PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 2» IX. - Štev. 269 (2579) Poštnina p’ačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, petek 13. novembra 1953 Cena 20 lir nadaljujejo se zborovanja in volitve delegatov za konferenco of i Rapallo MK0U VEČ POD UHLUOl JE NUŠE GESLO S združuje vse Slovence in tržaške demokrate Po provokaciji Včeraj je poteklo 33 let, odkar Je bil 12. novembra 1920 podpisan kapitulantski rapalski Vidalijevo izdajstvo do kraja razgaljeno Včeraj smo v našem listu objavili kroniko zadnje izredne seje tržaškega občinskega sveta in smo še posebno poudarili, da so kominformistič-ni svetovalci z Vidalijem na i čelu glasovali za resolucijo, i ki zahteva takojšnjo izpusti- sporazum, ki je vrgel v itali- ({ev na svobodo nevarnih fa- j. 0^tobra P® do danes intnito komaj mesec in 5 T ’ a kljub temu kratkemu tile U 5mo V ‘*'rs*u *n v 4ožT * npm 'z dneva v dan n in doživljamo važ- »ad C’ ^ z nena~ (jriino brzino sledijo drug v*emu- Ne bomo naštevali . • Poudariti hočemo le, da zasluge Trž loč a odločnega odpora , Hnov samih in še od-tkih^e^a odpora jugoslovan-Oorl na,°dov in njihovega „ Ua> da se prerokovanja „ '*nrakanju italijanskih čet 0je°nO ^ pa vsai 0 Pre' tre’71’1-- uprave v con‘ n’so Hoi do znamenitega 4. tabra. Namesto tega smo °«i»eU ttovok Cilj krvavo fašistično acijo, ki je imela za Pol' V-Sa^ Prevzem poveljstva C!)e kot ključne pozicije tot^reVZem vse uPrave 1laše . s strani predstavnikov "^lanske vlade. i™** še vedno lahko re- iot da se — sodeč po j0s' niib, znakih — tudi ta ko *US Iti tega lah- UreJ sklepamo, da je bi- ji^avokacija z žrtvami, ki Je terjala, brezplodna. Da ^ tako, gre zopet prva ttuJ190. tržaškemu prebival- tiiuh ^ Sc ie kljub terorju, pečenemu golobu, ki in Američani še ltr .aije držijo na rimskem Pisn U’ na katerem je za- bjtjncz °on a A, ni dalo zva- n,0n na aneksionistične de- Hte(jStr(rc’3e, temveč je tudi Hi: 'Zgredi in po njih Orga- lt p0r2e provokacije izolira- >a ,rav ,l'č manjša zasluga ),j . rezPlodnost provokacije Vj }e Vztrajanje Jugoslavije Jj odločnem stališču, 0 z oboroženo silo pre- ifillj! a He samo vkorakanje to; anskih čet, temveč tudi yihh 'le »r, le kori' bi >10, kažejo tudi izja-itra)l/e(istaPnjce Saragatove •Ite^ p' v tržaškem občtn-^ je SUetu Gruber-Bencove, 4j Poudarjajoč pri tem, Vj-i u lastnem imenu, fr, izvoljena listi 'Unice , tej; > katere predstavnik '*4lij„U odboru za obrambo S'*tičn StWa Trsta /a' !’ra[j ° Provokacijo organi-^So - " imela vendarle to-^4aia Oania, da je javno pobite ’ da demonstracije niso ‘h)e(j|.p0nt®ne in da so jih n*ki j f°fi*ti. To je sicer s iO je biLvr big; e,nokristjan tudi pribij dodatkom, da so ta-fccijbili ?ia provo-%gi ■ tudi demokristjani in %a jre^entisti. Gruber-Ben-*0«o,.„e Ukazala tudi na od- Vr ..................... uprave 2 2otvoritvijo šol fja N provokaciji). jeien»; °.te r^jnoe ene od st^nih prvakinj kot ■>o0ih ■ 1 no s°mo u širših *eP 0l lrf^entističnih prista-VCJ0 Sniaio provokacijo in 2 ničesar skupne- eli r„J0’ temveč da so za-Sti 2 Opravljati o odgovor-J žrtu p0 nePotrebnem pad-iVirnf t,l(** med- iredenti-ffOtat °,avarH. Presojajoč >D„ C. krvave provokacije Se ^ bi l0^° določen razdor v % [onih vrstah, ki se je i' >c ,n po *• oktobru ,|; tolmači visoko politiko na Zahodu, odhaja v nasprotno smer celo od one, po kateri so se napotili celo nekateri tržaški iredentisti. Prav zaradi tega nas takšen položaj ne sme zavajati na mnenje o popolnosti negativnih rezultatov novembrske provokacije. Ravno nasprotno, biti moramo še bolj budni in moramo našo borbo proti diktatu še bolj okrepiti. Priprave za konferenco Osvobodilne fronte so v polnem teku. V mestu in na podeželju so v teh dneh množični sestanki, na katerih člani razpravljajo o političnem položaju ter izbirajo delegate, k, jih bodo zastopali na konferenci. Marsikje so te priprave združene tudi z drugimi akcijami, kot n. pr. z izveša-njem zastav itd. Med prebivalstvom, posebno med podeželskim, kjer je zaradi kompaktnosti slovenskega življa toliko bolj občutena nevarnost prihoda Italije, vlada borbeno razpoloženje, saj so si vsi enotni v tem, da nočejo povratka Italije v naše kraje-Večina sestankov je nadvse dobro obiskana, kar dokazuje, da se ljudje zavedajo resnosti vsem poučeni ter da hočejo ak. tivno sodelovati v borbi proti nenasitnemu italijanskemu imperializmu. Tudi včerajšnji množični sestanek na Opčinah je bil zelo dobro obiskan. Dvoranica je bila vse premajhna, da bi sprejela domačine, ki so jo napolnili do zadnjega kotička ter se stiskali še na hodniku, da bi ujeli besedo govornika. Tov. dr. Dekleva. ki je v imenu izvršnega odbora OF prisostvoval sestanku, se je v svojem govoru dotaknil raznih vprašanj, predvsem pa je analiziral poliitiko Anglije in Amerike v odnosu do Italije in Jugoslavije. Vsi vemo, je začel dr. Dekleva svoja izvajanja, da je sklep od 8- oktobra protipraven in da ponovno krši določbe mirovne pogodbe v korist položa/ja, da hočejo biti o I Italije. Pravimo ponovno, kaj ti ta sklep je samo logična posledica poilltike vlad Anglije in Amerike, ki sta že od vsega začetka odklanjali, da bi Trst jn vise ozemlje današnjega STO pripadli k Jugoslaviji, kar bi bilo edinole pravilno. Takrat, v letu 1345. tega ozemlja niso mogli p-repustiti premagani Italiji in je zaradi tega prišlo do krivične kompromisne rešitve. ki je privedla do ustanovitve STO; Toda kmalu za tem smo bili priče prvim kršitvam mirovne pogodbe, in sicer z zloglasno tripartitno deklaracijo, z enostransko vključitvijo gospodarskega in finančnega sistema v sistem italijanske republike, z londonskim sporazumom, ki je privedel v tukajšnji upravni aparat ZVU rimske emisarje in končno sklep od 8. oktobra, ki je torej- dejansko nadalje- vanje politike, zasnovane že v letu 1345. Vsa ta dejstva moramo imeti stalno pred očmi. če hočemo pravilno in trezno presojati položaj v zvezi z reševanjem tržaškega vprašanja. Vse te koncesije, ki jih je dobila Italija od zaveznikov, so bile združene s predhodnimi izgredi v Tnstu. ki so jih organizirali lokalni iredentisti na povelje svoje vlade. Spomnimo se na fašistične demonstracije 8. marca ali 20. marca in na one pred dnevi, pa bomo videli, da so bile na-roč ene zato, da bi Italija z nji- etatov, za katerih uničenje »o mi nekaj izsilila. To je politika izsiljevanja, ki je kljub višem protestom Jugoslavije jansko suženjstvo poleg Beneške Slovenije še Tršt s Slovenskim Primorjem, vso Isiro in Reko ter Zatler. Sporazum je bil rezultat po eni strani tradicionalne politike izsiljevanja, ki je imela že za rezultat tajni londonski pakt iz leta 1915, in nato nadaljnjega izsiljevanja po končani Prvi svetovni vojni, po drugi strani pa poiitike tedanje protlljudske beograjske vlade. Ko se spominjamo tega usodnega dne v današnjih zgodovinskih dneh, ko poskuša Rim ponovno pograbiti poleg onega našega narodnega ozemlja, katerega je že prejel na podlagi krivične mirovne pogodbe, še novo slovensko ozemlje, se spominjamo dolgih desetletij fašističnega terorja in njegovih re- šističmh izzivačev, ki jih je policija aretirala v zadnjih dneh na podlagi preiskave na sedežu MSI. Hkrati smo tudi napisali, da sta tako Vidali kot Marija Bernetič v glavnem govorila o «izzivanju ti-tovcev«, o «Titovi nevarnosti«, itd., da bi odvrnila svoje pristaše od borbe proti fašizmu, s katerim se sedaj družita (Vidali, Bernetičeva in domala vse kominformovsko vodstvo) in jih usmerili proti vsemu Italiji nekaj prinesla. Dejstvo je, da je bila edinole Jugosla- (Nadaljevanje na 2. strani) bili potrebni potoki krvi in žrtve naših najboljših sinov. In vemo samo eno: da ne smemo nikdar več dopustiti, da bi v naše kraje prišel še enkrat italijanski okupator. IVA. ZAHODU SE MORAJO KONČNO ODLOČITI ZA ENAKOPRAVNO SODELOVANJE z vsemi narodi Jugovzhodne Evrope Izjave Koče Popoviča ob prihodu v Maribor - Kljub rimski odklonitvi jugoslovanskega protesta zaradi prepovedi uvoza se italijanski izvozniki še vedno obračajo na jugoslovansko poslaništvo nega odbora Osvobodilne fron- vo prijateljsko sodelovanje. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Po številnih govorih jugoslovanskih voditeljev, zlasti pa po zadnjem pomembnem govoru Edvarda Kardelja v Ljubljani, je nastopilo delno zatišje v zvezi s tržaškim vprašanjem. Jugoslovanska javnost pričakuje,'da bodo zahodne sile;,. „ razumele pomen zadnjega po- | >Je.W 0 bodočem razvoju tr živa'E. Kardelja in se od.lo-. vprašanja m o mo- te o krvavih izgredih v Trstu in dopise iz Ankare o obisku predsednika italijanske vlade Pelle v Turčiji. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, poudarja ((Politika«. da bodo med obiskom predsednika italijanske vlade čile. ali bodo svojo politiko temeljile na podpori italijan-kenvi imperializmu ali pa. na Po povratku v Jugoslavijo je jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič v razgovoru z novinarji v Mariboru poudaril, da sta se med razgovori na Dunaju približali stališči Avstrije in Jugoslavije. To je osnov-Ankari izmenjali tudi miš- 110 za sodelovanje na vseh • • • področjih, ki zanimajo Avstri. jo in Jugoslavijo, je izjavil Koča Popovič in dodal, da je Demonstracije v Teheranu TEHERAN. 12. — Državni tožilec je danes zjutraj za-kri* r°P°v>c in aoaiu- aa ).e j ključi! svoj govor proti Mo- pod-1 bilo njegovo potovanje uspes- sacjeku in je zahteval zanj delegacija jugoslovanskih sindikatov. ki ee bo udeležila kongresa Splošne belgijske zveze dela. rebitnih posledicah tržaške krize na Balkanu in na pod-1 ... ročju Sredozemlja. Turčija, ki ' no. ln 4-Jgoslavija z re- srartno kazen. 