Ste®. 275.
o Ljubljani, g (elrtek, dnč Z8. novembra 1901
Leto mu.
Vetja po poŠti:
u <eh> leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13'—
u četrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 2'20
V upravniStvu:
za telo leto naprej	K 20*—
za pol leta w	» 10 —
za četrt leta „	„ 5-—
za en mesec „	„ 170
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. K) h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat . . , za trikrat . . . za vež ko trikrat,
13 h 11 „
8,
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri veJkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod žez
- dvoriSže nad tiskarno). — Rokopisi sc
ne vraža jo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema narožnino, Inserate In
reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 6 strani. '•C
Kako ]e nastala S. L S. na Goriikem.
(Govor dr. Breceija na shodu zaupnikov v Gorici.)
Častiti zborovalci! Odbor slovenskega narodno-političnega društva »Sloga« mi je naročil, naj jaz prevzamem poročilo o organizaciji naše stranke, in sicer po navodilih in načrtu, ki ga je »Slogin« odbor v neštetih sejah presojal in sprejel v obliki, ki jo vam, vrli somišljeniki, na tem pomembnem shodu predlaga in v potrditev priporoča.
Ze staroveški modrijan je spoznal resnico: vse teče. Na svetu ni nič stalnega, vse se izpreminja. Izpreminja se človek sam, iz-preminjajo se človeški družabni organizmi, države, narodi, pa tudi stranke. Saj je vendar bistvena lastnost vsega živega, da se izpreminja. Kar se na svetu nc izpreminja več, ni več živo. Življenje je neprestano izpremi-njanje, ne po skokih ali revolucijah, ampak polagoma, po razvoju, po evoluciji.
Veselo znamenje čistega življenja v naši stranki >e dejstvo, ki je tako lepo povdarja »Slogin oklic« na današnji shod.
Po nesrečnem razdoru je ostalo slovensko ljudstvo na Goriškem v ogromni večini v taboru, ki mu je načelovaia »Sloga«, ker ga je prepričala izkušnja, da zastopa »Sloga« prave ljudske koristi v kulturnem, gospodarskem in političnem pogledu. To svoje neomajno zaupanje do »Sloge« je pokazalo naše ljudstvo o priliki zadnjih državnozborskih volitev na sijajen način.
»Sloga«, ki je bila desetletja središče in ognjišče vsemu javnemu delovanju med goriškimi Slovenci, ki je tudi vršila svojo vodilno vlogo na vsestransko zadovoljnost slovenskega ljudstva, je spoznala, da sama ne more več biti kos vsemu narodnemu delu vsled izpreminjajočih se razmer in čedalje bolj naraščajočih narodnih potreb.
Tako je iz nje osrčja vzklila kulturna organizacija »Šolski dom«, naš ponos, naša dika in nada, da to mesto, ki so je ustanovili in imenovali naši pradedje, pridobi zopet svoj prvotni slovenski značaj.
Istotako je vzrastla iz narodno-politiške »Sloge« krepka in zdrava gospodarska organizacija v »Centralni posojilnici« in »Goriški zvezi«. Blagodejni vpliv teh zavodov in njima pridruženih zadrug čutita kmet in meščan.
Iz »Sloge« se je tudi razvila čedalje lepše vspevajoča »Narodna tiskarna« in naše časnikarstvo.
Poleg »Sloge« se je že pred časom ustanovila v soglasju ž njo delavska organizacija, ki je v mestu in okolici probudila zavednost
in praktično mnogo koristila duševno in gmotno delavskim stanovom.
Duhovniki in učitelji, zvesti pristaši »Slo-ginim« tradicijam, so si stvarili vsak za svoj stan posebno zvezo.
Nujna potreba je rodila posebno organizacijo v obliki »Slovenske krščansko-social-nc zveze«, ki naj širi in vodi izobraževalno delo med goriškim ljudstvom v duhu večno mladega krščanstva.
Ne samo po tvarini, ampak tudi po krajevnih potrebah se je moralo deliti delo. Poleg narodno-politiškega društva »Sloge« so osnovali naši vrli somišljeniki v bolj oddaljenih okrajih tri katoliška politična društva, saj »Sloga« ni mogla pri najboljši volji z enakim povdarkom zastopati posebnih teženj vsakega okraja posamič.
Vzgledi drugih dežel in uspehi drugih že crganizovanih stanov so zdramili tudi našega kmeta, ki je v našem narodu sploh, v naši deželi posebej najvažnejši stan. Kmet tvori ogromno večino našega ljudstva, kinetski stan je izvor in glavni oporni steber vsem drugim stanom, kmetskemu stanu se godi med vsemi stanovi najslabše. Drugi stanovi v državi so izrabljali svojo gospodarsko in politično premoč ter spravili avstrijskega in posebno slovenskega kmeta v obupen položaj. Kakor drugod, začeli so tudi naši kmetje misliti na samopomoč, ki mu naj pridobi veljavo v državi in deželi, veljavo, ki mu gre po številu in važnosti. Ze o priliki zadnjega volivnega boja smo neštetokrat občudovali politično probu-jenost in zavednost naših kmetov. Ginljivo je bilo kasneje opazovati, s kolikim umevanjem in navdušenjem, s koliko ljubeznijo so se naši kmetje povsod, kjer je zadonel poziv k združitvi, poprijeli in oklenili »Kmetskih zvez«, ki naj bodo male kmetske zbornice po vseh krajih. (Odobravanje.)
Hvala Bogu, naša politična organizacija je razmrežena po vsi deželi, izvzemši Kras, pa tudi tam se je že začelo organizatorično delo. Doslej imamo: Slovensko narodno-poli-tično društvo »Slogo, dve katoliški politični društvi, pet »Kmetskih zvez« in dve katoliški slovenski delavski društvi.
Vse te organizme preveva in navdaja en duh, ena jasna misel, ena določena želja: goriškemu Slovencu pridobiti kulturnih, gospodarskih in političnih pravic, kakršne vživajo drugi privilegirani narodi in stanovi. Vse te organizme spaja en načrt ali program, ki se da izraziti na kratko v treh besedah: krščanstvo, slovenstvo, demokracija.
Da se umemo! Ako imamo kot politična stranka v programu krščanstvo, hočemo, da postanejo krščanska načela veljavna in vodilna tudi v javnem življenju. Iskreno želimo, da prošine krščansko mišljenje in krščansko življenje tudi zasebno in družinsko dejstvo-vanje, a politiške stranke ni naloga nadzorovati, zasledovati in ocenjevati kako kdo vrši j
svoje verske dolžnosti. Ne priznavamo v politiki nadvlade nobenemu stanu, tudi ne du-hovskemu, saj v politiki smo si vsi stanovi enaki, pač pa zahtevamo, da mora javno delo soglašati s krščanskimi načeli. Kako kdo deluje v javnosti, spada pod javno kritiko. Zato ne bomo nikogar pustili, da bi javno, v po-litiškem življenju deloval ali govoril ali pisal proti krščanskemu naziranju, tudi če bi bil v zasebnem življenju živ svetnik! (Odobravanje.) To je naš krščanski program! Ljudski ali demokratični program obsega dve točki: Politika bodi ljudska, to je za ljudstvo, za ljudske koristi. Ljudstvo tvorimo vsi, duhovnik in kmet, učitelj in delavec, odvetnik in obrtnik, trgovec in zdravnik. Ljudska politika naj bo splošna, ljudska, naj se ozira v prvi vrsti na stanove, ki tvorijo glavno sestavino naroda in so pomoči najbolj potrebni.
Da se taka ljudska politika res vrši v tem smislu, treba širšim ljudskim slojem političnih pravic. Zato tvori drugo in dopolnu-jočo točko našega demokratskega programa zahteva, da imej ljudstvo samo postavoda-jalno oblast. Za najvišji naš postavodajalni zbor, državni zbor, je ta ljudska zahteva izpolnjena. dasi ne še v povsem pravični in nas Slovence zadovoljni obliki. Mi kot stranka zahtevamo splošno in enako volivno pravico za vse sloje ljudstva, tudi za deželni zbor goriški. (Viharno odobravanje.) Od te svoje upravičene zahteve ne odnehamo, dokler se ne zgodi! (Odobravanje.)
Tretja samoobsebi umevna, nam enako važna točka našega programa je narodna. Kot Slovenci zahtevamo, kar nam gre po božjem in naravnem pravu, da dobimo enake pravice, kakor drugi narodi v državi, in sicer v šoli, uradu, cerkvi in sploh v vsem javnopravnem življenju. Ta naša zahteva po narodni enakopravnosti, ki nam je žal samo zajamčena v državnih temeljnih zakonih, a dosledno prezira-na od sovražnih nam birokratov, je in ostane nam kot stranki bistvena točka, za njo se bomo borili z isto vnemo in enako vztrajnostjo kakor za drugi dve.
Vsi prej omenjeni organizmi, od »Sloge« do »Kmečkih« zvez«, imajo za podlago ta ravnokar označeni program; vse te organizacije se zavedajo, da so politiške tvorbe v povzdigo našega slovenskega ljudstva na Goriškem, vse teže in hrepene v raznih oblikah prav po istem cilju!
Ali ni povsem upravičeno in naravno, da vse te organizacije čutijo potrebo najožjega stika med seboj v eno višjo organizacijo, ki naj bo sredotočje vsemu našemu javnemu življenju, ognjišče, odkoder izhaja poživljajoča vspodbuda drugim manjšim organizmom, odkoder prihajajo navodila za složno in enotno delovanje v vseh skupnih zadevali, a prepušča hkrati v krajevnih stvareh popolno svobodo posameznim organizacijam.
Ta misel in želja, ki je živa že več let med goriškimi Slovenci, je dobila nove vspodbude na lanskem tretjem slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani, kamor je prihitelo na stotine naših najboljših narodnih delavcev in najbolj zavednih somišljenikov. Ta shod, ki se po številu in kakovosti goriških udeležencev sme imenovati tudi shod zaupnikov naše goriške stranke v Ljubljani, je soglasno sprejel to-le resolucijo:
Vsi katoliško misleči Slovenci se naj združijo v veliko stranko, ki obsegaj vse sloje hi vse pokrajine slovenskega ljudstva. Ta stranka stoj na najširši demokratični podlagi, tako, da volijo njeno vodstvo zaupniki iz vseh stanov. Izvrševalni odbori naj bodo po vseh slovenskih pokrajinah, ki naj delujejo samostojno. O stvareh, ki so važne za ves slovenski narod. naj se posvetuje osrednji odbor, ki ga tvorijo odposlanci vseh teh pokrajinskih odborov. Ta velika politična organizacija se naslanjaj na politična društva, ki se naj osnujejo v vsakem volivnem okraju, iu naj vpliva na državni zbor in na deželne zbore, ter na občine, da se v njih varujejo katoliška načela in da dobe Slovenci vse pravice, ki jim gredo v šolstvu, ljudskem, srednjem in višjem, v uradu iu sploh v javnopravnem življenju
Politična društva naj skrbe, da bodo najširši ljudski sloji po shodih in v časopisih vedno poučeni o ustanovnem življenju.
Takoj ix> katoliškem shodu je donel pa Goriškem klic: Uresničimo to resolucijo tudi pri nas!
Možje, ki jim je izročeno vodstvo naše stranke, so izrečno odobrili kakor druge tudi to resolucijo, saj so sami na tem sodelovali, toda čas med državnozborskimi volitvami se jim tii zdel prav primeren za izvršitev te resolucije. So tudi v naših vrstah dobromisle-či in dobrohoteči ljudje, ki se vsake novosti plašijo. Ako nastane obleka pretesna, omisli si priležnejšo, a zato ostane vendar prejšnji človek. Ako je naši stranki vsled živahnega napredovanja in razvoja na vse strani prejšnja, svoj čas primerna organizacija sedaj nekako pretesna in nedostatna, treba jo izpopolniti, a stranka ostane bistveno ista. Vendar, da se obvaruje stranka ravno v času volitev vsake zmede v lastnih vrstah, da se tudi izogne očitanju, češ. da si je odela novo obleko le za vabo volivcev, kar so storili naši nasprotniki, odložili so voditelji organizacijo stranke.
Bil je pa tudi drugi, tehtnejši razlog za odložitev. Naši nasprotniki, najsi so liberalci ali socialni demokratje, odkriti ali prikriti, delajo tako: General si izbere svoj generalni štab, ž njim deli navzdol svoje strankarske šarže raznim odborom in pododborom, tem nalaga glavno agitatorično delo, a oblast in pravico odločevanja pridrži zase. Taka zgradba se da vzdržati, a le s pomočjo strahovanja in izrabljanja nižjih nagonov.
Vladarice v zasebnem žluljenju.
Carmen Sylva. — Portugalska kraljica Amalija. — Nizozemska kraljica Viijemlna. — Angleška kraljica Aleksandra. — Sestra ruske carice.
Ljudje večinoma mislijo, da kneginje in kraljice »nič ne delajo,« da teče evropskim vladaricam čas poln zabav in razveseljevanj, a brez vsakega dela in da izpolnjujejo svoje dneve z brezdelico, ali pa nekoliko jezdijo, se peljejo nekoliko na prosto itd., kar nazivajo "Pokazati se ljudstvu«. A dejstvo jc, da prodre le malo vesti o zasebnem življenju na dvorih v javnost in da je v obče jako malo znanega o vrlinah in delovanju pojedinih žena na prestolih, dasi je življenje nekaterih izpolnjeno z delom.
