ovunJP '/j
Adriatic’
zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a.
JESENI NE ODPADA SAMO LISTJE
Dogodek sam po sebi ni nič kaj posebej novega. Že prej sc je velikokrat zgodilo, da so šle ribe nazaj v morje. Včasih so bile neuporabne celo za ribjo moko, drugič jih v hladilnici niso mogli sprejeti, ker so bile zmogljivosti v Delamarisu že prezasedene. Dogodek je zanimiv predvsem zato, ker se je pripetil v času, ko smo ostali z našim malim morjcm-lavorjem, ko je ulov rib zmanjšan na minimum, ko Delamaris odpušča delavce, ko je cena ribe že nevarno navita, ko imamo na grbi toliko beguncev, ko...
Neverjetno je tudi to, da nam je pomembnejše razglabljanje o tem, kdo je kriv, da so morale ribe v morje, nihče pa se ne razburja nad dejstvom, da smo odvrgli tolikšno količino HRANE, kije ni ravno v izobilju. Ali res nismo sposobni najprej rešiti zagato, potem pa odkrivati krivce.
Takšno razmišljanje nas sploh spremlja v tem našem razgibanem času. Jezimo se nad prometnimi težavami, preklinjamo občino, komunalo in policaje, hkrati pa parkiramo tam, kjer sc NAM zdi primemo. Iskanje krivcev je naš nacionalni
MANDRACEVA
MANDRAČEV POHOD PIAVAIJVI MARATON BOČ E KORTE-IZOLA PAN DUI A NOVINARJI—IZOLA ALKA, PAČIJO, PAJLO ENI NOVI KLINCI IZOLSKI NAJSTNIŠKI BENDI
Jaraom
1967-1992
Izola, Punta, NEDELJA, 20. september 1992
GIASBENI DOGODEK LETA FARAONI VSE ZASEDBE 25tih LET
OLIVER, TEREZA, BENČ, ROBERTO
ANGEL IIEART
knjiga o Faraonih spominske majice srečolov
KDOR POZABI JEŠTRONCO!
šport. Eni so krivi za nezaposlenost, drugi za neprimerne gradnje, tretji za izgubljeno mladino. Ko pa je treba povedati, kaj smo sami naredili, kaj bi ali bomo naredili, nam zmanjka besed. Spremenili smo se v velik avditorij televizijskih kritikov. Manjka nam samo še velik naslonjač, tam pri Šaredu, od koder bi lahko opazovali celo našo občino in odkrivali napake. Ubogi reveži, ki bi ostali tam spodaj.
Mef
V tej številki še:
ZADNJA POSTAJA-DELAMARIS VSE ZA ŠOLO - ŠOLA ZA VSE BO SPET PEL FIGOV TOP ? VESLAČI IMAJO ZGODOVINO
MINE
STANARINE
Izvršni svet je v torek razpravljal in sprejel predlog sklepa o določanju neprofitnih najemnin za stanovanja v izolski občini. Predlog je nastal v skladu z metodologijo ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora (včasih še Jazbinšek prav pride, kajne?) in ob razlagi, da so najemnine v sosednjih občinah višje. Najemnine bodo izračunavali po formuli:
Najemnina je lahko največ 2,9% vrednosti stanovanja vrednost stanovanja pa je: število točk x vrednost točke x uporabna površina x korekcijski faktor za velikost stanovanja x stopnja / (deljeno) z 12.
Izola bo seveda vzela najvišjo možno vrednost, kar pomeni, da sc bodo najemnine povišale za 57 odstotkov. Dva primera: Stanovanjc v Livadah (63,2 m2) ima 336 točk, korckc. laklor 0.981, vrednost točke je 96,77. Doslej je bila najemnina 2.797,00, odslej bo znašala 4.858,00 SIT.
V starem mestu je bila najemnina za podobno stanovanje 1.231,00, odslej bo 2.138,00 SIT.
Varčujte, stanujte manj!_____________________________________
iTŠSuTTTTl
 M....i
To je Va5a rubrika, spoštovani bralci in pisci. V njej objavljamo pisma, ki jih pošiljate na naš naslov z željo, da jih objavimo, saj bi z njimi radi povedali someščanom to in ono. Pisem je kar veliko, zato Vas prosimo, da spoštujete sklepe časopisnega sveta, ki je sklenil, da objavljamo le pisma dolga do 40 tipkanih vrstic in tista, ki so podpisana ter opremljena z Vašim naslovom. Pisem ne predelujemo, dovoljeni so le pripisi uredništva, poleg tega pa jih tudi delno lektorsko bdel amo. Hvala za dosedanje sodelovanje.
Pisma še naprej pošiljajte na naslov:
MANDRAC, Veliki trg 1, 66310 Izola s pripisom PTT NOT DEAD ali le Pisma bralcev . Lahko pa jih tudi prinesete na uredništvo, saj smo tam bolj ali manj od zore do mraka.
CISTO PA NI
Na prispevka v zadnjih dveh številkah MAN-DRAČA, meje vzpodbudilo, da povem tudi jaz svoje mnenje in pogled na (nejčistočo v Izoli. Pr vo bi rad odgovoril na trditev v prispevku JE IZOLA UMAZANA gospodu Martinu Pod-biezniku iz Komunale, da njegove navedbe niso povsem resnične. Ne bom navajal drugih ulic, razen te, v kateri živim. To je kratka in (na srečo) strma uličica, ki v svojih 100 metrih povezuje dva najznamenitela kulturno- zgodovinska objekta, to sta palača Besenghi in Lma cerkev. To sta objekta, Id jih turistični prospekti in vodiči priporočajo turistom, da si jih ogledajo. Ta uličica—Giordana Bruna je bila v letošnjem letu že 4krat (da ne bo pomote, navajam še z besedo štiri krat) pometena. Za dvakrat seje pometač verjetno zmotil, enkrat pa je pometel, ker sem ga opomnil, da je ta ulica tudi za promet, enkrat pa je bila pometena, ker sem se šel na Komunalo pritožit. Ostalo pometanje je prcpiščcno naravi (močnemu nalivu in bulji). Kar se pa tiče trave in plevela, Id nemoteno raste po ulici, pa priporočam Komunali naj nabavijo kozo, bo najceneje in še listja za ležanje bo imela dovolj, saj gaje na ulici in okrog cerkve dovolj celo leto. Ne bom se s piščal v to, kdo in na kakšen način je postavljal kriterije za kategorije pogostnosti č&čcnja, mislim pa, da je bil izpuščen zelo bistven. Ne morem se tudi strinjati s trditvijo, da je Izola umazana zato, ker je manj denarja. Odkar živim v Izoli (36 let), je bila čistoča Izole vedno isti problem, pa naj bo to pobiranje smeti ali pometanje ulic. Za primer bi navedel, da verjetno v Kopru in Piranu nimajo denarja ravno na pretek, vendar pa v čistoči mnogo ptedačijo. V nedeljo, 30.8. gutraj, po neurju, sem šel slučajno skozi Piran, Portorož in Lucijo. Ob U-ih dopoldne (čeprav je bila nedelja), so bili vsi pometači na čiščenju. Izola pa je lahko počakala na ponedeljek, idjub polomljenim vejam po ulicah (in prednostnim kategorijam). Moje končno mnenje o čistoči v Izoli je, da dokler bo Komunala skrbela za čistočo, bo Izola umazano in nečisto mesto. Pa brez zamere, ker ne morem nič pohvalit!
Frantar Vinko G.B.l Izola
HVALA!
Zahvaljujem sc družini Pevec, ki nas je gostila v času našega izgnanstva. Prav tako se zahvaljujem RK in še posebej Antonu Jurišcviču ter vsem ostalim, ki so nam kakor koli pomagali. Še enkrat hvala vsem Izolanom.
Vojislav z družino iz Lipika
POGORIŠČE
Zavarovalnica Triglav zavaruje , kar jim pride pod roko, za plačila škod pa le preko sodišča. Tako se mi je zgodilo v Strunjanu, ko mi je hiša št. 85/b zgorela. S 7—člansko družino sedaj prebivam brez vsega v kletnem prostoru pogorišča. To je edino, kar mi je še ostalo. Hiša je bila na črno zgrajena. Zavarovalnega agenta, ki mi je v mesecu aprilu zavaroval stoječo hišo črna gradnja ni zanimala. Potreboval ni nikakršne dokumentacije o gradnji. Zavaroval jo je pač, kot vsako drugo. Sedaj pa, ko je od hiše ostalo le pogorišče in bi mi ZAVAROVALNICA TRIGLAV morala po vseh pravilih njihovega poslovanja izplačati dolžni znesek, glede na predračunsko vrednost pa se je kratko malo potegnila nazaj. Zavarovalnica TRIGLAV sedaj išče izhod v sili. Sklicuje se na tako imenovano črno gradnjo , ki jo je zavarovala, sedaj pa jo prav to brezizhodno moti. Zneska mi torej ne želijo izplačati, čeprav je sem strošek zavarovanja redno plačeval. Potemtakem se naj bi se po njihovem moral obrisati dobesedno pod nosom. S svojo 7—člansko družino in s 25—letnim prebivanjem v Sloveniji verjetno ne bom ostal kar ob zadnjih besedah upravnice zavarovalnice Triglav. ODŠEL BOM PO PRAVNI POTI, ČE TAKO ŽELITE, PRAVICO PA BOM DOSEGEL.
Scidi Hoti
SAS O IZ AGROVEMA SVETUJE...
Prihaja jesen. Malo nas je že ohladilo, zato pospešimo jesenska dela na vrtovih, cvetličnih gredah, sadovnjakih, vinogradih ter na poljih.
