Citate ur
itevilke pole& Vaia naročnin, splošnega povii Je Ust Vaše sod g" ^ ajte imeti naročnino &	no.
C V'HJtena
^ ^ \an ko \
No. 180. — Stev. 180.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev t Ameriki
Reentered u Second Class Matter September 25th 1940 at the Posi Office at New York, N. under Aet of Conjress of March 3rd, 1879.
IN T WO SECTIONS
SECTION I
(Telephone: Ctielsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 17, 1943.—PETEK, 17. SEPTEMBRA, 1943.
VOLUME LL — LETNIK LJL
NEMŠKE TOLPE PLENIJO RIM
Poročila s švicarske-italjanske meje naznanjajo, da so nemške zasedne čete streljale na lačne množice, ki so navalile na trgovine z živili v Rimu, Benetkah in Bellunu.
Poročano je, da nemški vojaki plenijo po vseh kraj/h, ki BBH ^H	S^H	Hi
so jih zasedli in ne odnašajo samo živeža, temveč tudi zla- Porocll° 12 jugoslovanskih krogov v Londonu naznanja, da so jugoslovanske guerilske čete po dvodnevnih bo-
Partizani so osvobodili Split po hudem boju
to in srebro iz cerkev.
To delajo Nemci s tako drznostjo, da so bile v Rimu nekaj časa zaprte vs^cerkve, razun cerkve sv. Petra. (Cerkev sv. Petra je bila iz nepojasnjenega razloga prej zaprta dva dni.) Papež Pij XII. se je dolgo časa posvetoval z državnim tajnikom kardinalom Luigi Maglio-nijem. Vatikanska švicarska garda si je nadela popolno vojno uniformo.
V	sredo je bilo iz Madrida poročano, da je nemška armada prevzela varstvo nad Vatikanom ter so takoj prevzeli kontrolo nad vatikansko radijsko postajo.
V	sredo zvečer je bilo po vatikanskem radiju v nemškem jeziku razglašeno:
"Vsakdo, ki ima prijatelje ali sorodnike v Vatikanskem mestu, naj bo zagotovljen, da so vsi zdravi."
r
iSlične zatrditve st> bile po vatikanskem radiju razglašene tudi v drugih jezikih.
Milanski list "Corriere del-la sera" pravi, da so vatikanske oblasti naprosile feldmar-sala Alberta Kesselringa. da naj prepove .svojim vojakom pleniti cerkve.
Po poročilih, ki prihajajo
jih zavzele najvažnejše dalmatinsko pristanišče Split,
Poročilo, ki je (bilo izdano Vj
Kongresna zbornica pripravljena
če-f mejo v Švico, nemški vojaki hodijo po deželi in nabirajo hmenu Jugoslovanske osvoVwj-J gobova nskinii goierilci v Slavo-živež, v Milanu pa so popolno-1 diine v0j^ke, pravi, da se je o-1 "iji in bosanskih'gorah. Angle-	v
ma »plenili živilska skladišča. ;siška ^am^ija v zadnjih 24 u-Uka radio postaja pravi, da se	fPCPVATllP T A 7 TI ill TimnlpiTinV
Dva dni je bil po odredbi I h ^^ J	(italjanska Bergamo divizija bo-	"^CVCUIJC I <1411111 JjrUUl£HlUY
feldmaršala Kesselringa Vati-, Zavezniški vpad na Balkan|j«je z guerilci
nili v prestolnico, so našli koj ob zasedanju zbornice pred
,	,	1	, ; ----- '	P: ^	J T j1, n^*1'1 Washington. — Kongresniki, ki so se pred kratkim vr-
kan popolnoma odrezan od o- je sk*r ^ najbrže zelo daleč, ime Garibaldi je vi divizija. ^ v^festoInico so našli koi nh
stalega Rima, ker so bili nem-1 toda tovezniške čete so v Kgei-i	poroča iz Londona, da -phni št-p-oilnp nrnhlamo Vatara	•
m vojaki nastavljeni na vati- Kkpm niorju hled Turfij7 Usedaj Jugoslovan napadajo O-	pr^^te Sro^ o tateT^^.^T*
-kanski posesti. Zato jo papež (ir;ko	otoke >Sa,no8J gulin. ki je prilk.,o 30 milj	l^pOMCll'0 katerih ^
po svojem državnem tajniku'j£os jn kardinalu Maglionejtu poslal feldnuiršaju Kesselringa oster
I od Jadrana v Dalmaciji.
Poročilo iz Madrida pravi, da so hrvatski guerilci j>od
ibivalcem Rima hoditi v
protest, ker je prepovedal pre-.
Vati_ vodstvom zavezniških častili-'
niča razpravljati
Takozvaiia "Victory Tax" vezniških dežel. Zopet drugi ne posebno bbde v oči mnoge kon- marajo, da bi se Amerika po grešnike, kajti d oma jim je vojni vtikala v notranje
raz-
18 MAJNERJEV ZASUTIH V HARLANU
Globoko v rovu Three Point	ljudstvo' ki jih izVo1* ^ tujHl dežc1'
Cumber- kongre« razumeti, da m me Atlantska izjava je tudi na
kan	,kov presekali štiri poglavitne:
Poročilo, ki je sinoči prišlo /železniške proge, ki tečejo iz Coal Co. rudniku v	2adovolno g kom pKciranim ----.T- TV" ---
iz Rima, pravi, da je Kessel-j^rne Jugoslavije na Ma- land pogorju je včeraj nastala TI™?! TI™ P	pozormci pred kongresom. Re
ring na papežev protest odgo..džarsko
voril s tem, da. je vojaško posadko v Vatikanu pomnožil in razpostavil še več portitančnili topov in strojnic okoli trga pred cerkvijo sv. Petra. Po zidovih so nalepljeni razglasi, ki pretijo s smrtjo vsakomur, ki bi kršil povelja nemškega poveljnika.
jo.
Neko poročilo iz Kaire v Egiptu naznanja, da je narodna osvobodilna vojska jugoslovanskih partizanov razorožila dve celi italjanski diviziji in del tretje divizije.
Poročano je tudi, da so partizani zavzeli več dalmatinskih
kako mesa vso stvar, da davko- ~ „„
Kessedringovie stroge odre- in slovenskih mest, med njimi dbe so razkačile prebivalce_v vele važno pristanišče Snšak in Tmstevw* okraja, ki ee tišči	nekaj i tal jan >>kih boj-
Vatikana, ter so po ulicah pro- nih ladij-, ki so bile zasidrane v ti nemškim tankom postavili Bakru.
barikade. Do večera ni prišel Italjanski vojaki, katere so noiben nemški vojak v ta okraj Nemci po predaji Italije najrlo mesta.	razorožili, se sedaj borijo z ju-
moštvo je takoj od- P^čevalec res ne more nikdar! Farmska, živežna in druga o ter so na peljali na- atleti kje * davki nehajo aii|nujna vpražanja so pred
Rumunsko in v 1 tali-! velika raztrejba ter odrezala ^av«ni|n sistemom, katerega solucija zahtevajoča odobritev j pot 18 majnerjem eno miljo pod ,k™x*	A«anUke izjave je že predlo
zemljo. Rešilno
šlo na delo-P ™	.....-	„ ,	..	, — . r--
prave za zračenje rova, da acenjajo. Kakor pravijo poru- ^^^^
morejo rešil« še priti do zasu- <*m « ani	^ delajo na Vpoklic ^.etv y arnmdo je tu.
t iii majnerjev. predno bi se za- da **	k»llk°ir mo^°-,di velik problem. Gen. McNarvj^t se r^vnJel° krasno so-
dušili.	ce P°enostavi, bo davek zmage ^ da je ^ Uno [n do. vrastvo, ki tU sedaj v ljudstvih
Uradniki družbe pa dvomijo, lia?bra Prav knialu odpravljen (}>ro izvajanje in'vodeT1 je vojne m nam^to konstruktivnega deda bi rešili-i mogli priti do svo- oziroma jx> enostavno vključen ™f rpW	^ obnovo, bomo imeh pred
jih zasutih tovarišev in se bodo najbrže zadušili. v ^
TAKO PRAVIJO PROFESORJI...
New York, N. Y. — Ob priliki četrte letne konference o znanosti, filozofiji in. religiji ter o vplivu vseh teh na demokracijo in demokratičen način življenja, sta izrazila dva profesorja mnenje, da ce je 'bati izbruha povodnega sadizma, ako se ne bo poskrbelo za postavno in pravično postopanje z vojnimi zločinci.
Konerenca se je vršila na Kolumbija univerzi in tozadevna izjava je bila pripravljena za časnikarje po profesorju G. Murphy, ki poučuje v City Col-legiju in dr. H. D. Lasswellu, psihologu in direktorju raziskovalnega oddelka za vojne konranikaeije v kongresni knji-žniei v Washingtonu.
Prof. Murphy je izjavil, da smatra kaznovanje zločincev za "manjšo tehnično zadevo", ki ne sme zastirati poti načrtom in dek> za povojno rekonstrukcijo in grajenje boljšega reda.
Dr. Lasswell je dejal, da bo naša (zavezniška) prva žellja . ob zaključku vojne maščevanje. Iz tega razloga je potrebno, da imamo pripravljeno vse potrebno za pravilno zakonito postopanje v tem ozira, ker dru-
"V Napolj in Rim!".. .gen.Clark
Ameriška peta armada pod poveljstvom generala Mark Clarka je dobila znatno pomoč v moštvu in aeroplanih ter je med rekama Sele in Calore, okoli 18 milj jugovzhodno od Salerna potisnila Nemce daleč nazaj proti mestu Serre, ki je z Eboli in A/tavilla tvorilo trikot, ki je bil posut s tanki, oklopnimi avtomobili in topovi. Pot za ofenzivo so utrli mnogoštevilni aeroplani, ki so v enem samem dnevu izvedli 2000 poletov. Po zadnjih poročilih,
■■■
Nemci umaknili med obema i-menovanima rekama in Amerikami jih naglo zasledujejo.
General Clark je čestital a-merških in. angleškim Častnikom in vojakom k njihovim ve-., likim uspehom ter v svojem dnevnem povelju med drugim rekel, da zavezniki ne bodo več odstopili niti pedi zemlje, nazadnje pa pravi:
14 Ramo ob rami z angleško osmo armado bo peta armada napredovala in bo zavzela Napolj, Rim in druga mesta proti severu in (bo osvobodila Italijo izpod nemškega robstva."
Alžirska radio postaja pravi, da so prednji oddelki prodirajoče angleške osme armade ^oddaljeni samo še kakih 18 milj od ameriške pete armade pri Salernu.
Pri izkrcevanju svežih čet pri Salernu so posebno pomagale zavezniške Ibojne ladje in
Po tem, kar sem slišal zadnje noči po radiju, sta Amerika in Anglija prejeli črno sliko o tem, kar se jo dogajalo tukaj," je rekel Clark. "Želim pa, da ameriški in angleški narod vesta, kako trdno je vsak častnik in vojak pete armade stal proti trdovratnemu nemškemu odporu za vsako ped zemlje, ki jo je zavzel.
"Dobili smo nekaj vda r cev, toda sprejeli smo jih dobro in ponosen sem na to, kako nasi vjaki potiskajo nazaj sovražnika." ____
Podpredsednik Wallace pravi, da bi mora/ biti predsednik Roosevelt na čelu mirovne mize
■Chicago, 111. — Pred nedavnim je podpredsednik Wallace dejal tukajšnjim časnikaijem, da on smatra predsednika Roo-sevelta za najsposCbnejišega
nost posredovanja pri mirovni konferenii. Sploh, je dejal Wallace, si je nemogoče predstavljati mihovno konferenco po tej vojni brez predsednika Ruose-velta.
Angleški škof dospel v Moskvo
Yorski nadškof angličanske cerkve je dospel v Moskvo in njegovo poslanstvo je zšbližanje in boljše medsebojno razumevanje oboh narodov. Angležev in Rusov. Nadškof je bil vedno odločen pristaš ideje, da se morata obe deželi bolj zbližati in sjioznati med seboj. Najboljši način zbližanja pa so medsebojni večkratni obiski.
Dr. Hewlett Johnson, dekan v Canterbury, ki je spisal knji go o svojih vtisih o Rusiji, je dejal, da bo obisk nadškofa izredno dobro vplival na medsebojne odnaša je Rusije in Anglije, posebno pa še sedaj, ko je Stalin pokazal tolerantnost z ozirom na vero.
oziroma po enostavno vključen pQ^ebno. da ee vpokliče očete,.	.„ , _
v splošne davčne odbitke. kakor tndi da se uvede tove ; seboj uničevalno delo maficeva-Veliko vpra^n^predW odredJ)e fe. ^ ^
civilistv v nujna vojna dela.
vanja miru po končanem boje-1
vanju. Zbornica tbo morala od- Poleg vseh teh velikih prob-ločiti. če je zato, da Amerika lemov je seveda še mnogo man j; prevel^e odgovornosti v demo-pornaea pri vzdrževanju miru ših, ki so tudi važni in volilci; kratiziranju osiščnih dežel po z oboroženo silo. če treba. Ne- gledajo na kongres s kritičnim, vojni. Zanesti se pa enako ne kateri konarresniki se strinjajo očesom, ker je tekom pretekle smejo preveč na razne libežne z idejo, da se mora vzdržati ga leta napravil zaključke, ki voditelje iz teh dežel. Vodstvo
Ptyfeg tegatTra-je- iasswell
tudi posvaril zavezniške narode, naj ne prevzemajo
nase
mir v Evroni in druarod po voj- niso povsem ni s pomočjo oboroženih sil za- publiki.
ugajali
t . .	dižavnika, kateri 'bi moral vose posebno angleški oklopmci	diu mirovno konferenco, kadar Valiant in Warspite, ki so s	(bo ta v teku svojimi 15-palčnimi topovi ob-	WaHaoe je dejal) da ima pred-streljevale nemške postojanke sedjiik žirok(> znanje v geogra-
za Selernom.	nji (zemljepisju) in poleg te-
Zavezmški aeroplani pa so v ga je v stikn z mIM>gimi važnimi.ljudmi, kar mu daje nadalj-no podlago v tem oziru. Ime Roosevelt pa je končno po Wallace j evem mnenj«u pozna-
24 urah vrgli r.a Nemce nad 1200 ton razstreljiv.
Poveljnik pete armade general Mark W. Clark je časnikar-
skim poročevalcem rekel, da je no in priljubljeno po vsem sve-njegova armada prevzela ini- tu med ljudstvi, cijativo, četudi je bila nekaj, Tudi dejstvo, da Amerika ni dni v težavnem položaju, toda ma teritorijalnili ambiciji, daje položaj ni bil nikdar obupen. 1 predsedniku Rooseveltu pred-
HITLER OGROŽA ŠVICO
Neko poročilo na "The Daily Express" v Londonu pravi, da Adolf Hitler pritiska na Švico, da mu dovoli, da po njenih železnicah prevaža vojaštvo in vojni materjal v Italijo. Švicarska vlada na njegovo zahtevo še ni odgovorila.
Pošiljatve municije, gasolina in vojaške opreme duši enotirno železniško progo skozi Bre-nerski prelaz, ki veže Nemčijo z Italijo. Ta promet bi bilo najbolj ugodno obrniti na švicarske železnice, tako da bi se čez Brenner vozilo samo nemško vojaštvo v 'Milan in proti Napol ju.
Švicarska radijska postaja je sporočila, da je Nemčija popolnoma Obkolila Švico in ji odrezala vse občevanje z Ameriko in ostalim svetom ter je mogoče pričakovati, da bo Švico zasedla nemška armada.
VPOKLIC OČETOV
Ko se je v torek po daljših
volilni te vrste bi ne bilo priporočlji-1 v o, ker bi posebno v Nemčiji 1 ne našlo podpore in odmeva v širših plasteh naroda. Namesto praktičnih politikašev, naj bi se za delo demokratiziranja rekrutiralo inteligentne posameznike, ki posedujejo dovolj dobre volje in iskrenosti. Teh je najti dovolj v slednji deželi in le ti bi mogK izvesti načrte demokracije za trajni mir.
Sestanek zastopnikov treh držav
Iz Londona prihaja poročilo, ki pravi, da je bil uradno določen čas in kraj konference zastopnikov ' Združenih držav, Anglije in Rusije. Za konferenco je bila določena Moskva in zastopniki se 'bodo sestali v treh tednih.
Vnanji minister Antlwnv Eden je sedaj v Moskvi in z Molotovom čaka na ameriškega zastopnika. Najprej so za sestanek hoteli določiti London, toda Stalin je želel, da se snidejo zastopniki v Moskvi in v to sta privolila predsednik Roosevelt in Churchill.
počitnicah sestal ameriški kongres, je imel pred seboj med mnogimi drugimi predlogami tudi predlogo glede vpoklica-nja očetov, čijih otroci so bili rojeni po Pearl Harbor ju, to je po 7. decembru leta 1941*.
Proti tej predlogi je senator Burton K. Wheeler stavil pro- „ „ tipredlogo, ki določa; da taki ^	casa
očetje ne bi bili vpoklicani ne matenjala pred 3. januarjem prihodnjega J Washington, 16. sep. — War leta.	1 Production Board je danes od-
Predsednik Roosevelt se za- 'klonil predloženo priporočilo vzema za zahtevo vojaških in odt-eka za pridobivanje indu-mornariških oblasti, da se vpo- strijalnega alkohola, kateri je kličejo očetje čimprej, da bo nasvetoval produkcijskemu u-doseženo določeno število voja- radu, naj se dovoli kuhalnicam štva čimprej.	opojnih pijač dvatedenski
Predsednik bo v svoji posla- * praznik'*, tekom katerega bi niči, ki jo namerava prihodnje te kuhalnice, ki sedaj izdelujedili poslati poslanski zbornici, jo alkohol za industrijalne po-najbrže tudi priporočal, da trebe, mogle nakuhati nekaj kongres sprejme postavo, po žganja za civilne potrebe. War kateri bodo moški in ženske Production Board je enostav-prisiljer.e zamenjati svoje civil- no rekel, ne! 0aaf~BO preresni no delo z vojnim delom.	in druge vojne potrebe preve-
like in nujne, da bi se adaj mi-I slilo na žganje-pivce. Žgana kapljica bo torej ostala količin-Funt in sko na svojem sedanjem višku.
Oživljeno dete bo menda živelo
iNewark, 16. sep. pol težka deklica, ki jo je vče-! raj rodila mrs. M. Cange, je '	. „ ,
bila po prisotnem zdravniku,	e
smatrana za mrtvo koj po roj-
v Italiji težke
IZakladniški tajnik Morgen-stvu in drobnp trupelce je bilo thau je tekom svojega govora oddano pogrebniku, kateri je za prodajo bondov dejal, da je pa opazil, da j*e dete pričelo ( položaj v Italiji dokaj kritičen dihati. Pogrebnik je naglo ob-j in naše izgtibe so precejšne, vestil najbližjo bolnišnico in Poudaril je, *da bo morda tre-tam so otroka položili v inku-'iba vec mesecev za zaključitev bator, kjer bo drobceno dete o- operacij na italijanskem ozem-
stalo dokler1 se bolj ne razvije. Zdravniki pravijo, da bo dekli
lju. Za vodenje teh' operacij, pa bo treba denarja in radi te-
ca živela. — Dekletce je včeraj ga ne smeriio gledati ha tekoči umrlo.	'vojni položaj optimistično*
"GLAS NAHODA* NEW YOBS
FRIDAY, SEPTEMBER 17, 1945
VBTANOVUEN L. tm
* GLAS NARODA"
(VOIOC OF THE PBOFIT	.f _
Ownpany, (A Corporation rarer; Jowpb Lcpaba, Bm. al UM wrnnw ti ni uA iiWi i*—— of tbovt ottiean:
216 WEST 18th STREET, NEW TORE 11, N. T.
50th Year
"Olu Naroda" U issued every day except Saturdays, Sundays and Holiday«.	?t
Subscription Yearly |7.	Advert!aeuMat on Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: >7.—; ZA POL LETA «8.50; ZA ČETBT LETA »2.—._
•Glas Naroda" lahaja vsaki daa isrsem* sobot, nedelj ln praaulkov.
•ULAS NARODA". tU WEST 18th STREET, NEW YORK U. N. V
CHelaea l~UU

PETDESET LET
Spomini na New York,1.^^^1-
vred ali ne. Mislim, da sem pojedel vse skupaj. Tudi list ^'Qlas Naroda" sem tačag bral — Prank Sakserja pa menda
nisem ?rečal. Od takrat sem pregledal večino izdaj "Glasa Naroda", tarej sem njegov zve sti prijatelj. Ne sinem pa reci da sem bil dober olačnik. V St. Paul semenišču smo preje-
na "Glas Warpda" in na Frank Sakserja
Dr. F. J. KWS
I.
"Uprav te dni je minulo DESETF LET", odkar je pričel izhajati "GLAlS NAHODA", tako je 19. septembra 1903 pisal ob desetletnici * 'O. N." tedanji njegov urednik Viktor J. Va-ljavec. Zapisal ni, kateri-dan v septemlbru leta 1893 je izšla prva številka lista.
Letos, ko je "<x. N." doživel 50 let svojega življenja, je M r. Valjavec na vprašanje, če mu je znano, kateri dan je bila tifrkaua prvaštevilka, sporočil:
''Kolikor se spominjam, mi je pokojni Frank Sakser označil dan rojstva svojega lista z naslednjimi besedami: "Ženske so ga zavijale štiri dni, razposlali pa "smo ga 19. ■septembra, 1893."	i} i
Potemtakem je izšla prva številka današnjega jubilanta najbrže 15. septemlbra, razposlana pa je bila 19. septembra 1893.
Jubilejno številko s slavnostno prilogo prinašamo danes, 17. septembra, to je sredi med 15. in 19. septembrom.
Za to številko, oziroma za slavnostno prilogo, smo naprosili nekatere naše odličnejše ljudi, ki so bili kdaj v kaki bližji stiki z "G. N.", da ibi za to priložnost napisali kak primeren članek. Z veseljem moremo potrditi, da so se tej prošnji ve činoma odzvali in smo njih članke priobčili v posebni izdaji današnje številke.
Prejeli smo celo toliko člankov, da vsi niso imeli prostora v slavnostni prilogi. Nekateri so pa tudi zelo dolgi, da bi zavzeli skoro oelo "posebno izdajo in^jib zato ni kazalo, da bi v prilogi objavili samo del članka, pozneje pa bi nadaljevali. Take članke too takoj e prihodnjo številko pričeli objavljati ter jih bomo pofem vsak dan zaporedoma nadaljevali.
