Nov val presežnih delavcev na Jesenicah Bo brez dela 600 železarjev? Jesenice, 10. novembra - Po neuradnih podatkih naj bi podjetja Slovenskih železarn na Jesenicah do konca letošnjega leta odpustile približno 600 delavcev. Naj se kapital iz koncema v Ljubljani vrača tudi na posamezne lokacije za reševanje problematike presežnih delavcev. Gorenjska |> Banka Banka d posluhom Po neuradnih podatkih naj bi do konca letošnjega leta v Slovenskih železarnah - lokaciji na Jesenicah, odšlo med presežne delavce okoli 600 zaposlenih. Trenutno je že v Centru za prestrukturiranje kadrov ali CPK na Jesenicah 140 invalidov -skupna številka ob koncu leta naj bi j>jla tako 600 presežnih delavcev, kar °i pahnilo Jesenice v izredno težke socialne razmere. Če bo brez dela 600 'Judi, to pomeni naravnost nevzdržno razmerje med zaposlenimi in nezaposlenimi: en zaposleni na enega nezaposlenega! Ob koncu leta se bodo Slovenske železarne preoblikovale v delniško družbo in družbe po posameznih lokacijah bodo postale delniške družbe. Svobodni sindikat SKEI Železarne Jesenice zdaj zahteva, da se ustrezno preoblikuje pogodba o presežnih delavcih, ki so jo lani sklenili s koncernom Slovenskih železarn. Po lanski pogodbi so bili viri za reševanje presežnih delavcev prispevek ministrstva za delo, interni davek podjetij za presežne delavce in del kupnine od prodanega premoženja železarn. Delavci naj ne bi bili šest mesecev prerazporejeni na Center za prestrukturiranje samo zato, da bi po šestih mesecih morali na borzo dela, ampak bi se s finančnimi viri dodatno usposabljali za nova, kvalitetna delovna mesta. In ker se z novim letom Slovenske železarne preoblikujejo, ta pogodba ni več izvedljiva, saj se bodo podjetja privatizirala. Sindikat meni, da se kapital, ki bo v koncernu Slovenskih Železarn v Ljubljani, mora vračati tudi na posamezne lokacije za reševanje problemov presežnih delavcev. Ne nazadnje ni tako malo denarja, ki se zbere iz kupnin od prodaje objektov in zemljišč Slovenskih železarn -tudi na jeseniški lokaciji. • D. Sedej Alples prejel zlato plaketo Kranj, 10. novembra - Na ljubljanskem pohištvenem sejmu je Alples iz Železnikov ponovno, že drugo leto zapored, prejel zlato plaketo revije Naš dom. Zlato plaketo so prejeli za pohištveni sistem Gaja, avtorice Nevenke Mandič - Orehek. Odlikovano je bilo torej novo pohištvo, enako priznanje je Alples lani prejel za pohištveni sistem Tempo, kar potrjuje, da v Aiplesu tudi v najtežjih časih sanacije niso pozabili na kvaliteto izdelkov. Sicer pa sanacija poteka uspešno, direktor Milan lili pravi, da Alples spet diha zdravo, pogovor z njim objavljamo na 9. strani. • M. V. ^ela na najtežjem odseku v Selški dolini Obnovljena cesta med Praprotnim in Bukovico selški regionalki potekajo na najtežjem odseku zahtevna obnovitvena dela j^ofja Loka, 10. novembra -^Ptembra so se na 1.200 [JUjtrov dolgem odseku regionalne ceste med Praprotnim in 8ukovico v Selški dolini začela **htevna obnovitvena dela. Od •Jostu čez Soro na Praprotnem 0 Bukovice bo cesta razširje-a» imela bo tudi urejeno Robusno postajališče za Pra-??f*o in Spodnjo Lušo, na ^hiem odseku pa bodo trije t Jši podporni zidovi ob Sori. *VaJalec del je SCT Ljubljana, £ed podizvajalci pa tudi VGP s/,*nj- Obnova letošnjega od-2* bo veljala 80 milijonov J^Jev, prihodnje leto pa je |eavideno nadaljevanje skozi ^kovico proti Dolenji vasi, za J^.je za zdaj predvidenih 70 JHJonov tolarjev. Investitor ^»ove je Republiška uprava c«ste v okviru Ministrstva za K|0n,et in zveze, del denarja za j?c»»ike skozi Bukovico pa bo ]Qtudi občina Škofja Loka. • v Cufarjevi dneviy 94 Jesenice - V Gledališču Tone Čufar se danes zvečer začenjajo sedmi Cufarjevi dnevi, na katerih se predstavlja ljubiteljska gledališka dejavnost tako slovenskih kot tudi nekaterih zemejskih gledališč in skupin. Na slavnostni otvoritvi nocoj bo govoril dramatik, reiiser in pisatelj Andrej Hieng. Igralska skupina Gledališča Tone Čufar pa bo uprizorila Andersenovo pravljico Princeska in svinjski pastir. V naslednjih dneh se bo na odru Čufarjevega gledališča, v Kosovi graščini in v Lutkovnem gledališču na Hrušici zvrstila vrsta predstav za odrasle in otroke. Cufarjevi dnevi se bodo zaključili naslednji petek, 18. novembra, s podelitvijo Cufarjevih priznanj. • L. M. Polepšana jeseniška gimnazija Jesenice, 11. novembra - Včeraj popoldne so slovesno odprli prenovljeno stavbo jeseniške gimnazije. Gimnazijo je odprl Jožef Školč, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. Gimnazijo so obnovili v rekordnem času: začeli so 20. junija, dijaki pa so se vselili 19. septembra. Gradbena dela so veljala 180 milijonov tolarjev, gradil je Gradiš, za opremo pa so namenili 32 milijonov tolarjev. Zdaj gradijo še telovadnico, za katero bodo potrebna dodatna sredstva, ki jih bo prispevala tudi jeseniška občina. D. S. SAMOSTOJNI KANDIDAT ZA ŽUPANA ŠKOFJE LOKE LOJZE BOGATAJ |^ "za LOKO; za zadovoljne \judi" Županskih kandidatov je 470 Lan -~ k od 127,230,00 SIT fn^f JM0 SIT mesečno ! 064/ 22 10 40 Na Gorenjskem največ v Tržiču in Radovljici Rok za vlaganje kandidatur je potekel. Volilne komisije sedaj preverjajo kandidature in registracije političnih strank. Na Gorenjskem je največ županskih kandidatov v Tržiču in v Radovljici G0»TILNA DISKONT ""IVOVAKNA Ie|: 064/48-220 a*. Tel.: 47 -115 vabi vtak dan, raztm °b»r«dah. od 9. do 24. ur* na domač« »vetlo kJ^OolItka kotila, na uSQt ilb°f pripravljenih '•dl ln|«dl po naročilu. J^K-DUOKIVADO 8°TA - MARTINOVANJK * ANSAMBLOM TRIO 3 »ob °to bo v diskontu **c>J«ka prodala ^mačega piva ftn* »teklanlcah. J* 300 SIT za 2 litra. Kranj, 11. novembra - V volilno tekmo za župane in občinske svetnike je šlo 13 političnih strank od 20 registriranih po novem zakonu o političnih strankah. V volilni boj gre tudi precej neodvisnih kandidatov, ki so vložili kandidature na osnovi podpisov. Kot so nam včeraj povedali na volilnih komisijah in krajevnih uradih, kjer so vlagali kandidature, bodo sedaj komisije preverile kandidature, tako da bomo lahko o uradnih kandidatih poročali v torek. Obeta se zanimiva predvolilna tekma. Za 147 županov kandidira 470 kandidatov. Kar smo uspeli zvedeti za gorenjske občine, se bo na listah za župane pojavilo največ kandidatov v Tržiču in v občinah, ki so nastale iz bivše radovljiške občine. Čeprav je volilna zakonodaja za lokalne volitve 4. decembra sprejeta, so že pobude za spremembo. Župane naj bi volili neposredno, po večinskem sistemu. Najverjetneje bomo župane dobili šele v drugem krogu volitev, ki bodo 18. decembra. V prvem krogu bo namreč med več kandidati težko eden od njih dobil nad polovico glasov. Svetnike pa bomo volili v manjših občinah po večinskem sistemu, v večjih pa po sorazmernem sistemu. Ker smejo biti po zakonu na gla sovnici za občinske svetnike le imena list brez imen kandidatov na listah, ljudska stranka predlaga, da bi nanje napisali tudi imena kandidatov za občinske svete. O pobudi se mora izreči državni zbor. V volilni tekmi se strankam in posameznikom splača naprezati, saj bodo tisti, ki bodo izbrani, dobili povrnjenih del stroškov za volilno kampanjo. Več o lokalnih volitvah na 3. strani. • J. Košnjek TTfTItltnm JUBllEM KRANJSKI MSKOŠPOmi SEJEM •ODDAJA IN NAKUPI . RABLJENE OPREME □•UGODNI NAKUPI NOVE OPREME BLAGO ŠIROKE PORABE Kf7AIVJJ7.-20.ff.94 ************** Sklepna seja kranjske skupščine neuspešna Župan se je zahvalil Alojzu Smoleju 29. oktobra je iz Save rešil utapljajočega Kranjčana Pavla C. SLOVENIJA IN SVET Na pragu nova runda pogajanj z Rimom Angleži so nam naklonjeni Odbor za mednarodne odnose državnega zbora sprejel osnutek deklaracije o slovenskih odnosih z Italijo in Evropsko unijo, ki bo predložena državnemu zboru v sprejem. Slovenija v deklaraciji na- pogajanj o našem pridruženem članstvu, nas čakajo trda pogajanja, kar kaže tudi signal iz Rima, da je treba pogovore Martina v Ljubljani temeljito pripraviti. Obe državi naj bi pred ministrskim srečanjem unije sprejeli pismo o namerah. Optimist je nemški zunanji minister Klaus Kinkel, nepričakovano veliko podporo za vključevanje Slovenije v Evropsko unijo pa je dobil slovenski premier in zunanji minister dr. Janez Drnovšek med obiskom v Veliki Britaniji, kjer so ga sprejeli najvišji predstavniki te države. • J. K. glasa željo po enakopravnem sodelovanju brez izsiljevanja ter poudarja, da so pariška mirovna pogodba in sporazumi iz Rima in Osima uredili pretekle spore. Očitno smo pred novo rundo pogovorov med Ljubljano in Rimom. Italijanski zunanji minister Martino je povabljen v Ljubljano, pa tudi z italijanske strani, ki je sicer užaljena, ker smo zavrgli oglejsko deklaracijo, prihajajo geste dobre volje. Do konca novembra, ko bodo zunanji ministri Evropske unije spet sklepali o začetku Republika Slovenija OBČINA RADOVLJICA Sekretariat za upravnopravne in splošne zadeve ponovno objavlja prosto delovno mesto SVETOVALCA // v Upravi za gospodarstvo in družbene dejavnosti Poleg splošnih in posebnih pogojev določenih z zakonom o delavcih v državnih organih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka izobrazba (VI l/l) pravne smeri - preizkus znanja iz upravnih postopkov - 4 leta delovnih izkušenj V primeru, da na oglas ne bo prijavljenih kandidatov s predpisanimi delovnimi izkušnjami, lahko delovno razmerje sklene tudi pripravnik. Preizkus znanja iz upravnih postopkov bodo kandidati lahko opravljali v roku 4 mesecev po sklenitvi delovnega razmerja. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas za dobo 12 mesecev (nadomeščanje odsotne delavke) s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: OBČINA RADOVLJICA - Sekretariat za upravnopravne in splošne zadeve, Radovljica, Gorenjska 18. Uprava za notranje zadeve OBČINE RADOVLJICA objavlja na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS št. 46792) RAZGLAS o razgrnitvi volilnih imenikov za izvedbo splošnih volitev članov občinskih svetov in županov. Volilni imeniki bodo razgrnjeni od petka, 4. 11. 1994, dalje na - KRAJEVNEM URADU BLED - KRAJEVNEM URADU BOHINJSKA BISTRICA IN - V UPRAVI ZA NOTRANJE ZADEVE, Gorenjska c. 18, Radovljica, pritličje, soba št. 5, v delovnem času upravnega organa. Občani lahko do 19. 11. 1994 na teh mestih v pisni ali ustni obliki zahtevajo popravek volilnega imenika, če sami ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati, če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice, ali nima volilne pravice na območju te občine oziroma tega volišča, če je vpisana oseba, ki je umrla, če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. PROSIMO OBČANE, da se v čimvečji meri odzovejo na razgrnjene imenike, kajti le tako bomo lahko možne napake pravočasno odpravili in poskrbeli, da bodo volitve potekale čimbolj nemoteno. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA cinski pripomočki, A pa zdravila, ki naj bi jih dobili v lekarnah na recept, zdravila na B Usti pa brez recepta. Poslanci so menili, da je treba obdržati visoko raven slovenskih zdravil, saj 80 odstotkov proizvodnje izvozimo, prav zaradi tega pa ne kaže upoštevati samo evropskih, ampak tudi ameriške in angleške standarde. Državni zbor je srjrejel zaključne račune proračunov iz leta 91, 92 in 93, vendar so poslanci terjali poiasnitev, kje je knjižen denar, ki naj bi ga dobili od trgovine z orožjem-• J. Košnjek Državni zbor končuje oktobrsko zasedanje Znova o popravi krivic Obravnava zakona o popravi krivic znova vrnjena na začetek, carinski zakon in zakon o zdravilih pa gresta v nadaljnji postopek. Kje je knjižen denar od prodaje orožja. Ljubljana, 11. novembra -Zakon o popravi krivic, ki naj bi žrtvam bivšega režima in njihovim svojcem zagotovil materialno in tudi moralno zadoščenje je, po pričakovanju, sper razdvojil poslance. Močnejši in številčnejši je bil del, ki je menil, da predlog zakona še ni primeren (vložili so ga poslanci Slovenske ljudske stranke), da niso upoštevana stališča državnega zbora, in da je osnutek zakona, ki ga pripravlja vlada, boljši, in da bi oila poprava krivic po materialni plati za državo prevelik zalogaj. Opozicija pa je skupaj s krščanskimi demokrati imela izgovarjanje na denar za nizkotno dejanje in dokaz moralne izprijenosti družbe ter težne je odlašati toliko časa, da bo žrtve političnega nasilja bivšega režima prehitela smrt. Vse skupaj se, vsaj v državnem zboru, začenja znova. Carinski zakon je prestal drugo obravnavo. Poslanci so sprejeli evropske usmeritve naše carine, ki bo zagotavljala hitrejši pretok blaga in ljudi ter obenem ostrejši nadzor. Vladno dopolnilo, da bi vlada lahko po svoji presoji za nekatera blaga oproščala carine, je bilo zavrnjeno, širši pa je seznam blaga, ki naj bi ga smeli uvažati brez canne. Gre za znanstveno opremo, ki je doma ni, za brezplačno pomoč državi, organom ali posameznikom, gasilsko in reševalno opremo ter nekatere izdelke s področja kulture. Zakon naj bi bil sprejet januarja prihodnje leto, veljati pa naj bi začel 1. julija prihodnje leto. Zelja je, da bi bil do takrat sprejet tudi zakon o carinski tarifi. Ta zakon bo vplival tudi na dotok denarja v državni proračun. Zakon o varstvu osebnih podatkov gre v drugo branje, poslanci pa so terjali Sredvsem nadzor in prepre-svanje zlorabe osebnih podatkov, v drugo obravnavo pa gre tudi zakon o zdravilih. Zdravila naj bi bila razvrščena na A, B, C in D liSto. Zadnja so predvsem medi- Rekli so Mag. Janez Kocjančič, predsednik Združene liste na predvolilni konvenciji: "Smo za popravo krivic, toda proti ustvarjanju novih! Nismo za to, da bi dediči bivših lastnikov spravljali ob delo sedanje delavce, nismo za to, da bi bil le denar sveta vladar. V Združeni listi svojih naspromikov ne razumemo kot politične sovražnike. Izgleda pa, da predvsem nas kot sovražnike potrebujejo oni, saj brez zmerjanja sploh ne znajo povedati, kaj hočejo." Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov v intervjuju za Dnevnih "Dokler svet stranke, ki odloča o koaliciji, ni konstituiran, ne more zasedati. Torej ne morem odgovoriti, ali se bo o koaliciji odločalo pred volitvami ali po njih. Več članov izvršilnega odbora pa je menilo, da so sedaj dejavnosti že zaradi volitev zelo živahne, in da bi morda kazalo, da se do volitev ne bi obremenjevali še z odločitvijo glede koalicije." • J. K. Zakon o prevozih v cestnem prometu Slovenščina tudi za volanom Pogoj za pridobitev licence za opravljanje prevozov oseb in stvari v notranjem in mednarodnem cestnem prometu je tudi aktivno znanje slovenščine šoferjev in taksistov. Poslanci so zadolžili vlado, da čimveč tovornega prometa po cestah preusmeri na železnico. Ljubljana, 8. novembra - Dopolnilo, ki je bilo sprejeto z 25 glasovi za in 18jproti, je predlagal Brane Eržen iz Tržiča, poslanec Socialdemokratske stranke. Po njegovem se bo pojavil problem nadzora nad uresničevanjem tega določila, kar pa naj uredi resorno ministrstvo za promet in zveze. Za volanom, bodisi v avtobusih bodisi v taksijih, slovenščine pogosto ni slišati. Tudi ustava zapoveduje v 11. členu, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina. Zakon, ki ga je državni zbor v tretjem branju sprejel in so potrebni še nekateri manjši popravki, natančno določa, kaj je notranji cestni promet, kaj mednarodni, kaj je javni prevoz (pod enakimi pogoji je dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev), kaj je prevoz za lastne potrebe, kako morajo biti urejena parkirišča in postajališča (parkirišča za tovorna vozila in avtobuse morajo imeti obvezno pitno vodo, sanitarije in telefon) ter vse druge podrobnosti s tega področja. Licence za prevoz stvari in oseb izda ministrstvo, pristoj; no za promet, lahko pa pooblasti ustrezne zbornice. Zakon med drugim določa, da domači prevoznik ne sme opustiti nobenega prevoza, določenega z voznim redom, razen v primerih višje sile, da imajo pri organizaciji taksi službe večje pristojnosti lokalne skupnosti, večjo vlogo pa daje avtobusnim postajam glede obveščanja o morebitnih motnjah. V 51. členu je govora tudi o stavkah. Med drugim piše, da morajo domači prevozniki oseb v cestnem prometu, med stavko zagotoviti mednarodni linijski prevoz oseb, ki je določen z mednarodnimi pogodbami, na drugih notranjih linijah pa zagotoviti prevoze po voznih redih za potrebe dnevne migracije. Prevozniki, ki opravljajo mednarodno dejavnost, morajo med stavko poskrbeti za prevoz živih živali? hitro pokvarljivega blaga in nevarnih snovi. • J. K. Upokojenci se bojijo za pravice V zvezi društev upokojencev Slovenije je skoraj 210.000 članov. Ljubljana, 11. novembra - Delegacija Zveze društev upokojencev Slovenije je po občnem zboru organizacije obiskala predsednika državnega zbora Jožefa Školča. Predstavniki Zveze so predsedniku in sodelavcem povedali, da sprejemajo večino predlaganih sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so že v parlamentarnem postopku, nasprotujejo pa spremembi načina usklajevanja pokojnin. Kapitalski in stanovanjski sklad naj bosta v pristojnosti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Spremembe so potrebne, vendar ne na škodo pravne varnosti in pridobljenih pravic. Predsednik državnega zbora Jožef Školč je povedal, da je državni zbor v večini primerov sprejel stališča upokojencev in zavrnil vladne predloge. Upokojence bodo poslušali ob sprejemanju zakona o društvih, ki posega tudi na združevanje upokojencev. Upokojenski delegaciji so svetovali, naj probleme predstavijo tudi Eredsedniku vlade dr. Janezu >rnovšku, glede sofinanciranja Zveze, pa naj se obrnejo na ministra Klinarjevo in Gasparija, vendar naj vsi upokojenci nastopijo enotno v koordinaciji in ne le Zveza, saj je v Sloveniji 450.000 upokojencev. Izredna seja državnega zbora Rebalans letošnjega proračuna Ljubljana, 11. novembra - Včeraj je bila sklicana izredna &r državnega zbora. Na dnevni red je bilo predlagano ponovi odločanje o zakonu o organizaciji in delovnem podroSJ ministrstev, na katerega je dal državni svet veto. Raz»°P' določitev 18 novih upravnih organov in upravnih organizaC£ kar bo dodatna obremenitev proračuna, nespoštovanje prip0 : očila za organiziranje vladne službe za skladen regionalni raster zahteve po razmejitvi pristojnosti med ministrstvoma . {>romet in zveze in okolje in prostor. Vlada predlaga rebala I etošniega proračuna. Prihodki naj bi se povečali za _alan* za milijarde tolarjev in bi znašali 416,6 milijarde tolarjev, odh-^e povečali t.° ; tolarjev, odh^ za 12,8 milijarde tolarjev in bi po novem znašali 420,4 minj*'^ tolarjev, primanjkljaj pa naj bi se zmanjšal s predvidenih 12,8 p 3,8 milijarde tolarjev, nižje pa bi bilo tudi zadolževanje. • Skrivnostni kupec begunjskega Elana Ime pravega podjetja še ni znano Begunje, 10. novembra - Sedanji upravljala tovarne Elan v Begunjah zagotavljajo, da ni nobenih dilem glede prodaje večinskega deleža podjetja. Medtem ko naj bi danes, v četrtek položili na poseben bančni račun v Avstriji 70 milijonov mark za nakup glavnine delnic tovarne, pa še ni znano ime pravega kupca. Nikomur namreč Še ni uspelo izslediti podjetja, v imenu katerega se je kot kupec pojavil Američan Frank Kadria. Kot se je izkazalo, sta naslov in telefonska številka firme v Kaliforniji izmišljeni. Vodstvo Elana najbrž ne bi smelo vzeti vnemar tega dejstva, saj je od tega, kdo kupuje tovarno, odvisna tudi prihodnost podjetja. • S. S, Izjave, srečanja Slovenska nacionalna desnica je lire ..j la vse potrebne registracijske formalno-glede nastopa na lokalnih volitvah (l y sporoča ministrstvo za pravosodje), izjavi za javnost pa opozarja na P°^au, ponovnega oživljanja zločinskega ko01^ bi obsodil bivši režim. KPS in ZKS jjjjjj desnica številne grehe in terja s str državnega zbora obsodbo režima in tis' ki so ga aktivno podpirali. Komunisti stranka Slovenije je bila ne g'c(*e fd preimenovanja zločinska, zato m državni zbor končno postaviti popr krivic na pravo mesto. • J. K. nističnega režima. Državni zbor Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni ^^^plo'11'j Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Le a Mencinger. Slojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovjuk, Marija Volcjak, Cveto. , ^tilj^. CI AS I MannvifHi in i7ri»iat<»ii- Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij. Kfle u<* usianoviicn in nuajaicij. / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefai: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; ur" jtve: r Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne si KRANJ Cen'kU PTOmetni davek P° ,t0PnJ' 5 od»tolkov v <*■>' časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. PRED OBČINSKIMI VOLITVAMI ■- -------------------...... - Na lokalnih volitvah bo tekmovalo 13 političnih strank in številni neodvisni kandidati Največ kandidatov v Tržiču in Radovljici V sredo zvečer je potekel rok za vlaganje kandidatur za župane novih občin in občinske svetnike. Volilne komisije so včeraj začele preverjati kandidature in registracije političnih s^rank, tako da bodo končne in uradne kandidature znane danes. Drž, Kra nj, 11. novembra avna volilna komisija je v sredo zvečer, ko je potekel rok 2a vlaganje kandidatur za žu-Pane in občinske svetnike, ugotovila, da se za 147 županskih mest poteguje 470 kandidatov, kandidate je predlagalo 13 političnih strank (vseh na novo registriranih je 20), ob njih pa bodo šli na volitve tudi "?nogi neodvisni kandidati, kandidati, ki smo jih uspeli 2°rati za danes, so neuradni, *aj morajo volilne komisije do danes preveriti kandidature in pravilnost vpisa stranke v reg-•ster oziroma pravilnost pod-P°re s podpisi. Po včerajšnjih dopoldanskih podatkih, ki smo M uspeli dobiti na volilnih komisijah in pri strankarskih Predstavnikih, je največ županskih kandidatov v Tržiču ,n sicer kar 7. Kdo kandidira Na Jesenicah kandidirajo za *uPana dr. Božidar Brudar, kandidat strank slovenske Pomladi, za Liberalno demokracijo Jože Resman, za Zdr-j^eno listo socialnih demokratov pa Vitomir Pretnar. V novi ^»njskogorski občini sta po IjaSih podatkih dva županska Kandidata. Vojteh Budinek je Kandidat Socialdemokratske franke, Jože Kotnik pa kandidat Združene liste socialnih demokratov. V tržiški občini bo na županski kandidatni listi prava gneča. Kandidatov je kar sedem. Pavel Rupar ima podporo socialdemokratov in drugih strank slovenske pomladi, liberalni demokrati so se odločili za dr. Lucijo Vrabič, Združena lista socialnih demokratov kandidira Ivana Ka-pla, inž. Peter Smuk in Janez Skerjanec kandidirata na neodvisni listi, predloge pa so posredovali še Slovenska nacionalna stranka in Slovenski krščanski demokrati. V kranjski občini je kandidatov pet: inž. Peter Orehar je kandidat Slovenskih krščanskih demokratov, Peter Čolnar je kandidat Socialdemokratske stranke Slovenije, mag. Štefan Kadoič je kandidat Združene liste, Janez Osojnik je kandidat liberalne demokracije, inž. Vitomir Gros pa je neodvisni kandidat. Ob tem je treba povedati sporočilo podružnice Slovenske ljudske stranke, da bo podprla inž. Grosa in ne Petra Čolnarja. V Šenčurju se bodo za župana spopadli neodvisni kandidat Franc Kern, krščanski demokrati predlagajo Jožefa Prušnika, liberalna demokracija pa upa na zmago Jožeta Stružnika. V nakelski občini bodo štirje županski kandidati: Ivan Štular je kandidat krščanskih demokratov, Povečanje proračuna tržiške občine Vsem željam ne bo moč ugoditi Tržič, 9. novembra - Med Bedina iz oddelka za splošne r.cdinim zasedanjem je tržiš- zadeve in finance. Zlasti od- 1 ttvršni svet namenil največ delek za gospodarstvo in P°*ornosti osnutku odloka o družbene dejavnosti se ni oPre,,"t-'mbah in dopolnitvah mogel odločiti za zmanjšanje nloka o občinskem proraču- predlaganega rebalansa, ki •u *a leto 1994. Ker občini pretirano presega dovoljen °voijujej0 je za dobrin 68 obseg javne porabe. Zlasti V'jonov tolarjev večji pro- problematično bi bilo pove- acuti, so temeljito oklestili čanje kredita za investicije v Ori|VC'"le *c'Je v JavI" Porab»- k d">Čno so zavrnili rudi čez- n ncrno zadolževanje M •nistrstvo za finance je fj n°vno ocenilo možnosti £j at1ciranja javne porabe ob-|R Za leto 1994 na osnovi , Janske realizacije prihod-Dr r °bčin> njihove ocene gjuvov do konca leta in gotovljenih sredstev za fi omunalno infrastrukturo z nekaj prej 27 na skoraj 53 milijonov tolarjev. S proračunom načrtovanih številk se je treba držati, je odločil predsednik tržiškega izvršnega sveta Frančišek Meglic. Kot je ocenil, bo že morebitna zadolžitev do odobrene vsote huda obremenitev za proračun v prihodnjem "an*no izravnavo v državnem etu P.n }avm Porabl do Računu. Ta ocena prinaša ko"ca letošnjega leta pa je -ržl§ki občini 16-odstotno po- l]eba upoštevati tudi dejstvo, i letošnjega proračuna. da"lso v ceLlotl uresničili Pomeni da bo imela načrtovanih prihodkov. ijjj* anje letošnjega proračuna. da niso v celoti uresničili vseh ■ R genska blagajna na razpola- P™03^, Poslovnega objekta ^.amesto nekaj več kot 441 nadx diskontom v Križah, ki 5°nov tolarjev dobrih 510 Je Se vedno občinski, si je tol J več tolarjev Ker ie F"J,a*'u" "L,tiaj Ikai ' "»uj«" kot 68,7 milijona nov tolarjev Tudi za potrebe varstva pred požari " ?aifrJev namenjenih tudi za vars va Pred Požan seJA ^ftavljanje plač v upravnih zbra!° s'aba } milijona SIT k*M*0h in m.-Hoh^in^ih manj od načrta, saj se je m medobčinskih služ- manj od nacrta, saj se j den;r.ne ostaja prav dosti Predv,deni prispevek zavaro ;narja za povečevanje posa «*un postavk javne porabe, li c&a dejstva niso upošteva-ohx: clr,iki vseh oddelkov valnic znižal zaradi odvajanja denarja v republiko. Tržiška vlada je temeljito °hčin l'UI,u vsen oddelkov pregledala predlagane spre-je 0u n upravnih organov, membe posameznih prora-°dlolc Prcdslavitvi osnutka čunskih postavk. Tako bo dopoi3 ° spremembah in osnutek rebalansa doživel Čuriu' 'lvah odloka o prora- spremembe povsod tam, kjer mJ?. me Tržič za leto 1994 niso upoštevali dovoljenega ri'a Alenka Maršič - povečanja proračuna. S. Saje °Po/.o, POHIŠTVO BELA TEHNIKA ORTOPEDSKE VZMETNICE Janez Bartol je kandidat Liberalne demokracije, Ivan Pavlin ima podporo Slovenske ljudske stranke, Anton Kosnjek pa je kandidat Socialdemokratske stranke. Nova občina je tudi Cerklje. Županska kandidata sta dva: Franc Čebulj je kandidat Socialdemokratske stranke, Božo Janež pa je kandidat Liberalne demokracije. Za preddvorsko smo uspeli zvedeti imena dveh kandidatov: Franci Bizjak kandidira na listi krščanskih demokratov, Miroslav Zadnikar pa je kandidat strank slovenske pomladi. V Radovljici prav tako pričakujemo oster spopad za županski stol. Združena lista kandidira Jožeta Rebca, liberalna demokracija Miroslava Pengala, socialdemokrati Zvoneta Prezlja, ostalih imen pa nam na volilni komisiji niso povedali, skupno pa se bo zažupanski stol potegovalo 7 kandidatov. Za Bled smo uspeli zvedeti tri imena: Kinderhofer je kandidat socialdemokratov, Stanko Slivnik kandidat liberalne demokracije, Vinko Gole pa kandidat Združene liste socialnih demokratov. Tudi v Bohin- i*u bo vroče. Združena lista :andidira Stanko Zupan, liberalni demokrati inž. Evgenijo Korošec, zvedeli pa smo tudi za dva neodvisna kandidata: inž. Franca Kramarja in Iva Cundriča. V občini Škofja Loka so nam znane naslednje županske kandidature: Jože Logar je kandidat Združene liste socialnih demokratov, Marjeta Mohorič - Peternelj kandidatka socialdemokratov, Gorazd Krajnik pa kandidat liberalne demokracije, sedanji župan inž. Igor Draksler je kandidat ljudske stranke in krščanskih demokratov, inž. Alojzij Bogataj pa kandidira s podporo skupine volivcev. V novi občini Železniki je bilo po neuradnih podatkih prav tako vloženih pet kandidatur za mesto župana: dr. Jože Možgan je kandidat ljudske stranke, inž. Peter Krek iz Selc krščanskih demokratov, Franc Benedičič Združene liste socialnih demokratov, Lojze Jelene iz Davče kandidira na predlog liberalne demokracije, s podporo skupine volivcev pa Alojzij Čufar. Občina Gorenja vas - Poljane je ena redkih v Sloveniji, kjer je za župansko mesto le en kandidat in sicer inž. Jože Bogataj s podporo skupine volivcev. V Žireh sta kandidata dva: Bojan Starman na predlog socialdemokratske stranke in inž. Anton Beovič s podporo skupine volivcev. J. Košnjek Avtomobilska cesta Žirovnica - Naklo Minister še ni dal utemeljenega predloga Radovljica - Občinski izvršni svet je že na eni od oktobrskih sej sklenil predlagati ministrstvu za okolje in prostor oz. zavodu za prostorsko planiranje, da naj za odsek avtomobilske ceste Žirovnica - Naklo začne s postopkom izdelave lokacijskega načrta in druge potrebne dokumentacije. Odsek je v sprejetem republiškem programu izgradnje avtomobilskih cest sicer uvrščen v tretjo prednostno skupino, vendar občina predlaga, da bi v primeru, če bi s cestnim tolarjem zagotovili dovolj denarja, vrstni red določali glede na pripravljeno dokumentacijo. Predlog utemeljuje tudi s tem, da srednjeročni in dolgoročni družbeni plan občine Radovljica že določata cestni koridor, in da tudi potem v številnih razpravah ni bilo argumentiranih zahtev, zaradi katerih bi ga bilo treba spreminjati. Predsednik radovljiškega izvršnega sveta Jože Resman je na ponedeljkovi seji seznanil občinsko vlado z odgovorom republiškega zavoda za prostorsko planiranje. V odgovoru piše, da se po spremenjenem zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor priprava lokacijskega načrta začne na utemeljen in dokumentiran predlog ministra za promet in zveze. Minister pa doslej takšnega predloga še ni dal! • C. Z. Več štipendij za kmečke otroke? Kranj, 11. novembra - S spremembo pravilnika o štipendiranju, ki spreminja način izračunavanja katastrskega dohodka, bodo poslej štipendije otrokom iz kmečkih družin bolj dostopne. Končnik za izračun katastrskega dohodka je po spremembi 10. člena pravilnika o štipendiranju domala trikrat nižji kot doslej. Katastrski dohodek se je prej množil z 22, po novem se bo s 7,68, da bodo lahko prosilci za štipendije izračunali ekvivalent osebnemu dohodku. Štipendije po starem izračunu bodo tako nekaj višje, v poštev za dodelitev štipendije pa bodo prišli tudi nekateri prosilci, ki so zaradi prej visokega količnika ob razpisu izpadli. Pri gorenjski enoti Zavoda za zaposlovanje že hitijo z izračuni, da bi letos prikrajšani štipendisti iz kmečkih družin čimprej dobili svoj denar. Štipendije in razlike bodo skušali izplačati že ta mesec, do 25. novembra, pravi Branka Košič, zanesljivo pa do 10. decembra. Vsi bodo dobili tudi odločbe. D.