1 N vorašanie kakšno razu-1' Med razpravo je Mosadek vsemi narodi »«*. E- | - ! m^njKK' JSS&TK. | »ZZ2SS Z »sem-j imperializmu an pa. na - — - . . v'a davnima pr>ilrnnravnpm sorielov&niu z zainteresirana na maroijub-r AUl;ldU ^.aaovoijna enakopravnem sodelovanju z, vnračanin Na vprašanje, kakšno rope. Jugoslovanska javnost, , upn. d. M. j«hodii,_ .Ue .50 di, M.,,.«, vpr.i.ni,, j. krvavih izgredih v Trstu in demonstracijah po Italiji, kjer so se zlasti Angleži prepričali o velikih «simpatijah» Italije, upoštevale konstruktivne ju goslovanske predloge za rešitev tržaškega vprašanja po diplomatski poti. Ni izključeno, da je jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič na zadnjem sestanku z zastopniki ZDA in Velike Britanije v Beogradu dal nove sugestije, da se z direktnimi predhodnimi diplomatskimi sti. ki približajo gledišča vseh zainteresiranih vlad, kar bi omogočilo sklicanje konference petih. Zatišje v zvezi s tržaškim vprašanjem se odraža tudi v današnjem beograjskem tisku, ki v zvezi s Trstom objavlja samo poročila o izjavi izvršil- j,; gi za jugoslovansko stališče Koča Popovič izjavil; «Mi nismo agitirali, da bi pridobili bo vendar izkoristila to priložnost, da opozori Rim na potrebo čim miroljubnejšega | Avstrijo za naše stališče«. Doji zadržanja Italije. |dal K da je to vprašanje za Glavna pozornost ((Politike« je posvečena obisku Koče Po poviča na Dunaju in avstrijsko - jugoslovanskim odnosom V uvodniku ugotavlja list, da proces zbliževanja med obema državama zajema tudi ureditev vseh ostalih vprašanj, ki zanimajo obe državi Zadnji razgovori na Dunaju so pokazali, da se lahko pri čakuje ugodna rešitev še vseh preostalih vprašanj. Ob tej priložnosti, poudarja «Politi ka», se je posebno potrdilo jugoslovansko stališče, da narodne manjšine ne morejo biti razlog za oviranje sodelovanja med dvema državama, katerih odnosi imajo za osno- h bol saai1 iredentisti 'M.h^uL°dkr't0 Vtiznava-ti, ' po!e„ značaj provoka-li.*1® so- aorniib izjav ome-ta*1®0® ri<,Satou,iec provo-*oI? pac*€l» boril 1945, Ostou°ljcc v Mus-o Proti repubhkinskih vr-^ «i leJarti2“"om. “b/fstab °°9ledamo ta-fo>ž«UePOlož°i z vidika Co„ 0 zad„ r,mskth namc->« p - Je,n Kardeljevem Ju(jijant, „am po- WASHINGTON, 12. — V 0-kviru kampanje proti nekdanji Trumanovi_ upravi zavzema vedno večji obseg tako imenovana afera White. Ei-senhowerjev pravosodni minister Brownelt je namreč že nekajkrat izjavil, da je bila Trumanova vlada obveščena o «vohunski dejavnosti« Har-ryja Whitea, ko je ta bil na visokem položaju. Brow-nell trdi, da je ravnatelj zveznega preiskovalnega urada poslal Beli hiži dvakrat poročilo o VVhitejevi vohunski dejavnosti nekaj mesecev prej, ko je ta prevzel dolžnost v Mednarodnem denarnem skladu. Kampanja je šla tako daleč, da je odbor o protiame-riški dejavnosti v predstavniškem domu pozval Trumana predse za petek. To j® prvikrat v zgodovini ZDA., da neka preiskovalna komisija pokliče predse bivšega predsednika. ki naj bi odgovarjal na obtožbe o slabem upravljanju. Omenjena komisija je pozvala tudi bivšega državnega tajnika Jamesa Byrnesa, ki je medtem postal Trumanov nasprotnik. Na Byrnesovo zahtevo je odbor predstavniške zbornice sestavil poseben pododbor, ki naj bi odšel k Byrnesu, ki je guverner države Carolina, da ga zasliši. Byr_ nes je namreč pred dnevi izjavil, da se spominja razgovora s Trumanom v zvezi s poročilom o Whiteju. O tej aferi se je obširno govorilo tudi na včerajšnji Ei-senhoiverjevi tiskovni konferenci. Eisenhower je izjavil, da ne odobrava ravnanja odbora o protiameriški dejavnosti Dejal je, da si ni mogoče misliti, da bi Truman zavestno škodoval ZDA. Danes pa je predsednik o-menjenega odbora, republika- nec Harold Welde nenadoma sporočil, da je bila razprava pred tem odborom, na kateri naj bi Truman pričal, odložena za nedoločen čas. Prav tako je Welde razveljavil poziv bivšega Trumanovega vojaškega adjutanta generala Waughana. Načelnik Bele hiše James Hagerty je danes zar.ikal govorice, da je bil poziv Trumana razveljavljen na posredovanje Bele hiše. Hagerty je dejal, da je Ei-senhoiver že zavzel stališče na svoji včerajšnji tiskovni konferenci. Medtem je parlamentarni anketni odbor soglasno sklenil pozvat; pravosodnega ministra Brownella, naj da pojasnila o tej zadevi. Truman pa je danes na tiskovni konferenci sporočil, da je pisal predsedniku odbora o protiameriški dejavnosti Wel-deju in mu sporočil, da zavrača poziv. ((Čeprav sem o-sebno pripravljen sodelovati z vašim odborom, pravi Truman v pismu, se čutim prisiljenega zaradi svoje dolžnosti do ameriškega ljudstva, zavrniti poziv. To v skladu z določbami ameriške ustave in na podlagi dolge vrste preceden-tov, ki jo je začel sam Wa-shington leta 1796». Medtem javljajo, da se je danes sestal senatni pododbor o protiameriški dejavnosti bivšega Trumanovega pravosodnega ministra Lamarja Caudleya, za njim pa generala Vaughana ter njegovo tajnico Ruth Anderson. James Bvrnes pa Je sporočil, da je odgovoril na dve vprašanji, ki mu ju je postavil senatni pododbor, in je dodal, da bo objavil odgovore, ko jih bo pododbor utegnil proučiti. S to afero se je začel ba-viti tudi britanski in francoski tisk. Številni angleški li- V ZDA SE STOPNJUJE blazni lov na čarovnice Odmev v britanskem in francoskem tisku zaradi poziva Trumana ored odbor o protiameriški dejavnosti - Poziv preklican na Eisenhowerjevo posredovanje? sti pišejo danes o tem, «York-shire Post« piše; ((Prijatelji ZDA. so se znašli pred bolestnim prizorom pogumnega in znamenitega bivšega predsednika, ki ga obtožujejo nečesa, ki ni mnogo daleč od izdajstva, medtem ko razjedajo sedanjo vlado notranji spori. Največja država na sve. tu ne bi se smela obnašati tako. Mogoče je, da bo konec koncev najbolj občutil posledice te zadeve sam prestiž ZDA«. Liberalni list «News Chro-nicle« vprašuje; «Ali se v Washingtonu zavedajo škode, ki jo to razkazovanje politične nenravnosti povzroča dobremu imenu ZDA v tujini?« Laburistični «Daily He-rald» pa pripominja, da «bi bilo bolje za ugled ZDA v svetu, če bi se odrekli temu, kar je doslej najbolj blazen lov na čarovnice«. Pariški list «Le Monde« je že včeraj pisal, da ustvarja poziv Trumana zgodovinski precedens, ki načenja vprašanja ustavnega prava, in pra. vi, da to uradno priznanje maccarthizma ne bo okrepilo prestiža ZDA v Evropi Današnji ((Franc Tireur« napada ((pomanjkanje intelektualnega poguma« Eisenhoiverja, ki je kaj takega dovolil, ter pripominja, da se v Kremlju sovjetski voditelji prav gotovo zelo zabavajo. ((Kakšen ugled naj uživa ameriški predsednik na Bermudih ali drugje, zaključuje list, če dokazuje tolikšno nemo« pred najbolj blaznimi pojavi netolerantnosti in histerizma?« Spričo splošnega razburjenja in zgražanja, ki ga je vzbudilo ravnanje omenjenega odbora, se zdi, da je odložitev razprave za zaslišanja le taktičnega značaja in da se o zadevi ne bo več govorilo Avstrijo zelo občutljivo glede na njen položaj. «Ce je naše stališče pravilno in upošteva objektivne okolnosti in potrebe, potem mora zanimati tudi Avstrijo in Avstrijce, ki imajo nedvomno interese, mi jih pa Avstriji priznavamo.# Koča Popovič je nadalje izjavil, da glede obmejnega pro. meta še ni prišlo do končnih rezultatov in da bodo potrebna še nadaljnja pogajanja. Na vprašanje o položaju slovenske manjšine na Koroškem je Popovič izjavil, da leži real-jna rešitev v izboljšanju odnosov med obema sosednima državama. «Ce se bodo ti odnosi ugodno razvijali, bodo nedvomno prispevali k boljšim pogojem za reševanje praktičnih manjšinskih vprašanj«, je dejal ob zaključku Koča Popovič. Italijansko zunanje ministrstvo je danes odbilo jugoslovanski protest zaradi prepovedi uvoza in ga ocenilo za neupravičenega. Italijanska vlada poudarja v svojem odgovoru, da ne gre za prekinitev gospodarskih odnosov, temveč samo za preprečevanje izvoza materiala za vojaške potrebe. Kljub takšnemu odgovoru in trditvam italijanske vlade se italijanske tvrdke še vedno obračajo na jugoslovansko po. slaništvo v Rimu in se pritožujejo nad ravnanjem italijanske vlade, ki je blokirala izvoz v Jugoslavijo. Da ne gre za preprečitev izvoza materiala za vojaške potrebe, temveč za čisto običajno gospodarsko diskriminacijo proti Jugoslaviji, kaže tudi dejstvo, da je med blokiranim blagom tudi pošiljka masti, medtem ko so med zavrnjenimi prošnjami italijanskih tvrdk za izvoz v Jugoslavijo tudi prošnje za izvoz katra-novega olja, ricinusa, zdravil, najlon nogavic, riža in drugega blaga. B. B. ZAGREB, 12. — Davi je odpotovala iz Zagreba v Belgijo koniti vladni predsednik in da ga samo parlament lahko odstavi. Prav tako je izjavil, da je šahov ukaz o njegovi odstavitvi nezakonit, ker iransk i u-stava določa, da vladar ne no. si političnih odgovornosti. Vojaško sodišče m torej pristojno, da bi ga sodilo. Danes je Mosadek odgovoril na obtožoe državnega to- zaupanja do konservativnih ministrov. Churchill je odgovoril, da vlada ne namerava odstopiti, in je izjavil, da bodo isto resolucijo ponovno predložili spodnji zbornici v' čim krajšem času. Ker je n za razpravljanje in glasovanje o «manj važnem čitala še resolucijo, s katero kominformistično vodstvo zahteva plebiscit in se. odreka dosedanjim formalnim zahtevam po ustanovitvi STO, v tej resoluciji je rečeno med drugim: Tržaški občinski svet, potem ko je proučil resno stanje, ki je nastalo po objavi dvostranskega predloga z dne S. oktobra, in v zvezi z žalostnimi dogodki zadnjih dni, za katere nosijo odgovornost vojaške okupacijske oblasti... upoštevajoč, da mora biti prebivalstvo, na osnovi demo.,ra-tičnih načel, vprašano za svt o svoji usodi, sklene zahtevati od Varnostnega svtia OZN, da se vpraša za