdor 6e ni udeležil leto^nifh binkoštnih festivalskih dni, naj v nedeljo 12. t m. nikakor ne zamudi redke prilike, čuti umetniško ubrano pritrkavanje.
Razstava perutnine in kuncev. Okoli paviljona »K« na velesejmu je posebno v popoldanskih urah živahno vrvenje, saj je tam zelo privlačna razstava perutnine in kuncev, ki jo prireja Kmetijska družba. Letošnja razstava teh koristnih živali prekaša zare6 tako po svojem obsegu kakor tud; glede popolnosti razstavljenih živali vse dosedanje slične prireditve. Velik paviljon K je v celoti posvečen tej razstavi, kjer je nad 450 najlenših kokoši, raznih rac, gosi itd. ter nad 400 najžlahtnejših kuncev raznih pasem. Na razstavi je videti tudi razno orodje, ki ga neobhodno potrebujemo za uspešno rejo perutnine in kuncev. Velika privlačnost za razstavo je tudi v tem, da ze deco ni vstopnine. Posebnost letošnje razstave pa je. da prireditelji nagrade vsakega stotega poset-nika s primerno živalico.
Vremenska nanoved
Zarrrebska vremenska napoved ra <fanes;
Po,oblačno. bolj toplo in boli stalno.
Dunajska vremenska napoved za soboto: V južnih Alpah spremenljivo, polagoma toplejše vreme. .............................
Lepite na	zisažsske
protituberkulozne lige!
kraji In
%
Prihod francoskih bojevnikov v LJubljano
l7leJiJuy
palmira-tru/o-
a.

Ljubljana, 10. jun:ja.
V dnevih 13. do 16. junija se bo mudila v naši sredi skupina 40—50 bivših francoskih bojevnikov s solunske fronte s svojimi soprogami in člani svojih družin. Odlični prijatelji velikega zavezniškega francoskega naroda, ki so že pred par dnevi dospel: v Split in ki posetijo naša glavna mesta Dubrovnik, Sarajevo, Beograd, Zagreb in Ljubljano ter Bled. prihajajo k nam z željo, da spoznajo lepote naše domovine, naše narodne posebnosti in zanimivosti. obenem pa tudi, da osvežijo spomine iskrenega prijateljstva in zavezništva ter skupno prelite krvi za skupno zmago v svetovni vojni, ki nam je prinesla nar' dno osvobojenje in uedinjenje v lastni nacionalni državi. Naša narodna zavednost in ponos svobodnega naroda nam narekuje a. nič manj pa tudi naša slovanska gostoljubnost ,da sprejmemo zavezniške prijatelje čim iskrenejše in prisrčnejše.
Za sprejem francoskih gostov se je na p- budo tukajšnje organizacije dobrovoljcev sestatiJ. sprejemni odbor, v katerem so za-
Ustanovitev odseka za mesta in trge v Županski zvezi
Ljubljana, It), junija.
Povodom proslave polstoletnice slovenskega županstva v Ljubljani se je vršila davi na magistratu slavnostna seja Županske zveze, katere f=o se udeležili zastop-r.iki mestnih in raznih drugih večjih slovenskih obom. Namesto odsotnega predsednika je ■zborovalce pozdravil ljubljanski župan g. dr. D-in.ko Puc, kd je v kratkih besedah orisal zgodovino osamosvojitve slovenskih občin in dobre posledice odločilnega koraka v Ljubljani pred 50 leti, potem pa opozoril na delo. ki ga je našim občinam odprlo osvobojenje na širokih svobodnih tleh.
O delovanju županske zveze je poročal tajnik g. dr. Fux. Lani 7. septembra se je vr--ii kongres c«bčtnskih uprav mest m trgov, na katerem je bila sklenjena ustanovitev zveze mest m trgov. Sklep so prehiteli razni dogodki in tako je prišlo do ustanovitve splošne županske zveze, ki pa je bila tudi nujno potrebna ra naše razmere Ravno tako pa je tudi potrebno, da imajo .mesta in trgi v okrilju županske zveze svoj odsek, ker imajo mestne in tržke občine posebne naloge in tudi posebne dolžnosti. Županska zveza je na merodajnih mestih izastopala mnogo zadev, pri katerih so prizadete vse občine, olajšano pa bo delo, ko bo odsek mestnih in trških občin sporazumno med zastopniki vseh občin iznašal za mesta in trge posebno važne zadeve, ki jih bo potem lahko celokupna zveza zastopala še z večjim uspehom.
Pot na morje
Šibenik, r juniju.
Kdor si se na morje namenil, — Bog in pomlad s Teboj! Svetla pričakovanja te spremljajo vso dolgo pot in zadovoljen ugotavljaš na vožnji, da je tudi železnica s poletnim voznim redom ukrenila najpametnejše :n navezala zveze, kolikor le pač morejo biti ugodne, da mirno in nemoteno dospeš od zadeževane Ljubljane do sinjega morja. Silno vabljiva je pot preko Zagreba, da kar mimogrede poromaš v M c ko naše likovne umetnosti — na Me-štrovičevo razstavo. Ali preprostemu fili-stejcu, ki mu je poglavitno, da čimprej usrka mehki vonj jadranskega morja in \i sebičnih razlogov odklanja vse, kar bi ga moglo zadržati na poti, je posebno ustreženo s popoldanskim slovesom, ko te vlak lagodno ponese preko pisane Dolenjske in sanjave Bele Krajine. Vode so še motne, Kolpa je narasla do roba svojih bregov, ali oblaki se umikajo kakor poražena armada, sonce počasi spet triumfira v nedeljskem popoldnevu. Silovito, kolikor je pač dopuščeno lokomotivi dolenjskega potniškega vlaka, šinemo skozi predor pod gradom Ozljem in že nas pozdravlja molčeče hrvatsko polje, prepolno cvetja. Dolg čas, dolg čas, ki ga sama nedelja blagoslavlja. A!i% Karlovcu je že nekaj tempa poletnega prometa. Prav kratek je postanek, da se preselimo v potniški vlak, namenjen skozi noč, proti Splitu. —
stopane poleg banske uprave, mestnega načelstva in dravske divizije še razne nacionalne ter kulturne in humanitarne organizacije, med njimi Udruženje rezer\nih oficirjev, Sokolska župa, Hubadova pevska župa, Zveza bojevnikov, Novinarsko udruženje, Francoski institut, Svet slušateljev ljubljanske univerze, Zveza skavtev, prosvetno društvo Tabor, Avtoklub, Narodna odbrana. Jadranska Straža, razne ženske organizacije, kakor Koio jugosl. sester, Splošno žensko društvo »Atena-:, Klub Primork ter Putnik in drugi.
Gostje prispo v ponedeljek 13. t. m. z zagrebškim brzovlakom ob 20.32 v Ljubljano, prenoče v hotelu Miklič, 14. t. m. si ogledajo znamenitosti mesta. Po skupnem obedu v vrtni restavraciji Zvezde odpotujejo ob 15.40 na Bled, odkoder se vrnejo 16. t. m. preko Jesenic v domovino. Prepričani smo, da bedo naši rojaki kakor v Ljubljani, tako tudi na vseh postajah, kier bo vlak z gosti vozil mimo, tako v škofji Loki, Kranju, Radovljici in v Lescah, na Bledu in na Jesenicah najprisrčnejše- pozdravili in sprejeli mile francoske goste.
Z« ustanovitev odseka mest in trgov je bilo že vse pripravljeno in tako so bile lahko takoj izvedene volitve načelstva, ki ga tvorijo: načelnik dr. Dinko Puc, I. pod-načelnik mariborski podžupan Golouh, II. pednačelnik vrhniški župan mag. pharm. Hočevar, III. podnačelnik pa župan Drofe-nik. Odbor sestavljajo Celje, Kranj, Sevnica, Radeče, Mozirje, Kamnik, Murska Sobota, Trbovlje, Kočevje m Črnomelj, namestnike pa Novo mesto, Ptuj, Jesenice, Škofja Loka in Konjice.
Grenčica Hunyadi Jan os je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo.
Smrt vrlega rojaka v tujina
Jugoslovensko delavsko podporno društvo v Eysdenu v Belgiji žaluje za svojim
predsednikom Josipom Pauličem, ki ga je letos 23. maja v najlepši moški dobi 44 let ugrabila po kratkem trpljenju pljučnica.
Lepo. Popeljali se bomo sko<zi noč. Ali to pot ne proti Splitu. Nego? V Šibenik. Za te, zaenkrat še redke izjemnike sta zagrebškemu potniškemu vlaku priklopljena zadnja dva vagona: drugega in tretjega razreda. Prostora zadosti. (Hotel sem vam že v začetku tega popotnega pisma svetovati: namesto vožnje v brzovlaku raje izvolite drugi razred potniškega vlaka in prispeli boste k morju ravno isti čas, za isto ceno. vsekakor pa udobnejše.)
Od Karlovca dalje v kamenito deželo udarjajo kolesa svoj glasni, monotoni takt. Niti ne opaziš, kdaj in kje povsod se ustavljamo na neznatnih postajah. Blaženi mrak presaja v naše duše nepozabne slike večernih pokrajin z gričevji, samotnimi seli, milimi pokrajinskimi mesteci, borovimi gaji. vodami v ozkih globokih strugah. Bolj in bolj gineva dan — izza oblačja se krade mesečina, da nam sveti na široko, prostrano kamenje, ki nam ga Lika nudi na ogled. Onkraj Ogulina se je v sladko spanje naslonil debeloglavi Klek. Nikjer sledu o čarovnicah, ki na njem domujejo. Pospravile so svoje metle. Sram jih je jezdariti na njih v tej lepi noči ob koncu maja.
Lika v mesečini. Drobni, starikavi, krep-ki borovci se drže svojih skal, tipajoč s široko razraslimi koreninami daleč naokrog, da najdejo vsaj nekaj drobcev skrite zemlje in vlage za borni obstanek. Tod — mar se tod ne paso same bele ovčice in jagnjeta? Ne, samo skalovje. Oblo, od dežja in vetra izprano skalovje. Nizki borov-
Pokojnik je predsedoval društvu že 4 leta ter si je pridobil zanj in za vse rojake mnogo zaslug. Bil je najboljši tovariš, kot društveni organizator in odbornik pa v največji meri požrtvovalen in delaven. Z njegovo smrtjo je društvo mnogo izgubilo. Josip Paulič jc zapustil ženo in dva nepreskrbljena otroka. Jugoslovcnsko delavsko podporno društvo je najstarejša organizacija naših rojakov, ima pa v zadnjem času nesrečo, ker je zaporedoma pokopalo tr! posebno zveste in vnete člane. O priljubljenosti pokojnega predsednika Pauliča je najboljše pričal pogreb, katerega so se polnoštevilno udeležili član: Podpornega društva, potem pevci društva »Zvon« in člani Društva sv. Barbare. Pogreba so se udeležili tudi mnogoštevilni člani društva češkega delavstva. Blagemu pokojniku in velikemu narodnjaku je izkazal zadnjo čast tudi g. generalni konzul s svojim tajnikom. Pevsko društvo »Zvon« je pod vodstvom tov. Lojzeta Hribarja zapelo žalostinke, na grob pa so rojaki in zastopniki društev položili mnogo lepih vencev in cvetja.
Belokrajinski cčanac
ki je dosegel lepo število PO let starosti in je še veder in čil, je g. Marija Judnič iz Stranske vasi pri Semiču. Starček je
velik prijatelj naprednih listov zlasti pa »Domovine« in je bil v prejšnjih letih zgleden obrtnik in gospodar, če še ni, pa bo gotovo med najstarejšimi Belokrajinci ter mu mnogoštevilni prijatelji in znanci želijo, da bi učakal še mnogo let.
Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj
popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jo-sefovo« vodo, zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Komunalne zadeve škofjeloške občine
Škofja Loka, 9. junija.
Včeraj popoldne se ie sestal škofjeloški občinski zastop k važni seji, na kateri je najprej na predlog župana g. Josipa Hafnerja pristopila mestna občina k županski zvezi.
Zatem je poročal občinski svetovalec g. Rado Thaler za gospodarski odsek v vprašanjih. ki nai pripomorejo h gospodarskemu napredku mesta. Gasilsko društvo je odklonilo sprejem 40 prijavljenih članov. Mestna občina kot nadzorno oblastvo bo uredilo reč pri pristojnih činiteljih. Občinsko blagajno je prevzel stalni blagajnik g. Mihael Luznar. Velika nadloga za mesto je neurejena kanalizacija. Sklenilo se je, da se kanalizacijska dela postopno izvedejo. Vzporedno s kanalizjacijo se bo delalo na higiienski izvedbi stranišč, ki so sedaj nad vse pomanjkljiva. Pokopališča cesta do nove šolske zgradbe se bo razširila in se bo stopilo s posestnikom v dogovor.
V upravni odbor Mestne hranilnice, ker je dosedanjim članom triletna funkcijska doba potekla, so bili izvoljeni gg.: Hafner Josip, Savnik Anton, Žužek Viktor, špink Ste-vo, Tavčar Jernej, Ogrin Anton, Potočnik Ivan, Žebre Franc. Okorn Pavel, Kavčič Ivan. Goliar France in Šušteršič Ivan.
Najvažnejša točka dnevnega reda je bila razprava o gradnji novega mostu preko Selščice, ki nai zveže Škofio Loko brez hudih ovinkov v Nunski ulici s kolodvorom. Poročilo o delovanju posebnega odbora, ki se bavi s to zadevo, je podal g. Thaler, ki
Vsak naročnik i „Jutra" je zavarovan
za 10.000 Din!
ci so kakor pastirji med mrtvo drobnico in brinovi grmi pošumevajo neslišno, trpko pesem kraške pokrajine
Prav na robu hribovja, kakor po daleko zaokroženih galerijah, vozi na visokih nasipih naš nočni potniški vlak. Pod nami so doline, dolge kotanje. Onkraj se vlečejo hrbtovi nekega pogorja .Daleč, daleč — nekje popreko stoji nepremični orjaški stražar morja — Velebit.
Spijo mesta in vasi po dolini. Povsod tam se bleščijo električne žarnice kakor kresnice. Čakamo na večjih postajah, da se križamo s tovornimi in potniškimi vlaki, ki hite proti Zagrebu. Zastanek klopo tanja drami potnike v vseh kupejih. Tu in tam za j oče otrok, boleh en otrok. In krenemo dalje; in vse je spet tiho ob enakomernem klopotu koles ponočnega potniškega vla/ka, ki zdaj pa zdaj zabrlizga in votlo šumeče dirja skozi predor in med skalnatimi ožinami pa spet izadržuje polet, da na padajoči progi cvilijo vse zavore.
Proti Kninu gineva noč. Počasi se umika dnevu. Neprespan, toda osvežen od jutra-
je orisal koristi, ki jih bosta imela Škofja Loka in škofjeloški okraj z izvedbo načrta, zlasti pa je pohvalno omenil požrtvovalnost meščanov, ki so prispevali v ta namen. Referent je predlagal, da se sprejme že izgo-tovljeni načrt (objavljen svoječasno v »Slovenskem Narodu«) in program tega odbora, ali pa naj si izvoli občinski zastop nov odbor. O predlogu se je razvila živahna deba-
Lokavec pri Kot jem, 10. junija.
Ko je v soboto zvečer ob 22. tukajšnja učiteljica legla s svojo osem desetletno materjo k počitku, so kmalu nato vdrli v njeno stanovanje trije neznanci, ki so prej izrezali šipo ter tako lahko odprli okno. L'či-teljici so zvezali noge. eden ji je tiščal usta, da ni mogla kričati, druga dva pa sta stikala po sobi. Ko so si prisvojili 4000 dinarjev, nekaj srebrnih kron in prstan, so izginli po isti poti, po kateri so prišli.
Naključje pa je razkrilo zločince. V sredo zjutraj je pritekla na orožniško postajo v Sevnici deklica iz neke kmetsike hiše ter povedala, da se pri njih nahaja neki sumljiv človek. Orožn iki so res odšli tja. moža aretirali in po temeljitem zaslišanju zvedeli, da
Obsodba nevarnega sleparja
Ljubljana, 10. junija.
MaTi senat pod predsedstvom s. o. s. gospoda Antona Mladiča in v prisotnosti sorodnikov dr. Ernesta Kobeta in g. Jakoba Jermana je danes od S.30 do 13.30 obravnaval mestoma v tajni, potem v javni razpravi socijalno, moralno in kriminalno žalostno kazensko zadevo, v katero je kot glavni obtoženec zapleten bivši lesni ma-nipulant France Hladnik rz Gorenjega Logatca. France Hladnik je zna.n še izza predvojne dobe. Pred ljubljansko poroto je bil L 1910. oproščen od obtožbe poskušenega umora tašče, zaradi sleparij pa je bil obsojen na 15 mesecev. Med vojno L 1916. je bil zaradi raznih sleparij obsojen na 2 leti težke ječe, 1. 1930. pred malim senatom pa na 18 mesecev robije zaradi ponarejanja kronskih bonov, ki so se pri davčnih upravah plačevali začetkom 1930 za davčne zaostanke.
Danes je 4S<!etni France Hladnfk ponovno prišel pred sodnike. Državni tožilec ga je obtožil naprej težkega nenravnega zlo-činstva in nato zaradi poskusa sleparij odnosno razpečavanja nepošteno pridobljenega železa. Na obtožni klopi so sedele še tri osebe. V tajni razpravi je sodišče najprej obravnavalo njegovo razmerje do lastne hčerke, potem pa so prišle na vrsto druge afere. Tako očita obtožnica Hladniku. da je letos začetkom januarja prenaredil v hranilni knjižici vlogo 30 Din v 30.000 I>in. Skušal je nato pripraviti Vinka Roša do tega, da bi pri kakem kmetu ali trgovcu v Kranju odnosno pri neki starejši žen«ki v Ljubljani na Sv. Petra cesti zastavil to knjižico za posojilo 10.000 do 15.000 Din.
Hladnik je prvotno v preiskavi priznal, da je sam ponaredil vlogo, danes pa je to pred sodniki kratkomalo zanikal, češ, da knjižice sploh ni imel v rokah in da je Roš ali kdo drugi ponaredil številke.
Hladnik je zasnoval še drug načrt kako bi prišel do denarja. Znane so mu bile v vseh podrobnostih rodbinske razmere ge. Uršule Krcčeve, stanujoče na Kongresnem trgu št. 3. Poznal je iz prejšnjih let na gališki fronti najbrže padlega, a pogrešanega sodnika Rudolfa Kreča, sina ge. Kre-čeve. Hladnik je svoje načrte odkril svojemu znancu Albertu B., rodom iz Trsta in potem se je znašel še 501etni Hugon Ste-
nje sape, ki se Li j e skozi odprto okno, pogleduješ zdaj na desno v samo živo skalo, zdaj na levo. kjer se vrstijo kraška polja, — vsa ograjena s kamenjem; ni jim kraja. Vasi tam nad njimi so kakor trdnjavice. Mali zvonovi v stolpiču cerkve se oglašajo k jutranji molitvi. Bele ceste se počasi oživljajo. Seljaki jezdijo na osličkih. Tu in tam kosijo mladci revno travo, ženske in moški se gibljejo po vinogradih.
Knin — ves bel — spi spanje pravičnikov. Ali ko zdirjamo proti Drnišu, je vsa dežela že na nogah. Tam nad mestom sanjarijo ostanki stare trdnjave. Zremo jo že od daleč in ko se ji v širokem polkrogu približamo prav od zadaj, in se ozremo globoko v globel — ej, prelepa, kratkotrajna romantična slika: par sto metrov pod našim nasipom se vsipa Krka na dan, zelena bruha v svojo strugo in se vali proti mlinu. Potem spet padamo. Polahko. previdno. Režemo v Dalmacijo. Ograjeni vinogradi. vedno bornejše skaline, osamljene vasi, Dalmatinke v temnih nošnjah sredi velikih ovčj h čred.
Potrpimo v Perkoviču dobro uro. Jutranje sonce že pali skozi okna. Otročad nam ponuja cvetje. Za dinar, za revni dinar. In slednjič nas Ie potegnejo z glavne proge — proti Šibeniku. Sonce je zraslo visoko, lokalni vlak premer štiri, pet kratkih postaj, — evo morje! Tu smo. Na Jadranu. V senci starinskega mesta, ki raste v bregove, obsijane od sonca, in se zrcali v opalu svojega zaliva.	—dr
ta, v kateri so občinski odborniki spodnjega dela mesta zavzeli protivno stališče. Naposled se je sklenilo: V sogla>ju - občinskim
odborom naj odbor za zgradbo novega mostu v Škofji Loki svoje delo nadaljuje, vendar brez obveznosti kakršnekoli obremenitve mestne občine. Po rešitvi nekaterih predlogov in nasvetov internega značaja je bila nato seja zaključena.
je zlikovec eden roparjev, ki so vdrli v sobo omenjene učiteljice. Aretirani ropar, ki je po rodu iz Hrvatske in brezposeln rudar, je izdal tudi svoja pajdaša, prav tako brezposelna rudarja, ki sta pa po rodu iz Slovenije.
Obenem so orožniki pri zaslišanju dognali, da je ta roparska trojica ista, ki je nedavno ponoči v Novi gori pri Prečni izvršila nasilje nad posestnico Arberjevo vpričo njene llletne hčerke in jo tudi oropala, o čemer je »Jutro« že poročalo. Aretiranee se je v svoji zgovornosti tudi izdal, da je pri delitvi lokavškega plena svoja pajdaša opeharil in dal vsakemu le po 500 dinarjev. Roparska trojica ima morda še več zločinov na vesti
fanič, Id je po Hladnikovem navodilu letos 24. januarja poset vi gospo Krečevo ter ji pripovedoval, da njen sin Rudolf še živi v Rusiji, da pa rabi 2000 dolarjev za povratek v domovino. Pokazal ji je tudi neko ponarejeno pismo ter vložno knjižico, ponarejeno na znesek 96.000 Diru Kakor smo že svoječasno poročali, je malo manjkalo, da ni Hladnik od g. Krečeve izvabil s temi lažmi dobrih 100.000 Din. Da tega ni prišlo, ker je Hugo štefanič vso nameravano sleparijo prijavil policiji.
Nadalje je bil Hladnik obtožen, da je pomagal razpečavati na nepošten način pridobljeno železo in je v to zadevo zapletel tudi nekega Ljubljančana, ki je na očetov račun pri neki tvrdki naročeval različno železo, katero je Hladnik potem razprodaja!. Železo je prodajal po 3 F>m kg, dočim je bila tržna cena 3.60 Din.
Popoldne je bila razglašena sodba, p« kateri je prisojen o Francu JTIadniku za vse navedene delikte 3 leta robije, 600 EHn denarne kazni in izguba častnih državljanskih pravic za pet let, dočim je bil obsojen njegov pomočnik pri nameravana slepariji na škodo ge. Krečeve na tri mesece strogega zapora in na isto kazen tudi tretji obtoženec, ki je bil zapleten v zadevo z železnino. Obsojeni France Hladnik je sodbo sipreiel, zadnji obtoženec pa je prijavil revizijo.
Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige !
Požigalska roka na avstrijski meji
Gornja Radgona, 10. junija.
Nedavno ponoči je žvižg lokomotive m avstrijski postaji Radgoni naznanil večji požar. Na obmejnem avstrijskem ozemlju v Obrajni (Halbenrain) je iz ogromnih oblakov dma švigal velik plamen. Huda nesreča je zadela posestnika Leopolda Schusterja, kateremu je požar uničil 5 objektov, in sicer hišo, gospodarsko poslopje in še posebej stoječe hleve. Na kraj nesreče so razen bližnjih gasilskih društev prispeli z motornima brizgalnama tudi gasilci iz avstrijske Radgone in Gornje Radgone. Požrtvovalnim gasilcem je uspelo lokalizirati požar, da se ni razširil še na ostale v bližini se nahajajoče objekte. Od živine, ki je bila rešena, je bilo pet svinj danih v shrambo k sosedu Francu Potzin-gerju istotam.
Tri dni pozneje pa. je ob isti uri nastal požar v gospodarskem poslopju navedenega soseda Franca Potzingerja. Objekt, ki je bil delno lesen in s slamo krit, je bil kaj hitro zajet od plamenov. Na kraj nesreče prispelim gasilcem ni bilo mogoče rešiti niti živine ter se je onih pet Schu-sterjevih svinj zadušilo v dimu.
Ker je nastal požar pri obeh ponesrečenci ob eni in isti uri, je nedvomno zopet na poslu zločinska roka kakor leta 1925., ko je v Obrajni in njeni okolici gorelo vsak teden dva do trikrat, in sicer vedno okrog 11. ponoči. Kakor takrat prejemajo tudi sedaj razni posestniki grozilna pisma.
Vpričo otrok se je ustrelil
Trnovski vrh, 10. t. m.
V nedeljo se je posestnik Kumer Janez iz Strmca, občina Trnovski vrh. zvečer okoli 20. v svojem stanovanju nekaj spri s svojo materjo Antonijo. Ker je bil *udi malo vinjen, ga je ta prepir tako razburil, da je zgrabil za samokres ter se vpričo svojih treh nepreskrbljenih otrok ustrelil naravnost v srce. Napravil je še nekaj korakov iz sobe in se je v veži zgrudil mrtev na tla.
Nedvomno je nesrečnik storil ta obupni korak v hipni duševni zmedenosti, ker g« slikajo sicer kot treznega in dobrega gospodarja. Pokojni je bil šele 32 let star in zapušča ženo v blagoslovljenem 6tanju s tremi majhnimi otroki.
Kmetska mladina pred svojim praznikom
Pod pokroviteljstvom g. bana priredi kmetska mladina veliko tekmo koscev v Št. Vidu nad Ljubljano — Svečano razkritje praporov — Na prireditvi bosta govorila ministra gg. dr. Kramer in Pucelj
Naši javnosti je gotovo še v lepem spominu prvi praznik kmetske mladine, ki se jc vršil v obliki obsežne tekme koscev v Beričevem v juniju preteklega leta. številno kmeta k o ljudstvo je takrat na najimpo-zantnejša način manifestiralo za svoje delo lin s tem pokazalo ljubezen do domače slovenske zemlje. Tudi je takrat široka javnost prvič spoznala idealna stremljenja kmetske mladine, ki. organizirana v Društvih kmetskih fantov in deklet, ustvarja temelje zdravemu in složnemu sodelovanju vseh stanov za blagor naroda Poleg kulturnega. dela za napredek slovenske vasi si je kmetsko-delavska mladina nadela še posebno nalogo, da kot vrneta zagovornica napornega kmetskega dela pribori temu delu čast in ono mesto, ki mu po vsej pravici pripada. Vidno vrši mladina to nalogo s tem, da prireja lepe in zanimive tekme v tem delu: oranju, košnji, žetvi, grabi jen jo. S takimi tekmami uvaja na vas novo življenje, okoli katerega se z ljubeznijo jn ponosom zbirajo kmetsko-delavske množice. V kratki dobi tega odejstvovanja je mogoče ugotoviti, da so take tekme, plemenite v svojem cilju, postale prava potreba naših vasi ir. da vse poti držijo do tega. da postanejo taki kmetski mladinski prazniki, združeni s tekmami v kmetskem delu tradicijonalna kmetska prireditev, ki f utira pot v vse slovenske vasi. Dolžnost ie .seh dobro mislečih, da mladino v tem «t-em! jen ju m udejstvovanju podprejo.
Tudi letos priredi Zveza kmetskih fantom in deklet v nedeljo 12. t. m. ob 3. popoldne v Št. Vidu nad Ljubljano poleg Ziber-tove gostilne veliko tekmo koscev za prvenstvo naše banovine. Poleg glavne tekme bo še posebna nad vse zanimiva tekma koscev škricev, kjer se bodo za prvo mesto borili Ljubljančani, ki jim je mladost tekla pod kmetsko streho, ki pa danes ne vasujejo več, ne kosijo več, temveč le še obujajo spomine na svojo mladost. Zlasti opozarjamo ljubljansko občinstvo na svojevrsten sprevod, ki se bo formira! na Kongresnem trgu. odkoder bo krenil na tek-movališče. Združena pa bo ta tekma še s svečanostjo razvitja prvega prapora kmetske mladine. Kumovala bo praporju ministrova soproga ga. Pucijeva. Pod praporom se bo kmetsko-delavska mladina, zvesta nositeljica vseh idealov našega naroda, zbirala v močan, duhovno trden pokret.