Prva v tem oziru dela Carmen Sylva, kraljica rumunska, katere slava se je razprostrla že po vsem svetu. V njenih delih govori njena Pesniška duša o svoji očetnjavi z ljubeznijo in navdušenjem. Ona jc delavna, kakor redko kaka žena, a to ne le umsko, ampak tudi ročno. Z iglo ne dela nič manj spretno, nego s peresom. Da bi pomagala pri izobrazbi svojega naroda, ki tiči v mnogih ozirih še v mraku neznanja, zbira krog sebe hčere plemiških 'odbin in čita z njimi dela izbranih pisateljev 'n jih jim razjasnjuje. To je dalo povod, da se • snuje v Rumuniji velika in dobro urejena
dekliška šola, v kateri tudi kraljica predava nekatere predmete. Nenavadno rada ima kmečko deco, polno žuljev od prezgodnjega dela in pogosto se razgovarja ž njo. Njena zasluga je tudi, da je rumunsko vezenje znano in cenjcno po vsem svetu in da ga povsodi radi kupujejo.
Portugalska kraljica Amalija je vzor pametne, resne in dobre žene na prestolu. Da & mogla sama negovati in zdraviti kralja, ki boleha na živcih, jc naredila maturo, študirala zdravilstvo in naredila vse izpite z najodlič-nejšim uspehom (magna cum laude). Ona ie edina vladarica, ki je obenem tudi doktor zdravilstva. Največji del dneva posvečuje svojemu poklicu, ako se more tako reči, streže udano svojemu soprogu in ako lc more, ne odteguje svoje pomoči širšim slojem svojega naroda. Mnogo dobrega je žc naredila, inarsi-kako siroto jc rešila s svetom in delom, mar-sikako materinsko srce je osrečila. Ali sposobnosti ima tudi za prozaične stvari, in da je ui dovedla usoda na prestol, bi bila morda danes najglasovitejša modistka. Na svojem dvoru ima delavnico, kjer se izdelujejo zanjo klobuki po njenih idejah. To so divni izdelki! Njeni klobuki so prave trofeje njenega okusa.
Viljemina, nizozemska kraljica, vlada od svoje mladosti svojemu narodu in drži s čvrstimi rokami za državno krmilo. Posvetila jc vse svoje življenje vladanju. Zgodaj zjutraj vstane, zajutrkuje krog sedme ure, nato pa takoj odide v svojo delavnico, kjer je čakajo težki državni posli. Ona ne reši ni jedne prošnje, nc podpiše ni iednega akta. dokler ne pozna stvari do pičice. Popoldne sprejema
ministre in ž njimi konferira, nato ji pa ostane nekaj prostega časa. Tudi nizozemska kraljica ima izdelo\Calnico klobukov, kamor često sama pride in tudi sama dela. Ta delavnica je pa popolnoma, kakor so vse delavnice: zidovi so goli, pohištva ni v njej razven najpotrebnejšega in soba torci ni nič kaj vesele vnanjosti.
Angleška kraljica Aleksandra je dobila na vseučilišču v Oksfordu doktorat glasbe. Mnogo se bavi s študijami o svojih rojakih in se smatra za strokovnjakinjo v tem oziru. Največ časa pa porabi za gojenje cvetic v svojem parku, ki jih posebno ljubi. Najbolj ljubi vrtnice in pa vijolice. V steklenem vrtu vlada težek vijolični vonj iu vonj 20.000 stebel vrtnic. ki pač nikdar ne prenehajo cvcteti, se druži ž njimi in opaja obiskovalca. Njeni stekleni vrtovi v Sandrighamu so kakor mal raj.
Starejša sestra ruske carice, žena velikega kneza Sergija, ki ie umrl znane tragične smrti, ima v sebi celo vrsto sposobnosti za razne umetnosti. Dosegla jc lepe uspehe i v resnih študijah i v lepi umetnosti; posebno nadarjenost pa kaže za igranje v gledališču. Njen salon, v katerem se shajajo največji talenti, je eden najsijajnejših v Evropi. Tu sc igrajo male gledališke predstave, v katerih nastopa kneginja v naslovni vlogi in to z velikim uspehom; vse se divi njenemu lepemu pojavu in njeni umetniški igri. Prijateljske zveze jo vežejo z najodličnejšimi ruskimi igralkami, s katerimi prončava skupno svoje vloge in katerih učenka jc.
Imela se je igrati v gledišču premijera, v kateri bi morala igrati neka kneginjina prija-
teljica sijajno vlogo, ki sta se jo bili skupaj učili. Kneginja jc odšla v gledališče sama brez moža; tam pa izve, da je njena prijateljica! obolela in ne more igrati. Takoj edide v garderobo, zahteva od reditelja častno besedo, da bo molčal, se maskira in stopi na oder. Tedaj pa pride v svojo ložo veliki knez in se nemalo začudi, ko vidi svoio ženo na odru, kako igra. Ves iz sebe od jeze oddirja za kulise, zahteva, naj se takoj spusti zastor, in besno rohni nad kneginjo, ki je omedlela.
Pozneje se je v hiši generalnega guber-natorja odigrala drama, ki je šel njen jek do Petrograda.
Gorko stanovanje.
(Skica iz sibirskega uradniškega življenja.)
Ob treh popoludne je. V poštni in telegrafski pisarnici v Buisku ob Amurju je delo žc zdavnaj končano in poštar je prost; ravnokar je pojužinal in sedaj čaka znanca, s katerim bi igral karte. Njegove misli plavajo z enega predmeta na drugega. Podpirajoč z rokama glavo, sedi pri mizi in premišlja o tem, kako mu jc bila sreča pravzaprav mila.
Šele pred par leti je bil prestavljen semkaj v Sibirijo, reven kot cerkvena miš; sedai ima že 5000 rubljev vloženih v banki, ln vendar je prišlo vse tako naravno, na tako pri-prost način. Najprej sc je tu oženil s hčerjo meščana domačina, ki ie imela 70(1 rubljev dote. Potlej so prišli »postranski dohodki«.
Mi pa nismo hoteli zidati svoje organizacijske zgradbe, začenši pri strehi. Najprej smo osnovali široko in trdno podlago v ljudstvu samem. Vsak polnoleten imej najprej v svoji »Kmečki zvezi« ali delavskem društvu odločujoč glas, enakoveljaven vsakemu drugemu. Ti manjši organizmi naj si postavijo svoje vodstvo, ki je le izvrševalni in vodilni organ vseh organizacij.
S tem je bila vstvarjena zanesljiva podlaga naši organizaciji, na ta način je zagotovljena ljudstvu samemu odločujoča moč v naši politiki.
Kakor rečeno, hvala Bogu, razven malenkosti je naša splošna organizacija dovršena, izvedena do vrha, nedostaje ji še vrha. skupnega in obveznega vodstva.
»Slogin« odbor, pazno zasledujoč in pospešujoč organizacijo ljudstva, si je po temeljitem proučevanju dal po splošni želji in potrebi izraza s tem, da Vas je, cenjeni somišljeniki, danes povabil na ta shod in Vam stavi sledeče predloge:
Stavljene resolucije smo že priobčili. Ko je govornik pri razlaganju resolucij omenjal, da se imenuje stranka odslej Slovenska Ljudska Stranka na Goriškem, da smo enaki kranjskim bratom ter da se naj tako imenuje tudi stranka celokupnih krščanskih Slovencev vseh dežel, je zagrmelo po dvorani viharno navdušenje, ki se dolgo ni dalo poleči.
Tako je ustanovljena S. L. S. na Goriškem. Naj se kmalu osnuje skupna S. L. S. vseh Slovencev!
TEŽKOČE V ČEŠKEM NARODNEM KLUBU.
Praga, 27. nov. »Češko Slovo« poroča z Dunaja: Volitev predsednika v češkem narodnem klubu dela velike težave. Agrarci re-flektirajo na mesto predsednika in izjavljajo, da ne bodo nikogar drugega pripoznali. Ravno tako ne odneha tudi Mastalka v imenu Mlado-čehov od kandidature Kramara. Vse kaže, da se bo ta spor na ta način nehal, da klub ne bo imel enega predsednika, ampak predsedni-štvo, obstoječe iz več članov. »Hlas Naroda« pa poroča, da bo skoro gotovo izvoljen za predsednika poslanec Srb.
RAZBURJENJE V POLJSKEM KLUBU.
Dunaj, 27. nov. Znani predlog v pruskem deželnem zboru, tičoč se Poljakov, je napravil velikansko razburjenje v poljskem klubu. Ze v prihodnjih dneh bo podal klub izjavo radi te zadeve. Kakor se čuje, bodo poslanci, katere bo poljski klub odposlal v delegacije, glasovali proti proračunu zunanjega ministrstva. To sklep se pa ne sme tolmačiti kot osebna nezaupnica Aerenthalu, pač pa hočejo Poljaki s tem samo pokazati, da ne podpirajo zunaje avstrijske politike, katere podlaga je, kakor vse kaže, zveza z Nemčijo. Tudi tisti člani poljske delegacije, katere bo odposlala gosposka zbornica, bodo zavzeli enako stališče. To bo prvi slučaj, odkar obstoje delegacije, da bodo Poljaki glasovali proti proračunu zunanjega ministrstva.
MORAVSKI DEŽELNI ZBOR.
Brno, 27. nov. Moravski deželni zbor bo najbrže sklican na 5. januarja, da odobri proračun za leto 1908.
NEMŠKI AGRARCI PROTI NAGODBI.
Novoizvoljena načelnika nemške agrarne stranke, poslanca Kriitzner in Zuleger, sta izjavila, da bo nemška agrarna stranka kakor en mož glasovala proti nagodbi. Ce se to ne bi zgodilo, odložita načelništvo. Kaj bo storil minister Peschka, če ga stranka tako zataji?
KRŠČANSKI SOCIALCI IN VLADA.
Poslanec dr. Drexel je izjavil, da krščan-skosocialna stranka nikakor ni vseskozi solidarna z vlado, ampak prevzame odgovornost samo za dve ministrstvi: za poljedelsko in za ministrstvo javnih del. ki se šele ustanovi. A stranka zahteva, da se temu ministrstvu pri-deli večji delokrog, nego je nameravano, kajti samo skrb za javne zgradbe je premalo za ministra. Prideliti se mu tnora: Rudarstvo,
Kmalu poteče termin, ko bo poštna uprava dajala v zakup osobna mesta; pri tej priliki odpade zmirom zanj kakih 150 do 200 rub-ljev.
Podpirajoč z rokama glavo, sedi tukaj, zatopljen v sladke račune brez krčtnarja in uiti ne opazi ne, da že dalje časa stoji ob vratih kmetič, ki ne ve, kaj bi storil. Tedaj vstopi poštarjeva žena in opozori svojega moža na čakajočega kmeta.
»Kolja (Nikolaj), nekdo je prišel k tebi.«
Poštar povzdigne pogled in se namuzne, ko opazi kmeta. Ravno je bil na to mislil, kako bi bilo prijetno, ko bi imel eno kravo za domačo porabo.
»Kaj bo, prijatelj?« —
»Pridem k Vašemu blagorodju z neko prošnjo!« pravi kmet počasi in nerodno.
»Vidim, prijateljček; torej za kaj se pa gre?« —
»Ali bi ne mogel jaz. Vaše blagorodje, postati postajni načelnik osobne pošte?«
»Lahko. Le pripelji eno kravo!«
Pričela se je kupčija med obema; kmet je bil skop in Kolja, — ali kot so ga kmetje imenovali, »Žila«, to se pravi lakotnnik, je bil neizprosen. Slednjič sta se zedinila: kmet dobi službo postajnega načelnika, če pripelje kravo, ali če te ne more dobiti, pa toliko denarja, kolikor je krava vredna.
Kmet Mitrič se je podal k trgovcu, kateremu ie bil nekoliko v sorodu, in si je tam poiskai pomoči; sam ni imel gotovega de-
vodne zgradbe, zavarovalništvo, pospeševanje obrti in vse tiste stvari, ki jih izkazuje sedaj »Socialc Rundschau« delavskostatistične-ga urada, tako, da bi to ministrstvo moglo res kaj storiti za socialno reformo.
»NAGODBA Z OGRSKO.«
Ravnokar odstopivši poljedelski minister Leopold grof Auersperg je izdal brošuro »Der Ausgleich mit Ungarn«, v kateri dokazuje dobre strani, ki jih ima predložena nagodbena predloga za Avstrijo. Namen te brošure je, pridobiti zlasti agrarne kroge v gosposki zbornici za nagodbo. Zato dokazuje s statističnimi dati, da ni konkurenca, ki io dela Ogrska našemu poljedelstvu, tako velika, kakor se govori, in da ne moremo zdaj še izhajati brez dovoza iz Ogrske. To velja za živino. Glede pšenice je pa Avstrija stalno odvisna od Ogrske.
Glede medsebojne trgovine dokazuje bivši minister, da je Avstrija proti Ogrski napredovala vsled skupnosti. Leta 1900. je znašal uvoz iz ogrske 921,680.000 K, izvoz v Ogrsko pa 885,236.000 K. Leta 1906. se je razmerje premenilo že zelo na avstrijsko korist, kajti naš izvoz v Ogrsko je znašal 1,099,408.000 K, uvoz iz Ogrske pa samo 1.053,077.000 K. Razmeroma še bolj je poskočila ugodnost za Avstrijo letos, kajti od januarja do septembra je znašal naš izvoz na Ogrsko 907,487.000 K, uvoz pa 768,447.000 K- Torej zadnji čas vsled skupnosti korist za Avstrijo hitro raste.
Grof Auersperg razmotriva še razne podrobnosti ter prihaja do zaključka, da je nagodba za Avstrijo vsprejemljiva, vsled česar bo on v gosposki zbornici zanjo glasoval.
Vlada bo to brošuro, ki je spisana za to, da bi pridobila večino za nagodbo v mnogo tisoč izvodih razširila med kmečkim prebivalstvom, »Reichsrittcr« Hohenbluin pa je silno ogorčen.
DELEGACIJE.
