Leto II • St. 338
ormaci jjski <d n e v> m ii k A. I. S.
Cena 4 lire
UKEDN1STV0 ! Via 8. Penico l* Telefon it 93354 In 94443
OGLASI: Cena za milimeter v talne (ilrina ena kolona): trgovalo L. 27, mrtvaški L. 5(5 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v napiej. Oglase sprejema Izključno: S.PJ., SocleU per la Pubblicitš ln ltalla. Tret ul. 811vlo Pelllco št 4. tet 94044. Cen8 posamezne Številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
Peta atomska bomba
eksplodirala sinoči ob 2.3.45
700 m visok steber vode
„Arkansas“ potopljena, palme na otokih izruvane
AVSTRIJA ZAHTEVA
PLEBISCIT
ZA JU2NO TIROLSKO Hamburg, 25. Julija Po vesteh angleškega tiska v Nemčiji je avstrijski kanctlar Leopold Figi javil, da bo avstrijska vlada poslala noto mirovni konferenci s prošnjo, naj da avstrijskemu prebivalstvu Južne Tirolske pravico, da samo odloči o svoji usodi.
123 MRTVIH V JERUZALEMU
Jeruzalem, 25. julija
Vojaški zdravniki so preteklo noč izgubili vsako upanje, da bi lahko rešili koga izmed 58 ljudi, ki so pokopani pod ruševinami eksplozije, ki jo bila pretekli ponedeljek v hotelu »Kralj David» v Jeruzalemu, t. j. pred GO urami. Število mrtvih zaradi terorističnega napada bo znašalo 123. Našli so že 05 trupel.
Britanske čete, kiso so delale preteklo noč, so iskale trupla. Poročila danes zgodaj zjutraj pravijo, da je prišlo do treh eksplozij na obalnem področju severno od Tel Aviva. Dopisnik britanske radijske postaje pravi, da do »daj ne morejo razložiti povoda za to eksplozijo.
FILOFAŠISTI V EGIPTU
Kairo, 25. julija
Po vesteh iz Kaira je egiptovska Policija med preiskavo na stano-vanju skupine moških, ki so jih Aretirali po nedavnih terorističnih napadih proti vojakom, nalila 30 ročnih bomb. V Aleksandriji so nretirali vsaj 20 mladeničev med 18 in 20. letom, katere imajo za člane mladinske filofašistične egiptovske organizacije tZelene srajčen. Ujeli s° Uh nekateri najspretnejši egip-tcuski— pr&zkovalni agentje, katerim je neki ietnj mladenič odkril g imen molkih, ki so po njegovem, mneju preteklo sredo iz-vrlili atentat na klub anglelklh podčastnikov v Aleksandriji. Po Aretaciji je teh 6 ljudi priznalo izvršeni napad. Hkrati so povedali imena 6 sokrivcev, katere os tudi aretirali. Med preiskavo na staro-vanju teh sokrivcev so nalil ročne bombe.
VERIZME NI MADŽARSKEM
bodo obsojali na smrt
Budimpešta, 25. julija
V govoru v kraju Miakole je madžarski podpredsednik Ma-yas Rakosi, komunist, izjavil, u®r k°B bo verižil z novim madžarskim denarjem (florint), bo obsojen na smrt z obešenjem. Ilorint bodo dali v promet 1. avgusta.
TITO V SPLITU
Beograd, 25. julija Maršal Tito je prispel v Split.
NEW YORK, 25. julija — Admiral Blandy, poveljnik atomskih poizkusov na Bikinili je javil, da je bomba eksplodirala točno ob predvidenem času to je ob 21.45 (po Groenvvi-chu) oz. ob 23.45 po tržaškem času.
Po drugih poročilih je nasta-
lo takoj po eksploziji bombe strahotno bobnenje, ki je trajalo več sekund in so ga poslušali rmeriški radijski poslušalci. Tudi tržaška radijska postaja je prenašala potek eksplozije.
Očividci so povedali, da so videli, kako se je na kraju eksplozije dvignil neizmeren steber vode, visok približno 700 metrov.
Z letečih trdnjav je bilo mogoCe opazovati oblak pare in pen, ki se je dvignil neposredno po eksploziji v višino skoraj 300 m. Množine par ln bele pene so opazovalcem popolnoma zastrle pogled na celotno mornarico v atolski laguni, sestavljeno iz 85 ladij.
Ko so se pene razredčile, je bilo ugotoviti, da je križarka «Salt Lake City», ki je služila za cilj, se vedno na površini.
Takoj po tem, ko je mlad; znanstvenik Marshall Holloway Bprozil bombo s premikom stikala na neki ladji, ki je bila izven bikinske lagune, ae je dvignil skoraj 3000 m v viž'no mogočen rumeno moder steber pare. Bil je popolnoma drugačen od običajne oblike oblaka, to je v obliki gobe, ki se je pokazala pri dosedanjih eksplozijah in Je bil pri vznožju širši ter se Je zaostril proti višini.
Deset tarčnih ladij Je že vedno na površini, od katerih je ena, kot menijo, 29 t soč tonska oklepnica «Nevada».
Vrsta manjših valovanj je zadela ob bikinski atol. Prvo valovanje, ki ga je povzročila eksplozija, je zadelo ob bikinski atol 8 minut po eksploziji tombe. Takrat je tel glavni del tarčne mornarice za opazovalce še neviden.
Po vesteh, ki so prispele iz San Frančiška, je bilo mogoče 13 minut po eksploziji videt] skozi oblak 16 ladij, od katerih 3 bojne.
Po preteku pol ure je bilo mogoče ugotoviti, da so ameriška o-klepnica «Ncvada» z 29 tisoč tonami, japonska oklepnica »Nagato* in letalonoslka «Indipendence» (11 tisoč ton) — k| so bile vse poškodovane med prvim eksperimentom z atomsko bombo na Bikinlh, se vedno na površini.
Ko se Je tri četrt ure po tem oblak začel redčiti, ni bilo videti nobene sledi za oklepnfco »Arkan-sas* s 26.100 tonami. Predpostavljajo, da je bila zadeta v polno. Križarka «Saratoga» ima preobrnjen krn, medtem ko je odklepnica «New York», kot se zdi, tudi utrpela škodo.
Palme na biklnskem koralnem grebenu, ki so tele medi zadnjim poizkusom komaj nekoliko poškodovane, so zdaj izruvane.
V zadnjem trenotku so potrdili, da je oklepnica »Arkansas* potopljena. Sled za njo je oljnati madež na vodi bikinske lagune.
Ugotovljeno je tudi izginotje neke prevozne ladje, k; je bila del tarčnega brodovja.
Izjava admirala Blandvja
Trt ln pol ure po eksploziji atomske bombe št. 5 v biklnsklh vodah, je admiral W. H. P. Blandy, poveljnik atomske eksped cije, objavil: «Ni vzroka, da bi dvomili o učinkovitosti atomske bombe*.
Naštel je sledeče poškodovane ladje: bojna ladja Združenih držav «Arltansas» (26.100 tonska) je bila potopljena; izkrccvalna petrolejska ladja je bila potopljena; bencinska ladja potopljena; ameriška letalonosilka (27.000 tonska) je bila nagnjena na desni bok; japonska bojna ladja «Nagato» (32.700 ton.) lahko nagnjena. Poročal je, da so valovi bili tri metre visoki ln da zakrili otok blizu Bikinov, toda ne sam Bikini; kazali so na to, da ladjevje poizkusa ne bo moglo vstopiti v b k inski zaliv tako hitro, kot Je
Jugoslovansko zlato
TIIOVI HA
milijone šterlingov je na v Beograd z dvema leta-
London, 25. julija
Tovor zlatih palic v vrednoti 3 Poti
tipa «York», ki sta včeraj jrPustila londonsko letališče. zj etijo, da je to največji tovor „ ,a. ki so ga doslej prepeljali finimi letali.
D "^Ogleška banka ima ta prevoz za •dihoma normalen, ker zlato pri-lik?a 0Setjam' ki ne bi val j o v Ve-^ Britaniji in so ukinili omejitve ^ ga zlatih palic teh oseb. Čeprav Bleška banka, kot vsaka druga, 'anJa odkriti osebo lastnika, je Va n°' da zlato pripada Jugoslo-gekl vladi, ker nobenemu dru-p0 k V državl ne bi bilo dovoljeno zlata Vatl teko velike količine
nim°^°nskl Polltlčnl krogi se zaje zf ° Za prevoz zlata, v kolikor p ' ,a,°' kot domnevajo deponirala 8a °rfn° vlada kralja Petra in so V 2 aJ Poslali vladi maršala Tita.
jo je podal pre-mestu 'Dimd<1Jek v dalmatlrskem
prinesla urartVnik ln kl 3° * nato
ročevalska a ^ Jugoslovanska po-
Tlto izjavlL <ia0iJa *TanJugv 3e
»lato v tujim vrnm jugoslovansko Je begunska vlada ^ Z,tr)uio,:' da bilijona šterlingov	5 in po1
propagando proti	zlata “
Pomoč generalu Draži Mihrm" ^emu četniškemu voditeljs ki
je tu 3ustlficirali Pretekli teden J Tlt0 dejal, da je ta vsota
gubljena, a da Je z nekega pravnega stališča takrat ne bi smeli izročiti begunski vladi.
Kot poročajo, je Tito dejal: »Vsekakor pa smo morali sprejet! pogoj priznanja obveznosti begunske vlade m tako smo storili*.
Nobene, vesti ni o kakem nedavno sklenjenem finančnem sporazumu med Jugoslavijo in ostalimi zavezniškimi vladami o jugoslovanskem zlatu, deponiranem v tujini ob začetku vojne. Največji del od tega so naložili v Združenih državah In ostalo v Brazilu.
ARETACIJA ČASNIKARJA ZARADI FAŠISTIČNEGA ČLANKA
Taranto, 25. julija Na zahtevo sodnih oblasti so aretirali ravnatelja tednika «Risorge-re» Catalda Pierisa, ker Je bil v nekem članku lista, ki je izšel brez predhodnega dovoljenja in so ga zato po prefektovem ukazu zaplenili, objavljen zagovor fašizma in Mussolinija. Mnoge številke tednika so na kioskih zaplenili pristaši levice in Jih javno sežgali na ulici.
ZAUPNICA KANADSKI VLADI
Ottawa, 25. Julija Spodnja zbornica je s 121 glasovi proti 50 odklonila nezaupnico vladi, ki so Jo predložili konservativci zaradi preračuna. Posebni odbor spodnje zbornice je nato začel preučevati preračun.
bilo mogoče po eksploziji atomske bombe št. 4, ko j« preizkusno ladjevje lahko priplulo po nekaj urah.
Grmenje eksplozije je trajalo najmanj pol minute. Nato je planil v zrak ogromen steber vode, kl je pridobil na moči vsako sekundo in se dvigal kot da ne bi hotel nikdar nehati.
Pene in para so se dvigale in menijo, da je bil premer stebra na dnu okoli 640 metrov.
Laguna j« izginila. Dopsnik, ki je bil na krovu leteče trdnjave, je videl, kako je v pari in dimu izginjala.
Ko Je bila laguna spet vidna, so 3e spremenile vode v zelenkasto barvo. Nekateri opazovalci pravijo, da to lahko pomeni, da se je razcepilo dno v lagunah.
Toda nad Pacifikom se ni dvignil ogromen zid vode, kot so to mnogi predvidevali. Samo do 3 metre visoki valovi so se zaganjali proti otokom okrog laguno.
Deset minut po eksploziji je radioaktivni oblak zatemnil vse področje. Po tričetrt ure se je razpršil in opazovalci so lahko skoraj razločevali ladje.
ANDERSONOVE IZJAVE O ATOMSKI BOMBI
Sir John Anderson, zakladnik koalicijske vlade, ki je bil med vojno važen udeleženec pri raziskavanjih, l.i so dovedla do proizvodnje atomske bombe, je izjavil, da so dali za še strašil c jša orožja, kot je atomska bomba, idejo raziskovalci kemijskih in bioloških ved. Potem, ko je zatrdil, da so to novo orožje že preizkusili, je sir Anderson dejal, da so «plod raziskav iz časa vojne*.
„ NEMŠKA IMOVINA
V AVSTRIJI
Dunaj, 25. julija Avstrijska vlada je odobrila odgovor na sovjetsko noto z dne 16. julija o merniki imovini* v vzhodni Avstriji. Zdi se, da odgovor zanika sovjetsko pojasnilo o merniki imovinh v raznih točkah. V avstrijskih vladnih krogih poudarjajo zlasti ugovor proti vključitvi med memlko trnovino* tiste imovine, ki so jo Nemcem prodali Avstrijci, zavezniki in nevtralci po priključitvi, tako tovarn, ki so jih zgradili z nemškim kapitalom, in izko-rilcanja rudnikov, ki so jih pridobili po priključitvi. Avstrijci trdijo, da tako stal lCe neznosno obremenjuje avstrijsko gospodarstvo.
NEMIRI V BOLIVIJI
Baje je izbruhnila nova revolucija -Komentar škotskega lista o Boliviji
SANTIAGO (Čile), 25 julija — Po vesteh, ki, jih je dobilo čilsko zunanje ministrstvo od svojega velepslaništva v Boliviji, je v La Pazu izbruhnila nova revolucija. Po teh vesteh naj bi jo začeli delavci in vojaki, ki so že sodelovali pri prejšnji revoluciji, ki so jo zaključili z umorom predsednika Villaroela in nekaj njegovih ministrov.
Njihova trupla, ki so jih obesili na svetilnik trga Murillo, so odstra-
W. AVERELL HARRIjViaN amerilki veleposlanik v Veliki Britaniji
JUGOSLOVANSKO 00P0SLANSTV0
NA POTI V PARIZ
Beograd, 25. julija
Agencija Tanjug poroča, da je jugoslovansko odposlanstvo za mirovno konferenco odpotovalo s posebnim vlakom v Pariz. Iz Beograda so odpotovali sledeči delegati: podpredsednik predsedniStva Mola Pijade, Dimltar Vlahov, predsednik zveznega sveta Vlada SimiC, minister za zunanje zadeve Stanoje SimiC, predsednik narodne skupščine Cme gore MiloS RaSo-viC, minister za finance republike Bosne in Hercegovine Avdo Humo, podadmiral SreCko Manola in opol-nomočeni poslanik Joie Vilfan.
Vodja odposlanstva, ministrski podpredsednik Edvard Kardelj, in člani odposlanstva minister za industrijo Boris Kidrič, minister za polile dr. Drago Marušič, predsednik hrvatske vlade dr. BakariC, minister za vzgojo na Hrvatskem dr. Zlatan Sremec in mons. dr. Svetozar Rittig, se bodo pridružili odposlanstvu med potovanjem. Nekaj odposlancev je le v Parizu. Jugoslovansko odposlanstvo sestavlja skupno z izvedentn in tehničnim osebjem v celoti 186 Članov.
POVI8EK MEZD V FRANCIJI
Pariz, 25. julija
Francoska vlada je po 6 urni seji dovolila splošen povišek mezd francoskim delavcem, toda višine poviška do zdaj ni objavila. Ministrski predsednik Bidault Je izjavil:	«Vlada je sprejela sklep
soglasno. Bavl se s številnimi ukrepi, ki jih mora preučiti do potankosti' in ki jih bodo ministri uveljavili na svojo odgovornost«.
Včeraj so v Marseillesu tisoči francoskih delavcev prekinili delo ln uprizorili masovno demonstracijo za zahtevo Francoske delavske zveze po 25% povišku mezd.
nili na zahtevo čilskega veleposlanika Oswalda V ala in odpravnika poslov Svete stolice. .
Po vesteh iz mesta Arica (Čile) so v La Pazu med pogrebom bivšega preds.dnika republika Guel-berta Villaroela nastali spopadi, v katerih so ubili tri osebe in jih težko ranili 10. S civilnim čilskim letalom so odleteli iz Santiaga v Arlco, od koder bodo nadaljeval' pot v Bolivijo, nekateri bolivijski politični pregnanci. Med njimi sta major Humberto Illanes, univerz-tetni profesor, in Armando Rengal, voditelj levičarske revolucionarne stranke.
Ko komentira trenotni položaj v_ Boliviji, poudarja Atolski list »Glas-gow Herald* značilnost, da zavezniki niso hoteli priznati vlade pokojnega predsednika Villaroela in dejstvo, da ni njegov režim storil ničesar, da bi razpršil sum zaveznikov v začetku 1944.
»Pokojni predsednik — piše časopis — je prišel na oblast šele na koncu leta 1943 po državnem udaru, ki ga je organiziralo ta-
ZAKAJ SO ZAPRLI
SOCIALISTA
LOEWENTHALA
Berlin, 25. julija Med zasedanjem podpoveljnikov zasedbenih področij v Nemčiji, ki je bilo v Berlinu, so zastavili vprašanje o tiedarni aretaciji občinskega uradnika v Berlinu Loeioen-thala, voditelja berlinske socialdemokratske stranke, kl so jo Izvršile sovjetske oblasti. Sovjetski podpoveljnik polkovnik Zirjanov je izjavil, da so Loeiventhala aretirali, kg. je poizkušal zbežati iz Berlina «iz strahu, da bi odkrili njegovo kriminalno delavnost». Dodal je, da so nekatere priče pričale, da je bil Loeuienthal član Gestapa ter da je izroči policiji 120 antifašistov, katere so povečini ubili v plinskih celicah. Nekateri člani socialdemokratske stranke, Loeiven-thalovi prijatelji, so zanikali obtožbe proti njemu ter izjavili, da je padel v nemilost pri Sovjetih šele tedaj, ko se je uprl združitvi socialdemokratske in komunistične stranke.
kezvano »revolucionarno nacionalistično gibanje*, ki so ga na splošno sumili, da je pod vplivom nacist č-nih svetovalcev nemškega krožka v La Pazu.