Za praznik so prijavili svoj poset odlični narodni predstavniki in kulturni delavci. Zlasti srbski in hrvatski narodni poslanci so se vabilu številno odzvali, da vidijo uspešen in zdrav razmah našega kmetsko-delavskega ljudstva in da vse to tolmačijo bratom Srbom in Hrvatom. Na prireditvi bosta govorila tudi ministra gg. dr. Kramer in Pucelj. Dolžnost je vsakogar, da 6e kmetskega mladinskega praznik*; udeleži in s svojo prisotnostjo pokaže, da mu ljubezen do naroda ni prazna beseda.
Izsleditev nevarne roparske trojice
Drzen roparski vlom v Lokavcu pri Kozjem — Eden roparske trojice aretiran — Zločine! imajo na vesti tudi grdo nasilje v Novi gori
♦	Odkritje spominske plošče pesniku Antonu Aškercu. Zgodovinsko društvo v Mariboru vabi kulturno javnost k odkritju spominske plošče Antonu Aškercu, ki bo v nedeljo 12. t. m. Spored s pričetkom ob 12.15: otvoritev in pozdrav (dr. šnuderl); beseda o Aškercu in odkritje plošče (ravnatelj Janko Gdaser) in pozdravi gostov. Po odkritju priredi del udeležencev izlet v Globoko na drugi Aškerčev dom, udeleženci geografi pa se sestanejo k obravnavanju vprašanja o drugem kongresu jugoslovanskih geografov.
♦	Nagrade kraljevega fonda za prosvetno delo med ljudstvom. Uprava kr. fonda za prosvetno delo med ljudstvom podeljuje vsako peto leto poedincem in raznim ustanovam nagrade za povzdigo vasi v zdravstvenem, prosvetnem, gospodarskem in splošno kulturnem pogledu, za širjenje praktičnega znanja sploh v naši državi ter za viteško in športno povzdigo vseh družabnih slojev našega naroda. Prva nagrada znaša 25.000 Din, II. 10.000, III. 5000, IV. pa 2500. Letos so dobili med drugimi ITI. nagrado uradnik Narodne banke v Ljubljani g. Danilo Sancin, IV. nagrado pa uči-te'i v Središču Miroslav Venigerholz, učitelj v Hrastniku, g. Alojzij Hoibauer; sreski šolski nadzornik v Ptuju g. Leon C e p n d e r, učitelj v službi v prosvetnem ministrstvu g. Anton Skala, g. Anton Tkalec iz Obreza ,učitelj v Ponikvi g. Liudevit Komar, g. Josip Medved iz Preloga, Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, sokolsko društvo Maribor I., šolski upravitelj v Lomu g. Viljem Rus, šolski upravitelj v Narapljah g. Janko 2 u n k o v i č, g. Fran Kolšek iz Ponikev in šolski upravitelj v Cerkljah g. Josip L a p a i n e. Mnoge poedince in ustanove je pa uprava odlikovala s posebnimi pohvalnimi pismi.
♦	Naši sodniki za svoje pravice. Na občnem zboru Društva sodnikov kraljevine Jugoslavije, sekcije Ljubljane, M se je vršil v nedeljo 5. t. m. v Novem mestu, so številni zborovale i in delegati iz vseh sodnih okrožij dravske banovine sprejeli obširno iti vsestransko utemeljeno resolucijo glede izboljšanja soeijalnega položaja sodnikov v državi. Spomenica, ki se v skladu z zahtevami predmetne resolucije v kratkem predloži odločilnim činiteljem v proučitev in odločanje, vsebuje predvsem temeljno zahtevo po posebnem sodniškem zakonu s povsem samostojno in od drugih zakonov neodvisno ureditvijo službenega, materij al-nega in moralnega položaja sodnikov ln državnih tožilcev. Do uveJjavljenja takega specijainega zakona o sodnikih rednih sodišč iz 1. 192S., M so bile s kasnejšimi zar koni in zlasti s splošnem uradniškim zakonom iz t. 1913. uk' njene. Občni zbor je razpravljal tudi o drugih aktualnih vprašanjih v pogledu na sedanji kritični materijalni položaj sodnikov in novoizvoljenemu odbora, iki mu predseduje letos sodnik apelaoij-skega sodišča g. Lajovic Anton, poveril nalogo, da takoj započne akcijo t cilju realizacije sprejetih resolucij.
ln
zabava SOKOLA H.
bo v nedeljo na Prulah. 7443
*	Promocija. Na graški univerzi je pro-moviral v petek 10. t. m. za doktorja zdra-v: Iptva gornjeradgonski rojak g. Julij Atzanhofer - Baumgantner. čestitamo!
♦	Jutri velika tekma koscev io narodna veselica s plesom, godbo, srečolovom ob priliki svečanega razvitja prapora Zveze kmetskih fantov in deklet -v Ljubljani Prireditev bo pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marašiča. Praporu bo kumovala ga. Pnc-ljeva. Prireditev počastijo £ svojim pose-tom in govori gg. ministra dr. Kramer in Fueelj, slovenski, hrvatski on srbski narodni poslanci. S noreti tega svojevrstnega kmetskega praznika bo naslednji: ob 14. sprevod z godbo na čelu s Kongresnega trga na tekmovališče pri ži-bertovj gostilni v št. Vidn (2 tramvajski postaji po >Sle-pem Janezu«): ob 15. glavna tekma koscev za prvenstvo dravske banovine, tekma ko-se siv škricev, razvitje prapora, razdelitev nagrad, nato veliika narodna veselica. Igrail bo znani Magistrov tercet izpod šmarne gore. Vabimo k številni ndeležbi vse, ki jim je na srcu politnčno-kulturni napredek
Danes zadn jikrat ob 4., in y410. nri zvečer
senzaci jonal nem, filmu
slovenske kmetsko-delavske mladine, pa
tudi vse, ki žele pošteno se zabavati na pravi kmetski veselici. Dovoljena je polovična vožnja na podlagi potrdila o udeležbi, ki jih izdaja zvezno tajništvo, Praža-kova ulica 8-1., in ki se bodo izdajala tudi na veseličnem prostoru. Tramvajske Ln avtobusne zveze ugodne.
♦	šahovski turnir v Sliaču. Danes se bo igralo v Sliačn na Slovaškem prvo kolo mednarodnega turnirja, na katerem bosta sodelovala tudi naša mojstra dr. Vidmar in Pire, ki je vskočil zadnji moment namesto Nimcoviča. Ostali udeleženci so Bogoljubov, Spielmann, Flohr, Maroezy, Rubin-stein, dr. Trevbal, Canal, Engel, Opočen-skv, Pokorny, Rohžček in Walter. Vzporedno se bo vršil tudi turnir za prvenstvo Slovaške.
♦	Sreski odbor JRKD za ljubljansko
okolico pozava člane to prijatelje, da 3e udeleže v nedeljo 12. t. m. ob 15. političnega zborovanja v št. "Vidu nad Ljubljano. Poročaii bodo poslanci iz Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Sad vita, mama sadvita!
tako se oglasijo otroci,
odrastlim pa se delajo skomine,
ko pridejo na velesejmu do paviljona H,
kjer je v koji razstavljena
in kjer prodajajo »Sadvito«
sadje v čokoladi	7410
Ana May Wong — Clive Brook
Najnovejši Foxov zvočni tednik
Elitisi kino Matisa
Telefon 2124.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v LJubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5.
smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1_10.
7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, 10. Junija
Ljubljana 7, 767.9, 11.2, 80, SI, 0.7, 0.1, dež; Maribor 7, 7«6.9, 12.0, 70, NW2, 0.2, Zagreb 7, 768.7, 14.0, 80, SI, jasno, _, Beograd 7, 767.2, 13.0, 70, NW6, jasno —, —; Sarajevo 7, 768.9, 10.0, 90, mirno. 0.3, —, Skoplje 7, 765.5, 16.0, 50. NW4, »/*, —, —; Split 7, 766.9, 18.0, 40, ENE5. jasno, —, Kumbor 7, 767.3, 17.0, 70, NE2, jasno, — —; Rab 7, 768.1, 16.0, 30, mirno, jasno, —, —.
Temperatura: Ljubljana 9.4, 19.2, Maribor 9.0, 17.8; Zagreb 11.0. 20.0; Beograd 10.0, 21.0: Sarajevo 6.0, 12.0; Skoplje 10.0, Sri.0; Split 14.0, 20.0; Kumbor 14.0, —; Rab 13.0,
♦	Angleški znanstvenik v Jugoslaviji. Odločni angleški znanstvenik arheolog sir Artur Evans se je na potovanju v Dalmacijo predvčerajšnjim ustavil v Zagrebu. Iz Zagreba odpotuje v Split, kjer bo posetil znanega jugoslovenskega arheologa dr. Bu-Mča. V Zagrebu je angleški znanstvenik posetii Meštrovičevo razstavo.
♦	Veljavnost pretiskanlh jubilejnih znamk v spomin na 1000 letnico hrvatskega kraljestva. Ministrstvo je odredilo, da se pretiskane jubilejne znamke v spomin na 1000 letnico hrvatskega kraljestva lahko rabijo za franMranje pošiljk še do 31. julija letos Po tem rokn pa 6e za fraa-kiranje pošiljk ne smejo več uporabljati
♦	Strojnikom in kurjačem. Zveza strojnikov kraljevine Jugoslavije bo imela v dneh 11. in 12. t. m. v Ljubljana druga kongres v prostorih Delavske zbornice (Miklošičeva cesta, v mali dvorani, glavna vhod). Ker bo kongres zaradi važnih vprašanj, ki se bodo obravnavala, zelo važen, vabi zveza strojnike in kurjače, da se zbora v obilnem številu udeležijo. Vse informacije bodo dali zastopniki po prihodu vsakega vlaka na kolodvoru.
♦	Enodnevni tečaj za precepijevanje šmair-nice in zeleno cepljenje. V soboto 18. t m. bo na banovinski kmetijski šoli v St Jurrju ob južni železnici tečaj za zeleno cepljenje im precepljevanje šmarnice. Tečaj ©e začne ob 8. uri.
♦	Nova groba. Na Dobrovi pri Ljubljani
je umrla vdova upokojenega učitelja ga. Ran tov a, mati frančiškansfcega provinci.? al a p. dr. Gvi-dona Ranta to magistrat-nega finančnega referenta g. dr. Ramta v Ljubljani. — V ljubljanski 'bolnici je umri zemljemerski inšpektor g. Franc Detter. Pogreb pokojnika bo dajies ob pol 17. izpred mrtvaške veže splošne bolnice — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje!
♦	Smrt bojevnice za svobodo Srbije. V
vasi Kuče<v.ištu v Južni Srbiji 3« te dni v starosti 75 let umrla Mara Kučkova, ki je aktivno sodelovala v bojiih proti Turkom za svobodo Južne Srbije. Znana Je bila daleč na okoli pod imenom »Mara konrltac. Njeno delovanje za svobodo opevajo tudi narodne pesmi.
♦	Uspehi vžlgatnfh sveč Champton. Letošnja dirkalna sezona prinaša rSlgialni sveči Champion zopet celo vrsto uspehom. Pri dirki v Tripolisu, pri dirki t Monte Carin in pri Targa Florlu je n spelo Nuvo-larin na Alfa Rom en, ki je vedno opremljen z vžigainlnsi svečanu! Champion, pJaai-•rati se na prvo mesto. Zmagovalci mednarodne tekme Avus kaikor tudi udeleženci, ki so zasedli 2., 3. in 4. mesto, so uporabljali vžigaLne sveče Champion (Brauchitsch na Mercedes-Benzn, Caraociola na Alta Romeu Itd.) Na tej tekmi so prav tako bili doseženi novi svetovni rekordi z vžigatod-mi svečami Champion.
♦	Komična neprilika se Je snoči pripetila na Kongresnem trga v Ljubljani. Na velesejmu je neka dama kupila pri tvornici pa/rfemov tn kolonske vode »Flora« iz Laškega pol litra pajrfema. Nesoč steklenico ji je ta padla, parfem pa se je razlil. Mimo idoči pasanti so porabili priliko in z robci pobirali dišave. Ves Kongresnji trg Je prekrasno dišal po vijolicah.
♦	Za časa velesejma stalna razstava blaga za obleke pri tvrdki Novak, Ljubljana, Kongresni trg (nasproti nunski cerkvi). Priporočamo neobvezen ogled posebno zunanjim posetnikom sejma.
♦	Steklenice za vkuhavanje kot omot za ovomaltino. Spričo pritožb številnih gospodinj, ki ne vedo, kaj naj napravijo z velikim številom praznih pločevinastih škatel od ovomaltine, je tvornica Ar. Wander dala te dni v promet ovomaltino v posebnem steklenem omotu. Te steklenice so izdelane iz najboljše vrste stekla., opremljene s posebnimi patentnimi pokrov-ci in so tako prirejene, da se lahko v njfh vkuhava in dovršeno sterilizira sadje in povrtnina. Dočim stane velika škatla ovomaltine v pločevinasti posodi 56 Din, bo stala ovoma.lt in a v steklenici 60 Din. Torej za razliko 4 Din lahko vsaka gosopdiinja dobi krasno steklenico, tei bi sicer stala mnogo več. Našte gospodinje bodo prav hvaležne tvornici ovomaltine, M je prišla na to originalno in praktično zamisel. Na ta način se lahko omot ovomaltine v gospodinjstvu izvrstno Izkoristi, enako kakor se tudi hranilna vrednost ovomaltine za telo v polni meri izkorišča, ker vsaka tudi najmanjša množina ovomaltine predstavlja koncentrirano hranilno vrednost. Vsaka spodinja. v katere domu se ovomaltina redno uživa, si bo mogla odslej ob minimalnih stroških nabaviti krasne steklenice. s katerimi se bo mogla vedno ponašati.
* Zagreb za sokolski rlet v Pragi. Mestni finančni odbor v Zagrebu je votiral znesek 20.000 Din kot prispevek za pokritje stroškov onih zagrebških Sokolov, ki bodo sodelovali na vseslovanskem sokolskem zletn v Pragi. Mesto Zagreb bo zastopano po posebni deputaciji treh zastopnikov.
Hosp&d}® t
Elegantno obleko naredita lepo blago tn eksakten kroj. Vse to vam nudita najugodneje ob skrbni postrežbi atelje in zaloga blaga tvrdke	61
LUKSČ, Stritarjeva ulica
♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira JOS. REICH.
Iz Lfaibljane
o— Javno predavanje o Vidi Jerajevl priredi Splošno žensko društvo v ponedeljek 13. t m. v prostorih Jugoslovenske ženske zveze, šelenburgova ulica 7-II. Predavala bo profesorica Marja Boršnikova, ki je proučila vso literarno zapuščino pred dobrim mesecem preminile pesnice. Začetek točno ob 16. Dobro došel vsakdo!
u— Registracija obrti. Pri obrtnem nrar du mestnega načelstva je bilo do 9. t. m. vloženih nad COOO prošenj za registracijo starih obrti in 'trgovinskih obratov v smislu. novega obrtnega zakona. Rok za vlaganje nadaljnjih prošenj je potekel. Obrtni urad Ima po določilih obrtnega zakona izvršiti registracijo in rešiti prošnje do 9. t. m. letos.
u— Uprava električne cestne železnice prejema od raznih 6trani pritožbe, da vozniki na križiščih pred kavarno »Evropo« in glavno pošto ne čakajo na zvezo. Opozarjamo občinstvo, da imajo vozniki strog nalog, da počakajo, dokler potniki ne prestopijo iz ene proge na drugo, ako pripeljejo vozovi istočasno na križišče. Prosimo občinstvo, da vse pritožbe zaradi nerednosti na progi sporoči pismeno z navedbo časa in številke voza na upravo električne cestne železnice v Zgornji Šiški.
o— Med Vičani vlada zanimanje za tekmo kosoev, ki se bo vršila v nedeljo 12. t m. t št Vidn nad Ljubljano pod pokroviteljstvom g. bana. Vičani se bodo ndele-žiM tekme to s to združenega manifestacij- I sikega zborovanja na okrašenih vozovih v narodnih nošah, na konjih to v kolesarskih skupinah. Zbirališče vseh bo pred Sokolski m domom na Viču. Tam se viški skupini priključejo tudi skupine Iz občin Vrhnike, Loga, Borovnice, Preserja, Brezovice, Polhovega gradca In Dobrove. Točno ob 13. odidejo vsi v sprevodu na skupno zbirališče, ki bo na Kongresnem trgu. Udeleženci, ki tega še niso storili naj Javijo svoja imena tajniku krajevne organizacije JRKD na Vičn g. MiMlču aH .pa g. Mirku Knezu na Viču, gostilničarju Fran cofu na Glincah (Sokolski dom) 4n g. Jeločniku, trgovcu v Rožni doMnl
b_Josip Križaj je priznano Imeniten Ke-
cal. Toda tako izvrstno ga Se ni nikdar podal r glasovnem to igra-^kem oziru, kakor ga bo danes ob pod 17. t Tivoliju, že samo Križajerv Kecal bi moral zanimati staro to mlado, da poseti današnjo predstavo »Prodane neveste«.
o— Načelstvo zadruge »Dom očJteijlc« vabi učiteljice vseh kategorij na sestanek, ki bo v nedeljo IZ t m. ob 10. dopoldne v šentjakobski šoli v Ljubljani, kjer bo predavala ga. profesorica Mohorič-Premru-jeva o ženi v javnem življenju.
o— »Narodnega doma« občni zbor bo v ponedeljek 13. t. m. ob 20. v Narodnem domu v L nadstrop-ju.
u— Slovenski Gašperček nastopa kot dvomi zdravnik vsako popoldne do 13. t. m. ob 17. t Jakopičevem paviljonu v Tivoliju. Lutkovne predstave »o kulturnega značaja, zato so priporočljive zlasti našim malčkom. TKED A tem a.
o— Koncert na sejmišč« Ljubljanskega velesejma bo 1L t m. od 17. do pol 19. ure. Koncertne točke bo tavajala godba >ZarJa<.
u— Družtvo »Tabor« priredi Jutri celodnevni izlet t Kamniško Bistrico. Odhod s turistom zjutraj ob 6.40. Vožnja polovična.
člani to prijatelji društva, pridite! _ V
ponedeljek ob 20. t društvenih prostorih vaj« govornega zbora. Pridite vsi!
JUme ati pCo&ee
Vam razvije in naredi slike najhitrejše, najlepše in gotovo najcenejše
FOTO TOURIST
ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 6.
NE potrebujemo reklame, delo govori. Pralnica, likalnica in čistilnica oblek, — Mestni trg št. 8 (Haman).	230
ŠE DANES IN JUTRI
si lahko ogledate in kupite krasno pohištvo na velesejmu. Ne pozabite pa kupiti novi ilustrirani
KATALOG POHIŠTVA
»Novodobna oprema«, ki Vam z njim rade-volje postreže za ceno Din 20.— vsak razstavljal ec pohištva na velesejmu.
Pismena naročila: ROK AltHAR, št Vid nad Ljubljano.
Plačilo znamke v pismu.
GOJZEHJI
PRIZNANO NAJBOLJŠI
lovski in Športni čevlji po konkurenčnih cenah edino le pri	gg
II
tiri nad Šhofjo Loko
Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike!
27 letni Vlado Veljkovič, po rodu Iz vasi Lipova pri Kragujevcu, ki je meril samo 60 cm to Je bil menda najmanjši moški na svetu. Včeraj so ga morali prepeljati v bolnico, kjer je popoldne umrl. Njegova ž<-na 22 letna Katica, rojena Vuletičeva v Filadelfiji, kjer je živel njen oče, dalmatinski izseljenec, je samo za 10 cm višja. Pokojnika bodo pokopali v ponedeljek iz splošne bolnice.
u— Zasačeni tatovi koles. V Medvedovi ulici je bilo nedavno ukradeno kolo nekemu Pešcu iz Ljubljane. Zaradi suma tatvine je policija aretirala Alojzija T. in ga izročila sodišču. Pozneje pa je policija zvedela, da je neki moški v Kamniku pri Pre-serju prodajal moško kolo. Bil je to Luka Š:>ruk, rojen 1. 1903. v Kamniku in stanujoč v Preserju. Na podlagi policijske ovadbo so ga orožniki 8. t. m. prijeli. Kolesa pa niso našli pri njem, pač pa so ugotovili, da je prodal žensko kolo, ki je bilo pred l t dnevi ukradeno na Ježici ;>red neko g »stilno, neki ženski za 400 D;n. Kdx« je policija zaplenila to se nahaja seiaj v kriminalnem uradu. Je znamke >Meteor«, št. 13752. Lastnica naj se javi na policiji. Kje jo ukradeno moško kolo, šnruk n: hotel povedati. Orožniki so pa koIo ie izsledili in s:cer na podstrešju stanovaija njegovega tasta. Tam so zaplenili tudi več drugih p;-edmetov, lzvirajočih od tatvin, špruka so izročili sodišču. Policija 'e dalje aretirala 30 letnega Franca Petkoviča, brezpose.nega trgovskega pomočnika, ki je na Poljanski cesti Izpred Cuzakove gostilne odpeljal kulo mesarju Ivanu Kelerju vr. R.>žn'j doline.
u_ Danes v 6&boto in Jutri v nedeljo
zvečer od 20. do 24. koncert na vrtu kolodvorske restavracije na glavnem kolodvoru. Običajne cene Prvovrsiten cviček 12 Din, graščinski rizling 14 Din.
u_ Srajce, kravate, naramnice, palice,
žepne robce in nogavice kupite najceneje pri šterka nasl. Karničniku, Stari trg 18.
a_ Slaščičarna Pelicon, Wo|fova ulica.
Najfinejše čajno pecivo, torte, desertni sladoled iz svežih marelic, jagod, vanilije, ci-tron, mandeljnov.
u— Kupujte, dokler je še čas. srečke Kola jugoslovanskih sester v Ljubljani. Javno žrebanje efektne loterije bo nepreklicno v nedeljo 12. t. m. ob 15. v dvorani Delavske zbornice. Krasni dobitki so razstavljeni v trgovinah: pri Majerju v Stritarjevi ulici, pri Brezniku na Aleksandrovi cesti in pri Tičarju v Šelenburgovi ulici. Lista izžrebanih številk bo natančno objavljena: prav tako kraj. kjer se bodo dobili dobitki
u__Najdene bakrene cevi. Garderober na
gflavnem kolodvoru je 15. maja sprejel dve vreči bakrenih cevi za. kmečke vodnjake, ki sta mu jih .izročila v varstvo dva fanta v starosti 15 do 17 let Ker se še do danes wi nihče javT'1 ,v garderob! in kaže vse, <>a so cevi ukradene, poziva policija lastnika, da se javi
fe Maribora
a_ Revija čet mariborskega sokolske>ga
okrožja. Na jutrišnji dan bo na Teznem prvič izpričana telesna ta nravstvena so-kolska moč. Ob priliki jutrišnjega okrožnega zleta bo prvič zavihral sokolski prapor kllcoč učence Tvrševe k zmagi. Temu /Jetu bodo predhodniki in znanilci naraščaju iki, katerim je predvsem namenjen ta zlet, da se našim otrokom da prilika, po-kazatl javnosti o vet to sad sokolske vzgoje. Poleg številnih sokolskih bratov ta sester Iz drugih krajev bomo tudi Mariborčani pohiteli na Tezno z zavestjo, da Je uspeh odvisen ie od celote. Na svidenje na Teznem!
a_ Po dobro uspelem taborjenju marlbor
oke Sokolske ž up« v preteklem letu je ssucnila žn/pna uprava, da priredi tudi .e-tos taborjenje naraščaj to članstvo. To pot bo tabor ob idiličnem Bohinjskem je-Z3l*u od 12. julija do 3. avgusta. Končni termin prijav je do 15. t m Po dosedanjih paJjavah. sodeč bo udeležba veL'ka. Kakor kaže, bo postailo taborjenje tudi v Sokolstvu pri',t:bij eno.
a— Narodna Odbrana prosi vse one, ki so se prijavili za telet ▼ Lokavec, da vplačajo voznino do jutri. Ker je na razpolago samo še malo prostorov, naprošamo, da se interesenti čimprej javijo pri tajništvu Narodne Odbrane. Prijave se sprejmajo do danes zvečer.
a— Iz sokolske prednjaške šole. Seja predavateljskega zbora saivezne predn jaške šole bo v ponedeljek 13. t. m. ob 16. na letnem telovadišču Sokola Matice. Danes popoldne ob 17. bo kakor že javi jemo nastop predn jaške šole.
a Stenografske tn strojepisne tekme. Na enoletnem trgovskem tečaju Mariborskega slovenskega trgovskega društva bo tudi letos ob zaključku tečaja strojepisna in ste-nografska tekma, in sicer danes dopoldne ob 9. v šolski sobi ne državni trgovski akademiji. Vabljena so starši tečajnikov in vsi, ki se zanimajo za raspehe naše mladine v teh predmetih.
a— Pasji davek za leto«. T ustnike psov, ki še niso plačali pasjega davka za letošnje leto v znesku 200 Din in odškodnine za znamko v znesku 2.50 Din, opozarjamo, da to nemudoma store, sicer bo izterjal ta davek mestni eksekutor obenem z zapadlo globo v znesku 100 Din.
a— Odhod prve skupine na letovanje na Počitniški dom na Pohorju bo jutri z vlakom ob 14.20 do Slovenske Bistrice. Otroci se zbirajo ob 14. pred glavnim kolodvorom.
a— Pevsko društvo »Jadran« priredi 3. julija vrtno veselico pri g. Renčlju na Po-brežjn.
a_ Opozorilo davkoplačevalcem. Pri
davčni upravi bo v času od 13. do 20. t m. razgrnjen na javni vpogled samo razpored za zgradarino to ne za druge davščine, kar kor je bilo to pomotoma najavljeno.
u— Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani vabi člane, da se udeleže polnoštevitao izleta na Sveto goro pri Litiji, ki ga priredi odsek trgovskih sotrudnikov jutri v nedeljo 12. t. m.
u— Danes popoldne morajo vsi Ljubljančani v Tivoli kjer se bo uprizorila Smetanova »Prodana nevesta«. Začetek točno ob pol 17.
o— ZastonJkarJI naj se prarr nt* a« zanašajo, da bodo prišli pri današnji uprizoritvi »Prodane neveste« na svoj račnn. Prostor je naravno ta umetno tako lepo ograjen, da brez vstopnice "te bo nič. o— Knihovna češke obce v Ljubljani
pujčuje kndhy ponza ve čtvrtek od 7__8.
hod. večer až do od vol Sni.
a_ Smrt pritlikavca iz Protlčevega cirkusa na velesejmu. V četrtek je v Protiče-* 3m cirkusu nenadno oboJel pritMikajvac
Iz Celfa
e— Moški zbor »Svobode« v Celju nastopi drevi v akustični dvorani Celjskega doma z zanimivim sporedom. Prijatelji lepega petja bodo prišli v polni meri na svoj račun. Zbor, katerega člani so po večini delavci iz industrijskega Gabrja, je za nocojšnji nastop temeljito pripravljen. Vhod v dvorano bo pri glavnih vratih. Začetek bo ob pol 21. Da bo vsakomur omogočen obisk koncerta, so cene zelo nizke.
e— Iz celjskega športnega življenja. V nedeljo 12. t. m. ob 17. bo na Glaziji prijateljska tekma med SK »Celjem« in SK »Železničarjem« iz Maribora. Predtekma bo ob 15. na istem igrišču med rezervama SK »Celja« m »Atletikov«. Prihodnjo nedeljo 19. t m. pa bo zjutraj v Celju velika vsakoletna zvezdna, kolesarska, dirka, kš jo pri-
CISTE1V
Vam očisti vse madeže na oblekah; čisti tudi madeže na svili, posebno pa na barva-
' stem usnju.