Skrajni čas je, da posejemo špinačo, solato, radič in motovilec. Tako bomo tudi jeseni in pozimi polni doma pridelanih vitaminov.
Suša in velika vročina sta pospešili zorenje jabolk in hrušk, zato je trebna to sadje čim prej obrati.
V oljčnih nasadih moramo s primernimi sredstvi odbiti napad oljčne muhe in se pripraviti na zeleni rez.
Pred trgatvijo je treba pregledati in pripraviti vse posode, v katerih bomo imeli grozdje ki ga bomo nato predelali v vino. Kljub suši letina ne bo prav slaba, odvisno pač od lege.
Poskrbimo tudi za okrasne vrtove. Obrežemo nekatere žive meje in pripravimo gredice za saditev tulipanov, narcis, hijacint, irisev... Gomolje si priskrbimo čimprej, dokler lahko v trgovinah izbiramo, vsadimo pa jih oktobra ali novembra.
Za spomladansko setev zelenjave obogatimo zemljo s pridelanim kompostom ali drugimi organskimi gnojili.
Lep pozdrav Sašo
Ribiči rinejo iz ene nesreče v druga Kar jim ne Škodi država pa si Škodijo sami. Te dni kočarji veselo lovijo vse živo in bodo v kratkem izpraznili cel zaliv Tisti z lebdečimi mrežami in mali ribiči pa živijo v strahu, da bodo povlekli Se njihove mreže. Zato so naslednje kratke informacije namenjene samo njim. Torej:
19. septembra se bo začel zadnji krajec, torej bo mesečina le od polnoči do zdre, čeprav bo luna zahajala opoldne.
26. septembra pa se bo začelo obdobje mlaja, ko luna vzhaja in zahaja skupaj s soncem, tako da mesečine ne bo.
O plimovanju pa boste vse izvedeli iz skice
1»	»30
!Tlt(
IJ.-HHp
II 20
‘š
7 80	19	«0
- 'Vtpn
To» “•
"”r
•*r » » no'
■" i rH ...........
0 20 13 30 . _
Bwnr»-"K»
li 10
m
M» »10	»90 tl
»to- TS«~ -*B t*6o
»00 ' 210
»30	<10
ril:
$
r«r			ÌÓÌ0 itsč
	> U,		/V r"±
/v	r r	L 1 M	/; A f
mm	h	v?	tip
trKtff	ml		-mV
IN MM		3 50	19 30
	IL SOIE		
1*7 l#v*	trum	99	tevji irttm
1 *77	11 43	IR	9 49 19 IS
4 111	It 37	19 9 41 19 99	
/ IN	19 32	??	9 83 19 03
>0 9 99	KM	»	997 1997
VIDA !
Gostilna pri Vidi ni prav nič drugačna od običajnih izpiskih gostiln. Morda je še na-jboij znana po tem, da je bila kar dolgo prej beznica kot prava gostilna, sej je imela le točilni pult, pred njim pa so se zbirali tudi vseh vrst tiči Pred dobrim letom se je Vida odločila, da bo temu naredila konec in tako sta se s partnerjem Mirkom lotila obnavljanja lokala. Najprej sta uredila notranjost lokala, potem sta se lotila zanemarjenega vrta za njim.
Prav nič nista dobila zastonj, vse sta kupila in postorila sama in tako je nastal eden lepših gostilniških vrtov v Izoli. Poslal je kar nekakšno zavetišče domačinov, ki včasih radi zbežimo pred turistično gnečo. Ko je ponudbi dodala še pizza so se začele mize polniti in v gostilni je zavel nov veter.
Do tod vse lepo in prav, vendar pa dolgo le ni bilo tako. Nekateri sosedje se kar niso mogli sprijazniti s tem, da so v nekdaj njihov vrt dobili gostilniško teraso, sledite so pripombe o dimu in vonjavah z roštilja, protesti zaradi omejevanja sušenja perila nad vrtom, končalo pa se je s prijavami inšpekciji. Končni rezultat je znan. Inšpekcjja je prepovedala uporabo vrta, prodigo jedi na žaru in pizz, gostilni je grozila vrnitev na staro.
Vida in Mirko sta se odločila, da poti nazaj ni. V višku sezone sta zaprla lokal in začela zbirati manjkajoča soglasja (lokacijska, inšpekcijska). Nekateri sosedje pa se Z nastalim položajem kar ne morejo pomiriti.
V uredništvo so začela prihajati protestna pisma in tako smo se naenkrat znašli sredi tega spora. Po eni strani se dosledno zavzemamo za spoštovanje reda in odredb, po drugi pa se zavedamo, da je turizem edina izolska perspektiva, ta pa terja tudi izboljšanje gostinske ponudbe. Nasprotovanje okolja ni nekaj posebnega. V Izoli se s tem srečujejo skoraj vsi lokali (Beach Garden, Uampy, Belvedere, Lanka, Fredi, Doro, Rolling bar in še kdo). In ker bo prav to (po našem mnenju) ena od glavnih predvolilnih tem je prav, da spoznamo, lug in kako razmišljajo naši sokrqjani Tokrat objavfjamo dve pismi, ki smo jih prejeli na račun gostilne pri Vidi. Preberite in se opredelite.
Uredništvo
NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI
Ta naslov sem uporabil zato, da opozorim bralce, da ni vse tako kot se je hvalila gospa Vida iz okrepčevalnice. Do sedaj se nisem hotel vtikati v to zadevo, kaj sc dogaja v tej gostilni in na terasi, ker sem začasno odsoten (sedaj na dopustu), ampak me je zabolel članek v zadnji številki Man-drača, ki govori o lažnem smetišču. Torej! To dvorišče je bilo (nekdaj) eno med najbolj urejenimi in čistimi dvorišči v Izoli (le da potem ni bilo betonirano), dokler si ni na hinavski način prilastila gospa Vida, celo brez soglasja stanovalcev in stanovanjske.
Dvorišče je bilo uporabno za nas stanovalce in za spravljanje embalaže nekdanjega RIBIČA. Imeli smo zelenjavni vrt ter garaže. Pol dvorišča je cementiral RIBIČ , del Vida in ostalo pridni delavci, ki so adaptirali hiše ter naredili nov vhod stanovanjske hiše. Na preostali vrtiček je posadila cvetje, za pergolo posadila divjo trto tako, da raste stanovalcem čez okna, da se ne upajo odpreti oken za prezračevanje in zaprta dvojna vrata kleti s trstiko. Ljudje živijo v prisiljenem zaprtem brlogu. Nekdaj je bilo to dvorišče polno nasmejanih in veselih stanovalcev, ki so se v večernih urah zbirali skupaj, da se sprostijo od napornega dne. Danes je dvorišče postalo PEKEL in mora, da sc ljudje ne morejo niti pogledati iz oči v oči. Oprostite dolgemu pismu, toda se mora izvedeti resnica. Prostor za embalažo, da jo ima pod ključem, je tudi prisiljeno dobila. Naj se ona le hvali s svojim delom, toda nas je še ljudi, ki vemo, kaj tiči za bregom. Še in še bi lahko napisal, toda bilo bi preveč. Hotel sem le povedati, naj ne žali našega nekdanjega truda za vzdrževanje dvorišča (saj gaje ona podrla).
Vhš zvesti bralec in stanovalec
N.Nenadič
KAM PO ČLOVEKOVE PRAVICE ???
Že dolgi dve leti (vsaj za nas stanovalce okoliša) je od kar je s postavitvijo gostinskega vrta pričela lastnica OKREPČEVALNICE VIDA . Tedaj seje za nas pšričcl boj za normalne življenjske pogoje. Postavila je pergolo, posadila trto, adaptirala vhod v dvorišče (obok), napeljala razsvetljavo in kar je najbolj važno, postavila roštilj - vse brez gradbenega dovoljenja in dovoljenja za obratovanje vrta. Že tedaj smo vedeli, da nam bo v poletnih mesecih popestrila življenje . In kar smo leto prej le predvidevali, seje tudi uresničilo. V večernih urah, ko zakurijo, je smrad nemogoč in dvorišče (zaprto s hišami z vseh strani) postane dimnica. Tako smo prisiljeni imeti zaprta okna ravno tedaj, ko bi v večernih urah prezračevali stanovanja po dnevni vročini. Prav tako nam je onemogočeno normalno sušenje perila (obesiš čisto, po bereš pa osmrajeno in od saj umazano perilo). Da ne govorimo o hrupu, ki prične ob 7jOO zjutraj in konča v zgodnjih jutranjih urah. Najprej smo želeli zadevo urediti z lastnico, vendar je pokazala, da ne misli spremeniti obratovanja. Tako smo napisali pritožbo na SO, vendar je ta naletela na gluha ušesa, oz. so celo pokazali, da bodo lastnici dovolili obratovanje pod sedanjimi pogoji. Le zakaj - morda zato, ker je prijetno spiti kozarec piva zastonj v senci skritega dvorišča, ali tiči vzrok kje drugje? Le zakaj je toliko ljudi nemočnih proti lastnici; zakaj pristojni ničesar ne storijo? zakajev je veliko, odgovorov pa ni. Pravijo, da smo proti turizmu. Nasprotno, smo za tak turizem, ki ljudem, ki v tem kraju živijo ne onemogoča življenja. Pred kratkim smo vsi dobili nalog z občine, naj takoj odstranimo vrvi za sušenje perila, ker nam jih bodo v nasprotnem primeru odstranili oni proti plačilu.