«Edino argentinska vlada je podpirala bivšega predsednika Villaroela, ki je tudi z dobrim očesom gledal osne sile. Tako Argentina kakor Bolivija sta odlašali s svojo vojno napovedjo Nemčiji, dokler ni bil tretji rajh na pragu propada.
«Od tistega časa je Argentina spremenila svojo politiko pod vodstvom polkovnika Perona in ni le proglasila svojega prijateljstva do Združenih držav, temveč svoje uva-ževanje do Velike Britanije in Sovjetske zveze.
V bolivijski prodstolnici pa so b li, ker je bolj oddaljena od sveta, bolj počasni ali bolj uporni, da bi spremenili politiko. Zato pa je zdaj videti da so trenotno vzklile bolj ljudske sile izpod avtokratič-nega pritiska.
»Vendar pa bomo videli — je zaključil list — če bodo Villaroc-!ovl nasledniki kolj konservativni ali bolj napredni.*
AMERIŠKI PROTEST
JUGOSLAVIJI
Washlngton, 25. julija Ameriško zunanje ministrstvo Je «izvedelo, da krajtvne oblasti v Jugoslaviji ovirajo osebam, k; izjavljajo, da imajo ameriško državljanstvo, da se predstavijo na ame-riAcem veleposlaništvu v Beogradu in da so nekaterim vzeli osebne dokumente*. Nekaterim izmed, tel; oseb, ki so tele zaprte v koncentracijskih taboriščih «so grozili z deportacijo z neznano usodo*.
Za zaščito suneriAuh državljanov v Jugoslaviji je ministrstvo »nujno prosilo*, da osebe, katerim je znana navzočnost teh državljanov v tej državi, takoj navedejo stike po pošti z ministrstvom.
Poročevalec zunanjega ministrstva je dejal, da Je ameriško veleposlaništvo v Beogradu ponovno naredilo korake pri jugoslovanskem zunanjem ministrstvu in brez uspeha skušalo pospeAti uradovanje krajevnih oblast'. Na ta način niso dali nobenega dovoljenja za izhod. Dejal je, da je mogoče, da Je 500 do 2500 ameriških državljanov lntereširanlh pri tem vprašanju čeprav ni mogoča ocenitev.
Razložil je, da Združene države niso imele zastopn kov v Jugoslaviji od časa nemškega vdora do njene osvoboditve. V tem času niso bila na razpolago prevozna sredstva za evakuacijo in stiki so bili težki. V zadnj h mesecih se Je nekaterim posrečilo, da so odpotovali na ladjah ustanove UNRRA.
UNRRA bo ob koncu leta prenehala s pošiljkami
Rim, 25. julija
Fiorello La Guardia je imel včeraj v prostorih ustanove UNRRA tiskovno konferenco. V začetku svojega izvajanja je izjavil, da italijanski prehranjevalni položaj v glavnem ni drugačen kot pri drugih narodih.
«Ni dovolj živil na svetu — je dejal La Guardia — to pomeni, da je položaj nevaren, toda to tudi pomeni, da moramo biti pripravljeni na žrtven.
La Guardia je nato govoril o tehnični organizaciji prehranjevalnih dobav v svetu in omenil, da razdeljevanje teh dobav temelji na enakosti in va upoštevanju vojnih razdejanj pri posameznih narodih Poudaril je, da bo težko ob koncu lega leta, ko bo po predvidevanju ustanova UNRRA prenehala s svojimi dobavami. Ničesar ne moremo predvideti za la čas, zlasti ker nadaljnji obstoj te organizacije zavist od glasovanja parlamentov številnih članic Združenih narodov. Yideli bomo prihodnje leto, če bodo hotele nezasedene države glasovati za tako velika nakazila v korist drugih držav.
La Guardia je nadalje omenil, v kakšnih težavah se bodo znašle bolj siromašne države, ko bo ustanova UNRRA prenehala s svojimi dobavami. Njen nadaljnji obstoj bo zavisel od možnosti posameznih držav za nakup proizvodov na svetovnih trgih.	1
KONČNI IZIDI
VOLITEV V TURČIJI
Carigrad, 25. julija Končne izide splošnih volitev, ki so bile preteklo nedeljo, so objavili in so sledeči: ljudska republikanska stranka (vladna stranka) 395, demokratska stranka (glavna opozicijska stranka) G6, neodvisni 4 poslancev.
PALESTINSKA FEDERACIJA
London, 25. julija Po vesteh diplomatskega urednika liberalnega lista «News Chro-nicle« so močni znaki za to, da je angleška vlada vzela v pretres možnost rešitve palestinskega vprašanja z ustanovitvijo federacije arabske in židovske države. Obe bi vršili nadzorstvo nad večino notranjih poslov. Obe državi bi bili ločeni, toda v vrhu bi sestavljali osrednjo palestinsko vlado, v kateri bi bili zastopniki Zidov, Arabcev in Anglije kot mandatarne oblasti. List piše, da «bi to dovolilo obnovo priseljevanja v židovski del federacije in bi verjetno tudi angleška vlada dovolila v glavnem prihod 100.000 evropskih Zidov. Vsi ministri niso istega mnenja. Nekateri mislijo, da te rešitve ne bi sprejeli Arabci, zaradi česar bi Anglija izgubila prijateljstvo arabskih voditeljev, ki jih imajo za dragocene zaveznike za ohranitev angleške oblasti na Srednjem Vzhodu«.
FRANCIJA NI PREKRŠILA SIAMSKE MEJE
New York, 25. julija Ko Je poveljnik vojaškega odseka francoske delegacije pri Združenih narodih general Martlal Va-lin prispel v New York, je v Izjavi dopisniku Reuterja zanikal siamsko obtožbo, ki pravi, da je Francija prekrčila siamske meje. Potem ko je potrdil, «da niso bili Francozi, temveč Siamcl, kl so prekršili mejo«, je general dodal: »Siam v nobenem primeru ni imel pravice zahtevati posredovanje Združenih narodov, ker ni član Združenih narodov«.
BRAZIL IN ITALIJA
London, 25. julija Brazilski zunanji minister je sporočil, da Je Brazilija Izpustila na svobodo vse italijanske internirance ter vrnila vso Italijansko lastnino, kl Jo Je zaplenila med vojno. Nemška lastnina ostane še vedno pod nadzorstvom državnih oblasti.
LABURISTIČNA ZMAGA
London, 25. julija Laburistična stranka sl je z večino 14.189 glasov bagotovila zmago v dodatnih volitvah v Pontypoolu. Volitve so postale potrebne zaradi smrti prejšnjega laburističnega poslanca.
PONOVNA UVEDBA NADZORSTVA NAD CENAMI V U.S.A.
Washington, 25. julija Ameriški kongres je odobril zakonski osnutek za ponovno uvedbo nadzorstva nad cenami v Združenih državah. Zakonski osnutek so zdaj predložili senatu.
La Guardia je dodal: «Tudi ob koncu leta bomo poskrbeli za pošiljko surovin in gnojil. Moram vami izraziti svoje upanje, da bo Italija velika zemljiška posestva razdelila med kmete, kl gnojijo zemljo s svojim potom*.
Fiorello La Guardia je zaključil, da bodo od ustanove UNRRA organizirano zdravniško službo nadalje-vali tudi po ukinitvi te organizacije. Po odgovorih na nekatera vprašanja navzočih časnikarjev je zapustil sedež ustanove UNRRA ter odšel na letališče.
S posebnim letJlom je La Guardia iz Rima prispel ob 13.30 na letališče Forlanini pri Milanu. Bil je v spremstvu vodje misije ustanove UNRRA v Italiji Keenga in gg. Clevelanda in Luzzatta, ki sta tudi Člana ustanove UNRRA. Sprejeli so jih prefekt, župan, vodja misije ustanove UNRRA v Milanu, polkovnik RAFa ter druge civilne in vojaške osebnosti, kakor tudi velika skupina novinarjev.
Po prihodu v Milano, je La Guardia odšel na obisk v tvornice Breda in Falk v Šesto San Giovan-ni. Ustavil se je v raznih delavnicah ter govoril notranjim odborom delavcev, ki jih je pozval k delu za obnovitev italijanskega gospodarstva. Po tem so mu priredili sprejem na magistratu, nakar je odSel na obisk k mojstru Arturu Toscaniniju. Ob 17h je odletel U Milana v Rim.
Sinoči je govoril na rimskem radiu ter izrazil upanje, da se Italijanom ne bo več treba zatekati na (mo borzo po kruh in testenine. Posvaril pa jih je, naj ne pričakujejo čudežev od vlade.
ZAPISKI
PLOVBA PO DONAVI
ir.
Nad Brailo v Romuniji ni bilo mednarodnega nadzorstva do konca prve svetovne vojne. V novembru 1918 ao postavili britanskega mornarja admirala alra E. Troubrtdgea kot poveljnika »donavskega poveljstva*. V maju 1919 so ustanovili medzavezniško podonavsko komisijo, pod poveljstvem istega admirala. Ta komsija je prevzela naloge »podonavskega poveljstva*. Naloga obeh ustanov .'e bila, da naredita red v gornjem toka Donave, ki ga je uničila prva svetovna vojna. Skrbeti sta morali tudi za preskrbo ladij in gradiva za obnovo. Ustanovi sta opravili veliko posla. Člen 347 versailleske mirovne pogodbe je odločil, da spada Donava od Bralle do Ulma, skupaj s plovnimi pritoki, pod mednarodno komisijo, dokler ne bodo sklenili dokončnega podonavskega statuta.
Mednarodna komisija Je prevzela posle stare medzavezniške komisije v juniju 1920. V Juliju 1921 pa so podpisali v Parizu dokončni podonavski statut. Le-ta Je določal, da Je »plovba po Donavi neomejena in odprta za vse zastave na temelju popolne enakopravnosti nad vsem plovnim delcrn reke*. Mednarodna komisija, kt jo skrbela za izvrševanje tega statuta, jo imela deset članic: Velika Britanija, Francija, Italija, Nemčija, Avstrija, Madžarska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Romunija ir. Bolgarija. Ta komisija je opravila veliko koristnega dela. Skrbela je za obalne naprave ter izboljševala plovne kanale. Za časa obeh komisij ae Je plovba po Donavi zelo cazšlrila, vendar promet ni nikoli dosegel višine plovbe po Renu.
Vojna 1939, kt Je razdelila člane komisij v dva sovražna tabora, Je ustavila delovanje obeh komisij. Donava Je predstavljala oster spor med Nemčijo in Sovjetsko zvezo leta 1940. V septembru 1940 je sklicala Nemčija konferenco na Dunaju, ki naj bi uredila plovbo po gornjem toku reke. Sovjetske zveze n'so povabili, čeprav je komaj tri mesece prej z zasedbo južne Besarabije postala obalna alla.
Sovjetska zveza Je tedaj protestirala pri Nemčiji, ker Je niz® povabili na konferenco. Zatrjevala je, da jo odslej zanimajo vaa podonavska vprašanja. Protest so tudi javno objavili. Hitlerjev zunanji mtn’ster von Ribbentrop Je tel dni pozneje poizkusil s pomirjevalno taktiko. Dejal je, da so sklicali konferenco samo zato, da bi likvidirali »Mednarodno komisijo* (v kateri Sovjetska zveza nikoli ni bila zastopana). Toda Nemčija je priznala, da ima Sovjetska zveza pravico na sedež v »Evropski komisiji*:	sovjetski zunanji mi-
nister Molotov Je tedaj odgovoril, da bi morali odpraviti obe komisiji ter ustanoviti novo komisijo, kl naj bi nadzorovala plovbo po Donavi od Bratislave do morja. V tej komisiji, jo predlagal Molo-tov. naj bi bile Nemčija, Slovaška, Madžarska, Jugoslavija, Bolgarija, Romunija In Sovjetska zveza.
Ribbentrop Je nato odgovoril, da bi se bilo potrebno razgovarjati samo o spodnjem toku Donave ln s tem računati tudi na udeležbo Italije (seveda z izključitvijo ostalih dveh članic kom sije, Velike Britanije in Francije). Sovjetska zveza jo pristala na vključitev Italije ter na razgovore samo o spodnjem delu Donave.
Tri dni pozneje so se sestali delegati Nemčije, Italije, Sovjetsko zveze in Romunije v Bukarešti. Vendar so takoj prišli v težave, ker je Sovjetska zveza zahtevala, da bi začasno upravo imeli samo Sovjetska zveza Jn Romunija. Konferenco so 21. decembra 1940 za nedoločen čas odložili. Sest mesecev pozneje je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo in tri leta je Nemčija po svoji volji nadzorovala plovbo po Donavi.
Danes se Je vprašanje pojavilo v novih oblikah. Nobena izmed obeh komisij ne more delovati, toda tehnično ln pravno sta v britanskih očeh še vedno pri življenju. Britanska vlada Je v oktobru 1940 protestirala v Moskvi zaradi sovjetskega pogajanja z Nemčijo. Britanska vlada je tedaj izjavila, da vztraja na vseh svojih pravicah, ki Izvirajo iz pogodb. Izjavila je, da ne bo priznala nobene nove ureditve. Danes Sovjetska zveza ne more trditi, da sta bili podonavski komsiji ukinjeni zaradi sovjetsko-nemškega sporazuma.
Na prvi pariški konferenci Je britanski zunanji minister Ernest Bevin izjavil, da bo sprejel Byr* nesov predlog (po katerem bi morali vključiti v mirovne pogoje točko, ki določa, da je plovba po Donavi prosta v enaki meri za vse države). Bevin Je dejal, da bo pristal na ta predlog, »če bodo v določenem času po sklenitvi mirovnih pogodb sklicali konferenco za podonavsko plovbo*, (Konec)
TMRIS DOBIL UPNICO
Politično nasilje na najvišji stopnji -30 zločinov in 25 spopadov v enem tednu
ATENE, 25. julija — Ministrski predsednik Tsaldaris je po vrnitvi v Atene poročal vladi o razgovorih v Londonu in Parizu. Brzojavka iz Aten javlja, da se bo Tsaldaris sestal z voditelji opozicije, da bo razpravljal o morebitni razširitvi vlade in o imenovanju zastopnikov za mirovno konferenco ter tudi o nadzorstvu nad plebiscitom o vrnitvi kralja Jurija.
BOJI NA PODBOČJU NANKINGA
Nanking, 25. julija Boji v velike« obsegu divjajo v bližini Nankinga zaradi odločitve osrednje vlade, da vrže v boj nove sile k poizkusom, da bi ustavila napredovanje komunističnih sil s severa.
Bojne ladje križarijo v vodah vzhodno od Nankinga, medtem ko južno od Jangčeja obhodnice čet osrednje vlade zaustavljajo komunistične sile, kl so se skušale Izkrcati v bližini Kijangija, oporišča med Nankingom in Šanghajem.
Po poročilu osrednje vlade naj bi r sestavili na podlagi grških ln
bilo 3000 komunistov ubitih na severnem obrežju Jangeeja.
Iz drugih poročil je nasprotno razvidno, da so komunistične sile pregnale številne polke osrednje vlade.
Po poročilu poročevalca osrednje vlade pošiljajo komunisti čete, orožje in motorizirane edinice iz Mandžurije proti polotoku Oslrenu In preko ožine Pohaj pod zaščito sto letal ln obalnih straž proti pristanišču Cefu.
ZAPOSLITEV BEGUNCEV
London, 25. julija Ministrstvo za delo je javilo, da so v teku pogajanja za prevoz v Veliko Britanijo 1.000 žensk lz baltiških držav in begunskih taborišč na britanskem zasedbenem področju Nemčije, da jih bodo zaposlili kot službeno osebje v tuberkuloznih zdraviliščih Velike Britanije. Poleg pomoči tem ženam, ki po večini prihajajo iz L'tve, Latvije In Estonske, namerava načrt olajšati veliko pomanjkanje osebja v britanskih bolnišnicah.
Grški parlament Je izglasoval zaupnico vladi s 157 glasovi proti 97. To vprašanje je nastalo zaradi kritik ministra za javno varnost glede položaja v severni Grčiji, Ministrski predsednik Tsaldaris je izjavil, da hoče njegova vlada nositi odgovornost za delovanje vseh svojih ministrov.
Po uradnih številkah, objavljenih v Atenah, so spopadi med «banditi» in vladnimi silami pretekli teden privedli politično nasilje do najvišje dosedanje mere. Levioa je odgovorna na 9 zločinov, desnica za 10, neznane osebe za 11 in sicer po številkah angleških funkcijonarjev, ki so
angleških vesti. Med tednom Je bilo 7 napadov pa orožniške postojanke ter 18 spopadov med «bandltil» na eni ter orožništvom in vojsko na drugi strani.
Dva grška komunista, ki Ju Je proglasilo za kriva vojaško sodišče, sta bila ustreljeno zaradi nezako nite posesti orožja v nekem mestu ob albanski obali.
Smrtne obsodbe 24 znanih kolaboracionistov, od katerih je eden Izročil Nemcem nekega zavezniškega agenta, so spremenili v dosmrtno ječo.
AMERIKA NE BO IZDALA TAJNOSTI ATOMSKE BOMBE
London, 25. julija Ameriški delegat pri komisiji Združenih narodov za atomsko ailo John Hancock je izjavil v zavodu narodnega odbora za informacije o atomski sili v Waah'ngtonu, da Združene države ne bodo Izdale niti tajnosti atomske sile, kl j'h Imajo, dokler ne bo vpostavljen učinkovit nadzorstveni ustroj.