svet vse prebivalstvo STO glede rešitve teritorialnega vpraša-slovenskemu prebivalstvu, ki i »je, ki je zelo važna in nuj-nasprotuje prihodu Italije v j na za miren in svoboden ra^-te kraje. Ker včeraj nismo | voj življenja vsega prebival-mogli objaviti dobesedno pred.' stva.u Ioženih fašističnih in komin- I Navedli smo resoluciji, ki formističnih resolucij, objav- j najbolj zgovorno dokazujeta, Ijamo to darv da bodo naši kam vodi Vidali tržaško neljudje in vsi leni Slovenci j lavstvo in kakšno vazno vlo-m demokrati videli, da je Vi-j go igra Vidali v enotni rim-dali po zadnjih fašističnih iz-I ski akciji za zasedbo našega gredih prešel javno v krog i področja. Vidaliju je bila da-tržaškega fašističnega ireden- j na naloga, da usmeri vse svo- tizma. je sile Proti tukajšnjim Slo- , -■ . vencem. «ki so po njegovem Na pobudo fašističnega sve- j edmi lz?lvač, na tem ozem_ tovalca Colognattija je bila medtem ko glasuje za iz- predlozena občinskemu svetu j J ■ aretiranih £ašistov ki naslednja resolucija v zvezi j P ročili izgrede. med ka-z aretacijo fas.stov v teh dneh: | ^ mrtvih in nad «V zvezi z ilegalnimi m sa- Jjii ,-antenih movoljnimi dejanji, zaradi fc0; y nadaj1nji komentar je tenh je vec meščanov že vec, odveč.' Podlo izdajstvo tJSbe inlTdn bThkbili -a*l kominformističnega vodstva z ” j Vidaliiem na čelu je do kraja slisali, tržaški občinski svet.i _ R________ razgaljeno. tolmač volje prebivalstva čuvar človečanskih tradicij mesta, zahteva od odgovornih oblasti, ki vladajo področje, VI. Popovič do aretiranih oseb in vzposta :’o enostranskih sklepih vitev spoštovanja zakonitosti, | nevV YORK 12. V poli- na podlagi katerih so prebi-1 tiCnem odboru glavne skup-valstvu zagotovljene nedotak- ■ -čine Združenih narodov so Ijive pravice.» j zast0priiki Jugoslavije, Paki- Za to resolucijo so giaso- j stana. Bolivije in Peruja zavali kominformistični sveto-1 htevaii ponovno proučevanje valci (Vidali, Pogassi, Gom-1 nasprotnih predlogov glede pr-bacci-Gombač, Weiss, Radich vih korakov do splošne raz-in Bernetič), Teiner za PSI. (orožitve. vsi demokristjani, vsi sveto- j Jugoslovanski zastopnik, ve-valci MSI, PRI, PSVG in PLI. j leposlanik Vladimir Popovič, Glasovanja pa so se vzdr- j predloži! splošno konferen-žali svetovalci Agneletto (SD ; o razorožitvi, na kateri bi Z) in Giampiccoli ter Menas- sodelovale članice in nečlani-sc (FN). | te Zdiuženih narodov. Poleg gornje resolucije jej Popovič je v svojem govo-na predvčerajšnji seji komin- j ru med drugim poudaril, da formistična svetovalka Marija ' se je treba izogniti, da bi z Bernetič med svojim govorom enostranskimi sklepi spretne-predložila še dve drugi reso-, n;ii vprašanja lokalnega inte-luciji. Prva je bila sestavlje- j resa v vprašanja, ki lahko se. vc-a-.aniu« ie manikaln nre- na proti “terorističnim deja- j ogrožajo mednarodne odnos v^asa«^ ;je manjkalo pre- j njem> kj jih titovci izvajajo j Pripomnil je. da bi morale 1^0^!° tPakla”z?dV’ gla-|na Podeže}.ju . Proti slovenske-1 velike države skušati pred sevsnja. Berlinska vlada v krizi mu antifašističnemu prebival- vsem rešiti glavna vprašanja, stvu«. Bernetičeva jo je «ute-1 ]jj s0 privedla do sedanje namenil;—'« z n-asleuiljiiTii bese *, pctusti, (t hočejo uoa.c: 1 a— dami; i predek v mednarodnem sode- «Medtem ko tržaški občin- j lovanju. ski svet ponovno in soglasno j Poudaril je nato. da je po-obžaluje žalostne dogodke, za ; trebno ustvariti v okviru OZN katere glavna krivda pade na j učinkovit sistem kolektivne BERLIN, 12. — Vodstvo so-j vojaško okupacijsko oblast j varnosti. Regionalni dogovori cialnodemokratske stranke v | pred vedno slabšim političnim i bi morali služiti samo stvari Berlinu je odklonilo kompro- j jn gospodarskim položajem v j miru in jih ne bi smeli upo-mis, ki so ga v Bonnu sklenili j mestu in okolici, v nujni po- ] rabljati kot orodje ekspanzio-predstavniki treh berlinskih j trebi, da se da prebivalstvu. \ nistične politike. strank za sestavo koalicije, j ki je postalo plen temnih ma- j -------- Pozneje je vodstvo sklenilo | nevrov in groženj Titove in- i TEL AVIV, 12. — V izrael-umakniti se iz koalicije z de- j vazije, mir in gotovost; zahte-1 skih političnih krogih so vče-mokristjansko in liberalno ;va od Varnostnega sveta OZN, | raj navajali kot morebitna na- žilca in je poudarjal, da se stranko. Socialni demokrati 1 da pošlje takoj v Trst in na j slednika vladnega predsednika je vse svoje življenje boril izjavljajo, da ostali dve stran-j področje STO komisijo, ki naj j Ben Guriona, sedanjega zuna- proti kolonizaciji toda tujci ki nista v zadostni meri upo- prouči nastali položaj...« | njega ministra Sareta ali Pa nočejo, da bi seciran dvignil, števali njihovih zahtev. I Za tem je Bernetičeva pre-i finančnega ministra Eškola. pac pa hočejo po svoji volji razpolagati s šahom. Dobil je nato besedo bivši načelnik glavnega štaba gene. ral Riahi, ki je izjavil, da prepusti svoj zagovor branilcem. Danes zjutraj pa je prišlo v Teheranu do spopadov med demonstranti, ki so protestirali proti sojenju . Mosadeka, in policijo. Mc^adekovi pristaši so včeraj razglasili sploš. 110 stavko in danes je bilo 80 odstotkov trgovin v Teheranu zaprtih. Na glavnem trgu je ogromna množica vzklikala Mosadeku. Demonstracije so se tako zaostrile, da je policija streljala na demonstrante ter ubila dva od njih, 140 demonstrantov pa je bilo aretiranih. Po glavnem trgu krožijo tanki, policijski agenti pa so začeli ustrahovati lastnike trgovin, ki so je pridružili protestni stavki. Angleška vlada v manjšini LONDON, 12, — Konservativna vlada je bila danes poražena v spodnji zbornici z razliko 4 glasov v zvezi z re solueijo nekega vladnega poslanca, ki je zahteval razveljavljenje neke določbe o nadzorstvu nad steklarsko industrijo. Za vladno resolucijo je glasovalo 141 poslancev, proti pa 145. Laburist Morrison je takoj zahteval od vlade, naj pojasni svoj položaj, ker je glaso vanje pokazalo pomanjkanje Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič * avstrijskim poslanikom v Beogradu Vodakom pred odhodom iz Beograda. Pellow obisk u Ankari Malo upanja na uspeh rimskega intrigiranja proti balkanskemu sodelovanju Demokristjansko priznanje: nacionalistična histerija naj podpre trhlo Pellovo vlado ANKARA, 12. — Italijanski ministrski predsednik Pella je prišel danes popoldne ob 14.30 v Ankaro na uradni obisk, ki bo trajal štiri dni. Na letališču sta ga pozdravila turški ministrski predsednik Adnan Menderes in zunanji minister Fuad Keprulu s še drugimi predstavniki turške vlade. Takoj po prihodu je da! Pella običajno priložnostno izjavo tisku, v kateri pravi, da je vesel, da lahko vrne nedavni obisk turških državnikov v Italiji, in izraža upanje, da se bodo po njegovem obisku še bolj razvili odnosi tosd obema deželama. Peila se bo v prihodnjih dneh razgovar.ia! s turškim ministrskim pred-ednikom in zunanjim ministrom, na protokolarni obisk pa ga bo sprejel tudi predsednik turške republike Dželal Bajar. V turških političnih krogih poudarjajo v zvezi s Efillo-vim obiskom, verjetno, aa bi že vnaprej parirali poskuse italijanske diplomacije, da ne kaže. da bi turška vlada ob tej priložnosti prevzela posredovalno vlogo med Italijo in Jugoslavijo v zvezi s tržaškim vprašanjem. Pella se bo vrnil v Italijo 18. novembra. (Od našega dopisnika) RIM, 12. — Italijanski ministrski predsednik Pella je danes predpoldne z rimskega letališča Ciampino odpotoval v Ankaro. Njegovo potovanje je bilo napovedano že pred časom in nato nekajkrat preloženo, ker je bil Pella preveč zaposlen s tržaško krizo, ki jo je sam sprožil. Kljub temu, da je bilo to potovanje predvideno še pred izbruhom napetosti zaradi Trsta, poskušajo italijanski politični krogi in italijanski tisk kot, njihov odmev jjovezovati ta obisk s tržaškim vprašanjem. Tako pravi glasilo demo-kristjanske stranke «11 Popo-lo», da Pellovo potovanje ni «v neposredni zvezi s tržaško krizo, vendar srečno pada v trenutek, ko je primernost tega obiska očitna«. List lasti nato za Italijo zaslugo, da sta bila Grčija in Turčija sprejeti y atlantski pakt. Misel, ki jo pusti uPopolo« nedokončano, nadaljuje gladilo katoliške akcije «11 Quoti-diano«, ki pravi o Grčiji in Turčiji, da lahko ((pomirjevalno« vplivata na Jugoslavijo, ker sta z njo povezani v balkanskem paktu, obenem pa sta članici atlantskega pakta. Kakšna naj b; bila ta ((pomirjevalna vloga« po italijanskih željah, ni težko uganiti. Rimski «Tempo» pa meša v Pellov obisk tudi italijansko-angleške in ameriško-angleške odnose. «Tempo» govor; o a- razvidno, da je Marazza odšel v Trjt po nalogu vodstva demokristjanske stranke. Resolucija demokristjanske-ga vodstva se začenja z obveznim protestom zaradi tržaških dogodkov in «napak krajevne začasne vlade«. V drugi točki poziva k ((odgovornosti in zmernosti« in pra. vi, da so nasilne demonstracije jicer «razumljive». da pa so tudi škodljive, kadar je na. men «razbijanje uradov ali sedežev strank«. Takoj v tretji točki pa poudarja resolucija različne od angleških« in poudarja vlogo Turčije v tej «ameriški sredozemski strategiji«. Protiangleška ost v tem pisanju je očitna. Po vsem tem ni težko presoditi da je glavni namen Pel-lovega obiska v Turčiji podoben namenom nekdanjega De Gasperijevega obiska v Atenah: motiti balkansko sodelovanje in s tem razbijati tisti faktor stabilnosti na Balkanu, ki je Italiji napoti pri izvajanju njenih hegemonističnih načrtov. Kakšna so konkretna sredstva, ki se jih misli Pella posluževati je nekoliko težje uganiti, zlasti še, ker res učinkovitih sredstev za italijansko diplomacijo v tem trenutku •in pri tem delu ni