Nekaj člankov pa smo dobili prepozno za poseibno številko, ki je bila dokončana že pred dobrim tednom.
Vse cme, čijih članki niso v današnji prilogi, prosimo, da nam oproste, kerdrugače nismo mogli napraviti, kot jih odložiti za vsakdanjo številko. bodo prišli na vrsto in bodo objavljeni.
Prejeli smo tudi članke od nekaterih, ki jih zanje nismo naših'dTmačih slovenskih in prosili in smo jih tembolj veseli, kajti to nam priča, da cenijo in upoštevajo naš list.	_
Prav iskrena hvala!
Vedno smo bili mnenja, da vodimo politiko v listu tako, kakor je najboljše za slovenski narod, ki je raztresen po celi Ameriki in je pomešan med raznimi narodi. Da je bila ta naša politika prava, so nam dokazi prispevki, ki so nam jih poslali naši prijatelji, kajti s tern so priznali, da je "G. N." v svoji politiki na pravem mestu in pravilno piše z ozirom na naše gibanje v veliki ameriški demokratski državi.
In to priznanje znamo ceniti.
Že pogosto smo povedali, pa povemo še enkrat, da je bil "G. N." ves čas od svojega pocetka nepristranski; ni cikal na skrajno desnico, ni silil v skrajno levico. Hodil je vedno sred njo pot. Kadar se je v kaki naselbini pojavil kak slovenski po-kret, ga je "G. N." vedno z vso vnemo podprl in je za agitaci jo odprl svoje kolone.
Ve<fno je bil oznanjevalec dogodlsov po slovenskih naselbinah in prinašal o tem poročila, da so vedeli vsi naši rojaki počeli deželi, kaj se godi po naselbinah in tudi v najmanjši slovenski naselbini. Vedno pa je bodi obveščal slovensko javnost v Ameriki o vseh važnih dogodkih v naši rodni deželi, kajti zavedal se je svoje naloge, da moramo v tej deželi biti mod sobo j v stalni zvezi, pa tudi v zvezi z rodno zemljo.
In če je (bila kdaj ta zveza potrebna, je posebno potreb na v sedanjem času, ko naša rodna zemlja prenaša strahovito trpljenje in imamo tam še mnogo svojih ljudi.
Kot do sedaj, bo "G. N." tudi v 'bodoče opravljal svoje domorodno delo in bo vedno delal na to, da bomo Slovenci, ki živimo v Ameriki, kolikor mogoče blizu skupaj.
In sedaj ob petdesetletnici kličemo:
Prijatelji, naročniki in čitatelji, bodite iskreno pozdravlje ni in naj Vam bo še naklonjenih mnogo let !#
Ne se ustrašiti dolgega naslova !»ad tenri vrsticami. V par člankih bom končal nalogo, če bo š!o vse posreči. Uredniku Mr. Hudetu e«ai že junija meseca obljubil napisati članek o vtisih v New Yoiku, kar «env pa odlašal in odlagal ter končno sklenil He mu oddolžiti s daljšim opisom svojih srečanj ft pokojnim Frank Sakser jem in spomini prejšnjih ler v »vezi z New Yorkom in z listom "Glas Naroda." Najprej nai pa "vseeno omenim svoje počitnice od 14- do 35. junija-
Že spomladi sva z ženo govorila, da bi bilo dobro in koristno, če bi šla letos na običajne letne počitnice v New York. L a in s k o leto s^ a bila dva tedna v Chicagu in sva imela oba dosti užitka, jaz v Cook County Hospitalu, ona pa po gledališčih in pri igrah baseballa, za kar se jaz sam posebno ne' zanimam. Kot na lašč sem prejel iz New York Post Graduate Medical School vabile vapored posebnega tečaja za starejše zdravnike ki bi radi slišali o novejših pojavih na zdravniškem polju. Tako sem postal zopet študent S 35 drugimi "mladeniči" sem srdel po sedem m- na dan na šolskih klopeh in si vbijal no Ve cli delno stare modrosti v glavo. Tako sem imel priliko nekoliko pozabiti na Cleveland, na vsakdanje skrbi in na prak so, kar mi je prav dobro delo. Stanovanje sva si dobila v Park Side hoteflu ob prijaznem Gramercv parku.
V načrtu seau sprva imel o-biskati nekatti'e važnejše oseb ^nosti in par prijateljev, s ka terimi naj bi se. pogovorili o
nosti. Pač je precejšen razloček med njima in nekdanjimi odposlanci jugoslov. odbora v zadnji svetovni vojni. Videti
, . . ' - j U po več izvodov lista zastonj, je, da je m,d Slovenci v domo- Sp£minjam ge> ^ko hlastii
PILOTKA JEKATERINA BADANOVA
vini zadnja leta izginilo preoej nekdarje nadutottfi in škrica-rije. To je bilo mogoče opaziti že pri Jakacu, Banovcu, Rozmanu. Brezniku, Adlešiču in drugih, ki so nas obiskali pred nekaj leti.
Operni pevec Anton Šubtl je naju z ženo prav tako skrbno in prijazno pogostil na svojem novem udobnem domu v Jackson Heights. Bil je nama za gostitelja, kuharja in natakarja. Njegove velike zmožnosti kot organizatorja so znante vsakemu, kdor je zasledoval umetniško uspele koncerte, o-peie ter of>erGte Glasbene matice v Clevelandu. S pridom
''Kličejo jo kar "Katja" in ona si je tukaj ustanovila novo družino, katera jo spoštuje, ceni iu ljubi zaradi njenega humorja, njene discipline, izurje-
4Qyrastva napram nacijem
1' Jekateriniiia * nova družina obstoji iz pilotov, ki vodijo napadalna letala. Ona dela z njimi. Dan za dnevom gleda slednji izmed njih smrt v obraz in slednji izmed njih poseduje močno voljo, pogum in drznost, ter mora Ibi ti tudi pripravljen,
>mo prtečitali slovanske novice iz starega kraja in iz Ameri- n(>6ti nJeiie»» neisprosnega. ke Povečini smo bili slovenski bocoslovci, katerih je bilo leta 1903 v St. Paul 25, zadovoljni s pisavo in urejevanjem lista- Poleg "Glasa Naroda" sta prihajala brezplačno tudi Nova Dbmovina iz Clevelanda in Am'erikanski Slovenec iz .Tolieta. Vsi trije so bili pisani
ali
v zrno: nem narodnem tonu. da napravi točne in hitre odkar ne moremo reči o poznejših letnikih teh čaisopi^ov.
"Glas Naroda" je do danes ohranil še najbolj srednjo zmer no pot, tla ga človek lahko pri-
bi ga miogli uposliti Se kje drugje, recimo pri SANSu ali v povojni dobi v Sloveniji-
{V; i"išal ga sicer nisem, za njegovo mmenje, vendar je jasno ,da bi nam z njegovim po znanjem med Amerikanci mor- vornik ^ da v,l,ko konsUl v teh usode ^arsikak rojak Pe
nolmh dn h.	j spominja, kako je kak naš ča-
vplival na njegove oseb-
ločitve v vsakem položaju okoliščinah.
"Boj za Stalingrad ni nikdar nudil enega samega dneva ali noči odmora. Na mestu, kjer me v loke brez strahu, n'e da bi je prej staiQ vei&o industrijal-kak rojak -v dopisih udaril dru no me^t0j ^ iabruhnil vojni sroga rojaka z težko lopato po vulkan iz zemlje; In tu je 51a glavi, kar ni ne gentlemansko	Jc,katerina Badanova
m ne koristno za ljudtetvo, ki ^ svoje težke preisku-
se jo že večkrat po nepotreb- ^ ^trajnosti in sposol)n(>sti
Tako »=em preživel par te- c dnov najlepših počitnic v New doiivljaj vfasih	^
Yorku.
Odkritja Spominske Table
V P O C A 8 T IN SPOMIN
\ \Š1M FANTOM, MOŽEM in DEKLETOM,
KI SLI ŽMO V VOJNIH SILAH ZDRUŽENIH DRŽAV,
katero prirejajo ZDRUŽENA SLOVENSKA DRUŠTVA
vNawYurku SE VRŠI
V NEDELJO, DNE 19. SEPTEMBRA, 1943
Začetek Programa ob 3.30 Popoldne.
v slovenskem domu
253 IRVING AVENUE cor. BLEECKER STREET - -BROpKLYN. NEW YORK
jugoslovanskih problemih.
IVejšnjo soboto sem bil na i-eji SANSa v Chicagu in som si smatral skoraj za dolžnost, da bi tolmačil mišljenje in de lovanje članov izvrševalnega odbora pri SANSu, česaT ni vsega mogoče razložiti z zapisniki in pisanimi <pc -očili. Potreben i«em pa bil tudi dušev-
n.
Ko sem prišel 14. junija
nem razdvojilo radi nepremi- bojevanja v zraku. Na stotine -ljenosti urednikov m o<lgo-	T i • • \r
° nemških Junkerjev 111 Messer-
schmidtov je neprestano in nevzdržno bombardiralo trdnjavo na Volgi iz dneva v dan. Hitlerjeve horde so rinile naprej preko gor trupel svojih lastnih
morda
ločujoče, da je celi potek njegovega življenja krenil v popolnoma drugo smer. V mojem v lastnem primeru je ameriško
New Voik, sem se spomnil, da slovensko časopisje bilo odlo-IjkO 12. avgusta preteklo pra>v eilno za skok iz duhovniške 40 Tet, ko sem prvič stopil na suknje, da zdaj namesto bolnih ameriška tla in prvič obiskal zdravim bolna telesa. Ta-New York. Izbral sem si torej	leta 1905 seznam glavnih
najboljši kraj, kjvr naj praz- odbornikov Jugoslov. Kat. Jed nujem 40-letnico prihoda v A- note v Glasu Naroda vplival
mrtvecev, besne spričo never-
meriko.
Rev. John Sonlce iz St. Paul Sohiffrerja, sedanjega Župnika Minn., je leta 1903 pripeljal s 118 scenski fari v Milwaukee, seboj iz Slovenije 11 nadebud- da sva 56 Padala v velikih po-nih fantov, ki naj bi se šli učit *ltnicak v Omaho mavžat črp--
ra duhovnike v semenišče v St. va	in skubit košt-
Paul ter pozneje skrbeli za duš ran<? v klavnicah Armour, Cu-ni blagor Slovencev in drugih	111 Sw,ft v S0- Omahi.
Ainerikancev. Kot 16-letnega Zadn-ia dva meseca sem fanta je še mene izvabil iz A- 'ba,zamirati mrliče pri po-lojzijavišča v Ljubljani, da bi ^rebmkili Heaky & Healev. poskusil srečo na tej strani 'Tl m dru^ dogodijaji so opi-moria. Drugi fantje v tej' sam v Spominih, katere sem iz-"zadnji karavani" slovenskih da1 lota 1937 v L.>ubljani. V študentov v St. Paul so bili A™nko sem dobil 130 izvo-^Jedeči: Anton Sojar, Janez dov' kateTdl z veliko "mu-niro m^ii« TVifJ0'* vazdal med roj
no učene in pametne ljudi. (Skoda ,da sem pozneje poleg mnogih drugih izgubil še to lepo iluzijo!) Tako sem prišel do važnih življenjskir skušenj v tistih treh mesecih, počitnic v
j name in na pisatelja Toneta Qmahi s pomočjo Glasa Naro
Gol jar, Luka Klopčic, Peter JO
sestali, kot smo se prvotno do-sr^vorili v uredništvu "Glasa Naroda." Zahvalim se jima za
rojaki, dočim _	v stari
Koritnik, Janez" filar' Vincent domovini' j[h zadn-ia leta Božja, Janez Novak in Peter n,so oz^h	ali ItaU',a"
Snrnjear.
nega počilaUpam, da mi	; ^ ostalih 350 ostalo
bosta -vrr. Hude in ^rs. Krasna	^janCe Jtojc,	^ -ih
oprostila, če se nismo ponovno
nozin .Innpz Movntr in Kot^r
ni.>
S Schiffrerjem
-Prenočili smo >v nemškem iz-
srovem domu v Brooklvnu. Z se na Battery in Central'1 Mr. Zakrajškcm sva spomladi parka, 'kjer sem prvič okusil leta 1;W8 po banketu Nove Do- anueriško ice-cream sodo, ki s'e
movine v Clevelandu (predhodnice Ameriške Domovine) pričela nov list Clevelandsko Ameriko, laz kot poslovodja, »on pa urednik. Od tega časa sva vedno zasledovala delo drug drugega in se v splošnih vprašanjih strinjala Njegova caproj?a je tudi že stara znanka, nekdanja Ivanka Canjkar-jeva iz Clevelanda- Na njenem domu na Carr v Avenue se Te zbirala tista leta slovenska inteligenca iz St. Clsira. Vto-nili smo se v nedanje čase in -obravn«rvali nove. Navzoč je bil dr. Prane Gabrovšek, ki je pred kratkim dospel iz Londona, t^r gospa Krekova, sopro-sra tačasnega ministrs-kega pod nredsednika jugoslovanske via v T.ondonu. Oba sta napravila name ugoden vtis domaČ-
Studenec Blagoslova!
300 SVETIH MAŠ LETNO, za tiva In mrtva Slana Maina Z vaza. Članarina wm vsake aaab« <iva all utnrlo »c. (NlWar ni patraba obnoviti.) Uplilta Vaša al nova vajaka.
DRUŽBA SV. PETKA KLAVERJA za afrikanaka mlaljona Oapartmant O N94 W. PlOf «lv«., «t Uut«, ¥ o,
hii je strašno dopadla. Tudi
nisva tisto
i	• .	.. 14	,	_ _ . ooletjp vedela, kam iti na po-
lep sprejem in za prijateljski ^eljemskem domu sv. Rafaela, ^itniet, Stalno nastavljeni slo razgovor Obljubil sem ze po- drug» dan 13. avgnsta pa nas vcnski ^pniki nis0 kazali rc nrej *ta-remu prijatelju Leotu Je Sakserjev uslmžbenec peljal ve<, kr^an?ke	do nas
Zakrajsku, da ga obiscem z že- po mestu m nam je razkazal lh dijakov^bogoslovcev, za nc v 'itdeljo popoldne na nje- nekatere zanimivosti. Sponun-' 1o smo ?e lllorali vo5inoma za.
, teči kamor je kdo vedel in znal. Največ so nam pomaga 'ii stari slovenski farmerji <\ Albanv in Rroekway v Minn^> soti Nama se ni zdelo prav. da bi nadlegovala te farmarje ki takrat niso bili preveč založeni 7. denarjem in premožen jera- V Glasu Naroda sem si lira ino opazil da živi v Omahi neki .J'ehn Pezdirtz (ali Pezdi-re), ki i> bil glavni porotnik pri JKSJ} Obrnil som s^ na •njega, po mojem mnenju odličnega in odgovornega Sloven ca, so ga na Jednotini kon venciji izvolili za nekakega na rodnega vodja. Podporne or-Wnizncije so mi bile znane le -iz časopisov in !=em smatral Vst glavne uradnike za poseb-
RABIMO
SIVALKE
na moške klobuke, dolga se-
zija. Vsaka dobi ene vrste
kito in block za celo sezono.
Najvišja plača.
Good Value Hat & Cape Company, Inc. 19 West 4th Street New York City

Gledališki kraj dežela
RADIO CITY MUSIC HALL
Rockefeller Center New York " Znamenita, filmska slika."—Herald-Tribune.
Claudatte	Pauletta	Veronica
COLBERT GODDARD LAKE "SO PROUDLY WE HAIL
Predatavtja: Sonny Tufta * A. Ittirk Sandrich Prodoctian * Paramount Sllka * Na odru: "MINSTREL SHOW" — Ixvaja Kusse) Markert x zborum, Načrt Nat Karaotia . . . predstavljajo Roekeltea, Corps d^, Ballet, Glee Club. Guet Artiste In Mutk;	Synaphony Orchestra: vodatvo Erno
Hapee. — Prvi sedeti v Mezs&ine naprej reserviranl Tel.: Circle 6-4600 PODPRITE NAPA D—KUPUJTE VOJNE BONDE: Dobe se pri blagajni.
»»
da. »Se leto poi>iej, 1904, ko sem -preživljal svoje prve počit nice :ned našimi premogarji v East Palestine, Ohio* mi je M las Naroda pomagal seznaniti se z nekaterimi ljudmi v Clevelandu. Pennsylvania železnica je napovedala poseben izlet iz East Palestine v Cleveland in sicer obratno vožnjo za en dolar. Pogledal sem v Glas Naroda, katerega zvesti bralci so bili moji znanci premogarji. saj jc bil g3a.=ilo društva sv. Barbare, ki je imelo tamkaj svojo podružnico. Vidim oglas Math frrilla, ki izdeluje pristni kranjski brinjeveo ter ima gostilno na St Claim. Tako sem liitro imel naslov, kjer s"e *»oni lahko ustavil med doma-
jetnega odpora iu vztrajnosti ruskega ljudstva, ter upijanuje-ne od krvi in žganja in gnane naprej % ihiči in revolverji svojih častnikov.
'' Jekateriua Badanova j e poletela slednji dan s svojim letalskim oddelkom v zrak. Skozi dim in platnene so rezala krila napadalcev in ob pokanju krogel protizračnih topov so i-»kali sovražnika, ga našli in mu prizadevali strahovite udarce. Ko je Badanova po takih vzletih pristala na svojem letališču, ni bilo moč prepoznati nje ne njenega letala. Letalo samo in pilotki na obleka, obraz, roke, vse je bilo pokrito z debelo plastjo saj ter pepela. Goreči Stalingrad je jJolnil ozračje z dimom, sajami in pepelom — in iz tega je končno izšla zmaga.
"Badanova pa je videla nekaj težkih bojev tudi v bližini Rostova. Nekega dne sta šla z napadalnim . pilotom Lipovitr sk-im na izvidniški polet. Dobila sta dragocene informacije glede pozicij sovražnika, ter se odpravila domov. Na poti pa sta bila napadena po dveh Messerschmidtih. In medtemt ko sta se borila s tema dvema, je priletel od nekod tretji sovražnik, ki je začel napadati Lipovitskija. Badanova je imela proti sebi dva nacijska pilota, ki nista hotela odnehati z bojem. Badanova pa tudi ni od- • nehala. Ko je bil boj na višku, je opazila, da ji zmanjkuje kuriva. Porajala je vso svojo izredno izurjenost in se je spretno pogida v oblake s svojim letalom. Messerschmidta jo nista mogla najti. Pristala je sreT čuo na svojem letališču in oddala informacije o premikanju sovražnih čet.
"Pred nedavnim je bila Badanova v dvoboju z izurjenim nacijskim pilotom. Zaletela se je proti njenvu, kot da ga izziva, a sovražni letalec se je previdno držal gotove razdalje. Čakal je pripravne prilike, da napade. Jekaterina pa se je medtem odločila, da ga napade naravnost in se je pognala di-retkno vanj. Zdelo se je, da morati olbe letali treščiti in zgo-reti v zraku, toda v resnici je
zadela pilotka nasprotnika in
čimi ljudmi. In res.prvi zajtrk je svoje letalo srečno spravila in prvo čašo vina sem pojedel na letališče—t nemški letalec pa cziro-na spil pii Grillu, ki j? verjel v oglaševanje in si je z ocrlasi in marljivostjo pridobil lepo premoženje s prodajo brinovca ne le po Clevelandu pač pa tudi po drugih "naselbinah
(Dalje prihodnjič.}
14,000 angleških premogar-jev zastavkalo
»Nottighamshire, 15. sep. — Zaradi aretacije 18 let starega mladeniča, ki se je uprl ukazu delavskega ministrstva in ni hotel iti na delo v preuiogoro-ve, je zastavkalo 14,0CKi maj-nerjev, ki so dejali, da se ne vrnejo nazaj na delo dokler, ne bo izpuščen iz zapora Sidney-Page.-Stavka je prizadela 14 rovov.
SONART
REKORDI
Lepe Melodije I
St. M 571—Na Marij ante, polk« Kje ao moje roti c* Marjčka pegla—polka Ouqueane Unlveraity Umburlca orkester
$t MB75—Tereztnka polka
Na nlanincali—vaWok Jerry ifoprivftek in orkester Za to«, cenik ln cen« ploM ar obrnite mt: JOHN MARSKU Inc., 463 W. 42nd SL, New York
je padel s svojim letalom na zemljo.
"Pilotka Jekaterina Badanova nosi na svojih prsih red Rdeče zvezde. In kdo ve kakšni novi boji in drzna podvzetja še čakajo to mlado pilotko, katero vsi nežno in z nasmehom kličejo: Katja."
Gornji spis o Jekaterini Ba-danovi je spisal Boris Serge-jev in poslan nam je bil po Vse-slovanskem odboru v Moskvi. Prevedla sem to zanimivo resnično storijo o ruski pilotki, ker kaže s kakšno vnemo iu čudovito pogumnostjo se daiuž ruska žena bori za osvoboditev svoje domovine. Tudi Slovenke smo lahko ponosne na naše ruske sestre.
Tega leta največji film 1000 smehov
OVE NAJVEČJI AMERIŠKI ZVEZDNICI
JEAN	JOHN
ARTHUR WAYNE
"A LADY TAKES A CHANCE"
GOSTA SE NEKAJ DRZNE
Slika, kt se jc boste sixuuiujuli vse —svoje življenje. Osebno na odru VAUGUIN MONROE * veUčastno godbo iu drugimi.
?ARAMOTXjrr Theatre
TIMES SQUARE NEW YORK
"GLAS NARODA* — NEW YORK
FRIDAY, SEPTEMBER 17, 1943
V8TANOVU9BN L. 18»«
Spomini na moio prvo
* t- -v| «.	- i j * < ■_*<■•
službo v
IVAM ZUPAN	:	_.
'Mr. Sakser, dasiravjao ni bil pobožnjak, je pa zelo cenil a-meriško slovensko duhovščino.