IZJAVE LA GOARDIE
1919
Trikrat v zgodovini je starodavni Versailles doletela Sast ali usoda, da so v njem sklepali vatne mednarodne pogodbe. Prvi# se je to zgodilo 1. maja 1756, ko sta po daljši diplomatski predpripravi Francija in Avstrija podpisali pogodbo, s katero je prišlo do zveze med Burbone! in Habsburžani, ki je kesneje predstavljala izhodiščno točko sedemletne vojne proti Frideriku II. Dvanajst let kesneje, 15. maja 1168, je doživel Versailles drugi zgodovinski dogodek. V njem so podpisali pogodbo, s katero je genovska republika francoskemu kralju prepustila suverenost nad Korziko. Tretji in najvažnejši, mednarodno diplomatsko pomembni dogodek pa je prinesel konec prejšnje svetovne vojne, ko se je 18. januarja 1919 uradno začela v Parizu mirovna konferenca, ki se je končala 28. junija, ko so v Dvorani zrcal versaillskega gradu, v isti dvorani, v kateri so leta 1871 proglasili nemški imperij, podpisali mirovno pogodbo — Versaillesko mirovno pogodbo, ki naj bi po štirih letih trpljenja prinesla svetu resnični, trajni mir. Cez štiri dni — 29. julija — se bo v Parizu sestala mirovna konferenca. Ali bodo morda tudi mir,
ki se bo rodil po tej svetovni vojni, podpisali v bližnjem Versaillesu?
1946
Bedem In dvajset let, pet mesecev in enajst dni po začetku mirovne konference v Parizu leta 1919 se bo tez itirl dni ravno tam začela nova mirovna konferenca, ki naj s svojimi sklepi — mirovnimi pogodbami — pomeni formalni zaključek druge svetovne vojne In začetek novega livljenja za ves iztirjeni svet.
Pariška mirovna konferenca pomeni za sodobne politične voditelje in predstavnike 91 Združenih narodov, ki so jih povabili, da odločajo o jutrišnjem svetu veliko in odgovorno nalogo. Veliko in odgovorno nalogo ne samo v pogledu usode sodobnega človeštva, marveč tudi naSih zanamcev. Morda zanje oelo v prvi vrsti, če je res, da je sodobnost prav za prav že odmiranje in da je tivljenje vedno la tisto, kar Sele prihaja.
Od sposobnosti, modrosti, daleko-vidnostl ter velike mere popustljivosti pri zagovarjanju sebičnih interesov na korist splotnosti vseh, ki so poklicani, da ustvarijo obličje novega eveta, na katerem
ne bo sile In nasilja, strahu in pomanjkanja, marveč svoboda in blaginja, je v veliki meri odvisno, ali bomo imeli po tej vojni dolgo obdobje miru, ali pa bomo slej ko prej spet pahnjeni v strahote novega prelivanja krvi in ruSevin, v trpljenje, ki bo Se stokrat hujSe od nesreče, ki smo jo doživeli v sedanji vojni žalostnega spomina.
Spet smo na prelomnici med preteklostjo in bodočnostjo. Trudni smo in izčrpani in naSa vera je velika. Zaupamo v čut odgovornosti kovačev svoje usode.
Prispevati pa moramo tudi sami. Na vsakomur izmed nas leži delček odgovornosti za nas vse. Na bodimo sebičnezi in nestrpneži. Ne bodimo- zanesenjaki. Z zrelostjo in poglobitvijo v stvarnost ocenjujmo vse, kar se godi okrog nas. Izogibajmo se vsega in prispevajmo po najboljših močeh, da olajšamo odgovornim državnikom, da bodo zadovoljivo reSili velike naloge, pred katerimi stoje, da jih bodo začeli reSevati lažje, kot so se jih lotili, ko so se sestali v Parizu pred 97 leti.
}\Ta osnovi 14 fočk
Pariška mirovna konferenca leta 1919. Naloge, ki so stale pred njo, so bile ogromne. Morala bi na novih osnovah in po propadu enega izmed najstarejših svetovnih imperijev — habsburške Avstrije — izdelati novi zemljevid Evrope, določiti pogoje življenja novonastalih držav, razdeliti važni kolonljalni imperij, odstraniti ruševine, ki jih je povzročila v Evropi štiriletna vojna, vzpostaviti redne razmere v proizvodnji in trgovini.«
Program takega miru je v štirinajstih točkah, ki jih Je formuliral in 8. januarja 1918 predložil a-meriškemu Kongresu predsednik Wilson. Njegovih 14 točk lahko skr. cimo na štiri osnovna načela: svetost pogodb, samoodločba narodov, razorožitev, Društvo narodov. Ta program se je rodil v Ameriki, obdani z oceani, ki Je imela lepo razvito gospodarstvo, ntkaklh bližnjih sovražnikov in tudi ne ozemeljskih teženj. Morda zaradi tega ni bil najboljši za Evropo; ni poznal in ni mogel razumeti zgodovinskih pogojev Evrope, nemirne Evrope, v kateri so se vedno prožile vojne in v kateri se je vsak narod, vsaka država počutila varno le, če je imela nešteto pogodb, ki bi jo varovalo pred napadom. Morda Je bila med vsemi državami najbolj previdna Francija, ki je že takrat zahtevala zase vsa zagotovila, da se obvaruje ponovnega napada Nem-
cev.
Dredkonferencni razvoj
Potreba je, da omenimo nekaj podrobnosti predkonferenčnega vojaškega ln političnega razvoja. Ko je bila v začetku oktobra 1. 1918 nemška vlada zaradi obupnega vojaškega položaja prisiljena, da popusti, se je (8- oktobra) obrnila na predsednika Wilsona in ga zaprosila za mir na osnovi njegovih 14 točk ter za takojšnjo sklenitev premirja. Po izmenjavi not, v katerih sc zahtevali brezpogojni sprejem 14 tečk, izpraznitev vseh napadenih ozemelj ter sprejem premirja, ki bi ga določile zavezniške vojaške oblasti, je nemška vlada 20. oktobra pogoje sprejela. Wilson jih je poslal zaveznikom.
Vrhovni vojaški svet je posebej preučil pogoje premirja in sprejem 14 točk. Pogoje premirja so najprej preučevale vojaške oblasti, od 29. oktobra dalje pa šo o njih razpravljali tudi na zasebnih sestankih, katerih so se udeleževali ministrski predsedniki ln zunanji ministri Francije, Italije, Anglije ter Wilso-nov zastopnik House. Zasebni sestanki so se nadaljevali tudi še potem, ko je 31. oktobra začel zasedati Vrhovni svet, v katerega so poleg vojaških in zgoraj omenjenih predstavnikov povabili tudi še predstavnike Belgije, Japonske, Srbije in Grčije ter manjše države, kadar so razpravljali o zadevah, ki so se jih tikale. Na teh zasedanjih so se glavne sile sporazumevale o vprašanjih, ki so potem prišla in bila sprejeta pred Vrhovnim svetom. Enak postopek je bil s 14 točkami, zaradi katerih je prišlo med zavez-mki do nekaterih nesoglasij. House pa je uspel, da je končno le prišlo do sporazuma; vendar sta dve točki kljub temu ostali odprti: vprašanje svobode morij ter vojne cuškodnine.
dar je imel moč, da je lahko prebredel vsa nasprotja. Na razpolago ni imel samo moralnih sil. marveč tudi materialne: odlično oskrbljeno ameriško vojsko, Evropo, ki je bila v položaju, da Je bila popolnoma odvisna od prehranjevalnih in finančnih sredstev Amerike in ki Je bila prepričana, da jo pred siromaštvom in polomom lahko reši le on.
Uvod v konferenco so predstavljala nepretrgana dopoldanska in popoldanska zasedanja, ki so se začela 12. januarja 1919, katerih so :so se udeleževali ministrski predsedniki in zunanji ministri Združe-nir držav, Anglije, Francije, Italije in katerim se je dan kesneje pridružilo tudi japonsko ~ zastopstvo. Tl razgovori so rodili organizacijo konference.
Na konferenco so pripustili v celoti 32 držav. Med 32 državami pa Je bila razlika. Prvo skupino Je predstavljalo pet velesil (Združene države, Anglija, Franoija, Italija, Japonska), ki so sodelovale pri vseh delih, v drugi skupini pa so bilo države, ki so sodelovale le v nekaterih komisijah in predlagale svoje zahteve. Pet velesil je imelo po pet delegatov; Srbija. Belgija in Brazll po tri; Kitajska, Grčija, Hedžas, Poljska, Portugalska, Romunija, Siam in Češkoslovaška po dva; ostale južnoameriške republike po enega. Posebno predstavništvo so dobili tudi angleški domi-n:onl in Indija.
Upravni organ Je predstavljal Svet desetih, sestavljen iz ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov, ki Je tako pomenil nakako nadaljevanje Vrhovnega sveta. Temu svetu so predlagali v preučevanje in odločitev vsa vprašanja, preden so prišla v dokončno odobritev pred plenarno konferenco. Ostale države pa s tem niso bile zadovoljne. Vendar se to ni spremenilo.
Pojavilo se Je tudi vprašanje postopka ln programa konference. Prvi program so pripravili Francozi. Ta program pa so zavrgli; novega je sestavil Tardleu. Wilson je predložil svojega, ki je vseboval samo zaporedje prednostnih vprašanj: Dfuštvo narodov, vojna odškodnina, nove države, meje, kolonije.
Spopadi po premirju
11. november 1918
sklepu Vrhovnega sveta 4. bra je Wilson obvestil Nem-so zavezniki razen dveh na-1 točk sprejeli njegove točke. . novembra je nato Nemčija ila premirje.
>odplsu premirja pa je ved-sreteklo še precej časa, preje sestala mirovna konferen-Be je je hotel Wilson osebno ti. Priprave nanjo pa so se
Vojna je spet spremenila lice Evrope. Pojavile so se nove meje, pojavilo se je nešteto spornih vpraianj, izmed katerih so nekatera reSili brez posvetovanj in pogajanj, o drugih pa so vodili razgovore zunanji ministri. O nekaterih so se sporazumeli, ostala Se čakajo reSltve. Poleg njih pa je v Evropi Se mnogo drugih mejnih problemov, ki so jih sprožile ali samo nakazale prizadete države, o katerih pa verjetno -mednarodni forum niti ne bo razpravljal. Ostali bodo le neizpolnjene želje in morda vzrok iredente. Nat zemljevid prikazuje te probleme, razdeljene po naslednjih skupinah: I. Dokončne spremembe meja; 1. jinsko-sovjetska meja, 2. vključitev baltskih držav v Sovjetsko zvezo, 3. priključitev Besarabije k ZSSR. 4. Podkarpatska Rusija. PuSfica kaže premik Poljske; II. Sklepi zunanjih ministrov: S. Transilvanija Romuniji, 5. Dodekanez Grčiji, 7. Briga in Tenda Franciji, S. Južna Tirolska Italiji, 9. vpraSanje Trsta in Julijske krajine; III. Viseča vprašanja: 10. Posarje, 11. Porenje, 12. Porurje. Vprašaj pomeni bodočnost Nemčije na sploSno; IV. Sporna vprašanja: 13. Danska zahteva Holstelnsko, 14. CeSkoslovaSka zahteva Glatz in 15. ne popusti pri TeSinu, 16. Jugoslavija KoroSko, 17. Bolgarija del Trakije za dohod k morju, 18. Albanija Severni Epir, 19. in 20. staro vpraSanje morskih ožin (Dardanele in Bospor). K vsemi tem vprašanjem moramo dodati tudi vpraSanje svobodne plovbe po Donavi. Pikčaste črte kažejo stare predvojne meje nekaterih držav.
potoval v Ameriko. Mislil je, da je po odstranitvi nesoglasij glavno delo konference že opravljeno. Ostala pa so še vedno važna vprašanja, posebno vprašanje dejanskega miru v Evropi. Wilson ni pustil svojim zastopnikom nikakih navodil. Zaradi važnih notranjih vprašanj sta zapustila konferenco tudi Lloyd George ln Orlando; Clemenceau je bil 19. februarja težko ra. njen. Razprave je v bodoče vodil House in zunanji ministri. Delovale so tudi komisije. Ko se je Wil-son 14. marca vrnil, je b|lo v bistvu vse tam, kjer je bilo pred njegovim odhodom v Ameriko.
Začelo se je najtežje in najbolj dramatično obdobje mirovne konference.
Dne 14. marca je predložila svo. je zahteve Francija: poleg razorožitve Nemčije, aneksijo Posarja in osnovanje Porenske republike, ki l'l bila v carinski uniji s Francijo. Francozom se je bilo težko upirati, ker so imeli te zahteve za zagotovilo varnosti.
Prvi dnevi po Wilsonovem po-
vratku so bili neplodoviti. Zaradi lega so se vrnili k posvetovanjem štirih (brez Japonske), vendar tudi tako niso bolje uspevali. Kot prvo so rešili vprašanje vojne odškodnine. Američani so predlagali takoj-si.jo določitev višine, Angleži ln Francozi so predlagali kesnejši datum, ko bo ugotovljena škoda. Američani so končno popustili.
Nato so načeli vprašanje Porenja. Clemenceau je bil nepopustljiv: imel Je za seboj ves francoski narod, njegov glavni adut pa je bil nemški napad na Francijo. Lloyd George Je ponudil Franciji angleško in ameriško garancijo mej, toda Clemenceau je odbil. Dne 28. marca je nato Wllson predložil demilitarizacijo Porenja. Tudi to ni zadostovalo. Prišlo je do krize. Wil-son* je že hotel odpotovati, ko J« Clemenceau popustil. Potem so hitro rešili to vprašanje in tudi vprašanje Društva narodov.
Preostalo je nemško vprašanje-Dne 13. aprila so y Versailles povabili Nemce.	' -
Nemško vprašanje
Vendar pa so bila nerešena še I pogumni. Ne moremo se nekatera vprašanja: Jadran, San- polovičnimi ukrepi.
rešiti s
'ttlCe
inje mirovne pogodbe pa krepilo položaj zaveznikov, taos v Srednji Evropi one-vsak odpor na tej strani, a 14 točk pa je končno slo. na Wil*onu osebr.o. Ven-
Medtem ko Je konferenca čakala na mir, je prišlo na mnogih mestih do oboroženih spopadov. Ob robu velikega vzhodnega imperija — od Kavkaza do Vladivostoka, od Ukrajine do Baltika in celo na skrajnem severu ob Murmanskl obali, so se komunistične čete bojevale proti ruskim In zavezniškim edlnicam. Tu pc tam so se v Evropi pojavili poizkusi, ki bi z zasedbo zaželenih ozemelj hotel] prejudicirati ali pa dokončno določiti usodo nekaterih področij mimo mirovne konference To se Je zgodilo na stari rusko, nemški meji, kjer so hoteli poljski prostovoljci s silo ustvariti nove poljske meje, isto se je dogodilo v dolu Ukrajine, romunske čete so prekoračile madžarsko mejo ln zasedle nekatere predele, prišlo Je do oboroženega spopada na Koroškem Do spopadov Je prišlo tudi med zavezniki: med Poljsko in Češkoslovaško za Tešin, med Romunijo ln Jugoslavijo za temešvarsko okrožje. ge bolj nevarna pa je bila komunistična opasnost.
Konferenco je 18. januarja otvo-ril francoski predsednik Poincare. Za predsednika so izvolili Clemen-ceuuja. Prvi del konferenc« se je v glavnem vrtel okoli vprašanja Društva narodov. To je bilo do Wilsonovega odhoda. Ameriški predsednik Je videl v njem edino sredstvo za zagotovitev bodočega miru. Sestavili so posebno komisijo, ki je po daljšem času izdelala listino Društva narodov, ki je obsegala 26 členov in ki je prišla tudi v mirovno pogodbo. Razgovori o Društvu narodov »o bili včasih precej ostri.
Dne 14. februarja Je Wllson od.
Ta članek piSem v srediSču Evrope. PiSem ga v stari hiSl, kjer so se srečali umetnostni vplivi Francije, Italije, Nemčije in Avstrije. PiSem ga v francosko govoreči vasici, osamljeni sredi drugih vasic, kjer govorijo Švicarsko-nomSko narečje. Vasica leži na visoki ploščadi med Juro in Alpami.
Ce živiš v kraju, v katerem, so stoletja živeli tvoji predniki, če gledaš skozi okno, ko pišeš o grobovih družine, se lahko imenuješ Evropca.
Evropa ni nekaj, o čemer se uči S iz knjig, marveč nekaj, kar ti živi v krvi. Prej jo zajameš s pogledom, kot dojameš z razumom. Evropa je mati; včasl veličine, včasi boli; in kakšne boli pač danesI
Evropa ni samo zemljepisni pojemc Evropa je zgodovinsko bitje, bitje, ki ima samostojni obstoj, lastno osebnost. Življenje Evrope je podrejeno naravnim in človeSkim pogojem, ki jih je brez smrtnih posledic zanjo nemogoče spraviti iz ravnotežja. Ce hočemo razumeti, kaj je Evropa, ni zadosti, če čitamo Časopise, revije, repor. taže; ne zadostuje tudi, če preučujemo Modre knjige. Tako si prečesto na cenen način pridobimo le povrlno znanje in napačne Ideje. Evropa je znanost, ki presega pravne izvedence, diplomacijo, finance in gospodarstvo; Evropa je filozofija, ki ureja celotni problem človeSke usode. Kaj mora -potemtakem vedeti človek o Evropi, če hoče itneti o njej nekaj pojma, kar je sicer Se vedno nezadostno, vsekakor pa prav, če hoče spoznati njene dinamične tokove In njene konstante?
V prvi vrsti moramo vedeti, da so od trenotka, ko je Evropa zaživela svoje zgodovinsko življenje, dogodki njene zgodovine tako povezani med seboj, da je nemogoče ločiti sedanje dogodke in sodobna dogajanja od dogajanj preteklosti.
