Posamezna številka 30 vinafj&r. Slev. M v um v H, dne o. avgusta i11i|» prostor) sa enkrat .... po »0» sa dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primerek popust po dogovoru. Ob sobotah dvojni tarif. Enostolpna petitvrsta K t' Izhaja vsak dan lsvsemil m« delje ln praznike, ob 3. orl pop. Redna letna priloga toh! rw Upravništvo je v Kopitarjevi nltot št B. — Račan poštne hrantlntoe avstrijske št. 24.797, o«rske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Dpravuiškeg.i teflona št 50. Deželno ustava, deželno gospo- ilarswo in fif. ŠissleP, v r a n p 1. Š u k 1 j e. II. Deželno odbormštvo dr Gregoriča. »Ipse fccit!« sarn si je g. dr. šusteršič pridobil mesto deželnega glavarja. Stranka si je zaželela drugega; pravijo celo, da je bil dr. šusteršič naravnost odposlan od svojih tovarišev na Dunaj z naročilom, da tam prodere s strankinim izvoljencem. O uspehu nihče ni dvomil, saj jc bil poslanec, katerega je deželnozborska večina hotela imeti na glavarjevem sedežu, baš v vladnih krogih radi svoje prijenljivosti »persona gratissima«. Tem večje je bilo tedaj presenečenje med poslanci S. L. S., ko jim je njih voditelj, vrnivši se z Dunaja, kratkomalo naznanil, da ne postane deželni glavar vojvodine Kranjske nihče drugi kakor — on sam! Tako se je tudi zgodilo. Dejstvo, da je oficielni voditelj politične stranke, vrhu tega še tako prononsirana osebnost kakor g. dr. Šusteršič, bil imenovan deželnim glavarjem, pozvan torej na mesto, za katero se vendar zahteva vsaj nekoliko nepristra-nosti, zmernosti in pravičnosti, — osupnilo je pač tudi politične kroge izven Kranjske. Evo vam dokaza! Par mesecev kasneje, mudivši se za par dni na Dunaju, obiskal sem nekega znamenitega državnika, bivšega ministrskega predsednika na njegovem domu. Komaj sva se bila pozdravila, vprašal me je najprej za pravi razlog moje resignacije kot deželni glavar. Odkrito mu odgovorim na stavljeno vprašanje; on pa takoj: »Und jetzt sogen Sie mir gefalligst, w a s hat Dr, šusteršič d c r R e -gierung alles versprechen miissen, um sclbst L a n d e s -hauptmann zu wcrden?« Smehljaje sem zvedavi ekscelenci odgovoril, naj naravnost vpraša mojega naslednika, ker si jaz ne maram gl;-.vč beliti s takim raziskovanjem! Toda navzlic vsemu neljubemu razočaranju, provzročenem po nepričakovanem imenovanju svojem, imel je gosp. dr. Šusteršič skozi več let najugodnejše razmere pri svojem vladanju. Pač je najbistro-umnejši izmed njegovih ožjih tovarišev, mož širokega obzorja in dalekosežnega pogleda, genijalni naš Krek takoj slutil notranjo razpoko v stranki ter se vidno oddaljeval od bivšega političnega prijatelja in sotrudnika. Ali stranka sama in z njo vred tudi deželnozborska večina sc jc brezpogojno klanjala glavarjevim nazorom in naročilom, in — opozicija? Tudi ta ni delala nobenih težav. Kar je bilo slovensko-napredne stranke, bila je utrujena po brezuspešnem boju, zbita in izmučena po izjalovljeni obstrukciji, vrh tega še ponižana po brezobzirni brutalnosti, s kojo je novi deželni glavar kot predsednik deželnemu zboru potlačil in zadušil sleherni poskus kritične ocene svojega samodržtva. Pre-ostajala je še nemška stranka v deželni zbornici, večni ta anahronizem v naši deželni ustavi. Od te gospode mu pa ni pretila niti najmanjša nevarnost. Pač so gg. veleposestniki semtertja nagubančili čelo, ko so izvedeli o tem in onem preveč drzo-viteni skoku glavarjevem preko ojnic deželnih postav in predpisov, pač so sc čule tupatam ogorčene besede in porogljive opazke iz ust naših veleposestnikov, toda vedno je v niih nadvladala prijetna zavest, da se Nemcem na Kranjskem že dolgo ni godilo tako dobro kot v blaženi dobi, ko je vodstvo avtonomne deželne uprave poverjeno bilo v svojem srcu nemško čutečemu dr. Šusteršiču, Tak je bil položaj novega deželnega-glavarja, lako osigurana bila je njegova pozicija, da naposled, v svojo lastno moč zaljubljen, cclo proti lastni stranki, zastopnici pretežne večine slov.. —5 >:ga naroda, ?