Dunaj, 27. novembra. V parlamentarnih krogih se govori, da bodo delegacije sklicane za 28. decembra. Dne 29. decembra bo prestolni govor in naslednji dan prva seja o začasnem proračunu. Prave seje se bodo šele pričele 10. januarja 1908. Kot kandidat za predsednika avstrijske delegacije se imenuje poslanec Sylvester.
POMNOŽITEV DOMOBRANSKIH CET.
Dunaj, 27. novembra. Kakor znano, je že pretečeno leto vojni min. fcm. Schonaich z ozirom na ustanovitev topništva pri deželni brambi povdarjal potrebo, da se zviša število novincev pri deželni brambi. Kakor poročajo listi, bo uprava deželne brambe v kratkem stopila pred parlament z zahtevo, da se zviša kontingent novincev deželne brambe. Zvišala se bo deželna bramba za okoli 4000 mož, od katerih jih pride v proračun za leto 1908 960. To zvišanje utemeljujejo z ustanovitvijo osmih, oziroma enajstih oddelkov za strojne puške in pa s topništvom deželne brambe. S pomnožitvijo domobranskih čet se bo seveda tudi zvišal proračun. Proračun deželne brambe znaša za prihodnje leto 1908 78,713.752 K, od teh odpade na deželno brambo 51,751.802 K, med tem ko se bo ostanek porabil za državno policijo, orožništvo in vojaško priprego.
ZASTOPNIKI VSEUCILIŠKIH KLIK.
Eden za drugim prihajajo na dan, judovski hlapci po duhu. Rektor graške tehnike, Emich, je na sirov in frivolen način pri komerzu žalil katoličane. Profesor Doertler iz Gradca v »N. Fr. Pr.« piše proti katoliškim dijakom, češ, da nimajo pravico, zahtevati, da se varuje njihova enakopravnost, ampak da nai čakajo, dokler bo »moč idej zmagala in prepričala svobodomiselne dijake«, da jih ne bodo pretepali. Tako govori vseučiliški profesor! Kaj pa, ko bi katoliški dijaki enkrat začeli jude pretepati, ali ne bi ravno »N. Freie Presse« in profesor Doertler takoj vpila po policiji in ne bi čakali, dokler bi »moč idej« varovala jude pred palicami? Graško vseučilišče je sedež zagrizenega in omejenega pro-vincialnega nacionalizma, in ni se čuditi, ako ta sirovi nacionalizem buta tako na dan v
narja, čeravno ni bil ubog. Oba sta tedaj iskala kravo, pa je v celem okraju ni bilo dobiti nobene. Tedaj si je izposodil Mitrič od trgovca 40 rubljev in se je zopet napotil dc poštarju.
Ta je bil ves presenečen, ko je dobil mesto krave denar. Slednjič si je vendar pustil dopovedati, da je vsprejel tistih štirideset rubljev in da je bil voljan za nadaljne plačilo desetih rubljev počakati nekaj tednov. Tolažil s« je s tem, da bodo gotovo še štiri poštna mesta razpisana.
Potem ko se ic bil kmet hvaležno odr slovil, je vstopila poštarjeva žena:
»Nabrali so se že Stirji sodi petroleja; kam z njimi?« jc vprašala svojega moža.
»Odstranimo jih, ampak tako, da pomočnik ne bo ničesar opazil.«
Tisti večer je šel poštar k svojemu znancu in ie tam pri igralni mizi naletel na trgovca iz neke sosednje naselbine. Šeptal mu je o svoji zalogi petroleja.
»Poravnano I« je odgovoril trgovec.
O polnoči sc je ustavil trgovčev voz iz sosednje vasi pred poštarjem in štiri posode petroleja so naložili. Drugega jutra je bila nova zaloga petroleja iz mesta naročena. Saj ni treba, da bi se hranilo; poštarjeva razsvetljava se vrši vendar na državne stroške. Tako je šlo leto za letom. Tudi poštni urad je lahko gorko stanovanje. Samo znati sc mora, da kaj takega pomočnik ali pisar ne opazi.
dijakih, če so profesorji in rektorji ravno tako fanatični v svoji omejenosti.
HRVATJE IN MADJARI.
Vladimir Nikolič je izjavil uredniku »Pester Lloyda«, da se Hrvatje z Rakodczayem ne morejo pogajati. On se ni še niti predstavil saboru. Ce ne verjame, naj sabor razpusti, pa bo videl, da bo izvoljenih mesto sedanjih 20, gotovo 30 Starčevičancev. Napetost proti Mažarom je tolika, da volivci za zlo jemljejo resolucionašem, da so sploh šli v Budimpešto. Ko bi se poslanci vdali, bi se dvignila cela dežela proti njim.
ZANIMIVOSTI O RADECKUEVI SLAVNOSTI.
Budimpešta, 27. nov. Budimpeštan-ski »Budap. Hirlap« piše: Avstrijska vlada je bila pri Radeckijevi slavnosti zastopana po mnogih ministrih, ni pa bilo ministrskega predsednika Becka. To ni bilo po volji prestolonasledniku, ki se je obrnil proti ministru Biener-thu in mu dejal: Povejte svojemu ministrskemu predsedniku, da bi moralo danes njegovo mesto biti tu! Prestolonaslednik ni nič govoril z ministroma Prašekoin in Peško, tembolj prijazno je pa govoril z dr. Luegerjem, katerega je uprav srčno pozdravil.
Resnične besede dr. Luegerjeve o laški iredenti, kar ne dajo miru časopisju v Italiji. Nekateri avstrijski listi poročajo, da bo avstrijsko zunanje ministrstvo s posebno izjavo »pomirilo« javno mnenje v Italiji.
ZAROTA PROTI RUSKEMU VOJNEMU MINISTRU.
Peterburg, 27. nov. V procesu radi zarote proti ruskemu vojnemu ministru pl. Rodigerju so morali pričeti z novo preiskavo, ker so zopet v tej zadevi zaprli več vojakov in vojaških pisarjev. Zaprli so namreč kancli-ste, ki so kot nastavljenci vojaškega sveta v petropavlovski trdnjavi imeli svoja bivališča, ter so našli načrte, v katerih je bilo natančno določeno, kje naj se izvrši atentat na ministra. Odkrili so tudi, da so zarotniki imeli svoja posvetovanja in priprave glede atentata. Na podlagi zaslišanja teh kanclistov so zaprli še dva dijaka in eno dijakinjo, tako da je sedaj 30 oseb na sumu, da so se udeležili zarote.
PONEVERJENJE MORNARIŠKEGA URADNIKA V PETERBURGU.
Peterburg, 27. nov. Blagajnikov namestnik pri glavnem vodstvu za graditev ladij, P. Sergejev, je pobegnil. Pri glavnem vodstvu je vedno sprejemal kavcije in precej visoke svote od trgovcev, ki so se zavezali, da založe pomorsko ministrstvo z blagom in drugim materijalom. Začetkom tega meseca je Sergejev dobil od nekega založnika 37.800 rubljev kavcije, katero je sicer v knjigi zapisal in potrdil, toda denarja ni oddal, kakor zahteva predpis, ministrski blagajni. Kmalu nato je prosil za dopust ter brez sledu izginil. Sedaj preiskuje komisija koliko podobnih ponever-jenj ima Sergejev še na vesti.
KONFERECE REKTORJEV V PETRO-GRADU.
P e t r o g r a d, 27. nov. Naučni minister skliče meseca decembra rektorje vseh ruskih vseučilišč na zborovanje v Petrograd, da se posvetujejo o nameravanih reformah vseučilišč.
POLJSKI BOJKOT NEMCEV.
Berolin, 27. nov. Poljaki so z ozirom na znani predlog vlade sklenili bojkotirati vse nemške posestnike vzhodno od Labe in v vzhodni Prusiji. Ta bojkot bodo izvršili s tem, da bodo agitirali pri ruskih in avstrijskih Poljakih, da preprečijo izseljevanje ruskih, rusin-skih in ogrskih delavcev na Prusko, brez katerih omenjeni posestniki ne morejo obstati in bodo na ta način vničeni.
BEG BIVŠEGA ČRNOGORSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Radovič zopet pobegnil.
»Slavenska Misao« v Trstu piše: Gospod A. Radovič, bivši ministrski predsednik črnogorski in vodja opozicionalne stranke, kateri je nekaj dni bival v Trstu in na katerega je pal sum, da je v zvezi z zarotniki proti^črno-gorski vladarski hiši, radi česar je bil areto-van, vendar pozneje zopet spuščen na prostost, ušel je minulo nedeljo tudi Iz Trsta, kakor je ušel iz Črne gore. Da je res ušel iz Črne gore, spričuje pismo, katero smo dobili od nekega Črnogorca: Moj rojak Andrija Radovič razširjal je po raznih listih in tudi po Vašem, da on ni ušel iz Črne gore, ampak da je šel kot prost državljan v inozemstvo za svojim privatnim poslom. Da to ni resnica, sem ravnokar zvedel od nekega bivšega opo-zicionalnega zastopnika črnogorskega, katerega Vam v slučaju potrebe lahko imenujem. Ta zastopnik mi je pričal: Radovič je pobegnil iz Črne gore. Najel je za dobre denarje neki voz. Na ta voz je stavil nekaj vreč listja. Na te vreče se je Radovič vlegel In se pokril s praznimi vrečami, da ga tte bi nihče zapazil. Tako je ušel Iz Črne gore in prišel do avstrijske meje.
Kaj bodo sedaj rekli tisti zastopniki, kateri so zagovarjali Radoviča?
O zaroti proti črnogorskemu knezu nam je danes naš črnogorski dopisnik poslal novih zanimivih podatkov, katere priobčimo v jutrišnji številki »Slovenca«.
PORTUGALSKA PRED REVOLUCIJO.
Vzrok sedanje krize na Portugalskem so baje velikanski izdatki za obleke dam v kraljevi družini. Ti izdatki so sc, kadar je bila prekoračena kraljeva lista, na povelje kralja in kraljice pokrivali iz proračuna posameznih ministrstev. Prestolonaslednik se je temu odločno uprl.
L i z a b o n a, 27. novembra. Pri mnogih polkih je bila moštvu odvzeta ostra municija. Veliko častnikov in vojakov so zaprli. Ministrski predsednik pripravlja potovanje prestolonaslednika v Brazilijo. Glede tega so razširjene najrazličnejše vesti. Med drugim se čuje, da je prišla deputacija monarhistične stranke iz Brazilije v Lizabono in da je ponudila prestolonasledniku cesarsko krono v Braziliji. V Braziliji da je vse pripravljeno za revolucijo, da bodo prestolonaslednika proglasili za cesarja. Prestolonaslednik bi bil potem obenem portugalski kralj in brazilijanski cesar (?).
PRUSKI DEŽELNI ZBOR.
Prestolni govor, s katerim je otvoril kan-celar pruski deželni zbor, je sprejelo ccntrum-sko časopisje, enako kakor poljsko, z ogorčenjem. »Kolnische Volkszeitung« najostreje obsoja napovedani izjemni zakon proti Poljakom. Deželno gospodarstvo je slabo, treba zvišati davke. Glavna stvar pa bo boj proti Poljakom.
Prestolni govor napoveduje zboljšanje dohodkov protestantovski in katoliški duhovščini v sporazumu s cerkveno oblastjo.
BOJI V MAROKU.
Pariz, 27. nov. Glasom poročila poveljnika v okolico Udja poslanega oddelka 300 mož, je bil dne 25. t. m. pri Kissu boj z 1500 Maročani. Francozi so bili prisiljeni se umakniti do reke Kiss in so od tam več ur streljali na sovražnika. Sovražne čete so se konečno umaknile.
Pariz, 27. nov. »Matin-u« poročajo iz Nemoursa (Aldžerija), da se je pet maročan-skih rodov, kateri so bili dosedaj nevtralni, priklopijo Benimassom. Položaj postaja kritičen.
ZA ŽIVINOREJCE.
Na Dunaju se je osnovala takozvana ži-vinoprodajna zadruga (Viehverwertungsstel-le), ki posreduje poljedelcem, da svojo živino brez prekupcev spravijo na trg. Ustanovila jo je splošna zveza kmetskih zadrug s pomočjo poljedelskega ministra. Zdaj je začela prirejati že shode po deželi, in na shod v Riedu je prihitelo do 1500 kmetov, katerim je namestu poljedelskega ministra Ebenhocha govoril dvorni svetnik dr. Krti. Pod novim poljedelskim ministrom, kot se vidi, je prišlo nekaj novega življenja v ministrske pisarne.
RUSIJA GRADI LADJE.
Peterburg, 27. nov. Kakor znano, se bavi rusko pomorsko ministrstvo z vprašanjem, da da napraviti štiri ladje oklopnice, o čemur so se že pogajali med drugimi tudi z angleško firmo Wikkers, ki je napravila podroben načrt. Vsaka ladja oklopnica bode stala okoli 20 milijonov rubljev. Sedaj so različna ruska industrijska podjetja poslala k Stolypinu in drugim ministrom zastopnike s prošnjo, da naj ne naročujejo potrebnega ma-terijala za ladje v inozemstvu, kajti ruske tovarne za graditev ladij zamorejo vsako delo dobro izvršiti, sicer so priseljene mnogo delavcev odpustiti. Istočasno so te tovarne izročile svoje izjave tudi državnemu svetu in dumi. Za nove ladje je v proračunu za leto 1908. 207 milijona rubljev, za pomnožitev vojaških konj 6 3 mil., za artiljerijske naprave na ladjah 77 mil. in za nabavo min 0 9 mil. rubljev določenih.
Dnevne novice.