V zalogi ima staroznana
drogerija KANC, Židovska 1
redi tukajšnji klub slovenskih kolesarjev 1 rispeli bodo najboljši koledarji iz Ljubljane, Maribora, Novega mesta in Zagreba.
e— Vpisovanje na celjskih osnovnih šolah. V slovenski oddelek tukajšnje mestne osnovne šole se bodo vpisovali učenci, ki bodo dosegli do 31. decembra letos sedmo leto starosti, v četrtek 30. t. m. od 9. do 12. in od 15. da 18. v prvem nadstropju osnovne šole. V nemški oddelek I. razreda bo vpisovanje posebej in se bo dan še naknadno določil. Deklice se bodo vpisovale istega dne in ob istih urah kakor dečki in v istem nadstropju. Tudi glede njih veljajo zgoraj navedeni pogoji.
e— Nesreče. Na paši je nadel čez ska'e L-letni posestnikov sin Valentin Gaber iz Brezja pri Mozirju in se občutno potolkel na glavi. 32-letni kočar Anton Mrzlak z Lepe njive pri Mozirju je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo ključnico. Z desnico je zašel v slamoreznico 8-letni kočarjev sin Štefan Miklavžin m Vrbja pri Ža'cu in si r.arezal prste. Podobna nesreča je doletela 30-letnega delavca Franceta Vi-potnika iz Gotove;j pri Žalcu. Na desnici mu_ je cirkularka narezala prste. 67-letna služkinja Marija Oračeva je padla in si hudo poškodovala desno roko v rami. Iz posteljne je padel na tla 2-Vtni posestnikov sinček Martin D;mec iz Smartna v Rožni dolini in si zlomil desno nočjo v steffnu. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
e— Mesfni kino bo predvajal drevi ob' 1»! 21. izvrstno zvočno veseloigro z godbo in petjem »Veleturist« z Otonom \Va~llbur-gom v glavni vlogi.
Iz fCsjpssiJka
ka— Nogometna tekma bo v nedeljo popoldne na klubovern igrišču na sejmišču. To pot bo gostovala prvič v Kamniku enaj-storica SK Domžale.
Iz Novega mesta
n— Kino Dom bo predvajaj v nedeljo 12.
t m. ob 30.30 zvočno opereto »Tango ljubezni«. Za primer, da bi se zaradi slabega vremena vršila župna sokoLska prireditev r Sokolskem domu, nedeljska kinematografska predstava odpade^
Iz IsrbovelJ
t— Sokolsko gledališče. Danes to futri pravljična igra »Krojaček junaoek«. Nastopi mladinski ansambl pomnožen s člani kolske dTame. Igra bo nudila mnogo zabave tako mladini kakor odraslim Zato pridite vsi!
Iz Zagorja
t— Šahovski dvoboj Zago. je—Trbovfja.
V nedeljo 12. t m. popoldne ob 15. ee bodo pomerili v ljudska kuhinji zagorska bisti s •trboveljskimi tovariši. Igralo se bo na. desetih deskah. K zanimivemu dvoboju vabimo vse , ki jah zanima lepo kraljevska igra.
Is Slovenske Slstršce
sb—Tekma koncev, ki )o priredi agfliK podružnica Kmetijske družbe 12. t m! na Mallvjevem posestvu v Slov. Bistrici, bo obsegal poleg konkurence kmečkih fantov tudi še amatersko tekmo sTarith koscev m frakarjev. Dočim bodo morali mladi krneč, ki tekmovalci pokositi vsak po 2 ara po-vrši.ne, je določen za amate-je le po 1 ar. Odbor ima za zmagovalce lepa darHa. za-^o je pričakovati velike udeležbe.
Iz Ptuia
j— Sprejemni izptti na državni realni jfmnaziji se vršijo iz srbohrvatskega in slovenskega jeziika in ne le iz s^bskohrvat-skega jezika, kakor je bilo pomotno objavljeno.
j— Sokolski izlet k Sv. Andražu v Slov, goricah bo v nedeljo 12. t. m. Tam bo imela tamkajšnja sokolska četa svoj nastop. Izlet se bo vršil z mestnim avtobusom. Vesnina minimalna. Prijave pri tajnici s. Koširjevi.
Iz Kossffc
nj— Sokolska četa na Keblju prt Oplot-nici bo imela letni telovadni nastop v nedeljo 12. t. m. ob pol 16. na dvorišču pri šoli. Ob tej priliki bo pešizlet vseh četrtkov dravinjskega sokelskega okrožja na Febelj. Iz Konjic bo vozil poseben avtobus ob 12. in se vrne iz Oplotnice ob pol 20. Prijave za vožnjo sprejema tajnik br. Kolšek
Iz Lfutomera
lj— ackoj v Ljutomeru bo imel v nedeljo 12. t. m. celodnevno prireditev s izkušnjami ob 9., sprevodom ob pol 11. tn nastopom ob 16. Pri prireditvi bodo sodelovale prvič polncštevilna okrožna sokolska godba iz Male Nedelje v krojih kakor tudi sokolske čete Mala Nedelja, Sv. Jurij, Sv. Duh in Cven. Prireditev je dobro pripravljena. Pridite!
Iz Pre*?sitt*rf3
pm— Javni nastop Sokola v Murski Soboti bo v nedeljo 12. t m. v parku grofa Szaparvja. Nastopa se udeleže številne čete iz okolice. Največje zanimanje vlada za stafetni tek kmečkih čet. Proga je dolga 15. km. Stafetni tek bo zanimiv, ker 60 tekači n;nj dobro pripravljeni. Pričakuje se velika udeležba.
h življenja na deželi
BLED. Opereto »Ronny« bo predvajal zvočni kino Bled drevi ob 21. in jutri v nedeljo ob 15., pol IS. in 21. Dodatek nov Foxov tednik in domač film.
SV. ANDRAŽ V SLOV. GORICAH. Sokolska četa priredi v nedeljo 12. t. m. drugi javni nastop. Po nastopu veseuca pri podstarosti br. Rolu. Vabljeni!
ŠT. VID NA wU£NJSKEM. Naš Sokol priredi v nedeljo svoj vsakoletni javni telovadni nastop na svojem letnem telovadišču. Naše društvo je eno najmlajših na Dolenjskem, a je kljub temu zelo delavno in hitro napreduje. Nipredek preteklega leta z delom v telovadnici bo društvo pokazalo z nastopom, ki se bo pričel ob 15. Sodelovala bo godba na pihala. Železniške zvezde z Novim mestom in Ljubljano so zelo ugodne, zato pričakujemo, da bo oc > iz ob-h mest kai številen. Prav gotovo pa pridejo vsi okoličani.
€3 o
Od^B*
Velesejem pred zaključkom
Kupčije se na velesejmu zlasti zadnje dni prav lepo razvijajo. Zabeležene so bile zadovoljive prodaje v kovinski stroki, v vozovih, v tkanih preprogah, seveda tudi v pohištvu in v raznih obrtnih strojih. Lepa naročila je dobila tudi naša tekstilna industrija. Naša scdarji, ki so zastopani po ftodarski zadrugi v Tacnu in po tvrdki Re-ipič zaznamujejo prav lepo štev.lo interesentov, in to ne samo iz Slovenije, temveč izlasti tudi iz drugih pokrajin naše države: ■Včeraj je imela ta panoga naše obrti na jvelesejmu prav dober dan in je bilo prodan ;h večje število sodov za skupaj 200 hI (prostornine (za Belo Krajino, Južno Srbijo in Štajersko).
Kakor druga leta so tudi letos bogato (zastopani kmetijski stroji. Zanimanje je predvsem za kosilnice, pluge, brzoklepalni-ke, sadne mline in za razno kmetijsko orodje. Tudi tu so bile sklenjene že precejšnje ikupčije, še več pa je interesentov, ki se še niso odločili za nakup. Med razstavljenimi kmetijskimi stroji je s prvovrstnimi izdelki zastopana tudi domača produkcija. Kmetijska družba je priredila tudi zanimivo razstavo umetnih gnojil, semen in raznega vrtnarskega orodja.
Poset je bil zadnje dne izredno lep in je pričakovati, da bo v nedeljo pravi naval. Znova je po6etik> to zanimivo prireditev veliko število raznih šol. včeraj so prispeli pod vodstvom svojih učiteljev tudi dijaki kmetijske šole iz Iloka v Srerrai.
Pohištvena razstava.
Ponovno smatramo za umestno opozoriti
Trgovci ln trošarlaska taksa
Iv. referata zborničnega člana gosp. Fr.
Čeha na plenarni seji Zbornice za TOI dne 9. t m. posnemamo naslednje podrobnosti:
Gostilničarji so že na številnih zborovanjih zavzeli svoje stališče nasproti novim troša-ri rasi: i m predpisom. Resolucijam, sprejetim na teh zborovanjih se sicer priključujemo in jih podpiramo tudi trgovci, vendar pa imamo v pogledu novih trošarinskih taks še svoje špecijalne želje in zahteve.
Izvor vseh pritožb glede trošarinskih taks je dejstvo, da so se trošarinske takse mehanično naslonile na točilno takso, ne da bi se način odmere prej reformiral Obe taksi, točilna in trošarinska imata značaj pavšala, prva za točilno pravico, druga za odpravljeno trošarino na vino in žganje. Vsak pavšal je že samo na sebi krivičen, ker ga ni mogoče prilagoditi dejanskim razmeram, j>osebno če je tako malo gibljiv, kakor je točilna taksa.
Dočim so gostilne in njim slične obratovalnice uvrščene v tri kategorije in vsaka kategorija v štiri skupine, pa tvorijo trgovci, ki točijo pijačo, svojo posebno kategorijo, razdeljeno v trj skupine, v katerih znaša toSlna taksa ne glede na kraj obratovališča ▼ prvi skupini 1500 Din, v drugi 1000 Din in v tretji 750 Din. V prvo skupino spadajo po ključu trgovci, ki stočijo nad 150 hI pijač, v drugo skupino eni, ki stočijo 80—150 hI in v tretja skupino oni, ki stočijo do 80 hI pijač. Trgovska točilnica, ki proda nad 150 hI pijač, plača torej takso 1500 Din. medtem ko znaša taksa za ostale obratovalnice, ki stočijo enake količine v Ljubljani 1750 Din v krajih do 2000 prebivalcev 1000 Din in v krajih izpod 2000 prebivalcev 750 Din. Trgovske točilnice so torej v večini krajev glede točilne takse obremenjene s 100°/» višje nego ostale obratovalnice.
Gospodarske korporacije so na to razlikovanje, ki ga smatrajo za stvarno neupravičeno, že ponovno opozorile finančno m;nistr-stvo in stavile predloge, da se odpravi. Finančna uprava teh predlogov ni upoštevala. Odprava razlikovanja med raznimi točilnicami na škodo trgovine je postala posebno aktualna sedaj, ko je bila odpravljena trošarina na vino in žganje in nadomeščena s pavšalom, ki ee tesno naslanja na izmero točilne takse.
Po predpisih morajo namreč vsi točilci iz 4. pripombe k tar. postavki 62. taksnega zakona. kolikor nimajo svojih obratovalnic v Ljubljani, Maribora ali v kakem kopališču, plačati isti pavšal za odpravljeno trošarino, kakor točilci v mestih z vec nego 20.000 prebivalci. Mi podeželski trgovci naj bi torej plačevali k polletni taksi 1500 Din celoletni pavšal za odpravljeno trošarino od 18.0000 Din k polletni taksi 1000 Din celoletni pavšal od 12.000 Din. vsi ostali pa 9000 Din ali 600O Din.
Taka razvrstitev trgovskih točil o p v ni pravična. To izhaja že iz dejstva, da bo po tej razvrstitvi plačal trgovec- na vasi najmanj 6000 Din letnega pavšala za odpravljeno trošarino. dasi jo najboljša gostilniška obratovalnica plača samo 3O00 Din.
Pobiranje pavšala za odpravljeno trošarino od trgovcev torej ni zadovoljivo. Zadovoljivo ni iz razloga, ker se pavšal pobira no točilni taksi, ki je za trgovce višja nego za obratovalnice. radovoliivo pa ni tudi iz razloga, ker sn trgovci navzlic temn. da so prizadeti že z visoko točilno tak»o. v praksi prizadeti šc s tem. da plačujejo i«ti pavšal kakor mesta s preko 20.000 prebivalci. Ta praksa naravnost sili trgovske točilce. da opustijo točenje, ki je v večini krajev važen del trgovine, sicer ne bistven, vendar pa potreben.
Poleg tega pa je prizadeta z novimi predpisi tudi trgovina, ki prodaia vino in žganie v originalno zaprtih steklenicah. Za to
OPERA
Sobota, 11.: Prodana nevesta v Tivolskem parku. Začetek ob pol 17. V slučaju slabega vremena ob 20. v operi Rusalka. D. Nedelja, 12. ob 15.: Prodana nevesta v Tivolskem parku. — Ob 20.: Mala Floramye. v operi. Izven. Znžane cene.
Ljubljanska opora. Abonente D opozarjani. da bodo imeli drevi ob 20. predstavo »Ru-ftalke« s Križajem kot T>ovodnim možem. To j>a le v primeru, ako bi morali zaradi slabega vremena odpovedati predstavo »Prodane neveste« v Tivolskem parku. Danes ob pol 17. se bo pela za Tivolskim gradom v parku Smetanova opera »Prodana nevesta«. Tivolsko otroško igrišče je mestna občina preuredila v naravno gledališče. Začetek bo točno ob pol 17. in se bodo odpela vsa tri dejanja brez presledka. Konec opere bo nekako ob 19. Cene posameznim sedežem «o od 10 do BO Din. Stojišča po 7 Din. Dobe se v prodaji v operni blagajni od 10. do pol 13. in od pol 16. dalje pred Tivolskim gradom. Druga uprizoritev »Prodane neveste« bo v nedeljo 12. t. m. ob 15. Iste cene. V nedelo dopoldne je prodaja v naprej v operi od 10. do pol 13.. popoldne pa od 14. dalje pred Tivolskim gradom.
posetnike velesejma na odlično razstavo naših pohištvenih mizarjev, katerih izdelki vzbujajo zares upravičeno občudovanje. Takoj pri vhodu desnega velikega paviljona razstavlja okusno jedilnico in spalnico Rok Berlič iz Zapuž po načrtih arhitektov Omahna in Serajnika. Enako okusni in lepo izdelan sta dve opremi Franca Velka-vrha iz Vižmarij. Kdor si ogleda razstavo, gotovo tudi ne more prezreti razstave tvrdke A Amann iz Tržiča, ki je opremila pred leti čakalnico na Bledu in nedavno tudi kavarno »Kazino«: in Park-hotel na Bledu Tvrdka razstavlja krasno spalnico, in jedilnico iz oreha, iu ženo na poseben način. Pozornost vzbujata prav tako dve opremi iz orehovega lesa, ki iih je razstavil Andrej Kregar iz Vižmarij. Naravno je tudi zastopana znana tvrdka Naglas, ki je nedavno svojo tvornico renovirala in razširila. Posebnost je nadalje spalnica rz kavkaškega oreha, ki jo razstavlja Fr. Tomšič iz Zg. Kašlja, in jedilnica iz orehove korenine, ki jo je napravil Dimitrije Lan-coš iz Ljubljane. Leoo jedilnico razstavlja nadalje Jakob Kregar iz Vižmarij, okusno spalnico iz afrške rože pa Avgust Čeme iz Zg. Šiške. Med najlepšimi izdelki je pohištvo znane tvrdke Erman in Arhar in tvrdke Rok Arhar, ki je izdala prav ličen ilustriran katalog. Med ostalimi razstavljalci ne smemo prezreti Antona Zalo-karja iz Podgore, Ivana Rojca iz Zg. Šiške, Egidija in Karla Erjavca iz Brod-a pri Št. Vidu in končno tvrdke »Javor«, tvornice v Logatcu.
prodajo se plača letna taksa v Ljubljani in Mariboru 4000 Din, v krajih s preko 2000 prebivalci 3600 Din in v ostalih krajih 1200 Din. Ne more biti dvoma, da je ta taksa za vse trgovine, ki se ne pečajo izključno s prodajo vina in žganja v zaprtih steklenicah, vsekakor zelo visoka. Trgovine ne prodajo na ta način niti toliko vina in žganja, da bi nadomestilo za trošarino ustrezalo prodani količini pijač, ker je notorično, da se v originalno zaprtih steklenicah proda zelo malo.
Zato je treba zahtevati: 1.) da se trgovski točilci uvrstijo za pobiranje nadomestila za trošarino po krajih, v katerih se obratovališča nahajajo; 2.) da se ob prvem noveliranju zakona o taksah razveljavi prvi odstavek pripombe 4. k tarifni postavki 62. zakona o taksah; 3.) da se taksa i>o pripombi 2. točke 4.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 186 — 187, za junij 185 — 186. ta julij - avgust 183 b L, za december 180 — 182. 7°/o investicijsko 51 bL, 4°/« agrarne 23.25 — 23.75, 6°/o begluške 32 — 32.50, 8°/e Blair 45 bl„ 7% Blair 39 — 39,50. 7°/e Drž. hipotekama
banka 43 _ 47; bančne vrednote: Narodna
banka 4000 bl„ Priv. agrarna banka 204 do 210.
Beograd. Vojna škoda 188. 183 zaklj.. za julij 186. 1S4 zaklj.. 7°/o investicijsko 50 den., 4% agrarne 23.50 den„ 6°/o begluške 32.75, 31.75 zaklj., 8% Blair 44.50 bt, 7°/» Blair 39.25 den., 70/o Drž. hipotek, banka 44.25 zaklj.. Narodna banka 3900 zaklj., Priv. agrarna banka 20S, 207 zaklj.
Dnnaj. Eskomptegesell 100. Slaatseisen-bahngesell. 18.85, Trbovlje 20.73
Blagovna tržišča
2ITO
+ Chicago. 10. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 50.50. za september 53.125, za december 56.875: koruza: za julij 29.125, za september 31.125, za december 32.25; ri: za julij 31.50, za september 34.25.
+ Novosadska blagovna borza (10. t m.) Tendenca za koruzo čvrsta, sicer nespremenjena. — Prometa ie bilo 44 vagonov. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad, 79 kg težka 130 — 132; okolica Sombor, 78 kg 131 _ 133; gomjebaška. 79 kg 131—133: baška potiš. 70 kg 131—133. Oves: baški 140 do 142; sremski. slavonski 142.50 do 147 50 Oves: baški 145 — 150; sremski. slavonski 147.50 _ 152.50 Ječmen: baški, sremski. 63/64 kg 140—145: pomladni, 67/68 kg 155 do 160. Koruza: baška, banatska 100 — 102; sremska 101 — 103; baška bela 111 — 113. Moka: baška. banatska tO«: in »Ogc« 215 do 225- »2< 195 — 205: >5« 185 — 190: »6« 175 — 180: >7« 145 — 150; >8« 92.50—97.50. Otrobi: baški, sremski 87.50 _ 90,
Nadaljevanje borb v ligah
Jutri se srečata na igrišču ob Dunajski cesti v prvenstveni borbi ljubljansko Primorje in zagrebška Viktorija
Jutri bo progTam skoro kompleten. Na dnevnem redu ni nobene državne reprezentativne tekme, ki sicer absorbirajo toliko terminov. Tako so klubom igTači na razpolago in se lahko nadaljujejo borbe v vsem obsegu.
Ta nedelja bo za vse lige zelo važna. Tako imajo v četrti ligi kar tri lokalne der-bvje: v Beogradu, Sarajevu in Skoplju. Tudi v tretji ligi bodo zelo interesantna
Učite se pravilnega solnčenfa
Pred soinčenjem temeljito natrtte svoje teto ■
Nivea-krema Din 5-—, Din 22.—, Nivea-olje Din 25.—,
Din 35.—. Jugoslavensko P. Belersdorf & Co. d, s. o. j., Maribor
NrVEA- ULJE
Oboje vsebuje edino sredstvo za negovanje kože — koži sorodni Eucerit; radi tega so to naravna sredstva in jih ni mogoče zamenjati s tako rvanimi »čudežnimi kremami«. Zmanjšujejo nevarnost opaljenja zbog soln-čenja in vam podajo prekrasno temno barvo koži.
V vročih dneh »Nivea-krema« ohlaja, nasprotno pa vas ob hladnih dneh brani Nivea-olje prenaglega ohlajen j a, ki povzroča prehlad.
Eno, prosimo, da si zapomnite: Nikdar se ne Boto-čtte mokri in pred soinčenjem si vedno natrite kožo!
člena 72. zakona o državni trošarini za prodajo pijač v zaprtih steklenicah in za konsum izven obratovalnic zniža v primeri s količinami na tak način potočenih pijač najmanj na desetino sedanje izmere.
Gospodarske vesti
= Otvoritev mednarodne lesne konference na Dunaju. Ob navzočnosti številnih delegatov 18 držav je bila v četrtek na Dunaju otvorjena med narodna lesna konferenca, ki ima namen v smislu zadnje ženevske konferonce (ki se je vršila ob koncu aprila), urediti vprašanje kontingenti-ranja izvoza lesa v izvoznih državah in prilagoditve produkcije potrebi svetovnega konsuma. Poleg delegacij posameznih držav sta na konferenci zastopana tudi Društvo narodov in mednarodni agrarni institut v Rimu. Konferenco sta s pozdravnimi nagovori otvoriia avstrijski zvezni predsednik g. Miklas šn zvezni kancelar dr. Dollfuss. Za predsednika konference je bil izvoljen g. Colloredo-Mansfeld, vrhu tega pa so bili v predsedstvo izvoljeni delegati Nemčije, Francije, Jugoslavije, Avstrije, Poljske, Rumunije, Češkoslovaške in Rusije. Po izvajanjih predsednika naj se na konferenci sklene dogovor vseh evropskih prodiicentov glede mednarodne ureditve trgovine z lesom na podlagi prostovoljne omejitve ponudbe. Namesto prvotno zamišljenega mednarodnega lesnega instituta naj se za izvajanje takega dogovora ustanovi na čisto komercijalni baza mednarodni urad za promet z lesom. Značilna je bila izjava predstavnika Nizozemske, ki je dejal, da je tudi njegova država pripravljena sodelovati v predvideni organizaciji. Čeprav je Nizozemska izrazito uvozna država, vendar ni toliko inte-resirana na nizki ceni, kakor na stabilnosti lesnega trga. Za razpravo o vprašanjih glede ureditve izvoza lesa je bil izvoljen posebni odbor. Čim bo ta odbor končal s svojim delom, se bo znova sestala plenarna konferenca.
Bone
10. junija.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda okrepila in se je trgovala za kaso po 184, 185 in 187. Od dolarskih j>apirjev ie imelo promet 7°/o Blairovo posojilo po 39, 39.25, 39.50 in 40. Zaključek je bil zabeležen še v 6°/o begluških obveznicah po 32.
De me.
Ljubljana. Amsterdam 2274.27 — 2285.63, Beri in 1329.84 — 1310.64, Bmseli 782.95 do 786 89, Curih 1097.35 — 1102.85, London 205 79 — 207.39. Newy0rk 5588.13 — 5616.39. Pariz 221.24 — 222.36. Pra^a 166.34—167.20. Stockholm 1046.59 — 1076.59, Trst 287.57 do 289.97.
Curih. Beograd 9.05. Pariz 20.16. London 18.79, New7ork 511.35. Bruselj 71.325 Milan 26.25. Madrid 42.20. Amsterdam 207.125. Berlin 121.35. Stockholm 96.25. Oslo 93.50. Ko-benhavn 102.50, 'Sofija 3.70, Praga 15.16, Varšava 57.35, Bukarešta 3.06.
srečanja, »pri nas«, t. j. v prvi in drugI ligi, v katerih sodelujejo slovenski in zagrebški klubi, pa je spored nad vse važen.
Primorje sprejme v goste zagrebško Viktorijo. Enfant terrible ta Viktorija v zagrebškem prvenstvu! Odkar je popularni državni centerhalf Premeri prestal šestmesečno karenco, je moštvo nemalo ojače-no. Eno tekmo v ligah ima za seboj: z Mariborom na lastnih tleh. S pičlim rezultatom 2:1 je spravila dve točki na varno. Dokaz, da so sile Viktorije, Maribora in Ilirije (po zadnjem prijateljskem srečanju z Mariborom sodeč) precej izbalansirane. Kako se bo obneslo moštvo črno-belih ? Velikih razlik v močeh in sposobnostih pač ne bo, kar pa stopnjuje neizvestnost, je predvsem labitnost v formi črno-bele enaj-storice. Po odlični igri ene nedelje urne z največjo lahkoto postreči z naravnost obupno-klavrno igro že prihodnjo nedeljo, in narobe! Proti Iliriji je moštvo igralo v dobrem tn učinkovitem stilu, za oslabljeno Concordijo že ni bilo več dovolj sil na razpolago! Kako bo z Viktorijo?
Sodniki so tokrat pravočasno določeni in objavljeni V Ljubljani sodi g. Nedcklan (iz Splita). V smislu propozicij za tekmovanje v drž. prvenstvu mora namreč soditi tekmo vedno »neutralen« sodnik, iz pod saveza h kateremu ne pripada nobeden od tekmujočih klubov. Naša najbližja ped-saveza sta Zagreb in Split, zato je vsako lamentiranje. dokler se ne spremeni omenjena določba, zaman in bolj ali manj de-plasirano.
V predtekml ee srečata agflni SK Hrastnik iz Hrastnika in rezerva Primorja.
0 tekmi lilrija : Maribor
Kakor znano, je prišlo pri prijateljski tekmi Ilirija : Maribor prejšnjo nedeljo v Mariboru do precej neljubih incidentov, ki jih mora vsak obsojati. PoročHa z ene in druge strani so tako različna, da si človek, ki ni prisostvoval tekmi, ne more napraviti jasne slike. Dobili smo dva dopisa o teh dogodkih s prošnjo, da jih objavimo. Prvi je od g. F. Pivke iz Maribora, drugi pa je izjava odbora SK Ilirije.
G. Pivka nam piše med drugim:
Nedeljska tekma med Ilirijo in Mariborom nam je pokazala klasične nezdrave razmere v našem nogometu.
Tekma bi morala biti prvenstvena — pa se je igrala priiateljska. Kdo je kriv tega? Izgovarjajo se drug na drugega, dejstvo pa je, da si sami podsavezni delegati niso bili na. jasnem, kako in kaj. Določenih sodnikov ni bilo — zopet vprašanje zakaj — in potem še negotovost še tik pred tekmo, ko so lovili še sodnika za pniiateljsko tekmo. Kako so se ljudje razburjali zaradi tega! Pa saj imajo prav. Plača io vstopnino kar 15 Din. pa se jim nudi igra, ki ni počenega groša vredna!
O igri sami na moramo oovedati. da je bila taka. da že dolgo nismo videli tako surove. Ilirija je pričela igrati surovo: sodnik se jim najbrž nd hotel zameriti, pa jim
je pustil to početje — in tako so igrala z
vsakim strelom ostreje. Foul za fouiom; igralci so se pričeli med seboj prerekati, ugovarjati sodniku, kričati, zasmehovati razburjeno občinstvo, Ln končno je Ilirija-nov branilec Strehovec klofirtal Priverška Da niso bili mariborski igralci tako disciplinirani, bi se razvil sutov pretep — saj je občinstvo hotelo vdreti v igrišče. Mesto da bi se surovost polegla — se je še stopnjevala. Mariborov trener je zahteval, naj igralci odstopijo, kajti bila je nevarnost, da bodo vsi poškodovani. Igralo se je tako brezsmiselno in tako grdo, da je precejšen del občinstva kar med tekmo odšel, zgražajoč se nad tako igro gostov.
Samo vprašanje si stavimo: AB je taka tekma šport? Ali je taka tekma primerna, da jo gleda mladina, ki se samo uči surovosti in sovražnosti? Al: ni namen športa, da vzgaja športnike k značajnosti, k gent-iemanstvu in kavalirstvu?
Mariborsko občinstvo upravičeno zahteva, da se ji točno razjasni, zakaj se ni odigrala prvenstvena tekma in isto občinstvo zahteva najstrožje kaznovanje vseh onih, ki so zakrivili tako surovo igro. Uoajmo, da bo Ilirija v nedeljo na drug način zaigrala, da bo vsaj deloma popravila slab vtis, ki ga je zapustila v Mariboru.
F. Pivka.
Izjava SK Ilirije se elasd:
Po tekmi Ilirija : Maribor v Mariboru 5. t. m. so izš!a v mariborskih listih poročila, ki vsebujejo poleg skrajno neobjektiv-nega opisa igre in okolnosti, pod katerimi se je tekma vršila, tudi toliko žalitev na naslov naših igralcev in našega kluba, da moramo proti takemu nekvalificiranemu izražanj« odločno protestirati.
O tekmi smo prejeli vsekakor bolj objektivna i>n točna poročila od fukcijonarjev našega nadklubskega foruma in mnogih klubsko neopre del enih gledalcev, ki nam vsa potrjujejo, da incidenti, ki so se pripetili (ki se pa silno pretiravajo!), niso nastali na inicijativo našega moštva ter da prestopki naših igralcev nikakor niso bili težje narave kot prestopki nasprotnih igralcev. Glede incidenta Jančič-Priveršek je resnica ta, da je Jančič le reagiral, sicer žal na nesporten način, na neprestana izzivanja: treba je samo vzeti v poštev notor-no ležemo in fair igro Jančiča na eni strani tet v Mariboru dobro znani način igre Priverška — pa si bo vsakdo lahko napravil pravo sodbo.