Ž. Pobuda krajevne skupnosti Hrušica Na Hrašici bi radi šolo in vrtec Jesenice, 10. novembra - Jeseniški izvršni svet o gradnji šole in vrtca na Hruški: za šolo nI sredstev, še posebej, ker je prednostna investicija osnovna šola Prežihov Voranc Preventivni programi naj bodo namenjeni predvsem mladim, ki imajo doma in v šoli težave. Jeseniški izvršni svet se je pred časom odločal o predlogu za izbiro izvajalcev del za sanacijo prve faze centralne deponije komunalnih odpadkov na Mah Mežakli in ni izbral nobene ponudbe za izvedbo del. Pojavili so se različni ponudniki, med njimi tudi neko podjetje, ki naj bi skupaj z avstrijskim partnerjem izvedlo sanacijo, a se je kasneje izkazalo, da to mariborsko podjetje sploh nima nobenega zaposlenega in ne more nuditi garancije za kvaliteto izvedenih del. Razen tega pa se tuji investitorji in izvajalci na razpis ne morejo prijaviti. Edini ponudnik, ki je ustrezal vsem razpisnim pogojem, je bil SCT, vendar bi bila vrednost del za 60 odstotkov večja, kot ie občinskih sredstev za sanacijo, ki jih je odobrila jeseniška občinska skupščina. O povečanem zalogaju finančnih sredstev bi morala skupščina pač ponovno sklepati. Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so se med drugim opredelili do pobude krajevne skupnosti Hrušica za gradnjo šole in vrtca na Hrušici. V obrazložitvi krajevna skupnost Hrušica navaja, da je osnovna šola na Hrušici že bila in sicer od leta 1945 do leta 1967, in da se v osnovno Šolo Tone Čufar na Jesenice dnevno vozi 245 učencev s HruŠice, kar v skupnem deležu učencev na tej šoli predstavlja 30 odstotkov. Stroški za vožnjo učencev s Hrušice na Jesenice so v lanskem šolskem letu predstavljali za občinski proračun 3 milijone in 600 tisoč tolarjev. Mnenja mestnih šol do gradnje šole in vrtca na Hrušici so bila ugodna, vendar na občini ugotavljajo, da se bo število učencev in s tem tudi oddelkov osnovnih šol zaradi upada natalitete do leta 2000 v občini Jesenice zmanjšalo za skupaj 605 učencev oziroma 15 oddelkov. V vrtcih pa menijo, da je to kratkoročna rešitev, in da število rojstev na Hrušici upada tako kot povsod drugod V vzgojnovarstveni organizaciji Jesenice so v letu 1992 zaprli enoto s 6 oddelki, ker je iz leta v leto upadalo število otrok, zdaj pa imajo polna le dva oddelka jasli, prostorsko pa bi lahko sprejeli še 3 oddelke. Prometna povezava s Hrušice na Jesenice je po njihovem mnenju ugodna. Na seji jeseniškega izvršnega sveta so nekateri menili, da bi bilo na Hrušici smiselno zgraditi le podružnično šolo, vendar je veliko vprašanje, kako bi jo zgradili zgoh z lastnimi sredstvi, saj ni denarja, razen tega pa se je skupščina občine že opredelila do prednostnega vrstnega reda investicij v šolski prostor: to je osnovna šola Prežihovega Voranca, ki ima največ možnosti, da dobi tudi republiška sredstva, saj ima največji odstotek dvoizmenskega pouka. Na seji so zatorej sprejeli le sklep, da se pripravi ureditveni načrt, in da se za prihodnje leto namenijo sredstva za to, da bi na Hrušici ugotovili možno lokacijo nove šole.Ko so razpravljali o predlogu za sklenitev pogodb za uresničevanje preventivnih programov na področju dela z mladimi, so menili, da naj bodo ti programi prvenstveno namenjeni tistim otrokom, ki imajo razne probleme. Opazili so tudi, da so nekateri programi zelo visoko finančno ocenjeni, Še posebej tistih organizatorjev, ki se že po delovni dolžnosti ukvarjajo z mladinskimi preventivnimi programi. Zato vseh ponujenih programov tudi ne morejo sprejeti. D. Sedej SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Ml VEMO, KJE JE PRAVA POT OO SDSS škofja Loka organizira v ponedeljek, 14. novembra 1994, ob 17. uri v veliki predavalnici na Podnu javno predstavitev kandidatov za občinski svet in kandidatko za županjo. Gost večera bo g. JANEZ JANŠA. VABLJENI ZGODBA O USPEHU- \r _ _ ČIGAVEM? Z volitvami odločamo, ali bomo plačevali le svoje račune. ODLOČAJMOSAMI SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE IA K I A PAPIRNICA, FOTOKOPIRANJE, JANA TRGOVINA Z DARILI IN KOZMETIKO CVETLIČARNA Češnjica 35, Železniki, tel./fax 064/66-402 Krajevna skupnost Železniki KEMPERLE, ^KOVINOSTRUGARSTVO PROIZVAJAMO STRUŽENE IZDELKE IZ KOVIN ZA INDUSTRIJO OZ. ZNANEGA NAROČNIKA PRODAJAMO: Wr razpršilce za vodovodne armature vseh dimenzij lastne proizvodnjo M vodovodne armature Armal Maribor po najnižjih dnevnih cenah OTOKI 3, ŽELEZNIKI, TEL: 66-084, FAXj 67-792 montaža pohištva in druga mizarska dela Samo Potočnik Racovnik 20 Železniki tel.:064/67-020 PAPIRNA GALANTERIJA, KARTONSKA EMBALAŽA Log 44, Železniki, tel./fax: 66 761 PAPIRNICA IN KNJIGARNA Šolska ul. 2, Škofja Loka OKREPČEVALNICA KEGLJIŠČE PRI MERU Na plavža 47a> Železniki tet: (064)66-083 d o.o. proizvodnja in trgovina IZVOZ - UVOZ kataloška prodaja mednarodni prevozi blaga tel. 064/67-063 fax 064/67-400 ARN0L TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM ŽELEZNIKI, NA PLAVŽU 57 TELEFON: 064/66 458 OFL ČAS: OD 8. DO 19. URE, SOBOTA OD 7. DO HtDlUA OD 8. DO 11. URL u plavalni bazen Železniki LEBEN Bojan tel.: (064) 66-381 o BAZEN o SAVNA o FITNESS o o NAMIZNI TENIS o TENIS o o VIDEOTEKA o Bil« o Pon. od 15. do 21. ure Čet. od 15. do 22. ure Tor. od 15. do 22. ure Pet. od 15. do 21. ure Sre. od 15. do 21. ure Sob. od 10. do 20. ure Ned. od 10. do 20. ure Cesta v Podlonku in kanalizacija v Zalem Logu Lojze Čufar, predsednik KS: "V krajevni skupnosti se ukvarjamo predvsem s komunalno infrastrukturo. Čeprav smo s tem v zvezi predvsem "občinski servis", sodelujemo tudi na drugih področjih, mislim pa, da je sodelovanje z društvi in podjetji "premirno." Železniki, 10. novembra - Osnovna skrb in program krajevne skupnosti letos in deloma v lanskem obdobju, odkar je bil na predlog turističnih delavcev v Železnikih za predsednika izvoljen Lojze Čufar, je predvsem komunalna infrastruktura. Na področju urejanja in gradnje cest, vodovodov, kanalizacije pa je v krajevni skupnosti izstopalo tudi povezovanje na kulturnem oziroma društvenem področju, pri sodelovanju s šolo in z odborom za revitalizacijo starega mestnega jedra. Seveda pa so bili osnova vsemu plam in denar v občini ob samoprispevkih in enkratnih prispevkih krajanov. "Največji akciji pa sta urejanje krajevne ceste v Podlonk in kanalizacija v Zalem Logu." V komunalni infrastrukturi pa v zadnjem poldrugem letu Eredvsem izstopajo ceste, ani je bilo v Potoku asfaltirane kilometer ceste, letos pa do najvišje kmetije do Mar-enkovca 1200 metrov. Urejanje ceste za Podlonk se je na podlagi samoprispevka krajanov začelo tudi že lani, v teh dneh pa asfaltirajo 650 metrov dolg odsek. Tudi na cesti v Megušnico, kjer je znašal lastni prispevek 33 odstotkov, so lani uredili 600 metrov ceste, letos pa 560 metrov. Dva odseka pa sta bila asfaltirana tudi na cesti v Martinj vrh; 750 metrov lokalne ceste do Birta, kjer je tudi avtobusno postajališče, in 650 metrov krajevne ceste proti Čemšišarju. "V Zalem Logu nam je uspelo z izvajalcem VGP urediti fekalno kanalizacijo s pretočnimi jamami, zdaj pa je naročen tudi projekt za čistilno napravo in obnovo kanalizacije v zahodnem delu na Zalem Logu. Z uresničitvijo programa bodo urejeni hudourniki, potok pa bo ostal čist Lani je bilo zgrajene tudi 150 metrov fekalne in meteorne kanalizacije na Trnju, 100 metrov na Ccšnjici, pripravljamo tudi gradnjo kana-fizacije na Skovine in projekte za obnovo fekalne Sedanjo ozko regionalno cesto na Plavžu bi morali prestaviti po projektu ob Soro. in meteorne kanalizacije. Pri uresničevanju tega dela programa zelo dobro sodelujemo s Komunalnim podjetjem v Škofji Loki." Prtovč je letos dobil vodni rezervoar, prihodnje leto naj bi ga tudi na Zalem Logu. Načrtujejo vodohram v Smo-levi, z ostalim vodovodnim omrežjem pa upravlja Komunalno podjetje Škofja Loka. "Imamo zelo kvalitetno pitno vodo in na Jesenovcu je narejena raziskovalna vrtina za nove potrebe; tudi proti "Kar zadeva prostor za delo v novi občini, KS nima prav nič motnosti in pravic odločanja. Na podlagi določil parlamenta je za to dolžna poskrbeti sedanja občina. S tem v zvezi smo zato presenečeni nad vestmi, da sploh ne bomo občina, ker nimamo prostorov oziroma zato ne bomo mogli delovati Lahko pa povem, da smo v Železnikih dogovorjeni, da se stavba na podlagi denacionalizacije vrne župniji, ta pa naj bi jo za potrebe nove občine dala v najem. Zato prostori za novo občino ne bi smeli biti problem in zaradi njih ogrožena možnost za njeno delovanje," poudarja sedanji predsednik KS Lojze Ču/ar. Selcam, če bodo takšne čez čas potrebe. Precej del pa je bilo opravljenih s sode Jo van- t'em Podjetja za urejanje ludournikov (brezine Dašn- 1'ice in hudournik v Podlon-ro)." Na področju revitalizacije bosta obnovljena dva mostova na Racovniku čez Soro, obnovljen pa je bil tudi kulturni. KS se je vključila v obnovo Groharjeve domačije, poskrbela pa je tudi za prostore Turističnega društva. "Z osnovno šolo smo obnovili igrišča, vključili pa smo se tudi v izgradnjo prostorov za vrtec Lani je bdo kupljeno zemljišče, letos smo naročili dokumentacijo, prihodnje leto pa naj bi se začela gradnja. Z odborom za revitalizacijo pa sodelujemo tudi v pripravah za obnovo trga sv. Antona. Menim pa, da so prebivalci v starem mestnem jedru morda malce premalo zainteresirani za obnovo fasad. Problem pa je tudi regionalna cesta Na plavžu. Treba bi jo bilo prestaviti k Sori. Projekti so že narejeni, vendar ne pride do realizacije. Lahko se zgodi, da bo zaradi težav v tem delu prišlo tudi do zapore. Sicer pa ocenjujem, d* smo veliko tistega, kar je bilo lani in letos v programu, naredili. Tudi pri bazenu ni težav. Pokopališče je postalo premajhno, vendar je dogovor, da ob poti med starim in novim odpremo nekaj grobov. Pripravljamo pa projekte, o katerih bodo razpravljali tudi krajani. Na področju stanovanjske gradnje je pred nami Dašnji* ca na sončni strani, lani p8 smo na račun Sklada stavbnih zemljišč dobili 13 stanovanj in garaže v Alplesu. Slednje smo v KS namenili gasilcem in bo v soboto, 12. novembra, tudi otvoritev orodišča za GU Železniki in za sektor za celo Selško dolino. Ostal je le tisti del programa v zvezi s trgom sv. Antona na Trnju, ker m bilo potrebnih soglasij, ocenjuje predsednik K-Lojze Čufar. Kar pa zadeva Železnike Z okoliškimi kraji, kjer je večji del sicer med demografsko ogroženimi območji, imajo prav gotovo vse pogoje za občino. Vendar bodo p° mnenju Lojzeta Cufarja praS demografska ogroženost tega območja, nadaljnje urejanje infrastrukture in usklajeno delo na vseh področji«5 (društvenem in podjetni*' kem) glavne naloge noy6 občine in odgovornih zanj6 oziroma izvoljenih v njej. A. Zalaf Sklepna seja kranjske skupščine neuspešna Župan se je zahvalil Alojzu Smoleju 29. oktobra je iz Save rešil utapljajočega Kranjčana Pavla C. Kranj, 11. novembra - Zadnja skupna seja delegatov vseh treh zborov kranjske občinske skupščine v sredo popoldne ni uspela. Zbor krajevnih skupnosti bi drugima dvema sicer rade-volje posodil kakšnega delegata, je v šali dejal Franc Čebulj. Družbenopolitičnemu zboru sta manjkala dva delegata, zboru združenega dela pa eden, tako da tudi po polurni začetni prekinitvi župan Vitomir Gros ni mogel speljati seje, zadnje v tem skupščinskem sistemu. Kot je dejal župan, se je za sklic skupne seje odločil prav zaradi iztekajočega se mandata, saj časa, da bi si privoščili ponovne sklice (prejšnja seja je uspela šele četrtič) ni več, preden delo prevzamejo novi občinski sveti novih petih občin, pa bi bilo treba nekatere zadeve še spraviti pod streho. Župan se je v tako rekoč izrednih razmerah torej poslužil možnosti skupne seje, ki J dopuščata statut in poslovnik o de« občinske skupščine, kar pa so ni nekateri delegati očitno zamerili- *jk pred sejo se je namreč govorilo, f* točke, ki naj bi jih obravnavali, sod'J na ločene seje zborov. Župan Vitomir Gros se je ob sloves^ zahvalil vsem tistim delegatom, ki so s udeleževali sej občinske skupščine in s odgovorno obnašali do volivcev, pogr' jal pa tiste, ki niso redno hodili ah sp»° niso hodili. .jj Vitomir Gros se je tudi javno zahva delegatu Alojzu Smoleju, ki je . ^ oktobra popoldne iz Save rešil utapU jočega 35-letnega Pavla C. iz Kranja. H.Jelovčan Pogovor o komunalni deponiji pri Crngrobu Crngrob naj ne postane ponovno Črngrob Vsako nadaljnje raziskovanje pri Crngrobu bi bilo le Škofja Loka, 10. novembra • Naj bo jasno, da so vaščani Crngroba in okoliških vasi odločno proti kakršnimkoli nadaljnjim pripravam na to, da bi bilo odlagališče komunalnih odpadkov v bližini Crngroba. Vedno bolje so organizirani in prvotna civilna iniciativa je že prerasla v formalno predstavništvo prizadetih krajevnih skupnosti. Včerajšnji poskus pogovora med Odborom za ohranitev naravne in kulturne dediščine Crngroba ter predstavniki vseh sosednjih vasi Crngroba na eni strani in predstavniki občinskega izvršnega sveta na drugi, ki mu je formalno botrovalo vabilo na razgovor v živo na občinski radijski postaji Radio Žiri, ni uspel. Kljub argumentom proti možnosti nadaljnjega razmišljanja o deponiji v bližini Crngroba in zahtevam, naj se gradivo o 3. fazi iskanja primerne lokacije centra za ravnanje z odpadki umakne z dnevnega reda občinske skupščine 21. tega meseca, ter predlogu, naj se postopek ponovi, so zapravljanje denarja, trdij predstavniki izvršnega sveta ponujali ponovni sestanek s krajani in predstavitve dosedanjih postopkov, kar pa v Crngrobu zavračajo. Ponovno je sicer bilo slišati zagotovilo, da se bo na sporna zemljišča posegalo le s soglasjem lastnikov, vendar vsi dosedanji postopki zahtevajo, da končno sodbo izrečejo strokovnjaki. Kot smo izvedeli po sestanku, so se predstavniki Crngroba sestali tudi s predstavniki ministrstva za obrambo, saj je TO lastnica precejšnje večine zemljišč. o vaščani in okoličani kjer je opredeljena možna lokacija komunalne dep° nije. Povedali so, da večine teh zemljišč TO ne namerava uporabljati za sV0'0 potrebe, zato razmišlja tem, da jih del vrne prv<>la nim lastnikom. Dokler 1 vrnitev zemljišč ne bo ure^j na, ne nameravajo daja^ nikakršnih dovoljenj za p seganje na ta teren, _P vrnitvi pa bodo o tem ool čali stari lastniki. To P pomeni za pripravljalcc p dloga o možni lokaciji dep J nije na tem mestu najboljšem primeru, cejšno odložitev. • 1353 NKA80 Bo v Železnikih prihodnje leto že nov vrtec? Otroci se gnetejo v tesni stari vili Ko so v staro vilo poleg šole pred 21 leti namestili predšolske otroke, je bUa to le začasna rešitev. Železniki, 8. novembra - Tedaj je v vrtec zahajalo 23 otrok, jjfl so že odrasli, v vrtec pošiljajo že svoje potomce, ki se Z(iaj gnetejo v družbi 75 vrstnikov. Ker je premalo prostora, •tekaj otrok še čaka, da bodo sprejeti v vrtec. Ne le premalo Prostora, tudi neprimernost stavbe, v katero minula leta niso "osti vlagali (zaradi začasnosti pač), kliče po novem vrtcu. 'Lani smo vzgojiteljice ob Podpori staršev začele z akcijo a nov vrtec, prisluhnili so Jjam tudi pri krajevni skup-JJ°sti,M nam je povedala vodja ^ca Ljuba Globočnik. " Prvi fezultati se že kažejo: nevernih- -uiii je bil osnovan grad- S .lani ni odbor, dokupljeno je bilo poleg sedanjega 2emljišče l!rtca> narejen "in finančno . ^ednoten načrt, z razpisom Sčemo projektanta. Gradnja j J bi veljala 140 milijonov ?larjev: poleg krajevnih in "cinskih sredstev računamo uoi na denar iz republiškega poračuna. Gradili naj bi v J^h fazah: najprej bi poleg ^danjega vrtca zgradili stav-°> v kateri bi bile igralnice, ato bi staro podrli in k novi JJVbi dogradili še del s skup- Vrtec poleg otrok iz Železnikov obiskujejo tudi otroci iz Podlonka in Zalega Loga. Zunanjo pripravo na šolo izvajajo v bližnji šoli, kjer jo obiskujejo tudi vozači iz Podlonka, Martinj vrha in Rudna, v bolj oddaljenih hribovskih krajih pa je mala šola, združena tudi s cicibanovimi uricami za petletne otroke, v tamkajšnjih šolskih podružnicah. Otroke v Davči, Dražgošah, Sorici in tudi v Selcah obiskujeta dve "potujoči" vzgojiteljici. Otroci iz Železnikov se gnetejo v tesnih prostorih starega vrtca. — prostori. V novem vrtcu bl bilo nimi bilo prostora za sedem jelkov otrok. Ni se treba ;at>, da bi bil tak vrtec Povelik, saj bi ga v primeru, ^a v prihodnje ne bo zadostna vpisa, lahko namenili za Kako drugo dejavnost šolskih ah Predšolskih otrok." Zdaj vrtec obiskuje 75 otrok, s katerimi delajo štiri vzgojiteljice in tri varuhinje. Dve skupini se stiskata v majhnih igralnicah, nekaj boljše pogoje pa imajo otroci v "večjih" dven sobah, kjer je lahko v skupinah po 24 otrok. V novem vrtcu bodo lahko razdeljeni v več skupin, saj se obetajo tudi prijaznejši normativi. Razmišljajo, da bi v novem vrtcu morebiti uvedli tudi nekakšen razvojni oddelek, saj morajo sedaj otroke z razvojnimi motnjami starši voziti v Škofjo Loko. Da je prostorska stiska v vrtcu v Železnikih res velika, dokazujejo tudi njihova stalna preseljevanja. Telovadno opremo morajo nenehno seliti iz kleti v igralnice, če se hočejo razgibati. V šolski telovadnici le redko pridejo na vrsto. Mali šolarji, ki po kosilu ne hodijo več spat, se tedaj pogosto za dve uri umaknejo, da ne /notijo span- ca mlajših. Poleti so lahko na "vrtu" ali šolskem igrišču, v hladnih dneh pa jim svoj Erostor prepustijo prvošolci, i tedaj že končajo s poukom. Vzgojiteljice in otroci so se tem selitvam že privadili, čeprav morajo z vsemi igračami in pripomočki pešačiti na najbolj oddaljen konec šole, ki je sicer v sosednji stavbi. Če jim bodo okoliščine naklonjene in se bo gradnja novega vrtca začela spomladi, bodo njihovim naslednikom take in podobne izkušnje prihranjene. • D. Z. Žlebir, foto: L. Jeras ^ožba v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku "težka" 200 milijonov tolarjev Boljše razmere za izobraževanje invalidnih otrok (ja^hik, 8. novembra - Ta teden so otroci, fcj*.šolajo na osnovni in srednji šoli problemi, z zastaral ra!l-Crno in prostori, ki bi M-?1 obnovil!. Vvi?10 "edc , h*"1 CT medicinsko na- sredo pa so pre-T medicinsko na-ali računalniški j 8raf, diagnostični aparat Hihntgen proizvajalca 't žep. s katerim zelo hitro takoj učinkovito ukrepajo. Rentgen ima optimalni diagnostični učinek, v svetu je preizkušen in brez te aparature je danes vsaka bolnišnica v svetu in pri nas že tehnološko zaostala. Samo primer: v prometnih nesrečah je bilo, recimo, 30 primerov poškodb glave in vse poškodovance so morali io. Če bi esenicah, den tudi čas. Zato bi s to aparaturo na Jesenicah lahko rešili marsikatero življenje. Pri novem rentgenu sevanje ni škodljivo, te rentgene pa že imajo dva v Ljubljani, po enega pa v Murski Soboti, Izoli, Valdoltri, Celju in Mariboru. V Avstriji jih imajo 140, po zahtevah, da mora biti po eden na 50 do 100 tisoč prebivalcev. Za bolnišnico, ki je v zadnjih nekaj letih v izrednih finančnih težavah in ima zaradi posledic minulih let v polletju 102 milijona tolarjev izgub, je nakup računalniškega tomografa, ki stane 1 milijon in 200 tisoč nemških mark, nedosegljiva investicija. Potrebuje ga pa, saj število v ne- ^'ičn°. u^'nkovito ugotovijo prepeljati v Ljubljano. H^r, Poškodbe v telesu. imeli tomograf na Jcse I v S , ? mcd sodobnim in bi lahko takoj ugotovili poš- roireouje ga pa, saj l^il[C. rer?tgcnom so izjemno kodbe in ukrepali, tako pa so ambulantnih pregledo {N0£.Pri novem rentgenu s poškodovanci večkrat odvisni nehno narašča - od 1. rW° Lačunalnika dobijo od prevoza, ki je pri poškod- polovico in brez te aparature I ajli ° kva''tt;tno sliko z bah glave rizičen, obenem pa vseh organov in lahko je pri takih poškodbah uso- Prevozi kontejnerjev v domačem In mednarodnem prometu ter avtobusni prevozi. Trnje 38, Železniki, tel.: 66 282 Trgovina z mešanim blagom Dašnica 82 Železniki tel.: 67-077 Delovni čas: pon. - pet.: od 8. do 19. ure sobota: od 7. do 17. ure NOVO i meso in mesni izdelki ARVAJ ŽENSKO FRIZERSTVO LEVA JANA Češnjica 3, Železniki, tel.:66-075 MODNE TRAJNE S PREPARATI Schvvarzkopf f C O I F f l u * se bo težko uvrstila regijske bolnišnice. Bolnišnica si zelo prizadeva, da bi tomograf dobila in zato se je pogovarjala s predstavniki gorenjskih občin, kjer pa iz proračunov ne morejo dobiti toliko denarja, da bi lahko kandidirali za republiška sredstva. Obrnili so se zato na podjetja in med prvimi se je odzvala leska tovarna čokolade Žito - Gorenjka, ki je bolnišnici za nakup tomografa prva namenila milijon tolarjev. Direktorju bolnišnice primariju dr. Janezu Remškarju je dona-torski prispevek izročil direktor Žito Gorenjke Lesce Matjaž Gmajnar. Bolnišnica mora zbrati 150 tisoč nemških mark za polog in zato išče sponzorje, potem bo najela kredit. Čaka pa jo tudi nujna posodobitev drugih oddelkov, kot je pediatri-ja, ki je popolnoma neustrezna. Najprej in predvsem pa bi radi dobili spon-i zorje za sodobni rentgen, za katerega je prva namenila la med donatorska sredstva Gorenjka iz Lesc. • D. Sedej GOSTILNA "TRNJE" KLUB O* T* O TRN JE 3 1 , ŽELEZNIKI RACOVNIK 38, 64228 ŽELEZNIKI tel.: 064/66-264, fax: 064/66-694 ar ALCLYP-ER PROIZVODNJA AL - KLIPS ZA MESNO INDUSTRIJO, 0 - SPIRAL IN ŠPIRALJENJE KOLEDARJEV, NOTESOV, ZVEZKOV, KATALOGOV ITD. STEKLARSTVO TRNJE 10, 64228 Železniki, tel.: 064/66-216, doma tel./fax: 064/631-965 + montaža vseh vrst stekla + Izdelava termoizolacijskega stekla (termopan) ♦ steklo z medeninastimi dodatki •Pooblaščeni servis Renault •prodaja vozil Renault •originalni nadomestni deli za vozila Renault •5% POPUST za vsa vozila R5 in CLI0 do 31.12.1994 RaCOVnik 26, Železniki »popravila in nadomestni deli za vsa vozila te!.."064/66-384 »avtokleparske in avtoličarske storitve RENAULT MESARSTVO LOTRIC FRANC Trnje 37 ŽELEZNIKI a je tudi letos namenjen utkovnim predstavam - pet jih je - v dvoranici Lutkovnega gledališča Glasbene mladine na Hrušici. Kot je že v navadi, bo otvoritvena predstava domača - jeseniška. Gledališče Tone Čufar se je odločilo, da kot prvo premiero nove sezone in kot uvod v Čufarjeve dneve razveseli otroke in odrasle z Andersenovo pravljico Princeska in svinjski pastir, kot jo je za gledališče pripravil Ni-colas Stuart Gray in priredil Peter Militarov. Režija te komične pravljice je v rokah Alenke Bole Vrabec. "Značilnost letošnjih Cufarjevih dnevov je poudarek na komornem gledališču, saj je kar polovica predstav take vrste," je povedala članica organizacijskega odbora za Čufarjeve dneve in direktorica Gledališča Tone Čufar Alenka Bole Vrabec. Takšni so na primer Buogi možje, s Člani G ran teatra dei Burattini iz Udin prvikrat nastopajo na Cufarjevih dnevih. Predstavili bodo igrico Cirkus treh prstov. katerimi se prvikrat pri nas predstavlja Beneško gledališče, monodrama je Sokratov zagovor pred sodiščem v vedi skupine Grad iz Slovenske Bistrice, Bojan Maroševič bo nastopil z dvema šalama v enem dejanju Antona P. Cehova Tragik* po sili in O škodljivosti tobaka. Komoren pa je seveda tudi ugledališčen recital Ljubezen s pesmimi Razstava v Šivčevi hiši ČEBELA KOT SIMBOL Radovljica - V galeriji Šivčeve hiše je te dni pa vse do konca meseca na ogled razstava z naslovom Čebela kot simbol, ki jo je pripravila Ida Gnilšak iz Muzejev Radovljica. Da bi nekako zapolnili praznino, ki je nastala zaradi začasnega zaprtja Čebelarskega muzeja v radovljiški graščini, so v galeriji Šivčeve hiše pred kratkim odprli razstavo, na kateri se kot simbol ja čebela. "Pri raziskovanju gradiva o čebelarstvu se je v zadnjem času nabralo toliko novega prav glede simbolov f>ovezanih s čebe-o, da se nam je zdelo koristno vse zbrano predstaviti tudi na pojavlj? Ena od medalj, ki so jih dobili radovljiški razstavljalci na Češkem leta 1894, med simboli na kolajni pa je tudi čebelji panj. :-tv iBiM8flg)s.: glas Kranj C-'"....."......»i...) razstavi," je povedala kustosinja Ida Gnilšak. Na razstavi se v kratkem sprehodu skozi zgodovino od najstarejšega obdobja še iz neolitika, ko je znana upodobitev čebele kot boginje na stilizirani glavi vola, lahko sprehodimo skozi značilno simboliko skozi davni Egipt, pa mimo oznak francoskih kraljev vse do današnjih dni, ko se čebela spet Eojavlja na kovancih (na stotinu, na lipi, na bonih), v znakih ank in hranilnic in celo v znakih političnih strank. "Razstava je vsekakor priložnost, da nas opozori na nekatere simbole v obliki čebel, ki jih skoraj ne opazimo, čeprav jih videvamo vsak dan. Jože Plečnik je na primer fasado Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani (Miklošičeva ulica) oblikoval tako, da spominja na 'kranjski' čebeljnjak, kamor varčevalci (simbolično čebele) nosijo prihranke (med). Čebela je tudi kot kovani emblem na stavbi Narodnega muzeja v Ljubljani. To je znak Kranjske hranilnice, ki je prispevala denar za gradnjo nekdanjega Deželnega muzeja, sedanjega Narodnega muzeja. Takih in podobnih upodobitev je tako na Slovenskem kot drugod po svetu še veliko, največkrat pa čebelo kot simbol seveda najdemo v znakih za banke, hranilnice. Tudi ljubljanska družba učenjakov je v svojem skupnem grbu imela panj in čebele. Čebele pa se lahko znajdejo tudi na medaljah, tri take f)rimerke imamo tudi na razstavi. Čebela je bila tudi maskota 6. etnih iger specialne olimpiade. Da ne govorimo o stavbi Čebelice v Radovljici, ki je bila prej hranilnica, kasneje pa gimnazija in osnovna šola, zdaj pa je to stavba občinske skupščine, je povedala Ida Gnilšak. Skratka razstava razkriva, da je čebela kot simbol tudi v sedanjem času izjemno prisotna ne le kot značilnost slovenske dežele, pač pa se tudi v simbolnem pomenu njeni prebivalci enačijo z lastnostmi te imenitne žuželke. • Lea Mencinger Don za lutkovne predstave na Cufarjevih dnevih bo četrtek, 17. novembra. Na Hrušici se bo od jutra pa do večera zvrstilo kar pet predstav: Fru Fru Ljubljana s Tobtjem, skupina Tri iz Kranja s Čenčo, lutkarji iz Udin s Cirkusom treh prstov, jeseniško Lutkovno gledališče z Mojco Pokrajculjo, gosti iz Šmihela pa s Sovico Oko. Gitice Jakopinove, ki ga bo ob zaključku predstavila Alenka Bole Vrabec. Monodrame seveda sodijo v drugačen prostor, zato bomo za te predstave uporabili primernejšo dvoranico v Kosovi graščini," je povedala Alenka Bole Vrabec. Druga značilnost letošnjega gledališkega srečanja je tudi ta, da se je krog gledaliških skupin, ki so se doslej pojavljale na Jesenicah, razširjen na nove skupine. Tako bo na primer prvikrat na Cufarjevih dnevih nastopila skupina DPD Svoboda Ptuj - Teater III. s predstavo Alojzija Remca Magda. Šentjakobsko gledališče in Loški oder pa sta Že stalna udeleženca tega srečanja; prvi se bo predstavil z znanim delom Petra Ustino- va Komaj do srednjih vej v režiji Jožeta Voznvja, loško gledališče pa prihaja s svojo prvo predstavo nove sezone Igorja Torkarja Vstajenje Jo-sefa Švejka v režiji Marjana Bevka. V letošnjem programu bodo obiskovalci videli še eno pravljico na odru - Pepelko bo uprizorila dramska skupina Julke Dovžan iz Breznice v režiji Mateje Fabjan. Nastopi gledaliških in lutkovnih skupin iz zamejstva so že nekaj časa stalnica v gledališkem programu Cufarjevi'1 dnevov. Doslej so sicer bi|e najpogostejši gost skupine iz avstrijske Koroške, zdaj pa se gledališki prostor razširja tudi na Italijo. "Brez dvoma bo več kot zanimiva skupina šestin igralk iz okolice Čedada, W se bodo v režiji Marjana Bevka in v slovensko-bene-škem narečju predstavile v znani Buogi možje, ki jo J malo drugačni interpretacij1 že dolgo pri nas igra Polona Vetrih. To pa ne bo edim zamejski nastop, povabljen3 je tudi lutkovna skupina jj» Udin z igrico Cirkus trd1 prstov. Otroška lutkovna skupina iz Šmihela pa se p°d režijskim vodstvom Tineta Varla predstavlja s Sovič0 Oko Svetlane MakaroviČ," j6 Eovedala Alenka Bole Vra-ec. Posebej skrbno so organizatorji letošnjih Cufarjevih dnevov izbirali oba slavnostn3 govornika, saj so si želeli oP povezana z gledališčem *: velja tako za igralca Polde1 Bibiča, ki bo v petek, »j novembra, pomagal skic11 • gledališko srečanje, kot tu za dramatika, režiserja '• pisatelja Andreja Hienga.. J bo jutri, v soboto, na otvoru povabil občinstvo na P^a dstave celotnega tedna. letošnjega dobitnika nagrajuj Kresnik (za knjigo Čude2" Feliks) bo to tudi priložno* za obujanje spominov na f žijo Dufrenmattovih Fizikov- ki jih je Andrej Hieng jeseniško gledališko skupaj režiral natanko pred deseti leti. * Lea Mencinger GALERIJA MUZEJA ŽELEZNIKI Železniki - Tja do aprila prihodnjega leta bo galerij* Muzeja Železniki sicer zaprta, saj v stavbi ni ogrevanj** Vendar pa zdaj že zbirajo ponudbe za razstave v prihodnjem letu. 0 muzeja dobili ogrevanje. V muzeju naj bi namreč prihodnjo pomlad, če bo šlo vse po načrtih, začeli urej2j6 v da centralno ogrevanje za vso muzejsko stvabo. Sicer pa bila galerija v tem letu že deležna posodobitve. Z* Drugo leto naj bi tudi galerijski prostori v stavbi P°Hg jati . v začetku leta so namreč posodobili razsvetljavo, tako so zdaj razstavljeni eksponati osvetljeni s sodobn halogensko razsvetljavo. V galeriji Muzeja Železniki so letos imeli tri razstav • Na prvi so predstavili cerkvene čipkarske dragotine čipkarske prte in obleke iz cerkve v Železnikih- Z*. dobro obiskana je bila razstava otroških izdelkov in t\ ■ iz vrtca. Kot je povedal kustos v muzeju Jure Rejec, n^ bi ta razstava v prihodnje postala bienalna, saj naj b» izmenjavala z razstavo ročnih del upokojencev. a Najbolj znana in obiskana pa je prav gotovo vsakole^ prodajna razstava čipk, ki jo pripravijo ob dne cipkarstva v Železnikih. prihodnje leto. Poleg nekaterih že tradicionalnih, «•"■- ^jt tudi ponudbe za likovne razstave. V posodbljcni ga'fkaj Te dni pa načrtujejo tudi razstave, ki bodo v gaK!k) zbif<1l;j g*1 V i nc deli. Vse podrobnejše informacije so na voljo v MuZe naj bi ob umetnikov !c«j stalnih razstavah predstavili tudi n^jg slikarskimi, kiparskimi ali fotogr%a;s,./t.jU obnejše inforr Železniki. • Lea Mencinger 7. STRAN • GORENJSKI GLAS ljubljanski pohištveni sejem oblikovalcev, ki je sode- Železnikov za pohištvo lovala s podjetjem Lipa iz Gaja. Šolsko nagrado pa Ajdovščine. Tradicional- sta skupaj prejeli Srednja no plaketo revije Naš lesarska šola m Šolske dom je prejel Alples iz delavnice iz Ljubljane. A aIUmEX int. DOLENJSKA C.525 TEL 061/666 050 UUBUANA-LAVRICA FAX: 061/666 070 Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani si do nedelje, 13. novembra, lahko ogledate ljubljanski Pohištveni sejem, ki spada med najpopularnejše, sa/ si ga je lani ogledalo približno 55 tisoč obiskovalcev. Letos se na 8 tisoč površinskih metrih razstavnega prostora Predstavlja 247 razstavljavcev iz enajstih držav, sejem pa spremlja vrsta strokovnih prireditev. Se-tem je odprt od 9. do 19. Ure, vstopnica stane 500 carjev, za dijake, študente in upokojence pa 300 