go dar rlnišk V \ -«í • v in aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 28. oktobra 1863. Gospodarske stvari. ttazglas gospodarjev kteri so v razstavi ljubljanski bili postavljeni ali s castnimi pismi ali s srcbernimi svetinjami. so Sodniki v 4 vrste razdeljenih razpostavljenih stvari vrste za sadj e in grozdj e : go- bili in sicer spodje: P. Benvenut Chro bat, Andr. Fleišman in Fr. Smidt, — II. vrste za poljske in vrtne pridelke gospodje : Fid. Terpinc, dr. Orel in J. Se uni g, — III. vrste za vino in žganjiee gospodje: Andr. Malič, Peter Lasnik in Jan. Gregorič, IV. vrste za kmet ij s ko orodje in mašine go- spodje: Fid. Terpinc, J. Seunig in dr. Orel. 21. dan t. m. so se vsi gospodje snidli in po skupnem po-svetovanji presodili razstavljene stvari, pa sklenili, da se veči posestniki, kterih pridelki ali izdelki so posebne hvale vredni, poslavijo s castnimi pismi, manjši posestniki in učitelji ljudskih šol pa ssrebernimi sveti nj ami Na take reči pa, čeravno so se po iz- gledu druzih dežel v razstavo vzele, ktere ne spadajo prav za prav v kmetijstvo, kakor rastline lepotne, obrt-niški izdelki itd., sodniki pri priznavanji častnih pišem in svetinj niso gledali. , to je vrsti poslavlj eni : ? za sadje in grozdj e so bili 8 castnimi pismi: Gosp. dr Ah 77 iz Vikerč n. Det 7 v Ljublj posestva svojega, 7 za žlahno adj žlahneg s adj jšak v Zalogu, za obilo plemen 7 77 dr. P r i m o ž D o 1 77 izvrstno suho Mat. F Ljublj adj 7 jšak v Kotu, za posebno ljega dolenskega grozdja, kakor tudi za izvrstno Gosp suho And adj 7 r. Mal posestnik v Ljublj za izvrstne 77 U ui.. i.j. Ml . J V , ^vouuuuiiv v UJU,Ul|aUlj JUOt l^ViOUl1 plemena žlahnih jabelk in hrušek in pridno po speševanje sadjoreje, Maj nik, fajmošter v Žireh in kmetijske idrijske predstojnik, za žlahno sadje poddr in 77 rio pospešbo sadjoreje, M o c n i k, faj mošter v 77 Fví dobro in žlahno F rid. Ho m ai sadně plemena adj podnj i Idrii ; za 7 7 posestnik v Radoljci, za dobn 77 J 7 j u. í x P a j k , jj w o c o m i r*. v xjj umí jčliii , Ziit £lčlíi J sadně plemena in posebno dobro praženo sadj posestnik v Ljublj za žlahne 77 Lorenc Pint ple žlahneg 7 fajmošter na Březnici 7 7 adj in večletno marlj speševanje sadjoreje na Gorenskem obilo po- 77 Rud V, VI V^uo^tiii , grajšak v Ribnici, za obilo plemen u yr ju u u t /j j giajoaiv v xtiuxiiv>l, / žlahnega in tudi dobrop osuš^enega adj 77 AAJL IJUUi V V kj U il Vj ^ CD O Ct UJ C\i y Ferd. Smidt, posestnik v Siški nad Ljublj za obilo plemen žlahneg > adj in večletno po 77 sebno marljivo pospeševanje sadjoreje na Kranj skem. kakor tudi za izvrstni način jabelka sušiti grajšak na Bokalcah, za obilo 7 zberko žlahneg 77 dr adj in tudi Savinšek iheg 7 žlahne hruške in lep 7 grajšak v Metliki, za prav suho adj 111 uolv »"«v ^ ? Gospodar Jakob Sk o fie iz Police, za dobre sadně plemena ; 77 Mart suho Gosp. Jak. K adj S kub 7 tehant v Semiču, za dobro 7 7 kmetijske poddr žlahnega grozdj í v fajmošter v St. Vidu in predstojnik pavske, za obilo pleme sr eh er nimi medaljami so bili poslavlj eni: 7 oaujc y ^J IVVHVV lll/VM/WyVBHlt OV Vl/l/f JJ V^O VKAJ V VJ VI %>f . mestni ranocelnik in posestnik v Gospodar Janez Aleš iz Račice, za obilo plemen žlah- 7 za obilo plemen žlahneg adj in nega sadja in posebno pridno pospeševanje sad- pridno pospeševanje sadjoreje 7 77 Ant. G podd 7 tehant in predstojnik kmetijske 77 v Bistrici na Notranjskem ; žlahne 7í sadně plemena Karl Gresel » 7 zberko žlahnega grozdj jščak v Trebnem, za obilo 77 7 77 Lud vitez Gutmansthal-Benvenut grajšak Višnje vega grada, Boštanja in Hotemaža za obilo plemen izvrstnega sadja in žlahnega 7 7 77 joreje, Franc Bizjak iz Dobrove, za žlahne sadně plemena in posebno pridno pospeševanje sadjoreje, Andrej Net na Kokrici za obilo plemen žlahnega sadja in pridno pospeševanje sadjoreje, Jernej Pintar v Selcih za obilo dobrega in u Gospá I ozdja rajnskih trt Hoffe 7 grajšaki iz Brda 7 žlahnega sadja in pridno pospeševanje sadjoreje,, „ Jernej Pogačnik v Ovsišah, za dobre in žlahne sadně plemena, Gospod Martin Potočnik, šolski učitelj v Zalilogu 7 za obilo plemen žlahneg 7 Gosp. M a ti j a K 7 plemen žlahnega sadj posestnik v Planini za obilo 77 7 za 7 7) Čah Lang Po d g 7 grajšak v Pog 7 za obilo azstavo žlahnega adj v in 77 ijbo za obilo plemen dobrega in žlahnega sadja Andrej Sta m car, šolski učitelj v Selcih dobro in žlahno sadje, S imen Stare, posestnik v Kupleniku v Bo-hinju, za dobro in žlahno sadje. 344 Vsem tem razstavnikom, pa tudi tistim , kteri niso tukaj imenovani, ker so v razstavo manj ali ne ravno posebnega sadja poslali, se komisija, ktera ni poslanega sadja samo le za razstavo vvrstila, ampak ga tudi z velikim trudom po pravem imenu razločila, zahvaluje očitno, da so obogatili razstavo s svojim sadjem. V posebnih bukvicah, ki jih bo kmetijska družba v slovenskem in nemškem jeziku na svitlo dala, bojo vsi imenovani , ki so se vdeležili razstave. Tište razstavnike pa, kteri imajo žlahne jabelka ali hruške in ktere bojo v teh bukvicah kot take (žlahne) zaznamovane, prosi komisija še posebno, naj bi prihođnjo spomlad ce piče v c. k. kmetijski družbi v Ljubljano poslali, da se potem razdelijo po deželi in tako prav povzdigne domaća sadj orej a. Drugi pot se imenujejo razstavniki, ki