Razložili so nam, da je to ulica (od vedno je bilo tu dvorišče) in se tu po zakonu ne sme sušiti. Glede na to, da so tudi na drugi starni hiš ulice, prosimo da nam odgovorni, ki so ta nalog napisali, kje naj bi potem perilo sušili. Morda so njihovi balkoni dovolj veliki, da bomo perilo sušili pri njih; ali nam bodo kupili sušilec perila. Zanima nas kaj bo naslednja zahteva - morda bo to urnik, ko bomo lahko gledali skozi okna, saj bomo v nasprotnem primeru motili obiskovalce lokala... Nfcmo, da občina živi od najemnin obrtnikov, to pa še ni razlog, da izniči človekove pravice. Tudi mi, prebivalci starega mesta, kjer je večina gostinskih lokalov, moramo živeti. Prav gotovo bi bila zadeva že urejena, če bi tu živel kdo od občinskih mož - na žalost mi to nismo.
NEKATERI STANOVALCI OKOLIŠA OKREPČEVALNICE VIDA
Pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je krejevni skupnosti le uspelo sklicati sestanek vseh zainteresiranih in prizadetih strani v tem gostilniškem sporu. Dogovorili so se, da mora lastnica urediti in pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja, šele potem bo lahko obnovila ponudbo na gostilniškem vrtu. Tudi s sosedi so razčistili nekatere stvari, čeprav nekateri še vedno niso zadovoljni Pomembno pa je že to, da se pogovarjajo in dogovarjajo, sij bo to tudi v bodoče temefj vsakršnega skupnega življenja turizma in ljudi, ki ob (ne pa od) tem turizmu živjjo.
Izvedeli smo tudi, da je bil podoben sestanek o Beach gardenu neuspešen. Vsak ostaja na svoji strani, na slabem pa bodo oboji
V petek, 25. septembra ob 17.00 bo zanimivo pred športno trgovino Elan. Glavni konstruktor elanovib smuči, Valter Valenčič, btì svetoval glede nakupa smuči, sodelovali pa bodo tudi člani slovenske demonstracijske vrste ( Mateja Svet, Rok Petrovič itd.).
Sledil bo zanimiv SKATE BOYRD ŽUR z rolkarji iz Ljubljane.
V nedelo bodo smučarji še odigrali malo tenisa in pojadrali, vsi kupci pa bodo na dan predstavitve deležni posebnega 10 odstotnega popusta.
Sicer pa pri Elanu ne mirujejo in tako bodo že od 1. do 4. oktobra pripravili Odprto prvenstvo Slovenije v jadranju na deski. Tekmovali bodo v razredih: Lechncr, veterani v razredu D2, bi Funboardu. Tekmovanje bo ob PunU.
CESTNA VOJNA
PIRAN VRAČA UDAREC
Izoli se spet obeta vojna s sosednjim mestom. Glavno poveljstvo M andrač a se je dokopalo do dragocenega tajnega dokumenta piranske občinske vlade.
Gradivo za zadnjo sejo piranskega izvršnega sveta, ki so ga člani vlade sosednje nam občine sprejeli brez pripomb, vsebuje odstavek, ki ni nič drugega kot napoved vojne naši občini. Sosednja občina v neupešnih in jalovih poskusih, da bi izbrala lokacijo ceste od meje z nami do meje s Hrvaško predvideva poskus iskanja soglasja z nami. Po njihovi inačici naj bi cesta od Jagodja dalje proti Piranu potekala drugače kot je predvideno v planskih aktih naše občine, ki je skladno s tem te odkupila potrebna zemljišča. V Piranu to vedo in so že določili strategijo jutrišnje vojne. Zapisali in sprejeli so sklep: Predlagamo, da čimprej s predstavniki izolske občine uskladimo interese, saj poteka del trase za povezavo Jagodja in Lucije v izolski občini. V zvezi s tem predlagamo, da zadržimo (POZOR!) sklep o dovolitvi izpeljave kanalizacije iz izolske občine v piransko čistilno napravo po občinskih parcelah, dokler se z izolsko občino ne dogovorimo o možnih variantah cestne povezave... Kdor o tem ne verjame lahko v našem uredništvu po zaslugi tajnih obveščevalcev vojnega štaba v glavnem poveljstvu Mandrača in na lastno odgovornost prebere tajni dokument piranske občinske vlade. Vsakršna podobnost s srbskimi poskusi, da skozi bosansko Posavino zasedejo in varujejo cesto do Banja luke in Knina je zgolj slučajna.
V občini moramo podpreti prizadevanja, da se promet na obali rešuje celovito ob upoštevanju že zgrajenega ter novih danostih in spoznanj in v okviru novega regionalnega prostorskega plana v katerem mora biti upoštevan tudi razvojni program občine Piran, katerega izdelava je v teku. V občini moramo čimprej pridobiti vse potrebne podatke, na osnovi katerih se bomo odločali o novi povezavi med Jagodjem in Lucijo, ki je za občino vsekakor najbolj nujna: —predlagava, da čimprej s predstavniki izolske občine uskladimo interese, saj poteka del trse za povezavo Jagodja in Lucije v izolski občini. V zvezi s tem predlagava, da zadržimo sklep o dovolitvi izpeljave kanalizacije iz Izolske občine v piransko čistilno napravo po občinskih parcelah, dokler se z izolsko občino ne dogovorimo o možnih variantah cestne povezave. — potrebno je narediti strokovno primerjavo med variantama povezave skozi tunel Dobrava in skozi tunel Mala Seva. Glede na zmanjšanje prometa skozi Strunjan zaradi tunelske povezave, bi bilo potrebno ugotoviti, ali bi za odsek Jagodje — Mileta zadostovala le rekonstrukcija obstoječe ceste.
PA.
Stari zlati časi modrosti najprej Stal'ca in potem krav'ca so minili. Bencin in nafta sta pregnala še zadnje osle iz mesta in vasi. Ker so novi osli večji in nevarnejši od nekdanjih, je v hišah in na cestah zmanjkalo prostora. Tako nam danes poleg prostora, lepega vedenja in poznavanja prometnih predpisov zmanjkuje tudi denarja. Kaže, da ga je najmanj tam, kjer je bilo največ obljub (za ponazoritev glej nadaljevanki o izvozu Bel veder ali pot in sprehajališče ob plažah na Punti ). Z načrtom prenove je (leta 1978 začeta in delno) izpeljana zadnja, večja strokovna, interdisciplinarna in široko obveščevalna akcija za mesto Izola. Taje imela tudi analizo in predlog za dostavni in intervencijski promet v starem mestnem jedru. Pred in po tem je mogoče najti še kakšno študijo prometa, toda izvedba je vedno bila bolj ali manj srečno naključje rešitev per partes , ko so sc astrološki vplivi ujeli s kakšnim republiškim načrtom, svetovnim prvenstvom, idejo kakšnega vplivnega moža ali žene ali komisije. Za staro mestno jedro je še vedno odprta možnost izvedbe mreže enosmernih ulic. Ti bi zagotavljala ustrezno dostopsnost in sprostila dele cestišč za označevanje dodatnih parkirišč za osebne avtomobile. Poleg tega je vsekakor potrebno omejitev hitrosti, Id je označena na tablah, podkrepiti z (vidno označenim) preoblikovanjem cestišča (rahla vzpetina, rampa s prehodom za pešce, izbolkinc...). To so v večjih mestih že uveljavljeni načini oblikovanja cest ki ne ovira pešcev, voznike pa fizično prisili, da upočasnijo vožnjo. Poleg omejitve prometa z dovolilnicami za prebivalce in dostavo ter vstopnine za območje, ki je s parkirišči in garažami deficitarno, ostanejo le še rezerve kot so: človeški faktor, bonton, kazni. Samopomoč že teče z akcijami komisije za promet, oddelka za vzdrževanje, Mandrača in idejami prebivalcev. Dolgoročna in dokončna ureditev prometnega problema je večja naloga, ki zahteva skupno delovanje strokovnjakov in uporabnikov. Kot je to že delno sklenjeno ob natečaju za ureditev Prešernove ceste in območja do Drevoreda l.maja, je pred načrti za nove pozidave potrebno izdelati prometno študijo. Ta je nujna, ne samo da bi obvarovali mestno središče pred veliko in neuistrezno postavljeno avtobusno postajo, temveč tudi, da ugotovimo: - koliko, kje in kako se vozijo občani in vaščani. Mogoče bi bila uvedba mini busa gospodarnejša in bi omogočila boljši urnik in večjo uporabnost javnega prometa. To bi morda zmanjšalo število osebnih avtomobilov. Kje bi bile ugodne lokacije za avtobusno postajo z medkrajevnimi avtobusi in kakšnimi povezavami z lokalnimi avtobusi - kakšne so alternativne možnosti prometa na morju in v zraku Brez te velike domače naloge ne bomo mogli resno misliti na maturo, kjer se pridružijo še drugi soodvisni predmeti (varstvo in oblikovanje okolja, razporeditev in obseg gospodarskih dejavnosti, urejanje, opremljanje Izole, naselij v zaledju in njihovih robov, likovna podoba...) Kreativni so lahko samo tisti, ki vedo in upoštevajo zelo malo ali zelo veliko. Genialne rešitve brez truda so tako skopo razdeljene med ljudi in po zgodovini, da na njih ni računati več kot na loterijo.