videti. Poleg tega se v Rimu spominjajo, da je podoben De Gasperijev poskus doživel neuspeh in da je bil le nekaj tednov po njegovem obisku v Atenah podpisan balkanski sporazum, ki ga je hotel preprečiti. Medtem je italijanski veleposlanik v Angliji Manlio Brosio danej zjutraj z letalom odpotoval v London in se popoldne, kot poročajo iz angleške prestolnice, že sestal z Edenom. Vodstvo krščanske demokra. cije, ki je zasedalo danes ves dan, je sprejelo resolucijo, ki naj bi govorila o vsem italijanskem političnem, gospodar, skem in socialnem položaju, ki pa posveča pet od sedmih točk Trstu in tržaškemu vprašanju. Na seji je najprej poročal glavni tajnik stranke De Gasperi, ki je med drugim omenil tudi obisk državnega podtajnika Marazze v Trstu: iz De Gasperi j evih besed je enem pa obžaluje, da so se vanje ponekod «vrinili izzivalni elementi« (pri čemer mislijo demokristjani najbrž na neofašistično, predvsem pa kominformistično šovinistično konkurenco). Četrta točka resolucije obsoja reakcijo angleškega tiska in se pritožuje, da jo Angleži povsem drugače poročali o demonstracijah v Jugoslaviji. Najbolj zanimiva je peta točka: najprej pravi, da demokristjani »cenijo vgak poskus za dokončno in celotno rešitev tržaškega vprašanja« in dostavlja, da bosta «parla-ment in javno mnenje gotovo podpirala vlado v njenih naporih, če bo mogoče priti do takšne rešitve, ki bi zadovoljila italijanske nacionalne pravice«, nato pa takoj zatrjuje, da je ((bolj kot kdajkoli prej potrebno utrditi avtoriteto vlade« v parlamentu in deželi. Jasneje ni bilo mogoče izraziti dejanske povezanosti ustvarjanja šovinistične histerije s tržaškim vprašanjem in prizadevanja za utrditev nestabilnosti in trhle Pellove, točneje, demokristjanske vlade. V ostalih dveh točkah odpravlja resolucija v precej splošnih frazah vso italijansko notranjo problematiko, pa še notranjo problematiko stranke same. Parlament bo začel ponovno zasedati v torek 17. novembra popoldne. Na dnevnem redu so predvsem interpelacije in vprašanja o Trstu. Pella bo verjetno odgovarjal šele dan ali dva kasneje, saj se bo iz Turčije vrnil komaj v sredo. A P, SPOMIMUKl ONKVI Na današnji dan so leta 1944 Nemci, ustaSi in domobranci poskušali vdreti na osvobojeno ozemlje Bele krajine, a so bili odbiti. J Mkm fF D ji l;liIH f Jl DANES, petek 13. novembra Stanislav, Nevenka Sonce vzide ob 7.01 ln *?i°nfttna 16.37. Dolžina dneva 9.36 Lun vzide ob 12.37 in zatone ob «.«• JUTRI, sobota 14. novembra Jozafat, Borislava _ Naj živi Osvobodilna front f PRIPRAVE ZA NEDELJSKO KONFER ENC O OF Množični sestanki članstva OF na Opčinah, v Mačkovljah, Dolini, Prebenegu in mestu Na Opčinah je govoril podpredsednik OF tov. dr. Jože Dekleva - Uporniška in borbena odločnost naših množic ima v Jugoslaviji trdno oporo (Nadaljevanje s 1. strani) vija tista, ki je ščitila in ščiti naše interese. Ce je dosflej Italiji uspelo, da je s svojo izsiljeval.no politiko v nečem dosegla kakšen uspeh, se ji to ni več posrečilo oto zadnjih dogodkih. Oni bo iskali žrtve, ki so jih nato res dobili. Oni so organizirali demonstracije, prepričani da jim bo po njih cona A padla sama v naročje. Toda oni niso računali z Jugoslavijo ki se je v tem usodnem trenutku postavila z vsemi silami proti pohodu italijanskega imperializma. Titove izjave v Leskovcu in Skopi ju glede vojaške intervencije so še vedno v veljavi in so raztegnjene tudi na primer, da bi fašistična drhal pričela ogražati življenje in imovino tržaških Slovencev. Tudi v tem primeru bi nam; reč Jugoslavija znala zaščititi naš živelj na tem ozemlju. Daneis ves svet ve. da so bile žrtve naročene, da so bile demonstracije organizirane po italijanski vladi. Mi pa še posebej vemo da pade krivda za žrtve v precejšnji meri na škofovsko kurijo, ki je v politične namene z veliko publiciteto organizirala ponovno posvetitev cerkve, ki naj bi bila v dopoldanskih urah oskrunjena. In če danes svet ve, da so bile demonstracije organizirane in žrtve naročene, tedaj je to naša zasluga, predvsem pa zasluga Jugoslavije, ki je budno spremljala te dogodke in nanje resno ojKuzorila vlladi Anglije in Amerike. Ce danes še ni prišlo do izvedbe sklepov od 8. oktobra, je to zasluga Jugoslavije ki je v tem trenutku prekinila tudi pogajanja za pomoč, in to samo zaradi tega, da ne bi nanjo padla senca, da , namerava kupčevati z narodno častjo za prgišče ameriških dolarjev. Ko torej vemo, da doprinaša Jugoslavija v zaščito naših interesov tako težke žrtve, tedaj se moramo vprašati, kakšni so tisti Slovenci, ki si še vedno upajo blatiti Jugoslavijo zato, ker dela dejansko v našo korist in lastno škodo. Da bodo italijanske provokacije ostale brezpredmetne, je tore) le zasluga Jugoslavije, ki smo ji za njeno nesebično pomoč globoko hvaležni. Zadnje besede tov. dr. Dekleve so navzoči pozdravili z močnim ploskanjem, ki ee je med govorom še večkrat ponovilo. Dr. Dekleva je nato prešel na stališče, ki ga zavzema Jugoslavija do rešitve tržaškega vprašanja. Ugotovil je da je izvedba mirovne pogodbe zaradi že poprej omenjenih kršitev kompromitirana in da je pri vsem vprašanju najvažnejše to. da »naša zemlja ne pride več pod Italijo. Do kakšne rešitve bo prišlo, ;e sicer nemogoče govoriti, 'lahko se le reče, da bi bila najboljša rešitev ona, s katero je tov. Tito predlagal internacionalizacijo mesta, medtem ko naj bi Visa ostala slovenska zemlja prišla pod Jugoslavijo. Naše stališče je tudi znano in se ga vseskozi držimo: Nikoli več pod Italijo — pa naj bo potem rešitev taka j»li drugačna. Nato je tov. dr. Dekleva še govoril o vtisih, ki jih je dobila delegacija med razgovori z maršalom Titom, tov. Kar; dežjem. Vilfanom in drugimi v Beogradu ter poudaril, da jih je posebno presunilo to, ko so videli, da je Jugoslavija odločena z vsemi silamj braniti svoje stališče in koristi tržaških Slovencev. V diskusiji je nato govornik odgovarjal na razna vprašanja, potem pa je dr. Danev prikazal pomen nedeljske konference OF. Na njegov predlog so nato zbrali 12 delegatov, ki bodo zastopali člane OF z Opčin na tej konferenci. Center - POM-Sv. Alojz V Ul. sv. Frančiška je bil včeraj sestanek OF, katerega so se udelež.li člani iz centra, VOM in od Sv. Alojza. Govornik je v svojem poročilu podal pregled dogodkov v zvezi s Trstom po zloglasnem diktatu 8. oktobra. Obnovil je pred poslušalci vtis ki ga je ta krivična odločitev Angležev in Američanov napravila na tržaško prebivalstvo ter poudaril, da je ta odločitev skoraj bolj za-prepastila tiste, o katerih se je mislilo, da bodo ponoreli od veselja, kot pa ostalo tržaško prebivalstvo, in zlasti nas Slovence, ki smo ostali trezno mirni. Pač pa smo takoj naslednji dan videli oster in odločen protest vodstva OF, ki je ob krivičnem angloameri-škem aktu takoj zavzelo jasno stališče. Nastop jugoslovanskih voditeljev, ki so s svojimi nedvoumnimi izjavami takoj povedali, da ne bodo pustili, da se s Trstom kar koli dogodi, je pa našemu prebivalstvu vlil še novega poguma, ki je še naraščal ob mogočnih izrazih vsega jugoslovanskega lj ud; stva, da je stvar Trsta tudi stvar Jugoslavije in da Jugoslavija ne bo dopustila nadaljnje afirmacije italijanskega imperializma na našem ozemlju. Ko je nadalje govoril o tem, kaj so po svojem povratku povedali člani delegacije, ki je bila v Beogradu, je zlasti poudaril, kako so se mogli ti delegati prepričati, da je nova Jugoslavija znala naravnost neverjetno napraviti vsak-teri jugoslovanski problem za last vseh jugoslovanskih narodov. Tako je problem zamejskih Slovencev danes nič manj problem Makedoncev ali pa Bosancev in Hercegovcev kot Slovencev samih. Saj je značilno, da je prav iz Makedonije ter Bosne in Hercegovine prišlo mogoče največ bodrilnih brzojavk, s katerimi je tamkajšnje ljudstvo zagotavljalo svojo pomoč tržaškim Slovencem. Nadalje pa so tudi zagotovila, ki so jih dali jugoslovanski voditelji, tako določna in tako nedvoumna, da smo lahko ob njih samo veseli. Seveda pa moramo še zlasti sami pogumno nadaljevati boj, v katerem se vsak dan nahajamo, boj proti nenasitnemu italijanskemu im-1 perializmu. Fo diskusiji so navzoči izvolili še delegate za nedeljsko konferenco. I. okraj Na sestanku OF I. okraja, ki je bil sinoči v Ul. R. Manna, je prof. Kosovel v svojem izčrpnem poročilu podrobno opisal ves razvoj tržaškega vprašanja. Govornik je analiziral zadnje dogodke od političnega sklepa angleške in ameriške vlade do danes, pojasnil jugoslovanske predloge za rešitev tega spora, poudaril odločen odpor našega ljud. stva in odločno stališče Jugoslavije v tej zadevi ter prikazal važnost in potrebo po sklicanju širše konference OF, ki se edina izmed vseh proti-aneksionističnih skupin odločno in dosledno bori proti povratku Italije v te kraje. Ko Je govoril o odločnem stališču Jugoslavije in njeni miroljubnosti, zaradi katere uživa vedno večje simpatije v svetu, je govornik poudaril, da je dolžnost vseh, da ne čakamo križem rok, ampak da jasno in odločno povemo našo besedo in izrazimo našo voljo. Ob zaključku so prisotni izvolili delegate za konferenco OF. V Mačkovljah Tudi v Mačkovljah so se zbrali člani Osvobodilne fronte in so se najprej porazgo-vorili o pomenu nedeljske konference OF. za katero so izvolili delegate, ki bodo zastopali Mačkovlje. Po izvolitvi delegatov je član izvršnega odbora OF tov. Drago Pahor v podrobni analizi prikazal ves razvoj tržaškega vprašanja s posebnim poudarkom na razvoj po 3. oktobru. Iz nazornega in dokumentiranega poročila so zborovalci mogli z jasnostjo ugotoviti, da je Osvobodilna fronta vodila ves čas pravilno politiko v obambo tržaških Slovencev in demokratičnega delovnega ljudstva in