so přejeli častne pisma za druge vrste razpostavlj enih pridelkov in izdelkov. Uazsodba o celjski razstavi. ,,Kako se je nek obnesla tista razstava, o kteri smo unikrat govorili v „Novicah"? Žal mi je, da nisem mogel tje romati; pa mislim, da bodo že „Novice" povedale, kako je kaj bilo." Tako si misli marsikter kmet, ki zavolj posebnega delà, branja, sejanja itd. ni mogel razstavne dni iti v Celje. Res je, naj ti bo žal, dragi kmetovavec, za to razstavo ; pa tvoja druga želja naj se spolni, namreč ta , da po „Novicah" zveš, kakošna je bila razstava. Da pa golo resnico dobiš, bom na kratko razložil, kaj so razstavni sodniki razsodili. Razstavne stvari (predmeti) so bile razdeljene na štiri dele. Prvi razdelek je obsegal poljske in vrtne pride Ike. Sodniki so pri tem razdelku spoznali, da so darila vredni sledeči pridelovavci: Gospod Franc Oto-repec, prvosednik poddružnice brežke, Spritzei iz Lutmerka, F roh lik, župan celjskega obrežja, J. M. Wokaun, prvosednik poddružnice celjske, in njegova čast. gospá, kmet Vi z jak, grof Me ns do rť- Po u i lly baron Hakelberg, Schnitzer žl. Lindenstamm, kmet Sbobian, Stiglitz, stotnik Smerczek, Grabić, Hostonski, Ne u ne r. Drugi razdelek je obsegal vina. Sodniki so si od-ločili razna vina pojedinih poddružnic posebej razsoje-vati, ne pa vsa vina brez razločka kraja, v kterem so rastle. Primerne (relativne) prednosti so bila toraj vina sledečih razstavnikov vredna spoznana v celjski pod- družnici: Gosp. J. M. Wokaunove, Derčeve, grof Mensdorfove, —v poddružnici konjički: konjičke grajščine in g. Hebenstreit-ove, — v p. brežkej : gospé Hercogove rudeči dřenovčan , gosp. H. Del-kottove in Kopačeve, — v ptujski: Franc Ja- neževe, — v radgonski: Bratkoviceve in Tap-peinerjeve, — v mariborski: grajšine Rothwein (Razvanje?) z razsodkom izvrstnosti, — v lutmerški : A. Schenkelove. Tretji razdelek: živina. Vreme ni bilo jako ugodno, da bi se bilo razstavnikov vdeleževalo s svojo živino ; vendar je bila lepa in darila vredna, posebno teh-le razstavnikov: Schnitzerjeva žl. Lindenstamma ťraznovrstna goveda), Wokaun o va (svinje in perut-nina), Franc Ž u žat o va (bik), bar. Wakelbergova goved in svinje), Fridrihova (koštrun in perutnina) ; Žimatova mlaj. (krave), Plešivšnikova (ovce); Strosova (pastuh). V četrtem razdelku so bile razstavljene mašine (stroji) in drugo orodje. Hlubek-ova, Ransomes in Sims-ova, Arndorfer-ova rezavnica se je jako dopa- dala. — Hàrtel in Bergmanova ruži v ni ca (mašina za koruzo ružiti; je bila obče pohvaljena in priporočana, kakor tudi Ransomes-ove žrmlje (Schrottmaschine). Najbolj a ožemnica (Traubenquetschmaschine) je bila spoznana gosp. Wokaun-ova. Za male posestnike je posebno pohvaljena Quandest-ova větrnic a OVindmiihle) iz Maribora, tako tudi se v nica. Plugov je bilo veliko; najpripravnejši pa se je zdel Vizjakov: „posebno pri-poročuje" odbor razsodivni vrtečo vinsko sesavnico, ki sta jo naredila Hàrtel in Bergman v Gradcu in iz-stavil Gottsbacher; veljá pa 135 gold. Vrt nar s ko orodje bratov Ditmar-ov iz Heilbrona je tudi posebno omenjeno kot izvrstno. Veliko hvalo si je zaslužil in pridobil gosp. učitelj Vlies iz Laškega, kterega učenci so precej lepega orodja v malem naredili. Vse te mašine so gospodje tudi poskušali pred mnogim občin-stvom; se vé da bi bilo še več gledavcev prišlo gledat lepih in hasljivih stvari, ako ne bi domá bilo toliko delà ravno takrat. Vendar je bilo za prvo poskušnjo precej razstavnikov, dosti razstavnih predmetov in obilo gledavcev, tako, da smemo zadovoljni biti s tem uspehom. Gotovo ni nobenemu žal, ki se je vdeležil hasljive razstave. Čudno je, da najbližja okolica je najmanj razstavnikov imela, najdaljša (brežka) pa največ; gotovo, ker je celjsko poddružnico toča zadela. Končali so razstavo z obedom, pri kterem je obče spoštovani c. k. okrajni predstojnik gosp. Lichtenegger slovensko zdravico napil kmetom svojega okrožja, posebno pa nam dobro znanému gospodarju Viz jaku, kteri je v krepki slovenski besedi to zdravico odzdravil. Brala se je obča zadovoljnost na licih nazočnikov ; bralo se jim je v zaupljivem očesu, da ne bodo zamu-dili priložnosti, ako se bodo imeli vdeležiti druge leta druge razstave morebiti v drugi poddružnici. Hvala toraj za ta uspeh ne le vsem razstavnikom in podpira-teljem občekoristnega podvzetja, temuč in posebno še odboru celjske poddružnice, ki se ni vstrašil niti hrupa sovražnega, niti truda in znoja svojih rok, da je le razstava bila mogoča. Da bi se le tudi še po drugod na slovenskem Stajarju tako krepko obnašale poddružnice kmetijske kakor tù ! Potem bi morebiti bilo mogoče uresničiti tisto misel, ki se je v nekem dopisu v „Na-preju" izgovorila, da se namreč vse slovenske poddružnice na Stajarskem zlijejo v jedno slovensko kmetijsko društvo. Dasiravno je tù pa tam slišati voljnih glasov na ta namen, vendar nam bo treba ča-kati nove društvene postave (Vereinsgesetz), ker na podlagi stare postave se ne bi lahko dalo ustanoviti omenjeno društvo. Dokler pa nove postave ne dobimo, delajmo pridno ne le vsak na svojem polji, temuč tudi v učilnicah, v čitavnicah, v razstavah, v raznovrstnem poduku naroda milega, da ne bo dreinal kmet, kadar pride čas možkega delovanja. Z Bogom ! A Ivan Gršak. Kako pisma in vsako drugo pisanje lepo. dober kup iu hitro kopirati ali ponatisniti. 