tolarjev. Sejem je minuli torek °dprl minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar, ki je dejal, da je pohištvo postalo moda in prodajati ga je treba tako kot obleke najbolj znanih kreators-kih ali velikih konfekcijs- * OPREMA ZA CENTRALNO OGREVANJE hiš po svetu, kdor tega ni doumel, je zelo težko rpeživel leta prestrukturiranja Za vsak žep nekaj RAZSTAVIM i SAlON NAJboqATEJ5A izb.RA V IjubLJANI * KERAMIČNE PLOŠČICE IZ ITAUJE IN ŠPANIJE * SANITARNA OPREMA IN DODATKI ZA KOPALNICO *BEIA TEHNIKA čase na/več povpraševanja po omancah za čevlje. M I'HA It Že na začetku sejma so Podelili nagrade. Kocko, tradicionalno priznanje čustva oblikovalcev S/o-VQnije, je prejela skupina BREZPLAČNA DOSTAVA KUPLJENEGA MATERIALA - IjublJANA iN okolicA do 1 5 kM - URNIK: VSAK DAN, TUDI SOBOTA OD 8 DO 19 URE obisčiTE nas na poHiŠTVENEM sejmu od 8. do 1 5.11.94 Pohištvo za vse življenje UP Bled je eden največjih lesno Predelovalnih proizvajalcev. Kar 85 odstotkov proizvodnje proda-•° na tuje trge, takšna usmeritev Pa ni od včeraj, ampak so se v ,2voz usmerili še v časih, ko se je dobro prodajalo še na nekdanjih jugoslovanskih trgih. Prav to je k°ncernu LIP zagotovilo, da danes sodijo med tiste firme, ki v neugodnih gospodarskih razmerah poslujejo pozitivno in brez težav. Se celo več, saj se kažejo dodatne perspektive, tendence Povečevanja zaposlitve, kar je dokaz, da gospodarijo na trdnih temeljih. LIP Bled se že vrsto let 0 lip bled lesna industrija lip trgovina bled, d.o.o. ljubljanska c. 27, 64260 bled telefon h. c : (064) 79-50 (064 795-321 (064) 795-226 telefax: (064)741-675 udeležuje Sejma pohištva v Ljubljani, letos pa razstavljajo pohištvo, ki je narejeno iz domačih surovin, ki prihajajo iz smrekovih gozdov na Jelovici in Pokljuki. Kvaliteta tega pohištva je preizkušena na zahtevnih tujih trgih in je pravo bio pohištvo, saj ne vsebuje nikakršnih umetnih snovi, površine so voskane in LIP Bled je trenutno edini proizvajalec v Sloveniji, ki je sposoben zagotoviti pohištvo takšne kvalitete. V LIP-u ves čas sledijo svetovnim trendom pri oblikovanju in izdelavi pohištva, v tujini pa s svojim programom dosegajo zgornji srednji cenovni razred. Eno od njihovih gesel je "pohištvo za vse življenje", s čimer poudarjajo, da je njihovo pohištvo na takšni kvalitetni ravni, kot je bilo v času naših babic in zdrži celo generacijo. V zadnjem času so se pretežno usmerili v program spalnic, ki jih razstavljajo tudi na letošnjem sejmu. Izdelujejo dva programa zakonskih spalnic v dveh niansah, ter program mladinskih spalnic, ki je domiselno oblikovan in zelo kompatibilen, s številnimi regali in predalniki. Ta dva programa že dve leti uspešno prodajajo na tujih trgih, pred kratkim pa so dobili tudi dovoljenje za GORENJSKI GLAS • 8. STRAN LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM ^k,U. novembra 1994 d.o.o., 61000 LJUBLJANA Kolodvorska 7 Vse za kopalnice Pri Hermes-tehni, d.o.o., vas vabijo, da jih obiščete na sejmu Pohištvo '94 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, v hali B, ali v njihovem prodajnem salonu v Cufarjevi ul. 5 (vogal Kolodvorske) v Ljubljani. Nudijo bogato izbiro uvožene kopalniške opreme po ugodnih sejemskih cenah. Salon je med tednom odprt od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Pokličete jih lahko po tel: 061/312-954. T R A D E d Novitete lastne izdelave šenk trade, d.o.o., z Britofa 23 pri Kranju, v salonu imajo telefon 242-064, se na sejmu Pohištvo '94 predstavlja z novitetami, ki so jih seveda izdelali sami, saj se ukvarjajo s projektiranjem, izdelavo in prodajo notranje opreme. Na sejmu vam v hali A predstavljajo kuhinje, sistem regalov, spalnice in pisarniško pohištvo. Nudimo vam več tipov kvalitetno izdelanega pisarniškega pohištva iz uvoza, ki ga odlikuje lep design, prilagodljivost vsakemu prostoru, funkcionalnost, praktičnost ter enostavno vzdrževanje in čiščenje. Cene so konkurenčne! Pohištvo si lahko ogledate v naših salonih Kranj: Kolodvorska 3, tel.: 064/224-509 in Bleiweisova 6, tel.: 064/212-738 Ljubljana: C. Ljubljanske brigade 9, tel.: (061)576-552 SVEA Lesna industrija Zagorje ob Savi Velika vlaganja v kakovost kuhinjskih programov Lesna industrija SVEA iz Zagorja, ki je znana predvsem po proizvodnji kakovostnih kuhinj, je v zadnjih letih v svoji proizvodnji uvedla številne spremembe. Predvsem se to kaže v tem, da so vsako leto trgu ponudili nov aktualnejši kuhinjski program. Največ kuhinj še vedno prodajo v Sloveniji, zato domačega trga ne bodo zanemarjali in se bodo kuhinje še naprej prodajale v urejenih prodajnih prostorih in po konkurenčnih pogojih. Drugi del proizvodnje izvozijo v več kot deset držav. Zaenkrat vso svojo proizvodnjo prodajajo pod svojo blagovno znamko, na tujih trgih pa dosegajo srednji in višji kakovostni razred. Prodajajo pod lastno blagovno znamko, kar nameravajo ohraniti tudi v prihodnje. Trendi na področju pohištvene industrije gredo predvsem v smer poudarjanja dizajna in kakovosti, čemur v SVEI neprestano sledijo. To pomeni vlaganje ogromnih sredstev v razvoj, kar zahteva veliko naporov. V SVEI ocenjujejo, da razlik v kakovosti med domačim in uvoženim pohištvom ni. Projekt kakovosti izvajajo že dobri dve leti in pričakujejo, da bodo že ob koncu letošnjega leta pridobili certifikat o zagotavljanju kakovosti ISO 9001, s čimer bodo postali prvo slovensko podjetje v lesni industriji, ki bo pridobilo ta pomemben i certifikat. Po njihovem mnenju je za kakovost bolje nameniti več kapitala kot pa izgubiti zaupanje kupcev. Prizadevanja za ic*kovost se kažejo tudi v nekaterih domačih priznanjih. Tako so na primer za kuhinjska programa Katarina in Eva pridobili znaka SQ kranjskega Združenja za kakovost. Zelo veliko pozornosti namenjajo tudi razvoju izdelkov, kadrov in tehnologije. Med novimi kadri imajo kar 10 odstotkov štipendistov, kar je redkost med slovenskimi podjetji. Letos bodo v primerjavi z letom 1990 proizvodnjo povečali za 30 odstotkov, kar pomeni tudi številne nove trge. Na letošnjem Pohištvenem sejmu v Ljubljani v hali B se SVEA predstavlja s svojim novim programom kuhinj Leonora, Katja, Pika in Sara. Posebej je potrebno omeniti program Leonora, ki je njihov novi konstrukcijski program, ki so ga razvili v sodelovanju z Biotehniško fakulteto, slednja pa tudi sic^ za vsak nov pohištveni program certifikat o kakovosti. Kuhinja Katja sodi visok cenovni razred in je zato tudi v's0^ kvalitetna, medtem ko so kuhinjski Pr°9ra'^ Pika izdelali posebej za mlade. Četrta & novega programa, kuhinja Sara pa je narflf.j njena in tudi ustrezno prilagojena upora0 invalidov. Vsi novi kuhinjski programi, ki so Pn^0 zani na letošnjem Pohištvenem sejmu, s ie naprodaj na našem trgu pri števil pooblaščenih prodajalcih. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Sanacija Alplesa v Železnikih poteka uspešno ples spet diha zdravo AJples je te dni že drugo leto zapored prejel zlato medaljo na ljubljanskem sejmu pohištva stezniki, 9. novembra • Aples spada med podjetja, ki so se ?£fadi izgube in kopice problemov po pomoč zatekla v državni plad za razvoj. Maja lani je sklad kot novi lastnik za direktorja "nertoval MILANA TILIJ A, pod njegovim vodstvom jim je v "j-setih mesecih uspelo izgubo spremeniti v dobiček, breme °°veznosti je še vedno veliko, vendar znosno, saj so del obveznosti odložili, del odplačali s pribižno polovičnim P°pustom, del pa pokrili s prodajo premoženja, ki za Proizvodnjo ni potrebno. Alples zdravo diha, pravi direktor *«i> ki se te dm lahko pohvali v zlato medaljo ljubljanskega Pohištvenega sejma, ki so jo kot edini prejeli že drugo leto apored. V nasi največji pohištveni tovarni torej tudi v QaJtežjih časih sanacije niso pozabili na kakovost izdelkov. kontokorentih, ko smo jih pregledali, so bili žal vsi negativni. Nekateri dobavitelji pa sploh niso poslali računov, saj zaradi dolgotrajne blokade računov niso pričakovali plačila, račune so namreč plačevali le tistim dobaviteljem, ki so jih nujno potrebovali. Vse to so bile dodatne obveznosti, ki niso bile nikjer evidentirane." ''Pripravili ste nam niz Primerjalnih podatkov o poslovanju Alplesa, iz katerih 50 razvidni rezultati ob kon-5« leta 1992, ob koncu lanskega leta in ob letošnjem polletju, po posameznih Podjetjih in za celotni Al-P'«. Vseh seveda ne moremo objaviti, zato vas prosim, da luščite najpomembnejše?" "Najpomembnejše je, da so Podjetja v desetih mesecih (od 'anskega maja do letošnjega februarja) v tekočem poslovanju prešla na dobičkonosno Poslovanje in izgube ni več. vsa proizvodna podjetja (Po-h,stvo, Lesni program, Stroje-padnja in Žaga) so ob koncu leta 1992 imela 7,8 milijona !^ark izgube, ob koncu lans-*eJ?a leta je znašala 1,13 ^lijona mark, ob letošnjem Polletju pa izgube ni bilo več, d°biček je znašal 272 tisoč l^rk. Alples kot celota pa je lrnel ob koncu leta 1992 Približno 8,5 milijona mark !2gube, ob koncu lanskega eta 2,4 milijona mark, ob ^ošnjem polletju pa 268 x^oč mark dobička. . Blokada žiro računov pod-JetlJ je ob koncu leta 1992 £našala 5,4 milijona mark, ob l°ncu lanskega leta 1,2 mili-]0l)a mark, ob letošnjem poliju pa 820 tisoč mark in tri fodJetja so že deblokirana. pečino hitro pada tudi bloka-J ?iro računa holdinga, saj je JJ koncu leta 1992 znašala 9,7 rll,Jona mark, ob koncu lans-:?8a leta 3,7 milijona mark in pD. Polletju 1,5 milijona mark. nmerjalni podatki so seveda Računani v marke, da je nlS realna- Kako občutno je t*JJ? blokada žiro računa oidinga, pa še bolj nazorno 1» . Podatek, da je ob koncu r^Vga leta znašala 191 1 !uJ°na tolarjev, 3. novembra 7g Pa 31 milijonov tolarjev, u !°Kade so tako le še tehni-D ' .** Jo uporabljamo, tekoče jClovanje je normalno, bele-slo ° (?ODiCek v tekočem po-vanju, kar pomeni, da smo s ravnali zapadle obveznosti, guhlS-ramo tudi Pretekl° iz" Se 0 m Poleg tega ustvarjamo d0 J.ooičck. Mislim, da je to pa 11 velik uspeh, predvsem ^,'ahko rečem, da Alples ^lernov §e veliko." ohT°datki kažejo, da so "o fn°5ti narasle, s približ-kn* milijonov mark ob »lov na 25 mili- p°lletJum ' PodatV5dal sem vam bilančne fttarkJi u' preračunane v % n„i Pa so pri obveznos- J5>nskih °pko dru8acni o«1 dc" Alpj po moji oceni je bilo v Pribi;, na 2acetku sanacije za obve,"0 30 milijonov mark lcer "josti, razlika je nastala, tiUUrIf L bl,e knjižene za-^nenf °,.resti. ki seveda niso ren "arljive. Dovolj zgovo- *erv V Pr'mer blagovnih re- ^lij'on JC ?lavnica znašala 7 !ožij0nov dolarjev, zdaj pa nas )cv, . 2a 260 milijonov tolar-n'bra7 se ie oo leta 1991 %Jsti Voliko zamudnih tUdi „• Ko sem Prišel, nihče n» vodil evidence na "S takšnim bremenom Alples seveda ni mogel preživeti, kaj ste v tem pogledu storili v letu in pol, odkar ste prevzeli vodenje tovarne?" "Prva naloga, ki smo si jo zastavili, je bil prehod na dobičkonosno poslovanje, kar nam je v desetih mescih uspelo, druga najpomembnejša naloga pa je bila razbremenitev finančnih obveznosti. Pri tem je bila bistvenega pomena pomoč sklada za razvoj, ki nam je dal za 4,5 milijona mark posojila, ki ga zdaj servisiramo, na račun obresti smo že vrnili približno milijon mark. S tem denarjem smo namreč takrat lahko poplačali najhujše upnike. Seveda smo pri vseh dosegli diskonte, od 30 do 70 odstotkov popusta. Povedati moram, da je bilo tega dela zelo veliko, saj je bilo samo iz naslova kredito-dajalcev približno 50 upnikov, s strani dobaviteljev pa kar približno tisoč upnikov, pogajati se je bilo seveda treba z vsakim, vsi smo se morali izredno angažirati." "Kolikšen je bil popust v povprečju?" "Približno 56-odstoten." "Kolikšnega je dosegla Gorenjska banka kot zelo velik upnik?" "Popusti so seveda poslovna skrivnost, lahko pa rečem, da je bila najboljši pogajalec. Mislim, da ima Gorenjska banka izredno sposobno ekipo, kar za nas seveda ni bilo dobro. Že to, da smo se uspeli sporazumeti, štejem kot njeno veliko pripravljenost in lahko rečem, da smo s tem poslom zadovoljni, mislim, da je tudi banka, saj bi lahko dobila manj, kot je." "Še naprej sodelujete z Gorenjsko banko?" "Začenjamo. Vendar poslujemo pod zelo strogimi pogoji, naš cilj je dobiček in najboljši pogoji pogoji poslovanja, pri tem ni nobene sentimentalnosti, čeprav smo dosegli ugoden razplet, to ni razlog, da bi sodelovali pod slabšimi pogoji." "Kolikšen del premoženja ste prodali?" "S 4,5 milijona mark skla-dovega posojila smo dosegli približno 8 milijonov mark učinka, kar pri 30 milijonih mark obveznosti seveda ni bilo veliko. Obveznosti smo deloma uspeli odložiti, deloma pa smo jih pokrili s prodajo nepremičnin, prodali smo skoraj vse, kar ni služilo proizvodnji pohištva. Prodali smo prodajni center ob tovar ni, saj trgovina ne sodi v našo strategijo, ozko smo se usmerili samo v proizvodnjo pohišt-va. Prodali smo tudi elektrarno, iz naslova denacionalizacije pa smo vrnili za približno 3 milijone mark premoženja. Pri tem smo zasledovali cilj, da tovarna ne sme biti tujek v okolju, zato smo vračali tudi v naravi, vrnili smo zadružni dom, skladišče na Rudnem in sorazmerno novo sušilnico, ki je v zelo lepem stanju. Pri njej smo postavili pogoj, da je to premoženje nerazdružno, od upnikov smo zahtevali, da se organizirajo v pravno osebo, ustanovili so Lesno zadrugo za Selško dolino in njej smo dali to premoženje. V pogodbi je izrecno napisano, da je nerazdružno in nihče je ne more kar tako prodati, s tem smo hoteli zagotoviti proizvodnjo." "Žage niste prodali?" "Prodajali smo jo, vendar je nismo prodali, z njenim poslovanjem smo zdaj zadovoljni, saj posluje dobičkonosno. Pri vseh prodajah smo dosegli nadpovprečne cene, nad ocenitvami, nobene stvari nismo prodali pod ceno." "Koliko denarja se je nabralo s prodajo premoženja?" "Gotovine ni bilo, saj smo s pomočjo kompenzacij poravnali obveznosti, tega je bilo za 4,3 milijona mark. V tem trenutku prodajamo še zadnjo stvar, malo vodno elektrarno v Selcih, potem prodaj ne bo več. Tudi s pomočjo dezin-vestiranja je breme obveznosti postalo znosno, lahko jih servisiramo, še vedno pa so visoke. Pred nami je privatizacija, mislim, da bomo z njo zadolženost ustrezno rešili in bodo nato naša podjetja normalno obremenjena." "Ob svojem prihodu ste zagotovili, da se tovarna ne bo usula, da nihče ne bo izgubil dela?" "Ustvarjanje dobička smo bazirali na povečanju dodane vrednosti, kar je bil temeljni kamen sanacije. Nismo torej iskali zdravih jeder, kar dela večina drugih, saj industrija pohištva ni bogata branža in nismo si umišljali, da bomo našli zdravo jedro, s katerim bomo vse sanirali. Zato nikogar nismo odpustili, ohranili smo 550 zaposlenih, očitajo nam neke vrste socialo, vendar sanacijo jemljem celovito, ne samo ozko finančno oziroma ekonomsko, saj brez ljudi ni firme. Pomembna točka sanacije so bili finančni viri, saj smo morali povečanje dodane vrednosti podpreti z denarjem. Zagotoviti smo ga morali sami, kajti h katerikoli banki smo prišli, smo naleteli na odpor, saj nismo imeli nobene bonitete,-ta denar bi bil za nas zelo drag, pod mizernim! pogoji. Zato smo našli svoj model, uspeli vrteti približno 5 milijonov mark in tako podpreti povečanje dodane vrednosti. Zelo pomemben pa je bil seveda tudi komercialni del, poiskali smo ogromno novega trga, predvsem v ZDA, Nemčiji, Saudski Arabiji in Rusiji. Želo intenziven je razvoj novih izdelkov, v približno letu dni smo razvili več kot deset novih izdelkov. Uvedli smo program masive, začeli predelovati masivne plošče in ne več samo iverke, po katerih je bil Alples doslej znan. Zato ta sprememba m bila lahka, vendar smo uspeli in iz masive izdelujemo predvsem spalnice. Danes že lahko rečem, da smo dokaj realno ocenili možnosti, saj smo se držali strateškega načrta, ki je bil torej dokaj dobro narejen. Čaka pa nas še zmanjševanje stroškov v proizvodnjo, tega se bomo lotili po privatizaciji." "Kako boste izpeljali privatizacijo, zadnje zakonske spremembe se nanašajo na skladova podjetja, vam ustrezajo?" "Seveda, čakali smo na ta zakon. Že prej smo ljudi vprašali, ali so pripravljeni vložiti certifikate in gotovino in se na tej osnovi pogajali s skladom, pogajanja so se začela že novembra lani in postala še kar mučna in predolga. Računamo, da bodo zdaj stvari stekle hitreje, da bomo podjetje lahko odkupili f>o normalni poti, program astninjenja smo pripravili že Krej in mislim, da ga zdaj ne o potrebno dosti popravljti." "Kolikšno je zanimanje zaposlenih, bodo prinesli certifikate in denar?" "Največje je seveda pri zadolžnicah, nadaljnji interes pa upada, najbolj seveda pri denarju, ki so ga pripravljeni vložiti predvsem vodilni, kar je razumljivo, saj je riziko še vedno velik, vodilni pa imajo največji vpliv na poslovanje, če ga nimaš, seveda težje vložiš denar. Računamo, da nam bo uspelo odkupiti celotnih 60 odstotkov družbenega kapitala, približno 20 odstotno bo pokrit z zadolžnicami, ostalo s certifikati in denarjem. Vsekakor bi radi dobili vsaj kontrolni paket." "Kakšne so v Alplesu zdaj plače?" "Niso slabe pa tudi ne pretirane, zasledujemo povprečne plače, povprečna neto plača zdaj znaša 48 tisoč tolarjev. Mislim, da pri plačah ne smemo preveč varčevati, seveda pa tudi nadpovprečnih ne moremo izplačevati." "Kako ocenjujete sodelovanje s skladom za razvoj?" "Sklad ima precej nehvaležno nalogo, saj hkrati s sanacijo poteka privatizacija, prva je predvsem strokovno, manage-rski proglem, druga bolj politični. V tem miksu je sanacija izgubila na teži, saj je manj zanimiva, čakanje pa je pri sanaciji najhujši sovražnik. Zato se čudim, da stvar sploh še funkcionira, da na skladu sploh zdržijo vse pritiske, vsekakor nimajo lahkega dela. Pri nas smo zato stvar vzeli precej v svoje roke in dokaj individualno peljemo sanacijo. Seveda pa moram reči, da je bilo skladovo posojilo na začetku največja pomoč, če vzamemo to v obzir, lahko rečem, da dobro sodelujemo." • M. Volčjak Kranjska Živila vsako leto odprejo tri nove trgovine Živila odprla market na Viču Ljubljana, 9. novembra • Po lanski otvoritvi najsodobnejše trgovine v WTC so kranjska Živila zdaj odprla še drugi veliki trgovski center v Ljubljani, na Tbilisijski ulici na Viču. Tako nadaljujejo tradicijo treh novih trgovin vsako leto, za nove investicije letno namenijo 5 do 6 milijonov mark. Že prve dneve je bila prodaja v novem marketu na Viču zelo dobra, nam je povedal direktor kranjskih Živil Branke Remic. Živila so pred kratkim odprla manjšo trgovino v Tržiču, spomladi trgovino v Kranjski Gori in market na Viču je tako letošnja že tretja nova trgovina. Market na Viču je zdaj njihova druga največja trgovina, prva je že vedno v ljubljanskem WTC. Živila so kupila obstoječi objekt na Viču in ga povsem preuredila in posodobila, ponudba je izjemno dobra, zato je razumljivo, da je bil obisk kupcev že prve dni zelo velik. Market ima 550 površinskih metrov prodajne površine, v prvem nadstropju pa še približno 400 površinskih metrov prostorov, ki jih nameravajo dati v najem. Zanimanja bo verjetno dosti, saj se market nahaja v t.i. obrtni coni Vič. Naložba je veljala približno 2,5 milijona mark. Novi market na Viču je opremljen z vrhunsko, najsodobnejšo domačo in uvoženo opremo in ima specializirane oddelke hlajenega sadja in zelenjave, mlečnih izdelkov, zamrznjenih izdelkov, bogat delikatesni oddelek in posebej ponudbo svežega mesa ter vinoteko. Poslovanje je računalniško podprto z uporabo črtnih kod, kar omogoča stalno kontrolo nad zalogami, natančno evidenco prometa posa-meznh izdelkov, evidenco števila kupcev, možnost analize velikosti povprečnega nakupa po urah, dnevih, kupcih itd. Trgovina je varovana proti krajam z video kamerami, proti vlomom pa je povezana z operativnim centrom. Nakup v novem, zelo lepem marketu je za kupca velik užitek, Živila imajo vrsto takšnih trgovin, zato nam je letos uspelo fizični obseg poslovanja povečati za 6 odstotkov in ustvarili bomo za 140 milijonov mark letnega prometa, je na otvoritvi marketa dejal direktor Živil Branko Remic, in dodal, da bodo Živila v treh mesecih že registrirana kot delniška družba v 60-odstotni lasti sedanjih in bivših zaposlenih. Z zbiranjem certifikatov in gotovine so zelo zadovoljni, saj jih je vložilo kar 95 odstotkov zaposlenih, poleg tega pa so zbrali za približno 900 tisoč mark gotovine. • M. Volčjak, foto: G. Šinik TRGOVINA 1 MEŠANIM BLAGOM Log 11, ŽELEZNIKI, TEL.: 064/66 765 MIZARSTVO DEMŠAR TONE Montaža in stavbno pohištvo po naročiiu Na plavžu 5, Železniki, tel.: 67-085 OO llfl IVI d.o.o. GRAFIČNA DEJAVNOST. TRGOVINA. ZUNANJETRGOVINSKI PROMET RAČUNALNIŠKI OBRAZCI TISKANICE PO NAROČILU BIANCO IN ZEBRA RAČUNALNIŠKI PAPIR ČEŠNJICA 1, ŽELEZNIKI, TEL/FAX 064/67-354 PIZZERIA LOG NOVO! Dostava na dom: Log 46, Železniki, tel.: 064/66-795 pizz«, kalamari, zrezki, ocvrti siri, klobas« - hrenovk« na žaru. Relacija: Železniki - Rudno - Studeno Delovni čas: vsak dan (razen ponedeljka) 14. - 23. nedelja 12. - 23. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Mladinska ulica 2, prostori bivšega VINO - PIVO (za kinom CENTER) tel.: 064/222-455 PRAZNUJEMO i OBLETNICO IMA 400 m2 NUDIMO VAM NOVO JESENSKO -ZIMSKO KOLEKCIJO OBLAČIL ZA VSO DRUŽINO IN VSE PRILOŽNOSTI. BOGATA IZBIRA KONFEKCIJE PO UGODNIH CENAH JE PRAV GOTOVO RAZLOG, DA NAS OBIŠČETE. VESELI VAS BOMO ! PONUDBA TEDNA 12. NOVEMBRA PRAZNUJEMO PRVO OBLETNICO ODPRTJA VRAT BLAGOVNICE GORENC. ZATO SMO VAM V ČASU OD 11. -15. NOVEMBRA NAMENIU DODATNI 10% POPUST ZA VSE BLAGO V TRGOVINI. NE PREZRITE IN NE ZAMUDITE ! SOBOTA, 12. NOVEMBER PRAZNUJTE Z NAMI IN NAS POČASTITE Z OBISKOM. NUDIMO VAM PRILOŽNOST ZA ENKRATEN NAKUP ŽENSKIH, MOŠKIH, IN OTROŠKIH BUND IZ UVOZA. VSAK KUPEC PREJME TUDI DARILO & LE KANČEK PONUDBE! KRATKA JAKNA MOŠKA NOSKA BUNDA 3/4 "&M( 5520 7160 4720 71601 4720 ; SOBOTA ODPRTO VES DAN OD 8. DO 19. URE. ŽENSKA BUNDA ŽENSKA JAKNA OTROŠKA BUNDA Naša lokacija v centru GLOBUS •j- [ KINO ] , ,|*»VMA Q CENTER j )P'sk°nt B Gregorčičeva ulica llLAGOVNICA CORENC Gregorčičeva ulica' Priporoča se trgovsko podjetje STORŽIČ, d.o.o,, tel.; 064/222 455 Ogorčene gospodinje Spet po starem? Gospodinje na Koprivniku, Gorjušah in Podjetju se ne strinjajo z zahtevo Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju Koprivnik, 10. novembra -Pred približno mesecem dni so gospodinje s Koprivnika, Gorjuš in Podjetja začele pod mentorstvom dipl. inž. Evgen-ije Korošec s svojimi izdelki zalagati trgovine v Ljubljani, ki jih je GKZ Srednja vas oddala podjetju AC Žalec oziroma njenemu lastniku mag. Andreju Čulku. Vsak teden je kombi AC Žalec z dveh, treh zbirnih mest odpeljal po predhodnem naročilu iz trgovin v pasaži nebotičnika in na pokriti tržnici v Ljubljani domač kruh, skuto, testenine, štruklje, piškote... Vse je potekalo normalno in v skupno zadovoljstvo tako lastnika kot gospodinj, ki so izdelke dobile plačane v sedmih do desetih dneh. Konec oktobra pa je iz GKZ prišla zahteva direktorja zadruge, da se dobavnice in računi pišejo na zadrugo, zadruga bo poskrbela za oddaj-nice podjetja Čulk, kmetice pa bodo dobile izdelke plačane, ko bo podjetje AC Žalec nakazalo denar na zadrugo. Gre torej za očitni primer "razširitve poslovnega kroga", zahtevo direktorja zadruge pa gospodinje razumejo, da bi na ta način zaslužil tudi posrednik. Vendar pa imajo zaradi tovrstnega posredovanja GKZ Srednja vas slabe izkušnje. Odražale so se predvsem v plačevanju mleka in mesa, ki se je največkrat zavleklo na nekaj mesecev. Na sestanku konec minulega tedna so se gospodinje na Koprivniku, Gorjušah in Podjetju takšnemu posredništvu odločno uprle. Zahtevajo, da posel poteka tako, kot je bil začet; brez nepotrebnih dodatnih (posredniških) stroškov. Zadruga si s takšnim ukrepom ne bo popravila imena, saj niso kmetje oddali sirarne, trgovin v Ljubljani in mizarske delavnice v Cešnjici, marveč upravni odbor. Zaslužek zadruge od posredništva na račun kmetic pa na podlagi takšnega poslovnega odnosa tudi ne bo tolikšen, da bi se direktor zadruge in nekaj zaposlenih lahko na ta način preživljali, je ocena ogorčenih gospodinj, ki si z delom na ta način ob prostem času skušajo izboljšati svoj standard. • A. Žalar SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Konec cenovnih "skokov"? V ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj napovedujejo, da se letos odkupne cene mleka skoraj zanesljivo ne bodo spreminjale. To pomeni, da bo nova izhodiščna cena za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče 34,45 tolarja, ki velja od 1. novembra dalje, veljala tudi decembra. In če bo "zdržala" odkupna cena, se zanesljivo ne bo podražilo sveže pasterizirano in homogenizirano mleko, ki je pod vladnim nadzorom in se je ob zadnjem povišanju odkupne cene lahko podražilo ne glede na vrsto embalaže največ za pet odstotkov. Ker so na odkupno ceno mleka "vezane" tudi odkupne cene živine, je pričakovati, da se do konca leta ne bodo podražili ne živina ne meso in ne mesni izdelki. Bomo videli! Cene na telefonskem odzivniku Na telefonskem odzivniku 98-23 se poleg kmetijskih nasvetov, ki jih pripravljajo v Kmetijskem zavodu Ljubljana, neprekinjeno, podnevi in ponoči, "vrtijo" tudi cene vrtnin in sadja, ki veljajo pn prodaji na debelo. Poglejmo, kakšne so bile cene 8. novembra! krompir jabolka korenje radič čebula cvetača solata endivija repa 25 - 30 38 - 45 55 - 65 90 - 100 60 - 70 150 80 - 100 40 rdeča pesa zelje v glavah kislo zelje kisla repa hruške ' kostanj solata kristalka peteršilj 60 30 - 40 80 - 100 100 100 140 120 150 Kmetijski pridelki na tržnici Na kranjski tržnici prodajajo krompir po 40 do 50 tolarjev za kilogram, jabolka po 80 tolarjev in jajca po 16 tolarjev. Solata stane 160 tolarjev, čebula 100 tolarjev, česen 250, korenje 120 io cvetača 300 tolarjev. Za kilogram zelja je treba odšteti 60 tolarjev, za fižol 300 tolarjev, za orehova jedrca 1.100 tolarjev... S kartico plačilo le enkrat na mesec Slovenska zadružna kmetijska banka in Zveza hranilo? kreditnih služb Slovenije uvajata novost pri poslovanju - t. kmečko kartico, ki bo kmetom in tudi drugim omogočila, da bodo v zadružnih trgovinah lahko plačevali blago z odloženim rokom,Je enkrat na mesec. Dan, ko naj bi poravnali "dolgove", si bodo izbrali sami, odvisno od tega, kdaj pričakujejo plačilo mleka »° morebitna druga nakazila. 4* NA ŠTIRIH KOLESIH INci cesti* Ford Mondeo 2.5 V6 24 V Fordova uspešnica mondeo, ki so ga sredi leta naredili že v več kot pol milijona primerkih, je od pred kratkim na slovenskem trgu na voljo tudi v svoji najmočnejši izvedbi. Gre za mondeo z 2,5-litrskim 24 ven-tilskim V6 motorjem z močjo 125 KVV/170 KM, ki po tovarniških podatkih zmore najvišjo Avtomarket vsak petek pri vašem prodajalcu V »A.Vt£\JI ŠI1VI1KI ■TESTAUDIA6 2.6 OUATTRO ■NA ŠTIRIH KOLESIH PO SLOVENIJI ■NOVA SERIJA JAGUARJEV XJ TUDI PRI NAS ■NAGRADNA IGRA ZA NOVE NAR0ĆNIKE ■BREZPLAČNI MALI OGLASI i-ivlli'. hitrost 225 kilometrov na uro. Agregat z aluminijastim blokom imenovan Duratec VE je Cosworthovo delo in že njegovo poreklo jasno nakazuje njegovo namembnost. Vožnja z njim je zato skoraj dirkaški užitek že pri nižjih motornih vrtljajih, avtomobil pa zgledno in brez pretiranega hrupa pospešuje vse do končne hitrosti, kar ob odlični in zelo nevtralni legi na cesti omogoča zanesljivo in hitro vožnjo. Na zunaj se ta mondeo od drugih izvedb razlikuje po 15 paličnih lahkih platiščih, rahlo spremenjeni prednji maski, zajetnejših odbijačih m napisih na zadku ter na sprednjih blatnikih. Notranjost je limuzinsko uglajena in po želji še dodatno oplemenitena z usnjem na sedežih, volanu in firestavni ročici, plemenitim esom na armaturni plošči, vrsto elektronike in klimatsko napravo pri paketu opreme ghia. Poleg tega sta na voljo dva menjalnika, petstopenjski ročni ali elektronsko nadzorovani Štiristopenjski samodejni. • M. G. Večja prodaja Goodyearovih gum Ljubljansko podjetje Pao3' dria, ki je v začetku lanskeg leta pridobilo status generalne}? uvoznika in distributerja ' iškega Goodveara je v poldPj" gem letu poslovanja znato povečalo prodajne količine 1 se s temi ameriškimi pnevmat kami uvršča med najuspešnej tuje znamke na slovenskem trg * Goodvear je eden večjih Vx ^ vajalcev na svetu in letno ustva za okoli 20 milijard dolarjey prometa, od tega 2,2 milijard6 ^ Evropi. Značilno za nji h? proizvodni program je, da i^o lujejo pnevmatike za oseh avtomobile, lahka in težja tovo na vozila, kmetijske in f^JL stroje, letala, povsem običaj vozičke in celo za dirkalo1*, formule 1, kjer so tudi eO» proizvajalec. . t0. Goodvear ima v Evropi » varne v Veliki Britaniji, Frao*V Luksemburgu, Nemčiji, I^'.L' Grčiji in Turčiji. Pomemboej spremembe na vzhodnocvroj. kih trgih (kamor Goodyear SWj tudi Slovenijo) so nastale pr dvema letoma, ko so rniiX -v inško strategijo prilagodili raz tim zahodnoevropskim .tr^ „v Goodvear ima med tujimi zn» kami avtopnevmatik Trenu najvišji tržni delež in po oap vedih naj bi do konca leta pri nas prodali okoli 2*- ^ kosov pnevmatik, oiedterrt a obstaja ocena, da jih bo 0 jj leta najmočnejši Michclio o f 16.000. Večjo prodajo teh cenovno dokaj dragih pm*^,^-(dosegajo v povprečju 90 oC' aj kov cene Michelina in so s* j/ enkrat dražje od pnevma" t kranjske Save) si obetaj^ liberalizacijo uvoza. ^lnasi^' ima Panadria s svojo pooh' ^ >< no prodajno servisno mre* v. zalogi vse vrste zimskih P matik. • M. G. ^959614993 Petek, 11. novembra 1994 zdravstvena zavarovalnica izdala knjižico Kako do zdravnika ftauij, 11. novembra - Zavod PO GORENJSKEM, OGLASI 11. STRAN • GORENJSKI GLAS ** zdravstveno zavarovanje Slo—>-*-- i--«-1 »venije je letos izdal knji žico z naslovom Kako do pravnika. V njej so na kratko prikazane pravice Nravstvenih zavarovancev, Nanizani pa so tudi podatki 0 javnih zavodih in zasebnih travnikih, kjer lahko ljudje 'sčejo zdravniško pomoč. Kdo določa obseg programov in sredstev v zdravstvu, kako uveljavljati pravice v ]avni zdravstveni službi, izkazovanje zdravstvenega zavar-ovanja, kako do zdravstvenih storitev na primarni ravni, Uveljavljanje pravic pri spe-Clalistih in v bolnišnicah, najzahtevnejše storitve in po-^gi, zdraviliško zdravljenje, y.Se to nedvomno zanima Judi, ki kdaj pa kdaj potrebujejo zdravniško pomoč. V ^leni brošuri pa je natanko °Predeljeno tudi, v kakšnih Primerih smo samoplačniki, ^a lažjo orientacijo nam knjižica postreže tudi s sezna-nom javnih zdravstvenih za-yodov in tudi zasebnikov. Na območju Gorenjske lako dobimo zdravniško po-^oč v zdravstvenih domovih £avoda za osnovno zdravstvo Gorenjske. Med bolnišnicami So naštete kranjska Bolnišni-^ za ginekologijo in porod-^štvo, Splošna bolnišnica pšenice in Psihiatrična Dolinica Begunje, med social-n 1 m i zavodi domovi uPokojencev, med posebnimi ^°cialnimi zavodi bom Ma-£v*a Langusa Radovljica ter Unter slepih in slabovidnih ^ofja Loka, med lekarnami P\javne lekarne iz Gorenjs-lekarn Kranj. Seznam zasebnikov v pavstvu dokazuje, kako se m uJd* na Gorenjskem razmahnila zasebna zdravniška Praksa. V osnovni zdravstveni javnosti delata splošna ^ravnico A, r\«^Jo Ronp. Jesenic, dr. Mojca Pogačnik in dr. Bruno Vojnovič iz Radovljice ter dr. Marjana Zaletel iz Lesc in dr. Marko Petrič iz Kranja. Diagnostični center Bled je bila prva zasebna ustanova s specialistično dejavnostjo, poleg nje pa delujejo še specialisti kirurg dr. Marjan Fabjan, oto-laringolog dr. Igor Grošelj, pulmolog dr. Miha Gril, vsi v Kranju, nevrologinji dr. Jelka Repič v Kranju in dr. Lidija Stare na Jesenicah. Na Gorenjskem imamo tudi tri zasebne lekarne, in sicer mr. Fernande Burdvch v Kranju, mr. Janke Primožič - Tavčar v Škofji Loki in mr. Meri Rozman - Logar v Tržiču. Vsi ti zasebniki delajo za zavarovalnico, kar pomeni, da za paciente pri njih velja enak režim kot v javnih zdravstvenih ustanovah. • D. Ž. Visok jubilej šole v Olševku Vaška šola praznuje 120 let Olševek, 11. novembra - Letos mineva 120 let, odkar je bila v Olševku osnovana ljudska šola, ki je od 1874 do 1914 delovala v majhni enorazrednici na meznarskem vrtu. Pred 80 leti je bilo zgrajeno sedanje šolsko poslopje, kjer še danes poteka pouk za otroke iz Olševka, Hotemaž, Luž in Visokega. Letos je v šolo, ki je podružnica preddvorske osnovne šole, vpisanih 59 otrok, med njimi kar 20 prvošolcev. Oba jubileja bo šolski kolektiv s krajani obeh krajevnih skupnosti (Olševek - Hotemaže in Visoko) slovesno proslavil prihodnji petek, 18. novembra, s slavnostno akademijo, ki jo bodo začeli ob 16.30 v šoli, nadaljevali pa ob 18. uri v Domu krajanov na Visokem. Ob tej priložnosti pripravljajo na šoli zgodovinsko razstavo, izšel pa bo tudi jubilejni zbornik. Osrednjo slovesnost ob visokih jubilejih bodo prihodnji petek popestrili tudi z družabnim srečanjem vseh nekdanjih učiteljev in učencev olševske šole, ki jih ob tej priložnosti prisrčno vabijo na skupno slovesnost D. Ž. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE mmmm mm mm$m 004/223-111 Pravilni odgovor je: Sončnica ima 2.798 semen Cerklje, 10. novembra - Pravilni odgovor na vprašanje, kolikraten pridelek je dalo seme sončnice, ki je zrasla Cirilu Zupinu iz Grada, je 2.798 semen. Dobili smo 223 odgovorov. Najbolj zanimiva sta med številnimi odgovora Marije Arnolj iz Volče, ki je napisala, da je seme dalo trikratni pridelek (3 semena) in odgovor Dejana Kokalja z Zgornjega Jezerskega, ki je ocenil, da je sončnica imela 107.000 semen. Najbolj pa so se pravilnemu odgovoru približali: 1. Zdenka Rener, Kidričerva c. 20, Kranj (napovedala je 2.890 semen), 2. Ivan Skoda, Ivana Hribarja 10, Cerklje (2.700 semen) in 3. Helena Bonča, Rožna ulica 13, Šenčur. Po nagrade naj srečneži pridejo v ponedeljek, 14. novembra, v ČP Gorenjski glas, Zoisova 1 v Kranju med 10. in 13. uro. Srečneže, ki so napovedovali težo pridelkov, bomo objavili v Gorenjskem glasu v torek, 15. novembra. • A. Ž. Corona, d.o.o. 64220 Škofja Loka, Roteče 4 objavlja javno prodajo dveh rabljenih avtomobilov in stroja za brizganje plastike, ki bo v torek, 22.11.1994, ob 12. uri v menzi podjetja: 1. osebni avto LADA 1500 karavan, letnik okt. 1992, prevoženih 40.000 km, izklicna cena 450.000.- SIT 2. osebni avto LADA 1500 karavan, letnik okt. 1992, prevoženih 84.000 km, izklicna cena 380.000.- SIT 3. stroj za brizganje plastike TRUSIOMA tip kuasv 1700/400, letnik 1980, izklicna cena 30.000.- DEM Ogled vozil in stroja je uro pred začetkom prodaje. Varščina v visini 10 % od izklicne cene je treba plačati pred začetkom prodaje. Nakup je po sistemu "videno - kupljeno". Kupec plača kupnino najkasneje v 3 dneh po končani prodaji. Prometni davek ni vračunan v ceno in ga mora poravnati kupec. r.avnica dr. Darja "Bene jJIC iz Tržiča in pediater dr. 2*8 Paternoster iz Kranja. V °t>ozdravstvu so začeli na dr°]re dr Zdravko Ambrožič, r- !vanka Grošeli. dr. Jožica ' "anka Grošelj, dr. Jožica r$at, vsi z Bleda, dr. Željko ?ke'ič, dr. Rade Pavlovič, dr. nnton Pole, dr. Janez Rojs z CISTO VARNO ^MERKUR STROKOVNI NASVETI Vsak torek od 15. do 19. ure na Gregorčičevi 8 v Kranju, prodajalna INSTALATER, Telefon med tednom: 064 47-313, int.155. Stalna razstava ogrevalne in sanitarne tehnike za ogrevanje na plin v prodajalni INSTALATER. Vsak dan si lahko ogledate: pretočne bojlerje za sanitarno vodo peči za ogrevanje in sanitarno vodo i litoželezne peči za ogrevanje na plin i plinski gorilniki Baltur • posode za tekoči plin » plinski radiatorji Accorroni ► armature, ventili in druga oprema Razstavljene izdelke lahko v Instalaterju tudi kupite, za gotovino ali na kredit. Popusti za imetnike Merkurjeve kartice zaupanja. J^DNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ, p.o. U|- Mirka Vadnova 5, 64000 Kranj °DJavlja in vabi k sodelovanju 11 inženirja 2a delo v pripravi dela i 1 gradbenega delovodjo *akd'da*' morai° P°le9 splošnih pogojev, določenih z p0^°n°rn, izpolnjevati še naslednje pogoje: £a imajo visoko (VII. st.) ali višjo (VI. st.) strokovno . ^brazbo FAGG - hidrotehniške smeri; '*Pito 06 S° de,ovne izku^nJe z opravljenim strokovnim Debniški izpit 8 kategorije. fien* i 0 razmerje z izbranimi kandidati bomo sklenili za po«,0'°čen čas s polnim delovnim časom ter 3-mesečnim USKusnim delom. p0rj 2.: ' naj 'mai° končano delovodsko šolo gradbene smeri; ' vn» ^ leti ustreznih delovnih izkušenj; DeiSški '*P't B kategorije. nerjJ]0? razmerje z izbranim kandidatom bo sklenjeno za Do*? en čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim Okusnim delom. dr?6 Prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj, gazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in potrdili h^avlianstvu, naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi ha i—>oivu, i Id) rva i luiuau pv/o.ji/jv --------r Van v: Vodnogospodarsko podjetje Kranj, Ul. Mirka <*anova 5, 64000 Kranj. ^nriidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 10 dneh po i Sun Trgovina z zdravili in sanitetnim materialom d.o.o. pomožna zdravilna sredstva ortopedski pripomočki nogavice proti krtnim žilam program inkontinence Kidričeva 47a, 64000 Kranj, tel./fax: 064/21 87 87 NUDIMO VAM: PERILO IZ VOLNE IN BOMBAŽA: maja moška dolg rokav 2.888,00 SIT maja moška kratek rokav 2.865,00 SIT maja moška ozke naram. 2.865,00 SIT maja ženska kratek rokav 2.865,00 SIT maja ženska široke naram. 2.865,00 SIT MERINO VOLNA: copati - visoki 3.430,00 SIT natikači 2.000,00 SIT ledvični pas 2.800,00 SIT brezrokavnik 6.800,00 SIT 6.600,00 SIT 1.870,00 SIT pas za ramena kolenčnik V Li v v m Posebno ugodno: GOLF 1,4 CL (zaloga omejena) CO30 BREZPLAČNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA DELOVNI ČAS: 8 - 19, SOBOTA 8-12 v zalogi kompleten program vozil VOLKSVVAGEN prodaja vozil STARO ZA NOVO 1 originalni nadomestni deli jservisne storitve in popravila AKCIJA ZIMA 94 Od 2. do 11. novembra vam bomo brezplačno naredili predzimski pregled vašega vozila I DELOVNI ČAS OD 7 -15,16 -19, SOBOTA 8 TEL: 064/43-019, 43-072, 43 -148 12 ČREVARSTVO MAJER MESARJI, GOSTINCI TRGOVCI... Črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: - vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev - umetne ovitke - mrežice - aditive iz programa TKI Hrastnik - nože Dick, Tukan (Solingen) - za trgovine vse vrste vakuumsko pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1C, Ihan, Domžale, fax in tel.: 061/722-263 in v času od 4. 11. 1994 do 15. 2. 1995 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1. 11. 1994 naprej dobite tudi vse, kar potrebujete za koline. Se priporočamo! GORENJSKI GLAS • 12. STRAN ŽELEZNIKI SE PREDSTAVLJAJO, OGLASI Petek, 11. novembra 1994 SLAŠČIČARNA PIZZERIJA ZLATICA ČEŠNJICA 8, ŽELEZNIKI ODPRTO: PON., TOR., ČET., NED.: od 8. do 23. ure PETEK, SOBOTA: od 8. do 24. ure SREDA ZAPRTO Obdarite malčke tako, da jim bo toplo Lotrič Nika in Janez sta v Železnikih v Prosvetnem domu že v letu 1990 odprla trgovino namenjeno otrokom in se po enem letu začela ukvarjati tudi z izdelovanjem konfekcije zanje. Program izdelave sta razširila že do te mere, da lahko ponudita že zelo raznovrstna oblačila otrokom in mladim za vse vrste vsakodnevnih potreb: trenirke, majice, pajkice, "špi-choze", za hladne dni, ki so pred nami, pa so zlasti Postanite delničar podjetja Domel V Domelu Železniki so takšno vabilo sedanjim in bivšim zaposlenim poslali že maja letos, odziv je bil zelo dober, vabilo pa seveda še vedno velja. V Domelu Železniki so se odločili, da naj podjetje pripada zaposlenim in bivšim zaposlenim, torej tistim, ki so z lastnim delom prispevali, da je podjetje v petih desetletjih hitrega razvoja iz majhne proizvodne zadruge zraslo v sodobno podjetje z moderno opremo in tehnologijo za proizvodnjo elektromotorjev. Domel je danes trdno in gospodarno podjetje, v katerem ima delo več kot tisoč ljudi, ki letno naredijo 4,7 milijona izdelkov. Prodaja je bila lani vredna 4,8 milijarde tolarjev, izvoz so povečali za 7 odstotkov in tako je znašal dobrih 34 milijonov dolarjev. Domel je eden največjih izdelovalcev malih elektromotorjev v svetu, zaupajo mu ugledna svetovna podjetja, kot so AEG, Braun, Philips, WAP, Indramat itd. Doma pa je cenjen po gospodinjskih aparatih, ki jih izdelujejo v hčerskem podjetju Corona. Zato je razumljivo, da je bila akcija predhodnega zbiranja lastninskih certifikatov zelo uspešna, saj jih je v hrambo prineslo kar 81 odstotkov povabljenih, med zaposlenimi pa je bil odziv 95-odstoten. Delavci, upokojenci in nekdaj zapo- sleni v Domelu torej zaupajo svoji tovarni in njenemu vodstvu, ki že vrsto let skrbi za uspešno poslovanje. Ker program lastninjenja še ni bil sprejet in razpis tako še ni bil objavljen, vabilo seveda še vedno velja in vsi, ki se še niso odločili, bodo lahko svoj certifikat še prinesli v Domel. Prinesejo pa ga lahko vsi sedanji in bivši zaposleni, ki so bili kadarkoli zaposleni v Domelu in Coroni oziroma v Iskrini tovarni elektromotorjev in Iskrini tovarni gospodinjskih aparatov. To seveda velja tudi za vse upokojence, pa tudi za tiste, ki imajo v delovni knjižici vpisano le počitniško prakso. Dober odziv na hrambo certifikatov je le še potrdil odločitev za interno razdelitev in notranji odkup. Program lastninjenja je pripravljen, računajo, da ga bodo konec novembra oziroma na začetku decembra oddali agenciji za privatizacijo. Stvari so se nekoliko zavlekle zaradi odprtih vprašanj, ki jih morajo predhodno razčistiti. Tako ima 3,65 odstotka kapitala že znanega lastnika. Republiko Slovenijo, gre pa za sredstva, ki jih je tovarna dobila leta 1991 ob razpadu t.i. Iskrine Široke po- trošnje oziroma problemih v reteški tovarni. Državni delež so zdaj prenesli na sklad za razvoj. Drugi, dokaj zapleten problem pa je denacionalizacijski zahtevek. Gre za zahtevek zadružnikov, članov nekdanje Obrtno proizvajalne in predelovalne zadruge kovinarjev z.o.j. Niko Železniki. Vložilo ga je 25 bivših zadružnikov, medtem ko je bilo ob prenehanju zadruge vseh zadružnikov 246. Zahtevek se nanaša na 4.657.168 dolarjev vrednosti Domela, svojo vlogo pa so bivši zadružniki razdelili tudi na Niko in Tehtnico, saj trdijo, da so vsa tri podjetja pravni nasledniki njihove zadruge. V Domelu so natačno specifikacijo zahtevka dobili 19. oktobra, zato še preverjajo, ali je utemeljen in ali je njegova višina ustrezna. Poti za razrešitev tega problema so tako še odprte, možen je seveda dogovor, v nasprotnem primeru bo o utemeljenosti in višini zahtevka odločalo sodišče, v Domelu si seveda želijo, da bi bil tudi ta problem kmalu razrešen, da bodo lahko oddali program lastninjenja in začeli s postopki privatizacije. primerna oblačila iz termo-velurja. Iz tega materiala izdelujejo praktično oblačila od glave do pete: kap in baretk za na glavo, trakov za topla ušesa, šalov, puloverjev, jaken, do trenirk, ki zlasti najmlajšim v pestrih barvah zagotovijo toplo varnost v celoti. Materiale za izdelavo oblačil skrbno izbirajo: uporabljajo preizkušene domače pletenine obstojnih barv, term o vel ur pa sami uvažajo iz Italije. Pozornost pri izbiri kakovostnih tkanin se jim že obrestuje, saj so se uporabniki njihovih izdelkov o tem lahko že prepričali, če pa k temu dodamo še skrbno izdelavo, otrokom primerne okrasne našitke, pa vse to zagotavlja tudi dobro počutje vseh, ki to nosijo. Zlasti dobro gredo v prodajo kompleti otroških trenirk z baretkami. Ker se bližajo prazniki, ko otroke obiskujejo dobri stari možje, pa tudi prednovoletni čas je tisti, ko si radi privoščimo zadovoljstvo, da z darilom izkažemo svojo po- zornost najbližnjim, se posebej trudijo, da bi trgovino dobro založili. Pravijo, da delajo po 16 ur na dan, da bi pravočasno lahko ponudili zaščito pred prihajajočo zimo, pa tudi na igrače niso pozabili. Svoje konfekcijske izdelke prodajajo še v trgovinah Gumb Škofja Loka, Zajček v Formah, Živ žav v Kranju, Barbi v Čirčah ter V nekaterih trgovinah na Pri' morskem. V posebno zado-voljstvo jim je bil° sodelovanje na nedavni zelo dobro obiskani modni revij' na šoli v Železnikih, kjer so med več kot desetimi proizvajalci vzbudili posebno pO' zornost. "Manekenka" v njihovih oblačilih je tako bila objavljena tudi na barvni naslovnici otroškega lista PIL (Pisani list) ter na televiziji. Trgovina Na Trnju 20 - P? domače na Plac v Železniki«1 je odprta vsak dan od 9. do 12. in 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure-Dosegljivi so po telefonu v trgovini 67-272 in doma v Dašnici 73 po telefonu 67-046. 3. IZDAJA DELNIC KREKOVE BANKE Preteklost nas navdihuje Že takrat, ko so slovenski narod na lastni zemlji teptali tuji gospodarji, je Janez Evangelist Krek - ustanovitelj prvih domačih hranilnic - dokazal, da se lahko še tako majhno bogastvo najpreprostejšega slovenskega človeka z znanjem, vzajemnostjo in poštenostjo oplemeniti ter postane temelj za vseobsegajoč napredek in razvoj. V tem prepričanju je nastala in zrasla tudi Krekova banka, ki ste jo tisoči Slovencev doma, v tujini, v izseljeništvu priznali za svojo in postali naši zadovoljni partnerji, komitenti , delničarji. Sedanjost nas obvezuje —Vaše zaupanje, ki nam ga izkazujete, je naš ponos in naše vodilo. Zato si nenehno ^ prizadevamo z vsem svojim strokovnim znanjem in s posluhom za sočloveka odgovorno, hitro, učinkovito ter pošteno zadovoljevati vaša pričakovanja in potrebe po vseh vrstah bančnih storitev, namenjenih tako posamezniku kot podjetjem, poslovanju doma in v tujini. Poslovni razultati kažejo, da skupaj dobro gospodarimo. Prihodnost nas združuje Težnja po ohranitvi naše identitete in poslanstva, po nadaljnjem razvoju in samostojnosti nas je vzpodbudila k tretji izdaji delnic Krekove banke. Delnic, ki so za vsakega Slovenca ne samo varna in donosna naložba, temveč tudi jamstvo, da bomo jutri skupaj še močnejši, samozavestnejši, bogatejši. 1 In to bogatejši v vseh pomenih besede. Jr KREKOVA BANKA d.d. Za vse dodatne informacije, vpis in nakup delnic nas lahko pokličete po telefonu, oz. obiščete: - SEDEŽ BANKE, SLOMŠKOV TRG 18, Maribor, telefon 062/222 261 - POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, Ciril Metodov trg 1, Ljubljana, telefon 061/13 24 170 - POSLOVALNICA LJUBLJANA, Pogačarjev trg 2, Ljubljana, telefon 061/13 31 272 - POSLOVALNICA ZREČE, Cesta na Roglo 1 l/h, Zreče, telefon 063/762 565 - POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO, Prešernov trg 4, Novo mesto, telefon 068/322 190 - POSLOVNA ENOTA NOVA GORICA, Bevkov trg 2, Nova Gorica, telefon 065/26 654 Z veseljem si bomo vzeli čas za vaša vprašanja in želje! VREME ^ 2o danes mini vremenoslovri napovedujejo še slabo vreme z občasnimi padavinami. Tudi ohladilo se bo, saj se bo meja sneženja spustila na 1.400 metrov. Juhi se bo ponovno razjasnilo, posijalo naj bi rudi sonce. LUNINE SPREMEMBE Ker je včeraj prvi krajec nastopil ob 7.14., bo po Herscnlovem vremenskem ključu dež ob severozahodnih in sneg ob vzhadniku ZLATI GLAS SLOVENIJE Zdaj gre pa zares! Samo še trije krogi nas ločijo od končnega **Zpleta, ko bomo točno vedeli, katera slovenska pevka ali pevec ^največkrat spravita v dobro voljo, ko zaslišite njegov (njen) Kot se za tako razsežno akcijo spodobi, bomo pripravili veliko *Zglasitev zmagovalca, ki bo prejel zlato zapestnico. Prireditev 0 nekje na Štajerskem, v času med Miklavžem in Boličem. Ne o/>/a^"e' ^a Emona Merkur poleg tedenskega nagrajevanja otjublja tudi novoletno presenečenje za vse sodelujoče v akciji, "andi Krampi iz Ankarana in Mihi Andriču s Ptuja bomo Poslali čepico in majico Emone Merkur, bon za 5.000 tolarjev pa Otoč ^ *zmed lrSovm Emone Merkur vnovčila Jožica Jane z Vas zanima trenutno stanje na naši lestvici? Najbolj vesel je eseli Stajer'c Alfi Nipič, ki ga ne izpustite s prve stopničke, še e»no mu sledi Helena Blagne, katero zasleduje Oto Pestner, rena Vrčkovnik je četrta in Jože Potrebuješ peti. Sledijo: '* \fdnik, Adi Smolar, Andrej Sifrer, Iztok Mlakar in A Ivan Marko °Zelj. Z vašimi glasovnicami še lahko vplivate na drugačen raZplet. Mala šola glasbenih pojmov: Kaj je tenor? . Tenor je najvišji moški glas. Tenoristi so ponavadi majhni, mtoti moški z velikim oprsjem in črnimi lasmi, ki naj bi bili lMi romantični in čedni, a so pogosteje podobni sladoledarjem QJl rokoborcem v prostem slogu. Predstavniki italijanske različice pokjo skozi nos in veliko hlipajo. Tenoristi se včasih sprevriejo tudi v teroriste. PQ naj nam veliki umetniki ne zamerijo. U3L+ W = SKODA ▼ \ n...........^ r....... Volksvvd^t'n Group- MODL Ma bene, comme un ptieco na veja ... če ti, Katarina, odgovorim na uni tvoj - Come stai? In naj napišem takoj na začetku, d' pol ne pozabim - vsi, ki še niste kupili vstopnic za koncert od Balaševiča lih tudi ne boste, ker je zadeva razprodana, skratka "kdor prej pride, prej melje in se v Tivoli na koncert pelje". Če se vrnem k nostri azzuri temi, oziroma zadnjičnemu vprašanju, (to je okrajšava za vprašanje od zadnjič in z ritjo nima veze). Jasno, Jovan in Pavar - otti (ideja a la Janez) sta po rodu Italijana, torej špagetarja, makaro-narja in druga testeninarja. Njihov nacionalni filter pa so testenine na kakih 360 načinov (pravi una, k' je zadnič sfalila milijon) ali pa celo na tisoč načinov plus pašta seveda (pravi Mirja). Ja, pašta. Pavarottiju, da se špagetti-apetit še posebej pozna, pravi Jure. Sicer pa fanta nista edina ljubitelja teh zadev, dodaja Milena, in prav ima. Hej, hej Usti, ki ste napisali lasagna ali pa pizza (ej Mojca una narisana pica je pa mal čudno podolgovata, a se ti ne zdi, no pojedli bomo vse, brez skrbi). Uno prvo je značilno za Garflelde, uno drugo pa za pisce Jodlgatorjev. Alora. Capito, comprendo. No pa dajmo žrebati. Oooooooooooooo soooooooooooole miooooooo je zapel Pa var o tU in nadaljeval Eeeeeerika Sušnik, Sveeeeetiiii-nova 19, Jeeeeeaeeenlce. Erika - una molto contenta ragazzina, perke il nagradissimo je tvojlssimo. TOP 3 1. Crossroad - Bon Jovi 2. Big Ones - Aerosmith 3. Unpluged in New York - Nirvana NOVOSTI Prva novost bo za nekatere izmed vas žalostna. Ne, noben ni šel v večna lovišča, le Beastie Boysi v Ljubljani zaenkrat še ne bodo nastopili, saj je koncert prestavljen na februar. No, novi so Aerosmithi z "Big Ones" - torej d' best of, polje tu znameniti Unplugged od Nirvane, tokrat čisti original. Pol so tu velenjski Chateau z Mlinarjem na Muri in pa, ker gre leto h koncu, je tu še Big Mix založbe rtvszkp (največje Slo uspešnice letos). AJa nov let prinese tudi nove koledarje, pri Aligatorji jih Je full dost, najboljši cooledar pa je seveda uni taplavi "Beavis & Buttnead". Slaver bodo nastopili v Ljubljani 26. novembra... IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 156: Kot veste, več o tem boste lahko prebrali v intervjuju v enem prihodnjih Glasov, se Je Matjaž, pevec od Chateau-jev pri snemanju videospota za naslovni komad njihove nove kasete, čisto po nesreči okopal v eni, rekel je, da je bila full mrzla, slovenski reki. Kva je to za ena vodica? Rešitve čakam do srede, 16. novembra, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlbrrrgator". Tako , ča... ops, gospodična s Ko..., uni fantje relcel takole: "Ti (torej jest) se zmeraj kaj zmisliš, zato naj se punca raje kar pr' men' oglasi, bova kakšno rekla." A zdej vidiš? Pa sem tako naredu, k'Je reku. No, čav.... j^dor rad bere potopise ali po . spremlja potopisne repor-Ze, zanesljivo ni zamudil lega kar prijetnega popoto-v?*)a po rekah Kanade in Amerike. In v tem potopisu, ki je £°zanal tudi na zabavne in vaiDne P^a,i Življenja prebi-Vccv ob rekah, je bila epizoda, hJl p°kazala, kakšen je župan dob80 mesta Povsod zraven, v l , rern in slabem, zvečer pa v i*alner* klubu. Pa ne z gospo vafan;o v" poštirkan in okra-sv T kakšni imenitni mizi s Q*(an*i, ampak na - odru! Ho Sp°d ZuPan> oblečen v pisa-Ooxra!co m kavbojke, je svoje gj a/lc veselo zabaval s svojim "io!» m prepevanjem in na „ f 5e je trudil, da bi ja kar goe'i vZgal! Ob svojem mo-lex/ nem glasu je gestikuliral na Pev° desno in bil kot iupan -Za ec Zares impresivnega vide- ŽulQko i* to> & ie hočeš biti In i Hq, *er imamo zdajle tudi pri na ?kln> ki bi bili radi župani, m0r iPe' se 00 verjetno tudi Povs j z8oditi, kar se dogaja tirn P° svetu: pred volitvami U ,Ve^ neformalnih stikov! treh Volivce! Kakorkoli, samo °?a /« v volilno bazo! ie l SVetu, kjer so demokracijo . Tepko vzeli, poznajo na te Vre načinov predvolilnih fint lQ 'j? rte le plakatiranje, ki je °blik e *e naib°tj miroljubna vršu a predvolilnega cirkusa, pi 1° Se ,U6 MHz-LJUBUANA: 105,1 M H* 7.00 Calimero in otroci 9-° znam brati, berem Dopoldanski vodeni pr°9$ 9.15 Novice 9.30 Horoskop » Vreme 11.15 Novice l£°°rj|ija hovna misel - Rudi KoP\,m 12.15 Novice 13.00 NedeJP j. reportaža 14.00 Glasbena !•» ff ca 15.00 Vodeni program "> ^ Novice 17.15 Hollywood - °£m ja o filmu 18.00 Gostuje ru^rj Trbovlje 19.00 Americani top|jtJ 22.30 Jazz galenja 1.00 ba* lolo bobnar KINO CENTER amer. ris. KNJIGA O DŽUNGLI ob 10. un, amer hug M^/f iN VISOKE DRUŽBE ob 16. uri, angl. rom. kom. ŠTIRI POROKt \Q melodr. FORREST GUMP ob 16., 18.30 in 21. uri STOJ^ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR amer. ris. MACKtiKl POGREB ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. ris. KNJlG£wA DŽUNGU ob 16. uri, prem. amer. melodr. OSTANKI DNtv ob 17.45 in 20. un RADOVLJICA amer. akcij, thrill. PIŠ ob \. uri. amer. thrill. LJUBIM TEŽAVE ob 20. uri ŠKOFJA Lt^V amer. west. WYATT EARP ob 16.30 in 20. uri ŽELEZNIKI kom. ČAROVNICE SE VRAČAJO ob 19. uri Odprte strani- POGLEDI GORENJSKEGA JUGA Ko se je vse skupaj spočeto, ni bilo niti bČin niti države, županov ne in cesarja e' Bog je ustvaril samo človeka kot ^ega, katerega prvo lastno stvariteljsko l?)anje je bil greh. Nakar se je začelo; ^dje so se razdelili na večje in manjše pjhike, na tiste, ki grešijo in se nato °*orijo in na one, ki domnevno sploh ne tist °' Pa ^e odvezo za grehe delijo; na kol' *> denarja, veljave in - oblasti... K* imajo in take, ki nimajo - govedi, jQ ^S°dovinarji poročajo, da se je najniž-kat atn°)uPravna družbena skupina, v (h-eri So Živeli naši praslovanski predniki Sfn €c teh vrstic vztraja pri domnevi, da pr° tudi alpski Slovani alias Gorenjci lu ° slovanskega porekla) imenovala sku - &avar le-te pa župan. Šlo je za Q,pln°, utemeljeno v krvnem sorodstvu. pr?Vno načelo življenja v župi je njene nef! n*ke zavezovalo, da si v vseh življenjskih prilikah in ZrlZ °h pomagajo in se vzdržijo vsakršnih sovražnih dejanj Pod'0! .ro^M- (V duhu tega načela bi kazalo "prevzgojiti" ali vsaj je * nekatere od naših politikov.) Druga imena za župo, ki se \>QSQrltamo naselila na enem kraju, so bila: srenja, soseska, selo, kne ^e Ž*uPe oz. rodovi so tvorili plemena, ki so volila svoje siCere m se po potrebi, posebno v vojaške namene, povezovala; v,- PQ so bili njih pripadniki nagnjeni k anarhiji ter pogostemu in £ etnu razpravljanju na javnih shodih. U>oriPreden so se ta plemena uspela povezati v lastno državno Qn P\ xo zapadla pod nemško nadvlado. Ta je v slovansko pr . lJ° uvedla "red", v samoupravo je uvedla upravo. Župo je $v0,- en°vala v urad (officium), župan pa odtlej ni bil več glavar fevJ sam<>upravne tvorbe, ampak je postal najnižja instanca *e*nr- uPrave Postal je nekakšen upravni posrednik med rQzJl^° gosposko in vaščani. Konec je bilo zborovanj in je p fa^ianj, ostalo je predvsem ukazovanje. Zbiranje k tlaki se r°db • S tro°ljenjem. To opravilo je navadno pripadlo eni in isti *iQof.ln! ta ie sčasoma dobila priimek Trubar. Vaški župani so v irneJ* za svoJa opravila dobili v užitek določena zemljišča, nQx/ °vana "županice" ali "županje njive"... Primer za ilustracijo fre^- nega poiščemo kar doma. Urbar loškega gospostva škofov iz leta 1291 vsebuje razdelek o žirovskem Plrtjf (Offitium in Svroch) in omenja župana (suppanus), ki v ° Za svojo službo uživa eno od kmetij. V ustnem izročilu Nekoč je bilo vse naše... domačije pri Nagliču v starih Žireh (katere gospodar Jurij Naglic je bil v prvi polovici prejšnjega stoletja žirovski župan) je ohranjeno pričevanje o hlapcu, ki je šel vrh Tabra ali v Žirk, in z rogom pozival k delu. Nedaleč stran, ob Sori, pa še danes leži travnik, imenovan Župn'ce... Občine v današnjem smislu, kot samoupravne krajevne enote, so nastale šele v 18. stoletju, v avstrijskih deželah pravzaprav šele po uvedbi "splošnega občinskega reda" za vse avstrijske kronovine, po zakonu z dne 5. marca 1862. Več takih občin je tvorilo sodni okraj, več slednjih pa okrajno glavarstvo. Taka ureditev je ostala vse do druge svetovne vojne in v nekem smislu vse do leta 1961, ko je Kardelj izumil in uvedel komuno (občino kot državo v malem) in jo razdelil na krajevne skupnosti. To je bila doba, ko je bilo po dolgem času spet vse "naše". Vse in ne le od nekdaj skupni, župni pašniki, gmajne in vode. Državno in krajevno, upravno in samoupravno je bilo tako prepleteno, da so le redki vedeli (zato pa ti tembolje) za kaj sploh gre, večina pa je bila zazibana v idiličnem prepričanju, da (samo)upravlja. A bilo je prelepo, da bi moglo trajati. Zdaj, ko je že skoraj vse polastninjeno, je spet zavladal lastniški egoizem. Država si je svoje že vzela, kar bo ostalo, bo pa od občine. Tako bodo v Škofji Loki, na sedežu upravnih (okrajnih?) izpostav še naprej uradovali dacarji, zemljemerci, pa vojaški in policijski uradniki, zemljiška knjiga in sodnija, notar in še kdo. V Žireh pa bomo imeli župana in svetnike, ki si bodo prizadevali, da bi nam ostala kaka malenkost in bi nam ne bilo slabše. Ker nam ni vseeno, kaj bo z nami in ker nekaterim bolj ali manj zagretim predstavnikom obstoječih strank, poslušnim svojim vodstvom na višjih, državnih instancah, ne zaupamo povsem, se na občinske volitve podajamo še z neodvisno listo, imenovano NESTRANKARSKO GIBANJE ZA ŽIRI. O tistem, kar je "naše", bomo torej - čeprav tega ne bo veliko -(spet) odločali sami. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 15 / Kranj, II. novembra 1994 Ločitev občin in države Po novem letu bo slovenska država drugače organizirana. Vzpostavljene bodo nove občine kot temeljne enote lokalne samouprave, ki bodo obdržale le dobrih 10 odstotkov pristojnosti pokojnih občin kot družbenopolitičnih skupnosti. Občine se ločujejo od države, ki se organizira s svojo upravo po novem. Zakon o upravi in zakon o organizaciji in delov-nem področju ministrstev določata, da bomo v vseh bivših občinah dobili upravne enote, neposredno podrejene ministrstvu za notranje zadeve, kjer bomo državljani opravili posle, ki smo jih doslej na občinskih upravah: zamenjali ali dobili osebno izkaznico, potni list ali gradbeno dovoljenje, prijavili smrt ali poroko in podobno. V bistvu se ne bi smelo nič spremeniti. Občan mora vedeti, da bo za temi ali onimi vrati opravil to in to, v bistvu pa ga ne sme brigati, kakšna tabla visi na vratih, pravi v intervjuju za današnjo Gorenjsko minister za notranje zadeve Andrej Šter. Ob enotah državne uprave pa bodo morale občine vzpostaviti še svojo upravo, kjer pa bomo opravili posle, ki so po novem v občinski pristojnosti. Prehod iz starega v novi sistem je za nas povsem nov, zato marsikomu težko razumi-jiv. Čas bo potreben, da se bo utekel, in da bodo državljani spoznali bistvo sprememb. Država je z reorganizacijo lokalne samouprave in državne uprave mečkala, zato pa smo sedaj vsi skupaj v časovni stiski. Nekaterih zakonov, na primer o financiranju občin, še ni, prav tako pa bomo še nekaj časa čakali na statute novih občin, kjer bodo določene pristojnosti županov in občinskih svetov. Ločitev države in občin bo torej trajala kar nekaj časa, Jože Košnjek Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran Šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik N R V U Minister za notranje zadeve Andrej ŠTER o novi organizaciji državne uprave Država občana ne sme vleči za nos "Mislim, da se 1. januarja prihodnje leto ne bomo zbudili v popolnoma novih razmerah. Tisti, ki to misli, se moti. Državna uprava mora delovati naprej. Občan mora vedeti, da dobi za temi vrati otroški dodatek, za drugimi pa prijavi poroko ali zamenja osebno izkaznico. Zanj ni važno, s čigavim uslužbencem ima opravka,"pravi minister za notranje zadeve, Kranjčan Andrej Šter. Po novem letu bo veljala nova organiziranost državne uprave. Iz pravosodnega prihaja v pristojnost notranjega ministrstva. Bo šlo za avtomatičen prevzem nalog ali tudi za vsebinske spremembe? "Ministrstvo za notranje zadeve postaja z novim zakonom o upravi, ki že velja, in zakonom o organizaciji in delu ministrstev, ki je še pod vetom državnega sveta, kar pa je zgolj vprašanje časa, ki pa ni nepomembno, ministrstvo, pristojno za upravo. Zato se pri nas oblikuje nov, sicer ne zelo številen, upravni oddelek, ki bo skrbel za sistem, za upravno nadzorstvo in za plačni sistem v državni upravi. Pristojnost prevzemamo od ministrstva za pravosodje, kjer tega oddelka praktično ni več. Ljudje so se razšli, mi pa službo ponovno organiziramo. Druga sprememba je organizacija dela na ravni sedanjih občinskih upravnih organov. Zakon o upravi določa, da se v dosedanjih občinah organizirajo upravne enote. Tiste pristojnosti, ki pritičejo državnim upravnim organom, bodo na lokalni ravni opravljali upravni organi, organizirani v upravno enoto. Delavci bivših občinskih upravnih organov postanejo delavci upravne enote, ki sodijo organizacijsko k državni upravi. Občina po starem razumevanju preneha delovati, ker upravna enota nima državnih pristojnosti, kot jih je imela stara občinska skupščina kot družbenopolitična skupnost. Sočasno poteka še en proces, oblikovanje lokalne samouprave. TU je treba zelo intenzivno pojasnjevati, da gre za dve organizaciji in dve popolnoma ločeni pristojnosti. Mislim, da ljudje počasi spoznavajo, kaj bo pomenila občina od 1. januarja prihodnje leto dalje, kam bodo pa hodili recimo po registrsko tablico, gradbeno ali obrtno dovoljenje. Hodili bodo prav tja kot doslej, le da bo pristojnost delavcev v teh uradih državna pristojnost v upravni enoti." Prepozno sprejet zakon Torej bodo zaposleni v sedanjih občinskih upravah dobili samo drugega delodajalca in ne bo nihče ostal brez službe? "Razumevanje zakonodajalca in natančno branje zakona ne pomeni, da bomo prevzeli vse zaposlene na sedanjih občinskih upravnih organih. Gre za prevzem pristojnosti zlasti tistega centralnega dela ministrstva za pravosodje, kjer pravzaprav ni zaposlenih, ne prostorov, ne opreme, ne arhivskega gradiva, kar dobesedno pravi določba zakona o upravi. Natančen odgovor na vaše vprašanje je prav sedaj tema medresorskih usklajevanj med ministrstvi na državni ravni. Odgovor na to vprašanje bo natančna razmejitev pristojnosti med državno upravo, ki se izvaja v upravni enoti, in med lokalno samoupravo, saj prihaja del pristojnosti dosedanjih občinskih skupščin na nove lokalne skupnosti oziroma občine, res pa je tudi, da bo nekaj od dosedanjih tako imenovanih skupnih služb občin potrebovala tudi upravna enota. Poskrbeti bo treba za nabavno službo, za vratarsko službo in podobno. Oddelki skupnih služb so marsikje zelo različno organizirani in različno veliki. Nekatere občine tega nimajo, v drugih pa je ta oddelek v strukturi zaposlenih v občinski upravi zelo številno zastopan. Prav sedaj začenjamo z obiski po občinah, kjer se sestajamo z vodstvom občinskih upravnih organov in pregledujemo stanje sistematizacije zaposlenih. Ponekod so upravni organi združeni. Nekje imamo skupni upravni organ za notranje zadeve, občo upravo in obrambo, drugod imajo skupaj gospodarske zadeve in prostor. Na vsa vprašanja moramo imeti odgovore do 1. januarja. Takrat teh vprašanj ne bi smelo več biti. Naj opozorim še na vprašanje prostorov. V začetku januarja bomo imeli pri uporabnikih prostorov zelo zanimiv položaj. V isti stavbi bodo pogosto delovali skupaj organi lokalne skupnosti oziroma občine, državna upravna enota in še izpostave drugih organov države, na primer uprava za družbene prihodke, ki je neposredno vezana na ministrstvo za finance, organ za obrambo, ki je neposredno vezan na obrambno ministrstvo, neposredno povezavo z državnim centrom pa ima tudi geodetska uprava. Lahko se zgodi, da bodo odgovorni za ta področja v isti stavbi ali celo v isti pisarni, mogoče pa še celo v isti osebi. Teh vprašanj si odgovorni niso pravočasno zastavljali. Priznam, da smo v časovni stiski. Del te časovne stiske je tudi zakon, ki je bil sprejet tik pred zdajci, če ne še kasneje. Sistemskega vprašanja državne uprave od leta 1993 dalje ni nihče reševal. Država si je zatiskala oči, občine so opozarjale, vendar so obupale, ko ni bilo učinka. Vse skupaj je povečalo in zaostrilo naloge, ki so pred našim ministrstvom." Država ne bo jemala premoženja Po Sloveniji se sliši, da bo država po novem letu pograbila občinsko premoženje in prostore za delovanje svoje uprave. Je trditev resnična? "Taka razlaga je sofistična. Problem je drugje, vendar zaradi tega ni manjši. Soglašam, da je treba problem lastnine razrešiti. Vem tudi, da bomo morali zastaviti precej energije in časa za pogajanja, vendar ima zame problem tudi drugo plat. Ljudem je treba omogočiti, da uresničujejo svoje potrebe. Če si recimo državna uprava v Kranju ne bo mogla zagotoviti prostorov, bodo .morali pač Kranjčani hoditi po potne listine v Ljubljano, v Tržič ali v Radovljico. To je sicer izvedljivo, vendar bo bistveno dražje. Sem pa prepričan, da bo hudo neprijetno, ko bodo ljudje zastavljali vprašanja, zakaj tako, tistemu, ki se ni uspel zmeniti in najti skupnega jezika za upravno enoto, na primer v Kranju. To je absurden primer, vendar so ti problemi rešljivi v različnih oblikah. Lahko je najem, lahko je solastnina, lahko je lastnina enega in pravica uporabe drugega. Predvsem pa je treba preprečiti, da bi bili 1. januarja 1995 na pragu revolucije, preloma ali zloma. Prvi delavnik leta 1995 se bo življenje odvijalo naprej. Ljudje bodo šli v službo, nekateri tudi na občino, drugi bodo šli na občino po opravkih. Normalno življenje država mora in hoče zagotoviti. Ker gre za sočasne spremembe, so velik zalogaj, ker se zadnje čase prav na tem področju ni kaj dosti dogajalo." Nove občine, vse ne preveč bogate, bodo hotele od države predvsem denar, tudi na račun uporabe občinskega premoženja. Nujen bo torej dogovor med državo in lokalno skupnostjo. "Da Tako bi lahko najenostavneje odgovorili. Vendar lokalnih skupnosti še ni. Ko se bodo osnovale, se bodo morale najprej dogovoriti same o sebi (statuti, organizacija), potem pa medsebojno uskladiti, kakšen je njihov interes in ga zagovarjati nasproti državi. Država je tukaj v položaju večjega proti manjšemu, kot ga sploh kot država običajno ima, in lahko preko dotacij ali finančne izravnave, kot se temu sedaj reče, uveljavi pogoje, če bodo najemni, morajo biti tudi zanjo znosni. Možen je tudi odkup, kar ne bi bila najbolj razumna poteza, kupnina pa bi se poravnala s prispevkom, GORENJSKI GLAS / stran 16 / 11. novembra 1994 ki ga mora dobiti lokalna skupnost od države. Problem torej ni tako velik, kot se lahko in tudi se predstavlja v državnem zboru, prepričan pa sem, da bodo na njem skušali pridobivati politične točke tudi novi župani. Rešitev bo dosti enostavnejša od sedanjih variantnih razlag." Mislim, da se ljudje boje predvsem Zfl stvari, ki so jih gradili sami s prosto^ voljnim delom in prispevki. "To je ena od razsežnosti tega vprašanja-Menim, da je zadeva rešljiva sorazmerno hitro. Kjer so krajevni uradi, so v bistvu že izpostave državne uprave. Že delitev aktive bo težavno vprašanje, še težja pa bo delitev pasive, ko ne bo interesa, da bi kdo kajprevzemal. Naj omenim samo odlagališča smeti, ki nič ne prinašajo, razen smradu in nevarnosti. Možno je, da se tudi smeti p° načelu vsakemu svoje zaprejo v občinske meje. Lahko se zgodi, da bomo imeli namesto sedanjih, prepričan sem, da jih W 60, 160. To bi bilo slabo. Čaka nas obdobje intenzivnega pogovora in dogovarjanja ter ugotavljanja, kaj je res skupen interes. Treba bo pogledati, kje se končajo pristojnosti občine, kjer gre res samo za zadovoljevanje skupnih potreb, in kaj je dolžnost države do vseh občanov. Tako sem jaz razumel proces vzpostavljanja enot lokalne samouprave. Ne vem, ali je smetišče primeren argument. Za primer vzemimo mrežo gledališč, mrežo poklicnih gasilskih služb, knjižnice. Tu bo treba tehtno postavljati argumente, ker b° šlo za dolgoročne odločitve, ki bodo držale dlje od enega volilnega obdobja." Reforma ni širjenje uprave Ali morda pričakujete pritiske dvsem večjih novih občin, da bi držaV^S uprava ustanavljala upravne enote tu^i pri njih z argumentom, da morajoJ>}!l storitve države čim bližje ljudem. "Če si prikličemo v spomin prvo fa20 razprave o upravnih okrajih, potem so tak6 težnje pričakovane. Vendar se srečujeta dve nasprotni silnici. Prva terja nižanje ravn' državne uprave, druga pa je zagotavljanj6 ekonomičnosti oziroma take ravni teritof ialne razdrobljenosti, ki še zdrži stroŠke Lokalna skupnost bo težko argumentira« dodatno delitev katastra, raznih registr0^ pridobivanje novih prostorov ter za potrebno dodatno zaposlovanje. Jaz f6 forme ne razumevam kot dodatnega zap° slovanja in širjenja državne uprave. Teg? občani kot davkoplačevalci ne bi spreje_ Gre za to, da z boljšo organizacijo in vi*J strokovnostjo naredimo več in boljše s seO zaposlenimi, če ne še s kom manj. Če bc>rn državno upravo širili ekstenzivno, p0 davkoplačevalci širitev upravičeno sla ^ sprejemali. Obe silnici sta uravnoteženi bosta druga drugo blažili. Ne rečem, da bo prišlo do kakšnega popravka, ven mislim, da je sedanja organiziranost upr v mestnih središčih dobra, in da doda ^ nižanje ni potrebno. Čas nas prigafJ^J vendar si moramo za tehtne odloč' ^ vseeno vzeti zadosti časa. Tisti, ki n™'8'1'^ se bomo 1. januarja zbudili v P°P°'n°av, novih razmerah, se moti. Smo v času ra/P pogajanj in usklajevanj, ki nas ne s pripeljati v prelom, ki bi pomenil zlom državni upravi gre za funkcije, ki tfl°((i^ nemoteno delovati. Občana ne sme /anljt,ti ti, na čigavega uslužbenca se obrača. ^c Lgj mora, da bo dobil za temi vrati otrt^vjl dodatek, za drugimi pa bo lahko ptfj u poroko ali dobil osebno izkaznico ^ edino, kar sme skrbeti občana, vse drug0 je stvar države." to I N T E R V J U Milko Okorn, sekretar sekretariata za občo upravo in proračun občine Škofja Loka Prehod na nove občine bo verjetno zahteval kar nekaj let Večino sedanjih občinskih nalog bo prevzela država, nato pa jih bo postopoma vračala v nove občine. Učinkovit prehod na nove občine bi lahko pomenil, da bi pri državi, zaradi težav drugod, dobili več. Obravnavo osnutka občinskega proračuna z<* prihodnje leto le dober mesec pred koncem dosedanje občine je mogoče razumeti na več načinov: kot pravočasno Pomoč, ki naj opredeli osnove in zgolj okvir, znotraj katerega bodo svoj finančni Položaj morale najti nove občine, kot Poskus opredelitve najpomembnejših nalog v prostoru dosedanje občine v prihodnjem letu, ali celo kot poskus sedanje občinske politike oziroma oblasti, da vpliva na to, da bi se tudi v prihodnjem letu tudi v novih občinah nadaljevala nJena politika. Koliko je znanega in Pripravljenega za prehod na nove občine v finančnem pogledu, smo se pogovarjali s Pripravljalcem osnutka proračuna Milk-0tn Okornom, sekretarjem sekretariata za občo upravo in proračun Občine Škofja Loka. Kakšna so doslej znana finančna izhodišča za prihodnje leto, ko bodo ZSMale nove občine? "Kakšnih posebnih usmeritev iz ministrstva za finance nimamo, vendar pa so Znana izhodišča vlade pri javni porabi v Prihodnjem letu. Jasno je že, da poraba v Pnhodnjem letu ne bo smela naraščati, "redstavljamo si, da se bodo denarji Prenašali na državo, ali na nove občine skupaj s dejavnostmi in pristojnostmi in Seveda zaposlenimi, ki te dejavnosti opravijo. Znano je izhodišče, da naj ne bi v letu 1995 niti država niti upravne enote niti n°ve občine ne sprejemale novih nalog, vse Prav zato, da bi bil prehod na novo upravo 'n lokalno samoupravo čimbolj učinkovit, ^se to pa že daje možnosti za to, da ^likujemo kar precej realen okvir financah možnosti za naprej." Qb včerajšnji obravnavi osnutka ob-Q}skega proračuna za prihodnje leto je zlfijsUšati tudi predloge o tem, da bi ta Oinutek obravnavala sedanja občinska ^$m>šČina, kar bi pomenilo, da bi bil ta ^kvir^bolj zavezujoč. V kolikšni meri so &fl_J>ripravi osnutka sploh sodelovale j^edanje krajevne skupnosti in v ko-nir o tem, kje bo odslej moč dobiti osebne 0(i,Uniente> dovoljenja itd., je dobra tretjina vprašanih iovorila, da tega ne ve. Le dobra polovica je odgovorila "ravno tam kot sedaj", skoraj desetina pa upa, da bo za tovrstne opravke pravi naslov sedel nove občine. Več kot četrtina od 195 sodelujočih Gorenj k in Gorenjcev v Glasovi anketi (27,2 odstotka) niti ne ve, katera je njihova nova občina. Pritrdilno je na vprašanje odgovorilo 72,8 odstotka vprašanih -vsekakor je k tem odgovorom olajševalna okoliščina dejstvo, da je pred Ustavnim sodiščem kar 80 zahtev za oceno ustavnosti Zakona o lokalni samoupravi in nekateri so v odgovorih povedali, da verjamejo v pravno drlavo in da tako, kot so poslanci določili nove občine, ne bo ostalo. Štirje od sodelujočih v Glasovi anketi (2 odstotka) meni, da bo delovanje občin po novem cenejše kot prej; kako bo s stroški občin po novem, skoraj tretjina ne ve, 67,2 odstotka Gorenjk in Gorenjcev pa je prepričanih, da nove občine ne bodo cenejše. Sicer pa, podrobnosti so razvidne iz preglednice: Dobili smo nove občine. Ali veste, kje boste v bodoče dobili potni list. osebno izkaznico in druge dokumente T ■\fna sedežu nove občine 8,7% 109 ravno tam kot seda j 55,1)% 00 ne vem .15,4% Ali veste katera je vaša nova občina, kot jo je parlament določil 2 zakonom ? t4^2 da. vem 72.8% 53 ne vem 27,2% Ali bo delovanje občine po novem 4 da 2.0% cenejše kot prej t 131 ne «7,2% 0q ne vem 30,8% J7 Ifl A ZA GORENJKE, O GORENJCIH MJjJ LJ/1 MED GORENJCI PO GORENJSKI KATARINA Prejšnji (prvi novembrski) petek smo zastavili nov krog glasovanja za GORENJCA MESECA. Tokrat z Vami, poslušalkami oz. poslušalci gorenjskih radijskih postaj + bralkami oz. bralci Gorenjskega glasa, izbiramo GO-RENJKO MESECA OKTOBRA 1994, kajti predlagani sta dve lepotici, ki sta prejšnji mesec z nastopi za gorenjske barve na lepotnih tekmovanjih posebej opozorili nase. Po abecedi je kandidatka št. 1 RENATA BOHINC, Kranjčanka, ki sicer še ni dopolnila šele 200 mesecev, vendar pa je že nosilka laskavega naslova MISS GORENJSKIH SREDNJIH ŠOL '94. Kandi- Gorenjska in svet ... ali obratno Fyona in njen rekord Angležinja Fyona Campbell se je v zgodovino nenavadnih človekovih dosežkov vpisala s svojevrstnim rekordom: kot prva Ženska je peš obhodila planet Zemljo. Nahodila se je za 32 000 kilometrov, povprečno je na dan prehodila po 50 km. Pri hoji je uničila 100 parov čevljev. Po navedbah agencije, ki je sporočila to vest, med uničenimi čevlji ni bilo nobenega para največjih treh slovenskih proizvajalcev, ki S0 vsi z Gorenjskega in vsi izdelujejo odlične čevlje. Če bi gospa Fyona obula čevlje Alpina, Peko ali Planika, bi pri rekordnem dosežku veliko manj zapravila za čevlje! K sreči je Japonska (še) daleč Japonska, dežela vzhajajočega sonca, je znana kot država z najvišjimi življenjskimi stroški (celo višjimi kot Slovenija). V japonskih trgovinah stane (preračunano iz jenov v tolarje) en liter mleka skoraj 250 SIT, četrtkilogramska margarina 225 SIT, pločevinka (japonskega) piva 250 SIT in kilogram riža kar 640 SIT (v Sparu v Kranju sicer dobite pet kil riža z vedrom vred za 699 SIT). V japonskih prodajalnah je japonski fotoaparat dvakrat dražji kot v državah, kamor Japonska izvaža. Japonci z visokimi domačimi cenami mastno plačujejo strošek svoje izvozne ekspanzije v svet. Le to ni jasno, kakšne stroške plačujemo Slovenci, saj se po najnovejših podražitvah nevarno bližamo japonskim cenam! K sreči je tudi Iran zelo daleč V Iranu velja smrtna kazen za osebe, ki so krive nezakonitega špekuliranja ali dvigovanja cen. In takšna kazen ni le na papirju, temveč prav zares oddrobijo glave špekulantom in tistim, ki si drznejo nezakonito dvigovati cene. Če bi bilo kaj takega v novem slovenskem kazenskem zakonu, bi nas ostalo krepko manj kot dva milijona. Ob tem, ko uradna statistika mesečno rast drobno prodajnih cen že celo leto izračunava med 1,1 in 2,0 odstotka, vsaka gorenjska gospodinja zna našteti na ducate izdelkov, katerim se cena v mesecu poveča za celoletno uradno inflacijo. Za takšne dvigovalce cen bi iranska zakonodaja prišla zelo prav. Vabljivost olimpiad Zdaj, ko so si pedantni predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja podrobno ogledali možna prizorišča zimskih olimpijskih iger leta 2002 v trikotniku Avstrija-Italija-Slovenija, in ko čakamo, ali bo za tretjinsko slovenske ZOl zasvetila zelena luč, vsem dvomljivcem tale podatek: Američani so letos z organizacijo finala svetovnega prvenstva v nogometu ustvarili 60 milijonov dolarjev čistega dobička. Šef organizacijskega štaba Alan Rothenberg je za uspešno vodenje potegnil 7 milijonov dolarjev nagrade. Če so znali Američani, naj bi znali tudi Slovenci. VSAK VAŠ LAS JE VREDEN POSEBNE NEGE studio AL ...IN MI SE TEGA ZAVEDAMO KOREN NADA, MOŠKI IN ŽENSKI FRIZERSKI SALON. C. SVOBODE 19, BLED, TEU064/76-524_ datka št. 2 je Jeseničanka KATARINA STRGAR, ki je s svojim šarmom in lepoto opozorila nase že na kopici lepotnih tekmovanj, letos pa je zastopala gorenjsko lepoto na izboru za Miss Slovenije '94 in ob boljšem okusu strokovne komisije bi bila sedaj v Sun Citvju v Južnoafriški republiki. Po prvem krogu glasovanja je v krepkem vodstvu Nagrade tokrat prejmejo: Enisa BEGOVIČ, Tržič, Čevljarska 2; Vesna JURJEVČIČ, Žiri, Novovaška 133; Mojca ŠPILER, Kranj, Suha 42; Mirjana ILISIC, Jesenice, Hrušica 7l/g in Andreja ŠEBAT, Blejska Dobrava 67. Prav vse nagrade prejmejo glasovalke - tudi sicer je od poslušalk oziroma bralk veliko vec glasov za Renato ali Katarino kot pa od "močnejšega spola", kar dokazuje, da Gorenjke nikakor niso ljubosumne na tiste, ki so lepe. joto EJGA... Trgovsko podjetje Živila Naklo, ki ga uspešno vodi direktor Branko Remic, je včeraj z otvoritvijo marketa na Viču na Tbilisijski cesti vnovič "udarilo" v belo Ljubljano. Po vsem slučajno je otvoritev novega Živilinega marketa na ljubljanskem območju bila prav na isti dan, ko je direktor praznoval dvakratnik 21. rojstnega dneva. Ob rojstnem dnevu je Branko Remic dokazal, da Gorenjci nismo skopuhi, ko gre za življenjske jubileje. Gorazd Sinik je zabeležil čestitko Andreja Sifrerja ob Brankovem prazniku. Kdor ni bil minulo soboto zvečer v Cerkljah na prireditvi NAJ pridelki Slovenije '94, težko verjame tistemu, o čemer poročamo z letošnjega tehtanja rekordnih pridelkov s slovenskih njiv. Mega zelnata glava z 8,62 kg, mega repa 5,91 kg, krmilna pesa s 13,5 kg ali rdeča pesa 2,83 kg - pa še marsikaj, kar povprečen Gorenjec z obema rokama težko dvigne, je letos zraslo na njivah in vrtovih ter se pomerilo za nagrade Turističnega društva Cerklje. Lea Jeras je v objektiv fotoaparata "ujela" Cirila Zupina z eno od rekordnih buč (skoraj takšno kot "telegrafštango") in Vida Močnika s kurjim jajcem, ki ga je znesla kokoš na farmi Cevtke Tušek v Lenartu nad Lušo in tehta 12,5 dag. Parlamentarci v državnem zboru in veljaki v političnih strankah so Vidu Močniku menda že nevoščljivi, kajti Vid ima Jajca, kot se spoodobi. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE KATARINA, saj ste zanjo v kontaktnih oddajah minuli petek in z dopisnicami preko tedna poslali kar 93 glasov. Za Renato smo prejeli 45 glasov - seveda pa glasovanje za GORENJKO MESECA OKTOBRA 1994 poteka cel november in upoštevane bodo vse dopisnice vključno s poštnim žigom 30. 11. 1994. V vsakem tednu glasovanja bomo razdelili pet nagrad, vsaka je vredna tisočaka. Glasovnice pošljite na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj - ali pa sodelujte danes v kontaktnih oddajah Radia Kranj, Radia Triglav Jesenice, Radia Tržič ali Radia Žiri. RENATA EJGA BODE IN BOŽA \b$Ltfi\ Ker je v navadnem letu 365 prelomnih datumov, v prestopnem letu pa 366, je prelomni dan tudi današnji H-november. EJGA Prelomno je zaradi Martina - za Gorenjsko pa tudi zaradi spremembe lasmištva delnic skupine podjetij Elan Begunje. 1fftt%} Natanko danes naj bi namreč KalifornijeC albanskega porekla Frank Kadriu v celovški banki nakazal 70 milijončkov mark in od zagrebške Privredne banke odkupil večinski paket dobrega pol milijona delnic Elana. QQQQ O tem poslu so se razkokodakali poklicani in nepoklicani - saj naj M bilo strašno usodno, da gorenjsko paradno podjetje /v hrvaški lasti/ dobi v kremplje Američan! ]9H*Fi\ In to ne. navaden Američan, temveč Amerikanec s "šiptarskimi" geni. ftf/ffll Ob skrbi za to, kdo bo novi Elanov večinski delničar, pa se je treba spomniti trditve Zmaga Jelinčiča, da je "u Tržiču" že 90 odstotkov lokalov v lasti Neslovencev, "u Jesenkama" pa naj bi bilo tudi podobno. WJtK\ Denar je pač sveta vladar in med terrU lastniki je veliko rojakov Franka Kadne. WftFA Kandidat za blejskega župana Stanko Slivnik se je mesec dni pred volitvami srečal z Abrahamom. Preskok v drugo polovico življenj*1 naredi človeka modrejšega - to bodo pri obkroževanju 4-decembra na volitvah Blejci in Blejčani še posebej upoštevali-HBBH Gorenjski policisti so z radarjem merili hitrosti na avtocesti Naklo - Ljubljana. Marku iz Lesc z "bemfelnom" v nizkem preletu je radar nameril 232 km/h. Marku se je mudil0 na obisk k staršem v bolnišnico v Ljubljani. Starša sta J bolnišnici zaradi posledic prometne nesreče. Fff/frffl Zaradi objave tega podatka v časopisu je treba biti objektiven: Maj^i je z BMW-jem peljal manj kot 60 km na - četrt ure. fflj3& Pravzaprav je bil Marko L. zelo počasen v primerjavi t Matijem iz bele Ljubljane, ki je Audija 80 pogonil na 246 km/h HBBB Krepko manj je na istem odseku avtoceste pel}Q\ Ljubljančan Boris. Klavrnih 199 km/h mu je nameril policiji radar. fJf/fgl Olajševalna okoliščina za Borisa: njegov R-19 V& sploh ne potegne. fflflffl Trije priložnostni cestnohitrostni rekorderji so svoje zabeležke na policijskem radarju posvetil1 izboru NAJ pridelkov Slovenije 1994, ki je bilo v soboto zyf£er v Cerkljah: naj bo vse NAJ, tudi hitrosti na cestah' {^22Q O" pridelkov, ki so jih tehtali v Cerkljah, ni noben imel manj ko kilogram. Še kurja jajca je Cvetka Tušek prinesla tako velika da je bila večina prepričana, da so račja ali gosja, če ne kot nojeva. fff/HSj Gorenjska je tudi dežela rekordov, takšnih 1,1 drueačnih. flfflfl Predvolilni boj se je konec minulega tednO začel z vso srditostjo. Če bo na miklavževskih volitvah v vsa* od 23 gorenjskih občin res kar po vsaj deset kandidatk ol-kandidatov za županjo (župana), bomo za gorenjske zanarnc lahko sestavili kot vlak dolg spisek NAJboljših žena in m BBHB Praktičen nasvet: novembrske številke Gorenjskeg glasa, v katerih bodo Vaši kandidati za župana trosili sV°'h predvolilne obljube, si shranite. Čez kakšno leto ali kasniti™ boste lahko prebirali zvečer natanko ob 19.40 uri. ]flltfi\ Takt je na prvem radijskem programu na sporedu "Pravljica Z lahko noč". H9RK\ Ta teden (do pojutrišnjem) je v Ljubljani n Gospodarskem razstavišču Pohištveni sejem. Ker je sejem. «... ,f nedavnem kongresu SKD državni sekretar za zdravstvo Janez Zajec pomenljivo nakazal naloge stranke za dvig slovenske natalitete, je razumljivo, da je na Pohištvenem sgJ !^ največ zanimanja za postelje vseh vrst. BDBD Ta mesec so podražili mlečni izdelki (in mleko seveda tudi) + moka, kruh -ia ov etino izdelki + meso in mesni izdelki + še marsikaj. Zato si Ejga^ skoraj 10-odstotni podražitvi mleka in kruha, skoraj P' dražjem mesu in izdelkih že drzne napovedati novembrsk0^ uradno mesečno inflacijo: 1,6789 odstotka. 1Wim Sloverj** južna meja je vse bolj tesna, skorajda neprodušna. Za ta tetle Slovenijo nista prišla sporeda prvega in drugega progtd ^ HTV (hrvaške televizije direktorja Antuna Vrdoljaka), lat0 v Gorenjskem glasu žal nismo mogli objaviti obeh progra . 0 HTV BBB Gorenjke, brez skrbi: Santa Barbara je še na sporedu ob 18.30, čeprav to posebej ne piše v "cajteng 4t PONEDELJEK, 14. NOVEMBRA TVS 1 9-20 Tedenski izbor 9.50 Znanje za znanje, Učite se z nami 12.15 Emperatnz, serijski film 13.00 Poročila 13.40 Tedenski izbor 13.40 Umetniški večer: O Hugu Wolfu 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Radovedni Taček: Zbirka 17.25 Hroščosned, ameriška nanizanka 18- 00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19- 30 TV dnevnik 20.05 Stradivari, italijansko-fran-coska nadaljevanka 20.50 Lokalne volitve 94 22-00 TV dnevnik 22.35 Sova: Show Jackieja Tho-Jasa, ameriška nanizanka 23.00 Med vrsticami zakona, angleška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.35 Utrip 14.25 Utrip 14.40 Zrcalo tedna 14.55 Nedeljskih 60 15.55 Poglej ^e! 16.40 Sova, ponovitev 18.45 Onstran prihodnosti, avstralska znanstvena serija 19.15 Sedma ^eza 20.05 Certifikati 20.55 Tri 'iubezni, švedska nadaljevanka 21.50 Studio Citv 22.40 Braane Rončel izza odra HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski prodam 11.30 Bettvjina družba, nanizanka 11.55 Risanka 12.00 poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Ciklus filmov Martina Sheena: V kolesju zakona, ameriški barvni film 14.30 Šolski program 15,30 Otroška oddaja 16.30 Poročila 16.40 Ufcimo se o Hrvaški 17.10 Tistega leta... 17.45 Hrvaška danes... J8.00 Kolo sreče 18.35 Santa °arbara, ameriška nadaljevanka 19-30 TV dnevnik 20.10 Dramski Program 21.20 Hrvaška in svet 22-10 Obnova Hrvaške 22.40 b|lka na sliko 23.20 Resna 9'asba 0.20 Poročila v nemščini 0,25 Sanje brez meja HTV 2 18.00 TV koledar 18.10 Vrnitev domov, ponovitev nadaljevanke 18.55 Hali Roach predstavlja, periska čb nanizanka 19.15 ^sanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Jr«na 21.10 Arena 21.15 Murphy °rown, humoristična nanizanka *1-45 Kavalirji z zelenimi očmi, j^nizanka 22.40 Umori, ameriška nanizanka KANALA toSJ B°rza dela 12.00 Na veli- on« p,atnu 12-15 Luč svetlobe, £°novltev 13.05 He|ena 1350 16 9M + 1630 SPQt tedna Na velikem platnu 16.55 17 In3 v'deo 9lava- ponovitev nalv Tropska vročica, ameriška C2anka 1845 bazar 19.00 arn« -la 1910 Luč svetlobe, Ahr ska nadaljevanka 20.00 &-?a v glasbeni deželi 20.40 Join0 21.55 KANALA ZALJUBLJENA LILY a meriš ko - madžarski barvni film; igrajo: Christopher Plum-mer, Maggie Smfth, Elke Sommer, Adoiph Green, Sandor Szabo; Lily je žena slavnega gledališkega igralca, ki želi zabtesteti tudi na filmskem platnu. Uly piše filmske scenarije, to pa samoljubemu možu ni všeč. Da bi se rešila moža, odide snemat film na Madžarsko. V Budimpešti se zaljubi v privlačnega igralca Roberta Terranovo, ki pa je na trenutke povsem enak moškemu, pred katerim je zbežala. isti**- — * pros'm. španska humor-2l dca nani*anka 21.35 Poročila JUb|Jen?kus Slovenije 21.55 Zal- desearVni film 2345 Ameriških 0.35 Q-j^20 Na velikem platnu carska komedija 2.05 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.50 Čas v sliki 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Scarlett, ponovitev 1. dela nadaljevanke 16.30 Aurora - pajčolan svetlobe 17.00 Angkor 17.30 Lipova ulica 18.00 Nas hrupni dom 18.30 Srček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Anna-Maria - ženska gre svojo pot, nemška serija 21.07 Prihodnost staranja, 1/4 del 22.00 čas v sliki - večerni studio 22.35 Utiralci poti in prisedniki, dokumentarec 23.25 Sonce, stoji, avstrijski eksperimentalni film 23.55 Tiho življenje: Urejene strasti, patologija v stari dunajski splošni bolnišnici 0.10 Klasične risanke 0.30 Kozorogov povratnik, ameriški film 1.50 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ PROGRAM TELEVIZIJE KRANJ ODSLEJ TUDI V TRŽIČU! 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Športni konec tedna, Prometna varnost na gorenjskih cestah 19.30 Kamera med vami 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok 20.10 Potovanja: Havvaii - 2 20.40 Promocijski koncert Jureta Koširja 21.25 EPP blok, Danes na videostraneh 21.30 Skriti gost v studiu (v živo)... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Narodni običaji v Železnikih - 3. del dokumentarnega filma v okviru 32. čipkarskega dne 20.00 Vozel - odrska predstava igralske skupine "Scena" iz Železnikov (5. del) 20.50 Brez komentarja fl KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program z Jano Debeljak - meditacija liki: ",,u3 OIUVBMIJ« £1.99 ^.čtl- ki £na Li|y- ameriško-madžars- R TRŽIČ M. uarvni film 9.1 A* AmoriiLih AVSTRIJA 1 Je^, čas v sliki 9.05 Očarljiva Sen, 1 Ponovitev 9.30 Klub za je i'6- Ponovitev 10.15 Dolga Ljurtj ' Ponovitev filma 11.40 Porw v srcu Južne Amerike, tiari ,iim 1200 sP°rni Pr'-Por»« Ponovitev 12.20 Šiling, l3inV;!ev 13-°0 Čas v slik. Ca,,u Mi, ponovitev 13.35 Pravi-'JUhi0 i'ube-ni 14.00 Doktor in otrnL2,val1 1445 Najlepše Pronr pesmi 1500 Otoški 18 orTA1 1700 Min' čas v sliki l9-3n *as v sllkl 1830 VVildbach 2o'lq 6as v slikl 2000 ^0* 9le'd, bP°rtna arena 21.07 Po-be£Lod strani 21.15 Hudič v 22.50 7 amenška TV krimmalka Wn n ,er diviine. ameriški ves-°-30 Video ljubezen, švi- Oddajamo od 16. do 19. ure z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. Obvestilom ob 16.10 bo sledila informativna oddaja ob 16.30. Ob 17.00 bomo govorili o novostih na številki 92, sledila pa bo lestvica popularnih melodij Tržiški hit. Pokrovitelj, trgovina Sukno in MTP Tržič, pripravlja nagrajencu prijetno presenečenje. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Koristni nasveti 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda še niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Saša Gerdej 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Mile Jovanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1-glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 14.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 16.55 LOTO 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 špeckahla 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines, glasbeni kviz 21.00 Voque 22.00 Sršeniada 1.00 Technomania -D. J. ALF 2.00 Satelit radio triglav MHz RADIO ŽIRI, SFMSTERE0, 91.2,89.8,96.4 MHz radio občine Škofja Loka KINO CENTER amer. hum. melodr. FORREST GUMP ob 15.30,18. in 20.30 uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR angl. rom. kom. ŠTIRI POROKE IN POGREB ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. melodr. OSTANKI DNEVA ob 17.30 in 20. uri TOREK, 15. NOVEMBRA TVS 1 8.20 Zlati srček, posnetek festivala otroške popevke 9.25 Vojni poročevalci, angleška dokumentarna oddaja 10.15 Onstran prihodnosti, avstralska znanstvena oddaja 10.40 Kupčija stoletja, ameriški film 12.15 Sedma steza 13.00 Poročila 14.10 Sobotna noč, ponovitev 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Arabela, češka nadaljevanka; Moja ancik- lopedija živali: Medved 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Beli konjiček, koproduk-cijska nadaljevanka, zadnji del 20.30 Nor na reklame: Koristno in tabu, 4. oddaja 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.45 Sova: 22.45 Ko zakon postane navada, angleška nanizanka; 23.15 Med vrsticami zakona, angleška nanizanka TVS 2 13.10 Vohuni na nebu, ponovitev angleške dokumentarne oddaje 14.00 Frankfurt: Tenis (m), finale ATP turnirja, prenos 16.25 Kar-aoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje 19.00 Borza in borzništ-vo, ponovitev 19.15 Videošpon 20.05 Gore in ljudje 20.55 Roka ročka 21.45 Wexfordska trilogija, irska drama, 1/3 23.10 Svet poroča HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Bettvjina družba, nanizanka 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz 12.50 Ciklus filmov Martina Sheena: Osebna izbira, ameriški barvni film 14.30 Šolski program 15.30 Otroška oddaja 16.30 Poročila 16.40 Dve, dokumentarna oddaja 17.10 Besede, besede, besede 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Zagreb za dom, dokumentarna oddaja 21.00 TV parlament 22.50 Slika na sliko 23.30 Neverjetno odkritje Noetove barke, dokumentarni film 1.00 Poročila v angleščini 1.05 Sanje brez meja HTV 2 13.40 TV koledar 14.00 SPv tenisu, prenos iz Frankfurta 18.30 Kvalifikacije za EP v košarki: Hrvaška - Švedska, prenos 20.10 Večerni hlad, humoristična nanizanka 20.40 Kavalirji z zelenimi očmi, nanizanka 21.30 Morski psi, dokumentarna serija 22.25 Sestre, nanizanka 23.15 Fluid expo KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.10 Alica v glasbeni deželi 13.50 Video igralnica 14.20 Spot tedna 14.40 Na velikem platnu 16.00 Polno, prosim, španska nadaljevanka 16.55 Zaljubljena Lilv, ponovitev ameriško-madžarskega filma 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Ro-deo, glasbena oddaja 20.40 Mesto kot Alice, ameriška nadaljevanka 21.40 Zadeto - mreža za Metelkovo 22.10 Poročila 22.20 Upravljanje, dokumentarna serija 22.50 Okus Slovenije, ponovitev 23.00 Spot tedna 23.05 Na velikem platnu 23.25 CTM AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 10.30Hudič v belem, ponovitev ameriškega vestema 12.05 Živali našega ?veta 12.15Športna arena 13.00 las v sliki 13.10 Mi 13.35Pravica do ljubezni 14.00Doktor in ljube živali 15.00Otroški program 21.45 TVS 2 WEXFORDSKA TRILOGIJA irska drama; igrajo: Ingrid Cnaigie, Liam Cunningham, Aidan Gillian, Shay Gorman, Derola Kirwan in drugi; Wexford je obalno mestece na Irskem, ki je dandanes poznano po vsakoletnem opernem festivalu. Cikel treh TV iger prikazuje življenje preprostih ljudi Iz province; njihovi pogledi $0 uprti v prestolnico Dublin. V prvi igri je glavni junak Danger Doyle, neuničljivi šarmer, ki je pred desetimi leti zapustil Wexford s prijateljevo ženo... Druga je postavljena v okolje na srečo, zgubljencev in pijancev, tretja pa prikazuje usodo mladega mežnarja Meja, ki se zaljubi v poročeno Angelo... Britanski in irski kritiki so trilogijo označili kot gledališki in televizijski uspeh. 