da je edina resnična zagovornica in braniteljica naših interesov naša matična domovina Jugoslavija. Ho poročilu so vaščani v diskusiji postavili nekaj vprašanj v zvezi z internacionalizacijo mesta Trsta, na katera je tov. Pahor dal nekaj pojasnil v splošno zadovoljstvo udeležencev V Prebenegu V Prebenegu so se sinoči udeležili konference vsi člani Osvobodilne fronte in z zanimanjem sledili izvajanjem govornika, ki je pojasnil pomen konference, označil vsa pereča vprašanja, ki se tičejo naših ljudi, zlasti pa razvoj tržaškega vprašanja. Na sestanku so osvetlili izdajalsko vlogo kominformističnega vodstva, ki je dejansko na strani italijanskih nacionalistov, in to na podlagi raznih izjav Vi-dalija samega in drugih kom-informističnih voditeljev na raznih sejah občinskega sveta, v tisku in drugod. Prisotni so pozdravili odločno stališče Jugoslavije v sedanjem razvoju tržaškega vprašanja in poudarili, da je Jugoslavija osvobodila Trst ter ga je morala svoj čas zapustiti pod pritiskom velesil, a se mu ni nikoli odpovedala, ker je to njena pravica. Na sestanku so nato izvolili 5 delegatov za nedeljsko konferenco OF. V Dolini Tudi v Dolini je sinoči bila udeležba na sestanku OF polnoštevilna. Kakor drugod, je bilo govora tudi na tem sestanku o važnosti konference OF in o razvoju tržaškega vprašanja ter o ukrepih in jamstvih jugoslovanske vlade in jugoslovanske arma- de, da prepreči italijansko okupacijo našega ozemlja in zaščiti pred kakršnim koli nasiljem Slovence, njihova življenja in imetje. Na sestanku je prišla do izraza odločna volja Dolinča-nov, da Italija ne bo nikoli več prišla v Dolino. Izvolili so 13 delegatov, ki se bodo udeležili konference Osvobodilne fronte. Predsinočnjim pa je bil sestanek OF tudi pri Domju, katerega so se udeležili vsi člani, ki so po poročilu o političnem položaju v svetu in pri nas, v diskusiji pozdravili odločni nastop Jugoslavije. Tudi tukaj so izvolili svoje delegate za konferenoo. Obvestilo jugoslovanskim državljanom Obveščamo vse v angloame-riški coni STO živeče jugoslovanske državljane, ki so se vpisali v volilni imenik pri Gospodarski delegaciji FLRJ v Trstu, da bodo volili ljudske poslance v zvezno skupščino v ponedeljek dne 16. t. m. v prostorih Gospodarske delegacije FLRJ v Trstu, Strada del Friuli 54. Na osnovi volilnega zakona FLRJ se bodo pričele volitve ob 7. uri in zaključile ob 19. Osvobodilna fronta III. OKRAJ Danes 13. t. m. bo ob 20. uri sestanek aktiva OF v Ulici Mon- tecchi 6, IV. Udeležite se polnoštevilno važnega sestanka. SEKTOR SV. VID - SV. JUST Danes 13. t. m. ob 20. uri bo sestanek OF v običajnih prostorih. OF SV. IVAN Danes 13. t. m. ob 20. uri bo množični sestanek OF Sv. Ivan v običajnih prostorih. Zaradi važnosti sestanka priporočamo številno in točno udeležbo. Bayliss odhaja Angleški vojaški sodnik Bayliss odhaja iz Trsta, Baje je premeščen v Rim na angleško poslaništvo. Ime tega sodnika je tako tesno povezano s trikratnim sojenjem našega dnevnika, da ne bi bilo prav, če ne bi ob tej priliki ob njegovem odhodu spregovorili dve, tri besede, zlasti ker je njegovo ime povezano tudi s sojenjem stotin in stotin antifašistov, ki so na tržaških ulicah in trgih — potem ko so se borili na strani zaveznikov proti fašistom in nacistom — zahtevali pravično rešitev tržaškega vprašanja. Zal, ob odhodu tega sodnika ne moremo reči, da je bil pravičen sodnik. Naš dnevnik je trikrat obsodil po krivici. Najhujša obsodba je bila pač tista, s katero je hotel leta 1948 finančno uničiti glasilo Osvobodilne fronte z obsodbo z denarno globo skoro treh milijonov lir. Tedaj je tržaško dele ono ljudstvo iz svojih skron.nih sredstev zbralo to ogromno PO PROVOKATORSKIH FAŠISTIČNIH IZGREDIH NA TRŽAŠKIH ULICAH Razpust MSI in aretacija njenih članov bi bil prvi korak k odpravi neredov V našem dnevniku smo že 28. oktobra opozorili ZVU na nekatere vodilne fašistične škvadriste, ki so se sedaj umaknili pred policijo - Ozadje preiskav na sedežih MSI - ZVU je dolžna zaščititi prebivalstvo pred fašističnimi škvadristi Kot znano, je ZVU v preteklih dneh — še med fašističnimi provokacij skimi izgredi — izvedla preiskavo na sedežu MSI in v nekaterih drugih fašističnih organizacijah, Poleg spiskov članstva te fašistične stranske, je policija našla med preiskavo, čeprav ZVU o tem ostentativno molči, težko strojnico tipa »Breda# in tudi drugo orožje. Istočasno je ZVU aretirala dva vodilna tržaška iredentista, znana kot notorična pristaša fašizma (čeprav trdi zanju «Giornale» da ne pripadata nobeni stranki) Piera AL merigogno in arh, Bruna Bat-tigellija. Na seji občinskega sveta pa je misilnski svetovalec Colognatti izjavil, da je doslej policija aretirala 24 Članov fašistične MSr, med katerimi znanega škvadrista Franca Maccalusa, ki je vodil zadnji banditski napad na sedež jug. trgovinske delegacije, od lanskih izgredov znanega skva-drista Q. Mionija in druge. Iz vsega tega je razvidno, da ge je ZVU končno le odločila nekoliko podrezati v to gadje gnezdo, v katerem se družijo nevarni stari in novi fašistični elementi, ki jih sproti rehabilitira in poraja italijanska imperialistična u-radna politika, da se jih poslužuje kot udarnega odreda pri vsakokratnih provokacijah, ki služijo rimski vladi za izvajanje diplomatskega pritiskg na zapadne sile. Toda če se je ZVU k temu koraku odločila, pomeni, da je imela zanj tudi zelo konkretne razloge oz. konkretne informacije in podatke o podzemnem delovanju MSI na splošno, še posebej -pa v zvezi z zadnjimi izgredi, ki 50 bili organizirani zelo širokopotezno in z mnogo večjimi cilji, NOVA UGODNA PERSPEKTIVA 1A TRŽAŠKO PRISTANIŠČE Pred obnovitvijo prometa po »Južni železnici"? Promet prvih dni tekočega meseca v Javnih skladiščih kaže na nov padec, ki pa je predvsem posledica razvoja dogodkov okrog Trsta V prvih desetih dneh tekočega meseca je dosegel promet Javnih skladišč tržaškega pristanišča okrog 50.000 ton. To je nekaj manj kot v istem obdobju preteklega meseca. Politični dogodki in neredi v mestu niso trenutno v večji meri vplivali rta promet, vendar so še poglobili nezaupanje in negotovost, ki vlada glede tržaškega pristanišča v zaledju. V našem listu smo tako že objavili opozorila avstrijskega tiska, da se odvija promet v Trstu normalno in da ni treba preventivno pošiljati blaga proti Benetkam ali celo proti severnim pristaniščem v bejazni nadaljnjih političnih zapletljajev. Številke govore, da so ta opozorila dosegla u-speh in da je položaj ponovno postal normalen. 2al pa pomeni ta «rtormal-nost» zelo nizke številke, s katerimi se «ponašajo» sedaj že skoro vsi meseci tekočega leta. Lahko računamo, da bo letošnji promet pristanišča (pomorski in železniški) dosegel komaj 3-4 milijone ton, medtem ko je lani in predlanskim dosegal okrog 5 milijonov ton. To poslabšanje prometa je eden izmed najvažnejših razlogov gospodarske krize, ki je zajela celoten gospodarski organizem Trsta. Politični za-pletljaji, demonstracije po u-licah, nevarnost prihoda Italije pa še bolj slabšajo možnosti in ustvarjajo za Trst neugodno psihozo. Edina razveseljiva vest je prišla s tiskovne konference jugoslovanskega tajnika za zunanje zadeve Popoviča, ko je odgovarjal na vprašanja raznih dopisnikov in pojasnil, da sta obe vladi razpravljali tudi o olajšavah prometa po Južni železnici. Olajšave, oziroma praktično obnova avstrijskega prometa po Južni železnici je za Trst izredno važnega pomena. Ta železnica je namreč za večino avstrijskega zaledja najugodnejša in je obenem edina dvotirna proga, ki veže Trst in Avstrijo. Vsa leta po vojni je bila ta proga zaradi različnih temnih mahinacij italijanske vlade in tržaških iredentističnih krogov neizkoriščena. Sedaj pa je napravljen nov močan korak k obnovitvi prometa po tej progi. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: 66 - 6» Gasilci: 2 • 22 Polici ia z-23 Res lepa civilizacija... Latifundistični iiMessaggero Veneto» se je obregnil ob besede angleškega laburističnega poslanca Regina Ida Page-ta, ki je dejal, da Italijani niso sposobni vladati narodnim manjšinam. List to trditev zavrača in pravi, da jo najbolj zanika dejstvo, da kljub krvavim dogodkom v Trstu niso bile dota knjene ne lastnina ne osebe ne ustanove Slovencev. To dokazuje visoko civilizacijo in strpnost med obema narodoma; strpnost, ki preveva tržaško prebivalstvo in italijansko ljudstvo. Kar se samega italijanskega ljudstva tiče, vemo, da ne pozna nestrpnosti, če ga ne hujskajo ljudje, kakršni vedrijo tudi pri «Messaygeru». Ce pa nas niso fašisti na splošno napadali, se je to zgodilo, ker se jim ni splačalo: Jugoslovanska ljudska vojska, ki bdi na mejah, je pač vsekakor preblizu in je zato najboljše pomirjevalno sred- stvo za razgrete fašistične glave, Ce pa od splošnega preidemo k podrobnemu, tedaj spomnimo novinarje «Messag-gera» na razne vzklike, demonstrantov kakor; «Fora i s’ciaviln »A morte i s’ciavi!» itd. ter na napuda na Zadružno tiskarno v Ul. sv. Frančiška. Prvič, to je 4. novembra zvečer so razbili stekla na vratih tiskarne, drugič 6. novembra zjutraj pa so v tiskarno celo streljali. Napad jim ni uspel, toda to ni bilo odvisno od njihove volje. Končno jih lahko še spomnimo na razna grozilna pisma, ki jih. prav te dni dobivajo slovenski trgovci. Glede upravljanja manjšin na splošno, nimamo s tem izkušenj samo Slovenci, ki smo 25 let okušali «uprat>ne sposobnosti » italijanskih imperialistov, marveč tudi Grki na Dodekanezu, Abesinci, Eri-trejci in drugi narodi, ki so se z velikim veseljem otresli fašističnega jarma. Uredniki <(Messaggern» pa se o teh sposobnostih lahko še vedno vsak dan prepričajo v Beneški Sloveniji in