8. list dunaj skega časnika „Neueste Erfindungen" naznanja, da je gosp. Moric Gr ell, inženir in teh-niški tajnik (sekreter) pri fužinah v Re š i ci, iznajdel napravo, da se vsako pisanje dober kup, lepo in hitro ponatisne ali kopira. Od te iznajdbe, ki ima za naše cesarstvo privile-gijo, je v 14. listu omenjenega časnika priloložen en tak natis, za kterega celó ni treba mašine (kopirpresse), ampak se dá s samo roko napraviti. Pisarnicam vradnij, trgovcem in vsem, ki želijo več iztisov kakega pisanja napraviti, utegne ta novica važna 345 biti. Kdor želi te naprave, naj se obrne do vredništva časnika „Neueste Erfindungen" (gospoda dr. Ferdinanda Stamm-a) na Dunaj, da izvé, koliko veljá ta stvar itd. ftatoroznanske stvari. Severní medved. HE Sevemi medved (Ursus maritimus ali polaris) je najveća podzemeljska žival na severji, pa tudi najne-varnejša. 8—-12 čevljev je dolg. V glavo je podoben psu, samo veča je, kakor našemu medvedu, vrat tudi veči, rep pa krajši. Tudi širji gobec ima, veči smrček, veči nosnici. Severni medved je večidel bel tako, kakor mleko, nekteri pa rumenkast. Dlako ima gosto, dolgo pa voljno. Ona ima po dva mlada. Ta medved živi ob ribah, morskih pséh in tičih, ob morskih dojilkah — ob njihovih ostankih, ki jih stran mečejo tamkajšnji prebivavci, ki lové take živali. Zatoraj družim živalim nic neče, pa se tudi nič ne boje ga, kakor da bi znale, da ne mara za-nje, še bežé ne pred njim, blizo k njemu pa vendar neté, raje so le od daleč, kakor da bi spoštovale ga, ker je tako velik ta mrcina. No, pa sej ta kosmatin se tudi ne bori tako rad, kakor bi lahko mislil kdo. To je da, v zverinjaku ne živi ob teh živalih , ampak mora biti zadovoljen le z drugačnim mesom in kruhom , samo polivati ga morajo, zato da mu ni prevroče, če ne, ne bi dolgo vozili ga po svetu, zlasti po gorkejših krajih ne. Al za člověka, za tega mu pa ni tako malo mar. Ta kocin, kakor hitro zagleda kterega, precej mu gré naproti, časi pa se tudi naključi, da se nevéde snideta. Takrat mrha kar zgrabi člověka, toda malokdaj zmore, ker severnjaci dobro vedó, kako je, da rad napada, zatoraj je vsak orožen, kadar gré kam venkaj. Poleti ni tako nevařen , ker le ob morji, ob vodi pohaj a, pa morske živali lovi. Tačas se prav presneto gosti in mastí, tako , kar iž njega ne gleda skor ; ali pozimi, tačas je pa spak ž njim tačas časi. Plavati zná dobro. Miljo *) dalječ, še dalje časi plava od obale, pa ne vpeha se. Kadar se mu zdi, sj^leza pa kar na kako skalo v morji in preží na živali. Ce počiva, pa že lahko plava 10 milj daleč, sicer pa ne vém, da bi. Kadar se zima začne, takrat zapusti led in gré zopet na zemljo, zato, da se zakoplje v sneg. Led na morji pa ledena tla dobro pozná, tako, da še člověk ne tako. Dobro se spominjam, da sem čital, da je slavni ladijevodja Parry več mescev sankal **) po ledeni plošči, za ktero je mislil, da se vozi po ledeni zemlji, pa se je le po ledu na morji. Medved pa se gotovo ne bi bil tako motil ; sej tudi niso pozimi še nikoli nobenega medveda dobili, da bi bil spal na kaki ledeni plošči, ampak vselej le na zemlji v snegu. Od kraja septembra mesca zapustí morje, potlej pa gré na zemljo. Živeža mu toraj primanjkuje, zato je pa za severnjake že nevarnejši in za mornarje. To se vé, živeti pa mora, zatoraj stiče, koder more. Zato napada barke. Ker dobro pleza, pleza po barki tako, kakor bi šel po kaki lestvi, ker ima tako močne in oštre kremplje. Zato ***) mornarj isvoje barke se snegom ometajo prav na rahlo, in kadar začne plézati, bezájo ga in pehajo nazaj v sneg. Vès se skrije v sneg grdoba , ko se zvrne va-nj, in ko se obrača, otresa, pripravlja zopet navzgor, tačas ga pa ubijó. Samo enega medveda se popotni ne bojé tako zeló. S svojimi dolzimi bodali, sè sekirami in še z drugačim *) Dr. Zimmerman celó pravi, da plava po deset milj dalec od kraja, pa ne vem skor, Če bi verjel ali ne. Pis. **) Sanka tisti, ki se na sanéh vozi. Pis. ***) Pa zato tildi, da mraz prelmde sile ne delà jim. Pis. orožjem mu kmali pokažejo, kar mu gré; ali kadar je tacih kosmatincev po 6—10 skupaj, takrat jim pa šmen-cano prede, vzlasti če barko napadajo. Pa ti Ijudje so časi presrcni, veliko srčnejši, kakor so res. Nekteri se rad baha, da se nic ne boji, da sam užene še tacega kocinca, ali kadar se prikaže kak medved sam, pa da se ga podstopi kak tak bahač, gotovo mu pomeri hlače, naposled ga pa še umori — gotovo, kajti nic mu ne more sam z nikakoršnim orožjem. Tisto bodalo , to je presneto slabo za-nj, za tacega ko-renjaka, ker kar pritisne ga s taco, pa je zlomljenu, če je tudi z železom okovano, to je vse eno. Teče pa tudi nihče tako ne, da bi mu ušel. Medved prav za prav ne dere tako, ampak vendar, unesti je nihče ne more mu. (Kon. prih.) J ugoslova us ko slovstvo. Kriesnice. % Pesmi zložene po neimenovanem pesniku. Na svetio dane po A. Luk sic u. Kakor se nam pripoveduje v opombi dodani životopisu natisnjenem v dr. Bleiweis-ovih „Ziatih klasih" na strani 30., zapustil je leta 1837 Stanko Vraz slovenšcino ter se stalno lotil ilirskega jezika, in na ta način je kot pravnik v Gradcu napisal najkrasneje svoje delo: Djulabije. Glavni predmet te pesmi je ljubav do neke devojke Julije (zato po talijanskem izgovoru imena „Giulia" ime tega delà, in to je pravi početek temu imenu), al zraven je lego slavenstva sploh in posebno slovenskega naroda opisoval tako živo, da ilirska poezija do letos ni imela lepšega takega delà. Zato že za naprej slovenski mladini in posebno slovenskim pes-nikom priporočamo to delce, ki se ravno sedaj na račun ilirske matice tiska med vsemi pesniškimi deli Vraz-ovimi. Al pravi namen nazočnih vrstic ni, da priporočam delà Vraz-ova, ampak novo delo „Kriesnice" pes-nika, ki nam taji in skriva svetio svoje lice, menda ne od srama, ampak bolj od strahu, ker sam pravi na str. 48. ,,U nevolji, u nesgodah Bojske (bojeć se) svaku pjesmu gradim", in ,,. . . nije pravo znati, što je više men' opasno , Diku (ljubo) ljubit, il pjevati." Ni tedaj očitno rečeno imé, dasiravno ga vsak na Hrvaškem zná iz daleč. Ni po naključbi, da sem s početka omenil Vraz-ove „Djulabije" ; duh tega delà v glavnem namenu, dasiravno ne v zunanjem liku, enak je tem novim pesmam, ktere so najprvlje bile natisnj ene v Karlovškem „ Glasonošu" , in pozneje pri A. Lukšicu posebej natisnjene v lepem, al precej dragem izdanju. Da to knjižico priporočamo Slovencem in posebno Slovenkám, rekel bi, daje naša dolžnost, ker je pesnik te pesmi napisal z ozirom „splošno jugoslavenskim", ali kakor po primeru Fr. Račkega piše „slovjenskim" , ne pa samo za Hrvato-Srbe ; vsaj jih uvodna pesem sama posvećuje „Sestrám trojiem, Hrvaticam, Srbkinjam, Slovenkám" ter jih jim priporoča tako : Neznani jih pjesnik evo Preporuča sestricama, Vamo jih je triema pjevo, Sad ih daje na skrb Vama. *) Ravno tako v pesmi 48. knjižnici nalaga : Gledaj biti u voljici Slovenskomu liepu čedu I Srbkinji, Hrvatici, Sto te sve tri razumiedu. **) *) Evo —glej; sad zz: sadaj, zdaj; dvobroj Vama v «tokav- skein jeziku pomesan z množnim številom. **) C e d o, dete ; v o 1 j i c a od volja. 346 Kaj so tedaj te ;;Kri e s nice?" Prva od 50 kresnic ali pesem raziaga nam dvoji pomen te besede : Kadar pred Ivanjem (23. junija) Slaveni žgejo kres, iskrice se dvigajo proti nebu, kjer ožive ter se k zemlji vra-čajo kot kres nice, da „svetlucajó" kraj živih plotov. Takošen kres je pesnikovo srce: U srcu mi evo kriesa, Do vieka ga neugasih, Skaču iskre put nebesah, A moji su to uzdasi. A te iskre, to plamanje Kada pjesnik tvoj uzdiše, Viiino mi uz bajanje U pjesme se pretvorile.*) Ti zdihljej i pesnikovi izvirajo iz treh vrelcin ; ena je ljubezen do divojke, ktere mu ni dosodila osoda; druga je ljubezen do naroda, s kterim bravce so-znanja pesnik, da bi ga ljubile in hladile mu skeleče rane; na tretjo spadajo nezgode, ki tarejo osebo pesnikovo, tedaj osebne pesmi. Vse te tri rane pesnikove pa vendar dobivaj o glavni značaj po ljubezni do naroda: una divojka le toliko mu je mila, ker je pravi izgled ženske rodoljubnosti ; ljubezen do národa rani mu srce, ker vidi, kako krasni, njemu tako natanko znani narod zavoljo nesloge ne stoji dobro, kakor bi želelo srce pesnikovo, in tudi nezgode, ,,ki mu tarejo duhá", temveč ga pekó, ker narodu svojemu ne more biti od koristi, kakor bi želei. O vseh teh zadevah zložil je pesnik z vvodno vred 51 pesem; vsaka ima šest kitic (štrof) sestavljenih iz štirih vrst po osem zlogov. Kazloživši tako glavni namen in obseg in zunanji lik prekrasnih teh pesem, naj sledi obširneje razlaganje ene in druge vrste, in ker je pesem osebne vrste najmanje, ter je pesnik osebnim svojim, rekel bi, privatnim ranam le malo dal prostora, bodemo najprvlje govorili o teh, zatem še le poredoma o ljubezni do divojke in najposled o narodnosti. V vrsto osebno računamo pesmi: 24. 32. 38. 41. 45. — Ni vsem ljudém po volji, da pesmi pojem; pravijo, da s tem le tratim Čas; in vendar: Mnogo putali pri toj radnji Zoru zlatu ja prevarim, Da nebude rod mi zadnji, Budit si ga pjesmom marim. U nevolji, u nesgodali Bojske svaku pjesmu gradim, Rad bi dobro svog narodu Z anj' se mučim, bogoradim ... Nije, nije pjevat lasno; A i nije pravo znati, Sto je više men1 opasno, Diku ljubit, il pjevati, (p 24.) **) To mi je temveč težko, ker je osoda moja žalostna (p. 32); rojen sem le za težavo, vsega sem grenkega že okusil ; rodbina mi je pomrla, ter sem ostal kot drevo „okresano" (okleščeno) ; kar sem izdelal dobrega, drugi so imeli zaslugo in plačo ; še celó véliki zastopnik naroda pozabil je mene; tuđi danes se žalostim, ker Tužan rod mi složan nije.| Stanovališče v zeleni gori (p. 38) moje je prav pes-niško , fantazija moja mi ga kinči s kristali in zlatom : biser visi o javoru, dragi kamen o boru; vrela mu žu- *) ugasili — ugasnil sem; put zz proti; uzdah, uzdi sem, r, zdihljej, zdihujem; Vi lin od Vila; bajati v Stajeru znana beseda „zaubern" ; pretvoriti, premeniti ; u z 3 kraj, poleg. Iiad nj a, raditi, delo, delati; prevarim, ogoljufati; rod — narod; marim zz raaram, želim; bojske zu boječ se; bogoradim rz prosim kot božec ; lasno ~ lahko ; opasno zz nevarno ; dika zz draga, drugači zz slava. boré kraj grmečka; golobi pobirajo mi biser, labuđi me vozé, jeleni nosé; al v hiši žalost, ker mi ,,dike" ni v njem. — Kraj vse te lepote , srce mi je otožno, da ne morem vživati lepot v Zagrebu , ter biti v društvu pri-jateljskem, da me v delovanju podbadajo i srce mi raz-veseljujejo. — Tako (p. 45.) dan in noč se misli, kako bi mogel biti srečen, kako bi, ko bi obogatel, podpiral umetnosti in izvrstne glave narodne. • (Dalje prihodnjič.) Národnost in katoliška cerkev. S tem nadpisom so češki „Narodni Listy" 18. okt. 1. 