Hrt fn i slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Maja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, The only Slovenic daily in the United States* Issued every* day* exssm Sundays and Holidays. 0 Frank Zottijevem bankerotu. Nekoliko prosperitete pri NewYork Gentral. Telefonične kletve. Austin, Texas, 6. marca., Tukaj- i»ja postavodaja ie potrdila zakonci j»-"dlog. kter: prepoveduje kleti in raz zdano govoriti po telefonu, (fovemrr b^de novi zakon še danes podpisal in potem ne bode v Tezasu potom telefona nihče več klel. Pravzaprav se v angleščini ne bode več klelo, tembolj pa v onih jezikih, ktere na telefonskej centrali ne razumejo. Po 501etnem iskanja je našel milijon. San Bernardino, Cal., 7. marca.— Stari rudar Harry Parsons, ki ima že 75 let, je odpotoval od tukaj r Pbiladelphijo, da obišče svoje sorodnike, kt^rih že ni videl eelih 50 let. V Pbiladelphijo potuje ■ premoženjem $1,000,000, ktero velikansko •voto je pridobil tekom zadnjih štirih let v Californiji in Nevadi, kjer j« našel obilo zlata. Svoje bogastvo bode delil s svojimi sorodniki. Med temi sorodniki je tudi njegova ss-stra, ktera mu je leta 1848 dala vse, kar je imela, oziroma $500, ker ni ■sSel v Californiji zlata. Od tedaj o njem ni bilo veš slišati, kajti tele sedaj, ko js koalo* vendarle našel al«*, m i« f*vM. Premogarji in njihovi delodajalci. KONFERENCA MED PREMOGARJI IN LASTNIKI ROVOV SE VRŠI DNE 11. MARCA. Skupno zborovanje se bode vršilo v glavnem kolodvoru Philadelphia & Reading železnice. DO SPORAZUMA PRIDE. Wilkes-Barre, Pa., 6. marca. Med zastopniki organizovanili premogar-jev iti lastniki premogovih rovov je prišlo včeraj zvečer do kontnega sporazuma, oziroma dogovora, vsled kterega so sklenili, da priredijo skupno zborovanje glede preinogar-skih zahtev, ktero se bode vršilo dne 11. marca v glavnem kolodvoru Philadelphia & Reading železnice v Phi-ladelphiji. Včeraj se je tukaj vršila tudi seja med predsedniki lokalnih premogarskih unij in njihovim glavnim predsednikom Lewisoin in tem povodom je Lewis naznanil, da bodo skupnemu posvetovanju prisostvovali predsedniki različnih železnic, kte-re so lastnice rovov trdega premoga. Razun teh pride k konferenci tudi mnogo uradnikov premogovih družb. Predsednik Lewis je mnenja, da bode zadržanje lastnikov rovov popustljivo, tako, da nikakor ne pride do štrajka ali tudi prenehanja dela. Pripravljaljne obravnave za glavno konferenco se ne bodo vršile pismeno, kakor se je to dogajalo prejšnja leta. Lewis potuje že v torek v Phi-ladelphijo, da se posvetuj« s predsednikom zgoraj omenjene železnice, Baerom. Lewis- je bil tudi že v New Yorku. kjer se je posvetoval s predsednikom Thomasom od Lehigh Valley železnice, kakor tudi s predsednikom Lackawanna & Wesetcrn ter Erie železnice, ktere vse so lastnice mnozih rovov trdega premoga. Upati je, da se bode vsa zadeva med premogarji in njihovimi delodajalci kar najlepše uredila. Umoril svojo mater. Holland. Mich.. 6. marca. Tukaj sc prijeli Elton Baldwina, ki je ob-dolžen, da je blizo Saugatucka umoril svojo lastno mater. Prvotno je zločin tajil, toda končno se je državnemu pravniku vendarle udal in priznal umor. Ko so ga vprašali, čemu je to storil, je dejal, da se je matere bal, ker je mislil, da ga bode naznanila, da jej je hlev zažgal. V Nezgoda na morja. Lewes, Del., 6. marca. Carinski parnik Onondaga javlja potom brezžičnega brzojava, da je na prostem morju našel mornarje jadranke O. M. Brown iz Savane, Ga., ki je bila namenjena v New York. Mornarji so se prekrcali na vladin parnik. Njihova ladija je tako poškodovana, da ne more več samostojno pluti in vsled tega so jo pritrdili k parniku Onondaga. kteri je ladijo povedel semkaj. Roparski napad. Nepoznani roparji so napadli Roberta Clarka v predmestju Williamsburg, Brooklyn Borough v New Yorku, ko se je vračal zvečer domov. Napadla sta ga dva lopova in sicer z nožem. Odvzela sta mu $10 in ga vrhu tega se nevarno ranila na nogi. Plovitba na jezern Ontario. Rochester, N. Y., 6. marca. Ako ne nastopi zopet izreden mraz, prične se na jezeru Ontario v par tednih zopet plovitba. Za velike parnike, kteri so kos ledovju, se plovitba v le-tošnjej mili zimi sploh ni prenehala, kajti prenehale so pluti le jadranke, ki so vzdrževale promet med Zjed. državami in Canado. ffnezni vihar ▼ Canadi. Med Montrealom, Canada ia iztočnim canadskim obrežjem je tekom zadnjih 36 ur neprestano divjal snežni vihar, ki je n s ta vil skoraj ves promet. V Montreal prihajaj* danes v&aks a i sredo pe M ar. World in Indianapolis News pred sodiščem. ZVE ZINI PRAVNIK V INDIANAPOLIS U, IND., RAJE ODSTOPI, KAKOR DA BI POSTOPAL PROTI IMENOVANEMU LISTU. Izjavlja, da ni umestno zakone tolmačiti tako, da se zamore proti vsakomur postopati. NJEGOVA IZJAVA. Indianapolis, Ind., 6. marca. Zve-zini pokrajinski pravnik Jos. B. Ivealing, je, kakor se danes naznanja, pisal dne 2. marca predsedniku Zjed. držav (Roseveltu) pismo, s kterim naznanja, da želi do 15. marca iz&topiti iz službe Zjed. držav. Tudi zvezinemu glavnemu pravniku je poslal naznanilo, da ne namerava več ostati v zvezinej službi, kajti on se nikakor ne more dati za to, da bi kazenskim potom nastopil proti listu Indianapolis News, oziroma proti lastnikom in urednikom tega lista. Lastniki in uredniki imenovanega lista so namre fobdolženi, da vladi očitali v posebnih člankih ne-rednosti pri nakupu panamskega o-zemlja za gradnjo panamskega prekopa. Kealing piše med drugim: "Že osem let sew zastepal vlado kot zvezin pravnik. Med tem, ko sem ves ta čas brezobzirno postopal kazenskim potom proti vsem onim, ki so po mojem mnenju to zaslužili, se mi jo čestokrat tudi pripetilo, da sem moral nastopiti tudi proti mojim osebnim prijateljem. To sem tudi vedno storil, kadar sem bil prepričan, ua je dotičnik to zaslužil. Nikakor nečem razpravljati, so li oni, ki so pisali panamske članke zakrivili kak prestopek ali celo kak zločin, vsekako se pa proti njim ne sme zlorabiti zvezine zakone, ker imamo svobodo tiska." Položaj na Balkanu. Avstrijski ultimatum. SRBIJA JE ODSTOPILA OD VSEH SVOJIH ZAHTEV, IN JIH PREPUSTILA RUSIJI. Vsled tega je Avstrija poslala Srbiji ultimatum glede obnovitve trgovinske pogodbe. DO 31. MARCA MORA SRBIJA OD&OVORITL Berolin, 7. marca. Nemška vlada uradoma priznava, da se je razmerje med Avstrijo in Srbijo izdatno poslabšalo, kajti Srbija je na skrajno diplcsnatieen način "ugodila" avstrijskim željam. Položaj je sedaj iz srbskega stališča popolnoma jasen in dokazuje, da poslujeta srbska in ruska diplomacija sporazumno in povsem soglasno. Sedaj je tudi dokazano, da je ves nadaljni razvoj položaja med Avstrijo in Srbijo povsem odvisen od Rusije. Položaj je namreč tak: Srbija je naznanila avstrijski vladi, da privoli v vse avstrijske zahteve; da ne zahteva več, naj jej Avstrija odstopi kako ozemlje in tudi ne zahteva več od Avstrije trgovinsko - političnih koncesij. Istodobno Je pa srbska vlada naročila ruske j vladi, naj slednja zahteva od Avstrije da slednja odstopi Srbiji gotovo ozemlje in da Srbiji vse preje po Srbiji zahtevane trgovinsko - politične koncesije. Vse te srbske zahteve predloži Rusija evropskim vlastim pri posebnej mednarodnej konferenci. Avstrija toraj nima s Srbijo ničesar več opraviti, temveč le z Rusijo in od tega trenotka naprej je postal položaj za Avstrijo v resnici kritičen. Dunajska vlada ne more prikriti, da se mednarodne konference boji in vsled tega skuša Avstrija storiti vse, da bi ne prišlo do mednarodne konference, ktera se zamore zaključiti jedi no le v prid Srbije, odnosno Rusije. Avstrija želi, da bi .še v nadalje zamogla obravnavati s Srbijo mesto z mnogo nevarnejšo Rusijo, in ko bi se sporazumela s Srbijo, naj bi se vršila imenovana konferenca. Vse pa kaže na to, da so avstrijske želje prepozne. Avstrija sedaj odkritosrčno izjavlja, da bi rada privolila v vse trgovinsko - politične zahteve Srbije, samo da ne pride do mednarodne kon-feience. Tako stališče zavzema tudi Nemčija, ki je uvidela, da Aehren-thalova politika ne prinaša nikakih vspehov. Belgrad, 7. marca. Srbska vlada izjavlja v posebnej okrožnici, da od svojih zahtev ne more niti za las odstopiti, da se pa bode izognila vsakemu konfliktu, dokler mednarodna konferenca ne poravna spornega vprašanja med Avstrijo in Srbijo. Dunaj, 7. marca. Ker je Rusija pievzela zahteve Srbije proti Avstriji, slednja ne more s Srbijo več občevati o teh zahtevah. Vsled tega išče sedaj druge vzroke, vsled kterih bi zamogla nadaljevati spor s Srbijo. Tako je naročila svojemu poslaniku v Belgradu, naj naznani srbski vla^-di, da avstrijska vlada ne more obnoviti trgovinske pogodbe s Srbijo, ktera poteče dne 31. marca t. L Tudi obnovitve te pogudbe ne more predložiti svojim takozvanim parlamentom, dokler Srbija ne spremeni svoje dosedanje politika glede aneksi je Herceg - Bosne po Avstriji. Mogoče bode Avstrija skušala sedaj pod krinko tega vprašanja pričeti z vojno proti Srbiji, kajti kaj druzega jej itak ne preostane. Dunaj, 8. marca. Avstrijski poslanik v Belgradu je predložil Srbiji avstrijsko zahtevo in naznanilo, vrled kterega je Avstriji nemogoče obnoviti trk o vinsko pogodbo s Srbijo, dokler Srbija svoje protiavstrij-ske politike ne spremeni. Avstrija zahteva na svoje naznanilo odgovor do 3L marca. Na dal j d« zavlačevanje sedanje krize je za Avstrijo nemogoče, ker se izdatki preveliki. Tukaj nestrpno pričakujejo srbskega odgovora, dan ravne dobre vedo, da je vse odvisne od zadržanja Rusija. Avstrijska vlada upa, da se bode med Avstrije ia Srbijo sedaj ohraail mar, ahs bede kstsia Srbija direktne obravnavati v Avstrijo. Za sedaj so tukaj prepričani, da Rusija radi Srbije ne bode pričela z vojno proti Avstriji, kajti notranji politični položaj v Rusiji ni mno.ro boljši kakor v Avstriji, tako, da tudi v Rusiji ne morejo pomanjšati nektere posadke, kar se tudi v Avstriji ne more zgoditi. Carigrad, 6. marca. Dasiravno prihajajo semkaj poročila iz Dunaja in Berolina, da se je Srbija takorekoč udala avstrijskim zahtevam, oziro-mo ruskemu predlogu, vsled kterega je opustila zahtevo naj jej Avstrija oistop: komad svojega ozexlja, so vsi tukaj živeči Srbi, kakor tudi •srbuko poslaništvo 'docela prepričani, da Rusija in Anglija nikdar ne bodeta ostavili njihove domovine. Xek diplomat v Carigradu je izjavil: "Nikakor ne morem verjeti, da bi Rusija, ki je za Bolgarijo storila toliko dobrega, ostavila Srbijo. Ako pa to stori, potem je obstoj Srbije in Črne Gore nemogoč. V tem slučaju Srbiji ne preostane nič druzega, nego na vsej črti podpirati — panger-manizem in tako paktirati z ruskim največjim sovražnikom. Na ta način bode Srbija skrbela za to, da postaje nemški vpljiv na Balkanu v kratkem kar največji in to bode potem vsa Evropa čutila. To bode vsekako zajamčilo Srbiji neodvisnost, tcfda škodovalo bode vsem Slovanom in še posebej Rusiji. Uprav neverjetno je, da bi Rusija, ki je toliko storila za Bolgarijo, ostavila Srbijo." Veliki vezir, Hilmi paša je danes sporočil turškemu poslaniku na Ce-tinju, naj naznani črnogorski vladi, da je Turčija sklenila z Avstrijo dogovor, vsled kterega bodeta obe deželi skrbeli za to, da Sr-bija ne pride v sandžak Novi Pazar. Iz Avstro-Ogrske. Plazovi na Slovenskem. NA KOROŠKEM IN NA TIROLSKEM SO SNEŽNI PLAZOVI NAPRAVILI OBILO ŠKODE. Tudi mnogo ljudi je bilo v obeh deželicah ubitih in več hiš je razdejanih. NA SOLNOGRAŠKEM. Dunaj, 8. marca. Snežni plazovi na Koroškem in na Tirolskem, so napravili mnogo večjo škodo, kakor se je prvotno domnevalo in poročalo. Na Koroškem in Tirolskem so plazovi skoraj istočasno pričeli divjati v doline. V Zilski dolini so plazovi pokopali vse polno hiš zajedno z njihovimi slanovniki, kteri niso zamogli pravočasno bežati. Žrtve plazov so naravno Slovenci. Vsled mnozih plazov je v nekterih krajih na Koroškem promet popolnoma ustavljen in ponekod je že pričelo primanjkovati najpotrebnejših živil. Koliko ljudi je moralo vsled plazov umreti, se dosedaj še ni moglo dognati. Znano, je le toliko, da je bilo v neposrednej bližini Beljaka sedem delavcev ubitih. Oblasti so poslale tjekaj vojake, da pomagajo, kjer je pomoč sploh mogoča. Dunaj, 8. marea. Velikanski snežni plazz je zasul neko delavsko kočo v Sankt Johannu pri Kongau na Solnograškem. Pri tem je bilo 27 ljudi ubitih. Dosedaj so našli petnajst trupelj. Dunaj, 6. tmarca. Iz Inomosta na Tirolskem, se javlja, da so obravnave v Roverettu, ki so bile naperjene proti domačinom, ki so svoječasno napadli in pretepli nemške pritepen-ce, ki so jih prišli izzivat, končane n sicer s tem, da je bil vodja domačinov, ki so kaznovali hajlovoe, obsojen v osemdnevno ječo. Dunaj, 6. marca. Poljski minister krajan, Abrahamowicz je iz smešnega Bienerthovega kabineta odstopil, ker so tako zahtevali vsi poljski vo-lilci, kteri žele, da Poljaki nove vlar-de v nijednem pogledu ne podpirajo. Njegovo mesto prevzame redaj dr. Duleba iz Lvova, ki je član poljskih demokratov. Dunaj, 7. marca. Na Koroškem so včeraj snežni plazovi na Slovenskih ,Alpah napravili obilo škode. Sneg je zasul vež vasi in podrl mnogo hiš. Dosedaj se našli 10 vbitih Ijodi. m Še jedna vojna ? Japonska in Rusija. REAR - ADMIRAL B0BLEY D. EVANS NAZNANJA DA PRIDE MED JAPONSKO IN RUSIJO , ZOPET DO j VOJNE. Na Japonskem se baje vrše vsestranske priprave za vojno. CALIPORNIA Colorado Spring-. Colo., 7. ii.arca. Tu se mudeči rear - .idmiral Robley D. Evans izjavlja: Vse govorice o pretečej vojni med Japonsko in Zjed. državami, ni druzega nego nesmisel. Japonska ima namreč čez glavo opraviti, da sc pripravi na o-brambo pred Rusijo. Javna tajnost je namreč, da se Rus;ja neprestano pripravlja na neizogibro vojno z Japonsko. Sedaj gradi Rusi/'a novo vojno mornarico, pripravlja vojsko za boj in gradi v naglici dvotirno železnico preko Sibira. Rusija preje De bode mirovala dokler ne kaznuje Japonsko. Evans izjavlja, da je nesmisel govoriti, da pride do vojne med Zjed. državami in Japonsko. Slednja itak nima pravice vmešavaii se v kalifornijske šolske zakone. Protijaponska resolucija. Sacramento, Cal., 6. marca. Jedva, da je novi predsednik Taft prevzel vlado Zjed. držav, že se je v Californiji zopet pričel prepir radi Ja-poncev. V tukajšnji postavodaji so prečitali Burnettovo resolucijo proti naseljevanju Azijatov in tem povodom je senator Stanford vstal ter zbornici predložil amendment, kteri je naperjen v prvi vrsti proti naturalizaciji Japoncev. Senator je dejal, da pri nas ni Američana, kteri bi želel, da dobimo tudi japonske državljane. Senator Anthony je izjavil, da bi bilo najboljše, ako bi se takoj vse Japonce poslalo nazaj na Japonsko. Amendment sicer ni bil sprejet, toda resolucijo so odobrili z 'JS proti 7 glasovom. Resolucija, ktero bodo poslali kongresu, izjavlja. da je za koristi Californije najbolj skrbljeno, ako se zabrani naseljevanje vseh Azijatov in ne le samo Kitajcev. Boj med obrežnimi delavci in mornarji. Carigrad, 6. marca. Včeraj popo-ludne je prišlo v tukajšnji luki do boja med obrežnimi delavci in mornarji turških vladinib ladij. Pri tem sta bili dve osobi ubiti in 15 je ne- « varno ranjenih. Pretep je postal tako vsestranski, da je moralo vojaštvo posredovati. Kralj Edward v Parizu. Pariz, 6. marca. Iz Londona je dospel kralj Edward v Pariz včeraj popoludne. Ker je prišel kot zasebnik, ga zastopništvo vlade na kolodvoru ni sprejelo. Kljub temu SS je pa na kolodvoru zbrala velika mne>-žica ljudi, ki je kralja iskreno pozdravila. Nasip se je podil Liverpool, Anglija, 6. marca. Pri gradnji nekega nasipa v Birken-headu se je velik del nasipa podri in pri tem je 16 delaveev utonilo, dočim sta bila dva nevarno raajeBa. Papež še vedno bolan. RLai, 6. marca. Pa pel je še vedno bolan in včeraj se mu je obrnilo na slab je. Vsled tega je bil prisiljen ostati ves dan v postelji. Cena vožnja. Parnik Avstro Amerikane črte "MARTHA WASHINGTON7 odpluje 24. marea. VožnjHistek velja iz New Torka: do TrsU ali "Jeka... f28.0t, de LjnMjane....... jg.^b, do Zagreba ........ tft.lt. ie Karlovca ....... M.Sk. CXLEFOX PISARNE: 4687 OORTLANDT. Entered as 8econd-Clasc Matter, September 21, 1903, at the-Post Office at New York, N..Y., under the Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. HO. 55. — ŠTEV." 55. NEW YORK, MONDAY, MARCH 8, 1909. — PONEDELJEK, 8. SUŠCA, 1909. VOLUME XVLL — LETNIK I VIL jUPMlKl IMENOVANEGA BAN-| KEROTA IMAJO SVOJO g PRVO SEJO DNE 20. H MARCA V NEW II i YORKU. V % ""O" iTem povodom lc odbere zaupnik, ki ( Me skrbel za razdelitev ostale imovine banke-; r ' rotne tvrdke. it -o- V UVAŽEVANJE. Nathaniel S. Smith, sodni referent v Frank Zottijevenj bankerotu, oziroma tvrdke, ki je poslovala pod i r.enom Frank Zotti & Co., je raz-I >slal te dni poziv upnikom, ktere ■jozivlja k prvt-mu sestanku upnikov, kteri se bode vršil pri zvezinem so-« išču (United States Court House) > poštnem poslopju, soba štev. 66, Borough ot Manhattan v New Yor-ka, dne 20. marca 1909 ob 10. uri dopoludne. Pri tem sborovanju bodo imeli upniki priliko odbrati* si zaupnika, Če-gar dolžnost bode potem razdeliti imovino Frank Zottija med upnike. Do denarja, ki bode razdeljen, bodo imeli pravico le oni upniki, kteri so vposlali dotične listine oskrbniku. Upnikom ni potreba, da bi bili osobno navzoči pri tem zborovanju, kajti oni zamorejo pooblastiti ktere-gakoli odvetnika, kteri jih zamore pri zborovanju zastopati in predložiti njihove terjatve. Onim upnikom Frank Zottija, kteri glede svojih terjatev še nimajo svojih pravnih zastopnikov, da bi jih zastopali pri imenovanem zborovanja, svetujemo, da to nemudoma store, ker le na ta aaftn zamorejo biti pri prve j seji upnikov zastopani. Tudi ako nekteri arpniki pri prvem posvetovanju še niso zastopani, zamorejo kljub temu ▼ložiti dokaze o svojih terjatvah pri sodišče, kar se mora zgoditi na vsak način pred 9. novembrom 1909. Onim upnikom, kteri še niso pri sodišču vložili potrebnih lietin in dokazov o svojih terjatvah napram Fr. Zottiju, svetujemo, da se obrnejo na odvetniško tvrdko James Schell & Slkus, 170 Broadway; ah pa na Fr. Neoman & Newgass, 43 Cedar St., •siroma Levy & Rosenthal, 2 Rector St., New York City. Vee aavedene odvetniške tvrdke zastopajo na stotine Zotti je vi h upnikov, taka. da jim je imenovani slučaj povsem znan in zamorejo vsakogar zastopali. -o- Filipinski ustaai. Manila, 6. n area O ameriških vojakih, ki so čnvali semljemerce, ki isdelovali zemljevide severnega Lu-asaa. in ktere so napadli domačini, še vedno ai ae duha w A'ltha, vsled , tesar je vlada poslala v ene kraje ' koofeablerje, da iščejo agiaoie vojake. Kakor se je včeraj porešal«, so d««ia<čini pobili v.se vojake a&jednn * porotnikom Kingom, toda de^edi;; sr konstablerjero še ni po^včJJL* gnali, je K bilo imenovan« poverilo utemeljeno, ali ne Osnarjg v staro domovino pošiljamo ss f 10.36..........................tO kros sa 20.50..........................100 kroa sa ' 41.00..........................«00 kron ss 102.60..........................600 kron ss 204.60..........................1000 kron 1 ss 11018.60 ..........................6000 kron Pofearina j» všteta pri kak vsotah Dscaa ae nakasans vsots popolnem* (splačajo bres vinarja odbitka. Vale denarne poitljatve Iqptataje e. kr. potoni hranilni mrmi v XL de 11 dash. Denar)« sam poslali )s aajpriHft-asjs «0 26.00 v gotovini v pripor* ftsnasi ali re\ojih mnogih progah. Imenovani izdatek je za 8.000.tK)0 dolarjev večji, nego je bil oni, kterega je izdala imenovana železnica v ruinolem letu, ko je vladala kriza. ; Tri milijone bode železnica potrošila za nove relse, dočim se izda ostalih $8.000.000 za nabavo 71 lokomotiv, 203 potniških in 5450 tovornih vagonov, kajti promet obeta biti letos mnogo večji, nego je bil tekom zadnjih dveh let. Vagone je železnica naročila pri desetih različnih družbah, ktere se bavijo .s tem po=Iom in ki so raztresene v raznih krajih republike; 1000 vagonov pa izdela železniška družba sr svojih lastnih delavnicah. -o-:— Frimanjkljaj pri upravi mesta San Francisco. San Francisco, Cal., 6. marea. Kakor znano, so v minolem oktobru v mestni upravi v San Franciscu za-{ sledili primanjkljaj v znesku 60,000 I dolarjev, t«da sedaj, ko so knjige j natančneje pregledali, je ta svota že ! narasla na $80,000 Do deficita je i prišlo povodom uradovanja mestne-| ga blagajnika C. A. Bantelja in glavnega knjigovodje James C. To-maltyja. Proti slednjemu je velika porota že vložila tožbo vsled poneverjanja in vsled napačnega vknji-■ zevanja v mestne knjige. Vsled vere neče postati bančni predsednik. Huntington. W. Va., 6. marca. E. : H. Sudduth, ki je lastnik raznih premogovih rovov v južnem delu West Virginije, neče postati predsednik prve nacijonalne banke v Welchu, dasiravno je bil izvoljen predsednikom imenovanega bančnega zavoda. Ko so ga vprašali, čemu odklanja to čast, je izjavil, da mu krščanska vera ne dopusti prevzeti predsedništvo banke, ker mora kot tak položiti prisego. V sv. pismu je namreč zapisano, naj nihče ne prisega, temveč naj le potrjuje ali pa zanika. Takrat, ko so pisali sv. pismo, sploh še ni bilo bank in bančnih predsednikov in to uvažuje E. H. Sudduth, kteri hoče pred vsem živeti tako, ka-| !;or predpisuje sv. pismo. Zamorska zahvalnost. Zamorski državljani v "Washingto-nu, D. C., se nameravajo senatorju Forakerju zahvaliti za to, ker se je zavzel v* senatu za odslovljene vojake 25. polka, na ta način, da priredijo v metodistični cerkvi veliko zborovanje, pri kterem bodo senatorju Izročili srebrn častni pokal. Srečen dedič. Newport, R. I., 7. marca. Glavni steward Julius Reuteman, kteri vodi kuharsko šolo tukajšnje mornarične postaje, je dobil od svojih odvetnikov v Amsterdamu na Nizozemskem naznanilo, da mu je tamkaj umrl stric, kteri mu je ostavil svoto $50,000. Kljub temu pa namerava še v nadalje služiti pri vojni mornarici, dokler ne poteče njegov čas. Služiti mora še dve leti. Nazaj v polarne kraje. Chicago, 111., 6. marca. Geolog in raziskovalec polarnih krajev, profesor Ernest D. Leffingwell, ki je član tukajšnjega vseučilišča, je zopet odpotoval proti skrajnemu severu, od kjer je nedavno po mnogih nevarnih doživljajih dospel v Chicago. Od tu je odpotoval v Seattle, Wash., kjer se ukrca na ladijo, ki je bila zgrajena posebej za njegovo potovanje, in potuje na severno obrežje Alaske, da preišče tam po njem odkrite velike reke. Na skrajnem severu ostane tri leta. Naselniški zakoni v Mehiki. El Paso, Texas, 6. marca. Novi naselniški zakoni republike Mexico so postali pravomočni. Ti zakoni so deloma slični onim Zjed. držav in v nadalje bode zabranjeno naseljevati sc v Mehiki vsem onim ljudem, ki sn nalezljivo bolni, ki so siromaki, zločinci in končno tudi onim, ki bi bili nadležni javnej dobrodelnosti, zabranjeno naseliti se v Mehiki. Ti zakoni bodo tudi naselniiksmn uradu Zjed. držav obilo koristili, kajti dosedaj js prihajale "»bilo aedobro-doilik Daaeljaassv v Xje4. države praks Mehike. "GLAS NARODA" (Slovenk Dally.) Ženske pravice. «qlas naroda" ("Voice of the People") bleed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ^Advertisement on'affrcement. Dopiai bres podpisa in oeobnosti se ne ILILUSH8J0. ' Deuar naj se blagovoli pošiljati po Kiocwy Order. |Pri ■ pre Bi em bi kraja naročnikov t* Nima, da se nam todi prejšnje »ItvaHšče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dčrpieom in pošiljat vam naredite naslov: •«QUAS NAHODA" •> Cortland t Street, New Yoik City. 'Telefon: 4687 Cortlandt Nesmisel prohibicije. Tri kilometre pod zemljo. "Prosim vas, kaxo se imenuje to jezero in ta dolina in kam se odteka ta ogromna množina vode t Vedno ne stoji tukaj, kajti lansko leto, ko sem se vozil tu mimo. je bila prijazna ta dolina popolnoma suha." Tako me je nagovoril moj sopotnik, ko sva se početkom aprila p. 1. v kupeju kočevskega vlaka vozila proti postajici Predole, pod ktero je po celi, pod nama ležeči ozki dolini nalovilo eno samo veliko jezero. "To jezero'', v em smislu sem mu odgovoril, "je le perij odično; vode pa, ki ga ustvarjajo, prištevamo k povirju Krke. Dolini pravijo domačini "Radenjska dolina", zem-ljepisci pa jo nazivajo "Kopanisko-račenska kotlina". Kam vse se ta ogromna voda odteka, to še do danes ni pojasnjeno; znano pa je, da je večina te vode identična z izvirom Krke pri vasi enakega imena. Sedaj v jezero naraslo virje raznih pritokov gre, kolikor ga že spotoma po vsi dolini prepreženi požiralniki ne 1)a so vsi prohibicijonisticni zakoni, kterih namen je pomanjšati pijančevanje. brez vsakega smisla in dti ae a njimi ničesar ne doseže, se ^c dosedaj dokazalo v vseh onih državah naše republike, ktere so uvedle take zakone. Najbolj se je pa to dejstvo pokazalo v državi Georgi- p kjer vlada v večini tamošnjih countyjev tako/vana Local Option in kjer so tudi uvedli držarni zakon, ki prepoveduje vsako kupčijo 7. opojnimi pijačami. Prvotno, oziroma kmalo potem, ko jja tozadevni zakon postal pravno-Vtljaven, je izgledalo tako, kakor da ■e sedaj porabi manj opojnih pijač. Potem se je pa hitro vse spremenilo. Ekspresne družbe so bile prisiljene ■voj promet po državi povečati, ako M hotele sevladati vse pošiljatve "mokrega blaga", ktero se je im-portiralo iz dr izib držav v Georgijo. Ivljub sedanje) krizi se je na poštah kmalo opazilo, da se je prodaja "mouev orderov" izdatno pomnožila, kajti opojae pijače, ktere so dobivali ljudje iz drugih držav, je bilo treba plačati, kar se je zamogio zgoditi naravno le potom denarnih po-Šiljatev po pošti. Sodišča v Atlanti še nikoli niso imela opraviti s tolikimi slučaji pijanosti, odkar obstoji država Georgia, kakor baš sedaj, ko so uradoma uvedli za vso Georgijo prohibi-cijo; s kratka, v Geoigiji kaže vse na to, da je uvedba prohibicijoni-stienih zakonov največja napaka, kar jih je napravila Georgia od svojega obstanka nadalje. Upati je, da bode prebivalstvo drugih držav to dejstvo uvaževalo in da bode raje še v naprej oficijelno pijančevalo, mesto, da bi postopalo tako, kakor ono v državi Georgiji. Ptič, ki pleza po drevju. C. William Beebe, oskrbnik ptičev v eoologičnem vrtu v Bronx Parku v New Yorku, te je napotil zajedno s svojo ženo v nizozemsko Guiano v Jušni Ameriki, kjer mora iskati neko malo ptico, kt^rej pravijo v Guiani "boatsin". Tega ptiča dosedaj še nimajo v ni jed nem eoologičnem vrtu ■sii nijedenem muzeju, ker ga je skrajno težavno vjeti. Air. Beebe in njegova žena bodeta V Guiani potovala 200 milj v čolnu po reki Essquibo navzgor, kajti le tam je mogoče dobiti redkega ptiča. V kolikor je znano, zamore imenovani ptič boljša skrbeti za svoje varstvo, kakor kterakoli druga ptica. Kakor hitro opazi, da se mn bliža kaka nevarnost, se potopi in ostane tia dnu vode nepremično kakor ka-taen najmanj pet minut. Poleg t^-F;a ima na svojih ramah, oziroma na perotib ostre kremplje, s kterimi zna tnnogo boljše plezati, kakor vsaka papiga, tako, da se prav gotovo izogne, kadar plujejo po imenovani reki misijonarji. Prazgodovinski gozd. Delavci in inženerji, kteri vrtajo zemljo za nabavo vodovoda za' vojaško rezervacijo Fort Hancock pri Bandy Ilooku, N. J., so našli tem |H>vodom ostanke prazgodovinskega 150 zda. Najdbo preiskujejo sedaj geologi newyorških muzejev in vseučilišč. Ko so prišle cevi v globo-čino 400 Čevljev, so zadele na ostanite lesa in potem, ko so vrtali Se naprej, so morale iti cevi skozi dvaj-M*t čevljev visoko plast lesa. Splošno se rodi, da je tamkaj v prazgodovinski dobi rastel velik l*ozd, nakar je pa morje zalilo doti eno pokrajino. Baš radi tega se ne smemo čuditi, da se najde' take vrste ljudi tudi med ženskami, ktere se sedaj bore za svoje pravice. Pred leti so izdelali tudi čifuti gotova pravila, po kterih naj bi se oprostilo sužuje. Jedna točka teh pravil je določala, da se prepusti sužnjem, naj oni vsak za svojo oso-bo odločijo, naj li zadobe svobodo, ali pa naj os :a ne jo last svojih dotedanjih gospodarjev. To je namreč čitati v sv. pismn v verzah 5 in 6, 21. odd. Exodus: "In ako sluga izjavi, "jaz ljubim svojega gospodarja, ženo in svoje otroke, in nečem biti svoboden": "Potem naj ca njegov lastnik dovede pred sodnike, nakar naj mu za vedno služi." Iz tega je razvidno, da so morali stari lastniki sužnjev po preteku gotovih let slednje oprostiti; da pa otroci sužnjev in njihove žene niso zadobile svobode. Nektere ženske današnjih dni so ravno take, kakor so bili starodavni sužnji, kajti one izjavljajo, da ostanejo še v nadalje najrajše v takem položaju, v kakoršnjem žive že stoletja. Vendar pa imajo te ženske pravico, v kolikor pride v poštev njihova osoba, upirati se onim pravicam, ktere zahtevajo njihove to-varšice, ki so bolj napredne. Ako ' hočejo še v nadalje ostati v takem položaju, jim naj bode to svobodno storiti. One naj še v nadalje posvetijo svoje življenje diamantom, prstanom in modernim klobukom, toda istodobno pa ne smejo ovirati idealov onih žensk, ktere so se posvetile pravicam svojega spola, mesto klobukom in diamantom iz TiHanyjevih prodajalnic. morejo pogoltniti, v doli koncem te kotline se nahajajoče "Zatočne jame". Ali tudi te so sedaj prenasi-čene premnožiue vode. Kakor hitro pa oddajo del premožine v stotero podzemeljskih rezervoarjev, oziroma jo odpošljejo tx> hodnikih daleč v gorovje segajočih postranskih jam, tedaj izgine hipoma tudi to jezero. Le v kotanjah in strugah doline so potem videti še preostanki današnjega jezera. Če takim povodnjim ne slede kmalo druge, postane cela dolina — kakor ste jo lani *rideli — suha. Tam, kjer stoji danes jezero, se potem oglaša pesem kosca in nižje doli tudi glas poljedelca. Ta proces se vrši, odkar so leta 1888 prestrelili ir.edstene obeh "Zatočnih jam", primeroma še dosti hitro. Toda pred 20 leti je stalo to jezero tedne in tedne, in sicer počenši od Šmarja doli, Slovensko katoajšk« am Zjedlnjene države Sev«m9 Amn^fH^Ui Sedež: Forest City, Pa* ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZI* EAVERL, P. O. In 374, Ferart 09f, tc. Podpredsednik: HAJJTIN OBERŽAN. Box 61, Wat Mineral, ffim L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 6*7, Farso* City, Pil. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 6fcem načrtu štirje stavbeni Moki. Projektovaae so ondi tri ceste: Beetovnove ulice se podaljšajo, -stotako gledališka cesta od Tomano-▼e oeste mimo I. drž. gimnazije proti Dnnajiki cts^ti. Deloma se izvrši to tatošajo jesen oziroma prihodnje poletje. Slepar. Dne 16. febr. ponoči je policija v Ljubljani prijela nekega 23-letnega nepridiprava, ker je prodajal kovinaste verižice za zlate. Eno je bil že prodal nekemu hlapcu za 5 K, in ko se je šel ta prepričat, če je »es zlata, jo je bil slepar že odkuriL Nagovarjal se bode pri sodišču. Umrli so v Ljubljani: Ana Čatar, ■rota, 11 let. Helena Zadnik, mestna aboga, 74 let. Agata Pencelj, gostija, 85 let. Franja Turk, gostija, 37 let. Fran Merčnik, hlapec, 47 let. Stanko Smuč, čuvajev sin, 1 mes. Borislav Trtnik, sin preiskovalca vosov, 1 mes. Anton Turner, kurjačev «in, 11 mes. Anton Manfredo, strojnikov sin, 5 mes. Makso Gale, okr. narednika sin. 4 mes. Ivana Miklav-fič, delavka, 64 let. Liza Žagar, delavka, 55 let Terezija Klemenčič, aradnikova vdova, 77 let. Nemško gledališče v Ljubljani pod ^rožniškim varstvom. 14 orožnikov z dežele je še vedno v Ljubljani in to "Aino radi nemškega gledališča. Kadar je nemško gledališče, tedaj teh I 14 orožnikov čepi v starem vojaškem ' preskrbovališču na Dunajski cesti-Sicer pa ti gg. orožniki nimajo dragega opravka. Od srca jim privoščimo te počitnice, le to mislimo, da bi otroške za tako nepotrebno stražo — vsak orožnik dobi za to 1 K 60 v dcklade na dan — moralo plačati nemško gledališče. Tudi vojaško godbo v gledališče in iz gledališča še vedno spremlja vojaška straža, le da nima več nasajenih bajonetov. Nem-&o gledališče ima res sijajen pogreb! Nepričakovano je umrl v Idriji 11. februarja zvečer ob 10. uri na svojem domu 73Ietni Ivan Zazula, rudniški kontrolor v pokoju, oče geren-ta Jo«. Zazula. Zadela ga je srčna kap. Smrtna kosa. Umri je v Spodnji fcttki Anton Vavpotič. — V Rodoho-vi vasi je umrl gostilničar Franc Bebec. Nesrsčna smrt. Iz Gorij se poroča: V, dolini Radovni je našla nesrečno ■nrt 23!etna Mina Mandeljc. Vso okrvavljeno so jo našli blizu Fužine; prenesli so jo v hišo, kjer je nanaglo-oeprevidene umrla. PRIMORSKE NOVICE. Nesreča v družini Na poroda je aadel v Gorici mrtvoud I. Humar v aliei Strašite. To je tako vplivalo na njeno taščo, da je zblaznela in kmalu na to umrla. SouČend so ga do smrti pretepli. Umri je 121etni Josip Bazatto, ki je bil delj časa v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici, a je pred nekaj dnevi ista sapnstil, na da bi okrevaL Na HRVATSKE NOVICE. Mladi morilci. 4 mladi dečki, kte-lih nobeden še ni dosegel starosti 20 let, umorili so iz nam neznanega vzroka dr. Tonkoviča v Zlatarju na Hrvaškem. Obsojeni so bili: Svibea na 20 let, Pažič na 10 let, Rafaj na 12 let in Vudnjan na 15 let, torej vsi skupaj na 57 let ječe. Temeljitost italijanskega profesorja. Neki "profesor" Robert Puccini je nedavno spisal knjigo "o vzgoji sodobne žene". V tej knjigi piše o Hrvaticah, da so med vsemi ženami najbolj surove in najmanj izobražene. Hrvatska dekleta do 15. ieia pasejo čede in se vežbajo v o-rožju.... Ponoči stoje na straži, kakor najpogumnejši fantje.. Mnogokrat vstopijo namesto bratov v vojaško službo.... a vkljub vojaškemu življenju ostanejo poštene in dobre.... Nemški govore kakor Bero-linčanke, kajti tega jezika se prav dobro nauČe v občinskih šolah.... Čestitamo dvatisočletni kulturi k tar kim učenjakom! Poizkušen samomor. V Osjeku si je pognal krogljo v sence Josip Kunec, bivši ravnatelj tamošnje propale trgovinske in obrtne banke, ter se nevarno ranil. Vzrok — gmotne težave. Jugoslavija. Vse hrvaške stranke nameravajo sklicati skupno konferenco, na kteri se bo razpravljalo o sledečem predlogu don Prodana: Vse hrvaške stranke se združijo v svrho državno pravnega boja za združitev Hrvaške, Slavonije, Dalmacije, Istre, Bosne ter slovenskih dežela v samostojno državno skupino. Srbi in muslimani dobe svojo cerkveno in kulturno avtonomijo, ravnopravnost cirilice z latinico ter svobodno uporabo srbske zastave. Starčevičanska stranka se konference ne udeležL BALKANSKE NOVICE. Odbor združenih bolgarskih umetnikov je sklenil v Sofiji prirediti umetniško razstavo, ki bo trajala od 29. junija do 1. oktobra. V Odrinu (v Macedoniji) je pogorel bolgarski gimnazijski zavod za dečke; uničeno je celo poslopje in s tem tudi vse zbirke za fiziko, kemijo in prirodoslovje in bogata knjižnica. Požar je baje — kakor poroča dopisnik bolgarskega "Dneva" — pro-vzroeil sluga, ki je bil od Grkov podkupljen. RAZNOTEROSTI. Atentat na cerkev. Iz Madrida se poroča, da sta se v trgu Queton razločili pred cerkvijo in pred zraven se nahajajočim klerikalnim klubom dve bombi. Napravili sta precejšnjo škodo. Storilci so dosedaj še neznani, zaprli so sicer dve sumljivi osebi, toda ne morejo jima dokazati. Župan kot priča med porotno obravnavo aretiran. Neki Viktor Dru-ker je bil leta 1907. zaradi kraje od porotnega sodišča v Lvovu obsojen na pet let ječe. Pred kratkim pa šA je vsled zglasitve litih prič, ktere so iotele dokazati, da Druker v inkri-movanem času ni bil niti v Lvovu (alibi), obravnava ponovila. Med drugimi je bil zaslišan tudi župar mesta Vojnilova, kteri je odločno izjavil, da je bil Druker 17. maja 1907, ko se je tatvina v Lvovu izvršila, sigurno v Vijnilovu. Po tej iz-povedbi ukaže predsednik sodišča župana takoj odvesti v preiskovalni zapor, ker njegova izpoved ni samo nasprotovala že dokazanim in izpričanim dejstvom, ampak je bila tudi v doslovnem protislovju njegovim prvotnim trditvam ob priliki prve obravnave. Župan, precej ^ prileten mož, jako prikupljive vnanjosti, je zapustil smrtno bled v spremstvu paznika brez ugovora porotno dvorano. Lakota v PertijL Peterburški "Rus" javlja iz Teherana: Tukaj in v provinciji Iraz - Ačem je nastala velika lakota. Radi revolucionarnih bojev v deželi so vse ceste, ki drže v mesta, zaprte. Cene živil so narasle za 200—300%. V Teheranu umre vsaki dan 10—20 oseb na la-kotnem tifusu. Šah je ostal nasproti opominom mestnih oblastnij nedovzeten. Preživljanje šahove vojske postaja vedno težje. Armada šteje v Teheranu in okolici 17.000 mož. "Kurj. Lvovski" iz Varšave poroča, da novi mohilevski gubemator baron Nolken, je izdal odlok, ki o-meja v Guberniji slovesne cerkvene sprevode katolikov. Udeleženci procesije ne smejo imeti nobenih od-znakov niti zastav; tudi ni dovoljeno godbi pri sprevodu igrati, dalje je prepovedano pri sprevodu govorili in se ga udeležiti na konjih. Političnim uradnikom na Češkem se je "namignilo" v obliki odloka, da naj se zdržijo udeležbe uarodnih veselic in podjetij. Glede na to, da so bili češki politični uradniki v tem pogledu preveč taktni, izdc.1 se je leta "namigijaj" samo za nemške politične uradnike, ki so bili ve«;jidel dv>zdaj pod komando dr. Srhreinerja, sedanjega nemškega (ministra - krajana. Sedaj se že — kakor češki listi poročajo — opazuje učinek tajnega odloka, zakaj remški politični uradniki postali so naenkrat bolj previdni. Sedemdeset let služkinja v eni družini. Londonska služkinja Mariana Stammers je služila v hiši ondot-nega bankirja Hoare okoli 70 let. Ko je bila še deklica, stara 16 let je vstopila; izredila je več rodov in svojega prvega gospodarja videla umreti. NAŠI ZASTOPNIKI kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Francisco, CaL: Ivan Starih a. Za Denver, Colo., in okolico: R. B. Dergance, Stockyards, Denver. Pueblo, Colo.: Peter Čulij. Indianapolis, Ind.: Alojzij Bud-man. Waukegan, 111.: Fran PetkovSek. Chicago, HL: Mohor Mladič. Depue, 111.: Dan. Bad o vin ac. South Chicago, HL: Josip Kom-pare. La Sale, HL: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. Pavel Scballtz. Calumet, Mich, in okolica: Ivan Šutej. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Bx 313. Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotse. Kansas City, Mo.: Ivan Kovačič ir. Ivan Rahija. St. Louis, Mo. in okolica: Frank Skok, 2838 Lyon St. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Čefiarek. Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka West Seneca, N. Y.: Jovan Mili6. Cleveland, O.: Frank Sakser Co.. William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: M Justin. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa.: Geo. M. Schultz Claridge, Pa.: Anton Jerina. Greensb&rg, Pa.: Fran Kebe. Braddoek, Pa.: Ian Germ in Ivan Varoga. Forest City, Pa.: Karl Zalar. Johnstown, Pa.: Fran Gabreenja. Pittsburg, Pa.: Ignac Podvasnik. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo sip A. Pibernik. Willock, Pa.: Fran Šeme. West Jordan, Utah: Anton Pal&it Black Diamond, Wash.: Gr. Po renta. Benwood, W. Va.: R. Hoffman. Thomas, W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik ii Rock Springs, Wyo.: Louis Pire in A. Justin. Vsi naši zastopniki so z nami ž* dalje časa v poslovni zvezi, vsled če sar jih rojakom najtoploje priporo V POJASNILO Kakor nam znano, pošiljajo nekte-ri rojaki žirom Amerike svoje vložne knjižice in zneske Mestni hranilnici ljubljanski SAMI ali NARAVNOST po poftL Dokazani so slučaji, da se je pri tem včasih cela stvar zavlekla in je mogel dotičnik pisariti sem in tja glede vloge, ali dolgo čakati na svojo knjigo. Mestna hranilnica ljubljanska piše nam z dne 16. februarja pod št. 1542 sledeče: "NAJLJUBŠE BI NAM BILO, KO BI STRANKE DENAR IN KNJIŽICE PO VAS POŠILJALE." Ker smo za ta denarni zavod v Zje-dinjenih državah EDINO LE MI zaupniki in imamo za tako poslovanje najboljše zveze, prejmejo stranke za po nas posredovane vloge že tekom 24—26 dni originalne hranilne knjižice v roke. FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Pozor Rojaki! Novoimajdeno garantirano mašile n pleiaste in golobradce, od kaicxcga v » tednih lepi lasje, brki in brada popi) noma zrastejo I Xevmatizem ali trganje ▼ nogah, rokah in kriiu Vam po polnoma odstranim. Potne noge kurje očesa, bradovice in ozeblino Van v S dneh popolnoma odstranim, da j« to resnica se -jamCi $500. Upraiajte s« pri- Jakob Wahcic, P. O. Box 69 CLEVHLAiVD, Of1l(< Kretanje parnikov. Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka : Kje je najin brat FRAN MOLK t Pred enim letom je bil v Poland, Ariz. Prosive cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga nama naznani, sli pa naj se sam javi. — Marijana in Ivana Molk, 39 Danube St., Little Falls, N. Y. (5-9—3) HARMONIKE bodisi kakortnekoli vrste izdelujem t popravljam po najniijih cenah, » d;l trpežno in zanesljivo. V popravo ta nesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie n 16 let tukaj t tem poslu ia sedaj t svojem lastnem domu. V popravek vit-mem kranjske kakor vse druge Uarmo ni k« te računam po delu kakorSno kdr zahteva brez nadalinih uprafanj. JOHN WENZEL, J 017 E. 62nd Str.. Cleveland, O. AUSTRO - AMERIK. PROGA. V Trst in Reko: 10 marca ................ Oceania 24 marca......Martha Washington V HAVRE, (francoska proga) 11 marca ............La Bretagne 18 marca............ La Provence 25 marca .............. La Savoie 1 aprila ............ La Touraine 8 aprila.............. La Lorraine 15 aprila ............ La Provence 22 aprila .............. La Savoie 29 aprila ............La Touraine 6 maja .............. La Lorraine 13 maja ..............La Provence 20 maja .............. La Savoie 27 maja ............. La Touraine 3 junija ..............La Lorraine 10 junija ............ La Provence 17 junija .............. La Savoie 24 junija ............ La Lorraine 1 julija.............. La Provence V BREMEN, (severonemški Lloyd.) 11. marca.............. Gneisenau 23 marca .......... Kronpr. Cecilie 30 marca ...JKais. Wilh. der Grosse 1 aprila......Prinz Fned. Wilhelm 6 aprila........Kaiser Wilhelm H. 13 aprila......Kjronprinz Wilhelm 20 aprila .... Kronprinzesin Cecilie 27......Kaiser Wilhelm der Grosse V SOUTHAMPTON. (American Line.) 13 marca............. Philadelphia 20 marca................. St. Paul 27 marca..............New York 3 aprila ................St. Louis 10 aprila ............ Philadelphia 17 aprila ................ St. Paul 24 aprila .............. New i,.' 1 maja ................. St. Louia 8 maja .............. Philadelphia V ANTVERPEN. (Red Star proga) 13 marca ................ Zed and 20 marca ............... Samland 27 marca .............. Gothland 3 aprila .............. Vaderiand 10 aprila ................ Zeeland 17 aprila .............. Kroonland 24 aprila ................ Lapland Iščem prijatelja PETRA MESTEK, doma iz Marti njaka pri Cerknici. Za njegov naslov bi rad zvedel: Joseph Šusteršič, 4713 Charles St., Collinwood, Cleveland, Ohio. Kje je moj brat JOSIP ŠUMLAKt Doma je pri Sv. Martinu na Baki na Štajerskem. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, nli pa naj se mi sam oglasi, poročati mu imam nekaj važnega iz starega kraja. — Mary Šumlak, Dru«:ker, Wis. Avstrijski tobak, bosniški, hercegovski in dalmatinski. — Pišite po cenik, kteri obsega cene raznovrstnega tobaka. A. Logar, 26 E. 119. St., New York. V HAMBURG. (Hamburg Am. Line.) 11 marca ............ Deutschland 20 marca Kaiserin Auguste Victoria 27 marca ..........Graf Waldersee 10 aprila ................ Amerika 17 aprila ............... Cleveland J 21 aprila .........President Grant ^ 24 aprila Kaiserin Augusta Victoria r 29 aprila ............ Deutschland WHITE STAR LINE. (V Southampton.) 10 marca ................ Majestie 17 marca ................ Oceanic 24 marca .............. Teutonic 31 marca ................ Adriatic 7 aprila ................ Majestie 14 aprila ................ Oceania 21 aprila................ Teutonic 28 aprila ................ Adriatic 5 maja .................. Majestie 12 maja ................. Oceania 19 maja .................Teutonic 26 maja ................. Adriatic V ROTTERDAM. Holland Amer. Line) 9 marca ................. Nor dam 23 marca ................ Ryndam 30 marca ........ New Amsterdam 6 aprila ................ Postdazn 13 aprila ............... Noordam 20 aprila .............. Rotterdam 27 aprila ................ Ryndam Pozor! Slovensko Zdravlšče proslavlja v tem letu desetletni svoj obstanek in ob tej priliki bode slavni zdravnik Dr. J. E THOMPSON med S ovence porazdelil 10.000 krasnih srebrnih užig lnikov v spomin Vsaki rojak kteri pošlje nekoliko za poStnino potrebnih znamk (štempsov) .j .!.:• ••• Jugoslovanska Katol. Jednota. Ako hočeš dobro postrežbo | z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršiča, j 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo j Tndi naznanjam, 1a imam J v zalogi vsakovrstno suho i meso. namreč: klobasa, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovaiLstoh i Pr^rsfc? se ofciiai cb'-ftt" Novi parnik na dva vijaka "Martiia "Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN Rk > mmfmšaj uvedeni novi pu»bro4i i na ta Tljak* imajo bremiffinl ' bnojtv: AUG®, IiATTBA, |j WAKTHA WASHINGTON, \ \ mmuiTk mmji In jmnifr m hoiete I inqj MHAMBI bxoduvjn. .pri« j dnOBs le In pofaafflta^ Cin« vožalli listkov IzJIEW YQRKA za III. razred sa dt :B rasiA................................... UUBLJAXB................................_____928.50 ™.............................................128.- ZAGSBBA...................................«..|2i.2j KARLOVCA..................................... $29.» EL RACTtwn do TB8TA aH gBKl^.,,,^............. tGOfif^ 906.001» «60N 1 Phelps Bra*. & Ca* Gen. Agents, ! 2) Washington Street, HE* Y0I» Od zori. Napisal Ivan Cankar. (Nadaljevanje.) Moje telo se je skrivilo, pol od rambrjeaja, pol ud slabosti, in kolena so mi omahovala. Prijel sem njeno roko ter se je dotaknil z ustaica-Htt; obenem sem čutil, kako me je vleklo polagoma k tlom.... Teoka roka me je stresla za ramo. "He, he, gospod kontrolor!" Ugledal sem pred seboj obraz ad-janktev in nikdar še se mi niso zde-ie njegove oči tako grozne. Oči jastrebovo, ki si iščejo mrhovine.... Izprelatdo me je hladno, in slabost me je eouula v istem trenotku. Ozrl aeni se po Heleni, ali okrog nje je stale palao ljudi____ Nihče me ni opaaii, ko sem odšel s sklonjenim živo toso im tresočimi nogami. III. Dva 4w "cm ostal doma, in taras se je v meni mnogo spremenilo. I.*£a2 seen blizu okna in poslušal sem ves liu in vso noč. kako je padalo listje. Slišal sem to monotono, žalostno duštenje celo v spanju.... In legel je na mojo dušo kra>en iriir. Ni€ ni trtrba ne strahu ne kesanja. Vse prids tako mirno in polagoma in mine tako mirno in polagoma — čemu bi se vznemirjal t Roke položim v naročje ia gledam, kako beži čas mimo meae. Ali mi nt boljše, kakor da bi ae pehal za njim ter plakal za vsako aro posebej in petaJo in se zvijalo v njegovih žarki d. Zrak je bil miren in topel. Odpravil >em se z doma, tesno zavit v sukajo in robec okrog vratu. Ker ni.sem hotel -kozi tnj. mimo hiš in ljudi, sem še! poT-asi ob vrtu in po poljskih stezah do gozda..... Čudovita, -sanjajoča tišina naokoli; na neba je plavalo par belih oblakov in v isti smeri je plazilo po polju dvoje dolgih senc. Solnce se je skrilo za kratek hip; toda na zahodu je plam-telo visoko, skoro do sr^de neba. Ni še ugasnila svetloba, ko sem stopil v gozd, na sumeča, mehka tla, vsa pokrita z rumenim listjem. Mali jasen i so stali tod skoro v ravnih vrstah; svetla, tenka debla so bila na strani, obrnjeni proti zahoda, vsa kakor prevlečena z žarečim zlatom. Soma mehka oranžna barva, kamor sem se ozrl; svetlo oranžno listje nad menoj in na tleh in izza debel se je bleščalo svetlo nebo____ Ta svetloba me je upijanila, moji pogledi so plavali pol onemogli od radosti po teh mehkih barvah; oranžna luč mi je lila na obraz, roke so zamahovale otročje prešerno, kakor da bi plavale r razkošjem po teh jasnih valovih. Vbaoko vzravnan, glavo po-koneu, s široko odprtimi očmi in anehljajočimi ustnicami sem šel dalje, brez smotra, brez misli, brez določnih sanj---- Čutil sem samo ne- Jako neizmerno sladkega, nad-žemšfcega____moje ustnice so se dotikale drobnih prstkov Heleninih; njen obraz, obrobljen od zlatih las, se je smehljal nad menoj. Dušilo me je od blaženosti; naslonil sem se na drevo ter gledal okrog s pijanimi očmi; pred mano je trepetalo rumeno zlato, pred mano in pod mano in nad menoj; zlato je rosilo z neba in kapalo je name; čutil sem gorke kaplje na obrazu in na rokah____ 6en.ee so prihajale in luč je pojemala in bledela. Solnce je bilo že davno zatonilo; listje je temnelo, in zdelo ae mi je, da je padalo tem gosteje in glasneje, kolikor bolj se je bližala noč. Tenka debla jasenov so se približevala drugo drugemu; bilo mi je, kakor da se gneto okrog mene; zastavljala so mi pot. in steze ni bilo veČ nikjer. Toda ni me bilo strah gozda; izpreletavalo me je toplo in prijetno kakor po kopeli ali t kakor po sestanku z ljubico. Ko sem stopil na piano, je bilo vse pod menoj že v globokem mraka; na vzhoda eo ae svetile prve zvezde — tiste jesenske zvezde, ki ne čakajo zadnjih solnčnih žarkov. V dolini je bilo temno. Tam so •tali visoki črni hrasti. Pot je bila po«n&a s peskom, in moji koraki so ee slišali, kakor da bi mi prihajal od daleč kdo naproti. Hotel sem naravnost domov, toda oh vrtn sem sc premislil. Spomnil sem ae svoje sobe in zazdela se mi je ozka in dolgolaso*. Sel sem do bližnje gostilne ter posloSal pri oknu; notri ni bilo menda nikogar; okna eo bila slabo razsvetljena in čuti ni bilo nobenega glasa..... Tisti čas so zaž ometi koraki biim mene — in prav mimo mene, da bi ja lahko dosegel T roko, «ta Mm kitn m tibo sdf«rirt ia moj« V prsih sem začutil tedaj nekaj ostudnega, kar me ri voč ostavilo do zadnjih , dni. Moji koraki so bili od tistega hipa trudni in drsajoči kakor prej; zaželel sem si počitka in odpravil sem se proti domu. IV. Odtlej se mse plazil po sobah in po vrtu kakor senca. Nič me ni več veselilo in nič žalostilo. Obstal sem pred rožnim grmom, dotaknil se veje na rahlo in zadnji li^ti so se usuli na tla.... Noge so mi bile lene in težke; vlačil sem jih za seboj, kakor da bi imel čevlje od svinca. Časih sem šel v lopo in žena mi je prinesla blazinico, da sem se naslonil udobno na stol. Lopa je stala na oglu vrta; od tod se je videlo daleč po dolini, do gozda. Gledal sem, kako je stresal veter že napol golo drevje, in od neke otožne utrujenosti, ki se je niti dobro nisem zavedal, so mi padale Irepalniee na oči. Toda slišal sem vse natanko okoli sebe; poslušalo je ta-korekoč vse moje telo, kajt: čutil ,-em na vseh mojih živcih vsak najmanjši šum. Kolikor bližje je prihajal (K>polni propad, toliko rahlejši in finejši so bili moji čuti. Stvari, na ktere prej nisem pazil, so se mi zdele zdaj važne in pomembne. Mod ljudi rne ni bilo več; tudi k rneni ni hodil skoro nihče. Obšel me je stud. kadar sem ugledal pred sabo kak tuj obraz. In zdaj so mi bili tuji vsi obrazi — na vseh je bil tisti trnur-ni izraz prisiljenega sočutja, radovednosti in pritajene škodoželjnosti.... V njih smehljajih je ležal t i rst i samozadovoljni vzdih: "Xe boš več dolgo.... hviala Bogu, da nisem na fcsojern mestu." In kadar so mi dajali roko, se je skrivala v njih o-<-eh zoperna zavest, da dajejo roko «>kostniku, ki l>o gnil čez par dni pod zamljo. Silili so se s težavo, da bi nabrali gube svojih lie v žalosten izraz. da bi stopali tiho, resno in umerjeno, kakor se spodobi v hiši bolnikovi, in da ne bi ^rn-^g-ovorili ničesar, kar bi me moglo spominjati smrti -sli kar bi me žalilo na kakoršen-koli način. Tako so bili kakor ukle-njeni — kakor skriti za krinko in omotani v rjuhe. Toda časih se je prikazal izza krinke naraven smeh, :iocra je stopila trdo in roka se je za hip osvobodila izza rjuhe.... In jaz sem se krasno zabaval ob nastali zadregi in ob imenitnem prizoru, kako urno je ugasnil nepoklicani smeh in kako spretno je smuknila roka pod rjuho nazaj. Vse to je bilo neizrečeno grdo in umazano. V mojem srcu pa je rasla polaguma neka cinična grenkota, in kadar sem začul korake na stopnicah, sem se umaknil na vrt ali pa sem se zaklenil v s obo. Svojo žeao sem občudoval zaradi njenega velikega samozatajevanja. Bilo mi je nerazumljivo, odkod je vzela toliko moči. Utrujenost jo je obšla samo časih za kratko sekundo. Sinilo je čez njen obraz komaj opazno; toda v senci, ki je zakrila takrat njene oči, in v hipni potezi, ki je t pačila takrat njene ustnice, je ležala vsa pritajevana zloba, ležal je ves gnus, ki ga je čutila do mojega propalega telesa. To se je zgodilo časih, kadar mi je popravljala vzgla-vje; moje trepalniee so bile zatisnje-ne, ali izza vejic sem jo videl čisto do^ro. Njena lica so bila mirna, ustnice nekoliko odprte kakor navadno; todp, hiporma se obrvi namršile, o-!»raz te je podaljšal, in zobje so se zagrizli v trepetajoče ustnice. To je prišlo in minilo, kakor da bi trenil. Imel nisem z njo čisto nikakega usmiljenja, četudi sem vedel, da je živela zadnji dve leti poleg mene v strašnih mukah. Ko sva se poročila, sem bil še lep človek. Jaz sem si jo izbral iz samega poželjenja. Poželje-nja vredna ženska je bila še takrat, ko mi je popravljala umirajočemu b.azino pod vzglavjem. Iz te mesene ljubezni in tisoč slučajev, malenkostnih in neumnih, kakor se to godi navadno, se je rodil zakon, in živela sva dosti prijetno. Otrok nama je umrl. ko je še komaj izpregovoril. in tak rat sva oba zelo jokala. Ko sva šla iz cerkve, sem jo ljubil tako čisto. kakor nikoli ne prej ne pozneje. Nato sva ostala sama, in bolezen, ki je spala v meni že dolgo časa. se je pričela imenitno razvijati. Omršavel sem čez noč in kosti na obrazu so mi izstopile; tudi lasje so mi pričeli si- veti in odpadati.___ V moj ženi pa se je vršilo nekaj, kar sem jako dobro razumel. Odaljevala se je od mene kakor brod od brega.. Ko sem ležal na postelji, obraz .siv in upal, nos tenek, čelo svetlo in potno, a roke velike, z ohlapno nagubano kožo, da so bile podobne plavutam, takrat sem bil zanjo samo še nekaj tujega, stražnega, kar ji sreblje iz srca vso radost in življenje in jo ima prikovano poleg sebe kakor sužnja. Prikovana je bila k tej postelji brez usmiljenja, niti e prelom ni mogla gen i ti. Ali zapazil eem kmalu na njenih pogledih, kadar je mislila, da je ne vidim, zapazil sem na različnih, prav neznatnih okolnostih, kod so hodile njene sanje. Zadnje čase je slutila, d* so ležali moji pogledi m sten med nama, in da sem bil zalotil njene misli na skritih potih; vedel sem, da je živela vsled tega po cele ure v smrtnem strahu in da je trepetala pred menoj, kadar se je čutila grešni eo. Šel sem časih mimo nje, in ko sem se ozrl nanjo, je sklonila glavo, kakor da bi pričakovala udarca. Tisti večer, ko se je izprehajala z adjunktom, so se ji tresle noge, ko sem stopil v sobo. Ali jaz ji nisem pogledal v oči, in njena glava s plašnimi, velikimi očmi in prebledelim obrazom se je obračala za anano čisto mehanično. Mučil sem jo odtlej z radostjo; to je bila ostudnost, ki mi je legla na srce tisti večer____ (Nadaljevanje prih.) Cenik: lcnjlg, katere m dobe v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 83 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IN. Y DUŠNA PAŠA (pisal škof Fc. Baraga,) platno, rudeča obreza 754, brožirana 60^. JEZUS IN MARIJA, vezano vlono-! kost $1.50. fino vezano v usnje $1.20, vezano v platno KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50. MAJ.I DUHOVNI ZAKLAD, lagrin, zlata obreza NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50tf. OTROŠKA POBOŽNOST, 254-POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano $1. 20. RAJSKI GLASOVI, 40*. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza fino vezana $1.25. SRCE JEZUSOVO, vez. 60*. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $1.20. VRTEC NEBEŠKI, platno 70*. slonokost imit. $1.50. UČNI KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, 25*. AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*. BLEIWE1S KUHARICA, fino vezana $1.80- ČETRTO BERILO, 40*. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90*. EVANGELIJ, vezan 50*. GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO —'ANGLEŠKI razGOVORI, veliki 40*, mali 30*. ■ HITRI RAČUN AR, 40*. KATEKIZEM, mali 15*, veliki 40*. i NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 5*. NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, vezano $1.00. PODUK SLOVENCEM ki e kočejo naseliti u Ameriki, 30*. RVA NEMŠKA VADNICA, 35*. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR 30*. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SPRETNA KUHARICA, brožirova- no 80*. VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZA VERE, 50*. ZBIRKA LJUBAVNIH PISEM, 30*. ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. ANDREJ HOFER, 20*. AVSTRIJSKI JUNAKI, eve«. 90*, nevez. 70*. AVSTRIJSKA EKSPEDICIJ A, 20*. BARON TRENK, 20*. BELGRAJSKI BISER, 15*. BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20*. BOŽIČNI DAROVI, 15*. BUCEK V STRAHU, 25*. BURSKA VOJSKA, 30*. POJTEK V DREVO VPREŽEN VITEZ. 10*. CAR IN TESAR, 20*. ČRNI BRATJE, 20*. ČRNI JURIJ, 82 zveskov skupaj $5.50. CERKVICA NA SKALI, 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 16*. -CIGANOVA OSVETA, 20*. <~VETINA BOROGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO, 20*. DAMA S KAMELA MT, brožirana $1.00. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20*. DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, 20*. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU, 50*. doma in na tujem, 90*. dve čudopolni pravljici, ELIZABETA, 30*. ENO LETO MED INDIJANCI, 20*. ENO URO DOKTOR, Žaloigra, 20*. ERAZEM PRED JAMSKI. 15*. ERI, 20*. EVSTAHIJA, 15* FABIOLA, 60*. GENERAL LAUDON, 25*. GEORGE STEPHENSON, že- lezni e, 40*. GOLOB^EK IN KANARČEK, 15*. GOZDOVNIK, 2 zveska skupaj 70*. GOČEVSKI KATEKIZEM, 20*. GRIZELDA, 10* GROF RADECKI. 20* GROF MONTE CHRISTO, svetovna knjižica, 2 knjigi fino vezane aku-paj$4.50. GROFICA BERAČICA, 100 rveekov skupaj $6.50. HILDEGARDA, 20* HEDVIGA, BANDITOVA NEVESTA, 20* H1RLANDA, 20* IVAN RESNICOLJUB, 20* IZANAMI, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, 20* IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 20* ILET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRU.ŠO, 20* JAROMIL, 20* JURČIČEVI SPISI, 11 zveskov, u- metno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20* KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 50* Ei ,VNA OSVETA, 15* LAŽNIVI KLUKEC, 20* MAKSIMILJAN L, cesar mehikan- ski, 20* MALA PESMARICA, 30* MALI VITEZA zveski skupaj $2.25. MALI SVEZNALEC, 20* MARIJA, HČI POLKOVA, 20* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MIKLOVA ZALA, 40* MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ,40* MRTVI GOSTAČ, 20* MUČENIKI, A. Aškerc, elegantno j vez. $2.00. ! NA INDIJSKIH OTOCIH, 25* I NAJDENČEK, 20* NA PRERIJI, 20* NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zvezki, vez. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki, vsak po 20* NASELJENCI, 20* NASELNIKOVA HČI, 20* NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 15* NEDOLŽNOST FREGAJANA IN POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PALAVANU, 20* NIKOLAJ ZRINJSKI, 20* OB TIHIH VEČERIH, fino vezano. $2.00. OB ZORI, 70* ODKRITJE AMERIKE. 40* PAVLIHA, 20* PARIŠKI ZLATAR. 25a. PESMARICA "GLASBENE MATICE" fino vezana $1.50. POTOVANJE V LILIPUT, 20* POSLEDNJI MOHIKANEC, 20* PRAVLJICE (Majar,) 20* PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE, REKL 30* PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* PRINC EVGEN, 20* PRIPOVEDKE, 3 zvezki po 20* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 20* REPOŠTEV, 20* RIBIČEV SIN, 10* RINALDO RINALDINI, 80* ROBINSON, broiiran, 80* RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH. 3 zvezki $2.50. rokovnači, narodna igra 40* roarsko življenje, 20* ruska japonska vojska, 5 zveskov 75* SANJSKE BUKVE, velike, SO*. 8ENTLTA, 15* SITA, Mb Hinisst—H, M* skozi sirko tkdijo, m* SLOVENSKE ŠALJIVEC, 3 zveska po 20* SPISJE, 15* SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25* STANLEY V AFRIKI, 20* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 20* STOLETNA PRATIKA, 70A STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA, 60* SV. GENOVEFA, 20* SV. MOTBURGA, 20* SREČOLOVEC, 20* SVETA NOČ, 15* ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 20* Šaljivi SLOVENEC, 75* S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20*. ŠTIRI POVESTI, 20* TEGETHOF, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IN FILEMON, 20* TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov $6.50. TRI POVESTI GROFA TOT^STOJA 40* TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjiica brožirana $2.30, fino vezana $3.00. V DELU JE REŠITEV, 20* VENČEK PRIPOVESTI, 20* V GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN, 80* VRTOMIROV PRSTAN, 20* V ZARJI MLADOSTI, 20* WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki, $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50* ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60* Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽENTNOVA SKRIVNOST, 20* ŽALOST IN VESELJE, 45*. RAZGLEDNICE. Velikonočne, kranjska narodna noša. ljubljanske in drugih mest na Kranjskem, newyorske in raznih mest Amerike, s cvetlicami in humori-ristične po 3*. ducat 30*. Razne svete podobe, komad 5*, ducat 33*. Ave Marija, 10*. Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, 40*. OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini poštni nakaznici ali požtnih znam kah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. MARKO KOFALT, 844 & 846 So. 2nd Street. 8TEELTON, P^NNA. Priporoča sc Slovencem in Hrvatom » Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Vollmachn in drugih v ootariki posel •padajočih stvari, ktere točno ia poceni izvršujem. Dalje prodajem psrobrsdoe listke sa ▼ stari kraj za vse boljSe parnike in paro-bradne proge ter pošiljam deaar)e ▼ staro domovino po najnižji ceni. Mr. MARKO KOFALT je na^astopnik za vse posle ln ga rojakom toplo priporočamo. "GLAS NARODA". tompspe fieoeraie Iiaosatianiigit (Francoska parobrodna družba«) ■ 1 j: v'-"^-^Vv-.• • • - jš vi !; ' • v - M ".v j . K ■ $ . i - > -5 -4 ar-.. *-. - . — ' ROJAKI, NAROČAJTE SE NA ' GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! La Bretagne •LA PROVENCE *LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA LORAINE 11. marca 1909 18. marca 190fe 25. marca 190V 1. aprila 19«» 8. aprila 1B9( •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA LORRAINE •LA PROVENCE IB. apr. lit® 22. aprila 100$ 29. apr. 100» 6. maja 190» 12. maja 490^ POSEBNA PLOVITBA Parnik "La G*scogne" odpluje dne 13. marca. Samo II. in m. rasreč. W, Kozminski, generalni agent 71 Deaborn St., Chlc«^ £>& FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IV. E., CLEVELAND, O. ifalp m rojake ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi id brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega ^ izmed onih parnikov, kteri so označeni v lisUi pod naš o v«>111 -'Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parr.ika in dan odhoda, ria mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da {ride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi. kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človeK ga pride iskat in vse potrebno ukrene za pnliago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega p. ihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu p >šljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojnkom. nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu nssliksno. To je relo važno za potujoče roj«ke, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednostL Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pro dajo brezdušnim oderubonu kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno to koristno. jib) si namenjen ženo, otroke, ali pa sorod nikc, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Elli« Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč- Avstrijski denar kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček tiikoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo r Ljubljansko kreditno banko ia n.i potem izplačamo. le prezreti! Imateli v staro domovino komu ka* ko pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojafiko knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne. Denarje pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 ^ m ^ do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čalo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesV.ce hranilnice alf*poso-jilnice po 4 in 4% odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva ulo^e. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. aiBEJCTIIA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAfl- Poštni parniki m:] O* Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 kon^t meri La Savoie" „ „ ..................12,000 25,000 Lorraine" ^ „ „ ..................12,000 „ 25,000 c 'LaTouraine" „ „ ..................10,000 „ 12,000 La Bretagne" ............................... 8,000 „ 9,001 _ ^ -a Gasgogne ................................ 8,000 „ 9,000 „ * Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. arisiki »dplnjejo od sedaj naprej yeuno ob četrtkih ob 10. Tnolndne iz pristanišča št. 4*4 North Iliver, ob Morton St,, H, y.