+ Čudovita zmešnjava vlada v glavah nekaterih gospodov, in smo jako veseli, da nismo ž njimi v nobeni zvezi, ker bi s svojo zmedo samo škodovali nam samim. Da je dr. Ploj navdušen za jugoslovanskega ministra, to je že dovolj slavnoznano, a ne bi verjeli, da se bo tako zmešal tudi dr. Rybar. Ta je z vso vnemo na občnem zboru političnega društva »Edinost« zahteval jugoslovanskega ministra in hudo dolžil Slovenski klub, da je on kriv, da južni Slovani še nimamo te nebeške dobrote. To je bilo v prvi polovici govora, in tržaški poslušavci so jo seveda burno odobravali, kajti tem je treba le pokazati rdečo ruto »S. L. S.«, pa hitro zagrče gotovi ljudje. V drugi polovici govora je pa dr. Rybar, najbrže ne da bi se zavedal, zajadral v čisto nasprotno strujo. Mož, ki napada S. L. S., da je ona kriva, da nimamo jugoslovanskega ministra, pa dokazuje, da južni Slovani nikakor ne smejo iti z vlado, da ji morajo najstrožje oponirati, da morajo iti v boj proti nagodbi, in je od strani zbodel Slovenski klub, zakaj hoče glasovati za nagodbo. Kako more dr. Rybar ta protislovja spraviti v sklad v svoji glavi, nam je čisto neumljivo. Saj ravno zaradi politike Jugoslovanskega kluba je nemogoče, da bi bil imenovan kak jugoslovanski minister, ali če bi bil imenovan, bi moral biti iz Slovenskega kluba, če bi se pa to zgodilo, bi ravno gospoda, ki so blizu- dr. Rybaru, najbolj upila, da so klerikalci prodali slovenski narod, da so dobili ministra. Dr. Rybaf je izjavil glede belokranjske železnice: »Mi. gospoda, radi ene železnice ne izdamo svojih bratov. S tem še nočemo reči, kako borno mi postopali glede nagodbe. To pa vam zagotavljam, naj postopamo tako ali tako, naj delamo opozicijo ali obstrukcijo, mi bomo postopali vedno le tako. kakor se bomo o tem sporazumeli s hrvatskimi delegati v Budimpešti. (Viharno in navdušeno odobravanje.)« Torej: Ali opozicijo, ali obstrukcijo — to šc ni jasno dr. Rybaru sedaj ob enajsti uri, samo to vemo gotovo, da bo Jugoslovanski klub proti belokranjski železnici. Vodstvo narodno-napredue stranke, ki jc izreklo svojo zaupnico Hrlbajru in ga vzpodbuja, naj še dalje dela tako^ kakor Jt: začel, ie moralo nujno ta sklep Jugoslovan-
skega kluba sprejeti, sicer ne b moglo izreči Hribarju priznanja in zaupnice, ln dr. Tavčar, poslanec dolenjskih mest, ie moral isjtotako soglašati s tem sklepom, sicer bi moral iz stranke Izstopiti n javno v časopisju udariti po tem nesrečnem sklepu. Da, ravno dr. Tavčar, kot poslanec dolenjskih mest, ima zdaj besedo! Mi ga pozivamo, da stori svojo dolžnost V stranki in da ne pusti, da bi vsled Hribarjevih otročarij trpela naša dežela in zlasti kraii, katere Ima on dolžnost zastopati. — A da se vrnemo k dr. Rybaru in njegovim ministrskim bolečinam! V kak položaj bi prišel zdaj .Jugoslovanski klub', ako bi imel svojega ministra? Slepo bi moral iti za vlado in ne bi mogel prav nič pomagati svojim bratom v Budimpešti. Stranke, ki imajo ministre, so vezane. To se vidi najbolj pri agrarcih. Češki agrarci so se bili izrekli pred tremi meseci, aa bodo kot en mož glasovali proti nagodbi. Ko je postal Prašek minister, so morali pa kar naenkrat presedlati, in to, kar so prej razkri-čavali kot črno, hvalijo zdaj kot belo. Da je to stranki v veliko škodo, ki je večja, kakor korist, ki io imajo od ministra, bo pokazala bodočnost. Na ministru Prfišku bo začela bolehati češka agrarna stranka. To so izprevideli že nemški agrarci. Tudi njim je usoda nenadoma podarila ministra Peschka. Pa stranka se neče'izjaviti za nagodbo, in posledica tega bo, da ie Peschka brez vpliva in utegne kmalu pasti. Kako bi se zdaj neki godilo jugoslovanskemu ministru, ko njegova stranka dviga bojno kopje k obštrukciji? Saj se niti en dan ne bi obdržal, ali pa bi morali vsi južni Slovani leči vladi pred noge in biti poslušni, kakor češki agrarci. Dr. Tresič bi postal »Re-gierungsknecht«, Biankini bi moral avstrijsko vlado hvaliti, dr. Rybar in Mandič bi postala »Grossosterreicherja«, kaj bi nastalo iz Hribarja si pa še misliti ne moremo. To bi bile — v sedanjih razmerah — posledice jugoslovanskega ministra. Zato pa pamet, gospoda, in ne dajte se voditi od slepe strankarske strasti proti S. L. S., ki je tudi v tem vprašanju obdržala hladno kri in se ni dala voditi od nika-kih osebnih ali sicer nestvarnih ozirov in iz-kušnjav. Veselilo nas je, ko smo čuli iz poslanskih ust te dni pametno besedo. Izgovoril jo je dr. Krek v Velikih Laščah, ki je povedal, kaj sodimo mi o tem vprašanju: Jugoslovanski minister bi bil le vez. s katero bi vlada nas nase priklenila, korist njegova bi bila pa jako dvomljiva, ako bi bil to po zahtevi »Jugoslovanskega kluba« samo minister-rojak. Eden proti trinajstim — kaj bi dosegel? Bilo bi 5 Slovanov proti 9 Nemcem v kronskem svetu, a za to bi morali žrtvovati svojo neodvisnost. Mi nismo nasprotniki jugoslovanskemu ministru, in kadar pride čas za to, od naše strani ner bo ovir, da pa je zdaj največja budalost, hkrati zahtevati obstrukcijo proti vladni predlogi in pa imenovanje za ministra, to mora pa vendar priznati vsakdo, ki je študiral politično abecedo. Viharno ogorčenje, s katerim so neki ljudje v Trstu tako radodarni proti S. L. S., naj bi se obrnilo proti takim logičnim in političnim nesmislom, sicer bomo morali priporočati tržaškim gospodom vodilnim politikom, naj se gredo politiko učit v — Velike Lašče.
4- Velikanski napredek slovenskega za-družnštva. »Zadružna zveza v Ljubljani« je ob koncu leta 1906 štela 341 včlanjenih zadrug. Tekom letošnjega leta jih je pristopilo, oziroma prirastlo 87, tako da šteje danes »Zadružna zveza« efektivno 428 članic, pri katerih pa niso vštete zadruge v likvidaciji, ki so v smislu zakona še članice. Svoj pristop je prijavilo 12 članic, snuje se pa 10 novih zadrug. Pričakovati je, da bo koncem letošnjega leta štela »Zadružna zveza v Ljubljani« 450 članic. — Kakor se vidi, ves boj liberalcev proti »Zadružni zvezi« ne opravi nič. Ravnotako ji ne moreta škodovati takozvani »sestri«. »Zadružna zveza v Celju« in »Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani«.
+ Rajhsritter Hohenblutn, ki se mu je vsedla c. kr. kmetijska družba v Ljubljani, je bil tudi češke kmetijske družbe preplavil z oklici, da naj takoj sklepajo protestne izjave proti nagodbi. Pa je naletel. »Venkov« piše, da edini tolmač volie češkega kmeta so njegovi poslanci, rajhsritter Hohenbluin je pa bil nasprotnik češke agrarne stranke in ministra Praška. Gospod Gustav Pire naj bi se naučil agrarnega mišljenja od agrarcev in bo vedel, kdo je zastopnik kranjskega kmečkega stanu!
+ Kanonično vmeščen je bil danes na župnijo Rakitna č. g. Ivan Lovšin, dosedaj župnik na Premu
+ Strossmayerjeva zapuščina. Včeraj je bila v Oseku zaključena razprava v zapuščini biskupa Strossmayerja. Zapuščina znaša 1,385.000 K ter se razdeli na tri dele: zakladu djakovske katedrale, za dijaško semenišče v Oseku ter za ustanovitev dveh kanonikatov v Djakovu.
+ Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v soboto, dne 30. novembra 1907, ob 4. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Poročilo o volitvi cenzorjev pri ljubljanskem zavodu avstrijsko-ogrske banke. 5. Volitev zborničnih zastopnikov v šolskih odborih obrtnih nadaljevalnih šol v Cerknici in v Idriji. 6. Preniemba plačnega in napredovalnega predpisa za zbornične uslužbence. 7. Zbornični proračun za leto 1908. 8. Prošnji rokodelskih zadrug v Idriji in Zireh za podporo v pokritje stroškov črevljarskih tečajev. 9. Prošnja trgovskega društva »Merkurja« za podporo. 10. Priziv konsumnega društva v Starem trgu zoper predpis zbornične doklade. 11. Tajna seja.
+ Predsedništvu c. kr. kmetijske družbe
za Štajersko ic poljedelsko ministrstvo pripo-
ročilo, naj ne trpi nobenih političnih agitacij v družbi. Nemškonacionalna družba besni vsled tega. Mi bi želeli, da bi ta zapoved ne bila le negativna, ampak pozitivna, na naj c. kr. kmetijska družba izpolnuje dolžnost proti vsem članom brez ozira na njih narodnost ali politično prepričanje.
+ Zahteve poštarjev. Dunaj, 27. nov. V hotelu »Post« so se danes zbrali zastopniki deželnih društev in pa državne zveze poštarjev, da se posvetujejo o položaju in stanovskih zadevah poštarjev. Njihova glavna zahteva jc uvrstitev v tri najnižje razrede državnih uradnikov in pa 35-letna služba. Obiskali so tudi zastopnike različnih strank, kateri so depu-taciji zagotovili, da se bodo odločno zavzeli za zahteve poštarjev.
—	Podeljena je župnija Soteska č. gosp. Alojziju Volcu, kapelami v Šmariji.
—	Osebna vest. Dvorni svetnik Albin Feichtinger pri finančni direkciji v Gradcu je stopil v pokoj.
—	Znižanje brzojavnih n telefonskih pristojbin. Trgovinsko ministrstvo namerava znižati brzojavne in telefonske pristojbine za promet vseh naprav, katere delujejo za javne interese. V poštev pridejo javni dobrodelni zavodi, časopisje in pa avtonomni zastopi. Ugodnosti za časopisje obstoje posebno v tem, da se bo zaračunalo samo za en telefon za tista uredništva, katera potrebujejo več zvez, nadalje da se bo znižala pristojbina tudi za brzojavke po dnevu, kakor je to že pri nočnih brzojavkah. Konečno nameravajo napraviti posebne žice za pospešenje brzojavnega poročanja časopisju.
—	Čebelarski shod v Kopanju. V nedeljo, dne 1. decembra, ob pol 3. uri popoldne se vrši čebelarski shod v ondotni šoli. Predaval bo pri tej priliki o umnem čebelarstvu nadučitelj Likozar iz Ljubljane.
—	Izseljevanje iz Amerike. Parnik »Fran-cesco« ie s 1300 potniki odplul iz New Yorka proti Trstu. Avstro-amerikanska črta je poslala še dva parnika drugih svojih črt v New York, kjer bodo oba izseljenci popolnoma napolnili.
—	Iz Št. Vida n«id Ljubljano se nam piše: Odkar eksistira med našo mladino telovadni odsek »Čitalnice«, zavelo je med nami neko novo življenje. Jasna in odločna pot, poštena načela, katere isti zastopa, prisvojila so srca vseh poštenih Šentviščanov. To se je zopet lepo pokazalo na nedeljski veselici, katero so priredili naši fantje. Reči smemo, da so se gledališke predstave naših telovadcev pri nas tako udomačile, da smo si vsigdar svesti lepega vžitka, poštene zabave, kadar smo povabljeni na njih prireditev. Zadnji čas sc je sicer mnogo govorilo, da bo lepo fantovsko organizacijo pozobal »Sokol«, katerega so baje bolj za kulisami zasnovali naš prečastiti »fotar«, a v nedeljo smo se prepričali, da take govorice naše fante ojačijo in jim utrde zavest, da so prav uravnali, ko so drevo malo potresli. — Igra »Ogljar« nam je zelo ugajala, zlasti ker se nam ie predstavila v osebah, ki so znale vplesti v dejanja tudi čutila. Po igri pa je predsednik naše organizacije govoril za fante toliko lepega, da smo bili v sodbi edini, ko je nekdo rekel: »Ne le dobro, ampak potrebno je za fante, da imajo družbo, kjer se tako učijo.« Poleg vsega tega pa nam je mladi zbor tamburašev tako ugajal, da smo se ob ljubkih glasovih tudi mi osvežili ter dali duška veselju ob zavesti, kolika ljubezen vlada med bratskimi odseki, kar so nam dokazale krepke postave telovadcev iz Škofje Loke, ki so prikorakali na našo veselico. Gotovo bodo naši fantje o priliki to prijaznost vrnili. — Fantje, to je prava pot, korajžno naprej, Št. Vid je z vami!
—	Zirovnik popravlja. G. Janko Zirovnik nam piše: »Ni res, da skušam na vse mogoče načine odtegniti šentviško mladino njeni organizaciji. Res pa je, da se za to organizacijo ne brigam in da še nobenega učenca nisem vprašal, če je pri telovadnem odseku, in torej tudi nisem mogel napadati učence-telovadce, da so čuki. — V Št. Vidu pri Ljubljani, dne 20. oktobra 1907. Janko Zirovnik, nadučitelj in vodja šole. — G. Zirovniku bo dana prilika te svoje trditve dokazati.