Vaša Katrca
	DESET NAJBOLI GLEDANIH		
	FILMOV		
1. 2.	LETHAL WEAPON III SILENCE URE GLASS	A D	tjl ito»
3.	EVE OF DESTRUCTION	F	
4. 5.	ALI EN III HOUSE PARTY II	G K	Frančeškin Bojan
6.	A.W.O.L.	A	Istrska Vrata f
7.	BRIDE OF RE-ANIMATOR	G	CENA IZPOSOJE
8.	TOO MUCH SUN	K	VIDEOKASETE:
9.	CHEIN DANCE	D	SAMO 50 SIT ZA 2 DNI
10. TRENUTEK SMRTI		A	
Mojmir Suhar, v.d. direktorja Delamarisa, opravlja novo dolžnost danes 670 članskega kolektiva od prvega septembra.
Kako ste se odločili za funkcijo, ki je vse prej kot hvaležna?
O zamenjavi na vrhu se je v Delamarisu vedelo že v januarju, saj je nekdanji direktor Vinko franetič na delavskem svetu dal pobudo o njegovi nepreklicni razrešitvi. Vsi poskusi, da bi tuj to mesto pridobil tudi strokovnjake od zunaj se niso obnesli. V ožjem izboru sem bil tudi sam. Vedejestvo sem prevzel šele takrat, ko sem dobil v ožjem kolektivu podporo, da bomo s skupnimi močmi le naredili korak pri izhodu iz krize.
In ta kriza se še stopnjuje?
Prav imate. Prvega januarja letoas, ko je bil Delamaris organiziran v okviru holdinga, so bile težave manjše in lažje obvladljive kot danes. Med tiste, ki so močno načele našo poslovno sposobnost sodijo: še vedno visoka izvozna aktivnost ribjih konzerv, ki predstavljajo kar 70% celotne proizvodnje Delamarisa. Izvoz je sicer za vsako gospodarstvo življenjskega pomena. V našem primeru žal temu ni tako. Previsoke cene izdelkov, na kar vplivajo tudi monopoli javnih podjetij (elektro, vodovod, komunala) na tujem ne vzdržijo, to pa pomeni, da imamo pri vsaki konzervi, ki jo prodamo na tujem, izgubo.
Poleg predrage proizvodnje pa se danes soočate še z novimi težavami?
Sami lahko opazile, da je v pristanu zasidrano vse ladjevje (naše in od kooperantov). Morska meja s Hrvaško, ki jo vsaj uradno ni, ne pomeni nič drugega kot dodatne stroške Delamarisu, ki jih je v zlatih časih lahko v celoti pokrival z ulovom, (vzdrževanje plovnih objektov op.p.)
Imate rešitve?
Da. Žal so boleče, saj bodo v prvi vrsti udarile po zaposlenih. Predvsem vlris-u, kjer je v proizvodnji konzerv zaposlenih 385 delavcev ali dve tretjini vseh delavcev holdinga.
Ste lahko konkretni?
V Iris—u, kjer bomo obseg proizvodnje zmanjšali za 30% (z izgubo ne bomo več delali) bo potrebnih danes in v bodoče manj delavcev. Če sem konkreten, število tistih, ki so že dobili odločbe o trajnem tehnološkem višku je 45. Delavci so bili o naši odločitvi o prenehanju delavnega razmerja pravočasno obveščeni, prav tako smo jih seznanili s pravicami. To pomeni, da bo podjetje še pol leta izplačevalo OD. Govorice, da so med trajnimi presežki samo delavci v proizvodnji, niso točne. Seveda pa odpuščanje ne pomeni veliko, če ne bo prišlo tudi do nove kakovosti v proizvodnji. Sedanje vodstvo je že navezalo slike s partnerji iz tujine, ki so pripravljeni s svojo tehnologijo sodelovati pri projektu novega programa. Gre sicer zja program plave ribe, ki ga bomo izpeljali na višji stopnji obdelave in s tem dosegli višjo kakovost in višjo ceno.
Del zagonskih stroškov bo tudi Delamarisovih?
Da. Za funkcioniranje in pripravo nove proizvodnje so poleg (sicer skromnih lastnih sredstev op. p) naj bi pri pripravi 'ut zagonu nove proizvodnje sodeloval tudi kapital in država (sredstva za sanacijo).
Kdaj bo nova proizvodnja v Iris—u stekla?
Računamo, da če ne bo težav, v februarju 1993.
Kakšne so po vašem mnenju perspektive slovenskega ribištva?
Zaenkrat ne najboljše. Res je, da sedanji ulov 6 parov delamarisovih ladij zagotavlja tekočo proizvodnjo. Problem se bo začel v novembru, saj vemo, da se riba seli. Z odkupom, ki je zaenkrat ugoden v Italiji bi sicer rešili proizvodnjo ne pa tudi usodo ribičev, ki ne bodo po svoji krivdi brez dela in zaslužka.
Računate na pomoč države?
O tej problematiki smo vlado že večkrat opozorili, pravega odgovora nimamo. Vse kaže, da bo problem ribičev ostal samo problem Delamarisa. Kakorkoli ga urejamo (ribiči sicer dobijo zagotovljeno plačo), ga ne bomo uspešno rešili. Č e ulova ni, večji del zasluška pa je grajen na ulovu, bodo ribiči prikrajšani najmanj za polovico zaslužka. Brez denarja, ki ga v podjetju kronično primanjkuje, pa ni moč narediti nobene poteze v dobro ribičem.
Vlado Ostrouška
Kdor čaka, dočaka. Znani ljudski rck so v četrtek, 10.9.1992 uresničili v Izoli, kjer so 212 delavcem izolske ladjedelnice po slabem letu čakanja, izplačali štiri zaostale posebne dohodke, regresa izpred dveh let in odpravnine po tržni vrednosti, kar je edini primer v Sloveniji. Delavci so čeke dvignili v hranilno kreditni službi izolskega Galeba, ki je sicer izdelal tehniko za izplačilo, dejansko pa je denar prispeval izolski Marinvcst. Sicer pa sega zgodba v leto 1991, ko seje v 2. oktobru začel stečajni postopek. Večkratni poskusi, da bi v Izoli končali stečaj, sc ni obnesel, (po zadnjih podatkih bodo v Izoli to dejanje opravili 8.9.). Med upniki so bili tudi delavci s 4 miljoni tolarjev. Večina med njimi je še vedno na čakanju. Skromna nadomestila za čas brezposelnosti so nesla med nekdanje delavce nemir in zahtevo o čimprejšnjem poplačilu obveznosti. V ta prizadevanja se je vključil obalni sindikat, ki je na osnovi njihovih že pred letom zasluženih plač. In ga našel. V Marinvcstu so z odkupom, terjatev v višini 15,5 miljona tolarjev postali 13% delničarji oz. lastniki novega podjetja Slovenska ladjedelnica. Zadovoljni pa so tudi delavci, saj so v plačilne kuverte dobili realno ovrednoteno vrednost minulega dela.
V.O.
Prebivalci Livad!
Ste letos že opravili redni pregled vaših plinskih napravi? Če niste, vam Termoscrvis Izola pregleda, očisti, popravi in nastavi izgorevanje, očisti kamenec in ostale obloge, zamenja dotrajano peč, preveri tesnenje in preizkusi varnostne naprave. Zastopajo proizvajalce peči: OCEAN, ZANUSSI, JUNKERS.
Pogodbo o vzdrževanju lahko dobite v pisarni KS ter na naslovu: TERMOSERVIS IZOLA; Cankarjev drevored 16-b, tel. 61-559. Odprto NON STOP od 7. - 20., ob nedeljah in praznikih od 8. do 14. ure.
%
Slavko Gaberc humoreska za tri glasove
MORJE ADRIJANSKO, VRNI NAM RIBO JUGOSLOVANSKO (ALI KAM SO VSI ŠPARI, ORADE IN BRANCINI ŠLI...)
Lglas: šjor Bcpi, ribič iz Umaga
2.glas : Danilo, ribič iz Izole
3.glas: Claudio, ribič iz Gradcža
Na odprtem morju, blizu savudrijskega rta sc srečajo tri ribiške barke; na njih trije stari ribiči, znanci, včasih prijatelji...
1.glam : A a to radile na mora moru? Oli nan kradete jedino blago a nan ga je Franček (Tudjman) ostavija!
2.glas: Ma šjor Bcpi, pa kaj ti nikoli ne čitaš slovenske časopise in gledaš tclcvižion. Tamo ti je naš vilcnjak Danijel (Starman) i kimpanija lepo pojasnil, daje piranski zaliv slovenski!
3.glas: Amici mici cari, ma chi sc ne frega della frontiera. 0 mare e sempre lo stesso e poi cmo lovit i dalje iste ribc, a otri politici iz Lubiana i Zagreb naj igrajo poker na Punta Salvorc. ftr noi fa lo stessa Che cosa faranno con quella punta di cazzo non ci riguarda. Amici come prima?
1.glas: Lahko je \fama čakulati, a a ja da kažem? Porco boia! Rat nan je otjera furcštc i donija ezule u dimijah iz Bosne. Puno gladnih usta, a vi to ka ne znate!?
2.glas\ Ma šjor Bcpi, ne sekiraj se. Znaš, da smo mi Slovenci zadovoljni z malim. Pa kaj bi sc kregali. Per la miscia, če imaš kaj rib ti vse kupim za tolarje.
3.glas: Mi pago con lire italiane! Voglio tutto!
1.glas: Pola ko kumpanija! Ima za svih, puna mi je barka riba i ostalih morska dobrota. A da sc dogovorimo ovako: Danilo za Slovence a su zadovoljni sa malim — uzme girice. Claudio za svoje Italijancc uzme špare, a Franccku pošaJjcmo u Zagreb kašetu morskih kohasic i morskog konji a sa šahovnicom, da ga more staviti u špalir svojih dičnih gardisti. Listi, orade i brancine pojedemo sami, a za bjcguncc u dimijah ima i na obali abaštanca morskih puževa...