Z obžalovanjem moramo opozoriti n« dejstvo, da je bilo moštvo SK Eirije takoj pri vstopu na igrišče — torej že pred igro! — deležno skrajno neprijateljskega sprejema. Dosedaj se v Sloveniji še nikjer nd pripetilo, da bi publika pozdravila gostujoče moštvo ob prihodu na igrišče z žaljivkama in s klic »fuj!« Še manj je to v skladu s korektnim in prisrčnim sprejemom, ki 90 ga bila mariborska moštva vedno deležna v LjubUjairi tako s strani tukajšnje publike kot s strani vodstva SK Ilirije.	s
SK Ilirija uživa po svojem ogromnem delu v vseh panogah Športa tolik sloves, da je izpadi v stiki mariborskega poročevalca »—ka«. izvirajoča ofividno iz klubske prenapetosti aii pa iz pretiranega lokalnega pa-trijotizma, pač ne dosežejo! NapadS man-borslcSh listov na naš klub in sploh na ljubljanski šport pa bd mogli zeio slabo vplivati na dosedanje prijateljske odnošaje med ljubljanskimi in mariborskimi športniki. Mogli bi tudi usodno vplivati na potek predsfcoječe prvenstvene tekme Maribor t Ilirija v Maribora. Upamo, da takih posledic ne želi nihče izzvetr ki zato apelira odbor SK Ilirije na uprave mariborskih listov, naj v svojih športnih rubrikah ne dajejo mesta poročanja. Odbor SK Ilirije.
Službeno te LNP
(Nadaljevanje iz seje p. o. 8. t, m.)1
Preloži se prvenstvena tekma šparta : Javornik, Rakek, na 26. t m. v Ljubljani. Ker ni bil dosežen sporazum med Primor-jem in Hermesom zaradi odigranja prvenstvene tekme za 12. t. m. se ista določi na 3. julija v Ljubljani. Vzame se na znanje sporazum med Grafiko tn Primorjem IL, da se prvenstvena tekma, določena 5. junija, preloži na kasnejši termin. Rezervira se 3. julij SK Oelje za prcslavo kluba in otvoritev novega igrišča. Za ta dan določena kvalifikacijska tekma med Celiem tn Amaterjem se preloži na 26. t. m.
Upravnemu odboru se preda Svoboda, Vič, ker ni nastopila v prvenstveni tekmi k Diskom, Domžale 5. t. m. v Ljubljani. — Poziva se ISSK Maribor, da takoj javi ako obstoje kaki zadržki za verifikacijo igralca Tičarja Borisa, ki se prijavlja za drug klub, ter da pošlje tudi njegovo legitimacijo (izpolnjeno). Verificirajo se s pravom nastopa 18. t. m. za šparto, Ljubljana Grabrijan Ferdo, za Rapid, Maribor Mar-činko Aleksander, za Svobodo, Ljubljana Koržan Heribert, za Hermes, Sinkule Rudolf, prepove pa se mu vsako igranje, dokler ne vrne opreme prejšnjemu klubu. Poziva se ASK Primorje, da pošlje njegovo legitimacijo do prihodnje seje. — Suspendirata se do nadaljnjega igralca Podkorit-nik Franc in Kos Jože. oba SK Dobrna, ker se nista odzvala povabilu na seje. — Kazenskemu cdboru se predajo igralci Strehovec Ivan (Ilirija) na podlagi sodniškega poročila o tekmi Ilirija : Maribor 5. t. m. v Mariboru, Mesareš Mika (ASK Primorje) na podlagi sodniškega poročila rt tekmi Primorje H. : Slovan 22. maja, Stupica Milan (Grafika) na podlagi sodniškega poročila o tekmi Grafika : Svoboda tL 22. maja.
Pozivajo se klubi, da takoj plačajo sodniške takse, in sicer Primorje in Slovan od tekme 22. maja vsak po 40 Din, Svoboda in Grafika po 40 Dir od tekme 22. maja, Primorje in Jadran po 40 Din od tekme 29. maja, Svoboda, Vič in šparta po 20 Din od* tekma 29. maja. — Opozarjajo se vse klubi, da delegirajo k tekmam stranske sodnike, stare najmanj 18 let, ter da plačajo takse za soienje tekme sodniku vedno ob polčasu tekme. — Vzame se na znanje zapisnik MO Trbovlje od 6. t. m., dopis Javornika, Rakek, št. 19/32 ng. od 7. t. m. ter dopisa ZNP Zagreb, št. 549/32.
in 562/32. od 3. t. m. — Tajnik m *
Službeno iz predsedstva LNP. Sporoča se I. SSK Mariboru in SK Iliriji, da ie JNS z včerajšnjo brzojavko LNP odredil, da se prvotno za 12. t. m. določena prvenstvena tekma I. SSK Maribor : SK Ilirija odigra definitivno 26. t. m. v Mariboru. — Tajnik I..
TSK Slovan. Drevi ob 20. redna odborova seja centralnega odbora v lovski sobi gostilne »Sokol«. Vsi sigurno!
SK Grafika. Jutri bo prvenstvena tekma s Slovanom. Igralci Wolmuth, M2ielid,
oOo-polne tfe/faute pudz -Kolajna Lepota, Ln, kaAča,
UaAik Lat, aJzo- 4jednsy>
^ ne^a^tz late
Kobal, Potrato, Stupica n., šorn, Punger-čar, Stupica L, Katavič, Stromajer, Urban-čič, Mekina in Bežan, naj bodo točno ob pol 10. dopoldne na igrišču Primerja. Stranski sodnik Blokar, reditelji: Maruna, Famig in Ploh imajo biti točno ob četrt na 10. na igrišču. Današnji trening za navedene igralce odpade.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17.30 trening juniorskega moštva. — (Lahkoatletska sekcija). Danes, v ponedeljek in v sredo naprej generalni obvezni trening, na kateri se zlasti pozivajo: Perovič Jože, Gašperšič, Kosec, Jordan, Levart, Godunov, štolfa, černetič, Medica, Raič L in II., Cimperman, Ribnikar Bojan in Miran, Oražem, Cerar Lado, Cerkve-nik, Vidic Erik, Pogačnik Jože in Tone Cvahte, Omladič, Medved. Maraš, Kosi, Filipič, Kobal, Sintič, Tomšič. Wilfan. Ber-var, Valentič, Podlunšek, F ran ko. Pečenko, Cenčič, Janowsky, Sketelj, Umek, Zde-šar, Lenarčič, Rozmann, Slapničar, Slavko Kinkel. V torek in četrtek prpoldne obvozen trening še za naslednje: Hassl, Jež, Jug I. in IL, Slapar, Slamič, Svetič.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Drevi ob 20.30 strogo obvezen sestanek vseh igralcev v našem lokalu. Postava za Jesenice istotam na vpogled. Vsi določeni igralci morajo biti v nedeljo zjutraj ob 5. na gor, kolodvoru. Obenem je izlet v Vint-gar. Kdor se ga hoče udeležiti, naj se javi na sestanku. FVvenstvena tekma z ASK Primorjem odpade. Nadalje se pozivajo vsi igralci, da vrnejo vso opremo tekom 2 dni. Opremo je prinesti vsak dan od 20. naprej v lokal, kier se bo takoj vrnila druga. V torek strogo obvezen trening, katerega se morajo brezpogojno udeležiti: Oblak, Klančnik, Sernec, Prešern. Kretič, Glavič, Simčič II., Košenina, Barduckv, škrajner, Pikič, Kariž, Erlih, Sterle, Pri-mar II. ter vsa ostali.
V nedeljo, dne 12. t. m. ob IL. <*np. se vrSi na športnem igrišču Bratstva na Jesenicah hazenska tekma med družinama SK Borec tn SK Bratstvo z Jesenic. Popoldne ob 16. pa se vrši na istem igrišču prijateljska nogometna tekma med prvo garnituro »Hermesa« iz Ljubljane tn prvo garnituro Bratstva % Jesenic.
Začetek tekmovan ja ea pofeH LHP. V nedeljo 12. t. m. odigrata T*KD Atena tn SK Ilirija bazensko tekmo za pokal LHP. Po propozfcijah smeta nastopiti samo rezervni družini obeh klubov. Tekma bo sigurno zanimiva, ker si oba kluba vzgajata v rezervi naraščaj, ki je tehnično že zelo izvežban. Da bo obisk čim številnejši, bo vstop k tekmi prost. Pričetek točno ob 10. uri 30 minut, na igrišču TKD Atene v Tivoliju, in sicer ob vsakem vremenu.
Nekaj besed o zdravljenju goSe s sisacko irjmeralno
Spredaj na vratu pod kožo pod dnom jabolka v grlu se nahaja žleza ščitnica aH šč i tasta žleza, ki je majhna ter se pri zdravih ljudeh na zunaj sploh ne vidi. Pri nekaterih ljudeh pa je povečana, kar je znamenje njenega obolenja. Povečanje ščitaste žleze se imenuje golša, ki je lahko mala, srednja ali velika.
V nekaterih krajih naše države, zlasti ▼ Sloveniji, Medjimurju in Južni Srbiji, bo Juje veliko število mladine in odraslih na golši. Število teh bolnikov je veliko in dosega 50 odst. in še več.
Tudi najmanjša golša, ki se komaj vidi, je znamenje bolezni, ki jo je treba lečiti. Ze od davnih časov so znane morske bilke (gobe, alge itd.) kot zdravilo proti golši. Že stari znanosti je bilo znano, da je zdravilna moč teh bilk odvisna od količine joda, ki se nahaja v njih. Ta prastara izkušnja je prišla tudi v moderno znanost, ki priporoča za lečenje golše preparate joda, zlasti pa naravne mineralne vode, ki vse* bujejo primemo količino joda.
Naravna sisačka mineralna voda vsebuje jod in izkušnje so pokazale, da izredno uspešno deluje proti golši. Pri ljudeh, ki so redno pili to vodo. se je zmanjšala golša že po nekaj tednih, ter je skoro popolnoma izginila.
Golšavi, ki uporabljajo sisačko minerai-no vodo kot zdravilo, naj jo zavživajo takole:
Jodna kura traja tri tedne. V tej dobi naj odrasel bolnik popije vsak dan po 600 g (6 del) sisačke mineralne vode. in sicer tako, da jo pije ves dan po malem, poži-rek za požirkom. Pri otrocih se doseže enak uspeh s polovično količino, torej 300 do 400 g (3 do 4 del), ki naj jo uživajo polagoma, ravno tako. kakor odrasli.
Ko potečejo trije tedni, naj se za 20 dni preneha z uživanjem sisačke mineralne vode. potem pa spet nadaljuje s tritedensko kuro. To se nadaljuje, dokler se ne pokažejo zaželjeni uspehi. V tej dobi se priporoča bolnikom, da pijejo za žejo samo prekuhano in ne prehladno vodo.
Bolniki, ki trpijo zaradi tuberkuloze pljuč (sučice, jetike), ne smejo piti sisačke mineralne vode.
Velike golše, močno izbočene, pri katerih se lahko otipljejo izrastki, se ne dajo zdraviti na prej opisani način. Tako golšo je treba odMraniti z operacijo.
Če opazi bolnik med lečenjem s sisačko mineralno vodo razna vznemirjenja, znojenje, drhtenje in hujšanje, naj prekine kuro. Take osebe so preveč občutljive za jod in je najboljše, če ga ne zavživajo.
KULTU RIM I PREGLED
„Hlapec Jernej" kot kolektivna drama
(Po reprizi)
Delavski oder in govorni zbor »Svobode« je ponovil v ponedeljek kolektivno dramo sHlapca Jerneja in njegovo pravico« v režiji Ferda Delaka. Vprizoritev je pomembno dejanje, ki odpira zanimive razglede.
Ferdo Delak je režiral prvo kolektivno dramo na našem odru. Snov je priredil po Cankarjevem »Hlapcu Jerneju«, delavski oder in govorni zbor »Svobode« je v njegovi režiji izpričal močno aktivnost. Pred leti jo Bratko Kreft v Golouhovi »Krizi« ustvaril nekatere prizore, ki so bili kolektivno zasukani, toda celotna vprizoritev si pač ni lastila naslova kolektivne drame. Ferdo Delak je idejo kolektivnega človeka poglobil in ji dal tudi zunanje lice.
Delak je izluščil iz Cankarjevega dela borbenega Jerneja. Nikjer ni trdil, da je dramatiziral celotno delo, temveč je očitno priznal, da je snov priredil. Marsikaj se skriva v Cankarjevem »Hlapcu«, kar bi utegnilo centralno osebnost drugače osvetliti, kot jo je prikazal Delak, toda osrednje ideje, Jernejevega križevega pota za pravico, ni mogoče utajiti, in Delak jo je mogočno upodobil. Njegov Jernej je borben in jasen, križev pot za pravico je plastičen in pretresljiv. Sugestivni izraz kolektivnega človeka je zajel občinstvo z dinamično močjo in je prebudil v dušah veliko etično idejo. Notranja podoba Cankarjeve umetnine je borbena in uporniška. Morda dokaže čas, da je Cankarjeva intuitivna ideja, ki so jo imenovali v sedanjih dneh umstve-no zablodo, že danes napoved nove oblike družabnega ustroja, človeškega čuvstvova-nja in mišljenja. V tej perspektivi se bo umstvena zabloda izpremenila v proroško gledanje.
Naša doba preživlja krizo individualizma. Vsi pojavi v zunanjem in duhovnem svetu razodevajo bolestne krče presnavljanja. Ni dvoma, da živimo v velikem prevratnem času, kakršnih pozna zgodovina sredozemskega kulturnega območja dosedaj le malo. Ce priznamo, da so najvidnejši zunanji pojavi le posledica notranjih, duhovnih preobratov, potem se v nas ojačuje zavest, da se z navidezno okrepitvijo gospodarskega in z omiljenjem krize v socijalnem življenju razvoj prenaša na daljša razdobja. Kriza individualizma ni zavisna od gospodarske krize, od svetovne vojne ali enakih vidnih pojavov, temveč je nastala v temnih globinah človeškega podzavestnega in zavestnega dojemanja sveta. V vseh dobah se javlja, sleherno kulturno območje jo je preživljalo. Evropsko človeštvo je sprejelo novo kolektivno idejo v zgodnjem srednjem veku. Renesančni človek je na temeljih individualizma korigiral izrastke srednjeveškega kolektivizma. Med tem, ko se je v gospodarskem in kulturnem individualizmu 18. in 19. stoletja renesančna ideja izživljala zanosno in plodonosno, se je že prebujala v človeštvu ideja novega kolektivizma. Zelo pogrešno bi bilo določati datume in delati prerokbe. Poglavitno je, da slutimo vsi, kam nas ženejo valovi.
Hotenje in doživljanje je danes borbeno, za naše občutje so bile strune še redko kdaj tako napete. V takem ozračju ne more biti oblika duhovnega doživljanja ustaljena in dovršena po dosedanjih oblikovnih pojmih. Umetnostno izživljanje nam odkriva krčevito iskanje. Gre za izpovedi, za odkritosrčnost občutja, oblika je posoda, v kateri vse kipi in vre.
Krik človeka je našel v kolektivni drami svoj izraz. Jernej ne govori več sam, z njim govore vsi, ki so ga občutili in doživljali. Njegova beseda je mogočna borba vseh, ki so prerojeni po Cankarjevi besedi. Gosposka je le ena v različnih podobah. Nasproti si stojita človeštvo, ki se upira in človek, ki si po vseh razumskih zakonih lasti pravico zase. Delakov Jernej je samostojna prireditev, ki ne zatajuje borbenega značaja in je verna podoba človeškega krika, ki se oglaša v vsaki dobi, ki danes narašča in se bo v prihajajočih časih zopet umiril v novem kulturnem izrazu.
Vprašanje, ali je Delakova vprizoritev izčrpala Cankarjevo umetnino, ie zame nepotrebna skrivalnica. Značaj njegovega dela je prozorno jasen, naslov je v mogočnih prizorih utemeljen, če ga primerjamo z dosedanjimi dramatizacijami Cankarjevega t Hlapca Jerneja«, mu moramo priznati, da je idejo plastično oblikoval, jo poglobil in dal Cankarjevemu Jerneju pravilnejšo podobo. čeprav dnevni dogodki to ali ono sliko morda preveč poudarjajo. V kolektivnem značaju drame je našlo doživljanje sedanjih dni svoj izraz. Režija pa se ni omejila na stvaritev časovnih vrednot, temveč je Cankarjevo besedo izražala z dinamično silo, ,da je pretresala.
V razvoju naše gledališke tvornosti je Delakova kolektivna drama lepa pridobitev, katere prepričevalno silo je potrdilo občinstvo. Pokazal je na domačih tleh novo pot, in kar je poglavitno, utrdil je vero vanjo.
Režiser je dovršeno oblikoval govorni zbor, kateremu je treba odkrito priznati izredno sugestivno moč doživljanja. Polde
Demšar je nastopil v Jerneju z velikim uspehom in je presenečal z umerjeno kreacijo. Rado Hrovat in Boris Božič sta se enako uveljavljala v celoti z besedo m tipi. Ravnikarjevi ilustrativni diapozitivi nadomeščajo zelo uspešno izraznost običajnega recitatorja in ojačujejo zbranost občinstva.
Veličastni prizori so ustvarili mogočno doživetje Cankarjeve besede. Komur je oblika izraz notranje borbe, ta je občutil napoved novih kulturnih in življenjskih vrednot.	J. K.
Odkritje spominske plošče Ant. Aškercu
Zgodovinsko društvo v Mariboru bo odkrilo v nedeljo, dne 12. junija spominsko ploščo na A. Aškerčevem domu v Rimskih Toplicah, na Senožetih št. 5. To je star dom Aškerčevega rodu. že pesnikov ded Franc se je rodil v tej hiši, enako njegov oče Anton. Pozneje je ta Anton Aškerc, posni-kov oče, zapustil domačijo in se priženil v Globoko, kjer je bila doma njegova žena Agata, rojena Knez. Ko je prvorojenec iz tega zakona, naš pesnik, bil star tri leta, so staršem hišo v Globokem prodali in morali so se seliti. Preselili so se v Senožeti,
nazaj na očetov dom, ki ga je imela v posesti njegova sestra Ajtka. Tako je na tej stari domačiji svojega rodu preživel Aškerc svojo mladost. In ko se je pozneje v eni svojih prvih pesmi spomnil rodnega doma, je brez dvoma imel v mislih dom na Senožetih, ne onega v Globokem, ko pravi: Ves kakor nekdaj še se mi zdiš, ko izmed drevja ljubko blestiš.
Na ta dom je za dvajsetletnico pesnikove smrti Zgodovinsko društvo v Mariboru dalo vzidati ploščo, ki naj priča, da je iz tega zatišja zrastel prvi pomembni pesnik zelene štajerske, eden najpomembnejših slovenskih pesnikov sploh. Odkrilo bo ploščo v nedeljo 12. t. m. po prihodu predpol-danskega mariborskega vlaka ob 12.15. Za udeležence z ljubljanskim vlakom, ki pride skoraj tri ure prej, bo poskrbljeno, da si v tem času lahko ogledajo Aškerčev prvi, sedaj že razpadli dom v Globokem.
Da eden največjih naših pesnikov šele dvajset let po smrti dobiva prvič tisti vidni spomin, s katerim se mu, nesmrtnemu, želimo pokloniti, kaže, da smo še vedno narod, »kriv dokaj zamud«. Ali bi ne bilo prav, da se vsaj ob tej priliki z nekoliko večjo pijeteto spomnimo nanj? Najlepše pa bomo lahko storili to na pesnikovem domu. — Pripravljalni odbor.
Pregljev ^ZvodSsiik" in drugo
Ivan Pregelj, Izbrani spis'. Sedmi zvezek.
Ženske povesti. Od Kranja do Brezij. V Ljubljani 1932. Založila Jugoslovanska knjigarna. (Str. 226).
V sedmem zvezku Pregljevih Izbranih spisov 60 objavljene tri povesti, ki jim je pisec dal skupno ime »Ženske povesti«. V prvi, »Dom gospe matere Sgrafine«, č'ta-telj voljno sledi Pregljevemu pripovedovanju, ki se v svojskem vzdušju ženskega samostana lirično razpoje in ga seznanja s svetom, ki sq tako skrbno umika naši zvedavosti: Svetom, v katerem je vse človeško dobilo posebne, zelo stanjšane in blede oblike, kakor rastline, ki nimajo dovolj svetlobe- Vzlic izenačujoči askezi se vendar rišejo tudi tu posebni značaji s svojimi, dejal bi, drobnimi napakami in slabostmi. A* tem svetu stroge rrntere Serafine doživljamo tiho dramo jetične 6estre Elete in oslepele sestre Anaklete in romantično zgodbo mlade grofice .Mercedes, ljubljenke matere Serafine. ki pobegne iz samostana naravnost v ljubimčevo naročje. Vsa povest je kakor pastelna slika z rožnatimi toni nadčutnega hrepenenja: zdi se, da se v nji vonj kadila meša z vonjem cvetlic na vrtu, po katerem se v večernem solncu sprehajajo blede nune in kier tiči nekje zadaj nevidna, a povsod pričujoča vrata-rica — Smrt. — Drugačnega kova je povest »Zvodnik«. Tu je glavna ženska oseba kmečka lepotica Roža, ki jo mlada kri zvabi iz tovarišije cerkvenih pevk i.n izpod vpliva pobožne prijateljice Tončke v naročje študenta Štefana, ki jo zapelje v greh: samo po naključju zakrije to sramoto nenadna smrt. Štefan s« izgubi ju umrje kot propali dijak za jetiko. če ng za kakšno gnusno boleznijo. Pregelj je dal tej povesti izrazito tendenco. Na eni strani je Roža s Tončko in ostalimi pobožnimi to-verišicami, vse v svetem strahu božjem in pod strogim nadzorstvom žiupnika in kaplana; ta svet uživa piščeve polne 6impatije. Na drugi strani je Štefan, ki ga je Pregelj izoblikoval kot tip naprednega študenta, dalje Lojze, ki pošilja dopise v liberalne liste, snuje iz samoljubja nov pevski zbor in uprizarja Govekarjeve »Rokovnjače» teT poštarica A Ima, ki rada besedici o literaturi. čita Cankarja in Govekarja in pošilja obema razglednice. Ta trojica predstavlja v Pregljevih očeh invazijo liberalne prosvete med našo dobro. Cerkvi in duhovščini vdano kmečko ljudstvo; ona izpod kopava avtoriteto, moralo in ne vem kaj še. Osnovna sila nove prosvete je v očeh pisca •»Z vodnika« erotična svoboda; pri tem imajo knjige (Cankar, Erotika!) in prireditve. ki nad njim ne bedi /upnikovo in kaplanovo oko, vprav zvodniško vloco. Radi priznamo Preglju, kar mu gre in kadar mu gre. toda taka tendenčnost je že predebelo opravljanje miselnih in političnih nasprotnikov in postaja priskutna. Pisec se tu ne more dvigniti v čisto umetnost, ki je vsem ljudem pravična; zavestno uganja moralično demagogijo, smatrajoč 'ljudstvo za gojence v cerkveni po bol j seval niči in sebe za pripovedovalca basni z otipljivo moralo: Glejte, ljudje božji, kam vodi odpad od farovža; ogibajte se liberalnih študentov irn učiteljev in ne jemljite v roke knjig, ki vam jih ne priporoča dušni pastir! To je v vsakdanji govorici morala Pregljevega »Zvodnika«; Za tako pridi.parsko gesto. ki se ponavlja že ne vem koliko časa in ki vendar ne more v tej naši zalkoholizi-rani in sirovi deželi znižati odstotka zločinov in nezakonskih otrok, res ni bilo treba Pregljevega peresa. Ne branim niti za hip resničnih Štefanov, toda tip te vrste je star in prav nič liberalen: bil je pred libe-
ralizmom in bo ostal za njim. Odštej njegovo čvekanje o naprednih mejah in daj, da zapeljuje dekleta mao drugače, pa ga boš našel povsod, kjer so ljudje pod kožo rdeči. Statistika, ki bi pokazala, kako so razna hudodelstva in spolni prestopki i.n grehi razdeljeni po našem narodu, ne bi mogla niti smela imeti razpredelnice po bivših strankah; pokazalo bi se namreč, da elementarnega 'Hoveškega zla ne zadr-žujejo vedno niti številni hudiči v pridigah raznih Kraljevih gospodov (iz »Zvodnika«). Zoper elementarno zlo v človeški naravi so potrebn. in pospešni vsi etično podprti nazori. in ni lepo od umetnika in človeka Preglja, da je miselno svobodo združil s tipom Štefana ter jo prikazal kot nekako boljšo tehniko za zapeljevanje deklet. — Tretja »ženska povest« »Ograjnica« je zopet pregljevska v dobrem smislu: opisuje slovensko trmoglavko, ki se ne da vkrotiti kakor Shakespear jeva; v povesti živi naša pokrajina in naš kmet, kajpak malce po preg!jevsko pobarvan. Knjigo zaključuje nek^k feljton v vezani besedi »Od Kranja do Brezij«.
Jpsša M. Prodanovid »Naša narodna književnost«. (Savremenik Srpske književne zadruge). Beograd 1932. (248 str., ciril.).
Dolgotrajno in mnogostransko proučevanje srbsko hrvaškega narodnega pesništva še vedno ni izčrpalo vsega obilnega gradiva ki so ga nanesli zbiratelji z raznih strani tega sku.pnega jezikovnega področja naše domovine. Jaša M. Proidanovič si je zastavil nalogo, da obdela narodno poezijo z enotnega vidika in prouči nekatere njene psiholo-ske, etične in socijalne značilosti. V zgoraj navedeni knjigi, ki je našla SKZ skrbno založnico, je strnil v pregledno celoto štirinajst poglavij. Po splošnih mislih o narodnem pesništvu razpravlja tu o psiholoških opažanjih in logičnem presojanju v narodni poeziji, o nje moralnem in človekoljubnem čustvovanju, o njeni estetiki, o ljubezni v narodnem pesništvu, o rodbini n nazorih o nji, o verskih čuvstvih. o samomora, kletvi i. dr. Vsekakor imajo gradiva. lci ga je Jaša M. Prodanovič obdelal v prijetnem jeziku in živahnem slogu: načelna sodba o tem delu. ki utegne zanimati vsakega poznavalca srbsko hrvaške književnosti. pa gre strokovnim ocenjecakem. — V nji je Wrez dvoma marsikak dragocen prvjled v narodni značaj i.n duševno strukturo zlasti srbskega ljudstva.	—o.
Stobl — jugoslovenski Pompeji
V Beogradu je bila v četrtek otvorjena arheološka razstava, prva te vrste v naši prestolnici. Njen pomen najbolj označuje dejstvo, da so tu izložene izkopine iz antičnega mesta Stobi. ki leži blizu G rad skesa v var-darski banovini. Po mnenju arheologov je odkopavanje Stobov največji arheološki dogodek sedanjega časa na vsej evropski celini.
Stobi so bili pred katastrofo, ki jih je zadela nekako v četrtem stoletju po Kr., veliko, cvetoče mesto. Sodijo, da ga je porušil potres in pretežni del mesta je zasula 2 do 3 m debela plast. Tako ee je to veliko mesto ohranilo v naročju zemlje, neopaženo in neznano, vse do svetovne vojne, ko so Nemci po naključju zadeli ob prvo kamenje pokopanega mesta. Pozneje so ga začeli odkopavati jugoslovenski arheologi in so spravili na dan presenetljive spomenike, ki kažejo, da se na jugoslovenskih tleh nahajajo drugi Pompeji. Naša vlada subvencijonira izkopavanje s 50 tisoči Din na leto, kar zadošča za enomesečno delo na terenu. Doslej so odkopali le ne-
znaten del mesta, vendar Se aedanfe najdb«
obilno odtehtajo vse izdatke.
Stobi so zanimivi zlasti zbog tega, ker kaže
pokopano mesto 9 svojimi spomeniki življenje na prelomu antične dobe in zgodnjega srednjega veka. Izkopine v Stobih 6o pretežno poganskega in delno krščanskega značaja. Doslej so našli več krasnih umetnin, med njimi Poseidonovo glavo, kipe Venere, Apolona. Merkurja in Sreče, relijefe Nimf, Pana in druge sledove takrat še cvetoče antične kulture in helenskega okusa v sosedstvu skromnejših, ljudskih, onostranskemu idealu posvečenih spomenikov krščanstva. Arheologi primerjajo pomen Stob najnovejšim odkritjem esgiptske kulture v Karnaku in Luxorju.