Zgodovina je sila. Zgodovina ni preteklost. Preteklost je same zgodovine. Zgodovina je podobna električnim vodom, M jih vidim s svojega okna, vodom, ki so nabiti z električno silo, z lučjo, pa tudi s smrtjo, če se jih neprevidno dotikaš. Napeljani so od daleč in visoko, iz elektrarne nekje v Alpah, v bližini jezera, ob vznožju ledenika
Visoki stebri Jih nosijo, simboli velikih dogodkov, ki označujejo naSo dobo. Prihajajo in izginjajo za obzorjem, v bodočnost, Ca bodo v pomoč pri delu, da bodo raz-
svetljevali mesta ljudi, ki jih Se ne poznamo.
Na drugem mestu moramo vedeti, da Je Evropa najmanjši kontinent.
Nima niti razsežnosti kontinenta: je kakor velika dežela. Z zemljepisnega staliSča Je Evropa le azijski polotok. Ta polotok pa je možata dežela. V prvi vrsti je odličen pomorski kontinent. Razmeroma ima daljSo obalo kot drugi. Morje prodira tako globoko v deželo, da ni kraja v Evropi, ki bi bil zelo daleč od njega. Tudi v pogledu gorovij je izreden kontinent. Za naravni obstoj se ima zahvaliti sodelovanju gora ln morja. Morje jo Je ločilo od Azije; gorovja pa so jo branila pred Azijo. Morju dolguje Evropa svojo primerno in umerjeno klimo, ki je najprimernejša za človeško življenje. Dežela, ki je razdeljena na predele in zaradi tega kaj primerna, da ustali človeka in ga
individualizira, dežela kakovosti, ne pa količine, oseb-poedincev, ne pa množic.
Tretjič moramo vedeti, da se prava Evropa, evropska Evropa, neha tam, kjer nehajo gore, da se konča tam, kjer ni več občutiti vpliva morja.
Na vzhodu so njena naravna meja Karpati. Sovjetska zveza zemljepismo ni več Evropa: je del ogromnega predela severne Azije.
Četrtič pa moramo vedeti, da Je Evropa iznad vsega človeškega dela. Evropa je kontinent duha.
Ob koncu ledene dobe je bila Evropa Se vedno le dežela lova, na kateri je poleg divjačine, ki je postajala vedno redkejia, čim bolj se je umikala v gore severa, rastlo le neko zelje. Ta trda zelenjava je komaj pomenila zadostno gospodarsko osnovo. Gospodarska podla ga — žito — je prišlo v neolitski
Na zasedanju Sveta zunanjih ministrov dne 3. julija so se štirje predstavniki velesil v Parizu po dolgih pogajanjih sporazumeli o rešitvi tržaškega vprašanja, ki je že dolgo časa predstavljalo največjo oviro njihovega sporazuma. Področje od Devina do Novlgrada bi po tem sporazumu prišlo pod nadzorstvo Združenih narodov; ostalo ozemlje bi razdelili po popravljeni francoski mejni črti med Jugoslavijo in Italijo. Pulj bi prišel po tem načrtu • pod Jugoslavijo, Gorica pod Italijo.
Zemljevid prikazuje rešitev, o kakršni so se sporazumeli štirje zunanji ministri ln ki jo bo morala potrditi še mirovna konferenca. Mrežasto označeno področje (1) ozemlje zamišljenega interna-olonallz'ranega Trsta; debela črta (2) fran coskl predlog meje med Jugoslavijo ln Italijo; pokončno črtkano ozemlje (3) Jugoslaviji dodeljeno o-zemlje.
dobi iz Azije obenem z belopoltim človekom — Evropcem. K rodovitnosti zemlje je brez dvoma prispevala sprememba klime, ki je omogočila tudi stalnost človeSkih skupin, ki pa same po sebi ne pojasnjujejo izoblikovanja Evrope. Ti ljudje ne pojasnjujejo presenetljivega dogajanja, podobnega čudežu — beseda, ki jo uporabljam s ponosom — čudeža, kako je ta siromaSni, mali, neznatni in raztrgani polotok postal vladajoče sre-dlSče sveta, domovina edine civilizacije, ki se je izkazala za sposobno, da postane vesoljna.
Petič, ln z namenom, da pojasnimo ta čudež, ta nenavadni pojav, moramo vedeti, da je bila evropska civilizacija skupno delo dveh svetov očitno nasprotnih in medsebojno se izključujočih: sveta severa in sveta Juga, starega sveta, oziroma točneje grško-latinskega sveta, in sveta barbarov, oziroma določneje keltsko-germanskega sveta.
Ko so se v Heladi 2.000 let pr. Kr. Ahajci, ki so priSli s severa, srečali s civilizacijo, ki je priSla vzhoda, je to trčenje rodilo Grčijo, prvo obliko Evrope. Tudi ime Evropa simbolizira to srečanje, kajti Evropa je bila azijska princesa, ki jo je Jupiter, bog severa, začarano v bika, odnesel cez Sredozemlje, da bi se z njo združil na Kreti.
To pa je bil samo uvod, gene ralka evropske zgodovine.
Zdaj lahko razumemo slabost Evrope.
Evropa je premajhna, da bi mogli v njej živeti in se hraniti vsi, kadar prebivalstvo prekorači določeno Ste. vilo. Preveo je razdeljena na posamezne dele in sestavljena iz prevelikega Števila preveč različnih ljudstev, da bi lahko iz sebe ustvarila nekaj enotnega. Ta ljudstva se ne bodo nehala med seboj bojevali, da bi naSla, branila in povečala življenjski prostor, ki ga vsako izmed njih potrebuje. Zaradi tega se zdi, da je Evropa obsojena na nacionalizem in stalne vojne. In dejansko: od 16. stol., je bila Evropa obsojena na stalne vojne. Sestnaj sto stoletje ni poznalo (če vojnam dodamo tudi državljanske) niti enega leta miru, 18. stol. komaj dvajset.
Evropska relitev je priila z morja. Toda njena kolonialna ekspanzija in izliv v Ameriko jo je izčrpal. Takrat se je začela vrsta kriz, katerih končni razultat je dancSnji položaj.
(Gonzague de Reynold)
tung. Italijani so zahtevali, da se istočasno z nemškim resi tudi avstrijsko vprašanje. Zdaj so ponovili zahtevo. Pojavilo Be je vprašanje Dalmacije in Istre ter Reke. Prišlo jo do spora (Wllaonova črta) in ameriški predsednik se Je obrnil na italijansko javno mnenje. Italijanska delegacija je zapustila Pariz in se vrnila šele 7. maja.
Dne 28. aprila je plenarno zasedanje konference odobrilo statut Društva narodov. Dne 6. maja so predložili mirovni konferenci mirovno pogodbo z Nemčijo, ki pa jo je Foch močno napadel. Naslednji dan so pogodbo izročili Nemcem. Medtem ko se je konferenca ukvarjala z drugimi vprašanji, so se Nemci lotili preučevanja pogodbe, ki Je obsegala okoli 80.000 besed. Nemčija je iznesla ostro kritiko mirovne pogodbe in stavila proti-predloge, kar je povzročilo velik odmev. General Smuts je izjavil, da takšne pogodbe ne bo podpisal. Lloyd George je v strahu zaradi naklonjenosti, ki so jo s tem dobili Nemci, predlagal spremembe. Konferenca Je bila v najkrltlčnejšem obdobju. Proti spremembam pa je bilo preveč sil.
Vojna in konferenčna enotnost zaveznikov je zmagala. Edina sprememba se Je tikala plebiscita v Gornji Sleziji. Dne 16. junija so poslali Nemčiji sedemdnevni ultimat, da v celoti sprejme mirovno pogodbo, ali pa jo zavrne. Foch je bil pripravljen to tudi izsiliti. Nemška delegacija in vlada sta odstopili, toda to ni pomagalo. Weimar-ska ustavodajna skupščina je sklep sprejela in ga sporočila zaveznikom. Mirovno pogodbo so podpisali 28. julija v Dvorani zrcal v Versaillesu. Obstajala je iz XV poglavij (440 členov): statut Društva narodov; nemške meje; evropske politične klavzule; nemški interesi in pravice izven Nemčije; vojaške, pomorske in zračne klavzule; vojni ujetniki; vojna odškodnina; finančne klavzule; gospodarske klavzule; letalstvo; pristanišča, rečne poti ln železnice; delo; garancije; razno.
Tako se je končala prejšnja mirovna konferenca.
Zakaj
niso uspeli
Zakaj ureditev, kakršno Je prinesla ta mirovna konferenca, ni uspela, in kaj se lahko naučimo izkustev preteklosti?
«Razmeroma lahko Je — je napisal Lloyd George v znani spomenici, ki Jo je pripravil v teku versaill-ske konference — zmašiti mir,
bi trajal trideset let*. Mir pa, hi
so ga napravil leta 1919, ni trajal niti toliko. Dve članici Društva narodov — Japonska h1 Kitajska — sta se spopadil že leta 1931; leta 1939 pa se je začela splošna evropska vojna. Očitno Je, da je bilo to samo nadaljevanje stare vojne. Zakaj so zmagovalci lz leta 1918, ki so bili po vsem videzu vsemogočni, tako popolnoma propadli pri svojem «lahkem» delu, se sprašuje sir Wil-liam Beveridge. «Odgovor je enostaven - pravi - prvič, ker zmagovalci niso bil zadosti enotni, drugič, ker je bilo orodje trajnega miru, ki so ga skovali v Verseillesu — Društvo narodov — neprimerno za svoje namene*.
Danes je zaradi zmage Združenih narodov, zaradi Junaštva in žrtev neštetih milijonov človeštvo na tem, da se mu nudi nova možnost, da napravi to. kar so nekateri leta 1918 samo poskušali: da onemogoči vojno in prežene s sveta strah pred vojno. Prvi pogoj te druge možnosti je, da narodi sveta spoznajo, da sta svoboščini odstranjene vojne nevarnosti in stranu pred vojno nevarnostjo njihovi največji dobrini. Drugi pogoj, da to hočemo kot končno rešitev je, da smo pripravljeni hoteti za to izbrati tudi sredstva. Tretji pogoj pa je, da srno v tem revolucionarnem tre-notku zgodovine pripravljeni biti
Ce tri velesile — Združene države, Sovjetska zveza in britanski commonwealth v tem trenotku želijo položiti temelje vesoljnega trajnega miru s pravičnostjo, to lahko store. Ce trajni mir v svetu potem ne bo zagotovljen, bo to zaradi tega, ker se ena ali več izmed teh treh velesil iz preteklosti ni zadosti naučila. Ničesar, ker je vredno imeti, ne moremo dobiti zastonj. Pogoj miru je, da bi se morale velesile odločiti, da bodo pravične, da ustvarijo in ohranijo svet varen za male in sploh za vse narode, da ustoličijo vlado zakona s tem, da zgradijo svetovno organizacijo, hi bi pojasnjevala, vsiljevala in pregledovala zakone med narodi, da izjavijo, da množičnega ubijanja za zasledovanje narodnih ciljev ne bodo nikoli več uporabljale niti same niti tega dovoljevale tudi drugim.
Dve usodni poti
Stojimo na razpotju: po eni strani pelje cesta v bodočnost miru in
Sev mednarodnega. sodelovanja
in strpnosti, po drugi vodi pot mednarodne nestrpnosti, sporov, manj ali več prikritega oboroževanja — pot v tretjo svetovno vojno. Katero pot bo ubrala mirovna konferenca? Nobenega dvoma ni, da vsi veliki politični duhovi ob podpori vsega miroljubnega sveta streme za prva potjo in da bodo zastavili vse sile, da se izognejo drugi. Nihče si ne želi nove vojne. Toda to še ni zadosti. «Ne želeti* je še mnogo premalo. Treba je hoteti: In danes je treba te volje, tega hotenja mnogo, ogromno.
«Lahko je zmašiti tridesetletni mir*, je dejal Lloyd George. Mirovna konferenca po prvi svetovni vojni kljub neprimerno lažji mirovni problematiki ni uspela ohraniti miru. Današnji položaj je & mnogo težji. Totalna vojna Je povzročila skoraj totalno tvamo Pa tudi duhovno in celo moralno razdejanje. Zaradi tega je sedanja mirovna konferenca strašna preizkušnja odogovomih državnikov in vsega človeštva:	Ali fcodo uspeli,
ali bomo uspeli? Ali Pa ne to"10 uspeli ln se bo jutri zač^l novi krvavi ples.
Od prvih petkov komaj končane vojne, koso se veliki zavezniki uprli nasilju, ki ga Je hotela v svetu uveljaviti Nemčija, so poleg stremlJenJa po ojačenju vojnih naporov stremeli tudi že po zdravih oblikah sveta, ki naj bi jih rodil zlom sovražnika.
Združeni naredi
Združeni narodi so bili prvo utelešenje povojne mirovne zamisli velesil, ki si jo je do danes usvojilo že 81 narodov sveta. Od Dumbar-ton Oaksa preko jaltskih razgovorov do konference v San Franciscu in letošnjega zasedanja v Londonu, ki mu bo čez dva mesgea sledilo novo zasedanje, se vleče mirovna nit prizadevanj miroljubnih na
rodov. Po drugi strani pa so bili na delu v zadnjem času .tudi štirje zunanji ministri, ki so ho ukvarja li z neposrednimi vprašanji sklenitve mirovnih pogodb, delo, katerega prvi del bo — tako trdno upamo __ aadovoljivo opravljen na sedanjem zasedanju mirovne konference.
Bila so težka vprašanja. Nekateri razgovori so se razbili, druga vprašanja še čakajo, da se zunanji ministri k njim vrnejo ponovno. Toda začetek je tu in ne bili i>i pravični, če bi ga ocenjevali negativno. Ta začetek pomeni, da Je uspelo prebiti led in da smo zaradi tega lahko manj zaskrbljeni. Končno sliko pa nam bo ustvarila mirovna konferenca 21 narodov, v kateri bomo lahko gledali vizijo jutrišnjega sveta. In vsak, prav vsak, tudi tisti, ki se zdi morda nestrpen, si končno želi, da bi bila to vizij« mirnega, srečnega in plemenitega sveta.



25. julija 1946
GLAS ZAVEZNIKOV
Stran 3
EINSTEIN - OCE ATOMSKE BOMB

NJEGOVA RELATIVNOSTNA TEORIJA JE V ZAMISLI FIZIKOV OMOGOČILA UPORABO ATOMSKE SILE ZA NEWTONOM JE EINSTEIN NAJVEČJI FIZIK NA SVETU IN VERJETNO NAJVEČJI ČLOVEK 20 STOLETJA
POLJUDNA RAZLAGA NJEGOVIH TEORIJ

Kdo Je prav za prav iznašel domsko bombo? Odgovor na vpiiitanje je težak, kajti udeleženih jo bilo veliko znanstvenikov in drugih delavcev.
Toda idejni oče, ki je ugotovil formulo, s katero so lahko teoretično zabeli delati na razbitju atoma, je slavni profesor Albert Einstein. Ta matematik in iznajditelj relativnostne teorije je majhen in bojeb moz, z izrazom svetnilea in belimi lasmi, ki mu obkrožajo glavo kot kakšnemu violinskemu vir-tuozu. Poleg relativnostne teorije je Einstein tvoreo teorije o enotnih poljih ter je tudi bistveno razširil in izpopolnil teorijo kvantuma, ki jo je iznašel nemški znanstvenik Max Planck.
Profesor Einstein je po rojstvu Zid, Nekoč je bil direktor berlinskega instituta cesarja Viljema — največje tehnične ustanove na evropskem kontinentu, Pozneje je postal profesor na ameriški univerzi v Prinoeionu. Ko je zapustil Nemčijo, je postal najprej švicarski driavljan, zdaj pa je ameriški. Ko 'je nastopil Hitler, je postal Einstein njegov sovražnik St. 1.
Einstein ni delal neposredno na pripravah za atomsko bombo, Glavni iznajditelji so: dr. Arthur Hotly Compton, dr. Enrico Fermi (Italijan, ki je zapustil Mussolinijev totalitaristični raj *» odiel v tplutokratsko* Ameriko, kjer je postal slaven fizik), dr. Leo Szi-lard, dr. H. C. Vreg, dr. Niels Bohr (danski fizik, ki se mu je posrečilo po okupaciji Danske uiti izpod Hitlerjevega totatitarističntga vaja v «kapitalistično* Anglijo in j« nato v Ameriki bistveno pripomogel k razvoju atomske znanosti) s ^ j. R. Oppenheimer in dr. Liso Meitner (Nemka,, ki je Šla skozi Dansko isto pot kot prof. Bohr),
Toda prof. Einsteina imajo za Pravega očeta atomske bombe, kajti (j) zaradi njegove pobude so Američani začeli z raziskovanji atomske sile in (t) njegova formula (E =.mo S) je omogočila teore-tično zasnovo atomsko bombo.
Einsteinovo pismo
Pozno 1939, ko so nemški tanki Ze stali na novi meji s Sovjetsko zvezo v razdeljeni in zasedeni Polj-®ki in ko so prebivalci Hirošime in Nagasakija na Japonskem še mirno opravljali svoje posle, je profesor Einstein — ki sovraži pisanje pisem, — sedel za svojo pisalno mi-"-o in napisal pismo predsedniku ZdruZenih držav Franklinu Delanu Rooseveltu. V njem je dejal, da je Po njegovem mnenju fiskalna znanost že tako napredovala, da je teoretično možno razbijati atome fin s tem tudi narediti atomsko bombo). Prof. Einstein je v pismu zatrdil, da se nemški znanstveniki ie bavijo s tem vprašanjem in da se morajo Združene države takoj otiti posla, če nočejo, da propade
človeška civilizacija.