Spominjam se slučaja, ko je prišel neki -štajerski gospod bvea cent« v N<ew York. Mlr. Sakser ga jo »prejel in plačeval zanj v švicanskem hotelu dokler mn todi on ni preskrhel službe s posredovanjem svojega dobrega prijatelja msgr Buha,- Dotičuega gospoda sem C' lo jaz spremil na kolodvor in in sicer »eni delal v pmeni nad mi\ v Sakserjevem imenu izro-*tropju v oddelku poiiljanja čil gotovo vsoto denarja. Po-denai ja. V službo me je vzel cebna rada sta se imela b po-Mr. Alojz Ausenik, tedanji po- kojnim župnikom Jos. Zalo slovodja te tvrdke, ker se je karjem in si večkrat dopiaova istočasno Mr. Sakser nahajal la.
na obisku v stari domovini. Mr. Sakser je prišel v pisar-Kmalu za tem se mi je pa po- no k nam navadno vsak dan verilo posel knjigovodje, ki okrog 10. ure, imel je svojo mi sem ga vršil devet let do mo- zn. kjer je b navadnim p'eresem jega izstopa. .	(največkrat prestavljal kake
ŠUuilka 109 na Greewich St.. kratko nemško povest; njegov v Ntew Yorku je gotovo še mar-'rokopis- je zamogel samo neki
Teden dni po mojem prihodu v Ameriko, dne 30-julija 1903 sejn bil sprejet kot pomož ni klerk v potovalni pisar* ni Franka Sa-k se rja na 109 Greenwioh St-v New Yorku,
sikateremu rojaku v dobrem spo-minu, »ki je potovat »kosi to tvidko. Mala, trinadstrop-"a hUa iz op^ke; v kleti je bil
•tiskarski stroj za tedanji tednik "Glas Naroda" iz hod-
* h
JI X^jg^«J.t
ZLATI JUBILEJ
TON« $ABE0
ipQvabilu tovariša HuxJ^ta, več jim celo* ne izplačujejo za-HtU W kot bivtU nslužben« te-' ost al i h pilač, tako da so usluž-^a podjetja napisai kaj.za Ust benci prisiljeni, pri sodiščih si Qb prilika njegovega 50-letnega iskati svojih pravje-. Toda to jubileja, ee % veseljem odzivam je poglavje o. liceniercih, ki
s sledečimi vrsticami < Z gotovostjo lahko
[delavskimi, radikalnimi in
slovaški stavec staviti.
Ivo smo ise čez leta zatem preseliti v lastno novo moderno -poulopje iva 8a Oortliuad S*, je tem povodom Mr. Sakser vse
.	.	( svoje u»h*žWnce, okrog 20, po-
nika se je prišlo v ozko p»*ar- vabil ni|	k Naeeljnu
no potovalnega oddelka, v pr- y€W1Ht,yarju na o Avenue-vem nadstropju je bdo pa sta*	^ tuJi ^ ^^^ ^
novanie Preurejeno za pisarno	piva nJV ,aZpolagO-
rJena^efiPa oddelkft. v ozadju gr. <hinPS 8e Rponiinjaiu onega !kuhinji) ;e bila pa knjigarna	k(> ^ ^^ j^y
in zaeno soba za ekspedicijo KVoje uslužbence Ysled ^
. . ... . vestnega dela in zvestobe; pro-Prve dni sfnikakor nisem u koucq ^ omenil) ^ ker ni.
mogel privaditi delu ker je tik ma ni- otrokt<Ja bo po njegovi
mojega okna, oz,roma tik nase gmrU m 9Wrti njegoVe soproge
pisarne neprestano drdrala , PVOj, podjeijte zapustil nam
tincUilicna železnica 9. AveniKe. uslllSbeTK5em. Nekateri iz-
Tedanjih usluizb noev «e med teh s0 ob inkQrporaciji
bom na obširno navajal;, re- ^^ res prejrfi Bekaj
v m samo to, da smo bih raz- nitf ki PO pa ^^ z iikvida-
n.h narodnosti Slovenci Cehi,j cijo banke	weuda ab Te.
en Poljak nemške narodnosti;
spodaj pri tiskarskem stroju |
pa je delal Mr- Ferris, rodom
iz Paleetinle, katerega smo na-
zivali za "Kristusovega lonc-
rečem, svobodnjaškimi gesli sipi je jo da U' med bivšimi Sakserj'evi- ljndem prah v oči, zato to polili Uilužbenei človeka, ki bi tse slavje ne spada v članek, kjer He samo Z radostjo, temveč tu- opisuje res pošteno, delav-di s hvaležnostjo spominjal stvu prijazno in spoštovano pokojnega Franka Sakserja. podjetje, ki si je steklo med nestorja slownskib časnikar- ameriškimi SUmnci nemiolji-je*r in u&taoovoiika lUta Glas vih saslug Narotla, ki je bil edon pnTih Toda. <la se vrnem nazaj k voditeljev, svetovalcev in to- pokojnemu Sakserju, čigar ime lažuikov ameriških Slovencev, je nc-razdružljivo zvezano, s
Ustanove, kakjšna je bila tem lepim jubilejem njegovega Sakserjovo podjetje, so med lista- Kakor lečeno, je bil po-narnu Atdalje redkejše, oziroma kojni Sakser blaga duša, ki se ijili sploh ni več. Pokojni Sa- j. pri svoji karitativnosti držal kaer je 'bil eden najplemenitejj- načela, naj ne ve tevica, kar da rih ameriških l^ovencev, rado desnic«- Ko tso na primer «new dare® podpornik idovenslyh yor&ki Slovenci kupovali svojo kulturnih, cerkvenih in drugih cerkev, je na njihovo prošnjo, ustanov ter pravičen, blag in »naj bi kaj prispeval, odgovoril: dober gospodar vsem svojim "Vi preskrbite cerkev, "tura'* uslužbenec m, ki so mu tudi od bom že jaa postavil," Ta-jSirvoje strani izkazovali zaslu-Jko »'e je tudi »godilo- Sakser ženo ljubezen, spoštovanje in'Kicer ni postavil "turna" v dobesednem smislu besede, ven dar jo prispeval toliko, da bi zadostovalo za dva zvonika, ako bi ju cerkev imela. Slišnih epizod iz Sakserkejeva plo dono*n« sfft življenja bi »e dalo nmiisati Rtotirfe. Rad je tudi pripovedoval, kako je hodil kot vajenec v Narodni tiskarni k pokojnemu Josipa Jurčiču •no rokooise povesti, ko je Jurčič urejeval Slovenski narodi, katerega je izdajala Narodna ti«=kp* na.
lojaluost iKdo izmed njegovih ljudi ne ffpommja štiriletne dobe svetovne vojne, ko niso nmeli uslužbenci njegovega ino jstm»k<'ga depaitmenta najmanjšega dela, pa vendar ni trpieL da bi bil en »lun med nji-; mi odslovli«m ali da bi mn bila znižana plača? Tako je postopala k svojimi uslužbenci ta stara, spoštovana slovenska tvrdka. ki se ni nikoli trkala na prnj. češ. da je po bornima delavskih interesov ter da pna monopol na tpo "delavsko naprednost," kakor delaio nekateri časnikarski podleži, ki so si dali najprej od delavstva iz-rrnrliti svoja podjetja, pri katerih no '=amo nepiamno izmoz-,i^»vaio nastavljene ljudi, tem-
C'ez čaK ko siiu) bili brez u-r
Poleg pokojnega Sakserja fni prihajajo ob petdesetletnici ll«ta v spomin dragi in ljubi 'tovariši, © katerimi gem sodeloval nri "Glasu Naroda." Nekateri teh žive: Hude, L/up-ša in drugi, večino pa jih že krije hladna zemlja- Pokojni urednik Gilbert Potrato, eden
Uredništvo tedanjega "Gla--a Naroda*' je ini<eil v rokah sedaj še živeoi Zmagosla'v Valja-veo in je delal v poslopju iieke-švicarskega lista tudi na Greenwich list stavili.
rednika, sem tudi jax nekoliko]	ko ^	Pr: Hftj^čjCli intekktaoloev med
1'stn pomagal, osobtto, ko je ^ ^etovna vojna, je delo pri 'ameriškimi Slovenci, ki smo bil že dnevnik. Pri tem seni»tvldkl ^^ Pr4€uehal°	zaradi njegovega univerzal-
;mel tvdi vsak teden enkrat Vostne	z Avstrijo- Te-<nesra znanja nazivali "aiv le-
da j sem dobil naročilo iz fia^ksikon:" pokojni urednik Ja-
Če bi VBaki posamezni človek kt je prestopil »veja otroška ieta, gledal na to, da bi njegovo delo služilo le napredku in oe bi se vsaki zavedal, da mora s svojim dekan pripomoči do izboljšanja drugemu in če bi se torej zavzeli vsi ^zemJjtuu in gledali le na to, da ^ v«akeaiu posameznemu zem Ijanu clajša življenje, ne bi •imeli delavskih sporov, ae strajk^v, ne pobojev in tudi ne ■vojn, ki prinašajo največ gor-ia in največja razdejanja. 2al do takv »loge do sedaj med /emliani i»i prišlo iu tudi .ni-koli nc bo. In temu je največ kriva narava, ki deluje ttvko. ■da se rodijo ljudje ra?'ične pameti in različnega mnenja
Razumnost ljudi. po vsem .av^tu bi bilo lahko razde* liti na tisoče vrst, toda ni potrebno iti dafeč. Če se mas raadeli le na štiri vrste, pa je tjpvol.i, da dobimo takšna na-**prof jc, da se nikakor ne dajo zedinitiu da bi končno med Iju-mi	do sloge, ki bi "vodi-
la le k napredku.
te štiri vrste preniotrimo, kako so ai nasprotne, ee ne moremo »ni« vieč Saditi, ■čemu neprestano- sledi propadanje na predku. Torej na svetn so ijudje graditelji, dalje so raz-dirači, potem taki, ki gledajo le zase in jim ni nič mar, kar se tio?aja po ostalem armem *vetvi in za temi pride najnižja vi-sta, ki predstavlja tiste slaboumneše, ki niso nič dru-igega kot živi stroji,, delajo pa da so ne savedajo svojega življenj«. kako jim gre napačno pot Tak Človek je suženj rao-•tlreišemu in kateri ai ga prej pridobi zase, tisti ima od nje-dobička. Jn najčtešče taki nevedne?! "končajo svoje življenje, da nihče ne ve kje in kako. Če ga pa smrt doleti v kakšni naselbini ali mestu **a pokopljejo na občinske stro ške, morda se zanj zavzamejo razni posamezniki in dobrot-

svejr posebno kolono: "Kaj pi še Mike Ccgare?'* Pri vrhu iste je bila slika prodajalca «lado!eda s "cizo" in kužkom odzadej. Ne da bi se hvalil. St., kjer so tedaj']a]lko pa trdim da se je ta ko-Forme lista je mo-J iopa	^itatelji tako udo-
ral prenašati pomožni strojnikV|ia?iia in bila tako priljnblje-Bon na 109 Greenwich St.. ta-'ra, da sem bil nastavljen kot ko je nosil tudi že tiskani lis-t stalen člankar, za kar «em do-v prve. nadstropje v svrho bival tedensko $1- To deflo odpreme.	jsen\ vršil ob prostem času do-
N«i omeaim pri tem zani- ™a- Največ dela je imel Mike miv dogodek, katerega sem do-	eno leto. ko sre je nekaj
živel v tej pisarni prvi dan mo d7li koratet ™ nebu kazal 5 vse službe. Okrog 11. ure je nas ^adi-vo t<" kolone je bilo naj-ebi»kala prva soproga nagega v verzi, pa tudi prozi-^f« Mhs. Antoaija Sakser z , Istočasno je šel na potova-mnogimi zavitki v svojih ro- nje kot zastopnik "'Glas Naro-kah. Mene. kot novinca je da»» znani in že pokojni rojak predstavil Mr. Ausenik gospe Janko Pleško, rodom iz Smale-Sakserjevi, ki me je nad vse je vasi pri Št. Jerneju- Tedaj prijazno v svojem ljubljanskem 'jn kmalu za tem je dosegel •nareiiu pedrafvila in dajala dnevnik Glas Naroda najviSje kot "zelencu" korajžo. Moja število 14,000 naročnikov in to
jiiu še dandanes ne in tukaj ae lahko zapet omfeni, xla vsaka glava ima svojo pamet In zatp
čem; kdor se pridiuii sili, kij ima vsaka tudi svoj cilj, pa vodi k napredku, ta je gradi-(naj ta pelje k napredku ali pa telj in ta gleda na to, da se na k propadanju, splošno za vse človeštvo živi je i '	... ...
nje izboljšuje. In tako sem si	se	^ •
začel predstavljati, kako tukaj	J
pridejo v poštev združitve po" domo^ui, tajko se je tudi mod
samoukov; v večjih in ma^j- "a811,Tu ^^ v
sih državah, v mestih, trgihin ^ + ^ ^akor nam m in<^o-
va.seh. pri raznih, političnih ?^fj®^	bll°
organizacijah, delavskih uni- de° »»P^^™ ft 'l 5° lah itd	j žalostno končali m tako jih je
t j i.	^ .»,. fc di drese. Ce kdo sam drvi v
In dalje stm ptemislkval M . ^	,
če ho mogoče prišlo do tegl, da ^ ^ mU £ ™ ^ T' se bodo narodi strnili skupaj n^teto napra^vik) narečne tu-
in da bo vseh,cilj le napredek11 v ve^ko ^ ■ n da bo sleherni stal na stra- eam ^ Todf- Jf kl PV* ži in zabranil, da bi šlo dalje P°m°re k POgnb, drugega, to
tudi podiranje. Toda oe sem f? mW 81 ^ l ^ ^ o tem bolj premišljeval, nika- » ^	Iz neštetih
kor nisem mogel priti do tega.lkrajev " ?a8e ^^ ?tmw)V1' aq Ki ^r,;	a • i • ne, mest, trgov, vasic m posa-
da bi se mi zdelo, da je kai, -114.	a
takega mogoče. Zopet 4m Jl">e™ih kotov sTno dospeli v spomnil narave, ki dela naj-t™™^!0'	h'!
večje zapreke, kakor sem to L ™tal	J*0?** S\b!
omenil.	™ se priključiti tisU sih, ki
ic,,	• j • 'vodi* k napredku. Ker pa tega
JStar pregovor pravi da ja nj
belko ne pade daleč od jabla- ja v ^ domoviru za
ne. Kolikokrat sem se sam ,^ ^ kate ni kilo
prepričal, sem pnsel j^ v. č ne duha ne sluha Poslana
znanja, da ta pregovor ne drži. . ,	. tl .
T 1, \ .	L 4 .v, pisma od svojcev niso našla 1
Lahko bi naštel nešteto sluca-j	_ ^^
te v, ki se je rodil bebec zakon
tiema.
ki sta ga najmanj pri.
ns-
IgobSjenca, če se je pa shičajno 'pripetilo, da jo izgubljenec
v , . , ,	lJ. •f1 prejel pismo iz domovine, ga
cakovala, obratno je pa slabo- -L v., , . , •
J y	, 11a lntro precital m koj raztr-
gal na drobne koščke in izgubljenec* je šel svojo pot, kamor ga j, vodil njegov lasten razum,	.
Torej kar mislim s tem povedati na i«plošno za ljudi rraa-nih narodnosti, ni tukaj izjeme
sem
ki erj-ve pisarne, da naj obi--jfcez Teiček, bolje znan pod. šSem naročnike Glasa Naroda svojim vzdevkom "Peter Zga- J tudi med nami Slovenci. Tudi v Milwaukee in okolici. To jira,f, nenadkriljiv satirik, ki je naš ■ misli in naša pamet se ta-delo sem vršil samo tri tedne, (pisal najboljše satire, kadar ko križa, da smo neštetokrat kgr ga nisem bil vajen, menda mu je srefe najbolj krvavelo: tako zašli, da smo sledili pro-tudi preveč dober z denarnico. Tjudvik Benedik, poslovodja padanj« namesto napredku, zato sem delal skoro v izgubo, ^ista ir. tiskarne, in končno Ja- Ne mh.lini s tem člankom kak-doma »?em imel pa svojo dm- *hez Urrčar, originalna in po- šnega »>čiti ali pa morda prero-žino, ki je morala živeti. Mr- stena ribniška korenina, uprav kovati, kaj Se vse nam bo do-TSakstr nas je tedaj vseeno več nik lista in oče znanih lepotic doomx t prinesla. Pač pa ho-mesecev obdržal še na plačilni Mini i. Ive, Anju&ke (tako jo je čem v nadrdjnih odstarvkih o-listi, toda za polovico manj. jlrlical pokojni Peter Zgaga) pi*ati. kar sem skozi dolgo vr-Ko se zglasim nekega (ine v Francke in menda dvth ali sto let zajel iz svojega opazo-
- »V---3 i- £__1__ TT_: _ ramo tirbe, XT i»rm>-ilri m t.
neki gostilni v Kenosha, Wis. in ae predstavim gospodarju za bara, je sklical vso* svoje u-alužbence skupaj, češ, Sakser V; v mož Mike Cegare je
treh izbornih fantov. Vsi 0» roenjeni so dovršili svoje ži-vljeT>ko delo ter 1e-crlj k zasluženem nočitku. iŠele s amrtjo so se isneverili ustanovi, za
tukai! Plačal sem oehe $1,20, M^r« so živeli in delali. Bla-naredil pri naro^ini niti cen-)^ gospodarjem takih ustaJ ta, ker jfe isto naročnik dva dni/11™ '
pred tem po posti odposlal.
Tako tudi tte pozabim dogod Ua kot bivši potovalni zastopnik Glasa Nfaroda v West Al-
•nisalra mviza je stala tik vrat. po vestnex>i potovanju iPr. P.le-
Ko se je Nf.i 8.	poslavlja- ^ka, ki mi je zatrjeval, da se,li*u. Okrog 10. u-re dopoldne
la od nas, stopim k vratom, jih rojaki na Glas Naroda naroča- potrkam na stanovanje neke
jo zaradi Mike Cegaretove ko-
lone.
Slučaj je hotel, da sem imel priliko udeležiti se njegovega
narečnipe, ki je bila v knhinji-Sedela je na tleh ravno pri ribanju ter je čitala "Glas Naroda" (mojo kolono). Ko se
odprem, se globoko priklonim ter j; lečem: 'Kis»teUand!' Tega sem bil navajen že iz Ljubljane. da smo gospe v prodajalni tako pozdravljali. Mrs. Sa-ks'er je moj pozdrav silno uje-
-/il. Stopila je orod mene m.	v nTvpinkWtA ^ obnovil* naročnino 'kar
,ni iihtirnsila:	- gri^^^tf ^ » ™
me bos ^e enkrat * . _ . • , . * (sem imel v resnici poseben uzi-tako nagovoril, ti pripeljem ^^^^ _	tek in zadoščenie kot člankar
oogreha sredi avgusta 19& .i'P'vJ^nm, jehilasilno ve Tedei se je vršila 15. konven. ^la,. naredila je pkusen zaj-
nar ti, ako ________^
gorko zaušnico!" Sevoda^Wwa ^ k	srv J?¥a	"Gla«=a Naroda",
svarila «em zatem stro-o dr k7er	taJ"	'
žal in jo vedno z "Good bye" ^^ in predsednik, vitega] M^eca decembra 1914 sem i 4)a<l rti v il	* i^"1 °	^Sega dana zapustil to službo ter nastopil
1 l'	_	IPleSka omenil roa konvenciji,
iKo se je Mr. Sakser vrnil iz ki je določila nakup venca po-■starega kraja, sem spoanal v kojnikn v spomin tn 6 ,no?ilc'ev ijem jako podjetnega moža,, izmed vrste delegatov. Tako
vrlega narodnjaka in tudi do- sem imel east nositi svojega} skiveii^iega lista v Ameriki 1 i ega gospodarja. Dasiravno starega prijatelja Janka na, se smatram danes kot starosta nismo tedaj imeli tako sijajne njegovi radnji poti. iz eerkve,<iatiU. in kot tak. tako tudi v pla-če. je nam vedno za kake sv: l.ovranc* v- Ne^hnFgb,|imenu našega tednika Glasila velike praznike dal malo pri- kjer hi me bila kmalu krstajKSiKJ	Gla»sxi Naroda
boljtoka v obliki dolarjev. Ce bi stisnile aa onih krivih stopnU njegov«® zlatem jubileju bil suh. je tudi dovolil pred-, c*b -pn vbodu v eerkev. | iskrene oesti^ce in da bi kot u jem in te navade smo se eosto ' Po konvenciji K8KJ srediitak še mlnogo let iahajal v naj-držnli.	'avgn^a leta 1914 v Milwan- veejem svetovnem mestu-
zapustil to službo ter nastopil mojo novo, katero vršim že 29 let pri
Po *voji starosti let in x>o nadaijšem nredovanju kakega
Pod je t je '' Glasa Naroda'' praznuje petdeseto obletnico svoje ustanovitve. V zgodovini je to trenotek, v življenju ameriških Slovencev pa dolga in častna doba. Življenje lista "Ola? Naroda" je bilo poljjo in plodonosjio, -zato mu iz sred želim ,da bi dočakal tudi 100 letnico svojega rojstva. 1 Ob tem pomembnem jubileju naj mi bo dovoljeno čestitati 'vsem, ki so po ovojih močeh pripomogli njegovemu procvi-tu in porastku kakor tndi vsem ki ga danes pišejo ter v teh črnih dneh bodrijo in tolažijo naš slovensko-ameriški rod!
Živeli!
*r	«
Rajnke prosimo, ko po« je jo
da a* poslužujejo
UNITED STATES ako vug lrjrbročno ;' Qxiroma ^
APIA* POSTAL ORDER,
vanja tukaj v Ameriki stari domovini.
in v
umna mati rodila bistroumnega otroka, kateri je v svojih poznejših letih pokazal takšno bistroumnost, da mu jo ne bi nihče prisodil. K temu torej lahko pripomnim, da so vsi tisti navdahnjena v veliki smo ti, ki so se odločili za pobijanje takih ljudi, ki se jim zde. da niso zmožni pripomoči k boljšim in razumnejšim potom eem.~ In tudi to se ni le posrečilo in se najbrže ne bo da bi mogli presoditi otroka, s kako visokim razumom se bo razvil. Zgodovina nam priča, kako so se razvile iz nedolžnih otro-čičkov prave zverine v človečki podobi, pred katerimi so v poznejših letih tisoči in tisoči trepetali.