2.glas: Ancora tris! Imamo različne oznake na barkah, ma mislimo enako! Vedel sem, da boš našel najboljšo rešitev šjor Bcpi. Zdaj pa kar veselo k Ribiču v Izolo na un litro de bon.
3.glas: Kr me sta bene. Come ho detto al inizio — il mare c il vino istriano c sempre lo stesso. Amici come prima!
oblik»	osto,
'II
^očrrBV
Odgovornim predlagamo, naj neimenovano ulico ob železniški postaji in športni dvorani podaljšajo do stadiona (kot je v načrtu) in jo poimenujejo v Ulico športnih črnih gradenj. Šolski hišnik bo letos ostal brez dobre domače, slivove marmelade. Mulci so namreč prvi dan šole obrali drevesa do zadnjega sadeža.
Sicer pa se sosedje čudijo nenavadnim vrtnarskim podvigom na dvorišču šole. Njim so namreč odvzeli del vrtov, da bodo lahko na šoli imeli svoj lasten vrt, zdaj pa tam že tradicionalno raste plevel. Morda pa gre za kakšno posebno raziskovalno nalogo s to vrsto zelenjave.
V političnih strankah se te dni zahtevajo zelo težkih in odgovornih nalog. Trenutno razmišljajo o tem, kako preprečiti, da bi nekateri prosluli politikanti pred volitvami skušali priti v njihove vrste.
Kolumb Milavec je očitno pršci že zelo daleč na zahod. V enem od pristanišč so mu namreč že ukradli potni list z ameriško vizo, plačilno kartico, nekaj denarja itd. Ker mu je crknil tudi radio je njegova skrb pred odhodom čez Atlantik kar razumljiva. Če bi mu kdo rad priskočil na pomoč naj pokliče na uredništvo mi pa ga bomo že usmerili na pravo mesto.
cIK-cAK
Takole so se zabavali 29. avgusta domačini v Kažipotni ulici. Po Tartinijevi in Ljubljanski so zdaj oni na vrsti v ohranjanju tradicije dobrih sosedskih ve-
selic. Na fotografiji je prizor, ko so morali očetje in sinovi (brez rok) pojesti kremš-nitc. Po pripovedovanju je otrokom še kar šlo, očetje pa so imeli težave, ker kremšni-te na malvazijo ne padejo ravno najbolje. Bravo.
Na predzadnji strani pišemo o mini, ki jo je iz morja potegnil Bonazza. Tik pred izidom Man-drača smo izvedeli, da mine ni prevzel nihče in tako je uspešnim ribičem ostala na krovu ladje. Morali so se organizirati in skupaj s policaji stražiti, da je kdo ne bi ukradel . Ob misli na takšno varnost nam ostane le že vzklik: Bomba! Objavljamo žalostno vest, da smo izgubili našega šerife. K kratkem postopku so ga namreč prekvalificirali v Iržničaija. Rezultati so že vidni. Po tretji uri popoldne smo v Izoli brez komunalnega redarja, tržnica pa je prikrajšana za ponudbo (pre)prodajalcev iz drugih držav. Za slednje je sicer poskrbela tržna inšpekcija. Bivši šerif sporoča svojim številnim prijateljem , da mu ni treba več rezati gum na avtomobilu, ker on ni več kriv za njihove težave z oblastjo.
Demokracija šiba. Koprski župan Aurelio Jurije bil s strani nadobudne blagajničarke v plažnetn lokalu v Simonovem zalivu poslan v neko intimno mesto. Župan je bil tiho, saj je razstavo psov, ki si jo je prišel ogledati, organiziralo kinološko društvo Koper.
Fešta v Jagodju je uspela. Najbolj so vžgale vse vrste pekarskih dobrot, ki sojih razstavili družbeni in zasebni peki. To so potrdili tudi številni obiskovalci fešte, ki so z veseljem segali po teh brezplačnih dobrotah. Bravo organizatorjem in upokojenkam krajevne skupnosti. Za drugo leto pa predlagamo razstavo pršutov.
ŠPORT MAESTRAL KLUB v sodelovanju z IS SO Izola predstavlja projekt
ŠPORTNA ŠOLA MAESTRAL
V akciji bo letos sodelovalo okrog 600 otrok, razporejenih v 40 skupin.
Za udeležence športne šole bodo skrbeli znani športni strokovnjaki in pedagogi.
Predšolske otroke ( 3 - 6 let ) bomo zajemali v vrtcih (slovenskem, italijanskem, Korte), spoznavali pa bodo: osnove atletike, gimnastike, plavanja, kotalkanja, tenisa, planinarjenja itd...
Tudi otroci iz 1. in 2. razredov osnovnih šol bodo še delali po splošnem programu, v 3. razredu pa bomo nekatere že usmerjali v nogomet in rokomet. Seveda pa bodo vsi lahko nadaljevali delo v splošnih programih. Udeležence športne šole bomo v S razredu usmerjali v klube, lahko pa sodelujejo v posebnih športnih delavnicah za odbojko, nogomet in tenis.
Športna šola bo začela z delom oktobra, vsi udeleženci pa bodo dobili posebne vpisnicc in priznanja ob zaključku šolanja.
ŠPORTNA ŠOLA JE PRILOŽNOST, DA VAŠEGA OTROKA IZTRGATE ULICI IN GA ZAUPATE ZDRAVEMU, ŠPORTNEMU ŽIVLJENJU.
Vse podrobnosti o vpisu bodo otroci dobili v vrtcu ali šoli.
:: Cvetličarna ORHIDEJA
Kristanov trg 4 Tel. 61-606 Mi cvetja ne prodajamo. Samo pripravimo ga, da bo olepšalo vaš dom. Smo tudi uradni dekoraterji : odra na Mandračevi fešti. Cvetličarna je odprta NON STOP, tudi ob nedeljah in
lll'iil&liii praznikih.___________
•>«
Izola,
nedelja,	20.	septem
Mandračev pohod okoli Izole
14.00-16.00 start pred kulturnim domom, okrepčilo na Belvederju, *.'<
cilj na Punti	v	•	•
Plavalni maraton 16.00 štart na velikem pomolu, cilj na Punti 16:30 balinarska tekma (boče) Korte-Izola	.. r
17.00pandula Novinarji-Izola
17.30	alka, paglio, pajlo (medn. udeležba)
m p
19.30	eni novi klinci
NIGHT SPIRITS, SYNDROME, FLOWERS PO WER
vlvXvXvXjXv-X;
20.30 glasbeni dogodek leta
jan Družina, Nelfi Depanghcr, Gianni Colori,
Crt Janowsky,Marjan Malikovic,Tuljo Furlanic,Ferdo Maraž,
produkcija: Marjan Starc, ligfit show: Gobbo
• m
o, ^uiov, prigrizki, pijača.... Mandračeva fešta je samo en dan v letu.
In v nedeljo
YSI ZA SOLO
Ob napovedanem dnevu in uri, s pričakovanimi skrbmi in slabo voljo zaradi draginje; pa ludi z lepimi občutki in novimi upi... Novo šolsko lelo! Napoveduje se brez revolucionarnih novosti, le z drobnimi kakovostnimi spremembami. Iz daljšega pogovora z ministrom za šolstvo in šport Slovenije dr. Slavkom Gabrom objavljamo v M andrai u naslednji povzetek: Vprašanje: Ob prevzemu ministrskega mesta ste napovedali, da boste neurejene razmere v slovenskem šolstvu urejali postopoma, brez velikih sprememb čez noč. Kakšne novosti napovedujete za to šolsko lelo?
Dr. Gaber: Skladno z napovedjo o prevzemu mesta ne napovedujem nobenih velikih sprememb. V okrožnicah vsem šolam po Sloveniji smo priporočili nekaj stvari: najprej smo vse zaprosili da, kolikor je mogoče natančno in za celo lelo v naprej, napovedo pisno preverjanje znanja. To naj bi pomagalo tudi pri ustnem izpraševanju, za katerega tudi menimo, da je lahko napovedano in ne lovljenje otrok na neznanju. Učiteljice in učitelji moramo biti sposobni ugotoviti kdo in koliko zna in ne uporabljati ocene kot instrument discipliniranja otrok. V okrožnicah smo tudi našteli povsem konkretne stvari, ki jih učiteljem ni treba več vpisovati v dnevnik. Poskušamo zmanjšati njihovo administrativno urejanje, ker vemo, koliko bolj koristenje njihov čas za delo v razredu. VSE ŠOLE SMO NAPROSILI, NAJ BI SE POUK POVSOD ZAČEL OB OSMI URI IN NE PREJ. OB OSMI URI SE VENDARLE PREBUDIMO IN ZAČNEMO S ČISTO GLAVO!!!
Vprašanje: Ves čas poletnih počitnic in zlasti v dneh pred začetkom pouka je slišati glasne zahteve po odpravi srbohrvaščine v petih razredih osnovne šole. Ali je ta sklep strokovnega sveta za šolstvo Slovenije dokončen? Dr.Gaber: Naj tudi tokrat povem, da osebno nisem pravi naslov za tovrstna vprašanja. Ministrstvo nima in ne sme imeti nikakršnega vpliva na to, ali kak predmet v šoli bo ali ne. Mi smo izvršna oblast in moramo spoštovati zakonodajo. Za vsak predmet, ki se v šolah uči, odloča strokovni svet, kije skupščinsko telo. gre torej za vprašanje pravnega reda in minister se ne more mešati v to, kar rečejo v strokovnem svetu. Ta je sklenil, da bomo imeli v šolah hrvatski jezik in to je zame zakon.