V pl97nu Je prof. Einstein priložil poročilo svojega prijatelja dr. Lea Szilarda, hi je v tehničnem jeziku razložil, zakaj in kako Je mogoče narediti atomsko bombo.
Franklin Roosevelt je šel takoj na delo. Ustanovil je «Manhattan Project», ogromno tovarno za raziskovanje atomske energije. Ta tovarna je g svojimi podružnicami v Ameriki povzročila smrt ltB.000 Japoncev v Hirošimi in Nagasakiju, spravila japonsko iz vojne i« privedla človeštvo na pot, ki ga vodi ali v pop0jno uničenje (če ne
pametno)	^ ^ ^	^
do največje blaginje) w ^ samo zamislimo.	*
Največji človek 2o. stoletja
Ce bo človeštvo šlo po „ bodo bodoči zgodovinarji verje/no govorili o Einsteinu kot *največjem človeku 20. stoletja», Zn da sg je Einsteinov genij Po]avil oprav v našem stoletju, ki je predvsem stoletje tehnike in tehnične-3a napredka.
Značilno za našo dobo je, da ^dje priznavajo veličino Einteino-ve&a genija, malo, silno malo pa jih i*> ki razumejo njegovo genialnost in njegove iznajdbe. V glavnem so ljudje elisah o njegovi specialni in
generalni teoriji o reiativiteti. Ein-steln je končno razložil obliko in
Vojaški preračun
Prvi Rooseveltov preračun za Imančno leto 1933-34 je zrnSal ‘®.569,000.000 dolarjev. Za vojsko forez mornarice ir. letalstva) je tedaf namenil 29.000.000 do-“r>eu. Naslednje leto pa 230 ™“'ionov. Ljudje so se tedaj s a}1 Za glave, tako ogromne so prn zdele številke. Letošnji Poračun za ameriško vojsko yJez mornarice in letalstva) znaša 7,091,034.000 dolarjev — f° & vet kot 1 milijardo vet, -ot jg zvišal celotni preračun
'S oJiienih driav »a ut<> 1934-35
000.000 dolarjev). Letošnje.
(udnreTaiurm * niKot w< ni
naravo fizičnega sveta in zakonov, ki ga vladajo. Ljudje pa ne morejo razumeti njegove razlage. Samo majhnemu številu odličnih matematikov in fizikov se zdijo številne Einsteinove matematične enačbe tako jasne in preproste, kot je n. pr. kuhinjska miza, piše ameriški tednik «Time». Za navadnega človeka pa so nedosegljive: kakor mu je nerazumljiva trditev, da predstavlja Herkulesovo ozvezdje na nočnem nebu svetlobo, ki je zapustila svojo izhodno točko pred Si.000 leti in Sek zdaj prim na zemljo.
Zaradi tega je večina ljudi sprejela Einsteinovo teorijo kot dejstvo, o katerem ni mogoče razpravljati. Preprosti ljudje nikoli ne bodo razumeli Einsteinove teorije o relativnosti.
Nevvton - predhodnik
Dve sto let, preden je Einstein objavil' svojo teorijo, so svetovni fiziki in matematiki sledili največjemu tedanjemu fiziku, Angležu siru Isaacu Newtonu, ki je objavil svojo teorijo, predhodnico Einsteinove leta 1687. Ta predanost in zaupanje v Neuitona se jim je splačala: odkrili so važne zakone in nove teorije s pomočjo njegove iznajdbe.
N e talonov zakon je silno preprost, Menil je, da je treba računati z dvema dejstvoma: z maso *n silo. Njegovi pravili sta: (1) vsakdo, t. j masa, ostane nepreml-čen — ali pa se premika enakomerno v ravni črti — dokler ga sila ne prisili, da izpremeni položaj; (t) dve telesi privlačita druga druga C gravitacija) v sorazmerju s produktom njunih mas, podeljeno kvadratom oddaljenosti med njima.
Na temelju teh osnovnih pravil fin drugih, ki so v tesni zvezi t njima) so fiziki zgradili svojo znanost. Napovedali so zemeljsko gibanje, izračunali gibanje meseca in planetov, iz teh dveh pravil to izvedli veliko število mehaničnih zakonov. Objasnili so prirodo plinov in odkrili bistvo vročine. New-tonovi zakoni niso obsegli vsega, vendar so fiziki govorili, da je to posledica njihovega neznanja. Bili so prepričani, da je z NetOtonovim zakonom mogoče pojasniti vse naravno dogajanje.
Kadar so se pojavila dejstva — ki so jih odkrili izredno natančni instrumenti — katera so bila v nasprotju z Nevitonovo teorijo, so jih fiziki hoteli zamolčati, iti neopaženo mimo njih, ali pa so jih razlagali s popolnoma izumetničenimi razlagami. Najbolj znana razlaga j9 bil eter, ki je bil potreben (tako so trdili fiziki, nasledniki Neuitona) za prenos lahkih valov.
Konec etra
V razlagi teh fizikov je bil eter pomembno dejstvo. Ni se premikal — govorili so o cmtmem eterskem morju» — medtem ko se je vse drugo v vesoljstvu premikalo. Za zemljo so govorili, da se «absolutno premika* skozi nepremični eter.
Leta 1887 je prišel tisti strašni dan, ko je morala bajka o etru umreti. Dva ameriška fizika, Al--bert Mlchelson in E. V?. Mor>ey, sta istočasno izmerila brzino svetlobe v dveh smereh, ležečih pravokotno druga na drugi. Mislili so*do tedaj, da bosta brzini za malenkost različni, zaradi estra*, ki obkroža zemljo. Toda izkazalo Se je, da sta bili obe brzini popolnoma isti: to je bil dokaz, da tetra» sploh ni bilo.
Izguba etra je bil hud udareo za fizike. Brez njega niso imeli lahki valovi sredstva, ki bi jih nosilo. Noben premik ni bil več tabsolu-ten*. Premikanje vsakega telesa so lahko merili samo erelativnos, t.
J. v primeri s kakšnim drugim telesom.
Skoro dvajset let so se fiziki mučili, da bi trešili» eter. Toda ni ga čilo mogoče rešiti in z njegovo pro-Pastjo je propadla tudi vsa Neui-tono\x, zgradba. Prirodoslovne zna-n°*ti, vodilno gibalo tehnološke ci-
mlizadjg, SQ mne v kHe0
Einstein - rečllec
"manostim je te-Tinnl	±lčert Ein-
«1 ArarskemlnX uradnitc v nekem TteotiU PatBn,ne™ uradu. V T vlT l 8PeCia‘ni retatMte-t, (1905) je zapustit Neronovo teorijo o neodvisni maži in nii \a njeno mesto je postavil svojo teo rijo, ki jo je dobro podprl z opazovanjem: po tej teoriji je brzina svetlobe v brezzračnem prostoru stalna, na 9Jed* t0> kakšna je brzina njenega izvora.
Ta trditev je srce relativitete. Ko jo je dobro in v matematičnem Jeziku razvil, je Einstein prišel do čudovitih zaključkov. Nekateri izmed teh zaključkov so bili (kakor se to pogostoma zgodi pri preučevanju prirodoslovnih dejstev,
Znasprotni preprosti pameti». Vze-mite na primer, da se zemlja giblje z veliko brzino na sekundo proti kakšni zvezdi. To približevanje ne povečuje prihodne brzine svetlobe
..pred atomsko eksplozijo...
zvezde na zemljo. Zvezdna svetloba prihaja na zemljo v natančno isti brzini (188.000 milj na sekundo), kakor če bi zemlja stala pri miru. Einstein Je za to postavil to-le formulo:
188.000 milj na sek. ’+' brzina zemlje = 186.000 milj na sek. Četudi se zemlja premika proti zvezdi z brzino 100.000 milj na
sekundo, za Einsteina to prav nič ne izpremeni na dejstvu, kajti po njegovi formuli je:
188.000 mil) na sek. + 100.000 milj na sek. = 186.000 milj na sek.
Kje je težava
Tu očividno nekaj ni v redu, kajti tudi relativiteta ne more odpraviti preproste aritmetike. Einsteinov tvegani zaključek je bil, da Je samo brzina svetlobe nela-premenjena. Kadar se izpremeni brzina nekega telesa, se istočasno izpremeni njegova masa, oblika in čas. Ko brzi naprej, se zožuje, njegove ure tečejo počasneje, njegova masa Je težja. C e bi zemlja pri premikanju dosegla brzino 161.000 milj na sekundo, bi bila natančno dvakra/t težja.
Opazovalci na zemlji, ki bi se dvakrat hitreje vrtela, ne bi opazili nobene izprimembe. 8 svojimi počasnejšimi urami in s svojim zmanjšanim metrom bi izračunali, da prihaja svetloba na zemljo z brzino 186.000 milj na sekundo. Po zakonih relativnosti gornje *ab-surdne* enačbe niso prav nič absurdne.
Zmanjšane metre je težko meriti, toda povečanje teže, ki jo Je
leta 1905 Einstein napovedal, so natančno izmerili. Nekateri materialni deli, ki jih «izstreljuje* radij, se premikajo z brzino 185.000 milj na sekundo, t. J. skoro z brzino svetlobe. Ko so jih stehtali v poletu (na magnetični način), so opazili, da se jim Je teža povečala, kakor Je napovedal Einstein.
Zakaj se teža veča?
Fiziki so se spraševali, zakaj se teža telesa veča. Einstein je odgovoril, da je matematično dokazano, da ima premikajoče se telo več sile in silo več mase. Tako je masa premikajočega se telesa tmirujoCa masa» plus masa sile, ki jo vsebuje.
To je bila revolucionarna ugotovitev. Ce je mogoče silo izpreme-niti o maso, s tem da povečamo brzino premikajočega se telesa, potem je morebiti mogoče tudi maso (spremeniti v silo. tGotovo*, je dejal Einstein, zMasa, vštevši maso vseh teles, je samo druga oblika sile.* Einstein je to povedal v svoji slavni enačbi: E izmet (E pomeni silo, energijo, ki je izražena v ergih; m pomeni maso v gramih in o pomeni brzino svetlobe v centimetrih na sekun-
..po atomski eksploziji.,
do). S to enačbo je Einstein prišel do zaključka, da pomeni pol kile kakršnega koli telesa toliko sile, kakor Je nastane pri eksploziji H milijonov ton TNT (najmočnejšega znanega eksploziva). Od Einsteinove enačbe do Hirosi-me je svet potreboval 40 let, da je lahko praktično spoznaj to ogromno silo.
OD PREPROSTE VRTAVKE
DO LADIJSKIH STABILIZATORJEV
OTROŠKO VPRAŠANJE: .OČE, ZAKAJ STOJI VRTAVKA MED VRTENJEM POKONCI ?• JE DALO SLAVNEMU AMERIŠKEMU IZNAJDITELJU ELMERJU AMBROSU SPERRYJU POBUDO ZA NAPORNO PREUČEVANJE. KI JE RODILO VRSTO IZNAJDB ZA LETALSTVO IN POMORSTVO

Devet to trideset let je že preteklo od tedaj, ko je nekega po-letnega dne droben ln modrook moj iz Clevelanda — z Imenom Elmer Ambrose Sperrjr — kupil vrtavko ln Jo odnesel domov svojim otrokom. Ko Jo Je doma v sobi zavrtel po podu, ga je eden izmed otrok brž vprašal: «Oče, zakaj stoji vrtavka med vrtenjem pokonci?« To Je bilo Je prastaro vprašanje. Matematiki vsega sveta so o «vrtilnl vztrajnosti« popisali cele skladovnice knjig, toda Je nihče ni znal praktično Izrabiti te čudne rizične sile.
Sperrjr, ki je tedaj imel 44 let ln Je bil že znan po svojih Številnih iznajdbah — posebna obloSna luč, nov način električnega pogona za tramvaj in mnoge druge — je po tem dogodku takoj pričel preučevati vrtavko. To Je bil prvi korak na dolgi poti, ki je dovedla do tega, da Je končno IznaSel posebni vrtilni kompas, ki nosi po njem svoje ime in ki Je svet skoraj obrnil na glavo.
Vrtilni kompas Je zrevoluclonlral pomorsko plovbo; brez njega tudi letalstva na velike razdalje ne bi moglo biti. Na prekoatlantske polete in na preko dva tisoč milj dolge letalske polete med otoki, ki so raztreseni po Pacifiku, ne bi mogli niti misliti. V vojnem letalstvu se ne bi mogli posluževati precizijskega bombardiranja. Ta kompas je bil predhodnik usmerjevalnega kompasa, ki služi za vzdrževanje smeri ln za označanje Števila obratov ter za določanje umetnega horizonta, ki ga vidi letalec, kadar leti v vodoravnem letu. Omenjena usmerjevalna kom-pasna naprava (giraskop) predstavlja med drugim, bistveni del usmerjevalnih naprav za bombe tipa Sperrjr in Norden, medtem ko Je avtomatski pilot Sperrjr, ki vodi v vsakrSnih vremenskih ln klimatskih pogojih najtežja letala, najvažnejia naprava za določanje' smeri v trenotkih tik pred od-metom bomb.	«
Sperrjr tistega dne v Clevelandu ni predvideval prav nič podobnega. Dražilo ga je edinole vprašanje, ki mu ga Je zastavil sinko. Najprej se je poglobil v preučevanje tehnične literature, nato pa si je Izposodil od neke tehnične Sole giroskop ra električni pogon. Slo je za silno Preprosto napravo: navadno Jekleno kolo na osi, ki je bila pritrjena na posebna kolesca s kardanskim prenosom, kar mu Je omogočalo, na sra Je mogel vrteti v vse smeri.
takrat ^ bUo m°goče samo
TIT 36 11010 mlwalo:
kadar pa je električni motor vrtil os s hitrostjo tri tisoč obratov na minuto, Je postalo zelo težko odkloniti vrteče se kolo od njegove običajne smeri. V vse smeri je bilo mogoče vrtiti le okvir, ne pa ka lesa. Sperrjr Je usmeril vrtilno os
proti soncu ter je brž opazil, kako trmasto Je nato vztrajala v tej smeri. Dozdevalo se mu je, da se Je kolo v okviru zavrtelo vsakih Štiri in dvajset ur enkrat, toda os Je ves ta čas ostala obrnjena proti soncu. Ker Je sonce vedno na istem mestu in ker Je prav tako tudi kolo mirovalo, Je Sperrjr priSel do osnovnega spoznanja — okrog njegovega giroskopa se je vrtela le zemlja. •
Dolge meseca Je Elmer Sperry kot obseden opazoval In predčeval to svoje odkritje. Cesto so ga morali opominjati, naj ne pozablja na hrano ln kadar je odhajal od doma, Je dosledno pozabljal vzeti s seboj denar, kar mu Je povzročalo nešteto neprijetnih dogodivščin bodisi na tramvaju, bodisi v restavracijah ali kjer koli pač že.
Je takoj pokazalo živo zanimanje. Po treh letih poizkusov ln preučevanj je Sperrjr zgradil takšen stabilizator za rušilec Worden, čigar nestabilnost pri streljanju le postala že kar pregovor. S pomočjo tega stabilizatorja je rušilec Worden plul tako mirno kot kak čoln lz izdolbenega drevesa po mirnem, jezeru. Vendar pa so stroški in izredna teža stabilizatorja predstavljali neko pomanjkljivost; poleg tega Je Izkustvo pokazalo, o a Je zibanje ladje pri obstreljevanju celo koristno, ker Jim to omogoči dosego večjega elevacijskega kota in veliko dalJSl odmet.
Kljub temu so glroskopske stabilizatorje tipa Sperry namestili na mnogih luksuznih ladjah; nekaj let za tem so namestili tudi na italijanski prekoatlantaskl ladji «Con-
MANJ
ZIBANJA
NA
MORJU!
Eden izmed treh giroskopskih stabilizatorjev, ki so jih leta 1932 namestili na prekoatlantski parnik sConte di Savoia*. Vsak stabilizator tehta s postranskimi napravami 113 ton ter ima motor s 560 ks. Iznajdba sluii preprečevanju zibanja ladij na viharnih morjih in v zvezi s tem tudi pospeševanju hitrosti in manjši porabi goriva.
Najprej se Je odločil, da bo sestavil nekakšen giroskopski stabilizator, s pomočjo katerega bi bilo mogoče ohraniti tudi na razdrapanih cestah stabilnost takratnih starinskih avtomobilov; vendar se mu ta poizkus ni posrečil. Kmalu za tem Je napravil potovanje v Evropo, na katerem ga je ob neki silni morski nevihti vrglo iz spalne izbice, pri čemer si je hudo zvil koleno. To ga je močno vznejevoljilo. Cernu naj bi Imel ocean oblast nad človekom? Ali 'ne bi bilo moči uporabiti giroskop za stabilizacijo ladje in Ji s tem preprečiti, da bi se z njo poigravalo razburkano morje? Razen tega bi z giroskopsklm stabilizatorjem mogli izboljšati tehniko pomorskega topništva, ker bi s to napravo pri obstreljevanju mogli ohraniti stabilnost vojnih ladij?
Ameriško mornariško ministrstvo
te di Savoia« tri osemdesettonske L?iroskope, za katere so potrošili preko milijon dolarjev. Ta pridobitev italijanskega prekoatlantske-ga parnika Je postala tako znana, da Je bila italijanska družba prisiljena popolnoma utihniti o tej napravi, ker so pač vsi potniki hoteli potovati samo s tem parnikom
Ze dolgo je tega, odkar Je para nadomestila jadra ln odkar Je železo pregnalo z morja lesene ladje. Toda pri vsem tem niso prav nič ukrenili za to. da bi izboljšali kompas, čigar natančnost ni bila nikdar v sorazmerju z njegovo slavo. Njegova osnovna napaka je bila v tem, da magnetna Igla ni kazala pravega severa, ampak Je bila obrnjena proti magnetnemu tečaju, ki leži v prostranem področju severne Kanade. Kovtnsk' okvir in ostale dodatne kovinske
naprave so stalno odklanjale magnetno iglo od njene prave smeri. Poleg tega je vsak tovor kovine še povečeval nenatančnost magnetne igle. V nekaterih področjih, kjer Je veliko nahajališč kovinskih mineralov, magnetne Igle skoraj ni bilo moči uporabljati. Popolnoma neuporabna je bila tudi v podmornicah. Cesto so porabili cele dneve za uravnavanje ladijskih kompasov, preden je mogla ladja odpluti na odprto morje.
Elmer Sperry Je bil trdno prepričan, da bo s svojim giroskopom rešil to pereče vprašanje. Menil Je, da je treba usmeriti magnetno Iglo natančno proti pravemu severu in nato doseči, da se ne bi več premaknila od te smeri. Poizkusil je s tem. da je vstavil v kvandrant kompasa dvoje vrtečih se koles ter ga Je pritrdil na ladjo na takšen način, da bi ga premikanje ladje ali kak silen udarec topovske salve ne mogla premakniti z mesta. Sperrjr je delal počasi toda vztrajno. Leta 1908 Je končno zmagoslavno sporočil, da se mu je posrečilo zgraditi giroskopski kompas, ki Je silno enostaven, trden in nepogrešljiv. Ta vest je povzročila v momarstvu veliko senzacijo. Zaradi zaključnih poizkuzov so giro-skopskl kompas namestili na takratno najnovejšo in najboljšo ameriško oklepnico Delaware. Namestili so ga na pod poveljniške kabine; na poveljniškem mostu so poleg tega namestili še posebne dvojne kompase. Odločilni poizkus so napravili s tem, da »o topovi oklepnlce oddali silovito salvo strelov, katerih zračni pritisk Je zdrobil vse svetiljke ln veliko opreme ter Je vrgel mornarje ob stene ladje. Toda v tem trenutku je pritisk vrgel naravnost na kom pas neko škatlo, ki Jo je nepazljivi mornar pustil na nekem mostiču nekoliko višje od poveljniškega mostu; pri tem je na veliko jezo in razburjenost ladijskih častnikov zakrila kompasne naprave poplava fotografij, robcev in drugih toaletnih potrebščin. Zaradi tega je Elmer Sperrjr omedlel. Ko se je spet zavedel, je bil silno vesel, ko Je videl, da je ostala magnetna igla po vseh teh poizkusih in nezgodah še vedno obrnjena proti pravemu severu.
Ameriški vojaški pomorski strokovnjaki so takoj pričeli nameščati giroskopski kompas na vse ladje in prav tako so storile an gleška, francoska, ruska, italijanska in Japonska mornarica. Zadnji neverjetni Tomaži so se o učinka-vitostl te iznajdbe prepričali takrat, ko je angleška podmornica E II s pomočjo giroskopskega kompasa varno priplula skozi številne mreže, minska polja in vrtinčaste tokove Dardanel naravnost v carigrajsko pristanišče, kjer je potopi la veliko število ladij.
(Nadaljevanje na 4. strani)
V	istem letu 1905 je Einstein iznašel drugo svojo teorijo, za katero pravi prenekateri zgodovinar prirodoslovja, da je še pomembnejša kot njegova teorija o relativnosti. Etra ni bilo več, ker je bajko o njem uničil Einstein. Relativnostna teorija je eleer prišla do spoznanja, da je brzina svetlobe najbolj stalna številka vesoljstva, ni pa dala prenosnega sredstva za svetlobne žarke.
V	tistem času so se skoro vsi fiziki strinjali z mišljenjem, da sestoji svetloba iz valov, katerih lastnosti so opazovali z velikimi podrobnostmi. Zavrgli so staro Nevitonovo teorijo, da tvorijo svetlobo brzeča telesca, toda ta tečrija je imela veliko prednosti: telesca se lahko premikajo skozi prostor sama po sebi. Niso takšna kot valovi, ki potrebujejo neko drugo tvarino, da jih tprenaša*. Einsteinova rešitev iz te zagate je bila značilna za njegov znanstveni pogum. «Svetloba», je dejal, «so istočasno telesca in valovi*. Svetlobni žarek je curek delcev sile, ki se imenujejo efotoni* (photons). Njihova sila raste z valovno frekvenco svetlobe.
Iz te preposte, vendar tvegane ideje se Je izluščilo izredno važno spoznanje, da prihaja sila v majhnih ln prekinjenih ekvantih* (quanta), ki so analogni atomom teles in elektronom elektrike.
10 let težkega dela
Znanstveniki niso Einsteinove specialne relativnostne teorije takoj sprejeli, čeprav je naredila veliko preizkušenj. Einstein je deset let trdo delal, da Je razširil svojo teorijo. Leta 1915 je objavil svojo «Generalno teorijo o relativnosti*. Le-ta je pojasnila silo gravitacije, ki jo Je Neuiton samo nakazil.
8 tem je lahko Einstein nastopil zadnji in najbolj prepričevalni dokaz o pravilnosti svoje teorije. Po Einsteinu nosi svetloba silo. Zato ima tudi maso. Zaradi tega lomi določena količina sile svetlobo zvezde, kadar egre* mimo močnega sončnega gravitacijskega polja. Primerni sončni mrk je dokazal pravilnost Einsteinove trditve. Slike zvezd v bližini roba zatemne-lega sonca so bile odklonjene skoro popolnoma natančno v tistem razmerju, kakor ga je napovedal Einstein. S tem je Einstein dokazal, da so bili žarki zvezdnih svetlob nalomljeni.
Od tega dne dalje je bila relativnostna teorija osnovni zakon vsemirja. Tudi Einsteinovi fotoni so se razvili o kvantno mehaniko, ki pravi, da je vsako telo samo sestav valov, M se križajo in vežejo. Obe teoriji sta počasi prodrli skoro v vsako vejo prirodoslovja.
Nismo ie pri koncu
Fizikalna revolucija, katero je začel Einstein, še zdavnaj ni končana. Morebiti se bo končala sama po sebi, iznenadno, sredi razvoja — zaradi pritiska Einsteinove enačbe E —met, ki je omogočila atomskim fizikom, da so izpreme-nili majhne dele mase v silo, ki trese ves svet.
Atomska sila je razblinila zadnje nezaupanje v Einsteinove teoriji. Razbila pa je tud i človekovo samozadovoljstvo s silo njegovega uma. V istem trenotku, ko so ljudje maso končno vkleniti, Je postala najbolj svobodna In najbolj nevarna.
Einsteinov življenjepis
Usodni možgani, ki so pomagali ustvariti atomsko bombo, so se rodili leta 1879 v Ulmu na Bavarskem. Einsteinov oče je bil neuspešen trgoveo, ki je evoj posel opustil ter se posvetil poklicu električnega inženirja; pa tudi v njem ni uspel.
Kot deček je bil Einstein strahovito bojazljiv in zaprt sam. vase. Govoriti je začel tako pozno, da so njegovi starši mislili, da ni normalen. V šoli je bil zelo slab dijak. Toda sam se je naučil igrati na glaeovir in v svoji delovni sobi je pel nabožne pesmi, kadar ga nihče ni poslušal.
Ko je štel 1» let, je čital Kantovo eKritiko čistega razuma*j Kmalu je tudi odkril Schopen-hauerja in Nietzscheja. Leta 1895' je delal sprejemni izpit na siirilki politehniki. Najprej Je propadel, leto dni pozneje pa ga je vseeno naredil. V Svioi Je postal dober prijatelj Friedricha Adlerja, avstrijskega socialističnega voditelja, političnega atentatorja in fizika. Ko je v Zilrichu diplomiral, je postal švicarski državljan. Tedaj se je oženil s srbsko matematičarko Milevo Maričevo, t katero je imel dva otroka.
Dve leti Je Einstein preživljal svojo rodbino e tem, da je dajal zasebni pouk. Pozneje je dobil majhno službo kot rasiskovaleo patentov v bernskem patentnem uradu. Tam je ostal sedem let. V pogledu teorij so bila to najuspešnejša leta. Svoje misli si je zapisoval na koščke papirja, ki jih je l
hitro skril, če je priSel v sobo nadzornik. Na ta način je razvil svojo teorijo o specialni relativnosti, ki jo je objavil brez hrupa pod skromnim naslovom: cO elektrodinamiki premikajočih *e teles*.
Slavni uradnik
S to knjigo »e Je rodila teorija o relativnosti. 8kromni patentni uradnik Einstein Je med znanstveniki kmalu zaslovel. Kmalu je postal lektor na berlinski univerzi, pozneje izredni profesor za fizika na ziiriški univerzi. Eno leto je poučeval tudi na praški univerzi, kjer je tudi nadaljeval raziskovanja za svojo generalno teorijo o relativnosti.
Leto dni pred izbruhom prve svetovne vojne je profesor Max Planck (izumitelj kvantne teorije) uporabil ves svoj ugled, da je pomagal nastaviti Einsteina za profesorja na berlinski tehnični akademiji. Ena izmed njegovih nalog je bilo upravljanje zavoda cesarja Vtljema za fizikalna raziskovanja. Einstein se tedaj ni hotel odreči svojega švicarskega državljanstva. Pruska vlada mu je zato podelila častno prusko državljanstvo.
Einstein - begunec
Ko je Hitler prišel na oblast, Je Einstein zapustil totalitaristični raj in odšel rajši v svobodne dežel«. Najprej Je živel v Belgiji, nato na Angleškem in končno ja prišel v Ameriko. Leta 1940 je postal državljan Združenih držav. Tako je našel mir in zatočišče v tisti veliki državi, ki je rešila že toliko političnih, verskih ali socialnih preganjancev.
V	Ameriki je nadaljeval e svojim delom. Izpopolnil je svojo teorijo o enotnih poljih, za katero upa, da bo premostila prepad med njegovo relativnostno teorijo in Planckovo kvantno teOrijo. 8 tem upa, da bo ustvaril vesoljni zakon prirode.
V	Princetonu živi Einstein preprosto v svoji škatli podobni kiji, po kateri se ovija divja trta. Do smrti leta 1936 je njegova druga žena (in sestričn^) Elsa pazila na gospodinjstvo in odvračala nadležne goste. Odgovarjala je tudi na pisma, ki jih je dobival po to v navadnih dnevih, na stotine, kadar so bili izredni dogodki.
Einstein ima rad glasbo, toda ne jazza. Prani rad igra tudi šah. Dela v svoji skromni sobi z eno samo pripravo: s Svinčnikom. Nikoli ni delal v laboratorijih, čeprav rad hodi na obisk v prinoetonski laboratorij. Včasi celo svetuje fizikom, kaj naj naredijo, da bodo izboljšali svoje aparate. Ko pa mu povedo, zakaj ne bodo aparati zaradi njegovih izboljšanj prav nič boljši, navadno reče: *Ja, Ja, vidim, da ne bodo!*
Einsteinovi konjiiki
Einstein prav rad igra na gosli. Njegova najbolj priljubljena glasbenika sta Bach in Mozart. V prostem času se rad vo*i s jadrnico. Napne jadro, da drči ladja po vodi, potem pa se vsede k krmilu in brez premišljevanja o sili ali brzini prepušča ladjo vetrovom. Pridno kadi pipo, pije pa nikoli.
Najbolj srečnega se počuti med otroki. Takrat izgubi vso bojazljivost in ves čas Jih tako zabava, da se vedno smejijo. Njegova ljubeznivost do otrok je že prešla v pregovore. Nekoč ga Je pnneeton-sko dekletce zaprosilo, naj ji naredi domačo nalogo iz aritmetike. Ko jo je učiteljica vprašala, kdo Ji Je naredil nalogo, Je preprosto priznala: «Einstein mi jo je sestavil!*
. Einstein je bil nekoč oster zagovornik svetovnega miru in velik nasprotnik vsake vojske. Po Hitlerjevem prihodu na oblast je uvidel, da Je mogoče klin izbiti samo s klinom. Kot tid je tudi zionist in pravi: eZii je najbolj srečen, če lahko ostane Zid*. Poleg tega je prepričan internacionaleo in pravi: ^Nacionalizem so ošpice človeštva*. Pravi, da je pobožen: «Vsak resnično globok znanstvenik mora imeti verska čustva*. Toda ne verjame v nesmrtnost duše.
Kakor vse tloveltvo. tako je tudi Einsteina spravila iz miru eksplozija atomske bombe, ki jo je sam pomagal ustvariti.
Svoboda tiska
Nedavno je bila v Londonu impertjska tiskovna konferenca. Sir Roderick Jones je med slavnostnim govorom■ dejal, da nikoli le m moral biti anglelki in amerilki tisk tako pozoren na svojo svobodo, kakor je sedaj. «Melanholična ugotovitev Je, da nas je konec te velike svetovne vojne spravil v veliko slabSi poloiaj v kolikor se ttte svobode razširjanja vesti in javnega mnenja, kakor je kdaj koli prej bilo • mojem življenju.*
Od vrtavke
do stabilizatorja
(Nadaljevanje s 3. strani)
Danes se vse podromice popolnoma zanašajo na topnost giroskon-skega kompasa in to ne samo pri podmorski plovbi, ampak tudi pri izstreljevanju torpedov. Celo torpeda sama vodijo s pomočjo girosko-pov. Lahko rečemo, da praktično ni več nobene prekoatlantske ladje, ki ne bi imela kompasa 8perry in to kljub temu, da znašajo minimalni stroški zanj 6.500 dolarjev.
Večina sodobnih trgovinskih ladij je oskrbljena z avtomatskimi piloti tipa Sperry, ki more varno voditi ladjo preko oceana, ne da bi bil krmar na mostu. Ta naprava je tako čudovito natančna, da so se stari krmarji branili opravljati službo na krovu, kjer j e/ bila nameščena ta naprava. Nekateri so celo menili, da mora v krmilu tičati pravi vrag.
Sperryjeve zasluge za letalstvo
Pred dvemi leti Je ameriška mornarica izplovila matično ladij o za podmornice «Sperry» ter s tem počastila Iznajditelja ne samo zaradi njegovega prispevka varnejši plovbi, ampak tudi zaradi tega, ker je s’svojim giroskopom silno izboljšal, delovanje por or sk ega topništva. Prej so predmet, ki ga je bilo treba obstreljevati, opazovali s prostim očesom. Zdaj pa določuje cilj častnik z vrha jambora kakih trideset metrov nad mostom; povelja za topničarje .določa s pomočjo giroskopskega kompasa ter jih v istem trenotku s posebnimi dvojnimi kompasi predaja vse. mu moštvu, s čimer topničarjem omogoča, da s popolno natačnostjo zadevajo predmet, ki je često zelo oddaljen in popolnoma neviden. Za točnost zadevanja je važno tudi to, da je giroslcop neobčutljiv za cikcakasto pod ladje.
Sperry ima prav tako velike zasluge tudi za letalstvo. 7,e pred prvo svetovno vojno je pričel z nameščanjem giroskopskih stabilizatorjev na letala; ta naprava naj bi napravila letenje varnejše, kar je skušal doseči zlasti za svojega sina Lawrencea, ki je bil takrat drzni letalski pionir. Za iznajditelja je bil silno težak udarec, ko je njegov sin-letalec leta 1923 utonil v Rokavskeai prelivu, ko je njegovo letalo zaradi okvare na motorju strmoglavilo v morje. To je Sperryja še bolj podžgalo v želji, da bi tudi za letalstvo napravil nekaj takšnega, kot je naredil za mornarico. Počasi je bistvene letalske instrumente razvijal in jih izboljševal. Vsak izmed teh je pravi čudež to?n««ti, saj je v primeri z njimi natančna ura prava malenkost. Gradivo za usmerjevalni gi-roskop stane samo nekaj dolarjev, medtem ko potrebno delo poveča njegove stroške za kakih 300 do-larjev.
Nlkakega dvoma ni, da je eden izmed največjih čudežev sobodne tehnike ogromni bombnik ali prevozno letalo, ki hrumi v zraku s hitrostjo nekaj stotin kilometrov na uro ter ga premetavajo silni zračni tokovi in nevihte in ga često zaradi velike višine s prostim očesom sploh ne moremo videti, ki se pa rrl vsem tem točno drči vnaprej določene smeri in majhni girosko-pi v vseh podrobnostih nadzorujejo vsak njegov gib. Zopet je bil El-mer Sperry tisti, ki je vse to u.e-81 (Čil.
Giroskope pa uporabljajo tudi na zemlji. Zelo dobro služi v rovih, kjer črpajo petrolej. V preteklosti niso mogli nadzorovati točne smeri naprav, ki so na stotine metrov globoko vrtale v zemljo. Pri globinskem vrtanju so često od prvotno določene smeri zašli celo do 1 km ter so pri tem neredko za'11 na področje, ki je bilo last drugega. Proti temu niso Imeli nlkakega pripomočka, dokler ni Sperry iznašel pesebnega glroskopa, ki so ga pričeli uporabljati s pomočjo podzemeljskega gon lom etra.
Giroskop je ustvaril mogočno Industrijo. Industrijska družba «Sperry Gyroscope» predstavlja deželo tehničnih čudežev, kjer razen giroskopskih instrumentov izdelujejo neverjetno množino teh-
s pomočjo dognanj te preproste na. prave, lei jo imenujemo giroskop. Njegova bistvena dela sta masivno in homogeno kolo «S», ki je s pomočjo kardanskega ustroja pri-trjeno na pravokotno os «z».
ničnih aparatov, ki j h imenujejo mehanične oči, ušesa in živce sodobnega bojevanja.