na Goriškem, saj so v Vidmu tem krajem zelo blizu. Kar pa se angleških imperialistov tiče, govori pri «Mes-saggeru» najbrž le zavist. da je prišel italijanski imperializem prepozno in je mogel «osrečevati» le manjše porcije kolonialnih posesti, zaradi česar je tudi Lenin imenoval italijanski imperializem za beraškega. Ce razni Dra-kesi iz prvih časov angleškega ekspanzionizma niso nič kaj simpatični, pa tudi razni D'Annunziji in dučeji iz 20. stoletja niso nič boljši. «Messaggero» se je vsekakor spustil na spolzek teren, na katerem se mu vsak trenutek spodrsne Zato svetujemo njegovim urednikom, da si izberejo za svoje vaje primernejše torišče. ki pa so se izjalovili delno zato, ker je iredentistična svojat ostala v Trstu dejansko izolirana, delno pa zato, ker je ZVU, čeprav pozno, vendarle podvzela določene ukre_ pe, je preden so mogli fašisti izpeljati svoj načrt. O vseh teh širokopoteznih pripravah tržaških fašistov pa smo mi že večkrat piedhodno opozarjali ZVU. In če bi ZVU resneje upoštevala naša opozorila in sploh resneje ocenjevala sam obstoj in delovanje fašistov v MSI in drugih iredentističnih italijanskih strankah in organizacijah, bi lahko bilo prihranjeno zadnje knvoprelitje na tržaških ulicah in tržaška javnost bi lahko živela v miru in brez strahu pred pogromi iredentističnih šikvgder. Joda ZVU na vse to nikoli ni gledala z realnimi očmi in marsikateremu odgovornemu predstavniku te ZVU se je zdelo pretirano in neumestno naše opozarjanje na fašistično nevarnost, češ da fašistične nevarnosti sploh ni itd. ZVU očitno ni upoštevala tudi našega opozorila, objavljenega dne 28. oktobra, v članku, v katerem smo navajali informacije agencije «Ju-gopress* o imenih udeležencev fašističnega napada na se. dež jugoslovanske trgovinske delegaoije, o sestanku pripadnikov »Guardie civiche# pod vodstvom fašistov Fonde Sa-via in Pagninija ter informacije o podrobnostih mobilizacijskega načrta MSI za izgrede, do katerih je potem tudi v resnici prišlo. Takrat smo številna imena objavili samo z začetnimi črkami (da se zavarujemo pred tiskovnim zakonom), čeprav je agencija «Jugopress» objavila v svojih biltenih št. 209 in 210 popolna imena. Danes ta varnostni razlog tudi za nas odpade, saj sta najprej «Ulti-me Notizie#, včeraj pa še «Giornale» objavila sezname vseh tistih fašistov, ki jih zavezniška policija še vedno išče in katerih del se je zatekel v Italijo, kjer je baje sedaj nastanjen v glavnem v nekem znanem goriškem hote. lu in jih oskrbuje «Odbor za obrambo italijanstva Trsta in Istre#, drugi del pa se še vedno skriva v Trstu. V teh seznamih so na pr. udeleženci napada na jug, trg. delegacijo: že omenjeni Franco Mac-caluso, Carlo Colognatti mlajši, Stelio Plos, Giuseppe De-rin, ki je bil tudi določen za poveljnika odreda «X. Mas#, poveljnik škvadrtstičnega odreda «Istria» Pasquale Resci-gno, poveljnik šlcvadre »Pia-ve» Adriano Alberti, poveljnik odreda «Džarabub» Duilio Zanna itd. Na vse te elemente smo mi takrat opozorili in vse te ter še številne druge policija sedaj tudi išče. Ce bi upoštevala naše opozorilo, bi jih sedaj ne bilo treba iskati, kajti takrat so se še neovirano sprehajali po mestu in se pred nosom ZVU in njene policije sestajali na sedežih MSI ter kovali svoje načrte, ki so potem povzročili krvoprelitje. Toda ni še prepozno. ZVU lahko še vedno očisti naše mesto fašistične golazni. Zato ima na razpolago dovolj sredstev in moči. Treba je samo hoteti! ZVU bo pri tem imela prav gotovo vso podporo tržaškega prebivalstva ne glede na to, če se razni Morelliji, Lauriji in Vidaliji in vsa iredentistična družba danes brati v zahtevi po izpustitvi doslej aretiranih fašistov v bojazni, da bodo ob svojo udarno iredentistično silo. Z zaplenjenim pohištvom v Peru Junija 1949, leta je neki sodni uslužbenec prišel v stanovanje zakoncev Ippolito pri Zgornjem Sv. Ivanu in javil, da mora po nalogu sodišča, ki je prejelo pritožbe milanskega podjetja Rolex zapleniti pohištvo in ostalo stanovanjsko opremo. Potem ko je sodni uslužbenec popisal kos za kosom je vse prepustil v varstvo 30-letni ženi lastnika pohištva Mariji Ippolito Nekega dne, ki je bil določen za dražbo, pa se je sodni uslužbenec ponovno vrnil k Ippolitovim, toda na njegovo trkanje mu nihče ni odgovoril. Mož ni vedel da je stanovanje že prazno in je iskal pojasnila pri sosedih, toda ti so mu povedali, da so dan prej naložili pohištvo in ostalo na tovornik in da se je cela družina izselila baje v Bologno S tem je bila njegova naloga končana in po obvestilu sodni oblasti so ti uvedli preiskavo ter Ippolitovo, ki se je medtem že izselila v Peru prijavili sodišču, kjer bi se morala zagovarjati. Kljub njeni odsotnosti pa je sodišče obravnavalo zadevo in končno sklenilo obtoženo obsoditi na 6 mesecev zapora vsoto denarja. Se bolj krivična obsodba pa je bila ona, ki je sledila čez dve leti, ko je razprava trajala več kot osem dni in se je vse tržaško javno mnenje postavilo na našo stran, kajti na procesu je bilo dokazano, da je angleška vojaška policija tržaške šoferje zares pretepala, a to je bila glavna obtožba; kljub temu je Bayliss tedaj list obsodil na plača-nje globe 100.000 lir, a odgovornega urednika na tri mesece pogojnega zapora. Pa še eno težko krivico je Bayliss przadejal Slovencem: v nasprotjih s prakso na prvem procesu proti Slovencem, ko je po dolgih desetletjih slovenski odvetnik zopet smel spregovoriti v sodni dvorani v slovenskem jeziku (slovenski odvetnik je tistega dne vpričo Baylissa to dejstvo s poudarkom ugotovil), je Bayliss prav na drugem procesu proti ((Primorskemu dnevnikuv pred petimi leti obema slovenskima odvetnikoma ki sta branila odgovornega urednika, prepovedal govoriti v slovenščini. Tedaj sta oba odvetnika iz protesta zapustila sodno dvorano. Pravni urad ZVU jima je nato storil še eno krivico, s tem da jima je prepovedal zastopati stranke pred zavezniškim vojaškim sodiščem. Tudi ta krivica še ni popravljena. Ce pa primerjamo Baylis-sovo ravnanje na sodnih razpravah proti slovenskim in italijanskim antifašistom z onim proti italijanskim fašistom, moramo še dodati, da je bil proti antifašistom strog, zelo strog, proti fašistom pa vedno blag, zelo blag. Tudi na najnovejših zasliševanjih, ko je predse- Proslava 90-letnice rojstva Hrabroslava Volariča V nedeljo 15. nov. 1953. ob 15. uri se oddolžimo spominu pok. skladatelja Hrabroslava Volariča na pokopališču v Devinu, da tako počastimo 90-letnico njegovega rojstva. * * * Odhodi vlakov iz Trsta v smeri proti Devinu: 12.35, 13.25 (najprimernejša). Odhodi avtobusov v smeri proti Devinu: 13.00, 14.00, 14.30. Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR* V nedeljo, 15. t. m. od 9. do 12. ure sestanek za zamenjavo znamk, ki se bo na željo članstva omejevala na jugoslovanska področja. Delitev novosti In revije Nova filatelija štev. 10. Poleg tega se bodo delile članske izkaznice in značke. LJUDSKA KNJIŽNICA v Ul. Roma 15 posluje v ponedeljek, torek, četrtek in petek vedno od JO. do 13. in od 16. do 19. ure. Ob sredah in sobotah knjižnica za stranke ne posluje. Obvestilo vsem gospodarskim organizacijam V »Gospodarskem koledarju 1954» bo objavljen seznam: industrijskih, , trgovskih, obrtnih in gostinskih’podjetij državnega, zadružnega in privatnega sektorja z naslednjimi podatki za vsako podjetje in obrat: naslov podjetja, pošta, poštni predal, telefon, brzojavni naslov, štev. bančnega računa, železniška in nakladalna ■postaja. Vsa podjetja naj takoj pošljejo te podatke na naslov redakcije »Nova proizvodnja#. Ljubljana, poštni predal 331 in naj nakažejo na tek. račun pri NB Ljubljana 601-T-160 po din 2.000,— kolikor stane takšne uvrstitev naslova v , , j s - seznam podjetij. doval sodiscu za določanje ... . . nnrnknv in ie skoro vse are- Naročite potrebno število izvo-narokov in je skoro vse are doy ^Gospodarskega koledarja tirane fasiste izpustil na svo- 1954» po prednaročniSki ceni bodo, poleg tega pa da se do- čin 300. . pustil nacionalistično provokacijo odv. Poiluccija. Slišali smo, da so mu za zahva-> lo lani in letos grozili z likvidacijo. Hudo nam je, da moramo ob odhodu sodnika zavezniške Anglije naštevati samo njegovo za nas negativno ravnanje. Rajši bi, da temu ne bi bilo tako. C e je tako, smo dolžni tudi zapisati, da je. Dodaja mo le, da je tud i Baylissovo delovanje prispevalo k- diktatu od 8. oktobra. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro, Trg Oberdan, 2; Pic-ciola, Ul. Oriani. 2: AUa Salute, Ul. Giulia, 1; Seravallo, Trg. Ca-vana, 1; Harabaglia, Barkovlje in Nicoli v Skednju. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 12. novembra sta se rodila v Trstu dva otroka, umrlo je 8 oseb, poroke so bile 4. CIVILNA POROKA: mehanik Ivan Ivanov in uradnica Ljerka Bakarčič. CERKVENA POROKA: šofer Sergio Cossi in prodajalka Nivea Valil, pismonoša Domenico Valentini in gospodinja Eleonora Vascotto, železničar Anton Širok in gospodinja Vlasta Lutman. UMRLI SO: 62-letna Lurgta Sa-latel por. Signorini, 57-letni Gio-vanni Debelli, 74-letni Antonio Demartini, 50-letni Mario Sussan, 83-letni Giacomo Carlevaris, 56-letni Mario Tondato, 78-letna Maria Ialsoveczy vd. Pangrazi, 2 dni stara Lucia Donda. PRETRESLJIVA NEZGODA VČERAJ V TREBČAH 2 otroRa verjetno ob vid zaradi vnetja svetlobne rakete 9-letaa Aurelija bo verjetno oslepela na obe očesi,’ njen 7-letni bratec pa na eno. 1 Metni Franko Mesar pa ima hude opekline 30 minut po 14 uri je rešilni avto pridrvel v bolnico in bolničarji so iz vozila potegnili 7-letnega Carla Stankoviča, njegovo 9-letno sestro Aurelijo oba iz Trebč št. 50 in 11-letnega Franka Mesarja istotako iz Trebč št. 54. Vsi trije so bili hudo opečeni po obrazu in medtem ko nista Stankoviča znala povedati ničesar in niti obrazložiti vzrok nezgode je Mesar pojasnil, da je Aurelija v stanovanju njenih staršev držala v roki neki predmet, o katerem nima niti pojma kaj bi bilo, ko se je nepričakovano vnel in da so plameni švignili in oplazili po obrazih vse, ki so predmet z zanimanjem opazovali. Čeprav policija še ni ugotovila kakšen predmet naj bi bil, predvidevajo, da predmet ni nič drugega kot svetilna raketa, ki so jo otroci verjetno našli na travniku. V bolnici so vsem najprej nudili vso pomoč in nato brata in sestro sprejeli na okulističnem oddelku. Aureliji so namreč ugotovili hude opekline po obrazu in rokah in so jo sprejeli s prognozo okrevanja v 40 dneh, pri čemer so si zdravniki pridržali izreči prognozo kar se tiče vida, ker predvidevajo, da obstaja nevarnost za popolno oslepitev, Njen brat bo sicer okreval’ verjetno v 30 dneh, vendar je tudi zanj nevarno, da oslepi na desno oko. Z isto prognozo so sprejeli Mesarja na dermatološkem oddelku zaradi hudih opeklin po obrazu, vendar brez očesnih poškodb S tovornikom v vespo V trenutku, ko je 54-letni Carmelo Malvestiti iz Ul. Ver. gerio, ki je bil za volanom tovornika last «Truck poola#, hotel na cesti Milje-Trst spremeniti smer in je v ta namen začel obračati, je s prednjim delom vozila trčil v levo stran vespe, na kateri sta sedela 20-letni Marij Jakac in 18-letni bratranec Josip Jakac, oba iz Stramarja, ki sta bila tedaj namenjena v Trst. Naravno je, da sta se vespista prevrnila in ker sta se hudo ranila, so ju morali z rešilnim avtom RK odpeljati v bolnico. Tu so Marija zaradi zloma podlahtnice leve roke in leve ličnice ter drugih manjših poškodb sprejeli na ortopedskem oddelku, kamor so morali sprejeti tudi Josipa, kateremu so ugotovili hud zlom stegnenice leve noge. Medtem ko bo prvi okreval že v 40 dneh, se bo moral Josip zdraviti približno dva meseca. Delavec stisnjen med vagona Popoldne so morali sprejeti na II. kirurškem oddelku 23-letnega delavca Danila Zad-koviča iz Drevoreda XX. septembra, kateremu so ugotovili hude zunanje in notranje poškodbe trebuha. Zadko-vič, za katerega so si zdravniki pridržali prognozo, ker je njegovo stanje resno, je sam pojasnil, da je hotel med delom v starem pristanišču prekoračiti med dvema vagonoma železniški tir, ko se je eden izmed vagonov premaknil in ga stisnil k odbijačem drugega. Neroden padec starke S prognozo okrevanja v 40 dneh, če seveda ne bo komplikacij, so kmalu po poldne- vu sprejeli na ortopedskem oddelku bolnice 81-letno Ce-lidonio pignon vd. Polli, stanujočo pri občinski podporni ustanovi v Ul. Pascoli 31. Starka, ki se je zatekla v bolnico z rešilnim avtom, je izjavila zdravnikom, da je že 9. t. m. popoldne padla v stavbi, kjer stanuje, pri čemer se je udarila v ramo. Ker so se bolečine stopnjevale iz dneva v dan, se je morala žena zateči po zdravniško pomoč in so jo morali pridržati zaradi zloma levega ramena. Z juho so je opekla Med večerjo si je 15-meseč-na Franka Estello iz LJ1. Bia-soletto 16 prevrnila nase poln krožnik vrele juhe, za kar se je morala v spremstvu očeta zateči v bolnico, kjer so jo zaradi opeklin na obrazu in vratu sprejeli na dermatološkem oddelku. Ozdravela bo v 25 ali 30 dneh. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Tretjič uspelo \ je uspelo žeparju je tudi policistu Pred kazenskim sodiščem sta se morala zagovarjati tudi dva znana žeparja in sicer 63-letni Alighieri Bandelli iz Ul. P. P. Vergerio in 48-letni Pietro Farra iz Ul. Molin a Vapore, ki so ju 28. oktobra letos aretirali v trenutku ko je prvi okradel 26-letno Ro-sario Sardo por, Bastiani Dva policijska agenta v ci-vilu, ki sta bila poslana na obhod z namenom, da preprečita delovanje žeparjev, sta tistega dne opazila na Carduc-cijevi ulici znanega žeparja Bandellija, ki je bil s hitrim korakom namenjen proti Oberdankovemu trgu. Policaja sta mu sledila vse do postaje, kjer je Bandelli, kateremu se je tedaj pridružil tudi Farra, istotako znan policiji, opazoval potnike, ki so prihajali g kolodvora. Ker sta opazila, da zanju ni dela, sta se odpravila na Borzni trg, kjer sta se ustavila pri filobusni postaji in oprezovala na ženske in še posebno na njihove torbe. Ker jima sreča tudi tu ni bila mila, sta se počasi odpravila po Korzu, toda v višini Ul Roma sta skoraj stekla preko ceste, kajti opazila sta žensko, Bastianijevo, ki ji je iz žepa molela denarnica Prvi poskus se jima je pone-srečil, vendar nista obupala in sta ji sledila do Garibaldijevega trga. kjer sta ponovno poskusila srečo. Tudi tokrat rista mogla opraviti ničesar. Ker je ženska spremenila smer in odšla ponovno proti Korzu sta šla za njo do zla-tarne Borsatti, kjer je Bandel-liju končno uspelo ukrasti listnico tako spretno, da se zenska ni niti zavedla. Zavedla pa sta se agenta, ki sta stopila k njima in ju aretirala ter denarnico, v kateri je bilo le 253 lir in dokumenti, vrnila lastnici. Tako na policiji kakor tudi na sodišču je Bandelli priznal tatvino, medtem ko je Farra vztrajno zanikal obtožbo in se skliceval da je samo spremljal prijatelja. Na podlagi točnih izjav agenta in ker sta se oba že neštetokrat omadeževala s podobnimi podvigi ju je sodišče spoznalo za kriva in obsodil vsakega posebej na 8 mesecev zapora in na 8.0QQ lir globe. tftoG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo 15. nov. 1951 ob 15.30 in ob 20. * gostovanje V DOLINI z Žižkovo ljudsko iS10 U »J Ljudska prosve^ PROSVETNO DR,’?J.Vc. •SLAVKO ŠKAMPERLE* Vabi svoje člane, da se v čim večjem številu ^^ice svečanosti ob priliki rojst/va skladatelja Hrso’ Volariča. Svečanost bo v ..ij 15. t. m. popoldne na pokop* vlJ. v Devinu. Odhod iz Trsta kom ob 13.25. ( gledališče vere) Jutri se začne pri bl*£ljJ«it#Di dališča razdeljevanje ahone^j, vstopnic za red «A» za Prl sezono.____________ Rossetti. 16.30: »Nihče m« S*. rešil#, A. Franz. M. Win»»* Ezcelsior. 15.30: «Moulin K°u* J. Ferrer, Zsa - Zsa G»w. j. N.-zionale. 16.00: »Smo žensi« Bergman, A. Magnani. . ^ Filodrammatico. 16.00: «2iV do», H. Boyart, J. 'jjotv Arcobaleno. 16.00: «Na )“8paVtoil. nijo bobni#. J. Craig. o- vto-Astra Rojan. 16.30. "Rd, Br0wn. kolona#, J. Chandler, J. .mrj, Auditorium. 16,30: «MolnJ Y. De Carlo. C. ThonipS®^ M, Grattacielo. 15.30: »Priznavam Clift, A. Baxter. . Aiabarda. 16.00: «Odkar si m M. Lanza, D. Morroro. Ariston. 16.00: «VI. zunSk* jadt pi.jske igre#, film o on 1. 1952 v Oslu. l, Aurora. 16.00: «Vesela vdov Turner, F. Lamas. rod», Armonia. 15.15: «Pogublje"r S. Granger, V. HobSpn. fl. Garibaldi. 14.30: «KljUČI raja Peck. „ «00: Ideale. 16.00, 18.00. 20/sansoO' »Vsi smo zločinci#, .*• ; jj let A. Nazzari. Mladini izpo strogo prepovedano. kJ8, H. Impero. 16.00: «Nevarna t° Vidmark, J. Peeterz. t # B. Italia. 16.00: «Vražja strelk“ Grable, C. Romero. ..»a«. Viale. 16.00: «Junaška naios A, Kino ob morju. 16.00: «”la Lualdi. nravef Massimo. 16.00: «Beg opp n, času#, T. Wright. D. N Moderno. 16.00: »Objemi nm no», W. Holden, N, Savona. 15.30: »Mirni njo Wayne, Maureen O1 ■ oVeI Vittorio Veneto. 16.00: * poii-in lepotica#, L. Turner, glas. , ,ih vr*- Azzurro. 16.00: «Ježa rdec^ gov», S. Hayden. B. •y,aru: Belvedere. 15.00: «Veliki M. Lanza. .treHt*'1 Marconi. 16.00: «Zadn.ja T. Povver. «i, str*' Novo cine. 16.00: «Ni vecJ sti», L. Parks. pe5”’ Odeon. 16.00: «Tarzanov L. Barker. at», ‘‘ Radio. 16.00: «Shovv u"4 GardneT._________ iBnEEB^r PETEK, IJ. novembra JUGOSLOVANSKA CONA 254.6 m ali n78 K° 13.39' Poročila v slov.: ob 7-19.00 in 23.30. 7 30 PJ, 7.10 Jutranja glasbtL„eiia: gled tiska; 11.00 A. Ca-e^jiči. ganiniada. F. Durante - ,ni o £255 ?.rt, 7 M:40 S)« RUSh, ;'ruso»' in. uuc e n v g-muiu ‘‘•i " 14^ M* kester; 14.30 Obzornik, poj lrAncl/a nneA/lna V OT‘l «r/Nl1T it jV Todljet,* pa venske narodne v prir gotA Slovenski oktet; U-00 ^ zflora CDJLA iz Beograd l80 Lahke in zabavne me]0 jg j5 Mjj Poročila v hrvaščini; ‘puiaf1?!]. uverture do finala v P° o’Ne‘,j operah: 21,00 Slušna i«r^ Z»j£l •Strast' pod bresti#: *#• , ,o Gl poročila v italijanščini, ba za lahko noč. TK»T 11 306.1 in ail 980 KC-sek • 13.00 Gl**" e 11.30 Lahke melodije: nSKe U; , po željah: 14.00 S ^ smi; 14.15 Kulturni g ^oz . 17.30 Plesna glasba; l8- orKSjj; Koncert za flavto p-oicelb.aOO 18.25 Beethoven: ■rv0da: 1 18.40 Haendel: Glasba, g as Okno v svet; 19-j8 IMensK1 ra*' 20.00 Šport: 20.05 S»lturnl tivi; 21.00 Tržaški gledi; 21.15 Pesh® °?rtin° 21.45 Škerjanc: Concer angiese vir In orkester; 22.1° koncertnih dvoran. T K S I3, i 11.30 Komorna % Glasba po željah. 1 : gieg]Lefk duet; 21.05 R. Wagner, FurtW» 2. dejanje, dirigent **• ,Ier- 'iJv p 327.1 m. 202.1 m. -6 30i Poročila °b s- jj. 17.00, 22.00. voncer • 12.00 Opoidanskl^o^ Gl*iavirj ske skladbe foffin 19.15 Zabavna glasba. lf , t|| in operetna glasb • ncert. j»Ju. dansi simfonični K®", Za ljubitelje °PerD a m1* igr* 18.00 Mali koncert d; ,g.45 18.30 Kulturni preg trio Dorko Skober čni pr denskl zuname-P?” 0eetj r f 20.15 Ludvvlg vann ofBeSt^4 Koncert za klavi OIh£5ujoč$ 4 v G-duru; 21.W P^jb* smith: Dogodiva ln za igralca; 21.20 Pie-glasba. V prihodnjih ^n izšel ■J A D “ * 1»« KO#«®* Oskrbite si i* or*''0' časno i io mm is Italija (LONDON, novembra — i J*.av v Pisanju britanske-: I hskal od 8, oktobra dalje «vladujeta dve osnovni sta-j A ki imata veliko odten-.