Dvor ako v a „Rusalka"
v ljubljanski operi
Dvofak, inkamacija češkega muz>ikant-stva, je iskal in našel za svoje glasbeno ustvarjanje predvsem pobudo in neizčrpno hrano v delih Smetane. Tako je kljub temeljitemu stadiju klasične muzike prešel že v svojem prvem večjem delu, himni za zbor in orkester, v nacionalno" smer, kii je bila Dvofaku tudi edino primerna. Sijajen dokaz za to so bil takoj nato slavni »Slovanski plesi«, ki bodo zaradi bogate racionalne glasbene vsebine in odličnih glasbenih oblik obdržali v svetovni literaturi trajno umetniško vrednost. Enako smer je Dvofak hodil v svojih smfonijah, pesnrrh i.n komornih delih, s katerimi si je priboril eno izmed prvih mest v vrsti instrumentalnih komponistov svoje in tudi sedanje dobe. Slavila ga je domovina in tujina, sam pa s svojimi deli ni b:l zadovoljen. Ideal, ki ga je videl v Beethovenu, se mu je zdel nedosegljiv, spoznal je, da je v prvi vrsti le zastopnik nacionalne smeri v muziki. ne pa predvsem samostojen stvaritelj, izrazita osebnost, ki naj hodi lastna pota, poraja in kaže smer in odliko. Obrnil se je k simfonični pesnitvi, opustil absolutno, formalistično umetnost potopil se kot strasten pristaš Listov v progTamno simfonično mu-ziko. A njegovo neutešliivo hrepenenje ga je gnalo končno k operi. Dvofakove operne snovi ne očitujejo močnega ftnisla za teatralnost, dramatičnost, kakor je ta lasten n. pr. Italijanom, ker je bila njemu, kot je vsem slovanskim plemenom, z redkimi, a tem močnejšima ruskimi izjemami, najbolj pri srcu mehka lirika, priprosta domača ljudska razigranost, groteska. In v tem oziru je Dvofak ustvari! neumljivo lepe stvari, a med najkrasnejše spada gotovo muzika k operi, k lirični pravljici »Rusal-ka«. Snov sama, realistični sodobnosti odtujena, nikakor ne bi bila v stanu zasigu-rati operi ono š>iroko priljubljenost, kakor jo uživa »Rusalk.a.« ako ne bi bil tu redek slučaj in primer, ko »drži« opero skoro izključno le muzika. In te je zajeta iz najčistejšega in najglobljega vira domače grude. polna bujne invencije, mojstrske izdelave, iskrenega občutenja, miline, jasnih, prozornih oblik, živih ritmov in barv. da ostane nepozabljiva, ker ima njena poetična vrednost pravico do neminljivosti.
Posamezne arije, ceH simfonični odlomki so postali koncertne točke znamenitih pevk, pevoev m simfoničnih koncertov svetovnih odrov. Ako nam je dal Smetana s ».Prodano nervesto« najodličnejšo slovansko nacionalno komično opero, pa nam j« podaril Dvofak s »Rusalko« najlepše lirično, romantično scenieno delo.
G. Stritof, ki je dosedaj T«odil vse tri predstave, je v to divno muziko, ka je od začetka do konca ena sama trodelna simfonija, položil vso svojo ljubezen, vse svojo močno osebno občutenje, ves svoj impul-zivni, mnogokrat prav 6pontani temperament in zanos. Orkester poje kot na koncertnem odru. Štritofova taktika oživlja, zaganja, pomirja. In tako izčrpno ter prepričevalno podati ne bi mogel nihče drugi, kot ta, ki se poglobi in vtopi do zadnjega tona v tem morju blagoglasja. Do najvišje mere umetniško je ustvarila Rusalko ga. Gjungjenac-Gavellova, a ne le kot naša najboljša pevka, temveč tudi kot resnična čuteča predstaviteljica do smrti ljubeče Rusalke. Zelo močno vpliva na poslušalca sp-letkanska knežna ge. Thierv - Kavčni-kove, presenetljivo originalna in kot iz knjige podob je čarovnica ge. Kogojeve, kateri se prav vse vloge neverjetno rade vdajajo, povodni mož g. Križaja je v vsakem oziru vzorna umetnina, ugajal pa je tudi v tej težavni vlogi g. Marijan Rus. G. Gostič predstavlja postavnega, simpatičnega princa, ki je svojii krasni, obsežni pevski partiji popolnoma kos, gozdar (g. Janko) in kuharček (ga. Famšakova) lomita sem ter tam s prešumnim uveljavljenjem njima začrtano drugovrstno vlogo, tercet gozdnih vil (Ribičeva. Španova in Golo-bova) je zlasti v prvem dejanju gladek in jasen, sploh je predstava »Rusalke« leno izoblikovana. G. Kreft sicer z njo ne moTe nuditi kot režiser presenetljivih momentov, ker se mu snov nemara ne prilega, vendar tečejo vsi dogodki naravno, neprisiljeno, samo po sebi umljivo in dosezajo točno svoj smoter. Tudi oprema opere je vredna nepristranske pohvale.	—č.
Georges Duhamel,
pisec knjige »Prizori iz bodočega življenja«, ki jo je izdala Tiskovna zadruga. Ta knjiga o Ameriki in o bodočnosti civilizacije vzbuja pri nas veliko pozornost
Spor za Slovaško Matico
Slovaške tn češke kulturne kroge v zadnjem času mnogo zanima spor, ki se je razvil v vrstah najstarejšega slovaškega kulturno - literarnega društva »Slovenska Matica«. Ta enako imenovana tovarišica naše Slovenske Matice je bila vse do zadnjega časa nevtralno terišče vseh Slovakov. Po prevratu so se v njenih vrstah pridno udejstvovall tudi Čehi. ki so celo sodelovali pri reformi slovaškega pravopisa. Tako je Slovaška Matica v svobodni narodni državi procvitala bolj kot kedaj prej in je postala pomembno središče vseh kulturnih delavcev na osnovi slovaškega pismenega jezika.
Na zadnjem cbčnem zboru pa so slovaški avtonomisti izvršili nenaden napad na S. ML Pridobili so si večino in izrinili iz vodilnih vrst te zas!užne slovaške institucije mnoge, katerih delo je bilo brez dvoma prospešno slovaški kulturi. Očitno je. da so ta napad narekovali strankarsko-poM-tični razlogi. Naperjen je bil zoper Čeha in one Slovake, ki zastopajo idejo češkoslovaškega edinstvaf ki kajpak n: negacija slovaške jezikovne samostojnosti). Zoper to avtonomistično »zmago« na občnem zboru S. M. je skupina matičarjev z dc_ Ivanko kot vodjo vložila pritožbo in pričakujejo za prihodnje dni odločitve pristojne oblasti.
Povod sa sper dala pravopisna re£oi>« ma. Kakor rečeno, so pri nji sodelovali poleg slovaških tudi nekateri češki jezikoslovci, ki žive med Slovaki in dobro poznajo njihov jezik. Tem Čehom in pa tako zvanim »češkoslovaškim« Slovakom očitajo avtonomisti, da hočejo »čefrizirati« slovaški pismeni jezik. Odsek za pravopisno reformo se je namreč cdločil za načelo, da ne pretirava v ustvarjanju razlik med slovaškim in češkim jezikom, ki sta si itak zelo sorodna. Tako je n. pr. sprejel za besedo prevrat, ki se v češčini glasi >pfe-vrat«, slovaško obliko »prevrat«, kakor to ustreza etimološkim in slovnišklm zakonom slovaške govorice, odklonil pa je skovanko »prievrat«, ki jo je predlagal avtonomistično navdihnjeni član komisije. Take in podobne Jezikoslovne razprtije po povzročile hudo vznemirjenje in sedaj vse napeto čaka, kako se bo razčistil spor in kakšna bo bodočnost Slovaške Matica. Krogi, ki dobro poznajo Hiinkc in njegovo taktiko v kulturnih vprašanjih, izražajo bojazen, da bodo avtonomisti skušali izriniti iz Matice tudi slovaške protestante in jo tako pretvoriti v društvo. M bo popolnoma utrezalo njihovim temnim namenom,
J5dovsk| gledaBšfcj ansambl dr. tova, ki je nedavno % velikim uspehom gostoval v Zagrebu, je začel prirejati predstave v beograjski drami
i E<
™	j
ROBERT LOUIS STEVENSON ie eden največjih angleških romanopiscev, čigar obsežno delo
Ugraidjen
IZ
ie pravkar izšlo v založbi TISKOV NE ZADRUGE.
Z zagrebškega knjižnega trga
V zadnjih dveh letih je opaziti v zagrebškem kulturnem življenju večjo aktivnost domačih založništev. Poleg nekaterih starejših kakor je n. pr. »Zabavna biblioteka«, ki je že dolgo znana po vsej Jugoslaviji, ali založba Vasič, ki se je v glavnem omejila na zbrane spise Vladimira Nazora, so začela delovati nekatera nova založništva Najagilnejši sta »Binoza« in »Minerva«. Obe sta nastopili s prevodi in si kar čez noč pridobili občinstvo. Sedaj izdajata tudi že domače avtorje, ki so doslej zaman č?kali dobrih in lepih izdanj. Tako zalaga »Minerva« zbrane spise Vienceslava Novaka. Avgusta Šenoe in Miroslava Krleže. Fosebno pomembna je izdaja zbranih spisov Krleže, ki <?a mnogi upravičeno smatrajo za najmočnejšega pisatelja celotne sodobne jugoslovenske književnosti. Napovedanih je 1R knjig pripovedne proze, pesmi, esejev, dram: vsak dmgi mesec po ena. Za prihodnje dni ie pričakovati izvirni roman »Povrata k Filipa Lat;nov'cza«, ki utegne — sodeč po dosedai obiavljenih odlomkih. n. r>r. v 6. zvezku »Hrvatske Rev'je«. postati književni dogodek. To bo druga knji<?a te zbirke.
»Binoza« je skrajšano ime za »Biblioteko Novinarske zadruge«. To založbo so osnovali zagrebški novinarji pod vodstvom pisatelja Gjurc Viloviča in ima svoje prostore v Novinarskem domu. Doslej je izdala
nekatere spise Jacka Londona, F. Gladkova, E. E. Kischa, Sinclaira Lewisa, Uptona Sinclaiereja, xMirka Jelušiča. 11 je Ehren-burga. Djura Viloviča, A. Šenoe i. dr.
Posebno pomembno je »Binozino« izda-nje «Izabranih djela« Avgusta Šenoe v redakciji enega najboljših poznavalcev Šenoe-vega dela. docenta dr. A. Ba.rca. Doslej so izšle tri obsežne in okusno opremljene knjige, ki bodo v kras vsaki družinski knjižnici, kamor spada Šenoa kot klasik hrvaškega romana in novele. Prva knjiga obsega >-Praške listove« (dopise mladega Šenoe iz Prage, kjer je študiral), ki imajo vonj pre-porodne dobe in kažejo Čehe in Prago v šestdesetih letilh. Te dopise je urednik ponatisnil iz »Pozora«, kjer so le/ali zakopani in neopaženi. dasi so pTav značilni za literarna stremljenja in uspehe mladega Šenoe in obenem karakteristični za niegovo dobo.' Dalje ie v tej knjigi objavljen daljši satirični listek »Vječni Zid« u Zagrebu« in prvi del »Zagrebuli«, feljtonov iz šestdesetih let. ki obravnavajo takratne zagrebške politične, socialne, književne in druge zadeve. V drugi kniigi je izšel nadaljnji del »Zagrebulj« s feljtonom »Glas od Grad-ne«, ki je neposreden in domač: čitateli se ob njem spomni Matoša. Poleg članka »Naša književnost«, ki ie zanimiv s književno-z god minskega stališča, je tu objavljena razprava iz gledališkega življenja- z naslovom »O hrvatskom kazalištu« ("1866). Tudi to kulturno-zgodovinsko gradivo utegne zanimati zaradi ozračja takratnega zagreb-
škega življenja, ki ga še čutiš v njem in tudi zbog Šenoe samega, ki v razpravi razodeva svoje nazore o gledališču. Kakor znano, je Šenoa imel pozneje velik vpliv na gledališko življenje v Zagrebu. Tretja knjiga »Binozinega« Šenoe vsebuje dramo »Ljubica«, ki so jo uprizorili letos za jubilej, dalje novele »Turopoljski top«, »Blijedi mjesec«, »Do tri puta Bog pomaže«, »Duši narodne straže«, »Prijan Lovro« in »Lijepa Anka«. Vprašanja in zadeve, ki jih Šenoa obravnava v teh spisih, nimajo — izvzemši nekatere osnovne poteze — mnogo skupnega z modernim človekom in življenjem, vendar zanimivo ni samo to, kar je danes: zanimiv je svet tudi v retrospektivi. Šenoa je bi! za svoje čase in takratno stanje hrvaške književnosti vešč pripovedovalec. Če pomislimo, da 60 Francozi imeli v tem času že poglavitne spise Flauterta in Rusi Tur-genjeva, dočim se je Šenoa učil pri starejših in manj pomembnih, prvenstveno nemških avtorjih, ne bomo iskali v teh spisih nekih odkritij. Povsod pa srečujemo odbleske domačega življenja in ljudi, boje in idile izza časa naših dedov in marsikje bomo zares uživali ob domačnosti in toploti, ki še vedno veje iz teh spisov, pravih temeljev hrvaške in s tem jugoslovenske nacionalne književnosti. Dr. Barac je vsako knjigo opremil z beležkami, ki komentirajo in pojasnjujejo zvezo dotičnih spisov s takratno dobo.
Izmed ostalih knjig, ki jih je v zadnjem času izdala »Binoza«, naj omenimo še ne-
katere, ki utegnejo zanimata tudi slovenske čitatelje. Predvsem je to Ilije Ehrenburga knjiga »10 H. P.«. Sloveči ruski pisatelj, o keterem je dr. Ivan Esih napisal značilno uvodno studijo, je podal v tej knjigi »biografijo avtomobila«, ki res ni živo bitje, ima pa za življenje našega Časa tem večji pomen, čim jačje steza ljudi sodobna tehnična in velemestna civilizacija. »Kronika našega časa« je spodnji naslov te resnično zanimive knjige, ki ni roman v točnem pomenu besede, a vendar po dejanju, napetih slikah in zajemljivih prizorih iz sodobnega življenja odtehta kop;co modnih romanov. V knjigi nastopajo največji 6odobni avtomobilski tovarnarji našega časa. Pod videzom avtomobilske zgodbe je Ehrenburg s smehljajem ironika, od katerega trepeče vsa knjiga, dal prerez sedanjosti z vsemi njenimi krizami in težkočami in z vsem filmskim tempom časa, ki se čedalje bolj zaveda svoje zasužnjenosti tehniki in gospodarskim številkam. Močno zabavna in še bolj poučna knjiga! — Jacka Londona »Zlata« ni treba posebej priporočati, saj obstoii tudi pri nas čitateljska občina Jacka Londona, ki z navdušenjem sprejema vsak nov prevod iz obilne književne zakladnice tega prezgodaj umrlega pisatelja. »Zlato« je obsežen sodobni ameriški roman, in v osnovnem problemu, ki se suče okoli čarobne moči denarja, se zrcali tragikomedija vsega današnjega človeštva, ki zavisi od narodno-gospodarske igre z zlatom. — Naposled naj omenimo še Jelušičevega »Dona
Juanac, ki je tzšel v srbohrvaščina skoraj sočasno z nemškim izvirnikom. Slovensko občinstvo pozna tega avtorja po »Cezarju« v Albrehtovem prevodu. Med tem ko je »Cezar« imel precejšen uspeh, se zdi, da so o »Donu Juanu« sodbe močno deljene. Knji ga poleg Deiteilovega enako imenovanega spi6a ne ostavlja posebno močnega vtisa, čeprav ima nekatere, brez dvoma prepričevalne strani. Zdi se, da v Zagrebu stavijo nekoliko previsoko Mirka Jelušiča. ki je po očetu hrvaškega porekla. — O romanu Gjure Viloviča »Majstor duša« je »Jutro« že poročalo.
V zadnjih tednfh je »Brnoza« izdala Gorjanov cvetober kitajske in japonske lirike z naslovom »Lirika žutog istoka« in prevod romana Pavla Szaboa »Ljudje«, ki ga je spisal preprost madžarski kmet in ki po dosedanjih glasovih madžarske in inozemske kritike predstavlja uprav senzacionalno delo talentiranega pripovednika. V svoji knjigi daje uprav čudovite slike do-življenega in dozorelega življenja.
Ob drugi priliki se bomo malce nomudili pri ostalih založništvih in književnih novostih. Naj samo še omenimo, da je knjiga zadnjih dni. lci o nji mnogo govore in začenjajo tudi pisati, zbirka Helneievih pesmi v prevodu največjega hrvaškega lirika Vlad. Nazora.	—o.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
Los Angeles m Praga pa naše Sokolstvo
Javnosti je znano, da je savez Sokola kraljevine Jugoslavije že lani sklenil, da se naš Sokol ne bo udeležil letošnje olimpiade v Los Angelesu v Zedinjenih državah, da pa bo sodeloval pri tekmah za slovansko sokolsko prvenstvo, ki bodo v Pragi ob priliki letošnjega vsesokolskega zleta.
Zaradi sklepa o neudeležbi na olimpiadi in morda tudi še zaradi nekaterih drugih okoliščin pa je prišlo med delom Sokolstva do nesoglasij, ki so končno dovedla do nič kaj razveseljivega rezultata, da pri praških slovanskih tekmah naši znani mednarodni telovadci ne bodo sodelovali, med njimi tudi telovadna prvaka gg. Primožič in Štukelj.
V zadnjih tednih so začeli o zadevi pisati tudi dnevniki; zlasti zagrebške »Novosti« so objavile o stvari več člankov. Zato objavljamo tudi mi v informacijo naše javnosti, ki vidi v Sokolstvu najodličnejšo narodno organizacijo, tri sestavke, ki osvetljujejo zadevo z raznih vidikov.
Mnenje jugoslovenskih članov Olimpijskega odbora
Sokolski sotrudnik zagrebških »Novosti« g. Macanovič je obiskal g. dr. Bučarja, ki skupno z g. generalom Gjukičem zastopa Jugoslavijo v Mednarodnem olimpijskem odboru. (CIO). O tem poroča med drugim:
Dr. Bučar in general Gjukid, jugoslo-venska člana CIO, sta odločno zato, da sodeluje Jugoslavija na olimpijskih igrah v Los AngeleSu. To sta že neštetokrat predlagala in še predlagata, ker sta prepričana, da se vse še lahko uredi. Na glavnih. skupščinah in kongresih Jugoslovenskega olimpijskega odbora in Sa veza športnih savezov se je zavzemal dr. Bučar za sodelovanje naših tekmovalcev pri igrah v Ameriki in za sodelovanje jugoslovenskih športnikov na mednarodnih ol:rnpijada'h. Na kongresu v Berlinu 1930 je bilo govora o tem, da se ena sledečih sej CIO vrši v Jugoslaviji. Člani CIO, in to so najuglednejši poborniki tekme, vzgoje in športa v vseh kulturnih zemljah, so izrazili svoje zadoščenje, da se bodo lahko seznanili s telesno vzgojo v Jugoslaviji, ki se je na zadnjih olimpijadah tako lepo izkazala. Da se okrepi to razpoloženje za našo zemljo in da se ne prekine s tako lepimi uspehi naših telovadcev na olimpijskih igrah, sta dr. Bučar in general Gjukič mišljenja, da je vsekakor potrebno naše sodelovanje v Los Angelesu
Ker ie sodelovanje ra olimpijadi v Los Angelesu za nas jako drago z ozirom na veliko oddaljenost, pnidejo tokrat v poštev samo sokolski telovadci.
Kolikor je do sedaj znano, sodelujejo pri telovadbi razen Američanov se Finci, Madžari, Italijani. Nemci, Francozi, Švicar ji -n Luksemburžani. Vsakomur, ki zasleduje delo naših telovadcev, je jasno, da so Jugoslovani v tem društvu favoriti in da bi naša zmaga i znova povzdignila ugled Jugoslavije v svetu. To so prav dobro razumeli tudi naši izseljenci v Ameriki ter so preko enega naših najbolj znanih sokolskih delavcev v Ameriki g. Martina Baždariča iz Les Angelesa pisali dr. Bučarju. G. doktor je bil tako ljubezniv, da ram je pokazal vso korespondenco, v kateri izražajo naši Američani svoje neobičajno veselje, da bodo sprejeli jugoslovenske Sokole in tekmovalce in da jim bodo pomagali doseči zmago, s katero bi proslavili skupno domovino.
Najvažnejše pri tem pa je — je nadaljeval dr. Bučar — tehnična možnost, da se Sodeluje na vsesokolskem zletu v Pragi pri tekmah za slovansko prvenstvo in na telovadnih tekmah v Los Angeles. Prvenstvo v Pragi konča 7. julija, olimpijada prične 30. julija, telovadne tekme pa šele 8. avgusta, torej ravno mesec dn.i po Pragi. Program tekme in vaje so enake za Prago 5n Lo« Angeles. Tako bi bila Praga baš odlično merilo za naše izglede v Los Angelesu. Fkspedicdja telovadcev bi morala odpotovati okrog 20. julija in bi prispela v Los Angeles ravno k otvoritvi olimpijade, nastopila bi pa 8 dni kasneje.
Najlepše bi bilo, ako bi odšla kompletna vrsta .5 telovadcev z enim spremljevalcem, medtem ko bi vsg ostale pomožne funkcije mogli vršiti naši ljudje v Ameriki. G. dr. Bučar je rekel, da bo poslal še enkrat predlog tehničnemu vodstvu 6aveza SK T. da pošlje vrsto izbranih tekmovalcev s prošnjo, naj ne izpusti te krasne prilike za afirmacijo naše zemlje v veliki Ameriki, kjer živi toliko Jugoslovenov.
Poljaki pošljejo v Los Angeles vsekakor 2f> tekmovalcev. Čehoslovaki eo pokazali na zimskih igrah v I.ake Placidu. kaj se more, kadar se hoče. Prvotno so sklenili, da zaradi pomanjkanja sredstev ne po.dejo. nato so zadnji moment vendarle poskušali, ter so 7 nabiralno akcijo toliko nabrali, da so mogli poslati kompletno ekipo smučarjev, s katero so dosegli placement in relativno ve'-k uspeh.
Tudi mi bi mogli isto — je zaključil dr. Bučar — samo dobra volja nam je potrebna in energična inicijativa. Moramo se pa odločiti še ta teden, ker moramo javiti olimpijskemu odboru v Los Angelesu do 18. junija, da sodelujemo. Še vedno imamo čas!
Izjava mednarodnih tekmovalcev štuklja in Primožiča
Gosp. Macanovič je poiskal tudi naša znana mednarodna tekmovalca gg. Primožiča in štuklja, da izve njuno mnenje. Iz odgovera g. štuklja, ki je bil objavljen v »Novostih«. posnemamo:
Naš sokolski savez je sklenil že lani v decembru, da ne bo sodeloval na olimpijadi v Los Angelesu, ker ni sredstev za tako drago ekspedicijo. Tekmovalci s tem sklepom nismo bili zadovoljni, ker smo mnenja, da bi Se potrebni denar vendarle našel če bi se savez ze to primerno potrudil. Toda sokolski savez sploh ni razpravljal o tem, kako bi se na.šla sredstva, temveč ie principijelno sklenil, da ne poj-dgmo. Tudi Švicarji so prvotno sklenili, da ne pojdejo v Los Angeles. ko so pa spoznali. da se lahko dooi potreben denar in da gre za široke interese reprezentaciie, so izpremenili svoi sklep in seda i je gotovo. da pojdejo Švicarji v Ameriko.
Uspehi naših telovadcev v Ameriki bi bili gotovo zelo lepi. če pomislimo na uspehe lanske?«	v Parizu.
Zakalj ljubljanski tekmovali niso na>-stopili na izbirnih tekmah, ne vem. gotovo pa je. da je eden izmed razlogov 6k1ep sa-veza, da se ne gre v Los Anigeles, pa tudi nekateri drugi pojavi, ki jemljejo tekmo-
valcem veselje do dela. Letos ob koncu januarja sem prejel iz Amerike pismeno povabilo našega rojaka Antona Venola, ki nas v imenu veiike skupine ameriških Jugoslovenov vabi, naj pridemo v Ameriko na olimpijske tekme- Denarna sredstva in vse drugo je njihova skrb. V pismu je rečeno, da bodo Jugosloveni v Ameriki zbrali potreben denar za udeležbo. Sestavili so tudi poseben odbor in takoj zbrab 700 dolarjev za naše potovanje.
Vsi materijalni razlogi, ki »o bili prej proti našemu potovanju v Ameriko, 60 odpadli s to navdušeno pcnudbo ameriških rojakov, ki dobro poznajo naše dosedanje uspehe. Savezno vodstvo tudi dobro ve, v kakšni formi smo in kakšni telovadci smo ra orodju. Vedeti mora tudi, kolikega pomena bi lahko bile zmage Jugoslovenov na olimpijadi v Ameriki nad močnimi in silnimi ameriškimi prvaki.
Pri zadevala sva si in pregovarjaila vse odločujoče faktorje v Ljubljani, toda zaman. Naenkrat sva se znašla v vlogi nekakšnih prosilcev milosti, ki prosita vodstvo, naj ju prijavi olimpijskemu odboru. To naju je prepričalo, da nisva na pravem potu in da nama ni treba ničesar prositi, temveč da morava odločno pokazati, da tako ne gre več. Če bi našla le en razlog, ki bi opravičeval stališče s a veznega vodstva, ki nama brani sodelovati na olimpijadi. bi disciplinirano umolknila in vršila tudi v bodoče svoje dolžnosti, kakor doslej. Takega razloga pa nisva našla, čeprav sva se obtračala na vse strani. Od vodstva pričakujeva pravičnosti in razumevanja, nikakor pa ne, da se ovira delo tekmovalcev in da se jim onemogočajo nastopi.
Stališče saveznega iiačelništva SKJ
Namestnik saveznega načelnika SKJ g. Miroslav Ambroži č nam je
poslal daljši članek, ki bo v celoti objavljen v »Sokolskem Vestniku«; zato smo nekatere manj važne stvari izpustili, članek pravi med drugim:
V	zadnjem čam so se pojavila v dnevnem časopisju poročila o udeležbi naših tekmovalcev na olimpijadi v Los Angelesu od-nosno na tekmi za slovansko prvenstvo v Pragi. Ta poročila so deloma netočna in tendencijozna.
Ker je zadeva, ki prav za prav ne »pada v javnost, s tem postala javna rn ker bi javnost lahko dobila po teh poročilih napačno mnenje, ki bi škodovalo Sokolstvu, smo primerami o tern javno spregovoriti. Navidezno nova zadeva je že stara m ker jo poznam, se mi zdi, da je prav, če jo temeljiteje razložim.
Načelstvo saveza SiKJ je koncem lanskega leta v obliki resolucije sklenilo, da se olimpijade v Los Angelesu Sokolstvo no bo udeležilo. Resolucija je bila soglasno sprejeta v načelnišivu in tehničnem odboru, enako soglasno so jo potrdili savezna uprava, zbor župnih načelnikov in savezna glavna skupščina, torej vsi merodajni forumi sokolske organizacije.
Sklep je bil dobro premišljen. Težke gospodarske razmere od dne do dne občutneje pritiskajo na vse sloje našega naroda. Sokolstvo je v tem trenutku prvo poklicano, da z vso vestnostjo čuva narodno imetje, tudi če ne gre za usodepolne zneske. V tem primeru je Sokolstvo dolžno, da se odreče trenutnim dobrinam in da pokaže zgled tudi drugim.