Elmer Sperry sam sebi ni nikoli prav nič prizanašal, samo da bi čimprej uresničil svoje zamisli. Bil je tako neumoren, da so se inženrji njegove tovarne često poskrili za stebri ali za omarami, če so ga opazili, kako je proti koncu dneva urno in poskakujoče ter svetlečimi bc očmi prihajal v to-
IZ JUGOSLAVIJE
Pred kratkim so pripravili trgovinski sporazum in sporazum za plačila med Jugoslavijo ln Nizozemsko. Predvidevajo obširne trgovinske Izmenjave, ki bodo presegale predvojna izmenjav? obeh držav. Sporazum bodo v kratkem podpisali v Beogradu; predvidevajo, da bo stopil v veljavo 1. avgusta.
Jugoslovanski vladni odbor za rolo ln znanost je sprejel povabilo cMednardne lige za novo vzgojo* in je imenoval delegacijo za njen prvi povojni kongres, ki bo v Parizu od 29. julija do 12. avgusta. Jugoslovanska odposlanca sta univerzitetni profesor Sinusa Stankovič in prof. Rudolf Suptk iz Zagreba.
Po več kot sedemletni delavnosti po tujih morjih, je prispela v splitsko pristanišče tovorna ladja «Oiga Topič*. V Splitu so nedavno kenčali s popravili Jugoslovanskega prekooceanskega parnika «Jurko Topič*. Po opravljenih popravllh bo je ladja odplula v Sovjetsko zvezo. «Topič» je prvi jugosolvanski parnik bo obiskal Odeso po koncu vojne.
Letos bodo žetev pšenice, ječmena in rži v Slavoniji in Baranji končali 10 dni pred določenim dnevom. Poljedelske zadruge so uporabljale veliko število mlatil n 'c.
Po ukazu predsednistva Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze je sovjetski veleposlanik v Jugoslaviji Lavrentljev podelil odlikovanja »O-brambe Moskve* naslednjim članom Vseslovanskega komiteta v Moskvi: Dmltru Vlahovu, generalu Boždarju Maslariču in Ivanu Regentu.
IZ SLOVENIJE
Tone Potokar je napisal za »Slovenskega poročevalca* pod kulturnim zaglavjem članek z naslovom «Kaj je s knjižno kritiko?* Clankar pravi, da je po osvoboditvi izšlo ne samo v Sloveniji, ampak tudi v ostalih delih države toliko knjig, kot malokdaj prej. Tudi občinstvo se za književno ustvarjanje pesnikov in pisateljev močno zanima, kar dokazujejo visoke naklade. Pač pa z žalostjo ugotavlja, da književni kritiki posvečajo tako malenkostno, marsikod pa sploh nobene pozornosti, da je to treba že javno ugotoviti. O slovenskih knj!gah, ki so izšle po osvoboditvi, do danes razen časopisne kritike, v kolikor je je sploh bilo, nobena revija ni prinesla kake kritike. To velja ne 1{ za slovenske revije, ampak tudi za ostale v državi, ki do danes niti na kratko niso ocenile niti 10 odstotkov izišlih knjig. Ljubljanski «Novi svet*, ki je vodilna slovenska izvija, v dosedanjih 7 številkah ni prinesel niti ene kritike. Knjl-ževe revije so v prvi vrsti dolžne usmerjati književno ustverjanje ter pomagati občinstvu in mu dajati smer pri izbiri in vrednotenju posameznih književnih del. Clankar zaključje z besedami, da je to sicer boleče vprašanje, a ga je bilo treba panogah javnega življenja imajo bi-načetl in radikalno zdraviti. V vseh lance in obračune. Logično je, da tudi književno ustvarjanje ne more biti brez njih. In književna kritika je tista, ki ima tu besedo.
Ljubljansko operno gledališče je letošnjo operno sezono zaključilo z izvtdbo Gotovčeve opere »Ero z onega sveta*, ki jo je dirigiral Mirko Polič, režiral pa Peter Golovin.
TRŽAŠKA KRONIKA
6 mesecev zapora za ustrahovanje
Včeraj je stopilo pred vrhovno zavezniško sodišče ped predsedstvom stotnika Leaninga nekaj oseb, ki so bile obtožene, da so zagrešile dejanja, nevarno za javni red v dnevih stavke. Zaradi različnih okolnosti sta bila dva obtoženca oproščena tretji Peter Mer. vig pa je bil obsojen na 6 mesecev zapora.
Peter Ipavec je bil spoznan za krivega, da je gorzil 11. julija zjutraj nekemu vozniku cestne železnice na progi št. 7, naj zapusti delo. Ker izpovedi prič niso mogle potrditi obtožbe, je predsednik postopek ukinil in oprostil obtoženca,
Petra Merviga so aretirali okrog 20. ure 9. julija, ker je ustrahoval gostilničarja Tiziana Sticottija, naj zapre svoj lokal v drevoredu Son-nino. Neki agent policije Julijske krajine je pričal, da je tistega večera videl pred gostilno Sticottija gručo oseb. Ko je ustavil avtomobil, so mu povedali, da je v gostilni neka oseba, ki hoče zapreti lokal. Ko je vstopil v gostilno, je videl Merviga, ki je zlival po tleh vino iz kozarcev in steklenic.
Ob upoštevanju, da je bil Mer-vig sam, da ni uporabljal groženj in nasilja proti osebam in da je bil kolikor toliko vinjen, ga je predsednik spoznal za krivega in ga obsodil samo na 6 mesecev zapora.	,
Pri vseh treh primerih je bil branilec odv. Tončič.
varno, ker so vedel', da to pomeni napeto nočno sejo. Imel je izreden dar in sposobnost, da se j: v istem času lahko bavil z najrazličnejšimi zamislimi; često je hkratu predsedoval različnim sejam ter je enemu opisijval novi načrt, drugemu naročal, naj pripravi tak in tak naris in tretjemu dajal natančna navodila za kako novo napravo.
Celo na smrtni postelji je Spcr-ry še enkrat dokazal; da je bil rojen kot iznajditelj. Ko je v neznosno vročem poletju leta 1930 ležal v neki newyorški kliniki, je bil že blizu svoje smrti. Ob treh zjutraj so mu prinesli v sobo velik kos ledu ln električni ventilator, k.: je pihal nanj. Temperatura v sobi je padla za kaki dve stopinji. Umirajoči kolnik je zbral svoje zadnje moči ln zašepetal: »V posodo z ledom nalijte vodo. S tem boste povečali površino ohla-jevalne ploskve.*
To so bile zadnje bssede velikega iznajditelja, ki dokazujejo, da je njegov genialen in neumoren duh ostal čil do zadnjega trenotka.
GOSPODARSTVO
Izvoz premoga iz Porurja služi izključno za plačilo uvoza 2'vil na britansko zasedbeno področje ln ne za plačilo vojne odškodnine, je izjavil odgovorni minister za angleško zasedbeno področje Nemčije Hyn-de. Dejal je, da žili Vel ka Britanija čimprej obnoviti nemško industrijo in trgovino. Trenotno izdelujejo načrte za mirnodobsko proizvodnjo nekaterih industrij na britanskem zasedbenem področju.
Na podlagi sporazuma, ki so ga sklenil; na potovanju madžarskega ministrskega odposlanstva v Wa-shington, London in Pariz, je Avstrija začela vračati zlato madžarske državne banke. Britanske, ameriške in francoske zasedbene oblasti so že izdale potrebna dovoljenja. Tudi sovjetske oblasti so že dale pristanek na prenos madžarske imovlne iz Avstrije.
Izjava Zavezniške vojaške uprave
Resnica o slovenskem šdstvu
glede na pisanje nekaterih krajevnih časnikov
Razprava o škedenjskih dogodkih
ZAKLJUČEK ZASLIŠEVANJA PRIČ
Sesti dan razprave o škedenjskih dogodkih so zaključili z zasl Sevanjem zadnjih razbremenilnih j rič.
Priče agent civilne policije Antonio Func s, častnik civilne policije Nino Fecchizza in agent Glauco Cimadori, so dali izjave, s katerimi so opisali dogodke 10. marca.
Nato je dal izvedeniško mnenje zapriseženi izvedenec v orožju ir. razstrelivu Gino Anninger. Na vprašanje obrambe, če more izstrelek brzostrelke 12 mm kalibra preluknjat) posredno lobanjo ali ne, je izjavil, da vse zavisi od kakovosti terena. Sodišče je nato poslalo Iz-' vedenca na kraj dogodka, ba do mogel dati svojč mnenje.
Sledila je zmedena izjava priče Marina Giovannija, ki je še! 10. marca v škedenjsko cerkev, da bi
tam popravil orgle. Med drugim Je priča izjavil, da mu je cerkovnik odgovoril na njegovo vprašanje o vzroku zvonenja zvonov: »Videl boš, da jih bo danes kdo dobil.*
Kot zadnja priča je nastopil pod-nadzornik Ferdlnando Moscovita, ki je glede na dogodke potrdil izpoved, ki sta jo prej dala policista Senr.i in Funcis.
Po izpovedi prič je odvetnik Ar-rigo Cavalieri izročil sodišču številko «Giornale Alleato*, ki je imel članek o civilni policiji, ki ga pa _pe upoštavajo, ker nima ničesar opravili s stvarjo.
Na zahtevo obrambe, ki je zahtevala, da ji dajo dovolj časa za preučitev zapisnikov, ja polkovnik Wcber preložil razpravo na petek popoldne.
..Crnien" na Gradu
Danes zvečer ob 21. uri bodo predvajali na gradu v. Justa Bize-tovo opero »Carmen*. Predprodaja vstopnic pri blagajn: na trgu Verdi 1.	______
Sklepi kasacljskega sodišča
Na. včerajšnjem zasedanju je apelacijsko sedišče v svojstva kasa-cijskega sodišča preučilo priziv, ki ga je vložil odvetnik Pietra Coro-ne proti odsodbi izrednega porotnega sodišča, ki ga je obsodilo na. 30 let zapora. Sodišče je priziv delno sprejelo, razveljavilo razsodbo ter primer vrnilo v ponovno preučitev izrednemu porotnemu sodišču.
TRST, 25. julija — Včeraj so izdali izjavo, da bi «razčistili v sak nesporazum, ki bi lahko nastal zaradi nedavnih izjav nekaterih italijanskih in slo venskih časnikov*; Zavezniška vojaška uprava je izjavila, «da Slovencem na področju A niso nikdar odvzeli brezplačnih javnih šol*, stan Zavezniške voja-
»Ftnaclal Times*, komentira ameriško posojilo Veliki Britaniji in pravi, da stoji Anglija pred neverjetno težko nalogo, toda storiti mora vse za uspeh, ali vsaj za zavest, da bi v primeru neuspeha krivda ne bla na strani Britanije. Odobritev posojila pomeni brez-dvomno ustalitev finančnega trga, če ne drugače, z dejstvom, da je odstranjen velik vzrok negotovosti.
»Glavni
ške uprave želi razčistiti vsako napačno tolmačenje, ki b! lahko nastalo zaradi nedavnih izjav nekaterih tukaj-Lijih italijanskih in slovenskih časnikov. Šolska uprava na »ozemlju* je med šolskim letom 1945-46 odprla Javne osnovne šole y slovenskem jeziku, v prlbt žno 84% slovenskih občiriah ter Krajih na gori-Vem in tržaškem področju. Ostalih 16% občin in predelov je odbilo sprejeti Javne vzgojne ustanove, ki so tile dane na njihovo razpolago s stran: uprav? in so rajši odprle zasebne osnovne šole.
Šolska uprava je popravila poslopja, poskrbela za novo šolsko opremo ln oskrbela vsak kraj, ki je želel imeti javne osnovne šble s kvalificiranimi učitelji. Vsem učiteljem so izroč 11 učne programe, ki so 'v skladu s potrebami učencev, ki so pravkar izšli iz temnega razdobja vojne. Pripravili »o šolske knjige in jih zastonj razdelil' vsem otrokom.
Šolska uprava je zahtevala, naj javne šole pod njenim vodstvom upoštevajo tri stvari:
1.	prevzem uradnega učnega načrta;
2.	prevzem uradno odobrenih učnih knjig;
3.	spoštovanje navodil prosvetnega oddelka ZaveznieVe vojaške uprave, ki določajo med drugim, da je prepovedano v razredih učiti otroke politične doktrine.
Po vseh slovenskih šolah so od časa do časa izvedli preglede, da bi se prepričali, če izpolnjujejo zgoraj omenjene točke učitelji in ravnatelji-Pri končni pregledih so ugotovili, da je dosti šol — okrog 65% od prvotnih 84% — zaključilo u-spešno šolsko leto v skladu z navodili Zavezn ške vojaške uprave in v popolno zadovoljstvo vseh šolskih oblasti.
Ostalih 10 odstotkov šol pa na-
mesto, da bi se držale kot javne šole okvra postavljenih vzgojnih ukrepov in zakonov, so rajj. prevzele brez pooblastila ali posvetovanja z uradno postavljeno šolsko oblastjo, učne načrte, vzgojne smernice in šolske knjige, ki so bile pripravljene In zbrane s strani staršev in ljudi iz raznih naselij, o katerih je govora.
Zaradi tega je prosvetni oddelek Zavezniške vojaške uprave tem slo-vensk m šolam, ki so delovale v skladu s postavljenimi navodili in italijanskinf javnim šolam na ozemlju, popolnoma pravično priznal vse javne in zasebne vzgojne ustanove, ki so želele ostati pod ju-risd kcijo tega oddelka.
Osem in osemdeset slovenskih in hrvatskih osnovnih šol so priznali na tržaškem, goriškem in puljskem področju kot javne Sole.
Jasno je, da slovensko prebivalstvu na ozemlju ni bilo nikdar oropano o slovenskih Javnih šol s strani prosvetnega oddelka Zavezniške vojaške uprave ali s strani oddelkov Zavezniške vojaške uprave; naspretno Zavezniška vojaška uprava je dala slovenskim ln hr-vatskim otrokom na razpolago vse šolska ugodnosti.
šest slovenskih srednjih šol, ki so bile ustanovljene letos po ukazu Zavezn ške vojaška uprave, tri v Gorici in tri v Trstu, je uspešno zaključilo delo in so bile popolnoma priznane.
Z Ukazom št. 10, ki je bil izdan 9. julija 1945, je šolska uprava prosvetnega oddelka ustanovila novo slovensko nižjo strokovno (pr-pcavljalno) trgovsko šolo v Gorici, k! si je pod strokovnim vodstvom pridobila polno priznanje za odlično delo v korist učencev.
Da bi izboljšala javne slovanske šole na ozemlju pod pristojnostjo Zavezniške vojaške uprava, je prosvetni oddelek preko svojih vi-
šj h šolskih nadzornikov ustanovil tečaj za slovenske učitelje, ki zdaj deluje v Gorici in k; bo dal slovenskim osnovnim Solem izvežbano osebje.
Bodoče učitelje plačujejo že medtem ko jih vzgajajo. Slične tečaje bodo otvorili meseca avgusta za vse učitelje, ki žel jp biti zaposleni v javnih šolah na področju v prihodnjem šolskem letu.*
Imena uradno priznanih šol so naslednja:
TriaSko okroije in mesto:
Sv. Jakob, ulica San Francesco,
sv. Ivan, Rojan, Stramar, Mačkov-ije, Sežana, Lokev, šturije, Rep-en-tabor, Avber, Poverje, Dutovlje, Orlek, Tomaj, Nabrežina, Jamlje, Stivan pri Devinu, Dev n, Mavhi-nje, Sesljan, Zgonik, Tržič, Ronki, Doberdob,
Goriiko okroije in mesto: Gorica: moški in ženske, Podgo-ra, Standrež, Bukovica, Pevma, St. Maver, Podsabotin, Kronberg, Rožna dolina, Volčje, Rute nad Volčami, Lig, Kostanjevica, Zapo-tok, Kanal, Doblar, Kambreška, Ročinj, Srednje, Lozice, Deskle, Vogrsko, Zalošče, Opatje selo, Vrh Sv. Mihaela, Dol-Dalkišče, Borjana, Bilje, Trnovo, Breginj, Podbeia, Lok pod Mangartom, Sedlo, Volarje, Vrsno, Sužid, Kamno, Srpenica, Log čez Soški, Žaga, Bretto, Bav-ška, Krmin, Dobrova, Medana, Fo-jana, Neblo, Mernik, Vipolže, Viš-njevik, Kozana, Komen, Brje, Branica, Kobja glava, Sv. Peter pri Gorici.
Puljsko okroije in mesto: Delavska ulica, Montegrando, ulica Stesano, Valmale, Sv. Polikarp, Stinjan, Vinkural in Vald -becco.
PULJ
VOJAŠKE VAJE
Danes od 22. do 24. ure bodo na področju hriba sv. Danijela vojaške vaje, pri katerih bodo spuščali svetlobne rakete.
Pooblastila Komisiji za čiščenje
Splošni ukaz ZVU pooblašča Komisijo za čiščenje, da pomakne vse javne uradnike, ki so imeli prednosti pri izpitih ali so na predo-vali s fašistično protekcijo, nazaj v stopnje ali kategorije, ki so jih imeli pred takim nezasluženim napredovanjem ali prednostjo, namesto, da bi jih odstavili ali odpustili.
Penicilin v nogavicah
Policija poroča, da je straža na krovu ameriške ladje »McAIlister Vlctory», k; jo raztovarjajo v pristanišču, prepreč la včeraj poizkus tatvine, ki sta jo nameravala izvesti dva nosača; prisvojiti sta si hotela 12 milijonov enot penicilina, in s cer iz dobav ustanove UNRRA.