Vprašanje: Kako, dr. Gaber, komentirate pobudo škofovske konference za u vedbo verskega pouka v slovenske šole?
Dr. Gaber: Pozdravljam pobudo o tem, da se pogovorimo o razmerju med državo in verskimi skupnostmi tudi, ko gre za vprašanje šolstva. Sam razumem pobudo kot razmislek o morebitni uvedbi takoimenovanega izbirnega predmeta, ki bi se ukvarjal s primerjavo različnih religij. Ne zgolj z eno, temveč z več religijami! Ne razumem le pobude kot pobude za verouk e šolah. Moje osebno stališče je, naj bi verouka kot kaleheze v javnih šolah ne imeli, kajti država je dolžna zagotoviti standarde, ki so sprejemljivi za vse državljane oziroma njihove otroke. Zagotoviti moramo nevtralno javno šolo, ki ne more in ne sme vsiljevati nobene od konfesij, politik! Nisem pa proti verouku v zasebnih šolah! Sicer pa verouk po mojem globokem prepričanju sodi tja, kjer je bil doslej: v zakristije, v cerkve. Verjamem, da tako razmišlja tudi velika skupina verujočih! Rad bi dodal še to, da smo v mladinski organizaciji že davno predlagali, da bi vsebine o religijah, toda na nivoju vedenj in znanstvenega pristopa, vključili v različne šolske predmete. PRIPRAVLJAMO TUDI OKROŽNICO, KI BO JASNO POVEDALA, DA JE ŠOLSKI PROSTOR AVTONOMEN. V NJEM NAJ BI SE NE DOGAJALE STVARI, KI V ŠOLO NE SODIJO. DA PA NE BI RAZMETAVALI S ŠOLSKIM PROSTOROM PREDLAGAM, DA GA ODDAJO V NAJEM ZA PRIMERNE ODŠKODNINE!
Vprašanje: Na Obali pričakujemo obogatitev šolske mreže z Višjo šolo za hotelirstvo in turizem e Izoli. Se strinjate s pobudo?
Dr.Gaber: Se, tako kol z vsemi, ki si prizadevajo za širitev višjega in visokega šolstva v Sloveniji. Verjamem, da je Obala relativno primerna za tako šolo, je pa potrebno najprej doseči zakon ? slovenskem parlamentu in tudi zagotoviti pogoje, stanovanja demmo. Treba se bo pogovorili z ministrom za tur izem in še kom. To bi bili prvi koraki k širjenju visokošolske mreže na Obali in morda tudi k ustanovitvi novega univerzitetnega centra, ki si ga Obala želi. To je perspektivno možno in strateško gledano tudi potrebno zaradi konkurence Trsta in hrvaške Istre. Republika je v enem delu dolžna prispevati svoje, verjamem pa, da bi bilo koristno za vse, če bi šla Obala v lem srečanju nekaj korakov naproti! Meàem, ko so se naši šolarji že vrnili k pouku, pa begunski otroci iz Bosne in Hercegovine, ki so se zatekli v Slovenijo, še čakajo na začetek šolskega leta oz. zanje prilagojenih šolskih aktivnosti. V naši državi je pripravljenih nekaj nad 12 tisoč šoloobveznih begunskih otrok, ocenjujejo pa, da je vseh tudi 7 tisoč in več. Ob spoznanju, da se le družine še tako kmalu ne bodo mogle vrniti na svoje domove, so v Ministrstvu za šolstvo in šport dokaj zgodaj začeli s pripravami na pouk tudi
za te šolarje. Gre za zahtevno in dolgotrajno delo, ki le počasi rojeva sadove. Po pregledu prostorskih, kadrovskih in programskih možnosti šolanja, so se odločili za organizacijo prilagojenih šolskih aktivnosti v zbirnih centrih, kamor naj bi dnevno vozili tudi otroke, ki so pri sorodnikih in znancih. V šolskem ministrstvu so si prizadevali za srečanje z ljudmi in šolskega ministrstva BIH, da bi zagotovili učbenike in šolske pripomočke, predvsem pa so želeli verificirati šolske programe in zagotoviti priznavanje spričeval. Prisiljeni so bili v ustanovitev posebne delovne skupine, ki bo tu v Sloveniji pripravila potrebne programe dela, skrajšane in prilagojene za pouk begunskih otrok. Vse to zahteva visoke finančne in druge stroške, ki jih naša država sama ne bo zmogla. Ministrstvo je zaprosilo za mednarodno pomoč bogatejše arabske države in zlasti OZN, njene organizacije in donatorje. Do zaključka redakcije Mandrača v Ljubljano niso dobili še ničesar, zato je začetek aktivnosti, načrtovanih za sredino septembra, še negotov. Edini ali najbolje največji uspeh v pripravah na šolsko lelo za otroke iz BIH je število prijavljenih učiteljev. Pomoč so ponudili strokovno usposobljeni begunci v zbirnih centrih, študentje iz te republike, ki se šolajo pri nas in tudi naši državljani.
Mirjam Muženič
a
£3
il
SOLA ZA VSE
Pri pristojnih smo v koli zbrali podatke o tem, koliko jc v našem mestu šoloobveznih otrok. Od 556 ljudi iz Bosne in Hercegovine, ki imajo status begunca, jc približno 100 otrok, ki bi morali v osnovno šolo, po podatkih pa naj bi bilo v Izoli vsaj še 54 takšnih, ki statusa nimajo, ker so prišli po datumu, ko jc Slovenija prenehala podeljevati la status. Od teh jc 13 šoloobveznih otrok. Dobili smo tudi podatek, da bi 22 otrok moralo v malo šolo, srednješolcev pa niso evidentirali, ker sc zanje za zdaj ne ponuja nikakršna možnost nadaljevanja šolanja. Vzpodbudno jc tudi pri nas število visokošolanega kadra, ki bi kol učiteljski kader lahko priskočil na pomoč: poleg 2 profesorjev jih pri nas prebiva še 11 z ustrezno izobrazbo. V občini sc že nekaj časa ukvarjajo tudi z vprašanjem, kam v šolo, če bo odgovornim na republiki uspelo v Slovenijo dobiti dovolj finančne pomoči iz tujine. Za zdaj velja dogovor z OŠ v Piranu, kije pripravljena sprejeti izolske otroke in jim skupaj s svojimi zagotoviti ustrc- zen pouk. Tjakaj naj bi sc vozili s posebnimi avtobusi. Vsem nestrpnim šolarjem in staršem ali skrbnikom lahko povemo še to, da jc zaradi nekoliko počasne^ih poti dogovarjanja s tujino, paludi iz tehničnih razlogov malo verjetno, da bi sc pouk začel pred I. oktobrom, o čemer jih bomo' obvestili v naši naslednji številki. Če sc bodo stvari zgodile s kakšno nepričakovano naglico, pa bodo o vseh podrobnostih pravočasno obvestilo prejeli domov.
Začasnost begunskega položaja deset tisočev, ki so sc pred vojno morijo zatekli v Slovenijo, je iz dneva v dan časovno bolj neopredeljiva. Vse dotlej, ko bodo mirovna zasedanja prinesla resnični mir in beguncem omogočila povratek v Bosno in Hercegovino, sc moramo sprijaznili s tem, da so tukaj, med nami, in storiti kar se da, da bi bilo njihovo življenje znosnejše. Ste opazili, kako so se z. začetkom šole nenadoma spraznile ulice in dvorišča ali igrišča, kjer so otroci po svoje preganjali poletni dolgčas? Zdaj boste tam videli le še begunsko mladež, ki živi in sc igra tja v endan. Za kakšnih pet razredov jih jc v Izoli, če ne štejemo srednješolcev, med njimi veliko takih, ki jim je bila še do nedavnega šola povsem nekaj normalnega in verjamem tudi zanimivega. In povsem podobna naši. Slovenija ima veliko problemov in si sama gotovo ne zmore naložiti bremena skrbi za šolanje begunskih otrok, zalo lahko upamo, da sc bodo pristojne službe v Ženevi zmigale in takoj zagotovile ustrezno denarno pomoč ter uresničile vsaj del zapisanega v deklaraciji o pravicah otrok, kamor sodi tudi pravica do izobraževanja. Nekaj malega, a hkrati velikega zanje pa lahko storimo tudi mi, njihovi novi someščani, s lem, da po svojih močeh potem pomagamo pri izvedbi šole. Tudi zato, da iz njih ne bi poslali zdolgočaseni poulični nepridipravi. Takšnih, četudi začasnih sosedov si menda nihče ne ždi.
NEVA ZAJC
FOTOGRAFI VLADAJO
Kot, da se nikomur ne da več slikati. Po Zdravku Primožiču, Gorazdu Bertoku in Dori Benčič imamo v Izoli še eno fotografsko razstavo. Tokrat sc predstavlja fotografinja Jasmina Vidmar iz Maribora. Svoja delaje razstavila v galeriji Alga, predstavlja pa se z akti v črno beli tehniki. Ob tem moramo povedati, da je 3. mednarodni EX-TEMPORE Izola 92 uspel in da je prvo nagrado za Izolske detajle prejel domačin Marko Skok. Nagrado zanj bo priskrbela SO Izola, neutrudni organizatorji pa so dobili še 15 odkupnih nagrad. Odkupljena dela so razstavljena v Stavbenikovi menzi. Sicer pa vse vabimo na ogled prave mojstrovine Borisa Benčiča v bar Krog. Ne vabimo le v gostilno ampak predvsem na ogled erotičnih plastik.
Certamente sarete a conoscenza che nella Comunità’ degli Italiani di Isola opera il coro misto Haliaetum. Per coloro che ancora non lo conoscessero eccovi brevemente la sua storia: il coro misto Haliaetum e’ stato costituito nel 1975 e prende il nome dall’antico nome della nostra cittadina. I suoi fedeli membri partecipandovi con serietà’ e dedizione tengono alto il nome del coro e quello della Comunità’ con esibizioni in vari teatri della Slovenia, dell’ Istria, dell’ Italia e dell’ Austria.
Ora con l’inizio della nuova stqagione i coristi o per meglio dire pii amici, hanno già’ ripreso la loro attività in pieno ritmo, in vista degli imminenti impegni canori. Avrebbero piacere pero’ di avere tra le loro file nuovi amici, amanti del canto, nonche’ della voglia di stare insieme. Isola, non e’ soltanto citta’ di pescatori ma anche di cantanti! Perciò’ invitiamo tutte le voci belle a farsi sentire nei prossimi due mesi presso la nostra comunità’ in via S. Gregorič 76 (palazzo Besenghi) tutti i LUNEDI DALLE 19.30 ALLE 21.
VI ASPETTIAMO!
IZŠLA	JE
Faraoni
1967-1992
Na 64 straneh je 58 fotografij iz celotnega obdobja benda, spremljajo pa jih pripovedi članov ansambla in izo-lanov, ki so doživljali tisti čas. Knjiga je zabavna in vendar dober prikaz obdobja, ko se je z rock glasbo oblikovala nova generacija Primorcev. Predgovor k knjigi je napisal Marjan Starc, legendarni manager skupine, svoje spomine so dodali: Tine Guzej, Boris Muževič in Dragan Bulič.
Cena knjige je 450 SIT, lahko jo boste kupili na Mandračevi fešti in po narčilu na tel. 066/ 61-139. Naklada je omejena, zato pohitite.
In ne pozabite na spominske majice!
PLESNI STUDIO LAI VPISUJE v
CELOLETNO PLESNO DELAVNICO za otroke od 5 do 15 let
V ponedeljek in sredo od 16. do 17.30 ure, v petek pa do 18. ure v izolskem gledališču Laičkovi pripravniki in Laički 1 in 2 bodo vadili 1-krat tedensko, Laički 3 in 4 ter Predlai pa 2-krat tedensko____________
v PLESNE DELAVN1CE-WORKSHOPE od oktobra do junija 93 osnove klasičnega baleta, sodobne plesne tehnike, straching, koreografija...
Predvideni termini:	ponedeljek,	sreda,
četrtek, petek zvečer.
Vaje za starejše člane: ponedeljek, sreda, petek ob 17.30 uri
SDP
VABIMO NA PIKNIK SDP
v SOBOTO, 26.9.1992 od 17. ure dalje na plaži v Simonovem zalivu. Bogat športni, otroški in zabavni program. Za ples bo igral ansambel
PLATANA.
Veselimo se snidenja z vami !
E
NGLISH ?
NO PROBLEM FORA
tečaji za osnovno in srednjo Solo ter odrasle.
\\
ŠTUDENT!
(066 ) 70-500
COMUNITÀ’
A GONFIE VELE
J primi giorni di settembre e’ ripresa in pieno l’attività’ culturale della Comunità’ degli Italiani di Isola. La sede del sodalizio e’ ritornata alla vivacità’ di due mesi addietro. Infatti, i due gruppi più attivi, il coro misto Haliaetum diretto dal Maestro Claudio Strudthoff e il gruppo dei minicantanti diretto da Amina Dudine, si stanno preparando con fervore ai prossimi impegni La prima esibizione del coro e’ rissata già’ per sabato 12 settembre a Staranzano presso Monfalcone in occasione della festa comunale. Il gruppo corale proseguirà’ poi con la partecipazione al Concorso Nazionale Corale "Citta’ di Forlì’” del 14 ottobre; all’importante manifestazione competitiva presenterà’ un programma di canti popolari. Sono ormai concordate anche altre due esibizioni dell’Haliaetum e precisamente i due concerti a Volk terra (Italia-regione Toscana) e la partecipazione al tradizionale ”Incontro internazionale dei cori’ che e’ giunto quest’anno alla quinta edizione e si terra’ nella chiesa parrochiale di Isola sabato 21 novembre in occasione della festa del Patrono S. Mauro.
Neppure il gruppo dei minicantanti e’ da meno. Nell’arco di soli tre mesi ha in programma la partecipazione a ben due festival intemazionali di canzoni per bambini: il ”Verdinote” di Battipaglia (Italia-regione Campania) e il ”Cantapiccolo” di Tolentino. AI primo, che si svolgerà’ dal 17 al 20 settembre, si esibiranno le bravissime Romina Umer ed Elena Mikičič classificatesi l’anno scorso rispettivamente al primo ed al terzo posto. Al ”Cantapiccolo” parteciperanno invece ben 20 bambini, dei quali 5 solisti interpreteranno altrettante canzoni scritte da autori del gruppo nazionale italiano. Tra questi, tre musicisti e due parolieri sono di Isola.
In piena attività’ anche la sala di lettura e la biblioteca, ambedue situate nel palazzo Besenghi. La prima si trova al pianterreno ed e’ aperta ogni giorno dalle ore 16.30 alle 20.30. Vi si possono trovare quotidiani, settimanali e periodici in lingua italiana. La biblioteca e’ invece al primo piano e attualmente e’ aperta ogni martedì’ dalle ore 17 alle 19. Dispone di circa 1300 volumi e recentemente e’ stata arricchita di una trentina di nuovi titoli & in fase di costituzione pure il gruppo filodrammatico che si prefigge di continuare la tradizione teatrale isolana. Si spera in un proseguimento delle attività’ - finora ad hoc - del balletto e del gruppo letterario. Coro, minicantanti, filodrammatica, balletto, gruppo letterario._ Ce n’e’ per tutti i gusti Forse c’e’ qualcosa anche per Te che stai leggendo queste righe. Vieni! Le porte della Comunità’ sono aperte!
Claudio Chicco
BENFICA : IZOLA
ISOLA REMA
Če ste Mandrača dobili pravočasno, potem še lahko ugibate o rezultatu debija izolskega nogometnega giganta v Evropi. Vsekakor je možno, da se Izola vrne s točko ali dvemi. Možnost res ni velika, pa vendar... V tem trenutku igralci verjetno počivajo in se otresajo psihičnega in moralnega pritiska. Seveda niso sami, z njimi se je podalo na tekmo kar okoli 100 privržencev. Njihov glas bo zagotovo slišati vsaj na začetku tekme.
v
Želimo jim prijetno izkušnjo in najbolj ugoden rezultat. ZMERAJ Z VAMI BOMO STALI - MI SMO VAŠI RIBARI!!!
Uganimo rezultat povratne tekme med Benfico in Izolo, ki bo 30. tega mesca na novem stadionu v Izoli. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečneža, ki bo dobil ročno uro CAMEL . Vaša ugibanja pošljite na Mandrač,
Veliki trg 1. Izola, do 28.9.
PING-PONG
Športna dvorana v Izoli je bila S. in 6. septembra prizorišče namiznoteniškega turnirja za Alpski pokal.Nastopale so ekipe klubov iz Slovenije, Koroške in dežele Julijske krajine. Tekmovalci so sc pomerili v vseh starostnih kategorijah. V atraktivnih dvobojih je prišla na dan kvaliteta in premoč slovenskih predstavnikov, saj je reprezentanca Slovenije pobrala 1.mesto tako pri mladincih, kot pri članih. Izkazali so se tudi slovenski klubi, katerih člani so imeli najvidnejšo vlogo na turnirju. Škoda, da klub gostitelj (Arrigoni) ni dosegel niti ene vidnejše uvrstitve. Očitno v klubu ni prave roke, ki bi vzgajala vrhunske namiznotenisače. Da ta šport v Izoli nima nobene veljave, dokazuje tudi obisk, kije bil kljub plakatom pod pričakovanji, oziroma ga sploh ni bilo. Do naslednjega dogodka v namiznem tenisu je najbrž še precej daleč. Upajmo, da se bodo stvari do takrat spremenile na
D giorno quando il giovanissimo Grik Tiri torno' a Isola con la medaglia d'oro di Montreal, nei discorsi di rito si e’ notata una gran confusione a riguardo del passato del canottaggio isolano, quel passato legato alla Pullino . FVrcio’ abbiamo creduto dove rovo sfogliare alcune pagine di storia e riproporle sulle pagine del nostro giornale. La Società’ Nautica Giacilo Pullino venne fondata il 20 settembre 1925 e questo da un gruppo di isolani desiderosi di prevenire la costituzione ad Isola di una associazione sportiva legata al fascismo. Giacinto Pullino era il nome del sommergibile il cui incaglio sulla secca della Galiola, vicino a Pola, causo’ la cattura del capodistriano, Eroe nazionale, Nazario Sauro, durante la prima Guerra mondiale. L’anno 1926 fu dedicato all’attivita’ promozionale, portata avanti con poche barche del tipo jole da mare acquistate di seconda mano a Trieste. D caso volle che un buon numero di giovani ben piazzati, gran parte agricoltori, trovassero diletto e svago, al tramonto, su quelle esili imbarcazioni dopo ore di duro lavoro sui campi. E le cose andarono da sole sull’onda dell’entusiasmo in un continuo crescendo, ben guidate dal timore esperto e maturo quale fu Renato Petronio, originario di Pirano. Messisi in evidenza nella jole a quattro nel 1927 a Como vin-r‘ cendo il titolo italiano, l’anno seguente passarono sul quattro con nuovo di zecca chiamato con il nome di Armando Diaz . Vinsero il Campionato Italiano in quella specialità’ a Pallanza battendo l’equipaggio della S.C.Argus di Santa Margherita Ligure, Campione d’Europa in carica. IVrtanto furono dasignati a rappresentare l'Italia alle Olimpiadi di Amsterdam (1928) nel quattro con . Regalarono sullo stretto Slotenkanal dove potevano cimentarsi solo due equipaggi alla volta. Il primo percorso lo fecero da soli; nel secondo batterono la favorita Germania; nel terzo, destino volle, riincontrarono la Germania e la vinsero; nel quarto batterono alla grande la Svizzera; nel quinto straccarono nuovamente la Svizzera di parecchie imbarcazioni. E la medaglia d’oro olimpica fu loro. L’equipaggio era formato da Giovanni Delise, Nicolo’ Vittori, Giliante Deste, Valerio Perentin, tim. Renato Petronio. Vinsero i Campionati europei del 1929 a Bydgoszcz, giunsero secondi a quelli di Liegi nel 1930. Poi si sciolsero. L'armo subiva ogni anno dei cambiamenti. La felice serie dei grandi risultati riinizio’ nel 1932 con i Campionati Europei a belgrado a cui seguirono quelli di Budapest (1933) e quelli di Lucerna (1934). Nel 1935 giunsero terzi a Berlino-Gruenau e l’anno successivo, alle Olimpiadi di Berlino, non riuscirono ad entrare in finale. Qui si concludeva il ciclo d’oro dell’ar-mo isolano. Nella nostra cittadina pero’ altri giovani si stavano allenando per prendere il posto dei campioni, ma ben presto giunse la seconda Guerra mondiale che sconvolse tutto e tutti. La società’ Pullino cesso’ di esistere. A Isola viene fondata una nuova società’ nel 1951 che porta il nome dell'olimpionico Giovanni Delise deceduto in quegli anni. Tiro’ avanti fino al 1955, anno del grande esodo delle genti istriane. A Isola pero' il canottaggio resta di casa. Non mancano i grandi risultati. L’ultimo, quello ottenuto da Erik Tul, ci da’ fiducia per il futuro, per il mantenimento a Isola di quelle tradizioni che in questo nostro secolo sono state per la citta' e per i suoi cittadini motivo di orgoglio.
Gianfranco Siljan
Ribičem gre res vse narobe. Zdaj, ko so končno le malo napolnili mreže pa je ulova včasih Se preveč. Tako je Bonazza v ponedeljek (14.9.) imel prav poseben ulov. Miljo in pol od Pirana je namreč iz moija potegnil približno 50 let staro mina Na prvi pogled gre za plavajočo mino iz druge svetovne vojne, ki so jo zataknili z mrežnimi vrvmi in privlekli na barko. S tem nevarnim tovorom so se pripeljali v Izolo in poklicali pirotehnike. Kaj se je dogajalo naprej si lahko mislite. Mini zagotovo nič dobrega.
ES. NaS foto agent je bil na licu mesta, sliSalo se je KLIK, nato FRSK, ZZZZ in tu je že fotografija. Tehnika ne pozna meja.
Po uspeSnem posredovanju za izplačilo zaostalih plač delavcev ladjedelnice so na obalnem sindikatu povedali, da bodo preverili, kako je bilo z zaostalimi izplačili delavcev Mehana. Ti so namreč za 4 mesece dela v lanskem letu dobili cca. 4.000 SIT. Sicer pa v Mehanu beležijo zanimiv podatek. Lani, ko so bili delavci tam zaposleni za določen čas je bila odsotnost z dela 1,7 odstotna. Zdaj, ko so redno zaposleni pa se je povečala na 4 odstotke. Kaj hočemo, je pač trgatev.
Še dobro da obstajajo zavarovalnice, sicer ne bi vedeli, kje so po novem zaposleni dolgoletni izolski in obalni direktorji Varčnost je lepa čednost. Ena od mentoric (ob njej je Se Sonja) mandračevega pohoda (Neda, za neinformirane) se je na naSe in Kraljeve stroške udeležila pohoda na Proseku (Italija), lam je imela nalogo, da povabi naSe zamejce na naS pohod in Mandračevo feSto, ker pa je že bila tam je Se mimogrede odnesla enega od pokalov. Kako Sele bi bik), če bi Sla samo na tekmovanje. Mimogrede: na naSem pohodu bo nastopala izven konkurence.
MANDRAČ-14 dnevnik KS OBČINE IZOLA Založnik : GRAFFIT d.o.o. Naslov; Veliki trg 1; Izola Odg.urednikr Dl Mislej Uredništvo; Neva Zaje, Vlado Ostrouška, Gianfranpo Siljan, Mirjam Muženič, Nataša Benčič JelaCin, Andrej Šumenjak, Danilo Markočič Preds. čas. sveta: Zorka Sosič Oblikovanje: Davorin Marc Fotostavek: GRAFFIT d.o.o. Tisk: Tiskarna Piran Cena:0 SIT, naklada 6000 Izv.
Povratek: nedelja dopoldne
Vlado Škoijanec Dvori nad Izolo 140 Tel.066/68-066
FOTOGRAFIJE ZA TO ŠTEVILKO SO PRISPEVALI: FOTOARHIV FARAONI (saj veste katere), FOTOARHIV MANDRAČ, VLADO BARBARIČ (šola) NEZNANI FOTOGRAF (ulična festa), MARIJA (mina, Tof). Z razvijanjem fotografij so nam pomagali: FOTO RIO in ART FOTO
CENA
110 DEM
v tolarski protivrednosti
Danilo
\wSwSw)
A	A	ŠOPI	N G TURA
X J^rAvJrV in veselica
Odhod: četrtek ob 19.00
UNITED GAMES OF NATIONS ali drugače otroške igre brez meja smo si ogledali v Plznu (ČSR). Na teh dvodnevnih igrah otroškega smeha, medsebojnega spoznavanja, literature, športnih in spretnostnih iger sedaj že sodelujejo otroci iz Nemčije, Češke, Madžarske in Avstrije. V to veselo družino se bo leta 1993 vključila tudi Slovenija, ki jo bo predstavljala Obala. Tako bomo r septembru gostili okoli 300 otrok iz ”družine” iger, naši otroci pa bodo gostje v državah udeleženkah. ”Otroški parlament”, ki ga organizirajo ob igrah, ima velik odmev v javnosti, saj se jih kot gostje udeležujejo najvišji predstavniki političnega življenja. Tako je r Plznu na vprašanja otroškega parlamenta odgovarjal sam ministrski predsednik s sodelavci: ministrom za kulturo in ministrom za šport. Za vstop r družbo UNITED GAMES OF NATIONS je zaprosila tudi Švica in po zagotovilih organizatorjev bo sprejeta leta 1994.
Markočič
4”
«s«
It
¥
HOTEL DELFIN Tomažičeva 10, Izola Tel.(066) 63-552 int, :
Potrebujete nove osebne dokumente, vizitke, reklamne fotografije...
Vrhunskie barvne fotografije izdelamo v eni uri.
Seveda pa znamo poskrbeti tudi za vaše fotografske spomine.
S sodobno tehniko smo še boljši
SADJE ZELENJAVA ŽIVILA BOMBONIERA
■ OLJKA ■
T &. R Čemeka
IZBRALI SMO NAJLEPSE SADJE KAR GA PREMORE TA JESEN.
IN NIMAMO GA ZGOLJ NAPRODAJ. PRI NAS JE SADJE TUDI OKRAS.
nedovoljen limit
PRIMORSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
FIBA
Tel. 066/38-010
Posl. Koper, Ferrarska 10 (Ogrlica) 38-035 Posl. Koper, Gortanov trg (Obrtni dom) 21-182 Posl. Izola, Pittonijeva 1, 65-354
UPOKOJENCI—POKOJNINE LAHKO DVIGNETE TUDI V NASI POSLOVALNICI V IZOLI / PLAČILNA KARTICA OBRESTNE MERE PRI POSLOVANJU Z OBČANI
(veljajo 30 dni, od l.septembra dalje)
LETNO MES.
HRANILNE VLOGE LETNO MES. ŽIRO RAČUNI
AVISTA-na vpogled vezava za 1 mesec vezava za 2 meseca vezava za 3 mesece vezava za 6 mesecev vezava za 12 mesecev TEKOČI RAČUNI AVISTA-na vpogled dovoljen limit
11,00% 0,86% 21,00% 1,57% 22,00% 1,64% 23,00%	1,71%
26,00%	1,91%
28,00% 2,04%
11,00% 0,86% 42,00% 2,92% 54,02% 3,60%
pozitivna stanja okvirni kredit na ZR
11,00% 0,86% 42,00% 2,92%
KREDITIRANJE OBRTI kratkoročni krediti	42,00% 2,92%
razspis SO Koper	34,00 % 2,43%
LOMBARDNI KREDITI
kratkoročni kredit
devizna klavzula	15,00%
I L M A \T D R /\ C C H I O
26.000	prvošolcev je prvega septembra prvič sedlo v šolske klopi. Večina med njimi nima sreče, da bi hodila v šolo, v prijaznem, varnem okolju, daleč od prometnega vrveža.
Zato, ko boste ob cesti zagledali gornji znak Aé	upočasnite	vožnjo.	Vozite	previdno, kajti v bližini so šolarji.
?	Prve tri septemberske tedne bodo ti znaki
Adriatic*	označevali prometno najbolj izpostavljene šolske poti.
osigurmjufr druStvo d.d.	Še enkrat, počasneje je varneje!
assicurazioni s.p.a.