—	Vtopljenec. Sinoči okolu 7. ure so našli v morju blizu novega pomola della Sanita v Trstu mrtvo truplo 30- do 35-letnega moškega. Potegnili so vtopljenca iz vode, a zdravnik pristaniške oblasti je izjavil, da je bilo ono truplo najmanje 15 dni v morju. Vtopljenec je oblečen kakor navaden delavec. Na vratu ima rano, o kateri sc ne more vedeti, ie li bila povzročena pred smrtjo ali po smrti.
—	Poročil se je gosp. Leopold Wimmer, oskrbnik pošte v Krapini, z gdčno. Marico Mogoličevo v Novem mestu.
—	Izseljevanje v Natal in Kaplandijo. Po najnovejših poročilih so razmere za izselnike v angleško kolonijo Natal v južni Afriki skrajno neugodne. Ker so nehali graditi železnice in druge stavbe, jc delavskih moči mnogo preveč, zato so ljudje vseh stanov in poklicov brez dela ter trpe bedo in pomanjkanje. Vsled teh žalostnih razmer se ie priseljevanje leta 1906 zelo skrčilo, nasproti pa se je znatno pomnožila selitev nazaj v Evropo. Treba je torej resno svariti pred nepremišljenim izseljevanjem v Natal in to zlasti one naselnike, ki ne utnejo deželnega jezika, ker pridejo zelo težko do kruha in zaslužka. — Slično slabe pridobitne razmere vladajo tudi v Kaplandiji, kjer radi kupčijske depresije vse delo počiva.
Štajerske m\ee
š Celjska »Domovina«. Ta celjski listič se v zadnjem času silno zanima za delovanje naše stranke. Če gre kak predavatelj na deželo — in to na Kranjskem — prinaša »Domovina« cele strani dolge polemične članke.
Da seveda ni opustila pisati na dolgo in široko o katoliškem shodu na Dunaju, se razume ob sebi. Zanimiv je vzrok teh »Domovininih« napadov: Kakor znano ima »Domovina« pravo jetiko na naročnikih. Po zaslugi raznih urednikov, odgovornih in neodgovornih, je listič postal nezanimiv za vsakoga. Ker so se pa celjski gospodje v zadnjem času odločili v »Domovini« zavzeti strogo liberalno stališče, se jim je od naročnikov stavil pogoj, da ostanejo še naročniki le tedaj, če bo »Domovina« v vsaki številki par farjev ali klerikalcev pohrustala. Tako mi pomagamo dr. Srnecu in dr. Hraševcu vzdrževati »Domovino«.
š Župnijo Gornje sv. Kungote pri Mariboru je dobil č. g. Matej Eferl, kaplan pri Sv.^ Marjeti nižje Ptuja.
š Volitve za osebno dohodninsko cenilno komisijo za Ptuj mesto in Ptuj okolico bodo v začetku prihodnjega meseca. V 3. razredu za Ptuj-mesto poteče postavni rok namestniku Strohmayerju, za Ptu.i-okolico namestniku g. župniku Šuta. Odstopivši udje se moreio zopet izvoliti. Somišljeniki, pogovorite se že sedaj, da bodemo edini glede svojih kandidatov.
š Lepa edinost vlada med ptujskimi Nemci. Na zadnjem zborovanju nemškega narodnega društva sta obe stranki trčili skupaj. — Protestantskega vikarja Bohma so skoraj postavili na sveži zrak.
š Č. g. Iv. Toman, župnik na Hajdinu pri Ptuju, se je podal v Iko, iskat si zdravja za svojo srčno bolezen.
š Č. g. Jož. Trafenik, kaplan na Hajdinu, stopi v pokoj.
š Nehvaležnost je plačilo sveta. Te dni se je peljal posestnik Anton Robnik od sv. Martina pri Slovenjem Gradcu s semnja v Šoštanju domov. Med potjo se mu jc pridružil posestnikov sin Jernej Podgorevc, ki ga ie prosil, da sme sesti na njegov voz. Robnik mu je to prijazno dovolil, a ie kmalu opazil, da ga Podgorevc namerava okrasti, zato je Pod-gorevca spodil z voza. Podgorevc je potegnil v jezi nož in zabodel ž njim Robnikovega konja. Robnik ima 600 K škode.
š Nesreča. Pri zgradbi novega poslopja za posojilnico v Slovenji Bistrici je padel 22 let stari Janez Hojnik tako nesrečno z drugega nadstropja, da je nezavesten obležal. Hoinik se ic prej preveč opil.
š Pri občinskih volitvah v Gradcu so pri volitvah II. razreda zmagali nemški nacionalci ki so dobili 1271 do 1300 glasov. Krščanski socialci so dobili 280 do 317 glasov, socialni demokratje pa 100 do 184 glasov.
š Zeni z doto všel. Pred tremi tedni se je v Štoreh pri Celju poročil neki Fric Tavornik z dekletom, ki je imelo 1200 K prihranka. Te dni je mlada žena izročila možu hranilno knjižico, da vzdigne nekoliko denarja, mož je pa vzdignil vseh 1200 K in pobegnil v Ameriko v družbi svoje prejšnje ljubimke.
š Gradec in naše obrtništvo. V nedeljo so delili v graški redutni dvorani darila za najboljše izdelke na razstavi izdelkov graških obrtniških vajencev. Med onimi, ki so dobili prva darila, čitamo slovenska imena: Močnik, Tenšek, Pišenjak, Redek, Vračko, Behek, Slanovc in še mnogo, mnogo drugih. Koliko teh mladih, nadarjenih fantov se povrne pač v domovino? Bojimo se, da nobeden.
KoroJke noulce.
k Jezerski kanal v Celovcu je že toliko zamrznil, da je ledena skorja 2 cm debela, vsled česar ne morejo s čolnom več drva v mesto pripeljati. 26. t. m. je zadnji čoln prodrl do polovice kanala, pa ni šlo več naprej, ter so morali drva zunaj mesta izložiti. Mraza je povprečno pet stopinj, in če bode tako ostalo, se bodo začetkom decembra že začeli v kanalu drsati.
k Kolera med perutnino razsaja v občini Bistrici, pliberški okraj. Posestniku po domače Šercerju v Šmihelu ie že poginilo 25 kur. Pravijo, da so zanesli to bolezen purani iz Slavonije,
k Kramarske semnje v Celovcu bodo, kakor se čuje, skoraj gotovo odpravili. Za odpravo je že prosila pri magistratu celovška obrtna zadruga; ravno za to se tudi zavzemajo vsi celovški trgovci.
k Ustrelil se je 20. t. m. v Spodnji Goričici pri Celovcu, kakor je bilo že poročano, neki moški srednje starosti. Samoumorilec je bil gostilničar in mesar iz Starega dvora, Julij Ferstl. Ker je bil obče čislan in delaven obrtnik, ter tudi ni imel kakega povoda, da bi se usmrtil, se domneva, da je to dejanje storil le v zmedenosti.
k Župnijo Timenico je dobil č. g. župnik Štefan Sakelšek.
k Za celovškega častnega občana je izvoljen Tomaž Koschat.
k V celovškem jezeru jc utonil 141etni deček, za katerega nič ne vedo, kdo je in od kje.
k Pokopali so v Velikovcu bivšega župana Janeza Pinteriča, ki jc umrl v 80. letu svoje starosti.
UuMlanske noulce.
lj Zdravniška vest. Drugim asistentom kirurgičnega oddelka tukajšnje deželne bolnišnice je deželni odbor kranjski imenoval gosp. dr. Julija Friedricha iz Brna. Ni nam znano, ie 1 i ta po mišljenju Ceh ali Nemcc, gotovo pa je, da je slovenščine popolnoma nezmožen. Kako pa naj se zdravnik razgovarja z bolniki, ki polagajo na vsako njegovo besedo veliko važnost, ako ne razume njih jezika. Ravno v tem oziru se jc vže čulo več pritožb. Med prosilci za razpisano mesto menda res ni bilo nobenega Slovenca, torej deželni odbor pri
imenovanju ni imel nobene izbere. Da se za izpraznjeno službo ni oglasil nobeden domačin, pa ni morda krivo pomanjkanje domačih zdravnikov, temveč razmere, ki vladajo v bolnišnici. Saj sc ie že pred časom javno govorilo, da službe ne dobi Slovenec, kar je vsakogar odvrnilo se za službo potegovati. Da se ni za asistenta zahteval samski stan, bi se bilo brez dvoma oglasilo več prosilcev domačinov, a oženjenim se ni hotela služba nikakor zasigurati. A tudi v tem slučaju bi moral na vsak način imeti prednost domačin pred tujcem, saj je bil tudi dosedanji prvi asistent oženjen. Eden neoženjen asistent in sekundarij bi zadostovala za potrebno nočno službo. Gledati je treba pred vsem na to. da službe v naših uradih in zavodih dobijo samo domačini, posebno ker imamo več dobrih, mladih zdravnikov-Slovencev, ki še nimajo sigurne prihodnjosti, kakoršno utegne sčasoma imeti ravno asistent deželne bolnišnice. V tem oziru bo potreba radikalnih sprememb.
lj Osebna vest. Gospod višji inšpektor Evgen Guttmann na tukajšnjem južnem kolodvoru še ni nastopit dopusta. Gospod višji inšpektor nastopi enoletni dopust dne 1. decembra t. 1. Njegov namestnik za to dobo še ni imenovan.
Ij Opoldansko znamenje. Prihodnjo soboto bodo poizkušali opoldansko znamenje dati s strelom z Grada. Prepričati se s te~n poizkusom hočejo, ako se bi tako znamenje v vseh mestnih delih dobro slišalo.
lj Nov park v Ljubljani. Čujemo, da južna železnica uredi pred nanovo preurejenim južnim kolodvorom na prostoru, kjer se nasproti novemu sedanjemu glavn. kolodvorskemu poslopju nahajajo sedaj njeni vrtovi, velik park, kar bo znatna udobnost za potujoče občinstvo pa tudi za prebivalce kolodvorskega okraja.
ij Umrla je gdčna. Jožefa Kobilca, zaseb-nica. Stari trg št. 14.
lj Dva znamenita koncerta. V mesecu decembru bodeta v Ljubljani dva znamenita velika koncerta. Dne 8. decembra bodete kon-certovali izvrstni ruski umetnici sestri Černi-jecki, ljubljanskemu občinstvu vže znani iz žal slabo obiskanega koncerta. Od zadnjega ljubljanskega koncerta sta umetnici z velikim uspehom koncertovali v mestih cele Evrope. Posebno velike uspehe sta dosegli v Londonu, Parizu, Berolinu, Lipskem, Draždanih, Pragi, Carigradu itd.. Ena sester je izvrstna pianisti-nja, druga pa ruska altistinja s krasnim sonor-nim glasom. Drug velepomemben koncert bo v nedeljo, 29. decembra popoldne ob 5. v veliki dvorani hotela »Union«. Koncertovai bo slavni zbor čeških moravskih učiteljev. 50 izvrstnih pevcev. Ta koncert bo znamenit tudi zaradi tega, ker se bodo slovenska pevska društva lahko pri njem naučila, kaj se pravi z žrtvami, idealno navdušenostjo, brezpogojno disciplino in izvrstnim materijalom doseči.
Ij Umrl je v hiralnici g. Avgust Ferlan, čr-kostavec v pokoju.
lj Za predsednika »Mestne hranilnice« je zopet izvoljen veletržec, podpredsednik kranjske trgovske in obrtne zbornice, g. Fran Koll-mann.
lj Semenj. Dne 27. t. m. je bilo na tedenski seim prignanih 98 volov, 81 krav in telet, skupaj 179 glav. Kupčija je bila slaba.
Ij Cene goveji živfni so 56—66 h pri kilogramu živa vaga.
lj Cene govejemu mesu. Ker so ljubljanski mesarji, kakor znano, za nekoliko znižali cene govejemu mesu, prodaja se od meseca novembra sem v mesnicah goveje meso: Prve vrste kilogram po K 1'48; druge vrste kilogram po K 128; tretje vrste kilogram po K 1'20; na stojnicah pa goveje meso: prve vrste kilogram po K 1'22; druge vrste kilogram po K 108, tretje vrste kilogram po K —'98. — Cene telečjemu in prašičjemu ter drugemu mesu, katere se dosedaj še niso znižale, uredile se bodo v kratkem. — V Ljubljani, dne 28. novembra 1097. — Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
lj Neprevidna vožnja. Hlapec Jožef Oblak je včeraj pripeljal s tovornim vozom po Franc Josipa cesti tako naglo na Dunajsko cesto, da voznik električnega voza, ki je tudi v trenotku pripeljal, ni mogel ustaviti svojega voza, vsled česar je hlapec zadel v tega in napravil 10 K škode.
lj Popadljiva psa. Predvčerajšnjem je na Dunajski cesti popadel nek pes kuharico Alojzijo Prelesnikovo in jo na desni roki telesno poškodoval. Pes jc imel beljaško znamko. — Včeraj popoldne je pa nek drug pes poskočil v Židovskih ulicah v hromega berača Ivana Hafnerja ter ga podrl na tla. Hafner se jc psa tako vstrašil, da je obležal nekaj časa nezavesten in se je pri padcu na glavi poškodoval.
lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 25 Macedoncev; nazaj pa je prišlo 20 Slovencev in 170 Hrvatov.
lj Izgubljene in najdene reči. Mesar gosp. Franc Zan je našel srebrno žepno uro z verižico. — Neka dama je izgubila žensko ročno torbico, v kateri je imela 38 K denarja.
OKLIC ODVETNIŠKIM IN NOTARSKIM URADNIKOM!
Tovariši! Nezdrave in krivične razmere, ki so zavladale žc pred leti v osrednjem odboru »Društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov« v Celin napram II. skupini tega društva, dovedlc so II. skupino do sklepa, da je po svojih zastopnikih izjavila na občnem zboru navedenega društva dne 24. t. m. v Celju, da sc razdruži in da si ustanovi svoje lastno društvo.
Da jc prišlo do tega obžalovanja vrednega razdora, krivo je edino le osrednje vodstvo navedenega društva, ki temelji na zastarelih in neplodnih nazorih.
Ravno sedaj pa je prišel pravi trenotek za resno in temeljito delo. V državni zbornici se je predložil zakon za ureditev razmer med odvetniki in notarji na eni strani in njih uradniki na drugi strani, ter načrt zakona za uradnike in nastavljence trgovstva, v kateri zakon hočemo priti tudi mi. V teh resnih časih, ko se združujejo vsi drugi stanovi, je nujno in neobhodno potrebna tudi organizacija vseh odvetniških in notarskih uradnikov, vsled česar smo sklenili, ustanoviti si na zdravi in moderni podlagi društvo, ki se bode pogajalo za pravice zatiranega odvetniškega in notarskega uradništva. društvo, ki naj bi bilo v blagor in srečo vseh odvetniških in notarskih uradnikov na Kranjskem. Ako sedaj zamudimo pravi trenutek, bode naša nada zakopana zopet za več desetletij.
V svrho odobritve dotičnih pravil bodočega našega društva vabimo vas vse, dragi tovariši, da se udeležite tozadevnega posvetovanja in razgovora, katerega skličemo na soboto, dne 30. novembra t. 1., v gostilniških prostorih pri »Novem svetu« na Marije Terezije cesti ob 8. uri zvečer.
Tovariši! Ako vam je ležeče na tem, da si zboljšate svoj položaj v vsakem oziru, pridite polnoštevilno in pokažite s svojo navzočnostjo, da se zavedate svojega poklica, svojih dolžnostij in svojih pravic!
Vse zunanje tovariše kranjske, ki so člani »Društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov«, pa poživljamo in prav nujno ter uljudno prosimo, da takoj naznanijo pri osrednjem vodstvu tega društva svoj izstop ter prijavijo svoj pristop k našemu društvu na naslov Josipa Christof, odvetniškega solicitatorja v Ljubljani. Ta korak dolžni so svojemu značaju, da bode navedeno društvo v Celju spoznalo svojo krivdo, ko je s kranjskimi svojimi člani postopalo tako mačehsko.
Na svidenje torej v soboto v »Novem svetu« ob 8. uri zvečer.
Pripravljalni odbor.
Izpred sodišča.
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.
Drzni tat. Na velikonočno nedeljo t. 1. je bila vsa Miklavčičeva rodbina v Dolenjem Brdu med pol 5. in 8. uro zjutraj pri procesiji na Poljanah. Ko so prišli domov, so takoj opazili, da je nekdo šiloma na ta način v zaklenjeno hišo vdrl, da je z nekim orodjem duri odtisnil. Opazili so nadalje, da je bilo v stanovanju mnogo v neredu in takoj dognali, da je tat vlomil in iz omare odnesel knjižico kranjske hranilnice z vlogo 1710 K, last gospodinje Marije Miklavčič, hčeri Ančiki pa iz neke škatljice 2 K- O tatu ni bilo ne duha ne sluha, in akoravno so orožniki marljivo zasledovali storilca, niso mu mogli priti več mesecev na sled in le slučaju se je zahvaliti, da so tatu prijeli. Dne 18. septembra t. 1. je imel posestnik Juri Dolenc v Pudobnem na podstrešju nekaj opraviti. V nekem kotu v obližju hlapčevega ležišča, 19 let starega Janeza Dolenca iz Javorja, opazil je neki papir, ki je bil v senu skrit. Ko ga pogleda, vidi, da so hranilne knjižice. Prihodnjo nedeljo jih je nesel načelniku poljanske posojilnice s prošnjo, da si naj jih obdrži. Ta jih je izročil župniku Ramovšu, ki je pravega lastnika dognal. Prijeli so Janeza Dolenca in ta je odkrito dejanje priznal. Obdolženec, ki je bil vzlic svoje mladosti že dvakrat zaradi tatvine kaznovan, so bile domače razmere pri Miklavčičevih dobro znane. On pravi, da je prišel čez podstrešne duri v vežo, kjer je s sekiro odprl sobne duri in izvršil tatvino. Koliko denarja je bilo na to knjižico naloženo, tega, pravi obdolženec, ni vedel. Dolenc trdi, da ga ie po tatvini vest pekla ter da je vedno iskal prilike, da bi mogel neopažen knjižico vrniti, samo tega se je bal, da bi se pri tem ne izdal. Dobil je za kazen tri leta težke ječe.
Uboj. Pri današnji porotni obravnavi je bil na tri leta težke ječe obsojen dclavec z Javornika, Janez Jerman, ker je 9. junija tako z nožem v hrbet sunil Petra Bcvca, da so Bevcu morali nož trikrat zavrteti, da so mu ga mogli vzeti iz hrbta.
Telefonsko In brzojavna porofllr.
DR2AVNI ZOR.
Dunaj, 28. novembra. V današnji seji državnega zbora je predložila svoje poročilo kvotna deputacija. Predložena je predloga o avstrijskem prispevku k skupnim izdatkom na podlagi novega dogovora. Danes je vlada državnemu zboru predložila tudi predlogoma uvedbo davka na avtomobile. Poslanci dr. Susteršič, Jaklič, Suklje so vložili predlog za podržavljenje deželne ceste Velike Lašče, Ribnica, Črnomelj, Vinica. Poslanec Breiter je interpeliral vlado, ako je avstrijska vlada vložila pri nemški vladi kak ugovor proti novi protipoljski predlogi v pruskem deželnem zboru, ker je ta predloga škandal za 20. stoletje. Vložena sta bila dva ntfjna predloga, podpisana od predsednikov vseh nagodbi prijaznih klubov, naj se nagodbena predloga in proračunski provizorij nujnim potom razpravljata in naj odsek poroča v osmih dneh. Prvi na nujnih predlogih je podpisan Chiari. Poslanci Choc, Iro in več drugih poslancev je govorilo proti tema nujnima predlogoma, češ, da nista postavna, predsednik je pa te govornike kratko zavrnil. Nato je zbornica nadaljevala debato o nujnem predlogu glede draginje živil. Na vrsti so dejanski popravki. Ogla-šenih je 16 govornikov. Glasovanje se vrši po imenih.
DRŽAVNI ZBOR BO RAZPUŠCEN?
Dunaj, 28. novembra. »Cech« poroča, da bo vlada z ozirom na kritični položaj, v katerem je pravočasna rešitev nagodbe, ako ne bo dosegla tega, da bi bila nagodba in pro-
računski provizorij nujnim potom rešen, državni zbor razpustila.
HRIBARJEVA RACA.
Dunaj, 28. novembra. Včerajšnje »Narodovo« telefonično poročilo, da je popolnoma zagotovljena zgradba železniške proge Vrh-nika-Hotedršica-Razdrto-Senožeče-Štanjel, je Hribarjeva raca. V železniškem ministrstvu ne vedo nič o tem.
PROTEST AVSTRIJSKIH POLJAKOV
PROTI NEMŠKEMU NASILSTVU.
Dunaj, 28. novembra. Poljski klub in poljska ljudska stranka sta sklenila izdati skupni protest proti novi nemški protipoljski razlastitveni predlogi. Parlamentarni komisiji obeh klubov danes popoldne sestavita besedilo.
TATVINA.
Reka, 28. nov. Sinoči so trije zločinci okradli urarsko prodajalnico Šenčevičevo.
BOJ HRVATOV.
Budimpešta, 27. novembra. Hrvaški ban je prišel danes v poslansko zbornico in je konferiral z dr. Wekerloin. Kakor se sliši, se bo jutri odločilo, kdo vse bodo imenovani za sekcijske načelnike na Hrvaškem. V političnih krogih se govori, da bodo imenovani Georgijevič, Kraljevič in pa državni nad-pravdnik Vantas.
ITALIJANSKA VLADA — NI RAZŽALJENA.
Rim, 28. novembra. »Tribuna« piše glede na avstrijski katoliški shod, da Italija nima vzroka biti nevoljna proti avstrijski vladi, ker ni bil noben vladen funkcijonar navzoč pri besedah, ki jih je kardinal izrekel ob zaključku shoda ( namreč o neodvisnosti papeževi. Op. ur.). Z zadovoljstvom so vzeli v Italiji na znanje, da se pri slavnosti Radeckega ni pre-čitala brzojavka cesarjeva v zahvalo za pozdrav, poslan mu od zborovalcev.
ZA NASIJA.
Palermo, 28. novembra. Visoko- in srednješolci po Siciliji so sklenili stavkati v znak protesta zaradi pravde proti Nasiju.
KJE JE MILJARDA?
Pariz, 28. novembra. Velikanska je bla-niaža francoske vlade zaradi konfiskacije cerkvenega premoženja. Za likvidacijo 115 kon-gregacijskih posestev, katerih vrednost je tri milijone kron, je bilo izdatka 2,800.000 kron. Samo likvidatorji, advokati, notarji in špekulanti so vse pospravili, državi ni ostalo skoro nič od »miljarde«.
»KLOFUTA V DUHU«.
Pariz, 28. novembra. Nadaljuje se debata v zbornici zaradi likvidacije cerkvenih posestev. Briand se pritožuje zaradi »sramotnega tona« v interpelaciji poslanca La Hayne, ki hoče vedeti, kam je izginila »miljarda kon-gregacij«. La Hayne odgovori, da da zato ministru Briandu klofuto v duhu, ki jo je zaslužil. La Hayne je poklican k redu.
DVA REALCA OBSOJENA NA SMRT.
Riga, 28. novembra. Radi umora, izvršenega na nekem šolskem nadzorniku, je sodišče obsodilo na smrt dva realca brata, več drugih realcev pa na prisilno delo. Za obsojena realca sta prosila Stolypin in predsednik dumo, a brata nista bila pomiloščena in danes je bila obsodba nad niima izvršena.
FINANČNA KRIZA V AMERIKI.
Newyork, 28. nov. John Jenkin, predsednik »Jenkins Trust Company Brooklyn«, ki je propadla, si je prerezal vrat. To je že osemnajsti samoumor vsled ameriške finančne krize. Tudi predsednik brooklynske Borough-banke se ic umoril. Vsled tega poloma je oškodovanih posebno mnogo manjših trgovcev.

Ha a MU
po globoko znižani oeni priporoča novourejena konfekcijska trgovina za gospode, dame, dečke :: in deklioe. ::
A. Lukic
Pred škofijo itev. 19.
2397 18

J njene r hydr. $ arhitekt
tfonrad JLachni^
siavbinski podjetnik
tfeii JLachniJt
roj. bOimmer
—^ poročena, -i—•
Dunaj, 26. novembra 1S07.
1661 1—1
PR0F.PAWL<7W
označuje
na podlagi točnih prel.kav zdrav t e k za na|mogočne|Sega zbujevalca sekretorsilih lelodčnili livcev. Prav odlično pa zbu|a|o tek, krepeželodcc in olajSajo bolečine prave BradyJ«ve želodčne kapljlo«. Pi speSu|ejo opravila prebavnega dela, slast do jedi, odstranjajo telesnemu dobrobitn Škodljivo napenjanje, čezmerno tvo-ritev kislin, telesno zaprtje, želodčne bolečine In drugo motenje prebave. Dobi se v lekarnah. O. Braijr, lekarnar, Dunaj I. Flelschmarkt 1/462, razpošilja Sest steklenic za K S-—, tri dvojnate steklenice za za K 4*50 franko. 2428 12—1
Zahvala.
Za vse obilne dokaze prisrčnega sočutja ob taao nenadni izgub' predrage, nepozabne hčere, gospodične
Ivane Susteršič
Urekam vsem predragim sorodnikom, prijateljem 121 znancem najtoplejšo zahvalo.
Posebej se pa še zahvaljujem preč. šenpeterski duhovščini, dalje preč. oo. frančiškanom, kakor tudi gg. bogo-slovcem za ganljivo petje, vsem da-rovateljem krasnih vencev ter sploh vstm, ki so drago pofcojnico spremili na njenem Zodtijsm potu.
Bog povrni stotero vsem!
Ljubljana, 28. nov. 1907.
Ivana Šušteršič
2(62 1—1
mati.
wsm
Društvo tiskarje« na Kranjskem naznanja, da je umrl njega dolgoletni član, gospod
Avgust Fcrlan
črkostavec v pok.
včeraj ob 2. uri popoldne po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 40. letu starosti.
Pogreb bode v petek, dne 29. novembra, ob 3. uri popoldne lz hiralnice, Hradeckega cesta na pokopališče k sv. Križu.
V L j u b 1 j a n i, dne 28. nov. 1907. Čast njegovemu spomina!
Ustanovljeno 1857.
Garniture preprog
2633	za le	6—4
gold. 2a60 garnitura
obstoječa lz 8 vel. postelj, preprog in I velike namizne preproge
iz prakt marog. in lepo barvanega de-sina, rudeče ali olivne, prodaja sedaj po tej izredno nizki ceni
trgor. preprog Orendi, Dunaj I.,
Lugeck 2.
Bogato ilustrirani krasni ceniki na zahtevo zastonj in franko.
Suhih sob
le prve vrste, kupimo približno 50 metrskih centov. Ponudbe naj se pošiljajo z navedeno ceno in vzorci na udani naslov:
Vydrova tovarna hranil,
2631 3-2	Praga VIII.
Snežno-belo
se opere s II.
SChlCht-ovim
milom.
Pristno le z znamko Jelen" in z imenom „Schioht((.
cTidor želi Kupiti
najfinejše jielpeluche in različne kpjfuhovinaste jopice, kakor tudi večerne plajče 5 /{imono-rokavi,
2652 naj si k^pi sedaj 30 3_2
polovično ceno
v cFlnglošfiem sfitadišcu oBfeR O. jjernatovič, JLjubljana, Mestni trg S
Prijazno
2660 2—1
železo Malaga, znamka »orel*, za tvoritev krvi pri belici, slabosti, utrujenosti, najboljSe krepil, o sredstvo za gospe in otroke ter rekonvalescente. Radi kem. zveze Chlna z ielezom lahko vsprejemljivo, kar pr| navadnem železn. vinu ni vselej lahko mogoče. Cena mali steklenici 2 K, veliki stekl. K 3-60. Izdeluje in poSitja tudi po poŠti
lekarna pri „or>lu"
kemika Mardetschlagerja
Ljubljana, nasproti T ranče, Jurčičev trg,
2677 Pozor! na bivallgče tvrdke/ 5—6
Večnadstropna
hišam
na glavnem trgu, s prostim dohodom od vseh strani, za veliko konkurenčno trgovino posebno pripravna, se prosto voljno proda.
Več pismeno pod: M. G., Celje, po&tni predal 6t. 61. 2657 2-1
souterain-stanovanje,
obstoječe iz ene sobe, predsobe, oziroma pritiklin, se odda za svečanov termin.
Pojasnila: Resljeva cesta &t. 24, I. nadstropje.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih oenah
l HITI, m ŠKOFIJO 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo. 2401
Uro z verižico
za
le ild. 1*60
dobi vsak krasno srebrno remont. Gloria žepno uro sistem Roskopf-patent 36 ur natančno idočo za kar se jamči tri leta. Vrhutega pozlačeno primerno oklopno verižico za le gld. 160 tri kom. z verižicami vred gld. 4'50. Pošilja po povzetju tovarniška zaloga švicarskih ur
l. Uibnch, Krakov H.95IB.
'	2573 5-5
Izpred porotnega sodišča v Houem mestu.
Tajna obravnava. Po končani prvi razpravi sc je pričela nova razprava ob pol dva-najstih proti Jožefu Koželju, oskrbniku. Jožef Koželj je bil rojen pri Planini (Planinski vasi) na Štajerskem leta 1864.. pristojen istotam, bivajoč že dlje časa pri Radečah na neki graščini. Koželj je bil vojak, do sedaj še le enkrat kaznovan radi žaljenja časti na 10 K- Oženjen ne živi s svojo ženo, (ni sodnijsko ločen), ker mu je ušla v Ameriko s svojo hčerko pred nekaj leti. Danes ne ve za nju. Na zahtevo glavnega tožitelja g. drž. pravdnika Schwinger, se izključi občinstvo od nadaljnega poslušanja obravnave, ker se vrši v smislu paragrafa 127 kaz. zak. Zasliši se šestero prič. Izid sodbe še ni znan. Prihodnje obravnave o dveh prekanjenih ciganih se vrše v torek.
Frane Kunig jc dobil v ponedeljski nejavni obravnavi radi hudodelstva proti nravnosti v smislu S 125. kaz. zak. pet let težke ječe. Ravno radi tega delikta v smislu S 127. kaz. zak. ie dobil Jožef Koželj, oskrbnik na gradu llometože dve leti težke ječe, poostrene s posti in trdimi ležišči. — V torek zjutraj sc je obravnavalo proti šestdesetletnemu Vincencu Kerkuli iz Brusnic radi nečistega posiljenja po § 127. kaz. zak. in oskrumbe v smislu § 128. kaz. zak. Zagovornik dr. Globelnik je plediral — ker ic obtoženi vse priznal — na to, da Kerkula ni normalen. Porotniki so stavljena jim tri vprašanja potrdili, prva dva enoglasno, tretje devet glasov da, tri ne. Na podlagi glasovanja porotnikov ga je obsodilo sodišče pod predsedstvom dež. s. nadsvetnika g. Škerlja na tri leta težke ječe poostrene z enim postom in trdim ležiščem mesečno.
Cigana roparja. Na porotni klopi sta sedela cigana Matija in Boštjan Brajdič. Matija je star 18 let, samski zakonsko rojeni sin v Št. Petru, a ga nc pripoznava nobena oblina svojim pristojnikom. 221etui Boštjan je bil letos potrjen k dragoncem, rojen in pristojen v Stopiče, oženjen in po cigansko v sorodu z Matijo. Zaslišana sta bila prva in njune izpovedi polne gorke resnice in verodostojnosti ste se v vseli važnejših točkah križali. Boštjan je trdil, da ga je klical Matija s seboj nad Hrvata Pavel Dolinarja, ki je gnal proti jutru od dveh po polnoči svojo čredo, ko je nehalo dežiti in je svetil mesec dne 30. septembra, ga pregovoril, da ga napa-deta in mu vzameta ali denar, če ne ovce, eventuelno oboje. Njega pa je bilo strah in mu ni dalo srce, da bi dobrega moža napadel n oropal«. Sicer pa je le moža tirjal za denar, ne da bi ga izsilil, ker je pasel v dolini za Beršljinom svoje koštrune in koze. Vse je liotel le mirno in ga plašil v lepem tonu z ne-grozilnimi besedami. Matija pa je prišel zjutraj ob dveh, kakor je izpovedal, k gornji ^ostilni od Dolenje Kasteličeve, šel je slu-ajno po cigarete in videl korakati za Hrva-om Boštjana, najljubšega svojega prijatelja, er se mu pridružil. Pri Čefidelnu mu je na ho povedal Boštjan, kako lahko kaj denarja Ii kako ovco izvabita od Dolinarja. Sledil je irijateljevim nasvetom ne iz poželjivosti, am-iak iz ljubezni, ker je imel le-ta po nekaj Inevih oditi k vojakom. Iz izpovedbe glavnih reh prič, g. mirnopeškega orožniškega straž-nojstra Gorca, zasebnih udeležencev P. Do-inarja, starega 78 let, rojenega na Griču pri Ribnici v karlovškem kotorju, in Mihe Kraja, 161etnega fanta od istotam, je izcimiti ne-cako tako vso dogodbo: Po noči na Miheljo ledeljo sta gonila oba omenjena Hrvata čre-lo gospodarja Miklavža Dolinarja mimo Kasteličeve gostilne. Pod šupo so spali cigani in ;den, ki je bdel, je vprašal gonjača po uri. Povedala sta, da je pol treh. Kmalu nato so se dvignili trije in jo počasi za njima ubrali. <ričali so in žvižgali ter se razkropili, ka-<or bi se zbirali. Onstran konjederca, kjer lelje cesta več kilometrov skozi gozd, že na klancu, sta stopila nakrat dva cigana med ;redo in pred preplašenega moža, oborožena 5 debelimi kolmi (cigana sta pravila le o ma-rinec debelih palčicahl). Nato sta vprašala gonjača po denarju in pištoli. Ker je rekel ostra-,eni mož, da nima ničesar, jc Boštjan naredil, cakor bi nekaj dal Matiji, rekoč: »Mi pa jo mamo, na, Matija spravi jo!« Baliala sta se udi, koliko jezikov govorita: nemški, itali-anski itd., govorila sta pa le cigansko. Pre-»izitirala sta starca in nista dobila nič, tudi nalega Miho sta pretipala in našla mošnjiček s 50 vinarji. Matija mu jih je dal dvajset nazaj, druge si je osvojil. Nato sta še enkrat grozila, da jih pride za njima še deset, ki iih bodo. Hrvat se je jel bati, da ga ne bi šoudrali, vendar ui dal petih kron, ki jih je seboj nosil. Nato so gonili čredo dalje, roparska cigana pa sta .io mešala in razkropljevala. Boštjan je na vrhu zakričal starcu: Stoj!, med tem ko jc naprej čredo goneči Matija nakrat izginil v grmovju s koštrunom. Boštjan je še zažugal starcu, ako ga naznani orož-ništvu in izginil v gozdu. Tu sta zvezala kostnimi z rdečim pasom Matije in jo pod vratom zabodeno pustila v grmu. Zjutraj sta orožnika iz Mirne peči obveščena o vsem takoj ob pol šestih odšla na lice mesta in našla sledi iu zaklano ovco. Šc isti dan popoldne sta pa aretovala zločinca Boštjana in Matijo I3rajdiča. Stavljeni dve glavni vprašanji, ali sta Matija iu Boštjan v noči 30. septembra s kolmi roparsko napadla in ju dejanski ostrašila ter s silo oropala onega koštru-na, sta gg. dr. Zitek in dr. Globevnik ovrgla kot neutemeljena, na kar je sodni dvor stavil še tretje, četrto, peto iu šesto eventualno vprašanje, ako sc zanikate prvi dve, kot izsi-Ijenje in tatvino z zvijačo. Po burni debati
med gg. zagovorniki in državnim pravnikom so porotniki prvo in drugo vprašanje z devetimi proti trem in z desetimi proti dvema glasovoma zanikali in soglasno potrdili vsa dodatna vprašanja. Sodni dvor je zavrgel v ciganovi obtožbi stavljene §§ 190., 192. in 194. kaz. zak. ter v smislu §§ 198 po uporabi 325. vsled izsiljenja in po §§ 171.—174. b kaz. zak. hudodelstva tatvine obsodil Boštjana na deset mesecev težke ječe z enim postom mesečno, Matijo pa na osem mesecev enakega zapora z uporabo S 100. z ozirom na § 34. kaz. zak. Obteževalno za Boštjana je bilo že izpolnjeno 21. leto, že štirikratni zapor radi vlačuganja in manjše tatvine, olajševalno skesano in odkritosrčno priznanje v preiskovalnem zaporu. Obteževalno pri Matiji je bilo žc dvakratna kazen, celo dveletna prisilna delavnica in desetdnevni zapor, olajševalno še ne izpolnjeno dvajseto leto, odkrito priznanje, lepo vedenje v prisilni delavnici in resničen kes. Oba ie opravičevala zanemarjena vzgoja ciganska. Oškodovanec se zavrne na civilnopravno pot, »na tožbo s štempeljni«. Ko so slišali ciganje nizko jima prisojeno kazen, so veseli odšli, mati Matije pa se je vsemu občinstvu pred vratmi, najbolj pa »gospodom, častitim, dobrim gospodom« zahvalila. Kotel vampov in žgancev so pa potem ciganje sami pojedli, dasi je bilo pripravljeno za Matijo in Boštjana, ki ju pa niso izpustili, ampak se bodeta morala še nekoliko časa z ričetom zadovoljiti. Dr. Pajnič, državnega pravdništva substitut, se je pritožil proti prenizko odmerjeni kazni.
Drugi uboj pred novomeškim; porotniki. Alojzij Puš, 221etni čevljar v Št. Vidu pri Za-tičini je sedel v sredo zjutraj na zatožni klopi, ker je zadal smrtno rano fantu Ignaciju Kraševec. Oba sta se večkrat prepirala in si bila v sovražnem nasprotju radi sestre Puševe, h kateri jc zahajal Nace in se naslanjal na okno, a ga je nekoč ona zapodila. Odtedaj je gojil srd in maščevanje mladi iu vročekrvni Nace napram hiši Marovški, to je Puševi in vsikdar vasujočega Alojzija zapodil domov. Ko so postavljali mlaj, ga je celo oklofutal vpričo več fantov in nekoč pozneje letos poleti s sofanti preža! nanj pred gostilno, vsled česar je moral Lojze spati na peči v gostilni. V soboto večer, dne 7. septembra, je sedel obtoženi Lojze v Fačinijevi gostilni in pil svojo mero vina. V sobi so se znašli tudi Šcntvidci Pajk, Grab-levc, Zupane in k njim je prisede! Kraševcev Nace. Razburjeni Nace je pričel prepir s Pu-šem in ga sramotno tirjaje od njega posojeno mu krono, podi! domov spat. Mladi fant je mirno dalje pil in sc ni dosti zmenil za zba-danie in sramotenje. Ko je na to odšel Lojze na stran, hotel je za njim tudi Nace, a so ga fantje nazaj pridržali in ga pomirili. Okrog polnoči je odšel Pušev domov, takoj za njim se je pa vzdignil še Kraševec in Zupančič ter šta sledila Puševemu. Puš se je obrnil, odprl nož in v temi sunil Načeta v trebuh, ki je takoj padel k tlom z besedo: »Urezal me je!« Ne daleč na strani stoječi Zupančič se je zapodi! za Pušem in ga podil do dvesto korakov oddaljenega kozolca. Vrnil se je k padlemu, krog katerega so že stali sofantje in ga odnesli domov. Umrl je po desetih minutah. Izvedenca, zdravnika gg. dr. Defranceschi in dr. Vavpotič sta konstatirala neizogibno smrt, ker je imel Kraševčev zaboden mehur in prerezano žilo dovodnico, kar je povzročilo takojšnjo izkrvavljcnje. Porotniki so stavljeno vprašanje, jc li A. Puš z ostrim orožjem zabodel I. Krašcvca tako nevarno, da je slednji prišel ob življenje, potrdili, kakor tudi eventualni vprašanji, ali je v silobratiu iz bojazni in v strahu in prepadenosti branil samega sebe na način, da je prišel pri tem človek ob življenje ter zanikali enoglasno drugo eventualno vprašanje, ali je mogel prevdariti v silobranu, da ni njegovo življenje v smrtni nevarnosti torej pretiraval silo navala. Sodni dvor ga je obsodil na sedem mesecev težke ječe v smislu § 335 in § 2 g. in v povrnitev vseh kazenskih stroškov in odškodnine zasebnega udeleženca očeta Kraševčevega, ki je zahteval 200 kron za pogrebne stroške, ki'so bili pa izdatno večji. Obteževalno je bilo že petkratno kaznje-vanje obtoženčevo, slabo priporočilo županstva, olajševalno odkrito, priznanje, večkratni spori in napadi od strani umorjenega, o njem pohvalno govorjenje prič sofantov Šentvidcev in zagotovljena povrnitev stroškov po obdolženčevem očetu kakor tudi momentano razburjenje in okoliščine. Kaznovani nastopi svojo sedemmesečno ječo po preteku osmih dni. Imel jc svojega zagovornika g. dr. V. Žitka, državnega, jc odklonil.
Znanost In umetnost.
KNJIŽEVNA POROČILA »KATOLIŠKE BUKVARNE« V LJUBLJANI.
Prazen prostor na priloženi dopisnici prosimo porabiti za naročilo. Brinar .1., Čitanka za meščanske šole, I. del, 1 K 50 h.
Podkrajšek H.. Obrtno zakonodajstvo, kart.
1	K 20 h.
Kramarič F., Slovensko-nemškl slovar, vez,,
2	K 20 h.
Kramarič F., Neniško-slovcnski slovar, vez., 2 K 20 h.
Tolstoj L., Tri povesti. Iz ruskega. 80 h. Spisi Adrejčkovega Jožeta. V. Žalost in veselje, vez. 90 h. Krcidol F.-Zupančič O., Polčki Poljancl.
Slike z besedilom, eleg. kart. 3 K 60 h. Medved A., Za pravdo in srce. Tragedija v petih dejanjih, eleg. vez. 3 K 50 h, do 1. decembra t. I. po znižani ceni 2 K 50 h. Kržič A„ Katalog mladinskih knjig za učence ljudskih šol z ocenami 40 h.
Katalog za slovensko ljudstvo se dobiva brezplačno.
Nove humoreske. Kdor si hoče privoščiti nekaj posebno zabavnih uric, naj si naroči eno ali več sledečih knjig polnih zdravega izbornega, a skozi in skozi dostojnega humorja :
Mlhel Pausback, Der Leutnant und selil Bur-
sche. Militiirhumoresken von F. T. Kujawa. Illustriert von O. Gerlach und F. Wahle. Eleg. vez. I K 80 h. Der Pechvogel. Militarhumoreske von F. T. Kujavva. Illustriert von K. Liner. Fleg. vez. 1 K 80 h.
Der Spnk ia der Ka.;ense. — Die beiden Kriegskameraden. Militarhunioresken von J. T. Kuja\va. Illustriert von F. Reinicke und F. \Vahle. Eleg. vez. I K 80 h. Der falsclie Diiderlein. Militarhumoreske von Ferdinand Bonn. Illustriert von E. Reinicke. Eleg. vez. I K 80 h. Der evvige Hochzeiter. Militarhumoreske von Ferdinand Bonn. Illustriert von O. Gerlach. Eleg. vez. 1 K 80 h. Die Regimentsbiicke und andere Militarhumo-
resken von A. Kuth. Vez. 1 K 92 h. Lustige Soldaten-Geschieliten von Ferdinand Bonn. Illustriert von Emil Reinicke. 16. izdaja broširana 2 K 40 h.
Jako karakteristične in tekstu primerne ilustracije pomagajo pri zgoraj označenih knjigah humorju do popolne veljave.
Huber, Die Hemmnisse der Willensfreihelt.
5 K 40 h.
Weiehold. Das Einmaleins von 1—100. Das
cinfache und praktisehe Hilfsbuch bei Mul-tiplikation und Division fiir alle Kontore, 2 K.
Ponholzer, Volks-Dramen zur Belehrung und Unterhaltung. V. Folge: Religiose Schau-spiele fiir Frauen-Darstellungen. 2 K 16 h.
Mlchelitsch, Modernlsmus-Enzykllka. Latei-
nisch-Deutsch. 60 h. Mlchelitsch, Der neue Syllabus. Lateinisch-
deutsch. 30 h. Lehnfeld, Der Experlmentator. Experimentel-les aus der Physik. Graphische Versuche. Allerlei kleine Kiinste, etc. Vez. 6 K 60 h. Lebensweishelt des Seelsorgers fiir Pfarrhaus und Gemeinde vom Standpurikfe der prie-sterlichen Vollkommenheit. 2 K 88 h. Clemens, Die Pest der schlechten Biicher.
Sechs Vortriige. 1 K 20 h. Kramarič, Slovensko-nemškl slovar. Vezano. 2 K 20 h.
Kramarič, Deutsch-slovenisches VVorterbuch.
Vezano. 2 K 20 h. Baisch, Das junge Madeheu auf elgenen Fiis-
sen. Ein Fiihrer durch das weibliche Be-rufsleben. Vezano. 3 K 60 h. Breithaupt, Das goldene Buch der Frau. Ein Freund und Berater in allen Verhaitnissen des Lebens im Hause und in der Gesell-sehaft. Vez. 3 K 60 h. Geyser, Lehrbuch der allgemeinen Psycholo-gle. 9 K.
Engel, Grundriss der Sozialrelorm. 4 K 80 h. Denarbe, Religionsgeschlchte oder Beweis fiir die Gottlichkeit der christi. Religion etc. Ein Hilfsbuch zum katechetischen Unter-38 h,
Beigel, Handbueh des Bank- und Borsen-
wesens. Ein Naehschlagebuch fiir praktisehe Kaufleute, Juristen und Handelsschu-len. 7 K 20 h. Mutz, Christllche Aszetlk. Mit besonderer Beriicksichtigung des priesterlichen Lebens. 8 K 16 h.
Vse v tej rubriki navedene knjige se dobivajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. —
Naročniki naj se blagovolijo zglasiti na priloženih dopisnicah.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI.
! Ponos!
vsake gospodinje jo dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstva
Planinškove pražene kave.
Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila
Planinškovo praženo kavo
]o kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vrofegt zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opuiti vsaj enega poskusa.	3674 SI
Prva ljubljanska velika žjalnlca kave
Dunajska oasta, nasproti kavarni ,,Evropa".
<Je/a////
usfanooileo lord k e
o
"JJ/na
žganja Mker/i
'vf>p//7(
/S » «
Caji
Cenik zastonj
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREM" Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: (Salvafor1 (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). .............. P*£iljati>e no dem sprejema re$tcureter »porodnega Doma" g. Krzilnik (Tdefen st, 82.)
Podružnica a v SpljetuL 5
Delniftke gla vnioa i i i K 8.0Q0.000. i b
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
na
priporoča k žrebanju I. decembra državna srečke I. 1864 polovice k K 11.-
k K 20 — glavni dobitek K 300.000 -
promese
Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 41/2%, vloge na tekoči račun proti 30dnevni odpovedi po 5%.
sv Celovcu« 3
s Rezervni fond 3 9 1 i K 800.000. a t s
Novo idealna voda za želodec
naravna mineralna voda
MsteiSi Hntron-vrelec.
Olasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, katerih v sapniku ali prebavnih organih.
Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva e tudi v vseh lekarnah In 236'.' drožerijah. 10- g
300 vinskih sodov
po 300, 400 in 700 litrov iz hrastovega lesa, prav dobro vzdržanih, oddaja po prav nizkih cenah
tvrdka M. Rosner & drug
2351 (6-i4)	Ljubljana.
Dovorna 5 CrhiffAP Dovozna cesta 4, ^Cljlner cesta
priporoča najtopleje
y kosih in orehoroik
kakor tudi lepa suha bukova in mehka drva v polenih in razsekana. — Oddaja 2610	se v vsaki množini.	4—4
1TW'TMaiUiMMSSVUMSSSlKfi m—.............ii.......iT' • t" ir.....mi~rniri---"
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam javiti, da sem si nabavil najnovej&i	i (A i 24 -b
voz za prevažanje pohiSf wa
Vro&m za selitve in razne druge vožnje cpc0nahainižjih
Konečno priporočam svojo zalogo
premoga in drv
MARTIN LAMPERT, Ljubljana, Kolodvorake ulloe.
ter beležim velespoštovanjem
I
Globin
je najboljše in najfinejše
čistilo za čevlje.
Dobi se povsod. 529 11
pariška svetovna razstava 1900: ,GRjtND PRI*'.
z= Najvišja odlika! ===== 2567 6-3 Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.
Pristno, če na podplatu
ustanovno leto : I860

4?
%




et*'
Vsak dan jih izdela tovarna
40.000 parov I
Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I.
Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gumi in modno blago.
veijka priložnostni
prodaja
u Ansieškem skladišču oblek
Ljubljana, Mestni trg 5
radi izredno velike zaloge konfekcije za dame, gospode,deklice in dečke.
Vsi predmeti se prodajo za vsako ceno. 2638 12-3 O. Bernatovič.
Nafboljie In nifmodernejše 7
KLOBUKE /
v v«»h oblikah j
la aajbogatejši izberi po 1*20 gl. in višje I v Ljubljani pri l
Zahtevajte zastonj
la franko moj veliki, bogalo ilustrovin! glavni cenik i nad 3000 slikami vseh vrl nikelnastlh, srebrnih In zlatih ur, kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnin In srebrnln, god benega orodja, jeklenega in usnjatega blagi po izvirnih tovarniških cenah.
Nikel remont, ura......K 3'-
žvic. Izvir. ..Roskopf" pat. ura . „ 5 -regislr, ,,Adler Roskopf ", nikel remont b sidro.......„ 7 -
Ooldin rem. ura „Luna", kolesje z
dvojnim plaiCem........ 8 5'
srebr. rem. ura „Olorla" . . . „
„ dvojni plašč.....
„ oklep, verižico z rinčico no pero In karab., 15 gr teika . . „ ru.iko Tula nikel ura cillnd. z „Luna" kolesjem . . „ ■n a kukavico K 850, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 -švarcvaldska ura K 2 80. Za vsako uro 31elno pismeno (airslvol »■ i Nllmk rialkol Zameno dovol.eiin, ali dennr nnzaj1 —
Prva tovarna za ure Umite KMirod, C. In kr. dvorni založnik v Mostu (Briix) tV Češko.	23)6 1-4

8-41 12«
2'« 10«
Poštenemu načelu, da sv o j e
ČEVLJE
prodajamo po strogo stalnih cenah, brezkonku-
renfeno nizkih cenah, ki so vtisnjene v vsak par, se ima zahvaliti naša firma za nedosežni renome.
Moški štifljetni, močno delani . . .
Moški štifljetni, iz prav dobre kozlovine,
jako ceno..........
Moški čevlji na trakove, pripravni za
trpež...........
Moški čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine..........
Moški čevlji na trakove, usnje la box-calf, orig. Ooodyear šivani . . . Moški čevlji na trakove, usnje la box-
calf, American-Style......
Moški polčevlji na trakove iz dobrega,
voljnega usnja ........
Moški drilasti polčevlji z usnjeni obšiti, črni, rjavi in sivi.......
Isti za dame..........
jI. 3'50 4'GO 3-75 474 675 7-50 3-1'10 1-
>f
II
II
II
ti
II
II
Elegantna priložnost! Priporočamo nastopno označene vrste: Odlična kakovost I
gi	'»"in	um »iim
Damski salonski čevlji iz črnega usnja	Al 1'EA 1
divje koze.........jI« J JU
Damski polčevlji, chevreau, lahki in solidno delani.........n
Damski čevlji na trakove iz stanovit-
910 10-8
Specialiteta: „Goodyear svetovni" Čevlji In škornji prav odlične popolnosti. Največja Izbira damskih polčevljev vseh vrst, dalje deškega, otroškega In dekliškega blaga najboljše kakovosti po
izredno zmernih cenah.
ALFRED FRlNKEL, kom. dr.
nega črnega usnja......
Damski čevlji na trakove iz dobrega
rjavega usnja, moderna oblika . . V Damski čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine z lakastimi kapicami . M Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf,
eleg. pom. čevlji, Goodyear šivani » Damski čevlji na trakove iz najfinešega
chevreau,Ooodyear šivani .... 5' Damski čevlji na gumbe iz izvrstnega
črnega usnja.........n
Damski čevlji iz la chevreau, Ooodyear šivani, prav elegantni.....»»
375 375 3-40 4*25
5-75
6-3'40 6-
Zastopnica: JOSIPINA HERRISCH v Ljubljani, Stritarjeve (Špitalske) ulice 9.
I
L
»	podružnico:
riui ■ <oznialnlca.il: Orabau it, Mala alraa, Mail .lica IT, BaJea, Brao, Oljka Upa, tefti Iiaalti, Mnkl Kaatbcig, NSilta«, HotI JUi. Plua, Crltara In blbtrec.
M m n ] al » ? c o na Dnn»jn:
I. W.llailli It, U. Ttbtratrcraa «, III. Unfart««« 77 (»»gal Rtaawa(a), IU. LI-vangasit 27, IV. Vitdoer H»«p!)trasia II, V. licMnbr.noeritran« St a, TI. BanM.4srferati. Sl, VII. r>lari«hl!«fttraiM 79, VIII. Lmhfnfoldarilrasea 113, IX. Alierstrain 3i, X. f rta rf tesati aaat »0, XTOi. W«brln«*tBt>asta M, XIX. DftbJIngtr Haupttlr. 11, XI*. Hafuitlrui« >7.
46 160 146
Steajalnlftna delniška druiba
ERCUR"
l, Wollzeiie 10,
Afc* kjvpittvl K 20,000 000. »HHT MkUd K «,600.000
Najlrulantnojf))
nakup in prodaja mM
Tsah vrat rent, driavnlh papirjov, akcij, prioritet, lastavnic, eratk, devii, valut in donaiia.
mr ZamcnjaTa in eskomptiranje ^
i5ir«banih Baatanmls la obligacij, sratt ln kuponov