17.00Mini čas v sliki 17.10Wur1itzer 18.00Čas v sliki 18.30Wildbach 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Skrivna noč žabje kože 21.15Pogledi od strani 21.20Fitnes klub 21.45 Ambo temo 21.55 Voznik, ameriška akcijska kriminalka 23.30 Čas v sliki 23.35 Ovaduh, francoska kriminalka 1.05 MacGvver 1.05 Videostrani/Tisoč mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 15.00Lipova ulica 15.30Grad v najem 16.20lzlet v včerajšnje dni 16.30Češki gradovi in graščine 17.00Velja za vsak dan 17.300rientacija 18.00Naš hrupni dom 18.30 Tista stvar je 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00Kultura 20.15 Kadar zaigra glasba, narodnozabavna glasba 21.15Reportaže iz tujine 22.00 čas v sliki - večerni studio 22.35Klub 2 0.00 Bela zora, ameriški pustolovski film 1.25 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ PROGRAM TELEVIZIJE KRANJ ODSLEJ TUDI V TRŽIČU 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Odštek 6: Dihamo skozi Kranj (v živo) 19.30 Kamera med vami 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok 20.10 Utrip Kranja 20.30 Lokalne volitve '94 - Politične stranke se predstavljajo: Program Socialdemokratske stranke Slovenije -Občinski odbor SDSS Kranj 20.55 EPP blok, Danes na videostraneh 21.00 Tema: Energetika - Oskrba s toplotno energijo v občini Kranj včeraj, danes, jutri 22.00 Naš gost: Shirlie & John (Nevv age sosngs - Okarina) 23.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 29.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Koncert KPZ "LOKA" - 3. del 20.00 R. Pennington proti stresu (2. del) izmenjava programa s TELE-TV Kranj 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - 911 turbo, Jasnovidka R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88.9 MHz iz Tržiča. 16.10 - obvestila, informacije ob 16.30, sledi predstavitev volilnega programa LDS, nadaljujemo pa z Bodečo nežo in oddajo, namenjeno športu in rekreaciji. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/ popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Otroške pesmi 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.10 Devizni tečaj 11.00 Zabava in giasba 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda še nise slušali 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Vaš bančni svetovalec - Gorenjska banka 17.0C Novice17.30 Za ljubitelje narod no-zabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpovec programa R JESENICE KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBLJANA: 105,1 MHz-5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožetom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 špeckahla 18.15 Okrogla miza - tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Samo glasba 22.00 Moj gost - vodi Mile Jovanovič 24.00 Slovenska balkaniada - Vanja Vreg 2.00 Satelit foto bobnar SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE KINO CENTER amer. hum. melodr. FORREST GUMP ob 15.30, 18. in 20.30 uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR angl. rom. kom. ŠTIRI POROKE IN POGREB ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA FILMSKO GLEDALIŠČE ob 20. uri Da n« bost« prtiti v podobno situacijo, kot igo/aj no stiki, s« posvetujte najprej z nami t ANTENSKE NAPRAVE LUKEŽ prodaja »servis •montaža »svetovanje GLAVNI TRG 22, KRANJ, TEL: 064/224 500 ■ TV sprt|Mnsiki: ELEKTRONIKA GoldStar PHILIPS NOKIA GRUniNG ■ SAT sistssii: PAO, NOKIA, LA SAT, ELEKTRONIKA ■ ANTENSKI •iotsvoliiki ii pribor LUKEŽ ■TV ANTENE: FRACCARO, GORENJE, ISKRA ■ TV, VIDEO KAKU, PRIKLJUČKI, V1DEOKASETE, SLUŠALKE... ■ PRyić V SLOVENIJI ZAKONITO f /fe* VEC PROGRAMSKI PAKET KODIRANIH PROGRAMOV |TIULTlCliDICE DELOVNI ČAS OD 8. D012. IN OD 15. D018. URE, SOBOTA OD 8. D012. URE. NAGRADNA KRIŽANKA TABOR NAGRADNA KRIŽANKA RIBJA RESTAVRACIJA TABOR PODBREZJE V pol leta, odkar RIBJA RESTAVRACIJA TABOR v Podbrez-iah s svojo ponudbo razveseljuje ljubitelje morskih specialitet, si je pridobila vrsto stalnih gostov. Te in vse druge pa zdaj čaka Se bogatejša ponudba, saj sedaj v restavraciji iz svežih morskih rib, rakov in školjk pripravljajo kar 134 jedi. Novost v ponudbi so med drugim: francoska ribja pečenka, riba pečena s krompirjem, jastog z rezanci, ugor na več načinov in ribe, pečene v soli. Preširoka je ponudba na jedilnem listu, da bi jo tule predstavili, zato vam predlagamo, da se kar v restavraciji TABOR seznanite z njo. Odprto imajo vsak dan od 12. do 23. ure. V ponedeljek imajo zaprto. Priporočamo rezervacije po tel.: 731-467 Nagrade za današnjo križanko so gostinske storitve v RIBJI RESTAVRACIJI TABOR V PODBREZJAH: 1. 7.000 SIT, 2. 5000 SIT in 3. 3.000 SIT. Tri nagrade pa prispeva Gorenjski glas. Geslo sestavljeno iz črk na oštevilčenih poljih nam na dopismcah pošljite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj do četrtka, 17. novembra. Rešitve lahko oddate tudi v turističnih društvih Cerklje, Jesenice, Bohinj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Dovje - Mojstrana ali Kranjska Gora. Lahko pa se oglasite tudi v naši malooglasni službi v avli poslovne stavbe na Zoisovi 1. Rezultati žrebanja nagradne križanke TRGOVINA ČOPIČ TRŽIČ Izmed 1621 kuponov s pravilnim geslom kriianke: NAJLEPŠE, NAJBOLJŠE ZA VAŠ DOM ČOPIČ TRŽIČ smo v TRGOVINI ČOPIČ v trgovskem centru BPT v Trliču takole izžrebali srečne nagrajence: nakup v vrednosti 5.000 SIT v trgovini ČOPIČ bo prejel Matjal Mite, Na kresu 22, Železniki, nakupe v vrednosti 2.000 SIT pa prejmejo Janez Žibert, Suma 46, Zobnica, Jaka Zupančič, Jelovška 3, Radovliica, Irena Petra!, Finigarjevo naselje 3, Gozd Martuljek, Darko Skuma-vec, Ljubno 77, Podnart, Ivan Mestek, Prešernova 37, Jesenice, Pavla Strel, Podlubnik 110, Škofja Loka, Urška Naglic, Justinova 2, Ljubljana • Šentvid, Miran Poiar, Rateče 129, Tončka Jakelj, Smerinje 4, Kranjska Gora in Roman štiherl, Sp. Lipnica 9, Kamna Gorica. Trgovina Čopič s salonom talnih oblog v trgovskem centru BPT v Irtiču je odprta od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Nagrajencem čestitamo, drugim reševalcem pa telimo več sreče prihodnjič t Jabolka v LIPI za Jožef o, Eda in Ludviko Izmed prispelih 1269 rešitev nagradne kriianke pokrovitelja, obeh trgovin z mešanim blagom LIPA (L. Hrovata 4/b na Planini in Vidmarjeva 8 v Kranju), objavljene v predpraznični številki časopisa, je komisija bralcev Gorenjskega glasa včeraj ob 8. uri izirebala: 1. Jotefo KALAN, Kranj, Likozarjeva 2 (v Lipi dobi 3 gajbice prvovrstnih zimskih jabolk); 2. Eda ŽlBERTA, Hotemate 6 (2 gajbici Lipinih jabolk) in 3. Ludviko GAŠPERIČ, Kranj, Jelenčeva 30 (gajbica jabolk v Lipi); 4. - 6. nagrada v vrednosti po 1.000 SIT: Metka BIZJAK, Trtic, Loka 17; Anica PERKO, Vrba 16/a in Lojze TOLAR, Železniki, Ojstri vrh 1. Pravilna rešitev kriianke je VAŠE ZADOVOLJSTVO - NAŠ USPEH, kar seveda drii za obe trgovini z mešanim blagom LIPA v Kranju! Nagrade Gorenjske mlekarne v Škof jo Loko in Seka V prvem novembrskem petkovem Gorenjskem glasu smo objavili veliko nagradno slikovno kritanko pokrovitelja M -Gorenjske mlekarne Kranj. Javno komisijsko irebanje ie bilo včeraj, med 1710 rešitvami pa je bilo srečnih šest: 1. Andreja A B UNA R-K RIS TA N, Škofja Loka, Podlubnik 60 (nagrada Gorenjske mlekarne v vrednosti 8.000 SIT); 2. Ivanka ERŽEN, Selca, Bukovica 4 (nagrada Gorenjske mlekarne v vrednosti 6.000 SIT); 3. Irena ŠTUCIN-FERK, Škofja Loka, Podlubnik 58 (nagrada Gorenjske mlekarne v vrednosti 4.000 SIT); 4. - 6. Berta BERTONCELJ, Selca 119; Vanda HOZJAN, Lesce, Savska 4/a in Ljubica N1KOLIČ, Kranj, Zlato polje 3/e (nagrada v vrednosti 2.000 tolarjev). Rešitev kriianke, kratka jedrnata in odlična: MEGAMILK (blagovna znamka odličnih jogurtov M - Gorenjske mlekarne Kranj). ^MERKUR V Merkurjevih prodajalnah in trgovskih centrih od 10. do 19. novembra IZDELKI ZA GOSPODINJSTVO 10 % CENEJE izdelki iz kristala, stekla, porcelana, keramike in plastike, nerjavna in emajlirana posoda (skoraj vsa), leseni izdelki, jedilni pribor in druga kuhinjska kovinska galanterija. Z Merkurjevo kartico zaupanja do sprememb v gospodinjstvu še ceneje! mi REKA V NEMČIJI SAMUEL KRAJŠE SPOPAC TREH EKIP OBLJUBLJENA DEŽELA REKA V FRANCIJI tOJKMCA SLOV. REKA AVSTR KANCLER JUUUS (T. MOŠKO ME VZVIŠENA URŠKA PESEM POKR. V FRANCU PHPADMK KATOLIŠKE CERKVE MIKLJM ZEMLJIŠKI GOSPOD KJOM OMERZA JUDOVSKA KRALJICA 42 23 POTOMEC Spancev v ameriki GRŠKA ČRKA w IME IN PRIIMEK AM, FILM. IGRALCA (BOTER) 32 ČLOVEKU PODOBNA ŽIVAL VULKAN NA FIUPINJH NAZIV ZAROTE UNIČENJA ANG. PARLAMENTA 21 12 28 41 KARE NINA VRSTA METULJA NEKD. ETNIČNA SKUPINA V AMERIKI BORIS BECKER ORJAŠKA KAČA TENIŠKA IGRALKA HROM mi ŠVED IME ZA LUKO TURKU iT POVRŠ. MERA OBDOBJE 30 20 35 ROŽEVI-NAST zrv IZRASTEK SPIROS KIPRIANU THOMAS NIELSEN ZAMEJSKA BOGINJA PLODNOSTI MOTORNO .Jlu ^ ^rnov^ek vzel Peterle in Drnovšek naredila dul v svoje roke in napove- bistveno napako. Če Slovenija da sp Začetek. Toda zdi se, hoče postati pridruleno Članica Evropske unije, potem je i .. —umu zui st pe' ponavlja iste napake. razumljivo, da mora prilagoditi zakonodajo standardom, ki veljajo v Evropski uniji. Toda drug problem so obveznosti, ki izvirajo iz Osimskega sporazuma. Na osnovi tega sporazuma sta Italija in Jugoslavija leta 1983 podpisali sporazum, v katerem se je Jugoslavija obvezala, da bo Italiji plačala 110 milijonov Toda Italija ima v rokah druge adute. Pogajanja z Italijo so dobila nenavadne pospeške iz Ljubljane, potem ko je italijanska finančna policija začela preiskovati poslovanje slovenske banke v Gorici. Verjetno se je nekdo v Ljubljani ustrašil, da bodo italijanski finančni inšpektorji začeli brskati po različnih slovenskih finančnih in gospodarskih ustanovah v Italiji, npr. tudi po razvpitemu Safti-ju. Po pričevanju nekdanjega direktorja Adita Borisa Pla-tovška naj bi bila prava lastnika Saftija Niko Kavčič in Milan Kučan. V Saftiju je po Platovškovem mnenju na- lolen kapital iz Slovenije, ki čaka ugoden trenutek, da poceni pokupi podjetja v Sloveniji. Poleg tega, pa naj bi bil Safti tudi lastnik Republike, dnevnika z najniljo naklado v Sloveniji. Ko so poleti stekla pogajanja med Slovenijo in Italijo, so italijanski finančni policisti prenehali s pregledovanjem. Po Oglejskem debaklu je večina političnih opazovalcev pričakovala, da bo Drnovšek za nekaj časa zamrznil urejanje odnosov z Italijo, še posebej, ker je bil takrat le napovedan njegov obisk v Veliki Britaniji. Zdelo se je, da bo Drnovšek skušal poiskati zaveznike med največjimi članicami Evropske unije in ZDA, da bi podprle slovenske telnje po vključitvi v Evropsko unijo, medtem ko bo ureditev odnosov z Italijo za nekaj časa zamrznil. Toda Drnovšek je takoj poslal Italijanom novo ponudbo, pri čemer je veliko vprašanje, kolikšna je podpora, ki jo je dobil v Londonu. Če bo Italijani umaknili veto na začetek pogajanj o pridrule-nem članstvu v Evropski uniji, pred ureditvijo slovensko-italijanskih problemov, potem bo Drnovšek dosegel uspeh. Če pa bo tako kot Peterle hitel s pogajanji z Italijo, potem se bo Drnovšek znašel v enaki pasti kot Peterle. GORENJSKI POSLANCI ia GLAS Razplet Dušan JESavdeJc, dr. med., poslanec ZL, v Državnem zboru. V ponedeljek, HHL akli»7 novembra 1994, smo imeli telko pričakovano sejo odbora za mednarodne odnose. Zakaj telko pričakovano? Zato, ker je, kot sem le v prejšnjem članku napisal, prejšnja seja iz nepojasnjenih razlogov odpadla in zato, ker naj bi razrešila zaplet, ki je nastal zaradi prekinjenih pogajanj z Italijo, po za Slovenijo nesprejemljivi izjavi v Ogleju in nato v Rimu. Zaplet se je začel razreševati le z izredno sejo Drlavnega zbora v petek, 28. oktobra 1994. Vse preveč je bilo govoric, nejasnosti, sum-ničenj in tako smo poslanci zahtevali, da se na izredni seji poleg spremembe predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, obravnavajo še pogajanja med ministroma za zunanje zadeve Peterletom in Martinom v Ogleju in Rimu. Mimogrede - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij naj bi potekal po hitrem postopku. Zares je potekal po hitrem postopku, saj ni bil izglasovan niti en amandma. Namreč, kar nekaj poslancev je s to spremembo zakona poskušalo opraviti "popravni izpit" glede krivično določenih novih občin. Tako sem tudi sam poskušal spoštovati referendumsko iz-raleno voljo kranjskih občanov in vlolil amandma za zdrulitev petih novo nastalih kranjskih občin z izločitvijo Jezerskega, ki je lelelo postati svoja občina. Vendar nisem uspel - "glasovalni stroj" krščanskih in liberalnih demokratov je neusmiljeno izglasoval svojo voljo in to je, da Jezerskemu, ki je hotelo postati svoja občina, le-te ne da, Kranjčane, ki hočejo ostati skupaj, pa razbije na pet novih občin. Naj povem, da je v zvezi z nastankom novih občin še vrsta nejasnosti, od razdelitve premolenja obstoječih občin, financiranja in tako dalje in upam, da vse skupaj ne bo za Slovenijo postalo le hudo, hudo drag eksperiment. V Zdruieni listi smo glasovali strogo po referendumsko izralenin leljah občanov ob upoštevanju kriterijev seveda - upam, da bodo volivci to znali ceniti na blilnjih lokalnih volitvah. Pa nazaj k izredni seji Drlavnega zbora odnosi -Italija - Slovenija. Najprej je svoj pogled na pogajanja razlolil in ocenil minister za zunanje zadeve v odstopu g. Lojze Peterle. Za njim je spremljanje pogajanj ocenil predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, na kar se je ponovno oglasil g. Lojze Peterle, ki je dal dodatna pojasnila in odgovore. Posledice za Slovenijo in vsebino pogovorov Martino - Peterle sta ocenila tudi minister Lojze Janko in ministrica Meta Zupančičeva. Navedbe in ocene pogajanj dr. Drnovška, L. Janka in M. Zupančič so bile bistveno drugačne od ocen g. Peterleta, vendar pa se je le tedaj dalo ugotoviti, da Oglejska izjava za Slovenijo ni sprejemljiva. Zbor se je pozno ponoči razšel s sklepom, da naj se razprava prenese najprej v odbor za mednarodne odnose. Za sejo odbora za mednarodne odnose se je vlada dobro pripravila. Drtavni sekretar Ignac Golob je na kratko pojasnil vsebino pogajanj, iz kabineta prredsednika vlade dr. Drnovška pa smo dobili še dodatno pisno kronologijo slovensko italijanskih pogajanj, do sestanka ministrske- ?a sveta Evropske Unije v .uksemburgu dne 31. oktobra 1994. Na sejo je prišel tudi g. Lojze Peterle in ponovno pojasnil nekatera svoja stališča. Moram pa reči, da njegove besede članov odbora niso prepričale. Namreč, prednostne pravice optantov (italijanskih beguncev) do nakupa stanovanjskih enot, pa ne 200 do 300, ampak bistveno več (pa še česa drugega), vse leto postavljanje novih in novih pogojev Italije za vstop Slovenije k pridrulenemu članstvu v Evropsko unijo, različne izjave z italijanske strani o veljavnosti oz- neveljavnosti Osimskih in Rimskih sporazumov, odklanjanje izplačevanja obveznosti iz naslova vračila nepremičnin iz Rimskih sporazumov, prepričevanje partnerjev -drlav Evropske unije, da v razgovorih z Italijo nismo resni pogajalci in tako dalje -vse to nas je prepričevalo, da nas Italija izsiljuje s točno določenimi nameni, katerih cena pa je bila za Slovenijo previsoka in nesprejemljiva. Zato menim, da se je predsednik Drnovšekpravilno odločil, ko je sklenil, da se pogajanja z Italijo začno znova in na novih temeljih. Takšno je bilo tudi mnenje poslancev odbora za mednarodne odnose. Seveda se s takšnim mnenjem niso strinjali poslanci krščanske demokracije, vendar je bilo mnenje ostalih, da je treba začeti s pogajanji znova in tako smo takoj obravnavali dva osnutka Deklaracije o odnosih z Italijo in Evropsko unijo, ki sta ju pripravila poslanca Borut Pahor in Zoran Thaler. To deklaracijo smo z ustreznimi pripombami naslednji dan še popravili in takšno poslali v javnost ter vsem drlavam Evropske unije. Pota diplomacije so zapletena, vendar upam, da bo Evropa z Italijo vred pravilno razumela naše telje in hotenja, ter tudi odrekanja in pomagala pri sprejemu Slovenije v pridruleno članstvo Evropske unije. PREJELI SMO Visoko nadškofiji Sicer sem le občasna bralka vašega časopisa, a me je tokrat zanimalo, kako je dogodek, pri katerem sem bila navzoča, videl in o njem poročal novinar. Prebrala sem prispevek o zasedanju škofjeloške občinske skupščine z dne 28. oktobra 1994 na 3. strani Gorenjskega glasa. Oba, podpisani novinar š. Žargi in jaz sva bila ob istem času na istem kraju (le nekaj poslanskih klopi narazen), pa sva dogodek očitno videla vsak drugače. Novinar je svoje poročilo začel z omembo izjemno dobre udelelbe na seji skupščine. Nekaterih poslancev res le dolgo ni bilo, a je bila npr. tudi udelelba na zadnji seji 9. oktobra 1994 v nedeljo zvečer enaka, obakrat je bilo 46 poslancev. G. Žargi je na zasedanju opazil, kot pravi v članku, "kar nekaj delegatov z očitno vnaprej pripravljenimi in dogovorjenimi nastopi". Povsem normalno je, da se Nadaljevanje na 22. strani nekaj stvari vnaprej pripravi, tudi dogovori in to velja za vse stranke. Zanima me, kje je g. Žargi videl, kot je zapisal, "delegatko iz KS Log, ki se je oglasila v imenu Iniciativnega odbora za odprto Visoko in opozorila na to, da se z dodelitvijo Visokega Cerkvi teptajo dosedanje programske usmeritve sprejete v isti skupščini". Jaz sem ob branju protestnega pisma Iniciativnega odbora za Visoko videla na govorniškem odru poslanko LDS, ki zagotovo ni delegatska KS Log. Ne vem, ali je novinar res čutil posmehljiv ton iz mojih ust. Takrat, ko je g. Demšar odgovoril, da je finančno garancijo nadškofije podpisal sam nadškof g. Šuštar, smo pa nekateri tudi čutili posmeh iz nekaterih klopi. Ali je poslanka iz poljanske fare Majda Debeljak kaj posmehljivega pripomnila, naj presodi vsak zase. Ko je bilo pač ugotovljeno, da je ponudba ministrstva za kulturo in ministrstva za šolstvo, ki je ponudila stalni program usposabljanja ravnateljev OS, prispela prepozno in na predhodnikov protest "proti aktivnosti Cerkev, ki da je v Gorenji vasi in Poljanah delila pojasnilo Nadškofijskega ordinariata", sem jaz ugotovila, "da v Poljanah iupnik ni nič pojasnjeval. Dejstvo je, da smo v oddajo Visokega škofiji kot najboljšemu gospodarju prepričani in nas ni potrebno več prepričevati Poleg tega verjamemo, da bo Visoko odprto prav vsem tako, da bodo našli svoj prostor prav vsi, tudi študentje, tudi ravnatelji, da bodo prostori fizično dostopni vsem, tudi invalidom". Kar 36 poslancev se je na javnem glasovanju odločilo, da je za najem dvorca Visoko najboljši ponudnik Nadškofijski ordinariat - Nadškofijski odbor za mladino. Šest poslancev se je vzdrialo, štirje pa so glasovali proti. To pa pomeni, da so tudi poslanci, ki sicer ne "pripadajo strankam nekdanjega Demosa", kot jih imenuje g. Žargi, glasovali v prid škofije; glasovali so verjetno po svoji vesti, prepričanju v pravo stvar, mnogi veseli, da tudi danes lahko "zmaga duhovno nad gmotnim", kot je zapisal Miha Naglic v eni od Sobomih prilog Dela. Vam g. Žargi, kot novinarju neodvisnega časopisa (to vedno piše na 2. strani) svetujem, da poskusite pisati tako neodvisno, kot ste neupravičeno v navednicah imenovali našega poslanca, ki ga visoko cenim, ker je zares neodvisen, tak, kot bi tudi vaš časopis moral biti. Majda Debeljak, Hotovlja 65, Poljane Protestno pismo prebivalcev KS Sveti Duh - Virmaše (Dorfarje, Forme, Sveti Duh) v zvezi s predlagano lokacijo za deponijo komunalnih odpadkov DOBRAVA 1. Na informativnem sestanku krajanov dne 11.10.1994 v kulturnem domu Sveti Duh glede lokacije deponije komunalnih odpadkov DOBRAVA smo izvedeli, da se projekt nahaja ie v tretji fazi (ocenjevanje potencialnih lokacij in določitev vrstnega reda primernosti posameznih lokacij). 2. Naša mnenja in pripombe pa bi se morala upoštevati le v drugi fazi, ki je bila zaključena dne 25. 4. 1994; (glej poročilo Inštituta za ekološki inleniring Maribor, št. dok. 6 D 30617 z dne 27. 9. 1994). Iz tega je razvidna MANIPULACIJA s prebivalstvom KS Sveti Duh in KS Stara Loka - Podlubnik. 3. Zaradi nepravilnosti postopka smo ustanovili Odbor za ohranjanje naravne in kulturne dediščine vasi Crngrob, Dorfarje, Forme, Sveti Duh, Papirnica, Pevno, Šutna, Žabnica. Odbor bo spremljal razvoj dogodkov s komulano deponijo DOBRAVA in ustrezno ukrepal. 4. Prebivalci KS Sveti Duh smo bili in smo obremenjeni s streliščem v Crngrobu, ki ga uporabljata TO in policija ne glede na dan v tednu, podnevi in ponoči. (Primer nedelja, dne 16. 10. 1994 - streljanje policije od 8. do 12. ure). Menimo, da je le to zadosten davek, ki ga plačujemo krajani. 5. Vsi krajani se spominjamo prašičje farme in smradu, ki se je širil po naših vaseh. Dejstvo je, da na tem področju prevladujejo julni in jugozahodni vetrovi (2/3 v letu). V nočnem času pa izključno zahodni vetrovi. Vpogled na študijo vetrov na območju KS Sveti Duh je moten na Hidrometeorološkem zavodu Republike Slovenije v Ljubljani. 6. Naše vprašanje Komunalnemu podjetju Škofja Loka je, zakaj se še ni pristopilo k ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov in s tem zmanjšanju celotnega volumna deponije v Dragi? Zakaj podjetje ni poiskalo ustreznih podjetij za recikla-lo določenih vrst odpadkov in uničenje oziroma selig komunalnih in posebnih odpadkov? 7. Direktor Komunalnega podjetja g. Kepic nam je na sestanku v zameno za komunalno deponijo v Dobravi obljubil izgradnjo kanalizacije v Dorfarjih in ureditev ceste za dostop do strelišča. Krajani Dorfarjev vemo za problem kanalizacije, ki ga bomo morali reševati sami, ne pa za zamenjavo za deponijo, ji je neprimerno večji problem kot problem naše kanalizacije. 8. Gospa Marija Pogačnik je z enim stavkom povedala, da je komunalna deponija v Dragi polna, in da so morali poiskati druge lokacije. Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora je le v letu 1991 razpisalo mednarodni natečaj Integralnega Koncepta ravnanja z odpadki v Sloveniji (IKROS). Projekt je bil zaključen avgusta 1992. Deponija Draga je opredeljena kot lokacija z urejenim pravnim statusom in zadostnostjo do leta 2000. Projekt predvideva celovite rešitve, in sicer kako preprečevati nastajanje odpadkov, kako zmanjšati njihove količine, opisani so postopki re-ciklale, predlogi o koristnem izrabljanju surovinskih in energetskih delelov odpadkov. Če bi imeli ustrezno tehnologijo na razpolago, bi se na komunalni deponiji Draga znašlo le 30 odstotkov sedanjih količin odpadkov. 9. Vas Crngrob s svetovno znanim kulturnim spomenikom je v celoti zaščiteno območje, ki je vse bolj odvisno od turizma in rekreacije, ki se razširja na področje Dobrave in Gorajt (konjeništvo, igrišča za tenis, teki v naravi, številne stezice za sprehode, kjer najde mir in sprostitev veliko število občanov in izletnikov). 10. Planirana lokacija deponije se v celoti nahaja na območju Lovske druline Krilna Gora. Poudariti je treba močno ogrolenost pros-totivečih tivolskih vrst divjadi na tem območju (srnjad, za- jec, pernata divjad...). 11. Deponija tudi ni v skladu z razvojem in drulbe-nim planom občine Škofja Loka. 12. Glede na zgoraj ugotovljene nepravilnosti zahtevamo, da se lokacijo komunalne deponije DOBRAVA izloči iz nadaljnjega postopka ugotavljanja primernosti lokacije le na Zboru skupščine v ponedeljek, 24. 10. 1994. 13. Zahtevamo prisotnost predstavnikov Odbora za ohranjanje naravne in kulturne dediščine vasi na Zboru občinske skupščine, kjer bo obravnavana problematika komunalne deponije DOBRAVA. 14. Zahtevamo, da se ta naš protest posreduje poslancem Zborov skupščine občine Škofja Loka. Pripis uredništva Priložen je seznani 515 lastnoročnih podpisov Novinarji pišite popolno resnico Na prvih straneh Gorenjskega glasa z dne 4. novembra 1994 preberemo pod naslovom "Raziskave samo ob soglasju lastnikov?" naslednje: Le iz Poljan je slišati, da so se zaradi odpadkov morda s sklepom o prepovedi nadaljnjih raziskav malo prenaglili. Ta izjava je zavajanje javnosti. Kale, da z našimi odločitvami niste dovolj seznanjeni ali pa naše odločitve nočete dovolj naglas objaviti. Še več. Zahtevamo, da nam vaš novinar g. S. Žargi javno pove, kdo je v naši KS dal to izjavo. Povejte nam, od koga ste to slišali. To zahtevo vam postavlja sam lasmik zemljišča in vodovodni odbor Volča, ki ima na tem koncu postavljeno zajetje pitne vode. To je prava sramota, da strokovnjaki tega niso upoštevali, celo preslišali. Mar so res take Evropske norme? Upamo, da boste to zahtevo objavili v vašem časopisu kot protest in to na prvi strani kot netočno zavajanje javnosti. Lastnik zemljišča: Janez Stano-nik;Za vodovodni odbor Franc Arnolj Žabe svatbo so imele, kvakale so sredi mlak (ponarodela) Ko je Gorenjski glas odprl rubriko "Gorenjski poslanci za Gorenjski glas", je omogočil našim poslancem, da po-kalejo, koliko so pismeni, poleg tega pa tudi, ali so in koliko so umni. Nam bralcem je omogočeno, da kot volivci presojamo, ali je bil posamezni poslanec vreden našega zaupanja in ali ima ideje, ki so vredne naše pozornosti. Po tem kriteriju so mi misli g. Lapa izratene v članku "Danes komune - jutri občine" zbudile pozornost do te mere, da mi je pero na mizi kar poskočilo. Na podlagi članka namreč zanesljivo sklepam, da imam opraviti s poslancem, ki vidi stvari, ki jih drugi ne, poleg tega pa ima tudi izvrsten sluh, saj tudi sliši, kar drugi ne. Sta se pa obe ti čutili razvili na račun razuma, ki očitno tako ali tako ni nujno potreben rekvizit, če hočeš biti poslanec. G. poslanec namreč vidi hoditi po terenu upokojene udbovce in pa tiste, ki iz koristoljubja delajo za dov-čerajšnje absolutne oblastnike. Poleg tega jih tudi sliši bogokletno govoriti, češ kaj bi hodili na volitve, saj so današnje občine čisto dobre. Iz tega potem sklene, da tej propagandi volivec ne sme nasesti, zato naj se volitev udeleli, vendar le za to, da bi potrdil te vnaprej zagotovljeno zmago "Strank slovenske pomladi" (SLS, SDSS, Slovenska nacionalna desnica, ND, LS in Zeleni), ki imajo v vseh ozirih (spolnem, fizičnem, razumskem, pivskem) najboljše kandidate. Kdor temu ne verjame, pa je pro-tidrlavno in protislovensko usmerjen driavljan, ki, če pridejo oni na oblast, ne bo nikdar dobil dovoljenja za kakršnokoli obratovalnico. Kratko, odločno, kot da bi leblje zabijal v truge drugih strank. Da se ve! Takšno je stališče naše nacionalistične dike. Živio! Natakar, še ene čevapčiče in en pir! Tako mali nacionalistek razume predvolilno vzdušje, vlogo novih občin in vlogo svojih nacionalistov v občinskih svetih. Ne izključujem motnosti, da se sanje ali vsaj del le-teh g. Lapa ne bodo uresničile. Saj pred volitvami v DZ nihče, ki je g. Lapa poznal, ni verjel, da bo prišel v parlament. Pa je. Sicer po zaslugi g. Jelinčiča, kar pa ne zmanjšuje vrednosti reklame "nemogoče je mogoče". In če sem se pripravil k pisanju, sem se v glavnem tudi zato, da bi bralca prepričal, naj dreka ne zamenja za zlato. V teh zmedenih časih je razlika med obema snovema vedno bolj zabrisana in zato opozorila niso odveč, čeprav ne dvomim o bralčevi sposobnosti razlikovanja. G. Lap zatrjuje v svojem članku dve stvari. Prvič, da je malodušno, tako rekoč pro-tidrlavno, če verjameš, da so današnje občine dobre. In drugič, da to protidrlavno idejo širijo upokojeni udbov-ci in razni plačanci bivšega retirna (običajno funkcionarji strank "slovenske pomladi" dodajo še udbomafijaše, bivše komuniste, udelelence NOB, neslovence). Takšno zmerjanje drugače mislečih ni vredno polemike, saj spada snov, ki ni zlato, in je pač vredno avtorja teh zmerljivk. Ne morem pa mimo očitka malodušnosti oz. protidrlav-nosti. Da so današnje občine za volivce ravno pravšnje, so povedali na referendumu ljudje popolnoma nedvoumno. Kot so popolnoma nedvoumno na Jezerskem povedali, da hočejo svojo občino in to kljub načrtnemu širjenju ideje (ki pa ni nezakonita ali nelegitimna) "ena fara ena občina" ali kako je potrebno zdruliti cerkveno in posvetno oblast. S tem, ko g. Lap zmerja večino ljudi z malodušneti, seveda zagovarja svoje stališče in stališče drugih poslancev iz strank t.i. "slovenske pomaldi" ter poslancev LDS in SKD, ki so glasovali za Zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij v nasprotju z voljo, izraleno na referendumu. Vemo namreč, da je kot stranka proti zakonu glasovala edinole ZL. Torej se g. Lap ne more kititi s perjem, kot to sedaj poskuša na primeru Jezersko. Po svoje jih razumem. Oni se mučijo v dobrobit slovenskega naroda, hočejo ustvariti občine, ki bodo moderne, evropske, najlepše, najperspektivnejše, najbolj nacionalistične, narod pa zarukan, kot je, odkloni polno skledo dobrot in se zadovolji s tem, kar te ima oz. so mu sedaj vzeli. V nečem pa se strinjam z g-Lapom. Na volitve je potrebno iti. Že zato, da povemo, da imamo zadosti tistih strank in poslancev, ki večinske volje ljudi, izratene na referendumu, ne spoštujejo. Če je niso spoštovali dosedaj, je ne bodo tudi v občinskih svetih. Pri tem si delo občinskih svetov (kar bo predmet drugega članka) predstavljam bistveno drugače, kot g. Lap. On namreč vidi vsebino dela občinskih svetov v tem, da bodo odločali o čisto vsakdanjih stvareh. Kaj pod tem razume, je razvidno iz trditve, da so to dovoljenja za obratovalnice, čevapčičamice, prodajalne banan in drugih zelenomafijskih artiklov. Takrat bodo člani občinskih svetov po načelih pravne drlave imeli motnost pokazati domoljubno zavest in preprečiti, da taka dovoljenja dobijo protidrlavni in protislovensko nastrojeni neslovenci. Menim, da so te stvari preresne, da bi jih jemali neresno, tako rekoč z levo roko. Da jih poslanci jemljejo neresno, je tako ali tako znano, saj bi v naspromem primeru morali najprej sprejeti vse tiste predpise, ki občinam (in KS) določajo jasne pristojnosti in njihovo financiranje in šele nato sprejeti kot zadnjega Zakon o lokalni samoupravi. Pri formiranju občin pa spoštovati voljo, izraleno na referendumu. Kar pa se tiče napotkov g. Lapa bodočim občinskim svemikom, da naj se ti ravnajo po načelih pravne drlave in domoljubja, bi bilo prav, če bi to idejo spravil v pravno formo, če le zagovarja pravno driavo. Naj torej predlaga v parlamentu, da se vsi tisti predpisi, ki urejajo izdajo raznih dovoljenj za raznorazna obratovanja dopolnijo tako, da bo poleg vseh drugih pogojev (higienskih, prostorskih, varnostnih, sanitarnih itd.) določeno, da prosilec ne sme biti protidrlavni in protislovenski tip. Kdo je takšen, pa naj po novih predpisih o vsakem konkretnem primeru odloči posebna komisija, sestavljena iz članov strank "slovenske pomladi" in to na podlagi kriterijev, ki jih bo sproti določal g. Lap. Le kar se banan tiče, mu svetujem, da se prej konzultiura z Vitomir-jem Grosom, kot osebo, ki so ji banane še posebej pri srcu. Naj na koncu rečem le še tole. Vsa korist članka "Danes komune - jutri občine" je vsaj zame v tem, da sem doumel, kaj pomeni izraz, da nekdo "lapa": veliko govori, pove malo, pa še tisto ni umno. In zakaj tak naslov? Pač zato, ker me govorjenje funkcionarjev posameznih strank "slovenske pomladi" spominja ravno na ta, sicer naravni pojav. • Stane Boštjančič Zahvala zdravnikom Po enem mesecu in štirih dneh sem bil v petek, 21. septembra 1994, odpuščen iz bolnišnice "Golnik". V soboto, naslednjega dne sem v pismih bralcev prebral kritiko nekega gospoda na račun zdravstva. Podobne kritike so v zadnjih mesecih dosegle stopnjo kampanje, zato sem se odločil sporočiti slovenski javnosti svojo, drugačno izkušnjo. 