Straža je postala pozorna, ko je videla 33 letnega Rudolfa Ušaja, stanujočega v ulici Kr:stcforo Belil C in 25 letnega Viktorja Schilla-r ja, stanujočega na Santa Maria Maddalena Inferiore ?68, ki sta zapuščala ladjo okrog 10. ure z velikima zavojema, ovitima s tkanino.
Ko ju je pozvala, naj se ustavita, je straža našla pri obeh 12 steklenic, ki so vsebovale penicilin. Policija je nato pojasnila, da sta lišaj in Schillanl slekla nagavice in spravila vanje steklenice, da bi prikrila tatvino.
Tatova je aretirala zavezniška vojaška policija; penicilin so vrnili poveljniku ladje. Krivca si Izročili policiji Julijske krajine, ki ju je obtožila tatvine.
Policija odkrila skladišče orožja v pivovarni Dreher
Policija Julijske krajine je odkrila skrivališče 15 pusV, strojnice in velike količine streliva ter nekaj manjšega orožja in bodal, kar je bilo skrito v strojni delavnici pivovarne Dreher v ulici GiU-lia. Preiskavo so izvedli včeraj kmalu po 12 uri na anonimni poziv po telefonu.
Orožje, katerega večji del ni bil zarjavel in se je Jasno videlo, 'da je bilo ee pred kratkim naoljeno, je našla policija v veliki luknji, ki je bila izkopana za enim izmed strojev v strojni delavnici. Nad orožje® so našli dva lesena zaboja v katerih je bilo 2000 nabojev.
Orožje so zaplen il; oddelek policije Julijske krajine ga skrbno preiskuje. V teku so preiskave, da b! našli krivce, ki so orožje skrili. Policija je izjavila, da še ni bilo nobene aretacije.
Ravnateljstvo pivovarne ni moglo izjaviti, kdo bi mogel skriti orožje.

.
Aretacra moža
Preiskava o eksploziji bombe, k' so jo odvrgli skozi okno v ulici Ber-nlnl St. 10 včeraj kmalu po 2 uri, je privedla do aretacije moža, o katerem policija sumi, da ve, kdo jo vrgel bombo. Policija imena moža ni objavila.
Dejstvo, da so neznane oseba pred nekaj dnevi odstranile železno mrežo na oknu hltče, je povzročilo, da policija sumi, da so dejanje že vnaprej Imeli v načrtu.
Soba, v katero je padla bombe, je bila prazna, kajti stanovalci so se preselili iz nje pred nekaj dnevi, kot poroča policija. Poškodovane so bile stene in soba, ki leži V priti čjii poslopja.
Novi sedež urada domoljubov
Sef odseka urada za domoljube pri 13. zboru sporoča, da je od zdaj naprej sedež ucada domoljubov V ulici Universitš, št. 8.
Neredi v mestu
Zaradi nedovoljene manifestacije
Štafeta z resolucijo v Ljubljano
Včeraj so se v Gorici razširi, glasovi o manifestaciji, ki naj bi bila pozno popoldne, čeprav je oblasti niso dovolile. Okrog 18. ure so se na korzu Verdi in v javnih vrtovih začele zbirati množice, ki so okrog 20. ure, ko so se v dveh avtobusih pripeljali zastopniki Siau-ja, začele manifestirati in vzklikati »Jugoslavija*. Manifestanti, pred katerimi sta vozila oba avtobusa, so se nato napotili proti korzu Roosevelt.
V višini ulice Crispi pa jih je
ustavila policija in jih pozvala naj se razidejo. Manifestanti tega povelja niso poslušali in ko je policija dobila ojačenja, je poskušala razgnati manifestante. Policisti so nato v bližini Ljudskega doma odvrgli dve solzilni bombi, medtem ko je za iranifestanti začela delovati avtomobilska brizgalna. Policisti so uporabili tudi krepelce in nekoliko zadržali pohod manife-stantov, ki so metali kamenje In se nespodobno izražali proti policiji.
Po prihodu ponovnih ojačenj je policija manifestante v višini gle-dalike kavarne obdala in jih s pomočjo avtomobilov začela razganjati. Neki avtomobil je med operacijami povozil dve osebi, ki sta bili samo lažje ranjeni. Kmalu nato Je policija vzpostavila red ir na njeno povelje so v mestu zaprli vse javne lokale in kinomatografe. Aretirali so 10 oseb, dve ženski ln 8 moških. Več oseb je bilo ranjenih in so jih prepeljali v bolnišnico.
Iz Gorice je včeraj popoldne
WILLTAM SAROYAN
7.
ČLOVEŠKA KOMEDIJA
Mati ni odgovorila, ker je pričakovala, da bo še kaj povedal.
»Zares ne vem, kaj se dogaja na sve'u», je nadaljeval deček, in zakaj se dogaja; toda zgodi naj se kar koli, samo tebi se ne sme pripetiti kaj tako hudega, kot sem videl danes. Vse se je spremenilo; samo da se za nas stvari ne bi preveč spremenile.*
Zena se je nasmehnila in ker je videla, da dečko nima kaj drugega povedati, je spregovorila: »Zate se je res vse spremenilo; toda vedi, da bo kljub tunu vse ostalo tako, kot je bilo. Ti se čutiš osamelega zaradi tega, ker nisi več otrok. Toda ves svet je bil vedno poln takšne osamelost. To ne izvira iz vojne; vojna ni prinesla tega občutka osamelost'; nasprotno ravno ta osamelost je rodila današnjo vojno. Res b’ bilo treba skoraj nad vsem obupati, saj nt nlkjei- Več videti božje milosti. Ml bomo ostali skupaj, r.'č ne d verni o tam. I'l r:
tudi ne bomo preveč spremenili. «Nekoliko se Je zamislila, nato pa mu je povedala, kaj bi odgovorila, če bi prejela kruto novico o tej 'spremembi: »Ce bi prejela takšen telegram, kot ga je prejela tista Mehičanka — je dejala — bi verjela samo besedam in nobeni drugi stvari; tudj jokala ne bom, ker vem, da moj sin ne bi mogel nikogar ubiti.* Ko mu je to povedala, ga je skoraj z veselim glasom vprašala: «Kaj si jedel nocoj?*
»Jabolčno torto — je odgovoril Homer — in kokesovo kremo. Vse Je plačal naš ravnatelj. Res, sija-jen mož je, takšnega še nisem videl na svetu.*
«Jutrl tl bo Bettina prinesla zajtrk.*
»Ne, ni je treba pošiljati. Mnogo ljubše nam je, da gremo nekoliko raokrog in si sami kaj kupimo ter potem skupaj pojemo. Nikar, nobenih sitnosti ni treba imeti s pripravljanjem zajlrka, kaj Sele, da : ni ga p.ineslA EcUina. Saj t.
pravim, za nas je mnogo bolj zabavno, če sl ga kupimo zunaj.* Nekoliko je pomislil in nadaljeval: »Ta služba je zame vehka stvar; toda odkar sem v službi, se mi zdi tako silno neumno hoditi v šolo.*
»Gotovo — mu je pritrdila mati — šole so zaradi tega, da drže otroke daleč od ceate, toda alej ali prej je treba — rad alt nerad — oditi na cesto. Razumljivo je, da očetje in matere s strahem pošiljajo otroke v svet, toda po mojem mnenju ni za to nobenega razloga. Svet je poln prestrašenih otrok, ki se boje celo drug drugega. Skušaj razumeti vse to. Skušaj imeti rad vse ljudi, ki Jih boš srečal. Vse večere te bom čakala tukaj, toda če se tl kdaj ne bo ljubilo, ni treba hoditi k meni, da bi kaj povedal. Vse bom zelo dobro razumela. Dobro vem, da človeško srce včasi ni sposobno, da bi našlo prave besede.* Tu je prenehala, ga pogledala v obraz in mu rekla:	«Zdaj pa
pojdi spat, daj si truden.*
»Dobro, mati*, je odvrnil dečko ln odšel spat.
8. poglavje
PRISEDI K NASI MIZI GOSPOD
Se preden je budilka ob sedmih zjutraj začela zvoniti, je Homer že
planil kvišku, sedel ln zaprl budilko, da ne bi zvonila. Zlezel je s postelje in šel po svoj »Vestnik za telesno vzgojo*, ki ga tiskajo v New Yorku In pričel prebirat: dnevna navodila. Tudi Ul:x se je prebudil hkratu z njim, še preden je pričela budilka zvonit.; začel ga je ogledovati kot vedno. Homer je odprl knj žico pri sedmi vaji; UUx pa mu je vtaknil glavo pod roko, da bi boljše videl to izredno stvar. Ko je napravi nekaj osnovnih vaj, med katerimi je bilo tudi globoko dihanje, se je Homer zleknil po tleh ln pričel dvigati trdo iztegnjene noge.
»Kaj delaš?*, ga je vprašal Ulix.
»Vaje.*
«Zakaj?»
»Zaradi mišic.*
»Ali boš postal najmočnejši človek na svetu?*
«Bež , bež!.*
«Kaj pa boš potem postal?*
»Pojdi nazaj v posteljo.*
Ul x je lepo poslušal ln se vrnil v posteljo; toda še vedno je sedel na postelji in opazoval brata, kako se je oblačil.
«Kam greš?*, ga je vprašal.
»V šolo.*
»Da bi se knj naučil?*
»Tekel bom 200 metrov čez zapreke.*
»Kako boš to naredil?*
«Treba je teči in na vsakih 10 ali 15 metrov preskočiti kako oviro.*
»Zakaj?*
»Dovolj, je nekoliko nejevoljno dejal Homer, to je športni tek. Imenujejo ga dvesto metrov čez zapreke. Vsi dečki iz našega mesta se vadijo v tem teku. To je vel ko itaško tekmovanje. Ravnatelj brzojavnega urada, kjer sem v službi, se je tudi vadil v tem teku, ko je hodil še v srednjo šolo. Bil je prvak vse doline.*
«Kaj to pomeni?*
«To pomeni, da je bil najboljši * «Ali boš tl tudi iTajboljši tekač?* «Rad bi poizkusil, je dejal Homer. Zdaj pa pojdi spat.*
Ulix se je zavil v odeje, a je še vedno klepetal:
»Jutri..., je dejal, a se je takoj popravil, včeraj sem videl vlak.* Homer je dobro vedel, kaj je za malega bratca pomenilo to, da je videl vlak. «Ali je bil lep?* ga je vprašal.
Ul!x je mirno začel pripovedovati: »Videl sem nekega črnca, ki mo je pozdravljal.*
»Ali si mu odgovoril?*
»Saj sem ga Jaz prvi pozdravil, nato ml je on prvj odzdravil, potem sem spet pozdravil jaz in nato
spet on. Pel je pesem «Kentucky, no joči več*.*
»Res?*
»Da, pel je, da gre domov. «Ulix je pogledal brata ln ga vprašal: «Kdaj bomo tudi mi šli domov?* «Saj smo vendar že doma*, mu je odvrnil Homer.
»Zakaj pa potem ni prišel k nam?*
«Zato ker ima vsakdo svoj dom, nekateri na vzhodu, drugi na zahodu, spet drugi na severu ali na jugu. Mi smo doma na zahodu.* »Ali je zahod najlepši?*
«Ne vem, je dejal Homer, ker nisem bil še nikjer drugod.*
»Ali boš šel kam drugam?* »Nekega dne bcm šel prav gotovo.*
«Kam?»
»V New York.»
»Kje je New York?»
»Na vzhodu. Daleč za New Yor-kom je London. Za Londonom Pariz, nato Berlin, Rim, Moskva in Stockholm. Nekoč bom obiskal vsa velika mesta na svetu.
»Pa se boš tudi vrnil?*
«Seveda.»
«AU boš zadovoljen?*
»Na vsak način?*
»Zakaj?*
(Nadaljevanje prihodnjič)
odšla štafeta, ki je odnesla ministru Kardelju, v Ljubljano reso lucijo z zahtevo članov Siau-ja, da vso Julijsko krajino združijo z Jugoslavijo.
Uspehi na slovenski ljudski šoli v Gorici
Dne 20. julija je bil zaključek pouka na slovenski ljudski šoli v Gorici, in sicer s eolsko mašo na Kostanjevici; prisostvovalo ji je poleg šolskih otrok tudi mnogo staršev.
Po maifi so otrokom razdelili začasna izpričevala, razdelitev uradnih spričeval pa bo izvršena prav v kratkem. Vodstvo šole jih bo razdeljevalo od 1. avgusta dalje.
Z najboljš m ln zadostnim uspehom so dovrsji šolo sledeči učen-ci-ke
1. a razred:
Kralj Tomaž, Bednarik Jožef, Brauc Renat, Furlan Vojko, Gorjup Klavdij, Humar Alojzij, Hvala Alfred, Ipavec Andrej, Leban I-van, Levpušček Jožef, Lumbar Pa' vel, Pintar Ivan, Šuligoj Marinko, Terčid Karel, Vel šček Anton, Vuga Lucijan, Brumat Irene, Cej O-norina, Cigoj Nevenka, .Gabrovec Alojzija, Grudina Ivanka, Kamu-Jč Cvetka, Kodermac Vanda, Leban Norma, Mlekuž Elda, Pertot Franka, Rjavec Ida in Marija, Prinčič Silva, Skarabot Olga, Zimic Marija, Žerjal Marija.
1. b razred:
Mažgon Hubert, Bratina Franko, Ferfolja Franko, Gorjup Ludvik, Gruzovin Bruno, Križaj Jožef, Ma-rnsč, Alojz, Markočič Frane, Ma-korič Peter, Pelicon Eugen, Šuligoj Albin, Skarabot Andrej, Terpin Lovi ene, Toplikar Jurij, Tronkar Silvester, Vdič Danilo, Volk Franc, Žbogar Jožef, Batič Marilena, Lipicer Ana, Marušič Romana, Rubin Marija, Špacapan Jolanda, Robek Silva, Vidic Bruna, Vida Silva, Žigon Vincenca, Tcrnovec Karla, Pelko Siefan ja.
1. c razred:
Kuštrin Marijan, Pavletič Lucija-na,
Gabrijelčič Darko, Kamenšcek Humbert, Lenardič Rudolf, Mako-rič Zlatko, Mtlovnik Egldlj, Ov doni Lucijan, Rojic Jurij, Skarabat Jordan, Šuligoj Alfred, Susič Silvan, Vogrič Jordan, ZelinJček Florijan, Gcrblc Marta, Kancler Zofija, Knez Sabina, Koršič Neda, Mi-kluž Aleksandra, Prinčič Eda, Šuli-
goj Tatjana, Tomšič Ivo, Jež Bruna
e. razred:
Kuštrin Ivanka, Leban Jolanda, Batistič Terezija, Bizjak Anica, Čehovin Dragca, Kocjančič Valči, Kravos Klavdija, Krlžnj sanja, Makuc Natuška, Petrevčič Marija, Rebek Nives, Rijavec Ana Marija, Sfiligoj Lucijana, Spehonja Vida. Stakul Loreta, Stepančič Helena, Trpin Mar ja Pija, Cefarin Alojz, Bonuti Hinko, Favero Bruno, Furlan Jordan, Humar Viljem, Kolav-čič Pavel, Koncut Ivan, Konič Gvido, Konič Ivo, Kravos Stanko, Križaj Franko, Lenardič Romolo, Nanut Zvonimir, Obidič Jožef, Rebol'-ca Sergij, Reja Jurček, Saksida Boris, Stepančič Fran, ToroJ Livijo, Vetrih Albert.
Nadaljevanje seznamov v naši prihodnji števlki.
NAJDENO
Policijsko poveljstvo naznani9, da so našli žensko jopico. Hrani jo poliejsko poveljstvo v ulici Mazzini 7, kjer je na razpolago lastniku. Istotam Je v hrambi žensko kolo.

ZAPLEMBA TOBAKA IN ZGANJA
Na glavnem kolodvoru v Gorici Je neki neznanec s precejšnim
zavojem vzbudil pozornost policije. Agenti so ea ustav^i in preiskali zavoj, v katerem so našli 4 in pol kilogramov tobaka. Tobak so zaplenili, lastnika Franca Sužlča iz Go-rice Pa prijavili zaradi polizkusft tihotapstva.
Gospodinji Tereziji Troševl iz Nebla je policija zaplenila 6 1 žganja tihotapskega izvora.
ZARADI OSEBNIH IZKAZNIC
Pred nekaj dnevi je policija aretirala Viktorijo Leonovo,'ker je, bila brez osebne izkaznice. Zaradi istega prekrška so aretirali Aleksandra Škerlja lz Gorice, ki je arzen tega, da ni imel osebne izkaznice, žalil *Pollcijskega agenta. Aretirali so tudi 35 letnega Wal-terja Cecottija, ker ni imel osebne izkaznice.
radio trst II
411 m . 731 ko
Četrtek, 25. julija 17.30 skladbe slavnih skladateljev; 18 renska ura; 18.30 slovanska folklorna giaabu; 19 obvestila svojem; 19.15 literarna, ura:	Simon
Jc-nko; 19.45 plesna glasba; 20 slov-lesti; 20.15 ital. vesti; 20.30 VerdU »Travlata* II. dejanje; 21 zaključek.
Listnica uredništva: »Vaš prlja-
v^^Tr^Marinko te!j v lm:nu mn0£ h» - prejeli srn« , Belž Franko, Dol.jak Marinko	rp, do-
Vase cenjeno pismo, ki je res dokument našega časa. Veseli nas, d» so še ljudje na svetu, ki mislijo Z svojo glavo. Poskrbeli smo tudi z9 zadostno število Izvodov »Glasa zaveznikov*, da bo vsaj za knjižnice-
Glavni urednik:
PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.