1. priobčili vážen članek, ki je tako mirno in dostojno pisan, da se mu vidi, da ga ni rodila domišlija, temuč djanske potrebe, ktere spadajo v kolo občnega presoje-vanja, toraj tudi „Novice" posnetek iz njih svojim bravcem tu-le podajo. „Narod. Listy" sprva obžalujejo, da sta se cerkvena glavarja na Ceskem in Marskem pri slovesnostih v Velehradu in Karolininem dolu ne le očividno ogibala vsake narodne strani, temuč še prepovedala vsako národno slovesnost. Dalje pišejo tako-le : „Jako nas žali. ko vidimo, kako drugi narodi, pri nas zlasti Nemci, svoje národně prvake povzdigujejo, zgodovinske spomine in nade brez vsake ovére svetu postavljajo na ogled, tako, da mnogokrat segajo še celó čez avstrijske meje, med tem ko se do zobca opažaje vsaka stopinjica našega narodnega življenja, pretehtuje vsaka naša beseda, in še celó národně naše pesmi se sodijo tako , da bi bile Avstrii sovražne in njeni vladi! Se bolj grenko pa nam je to , ako celó glavarji cerkveni o narodnih zadevah postopajo tako, klanjaje se nasprotnim nameram in zato hvale pričakovaje od one stranke, ktera ravno zdaj zvonec nosi v politiki. Da je bila cerkev zoper zedinjenje národně slovesnosti s cerkveno v Karolininem dolu, se je s tem sicer zeló prikupila dunajskému časništvu, narodnim zadevam sovražnemu, ni pa ravnala tako , kakor je po naših mislih pristojno njenemu pokliču, ker je žalila še celó nje, kterim se še ni zbudila národna zavest. Na sto tisoč je vrelo našega naroda v Velehrad, tudi duhovnov je bilo tjekaj prišlo na stotine; toda vse to navdušenje je trla neka mrzlota, izvirajoča od tod, da sta cerkvena glavarja, ki res da ništa ovirala slovesnosti, vêdla se pa vendar prav po hanaškem pregovoru: „1 nu kdež to musi bét, tak to musi bét", to je, „kar že mora biti, naj pa bo." Po naših mislih bi morala cerkev, ki jo narod v resnici visoko spoštuje, pobožni národov čut utrjati in zviševati z národnim čutom njegovim ; toraj nas silno boli, ako se cerkev druži stranki, ki natolcuje národně naše slovesnosti. Ravnanje, národni zavesti nasprotno, bo težko težko kdaj rodilo dobrega sadu, in o tem rav-nanji se bo pripovedovalo vsigdar, kadar se bo govorilo 0 slovesnosti najsvetejših cerkvenih in národnih naših spominov. Praški in olomuški vladika sta bila zoper národno slovesnost menda zato, da bi se bila ognila vsacega politiškega ozira; al ravno s tem sta preočitno stregla tisti stranki, ktera si tako močno prizadeva, da bi cerkev nič ne vedila od národnosti. Pomota je, ako kdo misli, da so cerkvene zadeve same za-sé, da niso v nobeni zvezi z národovimi zadevami. Zgodovina kaže, da cerkev in njeni blagri so vselej bili in vselej bodo v največi nevarnosti ondi, kjer njeni zastopniki niso uměli ediniti jih z národovimi. Veliko tacih ljudi je, ki ne morejo umeti, da národně stranke, zlasti v Avstrii pri nas, visoko spoštu-jejo duhovščino, in kterim se nemogoče zdi, da se svobodné prizadeve ujemajo s cerkvenimi, — da! nahajajo se celó ljudjé, ki te stranke pitaj0 s priljub- 347 jim besedo: „ultramontancev" ? to gorjancev poznaj pogled v v • • scina ravno s tem ti ljudj y far skill za- kažejo, da B., menda se ravno nap r a vij a za vén. ne národnega življenja posamnih narodov. Kratek v godo Slovanom sleherneg bila vse podu drug y da je duhov pojte notri gosp. Gospod B. v sobico stopivši pregovori : „Dober dan Francelj, vès zamišljen me še slišal nisi, ko sem potrkal na duri, kam pa t y men o tem kakor drugim narodom. Kdor Slovana z nemškim merílom, kaže očitno, da ne pozna ne kakor vidim, si za odhod napravljen, če smem vprašati, kam si nampniAn Wm otp«9 finančnemu komisarju Kr." H ga B. radoveden naroda, ne čutja njegovega ?? SI so bili cerkvi selej ptuj Je J V Ci 11 Ml 11 V O i MÍVWV/ ¥ v/VLV>11 V tA/ KJ m *y JL^A 1\U v Izraelu." se naveličal; že marsikaj sem počel namenjen, Kam gres . ,, „Kaj imaš pri njem opraviti?" popraša. „E kaj ! — Že vsega sem m nic mi ni esti otroci y da se UUT VllVMI^ «V lllMl^llVUI OU11I y IU XXIV/ X. kakor bi bil rad. Se to bom poskusil; bom šio vidil ? y cerkev ni kazala sovražna pravičnim narodnim priza- ali bo šio ali ne." In zdaj se mu je Malavašie vsega natanko spovedal, kam gré in po kaj. B. mu v besedo devam, ali da le narod ni bil premoten in zapelj po ptujem uplj duhovščina jim tehten národen živelj visoko v čislu bila zmiraj kot seže in pravi: „Nikar Francelj ! to je služba le v veliki in je spostovanj y sili y tebi po mojih mislih tega ni treba: Ijubezen in svojo velj gubil ondi Slovanov esta svojemu prirojenemu pokl Beri r je godo bila 9 pri materi Za obleko že tu ? niso nic kaj veliko pa se boš tega prepričal premenili, in Novejši Časi v tem pametmše imaš stanovanje in jéd, kaj češ več in tam kak krajcar ujameš. Poslušaj me: ali bi ne bilo j ce bi se kirurgije poprijel ; v treh letih sedanjosti, moramo naravnost reči, da je velj ako hoćemo soditi po dovršiš zdravniške šole, po teh napraviš izpraševanja in nase duhov in pio cerkvene razmere tako visoko vezan si sam svoj gospod; nisi na nobeno stran posebno na- povzdignilo ravno to , da se je duhovščina ustopila na lahko. ? in ce si srecen, imas Ubogaj y s tr ai znana d Je lep zaslužek in živel boš boš vidil da bo prav; izbi si sanje iz 9 ta resnica škofijstvu še ne- glave, pojdi k dr. C., posvetovaj se zastran tega ž njim, on je previđen mož Nikdar nikoli nam pa ni še bilo na misli, da bi nemar sedanje misli morala biti „politična agitatorca ? duhovščina med obnašo, pravienemu narodnemu prizadevanj vražno, in pa d y med y> fanatičnim agitiranjem** j toda ii so-neka napacno y „Hvala, pojde ubogaj gotovo na roko. Pusti v me y boš vidil, da ne bo da si kjer bi mi radi, da bi stala duhovščina, in ta dragi moj ! skoraj bi djal , mi kamen od srca odvalil. Tvoj svèt mi je všeč ; po-čakaj malo, bom pa mater poklical, kaj bodo k temu rekli. sreda („zlata skleda") je, skrbeti, blagor nravno veže z blagrom da se rk nem odnem prizadevanj dni to je, po Mati njegova vesela vse na mah potrdi y da Francelj nje domá ostane. In komur je M. ta nasvèt razodel, vsak ga je potrdil. In ko se je zdravniška šola v bolnišnici v jeseni da duhovščina po spešuje cerkveni svoj blag nikoli storiti, kdor se že od daleč ogiblje národnosti, Sprvega mu niso sicer nekteri predmeti te učilnice ker Teg pa ne more nikdar leta 1845 v Ljubljani začela, stopi Malavašie va-njo ravno y XV VA. \J 1 u v éLà V^ V V^V Vitli v^ V-/ v ^ 1 KJ lj V lltA) 1 V VA 11 V KJ UI 4 r^S A T v/ ^ vw axa V^ AAA IV v n/a V/ VA. JLJk v XX UVI 1 v/ VVlAl V u JL u V/ VX1 H JL w v^ s tem stalo spodbija cerkveni koristi, posebno dopadali; al ker vidi, da zná na tem poti naj- Kakor države ne ravnaj o pametno, če se ustavl jajo upravičenemu národnemu razvitku svojih narodov, ravno tako se cerkev ne smé odtegovati prizadevam, s kterimi so v najtesnejši zvezi svetinje njene." prej vesel kruhu pri ti y se jih sčasoma pridno loti, posebno ; da so mu bili profesorji tako prijazni. Tako so mu tri šolske leta, kakor spomladanska megla y naglo Življenjopisne irtice. přetekle. Po dovršeni teoretiki v zdravniških šolah v letu 1848 se je poprijel praktike v bolnišnici medicin-skega razdelka, da bi se do dobrega izuril v zdravilo- France Malavašie. Ostal je v Gradcu (Konec.) dve Ck ti. znanstvu in popřed dovršil svojo nalogo, napravil je čez nekoliko časa oštro preskušnjo in diplom kirurga dobil. Ker je pa ravno o tej dobi deželno poglavarstvo prestavljavca eesarskih postav in ukazov v slovenski Ker se je jelo pa jezik za kranjsko deželo potřebovalo, je bil razpis te pogostoma v Ljubljani od izdaje „Novic" govoriti, —•— ——----------- ni imel na Štajarskem ostanka več, in popihal jo je ktera je izprva 50 gld. ga i - U11V W 11JL IA 11 j KJ W V>1\/ V UI V Psy V ? 1AI1 V-^ J J V MIX 1 1 ^ U V službe voda na Malavašičev mlin. On prosi za to službo, 1861 donaša pred časom v Ljubljano pa dal pravdoslovju slovo, da bi se „Novic" vdeleževal. Ko je kranjska kmetijska družba leta 1843 po posebnem prizadetji nadvojvoda Ivana pra- prosenca vico pa mesecne plače donašala, od leta po 20 gold. To službo je Malavašie dobil in jo opravlja! do svoje smrti, ktera ga je 28. dan 1863 v 45. letu v neizrečeno žalost zapu- Novice" izdajati, dosegla, in vredništvo tajniku šČene vdove in dveh hčeri zadela. Da je bil Malavašie izvrsten pesnik nu ni svojemu gospodu dr. J. Bleiweis-u izročila, je na predlog gospoda doktorja najéla F. Malavašie-a za pre- posebej praviti, dovolj je, aa ga pesmi pojo, ^ stavljavea. O tisti dobi namrec so se pisatelji slovenski škoda, da jih je precej nenatisnjenih že pred smrtjo da treba pa nekemu Slovanu, vdova njegova meni, nekemu Hrvatu treba je tedaj bilo mnogo tvarine iz druzih jezikov pre- posodil, od kterih pa zdaj ni ne sluha ne duha. Želeti kaj poredkoma nahajali; bili so tako rekoc bele vrane, stavljati in ravno za to delo je bil Malavašie kakor nalašč. Toda tudi pri tem opravilu ni ostal. bi bilo da jih kdor jih ima, vdovi nazaj pošlje da Mati gova in sestre mu jamejo očitati, kaj da misli y da nje-pri nobenem poslu ne ostane dolgo. To očitanje ga je tako KJJL U±1\J y VA CA) J XXX y J\UU1 J AlllCb y Y UU Y 1 XXC*£JCtJ J^ W O JJ Vx y UU jih prijatli rajncega Malavašiča na dan spravijo in zgube rešijo. Razun pesem je ranjki tudi v prestavi naslednje prav ali ne prav, sreči peklo, da misli, tegniti, od česar ga je bil B. odvrnil. Gosp. B. pride nekega dné kmali po 11. njemu na Žabjek. Potrka na duri, in ne dobi ga oglasa finančni straži po- zabavne in podučne bukve spisal: X ^ -W n . t i • • • • njegov zvesti prijatel Smida. Jozafat, kraljevi sin iz Indije. Iz pišem Kr. Ljubljani 40. Genovefa. Povest iz starih časov. Iz pišem iz sobice. Stopi peč vsaj ala, in jo Pac v materi njegovi, ^ iavUy mUU v popraša: „Mati! ni Francelj na domá?" ki je ravno kruh v 11 7 domá je domá!" — mu prijazna odgovori: 77 Le * Vendar se je gospod Malavašie poslednje leta svojega v. živ- ljenja zopet pridno vdeleževal blagem spoininu. „Novic", kterim vedno ostane v Vred. Kr. Smida. V Ljubljani 1841. , Timotej in Filemon. Iz pišem Kr. Smida. Ljubljani 1842. „M'f.i y — 4. E raz em iz Jame. Povest iz 15. stoletja. Ljubljani 1845. . . Zlata vas. Podučna in kratkočasna povest Ljubljani 1849. # 3 18 . P Tečaj 1849 SI Časnik za podučenje naroda, jaz nisem še nikoli po tem potu hodil in nisem vedil rv n r\i ^ a ir a 1 -i a u w ^ wi a r*anv\ a rl« S1 o v e n s k 1 Ljublj 1849 za prve slovenske šole za-nj rekel je Križman gospodu. Gospod pa je djal: Oče grof Radecki, c. kr marš al. Lj u b dalje, poj diva nazaj „Križman, t Lej jaz si ne j ako popolnoma zaideva." pot sva že izgrešila upam 7 kaj bo > 1852 . St Tom k ali robnih državah severne Amerike 10 11 Lažnj Krivi Kljuk vljenje zamorcev v Ljublj Ljublj >> kaj neki bo? nic hudega ne a odgovori Križ- man 77 1853 někam že drži ta stezá; saj je dobro uho- 1856 jena in gladka. Jaz se ne vrnem, Če se prav vi. a Gospod se vrne, Križman pa si vreže grčavko v z a k cari nje Katarine II Ljublj Povest iz dobe ruske meji in srčno praska dalje. Hodil in hodil je 1859 da so se mu noge udajale pod koleni. y tako > Pota 12 K Je bilo Deutschthum. Entgeg- čedalje več, kakor dabigabil eden zadej odrezavai 7 pa pa nung auf die Flugschrift: „Das Deutschthum in Krain." mu spřed dokladal. Solnce je bilo že nizko , Križman Laibach 1862 izvrstni tej knj z odkritosrčno besedo na dan postavil laži nemškutarske poslednje njegovo. Bilo Je delo se je ze kesal Ko s m da se ni pred vrnil, kar zagleda, da ni pota nikamor več, kakor nazaj. Izgubljal se je pod veliko skalo, okoli in okoli pa je bilo vse gosto zara- sceno. 77 Lejte kleka' t rekel Je 77 mar bi bil šel z kratkoiasno berilo. gospodom nazaj , zdaj bom moral tako dalje sam tev- ' Vsede se pod skalo, in zagleda napis, z mahom sati. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda zarascen. a Gleda m se bere 7 toliko gleda 7 pa ne more razmotati 7 kaj kralj a Matj aža. pa se mu je zdelo 7 da je nekaj od Kar se vrata v skali odpró , ondukaj kjer se Je steza izgubljala, in na dan pride star mož, tak, kakor menih. „Kaj gledaš? a vpraša Križmana. ,,Tu-le se nekaj bere od krali a M ati aža, pa ne morem vediti % y ................m i i/ ^i J ^^^^ / 1 ^ Je ■■ WĚ H > Spisal J. Zavoj »cek. Kaj se v Križmaiiovem prerokovaiiji poveduje o kralju Matjažu. ~ Kadar so se v nedeljo popoldne kmečki očaki zbrali pred vaško poddružinsko cerkvijo, nanesla je govorica na čudno okroglicasto in potlačeno podkev, ki ;;To je res se nahaja na Županji njivi še od turških vojská sèm. „No, z menoj pojdi." Rekši ga žene po luknji Iver se veliko ljudi od tega živi, da svetu novice kujejo globoko pod zemljo. Prideta do grozno velike cerkve in o příhodnosti kvasijo, kdo bi našim kmetom zaměřil, in gresta noter. Ravno se je brala sv. maša 77 Ali rad kaj več vedil?" — vpraša menih. da a odgovori Križman. ako tudi politikovajo, kadar so v irhastih hlačah. Prišlo pričuioči so dremali • 1 ... v V» 1 1 • 1 1 i , . . 1 r (1 7 pa vsi Je med Turki trdili njimi namrec vprašanje na dan: ali bodo 7 V se V s e kedaj prišli ali nikdar vec ? Eni oltarji. Menih se vsede v stol mašnik je kimal z glavo pri 7 Krizmanu migne > da so 7 da bo Turek v se nikdar več. přišel , eni pa, da ga ne bode ga pa pelje Ded so sedelina nizkem ozidji, na pol razvaljenega pokopališča, ter so upirali komolca v koleni; prvi glas naj se vsede tik njega. En čas molita, potlej od okna do okna. Križman je pogledal skozi vsako okno. Pri enem je vidil krdelo mrtvih ljudi, ležečih na kopici. » Kaj je to?" vpraša meniha. „To je kuga i c rekel je menih, in mu je pravil vse, kedaj bo. Potlej so imeli v vaškem parlamentu; pri tako imenitnem vpra- je vidil pri druzih oknih vojske, potrese lakoto suso sanji toraj niso mogli molčati. in so měnili: „Ce rečem, Al bili so zbrisane glave in da Turka ne bo več y prav 7 zakaj ni ga hujega vraga od Turka 7 ne V ce rečem, da bo še přišel bo pa druge reči. iuxxx vrviiui v Kj j o rv V/ , , xctrvutv , ouou Skozi zadnje okno pa se je vidilo, kako i i • • • • r i • • • ste dve gori druga k drugi priveznjeni Med 7 ne bo, ko ga že tako dolgo več ni. pa zopet zašaram ; morda ga res velika vojska na konjih in peš njima je a Tako pregrnjeni mizi kralj sredi sedi pri lepo sam 7 lepo v zlatu napravljen in slili oxxix, plunili en pot in icau. ,, * coi/tž xx«j , ouocujo ; cxi cul JVilllčljU Z< giavu WZ, SCU1U , Cil 1111 JJčl ;c z,c l pletar krompirja pa grem še zmirom stavit, da Turka glava med kolena. Celó kralj sloni na mizi in spí rekli : „Veste kaj so pomi- kriva sablja mu visí z boka. Vsi vojaci pa dremljejo; sosedje, en eni kimaj o z glavo cez sedlo enim pa je že zlezla ne bo več ; dveh pletarjev pa že ne stavim." da v se pravi drugi „Kako je pa to biljskem prerokovanji s kom bo pa vojska, če s Turkom ne?" so v sem- 77 77 Kdo To Je to?" vpraša Križman. take hude vojske oznanjene ; odgovori menih. je kralj Matjaž in njegova vojska- i y ,Ravno je hotel z vsemi temi vo- 77 rokováni i Kaj pa da so; pa še Ci) OKJ j ^JC* OU li LIJ G V y y JLVJL iXiliiaiiU Y \^JLLX JJiU' odgovoré ded in kinknejo z glavo, zakaj v Križmaiiovem pre- jaci nad sovražnika iti, ste si te dve gori zgrnili vrh a vse M. vxav t v^v^^w r lu »iuttuvjv ti giui v, «"""J kraij i IX VJJXCXOOi . «XX OO X VJ L CXJ \J jJ KJ O Y V-/IU UOIO ^UVV , XV nič se jiVn ni ustreglo, ako se je hotel kdo pričkati ž imajo belo pa črno perje na perotih, namreč srake vojske. Že veliko let spí tukaj. Včasi se pa zbudí v in vprasa: ali v se letajo po svetu tište ptice ki njimi. „ nas van Križman je res hude vojske napovedal, cla Bog Ako se mu J ^ * v/kj illAViV i VJ UH. v vr » , va mi \j ^ ílftU O Vy XXX CL pové , VI C») OC , íittlVOlUV U íjlCVY \J VUU1UJC» X U pa ni nikoli rekel, da bo še Turek přišel, zopet zaspí. Ali kadar se bode prebudil on in vsa ampak djal je, da bo kralj Matjaž vstal, in da bo njegova vojska, predrl bo venkaj in bo premagal vse Y>lr A VY* i Vi TT Ci r\ W-\ VI n n i n Atrunr/vnlr AW* It aX/^i í^A r\ A^ * lř% I 4 C M X mm mm m «a rx % . » 1 ^ À- -m ^n 1-v •• n /n m^* *** r* m rt a! \ /s /A rt 1 t V% A 1 "T 1 "1 da žalostno z glavo odmaja Turkom in vsem našim sovražnikom košcice potrl. naše sovražnike 77 Kako je pa vendar ta Križman in kralj Matjaž ? ki nas zdaj. tište 7 so nas nadlegovali nekdaj m Hude vojske bodo nastale tačas po svetu. praša tretji sosed — vi to dobro veste, povedite Ljudstvo se bode vojskovalo z ljudstvom. Kralj Matjaž • TTn n ni nn rjř rx r^J r\ A TA r\ v\ r\ r* r\ T i'v-i í i ^ ^ ^ ^ _ - r-v ^ ^v ^ « 1 * —» ^ /I — 1 1 m il AI 1A /N nam; vcasi sem ze , pa prec pozabim. bo pa vse druge premagal in zadrevil, in potlej bo na >7 Kako? — jamejo dedpripoved, — Križman je bil svetu tako dobro, kakor se bere iz svetega evangelija, pisar pri neki grajščini, kakor letá suhopotec iz grada ki pri nas desetino iz kozelca puli, samo tak križem-gledec menda ni bil. da bode „en hlev pa en pastir. a 77 svetu?" Kedaj bo pa vse to 7 „Nekdaj gresta On in njegOV gospod — ne vem, „iruskusi li ie-uuu ie veiiku sauiju, ill 11a. ďiciii visi, ali je bil grof ali kaj druzega — po hosti sprehajat se iz nožnic izvleči" — pravi menih. Križman prime za vpraša Križman. kedaj ne bo več srak na ne vem „Poskusi ti le-uno le veliko sabljo, ki na steni visi, tako daleč, da že ništa vedila, kje da sta. bil radoveden in je rad hodil po neznanih potih.' Križman ie u J roco m vleče „Pojdiva, bova vidila, kam se ; pa nič več ko za en palec je ni izvlekei prec mu je nazaj v nožnice zlezla. In vselej, kadar se po tem potu pride :je sablje kaj gole prikazalo 7 dvigali so vojaci m kralj 349 Mat i až sam glave in odpírali V f OCI ko inu je pa sablja Iz Blance blizo Reiheiiberka 24. okt. Tele- nazaj zlezla, vselej so vojaci in kralj Matjaž zopet za- gram c. k. kantonske gosposke v Kozjem (Drachenburg) dremali. 22. t. m. na c. k. kantonsko gosposko v Sevnici (Lich- Lej zdaj , ukx Kranjskega poslanca niso nobenega izvolili ; Stajarsko reieem v jjravij an, ua, jiui uuuc pu u we im jezuani došla lepa pripomoć, ki jo jim je zagotovil Amerikanec na posamesne dežele cesarstv 7 Balling, kteremu so raclovedni Ljubljančani pustili mar- 7 sikak goldinarček; al zmotili smo se: Amerikanec (ali Kranjsko in Koroško zastopata Rosthorn (iz Koroškega) kaj je bil V} je obdržal 280 pustil 40 gold., po gold, za-se, pogorelcem kakošnem računu 7 Je ne in Kaisersfeld Stajarskega) Grof Wick ni več minister kupčijstva; izvolj za do vemo. kako Slavna policija bi ga bila imela vendar vprašati : tnega uda gosposke zbornice v državnem zboru in kaj, preden je „dobrotnik" odrinil odtod. Danes (v sredo) zvečer ob poli osmih se Dalmatincem na pripomoć, ki so olj slabe letine v veliki nadlogi, so nek Nj. Veličanstvo dovolili 200.000 7 začne „beseda", ki jo s pripomočjo dveh gospodičinj novega g. pevovodja in pevskega zbora čitavnice naše gold Po mnogih krajih Nemčije so slovesno pr vali 501etnico 7 kar bil 1813. leta 18. oktobra veliki v dvorani v Križankih (ker dvorana čitavnična še ni boj poleg Lipskega (Leipzig) 7 v v ces y da ta dan je razru- izmalana) napravi slavni zložnik pesmi „Naprej zastava šena bila moč silnega Napoleona in Ne m čij resena. slave u in mnogo druzih slovenskih : gospod D a v o r i n Nobena živa duša pa se pri teh slovesnostih ni h\ J enko, ki je za malo časa iz Pančove přišel domů ležno spominjala R ki so bili v zvezi z Avstrijo na Kranjsko. Program, mikaven ocl konca do kraja, in Prusijo, in kterih samih je v lipskem boj razun zbora „Naprej!", ki pa se tudi nekoliko drugače 17.300 z 12 generali. Wuttke v oji knj padlo 77 obsega poje kakor smo ga slišali dosihmal, pesmi, v s e Jenkove, namreč dva zbora (kora) : ■^^■^HHH^^pmpi Die čisto nove kerschlaeht bei Leipzig" popisuje to:;bitko na drobno 77 go vi silni!" iz drame lite v" , potem dva s a m o s p e v a Seoba srbalja" in pa „M o- ter kaže, da celó 12.000 Nem Napol ín pa „M orna r", in en čveterospev. mati", deklamacija J. Vesnina, 7 in dve gospodičina lodija ruska od Goldbek-a in ,,Le» „K slovesu" „C rnogorska ki jo bode govorila pa so resnicni i takrat pomagalo Taki spomini so sicer šembrano sitni, Brez Avstrije in Rusij bi ne bilo zmage lipške; al tudi ne samo Nemčija je oproštena kompozicii : „La complainte íí 7 hirondelle s" m e - od bila jarma novega Cezara, temuč cela Evropi da so nekteri velikoustneži tako kratke pameti Kako ) Ašer-a, ki ju bo na glasoviru igrala druga gospodičina bojo zanimivi še drugi predmeti današnje ,,besede" 7 Celi 77 Al zveeer m", in sicer v svojem novem bo nedeljo pravila Čitavnica novembra t celjska „b ob do s * ,,Im Lande der Wunder, wie man Krain mit Recht zu nennen beliebt, gibt es ausser den Naturwundern, um die es vom manchen anderem Lande beneidet wird, noch Wunder, um die es wohl Niemand zu beneiden die Lust verspiiren diirfte." stanovali <. un ple- v gosp Tapajnerjevi hiši poleg kolodvora, h kteri se vsi čč. društveniki s tem prav uljud Odb r t vabij celj ske. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.