18. septembra 1994 ob 22.20 uri sem na svojem domu, na periferiji Kranja dolivel telji, srčni napad. V manj kot 10-tih minutah je bil pri nas rešilni avto, mlad zdravnik - kasneje sem izvedel, da je bil to dr. Mohor, pa mi je takoj nudil vso potrebno pomoč. Ob 22.55 sem bil le sprejet na "Golniku". Star sem 55 let. Nikoli v livljenju nisem bil bolan, zaradi narave svojega dela sem bil vseskozi v izvrstni telesni kondiciji, subjektivno gledano - nezlomljiv in neodvisen. V tistih trenutkih sem ponovno videl in slišal vse slabe kritike našega zdravstva iz zadnjih tednov. Zbal sem se in se v mislih poslovil od svojih najblilnjih. Moja sklepanja so bila k sreči preuranjena. Od trenutka, ko nisem bil več v tivljenjski nevarnosti pa do zadnjega dne rehabilitacije, sem spoznal res veliko izjemnih osebnosti in strokovnjakov. Vseh, ki so mi pomagali, ne poznam poimensko, a v livljenju, ki mi je še ostalo, se bom z ljubeznijo in hvalelnostjo spominjal: "Kričača" - dr. Drinovca, "Skrivnostnega" - dr. Šifrerja, dr. Vesela, dr. Bajta, sestre Bavdek in vseh drugih. Posebej bi se rad zahvalil dr. Prašnikarju, med drugim tudi za občutek gotovosti in varnega zavetja, ki ga nudi s svojim ljudskim pristopom, v katerem ni prostora za vzvišenost in bahavost, ter seveda skupini fizioterapevtk. Nisem poklican, da bi ocenjeval njihovo strokovnost, tiv sem, zato jim preprosto pravim: "Hvala, ko bi ime' motnost, bi Vam dal veliko večje plače, kot jih imajo naš1 poslanci." S spoštovanjem! Ivan Kovačevič radio triglav 96 MHz dtar brati, berem Na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS, št. 28/93), Odredbe o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS, St. 19/ 94) Prešernovo gledališče Kranj objavlja JAVNI RAZPIS za obnovitev odrskih tal gledališkega odra Predmet razpisa: Izbiramo najugodnejšega ponudnika za zamenjavo lesenih odrskih tal Prešernovega gledališča Kranj v izmen 250 m. Pogoj je visokogorska kvalitetna smreka ali drug ustrezen les, debeline 5 cm. Predmet razpisa obsega oskrbljenost z lesom, njegova obdelava, polaganje in finalizacija z brušenjem in osnovno zaščito. Orientacijska vrednost del znaša 1.300.000,00 SIT. Rok: Vsa dela morajo biti zaključena do 15. 8. 1995, delo pa mora potekati v dveh fazah: 1. faza F zaključena z letom 1994 IJ predstavlja oskrbljenost z le' som; 2. faza je zamenjava odfj* kih tal in poteka od 1. 7.1995 a° določenega roka zaključka del. Pošiljanje ponudb: ^ V ponudbah je potrebno naveL usposobljenost ponudnika z izvajanje del tega razpisa, mo ebitne reference, ceno in mor bitne druge ugodnosti. Ponuod je poslati v zaprti kuverti JJj Prešernovo gledališče ^ra^ Glavni trg 6 z obveznim Pripin som "zamenjava odrskih tal • sicer v desetih dneh od dne ^ razpisa. Odpiranje ponudb Ipo prostorih Prešernovega gleda' ča. Glavni trg 6 (vhod s TavC* jeve ul.), v četrtek, • novembra, ob 12. uri. Informacije: je Potrebne informacije in ogIea potrebnih del iz tega raZP'^ dobite v Upravi PG, tel.: 0J7, 222-681. Ponudniki boste o iz' h obveščeni najkasneje v 10 0 po odpiranju ponudb. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Skupščina slovenske Turistične zveze Pomembna je kvaliteta Na 23. redni volilni skupščini je bilo veliko govora o vlogi turizma v Sloveniji Ljubljana, 9. novembra -Marjan Rožič, predsednik slovenske Turistične zveze, je bil mnenja, daje bilo preteklo štiriletno obdobje za turizem e»o najplodnejših. Turistična dejavnost je sooblikovala turistično ponudbo nove in suverene države Slovenije. yčasih je v pogojih, ki niso izkazovali razumevanja d'zave, Turistična zveza bogatila turistični utrip. S svojo dejavnostjo in društvi, podmladki in z ysem, kar spada k njej, je Turistična zveza ena najbolj razvitih organizacij v Sloveni- njen namen in perspektive 80 uperjene v najboljše izglede. K temu spada tudi zavedanje turističnih društev, ?a je turistično dogajanje, ki Je značilno le za določen kraj, Zelo zanimivo za tujca in si ga tudi najbolj zapomni. Pri vsem delovanju je pomembna samokritičnost, ki naj bi bila vodilo tudi v prihodnje. Velike so želje po čim večjem Stevilu mladih v turizmu, saj se nanje prenašajo vse izkušnje in znanje. Pobude in projekti V okviru TZS deluje 10 področnih zvez, med njimi pa Jc tudi Gorenjska turistična ^eza s turističnimi društvi z gbrnočja Jesenic, Kranja, Škofje Loke, Tržiča in Radovljice. TZS je dala pobudo, da se pripravi zakon o turistični taksi, ta bi opredelil ^amen in porabo turistične x*kse. Aktivno so se vključili v priprave in razprave ob nastajanju zakona o igralništ-VU Dosledno so podpirali Prizadevanja Združenja za gostinstvo in turizem za hitro prejetje zakona o gostinstvu, potrebno je tudi pripraviti ^trategijo razvoja turizma, s £atero se bodo opredelili, pako in kakšen turizem bomo razvijali v Sloveniji. Vse naše ^osednje države imajo tudi Poseben zakon o turizmu in takega bi potrebovali tudi mi. Tudi projektno delo se je že dodobra zasidralo pri TZS. Projekt z geslom Moja dežela - lepa, urejena in čista uresničujejo že četrto leto. Tu so tudi projekti Za odprtost, urejenost in gostoljubje na mejnih prehodih Republike Slovenije. Dopolnjen je bil projekt Turizmu pomaga lastna glava, ki se je letos ukvarjal predvsem s festivalom turističnih podmladkov. Že drugič je TZS v sodelovanju z Gospodarsko zbornico in Obrtno zbornico objavila javni razpis za najboljši turistični spominek. Projekt turistična patrul-ja z občasnimi nenapovedanimi obiski in ogledi naših najbolj frekventnih točk in poti "ugotovi", kako smo pripravljeni na sprejem gostov. Tu so še projekti za čiščenje Slovenije, koledar turističnih prireditev in projekt Poženimo korenine v domačem kraju. Kako v prihodnje? Oblikovane so smeri delovanja v prihodnosti. Nadaljevali bodo s začetimi projekti. Razširili bodo mednarodno sodelovanje. Obljubljajo, da bodo veliko storili za turistično in ekološko ozaveščanje ljudi, da bodo ohranjali kakovost zemljišč, rek, jezer... Turistično ponudbo bodo stalno povezovali v okviru ljubiteljske dejavnosti, s sodelovanjem kulturnih ustanov, tudi na področju kulturne dediščine. • Š. Vidic mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 AVTO SALON Novembrsko ^°Xo ZNIŽANJE ZA VOZILA DAEVVOO ! Ugodni KREDITI i LE ASI IMG STARO za NOVO ! Odkupujemo stara vozila do 15000 DE IVI ■ KALCIT d.o.o. Kranj, C. Talcev 69 tel.: 064/331 013 c\*4 « Pričakujemo vas! u3 8.30 do 12.30 odi 5.00 do 18.00, ^ v soboto od 8.30 do 11.00. BORZNI KOMENTAR Od prejšnjega petka pa do danes so stvari na trgu vrednostnih papirjev potekale razburljivo in do neke mere celo nepredvidljivo. Počilo je namreč prej, kot so nekateri pričakovali. Kaj so pričakovali? Od ponedeljka, ko je Banka Slovenije objavila v uradnem listu nove pogoje pri drugi izdaji blagajniških zapisov z nakupnim bonom, je na sekundarnem trgu završalo in delniški trg se je razživel v vsem svojem blišču, ki je bil značilen za obdobja pred junijem 1994, dokler ni naša največja bančna institucija poskrala v svoje varno okrilje kar 32 milijard tolarjev iz naslova vpisanih blagajniških zapisov z nakupnim bonom in dodobra pretresla in spravila na kolena celoten trg dolgoročnih vrednostnih papirjev. Slovenci smo očitno narod, ki v vsakem zakonu, predpisu ali sklepu poišče najprej pomanjkljivosti in jih zasute sebi v prid. Tako bi lahko rekli tudi za prvo emisijo teh kratkoročnih vrednostnih papirjev in njen abnormni obseg, ki so ga ti papirji zasedali v portfeljih institucionalnih investitorjev, posameznih vzajemnih skladov in borznih hiš. Če je bilo tako s prvo emisijo, pa je centralna bančna institucija vse pomanjkljivosti, ki so se pokazale v prejšnjem sklepu in dale možnost iznajdljivim investitorjem, docela odpravila te spodrsljaje in oklestila sklep o drugi emisiji na maksimum. Verjetno pa so sedanje razmere že dosti primernejše od tistih izpred pol leta in vsa pričakovanja o zniževanju inflacije v naslednjem letu in zniževanju obrestnih mer v globalu na našem finančnem trgu kažejo več realnih podlag in dajo slutiti nove poteze Banke Slovenije za dosego tega pomembnega makroekonomskega cilja. Tako se bo donosnost teh papirjev približala bolj zemeljski ravni in predvideva se, da bo primerljiva s klasičnimi vezavami tolarjev. Torej, v tem tednu so nekatere delnice poskočile za 30 odstotkov, kar je pomenilo začasno prekinitev trgovanja in sporočilo izdajatelja javnosti, kateri poslovni dogodki so vplivali na dvig tečajev delnic. Ker je bilo povpraševanje bistveno večje od ponudbe najbolj iskanih delnic in je le-to povzročalo Čedalje večjo nervozo in evforično razpoloženje investitorjev, se je borza na torkovi avkciji odločila, da za najbolj iskani delnici, to sta bili Dadas in Nika, začasno prekliče omejitev trgovanja za 10 odstotkov navzgor ali navzdol, tako da so se tečaji po začetni in veliki vnemi posameznikov umirili hitreje, kot bi se sicer, če ne bi prišlo, sicer izjemoma, do take odločitve Ljubljanske borze. Tako se je z delnico Dadas najprej trgovalo po maksimumu, povpraševanje je bistveno preseglo ponudbo, po sprostitvi trgovanja pa se je delnica najprej povzpela na 215.000 SIT, nato pa proti koncu trgovanja pristala med 196.000 in 199.000 SIT za delnico. Tudi z delnico Nike se je dogajalo podobno, svoj maksimum je na dan dosegla na nivoju 133.000 SIT, končala pa na 127.000 SIT za delnico. Za delnico Probanke in Primofina, ki sta prejšnje dneve tudi izrazito narasli, pa 10 odstotkov omejitev ni bila sproščena. Ukrep je dosegel svoj namen in verjetno postavil nove odporne nivoje nekaterim delnicam. Do konca letošnjega leta, tako specifičnega za borzno dogajanje, saj je kriza zajela in držala v rokah celotno dogajanje več kot pol leta, potem pa v kratkih štirinajstih dnevih bistveno popravila vrednost slovenskega borznega indeksa, nakazuje na to, da nas biki v tem trenutku ne bi prescnelili,verjetno pa bodo korakali bolj previdno, kot se je to dogajalo prejšnji teden. Borzna posrednica Hermina Krt SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE KOLIKO JE VREDEN TOLAR IjjKUHjMjODAljjl i SAKUiNMHODAlNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS NAKCffil/BtODAM 100 ITL A BANKA (Kranj, Tržič) 77,90 79,80 10,93 11.33 7,48 AVAL Bled, Kranjska gora 79,10 79,40 11,20 11,27 7,65 BANKA CREDTTANSTAL? d.d. Lj 79,00 80,00 11,25 11,40 7,70 COPIA Kranj 79,10 79,60 11,18 11,30 7,80 EROS (Stari Mayr), Kranj 79,15 79,30 11.20 11,28 7,70 GEOSS Medvod« 79,15 79,40 11,21 11,28 7,70 GORENJSKA BANKA (vae enote) 77,80 79,69 10,83 11,32 7.50 HRANILNICA LON,d.d.Kran| 79,00 79.59 11,10 11.30 7,50 UDA-tržnlca Ljubljana 79,15 79,45 11.19 11,27 7.85 ILIRIKA Jesenice 78,90 79,60 11,10 11,27 7,65 INVEST Škofja Loka 79.00 79.30 11,19 11,26 7,65 LEMA Kranj 79,00 79,50 11,15 11,25 7,70 MIKEL StraHiče 79,10 79,60 11,22 PBS d.d. (na vseh poštah) 77.25 79,50 10,30 SHP-Slov. hran. fcn pos. Kranj 79,10 79,50 11,20 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 78,50 79,70 10,70 SLOGA Kranj 79.00 79,80 11.00 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 77,80 - 10,83 SLOVENUATURtST Jttenfc« 78,80 79,60 11,10 ŠUM Kranj 79,15 79,40 11,21 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 79,10 79,45 11,22 11,29 7,70 TALONZg. Bitnje 79.10 79,45 11,22 11,29 7,70 TENJOURS Domžale 79,00 79.50 11.15 11,35 7.65 UBK d.d. Škofja Loka 79,00 79,90 11.15 11,35 7,70 WILFAN Kranj 79,10 79,35 11,20 11.26 7,50 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 79,10 79,40 11,20 11.29 7,70 ZORI Kamnik 79.30 79.60 11,21 11,30 7,65 11,30 11,23 11,25 11,45 11,30 7,68 7,22 7,70 7,58 7,50 7,50 11,26 7,70 11,28 7,70 7,90 7,90 8.00 7,90 7,80 7,80 7,93 7,95 7,75 7,85 7,83 7.85 7,95 7,75 7,84 7,95 7,90 7,85 7,80 7,88 7.88 7,85 7,90 7,80 7,85 7,80 POVPREČNI TEČAJ 78,84 79,56 11,10 11,30 7,63 7,87 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,00 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 Vpisovanje certifikatov 7.30 - 12.00, 13.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00 ter na vseh enotah poštel Kranj, Koroika L 2, 064/211-644 Ljubljana, Slovenska c.54. 061/133-11-55 penzion I KOZMETIČNI STUDIO Barbara ■ SOL ARI) ■SAUNA ■ ODPRAVLJANJE CELIMA ■AROMA TERAPIJA ■ NEGA OBRAZA ■ BIO LIFTING ■ PEDIKURA ■DEPILACiJA TEL: 741 614 DELOVNI ČAS: OD 8.00 DO 21.00 = SUBARU® \\ Hvunooi \\ ROVER Prodaja po sistemu staro jasa novo Nakup vozil na kredit ali leasing Odkupujemo in prodajamo rabljena voxi!a JANEZ KADIVEC fff patrtovat **, ftatneur Tel.: 004/4.1-073 podarja vsem kupcem novih vozil v novembru v RENAULT OB 40. OBLETNICI SERVISNO-PRODAJNEGA CENTRA KRANJ - LABORE TEL. 064/223-276, 212-951, 221-031 iovIM KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Ob vstopu Slovenije v G ATT Nižje uvozne dajatve Ljubljana - Ko je Slovenija pristopila h GATT, se je obvezala, da ne bo uporabljala višjih carinskih dajatev kot ob podpisu, in da bo v šestih letih zaščito kmetijskih pridelkov in izdelkov prilagodila določilom protokola o pristopu k GATT. Slovenija je protokol že začela uresničevati. Pred kratkim je posebne uvozne dajatve (prelevmane) znižala povprečno za šestino, za enak delež pa jih bo zmanjšala v vsakem izmed naslednjih petih let. Prelevmane za piščance je znižala s 1.800 tolarjev za kilogram na 314 tolarjev, za svinjsko meso s 450 na 181,50 tolarja, za maslo s 374 tolarjev na 324,70 tolarja... Za nekatere kmetijske pridelke, med njimi tudi za krompir in purane, je prelevmane ukinila in namesto njih uvedla posebne dajatve, ki predstavljajo od 15 do 53 odstotkov od carinske osnove. • C. Z. Lastninjenje podjetja Meso Kamnik Zadrugam 45-odstotni delež Kamnik - Republiška agencija za prestrukturiranje in privatizacijo je oktobra odobrila mesni industriji Meso Kamnik program lastninskega preoblikovanja. Program predvideva, da se bo delniška družba s 100-odstotnim družbenim kapitalom preoblikovala v podjetje, v katerem bodo glede na določbe zakona o zadrugah imele zadruge 45-odstotni delež, zaposleni, nekdanji zaposleni, upokojenci in družinski člani pa 55-odstotkov lastništva. Ob tem, ko bodo 45 odstotkov družbenega kapitala prenesli na zadruge, bodo 20 odstotkov kapitala olastninili z interno razdelitvijo delnic in 35 odstotkov z notranjim odkupom. Pri interni razdelitvi delnic lahko sodelujejo s certifikati zaposleni, nekdanji zaposleni, upokojenci ter ožji družinski člani zaposlenih, pri notranjem odkupu, kjer je možno delnice kupiti s presežnimi certifikati iz interne razdelitve in z denarnimi vplačili, pa le zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci. • C. Z. Tečaji in izleti Podeželska mladina v Belo krajino Kranj - Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine firireja v soboto, 19. novembra, izlet v Belo krajino, zletniki si bodo ogledali ovčerejsko in sadjarsko kmetijo ter muzej v Adlešičih in se ustavili na turistični kmetiji, kjer bodo lahko poskusili letošnjo vinsko letino. Cena izleta ie 2.500 tolarjev. Prijave sprejemajo še v torek (tel. 242-736). Iz kmetijske svetovalne službe so tudi sporočili, da se kmetje, kmetice in podeželska mladina Še vedno lahko prijavijo za 70-urni začetni in nadaljevalni tečaj nemškega jezika, za 60-urni tečaj šivanja in tečaj vezenja. Začetni tečaj nemščine se bo začel 21. novembra v zadružnem domu na Primskovem in 25. novembra v Tržiču, nadaljevalni 22. novembra na Primskovem, začetni tečaj šivanja 23. novembra v Naklem, tečaj vezenja 24. novembra v Naklem in 1. decembra na Primskovem. • C. Z. LISTNI KI KOSTANJEVIH GOZDOV Začenja se sečna sezona. TANIN iz Sevnice še vedno odkupuje kostanjev les - bodisi drva ali goli. Les je lahko tudi suh, kriv, grčav. Če lesa sami ne morete posekati, vam to napravimo mi. Vse dodatne Informacije lahko dobite po telefonu (0608) 41-044 ali 41-349 Družbeno podjetje INDUSTRIJA PLASTIČNIH IZDELKOV, p.o. Jesenice, Spodnji Plavž 6-d na podlagi 53. člena Statuta in sklepa zbora delavcev razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA za dobo štirih let Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati ie naslednje zahteve: - da ima visoko ali višjo izobrazbo tehniške, ekonomske ali družboslovne smeri - da ima najmanj pet let uspešnih delovnih izkušenj - aktivno znanje najmanj enega tujega jezika Kandidat je dolžan predložiti program razvoja podjetja. Prednosti imajo kandidati, ki so pripravljeni vlagati v podjetje. Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh na gornji naslov, z oznako "za razpisno komisijo". O izidu bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem postopku glasovanja. Vzdrževanje gozdnih cest Cestarji "rešujejo" gozdne ceste Radovljiška m jeseniška občina bosta založili denar za jesensko vzdrževanje. Bled - V državnih gozdovih je vzdrževanje gozdnih cest urejeno, medtem ko je v zasebnih še vedno problem. Vlada je sicer sprejela uredbo, po kateri morajo lastniki na leto prispevati 6,9 odstotka odstotka katastrskega dohodka gozdnih zemljišč za vzdrževanje cest, vendar je uredba začela veljati šele v drugem polletju, tako da pristojbine niti še niso začeli pobirati. Ker je za gozdne ceste zelo pomembno jesensko vzdrževanje, bi blejski enoti Zavoda za gozdove Slovenije s pristojbino zbrani denar, ki bi ga, denimo, dobili šele v začetku prihodnjega leta, pomenil bolj malo. To je bil tudi razlog, da so (kot edini v Sloveniji) za premostitvena sredstva zaprosili občini Radovljica in Jesenice. Radovljiška je denar že odobrila, z jeseniško čakajo še na podpis pogodbe. Ob tem, da jim je država odobrila še 800 tisoč tolarjev, bo zbrani denar zadoščal za najnujnejša jesenska vzdrževalna dela. Šestnajst cestarjev na gozdnih cestah Kot je povedal Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, so bile vsaj nekatere gozdne ceste že v precej slabem stanju, saj jih od spomladi ni nihče vzdrževal. In če se jih tudi pred zimo ne bi nihče "spomnil", bi bi bile spomladi potrebne že temeljitega in dragega popravila. Ker izkušnje iz preteklosti kažejo, da cestarji lahko najhitreje in najceneje odstranijo listje s cest, uredijo odvodnjavanje in opravijo druga vzdrževalna dela, so jih pogodbeno zaposlili tudi letos. V gozdovih ra- dovljiške občine jih je deset, v jeseniških šest. Na cestah so že tretji teden in bodo vse dotlej, dokler z delom ne bodo končali oz. jim bo dopuščalo vreme. V najslabšem stanju so ceste, ki jih je prizadelo sep- tembrsko neurje. Gre za nekatere ceste v Karavankah in v okolici Bohinjske Bele, ki bi jih sicer lahko obnovili le s pomočjo stro- {'ev, vendar za to tedaj ni >ilo denarja in jih zdaj "rešujejo" cestarji. Sedemsto kilometrov gozdnih cest Na območju blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije je 700 kilometrov gozdnih cest. 300 kilometrov jih je v državnih gozdovih in 400 kilometrov v zasebnih. Povprečna odprtost gozdov je 19,1 metra gozdne ceste na hektar. S pristojbino blizu 20 milijonov tolarjev Prvi izračuni kažejo, da bodo v radovljiški občini s pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest zbrali 10,4 milijona tolarjev na leto In v jeseniški 9,2 milijona. To naj bi predstavljalo približno 65 odstotkov sredstev, medtem ko naj bi razliko zagotovili iz proračuna. DrŽava bo dala svoj delež šele potlej, ko bodo lastniki gozdov že plačali pristojbino. Vlake vzdržujejo lastniki Država ne bo finančno pomagala lastnikom gozdov pri vzdrževanju in gradnji traktorskih vlak, strokovnjaki zavoda za gozdove jih bodo zaradi upoštevanja širših interesov le načrtovali. Veliko pripomb na razdelitev denarja V blejski enoti Zavoda za gozdove Slovenije imajo na vladno uredbo o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest veliko pripomb, še zlasti na razdelilnik za razporejanje sredstev po občinah, ki ga je ministrstvo naredilo na podlagi ugotovljene dolžine gozdnih cest, povprečnih vzdrževalnih stroškov in deleža lastnikov gozdov pri vzdrževanju. V blejskem zavodu ugotavljajo, da so deleži, ki jih za vzdrževanje gozdnih cest prispeva država, izračunani "z različnimi pogledi". (To naj bi bil tudi razlog za velike razlike med gorenjskimi in koroškimi občinami.) Povprečni vzdrževalni stroški ne odražajo problematike vzdrževanja cest v alpskem svetu. Ker domnevajo, da pri pripravi uredbe niso upoštevali pravih podatkov o dolžini gozdnih cest na območjih in v občinah, predlagajo, da bi dolžine preverili oz. jih povzeli iz območnih gozdnogospodarskih načrtov iz 1990. leta. Računati na državo ali jih zavarovati? Denar, ki naj bi ga zbrali s pristojbino in dobili iz državnega proračuna, bo zadoščal za normalno, sprotno vzdrževanje cest v zasebnih gozdovih, ne pa tudi za odpravljanje škode, ki bo nastala ob morebitnih močnih neurjih, nalivih in poplavah. Ob tem, da letos niso zavarovali nobene gozdne ceste (gozdno gospodarstvo je prej vsaj najkritičnejše), računajo, da jim bo ob naravnih nesrečah iz težav pomagala država s svojim skladom; sicer pa se bo treba odločiti - zavarovanje ali državna pomoč. • C. Zaplotnik Razstava malih živali na Jesenicah 20 gojiteljev predstavilo 150 živali Jesenice - Društvo rejcev malih živali Jesenice vsako leto organizira društveno razstavo, sodelujejo pa tudi na vseh državnih razstavah in gorenjskih razstavah v Kranju. Letošnjo društveno razstavo je pripravilo od 4. do 6. novembra v prostorih OŠ Prežihov Vbranc. Razstava je bila zelo odmevna, saj si jo ie ogledalo več kot 600 ljubiteljev malih živali. 20 gojiteljev kuncev, perutnine in golobov je razstavilo okoli 150 živali, ki so jim sodniki sodniškega zbora ZDGPMŽ Slovenije podelili 26 naslovov prvaka pasme in tri naslove prvaka razstave. Razstava je bila tudi priprava jeseniških gojiteljev malih živali na 4. državno razstavo, ki bo v Celju od 18. do 22. januarja 1995. Najbolj uspešen razstavl-jalec je bil starosta društva (član društva je že od leta 1938) Peter Prevc s petimi naslovi prvaka pasme, in to v vseh treh zvrsteh gojenja malih živali, kar potrjuje njegovo vsestranskost in veliko ljubezen do živali. Društvo rejcev malih živali Jesenice ima bogato in dolgo zgodovino, saj je bilo ustanovljeno 21. Junija 1936 kot podružnica ljubljanskega društva rejcev malih živali "Živalca". Na samostojno pot so stopili 10. decembra 1993, ko so rejci malih živali tedanjega radovljiškega sreza ustanovili samostojno društvo z imenom DRMŽ Jesenice, pod katerim delujejo še danes. Po 2. svetovni vojni je bilo jeseniško društvo preveč zaprto vase, zadovoljno samo s seboj, tako da leta 1977 tudi ni sodelovalo pri ustanovitvi Zveze društev gojiteljev pasemskih malih živali Slovenije (ZDGPMŽ Slo- venije). Koje vodstvo društva leta 1989 prevzela nova generacija mladih gojiteljev na čelu z učiteljem Jožetom Daksko-flerjem, je ponovno zaživelo. Danes s Jeseničani, kljub svoji majhnosti, zeio aktivni člani slovenske zveze. • Anton Zamer Atlet s šopkom cvetja v roki Cvetje iz Ljubljane Ljubljana - V sredo so na vVolfovi ulici v Ljubljani odprli prenovljeno cvetličarno Gardenia Ars Florae. Dogodek niti ne bi vzbudil pozornosti, Če cvetličarna ne bi imela mednarodne oznake Fleurop - Interflora. Oznaka pomeni, da je cvetličarna ena izmed 56 tisoč cvetličarn v 141 državah sveta na vseh kontinentih, ki so vključene v mednarodno organizacijo Fleurop - Interflora. Organizacija, ki je bila ustanovljena pred 67 leti v Nemčiji in se nenehno širi (njen znak je atlet, ki teče s šopkom cvetja v roki), poskrbi, da pride cvetje pošiljatelja v vsak še tako skrit kotiček sveta. Gardenia Ars florae ima v Ljubljani centralo za Slovenijo, od koder je mogoče poslati šopek cvetja po vsej za strica v Ameriki Sloveniji in kamorkoli po svetu. Da ne bi bilo pomote! V Ameriko, na primer, ne pošiljajo cvetja, saj bi medtem te ovenelo, ampak le obrazec, na kate£ em so zapisane naročnikove želje, jo jih potlej izpolni ena od cvetličarn, «° so Članice mednarodne organizacije. In kaj je treba storiti, da bi stric v Ameriki za rojstni dan dobil od vas lep šopek? Dovolj je, Če se vsaj en teden prej oglasite v cvetličarni m» mednarodnem katalogu izberete šopek ali lončnico, ki jo Želite P°sla"fl Cena za manjši šopek, ki ga je treDd poslati v Nemčijo, je približno 3.*jj tolarjev, za večjega pa okrog tolarjev. S pomočjo mednarodne or ganizacije Fleurop - Interflora £ mogoče poslati tudi venec ah pogre ni šopek. • C. Z. UREJA; Vilma Stanovnik Nova dvorana bi poživila zimski športni utrip v Železnikih SANKAČI IN SMUČARJI PRIPRAVLJENI NA ZIMO Danes ob 18. uri se bodo na volilnem občnem zboru zbrali člani Športnega društva Domel, ki v smučarski in sankaški sekciji dosegajo lepe uspehe doma in na tujem Železniki, 11. novembra - Še pred nekaj leti so bili Železniki kot tudi letos tako," je povedal športni kraj znani po živahnem rokometnem utripu. Ker pa niso Jože Rakovec, predsednik stro- zgradilt nove športne dvorane, ki so jo krajani izglasovali na kovnega sveta sankaške sekcije, feferendumu (ves denar so porabili za druga komunalna dela). Tako kot vsa leta, razen lani, ko »naj o dvoranski športi v kraju malo možnosti za razvoj. Zato si niso imeli sreče z vremenom, tako rekrativci kot ostali športniki v naslednjih letih najbolj želijo, bodo sankači tudi letos na svoji da bi prišli do dvorane za zimsko vadbo, saj imajo zunanje športne progi v Dolenji vasi organizirali Površine dobro urejene Če slovesa ni ohranil roko-met, pa so ga v Selški dolini Prav gotovo ohranili sankači, ki •djub slabim zimam vztrajajo na svoji vadbeni in tekmovalni progi v Dolenji vasi. Iz tekmovalcev sankaške sekcije ŠD Domel je še vedno sestavljene *~ do 70 odstotkov slovenske feprezentance v vseh kategor-jjah. Tekmovalci se redno udeležujejo tekem evropskega in svetovnega pokala ter evrops-*!h in svetovnih prvenstev. Aktivnih sankačev v članski konkurenci imamo letos deset, mladincev je dvanajst, imamo pa tudi nekaj pionirjev. Lani je bila na tekmovanjih najuspešnejša Tinka Tolar, ki je bila na svetovnem prvenstvu v sankanju na naravnih progah enajsta, 13. mesto in s tem točke svetovnega pokala (točkuje se podobno kot pri smučanju) pa si je privozil Andrej Habjan. Poleg tega so naši tekmovalci na tekmah evropskega in svetovnega pokala dosegli še nekaj dobrih uvrstitev in upam, da bo ^nRKft iawsmmxsxmin ODEJA MARMOR V DOMOVINO KOŠARKE Škofja Loka, 10. novembra - Kar navada je že, da je mesec November poleg reprezentančnih obveznosti rezerviran rudi za obiske naših košarkarskih ekip v Združenih državah Amerike, tonskemu gostovanju Rogaške Slatine bodo letos sledile košarkarice Odeje Marmorja, vsekakor najboljše ekipe v Škofji Loki v zadnjih letih. Tako bo pot čez Atlantik, ki jo bodo Ločanke začele ta Ponedeljek še en mejnik škofjeloške ženske košarke. Gostovanje Odeje Marmorja, v prvenstvenem odmoru, ki bo trajalo do 24. t. "Vje pripravila menedžerka Daša Zupan, ki je Ločankam v ZDA Pripravila šest srečanj z močnimi ameriškimi univerzitetnimi pipami. Tako bodo Ločanke štiri tekme odigrale v zvezni državi Ohio v bližini "slovenskega" Clevelanda. Po eno srečanje pa bo na sPoredu še v Indiani in v Kentuckvju. Prvo tekmo bodo Ločanke odigrale že dan po prihodu v Clevelandu s tamkajšnjo univerzo. 5fuge tekme v Ohiju bodo 18. t. m. v Kentu, 19. t. m. v .