V tem oziru pa ne moremo prištevati Združene države k drugim državam po Evropi in drugih delili sveta. V starem svetu se drže svojih stoletnih tradiciji in te jih vodijo k propadanju, novi svet je dobil pa drugo trdnejšo podlago in tukaj so se strnile sile, ki vodijo k napredku, saj večinoma tako lahko trdimo. Tudi v A-meriko pe jih j'e nešteto priselilo. ki nifh cilj ni bil napre-
Pred dolgimi le ti je hid o, ko sem nekega dne tam doli v južnih državah stal na bregu široke in dolge teke, ki je bila telo narasla Umazana voda se je valila, naprej in naprej; deroča reka se mi je zdela nekaj strašnega, kjer je prestopila bregove, se ji aii mogel nihče ^pirati in le z begom si je bilo mogoče rešiti -življenje, še malo prej suhi kraji, so sedaj ,na visoko aaliti z umazano vodo izgledali kakor široko jezero in le tu i»a tam se je videlo štrleče vrhove dreves iz vode. Ta-ko je zafjospodajila mogočna reka nad nižje ležečimi kraji in nadaljevala z uničevanjem ' Začel scan si misliti in v-du-hu sem pretetel kraje, preko ikatarih se je vila reka, iz kolikih manjših rečic, potokov i® fetndenekov «e je razvila končno široka dolga, reka. Tukaj se mi je pokazala najjasnejša slika., kako lahko napravi ve-■ likansko število malih delcev ogromno silo. Pa naj bo to uničujoča sila ali pa sila napredka- Kakor je našteto ma lih vodic spojenih skupaj na-oravilo mogočno reko, tako je tudi v drugih oziriV kjer »vsak -nosarnoznik nekaj šteje1,• in tako je-torej tndi med ljudmi po »rrnem prostranem svetu. Kdor pridruži k sili, ki ruši in po-
»dek, če te vrste ljudi ne bi bilo in če s* še dalje ne bi taki ljudje rodili, bi se bila Amerika še mnogo višje povspela in vs'em tistim, ki so okusili mnogo grenkega življenja, bi bilo to zlo preprečeno.
Ko so se pred davnimi leti
,D)a večina naših ljudi ne more prenesti samote, nam pričajo manjše in večje naselbine. Cleveland prednjači vsem in tam se slovenski živel j kulturno bolj razvija, kakor bi se v domači rodni zemlji- V manjši meri se isiotako postavljajo druge naselbine. Ustanovili so se razni klubi, društva in večje organizacije ki predstavljajo na tisoče članstva. V Ameriki se tiskajo slovenske knjige in že dolgo vrsto let izhajajo slovenski časopisi in revije. Koliko dobrega je vsfe to pripomoglo poznejšim priseljencem, marsikdo pa pozablja, koliko hvale je dolžan našim pred n i kom pionirjem, ki so nam v'se to pripravili in imeli mnogo truda polnega dela. Nekateri so prejeli plačilo, nekateri pa še pohvale ne, ker na dobro, dela ise cesto kaj rado pozabi.
Ameriški zavedni voditelji, katerih delo se šteje za delo -napredka, opozarjajo ljudi in prisljence, naj ne pozabijo na svoje materinsko domovino in sleh'emi naj ohrani do nje lep spomin, tako ni tudi potrebno, da se pozabi na svojo narod, nost ir na svoj materinski jezik. Seveda, dokler je človek še tuj in se dobro ne razgleda.
borili ameriški revolucijonar ji j kaj tekega ne bo storil, pač pa in Združenim državam pribo-lmo bodo ponovno uhaiale mirili svobodo, so vedeli, da m

ne bojujejo le zase, pač pa za pconejše rodove- In tako nas Še biio deležnih na tisoče in tisoče tudi nas Slovencev, da smo se preselili v to prostrano deželo, kjer smo zaceli s nadaljevanjem s svojim življenjem in se svobodno kretali. Kdor si je mogel pomagati in katerega je. veselilo, pa se je preselil, kjer mu je boljše kazalo in. kakršno delo ga je ve-s'elilo.
O Slovencih v Združenih državah so je že mnogo pisalo delovanje na dništvenem polju, o napredovanju v enem in drugem oziru ki kako so raz-toi posamezniki mnogo pripo mogli k razvoju. Kako so prvi priseljenci orali cdlino in uglajali pot poznejšim priseljencem, da jim je bilo tem več nepnlik preprečenih in olajšano življenje v novi deželi. Nekateri razumnejši in iznadljivi Vo delali razne načrte za na-bredel' in kjerkoli se je kate-'remu posrečilo, si je s tem napravi! trajen spomenik, mno
-dira, ta se priklopi k razdira- gim se ni posrečilo, kakor se
ponovno uhajale ini-^li tja daleč v staro domovino Takrat m« je v Veliko (razvedrilo slovenski časopis, knji ga in druStvo. Leta pa prinesejo preobrat in tako se marsikomu zasučejo tudi misli v drugo smer in kar mu je- bilo nekoč sveto, tistega niti ne pogleda več. • Torej tudi' take slu oo^b Slovenci v Ameriki lahko zabeležimo jn teh gotovo pi malo.	...'.
IVtkaJ naj se sedaj dotaknem iista- "Glas Naroda", ki to leto-praznuje petdeseto letnico svojega obstanka in kako je skozi petdeset let služil tisočerim slovenskim priseljeni cem v razvedrilo in kako je marsikomu preprečil otožnost Hn dolgočasje.
(Nadaljevanj* prihodnjič,)
Nepotrebno trošenje denarja v vojnem časro je podzavestna saibotaSa. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarje, zato kupujte vojne bonde, namesto, da trošite denar po nepotrebnem .
12LAS NAHODA" « NEW YORK
FRIDAY, SEPTEMBER 17, 1943
P
OD SVOBODNIM SONCEM
BOSLAN — Spisal: F. S. FIN2GAE.
----14—
VSTANOVLJEN L. IMS
V TRETJE GRE RADO
Napisal I. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa.
"Zahvali mater, da so nisi rodil deset let prej. Zakaj za to čeljustanje, bi poveznil plunko, svojo dragoceno plunko na tvojo erepino, da bi ne ganil več z jezikomu Tako pa si mlad in predrzen kakor žrebec — Radovan ti odpušča!"
"Pa bi bil opasal meč, skril plunko «v hišo k dekletom in jo udaril z nami!"'
•'Nisem jo udaril z vami, to je 'es. Ali res je tudi, da ttvko tuljenje, kakor ga zaženete- vi, mladi volkovi, za vselej o duši moja uš- sa. Kdo bi mi potem ubiral strune? • Morda ti, ki je «e srobotna trta prenežna za tvoje'oslovske uhlje? Kdo bi redil Radovana, če bi ne mogel s plunko po svetu? Ti, kajne, 'ko -št kozjega mleka nimaš, du bi ga dal lačnemu psu! Molči uš!M
Vse križem so ^e zasmejali in Radovan j?e ponosno zaigral in zapel Veselo pesem. Ali mladcem se je budila sila po Radovanovi jezi.
"Kaj si pa delal v gradišču, ko smo se mi bili za svobodo?
"Dekleta je begal!"
Deklice so se zveselile
"'Oho, Radovan, ali ti pokažemo!"
4tČe so vaše ljube tako malo vredne, da bi se obešale na moje stare kosti, jih še' ne maram ne*"
"Pa si zadnjič lagal, dr. je sama carica rekla, kako si zal"
"Carica Teodora je pa modra ženska, tepdi! In pa tisto j«; bilo pred leti, ko še nisem imel razoranega čela iu gosjega perja v bradi!"
"Ej, da bi bil Hilbudij potrkal na gradišče, ali bi bil t okel Radovan v šumo kakor jazbec v jazbino! .Škoda, da je prej padel in da ti ni. napravil tega veselja!"
"Bežal? Kdaj sem bežal? Pa povejte, deklici, ali ni-<em sedel nbc in dan na okopih in strazil gradišča, kakor ris v bukovi kobalji!"
"Čepel si na okopih, iiadovan pr si s? tresel!"
"Seveda 3em se tresel od poželjenja, da bi svetu poka* ral, kak junak je godec Radovan ,če je sila!"
Brenk — bienk — brek.	■ - '
Zapela je plunka, deklice so si podale roke in vse se ji zavrtelo okrog veselega godca.
Ko so se oddahnili, je odbral Radovan nekaj mladcev in j d št l ž njimi v tabor.
"Dobimo, gotovo dobimo, poznam Bizantine! Brez tiste božanske pijače niso. Med, nič ne rečem, tudi — dobra pijača, ampak — vino--"
Radovan se je poželjivo oblizniL
Na potovanjih križem -veta je že večkrat gode! v taborih Bizantincev. Vojaki niso mogli zatajiti v taboru strasti, s katero ste je v tedanji dobi ljubilo gledališče in cirkus Vsak po te pušk i skakač, napol prismojen povec, gobezdavi glumači in razuzdane pksalke, vse je bilo čislano in dobro plačano. To je Radovan vedel, zato se je kaj rad pridružil pokrajinskemu taboru, kjer se mu je vedno dobro godilo. Zato je tudi vedel, da ima vsak tabor klet za vino.
1 Radovan je iskal kleti. Sicer je bilo vse razvaljeno in razdejano- Le posamezni koli so štrleli kvišku in vmes je ležala pomandrana pšenic* in ječmen.
Tukaj bo! Žitnica je bila tod — vino ni daleč!"
Začeli so pridno iskati, odvaljevaii so hlode in vlačili proč mrtva trupla, ki so icžala nepokopana.
Radovan je pie vidno trkal z nogo ob tla- Nenadoma je votlo zadonelo.
"Stoj, mladec bedast:, sem! Klet je tukaj! Moja peta yj več vredna kot vaši nocovi!"
Odvalili so nekaj brun, odpehnui prevrnjeno telego na dvth kolesih, posnažili prostor in pokazale so se deske majhnih vrat v tleh. Priklonili so se, zgrabili.s krepkimi rokami, zapahi po počili in pod njimi se je odprla jama, v katero je držala strma in ozka lestva.
Radovan je smuknil prvi v odprto klet. Veselo je zakričal in zaniskal, prijel prvi lončeni vrč ter nagnil pa pil, da je pijača glasno klokala, ko je vrela po grul. . Zaloga je bila dokaj obilna. Visoki, podolgovati vrči z močnimi ročki mi, Žgani iz rjave gline, so sloneli drug ob drugem pri steni. Od stropa je viselo na vrveh mnogo mehov, napolnjenih z v^noni. Sloveni so dvignili vino iz kleti Vsak je zgrabil vrč in ga odnesel- Radovan pa je eijazil velik meh, "ki ga je v kleti pregriznil, da je pokusil kapljo. In bila je izvrstna.
Ko so drugi zvedeli za klet in ^ino, je vete dilo v tabor. Suvali so se v odprtino, pili kar iz vrčev,, dvigali jih ven in nosili k ognjem, kjer so «e cvrli košeruni.
Začelo se je pitje in pijančevanje, rajanje in petje, pre-J.iri, doklter niso na noč cinagali napol trudni, napol vinjeni in pospali kakor brezdušni. Sam Radovan je zadremal s plunko na kolenih, se aagugal in se zleknil po tleh, za zglavje pa mu je bila plunka, ki je imela pjtrgane strune.
'Ko je mlada vojska divjala in se pulila za vino, je ležal Istok pred šotorom. Poleg nJega je postavila Ljubinica lepo roženico najboljšega medu. sama pa je sedla k njegovim nogam in mu zrla v lice.
"Iztok, sam Perun te je otel Morani. Najlepše jagnje sem mu žrtvovala, ko si odšel. Perun je milostljiv!"
Brat jo je hvaležno pogledal Na licu se mu je zrmračilo in posvetilo kakor vera iu dvom. Dvignil se je in podprl ob komolec.
"Nikar, bratec, morda je bolje, Se ležiš. Vrač je tako nasvetoval."
•"Ne boj se, Ljubinics! ' Bolečine so majhne!"
»Segel si je vrh glavte-
* 'Iztok, pripoveduj, kako si se bojeval! Izpod mriičev >o te potegnili — in ti živiš! Perun je velik!"
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Najbolj živa elika moje drage matere, ki je še živela za časa hunske invazije naše nesrečne domovine, ali zdaj. otfe vem, kako je, mi je ostala v spominu kot marljiva predica. In kako tudi ne, saj je slednje leto ob zimskih dnevih in dolgih večerih presedela ob svojem priljubljenem kolovratu ves čas, ki ji je preostal od drugih hišnih opravil.
. V našem kraju v Veliki Dolini in sploh po celi Dolenjski je bila namreč čast vsake krneč ke gospodinje, imeti čimveč lepega domačega platna, in najvtečji ponos: sleherne kmečke neveste so bili številni zvitki tega domačega pridelka v njeni poročni "bali"
Dasiravno pa so bile predi-ee skoro vse kmetice, vendar pa je bila med ppedicarni itn prtedicami precejnšja razlika, kajti ni bila vsaka, kot pravijo "po-volji božji'* Izpod nekaterih spretnih ženskih prstov je tekla nit docela enakomerno, kakor iz avtomatičnega predilnega stroja v tovarni. Bolj okorni, neizvežbani prsti pa so proizvajali prejo tu debelejšo, tam tanjšo, ki ste je v statvah rada trgala, kar je ?estokrat tkalcem dalo povoda jezi in celo kletvini, ker so iz
se naučile od svojih mamic umetnotsi predenja, in tako bodo zavzeli kolovrate in druge tozadevne priprave častno * xjy^vjix, i am nje v JU1XJU, »J. ju m0fto v naših narodnih m-uze-populili in povezali v majhne kot zanimivi predmeti iz snopiče, katere smo na obeh Preteklosti. Ampak predolgo straneh razgrnili na pokošeno 8em se razpredel s tem opiso-tenožet za en ali dva tedna, da van5em, ki je v resnici le uvod
v cvetju, tam kje v juliju, so jo
je jutranja rosa omehčala ste-
cu v obliki stožeca ali napol odprte marele, da se je roba osušila, potem pa še v sušilnico. Nakar so jih ženski e stoik -le na trinožni leseni "tolkači" ter ločile rastlinska vlakna od stebla, in tako je nastalo pre-divo, ki pa jte bi-lo še daleko od čistice, zato se je moralo obdelavati še na takozvani
"trtici", istotako leseno orodja
To delo so navadno ženske opravile v zgodnjem jutru, ob prvem svitu zore, in krepki udarci tolkačte ali trliee so da leko na okoli odmevali in zbudili marskaterega zaspanca iz sladkega spanja- čeprav pa stolceno na dveh različnih o-rodiih. predivo še ni bilo dovolj Čisto za prede nje za kolovrat, in tako je šele postajo,
gubili čas z vezanjem. Torej ko se je razčesalo in osnažilo Čim lepša in bolj enakomerna'od zadnjih ostankov pezdirja je bila preja, tem lepše in go- na orodju z dolgimi in gostimi
stejše je bilo platno. {Dobra preja pa je spet zavisela od skrbno pripravljenega in do "krajnosti očiščenega predivn. In moja mati je vse to izvan-redno in popolno razumela, da jte bil tkalec vessel njene preje in ponosen na njeno naročilo.
Pridelovali pa smo pri n£f$ d vaje vrste platno: iz,konoplje in lanu. Platno "iz konop-Ijenejra vlakna ?mo imenovali uhodnik" ali "hodnično plat-rio.Tf Bilo je od sile moeno, debelo in raskavo, in so ga rabili največ za navadne posteljne rjiihe in namizne prtte. Nekatere revnejše gospodinje pa so šivale, seveda vse na roko, tudi dtilavne srajce in "gate" za mo?ke. In pomilovanja vreden jte bil človek, ki je nosil tako robo na golem telesu, zlasti spr "a, dokler se ni malo omehčala s pranjem. Saj mu je drgnila s pranjem. Saj mu je drgnia kožo, včasih do krvi, kakor ©pokorna raševina pri starih pužčavnikih. Jaa mislim, da se je tak nesrečnež že s tem dovolj spokoril za vse sv«je gre-lite in prestopke in ei tako prihranil vice na onem- svetu.
Platno iz lanu (linen) pa je bilo mnogo boljše in finejše, zlasti še. ker je bilo navadno s kupljenim bombažem pomešano, ali kot so dejali s "parno-gom povoščeno." Tkalec ga je namreč vlagal v čolnič za po-čezne niti- Rabili so ga razen finejsega posteljnega in namiznega perila za moške srajce in tudi vrhnje gate, katere so starejši možakarji na kmetih v začetku tega stoletja mesto hlač še vedno nosili ob nedeljah za v cerkev. Mladina
ieklenimi _ zobmj, kateremu «mo rekli greben.
Ko je bilo predivo spredeno. in ta posel je vzel ženicam in dekletom največ časa, vse zimske dneve in večere, se je preja ki je bila zvita v dolge štre-nje, skuhala v žehti kot drugo perilo, na to so mokro obesili čez noč ven na mraz, da jte zmrznila kot kost in se tako s pomočjo vročine in zime kar največ mogoče "ubelila " Tako pripravljeno štrenje smo nasadili «a veKko "motovilo" v obliki križa s štirimi ročicami in jih zmotaii v tolste klobčiče. To je bilo po navadi delo nas mo&kih ob zimskih večerih, ali pa tudi če^ dan o priliki hudtega mraza ali slabega vremena, ki ni dopustilo zunanjih del kot pripravljanje drv in drugo.
Meni ni bilo tako opravilo všeč. kakor tudi ne druga no-tr? n.ia hišna opravila, kot na primer Jušoenje turščice. Vse to ie bilo preveč enolično, dolgočasno, nezanimivo, brez du sevntega sodelovanja. Mene je bolj veselilo pero, umetnost, literatura, torej ni čudno, da <*em raje ubil čas ob takih pri likah s čitanjem listov, zlasti na knjig ter tako živel z du bom v deželi sladkih sanj in zlate bodočnosti, ki j? prav go tovo morala priti, ampak ne na
kmetih.	____
Tako je bila preja priprav še pod karo, je strahotno žaljena za tkalce, ki so ga boga- hreščalo, vlak se je je i premi-tejše hiše za več tednov najele kati.
na dom in postavit si je svoje 1 Prevarilo me je; radi dčil.ja-statve v kotu veliko družinske ve in teme nisem opazil par-sobe, če ni bilo posebnte izbe nega stroja, gla-u ali dima pa na razpolago. In kot sem že nobenega. Od strahu sem skopa se je sramovala take noše °m*nil: lepša \n enakomer' ro okamenel in zgubil prisot-se je modernizirala in posluže- J*1** ?e bl1* ?.?r^nav111it' tem duha' aH ^ pravočasno rala tovarniških izdelkov ^^ in ^rosteJs"e je^prišlo plat- =cm se zavedel in se zbliskovito
no. neglede na lažje in hitre j- naglico potegnil ven. In tako Lepo domače platno, kako h delo. Ampak fkalčev posel sem bil na vratih večnosti dru naglo je to zgovorjeno, ali ne ni bil baš lahek; moral je de- gič v življenju. Zračunai pa tako hitro storjeno, in le tisti, lati z rokami in nogami, tako- ^m tole: če bil bi en trenutek ki je na kmetih vzrastel, ve, rekoč s celim životom, in to od (ne sekundo) prepozen, obe koliko -časa, truda, potrpezlji j ranega jutra do poznega veče- nogi bi ostali pod vlakom; 2 vosti in vstrajnosti je treba,' ra Zaslužek pa je bil' v pri- trenutka, kolesa bi šle cea ere-koliko najrazličnejših dteJ se meri z drugimi rokodelci manj do života; 3 trenotke, odreza-mora izvršiti, preden je tkani- ši, zato je umlnvo, da ni bilo lo bi mi srlavo; 4 Irenotke, Tlak na gotova za uporabo. Še jaz, Več mladega tkalčevega nara- bi me vlekel seboj in zmteckal. ki sem preživel na kmečkem šcaia in ko so stari tkalci drug In nobeden teh položajev bi posestvu več ko 2 iv pol križa, za drugim izumrli, se je mora- ne bil zavidanja vreden, naj-?em dosti stvarij pozabil in se la tudi -ta domala ženska obrt manj pa izguba obeh nog, ker hoeem omejiti le na važnejše podati v večni pokoj. Pa to potem bi mi nte bilo ne za ži-tockte te domače obrti. In -to.[menda ni nobena škoda, kajti|vet ne za umret. "Eno posle-kar bom povedal, ne velja za, tako platno je bilo silno drago, d ico pa je imel ta strah name:, vse kraie Slovenije, celo ne za ako upoštevamo, koliko časa, pospešil je padanje mojih prej, oelo- Dolenjsko, kaiti v vsakem truda in dela je to vzelo kmec- tako gostih in bujnih las. Od
okrožju delali:
so nekoliko drugače kim ženam
Sicer pa oJb času mojega od
k temu, kar znači naslov dopi-
OSOBJE PRI LISTU
bla, konoplje pa smo povezali sa"	ne bo ^saj niaj-
v večje snope in je zložene v prispevek h kulturni Bgo-splav potonili in s kamni ob- dovini našega slovenskega Tia-težili na dnu struge, ki je bila ro<*a
izliv reke Save.	---
Čez kakih 10 dni smo jih ven ®ilo mi je kakih 14 let, ko potegnili in posamezne snopiče ?mo v. poletnem jutru oče, jaz pokončno razprostrli na soln- J? moi mlajši brat Martin peljali konoplje "nawakat." Pre den pa smo konopljeni splav na dnu vode pritrdili, sva se z mlajšim bratom Martinom na njem malce sem in tja vozila s Domočjo drogov po strugi, ki ie bila po nekod globoka 3 do 4 metre, oče pa se je začasno odstranil. Toda brat je stopil neprevidno na rob splava, ka teri se je obrnil, in oba sva se znašla v globokem tolminu. On se je s težavo rešil k bregu mene pa je v zelo mrzli vodi krč prijel za roke in šel sem na dno kot kamen. Nekaj minut sem zadrževal sapo, nakar ie počel liti vodni element varne skozi usta, nos in ušesa.
Pri tem pa nisem imel preveč neprijetnega občutka; zdelo se mi je. da tonem bolj in bolj v globočino brez dna, v ušesih pa so odmevali kot iz daljave glasovi prijetne godbe, ki me je vabila: Pridi!
sem je I izgubljati zavest, ko me nenadno krepka roka kvišku potegne in spravi na breg. Bil je moj lSletni sorod nik Janez Petrinčic ki je slučajno prifspel na kraj nesreče in mi otel življenje, ko 6em že stal na robu groba.
In odtedaj ne grem več v odprto vodo. Plavanje prepustim ribam, pa žabam, ki so za to ustvarjene; okopal ee bom v banji doma in to celo pozimi — je dosti varnejše.
Minilo jp. okoli 20 let po tistem dogodku in bil sem zaposlen tu v Pittsburghu v Wa-verlv oljarni. Do naprave pa ie bilo treba koračiti preko železniške proge,, na katere stranskih tračincah so često-krat stali vozovi, prazni ali pa natovorjeni z oljnimi produkti. Bilo je nekoč, v zimskem času, in sicer ko sem imel nočno ših-to in križišče je bilo "zabio-kano" z vagoni, ki so bili prevlečeni z ledeno skorjo od pad lega in zmrznjenega dežja, da je bilo ©pašno plezati preko njih, okoli pa je bilo predale-ko. Ni kazalo mi torej drugega, nego zlezti na drugo stran pod vozom, pitej pa sem pogledal, če je varno, da ni namreč prispela lokomotiva Bil
sem tako previden da se m plazil ravno po sredi med kolesi — za vsak slučaj. Komaj z glavo od zunaj, telesom pa
V slavnostni prilogi so bili v upravniške knjige leta 1908 in članku Viktorja J. Valjavca je opustil to mesto leta 1915, zaporedoma navedeni uredniki ko je pričel neko podjetje sam "O. N." v dobi petdesetih let J na svojo roko in sedaj živi v Zdi se nam pa potrebno, da na-j New Yorku. :Za njim je prise čitatelje seznanimo še z dru- šel Janez Derčar, (ki je prej gimi osebami, ki imajo pri spremljal potnike, ki so poto-stu ravno tako* važno delo, kot1 vali v stari kraj ali pa prihaja-uredniki, kajti sam urednik pri li iz stare domovine po posre-listu tudi ni vše, temveč mora J dovan.ju tvrdke Frank Sakser, biti še več drugih delavcev, ki j in gotovo je še mnogo sto na-pomagajo pri tem, da list izba- > ših rojakov, ki so si pokojnega ja, je tiskan, je razpošiljan.
Predvsem moramo omeniti, da uredniku prav posebno mnogo pomaga sourednica Mrs. Anna P. Krasna, ki poleg nekaterih novic za vsakdanjo številko tudi trikrat na teden piše svoje članke pod naslovom Razglednik. V teh člankih mnogo piše o ženski, ki ji našteva vse vrline, ki jo dičijo in kar
Derčarja ohranili v prijetnem in prijaznem spominu. Derčar je bil pravi sin Ribnice in je bil poln ribniškega humorja. Leta 1924 mu je upravnisko delo ta-korekoč padlo iz rok, kajti na-gloma je umrl pri svoji mizi.
Njemu je sledil njegov rojak, tudi doma iz Ribnice, Rudolf Skrajnar, ki pa je delo pustil leta 1932, ko je pričel našim čitateljicam prav gutovo svoje podjetje. (Umrl je leta zelo ugaja, kajti ženska je ve-11939.) iZa njim je npravitelje^'o dno rada pohvaljena. V Mrs. delo prevzel Lradvik Benedik, Krasni imajo ženske veliko za-, ki ga je opravljal do svoje smr-govornico in so ji za to lahko ti 18. junija, 1938. Pozneje je hvaležne.	j to delo opravljal ravnatelj pi-
Pri listu pa je največjega po- sarne	Sakser, dokler ga
mena upravitelj, kajti skit>eti ni Stric Sam poklical pod svojo mora, da tekom tedna nabere zastavo.
dovolj denarja, da morejo ob Imamo pa še druge delavce, koncu tedna uslužbenci dobiti ki so neobhodno potrebni pri svojo plačo. Delo upravitelja izdanju lista; to so delavci, ki pa ni zavidanja vredno, kajti pri svojem delu ves dan molče, pogosto mora kakega zaostan- 0koli njih pa ropotajo stroji, karja podrezati, kar nikdo rad Vsak je zatopljen v svoje delo ne stori. Kdor terja, si vsakdo |jn govori samo takrat, kadar je o njem misli, da je neuljuden,1 treba kakega drugega sodelav-
neotesan; kdor prejme terja tev, je ozlovljen in marsikdo sikne kako kletvico skozi zobe, toda listu je terjatev koristna in todi potrebna.
To velevažno pa nehvaležno delo opravlja z vso natančnostjo in strogostjo biriča Anthony F. Svet, ki je prevzel to službo ko je bil tedanji upravitelj in ravnatelj pisarne Fr. Sakser poklican v vojaško službo.
Popis delovanja pri "G. N." ne bi bil popoln, ako ne bi omenili še prejšnjih upraviteljev lista. Kot je iz. drugih člankov razvidno, je bil prvi upravitelj ustanovnik lista pokojni Frank Sakser, ki je bil obenem tudi urednik in stavec. Upravitelji so bili ž njim njegovi prijatelji, ki so po svojem delu prihajali k njemu in so mu pomagali.
Menda prvi upravitelj, ki je biLnameiščen samo v tej lastnosti, je bil Vincenc Zevnik, ki je pričel obračati velike in težke
ca kaj vprašati, kajti vse delo pri listu je med seboj tako povezano, da morajo vsi delati v najtesnejši zvezi.
Kadar kdo pride v naš urad, teli delavcev ne vidi in skoro ne ve, če je še kdo drugi kje, razun onih, ki jih vidi v uradu. Pa so v onem prostoru, od koder prihaja ropot strojev, dva stavca: Jože Lupša, ki že dela od leta 1916 v tiskarni; Frank Fanta, ki je Čeh, pa zna slovenščino prav dobro po svoje prikrojiti; tam je tudi Gabriel Kapy, Slovak, ki dela forme za list in mora natančno paziti, da posameznih vrst ne zmeša; in tam je tudi Frank Lovšin, podpredsednik družbe in obenem strojnik, ki s svojim strojem natisne vsako stran lista, in slednjič naša starešina Mihael Urek, ki razpošilja list že 37 let. *
Tako smo naše čitatelje seznanili z delavci pri "Glasu Naroda."	H—.
takrat ne ležem več nikoli pod vlakom. Raje počakam do
>	I	t-"**	uiujTT^a uu- '	iitAj^	anaui uu
Najprej so konopljeno in la- hoda v to deželo tik pred prvo j drugega dne. čte treba, ali pa, tieno sem'e spomladi vsejali., pvtetovrm vojno, so bile kaneta,grem deset milj naokoli. Ko je rastlina dorastla in bila eka dekkfta 3e zelo -redka, ki so Po tistem pripetljaju je uto
ndio v morje večnosti drugih 20 let, ko sem v prostem čaSu ne dolgo tega pri rojaku barval okna od zunaj in sicer v drugem nadstropju in to kar z lestve Kk> pa sem menjal čopič iz roke v roko, sem zgubil ravnotežje in omahnil. K sreči pa sem imel eno hlačnico strgano, da je v luknjo zadel k£ vel j, na katerem je bila tfanta z barvo pritrjena ter tako pb-vis; 1 med nebom in zemljo in re tako ognil gotove smrti; hvala moji ne preto^ti vagi, j
Zavihtevši se nazaj na lest-ivc, sem zamrmral sam pri sebi: Tretjikrat v ži\^jenju te je Bela žena že iza vrat držala, ali ker tvoja ura še ni prišla, te je izpustila. Od takrat več ne plezam visoko po lestvah. Če me kdo nadleguje, da bi mu les od zunaj t 3. ali 4- nad-j stropju spental, mu enostavno rečem, naj prej doli okna sname in okvirje ven izdere, da bom v«te lahko na tleh poma-zal. In imam mir pred njim.'
Da-li bom še v četrto v nepo-1 sredni smrtni nevarnosti, tega ne vem. Naša bodočnost je namreč zagrnjena v neprodir-no temo, ki je ne razjasni nobena človeška prebrisanost, trčen ost in cigansko ali katerokoli vedeževanje. Vsa prerokovanja vključno znani Nostradamus, glede svetovnih dogodkov ali posameznih oseb, so
bila le na "slepo srečo" in morebitna približna izpolnjenja istih so Ufli le goli slučaji. In to je dobro, da nam je zakrita bodočnost; kajti ako bi ljudem nenadno bilo razodeto, kaj vse jih čaka na cesti življenja, bi koj nastala velika panika in zmešnjava, premnogi bi zblaznel in tako bi postalo življenje na svetu sploh nemogoče,
S tem pa še ni rečeno, da ni naša usoda vsaj deloma v na-prh rokah, to pa zato ker ima človek ne sicer absolutno, ampak do gotove meje takozvano "prosto voljo." Zategadelj so na mestu stare modne prislovi-ce kot na primer: "Vsak je pvoje sreče kovač," "Kakor si boš postlal, tako boš ležal," "Kar seieš, to žanjteš" in še druge slične.
Ali čas je, da ckončam to nialce dolgo pismo, ker se bo-iim, da vas je utrudilo ali dolgočasilo, kar oboje ni prida, in v tem slučaju vas prosim zamere, a'i bolj praviftno ne-eamere. Ako pa ste temu mojemu pisanju pazno sledili, ste me potem dovolj nagradili in — hvala! vam!	'
Vsekakor pa vam bom spoio Čil, ako se mi se kaj eličnega pripeti, pod pogojem, kajpak da srečno odnesem ptete, kakor do zdaj. Ako pa ne, well, potem pa vam bodo to drugi naznanili, vsaj tako upam.
Frank Sakser,
Ustanovitelj "(JtaM Narodu", rojen v Ljubljani 1. decembra, 1859 iu umrl 30. marca 1937 v St. Vidu nad
Ljubljano. Iz majhnega pofetka se Je 8 svojim listom dvignil telo visoko, usoda pa ga je pahnila gmotno Jako niiko, toda v grob je n seboj odnesel fast moža— poštenjaka.
Glas Naroda
_NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 17th, 1943. — PETEK, 17. SEPTEMBRA, 1943
18937.. 1943
PETDESET LET je že precej-šen del življenja povprečnega človeka, petdeset let slovenskega lista v Ameriki pa je nekaj prav posebnega.
Okoli leta 1890 se je pričela velika reka slovenskega izseljevanja v Ameriko. Sicer je bilo že nmogo let pred t eni precejšnje število Slovencev to-stran luže, toda veliko priseljevanje se je pričelo v onem času.
Naši priseljenci so se razkropili po prostrani deželi. Prišli so, da si najdejo boljšega kruha, kot pa so ga imeli v svoji rojstni deželi. Polagoma so jih pustile ski-fbi za vsakdanje življenje in tedaj se je v njih pojavila potreba, da stoipijo med seboj v kako zvezo, da v tuji deželi ne 'bodo popolnoma odtujeni in zapuščeni, temveč, da pridejo v nied.scflbojno zvezo ter si med seboj poročajo, kako žive in da ostanejo kot ena družina, kot sinovi in hčere ene dežele.
In v istem času je prišel v Ameriko ravno z istim nagibom kot vsi drugi, ki so prišli pred njim, namreč, dn si izboljša ivoj gmotni položaj, mlad mož, ki je imel v sebi vse lastnosti časnikarja in je tudi kmalu po svojem prihodu spoznal, da naši rojaki v Ameriki potrebujejo list, v katerem se bodo med seboj pogovarjali kot bratje, izražali svoje misli in tež-
nje ter si tudi medsebojno vsestransko pomagali k večjemu napredku.
Ta mož je bil pokojni Frank Sakser, ki je po kratkem bivanju v tej deželi pričel izdajati list "Glas Naroda."
Začetek je bil zelo težaven, kot je težaven vsak pričetek. Da je Sakser za list pisal, ga stavil, tiskal in razpošiljal sam, jM3 povedano na drugem mestu v tej slavnostni izdaji.
Kolikor je bilo le količkaj zavednih slovenskih delavcev, so se zavedali, kolike važnosti je zanje slovenski list. Zlasti premogarji so ga podpirali, kolikor je bilo v njihovi moči. In o tem piše Mr. Valjavec ob desetletnici letn 1903:
"Leta 1805 bo premogarji v Forest City, Pa„ priredili m "Glus Naroda" veselico in M> napravili člstepi dobička »100. To Je bila edlnu i&vanrcdna podpora listu."
V istem času, — tako piše Valjn-vec, — je bila v Ameriki velika kriza. Rojaki, ki so bili brez dela, so pri-hajmli k Sakser ju za pomoč. Po osem ali deset naenkrat jih je prišlo in Sakser jih je nastanil v tiskarni. Ko je dobil po pošti kak dolar, so vsi dobili kako dobro jed. Tuki prizori so se pogosto ponavljali.
In v isti-številki, namreč 19. septembra 1903 je pisano:
"Glas Naroda" hode ostul tudi v bodoče na tem stališču, kakor je btl do sedaj; izogibal oe bode welmotfi ln prepirov, seveda, oko se iuu hude borba vsiljevala, hode hranil svoje atalliče ln slovenske delavce v prvi vrsti; nafta skrb bode, da poataae list popularen."
Tak je bil Sakser: pomagal je vsakomur, ee je le mogel in v njegovem listu se je zrcalilo njegovo dobro, zlato srce.
In kot je tedanji urednik leta 1903 obljubil, tak je "G. N." ostal do današnjega dne. Še danes se izogiblje osebnosti in dela vedno za splošno dobro slovenskih rojakov v Ameriki.
Ko so se po raznih rudnikih ponavljale velike nesreče, pri katerih je bilo pogosto tudi ubitih mnogo naših rojakov, tedaj so pričeli naši ljudje premišljevati, kako bi se zavarovali saj za posmrfcnino, da bi saj družina ne ostala takorekoč kar na cesti.
Tedaj so se prikazali prvi početki slovenskilli (podpornih orgaiuizacij in "O. N." je skoro vsaki bil dober krstni boter, ki jo je podpiral in jo pro-
pagiral kot glasilo, dokler organizacija ni dobila svojega lastnega glasila.
"G. N." je tudi zelo zgodaj pričel navajati slovenske naseljence k ameriškemu državljanstvu ter jim je v 'tem vedno šel na roko. Izdal in založil je "■Slovensko-angleško slovnico" leta 1912 ter tudi majhno knjižico, kako postati ameriški državljan.
Po petdesetih letih je to delo končano, sedaj je naloga "G. N." samo še delati v narodnem smislu in po našem mnenju opravlja to delo v polni meri.
Z zadoščenjem gledamo na delova-nje "G. N." v preteklosti in smo ponosni na to delo. Popolnoma smo prepričani, da ni nobenega našega rojaka, ki bi mogel reči, da je "G. N," kdaj podiral kako slovensko narodno ustanovo, pač pa jo jo vedno podpiral, Zato mislimo, da saj starejši Slovenci dajejo današnjemu slavljenou popolno priznanje, da je opravljal vedno dobro delo in da.mogoče brez njega danes ne bi bili tako organizirani, kot pa smo.
In če danes dobi "G. N." to splošno priznanje, tedaj ga sprejme hvaležno kot veliko plačilo.
Vse pa kaže, da bo »prišel čas, da se bo "Glas Naroda" poslovil od svojih čitateljev in prijateljev, kot vsi o-istali slovenski listi, ki nimajo za seboj kake podporne organizacije, toda poslovil se bo v prijetni zavesti, da je bil svojemu narodu v naši novi domovini velilki ameriški republiki ves čas svojega življenja dober prijatelj ift vodnik svojim rojakom in z vsem opravičenjem bo mogel zaključiti svojo labudjo pesem z besedami:
"Narod s'ovenski v Ameriki: ■ Teboj sem živel, veselili sem se in vriskal s Teboj, • Teboj sem tudi trpel. Dokontal sem svoje poslanstvo ln se poslavljam od Tebe — slovenski narod!"
Vendar pa upamo, da nam bodo tudi še v bodoče naši prijatelji naklonjeni in bomo še dalje ostali kot prijateljska slovenska družina, sicer daleč od rodne zemlje, pa vendar srečni v lepi novi domovini, še kaj let.
Vsi obhajajamo ta jubilej, kot bi bili vsi abrani na skupnem sestanku, zborovanju; podajmo si prijateljsko roke in zakličimo: "Še mnogo let!" let!"
1. STRAN
I'KTRK, DNE 17, SEPTEMBRA, 1943
"GLAS NARODA" — 50.-LBTNICA
Spomini...
ff&fe ANTON jBO&EK '
Maja tueseeu lansko leto je poteklo petdeset let, odkar ceui stopil na ameriška tla iu aeni ostal kar v New Wonku in s« u-fitanovil na Atlantic Avenue v Brook I v u u. Delo sem dobil v par tednih po prihodu v čistilnici za sladkor.
tFrank Sakser je prišel v Ameriko eno loto za menoj in da jo meno poiskul, jo bilo zato, ker mu je moj brat Lojze, takrat župnik v Godoviču na Notranjskem dal moj naslov. Moj brat Lojze in Sakserjev brat, ki jo bil tudi za župnika v Hoterdešioi na Notranjskem sta 'bila dobra prijatelja in ko je šel Frank Sakser k svojemu bratu po slovo, mu je svetoval, da naj obišče pred odhodom mojega brata, ki mu jo dal moj naslov, tako, da bo lahko takoj imel prijatelja ali znanca, ko stopi na tuja tla. In to jo Frank Sakser tudi naredil in tako sva se na priporočilo svojih 'bratov spoznala in sprijaznila in potem bila tudi skupaj v trgovini.
tFrank Sakser je bil nagnjen k časnikarstvu takoj, ko je priseli v Ameriko, ker je bil izobražen za žurualista in je posvetil oas časnikarskemu poklicu žo v starem kraju. Takoj se je spoznal z ljudmi, ki so mu pomagali z denarjem, da jo lahko začel izdajati slovenski tednik, kateremu je dal naslov "Glas Naroda", mogoče je tbilo to i-me iz/brano iz razloga, ker je bil list tiskan v češki tiskarni pod istim imenom, namreč "Bias Lidu".
List "Glas Naroda" je začel iiahujati v sredi meseca septembra, 1893. V tiskovni družbi so bili Frank Sakser, Jože| Reins in Anton Logar. Frank Sakser je bil urednik, črkosta-vec in strojnik. R6ms in Logar sta mu pa prva pomagala z denarjem.
Kot njeigov ožji prijatelj sem bil seveda ž njim pri po-četku lista in pomagal, kjer je bilo treba. Tisti dan, ko je bil lkt Btiskan, seui mu pomagal da sva znesla pakete na njegov dom, od koder smo razpošiljali in potem tudi nosli na pošto in to delo se je ponavljalo teden za tednom. Naročnikov je bilo takoj od začetka do tisoč iu list je bil kmalu razglašen, kar je pomagalo, da je bilo čedalje več naročnikov in tudi list začel izhajati po dvakrat n« teden iu tako naprej do dnevnika.
Frank <Sffksor je začel svojo lastno tiskarno leta 1894 in to je bilo v enem pritljionem poslopju preko hiše, kjer je stanovali. Sakser se je pridno trudil, ampak, kakor pri vsaki stvari tako je bil tudi njegov začetek težak. Denarja je zrna n j kovalo in ni bilo ve<e ljudi, ki
bi mu pomagali. Tudi Reins in Logar sta ga zapustila, kur atu najbrž mislila, da ne bo "nobenega masla." Ja.z som imel nekaj skromnih prihrankov od službe, katero som takrat o-ipra.vljal čez dan v Carl Fishor groeerijski trgovini, in mu posodil sto dolarjev, da je lahko
ANTON BOBKK
ne,
nadaljeval iu list izdajal, da bi narod vedel kako mu gre v finančnem oziru. Toda Sakser je bil nadarjen časnikar in tudi podjeten mož, za kar mu moramo dati vso priznanje. Kar si jo prihranil pozneje, je bilo le po trdem delu in mnogih skrbeli.
Videt je, da ljudje prihajajo iz starega kraja in da je prilika raztegniti trgovino tudi v drugo smer in je začel s pisarno, kjer se je začelo s pošiljanjem denarja in prodajo parobrod-ni'li listov. V kratkem je dobil dobro pomoč v osebi Frank-a Lupše, ki je pomagal pri delu v pisarni.
Jaz sem pomagal Frank Sakser j« od L 1893 do leta 1895 po svojih delovnih urah v trgovini in to brez vsake plače. Bilo je leta 1895, ki sem bil nastavljen ku delo v pisarni družbe Frank Sakser ju s plačo -pet dolarjev na teden in "board".
V pisarni v New Yorku sem delal do leta 1903 in potem sem bil poslan v Cleveland, kjer je Sakser otvoril podružnico družbe, in bil postavljen za poslovodja. Imel sem v oskrbi vse delo tikajoče se denarnih pošiljk in pa prodaje potniških listov, 'fo delo sem opravljal kot zastopnik družbe do leta 1920. Potem je Frahk Sakser videl, da sem se dobro privadil delu in mi je urad izročil v lastno oskrbo in da je to prišlo do tega, je bilo zato, ker ni postava družbi dovolila imeti podružnice i^ven države, kjer je licenzirana. Tako sem nadaljeval samostojno v uradu do leta 1935. Ko pa ni bilo več prometa in drugih uradnih potov a li dela v pisarni sem prekinil z uradom in šel v pokoj.
Rojen sem bil 16. septombra 1867 v 'Ribnici na Dolenjskem. Moj oče Janez Bobek je bil o-krajni zdravnik v Ribnici. Oče je umrl med zadnjo vojno. — Star je bil preko 90 let. Mati
IVASrjKTPAN:
Alojzija jo umrla še leta 1902, v starosti 53 let.
V starem kraju sem bil dvakrat. Prvič je bilo leto 1898 in potem leta 1903.
Moj prvi izlet k
Sv. Joštu
.(Pokojnemu Ludviku Benediku v spomin.)
Biio je lota 1893, torej ravno prod 50 leti ko sem služil v ne-'ki trgovini v Ljubljani, kjer sem se spoznal s sedaj že pokojnini Ludvikom Benedikoiu, ki je bil več let upravitelj "Glasa Naroda". Rekli smo nru po domače "Joštar", ker je bil pri sv. Joštu poleg Kranja rojen kot zadnji sin tedanjega mežnnrja Mr. Benedi'ka, mati je namreč umrla na porodu.
Ko je bil Ludvik v špecerijski trgovini pri Wenclu« ali pri vrnil domov in prinesel v. "Plavi krogli" na glavnem tr- redu vse naročeno blago.
tovorijo z liakupljenim blagom, kar vse brez kake ovire srečno prinese domov. Poti v Kruuj in nazaj je živnjl že tako navajena, da so na križpotjih in ovinkih zuu sumu pravilno ravnati. Nokoč je Ludvikov oče nalašč poskusil, ku'ko bo prišel "mer-gec" čisto sdm v Kranj in na-Kuj. K prazni vreči je pritrdil nurooilni listok za različno blago in vrečo soli 50 kg. In res •čez 7 ur se jo "mergec" sre-
gu v Ljubljani, me je o Binko-,štiJi 1893 povabil, naj ofoiščem njegov rojstni kraj, ker so biile tedaj trgovine dva dni zaprte. Pa sem se odločil, da naredim svoj prvi izlet k znanemu in romantičnemu sv. Joštu in ei-oer na binkoštni ponedeljek. Ludvik se je odpeljal domov že prejšnji dan in mi rekel, da me bo pričakoval ob prihodu "go-renjca" na postaji sv. Jošta, ravno pod hribom.
Na vse sem bil zaouden, ko me jo Joštjir živahno pozdravil na postaji stoječ poleg osliča. V resnici pomemben sprejem! Rekel mi je, ker je uverjen, da me bo strma pot do vrhunca sv. Jošta morda utrudila, zato bom pa 1 ah ko do cilja jahal domačega osi«,, recimo mu "mergec".
S težko silo sem so takoj skobacal nanj, da se ne zamerim prijaznemu gostitelju. Nekaj časa je šlo še dosti dobro po vijugasti poti navzgor, toda "mergec" je bil morda žo utrujen, pa so je ustavil in ni hotel iti več naprej. Prigovarjala sva živali na vse načine, tepla ga, in celo rinila, pa vse aamian! Končno je prišel Ludvik iiu dobro idejo. Vprašal me je, če imam še kaj tdbaka, kajti kadil sem pipo. Iarooim mu -zavitek tobaka; tedaj je veljal 4 krajcerje. Ludvik stopi pred osla in mu v prgišču ponudi količino tobaka, katerega je strastno z gobcem zagrabil in jel žvečiti. Prvemu prgišču je sledilo drugo, in na ta način je tudi "mergec" nadaljeval svojo pot (brez mene na hrbtu) do vibunoa sv. Jošta, nakar sva ga odvedla v hlev.
Ludvik mi je pravil med potjo, kako "moder" in "pameten" je ta osel in vsled tega daJeč naokoli znan. Vsak teden ga vzame oče seboj v Kranj do gotove produjalne, kjer ga o-
Pri uiežnarju smo imeli dobro kosilo in Ludvikov očo je zn to priliko prinesel nn mizo še par steklenic najboljšega sturegu "iatrijanea". Mr. Be-nedik starejši je hodil namreč vsafko loto kupovat vino v Istri-jo, njegova gostilna pri sv. Joštu je bila vsem letoviščai jem dobro znana kot ena najboljših', pa suhe, prekajene klobase in želodec.
Pred cerkvijo je tedaj stala dobro obložena stojnica neke krnmurice z lcctom, ali cukra-rijo. Precej rojena lawtnica iste je šla nekam po opravku in pustila stojnico brez nadzorstva. To je menda slutil mežnarjev "mergoc" da bi bilo dobro, na tobak se malo poaladkati. Osel jo namreč z glavo razrinil nezaklenjena, ali so malo odprta vrata, ter jo mahnil naravnost k stojnici, kjer se je z leotom in eukerčki dobro posladkal. Ka'ko je lastnik osla z ono lec-tarico potom obravnal in "po-glilial", ne vem, toda v bodoče, je vedno dobro zapiral vrata hleva.
Isti večer sva jo potean z Ludvikom peš mahnila do postaje in «e odpeljala proti Ljubljani. Tako mi je ostal in bo še ostal moj prvi izlet k sv. Joštu vedno v prijetnem spominu.
Ko je pokojni Ludvik B^ene-dik leta 1902 odpotoval v Ameriko, mi je tudi večkrat pisal in ine vabil, naj pridem za njim, kar sem v resnici izvršil v juliju 1903, torej letos pred 40 leti. Imel sem celo njegov naslov, katerega sem pokazal na Ellis Islandu v New Yorku. Za en o mi jet udi Joštar, — tnjjo smo nnu tudi v New Yorku rekli, 1— preskibel službo klerka pri'tvrdki Frank Sak-
NiMisljevaiinj« na 6.
"GLAS- NARODA" - Wl JBTNWA
i>BTEK> DNE 17, SKPTRMnKA, 1943
X 8fKV*
Uredniki
* * Napisal VICTOR J. VALJAVEC
Ustanovitelj "Glasa Naroda," blagopokojni Fr. Sakser, je bil naravno t ml i prvi urednik in upravitelj li-ta. Ker je njegova prostost, kakor tudi njegovo delovanje med našim na-rodom v naši republiki, dokaj natančno opisano v tozadevnem članku "Slavnostne priloge" smatram neumestnim bnvifi t.®e o podrobnostih glede zgodovine tega moža. Pač pa moram omeniti, da si je postavil spomenik med našim narodom ne le z ustanovitvijo lista, temveč tudi s sodelovanjem in svojim iskrenim naporom pri ustanovitvi "Jugoslov. Kat. Jed note," .sedaj Amer. Bratsko Zveze.
Tekom prvih let obstoja lista je prijatelj Frank Sakeer u fejeval list sam; in ker je bil list tedaj le tednik, docim jc bil pokojni Frnnk Sakser istodobno tudi črkoetnveo, nastavil je vse prarn — namreč vse, kar je bilo potrebno — ne le -članke in novosti, temveč tudi oglase; priredil jo tudi potrebne forme za tisk. in tako jo potem list "odffel" v tisk pod vodstvom in delom prijatelja Antona Bobekn, ki živi sedaj nmirovljen (po lastnem prizadevanju) v Clevelandu, O.
Toda kmalu iza tem je na-stopila doba preobilega dela. Ban za dnem se je število dopisov množilo, in ker je bilo nujno potrebno skoraj vse dopise .slovnično pospraviti, od-no».«no docela prepisati, ,preu-ustrojiti, pozval je Fr. Sakser koncem minulega stoletja Antona Murnika h Oalifornije v New York — in tako jte Anton if urnik postal drugi urednik lista.
Pred svojim prihodom v New York, je živel Murni k v CJaliforniji in sicer v prosluli slovenski koloniji žalostnega spomina, "Paradise Valley" katero so nazivali naši rojnki "JRajska dolina." Toda kasneje, ko je podjetje njih voditelja šlo na boben, vsled česar so morali načelniki "Rajsko dolino" ostaviti ter pustiti v njej ves svoj znoj napornega dela, spremenili so nje prvotno ime v "Vražjo dolino" katero ime pa seveda ni oficij'elno o-zna-čono na zemljevidih Cali-fomije.
'Anton Murnik je torej vsled "Rajske doline" postal drugi urednik lista. Bil je iskren in i?jredno delaven človek, dasi-ravno v slovenščini le v toliko podkovati, v kolikor so razmere »redi minulega stoletja do-puščale — tam na Kranjskem. In še se spominjam, ko mi je prijatelj Frnnk Sakser pripovedoval, kako je pokojni Murnik pisal slovenščino v pasivni obliki; kako se je v VPojih rokopisih poslu-žeral takozva-»ega germankma, posebno pa
še nemškega i»raza "sich be-finden" (se nahajati.) Spominjam so tudi, kako mi je blago*-pokojrti Frank Lupita, soustanovitelj in uradnik Snkserje-voga podjetja pripovedoval naslednjo anekdoto o pokojnem Murniku:
Vsake soboto popoldn'e je Frank Sakser pripravil tedensko plačo za uslužbence. To plačo je potem Frank Lnpša porazdelil za vsakega posebej v kuverta, na katero jo naravno napisal ime dot»čn'*ka. In na Murnikovo kuVerto je napisal neke sobote poleg njegovega imena tudi njegov naslov, kar se je čitalo takole: "Mr. Anton Mumik, ki se "na haja" pri "GMhsti Naroda",
kateri "se nahaja" na 109 Greenwich St, katera ulica "se nahaja" v New Yorkn, katero mesto "se nahaja" v državi New York,, katera "se naha^ ja" v Združenih državah, ki "se nahajajo" v Severni Ameriki,, ki "se nahaja" v Ameriki, katera "se nahaja" na našem svetu."
Posledica: Mumik jo postal bled, potem rdeč, in takoj na to sta se s pokojnin; Lupšem podila po Greenwich St re*1 tu proti jugu »vse do Rhetor St. In ko sta so vrnila v urad — via Trinity Place — je Lupša do-bil izreden ukor po prijatelju Frnnk Sakserju. Potem jo zavladal mir in "nahajanje" jo za vedno izostalo v "Glasu Naroda "
Pa še m kaj moram omeniti: Frank Sakser je pisal Murniku v Oalifornijo, da se uradne ure pri "Glasu Naroda" prično ob 8 -zjutraj. In ko je dospel v Nfew York, prišel je„ da se javi, pred urad dokaj rano. Onega dne je snežilo, odnosno na "Gkeniwichu" pihal je severo-zapadni 'veter. Pa nekako Četrt do osme ure, je prišel Mur-nik (stanoval je v Hoboken, N. J.) "pred urad" kjer je čakal, da bodo zvonovi na stolpu Trinity cerkve naznanili osmo uro. Prijatelj Sak.-er ga je naravno ugledal, kako je zmr-zoval in čakal, ter prišel k nje-
ANTON MI RNIH
mu na ulico in ga pozval v u-rad. Toda Mumik mu je pokazal njegovo (Sakserjevo) pi,«mo, ter mu d'ejal da ima črno nalbelem, da se urttdne ure prično št le ob osmih. In točno ob omnih je odšel v urad.
Sakserjev soustanovitelj in eodrug pri listu je bil tudi Josip Rems, katerega nikakor ne mofem prezreti. Rcms je do-loval predvsem v "administraciji" lista in še posebej z ozi-lom na pošiljanje denarja v stari kraj. Bil je dobra duša, izhore<n pevec, ki je čestokrat dejal, da pesem predrto vso mvzerijo in v tem se ni motil. Toda kasneje je dobil službo v neki banki na Broadway, katera je kasneje poslovala s 8ak-serjtevim podjetjem vzajemno. (Kljub temu nas je redno po trikrat na. teden; obiskoval, dokler ®e ni vrnil v staro domovino. (Anekdota o njem kasne-fe.)
*
Nekako tekom poletja leta 1900 sem prevzel ' jaz uredništvo lista, kajti Anton Mumik jo kmalu nato odpotoval s svojo rodbino v Santa Rosa, Cal., kjer jo kupil farmo, na kateri je preživel zadnja leta svoje dobe. List, ki je bil tedaj le skromen tednik, je v vsakem oziru hitro napredoval, in zaradi fega smo pričeli "Glas Naroda" priobčevali po dvakrat na teden, in sicer leta 1898, Tekom časa, ko je število naročnikov naraščalo, smo sklenili priobČevati list vsak drugi dan v tednu, kar se je tudi uresničilo leta 1901. In od dne 19. septembra 1903 na-pr*oj, je pričel list izhajati vsaki dan, izvzemši nedelj in praznikov — oziroma list je posta) dnevnik.
Pa izvzemši urednikov, ni na v.5em svetu človeka, ki bi vedel, kaj pomenja beseda "u-rednik". Kajti povsem lahko je napisati kako' lokalno storijo, ako ima človek vsa dejstva takorekoč pred svojim nosom; če laižje je rabiti škarje in "rezati" novosti k drugih listov; lahko je tudi popravljati dopise, pa naj že prihajajo od kjerkoli; toda izredno težavno je pisati uvodnike — to se pravi, Izvirne uvodne članke. In pri v*em tem je največja potežko-ča tako7A*ano "gradivo" člam-ka, kajti gradiva vedno primanjkuje. Dan za dnem je treba misliti o gradivu prihodnjega dneva; glede tega je treba skrbeti in misliti, tudi ako na vsem svetu ni niti najmanjše norosti, ki bi se lahko porabila kot "gradivo." In prostor odmerjen za uvodnik, mora biti izpolnjen. Toda dajte uredniku potrebno gradivo, in n ječo vo delo bo šlo hi trn izpod rok. Pisnnje člankov jw tednik Je dokaj lahko, kajti teh je
VICTOR J, VALJAVEC
treba napisati le 52 tekom celega leta. Toda pri dnevniku mora urednik napisati kar 312 uvodnikov na leto, kar pomenja, da se mora urednik dnevniška (ako je Slovenec, in ako je dobre ter bogabojece sorto)', kar 312 krat na loto pra*v pof-šteno pridušiti.
tfn to "pridušanje", dasi-ravno jo brezpomembno, se mora sa j podvojiti; ali celo po-I rojiti, ko urednik Čita korekture —- ter poeetveriti ko dobi na ogled prvi- odtis lista.
Pa ako ima človek dokaj dvomljivo srečo, da sedi na u-rodn&fcem stolu kar 25—301et, potem naj čitatelji kar potom logaritem izračunajo zgoraj o-
rnenjeno knjigovodstvo. #
Vsaki slovenski urednik prav dobro ve, koliko časa se potrati a popravljanjem in v mnogih slučajih s popolnim prepisovanjem dopisov. V takih slučajih so mora urednik' zopet priduševati. Toda tekom mojega službovanja pri "(Morn Naroda" imel sem dopisnika. kateremu sem še dandanes hvaležom za v»e mnogoštevilne ure, katere .sem imel na razpolago za svoje razvedrijo VRled njegovih dopisov.. Pošiljal mi
redno, skoro vsaki teden iz Winterquarters, TTtnh, po en "yard" dolg dopis in vse delo, katero1 sem imel s temi dopi-fti, je bilo, izročiti te dopise čr-kostnveem, kajti njegovih do-pi«*)v ni bilo treba ni popravljati, niti čitati, ker Vedel1 sem, Ub niso le pravilni, temveč tuli izborni Ta dopisnik je bil prijatelj Amton J. Terhovee, sedanji urednik Nove Dbbe, katorega še danes blasrodarjam in ga bom — kar "ad infinitum/"
*
Ko sem postal nrednik, sta« noval sem pri svoji teti in nje« ni obiMji na Tretji ceeti, med 32. in 33. ulico v New Yorku-Istočasno je kupil Fr. Sakser podjetje 'The Swiss Pobi. Co/ katero je izdajalo tednik "A-inerican Swiss Gazette." Pod« jetje jo bilo na prodaj, Ver je lastni in urednik imenovanega tednika dr. Friedrich umrl. Te daj sem se seznanil z njegovim nečakom Fred" Muelchijem, <ro« dom u Minn oso te, ki pa fe vsa svojA rana letn žwel v Toll
4. STRAN
PETEK, DNE 17. SEPTEMBRA, 1943
'GLAS NARODA" — 50. LETNICA
City, Indiana, kjer je dovršil višjo šolo, in prišel potem v Kew York. Istočasno sem tudi nvidel, da, ako ostanem vse Bvoje življenje med sorodniki in rojaki, ne bodem nikdar za-\nogel postati pravi Američan, dasirmvno sem dobil tako zva-tli "prvi papir" še istega dne, ko sem se kot priseljenec leta 1899 izkrcal v newyorski luki. Valed zgoraj navedenih ia<zlo« gov sva s Frodom najela pro* Btormo sobo v tretjem nadstropju b?še'št. 45 na 7. ulici, in sicer kljub vrem protestom moje tete. Kmalu za tem je pri nas v tretjem nadstropju, najel .sobo tudi časnikar dr. J. Casa'bona, ki je bil zaposlen v inozemskem oddelku Gordon BennettoVega dnevnika "Tho New York Herald" in potom njega sem se kasneje seznanil l raznimi poročevalci angles-kih newyorskih listov, med nji hii se posebno z "judge" Smi-thom, ki je tednj lovil svoj'e •'storije" v newyorskem pri-stanišču, in tekom večerov v prvovrstnih restavracijah in hotelih. "Judge" Smith ki je bil svojeČasno mirovni sodnik t Connecticut, je bil tudi upo-slem pri "New York Herald" On me je potem seznanil <z raznimi fotografi in slikarji, ki so bili zaposleni v umetniških oddelkih uredništev lažnih velikih listov.
In ker smo vsi tedanji tovariši dobivali vprav "sijajne" plače (nekateri so dobivali pla če po "yardih" oziroma kolonah) za <vsako kolono po $3.00 toda uredniki dotičnih oddelkov so jim vedno toliko gradiva črtali, da je bilo tekom tedna objavljenih le po pet do deset "yardov" gradiva dotič-ncga poročevalca. Toda kljub tem ekonomičnim nedostatkom živi Ji smo sijajno. Evo!
"Judge" na.s je ob večerih povedel v prvovrstne restavracije, kjer nas je predstavil kot svoje ktolege, zaposlene pi l raznih listih. In vse, kar so tam imeli, bilo nam je brezplačno ha razpolago, in takozvana '•press table" je bila Vedno pripravljena z razvedrili — za naše "torije". In spominjam so Dunstanovega restav-ranta, kjer .smo se sestajali ob pondeljkih zvečer. Tam ni človek nikdar Vedel, sedi-li
LOUIS ADAMIČ, urednik nekaj časa leta 1916.


- ^ Jf M •
*

JANEZ TERČEK, nepozabni "Peter Zgaga" urednik od leta 1916 do svoje smrti 28. junija, 1942; rojen v Iliriji 17. apri* 1891.
kraj kakega lokalnega politika, ali pa poleg kakega "burna." In kako divno so sp tam pretepali naši vseučiliški dijaki, katere so potem proti jut-iu natakarji pometali na ulico. Tam so bile na dnevnem redu sam'e znamenitosti: pisatelji, igralci, trgovci, revolucionarji iz južnih republik, itd.
In kdo bi se ne spominjal Reisenweberjovega restavran-ta, kjer £0 uvedli prve hawaiij-sko hula plese v New Yorku; kako so tam okrabili in spremenili pos'ebno sobo v trato s tem, da so tla pokrili s slamni-mi in zeleno pobarvanimi preprogami! In kako je v tej sobi nastopila prva hawaiska pie salka, neka bivša manikurist-ka iz San Frančiška, CaL, ki sploh ni bila plesalka, ki pa je kljub tem« znala "hulati" haš tako izborilo, kakor "hulajo" dekleta ■—• naše sodržavljanke
—	na obrežju Waikiki.
.Spominjam se, kako smo
"Patrickovali" 17. marca v restavraciji Dintv Moore, na za-padni 46. ulici, kjer smo nekoč to si a vije nadaljevali kar dva večera, tako da «mo praznika sv Patrickn in sv. Josipa odprnvili istočasno.
Spominjam se, kako nas jo virtnoz Fred Hoii/lihan predstavil lastniku Toni Pastorje-vega gledališča, Toni Pastorju kateri nas je potem zopet pred stavil ravnatelju Irwing Place gledališča ter lastniku, oziroma najemniku Philippovega gledališča in gledališča Dewey na Vzhodni 14. ulici, kamor smo potem prihajal; k večernim predstavam in popredstav ni m zabavam — za "varde",
—	kako se je potem Fied Houlihan poročil z igralko Katrvn V'ernon, ki je s s>vojo sestro A-molijo, stanovala pri mojih starših, oziroma pri moji obi-telji na 333 E. 19. ulica v New Yorku, katero hišo smo imeli tedaj v najemu. — Kako sva 9 prijateljem Frank Sakserjem novoporočencema česiitnh in Freria pozvala, naj mesto polnočne koračnice zaigra starodavno "Hiawatha'", kateri popularni naslov je založil prijatelj Shapiro, ki jp bi! tudi navzoč. In spomiiijinm se, ko se je sestra neveste Amelija, pozne
jo poročila s prijateljem "Warren Hubbardom, katerega jo Več let kasneje pri kongresnih volitvah porazil naš Fiorello II La Guaidia Omeniti moram, ua je moja blagopokojna mati ljubila imenovani p;»vki, kakor da bi bili njeni hčerki.
In spominjam se, kako smo tekom rus-ko-japonske vojne, ustanovili "Vseslavljonsko U-druženje" čegar Člana sva bila « Frank Sakserjem; kako je potem to Udruženje kupilo klu bovo hišo na Vzhodni 72. ulici, kjer smo prirejali družabno večere.
Kako smo se časnikarji Često krat shajali v Čuta ski restavraciji "La Gocheria" na Pearl Rt. katero je "odkril^' prijatelj Josip Rems; kako smo tam redno "dunchali" amarillo con polio in se istočasno dogovorili, koliko Japoncev naj pobijemo za naslednjo jutranjo izdajo časopisa — in spominjam se, kako smo hodili olb poletni vročini v staro katedralo c=v. Petra na Barclay Rt., da se nekoliko ohladimo, kajti tam je bilo saj 20 stopinj hladneje, nego na ulicah, in (da no pozabim), kako sTpm tam nekega dne opazil Sakser-,levega uslužbenca Pttrn Mn-liiča,, ko je klečal prod evojjm patronom in se "hladil." Ko se je oMadi), napotil se je iz cerkve, toda opazil m'e jo, ko sem s tovariši sedel v klopi, prišel j? k meni, in mi iskreno čestital dobesedno: "O, Bog nas' večni vari — kako lepo je nd vas, da vas tukaj vidim." Od tedaj nadalje smo se hladili v St. Paul's Chapel na Broadway.
Spominjam s'e, kako sem kot član "Združenja časopisov ino .stranskih jezikov" potoval z mnogimi kolegi v Washington, kjer nas je sprejel predsednik Taft, in potem tudi senntor Dillingham iz države Vermont; kako ee je slednji zanimal za S'ovanstvo in kako swa mu s tovarišem Wazeterjem, urednikom nekega poljskega tednika, podala natančno informacijo o etnologiji Evrope. Wazeter je postal kaisneje pomožni generalni pravdnik države New York.
"The Spring is Just Around the Corner."
Omenil sem že prijatelja in sodelavca pri ustanovitvi lista "Glas Naroda", Josipa Remsa člana raznih slovenskih društev, prijatelja pokojnega lastnika "New Yorker Staats Zei-tung" Herman Ridderja. Pa mi j'o neke pomladi — nekako m St. Patrickn in sv. Jožefu, prijatelj in najstarejši uslužbo noo Snks'erjevega podjetja, A. Ausenik, zaupno povedal, da bo kmalu pomlad, kajti Josip Rems je že oblekel svoj beli telovnik. To novico sem povedal našemu sosedu na Greenwich St., staremu pogrebniku Duffy ju, ki je Remsa tudi po-fcnal. In l>uffy, ki je ob lepih dnevih običajno stal ali pa sedel prod vrati svojega zavoda ter čakal na "business", j'e potem Remsa opazoval, ko jo po kosilu prihajal obiskat svojega starega prijatelja Sakser-ja. Prihajal je običajno od Broadway po Morris St. na Greenwich St., kje je moral iti mimo Dfuffvjevega zavoda. In ko ga je Duffy opazil v njegovem h'elem telovniku, dejal je «vojim znancem, ki so se i njim pomenkovali o "busines-su" (v marcu in aprilu imajo posrrebniki najboljši business): "Here comes the Spring Around the Comer."
To novico sem povedal tudi "Judge" Smithu, ki je takoj ^'interwioval" Mr. Duffyja in napisal potem "pol yarda" dolgo storijo kako prihaja "Mr. Spring around the corner," ki je bila objavljena v celoti. (Vrednost $1.50).
Te?a izraza se je potem posluževalo vesoljno newyoifko časopisje, dokler ni postal krilatim izrazom tudi med splo§-nim prebivalstvom našega mosta.
Da, Josip Rems ji« bil iskren prijatelj vsem rojakom, katere jo poznal, toda napravil je le eno napako: odpotoval je pro-lano v stari kraj. — In ako je še mod živimi, potem sem prepričan, da ga v»i, ki ga pozna-
Nadaljevaiije na 8. strani.
IGN. HIDE, sedanji urednik "Glasa Naroda".
"GLAS NARODA" — 50.-LETNICA
PKTEK. DNE 17. SEPTEMBRA, 1943
5. STRAN
Moji spomini
Napisal JANKO N. ROGELJ
V jeseni bo trideset Jet, odkar sem prišel iz Kanade v Združene države, v državo Washington. Nekako teden dni sem stanoval v hotelu Central, ki jo bil pribežališče navadnih delavcev, ki so prihajali za delom y mesto Seattle.
Takrat so zidali v Seattlou prvi nebotičnik, ki je bil dozidan v letu 1914.
Poprosil sem strica, ki me jo pripeljal v Ameriko, da greva pogledat, kako zidajo novi nebotičnik. Vem kako sva tisti dan najprvo hodila po obrežnih cestah, kjer so prodajali morske ribe, ki so imele za mene talko težak in nadležen duh, da se danes ne jem rib. Med potjo sva obiskala pol ducata delodajalnih pisaren, ki so pošiljale delavce proti vzhodu. Končno sva krenila v smeri, kjer so zidali nebotičnik. Tako prideva do večjega križišča cest, kjer jo imel na vogalu svojo stojnico prodajalec ameriških in tujezemslkih časopisov, kar zagledam med raznovrstnimi časopisi tudi slovenski list—1 'Glas Naroda". Poprosil sem strica, da mi kupi Časopis, da bom prvikrat v Ameriki, po sedmih tednih iz domovine, čital slovenski list. Kupil je kar več številk "Glas Naroda", nakar sva krenila proti hotelu. Sva kar oba pozabila, kam sva se namenila.
V hotelski sobi sva pričela citati. Jaa sem ogledoval format in sestavo lista, ki se jo razlikovala od listov v domovini. Kar verjeti nisem mogel, da jo to slovenski list, ki ni bil podoben po sestavi in velikosti starokrajskemu Gorenjcu, Jutru, Slovencu, kmetovalcu, Učiteljskemu tovarišu, Domoljubu, Bogoljubu in Slovenskemu narodu.
Dopovedati sem moral sam sebi, da sem v Ameriki, in da je to prvi slovenski list, ki mi jo prišel v roke v Ameriki.
Seveda, prvo, kar me je zanimalo, bile so novico iz starega Ikraja: Kaj se je zigodilo doma, odkar sem bil odsoten.
In tam je bila novica, ki me je zanimala, in katere nikoli ne bom pozabil v mojem življenju. Glasila se je nekako takole:
"Na Primskovem pri Kranju se je zopet pripetila nenavadna nesreča. Posestnik Faj-del se je vračal domov s polja, in dogodilo so je, da je padel z voza ter se smrtno ponesrečil. Kalko se je to dogodilo, nihče ne ve. Našli so mrtvega sredi ceste, a voz, v katerega je bil rprežen vol, nekako sto metrov od trupla."
Posestnika Fajdla sem dobro poznal, saj je bil skoro moj so-
sed v domači vasi. Nekako tesno mi ju postalo okoli srca, ko je (moje nihali prevzela zavest, da se bodo enake nesreče dogajale v moji rodni vasi, ne da bi bil domu in bi bil priča istim.
Odložil sem list "Glas Naroda" ter pogledal skozi okno, kjer je bil razgled na morje.
Čudni občutki so šli skoizi mojo zavest. Nisem mogel prikrojiti mojega mišljenja tako, da bi mogel sam sebi verjeti, da sem v Ameriki. To sem si trenotno dopovedal, da doma nisem več, toda da sem v tujini, daleč od domovine, to mi ni šlo v glavo.
"Kaj no bos več čital?" se oglasi stric ter z verjetno slutnjo povprašuje in čuti, kaj se dogaja v meni.
V	mojih prsih oikoli srca se je shirala hiteča kri z vso nepričakovano silo, kakor da hoče bušiti na dan tam nekje v goltancu. Iz prs jo udarila kri v glavo, da je bila kar naenkrat moja glava vroča kot žareči ogenj.
"Kaj pa si bral v "Glas Naroda", da se raizburjašf" to-lažilno govori moj stric, ki je sam v strahu, da se je kaj hujšega dogodilo v domovini, iz katere še nisva dobila nobenega pisana po najinem odhodu.
V	tem trenotku so se mi treslo roke, dih mi je skoro zastal, podzavestno zaprem svoje oči, iz katerih tečejo vroče in pekoče — solze. Objelo me je tako neizmerno domotožje, da sem zasovražil strica, ki me je pripeljal v Ameriko, zasovražil Ameriko in vse, kar je bilo o-koli mene.
Legel sem v posteljo, pokril glavo z odejo, da ne bi gledal vsega tega, kar je v moji bližini.
Tisto noo nisem spal, misli so blodile Okoli mojega rojstnega doma, v polsnu sem delal načrte, da sc takoj povrnem v domovino.
Moj stric jo še drugi dan poskrbel, da sva se odpeljala iz Seattlea v državo Montano, v farmarsko naselbino Damers, slkozi katero so takrat napelje vali novo stran'sko progo za Chicago, Milwaukee and St. Paul Railroad.
Že drugi dan po prihodu v Daniel's naju povalbi v svojo leseno železniško kolibo 'Slovenec, ki je delal z nama, ko smo polagali železniške prage pod nove tračnice. Doma je bil iz okolice Novega mesta na Dolenjskem.
Pri njem se je zopet obnovilo pekoče domotožje. Mož je mislil, kako mi bo ustregel, ako mi ponudi slovenski časopis. Bil je naročen na "Glas Naroda," iz katerega je v samotni
in zapuščeni montanski vasi čital, kaj se godi po svetu.
Moj stric je postal nemiren, ko mi rojak ponudi časopis. Vzel ga mi je iz rok ter trtkoj povabil rojaka, da gremo v General Store na steklenico pive.
Časopisa ros nisem čital in tudi pivo nisem mogel piti, ker me je ponovno dušilo v grlu tisto težko domotožje, ki ubija zdrave ljudi ter jih dela nesrečne za mnogo let, ali pa pnsti v ljudeh nezneeljeno rano za vse življenje.
Samo tri tedne sva delala v vasi Damers. Odšla sva za Božič v Great Falls, Montana, kjer pa se je dogodilo nekaj nepričakovanega, kar je odločilo mojo življonsko pot za trideset let in morda še več, do konca mojega življenja.
Stric Boštjan Je menda "obupal" nad mojim domotožjem ter lepega dne odpotoval v Kanado — sam.
Ostal sem sam, z menoj prijatelj iz sosedne vasi v domovini.
Tedaj pa je v meni nastopila skrb, kaj bo pa sedaj. To je iJbilo moje domotožje, ker sem bil saan na tujih tleh, ko sem prvikrat v življenju pričel misliti, kako se bom sam preživel.
Potem pa se je pričelo križe-vo romanje mojega življenja po Ameriki, ki je bilo prva leta precej okisano in s pelinom o-zaljšano; tega se še dobro spominjajo moji prijatelji v East Heleni, Montana, kjer sem preživel dve leti in pol, dokler nisem prišel v Cleveland, Ohio.
V East Heleni sem pričel zopet citati "Glas Naroda", toda vedno z nekako pretečo slutnjo, da bom enkrat zopet čital nekaj, ki mi bo povečalo moje domotožje. Tolažilo me je edino to, da sem imel napravljen načrt, da se povrnem v domovino, pa če tudi pišem očetu, da mi pošlje denar. In to bi se menda tudi zgodilo, da ni Avstrija napovedala vojno Srbiji. Moj načrt je padel v vodo.
Vojne novice so me zanimale, "Glas Naroda" sem čital dnevno. Komaj sem čakal, da sem ga dobil v roke. Takrat je dopisoval v ta časopis sedanji urednik "Nove Dobe", moj prijatelj Anton J. Terbovec, ki je potoval kot trgovec z zlatnino po slovenskih naselbinah.
Nikoli ne bom pozabil dopisa, ki ga je pisal z.države Kan-sasa o sončnih rožah, o pletbej-skem fižolu in o dekletu, o katerem je potožil takole:
Ta kosa je rjava, ne reže nič več, in dekle ni prava, ki ne ljubi me več . . .
•Njegovo'pisanje mi je pokazalo sončno stran življenja. iPričol sem pisati sam, da bi izrazil svoje misli o delu in življenju. Moje domotožijo je ibilo uibito, pričel scan živeti armensko življenje kot tisoč in tisoč drugih Slovencev v Ameriki.
Bo kmalu trideset let, odkar čitam list "Glas Naroda", ki doživlja že petdeseto leto. To je bil prvi časopis, katerega sem pričel čitati v Ameriki, vedno sem našel v njem nekaj, kar me je vezalo nanj od dneva do dneva—trideset lot.
"Glas Naroda" mi je vzbudil skeleče domotožje, a pozneje utrdil v veri in zavesti, da je tudi življenje v tujini pollno sonca in lepili razgledov, ako si človek prilagodi svojo ž i v-Ijonje z okoliščinami iii pripomočki, katere mu nudi bogata, svobodna in demokratična A-merika.
Danes sem tudi jaz del te Ameriške Slovenije, katero je gradil list "GJas Naroda" petdeset let. V zgodovini ameriških Slovencev ostane ta list kot svetla točka, mimo katere je korakalo vse slovensko pri-selni«tvo v Ameriki.
MOJ PRVI IZLET K SV. JOŠTU I
Nadaljevanje z 2. strani.
ser, kjer je bil že on zaposlen in sicer v potniškem oddelku. Ves čas moje službo pri označeni tvrdki tekom devetih let
LUDVIK BENEDIK. 35 let upravitelj "ti. N."t umrl 18. julija, 1937.
sva si bila dobra, iskrena prijatelja. Ko smo V New Yoriru ustanovili prvo slovensko tam-buraško društvo "Ilirija", sva pri istem tudi skupaj igrala, to je bilo še v naših lepih fantovskih letih. Ko sem se jaz v jeseni 1. 1905 poročil, je čez tri mesece zatem tudi moj prijatelj skočil v zakonski jarem. Zelo me je ganila vest o njegovi prerani in nenadni smrti pred nekaj leti. Naj mu veljajo predstoječe vrstice v trajen iu* blag spomin!
PwJMKN
PETKH, I>NK 17. SEPTEMBRA, 1943
"ALAS NARODA" — Jff.-fcBTNfCA'
Kje sem ga srečal
Napisal ANTON J. TERBOVEC
Pisati za 50-letnico drugega najstarejšega' slovenskega lista v Ameriki ni lahka reč, posebno Če avtor no pozna slavi jenca ia ngegovi'h mladih let. Ko sem ga jaz prvič srečal, je bil že žvrst dečak; list "GHas Naroda namreč.
Katerega leta je to bilo, ni važno za vas; zame pa je važno le zaradi dejstva, da sem se takrat zadnje ileto pridusal pri o: in k. komi sir, da jo pobrišem v Ameriko, kakor hitro dolbim tiste "bulcvico", ki so najlepše ,y. Vračali smo se od strelski h vaj na Krakom polju in smo spotoma imeli neke manjše manevre okoli Velikih Blok. Nekega popoldne, ko smo bili prosti, smo posedali pred hišo prijaiznega domačina, kateremu se je poznalo, da je bid že po svetu. V pogovoru smo izvedeli, da je bil več let v Ameri-fci in da spet namerava iti nazaj. Nas je seveda zanimalo, kako je v Aimeriki, in mož nam je povedal marsikaj. Prinesel nam je za Čitati tudi več številk "'Glasa Naroda", na katerega je Ibil naročen v Ameriki in ga je dobival tudi za seflboj v stari kraj. Takrat sem se prvič srečal z "Glasom Naroda" in spominjam se, da jo napravil dober vtis name, dasi se je razlikoval od tamkajšnjih slovenskih listov.
Potem sem prvič srečal "Glas Naroda" v Olevelandu, kjer sem se bil najprej za no-kaj mesecev ustavil po mojem prihodu v Asmeriko. Imeli so ga pri mnogih slovenskih družinah in seveda tudi v Slovenski narodni Čitalnici. V Winter-quartern«,, Utah, je bil potem delj časa "Glas Naroda" moj vsakodnevni tovariš. Takrat se ni bilo' glasil naei'h podpornih organizacij. Slovenska na-lodna potporna jednota je odi-ua takrat izdajala listič, menda meBeSni'k, malega formata, 1 ki jo vseboval večinoma številko in uradna poročila. Šele nekaj poeneje je ustanovila svoge lastno glasilo, tednik, ki je imel obliko lista, kakršnih smo vaje-m.
Med Slovenci po zapadu so bile takrat redke hiše, kjer ne Ibi bili imeli "Glasa Naroda". Banes predstavljajo najboijeo vez med ameriškimi Slovenci slovenske podporne organizacije s svojimi gtysili, takrat pa jo v gdavnem . tvoril to vez
"Glas Naroda", posebno po zapadu.
O tem sem se nad vsak dvom prepričal na mojih večletnih trgovskih potovanjih. Prod mano se je odpiralo sto in sto krajjev, vsak s svojimi znamenitostmi. Denver, krasna metropola zapadaa, zvijajoča se v vznožju sneženih Rocky Mountains. Colorado Springs, v 'katerega okolici sta taka naravna bisera kot "Vrt ibogov" in Manitou z vrelci najrazličnejših mineralnih voda. Aspen, skrit planinski raj z najlepšimi oolumlbiifami in najboljšim ribolovom. Canon City s Badovnjaki. Trinidad z deloma mehiško atmosfero in z obilico promogarskih nasel-(bin v okolici. Somerset, v gorski soteski, kjer sem bil prvič v življenju postrežon s pravo medvedjo pečenko. Salida z ribniki najboljših colloradskih postrvi. In še vrsta drugih, samo v državi Colorado.
Potem mesto Rock Springs v državi Wyoming, ki se je ponašalo s prvim Slovencem v državni legislaturi in z največjo rezero mehke in pojočo škofjeloško oziroma poljanske govorice. Sulblet, Wyo., premogar-ska naselbina, čepeča 7777 čevljev had morsko gladino, katere nasefljbine pa da nos ni več. morda spominja nanjo šo kak preperel pivski sodček v goščavi divjega pelina.Red Lodge, tipično montansko mestece ob žuiborečem gorskem potoku. Država Utah z mormonskim Rimom, mnogimi rudniki in topilnicami. Enumclaw, Wash., najstarejša slovenska farmer-ska naselbina na pacifični obali. Wenatoheo, Wash., kjer se pridelujego najfinejša jabolka na ameriškem kontinenttu. New Hradec v North Da'koti v morju zoreče pšenice. Oregon City in Portland v Oregonu, mesti najlepših vrtnic.
Železno okrožje v severni Minnesoti z mnogimi rudarskimi nasoUbinami, ljulbkimi jezeri in belimi brezami. Okolica mesta Pittsburga v Kansasu s svojimi pšeničnimi polji, sončnimi rožami in mestom, kjer je Ibi'la rojena ena prvih slovenskih podpornih organizacij v tej deželi (Avstrijsko-sloven-sko bolniško podporno društvo v Frontenaou), ki pa ni vzdržala kom peticije mlajših in modernejših slovenskih tekmovalk. Okolica mesta Fort Smi-tha V Arkansasu, kjer se rasto vedno zelene magnolije. Okrožje Adamsona v Oklahomi, kjer je mnogo indijanskega prebivalstva Blackton v Ala-bami, kjer sem se prvič prepričal, da "pinaei" ne rastejo na
drevju, ampak v zemlji. Rudarsko naselbine, raztreseno med griči rumenega peska, a-loj in ka'ktov v Arizoni, kjer samim sebi prepuščeni osli vpriznrjajo v sree segajoče jutranjo koncerte.
Nasmejana California, kdo bi jo pozabil! San Francisco, mesto Zlatih vrat, z najlepšim parkom, z najboljšim vinom in gostoljubnim "slovenskim hribom". Petaluma, jajčja kraljica, s "spomenikom" veliki ko-fkoši na glavnem trgu. Fresno, sredi vinogradov in oranžnih nasadov. El Verano, idilično letovišče, dremajoče v Dolini lune (Valley of the Moon). liOs Angeles, mesto veličastnih palVn. . .
Zftkpj vse to navajam? V vseh navedenih krajih in v stoterih drugih, katerih prostor no dopušča navesti, sem našel Slovence, in povsod, kjer so bili Slovenci, sem se srečal tudi a mojini starim znancem: — "Gflas Naroda". Gradiva je bilo dovolj. Vsak teden in vča-sili vsak dan drugi kraji, drugi ljudje, drugi doživljaji. Na vlakih, v železniških čakalnicah, v hotelih, v parkih, v saflunih, na morskih obalah, v gozdnih zatišjih, pod palmami Califor-nije, pod magnolijami Louisi-ane, pod brezami Minnesote, pod brinjevim grmičjeni južnega Colorado, pod cvetočimi jablanami Was'hingtona, v objemu o-pojnih dišav oregonskili vrtnic, ej, kako lopo je bilo lenariti; in včasih se jo dalo tudi pisati, ('asa je bilo na vatlo in milje pisanja je bilo zabava. Zato pa menda zdaj delam pokoro : časa primanjkuje na vseh ikoncih in krajih in pisati jo treba na komando zevajočih kolon.
Potem, ko sem se srečava! z "Glasom Naroda" v 33 državah nawe Unije, sem končno prišel do njegovega "izvira" v New York. To jo bilo v začetku leta 1925, ko je Jugoslovanska katoliška jednota, sedanja-Ameriška bratska zveza, začela izdajati svoje lastno glasilo "Novo Dobo", ki se je prvih Šestnajst mesecev tiskala v tiskarni "Glas Naroda" v New Yorku. Tudi uredništvi in u-pravništvi obeh 'listov sta bili v isti sobi.
"Glas Naroda," kolikor so morem spominjati, se je ves čas držal neko srednje poti; ni vozil po ekstremni levici, niti po ekstremni desnici. Zato je imel prijatelje in čitatelje med rojaki različnih nazorov. V ča-sib, ko je bilo naše priseljeni-Stvo še mlado in nestalno in je le malo število rojakov obvladalo angloščiue toliko, da bi bi-
lo moglo inteligentno slediti ameriškim in .svetovnim razvojem v angleško pisanih listih, je "Glas Naroda" do neko mere skrbel za tozadevne informacije. Pozneje je prihajal v slovenske hiše kot stari znanec in prijatelj. Preveč bi bilo trditi, da "Glas Naroda" ni nikdar streljal kozlov, saj je bil produkt ljudi, in vsi (ljudje so zmotljivi ter včasih na gotov nabili "udarjeni". Pokažite mi moža, 'ki je dočakal 50 let in ni nikdar ustrelil nobenega kozla!, ki "ga" ni nikdar polomil! Ce je kje tak mož, je ali poJiablje* nec ali pa mevža. Na splošno pa lahko trdimo, da jo "Glas Naroda" vršil svoj časnikarski posel tako dobro, kot je Q>ilo aa slovenski časopis v Ameriki v danih razmerah mogt#5e.
Ko mo je Mr. Uiule, sedanji urednik "Glasa Naroda", prod meseci vtpratšnl, Če bi mogel kaj napisati za spominsko izdajo, fti bo izdana za 50-letnico "Glasa Naroda", sem nekaj Časa premišljeval. Povprečni nmf-nik in upravnik glasila katerekoli naše podiporne organizacijo ima dovolj posla s svojim listom in logično skuša dati svojo najboljšo duševne produkte (if any) svojim čitate-Ijem. Toda za "Glas Naroda" so govorili prepričevalni nrgn-menti. Ustanovitelj in prvotni lastnik "Glasa Naroda", pokojni Fran'k Sakser, je bil tudi soustanovitelj naše organizacije, tedanje Jugoslovanske katoliške jednote, sedanjo Ameriško bratsko zveze. "Glas Naroda" je bil njeno glasilo, dokler ni začela izdajati svojega (lastnega glasila. Osobje pri "Glasu Naroda" je bilo vecfno prijateljsko naklonjeno naši or-g-anizaeji, pa tudi piscu teh vrstic, prodno ga je osebno poznalo, in potem. To je, mislim, veljalo tudi glede veČine čita-teljev "Glasa Naroda". Pravo prijateljstvo pa jo najlepša stvar na svetu, za katero ne bi smola biti nobena žrtev prevelika. !	. '
Vso skupaj upoštevanso torej ni bila niknka žrtev, ampak privilegij napisati te vrstico k '50-lotnemu jubileju "Glasa Naroda." Tn mislim, da ne bo od nifooder resnega protesta, če v duhu dvignemo čaše na dobro zdravje jufcilantn se za nndalj-nih 50 let.
PODPIRAJTE REDNO AMERIŠKI
+
RDEČI KRIŽ
m&S NAHODA" — BO.JJITMCA
PETEK, DNE 17. SEPTEMBRA. HM3
7.0XRAN
--» ------
Nekaj zanimivosti o "Glas Narodu"!
! Napisal I. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa.
List "Olas Naroda" mi je prišel prvikrat v roke leta 1900 v knezoškofijskejn zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano, kjer sem bil nekaj časa ustužbVn. List je prihajal v za1 v od v zavitkih po več številk, če se ne motim od celega todna. Dajal mi ga je ondot-ni profesor Dr. Demšar, (duhovnik^, mehka duša, sama dobričina, s katerim sem bil v dobrih prijateljskih odnošajih.
—	Ivan, morda vas bo zanimal edini slovenski ameriški dnevnik — mi j'e nekoč dejal o priliki mojega obiska — list je zolo dobro urejen in ameriški Slovenci so lahko ponosni na njega. — In ni se motil, časopis mi je ugajal, da sem komaj čakal prihodnje pošiljat-vc.
Posojal pa mi je tudi leposlovne mesečnike "Dom in Svet", "Ljubljanski Zvon", "Slovana" in še neko drugo časnike, da ne omenjam knjig, saj v zavodov o bogato profesorsko knjižnico so dohajali vsi slovenski listi brez ozira na s trn jo ali politično prepričanje Ni čuda torej, da sem mnogokrat preb'edel pri črtanju do 1. ali 2. ponoči. In pri zajtrku je eden ali drugi sodelavec izrazil opazko:
—	Ivan pa izgleda nekako zaspan; prrov gotovo je vasoval p: i svoji izvoljenki.
In prav so imeli, saj dobra knjiga je človekova najboljša in najzvestejša prijateljica, tovariši™ in ljubica, s katero se lahko kadar koli poljubno raz govarja, najsibo v srečji ali nesreči, v žalosti ali v<ee]ju.
Hm, prava reč pogovarjati se z mrtvo knjigo, bo mogoče ta ali oni si mislil. Ampak ni ,tako; kadar čitaš knjigo ali Fpis, občuješ s pravo osebo, s pisateljem knjige, ali spisa, se uživiš v njegovo dtfso v njegovo mišljenje, v njegova čustva % njim se Veseliš, trpiš, upaš, ljubiš, in oba postaneta takorekoč eno.
Za časa mojega tamkajšnjega službovanja je bil imenovan fti novega tižaškega škofa Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani in duhovščina ter tudi drugi prosvetni odličnja-ki„ ker je bil povsod zelo pri-Ijubl.ien, so mu priredili «a od-hodnico sijaje« banket. Moje opravilo v zavodu je bilo strežba (waiter) ker pa sem stregel ravno pri omizju, kjer je on sedel, ga je moj prijatelj, prof. Demšar opozoril name in on je pripomnil: "Skoda fanta, do-ifjm so nijiogi po svojem stanu prisiljeni Študirati, čeprav so jim luijjfcsre deveta briga. Tragika življenja!"
Preden se je odstranil iz o-bedne dvorane, je pristopil k meni, mi stisnil 5 kronski Rre-brn jak v roko ter dejal: "Zdra ro prijatelj, pa svojim knji-
gam zvest ostani."
Jaz sem mu želel mnogo mnogo uspeha in blagoslova v njegovem »delovanju kot višji pastir med tržaškimi primorskimi Slovenci, nakar odvrne: "Bog te usliši!"
Par let za tem sem dospel v Ameriko in prvi slovenski časnik. ki sem ga zapazil v tej deželi na mojem stanovanju, je bil "Glas Naroda."
y	•	1
— Ce so ne motim, ali nimate tudi druge slovenske liste v Aiu'eriki? — sem vprašal hišnega gospodarja.
—• I, soveda jih imamo, na pr. 'Amerikanskfga Slovenca' (ki je prvi in najstarejši naš list v naši novi domovini.) Tukaj v Clevelandu imamo "celo dva: 'Clovelandsko Ameriko', najbolj nesmiselno ime, kar jih jo imel kdaj tak list in 'ISlogo.' In -še druge. NiČ ne rečem, vsi vršijo med našimi rojaki svojo časnikarsko dolžnost, ali "01 asu Naroda" dara prednost iz treh treh ozirov: Prvič, ker je dnevnik, kar je važno v pogledu splošnih novic, ker le redki rojaki razumejo angleške časopise; drugič, ker je po mn'enju mnogih najboljše ure-jevan; tretjič ker je nepristran siki in neprepirljiv, dočim se to o večini drugih ne more trditi.
V ameriški slovenski metropoli pa nisem ostal dolgo radi poslabšanja d'elavskih razmer v drugi polovici leta 1913, zategadelj sem jo popihal s svojim s-orodnikom Martinom Poznaj v Conifer, premogarsko naselbino v srednji Pennsjflva-niji. Tam sva našla samo eno slovensko družino, cs.tali pa so bili iz »večine Poljaki in Italijani. In svojpega starega prijatelja "Glas Naroda" sem tudi lu našel -- adini slovenski list, ki so ga im'eli. Iz te naselbine je bil moj prvi dopis v ta časnik, kjer sem se pohvalil, da še prooej dobro gre z delom.
^ez nekaj dni je dopis izšel Ln ki se vrnem z dela, me hišni gospodar na pragu prestTe-
v	I
ze:	'
— Ivan, ti pa si ga polomil brez zamere. Ma'lo previdnejši bi lahko bil in bi ne poročni, .d'a dobro delamo, ko mi je vendar oni dan boss dejal, da ne rabi več nobenega novega delavca in le žal, da ti mitfem tega prej povedal. Bojim se namreč, da bo kdo slbdil tvojemu dopisu in imel brezplodne stroške.	1 '
Tn se ni motil; tekom enega tedna jih je dVsetorica prispela iz sosednjih držav, ki pa so se morali v«i vrniti kislih obrazov od koder go prišli Nekateri so cek> kleli in hoteli vedeti, kdo je pisal' lažnjiv dopis ali nobeden bordnikov me ni izdal Jaz pa sem naglo poslal dodatno poročilo in tako posvaril rojake, naj ne pridejo
sem za poslom, ker se je položaj poslabšal.
Premogaiskenni delu pa se za zlomka nisem mogel privaditi, zlasti še radi nizke jame, da »i moral biti vedno sklonjen, in gorje čez tvoj križ. Pobral s'em šila in kopita vzlic temu. da smo nnogli napraviti $5.00 dnevno, kar je bilo takrat zelo veliko in jo mahnil v Pittsburgh, tik pred božičnimi prazniki. Ta slovenska naselbina se mi ni zdela pireslaba, v kolikor sem to raavidel iz opisa v Rev. Trunkovi knjigi "»Amerika iin Amerikanci" ki sem jo naročil še v starem kraju iz Ljubljane za 10 kron. ' In čuden slučaj, tudi v tem mestu je bil prvi slovenski list, ki sem ga opazil, "Glas Naroda/' katerega sem pozneje ko sem se ustalil', tudi sam naročil in sem ter tja kaj poročal vanj.
Večji slovenski listi so imeli ptrejžnje čase svoje potovalne zastopnike na škodo in jezo lokalnih, za gotova okrožja in države in tako tudi "Glas Naroda". Iz tega namena se je nekaj let po prvi svetovni vojni vozaril po Pennsylvaniji v ga morali rojaki malo bolj pod starem avtomobilu pokojni M. pirati, nego to delajo sedaj. V
(Kar je njegov lastnik in n* stanovitelj, pokojni Fr. Sakser vedno skrbel, da j'e imel list zmožne urednike in druge u-službence, jo šel našim rojakom v vseh ozirih, zlasti pa v potniških 'kar najbolj na roko in jih neštetokrat tešil iz raznih neprilik, zadreg in sitnosti in kajkrat jim je denar prihranil', obvarujoč jih pred sleparskimi agenti. Vse to nam spil-čujejo številua zahvalna pisma ki so bila priobčena v listu.
"Glas Naroda" kot 50 letnik v resnici lahko s ponosom zre v svojo preteklost, in z zaupan jem v bodočnost. V bodočnost pa le, če bodo vsi na' ročniki storili svojo dolžnost, ne «amo da ga redno čitajo, ampaTk da tudi. redno plačajo naročnino Drugi Usti, večinoma imajo zaslombo pri podpornih društvih, jednotah ali drugih podjetjih, ali ne tako "Glas Naroda", ki je izključno odvisen le od svojih naro& nikov, torej je pravočasno poravnanje naročnine zelo važno.
Ali ne samo v gmotnem, tem Več tudi v moralnem oziru bi
ftern'e, in se vselej več časa mudil v Pittsburghu ter -tudi priskakal po eni nogi na hrib, kjer sem stanoval, ker drugo je imel leseno.
1 In gospodinje so ibile takrat zlasti pokonci in bil sem priča, ko ni imela neka slučajno denarja pri roki, si je pa izposodila, da je lahko obnovila naročnino. Ženskam namreč j'e bil list potsebno priljubljen radi njegovih lepih izvirno prevedenih romanov, ki so nekateri med njimi izšli v obliki knjige v zalogi lista.
Privlačno silo pa je imel tudi pokojni .Janez Tereek s svo-jjo zabavno kolono "Peter Zgaga" katero je premnoga pre-čitala prej nego kaj drugega. In to vzlic temu, da je često-krat razkrival in ibičal njihove napake in slabosti in jim nekajkrat prav resnično zasolil v obraz
Ta list je storil tekom svojega 50 letnega obstoja mnogo dobrega med ameriškimi Slovenci. Bil je verno ogledalo našega narodnega, socialnega, prosvetnega iu tudi verskega življenja, pomagal je ustanoviti poarika, kulturna in podporna Anfca iter jednotte jdasti Anaeražbo JBraWfeo Zmsm, bivšo Jugo^lov. ICat. JPednoto, katere glasilo je bil do časa, dokler ni dobila lastnega, kakor tudi Ipivše Sv Barbare v Forest •City. Pa tudi za pravice delavskega razreda »e je redno boril, čeprav brez fanatizma in rdeče suknje; kajti fanatizem že ni gorečnost in rdečo ogrinjalo ne krije vselej prijatelja delavcev.
vsakem. Večjem slovenskem naselju se dobi ena ali druga oseb^, ki jo več ali manj zmožna sukati ne samo kladivo ali drugo orodje v tovarni, ampak tudi pero, če potreba, in poro ča iz svoje naselbine od časa do časa o novicah, ki so zanimive za širšo javnost. Saj ni potreba popolne slovnične izurjenosti v jeziku, dovolj je imeti, kot pravijo Ainerikanci, •malo "honse sense" da človek zna jasno icaraziti svoje misli <drugo pa ho že urednik opravil. Res je da so vsi zdaj čez g.'avo zaposleni, ali z dobro voljo se že včasih kaka urioa odtrga.
Vzemimo na pr. na£ Pittsburgh. Ako se jaz ne oglasim in včasih tndi Mir. .Oblak, pa je vse tiho. In rendai imamo v mestu in okolici nekaj zelo zmožnih dopisnikov kot Niek' Sknbe, Mrs. Skerlong, Vineeoc Pal&č, in se nekatere dru#e. ki so »e včasih v listu oglasili (Torej pokonci, zaspanci!)
Id od <v stari domovini rojene inteligenoe kot duhovniki. zdravniki, .odvetniki in drugi profesionalci, Jbd bilo zelo hvalevredno, da bi «včasih kaj aa list napisali. Tudi tu ne drži izgovor radi pomanjkanja čas.a, ker, kot sem že dejal, se /a pa ukrade, če je mal-ae dobre volje in Iroha požrtvovalnosti.
Ako bomo vse to upoštevali po svojih močeh, bo "Glas Naroda" tudi to vojno krizo prestal kot je druire, in nam bo le mnogo tet i*hajaJ, kar je moja iskifena želja k njegovemu 504etoe«u ji&leja.
8. STRAN
PETEK. DNE 17. SEPTEMBRA, 1943
"GLAS NARODA" — 50. LETNICA
UREDNIKI
Nadaljevanje s 4. strani.
mo, blagodurjanio iu mu prav
iskreno želimo: 'na svidenje!' *
S spomini bi lahko nadaljeval "ibrez konca in kraja", toda zgoraj navedeni naj zadostujejo. Vsekako pa moram navesti še naslednji "spomin", ki je bil neposredno uzrok koncu mojo časnikarske "karije-re." Ako se ne motim, bilo jo tekom pomladi leta 1910, ko som v "O. N." objavil storjo pod naslovom "C. & Kr. ščurki in stenice v avstrijskem doso-Ijeniškem domu v New Yorku." — Za to storjo jo izvedel tedanji doseljenci komisar; in njemu se je v prevodu tako dopadla, da me je pozval na EHis Island, kjer sta bili dve Slovenki, ki sta pobegnili iz o-menjenega "c. & kr." doma, ter sta tam uradno potrdili resničnost moje storje.
Tam som se seznanil z mnogimi mojimi kasnejšimi tovariši, kateri vsi so mi svetovali, naj marljivo zasledujem vladi-ne objave za izpite za uradniška mesta v daseljeniških uradih. To sem seveda storil in dnevno sem pohajal v carinski urad, kjer sem čital dnevna naznanila glede omenjenih izpitov. Nekako v aprilu sem opazil tozadevno naznanilo in poziv eventuelnim kandidatom in še isti dan napravil sem prijavo za izpit tolmača srbo-hrva-ščine, italijanščine, slovenščine iu nemščine. In nekako v maju "delali" smo omenjeno izpite kar dva dneva zaporedno, kajti prijavilo se je najmanj 120 kandidatov. Koliko je (bilo med njimi Slovencev, ne vein, toda spominjam se, da je polagalo izpite z menoj zaeno, 19 Slovakov.
Pismena vprašanja iz etnologije, zgodovine trgovinskega razvoja Južne Amerike in Daljnega Iztoka, kakor tudi (prevajanja "iz" in "v" zgoraj omenjene jezike, napravil sem povOljno, in dne 22. julija sem bil nastavljen v doseljeni-škeni odelenju vladinega Oddelka za Trgovino in Delo, kjer sem ostal do aprila 1917, ko sem bil premeščen k pravosodnemu oddelku zvezine vlade. Tu sem ostal do leta 1930 in od tedaj nadalje, do 1. junija 1942 sem bil pridejan doselje-niškemu oddelenju pravosodnega oddelka naše vlade. Ko je lanskega 'leta naš kongres odobril novi pokojninski predlog za zvezino uradništvjo, vložil sem zahtevo za pokojnino, kar je bilo seveda odobreno. — In sedaj po 32 letnem služibovanju, živini na svoji farmi v Para-milsu, God's Country, New Jersey, — mirno, zadovoljno in srečno, v zavesti, da sem vedno vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, tako tukaj, nn iztoku, in tia mojih večnih potovanjih po
Prav iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam poslali kak prispevek za dana&njo slavnostno prilogo, zlastim onim, ki so v njih podali kaj prav zanimivega in bi rekli, kaj zgodovinskega o pričetku našega lista. — Prav iskrena hvala vsem!
Uredništvo.
naši republiki, Kanadi, Mehiki, Nemčiji, nekdanji Avstriji, Srbiji in Turčiji, katere dežele som prepotoval službenim potom.
*
Leta 1905 obiskal nas je v u-reduištvu Alojzij Pire, ki je te-' daj, tokom poletnih počitnic prišel v New York iz Baltimore, Md. Pripovedoval mi je7da je preživel vso svojo rano mladost v raznih "iščih" in da bi rad živel tukaj, v naši republiki, kakor živi na tisoče naših rojakov: z delom svojiih rok ali pa svojega uma. Pozval sem ga naj se natančnejše izrazi glede "ršč", in potem mi je povedal, da je svojo mladost preživel v ljubljanskem " Alojzjevisču " ali pa v "Marjauišču" (imena zavoda se več ne spominjam); da so ga potem poslali iz "starega kraja" v Ameriko z namenom, da nadaljuje svojo študije v "lemenatarišču" v Baltimore, Md.; da je tam prav dolgočasno, tako da je sklenil za vedno vsa "išča" ostaviti in postati svoiboden človek — ako l>i mu bilo mogoče najti kako delo.
Ker se je delo v uredništvu tedaj tako poninožiilo, da smo v resnici potrebovali pomočnika, dejal sem mu, da bodem glede njegove zadeve govoril z prijateljem Sakserjem in mu svetovni, naj ga najame kot Bourednika. — In ker je istodobno izrazil željo, da bi ee rad oglodal "pravi" New York, dejal sem mu, naj se vrne v uredništvo tekom popoldneva, nekako ob treh, na k ar se je poslovil in odšel v akvarij. Takoj po njegovem odhodu pozval sem telefonično Miss Mamie --, tu rojeno slovensko
Američanko, hčerko prijatelja-rojaka, ter ji naznanil o Pirče-vem prihodu v New York, njegovih željnli, da ostane ta za vedno in da bi si rad ogledal del našega mesta tekom popol-
M1HAEL lTREK. ki je ie od leta 1906 zaposljen pri "Glasu Naroda** kot raipoAiljatelj lista ter to službo vedno tofno opravlja, ne da bi bil zamudil en dan v vseh 37 letih. Mr. I/rek se telo udejstvuje pri slovenskih društvih in je predsednik Slovenskega Samostojnega Bolniškega Podpornega Društva. — Rojen je bil 28. septembra, 188« v Kapeli pri Brežicah na Spodnjem Štajerskem.
dneva. Dogovorila sva se, da se sestanemo nekako ob 3.30 iPM. na Herald Square iu sicer na severozapadnomu vogalu' zapadne 35.te ulice. To se jo tudi zgodi'lo in ko smo se sestali, sem ju medsebojno predsta-• vil, na kar smo odšli v tako-evani "podtlačni restaurant", čegar strop je bil stekleni ulični tlak, da so gostje lahko opazovali na tisoče nog ljudi, ki so hodili nad njimi po steklenem tlaku. To dejstvo in petje abora igralk in igralcev v re-stavrantu, ki so morali ponavljati tedanjo priljubljeno pesem "Take Me Back to New York Town", se je prijatelju Pireu tako dopadlo, da je kar tam za trdno sklenil, da se nikdar več ne vrne v Baltimore.
Naslednjega dne sem govoril glede Pirčove zadeve z lastnikom lista, in prijatelj Pire je postal naš sou roti ni k, toda le za kratko dobo, nakar je odšel v Cleveland, O., kjer je postal solastnik in urednik lista "A-meriška Domovina" in sicer vse do svoje pre rane smrti leta 1941.
Bil je izredno blag človek in iskren prijatelj, ki je vse do zadnjega leta svoje dobe redno z menoj dopisoval in me obiskal, kadarkoli je prišel v New
Yoi'k. Blag mu spomin! *
Ko sem se poslovil od "Glasa Naroda", prevzel je uredništvo pro tem. prijatelj Frank iSakser. Njemu jo za kratko dobo sledil tovariš, pokojni Krečko Dolinar, in potem, pokojni moj ožji rojak in prijatelj Janez Terček, s katerim sva bila prijatelja od — rojstva, kajti bila sva k rečena pri istem "kamnu" v Idriji, ki bo —saj tako upam—končno vendarle postala mesto v republiki Jugoslaviji. . .
*
Kmalo po Pirčevcm odliodu v Cleveland, in sicer leta 1910, postal je sourednikom "G. N.", Bert Lakner, rodom iz Novega Mesta; izredno inteligenten dečko, ved|no vesel, marljiv delavec in iskren prijatelj. 0(b vsaki priliki mi je zatrjeval, da se nikdar več ne vrne v "stari kraj"; da ostane kar tukaj za vedno; da bi rad živel tudi na Filipinih, ali pa saj na otoku Puerto Rico, (ker \ tropičnih krajih je bolj "živo življenje". Tekom večerov se je učil tudi španjolŠčine in par mesecev kasneje je že prepeval znano "Quien es causa de este dolor" . . . Potem se je oženil. — Pa seje njegovo zdravje pričelo slabšati in tako je leta 1912 ostavil naše
uredništvo ter pričel na svojem domu izdajati neko sloven-* sko mesečno ilustrovano revijo, katere ime som žo pozabil.
Toda vsi zdravniki mu niso zamogli pomagati, ker tuberkuloza je neozdravljiva in tako je letu 1910 v decembru za vedno zaspal. Odšel je, v pravem pomenu besede, "gorak v Nir-vano", kajti bil sera pri njegovem "pogrebu". In na lastne oči sem videl, kako so njegovi ostanki v sinjebojnih oblačkih odhajali v vsemirje iz krenia-torija na Long Islandu, N. Y.
— Vječnaja mu pamjat . . *
(Tukaj je pisec napravil nekaj pomot, kajti za Dolina rjem ni prišel takoj Janez Terček, temveč najprej Ivan Podgoršek, za njimi Bert Lakner, nato Gilbert Potrato in za njim leta 1916 Jane/. Terček, ki je urejeval list do svoje smrti 28. junija, 1942.
Od leta 1910, ko je Valjaveo pustil uredniško mesto pri "G. N." so se uredniki zelo hitro menjavali, tako sta se pogosto med seboj zamenjala Terček in Potrato. Sredi takih pre-meinlb je bil leta 1916 urednik .sedanji sloviti ameriški pisatelj Louis Adamič, ki pa je v decemlbru 191G mesto pustil. Ravno tedaj se je Terček po "stavki" nekaj tednov vrnil na delo, je zopet postal urednik in na svojem mestu ostal do svoje smrti. V dneh, ko jo bdi Adamič urednik in pozneje ko je zopet Terček prevzel uredniško mesto, jo prevzel mesto sourednika Igu. Hude 6. deo.
1916. — Pripomba iiredn.) *
Tukaj moram se omeniti nekatere delavec, ki so bili pride-ljeni k listu kot tehnični uslužbenci. Med temi pride na prvo mesto Janez Čimer, rodom Čeh iz Domažlice. Janez jo pričel delati pri listu, ko mu je bilo devetnajst let. Delal jo .zgolj od izaičetka kot Črkosta-vec. Ko je umrl je dovršil preko trideset let v službi "Glasa Naroda". Potem je bil Slovak Ferdinand Ursini, ki je bil strojni stavec in je tudi mnogo let vostno in marljivo služil listu in je bil v s4užfci skoraj 25 let. Drugi apostoli Gutteniber-ga, iznajditelja črkotiska, so bili Košak, Flajšman, Lustik; pozneje (Zagrebčan Ivo Putrich,
in ki so tudi že v Nirvani. *
Končno naj še omonim, da smo vsi, kar nas je bilo pri "Glasu Naroda'1—vštevši Sak-serja, živeli in delali kot prijatelji in tovariši, — natančno po geslu slavnega jugoslovanskega pesnika, Jovana Sundečiča, ki je skoraj pred stoletjem zapel usemiu jugoslovanskemu narodu geslo:
"Živi, živi, — jer jedanput živimo ovamo, a onda kao lišČe od drva odpadamo."