Pomen mednarodnih tekem
Ne podcenjujem vrednosti naše udeležba na mednarodnih tekmah, toda tudi precenjevanje ine bi bilo na mestu. Če hočemo to presojati strogo objektivno, predvsem ne smerni prezreti, da se zanima v mednarodnem svetu za prireditve športnega značaja samo jako omejen krog publike. Na mednarodni tekmi v Parizu 1. 1913. sem n. pr. pokupil v dneh tekem vse časopise, ki sem jih dobil v koLportaži, pa je tekmo zabeležil samo en list v kakih deset vrst dolgi notici. Pri poznejših tekmah so listi sicer več pisali o teh prireditvah, toda vendar v taki obliki, da za našo narodino propagando to ne more biti bogve kakšna pridobitev, gotovo pa ne tako velika, kakor si jo ml običajno predstavljamo po svoji lastni miselnosti, ki je nastala iz visokega ugleda, ki ga uživa pri nas Sokolstvo kot vzgojna, vse sloje naroda obsegajoča organizacija.
Psihološko utemeljeno je, da mi presojamo uspehe svojih tekmovalcev z merilom tiste navdušenosti, s katero jih sprejmemo ob povratku kot junake, ki so se izkazali za nas pred svetom. Toda mednarodni svet tega ne občuti in ne ohrani v tej obliki. Ravno tako je ganljivo, če vidimo na olimpijadi, kako se dvigne naša državna troboj-nica in slišimo zaigrati našo državno himno. Toda pri tej priliki simo ganjeni samo mi, dočim so drugi ganjeni, ko se dviga njihova zastava. Temeljitejša in ugodnejša poročila o naših telovadcih so povečini omejena na strokovne publikacije, ki pa nimajo čitateljev izven športnikov svoje stroke. Velik odstotek onih ljudi v mednarodnem svetu, ki ta poročila čitajo, po še vedno ne ve, kje in kaj je Jugoslavija.
Več kakor znaša narodna propaganda, pa lahko pridobi od udeležbe na mednarodnih tekmah Sokolstvo samo. Ž njimi se mn odpre pogled v mednar. napredek im na nove tehnike, razem tega pa ambicija tekmovalcev na takih tekmah lahko mnogo pridobi, ikar ni brez koristi za naš celokupni razmah na telovadnem področju.
V	isti meri pa te prireditve lahko naši celokupnosti tudi škodujejo. Mi namreč nismo športna, temveč vzgojna organizacija.
Škodljivi vpliv strasti, ki se razvijajo tam,
kjer namesto plemenite tekme po sokolskih principih nastane gonja za točkami, pa je nalezljiv kakor kuga. To se vid: na prvi .pogled malenkostno, toda v resnici smo v
zadnjih letih videli, da je lahko pogubno in neverjetno dalekosežno. Vrednost udeležbe na mednarodnih tekmah v sedanjih okoliščinah zaradi tega znatno pade in se vsiljuje vprašanje, če se z dosedanjo prakso ne nag bijemo preveč v napačno smer. če ne izgubljamo izpred oči svojega glavnega namena: sokolske vzgoje.
Druga stvar pri tem je moralna dolžnost, ki nas veže na prijateljske narode, združene v mednarodni telovadni zvezi, posebno na Francoze. Tej dolžnosti moramo v okviru možnosti vselej zadostiti in smo to tudi vedno stor.li.
Čisto posebna zadeva, ki je bistveno različna od vprašanja udeležbe na mednarodnih tekmah, pa je vprašanje udeležbe na sokolskih tekmah, doma ali v drugih slovanskih državah. Vse sokolske tekme so naše, so popolnejše, bolj vsestranske, običajno mnogo težje in tudi tehnično na vrhuncu. Tekma z brati Čehoslovaki je za nas častna zadeva poleg drugega tudi zaradi tega, ker so to naši najmočnejši konkurenti. Opustitev tekme z njimi na sokolskem torišču s kateregakoli navideznega vzroka bi bila za nas neodpustljiv greh.
Iz čuvstven h. taktičnih in materialnih razlogov je torej udeležba na tekmah slovanskega Sokolstva gotova stvar, udeležba na mednarodnih tekmah vprašanje možnosti — Los Angeles pa nam je za enkrat predaleč.
Nezdrav in škodljiv pojav
Človeško je in psihološko utemeljeno, da so tekmovalci z velikimi zmožnostmi in lepimi uspehi v jako vel'ki meri izpostavljeni nevarnosti, da njihova neobhodno potrebna ambicijoznost jako preide v preti-ramost. Posledice so samovoljnost, neke vrste upornost im podobne lastnosti, ki sicer ne diskvalificirajo človeka kot takega, toda Sokolu vzamejo tisto odlikujočo moralno kakovost, ki jo pravilna sokolska vzgoja daje in ki jo mora Sokolstvo iz .vzgojnih, taktičnih in občnih načelnih razlogov zahtevati od vsakega svojega člana stopnjevaje tem bolj in v večji meri, čim vidnejše mesto kdo v Sokolstvu zavzema.
Kakor je jedro sokolske vzgoje v blagodejnem vplivu poedinca na poedinca. družbe na poedinca in poedinca na družbo, tako so mogoči ravno tako kvarni vplivi po-edincev in družbe. Ti kvarni vplivi so najbolj nevarni v bolj ali manj zaključenih družbah, ki jih radi, četudi brez slabega namena, ustvarjajo skupine boljših telovadcev. Če ti telovadci pri osebnem kultu, ki smo mi ž njim jako radodarni, izgubijo še objektivnost v avtokritiki, potem so še bolj dovzetni za eventualne kvarne vplive iz lastne družbe ali pa iz najbližje okolice.
Kakor je ta proces priroden, tako je nezdrav. Pri naš se je lotil tiste skupine telovadcev, ki so jim središče mednarodni tekmovalci in kandidati za mednarodne tekme. Morda smo bili za te stvari preveč brezbrižni, v svoje telovadske reprezentan-te preveč zaljubljeni: morda simo poleg tega še pozabljali, da morajo imeti naši telovadci, ki nas in naš narod predstavljajo v tujini, poleg čisto fizičnih sposobno«i prvega reda tudi vse tiste duševne vrline, ki odlikujejo Sokola in ki so naš ponos, naša vrednost in pogoj našega obstoja. Teh vrlin morajo imeti v toliki meri, da lahko vsemu našemu članstvu postavijo čist zgled vsestranske sokolske dovršenosti.
Tako je nastala v naši organizaciji neka skupina telovadcev, ki se na poseben način uveljavlja m s tem ogroža pogoj, brez katerega ni Sokolstva, sokolsko disciplino.
Da taka skupina obstoja, vemo po njenem nastopanju, toda kdo jo tvori v celem, tega ne vemo. Sedaj se pokaže en del, potem drugi, potem večje število ▼ solidarnosti, s čimer pa skupina še ni izčrpana, ker ima svoje mevidmo ozadje. Kdo odločuje, ne ves. Njen bistveni in skupini znak je nekaka borba za neko posebno stališče in posebne pravice telovadskih prvencev v Sokolstvu m stalna opozicija proti savezmemu tehničnemu vodstvu, če ji to vodstvo vedno slepo ne ugodi.
Firma te skuipine je: mednarodni tekmovalci. Vendar je znano, da prav ti niso pri vsaki akciji solidarni in da v skupini niso vselej vsi oni, ki se trenutno štejejo v mednarodne tekmovalce ali kandidate. Ta skupina tudi ni vezana na kako društvo ali kraj, tako da največkrat ne veš, s kom imaš opravka in na koga bi se bilo treba obrniti, da se ta ali ona stvar razčisti.
Pojav ni nov, temveč ga opazujem že najmanj deset let. Opazujem pa tudi, da je od leta do leta težji. Če bi hoteli zaradi njega naprtiti na splošno vso krivdo mednarodnim tekmovalcem, bi bili krivični. V času, _ ko opazujem to skupino, je že večkrat menjala svoje pripadništvo, toda kontinuiteto vzdržuje tako, da se zadeva ni nič izboljšala.
Naj naštejem samo nekaj rezultatov delovanja te skrivnostne skup:ne. Dela fe razpoloženje, ki gotovo ne krepi avtoritete sakalskega vodstva; slede dolgotrajne seje, debate, medsebojno ne razpoložen je, pozitivno delo je ovirano in zastaja; članstvo »dreka«, kritizira, zabavlja, obsoja in sovraži. Tekmovalci zahtevajo sodnike po svoji volji in izberi. Če se jim ne ugodi, zabavljanje, očitanje krivičnosti. pritožbe in pojavi nediscipline. Če tekma slabo uspe, so vedno krivi le sodniki in vodstvo. Kjer pričakuješ tekmovalce in bi morali biti, jih ni, tudi če jih prav lepo prosiš; če jih ne pustiš, kamor bi oni hoteli, se bunijo, zgražajo, intervenirajo.
Tekom časa je nastala v tej skupini neka posebna miselnost, ki nasprotuje sokobkim načelom, toda nj m daje neke namišljene pravice, na podlagi katerih se čutijo zap >-stavljene, priznavajo samo svoje delo, vse drugo pa jim je manj vredno.
Vzemimo še primer, da niso provzročite-lji in glavni krivci v nesokolskem nastopanju baš oni tekmovalci, ki jih štejemo med mednarodue, da nagibi prihajajo iz ozadja. Onih, ki se izpostavljajo, to ne opravičuje. Vedeti bi morati, kaj je sokolski prav in kaj ni prav; to je najmanj, kar moramo zahtevati od svojih reprezentančnih telovadcev.
Po opisanem načinu »delovanja« je morala leta 1925. ostati medzletma prvenstvena tekma v Beogradu nepopolna. Takrat sem bil načelnik JSS; kljub mojemu prizadevanju ter prošnjam, kljub sklepu zbora župnih načelnikov, da se ne sme udeležiti nihče mednarodnih tekem, ki se ne bo udelež:'l tS-mače prvenstvene tekme, kljub temu jih ni bilo.
Po tem načinu je nastala sramotna afera
5HELLTvX
Uporablja ga vsaka redoljubna gospodinja.	211-3 I
s sodniki v Parizu 1. 1926 in po tem načinu smo pustili na cedilu brate Čehoslovake 1. 1926. pri tekmi za prvenstvo Saveza slo-v-nskega Sokolstva. Zopet čin sramote, ki smo jo hoteli rtopraviti vsaj deloma letos s tekmo za prvenstvo v Pragi. Žal nam zaradi istega načina tudi to ne bo uspelo.
Izbirne tekme
Sokolstvo in jugoslovanska javnost sta sprejela vest o neudeležbi na olimpijadi v Los Angelesu z odobravanjem, toda »skupi na« ni bila zadovoljna. Posebno ugotavljam, da se je savezno načelništvo odločilo za neudeležbo broz ozira na sokolsko moralno kakovost eventualnih udeležencev tekme, ker pri motivih, ki so Vli merodajni, ni bilo aktualno kako poznejše vprašanje, n. pr. ali imamo primerne tekmovalce za udeležbo in koga bomo poslali.
Po sprejetju resolucije o neudeležbi na olimpijadi je bila zadeva za savezno tehnično vodstvo končana. Kar so navajali kandidati za to tekmo v svojih intervencijah pri poedinih članih tehničnega vodstva, pri podstarosti saveza, v »Jutru« (članek br. Štuklja), ni moglo dati povoda za kako izpremembo. Predlog, da bi se poslali v Ameriko naši najboljši tekmovalci, v Prago pa neka slabša vrsta, je za vsakega pravega Sokola nesprejemljiv. Ravno tako je nesprejemljiv predlog, naj se pošljeta v Ameriko samo brata Štukelj in Primožič, ki naj sama zastopata Savez SKJ. V položaju, i2 katerega je izšel prvotni sklep, torej ni nastala nobena izprememba.
Savezno načelništvo je razpisalo izb:rne tekme za prvenstvo SSS v Pragi. Izbirne tekme se vršijo vselej v ta namen, da savezno vodstvo vidi, kakšne tekmovalce ima, kdo je dober za skupen trening in kdo še ni zrel. Logično in prirodno je, da si način te presoje samo uredi, kakor je logično in prirodno, da kdor ne pride k izbirni tekmi, s tem sam odreče udeležbo pri končni, pravi tekmi. Pri nas je vse prostovoljno; kdor noče, ga ne moremo in nočemo siliti, kakor nikogar ne odbijamo, kdor pokaže, da hoče.
Tekmovalci, ki smo fih brezpogojno pričakovali, se tekme niso udeležili. S tem so si sami zaprli pot na tekmovališče v Pragi. Da bi savezno načelnišh?o koga kaznovalo, kakor pišejo nekateri listi, to ni res!
Tudi o kakem »sporu« med saveanim tehničnim vodstvom in nekaterimi tekmovalci ni govora. Savezno tehnično vodstvo ne ve ničesar o tem. Mi vemo samo to, da nekateri bratje, ki so poklicani, da bi tekmovali za prvenstvo SSS v Pragi, niso izpolnili za to predpisanih dolžnosti, niso storili ničesar, da bi to popravili, in torej po naših starih in veljavnih predpisih ne morejo priti v poštev za to tekmo.
Vsem bratom, ki so pri prvi izbirni tekmi opravičili svojo odsotnost, je savezno načelništvo dovolilo, da se kljub temu lahko
udeležijo druge izbirne tekme, ostali bratje za to dovoljenje niso prosili.
Savezni načelnik je na seji zbora župnih načelnikov po svoji dolžnosti poročal o tej zadevi. Zbor župnih načelnikov je postopanje onih bratov, ki se niso opravičili, obsodil z ugotovitvijo, da tako postopanje ni pravilno in sokolsko.
Človek bi pričakoval, da se bodo bratje, ki so izgub li pravico za pristop k drugi tekmi, opravičili ali \-saj ponovno priglasili za drugo tekmo. Pa se ni zgod:lo tako. Nasprotno je bilo savezno načelništvo deležno ostrih ustnih in pismenih protestov, načelnik je dobil celo poziv, da naj da »užaljenim tekmovalcem« zadoščenje!
Za drugo izbirno tekmo so se priglasili bratje Šitukelj, Primožič, Štefanovič, Pri-stov, Boltižar. Vodstvo tekme je bilo poverjeno meni. Ker sem nepoboljšljiv optimist, sem pri sebi sklenil: Če pridejo tekmovat zadnji trenutek, prevzamem nase odgovornost in jih pripustim k tekmi. Pa sem se strahovito zmotil. Dan pred tekmo sem dobil nismeno odpoved bratov Šioklja in Primožiča, brez navedbe vzroka; tik pred t;kmo mi je na moje vprašanje odgovoril br. štefanovič, da ne bo tekmoval, češ: Ne izplati se! Tekmovala sta torej samo brata Pristov in Boltižar. ki bosta šla tekmovat tudi v Prago.
Savezno tehnično vodstvo je postopalo ves čas korektno, zavedajoč ^e svoje dolžnosti in svoje odgovornosti. Da nas je vso nemalo bolelo, o tem ni dvoma; da bi delali kake kaprice ali da bi bili premalo popustljivi, o tem ni govora.
Zdelo se nam je. da se zaradi sklepa, da ne gremo v Ameriko, pripravlja akcija, ki nas bo v Pragi stala eno najvažnejših, če na najvažnejšo točko, to je tekmo za slovansko prvenstvo. Zato smo vodstvo vsesokolskega zleta v Pragi opozorili na to nevarnost. Odgovor bratov Čehoslovakov: »Sokolsko disciplino je treba ohromiti!« •
Smatraan, da je za sakolsko mislečega človeka, kar sem v svojih izvajanjih ugotovil, ne samo dovolj, temveč preveč, pa naj še tako vestno upoštevamo vzroke in pervodo za sedanje stanje. V življenskem interesu sokolske stvari je, da tehnično vodstvo so-kolskega saveza čuva svojo avtoriteto. Savezno načelništvo se izaveda tega ne zaradi pravice, ki jo ima v tem pogledu, temveč zaradi dolžnosti, ki jo ma. Če pade avtoriteta saveznega tehničnega vodstva, pade so-1 kolska vzgoja. Zaradi tega pač lahko žrtvujemo osebe tehničnega \xxlstva, avtoriteta pa mora ostati.
Ravno tako jugoslovensko Sokodstvo ne sme biti odvisno od samovoljnosti nekaterih telovadcev z odličnimi telesnimi sposobnostmi. Ako ti telovadci odpovedo, ba treba pač vzgojiti nove Sokole, ki nas bodo lahko zastopali v tujini v vsakem pogleda častno in ne bodo nikoli odpovedali.
Š A. .11
Urejuje dr. Milan Vidmar
V	soboto 11. junija, bomo v mednarodnem
turnirju čehoslovaškega šahovskega saveza na Sliači igrali prvo kolo. V trenutku, ko pišem te vrstice, še ne poznam definitivne liste udeležencev. Gotovo je le, da bo turnir dokaj jak.
Gotovo je sodelovanje, vsaj po zadnjih vesteh, velemojstrov Bogoljubova. Rubin-steina, Spielmanna, Maroczyja, Flohra in Vidmarja. Dr. Euwe ne bo igral. Komite pa upa, da bo prišel Njemcovič. Tako bi nastala silna garda mednarodnih velikih mojstrov.
Domačini, ki se bodo kosali z velikimi igralci, so po večini znani, močni igralci Dr. Treybal je igral večkrat v velikih internacionalnih turnirjih. Opočensk? je silno jak češki mojster. Manj znani so Pokorni, Rohaček in Walter. Znan je EngeL
Štirinajsto mesto še ni zasedeno. Trudil sem se, da na to mesto spravim našega Pirca, pa ni šlo. Komite se namreč pogaja s Sultan-Khanom, ki bi seveda zelo okrepil turnir. Če Indijec ne pride, bo igral Perua-nec Canal, ki je odlično igral v Karlovih Varih leta 1929. in ki ie pravkar v madžarskem nacijonalnem turnirju zasedel drugo mesto za Maroczyiem.
Turnir na Sliači bo trajal do 28. junija. V težkih časih svetovne krize ne bo zmogel sijajnih nagrad. Toda šahisti so idealisti. Za skromne nagrade bodo igrali zanimiv šah, ki bo razveseljeval široki šahovski svet Pa saj je ta šahovski svet že zelo potreben novih senzacij.
• * •
Letošnje poletje nam bo prineslo Se drug pomemben turnir. Poročal sem že o njem. Švicarji hočejo tudi poskusiti borbo z in-ternacijonalnimi mojstri. Po istem receptu kakor Čehoslovaki na Sliači, bodo Švicarji v Bernu priredili turnir.
V	Bernu pa so menda komplikacije. V zadnji številki strokovnega časopisa »Wie-ner Schachzeitung« napada velemojster Spielmann z odprtim pismom silovito svetovnega prvaka Aljehina zaradi bernskega turnirja. Očita mu. da ga je izrinil iz tega turnirja. Pravi, da je že izrinil Capablanco iz mednarodnih turnirjev in da sedaj poskuša na splošno terorizirati šahovski svet. S poudarkom mu predočuje, da je njegovih metod sit ves svet in da je mera polna.
Spielmannov napad me je presenetil. Saj je vendar dunajski mojster miren in skromen mož. Vsaj na v;dez. Lani, na Bledu, nisem opazil nobenih Aljehinovih »metod«. Mogoče pa je vendar Spielmann po nepotrebnem razburjen. Saj je razumljivo, da so take stvari, kakor so se primerile sedaj Spelmannu, neprijetne. Saj je res, da živimo v težkih časi. Toda vsega tega Aljehin najbrže ni kriv. Da poskuša malo vladati, kaj zato. Nekaj pravice ima. Spielmann bi na njegovem mestu gotovo ne bil boljši.
V	zatišju pred turnirjem na Sliači prinašam starejšo kratko, ostro in zanimivo partijo iz božičnega turnirja v Hastingsu leta 1928.
BeH: L. Stelner	Cral: H. Kmoch
L e2—e4	c7—c5
Slcilijanka-
2.	Sgl—f3	Sg7—f5
Ta poteza Je nekaka predhodnica Afjrfrin-te. Rubinstein in Njemcovič sta fi ugiadila pot
3.	Sbl—c3	<17—(15 Kmoch prenaglo odpira igm. Pravi sistem
je d7—d6, g7—g6 ln Lf8—g7. Dobro je tudi e7—e6 ln potem d7—d5.
4.	e4Xd5	S«X<S
5.	Sf3—e5!	---
Ta energična poteza razgaljnje hibe tre t* je poteze črnega.
5.------Sd5Xc3
Črni je že nervozen. Zavarovati bi bil moral lovca na d5 s potezo e7—e6.
6.	b2Xc3 Dd8—d5 Tndi sedaj Je bflo 6.---e7—c6 boljša poteza.
7.	Lfl-4>5+'	Sb6—d7
Kmochn nI ugajalo 7.---SbS—c6,
8. Se5Xc6, b7Xo6, 9. Lfl—e2.
8.	Ddl—e2!	---
Beli žrtvuje kmeta na g2. Njegov načrt
je; 8---Dd5Xg2, 9. De2—d3! Dg2X
hl+ 10. Kel—e2. Ke8—d8, 11. Lb5Xd7, Kd8—e7, 12. Ld?Xc8 Ta8Xc3, 13. Lcl—a3!
in dobi. Zanimiva je tudi varijanta: 8.---
Dd5Xg2, 9. De2—d3! Dg2Xhl+ 10. K&1— e2, e7—e6, 11. Lb5Xd7+ Ke8—e7, 12. Ld7 —c8.
8.______n7—s6
9.	Lb^dT^	Lc8Xd7
10.	0—0	Ld7—f5 črni ne vidi, kako resna je že stvar. Za
razvijanje lovca ni imel več pravega časa, Takoj bi bil moral igrati e7—e6.
11.	d2—d3	e7—e6
12.	Tal—bi!	--—
Grozi seveda c3—o4
12.______b7—bS
To so že sumljive stvari, ki pospešuje!« napad belega.
13.	c3—c4!	b5Xc4
14.	S&5Xc4	---
Skakač škili na b6. Črni nima več mirn«
minute.
14.------Dd5—c6
15.	g2—g4!	---
Udar z druge strani. Steiner igra zel«
energično in zelo logično.
15.------Lf5—g6
16.	f2—f4!	---
Udar za udarom! Napad se igra sajj. Se*
veda je sedaj črri lovec na g6 v nevarnosti.
16.------!7—f6
Na 16.---h7—h6 bi beli igral
17. f4—fo in 17. Tbl—b6.
17.	Tbl—b6
Bele figure naskakujeio koncentrično.
17.______Dc6—d5
18.	Tb6Xe6+	KeS—d8
19.	Sc4—b6	---
Kvaliteta ie tedaj vendarle zašla pod
konjska kopita. Črna armada je pač že tako tepena, da se ne more izogniti katastrofi.
19.______Dd5—b7
20.	Sb6Xa8	*---
Črni je igral še nekaj potez, potem pa se je vdal. Nade na rešitev mu pozicija zares ne daje prav nobene.
Nepisane postave o zakonu
Ne pozabiti! Najboljše zdravilo v zakonu je sporazum.
Važno!' Zakon je umetna oblika, v kateri se notranji zakoni ne kršijo brez kazni.
Pozor! Udobna brezskrbnost ograža zakon.
Toda: V zakonu se počasi uničuje premoženje ljubezni.
Imejte v mislih! V zakonu zakonca ne živita samo drug za drugega, temveč tudi na račun drugega in zoper njega.
Previdnost! Zakon je elektromagnetiSno torišče sile. prvi kratek stik pa običajno pričetek konra.
Epilog: Ateist (najbrže samski) je dejal: >Bog je ustvaril svet tako nepopolno, iker ni imel žene!« Tolstoj pa se je izrazil tako^: »0 ženskah bom povedal resnico šele tedaj, ko bom z eno nogo v erobu. Povedal io bom. skočil v krsto in naglo potegnil pokrov za seboj . . .
Kako pišejo otroci
Nedavno je izdal znani ameriški pedagog Ebington zbirko izvlečkov iz nalog šolske dece obojega spola v državah New Jersevu in Massacbusettsu. Knjiga je doživela več naklad.
Enajstletni deček piše n. pr. o privlačni sili. »Privlačno silo je odkril Isaak \Val-ton. Opaža se v glavnem jeseni, ko padajo Jabolka z dreves.«
Nižji ženski ali dečji glas (alt) razlaga drugi učenec naslednje: Alt je najnižja vrsta godbe, ki jo uporabljajo izključno dame.«
Devetletna deklica ve povedati o pesniku Henryju Longfellowu tole: »Naš veliki narodni pesnik Longfellow, ki je spisal pesem »Hiawatho«, se je rodil v Portlandu v državi Maine, in sicer v času, ko 90 biH njegovi starši odsotni in na potovanju po Evropi.«
»Podnebje traja vedno, vreme p« le nekaj dni,« meni nadebudni enajstletni šolar.
Zelo posrečen je stavek učenca, ki je moral odgovoriti na vprašanje, kakšno vlogo je igrala ameriška mornarica v svetovni vojni. »Ameriška mornarica je igrala »pesem o zvezdnati zastavi« (znano Sou-sovo koračnico).
Nevarna leta
Najbolj kočljivo za ženske pred sodiščem je vprašanje: Priča, koliko ste stari? Odgovora na to vprašanje običajno v dvorani nihče ne razume in tudi sodniku ga mora priča navadno ponoviti.
Pred nekim nemškim delavskimi sodiščem se je priča izognila temu odgovoru, ne da bi bila kazniva po zakonu. Ko ji je sodnik zastavil ono neprijetno vprašanje, je ženska položfik predenj notni list ter mu odločno in skoraj zapovedujoče gledala v oči. Pravnik |e bil kavalir: pogledal je listino in — molčal. Lepo bi bilo, če bi imele vse ženske priče takšen pogum, tolike suge-etivne sile ia stopile vselej pred tako kava-
liTskega sodnika!
V drugem primeru da mri ni bilo treba potnega lista. Tudi njej jc sodnik pred zaprisego postavil ono joiridično nogo. Dama pa se ni opotekla ter odgovorila glasno: »Petdeset!«
—	Koliko, prosim, je bojazljivo ponovil predsednik; saj vendar ni slep in ženska je tako sveža, vitka, živahna ...
—	Petdeset!
—	Prosim, kdaj ste rojeni?
—	1882.
—	Po poklicu?
—	Zakonska žena.
—	Tako! In otroke imate tudi?
—	Sedem! Saj prav zaradi njih sem še tako mladostno ohranjena.
—	Hvala! Sodnik, še mlad gospod, j« postal Denadoma očetovsko ljubezniv in ni bil več nezaupljiv.
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gnjiloba v črevesu pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, črmasti turi, marsikateri katari, motnje sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih obeh snolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
i
Oba se pripravljata na borbo
Znani boksar Maks Schmeling se bo 21. t. m. v Ameriki spoprijel s svojim nasprotnikom Sharkeyem. Na sliki podaja roko guvernerju države New York Roosevveltu ki se pripravlja na odločilni boj za predsedniške volitve v Zedinjenih državah
Iz življenja in sveta
Amundsenov spomenik
v San Frančišku
90-etnica pionirja hladilne tehnike
Smrt za domovino
PoliSika in »Madame
Butterflyc(
Ko je John Luther Long napisal novelo >Madame Butterfly«, iz katere je napravil David Belasco efektno gledališko igro ter je povrhu še Puccini zložil svojo glasbo k drami, ni nikomur niti v sanjah prišlo na misel, da bo to delo kdaj dalo povod za mednarodne zapletljaje.
Francoski gledališki kritiki pa so v najnovejšem času izrazili pomisleke proti besedilu Puccinijeve opere ter zahtevajo povsem novo besedilo, češ da bi sedanja oblika drame lahko razpihala strasti. Konflikt, pravijo, bi lahko izbruhnil med Japonsko in Ameriko in tudi kitajski dijaki bi lahko začeli demonstrirati proti vprizoritvam ▼ evropskih velemestih, ker je neplemeniti častnik Linkerton zapeljal malo Butterfly in jo potem z otrokom vred prepustil kruti usodi.
Leon Trulin, ld so ga Nemci ustrelili med vojno, dobi spomenik v Lilleu
Biblična zbirka rastEn v Jeruzalema
1. maja so v Jeruzalemu otvorCl botanični vrt, ki pripada židovski univerzi v Palestini Ustanovo je omogočil newyorški trgovec Salomon Lamport. V vrtu bo zbrana vsa flora od Iraka do puščave Sinaj in do Jordana.
Botanični vrt Je postal živa potreba Palestine, kajti metode obdelovanja zemlje po novih kolonistih v Sveti deželi so celo primitivno kmetovanje Arabcev tako preoblikovale, da že leta in leta ne gojijo več kulturnih rastlin, po drugi strani pa dosledno uničujejo rastlinje ob močvirjih in rekah, da bi s tem pridobili več ozemlja za obdelavo. Palestina je že itak zaradi stoletnega zanemarjanja skoraj popolnoma opustela Botanični vrt ima nalogo poživiti to, kar so uničila zadnja stoletja.
Povratek po 17 letih
V Fkrtercben pri Altenktrchrra so jo te dni vrnil nekdanji vojni ujetnik W£Ihebu Kramer. L. 1916 je prišel v rusko jetništvo. Živel je več let v Tomsku kjer se je tudi oženil z vdovo nekdanjega ruskega štabnega zdravnika. Iz Tomska je pobegnil v Novosibirsk, od tam pa je odpotoval po 17 letih odsotnosti z doma z ženo in otroki v rojstni kraj.
anekdota"
Ko je bil Nasreddin, turški PavIIha, Ss dete in še ni vedel ničesar o smrti, je srečal v očetovem spremstvu pogreb. Ko je videl truplo na odprti nosilnici in slišal krik in vik žensk, ki so ga spremljale, je vprašal: »Oče, kaj pa je s tem? Kam ga pa neso?« »Sin moj,« je odvrnil oče, »tega človeka nesejo na kraj, kjer ni jedi in pijače, niti svetlobe ali ognja, niti obleka, skratka tja kjer ni ničesar.« »Ta kraj pa poznam!« je dejal mali. »Gotovo ga ne« sejo v našo hišo!«
KARIKATURA
Zakoni pred sodiščem
Pred dunajskim sodiščem sc je dogodilo te dni, da je neka žena zahtevala od svojega moža 10.000 šilingov odškodnine za. zmanjšano sposobnost za zakon. Na presenečeno vprašanje sodnikovo, kako pride do tega, je snela klobuk z glave, odstranila malo svoj« bujne, piave lase in pokazala na 6voje desno uho, češ: »Uho je pohabljeno, mož mi je odgriznil mečice!« Med tem ko je togotno vpila, da zahteva pravice, se je mož trudil sodniku dopovedati, da medic ni odgriznil, temveč samo — odpoljubil. In za to ni voljan plačati 10.000 šilingov. To je ženo še bolj utogotilo in je dejala, da ne more tako poškodovana skozi življenje in da je v bodoče ne bo hotel pogledati noben moški razen njenega moža, od katerega pa sp'.oh noče, da bi jo pogledal, ker ne mara poleg ušesa riskirati še nosu. Sodnik je skušal doseči poravnavo, češ, da male poškodbe nihče ne bo opazil, ker jo lahko skrije z lasmi, v ostalem pa ne more zmanjšati ženine vrednosti, ki ostane tudi tako dovolj lepa. Žena pa se ni dala potolažiti in je sodnika briskirala z vprašanjem, kaj bo pa tedaj, ko pride zopet moda prostih ušes in nazaj počesanih las. Sodnik si končno ni znal pomagati drugače, nego da je tožbo odbil, češ da žena ne more govoriti o zmanjšani sposobnosti za poroko, če ne re-flektira na ločitev od sedanjega moža — na intenzivnost zakonskih poljubov pa sodišče nima nobenega vpliva.
*
Isti sodnik je odločal nekaj pozneje o drugem zanimivem primeru polomljenega zakona.
Neki dunajski trgovec je svoji ženi za poročni dar kupil lep avtomobil in zanj si ie najela lepega vozača, bivšega častnika. Dolgo časa ie šlo brez vsakega incidenta, nekega dne pa ie trgovec izgubil imetje in je vrhu tega odkril, da ga žena vara s svojim šoferjem šoferja in ženo ie vrgel iz svoiega stanovania in se d<al ločiti. Nato je začet novo žrvlienie — postal je «;am šofer, taksišofer. Med tem časom ie nekdanii šofer njegove žene n-o^tal avtomobilski podiet-nik ?n se je poročil z r.iegovo ženo. Neke-dne sta nova zakonca ob;skala onero. Po prestavi s ti se hotela s taksijem odr>p-liati domov. Sluča j ie hotel, da sta 7« dela baš na taksi nekdaniesa ve'e+rgovc9. Ta se ie branil svoiemu bivšemu šoferju igrati šoferja in prešlo je do liutega nrizora na ulici. v katerem s+a se moža poš^th-" po«tre^lfl 7 zaušnicami. Potem je stvar prišla do sodnika in s tem v javnost.
Nov svetovni rekord na 800 m
Ameriški tekač Ben Eastman, ena izmed največjih nad ameriškega olimpijskega moštva, je tekel v San Frančišku 800 m 1:50 in dosegel nov rekord na tej progi
Karel v. Linde, ld je 1875 Izumil hladilni stroj na amonlak in kateremu se prvemu je posrečilo vteko-činjenje zraka in dušika, praznuje danes 11. junija devetdesetletnico svojega rojstva
Izumiranje nadarjencev
Siloviti raziskovalec zakonov dednosti prof. Muckermann razpravlja v nekem članku o vprašanju, da-li nadarjene! izumirajo.
Nazadovanje porodov zadeva rrred vsem družine, iz katerih so v prejšnjih časih izvirali najsposobnejši ljudje, manjvredne družine pa se še prilično zelo množijo. Raziskovanje tega vprašanja pri 6000 družinah nemških vseučiliških profesorjev je n. pr. pokazalo, da pride pri teh v prvih petih letih zakona samo 1.6 otrok, v drugem petletju 0.65 in v tretjem 3.0 otrok, med tem ko znašajo odgovarjajoče številke pri divjaških narodih 2.4 otrok pa prvo petletje, 2 za drugo, 1.8 za tretje. 2e pol stoletja vlada v družinah vseučiliških profesorjev zastoj v porodih. Isto tako so proučevanja družin izučenih in neizučenih delavcev pokazala. da družine prvih v svoji splošnosti izumirajo, dočim se druge krepko množijo.
Znamenje časa
Budimpeštanski visokošolci so tA prt oblasti izprosili dovoljenje za prodajanje časnikov v kolportaži. Od drugih prodajalcev novin pa se ločijo po posebnem traku, ki ga nosijo na rokavu in jih označuje za slušatelje na univerzi.
Orel ugrabil štiriletno dekfetce
V norveški vasici Ytrenamadalen se Je orel iz višav spustil na neko štiriletno dekletce, ki se je igralo na domačem dvorišču. Roparica se je s plenom urno dvignila ln cdletela Prebivalci naselbine so se takoj zgrnili skupaj, da bi našli orlovo gnezdo. Našli so ga po devetih urah napornega iskanja. Dekletce je ležalo v bližini gnezda na skaloviti pečini in je bilo k sreči le lahko ranjeno.
Teniška svetovna prvakinja — slikarica
Američanka Helen Moody-Wills je razstavila v Parizu celo vrsto športnih risb. Prav tako je razstavil nekaj svojih del grški princ Nikolaj (desno), ki se uveljavlja v slikarstvu pod psevdonimom »Nikolas Le-prime«
Vsak dan ena
»Mama, kaj pa je to monolog?« »To je razgovor med menoj in tvojim očetom!«	(»Matin«),
Malokdo ve, da je mala ladjica »Gjoa«, na kateri je v začetku tega stoletja
Aimmdsen prvi prevozil »severnozahodmi prehod« in s katero je skoraj dve leti kri-žaril okrog »Viljamove dežele«, kjer so »e našli prvi sledovi za nesrečno Franklinovo ekspedicijo, zdaj v parku v Golden Gate v San Frančišku.
Ime slavnega norveškega raziskovalca je za nekaj let v Ameriki precej zatemmelo. Amundsen je bil namreč tako nepreviden, ali bolje velikodušen, da ,e je drznil braniti namišljenega odkritelja južnega tečaja dr. Cooka, s čimer se je Američanom precej zameril. Zdaj pa blešči njegovo ime tudi onkraj Oceana sipet v novi slavi. Kdo tudi ne bi občudoval njegovega nesebičnega dejanja, ko je 19^8 pohitel na pomoč ponesrečencem Nobilcrvega zrakoplova »Italije«, dasi je bil zaradi nekorektnega vedenja Nobila izza skupnega poleta z zrakoplovom »Norge«, na smrt siprt s svojim tekmecem. Svojo požrtvovalnost je plačal s smrtjo. Kakor znano je 18. junija 1928 odletel z Guilbaudjem in še štirimi drugimi tovariši iz Tromsoeja na letalu »Latham 47« v ledno puščavo, odkoder ee ni več vrnil. Letalo je zadela katastrofa, o kateri pa nikoli ne bo mogoče zvedeti nič natančnejšega.
Nedavno so ameriški oboževatelji velikega norveškega raziskovalca postavili Amundsemu v omenjenem parku Sam Frančiška skromen spomenik, prav zraven ladjice »Gjoa«, na kateri je pred leti odrinil na svojo veliko in slavno življenjsko pot
Kdo je bil prvi polarni raziskovalec
koncu Spitsbergov je stopil Barentz na kopno. Na Medvedjem otoku je ustrelil prvega severnega kosmatina. Potem se je vožnja nadaljevala in ko so se v drugič ustavili, je Barentz sodil, da so prišli na GTonland. Kmalu potem je prišla ladja do rta Cani-na, nekaj dni pozneje pa je dosegla Wil-lougbvjevo deželo.
Naslednji pristanek po daljši vožnji je bil na Oranžnih otokih. Tam je brila stiska tako velika, da se je morala odprava zasidrati, nakar &e je naredil led. V silnem snežnem metežu so se začeli kupici ti skla-dovi ledu okrog ladje, katere leseni trup je pokal. Vsak trenutek se je zdelo, da se bo ladja razletela na tisoč koscev. Baretv tzovi pomorščaki so, videč skrajno silo, znosili smodnik, svinec in živila na kopno, zgradili kočo in v njej prezimovali. Dotlej ni še noben Evropec prezimoval v tej od-ljudni in tuji deželi. Zima je bila strašna, trplenje Barentzovih ljudi nič manjše. 21. oktobra je 16 mož Barentzove posadke dovršilo hišo, napravilo dimnik, obesilo v hiši uto in pripravilo celo nekakšno kad za utrjevanje v mrzli vodi. Kmalu nato je začelo nepopisno mesti. Zamelo je hišo tako, da so si morali Barcntzovi ljudje z lopatami ukrčiti pot do svežega zraka. Ponoči so tekale po strehi hiše lisice, naselbino pa so oblegaifi todi beli medvedi, ki eo skušali odkriti streho in vdreti v stanova-ISče. V mrazu, snegu in ledu sta umrla Ba-rentau dva moža. Ko so ju hoteli pokoipati, pa je bila zemlja tako trdo strnjena z ledom, da niso mogli izkopati jame. Šele ▼ junijiu naslednjega leta se je vreme toliko izboljšalo, da je bilo mogoče iz hiše. Ho-iandci so zomistrli prezimovališče in" se vkrcali na ladjo, ki jfh je odpeljala zopet proti domovini. A Barentzu bilo usojeno, da bi jo videl še enkr«<t. Ko je bil že čisto blizu dema, je nenadoma tnwrl. Sele 1871, tristo let po Barcntzovi vožnji, je odbrSI norveški kanitan Carlsen Barentzo-■vo hišo. Bfla je tako trdna in lepa, kakor da je bfla šele postavljen«.
Drobd
PcftreSttiki 90 melanholiki, ki mafijo ne-
nopdnj5v*> hiknjo svojega srca z jedjo. •
Znamenje plemenitosti: prisotnost duh*: znamenje prostaštva: odTezavost Čim bolj »i duševno prisoten, tem težje ti bo biti odrezav.
*
Bohemierri našega časa »o videti zelo
čedni. Samo duše so jim še neumite.
Obstoji skromnost, ki z mirnim,
ravnodušnim obrazom odklanja ovacije, katere ji ne misli prirejati noben živ krt.
Letošnje leto velja v meteorološkem svetu za mednarodno polarno leto. Cel niz odprav sc pripravlja, da odrine proti severne-n.u tečaju, kjer pa ne bodo raziskovali toliko zemlje, pač pa meteorološke, geološke in oceanografske razmere polarne pokrajine. S tem je najbr/e junaška doba raziskovanj severnega tečaja zaključena.
Dejstvo, da se odpravlja letos toliko ekspedicij na severni tečaj, obuja vprašanje, kdo je bi! prav za prav prvi raziskovalec polarnih krajev? Mnenja o tem so zelo deljena. Podoba pa je, da gre ta slava Holandou Barentzu. On je bil vsaj prvi človek, ki je hotel s svojimi pogumnimi pomorščaki raziskovati polarne dežele in je pri tem toliko pretrpel kakor nihče za njim.
Barentzovo odpravo so finančno omogočili imoviti amsterdamski trgovci. Z nabranim denarjem ie Barentz kupil in opremil ladjo ter ostavil Amsterdam 10. maja 1596. Vozil je po morju pet in dvajset dni, nakar je prišel v ledni pas Arktičnega morja. Bare nit z in njegovo moštvo je bilo iz-prva zelo osuplo, ker je smatralo plavajoče ledne grude za labode! To je raziskovalec sam beležil v svojih zapiskih. Na južnem
Spominu Neznanega junaka
Predsednik nove francoske vlade Edvard Herriot polaga venec na grob francoskega Neznanega junaka pod Slavolokom zmage
Mlchef Z6vaco:
64
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
čez nekaj trenutkov je z rzpremenjenim glasom dodal: »A pozabil sem vam povedati, da ga ne ponujam zastonj. Nekaj hočem dobiti v zameno... In to kar zahtevam, je zame dragocenejše kakor sto takih zakladov in še moje življenje povrhu!«
Leonora je menda takoj uganila ceno, ki je bila razbojniku na umu. A pokazala ni ničesar. Z mirnim, skoraj mehkim glasom je odgovorila:
»Kaj neki zahtevaš tako dragocenega?«
»Malo! Eno samo glavo,« je rekel Saetta in glas mu je zazveael kakor udarec s sekiro.
»In ta je glava Jehana Hrabrega,« je s strahotno mirnostjo dejala
Leonora. »Jeli da?«
»Da, madame,« je hripavo pritrdil SaStta. A takoj nato je z vidno tesnobo in krhai-očim se glasom dodal:
»Razumejte me prav, madame... Lahko si mislite, da mj ni kratkomalo do Jehanove smrti. Če bi bflo samo to, ne bi potreboval nikogar!«
»To sem si mislila.«
Saetta je zaskrtal z zobmi in se zagrobatal: »Ne, ne, prekleto! Bilo bi preveč preprosto in prelahko! Hočem, 'da se ta glava odsekana zvali s krvniškega odra!... Taka je moja
želia in volja!«
Z rahlim glasom, ki je M še bolj zlovešč in strašen od Sa^ttove
besnosti, je leonora odgovorila:
»Govori jasno ... Mislim, da se bova lahko pobotala.«
Saetta se je šiloma obrzdal.
»Mislim,« je rekel z glasom, ki je še drhtel od razburjenja, »mislim, da vam zdaj lahko povem, kaj rra je storila illustrisskna signora Favsta... Ta vsakdanja zgodba vas utegne poslej zanimati.«
»Poslušam te.«
Saetta je vzdihnil, kakor zahrope zaklana žival, m nadaljeval:
»Signora, vsa ta leta, odkar me poznate, sem bil zmerom podoben tigru, ki je ušel iz kletke... Kaj porečete, če vam povem,
da je nekdaj tudi v mojih zverskih prsJi utripalo človeško srce? Saj nisem bil jagnje, o ne. Ubijal sem, da sem mogel živeti; tak je bil moj poklic. A drugega me niso bili naučili, in živeti sem moral! Mimo tega pa ni bilo v mojem srcu ne sovraštva ne maščevalnosti, ampak samo ljubezen. Bil sem srečen.«
PremoHcnil je, kakor da bi mu bil spomin na minulo srečo pre-težak.
»Sedemnajst let mi je bilo. Hvalrli so me, da sem zal Hraber sem
bil, močan tudi, in v borjenju, italijanskem, francoskem m španskem, sem se odlikoval kakor malokdo... Margariti je bilo štirinajst let. Bila je najmičnejša, najzalša, najbolj ljubka izmed vseh deklet v Florenci, ki vendar že od pamtiveka slovi, da je bogata s krasoti-cami... Zaljubil sem se vanjo do blaznosti, in glejte si srečo, tudi ona me je imela rada. A Margarita je bila prav tako krepostna kakor lepa, in jaz sem bil pošten dečko. To pomeni, da sem jo spodobno povedel pred oltar.«
Hripavo je vzdihnil, kakor da bi se opravičeval:
»Opozoril sem vas, signora, da je moja zgodba zelo vsakdanja.«
»Nadaljujte,« je rekla z mehkim glasom.
»Pričelo se je leto dni brezprimerne sreče. Živel sem samo Margariti, ki sem jo oboževal bolj od same madone. Tudi ona je videla samo mene in dihala samo zame. Čez leto dni mi je povila majhnega anglečka, lepšega od tistih, ki jih vidite naslikane po naših cerkvah. In tedaj, signora, se je izprememl najin ubogi domek v raj. Zakaj razen sreče, ki se je večala od dne do dne, nama je sijal zdaj tudi sladki, sinji, čisti pogled najine male Paoline ter nama
razsvetljevat tebtoo k dušo kaSor sotačnS žarek. N3en smeh je bi!
živ in nedolžen, sladak in zveneč kakor ptičje žvrgolenje... Časih sva se od nežnosti razjokala, sama ne vedoč, zakaj... Vse to je zelo neumno, kaj ne, signora?«
»Ne,« je rekla Leonora »Ne pozabi, Saetta, da sem mati.«
»Resnica je,« je vzkliknil Saetta. »Odpustite mi, signora. Ni se mi treba bati, da me ne bi razumeli.«
»Da, razumem te.« je s precejšnjo resnobo pritrdila Leonora.
»Margarita in jaz sva oboževala svoje dete,« je nadaljeval Saetta. »Tolikanj sva jo oboževala, da so mi jele prihajati na um reči, ki drugače gotovo ne bi bil pomislil nanje. Zaradi nedolžnega otroka se mi je zastudil poklic, s katerim sem se preživljal. Opustil sem ga. Ker sem bil v borjenju pravi mojster, sem odprl akademijo. Nedolžna stvarca nama je prinesla srečo. Moja akademija je uspevala, da bolje ni mogla. Imel sem upanje, da pripravim sebi, Margariti in hčerki, če že ne bogastva, pa vsaj brezskrbno življenje in nahranim okroglo vsotico, ki bo kedaj Paolinina dota.«
Težko se je spustil na stol in globoko zasopel.
»Odpočij se nekoliko,« je mehko velela Leonora.
Divje je zmajal z glavo.
»Moji Paolini se je bližalo štirinajsto leto. Bila je še lepša od svoje matere. Vsa neumna sta bila vanjo in ponosna da nikoli tega. Kadar sta šli Margarita in Paolina vštric po ulici, so ju imeli ljudje za starejšo in mlajšo sestro. In občudovali so ju in spoštovali, ker sta bili čednostmi m ker sem stal za njima jaz, ki so se me v« bali... Meni se je bližalo dvaintrideseto leto. Moji posli so cveli. Iznašel sem bil bliskovit sunek, ki je zaslovel, koderkoli so sukali meče. Krstil sem ga bil 31isk\ po italijansko ,Saetta'. To ime se je prijelo tudi mene. Zaslovel sem. Vse se mi je smejalo. Ob ženi in hčerki, ki sem ju obe enako malikoval, mi je bilo minilo štirinajst let nadčloveške sreče, tolikšne, da so se mi zdela kratka kakor pomladni dnevi... To ni moglo več dolgo trajati!«
Izvleček iz programov
Sobota, 11. jnnija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Caa, plošče. — 17.30: Salonski kvintet. _ 18.30: Gimnastične vaje.
—	19: Angleščina. _ 19.30: Denar, kredit in kapital po vojni. — 20: Balalajke z velesejma. — 21: Samospevi gdč. Koreneanove. — 21.30: Salonski kvintet. — 22.30: Poročila, plošče.
Nedelja, 12. junija.
LJUBLJANA 9.30: Cerkvena glasba. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Predavanje o d r. N. MurreVu. — 11: Salonski kvintet
—	12: Cas, poročila, plošče. — 15.15: Nastop gojencev dramatske šole prof. Šesta. — 16: Fantje na vasi. _ 16.40: Salonski kvintet — 20: Godba 40. pešpolka >TriglavskegaC — 22: Poročila. — Salonski kvintet.
BEOGRAD 12.30- Orkester. — 16: Zborovsko petje. — 20.40: Skladbe za čelo in klavir. — 21.50: Ruske romance. — 22.10: Orkester. — 23: Lahka godba. — ZAGREB 1150: Plošče. — 17: Plesna glasba. — 20: >Sen kresne noči<. — 22: Godba za ples. — PRAGA 18: Orkestralen koncert — 19: Jazz.
—	19.45: Pesmi. — 21: Orkester. — 22.25" Mešan glasbeni program. — BRNO 18: Le-harjeve pesmi. _ 19.45: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.10: Zborovski koncert. — 20: Orkester. — 22.20: Plesna glasba. — DUNAJ 10: Pevski koncert — 11: Simfoničen koncert. — 12.35: Lahka glasba. — 13.50: Dunajska glasba. — 14.50: Haydnova glasba. — 16.10: Komorna glasba. — 17.30: Orkester.
—	19.40: Koncert na dveh klavirjih. — 20.20. Dramski večer. — 22.15: Plesna glasba. — BERLIN 20: Orkestralen koncert. — 22: Godbi za nIes. _K5NIGSBERG 20: Program iz
perl;na. _ MCilLACKER 18.30: Violinski in klavirski koncert — 20.15: Orkestralen koncert — 22.,>5: Plesna glasba iz Berlina.
—	BUDIMPEŠTA 15.45: Vojaška godba. — 17.10: Jazz. — 19: Orkester. — 20.50: Klavirski koncert — 21.30: Lahka glasba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 20.45: >Grofiea Marica c
Iz Kadeč
ra— Smrt narodne žene. V sredo zvečer je: preminila v 75. letu starosti, zadeta od srčne kapi, ge. Terezija Estova. Pokojnica je bila vzor slovenske matere, prežeta z narodn im duhom, v katerem je vzgojila štiri sinove in tri hčerke. Bila je blagega in mirnega značaja. V njeni hiši sta njena si-nova, pokojni dr. Iko in sedaj v Ljubljani živeči Rudolf, ustanovila z drugimi v letu 1910 radeškega Sokola, ki fie je v početku boril z nasprotstvi, a je premagal vse ovire in se dvignil do današnje višine. Vsem žalujočim naše naj.iskreneiše sožalje, a po-kojnici naj bo lahka domača zemlja!
• V
~ . «. <*x ■	, iup.pi ii
:	.V

% gmmt


j- ■ ■ . V-
fe © T O I E
SKLOPNE č©LNE
lrvalitetno blago, ngodne cene, katalogi
in vzorci gratis ŠPORTNA	VIŽMARJE
DELAVNICA B, K.OL.B ŠT. VID
Oglejte si na Velesejmu
7392
eise
surovo maslo
TaSelbutter
kilogram po 25 Din dobavlja od 4 kg naprej v vsaki množini	7326
Frafss Kolleritsch
v Apačah pri Gornji Radgoni
•p^plg
manufakturiste za obisk privatnih strank samo že vpeljane gospode z dobrim nastopom sprejmemo za Ljubljano in bližnjo okolico. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
7481
izdelek ene najstarejših renomira.nlh nemSldh avtotovarn
odgovarjajo vsled tehnične dovršenosti ter male porabe goriva vsem zahtevam pri zmernih cenah! Tri vrste karoserij združene v eni karoseriji! t. j. idealna štirl-sedežna Kabriolet-limuzina s 4 vratmi, z vsem konfor-
tem, genljahm kombinacija zaprtega, polzaprtega ln odprtega voza, in to spremenljivo ▼ nekaj sekundah! Zahtevajte ponudbe ter za Vas neobvezne poizkusne vožnje!
GENERALNO ZASTOPSTVO:	7446
O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11
N AZ N A
L O
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselila
iz dosedanjih gostilniških prostorov »Grajska klet«, Mestni trg 13, v novo opremljene gostilniške prostore
pri ^Napolec^rj", Tržaška c^^Jto* teare ©tvorim v nedeljo 12. junija t. L
Kakor doslej se bom potrudila tudi v bodoče, da bom postregla cenj. gostom samo z izbranimi naravnimi vini kakor tudi vsak čas z najboljšo kuhinjo.
Na razpolago senčnat vrt in prostor za baJinean to. Sprejemam abonente na dobro in ceneno hrano.
Za obilen obisk in naklonjenost se priporoča	7463
Anica Videmšek-šimnic, gostilnišasrka.
Opozorilo
Danes, v nedeljo in v ponedeljek se odprodajo vzorčni kuponi svetovne angleške firme, pristnih angleških moških blagov v najfinejši kvaliteti, razstavljeni na velesejmu v poljskem paviljonu.
KAROL HAM

MOSTE, Zaloška cesta Zl
splošno kleparstvo, inštalacija hišnih vodovodov, strelovodov, bakrenih in drugih kotlov za štedilnike itd. z najboljšo izvršitvijo, po možnosti najnižjih cenah. 7385
(□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□onac
T^eSt* da
m ©a sesa

ter
s1

liter.
Državna učna delavnica za fc®šarsfv©
v Radovljici
nudi reflektantom več garnitur ali posamezne komade vrtnih stolov in mir po znižani ceni.
Ne zamudite ugodne prilike tal ne odlaSajte z nakupe m.
Oglejte si izbrano zalogo na velesejmu 7300
Paviljon E zunaj — koja 500—503
in golazni
polno stanovanje je grozota!
Obrnite se na Obl. konc. zavod za pokončavanje mrčesa Ljubljana, Dunajska cesta 1 a/IV.
Ob priliki velesejma si oglejte
razstavo
najnovejših
PFAFP
šivalnih strojev in
PUCH
koles
samo v Tavčarjevi ulid št. 7 pri tvrdki
gn. Vok, Ljubljana
63'20
POZOR!
Zaročenci in
POZOR!
zaročenke!
Preden stopite v zakon, naročite takoj novodo-šlo knjigo, v kateri so navodila o zakonskem življenju, navodila za časa nosečnosti, dojenja, menstruacije, o spolnih boleznih in o zablodah spolnega življenja. Za mladino izpod 16 let ni ta knjiga. Kdor pošlje v pismu 20 Din, se mu pošlje franko na njegov naslov. Po povzetju 4 Din več. — Pošilja se diskretno po pošti. AMBRO — Ljubljana, poštni predal 74.	7479
Umrla je danes naša predobra mati, stara mati, svakinja in teta, gospa
Marija Lunder
po dolgem trpljenju, stara 76 let.
Da bi našla v boljšem življenju vse dobro, ki Ji ni bilo dano na dokončanem trnjevem potu.
Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo popoldne pol 16. uri iz hiše žalosti Poljanska cesta 73 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana-Cleveland, dne 10. junija 1932.
DRAGO LUNDER, viš. rač. svetnik v p., sin; MARIJA STEINER roj. LUNDER, hči, vnuki in ostali
sorodniki.	7488
Mestni pogrebni zavod	Obči-na Ljubljana
Polt, ki je vredna
1,000.000 din
Vsakogar mora presenetiti nova ideja na področju rabe pudra-
Znanstvena raziskavanja eo nadavno odkrila neki povsem nov in telo enostaven način, da ostane puder ves dan na koži. To izredno odkritje omogoča vsaki dami, da očuva evežost in ljubkost svoje polti plešoč ves večer v najtoplejši plesni dvorani in ee ji vendar ne pokaže niti sled nelepega sija na obrazu. Prido-datek, ki povzroča to veliko prednost in izredno izpremembo, ee imenuje pena kreme, a izključno pravico njene uporabe si je ta drag denar odkupila tt Tokaion. Zato je puder Tokaion edini
pravi rižev puder a peno kreme, zato nam samo on ohrani dovršeno
polt, uspešno kljubujoč najslabšim vremenskim prilikam, slasti še dežju in vetru. Vse zmagovalke na lepotnih tekmah zadnjih let so uporabljale to posebno vrsto pudra Senorita Yolanda Pereira, Miss Universum 1930, izjavlja: »Ta enostavna tajna lepote polti mi ie nesla zaslužka 1,000 000 din, in mnogo pripomogla k temu, da postala kraljica lepote vsega sveta «
Tudi puder ▼ trdem stanju Tokaion vsebuje »daj peno kreme, kalon se en?.ko prijemljeta kože in ee »popolnjujeta. Teda to je različnega od dosedanjega in nekaj boljšega.