■ 3e vendar težavno dolo-* bistvo njihovega odnosa tržaškega vprašanja. Kaj-j12Vzemši «Daily Telegraph«, sklep povsem zagovarja. #l1 časniki, med njimi četudi «Times», ne branijo k* besede in vejice tega ! ^ niti ga vladni na-l °'niki frontalno napadajo. "5P°sled se ti dve osnovni hh kl si v nekaterib toč" tako nasprotujeta, cesto arugih skorajda dotikata, bu C ali ta molk pomeni odo-8vanje. Toda zelo ostro so 'Padali ravnanje proti Ju-piji Pri izdaji tega skle-bi» ^°iuradni «Times», ki o-j a^n° pomaga vladi, da bi staU* mJ'en3e sprejelo njena j..loCa in sklepe, je braneč . eP z dne g. okt., priznal, led *abko izbrali boljšo me- w;„G' Eden se 3e v parla’ !sd mal° zmedeno in ne-°stno prepričljivo branil i* ?. °bt°žbami laburistov, da i«0 ravnanje proti Jugo-nedopustno. Toda od-ju branil načela, ki so ločno vodili *edino V0|iila vlado, da je izdala mogoč sklep«. tin^° Se 3e v iavnem mne-! J u^r(iiio gledišče, da vlada j# u8oslavijo ni lepo ravnala, metoda, ki so jo upo-. vne sklada z duhom to *r°čili britanske diploma-stili’ bistvo sklepa so pu-tJz nekako ob strani. Ce se glJ0Variate s preprostim An-d, .em' vam bo takoj dejal, stJj. krasno in grdo, kar so s ‘ z Jugoslavijo. Toda 1 Se.bo vase- brž k0 °menili bistvo sklepa, vam bo ter pri- j> v.,* Popolnoma resno, da 'Mat Za vlado zel° težavno »be ' sblep, ki bi zadovoljil ^ranki. v naibolišem pri- ^‘kimavai bilo“ pa bo ugotovil, da bi treba v tem sklepu kaj popraviti. Kot običajno se tudi tu individualizem Angležev kaže v odnosu do vseh vprašanj in se združuje v skupno stališče, ki pa ima polno odtenkov. Pri tem ima prav gotovo ogromno vlogo tisk, ki je na zelo inteligenten način v stalnih stikih z bralci, vpliva na javno mnenje in gradi stališče vsega naroda do tega ali onega vprašanja, toda vedno z namenom, da bi bralca pridobil za vladno, se pravi državno politiko. Demonstracije, ki so se pripetile te dni v Trstu in v nekaterih italijanskih mestih, nam omogočajo, da še enkrat pokažemo na zelo tenkočuten, oprezen, toda tudi premišljen način, s katerim britanski tisk vpliva na javno mnenje in ga navaja k sklepom, ki jih lahko že polagoma spoznamo. Tisjt govori v bistvu o dejstvih, kakršna so, vendar jih usmerja tako, da doseže smoter, ki ga skrben opazovalec že lahko opazi. In v tem je prav tradicija britanskega tiska in njegova etika; ne spreminjati dejstev, vendar jih komentirati tako, kakor ti ugaja! O demonstracijah v Trstu je britanski tisk pisal nepristransko, kot je to storil tudi ob priliki demonstracij v naši državi. Se več. Dopisniki so skušali, ne sicer vedno posrečeno, da bi dognali bistvo organiziranih neredov in da bi pogledali za kulise. Vsi časniki so ugotovili, da so bili organizatorji in povzročitelji teh neredov fašistične tolpe, ki so jih poslali iz Italije. Nekateri pa so celo neposredno obtoževali Pellovo vlado ali vsaj uradne kroge. Vsi pa so poudarjali vladno odgovornost, ker ni odločno ravnala s povzročitelji neredov. Takšen ton tiska se je skladal s čustvi javnega mnenja, ki je z ogorčenjem sprejelo vesti o orgijah fašističnih tolp. Gospod Eden je pri izražanju nezadovoljstva spričo ravnanja italijanske vlade ubral mirnejši ton, ki pa vendar ni bil v nasprotju z občutji javnega mnenja. Začel je ((Manchester Guardian« s svojim uvodnikom, v katerem je ugotovil, da se je pri Britancih po dogodkih v Trstu in Rimu, ki so sledili beograjskim demonstracijam, pojavila naklonjenost sklepu z dne 8. oktobra. Tako je po tej ugotovitvi točno, kar časnik ni hotel povedati, pa se mu je vendar izmuznilo, da namreč v Britaniji niso bili ((naklonjeni* temu sklepu, ih točno je, da se ta naklonjenost tudi po protibritan-skih demonstracijah ni spremenila. Vsekakor pa se bo (Nadaljevanje na 4. strani) m&. m B33S ("grd/ IN NEVŠEČN I SPOMINI S ANKARO J Stara slovenska Sola v Sv. Križu pri Trstu ISTAMBUL, novembra — Pri nas smo v glavnem malo pisali o tem, kaj so italijanski imperialisti zahtevali in izropali na matičnih tleh Ana-tolije in kaj so dobili ne le s sevresko pogodbo, marveč tudi z drugimi kupčijami. Ko je Italija avgusta 1916 po mnogih izsiljevanjih v zvezi s sodelovanjem v vojni naposled napovedala vojno tud; Nemčiji, je bilo določeno področje italijanskega vpliva v Anatoliji in ozemlje, ki naj bi ga izročili Italiji. Obljubili so ji velike pokrajine Južne in Jugozahodne Anato-lije, obsegajoče bogata in rodovitna področja; Anatolijo, Konjo, Ajdin in Smirno. Za- vezniki, Anglija, Francija, Rusija in Italija, so tako vneto razdelili Turčijo, ne le inv perialno, marveč tudi matično deželo Turkov Anatolijo, da se je Turkom namenjeni prostor skrčil na majhno področje Srednje in Severnoza-hodne Azije, ker je bilo treba Turke pognati v gorate, nerodovitne kraje brez vode. Pripravljen je bil celo načrt, da bi upornike pregnali v puste kraje Azije. V tej grabežljivi politiki zmagovalcev, ki je zahtevala, naj Turčija «izgine», je italijanska politika dobila tudi bogat plen v Anatoliji, Ko je bila po vojni Turčija okupirana, so italijan- SHEFFIELD - ANGLEŠKI SOLINGEN Pred dvema stoletjema je sheffieldskemu urarju Benjaminu Huntsmanu prvič uspelo izdelati jeklo v topilnem loncu - «Sheffieldsko rezilo» - Spretnost sheffieldskih kovi-narj ev in rokodelcev -15 -letna učna doba za dobrega nožarja - Nož s 195 različnimi rezili ske čete 19. aprila 1919 za-1 pri Titoniju ista, kakor so sedle Anatolijo in Konjo ter pri De Gasperiju, Pelli itd.) začele kontrolirati ostali del' Potem se je Titoni pritože- Cesto se dogaja, da uporabljajo ime kakega mesta tudi za označevanje značilnih izdelkov dotičnega mesta. Nedvomno je to tudi v primeru Sheffielda, mesta v Severni A.ngliji, katerega izdelke pozna ves svet kot «sheffield-sko jeklo*. Predelovanje kovin na področju Sheffielda sega nazaj v prve čase naše dobe. In ko je pred dvema stoletjema uspelo sheffieldskemu urarju Benjaminu Huntsmanu v njegovem topilnem loncu prvij izdelati jeklo, lahko pripomnimo, da je bilo njegovo odkritje posledica sedemnajst stoletij obrtniške tradicije. Pozneje so v Sheffieldu iznašli glavne postopke za izdelovanje jekla, začenši s sistemom Bessemer in kmalu se je sloves v tem mestu izdelanih nožev tako razširil, da pomenijo besede «sheffieldsko rezilo« najboljše jamstvo za dober izdelek in največje priznanje spretnosti sheffieldskih kovinarjev. Danes izdelujejo v Sheffieldu skoraj vse posebne vrste angleškega jekla in jeklenih !gDTEM KO GROZE KALABRIJI NOVE POPLAVE odgovornost vlade ?A STANJE NA JUGU izdelkov, od pil, raznega o- odpirajo in zapirajo, samo delavec dovršeno izpopolni razne izdelke. V sheffieldskih delavnicah najdemo najodličnejše obrtniške delavce; tu vidimo včasih delavce, ki delajo v rokavicah, da preprečijo tudi najmanjšo prasko italijanskem listu ? tanf® . dnevi brali slede-r6i,1Vo hkrati pa skoraj 1*i>ivai ■ tragikomično vest: 'Mi v u neke poplavljene jj&l A^-alabriji, ki jo je ob-Iedsednik italijanske . Ijanti so pozdravili 'Miki predsednika z ■ «Viva Trieste italia- v ton n? ,)- To vest smo » V v*1,.,tragikomično seve-] Na , lk°r bi bila resnič-2 verWS&k način pa bo ze-> ie "° boli ^s to, da i« |stiK .lzn5islil eden izmed i A ki dalijanskih novinar-ffMav ,ob dneh tragičnih j, Vili,, ^aiabrije kar «pre-li" ^i n p°Pijavljene predele, el raiu samem zbra- a- gradiva za svoje D,1 Dnii-,?;olore>>. s kateri-in italijanski dnev-revije. Gotovo je «e k; Pričakovati, da bi J^čju 0„.s“ po čistem na-Jhešaj stali še živi in ki It svoi* sv°je znance ali 'itaP^rala hajbližje, ki jih tiuMijan.it, Poplava, vzklikali & Z? Trsta,’ko ga pa Iiih ome« ,naj0- toda vse to v , le zato, da bi Primeru prikaza-V*a Polft ?sa italijanska u-Vjrenmt . koristiti prav '^Pihn,, •ln vsa sredstva tN, °kYnle tržaškega pro-L?) le 'HS;J Perez J'SJ prav gotovo k J* Itau?. ?d katastrofe v vštnk,,;.'!1. in to predvsem hsrnka-' - --vMa prizadate ljudi. Vhije t^lm° to, in poglej-stran; Pfob)em z bolj ' a. da Italijanski tisk ^ Pekai6 -neur3e’ ki se K končahl t j* P°mir>lo, ©t D a,10 Jn da žive pre-rije Plavljenih predelov kjiJu nJ,Večno v stalnem v Pajhujšim. Po Vesteh, spet močno ,..«a v*.7, se bo „___________________ i.?i t-1? jn..se bodo pre- ti|Vda SVk bolt«e- bo vreme obr- v’l' in n , vendarle Kh Poplav' nevarnost PO-f*l>ks smlt^' nevarnost, ki So 31 DeJ°ž bo ostala v °blasfi , dokler N. tako dUr\dlle teh kata»° vsaka čena' °fa že vnaprej NlSCka1 ^diti, da Vd^Uk ■ - - -....... f* “nenovana «Čas- ? i>en78.lornoi ima edi-ff. one dvigniti te prede-je Iaostalosti, v ka-l*1 bL 'taiiianU?tila vsa dose-S^lave ^8 uprava. To- ih i l^ta ’ Hilo \r nlr- istih kra- K ‘a ki 195i v napravile toli-»lij^rtne ,r zahtevale tu N rf ’tirn , lve. niso bile tSčii v°lj m ?dajočim kro-vMisiJdejše m”čan opomin za Ijik i^- Po stP. repe v tem ii-5t|sk-Uradnih ^tičnih podat- Sar PpraSkr,OROV ie ita- ^ dodelila «sa-h-ko ^ loon tal.'Janskega ju-I V d ^etih0, rnilijard lir za 4Vab Utiu Toda v zad- njenih pogodb za «bonifico» poplavljenih predelov le 16 milijard 185 milijonov lir, ki so pa ostale v glavnem le v načrtih in niso bile izvedene. Kaj to pomeni? Po površnih načrtih je bilo predvidenih željami za trdil, - ^ T , z močni"1 JU- stopati z ^ fc Vaterpolo ‘^ga ,n gom iz ^uls', nedcl jUgoslt,v' Nuernberg ^g0 končala z nov 15:2- Odeovorm uiedniK STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telefon Številka 93-808 In 44-638. - FOStnl Dredal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In Od 15-18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak min vtSine v Sirtnt 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm Sirtne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25, din. - Tiska Tiskarski tavod ZTT - Podružn Gorica Ul. S. Pellico 1-11. Tel. 33-82 - Rokopisi se ue vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod l°> zalč*Ba . Tr-^ Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska, > ^ q. Z ni je, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega