Poftnh» pMne v yote>W ^ Slovenski Stev. 4 V Ljubljani, torek 7. januarja 1941 Cena Mn T*- Leto VI Bardia je padla! £3 Po dvodnevnem naskoku s kopnega, iz zraka In z mor;a so Angleži zavzeli glavno italijansko trdn avo v Lbiji, zaieli 30.000 mož in pet generaiov - Angleška voska pred Tobrukom Kairo, 6. januarja. Reuter. Vrhovno povelj- | Kljub junaškemu odporu, ki so ga Italijani v _ rit,,lns'ie oborožene sile je nocoj izdalo tem odseku nudili s skrajno ogorčenostjo vse do zadnjega, branilcem, ki so bili okrog k tole posebno^ poročilo: Sovražnikov odpor pri Bardiji je včeraj ob 13. nehal. Mesto z vsemi sovražnikovimi četami in vojaškim materialom je sedaj v naših rokah. General Bergonzolli, poveljnik italijanskih sil v Bardiji, neki drugi armadni poveljnik ter štirje generali so bili ujeti. Ni še mogoče točno povedati, kako veliko je število italijanskih ujetnikov. Od vojaškega materiala je bilo zaplenjenih ali uničenih 45 lahkih tankov in 5 tankov srednje teže. Ko se nadaljujejo očiščevalne operacije na bojišču pri Bardiji, se naši izpostavljeni oddelki približujejo^ Tobruku. Število ujetih vojakov v Bardiji znaša za sedaj čez 30.000. Poleg tega so bili zajeti bojni vozovi, topovi, material ter živež. Od začetka naše ofenzive je bilo ujetih čez 70.000 Italijanov, kar predstavlja tretjino Gra-zianijeve armade v Afriki, Nekje v Italiji, 6. januarja Stefani. Poročilo italijanskega vrhovnega poveljstva št. 213 pravi: Na bojiščn pri Bardiji se od jutra do večera nadaljuje ogorčen boj. Po junaškem odporu naših čet, ki so nasprotnika prizadejale hude izgube, so padle še nekatere točke, na katerih smo se upirali. Letalstvo je še naprej krepko podpiralo akcijo kopnih sil. Sovražnikova letala so bombardirala naša oporišča ih niso povzročila nobene škode. Neko naše letalo se ni vrnilo v svoje oporišče. Kairo, 6. januarja. Veliki boj za Bardijo, katero so dne 17. decembra obkolile angleške čete, je končan. Po strahovitem bombardiranju iz zraka, z morja in s kopnega in po silovitem napadu avstralske divizije, je vodstvo bardijske obrambe danes ob pol eni zjutraj ukazalo ustaviti sovražnosti, potem ko je na uradnem poslopju v Bardiji zavihrala britanska zastava Posamezne manjše utrjene postojanke v luki pa so se tolkle še do šestih zvečer. Prav tako se je upirala tudi obramba jugovzhodnega odseka. in okrog obkoljeni, nazadnje ni preostalo drugega, kakor vdaja. Akcije so se začele v petek ob pol 6 zjutraj, ko so angleški torpedni čolni vdrli kljub ognju obalnih baterij v notranjo luko ter začeli streljati proti utrdbam. Hkrati pa so luko očistili italijanskega brodovja. Pri tej priliki je neka križarka potopila neko italijansko vojno ladjo, drugo pa je ujela, prestavila ujetnike na svoj krov in izkrcala nanjo svojo posadko ter takoj stopila s to italijansko ladjo v boj proti bardijskim utrdbam. Ta dan je bilo med važnimi dogodki zaznamovati le še f>ohod neke avstralske patrole, ki je na jugozahodnem koncu vdrla čez prvi pas ter pripeljala nazaj nekaj italijanskih ujetnikov. Videlo se je, da Italijani na tem koncu ne odgovarjajo s tolikšno srditostjo in da so manj pazljivi kakor drugod. Ponoči od petka na soboto so Angleži primaknili svoje čete neposredno pred petnajstkilometrski obrambni sistem Bardije. V soboto zjutraj pa se je začelo z morja strahovito bombardiranje. Ladje angleške mornarice so razbijale tri ure in pol italijanske obalne baterije. Avstralski general Mac Macie je po navodilih, ki jih je dobil od britanskega vrhovnega poveljstva, naj izrabi ugodno priliko, kakor hitro bi ugotovil šibko točko, po zvezi z generalom Wawelom zapovedal splošni napad kopne vojske. Pred tem napadom pa so francoske svobodne čete odrezale nekaj milj od Bardije v zahodni smeri tudi slednjo zvezo trdnjave po cesti, ki drži v Tobruk. Avstralci so hitro prodirali ter so zvečer že prebili osrednji utrdbeni pas. Pri tem je število italijanskih ujetnikov naraslo na 10.000. Angleška mornarica, topništvo in zračna sila pa 90 s strahovitim neprestanim bombardiranjem že od petka naprej močno omehčali odpornost ita- lijanske obrambe. Kljub temu, da so segale italijanske utrdbe, betonski bunkerji, žične ovire ter druge umetne zapreke, ki so bile dobro zasedene v smislu navzkrižnega ognja, so avstralske čete napredovale primeroma hitro. V nedeljo zjutraj je nato britanska mornarica vnovič posegla v boj ter je prisilila k molku že poslednje baterije težkih tojxyv, ki so bruhali ogenj iz notranjega predela luke. Pri tej priliki je bila hudo zadeta neka angleška križarka, ki se je nagnila na stran ter so jo morali izvleči iz borbe. Ob 11 doptoldne so bile angleške bojne ladje že tik ob obrežju ter so obstreljevale luške utrdbe po navodilih, ki so jih dobivale od svojih letal, katera so krožila nad utrdbami in sipala nanje bombe najtežjega kalibra, V Bardiji je izbruhnil pekel. Italijanske čete-pa so se še naprej borile z največjo ogorčenostjo in junaštvom. Ta dan se niso italijanska letala več dvignila, da bi posegala v boj za Bardijo, medtem ko so prejšnji dan nekajkrat zaporedoma močno napadla angleške ladje. Angleške čete so do danes popoldne zajele nad trideset tisoč italijanskih ujetnikov, med njimi poveljnika bardijske obrambe generala Bergon-zolija, enega armadnega generala in tri divizijske generale. Zaplenili so dalje nekaj sto topov, 45 lahkih tankov in 5 srednjih tankov, vendar do zdaj vsega vojnega materiala še niso mogli prešteti in urediti, vse pa kaže, da je ogromen. Britansko vrhovno poveljstvo pa se ni ustavilo pri Bardiji, temveč je ukazalo prenos operacij proti Tobruku. Prvi angleški oddelki se že bijejo z obrambo Tobruka. Drugi zgodovinski govor predsednika Roosevelta Amerika ne be priznala nobenega miru, ki bi ga narekovali Nova zagotovila o vsej ameriški pomoči narodom. Washington, 6. jan. o. Predsednik Roosevelt je na nocojšnjem zasedanju ameriške zbornice imel pomemben govor, ki ga ameriški listi v posebnih izdajah primerjajo z zgodovinsko vojno napovedjo predsednika Wilsona leta 1917. Predsednik Roosevelt je v govoru najprej poudaril, da se obrača na zbornico v trenutku, kakršen nima primere v zgo- Ameriške vesti o novih sporazumih med Sovjeti in Nemčijo Sovjeti dobe proste roke na Finskem, Nemčija pa v Bolgariji? Nasprotujoča si poročila o nemsk h zahtevah do Bolgarije Newyork, 6. jan. International News Service objavlja, da je bolgarski ministrski predsednik dr. Filov odpotoval z Dunaja v Salzburg, kjer ga bo sprejel najprej nemški zunanji minister von Ribbentrop, pozneje pa tudi kancler Hitler sam Newyork, 6. jan. o. Radijske postaje družbe Columbia so razširile danes novico, da bo nemški zun. minister von Ribbentrop bolgarskemu ministrskemu predsedniku Filovu postavil ultimativno zahtevo glede tega, da mora Bolgarija dovoliti nemški vojski prehod čez svoje ozemlje. Nemška vojska naj bi po teh nepotrjenih poročilih prešla na bolgarsko ozemlje že 8. januarja. Iz istega vira prihajajo novice, da je bil med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo sklenjen sporazum o tem, da Nemčija dovoli Sovjetom zasesti vso Finsko, Sovjeti pa puste Nemčiji proste rokeglede Bolgarije in se desinteresirajo na njej. Nemčija bi po tem lahko zasedla Bolgarijo ter čez njeno ozemlje skušala napasti Angleže. Berlin, 6. jan. o. V nemških uradnih krogih odločno zanikujejo vesti ameriških radijskih postaj, da bi se bil nemški zunanji minister Ribbentrop sešel z bolgarskim ministrskim predsednikom Filovom ter mu izročil kakšne ultimativne zahteve. Usoda Bardije mora biti pač takšna, kakršna je usoda vseh obleganih postojank, ki se branijo z obupno junaško vztrajnostjo, pa morajo navzlic temu končno podleči. Bitka pri Bardiji mora biti za vse Italijane strašen opomin, da v sedanjem velikem zgodovinskem trenutku nihče ne sme ostati ravnodušen do tistega. kar sc odigrava na libijskem bojišču. Svet je stopil v velik čas in velike boje, v katerih mora vsak posameznik častno izpolniti svoje dolžnosti, da se bo tako ves narod izkazal kos svojini nalogam. Zaupnik ftali'anskega zunanfega ministra govori: flBitka pri Bardii mora biti Italijanom strašen opomin!" Rim, 6. jan. Včeraj ob 4 pojx>ldne je imel po radiu nagovor na italijanske vojake znani italijanski časnikar in zaupnik zunanjega ministra Giovanni Ansaldo, ravnatelj Cianovega lista »II Telegrapho«. Ansaldo je najprej poudaril pomen včerajšnjega uradnega sporočila italijanskega vrhovnega poveljstva, ki je poročalo, (ia so se boji pri Bardiji s cezdalje večjo silovitostjo nadaljevali in da ti boji včeraj še trajalo navzlic temu, da so Angleži večje število italijanskih Obrambnih postojank že zavzeli. Ansaldo poudarja, da je bilo uradno italijansko poročilo objavljeno doj>oldne, in sicer štiri ure pred njegovim govorom, zato ni mogoče reči, ali se italijanska jiosadka l>od poveljstvom generala Bergonzolija Se upira sovražniku ali pa je morebiti pod premočnim pritiskom sovražnika Bardi ja že padla. Za primer, da bi padla Bardija, je dejal Ansaldo, ni tveba iskati nobenega opravičila, kakršno naj bi bilo, recimo, da Bardija ni nobeno vatno oporišče, ali pa da je sovražnik z zavzetjem Bardije nuredil kakšno strategično napako. Takšna opravičila sedaj niso na mestu. Ako Bardija pade, bo to pomenilo uspeh sovražnika, četudi krajoven, pa vendar vseeno znaten uspeh. Prav gotovo ostane trajno dejstvo, da general Wawell po napadu od 10. decembra navzlic nadmočnim tehničnim sredstvom ni mogel nenadoma zavzeti Bardije, temveč je moral polnih dvajset dni oblegati to italijansko o|>orišče. Sovražnik je skušal svetu prikazati, da je Bardija velikanska utrdba. Bardija je dejansko zelo važno oporišče italijanskega obrambnega sistema v Libiji, vendar o kakšni močni trdnjavi ne kaže govoriti, pač pa edinole o utrdbah, ki so bile v zadnjem času postavljene. Odpor italijanskih čet v Bardiji jo pomemben, ker potrjuje, da je moč italijanske vojske ostala nedotaknjena po težkih bojih pri Si-di Baraniju. General Bergonzoll je s svojimi četami m s svojim odporom podal svetal zgled vojaške hrabrosti in obenem omogočil italijanski vojski na tem bojišču, da se zbere in pripravi ia nadaljnje operacija. dovini Združenih držav. Se nikdar ni bila’ ameriška varnost tako resno ogrožena od zunaj kakor zdaj. Predsednik je nato obravnaval zgodovino Združenih držav od leta 1789 dalje ter dejal, da moramo pomniti, da mir iz leta 1919 niti daleč ni bil tako krivičen, 1 ’ ’ ’ »TfV* * ’ 1 ~v V/ *- j * ■ ,» t '#>* ''•?.*} * ■* I 'K K 'v »* , > • V *■ Ameriško ljudstvo se je z nespremenljivo vztrajnostjo vedno upiralo takim poskusom. Toda demokratična oblika življenja je ta trenutek naravnost napadena v slehernem delu sveta. Napadajo jo bodisi z orožjem, bodisi s skrivnim širjenjem strupene propagande tisti, ki bi jo radi uničili. Bodoča varnost naše domovne in naše demokracije je v odločilni meri zapopadena ▼ dogodkih, ki se odigravajo daleč izven naših meja. Za oboroženo obrambo demokracije se zdaj junaško zavzemajo drugi narodi na štirih celinah. Če ta obramba pade, bodo vsa ljudstva in vse gospodarske sile v Evropi, Aziji, Afriki in Avstraliji pod oblastjo *" Spričo tega bi bilo nezrelo in nesrečno zahtevati, naj bo Amerika nepripravljena, osamljena ter brez sleherne udeležbe pri tem boju. Noben stvaren Amerikanec ne more pričakovati kake mednarodne velikodušnosti, obnovitve neodvisnosti, svetovne razorožitve ali celo dobrega trgovskega življenja od kakega diktatorskega miru. Varovati se moramo tistih, ki nam brenkajo o nekakem pomirjenju. Posebno se moramo varovati tistih majhnih skupin sebičnežev, ki hočejo pristriči krila ameriškemu orlu, da bi si soleli lastno gnezdo. Zelo nevarno je govoriti o tem, da smo varni pred neposrednim napadom z morij. Dokler bo angleška mornarica ohranila svojo moč, take nevarnosti res ni. Tudi če bi angleške mornarice ne bilo več, bi bil vsak sovražnik dovolj nor, če bi nas hotel napasti, 8 tem, da izkrca čete v Združenih državah, dokler ni dobil oporišč, s katerih bi lahko to poskusil. Toda dokler imajo narodi — v ro- kah ofenzivo, bodo ti, ne mi, zbirali čas, kraj in način za svoje napade. Zaradi tega je bodočnost vseh ameriških republik danes v resni nevarnosti. Zaradi tega nosi vsak član naše vlade in vsak član naše zbornice veliko odgovornost. Ameriška državna politika je v zunanjih zadevah temeljila na dostojnem spoštovanju pravic in dostojanstva vseh narodov, velikih in malih. Ta politična morala bo na koncu tudi zmagala. Ameriška politika je naslednja: Ofenziva maršala Grazianifa pred Tobrukom? Bardija, 6. jan. Angleška ogledniška letala so opazila, da so Italijani zaradi stalnega bom,-bardiranja po angleških bombnikih prenesli svo^-ja letalska izhodišča v zahodni del Libije. Ista letala pa so tudi opazila, da je okrog Tobruka zbranih mnogo italijanskih vojaških sil in da je pričakovati Grazianijeve protiakeije. Vendar pa vlada v egiptovskih krogih prepričanje, da je general Wawel ukrenil že vse kotrebno za odgovor. Zvečer se je zvedelo, da britanske prednje čete že stoje pred Tobrukom. Pričakovati je novih nepiosrednih velikih vojaških dogodkov, ker se zdi, da hoče general Wawel izkoristiti padec najmočnejšega italijanskega oporišča. Britansko vrhovno poveljstvo poroča, da je včeraj britansko letalstvo zbilo 11 sovražnih letal, še več pa jih poškodovalo. Britanska letala so danes silovito napadala ves dan Tobruk, kjer so dosegla velike učinke v obliki požarov in eksplozij. Bojevit govor avstralskega vojnega ministra ob zavzetju Bardie Kairo, 5. jan. Reuter: V svojem drugem radijskem govoru je včeraj avstralski vojni minister F. C. Spender dejal naslednje: »Sovražniki »o ee pripravljali, da bodo zdrobili Anglijo, toda zdrobili jih bomo ml, potolkli, uničili in pritisnili. jih bomo tako. da ne bo nikomur od njih več prišlo na misel, da bi še kdaj v zgodovini ogražal svobodo kakemu drugemu narodu. Avstralija je zdaj v akciji. Mi se ne bojimo ničesar in se vržemo na nasprotnika vselej z vso silo, kadar zgrabimo. Resnično smo veseli, da je nam pripadla ta naloga, ' . Ne gre samo za danes, britansko ljudstvo se bori za jutri, da bo na svetu že enkrat red. Živela Avstralija! 1. Po odločni volji ljudstva bo vlada brci osi-ra na stranke storila vse, kar zahteva državna obramba. 2. Zairadl lastne varnosti bodo Združene države dale vso pomoč vsem tistim odločnim narodom, naj bodo kjerkoli, ki se upirajo napadu. S tem hočejo Združene države vojno odvrniti od zahodne poloble. 3. Zaradi moralnih načel in zaradi lastne varnosti, ne bodo Združene države nikdar spcejele miru, ki bi ga narekovali napadalci in ga zagovarjali »pomirjevalci«:. Roosevelt je nato dejal, da ni še zadovoljen z dosedanjim napredkom v vojni proizvodnji in da je treba doseči boljše uspehe. Združene države so v zaostanku pri izdelavi letal, toda so prekoračile načrte v izdelavi vojnih ladij. Vlada bo prosila zbornico za večja pooblastila, da izvede vse, kar je začela, da dobi dovolj denarja za izdelavo streliva in vojnih potrebščin vseh vrst. Te potrebščine bo pošiljala narodom, ki so sedaj v vojni z napadalnimi državami. Naša najkoristnejša vloga v sedanji vojni je, da delujemo kot orožarna za te države in zase. Te države ne žele od nas vojakov, temveč žele za milijarde dolarjev obrambnega orožja. Blizu je čas, ko ne bodo več mogle plačevati svojih nakupov. Mi jim ne moremo in jim ne bomo dejali, da se morajo vdati, ker ne morejo sedaj plačati orožja, za katero vemo, da ga morajo imeli. Ne prijioročnm, da jim dajmo posojilo v dolarjih, da bodo z njim plačali to orožje. Posojilo bi morali vrniti v dolarjih. Priporočam samo, da tem narodom omogočamo dobivati vojni material še naprej v Združenih državah s tem, da njihova naročila vključimo v svoj lastni program. Ves ta materijal bomo lahko porabili za lastno obrambo, če bo treba. Za vse, kar bomo poslali ven, bomo plačani kmalu. Dovolite, da povemo demokracijam, da se nas Amerikancev njihova obramba življenjsko tiče, mi napenjamo svoje sile in jih organiziramo, da bomo ojačili njihovo obrambo in ohranili ves svet svoboden. V vedno večjem številu jim bomo pošiljali letala, tanke in tojtove. To je naš načrt in naša želja. Te volje ne bodo oplašili koraki diktatorjev, češ da bodo to naše dejanje smatrali kot prostopek proti mednarodnemu pravu in kot vojno dejanje. Naša pomoč demokracijam ni vojno dejanje, tudi če jo kateri diktator enostransko označuje za tako. Kadar bodo diktatorji pripravljeni začeti vojno z nami, ne bodo čakali na vojna dejanja z naše strani, kakor niso čakali za Norveško, Belgijo in Holandijo. Zaradi lastnih koristi se zdaj sklicujejo na mednarodno pravo, ki postaja s tem enostransko ter orodje zatiranja. Vsi se morajo pripraviti, da bodo prevzeli nase žrtve. Nikomur ne bo dovoljeno, da bi z našim delom za obrambo obogatel. Vsi moramo gledati, da ohranimo z vsemi žrtvami štiri človeške svoboščine: svobodo govora in izražanja misli, svobodo, da časti vsakdo Boga po svoje. Naš narod je svojo usodo položil v roke milijonov svobodnih mož in žena in svojo vero v svobodo pod vodstvo božje. Svoboda pomeni oblast človeških pravic. Naša pomoč bo vedno veljala tistim, ki se bore za pridobitev teh pravic ali za njihovo ohranitev. Naša moč je v naši edinosti za izvedbo te visoke zamisli, ki nam bo prinesla zmago. Novo leto se je začelo zares dobro. Napadalce moramo potolči in zavrniti z našim starim pogumom in sposobnostjo ter bomo tako tudi naredili Napredek in uspehi avstralskih čet pri Bardiji kažejo pred nami najlepšo bodočnost, častno pot h končnemu miru, kažejo pa tudi, kaj zmorejo svobodni možje, ki se bore za dobre stvari. - v • • , Slovesno praznovanje na našem Bclgrad, 6. januarja. Tradicionalni običaj bad-njaka so tudi letos zelo svečano slavili na dvoru Nj. Vel. kralja Petra II. Ze dopoldne so vojaki raznih edinic belgrajske garnizije pripravili in okrasili badnjake za Nj. Vel. kralja Petra II. in za kneza namestnika ter za garnizijske edinice. Svečani sprevod seje napotil ob zvokih godbe in pesmi na dvor na Dedinju. Točno ob 3 popoldne so v dvorski park prišli prvi od sprevoda. Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, Nj. kr. Vis. kneginja Olga in Nj. kr. Vis. kneže-viča Aleksander in Nikola ter princezinja Jelisava so pričakovali prihoda badnjaka. Navzoči so bili minister dvora Milan Antič, maršal dvora Colak-Antič, guverner Nj. Vel. kralja armadni general Kosič, brigadni general Barjaktarovič, dvorni dami gospa Kruoislava Srskič in gospa Olga Lo-zanič, upravnik dvora brigadni general Jovan Leko, pomočnik maršala dvora dr. Ivan Babič-Djalski, kakor tudi člani vojaške in civilne hiše Nj. Vel. kralja. Ob zvokih fanfar kraljeve garde ter s pesmijo vojakov so se nosilci badnjaka ustavili pred glavnimi vrati dvora. Ko so badnjak vzeli z voza, ki je bil lepo okrašen z državnimi tribarvni-cami in jabolki, so častniki z dvema gojencema, enim iz vojne akademije, enim iz intendantske šole in enim gojencem iz podoficirske šole prenesli badnjak v dvor. Na vhodu je po starem srbskem običaju Nj. Vel. kralj posul z žitom nosilce badnjaka. Voditelj badnjaka, topniški polkovnik Dimitrij Pavlovič, je pristopil k Nj. Vel. kralju in mu voščil bližajoče se praznike: V imenu častnikov, podčastnikov in vojakov belgrajske garnizije čestitam Vašemu Veličanstvu badnjak. Nj. Vel. kralj se je zahvalil za to prisrčno voščilo in je no- silce badniaka povabil, da naj stopijo v kraljevsko hišo. Častniki belgrajske garnizije so z dvema akademikoma in z enim gojencem podčastniške šole prenesli badnjak v sobo, kjer so ga postavili na kamin, kjer je gorel ogenj. Ko je bilo končano postavljanje badnjaka na hišno ognjišče, so no- silcem badnjaka postregla s kuhanim žganjem in slaščicami. Nj. Vel. kralj in Nj. kr. Vis. knez namestnik sta se prisrčno pozdravila z vsadim bad-njačarom ter se z njimi razgovarjala. Ko so bad-njačari zapustili dvor Nj. Vel. kralja, so se napotili v Beli dvor, da odnesejo badnjak Nj. Vis. knezu namestniku. Knez namestnik, Nj. Vel. kneginja Olga in Nj. kr. Vis. kneževiča Aleksander in Nikola ter princesa Jelisava so zopet prišli na glavni vhod v dvor, od kjer so opazovali sprevod badnjačarov, ki so ob veselem igranju in pesmi nadaljevali svojo pot. Letalska volna med Angli|o in Nemčifo Manjši napad na London Angleži so bombardirali Brest Berlin, 6. jan, DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Nemški podmornici, ki je že potopila za 13.300 ton sovražnikovega brodovja, se je posrečilo, da je to tonažo zvišala na 20.000 ton. Letalstvo je med ogledniškimi poleti izvedlo uspešne napade na naprave, ki so važne za vojno industrijo v južni Angliji. Naše letalstvo je napadlo tudi ladje vzdolž angleške obale. Blizu Southenda je bila zadeta trgovska ladja (4000 ton), ki je plula v spremstvu. Ladja je bila budo poškodovana in se je začela potapljati. Poleg tega je bil izvršen napad na dve patrolni ladji in na neko trgovsko ladjo. Kljub slabemu vremenu so bile vržene na London razstrelilne in zažigalne bombe raznega kalibra. Bojna letala so nizko letela ter napadla železniške proge, tovarne in neko letališče v južni AnglijL V noči od nedelje na ponedeljek so bojna letala zopet napadla angleško prestolnico. V noči od 5. na 6. januar angleška letala niso letela nad Ljubljana od sobote čez nedeljo Ljubljana, 5. januarja. Današnji praznik sv. Treh kraljev in včerajšnja nedelja sta potekla bolj vsakdanje. Snega ni padlo kaj več kakor pa ga je zapadlo že v soboto čez dan. Zapadlo ga je le za »silo«, tako da so smučarji lahko pritrdili svoje dilce in jo mahnili v zimsko prirodo. Tam na velikem travniku jx>d Tivolijem je bilo oba dneva zelo živahno. Drobiža, d aje bilo kaj. Starši pa so z veseljem občudovali svoje malčke, kako in kaj znajo. Očka je 3 ponosom gledal svojega Jakca in srce se mu je kar »tajalo«. To je bilo vriskanja in vpitja. Sani so drčale po travniku navzdol. Sani sem in tja. Med vnetimi mladimi sankači pa so bili neutrudni mladi smučarji, ki kar niso hoteli zaostajati za velikimi, ki so kazali svoje umetnije in vragolije na najbolj strmem koncu travnika. Padcev je bilo pa toliko, da jih niti najboljši računar ne bi mogel sešteti. Kje neki? Saj je skoro vsak padel najmanj desetkrat. Večjih nesreč pa na širokem travniku ni bilo. Dvem ali trem so se smučke zlomile, pa so jo morali tako predčasno mahniti proti domu. In mamica in očka bosta imela spet stroške z novimi smučkami. Vedeti morate namreč, da ju bo mali sinček, morda celo edinček. že toliko prosil in prosil, da mu le ne bosta mogla odreči novih dilc. Pa tudi po bližnjih hribčkih in hribih ljubljanskih je biio vse živo. Na take vzpetine so se pa podali le starejši. Na Katarini in Toškem čelu je bilo tudi nekaj več snega kot v nižini. Precej je bilo smučarjev na Kureščku, ki se Ljubljančanom vedno bolj priljublja. Dolenjski vlaki pa so iz mesta odpeljali že v soboto in čez nedeljo lepo število tistih, ki so se hoteli naužiti zimskega veselja jx> dolenjskih holmcih. Tudi proti Gorenjski je odšlo precej smučarjev. Ti so se vozili z nezaupanjem, ker niso vedeli, če je zapadlo zadosti snega. Tisti, ki so ostali v mestu, so se pa zatekli v razne lokale k cvičku, h klobasam in pomenkom, ki jih je vprav te dni vse polno. Posebno je vse ljudi zanimalo, ali je padla Bardia tam v Afriki. Da ste videli, kako so bili hudi radijski naročniki, ker niso dobili radijskih poročil. Pa so vrteli gumbe na aparatu sem in tja kot da bi jih hoteli kar »izrabiti«, samo da so dobili druge inozemske postaje in njihove novice. Bardia je padlo, Bardia je padla! Tako je šel glas po mestu. — Tudi gledališča so bila lepo zasedena, saj pa so bile predstave prvovrstne z dobrima gostoma, Zlato Gjungjenčevo in J. Gostičem. Polne so bile tudi vse predstave v kinih. Lepa božičnica Društva za varstvo vajencev Društvo za varstvo vajencev in Javna borza .(ela sla priredila na praznik sv. Treh Kraljev nb petih popoldne lepo božičnico v dvorani Rokodelskega doma. Na že običajno božičnico je prihitelo mnogo vajencev in precej odličnih predstavnikov. V uvodnem govoru je kanonik g. Stroj najprej pozdravil zastopnika g. bana, dr. Koširja, zastopnika župana ljubljanskega m ravnatelja Javne borze dela g. Vončino, zastopnika društva slovenskih obrtnikov g. Kavko, za LJdruženje trgovcev g Pavlina, predsednika društva rokodelskih vajencev g. Musarja, ravnatelja Vajeniškega doma g. Tomca, inšpektorja g. Sedlarja. prof. dr. Lovrenčiča In ostale, ki so pripomogli društvu, da je tudi letos moglo prirediti tako lepo božičnico.. Zatem se je g. kan. Stroj spomnil prerano umrlega velikega slovenskega narodnega voditelja, ki so ga vsi počastili z molkom in stoje. V nadaljevanju govora je v kratkih besedah očrtal zgodovinski razvoj ut društveno življenje še precej izpred vojnih let sem. Povedal je, kaj je vsakemu vajencu Društvo za varstvo vajencev, kako se to društvo zanima za njihovo duhovno rast in vzgojo in kako skrbi, da tudi v Šoli dobro uspevajo m da bodo kasneje vredni nasledniki svojih mojstrov. Posebno je poudaril, da društvo prireja tedensko po dva sestanka za vajence, na katerih se sezna-njaio s socialno zakonodajo. Ob priliki današnje božičnice je g. kanonik omenjal tudi odlikovanje dveh zaslužnih članov društva. Oba spoštovana odlikovanca sta že od mladih nog člana društva in sta tudi sedaj ugledna člana upravnega odbora, oziroma načelstva. Za vestno delo in tudi sicer za vse svoje plodonosno delovanje sta bila odlikovana od najvišje strani z redom sv. Save V. stopnje erg, trgovec Fr. Pavlin in Jak. Vilhar. Po govoru je vajenec lepo recitiral priložnostno pesnitev profesorja Lovrenčiča, ki jo je spesnil ob dr. Koroščevi smrti. Za tem je zbor vajencev, ki stanujejo v Vajenskem domu, zapel lejx> pesem. Se nekaj deklamacij je bilo na sporedu, preden je prišla na spored obdaritev vajencev. Čeprav živimo v težkih časih, je vendar društvo zbralo prav to leto zelo lepo vsoto 20.000 din v blagu ali denarju za božičnico. S to lepo zbirko jx>žrtvovalnih članov je bilo obdarovanih 160 vajencev z raznimi praktičnimi darili. Badnjak so vozili Na praznik je bilo pod Tivolijem zelo živahno. Veseli zvoki vojaške godbe so se razlegali po mestu. In ljudje so sprva ugibali, zakaj. Pa so kmalu prišli na to, da je danes badnji dan. Vojaki so bili že zgodaj popoldne odšli v tivolski gozd, posekat badnjake za vojašnice v mestu in za poveljnike. Ko so posekali badnjak, so ga posadili na lej)o okrašene vozove in ga v lepem sprevodu odpeljali v mesto. Državna tribarvnica je vihrala na Čelu _ badnjaškega sprevoda. Za njo je korakala vojaška godba, ki je udarjala koračnice. Vozovi, na katerih so bili badnjaki, so bili lepo okrašeni z zelenjem in državnimi tribarvnicami. Tudi konji so bili »ozaljšani«. Za vozovi so jezdili številni jezdeci, častniki, vojaki in civilisti. Badnjake so odpeljali v vse vojašnice, kjer so jih sprejemali jx>veljniki z vsemi častniki in vojaki pravoslavne vere. Tramvaj je zastal v Gradišču Na praznik popoldne okrog pol petih se je utrgala železna žica, napeljana na hiši nasproti uršulinske meščanske in ljudske šole, ki je držala tramvajski električni vod. Seveda je zaradi tega promet s tramvaji takoj prenehal. In tako so tramvaji potem na progi med Pavlinovo trgovino in križiščem na Rimski cesti manevrirali. Manevrirali pa tako, da sta se na enem tiru znašla na lepem po dva tramvaja. Nastala je zmešnjava. Sele nadzorniki tramvajske proge so naredili red in usmerili promet na pravi tir. Takoj so bili jx)klicani monterji iz glavne garaže v Šiški, ki so takoj pričeli s popravili električne žice. Dela so precej časa trajala. Med tem časom, ko so delavci in monterji popravljali progo, pa so morali potniki prestopati iz tramvaja na tramvaj. Proti sedmi zvečer je bila proga že jx>pravljena in promet jo šel spet svojo pot kot vsak dan prej. Dve nesreči V nedeljo je padla po stopnjicah v svojem stanovanju Oblak Marija, doma na Trnovskem pristanu. Sprva ni čutila kakšnih večjih bolečin. Danes pa je začutila, da jo rebra silno bole. Poklicani so bili reševalci, ki so ponesrečenko odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima Marija precej poškodovana rebra in je morala ostati v zdravniški oskrbi. Kovačev sin Resman Florijan, doma iz Krope, pa je doma tako nesrečno padel da si je zlomil nogo. Gorenjski vlak ga je pripeljal v Ljubljano. Iz kolodvora pa so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. — Drugih večjih nesreč pa ni bilo med obema prazničnima dnevoma. nemškim ozemljem. Nekaj sovražnikovih letal je skušalo leteti nad zasedenim ozemljem, toda bila so pravočasno opažena ter jih je protiletalsko topništvo odgnalo. Dva sovražna bombnika sta blizu francoske obale padla v morje. Vsa nemška letala so se vrnila v oporišča. London, 6. jan. Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost sporočata: V noči od nedelje na ponedeljek so sovražnikova letala napadla London. Ti napadi so se končali okrog polnoči in niso bili veliki. Nastalo je nekaj požarov, ki so jih hitro pogasili. Poškodovanih je bilo mnogo poslopij, nekaj oseb pa je bilo mrtvih. Sovražnikova letala so letela nad nekaterimi drugimi mesti, toda niso povzročila večje škode. Tudi človeških žrtev ni bilo mnogo. Naša letala so ponoči in podnevi bombardirala francosko zasedeno pristanišče Brest in naredila precej škode. Nad Brestom je bil sestreljen nemški lovec. Vsa naša letala so se vrnila domov. Berlin, 6. jan. b. Delavnost nemških bombnikov je bila nocoj naperjena v glavnem proti Londonu. Takoj po nastopu mraka so bile vržene zažigalne in eksplozivne bombe. Vsa letala so se spustila nizko nad središče mesta, kjer je bilo vrženih večje število bomb. Manjši napadi nemških letal so bili naperjeni proti letališčem in tovarnam v ostalih angleških mestih, med njimi v Darlingu in Lincolnu. Sovjetski poslaniki z Balkana nenadno poklicani v Moskvo Belgrad, 6. jan. m. Tukajšnji sovjetski poslanik je preko Budimpešte in Berlina odpotoval na referat v Moskvo, kamor so bili po zatrjevanju diplomatskih krogov poklicani tudi ostali sovjetski poslaniki pri balkanskih in jugovzhodnih državah Evrope. Navdušenje v Londonu London, 6, jan. Reuter. Vest o zavzetju Bar-dije so že snoči objavili po londonskih kinematografih in drugih javnih lokalih ter ljudje od nestrpnosti niso hoteli več gledati predstav. Vsi Londončani so navdušeno vzklikali hrabrim avstralskim vojakom. Avstralski ministrski predsednik je takoj poslal čestitko angleškemu ministrskemu predsedniku Churchillu, v kateri pravi, da smatra udeležbo avstralskih čet pri zasedbi Bardije za velik poklon avstralski bojni sposobnosti. Zmeda v Romuniji London, 6. jan. b. Londonski radio danes popoldne poroča, da je Romunija popolnoma odrezana od ostalega sveta in da se prav nič ne ve, kaj se godi v notranjosti države. Železniški promet, ki je bil ustavljen zaradi vremenskih težav, se ni mogel urediti. Zaradi naraščajočega sabotažnega gibanja po vsej državi Železna garda in nemška vojska izvajata obsežne aretacije. Komunistično gibanje po Romuniji raste. , London, 6. jan. b. Associated Press poroča iz Bukarešte, da so bili v nedeljo proti večeru ustavljeni vsi telefonski pogovori z Romunijo, ki 'je popolnoma odrezana od zunanjega sveta. Niti diplomatski telefonski pogovori niso dovoljeni. Vlaki so ustavljeni in ne vozijo po vsej državi. Vsi vlaki, ki so se pripeljali iz tujine, so se morali ustaviti na meji. Niti v pretekli, niti v sedanji vojni nismo bili deležni tako slavnih doživetij, piše posebni dopisnik »Newyork Timesa« izpred Bardije svojemu listu. Išče se kirurg-operater... Ljubljanska bolnišnica nujno rabi kirurga, in sicer kirurga, ne kiruržiča. Temu pa ne bi bilo treba jx>seči po operativnem orodju, ampak v žep, od koder naj bi privlekel tisti potrebni denar, s katerim naj bi sedanja bolnišnica dobila zopet ime bolnišnica. Taki kirurgi so v Belgradu. Toda kakor izgleda, se nobenemu ne da jx>seči v žep. Najbrž so vsi ti kirurgi »špricali« predavanje, ko se je o takih operativnih posegih govorilo. To so res nehvaležni učenci svojih učiteljevi Znanost propada. Da je pomoč res nujna, o tem govorijo že pa-pyrusi, ki so jih našli raziskovalci v Egiptu pri mumijah in tudi v slavni Tuthenkamnovi grobnici so našli papyrus z naslovom: SOS, ljubljanska bolnišnica. To so zadostni^ zgodovinski dokazi. Naša zgodovina sega torej že daleč nazaj in imamo Slovenci najstarejšo zgodovino, kar se moramo zahvaliti samo ljubljanski bolnišnici. Iz njene mlajše zgodovine zadnjih deset let, ki menda niso jx)slednja, vemo, da so razmere tam doli res krvave. Kar poglejte si malo številke. Ce bo šlo še deset let tako naprej, pa bo še številk zmanjkalo in potem res ne vemo, kdo naj bi pomagal. Leta 1930 je bilo sprejetih 18.643 bolnikov, leta 1931 19.650, leta 1932 21.941, leta 1933 21.680, leta 1934 23.808, leta 1935 26.427, leta 1936 28.959, leta 1937 30.985, leta 1938 31419, leta 1939 34.500 in leta 1940 35.600. Torej se je v teh letih jx>ve-čalo število bolnikov za 16.957, ali za okroglo 17.000 bolnikov. Toliko bolnikov, za kolikor se je jx>večal obisk v ljubljanski bolnišnici najbrž ne sprejme nobena druga bolnišnica v Sloveniji. Potrebna bi bila torej še ena bolnišnica. Toda, dokler je še kaj bodočnosti, je še vedno upanje. Najbolj obremenjen je seveda kirurgični oddelek ki se deli na dva oddelka: I. kirurgični oddelek, ki ga vodi kirurg dr. Robert Blumauer. in II. kirurgični oddelek, ki ga vodi kot vršilec dolžnosti šefa dr. Vladimir Guzelj. Ta dva oddelka sta letos sprejela skupaj 17.036 bolnikov, in sicer I. kirurgični oddelek 9684, II. kirurgični oddelek pa 7455. Torej je samo ta oddelek sprejel letos skoraj toliko bolnikov, kolikor jih je sprejela pred desetimi leti vsa bolnišnica. Novih prostorov pa ta oddelek v teh letih ni dobil — še celo izgubil je dve sobi, ki bosta spadali jx>d novi kirurgični paviljon. Ta novi paviljon pa kar naprej »mulo drži« in se kuja. »Quo usque tandem«? Ob tem vprašanju bi si pa še slavni Cicero jezik odrezal. Kajti še vsak, kdor je o naši bolnišnici kaj več govoril, je onemel, ko je videl, da so besede res jx>ceni ter se spomnil narodnega pregovora: »Kakor bob ob steno.« Bojišče pri Bacdiji, 6. jan. Danes je imel po radiu kratek govor avstralski častnik, ki je sodeloval pri operacijah za zasedbo Bardije. Dejal je, da so avstralske čete spet dokazale, da prav nič ne zaostajajo za svojimi očeti, ki so se borili v svetovni vojni. Pripovedoval je s kakšnim pogumom so vdirali na sovražne postojanke, sekali žico, metali granate, streljali s poljskimi in proti-oklopnimi topovi ter pri teni peli svojo staroslav-no, znamenito bojno pesem. Pri tem je podčrtaval zlasti hladnokrvnost avstralskih čet. Dejal je med drugim, da je neki avstralski častnik s sediiiimi vojaki zajel ... ...... .... Neki drugi vojak pa je z bombami prebil težki vhod v neko podzemsko utrdbo, '' ’ A »A Vesti 7. januarja General de Gaulle se je z angleško vlado dogovoril o skupnem političnem in vojaškem nastopanju v vseh pokrajinah francoskega koloni-jalnega imperija, poroča londonski radio. Avstralski ministrski predsednik Menzies je poslal poveljniku avstralskih čet v Libiji čestitko, v kateri izraža avstralskim četam svoje občudovanje in hvaležnost vse domovine. Turška vlada je imela pred nekaj dnevi važno sejo, na kateri so ukrenili vse potrebno za primer, da bi Bolgarija dovolila nemški vojski prehod čez svoje ozemlje, poročajo turški listi, ki hkrati poudarjajo turško obrambno pripravljenost in svare Bolgarijo, naj se ne spušča v nobene nepreračunane korake. Vsak dan več ameriških trgovskih ladij odhaja z raznim blagom v Anglijo. Zlasti vozijo te ladje avstralsko volno, indijski bombaž ter mlečne izdelke iz Nove Zelandije. S tem ameriške ladje nadomestujejo angleške ladje na vseh pomorskih poteh, poroča sovjetska agencija Tass iz Newyorka. Pri letalskih bojih ob libijski obali so Angleži pred nekaj dnevi sestrelili tudi letalo, v katerem je bil tudi italijanski letalski general Cagna, ki je v boju izgubil življenje. Združene države so se začele s Francijo pogajati o tem, da bi jim Francija odstopila pomorska in letalska oporišča na otoku Martinique in Guadelupeu. Ta oporišča so Združenim državam neobhodno potrebna za obrambo Srednje Amerike. Avstralske izgube pri zasedbi Bardije znašajo po angleških poročilih vsega skupaj 500 mož, z ranjenci vred. Posebni odposlanec predsednika USA Roosevelta, njegov gospodarski sodelavec in zaupnik Hopkins, je danes z letalom odpotoval v Evropo. Roosevelt ga je poslal v Anglijo s posebno nalogo, ki je v zvezi s pripravami za popolno ameriško pomoč Angliji. _ Novi ameriški poslanik v Franciji, admiral Leahy, je s spremstvom dopotoval v Vichy in bo najbrž že jutri sprejet pri maršalu Petainu. Leahy je ob prihodu v Francijo izjavil, da uživa Francija vedno večje simpatije v Združenih državah. Angleška zmaga bi pomenila za Belgijo polom, ker bi Belgija padla pod najhujšo diktaturo bogataških in prostozidarskih sil. Belgijska nevtralnost danes nima več nobenega smisla Anglija je že obsojena na smrt, Mladina Evrope se danes bori za nov red pod nemškim vodstvom. Nemško orožje bo zmagalo, ker brani pravično stvar. Le vodja Nemčije bo Evrojx> zedinil in rešil, je govoril danes na nekem zborovanju v Bruxellesu voditelj belgijskih reksistov Degrelle, ki so ga Nemci spustili iz ječe, kamor ga je bila zaprla belgijska vlada zaradi poprejšnjega sodelovanja z reksisti. Ravnatelj angleške trgovske družbe za promet z bližnjim Vzhodom je poslal predsedniku turških izvoznikov pismo, v katerem pravi, da bo Anglija kupovala turški bombaž samo od tistih podjetij, ki ne trgujejo z Italijo jn Nemčijo. Nemški poročevalski urad pravi, da je to pismo v turških trgovskih krogih vzbudilo nejevoljo. Med modernim preseljevanjem narodov v 20. stoletju se je iz vzhodne in jugovzhodne Evrope preselilo v Nemčijo približno desetkrat toliko ljudi, kakor je izginilo nemških vojakov v sedanji vojni. To preseljevanje Nemcev predstavlja veliko narodno zmago brez krvi. Hitler je nemške izgube v vojni nadomestil s prilivom zdravih narodnih sil iz tujine, piše »Volkischer Beobachter«. Z ozirom na vesti, ki so se razširile v tujini o odpoklicu sovjetskega poslanika Lavrentijeva, izjavljajo, da se sovjetski poslanik še zmerom mudi v Sofiji in ni v doglednem času v načrtu nobeno potovanje v Moskvo. 31. decembra je bil v Moskvi podpisan sporazum, ki ureja blagovno izmenjavo in plačilne načine med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Pogodba velja do 1. avgusta 1942. Prva ameriška bojna ladja velikanka »North Karolina« ima 45.000 ton in bo spuščena v morje 15. julija 1941. Nadaljnja enako velika oklopnica »Washington< bo spuščena 30. septembra 1941. Združene države bodo imele 17 takih velikih oklopnic. Poročajo, da bodo nove vojne ladje dobile poseben oklep na palubi proti težkim zračnim bombam. Bardia je vsa v ruševinah, kar dokazuje straho-vitost angleških napadov, po drugi strani pa ogorčenost italijanskega napada, poročajo dopisniki ameriških listov. Angleški uspeh pri Bardiji je samo toliko pomemben, ker je s padcem Bardie za leto dni preprečen vdor v Egipt, sodi rimski radio. Veliko število italijanskih častnikov, ki so padli v Albaniji, priča, da ima italijanska vojska dobro in požrtvovalno vodstvo, ki hodi vedno na čelu vojnih sil, poroča posebni dopisnik agencije Stefani z albanskega bojišča. Z albanskih bojišč Nekje v Italiji, 6. januarja 218. italijansko vojno poročilo pravi o bojih v Albaniji: Na grškem bojišču so bile operacijo krajevnega značaja. Med lemi operacijami smo prizadejali sovražniku občutne izgube in ujeli njegove vojake. Atene, 6. januarja. Atenska agencija: Uradno poročilo št. 71 glavnega štaba grške vojske pravi: Včeraj so bile akcije samo na posameznih mestih. Ujetih je bilo 200 vojakov in zaplenjena večja količina vojnega materiala. Sovražnikova letala niso letela nad Grčijo. Smrt velikega francoskega misleca Bergsona Viehi), 6. januarja. Havas: Veliki francoski mislec IIenry Bergson, ki se je rodil v Parizu I. 1859, je danes v Parizu umrl. Njegova predavanja na vseučilišču College de France so privlačevala ne samo francosko, temveč umsko elito vsega sveta. Henry Bergson je bil predsednik Mednarodnega zavoda za umsko sodelovanje. Slovesnost na sušašlcem mostu Iteka, 6, jan. o. Stefani poroča: Na Novo leto je prišlo do simpatične manifestacije na mostu čez Riječino, ki veže Reko in Sušak. Jugoslovanski orožniki in financarji na eni strani ter italijanski orožniki in financarji na drugi strani so postavljeni v vrsti drug proti drugemu izmenjali prisrčno novoletna voščila. Pri tej priliki so obmejne straže izmenjale tudi razne darove. tu in tam Odlok notranjega ministra, s katerim je bila razpuščena socialistična organizacija Udruženje radničkih sindikata v Belgradu, je hrvaški ban prenesel tudi na področje hrvaške banovine. Tako so zaurli in zapečatili prostore imenovane organizacije v Zagrebu, Osjeku, Varaždinu in vseh drugih hrvaških krajih, kjer so podružnice ali enote HRSa obstojale. Hrvaški ban je dovolil vsem mestnim občinam na področju hrvaške banovine, da smejo pobirati poseben davek na zemljišča. Od davka so izvzeta zemljišča, ki so last države ali banovine, vojske ali tujih držav ter raznih socialnih in hu-manitarnhi ustanov, prav tako so seveda izvzete ceste in prometne naprave. Pobirati bodo smele mestne občine po 5 dinarjev na vsakih 1000 dinarjev prometne vrednosti zemljišča. Ta zemljiški davek bo plačal vsak lastnik zemljišča, pa naj ima na zemljišču postavljeno kakšno stavbo ali ne. Novi davek bodo prizadeti plačevali v štirih enakih obrokih letno. Aprovizacijski način preskrbovanja prebivalstva s hrano bodo vpeljali na Hrvaškem. Oblasti bodo te dni popisale vse zaloge živil ne samo v trgovinah z živili, temveč tudi pri zasebnikih, da bi se na ta način v celoti ugotovilo, koliko hrane in živil je sploh na razpolago. Ko bo ta popis končan, bo banska oblast odredila posamezne količine živil vseh vrst, katere bodo pripadle vsaki osebi, nakar bodo ljudje smeli živila kupovati edinole na karte. Zaradi narastlih pritokov je začela Sava znova preplavljati nižje ležeče predele med Bosansko Gradiško in Slavonskim Brodom. Mesto Bosanski Novi se nahaja delno pod vodo. Reka Sana je preplavila več odsekov železniške proge Prijedor—Bosanski Novi. Oblasti so takoj poskrbele, da so se začeli utrjevati zaščitni nasipi ob Savi, da ne bi naselja v bližini zadela ista nesreča, kakor jih je zadela komaj pred dvema mesecema. V krajih, odkoder prihajajo proti Savi številne reke, je še precej nestopljenega snega in zato obstoji bojazen, da bo dotok voda še močnejši in zato nevarnost poplav še večja. Nič boljše ni v Severni Srbiji. Čez bregove sta se razlili že Velika in Južna Morava in zalili večje ploskve rodovitnega polja. Vardar enako naglo narašča. Narastla Neretva je izpodjedla zaščitni nasip ob železniški progi Sarajevo—Mostar, nakar se je nasip sesul na progo in jo onesposobil za promet. Zato poteka že nekaj dni promet tako, da potniki prestopajo iz enega vlaka v drugega. Sušagka policija je »aključila s preiskavo proti ponarejevalcem dolarskih čekov, ki so imeli svoj sedež v Glini, glavne pomgače za razširjanje ponarejenih čekov pa na Sušaku. Prijeti so bili neki Nikola Abrutin, Mirko Rebrača in Mirko Baidera iz Gline — oba imovita človeka — in kmet Petar Pavlica iz Banskega Drenovca, ker je bil spravil v promet največ ponarejenih čekov. Vsi so bili izročeni okrožnemu sodišču na Sušaku, ki bo izvedlo nadaljnje preiskave. Kaže, da je po-narejalcem posel več kot eno leto dobro cvetel, kajti eden od njih si je v zadnji jeseni nakupil ' in takoj plačal precej parcel, njiv ni travnikov blizu Gline. Perzijske preproge izdeluje kot edina v naši državi prerpogarska šola v Prištini, ki je začela delovati pred desetimi leti. Tedaj je začela obratov« Sola z malenkostnimi sredstvi in s skromnimi pripravami, toda pozneje se je razvila zaradi odlične kakovosti preprog, ki so idobile takoj svoje kupce in naročnike. Ko so šli posli boljše, je šola dobila tudi nove stroje in poslopje, za učiteljico pa je bila nastavljena neka ženska, ki se je naučila vezenja preprog v Perziji. Danes ima šola toliko naročil, da preprog sploh sproti ne morejo izdelati. Sveti arhijerejski sabor srbske pravoslavne cerkve je izdal ta pravoslavni božič posebno poslanico na srbski narod, v kateri poziva vernike, naj se spričo težkih časov oklenejo Se bolj cerkve in naj bodo povsod v službi svojega naroda. Posvete naj se Se z večjo vnemo prosvetnemu delu in podobnim nalogam, da bo srbski narod sposoben upreti se vsaki nevarnosti, ki bi mu pretila od koderkoli. Poslanica sklepa z zagotovilom, da bo srbska pravoslavna cerkev posvetila vse svoje delo v prospeh cerkve in za dobro naroda in države. Poslanico so podpisali poleg patrijarhn Gavrila tudi vsi pravoslavni episkopi v naši državi. Med naSo državo in Grčijo je bila sklenjena nova pogodba o načinu plačevanja blaga v medsebojni trgovini. Doslej je bilo blago delno plače-vano v devizah, delno pa skozi kliring. Poslej bo vse blago plačano s svobodnimi devizami, vendar pa trgovina ne bo neomejena, temveč se bo gibala v mejah dosedanjih kontingentov in v mejah plačilnih možnosti obeh držav. Plačilni sporazum je stopil v veljavo pred dvema dnevoma, vendar velja že od 1. januarja naprej. Posebna jugoslovanska delegacija je odpotovala te dni v Berlin, da se bo tam pogovarjala z nemškimi predstavniki o ureditvi nekaterih trgovinskih vprašanj, Delegacijo vodita podguverner Narodne banke dr. Ivan Belin in načelnik izvoznega oddelka pri izvoznem ravnateljstvu Mihailovič. V delegaciji je še več strokovnjakov. Najprej bodo skušali urediti nekatera vprašanja v plačilnem prometu, nato pa bodo govorili tudi o izvozu naše živine in drobnice v Nemčijo kakor tudi o izvozu živinskih proizvodov. Pri tem bodo določili posamezne količine izvoza. Znano srbsko zdravilišče Vrnjačka banja silno hitro napreduje in se modernizira. V zadnjih letih je moravska banovina vložila velike denarne svote v polepžanje in preureditev zdravilišča, sedaj pa so zgradili tudi novo bolnišnico, v kateri bodo sprejemali na zdravljenje ne samo goste, temveč tudi okoliško prebivalstvo. Novo bolnišnico, kateri pravijo tudi zdraviliška klinika, bodo vodili belgrajski kliniški profesorji. Lansko leto se je v Vrnjački banji zdravilo v celem 35.119 gostov, kar je med jugoslovanskimi zdravilišči nedvomno rekord. Strašno dejanje je »redi noči izvršila slaboumna mati v llituši pri Ohridu. Dafinka 1 Sovič je srečno živela s svojim možem in imela suri otroke. Neko noč, ko moža ni bilo doma, je sredi noči planila iz postelje in zbudila svoje otroke. Peljala jih je ven na most preko reke in začela moliti, se križati in rotiti otroke, naj gredo z njo, češ, da jih kliče oče. Potem je naglo zgrabila malega sinčka in ga vrgla v reko. Toda deček se je krčevito opri jel ograje in obvisel, tedaj pa je brezumna mati že zgrabila triletno hčerko in io vrgla v reko. Takoj nato se je z naimlaiSo deklico v naročju sama pognala v narastlo reko in izginila v valovih. Najslarejši 10 letni sin je vse to videl, o pravem času pobegnil in Sel poklicat vaSčane na pomoč. Nesrečna mati in njeni dve hčerkici sta utonili, oba sina pa sta se rešila. Slovenska narodna družina na Koroškem časti spomin padlih rojakov in manifestira za svoje pravice Na Štefanovo je slovenska narodna družina na Koroškem na svojevrsten način manifestirala za svoje kulturne pravice. Z lepo vojaško prireditvijo je pokazala, kako slovenski fantje in možje v polni meri izpolnjujejo svojo dolžnost do države. V izpolnjevanju te svoje državljanske dolžnosti služi blizu tisoč slovenskih vojakov s Koroške v nemški vojski, 19 jih je doslej dalo svoje mlado življenje in s tem doprineslo največjo žrtev v veri, da z njo zagotovijo svoji domačiji in slovenski narodni družini pravico do enakopravnega življenja v državi, ki je od njih terjala to poslednje žrtvovanje. Iz »Koroškega Slovenca« posnemamo v nadaljnjem potek te pomembne prireditve; takole pravi: Od severnega tečaja do španske meje teče naša kri *.. »Naša narodna družina je obhajala letos svojevrsten božič. Sicer običajne kulturne prireditve po naših vasicah so se umaknile prisrčni proslavi sinov-vojakov slovenske domovine. Naše misli in naši pozdravi so med prazniki hiteli k našim vojakom raztresenim na vojnih oporiščih in bojiščih od skrajnega Kirkenesa v deželi polnočnega sonca pa do Biskajskega zaliva in španske meje ter predelov Velike Nemčije. Kakor ljubeča mati je domovina v duhu objela svoje ljubljence v vojaški suknji in jim pritisnila na čelo topli poljub božične ljubezni in božičnega miru. V slavnostno okrašeni dvoranici celovškega narodnega doma so se zbrali k proslavi zastopniki prav vseh slovenskih krajev dežele — prosvetni vodje, načelniki slovenskih zadrug, zaupniki in ostali delegati. Za njihovo število bi bila komaj zadostovala velika mestna dvorana. Za Koroško pristojna vrhovna vojaška oblast je znala ceniti pomen slovenske vojaške proslave v Celovcu in je nanjo odredila svojega zastopnika. Vojaki — domovini najdražji sinovi Proslavo je otvoril podpredsednik Slovenske prosvetne zveze g. Janko Ogris s pozdravom zastopniku nemške vojske poročniku štefaniju, mu v jedrnatih besedah razložil vsebino slovenske prireditve ter se nato obrnil ‘do udeležencev in jim dejal: »Slovenska prosvetna zveza vas je povabila na proslavo vojakov-Slovencev. S svojim mnogoštevilnim odzivom dokazujete, da se naš narod zaveda samo ob sebi umevne dolžnosti: v skromni, a prisrčni prireditvi hočemo v duhu povezatj slovenskega vojaka z njegovo domovino, poklonili se bomo spominu naših padlih junakov, počastili naše odlikovance in nudili sinovom v sivi vojaški suknji ono notranjo oporo, ki je nujni pogoj njihove vztrajnosti in njihovega idealizma. Domovina ne sme nikdar prezreti, da so njeni vojaki hkrati najveličastnejši dokaz naše državljanske zvestobe, potrjene s krvjo in brezprimernim junaštvom in obenem najsihiejše bodrilo k slovenski narodni značajnosti. Kakor veliko pismo je ta prireditev našim 9inovom v Norveški, Franciji in v delih naše velike države in v tem pismu je najdragocenejše, kar imamo: naša materna beseda in naša slovenska pesem. S pesmijo in besedo pozdravlja domovina svoje sinove-vojake in jih zagotavlja, da bo s svojim srcem in s svojo mislijo vsekdar pri njih, ki so njeni najdražji in najljubši sinovi. Naj ohranijo tudi oni zavest slovenske narodne pripadnosti in naj domovini ob svojem povratku poklonijo svoje sile in svojega duha.* Postavni brnški moški zbor je otvoril spored s pesmijo »Oj ta soldaeki boben«. Udarno in spet mehko se je ta čudoviti spev slovenskega vojaka razlil po dvorani in pričaral pred oči občinstva nevidno sliko sinov v sivi suknji. In že mu je v pesmih mogočnega osrednjega zbora odgovarjala melodija domovine v mehki dekletovi prošnji in materini tožbi za fantom vojakom. Brhka Rožamka je zlila vso bol slovenskih deklet v prelepo Gregorčičevo »Dekletovo molitev«, Župančičev »Razgovor« med materjo in sinčkom o očetu na bojišču, ki »še včeraj je pisal, da je zdrav« in je sinko z njim v sanjah prebiral »drobne jagode, rdeče, rdeče« in sta molila »na strašni rožni venec ta iz njegovega srca«, pa je razgrinjal bol od vojne najbolj prizadetih. Recitacija »Smrt hitreje leti« pa je bila kakor odjek sodobne vojne. Spet je osrednji zbor povezal raztresene vtise m jih ubral v pretresljivo tožbo zapuščenega dekleta: »In Marija je mimo šla ...« Počastitev padlih slovenskih sinov Pred ploščo padlih in umrlih slovenskih junakov je bila zbrana družina dunajskih akademikov, dvorana se je dvignila k počastitvi v večnost odišlih sinov. Trdo so padale besede govorilca akademske družine o veličini življenjske žrtve, globoko v srce zbranega naroda so pisale imena sinov slovenskih mater, ki so žrtvovale domovini svoje življenje: Albin Olip, Jože Gal ob, Miha Švare. Lovro, Piček, Lipej Pečnik, Štefan Češnik, Ivan Golzer, Jože Kofler, Jože Sluga, Lojze Miklavc, Gregor Primik, Peter Pavl, Janez Kelih, Karel Petelin, Edvard Izop, Franc Melinc, Tone Me-lihn, Valentin Kopajnik, Filip Fritz. »Padh ste, da bi živel naš narod,« jim je zaklical preko groba zbor akademikov. »Oj Doberdob«, slovenska vo-jaška žalostinka, se je po bmškem zboru pridružila molitvi in zaprisegi za padlimi Slovenci- * Besedo je nato povzel zastopnik nemške vojske, ki je uvodno omenil, da mu ni bilo težko priti v krog Slovencev, ker je i njemu tekla zibelka sredi slovenske zemlje in so mu tod njegovi ^ Sledil je govor osrednjega zastopnika Slovenske prosvetne zveze, ki je po kratkem uvodu, naslovljenem na zastopnika nemške vojska, nagovoril navzoče narodne zastopnike: . »Vsaka vojna terja žrtve, velike žrtve, največje pač od fantov in mož na fronti, ki zastavljajo svoje zdravje in svoje življenje. A vojna je potrebno zlo, v vojnem času se prerajaio narodi za lepšo bodočnost in za novo, poglobljeno življenje. V ozadju sodobnih bojišč je prelom časov. Stari svet zahaja v krčih in trpljenju, poraja 9e novi vek, stoletje novih vrednot in vzorov. Rovi narodi — narodi kmetov in delavcev Danes se v Evropi veliko govori o narodu in narodnosti. Narodnim interesom sta vdinjana nova kultura in gospodarstvo, narod nastopa kot za-povednik nravnosti in socialnosti, narod vsiljuje vsakomur brezpogojno zapoved složnosti. Pri velikih narodih je ta silni preokret viden tudi na zunaj v uniformi, četverostopu in udarni pesmi, pri malih pa v poglobljeni duševnosti. Kmetje in delavci slutijo nov vek,, svoj čas. Dosedanji jim je bil nenaklonjen. Kmeta je pri-tiral na rob propada in ga opravil za zadnji kos njegove stanovske časti. Delavca je ponižal v blago in mu zapravil njegovo človeško dostojanstvo. Z zadoščenjem smeta oba zreti, kako padajo nedavni maliki kapitalizma in kako prehaja težišče narodnega življenja spet na delo in delovnega človeka. Prvi klicarji novega časa pa so vojaki. Oni stojijo kakor ob zibeli novega sveta. Domovina jih je postavila v prvo vrsto in terja od njih pripravljenost na vsako žrtev. Tudi mi Slovenci smo narod bodočnosti! En sam pogled nazaj na preostanke zastarele miselnosti nam kaže: Minila doba ni bila naša doba! Svet nas je preziral in zapostavljal v naši kulturni pravici. Rogal se je idealizmu naših slovenskih vrst in delil nagrade nezvestim sinovom našega naroda. Treba je bilo brezprimerne požrtvovalnosti naših očetov in voditeljev, da je ostala slovenska narodna občestvenost in z njo legitimacija naše narodne biti izpričana in dokazana. Med nami Slovenci je največ kmetov in delavcev, ponižanih in razžaljenih v svojem stanovskem in človeškem dostojanstvu. In kar velja o velikih narodih, velja tudi za nas: Narodi bodo ali narodi kmetov in delavcev, ali pa jih ne bo! Živi, živi duh slovenski... Najsitaejši dokument naše slovenske bodočnosti pa so naši vojaki. Vzgled so neizmerne po- žrtvovalnosti, nesebičnosti in službe občestvu. Naši vojaki so resnično sinovi svobodnih slovenskih kmetov, ki so si nekoč sami v svoji besedi volili svoje vojvode. Domovina prišteva vojake med svoje prve sinove. V vrstah onih so, ki so umirali za njeno kulturo in zemljo, in najprimernejši odgovor na vse domneve naše politične nezanesljivosti in brezodgovornosti. Častili jih bomo s posnemanjem njihovih vrlin. Služba narodu bodi naše geslo, služiti narodu z vsem srcem in z vsemi svojimi silami bodi cilj našega delovanja m življenj«. V tem bodi hkrati dejavna zahvala slovenskim vojakom, da jim za njihov povratek domov pripravimo toplo, domače, slovensko ognjišče. Da se po trdi borbi ogrejejo ob topli materni besedi, ob naši lepi pesmi, ob naši podvojeni kulturni volji. V padlih in odlikovanih sinovih časti slovenska domovina vse služeče vojake slovenske narodnosti Njihova vestnost in disciplina, požrtvovalnost in njihov ponos naj bodo vzor slovenske narodne discipline in slovenske narodne zavesti. Živi, živi duh slovenski, duh nesebične ljubezni in dejavne zvestobe vzvišenim vzorom naroda. Bodi živ na veke!« Po kratkem odmoru so se spet vrstile pesmi osrednjega, dekliškega in moškega zbora in po-nazorovale čustveno povezanost domovine z njenimi vojaki m zvestobo vojakov do njihovega maternega naroda. Ponosna izpoved v himni »Slovenec sem!« je zaključila uspelo prireditev. Dunaj v »Veliki Nemčiji« Nekaj vtisov slovenskega popotnika s poti po Nemčiji Ljubljana, 3. januarja. Malokdaj je slovenskemu človeku dana prilika, da na slučajnem potovanju po inozemstvu naleti na celo kopico evropskih diplomatov velikega kova, kar na en mah zbranih, kot se je to meni zgodilo novembra na Dunaju. Že dolgo me je mikala Hitlerjeva Nemčija, videti jo s popolnoma nepristranskimi in tudi nestrastnimi očmi popolnoma nevtralnega opazovalca. V začetku novembra sem zapustil našo mejo ne vedoč, da bom sredi novembra imel priliko videti na Dunaju Hitlerja, nemškega in italijanskega zunanjega ministra Ciana in Ribbentroppa, madžarskega ministrskega predsednika grofa Telekyja, madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja ter še cel štab gospodarskih in političnih ljudi. Da ne omenjam vseh formalnosti od naših oblasti na meji, moram pa omeniti ves nemški postopek. Čim so videli, da imajo opravka z novinarjem, se je začelo z naravnost vsiljivo uslužnostjo. Ni jih več zanimala: moja prtljaga, vsepovsod sem imel prednosti. Čim se znajdeš v Netnčiji, veš, da si v vojskujoči se državi. Vojaški transporti, vse mogoča mrz-ličnost v vsem, uniforme vsepovsod, patrole, kontrole, zlasti me je pa dimilo v oči prav posebno v prvem mestu mojega potovanja na Dunaju — ženske sprevodnice na cestni železnici. Do zadnjega časa so zaposlili že tristo žensk kot sprevodnic, okoli dvesto jih pa še pripravljajo ter se vadijo deloma teoretično, deloma pa že tudi praktično. Zanimivo je najbolj to, da je nad petdeset sprevodnic to službo že opravljalo v svetovni vojni. Vse te sprevodnice so ploročene žene, a njih možje služijo v vojski. Čutil sem čudno ostrino v njihovih očeh kot očitek, zakaj neki jaz ne služim v vojski, ker niso vedele, da sem inozemec. Naravnost častitljive so pa »stare veteranke«. Nehote dobiš občudovanje pred to žilavostjo naroda. Občuduješ discipliniranost vseh Nemcev, kako se mirno podrejajo ukazom ženske sprevodnice. Nič ugovorov, nič protestov, nič godrnanja! Stara galantnost dunajskega meščana vidi tudi v sprevodnici — žensko. Videl sem primer, kako je v gnječi zletela sprevodnici čepica z glave. Najmanj deset kavalirjev je hitelo na pomoč. Značilnosti novega Dunaja so sledeče: Protiletalska zavetišča, vsepovsod, za vse predmete karte, takt maršev vojaške godbe, stisnjene čeljusti Nemcev ter uniforme. Zanimiva značilnost je pa tudi: če imaš nakaznico za živila vseh vrst, kurivo itd., itd boš vse tisto tudi res dobil, kadar boš hotel. Vse so znanstveno preštudirali, premerili, pretehtalil Nemški želodec je znanstveno po kalorijah, vitaminih, beljakovini, tolšči in vseh mogočih prvinah utesnjen: ne preveč, ne premalo! Edino, kar sem v Nemčiji občudoval, je: železna disciplina! Nemec se dobesedno sili, da bo ravnodušen do skrajnih meja! Bilo je 18. novembra, ko so se začeli zbirati v Berchtesgadenu diplomati držav osi. Iz Berchtesga-dena sta se potem italijanski in nemški zunanji minister odpeljala na Dunaj, kamor sta bila povab- »Žena s trojnim življenjem« (Kino Matica). Skoda, da smo to sijajno delo (edino, kar ga pri nas kvari, je bedasti naslov) dobili v Evropo tako pozno in času tako malo primemo! Danes, v teh divjih, barbarskih letih, nas usode posameznikov, njih srčne stiske, žlahtna človečnost, ki mora trpe«, nežne ljubezni — ne morejo toliko pretresti m presuniti kakor bi nas bile v mirnih dobah, v nič hudega slutečem življenju. Skoraj da ne najdemo potrebne potrpežljivosti in vdanega obstanka, da bi jih gledali in podoživljali s polnim zanimanjem. Toda vendar ob resnično velikih med n)imi se zmerom občutimo in brezpogojno priznamo izrednost njihove umetniške kvalitete. ...» Med dela te vrste vsekakor spada pričujoča kreacija velikega režiserja Anatola Litvaka, ki je znal zatišjem človeških src, tej goloti čustvenih in etičnih značilnosti v sliki podariti tisto živo, tako plemenito skromno mavrico, ki se pred našimi dušami razgrinja kakor most poziva k dobroti, zatajevanju in blagosti, k vsemu temu kljub trnjevi poti in kljub stoternemu trpljenju, krivicam, ponižanju in pelinu, ki zaliva srca, na samota in mraz sredi brezčutnega, okrutno sebičnega in vsakdanjega sveta. Litvak se ni »tajal v čustvu*, samo iz situacij it. spretno porabljene obrazne mimike je nizal en učinkujoč moment k drugemu In posrečilo s« mu je napraviti delo, ki ga odlikujeta hkratu velika umetniška vrednost in velika človeška blagost. Srečni smo, da smo videli enkrat dva taka Bartnerja kakor sta Charles Boyer in Bette Davi« rug drugega sta izpopolnjevala in dala tako veličastni kreaciji kakor zlepa ne v kakšnem filmu V njuno igro so se izredno všečno vključili otroci, igrale* ' -'»ravnost presenetljivimi igralskimi talente ljena tudi madžarski ministrski predsednik in zunanji minister. Za vsemi štirimi je prispel tudi sam Hitler. Rezultat te konference je bil potem znani pristop Madžarske k berlinskemu paktu. Nas pa zanima le vtis gledalca in opazovalca tiste dni na Dunaju. Sreča je hotela! da sem sam videl osebno te diplomate. Grof Ciano se je pripeljal ▼ spremstvu nemškega zunanjega ministra Ribbentroppa. Za čuda se ti dve osebnosti harmonično skladata. Oba aristokrata, Ribbentrop bolj vojak kot Ciano! Seveda je Ciano malo večji, vitek, galantnih kretenj! V licu lahen posmeh, okolico gleda visoko dvignjene glave, brada včasih previsoko plava nad okolico! Imaš vtis, da je izbran le zaradi osebnosti, manj pa zaradi zmožnosti, da zastopa Italijo v tujem svetu! Ribbentropp je vojak od glave do peta. Manjši od Ciana, ostrih potez v licul Manjšo postarvo mu zelo spretno zakrije visoko lasukana čepica, tako da ga je zlasti zaradi odsekanih kretenj videti visoko nad okolico. Elastično je skočil, kar skoraj ne bi prisodil njegovim letom, posebno lice je starikavo, ter pred Cianom skočil iz zaprte limuzine. Množica jih je strumno pozdravila z »im-peratorskim pozdravom« Opazili so, da je Ribbentrop višje dvignil roko kot Ciano. O tem so potem dolgo časa krožili po Dunaju različni komentarji. Sprejem grofa Telekyja in grofa Csakyja sem zamudil, pač pa nisem hotel zamuditi za nobeno ceno Hitlerjevega prihoda Zanj je vedelo le' malo »izvoljencev«, vendar je bilo dovolj radovednežev pri sprejemu. Pripeljal se je v delno odprtem vozu Hitler in usnjen suknjič sta neločljiva! Leva roka v žepu suknjiča, desna se od časa do časa dvigne v hit-lerjanski pozdravi Slok, ne prevelik, koščen, dolgih korakov, skoraj zategnjenih! Temnorjavi mehki škornji, brez rokavic, na glav: čepico, pomaknjeno precej na oči! Malce hripav »Heil« je njegov pozdrav! Posebnost je Hitlerjev pogledi Ostre, prodirajoče oči. Celoten izraz obraza je asketski. Človek volje, človek dela, prav nič diplomat, a sigurno fa-scener mase, zato pa dober govornik za velike mase! Nekaj pogledov na levo, nekaj na desno, uklone glavo v tla in odide v palačo. Izvedel sem, da se je pripeljal in odpeljal z Dunaja v letalu. To je bilo moje prvo »srečanje« s Hitlerjem Slučajno sem potem zvečer na Ringu v kavarni obsedel malo dalj z nekaterimi sodelavci dunajskih listov. Povedali so mi nekatere podrobnosti o Hitlerjevem življeniu. še vedno trpi na posledicah težke zastrupitve od strupenih plinov iz svetovne vojne, na splošno je pa njegovo življenje zelo solidno, saj je skoro absoluten vegeterijanec, je pa sigurno abstinent alkohola in nikotina In kaj je na splošno dejal Dunaj o tem Hitlerjevem obisku? Nič, prav nič! Nekaj samo po sebi umevnega se jim je zdelo, kot da prihaja med nji le najvišji upravni uradnik in nič več! Sicer je pa narodnosocialistični režim napravil iz Dunaja mesto mrkega reda in discipline! Dunaj se je sedaj pomaknil iz vzhodnega dela Evrope v zahodni del z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Med slabe lastnosti štejem zlasti tudi zatemnitve! Na splošno sem jo pa na Dunaju še precej dobro odnesel. Moja pot me je vodila dalj v Nemčijo tja do Esse-na, kjer sem doživel napad angleških bombnikov, grozno noč v podzemskem zavetišču. Kulturno živ-lienje Dunaja teče precej nemoteno naprej, tudi Slovenci imajo pri tem svoj delež, zlasti ker kot inozemci — še niso mobilizirani. Tovarne v dunajski okolici delajo takorekoč noč in dan, zato tudi brezposelnosti ne poznajo, vse seveda na račun obotoževalne in prehranjevalne industrije. Zelo močno je tudi zaposlena elektroindustrija, saj je Nemčija v izvozu električnega materiala in strojev še vedno na prvem mestu, še bolj pa v izvozu medicinskih aparatov, aparatov za štetje, registriranje, merjenje itd. Nemčija n. pr. pošilja vse jugoslovanske delavce na odslužitev orožnih vaj v Jugoslavijo in jih potem zopet na povratku sprejme nazaj v iste službe! Konec novembra sem zapustil Dunaj ter odšel naprej v »veliko Nemčijo«. Pri slovesu so me založili z različno propagandno brošuro, vse li^TlO in prav nič vsiljivo ter mogoče žaljivo za našo nevtralnost. — Tragična smrtna nesreča gostilničarko Maribor, 6. januarja V Selnici ob Dravi se j« pripetila tragična nesreča, ki j* zahtevala življenje znane gostilničarke V nedeljo zjutraj se je vračala gostilničarka Ivana Golob od maše v Selnici proti Bistrici Med potin ji je postalo slabo, pa se je za trenutek naslonila na ograjo mostu čez selniški potok V omedlevici pa je omahnila čez ograjo ter je padla dva metra globoko v jarek potoka. Pri padcu ie udarila * glavo ob kamenje ter si prebila lobanjo. Našel jo je posestnik Anton Škrbinek t«- poklical bllinio sosede, toda bila j« ie mrtva. BIL, SEM V STALINOVI SLUŽBI Tak je bil »Obisk«, naš prelepi ilustrirani družinski mesečnik, v svojem prvem letu. V novem letu obeta biti še lepšL Če ga naročite in plačate do konca januarja letno naročnino, ki znaša samo ?2 din, dobite zastonj prekrasen koledar s slikami ▼ ba-krotisku. Slike boste potem lahko porabili kot razglednice. »Obisk« se naroča pri upravi: trgovina Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva ul. Slika razbitega Londona, kakršno je Ni še videl takšnega Ob novem letu je Reuterjev dopisnik obiskal tiste londonske okraje, ki so bili najbolj razdejani po zadnjem nemškem napadu. 0 tem, kar je videl, piše takole: Ta napad na London je bil eden najhujših, kar jih je dozdaj bilo. Na stotine inženirjev in pionirjev je prispelo v City (trgovsko središče mesta), kjer bodo pospravili razvaline in popravili, kar se po nedeljskem razdejanju sploh še da popraviti. Več stavb je v nevarnosti, da se sama podro. Inženirji imajo dovoljenje, da se poslužijo tudi dinamita, kjer bi se to izkazalo za potrebno. Takšen žalostni konec čaka več zgodovinskih cerkva in poslopij, ki so njih zidovi stoletja in stoletja kljubovali vsem vremenskim nezgodam Med porušenimi in hudo poškodovanimi zgodovinskimi zgradbami je tudi slovito poslopje, kamor je vsak dan bodilo na stotine in stotine ljudi do morja, kjer so pristajale ladje, potem zavetišče sv. Trojice v Tower Hillu, ki je že stoletja skrbelo za otroke, dalje svetilnik, po katerem so se ravnale ladje, ko so plule mimo angleške obale 72 ur potem, ko je sovražnik uprizoril to veliko razdejanje, delavstvo še vedno noč in dan dela ter čisti vse, kar ovira promet. Gasilci gase Številne požore. V središču Londona še vedno delujejo gasilske črpalke, ker ogenj še ni povsod pogašen, Videl 6em že dosti slik o razdejanju po bombnih napadih. Videl sem takšne strahotne slike iz Madrida, s Kitajske in Poljske, moram pa reči, da takšnega razdejanja, kakor v londonskem Cityju, nisem videl še nikjer. V ulici Newgate gledal Reuterjev dopisnik: razdejanja . . . Pridham Wippell - junak z Otranta Pri sedanjih pomorskih nastopih na Sredoz enigem morju 6i je pridobil velike zasluge za angleško mornarico mož, čigar ime so spet omenjali zadnjič ob priliki, ko je britansko brodovje vdrlo celo precej globoko v Jadransko morje, »ne da bi kje naletelo na italijanske bojne ladje«, kakor trdi sradno poročilo. To je admiral Pridham Wippell, eden najslavnejših angleških pomorskih častnikov, ki se je zelo odlikoval tudi že v svetovni vojni zaradi svojih nepričakovano drenih nastopov. Omenjeni angleški pomorski častnik je razen tega tudi eden tistih, ki zelo natančno poznajo Ja-Jransko morje, zlasti pa Otrantsko cesto, preko katere zdaj pošiljajo Italijani svoje čete na albanska bojišča. Velik pomorski uspeh je admiral Pridham Wippell med svetovno vojno dosegel skoro na istem mestu, kot pred kratkim. Meseca aprila 1918 je z Afriški položaj v italijanskih očeh »Ne bi nas presenetilo, če bi jutri zvedeli, da sta se združil obe polovici francoskega kolonijainega cesarstva Iz Rima je prav pred kratkim pcslal posebni poročevalec svojemu listu »Journal de Geneve« zanimiv članek, iz katerega se pač lepo vidi, kako danes italijanski politični krogi gledajo na zadnji razvoj dogodkov v Afnki. V njem piše med drugim: »Italijanski politični krogi pozorno zasledujejo razvoj položaja v Afriki. To potrjuje tudi časopis '>Rassegna Italiana«, ki piše: Položaj v Srednji Afriki »Po udaji Port Gentila in Libreville-a, 6e je Gabon izjavil za generala de Gaulle-a. To je dogodek izrednega pomena. Pogled na zemljevid potrjuje, da britanske posesti v Južni Afriki, Tanganjika, Kenija, Belgijski Kongo Francoska ekvatorialna Afrika in Nigerija predstavljajo orjaški blok, ki z ozemljem okoli Čadskega jezera oklepa naše posesti v Afriki. Takšnega bloka, ki se razprostira od Indijskega do Atlantskega morja, ki ga ščiti njegova masa, a razpolaga z velikim številom vojaških, pomorskih in letalskih oporišč, ni treba podcenjevati. Zato je zelo važno, računati s tem, da ta blok zaradi kakšnih drugih dogodkov ne požre še drugih posesti. ... v Francoski Severni Afriki »Sicer pa se zdi, da se }e položaj v francoski Severni Afriki spremenil. Ne vemo, ali je točno, da je general Weygand odklonil, da bi se vrnil v Francijo. Zato pa točno veino, kaj se odigrava t francoskih afriških posestih. Kaj naj pomenijo vse one ceremonije, sultanove vdanostne izjave in zagotavljanja, da se nikdar ne bo odstopil niti najmanjši košček francoskega oeemlja? Kaj pomenijo vsa ona odposlanstva, ki potujejo med nezasedeno Francijo in kolonijalnimi posestmi? Kaj pomeni naštevanje vsega tistega, kar je Francija storila za svoje posesti? Kakor da nikdar ni prišlo do vojne med Francijo in državama osi! Kakor da Francija ni zaprosila za premirje! Nam se zdi, da se tu organizira zarota, ki se bo morda hitro pokazala pred vsem svetom. Ne bi nas presenetilo, če bi jutri zvedeli, da sta se združili obe I polovici francoskega kolonijainega cesarstva, ki da-! nes še nista združeni, da se borita do konca proti vsakemu tujemu posegu v stvar. To ni domišljija, pač pa najresnejše ugotovitve, i To potrjuje tudi »Temps« v 6voji številki od 16. I novembra, kjer stoji zapisano: »Noben Francoz ni j nikdar pomislil na možnost, da bi se Severna Afri-j ka odcepila od Francije. Obe področji vežejo takšne koristi, ki so danes morda prizadete, ki pa bodo ostale 6kupno z domovino, do tega vstajenja pa ne more priti brez kolonij.« Nova sodobna cesta Kairo—Jeruzalem V kratkem bodo odprli na novo zgrajeno cesto Kairo—Jeruzalem. Iz Kaira poročajo, ga bo ta slovesnost dobila še prav posebni povdarek v tem, da jo bo počastil s svojo navzočnostjo celo egiptski kralj Faruk sam, ki bo cesto na slovesen način izročil prometu. To je sodobno zgrajena cesta, po kateri bo mogoče potovati vselej, ne da bi bilo treba pri tem biti odvisen od vremenskih razmer. Cesta vodi od Katra pa preko Jeruzalema vse do Bagdada. Speljana je približno 350 milj daleč po puščavi. Dober del te ceste so zgradili Angleži. Vloga in uspehi italijanske trgovske mornarice Kakor porača agencija Stefani, j« italijanska trgovska mornarica v sedanji vojni odigrala že zelo važno vlogo. Trgovska mornarica je bila mobilizirana v celoti že ob začetku vojne. Uporabljali »o v vojaške namene vse VTste trgovskih ladij, od najmanjših pa do največjih. V prvih šestih mesecih vojne je na dveh odsekih vojnih operacij italijan-cka mornarica izvedla 216 voženj in pri tem uporabila 40 ladij s skupno tonažo 414.907 ton. Prevozile so pot 727.000 milj, ne da bi se bil pri tem pripetil en sam incident. Street, niti deset minut hoda od moje pisarne, sem videl razdejanje, kakršnega menda ne bom nikdar več. Na obeh straneh ceste od enega konca do drugega štrle posamezni zidovi v zrak kakor obglodano okostje. Cesta sama je prazna in vsak promet po njej’je nemogoč. Naravnost strahoten je pogled na to razdejanje. Tu pa tam so enostavno izginile cele zgradbe, kakor da jih ni bilo. V tem ozračju delavstvo neutrudljivo čisti. Takšna je ulica Newgate Street danes. Nekoliko metrov proč od vhoda v City redno poteka trgovski promet, kakor da se ni nič zgodilo. Trgovine so odprte in ljudje mirno hodijo od ene do druge. Za takšne okraje, ki so popolnoma razdejani, so Angleži poskrbeli tako, da so tja poslali potujoče kuhinje, ki delijo topla jedila in vroč čaj gasilcem in delavcem ter tistim, ki nimajo več doma. Za takšne kuhinje so zbrali denar ljudje iz kolonij. Zelo značilno je, da so na novega leta dan kljub hudemu razdejanju bile po vsem Londonu službe božje, tako v razdejanih cerkvah sv. Ane in sv. Neže. Maša je bila v zakristiji, od koder so ljudje lahko videli razdejani glavni oltar. Na novega leta dan tudi Londončani niso opustili tristoletnega obreda, ko so razdelili dvanajst kovancev po dva in pol šilinga med dvanajst siromašnih vrvarjev. Sovražnik kljub tako silovitemu bombardiranju ni mogel preprečiti, da bi Londončani opustili ta tristo let stari običaj. Ko sem se vračal, sem videl nešteto razsvetljenih božičnih drevesc, ob njih pa so se ljudje veselili in prepevali, kakor da vojne ni. brodovjem rušilcev vozil po Otrantskj pomorski cesti. Tedaj je pet avstrijskih rušilcev napadlo dve britanski ladji. Admiral Wippell se je takoj spoprijel s sovražnikom. Njegov odpor je bil tako silovit, da so avstrijske ladje takoj prenehale z bojem in se umaknile v svoja vojna pristanišča. Leta 1938 je admiral Pridham Wippell poveljeval neki križarki, ki je prekosila vse hitrostne rekorde. Plula je iz Dar-es-Salaama proti Brindiziju, kamor je peljala vojvodo Widsorskega, ki je bil poklican v London zaradi težke boleani kralja Jurija V. Danes je admiral Pridham Wippell star 55 let. Pozna pa se mu ne, da jih ima že tohko. Se vedno je izredno pri močeh in z največjo lahkoto opravlja svojo težko službo, kakor bi bil še vedno v mladeniških letih. „Žena s trojnim življenjem Film tega imena spada med najlepša dela, kar smo jih to sezono videli v Ljubljani. Vsebina filma prikazuje zadevo iz življenja pariških visokih krogov. Ta zadeva je sredi preteklega stoletja dvignila prah na dveh celinah ter pomagala vreči francoskega kralja Louisa philippa s prestola. • Film je izdelan po romanu Rachele Field. Junakinja filma, mlada vzgojiteljica Henrietta Deaportes-Deluzy, se je poročila pozneje z moškim iz Fieldove rodbine, iz katere izhaja tudi pisateljica romana. Roman Rachele Fieldove »Ali this and hea-ven too« (»Vse to, pa nebesa tudi«) je la romanom Margarete Mitchel-love »Veter jo je vzek doživel naj večji uspeh v zadnjih letih. V filmu »Zena s trojnim življenjem« nastopata velika igralca Bette Davis in Charles Boyer prvič skupaj. • Prvi brzojavni kabel, ki je zvezal Newyork z Londonom, je položil Cy-rus Field, brat Henrya Fielda, s katerim se je poročila Henrietta Desportes-Deluzy. Prve slike Bette Davis v vloga Henriette Desporte* so bile poslane v Evropo po kablu, ki ga je položil Field. Vodilni angleški tednik s.slikami »The illustrated London News« je pred sto leti prinesel vrsto slik in tloris palače vojvode Praslinskega, v kateri se je odigrala zgodovinska, resnična drama, ki tvori vsebino filma. Družba VVarner Bros je na podlagi teh starih slik obnovila mnogo prizorov te žaloigre ter si pri izdelavi filma pomagala s sodnimi poročili, ki so izhajala v listih pred sto leti. Ta pripomba je kakor vihar letela po Ožjem krogu. »Noro drzni« Artuzov je že veljal za obglavljenega. Dogodki, ki so prišli po tem, so mu dali prav. Poljska je Sla v nemški tabor in se tako za nekaj časa rešila. Artizov je bil Švicar, ki se je bil naselil v carski Rusiji kot učitelj francoščine. Revolucionarnemu gibanju se je bil pridružil pred svetovno vojno, boljševiški stranki pa leta 1917. Bil je majhne postave, sivih las, nosil je bradico, ljubil godbo in se poročil z Rusinjo. Njegova rodbina je prebivala v Moskvi. Leta 193? so ga prijeli in ga med velikim čiščenjem usmrtili. Polom s Poljsko je ojačil Stalinovo prepričanje o tem, da je potrebno skleniti mir z Nemčijo. Izkoristil je vsako pot, da bi Berlinu sporočil svojo pripravljenost za prijateljski sporazum. Po krvavem obračunu 30. junija je Hitlerjev ugled pri Stalinu silno zrastel. Hitler je možakom v Kremlju prvič pokazal, da zna moč uporabljati, da ni diktator samo po imenu, temveč tudi v dejanju. Ce je Stalin do tedaj še dvomil, da bi bil Hitler sposoben vladati z železno roko, zdrobiti opozicijo, braniti svoje stališče tudi proti mogočnim političnim in vojaškim silam, je zdaj izginil sleherni dvom. Od zdaj je Stalin v Hitlerju videl mojstra, moža, ki je sposoben svet izzvati in svoje izzivanje tudi poudariti. Te misli so bolj kakor vse drugo povzročile sklep, ki ga je Stalin sprejel v noči 30. junija: da z uporabo vseb možnih sred-' štev izvede sporazum i narodnosocialistično vlado. Dva tedna pozneje, 15. julija, je Radek v članku, ki je izšel v uradnem glasilu Sovjetov »Izvestjih«, poskusil predočiti Nemčiji strašilo, da bi Moskva mogla zaiti v vrste versailleskih velesil. Toda Radek je članek zaključil z naslednjim stavkom, ki pa zveni čisto drugače, kakor ostali članek: »A vseeno ni razloga, zakaj ne bi. fašistična Nemčija in Sovjetska Rusija med seboj shajali, saj sta tudi faustovska Italija in Sovjetska Rusija dobri prijateljici.« j Hitlerjev opomin, katerega je bil sporočil Neurath, da je! namreč Nemčija pripravljena tvegati obkrožitev, ta opomin je Stalinu dal povod za novo potezo v protiobkrožitvL Te čase so bile zveze med rdečo vojsko in med nemško armado še tesne. Trgovski odnošaji med obema državama so bili tedaj še prav posebno živi. Zaradi tega je Stalin v nemškem političnem vedenju do Sovjetov videl samo zvijačrady. Pričakujejo, da bo v najkrajšem času imenovati njegov naslednik, ki se mora postaviti v roku šestih do devetih mesecev. Pred par dnevi je bil sprejet v avdienci pri sv. očetu papežev nuncij v Belgradu tnsgr. Ettore Felice in so pri tej priliki razpravljali tudi o vprašanju imenovanja novega grško-katoliškega škola. Zagreb, 6. januarja, b. Predstavniki madžarskih turističnih ustanov, ki so se včeraj mudili V Zagrebu, so obiskali naše predstavnike turizma in so sklenili, da odpotujejo skupaj na Sušak, Plitvice in na Primorje. Pogajanja so bila glede ureditve medsebojnega turizma. Med ostalim so razpravljali o potrebi uvedbe posebnega novega brzega vlaka iz Budimpešte čez Zagreb v Split, oziroma na Sušak. Ta brzi vlak naj bi pripeljal v Zagreb ob 22. Dubrovnik, 6. januarja, b. Parnik »Srebreno«, ki ie nasedel pri Budvi, je posadka zapustila. Zjutraj je prispelo poročilo, da se je krma odtrgala od premca in se je potopila. Pričakujejo, da se bo ladja potopila. Radeče Potrošnja mesa v radeški občini v letu 1940. Poleg kruha in krompirja je meso gotovo najmočnejši živilski proizvod, katerega uporablja človek pri svoji vsakdanji hrani. Naslednje številke nam približno povedo, koliko mesa je použilo v teku lanskega teta prebivalstvo radeške občine, ki šteje okrog 4200 ljudi. V lanskem letu so zaklali naši mesarji oz. gostilničarji 293 glav živine raznih vrst v skupni teži 43.777 kg. Podroben pregled o številu posameznih vrst živine nam pokaže sledečo sliko: volov je bilo zaklanih 21 s skupno težo 6126 kg, 15 krav s skupno težo 3911 kg, 76 telic s težo 22.483 kg, dalje 78 telet s težo 44S7 kg, 100 prašičev s skupno težo 6665 kg in dvoje ovc s težo 105 kg. Zanimivo je,K da smo pojedli največ mesa meseca novembra — 4431 kg, a najmanj v februarju — 2654 kg. Najtežjega vola je pa letos zaklal mesar g. Koželj; vol je tehtal 550 kg. Opravičljivo in razumljivo je, da omenjene številke zaradi nemogočega popolnega zbiranja podatkov ne odgovarjajo povsem točno dejanski potrošnji mesa v naši občini. Ako bi hoteli dobiti popolno sliko, bi morali prišteti k navedenemu še even-tuelno občini neprijavljeno meso, zakol prašičev za domačo uporabo, domačo in divjo perutnino, gozdno in poljsko divjačino ter ribe. Na ta način bi dobili številko potrošenega mesa v lanskem letu, ki bi se sukala okrog 50.000 kg mesa. Ako tako dobljeno številko delimo s številom prebivalstva naše občine, vidimo, da odpade na vsakega posameznika povprečno zaužitega mesa 11,905 kg letno, oziroma 0,032 kg dnevno. — Nezaželjen gost v kokošnjaka. Na vse uvo-gooe načine si skuša človek olajšati težke življenjske razmere v časih, ko ne ve danes, kakšna bo cena jutri. Eni se bore za svoj borni obstoj s poltenimi, drugi z nepoštenimi sredstvi. Zlasti zadnjih je vedno več, ki ne opuste nobene priložnosti, ki se jim nudi za prav lahek »zaslužek«. In v vrsto teh spada tudi neznan obiskovalec kokošnjaka g. Samca Janeza, posestnika na Jagnenci št. 45, ki je v noči od petka na soboto ukradel iz njega šest lepih kokoši. Okradeni rejec domače^ perutnine je tatvino takoj prijavil radeški m orožnikom,, Litija Zborovanja študentov. V nedeljo, dne 29. decembra 1940 ob 3. uri popoldne so imeli I. zborovanje v dvorani Ljudskega doma v Litiji, litijski študentje, ki so včlanjeni v SDZ. Zborovanje je otvoril predsednik litijskega dijaškega krožka dijak Zaplata Franci, ki je v uvodnih besedah pozdravil navzoča gg. župnika Vinka Lovšina in kaplana Mihelčiča Franca in vse ostale udeležence in prijatelje študentov. Kot prva točka sporeda je bila deklamacija študenta: »Mi gremo naprej«; kot druga točka je bil govor dijaka Koprivnikarja o temi: Sodo-študent; sledilo je poročilo tajnika o podrobnem delu v dijaškem krožku. Kot 3. točka sporeda je bil šaljivi prizorček iz življenja dijakinj, ki žive v internatu in so ga prav lepo podale štiri dijakinje; kot 4. točka sporeda je bila deklamacija dijakinje: »Zvesta vodnica«; kot 5. točka pa je bil lepo občuten in pripravljen govor dijakinje Mimi Mrakove, ki je svoj govor začela s Simonom Gregorčičem: »Prijatelj, ne bodeš za zlo mi pač vzel, resnobne besede za praznik vesel Ni praznik, predragi, naše življenje, življenje naj bode ti delaven dan!« V nadaljevanju svojega govora je govorila o dolžnostih, ki jih ima katoliško dijaštvo do seb, do svojega naroda in do svoje domovine. Sledilo je poročilo tajnice dijaškega krožka o delu. Kot zaključna točka zborovanja pa je bil govor predsednika litijskega dijaškega krožka Zaplata Franca, ki je govoril o temi: »Mahnič — naš vzor.« Vse točke sporeda so bile dobro pripravljene. Veseli »mo nad uspehi dosedanjega dela v dijaškem krožku. Dijaki, dijakinje! Narod in domovina polagata na vas največje nade, zato se tudi v bodoče temeljito pripravjajte vsak na svoj poklic po geslu: Bog, narod in domovina! NA ZAPOVED K R A L 3 I C E... je FILM S K 1 RO MAN V nebogljenem obupu začne Penelopa tarnati in jadikovati nad 6vojo nesrečo: »O, zakaj le sem Vam verjela! Uporabili ste me za »voje zahrbtne namene in me prevarili! Samo v svojo korist, da ustrežete svoji zlobi in škodoželjnosti! Toda tega nikakor ne bom dopustila! ro-vedala bom kraljici resnico: da smo zadrževali in jemali njena in Essexova pisma!« Raleigh pa ji je odvrnil: »Presneto bi bilo škoda za Vašo lepo glavico, ko bi se zahotrljala s tnale pod ostro rabljevo sekiro! Ali mar mislite, Vi mlada norica, da Vam bo kraljica v svoji ljubosumnosti odpustila?« Lady Penelopa je obmolknila. Za nekim stebrom je ve« Sas »tal skrit lord Bacon, ki ga je bila pravkar k sebi poklicala kraljica. Slišal je vse, o čemer so se menili. Kolikor naj je bil naklonjen Essexu — lastna glava mu je vendarle bila bližja. Zato se je naglo pojavil pred presenečeno skuoino in odšel oroti kraljičinim sobam. »Sir Franci«, ali greste h kraljici?« ga vprašal Raleigh. »Da, kraljica je poslala pome!« »Po.slušatje me najprej, preden greste!« »Nič se ne trudite! Saj že vse vem o kraljičinih in Es6exovih pismih! Jaz bom odgovarjal za to stvar kraljici, ne pa Vi!« »če boste koga obtoževali brez dokazov, potem boste prišli ob glavo, preden so bo6te dobro zavedeli, za kaj gre in kaj ste spregovorili...« »In če kraljica ničesar ne zve? ...« Raleigh je naglo odgovoril: »Z našo pomočjo boste postali slavni! Recite ji, da Esscx predstavlja največjo rfevamost za Anglijo, kajti kraljica ima rada svoje kraljestvo, evojo kraljevsko čast in oblast kraljevanja bolj kakor moške ...« _ , »,. .in zato se Essexu ne bo posrečilo!« je odvrnil sir Francis Bacon in še pristavil: »Vem kaj ji bom rekel...« Raleigh pa ga je zbodel: »Vi ste človek, ki se vselej obrača po vetru.« Bacon pa mu je odvrnil: »Pameten sem, to je vse!« Bacon je bil zares pameten človek. Znal se je obrniti v slednjem položaju, nihče ga ni mogel spraviti v zadrego, pa tudi nikoli nikogar ni izzival, kajti dejal' si je, da je popolnoma odveč, če 6i človek nepremišljeno nabira sovražnike. Rajši je pogosto popustil in odnehal, 6e prilagodil in napravil prijaznega, ker je dobro vedel, da ee le tako lahko shaja na dvoru, kjer «e človek danes še sonči v milosti, jutri pa je že pod kapom, kamor ga morda z eno samo prišepetano besedo spravijo spretni in brezobzirni sovražniki. Zdaj se je tudi že dodobra prepričal, da se ne more nasloniti na silovitega in nepremišljenega Essexa, ki dela kar naprej napake na desno in na levo. Vendarle pa Essejca ceni zaradi tega, ker njegove poštenosti z ničemer ni mogoče podkupiti. Kljub vsemu ga bo poskušal rešiti. S tem sklepom se odpravi h kraljici. Elizabeta ga je že nestrpno prtčako- Postala je zadnje čase izredno občutljiva in sitna. _ Čedalje bolj jo je jezilo, da se Essex sploh noče oglasiti, ko mu je ona sama vendar ves čas pošiljala pisma. Zdaj je sklenila, da bo vprašala Bacona, če bi ji morda utednil dati kakšen pameten nasvet. Vedela je, da je sir Franci* Bacon dejansko edini zanesljivi in zvesti Essexo