-:c! navijati nove st:u;:s. 'Id -vdane svo-oblastnosli pa morda ni nikjer pokazal o evidentno kakor ted; j, -o se je nri-Knm svetov;'!? vojne slo za lo, da se • ,;> v vojake- pozvanega deželnega odmika dr. Zajca v deželni odbor pokliče njegov namestnik de-, žel ni poslanec dr. V, Gregorič. Deželni odbornik d r. Z a j e c je bil namreč svoje dni izvoljen deželnim odbornikom pred vsem radi tega, ker je deželnozborska večina mislila, da z ozirom na prevažne zdravstvene in zdravstvenopoli-tične posle, katerih ima deželni odbor v izobilju, na vsak način sodi v to korpora-cijo baš strokovnjak - zdravnik. Njegovim namestnikom bil je obenem izbran deželni poslanec dr. V. Gregorič. Ko je tedaj dr. Zajec moral v vojsko, bilo je naravno takoj poklicati namestnika njegovega dr. Gregoriča. Zamena jc bila očividno le na korist deželnemu odboru. Gosp. dr. Gregorič je vsekako moč, katero potrebuje deželni odbor. Že v zdravniškem pogledu uživa med strokovnjaki-zdravniki istotako kakor med občinstvom neprimerno več ugleda nego g. dr. Zajec. Kar se tiče politične delavnosti, je mož neoporečen v vsakem oziru. Poteg tega pa razpolaga z mnogoletnimi praktičnimi skušnjami ter je ve|čak tudi v gospodarskih in upravnih stvareh. Vsak deželni glavar bi bil lahko vesel take pridobitve, zlasti pa bi se moral radovati glavar vojvodine Kranjske, katera v sedanjem deželnem odboru itak ne poseduje preobilice spretnih in zmožnih deželnih odbornikov. Jasno kakor beli dan je, da je imel dr. Gregorič neovržno pravico kot Zaj-čev namestnik vstopiti v deželni odbor. »Prisednikom deželnega odbora je dolžnost, da v Ljubljani stanujejo« veleva § 15. deželnega reda. In vzporedno z njim določa § 6. poslovnika deželnega odbora: »Deželni odborniki se morajo nastaniti v Ljubljani.« Pritegniti je dalie tem določilom § 13. deže!nega reda, kateri se glasi: »Če kak odborov prisednik tačas, ko deželni zbor ne zboruje, umrje, odstopi ali dalje časa ne more opravljati odborov e g a dela, nastopi namestnik, kateri je zanj izvoljen.« In zopet čitamo v poslovniku kongruentno besedilo: »Če deželni odbornik umre, odstopi ali je za daljšo dobo zadržan izvrševati odborniške posle .. . vstopi v odbor nadomestnik, ki je bil izvoljen, da nadomestuje dotičnega odbornika« (§ 3., od. 2). Niti sence ni kakega dvoma, da je ta slučaj bil dan, ko je dr. Zajec moral v vojake ter je služil najprej v Št. Petru na Krasu, potem celo izven dežele v Sterntalu pri Ptuju na Štajerskem, Kot vojaški zdravnik niti svojega bivališča ni več imel v Ljubljani, še manj pa je mogel v tej oddaljenosti, kakor veleva deželna ustava, »opravljali odborove-ga dela«. Na vsak način bi bil moral tedaj deželni glavar na mesto »za daljšo dobo« zadržanega deželnega odbornika vpoklicali onega, katerega je deželni zbor izbral njegovim namestnikom. Tako je g. dr. Šusteršič pač ravnal v slučaju deželnega odbornika grofa Barbota, ko je namesto v vojake poklicanega gospoda poklical njegovega na-domestnika barona Apfaltrerna, ni pa tega storil napram dr. G r e g o r i č u , dasiravno se oba slučaja popolnoma krijeta. Naj je dr. Gregorič, sklicevaje se na svojo zakonito pravico, še tako trkal in razbijal po vratih deželnega dvorca, zanj so ostala zaprta, ker mu kranjski samo-silnik, prelomivši deželno ustavo, vstopa ni dovolil! Kako zagovarja deželni glavar svoje protipostavno postopanje? Na način, kateri vobče ni časten, najmanj pa za izuče-nega jurista! Že navedeni § 3. Poslovnika kranjskega deželnega odbora ima namreč v al. 2. še določilo: »N a d o m e s t n i k a pozove deželni glavar,« nemški: »Die Einberufung des Ersatzmannes hat durch den Landeshauptmann za gesehehen.« Na prvi pogled jc jasno, da se tu izraža zgolj neka formalnost, da v tem slučaju, deželni glavar drugega ni nego neke vrste pismo-noša, ter da s tem nikakor ni ustaljena kaka pravica, s katero bi smel on si prisvajati kak vpliv na sestavo deželnega odbora, odnosno na pravokrepnost izvolitve nadomestnikove. V tem pogledu odloča izključno deželni zbor; nadomestnik je, kogar on izvoli. Analogen k no vsem formalni določbi našega poslov nahajamo v državnem temeljnem zakonu o državnozborskih volitvah. Tam stoji tudi določilo, da novoizvoljenim državnim poslancem deželni šef izroča volilni certifikat, kateri ga pooblašča k vstopu v poslansko zbornico. Nikoli pa niti najzagrizenejšemu rabulistu ni prišlo na misel, iz te formalne določbe izvajati posledico, češ, poslanec je zgolj oni, kateremu predstojnik deželne politične uprave podeli volilni certifikat. Še veliko manj pa velja taka ingerenca za deželnega glavarja! Kajti pri izvolitvi državnega poslanca je vsikdar mogoče, da se deželni šef z ozirom na očitno nepostavnost kake izvolitve utemeljeno brani dotičnemu izvoljencu izročiti certifikat, dočim se pri volitvi nado-mestnika po deželnem zboru o kaki volilni protizakonitosti niti govoriti nc da. Tedaj g. deželni glavar v dr, Grego-ričevem slučaju ni imel niti najmanjšega pravnega razloga, s katerim bi mogel zagovarjati kršenje pravice lastnega svojega tovariša in strankarskega pobratima. Kako neoporečna je trditev, da je dr. Šusteršič v tej zadevi rušil deželno ustavo in kratil zasebno pravico — evo dokaza! Bilo je mesca marca 1917, ko sem obiskal tedanjega ministra notranjih zadev, barona Handla. Govor nanese tudi na kranjske razmere, na obče znane Susteišičeve nasilnosti in nepostavnosti ter končno na Gregoričevo zadevo. In ekscelenca Handl je svetoval med drugimi tudi to sreds.tvo, naj dr. Gregorič, naslanjajoč se na jasno svoje pravo ter ne meneč se na okol-nost, da ni pozvan od deželnega glavarja, mirno in hladnokrvno se udeleži in prisostvuje prvi seji deželnega odbora! Odkrito povem; Jaz za svojo osebo, ako bi bil v položaju velecenjenega dr. Gregoriča, bi se prostodušno ravnal po nasvetu aktivnega notranjega ministra! Končam to stvar z neko opazko. Na dlani je, da je deželni glavar v tem slučaju prelomil ustavo in oškodoval deželnega poslanca. Ali je pa s tem že izčrpana cela ta zadeva? Po mojem uverjenju segajo njene pravne posledice morda še dlje. Morda je upravičena trditev ali domneva, da sklepi, storjeni po deželnem odboru, ki je bil sestavljen nepravilno, tudi sami na sebi niso več pravokrep-n i, To le tangiram; Bog ne daj, da bi take domneve kdaj zadobile pravno veljavnost! slovesnosti banket na čast slovanskim udeležencem, V nedeljo vsi v Št. Janž! Opozarjamo pa udeležence, da prineso s seboj potreb«* na živila, ker se bo zaradi navala in ol> stoječih razmer težko kaj dobilo. I!!! V i. plošče v Si. janžu. V nedeljo dne 18. t. m. proslavi slo-i ver.ski in slovanski svet spomin prerano umr-ega velikega prvobojevnika za svobodo Jugoslovanov dr. Jan. Ev. Kreka. Svoj prihod so napovedali najodličnejši češki/, poljski in srbo-hrvatski gostje. Ta teden se slovesno odkrije v Št. Janžu na Dolenjskem dr. Krekova spominska plošča, delo našega umetnika Lojzeta Dolinarja. Plošča bo vzidana nad sobo, kjer je veliki pokojnik izročil Bogu svojo dušo. Predstavlja nam v relijefu dr. Krekovo glavo. Pod ploščo ie napis: »V tej hiši je umrl 8. oktobra 18x7 dr. Janez Ev. Krek.« V Št. Janžu in okolici ter ob vsej dolenjski progi do Št. Janža se vrše za sprejem slovanskih gostov, ki pridejo sem, da dokumentirajo skupno voljo za ujedinjenje in svobodo Jugoslovanov, slovesne priprave. • Kakor nam poročajo, bodo naši kraji ob progi ta dan odeli svoje hiše v slovenske trobojnice. Na dolenjskih postajah bo goste občinstvo prisrčno pozdravljalo. Iz Ljubljane sc odpeljejo slovanski gostje in udeleženci slovesnosti z jutranjim dolenjskim vlakom, ki odhaja ob 7, uri 50 minut iz Ljubljane. Posebnega vlaka žalibog iz vojaških razlogov nc moremo dobiti, pač pa bo dala za udeležence železniška uprava dovolj železniških voz na razpolago. Ob 11. uri sc vrši v šentjan-ški župni cerkvi slovesna sv. maša. Cerkveni slavnostni govor govori pisatelj župnik F. S, Finžgar, Po sv. maši sledi takoj slovesno odkritje spominske plošče. Po Ententa in Čeho-Siovaki grene življenje boljševiki in. Angleži so prodrli na severu z Murmanske obali ie v Petrosa-vodsk; do Pctrograda imajo le še 300 km hoda. Iz Arhangelska korakajo proti Vo-logdi in ogrožajo Moskvo. Ob Volgi in ob Kami stoje Čeho-Slovaki, ki čudi streme proti Moskvi. Povoden j, ki grozi boljševikom s potopom, jih sili v obup. Armado bi radi sestavili, toda častnikov nimajo; odstavljeni častniki, katere so zasmehovali in psovali, beračijo okoli in sovražijo bolj-ševike; prosvitljenci, trgovci, industrijci in kmetje ne marajo boljševikov; zvesti jim niso niti vsi delavci, stranka kadetov si naravnost želi prihoda Angležev. Umora levičarskih socialnih revolucionarjev v Moskvi, kjer je padel grof Mirbach, in v Kijevu, kjer se je zgrudil ustreljeni maršal Eichhorn, sta dokazala, kakšna strašna zmešnjava vlada v Rusiji in v Ukrajini. Premestitev nemškega poslaništva iz Moskve v Pskov dokazuje vso resnost položaja in slabost boljševikov, ki ne morejo o svojimi rdečimi gardami in s svojo stranko niti varovati v Moskvi nemškega poslaništva, kaj še vladati Rusijo. Člani nemškega poslaništva v Moskvi že več dni ne morejo zapustiti svojega hotela, ker preže nanje socialni revolucionarji z bombami in z granatami. Ljenin in Trockij tudi nista več v Moskvi varna in se pripravljata na odhod v Kronstadt v varstvo mornarjev. Poročilo o izbruhnjenih nemirih v Petrogradu tudi nikogar ne presenečujejo, ke* je v Rusiji vse mogoče. Previdno se morajo oresojati poročila o uspehih, ki so jih baje priborile rdeče garde v bojih proti Čeho-Slovakom ob sibirski meji. Kdo jim veruj, ko se pripravljata Ljenin in Trockij na odhod v Kronstadt? V Brestu Litovsku sklenjeni mir je iz« podkopal boljševikom tla. Od takrat so pričele druge stranke boj proti njim in pravijo, d aje za Rusijo boljše, da žrtvuje pol Sibirije, kakor obrobne pokrajine na zahodu, ki tvorijo okno Petra Velikega « Evropo. Ali se bodo boljševiki v teh razmerah držali, jc zelo dvomljivo. Beii z Min AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 12. avgusta. Uradno se poroča; Na italijanski fronti so včeraj izostala večja pehotna podjetja. Tem živahnejši pa je bil na mnogih mestih topovski boj in delovanje letalcev. Italijanski letalci 60 pri svojih poletih čez Fcltre in Sedem občin iz male višine napadli vidno označene vojne bolnišnice, pri čemer so bili ubiti bolniki in strežniki. Albanija; Nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. 1 iiko na Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 12. avgusta. Veliki glavni stani Med Ysero so se izjalovili večkratni sunki sovražnika. Severno od Lyse smo odbili močan angleški napad. Ob bojni črti je sovražnik zgodaj zjutraj izvajal silne napade severno od Somme in med Sommo in Lihonsom. Odbili smo jih deloma z ognjem, deloma s protisunkom. Pri bojih za Lihons je sovražnik prvi vdrl čez kraj proti vzhodu. Naš protinapad ga jc vrgel do severnega in vzhodnega roba vasi nazaj. Silni delni napadi med Avro in Lionsom. Jugovzhodno od Chaulnesa smo napadli sovražnika in vzeli Kallu. Na obeh straneh ceste Amicns-Roye smo zavrnili sovražne napada Med Avro in Oiso so trajali mo£qL sovražni napadi do noči. Izjalovili so se popolnoma. Posebno težke zgube je imel Francoz pri Tilloloyju. S svojo artiljerijo, ki je sledila tik za tanki, je skušal tu izsiliti predor. Pehota in artiljerija sta sovražnika sestrelili pred našimi črtami. Včeraj smo sestrelili 17 sovražnih leta' in 4 pritrjene zrakoplove. Poročnik Udct je priboril svojo 49., 50., 51. in 52., poročnik baron Richthofen svojo 38., poročnik Veltjens svojo 26., 27. in 28. zračno irmago. V juliju smo na vsej fronti sestrelili 518 sovražnih letal, od teh 69 z našimi obrambnimi topovi, in 36 pritrjenih zrakoplovov. Od teh je 239 letal v naši posesti, ostala so padla, kakor smo z gotovostjo ugotovili, onstran sovražnih postojank, Mi smo v boju zgubili 129 letal in 63 pritrjenih trakoolovov. Prvi glavni kvartirni mojster: • pl. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 12. avgusta, zvečer. Uradno: Na bojišču med Ancro in Avro je bil dan miren. Med Avro in Oiso so o m ■ ! sovražni napadi. Francosko poročilo. 11. avgusta. Naše čete so podnevi kljub sovražnemu odporu med Avro in Oiso pridobivale tal. Južno od Avre smo zasedli Marquievillers in Grivillers in dosegli črto Armaucourt - Tilloloy. Severno od Roy-sur - Matze smo prodrli približno 2 km do robov Conny-sur-Matza. Južno od tam smo osvojili in prekoračili vodo Le Berliere med Matzo in Oiso. Naša prednja črta gre na severu od Chevincourta; Michencourt in Cambronne smo zasedli. 11. avgusta zvečer. Sovražnik je zjutraj nastopil z močnim napadom svojih divizij na angleške postojanke pri Lihonsu in severno in južno od tam, S silnim napadom smo odbili vse napade in zadali sovražniku velike izgube, Sovražnik je .vdrl v naše postojanke severno od Lihon-sa, a smo ga v silnem boju prepodili vzhodno in severno od vasi in popolnoma obnovili naše črte. Francozi so nadaljevali v zvezi z angleškimi četami svoje napade ln prodirali jugozahodno in južno od Roye dalje. Wolfiovo poročilo. Berlin, 12. avgusta. (Kor. ur.) Wolff poroča: Angleži so se tretji dan napada omejevali med Ancro in Avro na delne napade, ki so jih izvajali severno od Somme in vzhodno ter jugovzhodno od Rozieresa. Na obeh navedenih točkah smo jih odbili. Njih napadalni vali, ki so izpadli ob 11. uri 30 minut iz Morlancourta, so se morali umakniti. V gozdnih kosih severno od Somme pripravljene angleške rezerve je sestrelila nemška artiljerija. Angleži so popoldne napadali od Rimske ceste do Avra z močnimi silami in s tanki. Napade so ponavljali do poznih večernih ur; odbili smo jih z obrambnim ognjem in s proti-sunki. Ob 7. uri 30 minut so Angleži tudi severno od Somme iznova napadli. Z največjo ljutostjo so skušali izsiliti odločitev, a zaman so se peljali tanki naprej, da napravijo pehoti pot. Večino smo jih sestrelili. Ob 1. uri 30 minut ponoči so poskusili Angleži zopet na obeh straneh ceste Braye - Corbie z napadom tankov, a napad smo odbili, Francozi so tretji dan svoje ofenzive pričeli s frontalnim napadom na nemško fronto med Montdidier-jem in Matzo. Ker tudi tam ni šlo za trdne, marveč le za začasne obrambne naprave, so sc umaknile nemške glavne sile v ugodnejše vojno ozemlje. Francoske napadalne čete, ki so izpadle po močni topovski pripravi in so jih spremljevali tanki, so trčile zgolj na zadnje oddelke, katerih strojnice so zadajale sovražniku, da so se povsod njegovi napadi ustavili. Po najkr-vavejši obrambi francoskih navalov, ki so omagali z najtežjimi izgubami že pred črtami naših zadnjih oddelkov, so se nemški zadnji oddelki v dobrem redu z zelo majhnimi izgubami in brez izgube blaga ločili od sovražnika in se umaknili v črto, ki jo označuje vojno poročilo. Severno od Avre so nastopali Francozi in Angleži brezobzirno z najmočnejšimi silami, da pridejo na jugu k nanovo se razvrstujočim nemškim četam med Avro in Matzo le še za hrbet in da proti severu z razbitjem nemškega odpora med Albertom in Sommo razvijejo fronto nemške armade. Najtežje žrtve ljudi in izgube tankov v množicah, katerih dvanajstorice leže sestreljene in sežgane pred nemškimi črtami, niso približale ententnih čet njih smotru. Boji, ki so se vneli zdaj med Ancro in Matzo, naj se ne presojajo po trenutnem dobičku ali izgubi zemlje, marveč zdaj gre za premi-kalno bitko največjega obsega, ki, ker Nemci čuvajo ljudi, trga težko nadomest-Ijive vrzeli med najboljšimi bojnimi četami entente, a ohranjuje nemške čete pripravljene /.a bodoče naloge. v losi ki so se branili bojevati se proti sovjetom. Pripovedovali so, da jc murmanska železnica zelo razdrta, cla ententa nastopa brezobzirno in da je prebivalstvo brezbrižno, , Izredno zasedanje ruskih sovjetov. Lugano, 12. avgusta. »Secolo« poroča: Vlada sovjetov v Moskvi je sklicala izredno zasedanje ruskih sovjetov bodoči teden v Moskvo, na katerem bodo zavzeli stališče glede na notranje politične težkoče. Ustavljeni popotni promet v Rusiji. Moskva, 8. avgusta. (K. u,) Na progah Rjasan — Rusejevka — Sisran — Inza — Simbirsk — Kustarevka — Semečino Moskovske Kazanske železnice so ustavili popotniški promet. Premestitev nemškega poslaništva iz Moskve v Pskov. — Avstrijski poslanik ne odpotuje v Rusijo. Berlin, 12. avgusta. (K. u.) O okolno- stih, ki so povzročile, da so premestili nemško poslaništvo iz Moskve v Pskov, poroča »Lokalanzeiger«: Vlada sovjetov se pošteno drži brestovskega miru. Levičarski socialno revolucionarni pokret si je pa zapisal na svoj prapor brezpogojni teror. Pokret podpira ententa z Japonsko vred. Nezadovoljnost z boljševiki se je hitro širila in je reka levičarskega socialno revolucionarnega pokreta narastla. Prva posledica se je pokazala v umoru grofa Mirbacha, druga v napadu na maršala Eichhorna. Pred umorom so grofa Mirbacha posvarili. Njegovemu nasledniku se je godilo v Moskvi podobno. V nekaterih dneh je bil položaj izredno nevaren. Časopisje levičarskih socialnih revolucionarjev je slavilo orgije. Terorizem in negotovost sta bila tako velika, da člani nemškega poslaništva niso mogli več svojega hotela zapustiti. V takih okolnostih se je moral storiti sklep o premestitvi nemškega poslaništva že zato, da sc nc izpostavijo resni revarnosti dosedanje dobre razmere med Nemčijo in republiko sovjetov. Pskov se smatra nekako za opazovališče. Od razvoja dogodkov v Rusiji in od razgovorov v velikem glavnem stanu zavisi, če in koliko časa ostane naše poslaništvo v Pskovu. Dr. Hellferich je odpotoval sinoči v veliki glavni stan, kjer ostane več dni. Berlin, 12. avgusta. Avstrijski ogrski poslanik baron pl. Franz je po razgovoru s Helfferichom izjavil, da za zdaj ne. nastopi poslaništva v Moskvi. Stališče kadetov, Stockholm, 10. avgusta. (K. u.) Na seji petrograjske stranke so prebrali Mi-ljukova pisma, v katerih se je zavzemal za zvezo z Nemčijo, Po pojasnilih Winno-verja so soglasno sklenili, da ni nikakega povoda opustiti sedanje angleške orientacije in da se bodo tudi naprej držali angleške orientacije. Brestovske pogodbe. Berlin, 12. avgusta. (K. u.) Pogajanja z ruskimi delegati q v Brestu sklenienih pogodbah z ozirom na politična, gospodarska, finančna in juristična vprašanja so do gotove mere zaključili. Tukajšnji zastopnik ruske republike sovjetov Joffe je odpotoval z več ruskimi delegati v Moskvo, da poroča o uspehu pogajanj. Ententa in boljševiki. London, 12. avgusta. (K u.) Na posredovanje švedskega zastopnika so v Moskvi izpustili iz zapora angleškega ;n francoskega konzula. i Biispii. Enver-paša načelnik turškega g v.eralnega štaba. Carigrad, 10. (K. u.) Sultan je imenoval vojnega ministra Enver-pašo za n^'el-nika turškega generalnega štaba. Bolgarsko poročilo, Sofija, 10. Uradno: Naše straže so razkropile vzhodno od Ohridskega jezera z vrženimi bombami več francoskih oddelkov. Topovski ogenj severno od Bitolja in ob vzhodni Črni je bil od časa do časa precej živahen. Angleške napadalne čete so se južno od Dojrana poskušale približati našim jarkom, a smo jih pregnali z ognjem. Boji z ustaši na Ukrajini. Kijev, 12. avgusta. (K. u.) Časopisi poročajo, da so nemške čete južno od K;':va razkropile čete ustaških kmetov. Turški zastopniki v Ukrajini, Kijev, 11. avgusta. (K. u.) Dne 10. t. m. so prišli zastopniki Turčije k ukrajinski vladi. gene juhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & komp., preje PETER LASSNIK, LJUBLJANA, MARIJIN TRG. 2534 je odpotoval do začetka septembra. Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin 7 &a> >.40 « VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojim! Iskreno se zahvaljujemo vsem onim, ki so hlpžili našo težko bol ob izgubi našega predragega očeta; posebno topla r !■ •iln. onim, ki so prišli in ga pospremili k zadnjemu počitku. Kot pri Ribnici, dne 11. avgusta 1918. Žalujoča rodbina W s*? " M g Tolrlcgi srca javljava vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da sc jc preselila v večnost najina nad vse ljubljena hčerka Pokopali smo jo danes na pokopališču v Borovnica, dne 13. avgusta 1918. Dr. Franc Ramovš, vseučiliški doccnt v Gradcu oče. j '..• ESr itf&f, S ?o SI... iiuilil (ItliUiillM za citre in petje. Priredil in izdal podpisani. — Izšlo je dosedaj devetero zvezkov. Zvezki so po 4 krone. — Izšel je nov zvezek GR4JSKI ODMEVI. Melodije brez besedila in valčki. Prve tri mciodijc so sc porodile v grajskih prostorih, kjer so moje citre vživale gostoljubje r.ckaj mcscccv. Cena zvezku jc 4 krone. Denar naj sc blagovoli poslati naprej, ker se posameznih zvezkov nc pošilja s povzetjem. Prinoročam se! IV. KIFERLE, LJUBLJANA, Krojaška ulica št, 8, II, nadstropje. --------------------- j Štiri .A hiša z vrtom, hlev in troje goveje živine se proda. — Lenart Puh, Vrhovce 6, p. Vič pri Ljubljani. | proda ' Makso Sever, Ljubljana, Wo!iova ul. 12. tvrdki I. sc sprejmeta pri I. NAGLAS v LJUBLJANI. RAVNATELJSTVO VELEPOSESTVA RASINJA blizu Koprivnice na Hrvatskem išče dva cte3;5ss» x~ toijtfmi® in starejšo 2788 gospodarite so yrja3ilno Od deklic mora biti ena porabna za finejša kuhinjska dela. Mesečna plača 35 K s celo oskrbo. Nastop službe čimpreje. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo veleposestva. Več vagonov AAQ si 'tna naprodaj 2631 VALENTIN URBAMČIČ, Ljubljana. :: Oddajajo sc samo celi vagoni! :: Po celi Jugoslaviji naj se pije in novi • Silva »rslec 3*" Pošla: G U Š T A N J. js^ Tam se naroči tudi iino Tdsiis in črn® smo Car išgsnsie m satfiti rw3S se proda. Cena po dogovoru. Ivan Zrimšek, Orle štev. 27, Rudnik pri Ljubljani. in drugo prodajam na debelo in drobno, dokler traja zaloga. IIP i ijii l!f še dobro ohranjen, se proda po nizki ceni. — JOSIP BERVAR, organist v BOROVNICI. — Več se poizve istotam. mm t la « za eno ali dve učenki (dijakinji) se odda proti preskrbi z živili. Na razpolago je lepa soba s posebnim vhodom, električno razsvetljavo in vporabo glasovirja. Naslov v upravništvu »Slovcnca« pod štev. 2830. Občinska uprava v Dekanih, Istra, sprejme takoj v službo Psibojeiid pisarn&SRg ffieSKSS mofi s plučo po dogovoru. — Zahtev? sc: 1. Avstrijsko državljanstvo. 2. Starost nad 18 let. 3. Znanje slovenskega in drugega deželnega jezika. 4. Znanje knjigovodstva in strojepisja 5. Dokaz o dovršenih študijah in dosedanjem zaposlenju. 6. Zdrava telesna sestava. Opremljene prošnje jc vposlati do 25. avgusta upravitelju Rudolfu Kregati v Ko- oru, Istra. KRAJEVNA OBČINA DEKANI, dne 6. avgusta 1918. Dne 18. avgusta 1918 popoldne ob 4. uri sc bode dala v najem (stara šola) v Mošnjah dražbenim polom za dobo 3 let. Hiša stoji tik farne cerkve, ima 3 stanov, sobe, kuhinjo, shrambo, klet in eno veliko sobo za prodajalno, kjer sc že veliko let izvršuje dobro idoča trgovina z mešanim blagom. Poleg hiše jc drvarnica in velik vrt za zelenjavo. Interesenti se vabijo. Natančni pogoji se dobč pri županstvu Mošnje, okr. Radovljica. Raznovrstno manufakturno blago za obleke in perilo, domače plalno, pletene, svilene, platnene in čajgaste robce, nogavice, flanelaste edeje, platno za rjuhe, barve za blago in druge tozadevno potrebščine kupite še lahko v trgovin) m IS Schwer prš „zMl loezjJš" Samobor p. Zagrebu. HKUFJM ™ ....... JU: v novomeški okolici. Cenj. ponudbe so prosi na upravo lista pod šifro: J. V. 2818, 2811 IŠČE SLUŽBE v kaki večji manufakturni trgovini. Najraje v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca* pod šifro: »Trgovski sotrudnik 24«. 2783 „]£]ijiičavmca v klf ucavnlci"! »VICTORIA«, zak. zavar. zaporna varovalka! Svetovni patent! Scnzačna iznajdba! Onemogoči vsako otvoritev s ponarejenimi ključi! Cena komadu ?. navodilom vred 8 K, po pošti 9 K, ponikljan 9 K, po pošti 10 K. Razpošilja se le proli predplačilu. — Zastopniki sc iščejol — Tovarna za »VICTORIA« zaporne varovalke in ključavn. blago. Glavno zastopstvo: »VICTORIA« v Zagrebu št. 24, Tren-kova ulica (Hrvatsko). Tel. 20-26. Prodaja za mesto Zagreb: Bazar Ko-nig, Ilica 20 in M. Drucker, Ilica 39, kakor vse večje trgovine z železnino. j-«. M 5 kupuje za vojne namene TEODOR CZECHAK, Ljubljana, Kuhnova cesta štev. 23. Sprejme se izurjena šivilja in Kje, pove uprava lista pod Štev. 2832. a****'.**, V NAJEM SE ODDA "S.«* ti na debelo in drobno KUPUJE zadruga za vzgojo in izkoriščevanje zdravilnih rastlin, korenja in sadežev z o. j. 2629 ZAGREB, Jurišldeva ulica št, 18. :::: Ponudbe z vzorci in cenami. :::: oddaljeno 23 km od postaje Črnomelj in 16 km od Kočevja, obstoječe iz njiv, travnikov, gozdov in pašnikov, v skupni površini 17 hektarov 17 arov 84 nr in z vsemi gospodarskimi poslopji. Posestvo se lahko ogleda vsak dan, najnižji penudek 30.000 kron. — Proda se le Slovencu ter daje vsa pojasnila Slane Jnkša v Črnomlju. EKJ0M3S na Dolenjskem, v zelo rodovitnem kraju, pod zelo ugodnimi okoliščinami. Odda sc za več let z eventuelno predpravico do nakupa v poznejšem času. Obenem sc želi v zameno vzeti v rajem aii im lo posestvo, ali vsaj hišica z vrtom, ali stanovanj? na deželi (čc ni drugače, tudi v mestu), najrajše na deželi — na južnem Štajerskem ali v bližini Ljubljane. Naslov pove upravništvo »SLOVFJ|jCA« pod št. 2816. HCDo »1 In ^"/o Poznejših naročil vsled težavnega moža ne bo mogoče izvršiti! Pojasnila so Vam na razpolago! Jamstvo za kakovost! VINKO VABIC, veletržec, Žalec, Juž.-štaj.