I puder 1 rdeči To-nekaj novega, nekaj
TOVARNA POHIŠTVA
Andrej Kregar in sinova
to
ŠT. VID - VIŽMARJE
nudi nt časa velesejma v paviljonu E moderno pohištvo: spalnice, jedilnice, gosposke sobe itd. Cene znatno znižane. Priznano solidno delo in večletna garancija. Poset tudi ob nedeljah v zalogi nasproti kolodvora.
ali oglasi v „JUTRU"
imajo siguren uspeh?
Občina LJubljana
Mestni pogreba! zavod
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da Je naš iskreno ljubljeni soprog, skrbni oče, sin, brat, stric in svak, gospod
(deiier Streme
zemljemerski inšpektor
dne 9. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno preminil.
Pogreb dragega pokojnika bo V soboto, dne 11. junija 1932 ob pol 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. Junija 1932. '	7489
DETTER MILKA, soproga; FRANCI, EKI, sinova in ostalo sorodstvo.
Cene malim oglasom
ženttv* bi dopisovanja; vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ati sa dajanje naslova Din 5.—v Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din I,—% Po Dm l.— za besedo se ztračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Karn pa kam*, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«. »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« bt »Zaslo-iekc, te se s oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali tlužbe. plača za
		fijj			
Za odgovor			3 Din		u znamkah
vseko besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din I.—
ga besedo, te taračuna enkratna pristojbina Dm 5.—- za iifro alI ta dajanje naslova. V st ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako beseoo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te taračuna /o po 50 par za vsako
besedo, t nai a Dm 3.—. NajmanfH znesek pri oglasih po 50 pat ta besedo, fe Din 10.—»
Vf oglasih po I Din ta besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predati naročila, oziroma fih le vposlati r pisma ohenem t naročilom.
Kdor išče mest« potnika, plača za vsako besedo 50 par; ta dajanj« naslova ali za Šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnik«, plača besedo p« 1 Din; »a dajanje Daslova ali ta iifro pa S Din. (5)
Potnika
ki potuje z lastnim avtomobilom po Sloveniji in obiskuje trgovine z želez-nino in galanterijo, iščemo radi prodaje množin-skega predmeta. Ponudbe pod »Metalna industrija« na Jugomo^se, Beograd, pošt. pret. 409. 21051-5
Zastopnike (-ce)
prodajo štaropiljk in patentiranega šlagerja potrebujemo. Javiti se na ■velesejmu. paviljom »f?«. firma »Sofra«. 21001-5
Vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali ia iifro pa 3 Din. fl)
Več spretnih šivilj
sprejmem za stalno. Na-njov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~	31092-1
Natakarico
Sedne zunanjosti, pošteno, veščo v ser vi ran ju, iščem sa letoviški kraj. Nastop » 15. junijem. — Ivanka Suster, Mojstrana 19.
21102-1
Kontoristinja
sa vsa pisarniška dela. z r.nanjem slov. in nemščine, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ponndbe s prepisi spričeval, navedbo zahtevkov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina v mestu na deželi«. 21098-1
Trgov, pomočnika
popolnoma izvežh.inega v trgovini z mešanim blagom, mano fakturi. železnim, galanteriji, špeceriji ter reranju šip išče tvrdka Peter' Set.ina, Radeče.
Ž0956-1
Natakarico
Sedne zunanjosti, finega nastopa, zmožno nekaj fcavcije, ki govori perfekt-m nemško im slovensko, iščem za hotel na Dolenjskem. Ponudbe s sliko je poslati na Mici Po-jfc, Rest. »Pod kepo«. Dovje Mojstrana. 210t22-l
Šivilfc)
hitro in spretno, iščem za nekaj dni na dom. Naslov in dnevni honorar na og'.i=ni oddelek »Jutra« pod »šivilja na dom« 01147-1
Vajenca
kamnoseško obrt sprejme takoj Kari Novak, kamnoseški mojster v £t. Vidu pri Ljubljani. Oskrba v hiši. " 21036-1
Mlad gospod
boljši, simpatičen, z znanjem nemščine ter glasbe (klavirja) se išče z« letovišče v svrho razvedrila in zabavan;a gostov. Na-sroo od 15.—20. junija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stim-mungsmensch«. 21043-1
Izložbenega
aranžerja
za 14 dnevno izmenjavo izložb iščem. Naslov pove »glasni oddelek »Jutra«.
21023-1
Krojaškega vajenca
sprejme takoj z oskrbo v hnši Franc Brodar, Bistrica p. Tržič. 20996-1
Dekle
za pa kovanje sprejme Ana Hvastja, vas Cerčiče št. 9, pošta Kranj.
21149-1
Pekov, pomočnik
ki bi raznašal tudi kruh. dobi takoj službo. Istotam sprejmem tudi vajenca. Ponudbe pod šifno »Pekovski pomočnik« na ogl. oddelek »Jutra«. 21152-1
Trgovski učenec
želi mesta, d« bi se ii-
učil. (Jčne dobe ima že 16 mesecev. Ponudbe prosi na ogiasni (oddelek »Jntra« pod »-Kot zanesljiv in pošten učenec«.
31148-2
Šofer mehanik
i,n ključavničar, prost vojaščine, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21176-2
Prodam
|	Kdor išče zaslužka,
i	plača za vsako besedo
j	50 par; ta naslov ali
j	šifro 3 Din. — Kdor
.	nudi zaslužek, pa za
1	vsako besedo 1 Din.
j	ta dajanj« naslova ali
.	za šifro pa 5 Din. (3)
Razmnoževanja
predpisovanja tn druga pisarniška dela prevzame The Rex Co., Gradišče 10.
Telefon 22-68.	16634-3
Agilnega zastopnika
za Dravsko in eventuelno Savsko in Primorsko banovino, ki obiskuje usnjarske trgovine in bi bil pripravljen prevzeti še kak izdelek, sprejmem takoj. Cenjene ponudbe pod »Zanesljiv«/89 na oglasni oddelek »Jutra«. 21189-3
lieseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instru.kci.je, pla-6ajo vsako besedo 50 par; za šifro aii za dajanje naslova 3 Din. (4)
Šoferska šola
Gojko Pipenbacher, Go soosvetska cesta 12. — Najboljši teoretični ln praktični pouk, plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt.	210-4
Vsaka beseda 50 par; za dajenje naslova ali 7.a šifro pa 3 Din. (2)
Mesar, pomočnika
dobrega, za sekanje mesa. ki je že bil pri čoku, rabim. pismene oonudbe pod šifro »Zmožen« na oglasni oddelek »Jutra«.
21039-1
Učenca
f-r-ejmem 7,a steklarsko obrt takoj. Zvonko Tum-ž«k, steklarstvo, Kranj.
21031-1
Frizerko
*s.mo prvovrstno moč r popolnim znanjem vodne ondulacije i<n manikiranja Fnrejme za sezijo na Ble-rh salon »Mila« Ljublja-ra, Dunajska c. 7.
20900.1
Kontoristinja
mlajša moč, pridna in zanesljiva v vseh pisarn, delili, popolnoma vešča nemščine. prosi kjerkoli za nameščenje. Cenj. ponudbe na »glasni oddelek »Jutra« pod »Resna delavka«.	21117-2
Ključavničar
rradb.-um. stroke, vešč strojništva in vseh popravil. išče službo ali kakršnokoli zaposlitev; gre na poizkušnjo. Ponudbe pod »Pridem in apreten« na oelasni oddelek »Jntra«.
21120-2
Kuharica
išče mesta za gostilno ali manjši .pension. Vešča je tudi gospodiinjstva. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21124-2
Bivši stražnik
išče mesto sluge, točaja aii kaj sličnega. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31:127-2
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; sa da janje naslov« ali ca šifro 5 Din. — Oglasi socialnega roačaja vsaka beseda 50 par; ca dajanj« naslova aii sa šifro p® 3 Din. (6)
Ročni voziček
na 4 kolesa prodam. — Ogleda se pri L. Gerk-man, Cankarjevo Tiabreiž-je 1.	21094-6
Poljske tračnice
lahke, ca 1000 m, ta va-gonske, kupimo ali vzamemo v najem za daljšo dobo. Ponu-dbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tračnica«.	31027-6
Otroški voziček
naprodaj. Opekarska cesta 23.	31020-6
Sandale 119 Din
damske, proti gotovini. — »Tempo«. Gledališka al. 4 (nasproti opere).	114
Pozor mizarji! Novost
N« velesejmu si ne pozabite ogledati novoizutnlje-nega obliča za čiščenje furnirjev pri tv. Peter Angelo zunaj paviljona »F« na vogalu. Zahtevajte. da se Vam v obratu predvaja.	233-6
»ŠLAGER«
na velesejmu
Prodajamo v času vele sejma kovčeg, avtomatične in salonske gramofone od Din 300,— naprej. Najnovejše plošče od Din 15 naprej. »Siager«, paviljon »F«.	20775-6
Jajca
65 para komad, popolnoma sveže nudi Sever & Komp. Ljubljana, Gospo«vet.ska c. št. 5.	20331-6
Za več kot
polovico ceneje
nudi obiskovalcem velesejma svoje izdelke ii medenine in bakra »Nova Ju-gometalija« v likvidaciji, Ljubljana VII, Zibertova ulica 27, dvorišče.
20232-6
Kolesa
Pekovski pomočnik
trezen in pošten, želi službe. V prostem času dela razna del«. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20312-2
Pridno dekle
poštena, zanesljiv«, vešča kuhe in drugih gospodinjskih del. ki je službovala pri boljših družinah, želi mesta v kuhinji ali gTe tudi kot sobarica. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2-1168-2
Edgar Rice Btirrougha,
u krati
256
Strel je počil. D' Arnot Je zagledal moža, kj je telebnil v kočo, kakor je bil dolg in širok. Takoj je videl, da je bil ustrelil svojega prijatelja in zaščitnika Tarzana. S prestrašenim vzklikom je planil k njemu, mu privzdignil glav0 in ga glasno za-klical po imenu. Tarzan je ležal kakor mrtev!
ia besedo. Oglasi »o-cijalnega inačaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova aLi ia šifro 3 Din, oziroma 5 Din.	flil)
Damsko kolo
dobro ohranjeno, »Diamant«, prodam za 1400.— Din. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra«. 20967-14
Novo kolo
prav poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III, vhod poleg Delavske pekarne.	21444-11
Dobro kolo
kompletno, z vsem priborom, sedaj že lahko dobite po zelo nizki ceni pri »Tehnik« Josip Banjaj, Ljubljana, Miklošičeva c. 20. Enoletna garancija.
31155-11
Kupim
A.J.S.
sirperaport 8 prikolico prodam ali vzamem v račun lažje solo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 2099-S-10
Avto
ali motocikl rabljem najboljše kupite ali prodate potom avtotvrdke 0. Žužek. Ljubljana, Tavčarjeva 11.	20083-10
Essex
avto, 5 sedežna limuzina, malo vo-žena, v brezhibnem stanju, naprodaj po ugodni ceni event. proti vložni knjižici ali v zameno za kolonijalno blago, moko ali vino. — 0. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva lil.	20982-10
Štiristanovanj. hišo
na Jesenicah, Gorenjs.ko, novozidano, enonadstrop-no, prodam radi preselitve družine. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 21103-20
Rezervne dele
za vse italijanske avtomobile stare in nove tipe dobite najhitreje pri Lu-čič-u. Kapiteljska ul. 3, Ljubljana.	21163-H0
Alfa Romeo
Torpedo s upor šport, 5 sedežni, v perfekt.nem stanju, proda Lučič, Kapiteljska ul. 3, telef. 25-09.
21164-10
Vsaka bese-da 1 Dm; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (16)
Kompanjona
z Din 200—300.000.— za prvovrstno železno industrijo z osebnim sodelovanjem iščem. Ponudbe radi sporazuma na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kompa.njon«. Žil090-16
Upnik Lj. Kreditne banke
želi transakcijo z dolžnikom banke ev. z dolarji. Vprašati pod »40.000.— Din« na oglasni oddelek »Jutra«.	31099-16
Iščejo se družabniki
za eksploatacijo »Antracit-jremoga« (preko 7000 ka-'orij) pri Drenovem griču (Vriinika). — Ponudbe na Edvard Dolenc, Kranj.
20992-16
Gotovine
za hranilne knjižice večjih ljubljanskih bank izplačujemo. Pismene ponudbe pod »Industrija« na oglasni oddelek »Jutra« z navedbo banke in svote 21086-16
Pohištvo
Vsaka beseda 1 Din: za daja-nje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (12)
Furnir
potrebujete, ako hočete Izdelati moderno pohištvo. Naj vas ne skrbi, kje bi ga dobili. Oglejte si zalogo v domači tovarni Ivan Zakotnik. Ljubljana, Kobaridska Ulica 45.	20562—12
OBlaiila
Oglasi trg. enačaja po 1 Din beseda; La dajanje naslova «Jj ta Siiro 5 Din. — Oglasi socialnega saačaja vsa. ka beseda 50 par; ta daja-nje naslova aH ta iifro pa 8 Din. (7)
Trg. oglasa po 1 Din beseda; za dajanj« na-sJova ali za šifr-o 5 Din Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13)
Milosti va!
Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira tvrdka M. Rot, Ljubljana, Mestni trg 9. Obenem istega tekom poletja popravi in modernizira za polovično ceno. — Plačljivo šele jeseni pri prevzemu.	19019-43
Stavbna parcela
z vrtom kupim. Ponudbe pod »-Solnčna lega«/20 na oglasni oddelek »Jutra«.
21131-20
FJuffet
prvovrsten, na najpro-metnejš^m kraju v Za grebu, naprodaj. Ponudbe poslati na S. Jova-novič, Trg kralja Aleksandra I 1, kjer se dobe tudi vse informacije.	31000-20
Več parcel
na knjižice, Zg. Šiška, hiše in vile naprodaj. Poizve se: restavracija Car-man, Zg. Šiška, vožnja do nove tramvajske remize.
20916-20
Hišo
s 3000 vrta, t neposredni biijria Ljubljane, pripravno za vsako obrt ali trgovino, ceno prodam. Naslov v oglasnem od-delku »Jutra«. 21165-20

Vsafca beseda 1 Din: dajanj« oaakm tU ta «fro p» 6 Dm. (17)
Trgovino
z mešanim blagom na zelo prometni točki radi bolezni oddam v najem. Potreben kapital 60.000 Din. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31096-17
Več stanovanj
oddam v novi hiši, 8 minut od cestne železnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21133-21
Trisob. stanovanje
podpritlično, solnčno, zrač no, suho. s parketi in vrtom oddam za avgust. Dr. Kodre. Staničeva ul. 3. vila Gina.	20753--21
Štirisob. stanovanje
v I. ndstr. Aleksandrova 5. oddam s 1. julijem 1932. Pojasnila pri hišniku.	31441-21
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami, vse pod enim ključem, oddam s 1. julijem. Zgornja Šiška 176, Kosovo. 21137-21
Pekarno
dobro idočo, v industrijskem kraju oddam radi izselitve, do 1. julija. — Potrebno 10.000 Din za prevzem inventarja in orodja. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pe-karna«/97.	21097-17
Klepar, delavnico
obstoječo 65 let, dam takoj v najem z vsemi stroji in orodjem v sredini večjega trga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31404-17
Gostilno
na Gorenjskem blizu tovarne oddam na račun ali v najem proti kavciji Din 7000 takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. £T142-il7
			t ff |		
					
Vsaka Oeseda 1 ta dajanje naslova ta šifro pa 5 Din.				Dui. ali (331	
Namizno maslo
najfinejše, po kg 32.— Din, od 4 kg naprej dobavlja Franz Koileritsch, Ap<ite pri RadgDni.
31005-33
Lanene tropine
37/38 % prvovrstne prodaja kmetovalcem po 180 Din 100 kg tovarna lanenega olja Horvat & Komp., Ljubljana, pisarna: Dunajska cesta la/III; tovarna: Moste pni Ljubljani.
17706-33
Stanovanja
Vsaka beseda 54 par: dajanj« noalov« df
ta Šifro S Dia. (21-«)
Vsaka beseda 1 Din: wa dajanj« naslov« ali sa Šifro p« 6 Din. (10)
Dobrega vina
dolenjca in Štajerca, kupim večjo količino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodne cene«.
31055-7
Vinske sode
dobro ohra.njene, rabljene ali nove, od 100 do 350 litrov, kupimo. Ponudbe na o-glasni oddelek »Jutra« pod »Vinska trgovina«.	31054-7
Čebelni vosek
pristen in čist, kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. Golob & Ko., tovarna kem. izdelkov, Vič pri Ljubljani.	20767-7
Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (10)
Dvosedežen avto
pod 1000 kg teže, vožen do 3000 km, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vozilo«/34.
2C934-10
Avtobus
vzameim v najem za 3
mesece na prvovrstni cesti brez vs<pona ca. 20 sedežni. Nujne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Avtobus 1932«-	21083-10
Lokale
pripravne za vsako obrt, tudi trgovino, s stanovanjem oddam v najem na zelo prometnem kraju ob glavni cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutj-a« 21405-19
Posest
Vtiaka beseda 1 Din: va dajanj« naslova t« &fre ps S Din. (30)
Trgovino
z mešanim blagom prodam v bližini Maribora na prometnem kraju. Mesečni in-kaso Din 50.000.—. Potreben kapital 60.000.—. Istotam naprodaj zaboji raznih velikosti! Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 20974-20
Stanovanje
2 ali 3 sob s pritiklinami iščem za avgust v Ljubljani. Ponudbe do 13. t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod »Svetlo 4il«.
20841-31«
Dvosob. stanovanje
parketira.no, s pritiklinami. oddam 1. julija redni stranki. Zelena jama, Prešernova ulica 26. 31,132-21
Stanovanje
dveh sob in kuhinje s pritiklinami oddam tako; ali poaneje za 500 Din na Vodovodni c. 75. 21037-21
Stanovanje
v Novem mesta, 8 minut od kolodvora, pripravno za upokojenea, za 200 Din mesečno oddam. Ponudbe pod šifro »Upokojenec« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 21041-31
Trisob. stanovanje
komfortno, oddam nn Miklošičevi cesti. Drogerija Ilermes, Miklošičeva cesta 30.	20S63-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje in drugih pritiklin oddam s 1. julijem. Rožna dolina VTII/27.
21.170-21
Petsob. stanovanje
ev. trisobno in dve sobi s posebnim vhodom, krasno, oddam takoj. Miklošičeva cesta 14. 21479-21
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob in vseh modernih pritiklin ter velikim vrtom, visoko pritličje, oddam blizu Stadiona. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21491-31
SANDALETE
in druge vrste krom sandal, 20—46 št., ter vse Vrste platnenih čevljev.
Velika izbira!
120.—
v vseh barvah in kombinacijah, 1Z0.—
Izdelane hs najboljšega materijala, z usnjeno podlogo
130.—
TRGOVCI POPUST!	7298	pri znani trgovini s čevlji
ALEKS. OBLAT, LJubljana, Sv. Petra cesta štev. 18
Majhen kabinet
takoj oddam za 110 Din na mesec. (Kolezija.1 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21100-23
Gospodično
sprejmem na stanovanje s hrano aH brez. Rimska cesta 33, levo. 211064-iS
Lepo solnčno sobo
s posebnim vhodom oddam gospodu. Gruberjevo nabrežje št. 46. 31064^23
2 opremljeni sobi
s posebnim vhodom v bližini vojašnice in bolnice oddam posamezno častnikom ali civilistom. Naslov v oglas.nem oddelku »Jutra«.	21058-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom oddam samo za pisarno. — Drogerija Hermes, Miklošičeva 30.	31009-23
Dvosob. stanovanje
solnčno, s kopalnico, po-selsko sobo, verando, balkonom in plinom oddam za julij mirni stranki za Bežigradom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. i?l:l&2-2J
iJjIiMilifTil
Va»fca beseda 60 par: sa dajanj« n««lof aii wa iifro S Din. (23)
Opremljeno sobo
oddam za 15. jtrni solidni osebi v visokem pritličju vile bliru banovine in tramvajske postaje. Kopalnica, Groharjeva 7.
21089-23
Sobo
oddam i vso oskrbo. Gaje va 9/Et vrata 11.
314»i-33
Opremljeno sobo
seiparirano, prijazno, oddam na Mirju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 20955-23
Sobo z 2 posteljama
lepo in veliko, s krasnim razgledom ter separiranim vhodom oddam s 15. junijem le stalnima gospodoma. Ogledati med 2. in 4. uro popoldne v Knaf-Ijevi ulic-i 13/2. 20277-23
Sobo
z 1 ali 2 posteljama, lepo in veliko, s seipariranim vhodom, oddam s 15. junijem ali 1. julijem. Kopališka ul. 20. 210S5-23
Opremljeno sobo
vhod s stopnic, elektrika, oddam za Din 200.—. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21157-23
Lepo sobo
i 8 posteljama takoj oddam. Kongresni trg 4/1II.
21458-33
Lepo sobo
s souporabo kopalnice oddam v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21162-23
Solnčno sobo
leipo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam v Prisojni ulici 3/1 levo.
211166-23
Dve lepi sobi
s seipariranim vhodom in centralno kurjavo oddam v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Center mesta«.	21.167-23
Veliko prazno sobo
iščem za 1. jnlij ne predaleč od pošte. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Velika soba«.	31445-23a
Opremljeno sobo
s posebnim	vhodom oddam dvema	osebama na Cankarjevem	nabrežju št. 3,03 levo.	21181-23
Opremljeno sobo
v sredini mesta oddam s 15. junijem ali s 1. julijem solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31482-33 c
Sobo
oddam solidni gospodični ali gospodu blizu Zvezde. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31187-23
Prazno sobo
veliko, za stanoram je. mirno, z elektr.. čisto in zračno, strogo seiparirano, po možnosti t uporabo kopalnice, v sred. mesta, išče starejši boljši gospod — samec — za takoj. — Cenj. ponudbe pod »Prazna soba« na oglasni oddelek »Jutra«. 21486-23
Dopisi
Vsaka beseda Ž Din; ta dajanj« naslova aS Sfre pa 5 Din. (S4)
Mladost
dvignite pismo. Nu!ne.
21438-24
»Dragotin«
Sigurno danes kjer prvič, ura ista.	214o9-t24
Plan...
Kolo??? — Prosim danes istotam.	21494-34
Komedijant!
Igra ixborna — maska
slaba.	01188-24
Glasbila
Vsaka beseda 1 Din: za daianj« naslova aii ta Šifro ps 6 D». (26)
ni r
Vsaka bes»da 50 par: aa dajanj« naslov« aii sa Šifro i Dia. (2S-a)
Separirano sobo
išče gospodična 8 1. julijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cez dan odsotna«. 21045-23a
A
Dvosob. stanovanje
išče mirna stranka dveh oseb. Ponudbe pod šifro »Solnčno« na oglasni oddelek »Jutra«. 21461-31a
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Dta; sa dajanj« naslov« aH ia šifro p« i Din. (31)
Lepo stanovanje
dvosobno, kompletno, oddam majhni družini. Pod-rožnik, cesta	št. 11.
21116-31
Stanovanje
dveh ali treh sob. vseh pritiklin in kopalnice oddam. Na razpolago takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31119-31
Trisob. stanovanje
opremljeno, z kuhinjo, oddam za čas sezone po zmerni ceini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Preddvor«. 20741-21
fiegat
ubijati a, Sletnštcova u/. i.3
ŠPECER1JA, DEL1KATESE, VINOTOČ
Gramofon
z 20 lepimi ploščami poceni prodam. Trnovo, Je-lovškova 26.	S1428-36
Krasen klavir
tolkala (Schiagwerk) ter več 100 komadov noi za salonski orkester, prodamo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. -11032-26
Nov Pianino
krasen glas, prodam pod ceno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20963-26
Kratek klavir
ra 4O00 Din ter nov črn pianino prodam. — Zima, VVolfova ulica 10/1. 21146-26
Vsaka beseda 1 Din: za -'jajanje naslov« aK za šifro pa 5 Dim. f29;
Sedlarski stroj
(Kr&mipelmaschine) ure>t>e-no s polnimi iglami, pripraven tudi za bombaž za knvtre, ugodno na-prodai. Naslov v oglasnem oddej-ku »Jutra«.	2096S-29
Mizarske stroje
izborne, prodam po zelo ugodnih c-emah. Več pove Ivan Kacin, Domžale, nasproti šole.	20962-29
Vsaka Oeseda 1 Din; za dajanje naslova aH za šifro r>a 5 Din. (SOI
Trajno kod ran je!
Samo 6 minut ostaneto pod najnovejšim aparatom. Vročine ne čutite! Damski salon »FANCI«, Ljubljana. Aleksandrova 4, v prehodu palače Viktorije.	211173-30
Vsaka beseda 1 Din: I za dajanje naslov« ?J5 I ia šifro na 5 Din. (31) I
Preklic!
Na-znanjam, da Bisrae plačnik za dolgove, ki bi jih napravil na moje im« Rudolf Ravnihar, ker nimam z njim niič skupnega. Oto Ravnihar, av&o-■podjeitje, Skofja Loka.
21406-31
Hi roma nt-gra folog V. Timofejev
▼ hotelu »Slon«, soba 7S, II. ndstr.- sprejema m <-4 9.—10. ter 4.-6. 20899-91
Poziv!
Trgmvski potnik VTlj«s Papež je prevzel It. t. in. od neke ljubljansko tvrdke ra-zpečavo raznega materijala in mu je bilo a konto potnih stroškov izročenih Din 1000.—. Ker do danes od omenjenega ni nobenega glasu, s« prosi, kdor bi vedej bivališče istega, da ga sporoči oglasne-mn oddelka »Jutra« v Ljubljani po<J značko »Stavbeni materijal«.	21196-31
Vsaka boeeda 1 Din; za dajanje nasJova alf za šifro pa 5 Din. (37)
Svoj dom si lahko opremite za mai denar po svojem okusu z modernim pohištvom, katerega kupite pri tvrdki
I. REPŠE, tvomica in zaloga pohištva
LJUBLJANA, Dvorni trg 1	7287
Stalna zaloga. Za solidno izdelavo se jamči. Lastni izdelki. Telefon 32-28	Telefon 32-28
Oblastveno dovoljena
RAZPRODAJA
407. do 507. ceneie
NA DUNAJSKI CESTI ŠT. 7
vseh moških oblačil in sicer: moške, fantovske in deške obleke, površniki, trenchcoats, suknjiči, raglani, vse vrste hlač, volneni jopiči, srajce itd.
Josip Ivančič«
Vse blago je lastni domači ročni izdelek. — Razprodaja se vrši samo dokler traja zaloga. — Ne zamudite te ugodne prilike! — Oblecite se dobro in poceni!	7475
Več šivalnih strojev
po ceni naprodaj. Vprašati: Krojaška ujica 3 ^Mestni trg).	20942-29
5 elektr. motorjev
rabljenih, ta istosmernj tok 300 V., od 0.9 Amp. do 4.6 Amp., prodam z vsemi potrebnimi pritiklinami, kakor zaganjači (regulirni) stikala in varovala. Pojasnila daje A. Janežič, Ljubljana, Florijanska olica 14 20352-29
Nov pisalni in
šivalni stroj
telo poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III, vhod poleg Delavske pekarne.	21143-29
Trg. obrtni list
dam za ustanovitev trg. ali podružnice. Pooudb« na oglasni oddelek »Ja-tra« pod »Izvrsten poslovodja«.	31060-37
Vedno zadovoljne so stranke, ki stalno naročajo lepa suha
DRVA IX PKE5IOG
pri Iv. Schumi
Dolenjska cesta — Telefonska št. 2951
ki krepi in zdravi
ŽELODEC
edini proizvajalec
LOVKO SEBEN1K Ljubljana VTL
Malinovec
pristeo im naraven, s čistim sladkorjem
vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. Piocoli, Ljubljana, Dunajska cesta 6.	2245
Povodom 20-letnice
obstoja svoje tvrdke bom prodajal ure, zlatnino, srebrnino, dragulje z 20% popustom
IVAN PAKIŽ
LJUBLJANA, Pred škofijo 15 7257
Za malo denarja nova obleka
ako jo prinesete v našo sprejemnico v Voš-njakovi ulici 4 h krojaču Prezelj, ki kemično snaži ali barva. — Cene nizke. — V krojačnici se popravljajo vsa oblačila.
Ant. Prezelj, krojač. Ant, Wogner, bar-var.	6242
Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolt Ribnikar. Za Marodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi g Ljubljani.