*Oungstownu in 20. t. m. v Acronu. Nato se bodo košarkarice ^deje Marmorja preselile proti jugozahodu in v enem najbolj sPortnih mest ZDA Indianapolisu odigrale tekmo s tamkajšnjo Univerzo, za zaključek turneje pa se bodo Ločanke ustavile še v £-°uisvillu. Tako kot mlada reprezentanca Slovenije v moški konkurenci pa se bodo tudi Ločanke domov vrnile 24. novembra. Trener Odeje Marmorja bo na pot odpeljal 12 igralk, za to JUrnejo pa so pri Ideji Marmorju s seboj povabili tudi Gorenjko, ki '8ra pri ŽKD Mariboru, Barbaro Gričar, ki se je po pričakovanjih J^oilu tudi odzvala. Tako bodo na pot odšle: Mateja Kržišnik, rragana Čankovič, Urša Jelovčan, Darja Garnter, Maša *jr,niožič, Zora Malacko, Mateja Kisovec, Renata Frakelj, »andra Pejič, Tina Oblak in Barbara Gričar. Za uresničitev želje vsakega košarkarja, da bi vsaj enkrat zaigral domovini košarke, pa se škofjeloške košarkarice lahko zahvalijo oerna pokroviteljema, ki že vrsto let stojita ob ženskem klubu v jftestu pod Lubnikom, Odeji iz Škofje Loke in Marmorju s f»otavelj v Poljanski dolini. Za novo opremo priznane nemške narnke Adidas pa so poskrbeli pri AFP iz Dobove, ki je ^skluzivni zastopnik te priznane svetovne firme na našem trgu. Rupar Vabila, prireditve l2^°8°metni spored -VI. SNL ekipa Živil Nakla v nedeljo ob •■JO uri zadnjič v jesenskem delu letošnjega tekmovanja igra na niaccm igrišču. V goste prihajajo nogometaši Primorja iz rjJdovščine. V 2. SNL ekipa Mengša v nedeljo ob 13.30 uri doma |.sh Lian iz Novega mesta, Napredek iz Domžal pa gostuje v Tef011 Pr' Solinarju. V 3. SNI ekipa Loke iz Medvod gostuje pri Dri tJontu v Kopru, Jeseničani gostujejo v Litiji, Triglav Creina pa m Korotan Italianu. • V. S. Rokometni spored -VI. državni ligi za ženske ekipa Kranja re5uJc pri Olimpiji v Ljubljani v sredo, 16. novembra, ob 17. uri, JU Vin. krog v II. državni ligi za moške pa bo odigran jutri, 12. §ev.ernbra. Ekipa Besnice tokrat gostuje v Sežani pri Titanicu, a Slr se bo ob 20. uri v domači dvorani na Podnu pomeril s n°mljem, Preddvor TAB I. pa bo jutri ob 18. uri gostil ekipo 0ye Gorice. • V. S. v ^amiznoteniški spored - V I. DNTL za članice ekipa Merkurja 2 r\^J??* dvorani jutri, v soboto ob 16. uri gosti ekipo Petovie. V pa N IL za moške ekipa Merkurja jutri ob 10. uri gostuje pri g0 nprju, ob 16. uri pa pri Fužinarju. Ekipa Križ pa najprej UJC pri Fužinarju, nato pa pri Partnerju. • V. S. ^Odbojkarski spored - V l.A DOL imajo odbojkarji FI Proma te>,£°st<)vanju v Murski Soboti le majhne možnosti za zmago, K() delo pa čaka tudi igralke ŠOU Triglava, ki se bodo jutri ob TerUn v ŠD na Planini pomerile z ekipo Misinie. V 2. DOL bo gosn LubnJk v telovadnici OŠ Peter v Škofji Loki ob 17. uri On, .Maribor Inles. Igralke FI Proma gostujejo v Mežici. V 3. Os tt,grai° dom - moški - Bled II:FI Prom II (danes ob 19. uri *en^adoyljica), Triglav-Bovec (ŠD Planina jutri ob 14. uri), tekmo za VN Slovenije in državno prvenstvo. Njihova želja pa je, da bi čimprej uredili naravno sankaško progo tudi na bližnjem Črnem vrhu. S slabimi zimami pa so se v minulih letih morali sprijazniti tudi smučarji. Trener Niko Šifrer skupaj z Branetom Čen-čičem ter vaditeljem in dvema pomočnikoma vzgaja mladi rod bodočih alpincev. V najmlajši skupini, alpski šoli, letos vadi enajst smučarjev, osem imajo cicibanov ter po sedem mlajših in starejših mladincev. "Razveseljivo je, da kljub predvsem finančnim težavam, ki jih ima klub, saj so treningi v tujini dragi, nihče od lanskih tekmovalcev in tekmovalk ni zapustil smučarije in da so najboljši tudi letos že opravili 10 do 15 dnevne snežne priprave," je povedal Brane Mohorič, ki je od prejšnjega tedna tudi predsednik skupščine Športne zveze v Škofji Loki. Smučarji ŠD Domel si želijo, da bi z uspešnimi nastopi na letošnjih tekmovanjih imeli v naslednji sezoni v državni reprezentanci dva svoja člana oz. članici, saj je letos to uspelo le Maji Mohorič, ki je bila lani tretja v tekmovanju gorenjske regije in dvanajsta v Sloveniji. Da se za naraščaj ni treba bati, pa so že lani poskrbeli cicibani: Dušan Gortnar, Janja Čenčič in Melita Habjan. • V. Stanovnik KRANJSKI PLAVALCI IMAJO NOVEGA TRENERJA Z ŽNIDARŠIČEM DO USPEHOV? Kranj, 10. novembra - V začetku tega tedna se je v kranjskem plavanju pojavilo novo ime; mesto poklicnega trenerja je zasedel mednarodno priznani učitelj plavanja Andrej Žnidar-šič iz Celja, ki bo skrbel za prvo kranjsko ekipo. PK Triglav ima tako spet dva redna zaposlena trenerja • njega in predvsem po izkušnjah veliko mlajšega Igorja Veličkoviča. "Vsaj štiri stvari so, ki so za dobro delo nekega kluba odločujoče; število članstva, rezultati plavalcev, finančni potencial in raven odnosov v klubu," je za Gorenjski glas povedal Andrej Žnidaršič. Zanimiv je njegov pogled na odnose v klubu. "Ponavadi se dogaja, da stvari najprej razčiščujejo starši med seboj, potem to počne še vodstvo kluba, trenerji pa na koncu jemljejo kritiko preveč osebno - kot da vse leti zgolj na njih in tako pride do razprtij!" Andrej Žnidaršič je začel svojo trenersko pot že leta 1971 v Celju, se naslednje leto preselil v Ljubljano, leta 1975 je bil med ustanovitelji plavalnega kluba Olimpija, leta 1976 pa je postal tudi predsednik odbora za množično plavanje pri Plavalni zvezi Slovenije in član odbora republiške akcije "Nauči se plavati". Po prihodu od vojakov je šel na Ravne, kjer je ostal tri leta, nakar se je vmil v Celje, od leta 1984 do 1988 pa je delal tudi kot pomočnik - trener državne mladinske reprezentance. Po tem pa se je začelo njegovo mednarodno uveljavljanje - najprej pri pordenonskem klubu Gvmnasium, jeseni leta 1992 se je za nekaj časa preselil h klubu President iz Bologne, zadnjo sezono pa je spet delal za Gvmnasium. Žnidaršič je bil trener Lorenze Vigaroni in Salvolajeve - edini tekmovalki, ki sta na zadnjem svetovnem prvenstvu prinesli Italijanom medaljo oziroma veliki finale. "V Italiji sem strokovno zelo napredoval - pa ne morda zato, ker sem videl ali slišal kaj dosti novega, bolj zato, ker sem bil zgolj trener in se mi ni bilo treba ukvarjati z drugimi stvarmi," razlaga svoje italijanske izkušnje Andrej Žnidaršič, ki je bil v mladosti tudi sam dober plavalec. Pričakovati seveda je, da bo te izkušnje prenesel tudi na upravo kranjskega kluba, in da se kranjskemu plavanju tudi v tem pogledu obeta določen napredek. Novi kranjski trener ni pristaš kratkoročnega dela, zato se je pred prihodom tudi pogovarjal o tem, da bi v Kranju ostal približno štiri leta. "Zdaj samo opazujem, potem bom naredil posnetek obstoječega stanja in povedal, kaj bi se po mojem mnenju dalo v nekaj etapah narediti. Plavanje je zame anekdota v življenju nekega človeka in traja določeno obdobje, in to prav v času, ki je za vsakega izredno pomemben. To ie moje vodilo in reči moram, da tisti, ki bo imel v šoli "šuse", ne bo smel na tekme!" In še nekaj je, kar bi Andrej Žnidaršič rad povedal Kranjčanom; Triglav je klub z veliko tradicijo in prepričan je, da vsi nekdanji plavalci delo kluba še danes spremljajo. Če se bodo v delo bolj aktivno vključili, uspeh ne more izostati. "Če nekdo drug raste, to še ne pomeni, da si ti zaradi tega manjši!" pravi Žnidaršič. • Ilija Bregar ŠEŠIR V ČETRTFINALU Škofja Loka, 10. novembra - Rokometaši Šeširja, ki so kot edini predstavniki Gorenjske še igrali v slovenskem rokometnem pokalu, so sc iz osmine uvrstili v četrtino. Na povratni tekmi na Ptuju so Še z večjo razliko kot doma premagali Dravo in slavili z rezultatom 6:35 (2:14). Največ golov, kar osem, je za ŠeŠir dal reprezentant šile • V. S, LJUBELJ ŠE NEPORAŽEN ?nske *ohi Bled II: Julči Vital II (danes ob 16.45 v OŠ Bled) in UK Tilja II (OŠ Bohinj ob 16. uri). • B. M. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Kranj, 11. novembra - V 4. krogu gorenjske kegljaške lige so bili doseženi naslednji izidi: Lubnik - Ljubelj 1:7 (4938:5074), Elan - S. Jenko 1:7 (4745:4886), Jesenice - Adergas 6:2 (4864:4652) in Triglav - Kr. Gora 5:3 (4847:4828). V vodstvu je brez izgubljene tekme Ljubelj z 8 točkami, druge so Jesenice s 6 točkami, Kranjka Gora, Lubnik in Triglav pa imajo po 4 točke. Jutri je na sporedu 5. krog, igrajo pa Adergas - Triglav (ob 11. uri), Kranjska Gora - Lubnik in S. Jenko - Jesenice (ob 16. uri). V nedeljo ob 9. uri sc bosta pomerila še Ljubelj in Elan. • J. Pogačnik [K! o kej ^^mmmmnm Hokejisti Acroniksa odpotovali na Švedsko ZMAGA JE DOBRA NAPOVED Brnik, 10. novembra - Kot kaže, so naši državni prvaki pred polflnalnim turnirjem evropskih prvakov vendarle ujeli svojo formo, saj so v torek zanesljivo zmagali v Braniču z rezultatom 2:6 (13,1:2,0:1). Včeraj dopoldne je ekipa Acroniksa Jesenic odpotovala na Švedsko, kjer se bodo že danes najprej pomerili z domačo ekipo Malmoeja, jutri zvečer bodo igrali s francoskimi prvaki Rouenom, v nedeljo popoldne pa še s poljskimi prvaki Podhalmami. Čeprav je bilo še konec prejšnjega tedna v ekipi, po dveh porazih v državnem prvenstvu, slabo vzdušje, pa so naši državni prvaki po tekmi 12. kroga evropske lige, ko so v torek zanesljivo slavili v Brunicu, na pot odpotovali dobro razpoloženi. "V Brunicu je odlično igral naš tretji napad Jure Smolej -Dean Vari - Aleš Sodja. Lahko celo rečem, da so mladi odigrali svojo letošnjo najboljšo tekmo. Tudi prvi in drugi napad sta bila precej bolj zanesljiva kot na zadnjih srečanjih, tako da na Švedsko odhajamo dobro razpoloženi. Naša želja je, da bi z močnimi nasprotniki uspeli dobiti dve točki, kar nam bi najlažje uspelo s Francozi ali Poljaki. Je pa jasno, da so ekipe na letošnjem polfinalnem turnirju še močnejše kot lani. Zato je uvrstitev v nadaljnje tekmovanje za nas lahko le skrito upanje," je pred četrtkovim odhodom na Švedsko povedal tehnični vodja ekipe Branko Jeršin. • V. Stanovnik JDBOJKfl Blejske odbojkarice prvič v evropskem pokalu JE CSKA PRETRD OREH? *SP Bled, 1L novembra - Odbojkarice Bleda, ki so v lanskem državnem prvenstvu osvojile tretje mesto (letos pa so zanesljivo na vrhu), so si s tem pridobile pravico nastopati v Pokalu Evropske odbojkarske organizacije CEV. To pravico so imele sicer že lani, a&atež vendar pa so se v upravi °~ kluba odločili za nastop šele letos. Žreb pa jim ni bil preveč naklonjen, saj so že za svoje prve nasprotnice dobile izredno močno ekipo CSKA iz Sofije. Blejke so na prvi tekmi zanesljivo izgubile, težka naloga pa jih čaka tudi na povratni tekmi, jutri ob 18. uri, v telovadnici OŠ na Koroški Beli. Kljub temu da imajo domače igralke, ki na prvi tekmi niso nastopile s celo ekipo (najbolj Odbojkarice Avtohit Bleda so na tekmi v sredo zanesljivo premagale Novogoričanke. - Foto: L. Jeras se je poznala,odsotnost Bajdakove), veliko željo po zmagi, pa bo veliko razliko iz prve tekme težko nadoknaditi. Vseeno pa se ljubiteljem odbojke na Gorenjskem obeta prava poslastica, saj tako kvalitetne odbojke najbrž že dolgo niso imeli moč videti. Sicer pa so prav zaradi pokala CEV blejske odbojkarice in odbojkarji srečanji državnega prvenstva odigrali že v sredo. Kljub utrujenosti m nezbranosti so Blejke zanesljivo premagale ekipo HIT Casino, pri mreži pa je tudi tokrat izvrstno zaigrala reprezentantka Petra Kraigher. Rezultat srečanja je bil 3:0 (5, 11,12). Prav tako so zanesljivo slavili tudi igralci Minolte Bled, ki so premagali goste iz Brezovice 3:0 (3, 5, 7). • B.M, V.S. Jutri zvečer na Koroški Beli POSLASTICA ZA LJUBITELJE ODBOJKE Odbojkarice OK Bled igrajo povratno tekmo II. kroga v pokalu evropske odbojkarske federacije z ekipo večkratnih bolgarskih državnih prvakinj CSKA iz Sofije jutri (v soboto, 12. novembra) ob 18. uri v telovadnici Osnovne šole Koroška Bela na Jesenicah. Vabljeni na tekmo! KRANJ, PODJETJE ZA TRŽENJE IN PROIZVODNJO OBUTVE p. o. Po sklepu Upravnega odbora objavljamo licitacijo za prodajo rabljenih avtomobilov: 1. Osebni avtomobil VW JETTA, leto izdelave 1987. Izklicna cena je 200.000,00 SIT. Avtomobil je karamboliran. 2. Osebni avtomobil LADA SAMARA leto izdelave 1987. Izklicna cena je 120.000,00 SIT. Avto je v voznem stanju. Licitacija bo v četrtek, 17. 11. 1994, ob 11. uri v Planiki Kranj, Savska loka 21. Ogled je možen uro pred licitacijo. Interesenti morajo plačati 10 % varščine. Petek, 11. novembra 1994 GLASOV KAŽIPOT, OGLASI GORENJSKI GLAS • 26. STRAN GLASOV KAŽIPOT 3 Predavanja M Grand Paradiso Jesenice - Foto klub Andrej Prešeren vabi na drugo dia predavanje v letošnji sezoni z naslovom Grand Paradiso. Predaval bo Janez Avsenik in sicer v ponedeljek, 14. novembra, ob 18. uri v prostorih salona Dolik. Razstave Dve razstavi v Kosovi graščini Jesenice - V galeriji Kosove graščine bodo danes, v petek, ob • 18. uri odprli razstavo Geologija karavanškega cestnega predora, na kateri bodo predstavili kamnine, ki so se odkrile pri gradnji predora. Hkrati pa bodo odprli še razstavo slik iz cikla Fosili slikarke Erne Ferjančič- Fric. V otvoritvenem programu bodo nastopili učenci in profesorji Glasbene šole Jesenice. O vinu ob svetem Martinu Tržič - V galeriji Kurnikove hiše bodo danes, v petek, ob 17. uri predstavili vinske kozarce iz Steklarne Boris Kidrič v Rogaški Slatini. V Martinovo bo s pokušino vin in prigrizkom pospremila vinogradniška kmetija Anderlič z Meljske-ga hriba pri Mariboru. Ročna dela Kranj ■ V domu upokojencev je odprta že 15. tradicionalna razstava ročnih del stanovalcev doma. Ogledate si jo lahko še do nedelje in sicer od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Prireditve Večer z diapozitivi škofja Loka - Foto kino klubAnton Ažbe je pripravil drugi del predavanja z diapozitivi o Aziji. Klemen Pogačnik bo svoje poptovanje predstavil danes, v petek, ob 20. uri v Hotelu Transturist. Vstopnine ni. Predavanje o bibliji Kamnik - V razstavišču Veronika bo danes, v petek, ob 19. uri v okviru razstave o delu Jurija Japlja tretje predavanje: prof. dr. Margaret Daviš bo predavala o vsebini svetega pisma. »•» * »»» Globinska meditacija Tržič - V osnovni šoli Zali rovt bo v ponedeljek, 14. novembra, ob 18. uri Center za duhovno kulturo iz Ljubljane pripravil predavanje o globinski meditaciji, preprosti in dostopni metodi, s katero se lahko človek kadarkoli in brez zunanjih pripomočkov globoko sprosti in umiri. Krči v otroškem obdobju Bohinjska Bistrica - V mali dvorani Doma J. Ažmana v Bohinjski Bistrici bo danes, 11. novembra, ob 17. uri predavanje z naslovom Krči v otroškem obdobju. Predaval bo asistent z univerzitetne Pediatrične klinike v Ljubljani dr. Štefan Kopač. Martinov večer Žirovnica - DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica bo jutri, 12. novembra, v Domu na Breznici pripravila Martinov večer. 18 vinskih in veselih pesmi s skeči bodo predstavili oktet Vasovalci in igralska skupina Julke Dovžan iz domače Svobode. Martini in Martine bodo imeli prost vstop. »»»»»»»»»»»»» Slovesnost na Jakobu Potoče - Z blagoslovitvijo in slovesno mašo, ki jo bo vodil župnik iz Preddvora Miha Lavrinc, bodo vaščani Potoč proslavili zaključek del na obnovi cerkvice sv. Jakoba. Svečanost se bo na Jakobu začela v nedeljo, 13. novembra, ob 10.30. Posvet krajevnih društev Križe - Danes, 11. novembra 1994, ob 18. uri bo v planinskem zavetišču v Gozdu posvet o požarnem varstvu in ekoloških problemih v gorskih postojankah. Srečanje, ki ga prireja Planinsko društvo Križe, je namenjeno predvsem povezavi planincev, gasilcev in tabornikov iz domačega kraja pri urejanju skupnih vprašanj. Kurnikova priznanja v Tržiču Tržič - ZKO Tržič vabi danes, 11. novembra 1994, ob 18.30 v OŠ Bistrica pri Tržiču na prireditev z naslovom INVENTURA '94. Obiskovalcem se bodo predstavile letošnje najuspešnejše kulturne skupine - Pihalni orkester Tržič, folklorna skupina Karavanke, komorni zbor Peko, zbor Društva upokojencev Tržič, plesna skupina FORMA EXTRA, kvintet bratov Zupan, igralska skupina KUD Lom pod Storžičem ter ansambel Tretji človek. Na prireditvi bodo podelili letošnja Kurnikova priznanja; za delo na gledališkem področju jih bosta dobila Ivo Kokalj in Ludvik Soklič, za delo s pevskimi zbori Marija Gašperlin in Milena Hostnik, za folklorno dejavnost pa Mirko šlibar. Posebno priznanje bodo podelili cerkvenemu pevskemu zboru Ignacij Hladnik ob 15-letnici delovanja. Prvi glas Gorenjske Jesenice - Radio Triglav Jesenice letos ponovno organizira prireditev Prvi glas Gorenjske, ki bo v soboto, 3. decembra. Ker je prireditev priljubljena odskočna deska za mlade pevce, se vsi, ki želite sodelovati, čimprej prijavite na Radio Triglav Jesenice, čufarjev trg 4, ali po telefonu 861-012. Kri je življenje Tržič - OO RK Tržič vabi na Erireditev Kri je življenje, na kateri o nastopil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Prireditev, ki je namenjena krvodajalcem, bo jutri, v soboto, ob 19. uri v OŠ Bistrica. Krvodajalcem jubilantom bodo podelili svečana priznanja. Gauloises Blondes Rave Party Preddvor - V Klubu Skala bo danes, v petek, z začetkom približno ob 23.30 Rave Partv. Program: DJ Mix Shovv (trije disk jockevji bodo, medtem ko bodo vrteli techno, demonstrirali svoje plesne sposobnosti), zvezda večera bo Anja Rupel, nastopila bo tudi plesna skupina Diesel, dva slikarja pa bosta ustvarjala na telesih štirih plesalk. Povezoval bo Aljoša Rebolj. Torkova srečanja Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor organizira torkova srečanja z učenjem ali dopolnjevanjem znanja pletenja in kvačkanja. Prvo srečanje bo v torek, 22. novembra, ob 18. uri v Domu krajanov. Seminar "Ustna harmonika" Begunje - Zveza kulturnih organizacij Slovenije razpisuje seminar "Ustna Harmonika", ki bo od petka, 2., do nedelje, 4. decembra, v prostorih Galerije Avsenik v Begunjah, z začetkom ob 15. uri. Vabljeni vsi tisti, ki želite podrobno spoznati osnove tehnike igranja na ustno harmoniko in tudi tiste, ki želite znanje izpopolniti. Izleti V neznano Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 19. novembra, na planinski izlet v neznano. Zaradi omejenega števila udeležencev se čimprej prijavite v pisarni PD Kranj ali na sestankih Mladinskega od- »»»»»»»»»»»»MM Na Toško čelo Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 17. novembra, pohod na Toško čelo. Zbor bo ob 8.15 na avtobusni postaji v Kranju. Hoje bo za 4 ure. Obvestila Zbor Zlitovih gasilcev Tržič - Upravni odbor industrijskega gasilskega društva Žaga Tržič sklicuje danes, 11. novembra 1994, ob 14.30 izredni občni zbor, ki bo v prostorih družbene prehrane ZLIT. Po poročilu vodstva društva in razpravi bodo sklepali o nadaljnjem delu IGD Žaga. Gledališče Ponovitev Doma Bernarde Alba Kranj - V Prešernovem gledališču bodo jutri, v soboto, ob 19.30 ponovili Lorcovo dramo Dom Bernarde Alba za abonma sobota II, konto in izven. V ponedeljek, 14. novembra, bodo dali v prodajo vstopnice za ponovitev komedije Zbeži od žene - za predstavo 21. novembra. Lutkovna matineja Kranj - V Ragtime klubu na Sejmišču 2, bo jutri, v soboto, ob 10. uri Lutkovno gledališče Papilu predstavilo lutkovno igrico Brun- darija. Kam iz zadreg Cerklje - V Zadružnem domu Cerklje bo jutri, v soboto, ob 19. uri Kulturno društvo Franc Jelov-šek iz Mengša uprizorilo komedijo Kam iz zadreg. Koncerti Koncert kvinteta Prokofjev škofja Loka - V kapeli puštaskega gradu bo jutri, v soboto, ob 18. uri KAJ?! BIA I^LET? [CIU IN ČAS POTOVANJA, PRIJAVE I SLOVENIJATURIST, Kranj, ! TEL 211-946 LONDON SLOVENIJATURIST, Kroni, TEL:211-946 KAM NA KOSILO, VEČERJO ? IME GOSTINSKEGA OBJEKTA GOSTILNA ZARJA Tel.: 4V-305 IKRAJJI ««■"■ MOJE I tioinuce |ntli, |«di po naročilu, nak dan kosila, piiz«, doreah pitalice i uljem ODPRTO kosilo 800 SIT, vsak dan H-23 pet., sob. 11-01 forak raprlo nastopil kvintet Prokofjev, ki ga sestavljajo: Matej Šare, oboa, Jure Jenko, klarinet, Tomaž Lor-enz, violina, Svava Bernhardsdot-tir, viola in Zoran Markovič, kontrabas. V koncertnem programu so kar tri krstne izvedbe skladatelje Božidarja Kantušerja, nenada Firšta in Iva Petriča. Izvedli bodo tudi Kvintet op.39 S. Prokofjeva. Koncert sakralne glasbe Kamnik - V okviru Musice aeterne bo jutri, v soboto, ob 19. uri v cerkvi na Šutni v Kamniku koncert sakralne glasbe, ki ga bo ob 60-letnici smrti skladatelja p. Hugolina Sattnerja izvedel ansambel Slovenski vokalni solisti pod vodstvom dirigenta Sama Vremšaka. OSMRTNICA V 88. letu življenja je umrla naša IVANA BOHINC roj. Logar Pogreb bo jutri, v soboto, dne 12. novembra 1994, ob 14. uri iz mrliške vežice na pokopališče v Cerkljah na Gorenjskem. ŽALUJOČI VSI NJENI Cerklje, 10. novembra 1994 GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS - Na AMZS so na cestah po Gorenjskem v teh dneh opravili 31 vlek avtomobilov in 15-krat nudili pomoč na cestah. GASILCI • Kranjski gasilci so z drevesa na Beli reševali obešen-ca, klic na pomoč pa so prejeli tudi z bloka na Janeza Puharja 8 na Planini. Stranovalci so opazili dim, ki se je valil iz stanovanja v 6. nadstropju. Gasilci so postavili lestev, skozi balkon prišli v stanovanje in iz štedilnika odstavili posodo, v kateri se je nekoč pekla kokoš. Stanovanje so nato tudi prezračili. K sreči škode še ni bilo. V Radovljici so gasilci črpali kanalizacijo v Domu Matevža Langusa, na Jesenicah pa so 2 x z rešilnim avtomobilom iz železarne prepeljali ponesrečenca, dobili pa so tudi naročilo za podiranje dreves v centru Jesenic. V Škofji Loki in v Tržiču gasilci v teh dneh niso imeli dela. GORENJSKI DOJENČKI • V Kranju so zmagali dečki z rezultatom 9 : 6. Postavili so tudi tokratna rekorda, najtežji je tehtal 4.300 g, najlažji pa 3.000 gramov. Na Jesenicah je bil izzid v teh dneh 3 : 2 za deklice. In ker so bile kot ekipa močnejše, so seveda postavile tudi rekorda: 3.260 in 2.750 gramov. URGENCA - Na kirurškem oddelku jeseniške bolnišnice so zdravniki poskrbeli za 120 bolnikov, na internem oddelku za 40, na pediatriji 19 in ginekologiji za 21 bolnic. Če želite slišati, kako zveni zvok skupine Valhala in se naužiti nekaj pozitivne energije, ki jo skupina izžareva, potem pridite jutri, v soboto, 12. novembra, v Klub Oranžerija v Mengeš, ali v četrtek, 17. novembra, v Palmo v Ljubljano, 24. novembra pa bo koncert skupine tudi v Ragtime klubu v Kranju. Vi • SAVNA • SOLARU ,064/22-11-33, IND0V, d.d. MALOPRODAJNA TRGOVINA Ljubljana, Poljanska 95 4f- in d o v Nič ni boljšega od domače hrane, sploh, če gre za klobase, salame, krvavice in druge podolgovate dobrote. Če ste sam svoj mojster ali imate za soseda mesarja, s pripravo mesnih dobrot res ne bo težav. Kljub temu pa brez pravih izvrstnih ČREV, začimb in mesarskega pribora le ne bo šlo. In če k temu dodamo še naše stoletne izkušnje, bo nakup v naši trgovini na Poljanski 95 v Ljubljani več kot užitek. INDOV Ljubljana za pravi okus domačih kolin •G iifiiii PredilniškaM 64290 TRZlCt vas vabi na: PREDPRAZNIĆNI DUNAJ 2 DNI med 16. in I 7. 12. 94 SMUČANJE v tujini in doma IZLETI v novembru in decembru (Praga, London, Pariz, Budimpešta, Amsterdam, Rim itn. SUZUKI VABI NA BREZPLAČNI PREVENTIVNI PREGLED VAŠEGA SUZUKI VOZILA GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER ZA SLOVENIJO od 7. do 25. novembra 1994, tudi v soboto, 12. novembra, vsak delovnik od 8.00 -15.00, v soboto od 8.00 -13.00 ure Brezplačno bomo opravili naslednje preglede in teste: • zavore • zavorni mehanizem • zavorna tekočina • pnevmatike • kolesne obese • nivo olja v motorju • nivo ol|a v menjalniku • stanje akumulatorja • krmilni mehanizem • testiranje hladilne tekočine • nivo hladilne tekočine • kontrola protizmrzovalne tekočine za pranje stekel • pregled nastavitve vseh luči • vžig in elektronika • brisalci stekel • izpušni sistem • kontrola varnostnih pasov • stanje zaščite pred korozijo • kontrola gretja in zračenja • pregled opreme: komplet prve pomoči, žarnice POOBLAŠČENI SERVISERJI V SLOVENIJA AVTOTECH d.o.o., Ahlinova 1. 61291 ŠKOFLJICA, tel.: 061/666 359 • ANDY AVTO SHOP d.o.o., Cesta kozjanskega odreda 18, 63230 ŠENTJUR, tel.: 063/743 389 • ULA d.o.o., Jurčičeva 17. 68210 TREBNJE, tel.: 068/44 231 • AVTOHIŠA RAJBAR d.o.o., Miloša Kuzmiča 18, 69000 MURSKA SOBOfA, tel.: 069/21 444 • PANAORIA d.o.o., Jana Husa la, 61000 LJUBLJANA, tel.: 061/140 13 72, • CEC PAVEL, Dutovlje 67, 66221 DUTOVLJE, 06 7/64/081 • AVTOMEHANIKA LUŠINA, Gosteče 8, 64220 ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/632 286 • AVTOSERVIS SMIUJAN BOGATAJ, Zvirće 30a, 64290 TRŽIČ, tel.: 064/57 208 • PIRAMIDA d.o.o., Borovniško naselje 7, 614U KISOVEC, tel.: 0601/71 331 • AVTOSERVIS SIL** SILVO, Pekel 36, 62211 PESNICA, tel.: 062/653 053 • MTE COMERCE, Polje 351/c, 61260 LJUBLJANA, tel.: 061/484 548 • AVTOSERVIS JERŠIN, Jezerska cesta 2, 64220 KRANJ, tel.: 064/242 779 AVTOMEHANIKA SKRBIŠ, Spodnja polskava 102, 62331 PRAGERSKO, tel.: 062/836 907 SODELUJEJO V AKCIJI: • Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu • Panadria d.o.o.. Ljubljana GOOD/VEAR KHAtKCDK pnNnnnm 61000 Ljubljana, Jana Husa la Vsem lastnikom zagotavljamo 5% popust pri nakupu pnevmatik* MOBIL motorna olja po promocijskih cena*1' Petek, 11. novembra 1994 OGLASI GORENJSKI GLAS • 27. STRAN m HALS, HALE?, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI TEL.: 66-052 AVTOŠOLA B in B TEL.: 22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK OKVIRANJE SLIK STUDIO RACE Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 Točno to, kar želite! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 14. novembra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novim vozilom IVECO v Avtošoli B in B. Tel.: 22-55-22 Umetniške slike, fotografije, posterji, plakati, diplome, medalje, gobelini, ogledala. VELIKA IZBIRA italijanskih letvic in karton paspartujev. Bled - Zasip, Sebenje 66, tel.: 77-040 ŠKRAT Tavčarjeva 53, Kranj (za Prešernovim gled.) NAKUPOVALNI IZLET TENIS BOR PREDDVOR TUDI POZIMI AKUMULATORJI, ANTIFRIZ REZ. DELI lin POPRAVILA TRAKTORJEV Izredno ugodna ponudba metrskih pletenin iz uvoza. Cena samo 2.900 SIT/kg (v kg pribl. 2-5 m). Se priporoča trgovina z metrskim blagom! Tel.: 222-013 MADŽARSKA - LENTI, dne 24. in 26. novembra; ČEŠKA: Brno, Blansko 2 dni, dne 17. do 19. novembra; PALMANOVA, dne 30. novembra. Rozman, tel.: 712-247 ŠOLA TENISA - Na novi specialni podlagi z vsemi karakteristikami peščenih igrišč. Vpisujemo abonmaje za sezono 1995. Poleg številnih športnih aktivnosti pa Vam nudimo tudi savno in bogato gostinsko ponudbo, vljudno vabljeni! Informacije in rezervacije po tel.: 064/45-080 J Po zelo ugodnih cenah Vam nudimo vse tipe AKUMULATORJEV VESNA (že od 3.450 SIT). Nudimo vam brezplačno montažo, servis in menjavo antifriza. Možnost plačila na dva čeka. KLASJE, d.o.o., C. na Klanec 9, Kranj, tel.: 331-375 A VTOMURKA *v mesecu novembru avtomobili R 5 in Clio cenejši za 5 % LESCE Posebna ugodnost za vozila R19v zalogi AVT ELECTRONIC SERVIS VIDEO, TV, AVDIO AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA TEL.: 631-729 * še vedno ugodni kreditni pogoji - kredit brez pologa, z odplačilom do štirih let. Informacije: AvTOMURKA Lesce, tel: 064/718-100; del. čas vsak dan od 8. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure Servisiramo vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Loevve... Ugodne cene novihaparatov. Škofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205 Avtošola obvešča cenjene kandidate, da vpisuje v tečaj CPP za A in B kategorijo. Lokacija Avtošola Gasilski dom Trata. 1A NOSEČNICE IN DOJENČKE Razna oblačila za nosečnice in dojenčke. Boutique ORHIDEJA, Tomšičeva 23, Kranj (nasproti gradu Kieselstein) JEREB, d.o.o. tel: 621-773, 682-562 Nakupi Brno, od 24. do 26. 11.; SILVESTROVANJE - Češka. ... . TURISTIČNI PREVOZI - 8 oseb Nudimo Vam turistične prevoze in ekskurzije doma ali v tujino. Specialnost je zahod. Tel.: 43-332 POROČNA OBLAČILA V Sloveniji najcenejša izposoja poročnih oblačil zadnjih modnih trendov, dodatki, konfeti, vabila. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, tel.: 312-207 SAVNA KLUB Za Globusom Vabimo na savnanje, solarij, ročno masažo in osvežilni bife. Odprto: petek, sobota, nedelja, od 18. ure dalje. Tel.: 211-927 AVTOŠOLA SEM tel.: 623-255, 620-211 Spoštovane stranke obveščamo, da bomo decembra začeli s tečaji CPP tudi v DOPOLDANSKEM ČASU. AKUMULATORJI VESNA, TOPLA j>GROIZBIRA ČIRČE Največja prodajalna z akumulatorji na Gorenjskem Vas vabi k nakupu vseh vrst akumulatorjev Vesna in Topla. Nudimo brezplačno montažo, servis, možnost plačila na dva čeka. Cene so že od 3.470,00 S!T dalje. Garancija 2 leti. TEL: 324-802 remont kranj TEL: 211-225, 223-276 atenske in talne obloge portuna dom slender you "tara c. 15, Kranj ELEKTROMEHANIKA PRIMOŽ BONCEU,s.p bolnik 125 (46-509) Modno šiviljstvo v Železnikih papirnica '^knjigarna [•Loki -pasi hiša Arnol °ruštvo reiki uvbuana Zamik plačila -ali na več čekov %£RZ1N0 VANJE l)OMAČIJA ZLATOROG Teksas, Lesce) /«/.; 064/718-472 Rabljena vozila v zalogi: VOLVO 850 GLT, letnik 1993 = 47.570 DEM; ALFA 33, letnik 1991 = 16.740 DEM, CLIO RT 1,4, letnik 1993 = 19.320 DEM; LADA SAMARA, letnik 1992 = 7.840 DEM; R-25 V6, letnik 1988 = 12.590 DEM. Krediti brez pologa, menjava staro za novo. Pestra izbira keramičnih ploščic, sanitarne keramike, mešalnih pip, toplih podov, itisonov, trave ter talne in stenske plute. Fortuna DOM, Gorenja vas 77, tel.: 064/681-234 Telovadno gimnastični salon: sprostitev, razgibavanje, odstranitev celulita... Del. čas: 9. - 22. Se priporočamo! Tel.: 218-323 Servisiramo električna ročna orodja, male gospodinjske aparate; čiščenje bojlerjev. Smo pooblaščeni servis za bojlerje TIKI. Trgovina in servis izdelkov TIKI. šivanje ženske, moške in otroške konfekcije po vaši meri in okusu. Mija Habjan - v ZADRUŽNEM DOMU na Češnjici. Novo! Pisarniški material, vse za šolo, obrazci, računalniški papir, novoletni program (koledarji in rokovniki), novoletni okraski in darila. Posebna ponudba: otroške igrače in makete Revell. GORENJCI, ki že imate opravljen tečaj prve, druge in tretje stopnje REIKI, vabljeni 14. novembra ob 17. uri v prostore OŠ prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu. Vabi društvo REIKI iz Ljubljane! Jeans: Levi "s 501 original 8.690 SIT, Sexes, Diesel, Joop 3.990 SIT. Brezrokavniki 3.490 SIT, puliji 3.290 SIT, termovelurji 4.690 SIT, puloverji 4.190 SIT, termo srajce4 090 SIT, pasovi... OUEEN, Cankarjeva 12, Kranj Vabimo Vas na veselo MARTINOVANJE ob zvoku citer in harmonike. Ponudili Vam bomo Martinovo gos in ostale kmečke Jedi. Zunaj bomo pekli kostanj in stregli mlado vino. Strežemo slovenske domače jedi. Vabimo Vas tudi na nedeljsko kosilo za samo 850 SIT. Odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 11. do 5. ure zjutraj. OSMRTNICA Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. Kosovel Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ALEŠ ŽIBERT dijak 4. h razreda Gimnazije Kranj Dijaki in delavci Gimnazije Kranj MALI OGLASI m 223-444 Danes TECHINO RED BULL PARTY Jutri, v soboto SEVERI NA s skupino APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. 0632- 595 22989 Prodam PEČ za etažno centralno, staro 2 leto. S 310-517 24888. EUND Elektroluks RADIATOR stenski, trajnožarečo peč Emo Celje, motorno ročno žago Sach Dol mar 1,5 KW, džuboks s ploščami Selec-tion plaving, prodam. Cene po dogovoru. ©215-642, v nedeljo od 8. do 13. ure 25011 Prodam trajnožareč KAMIN Magma Keramik malo rabljen. 0212-955 25021 Prodam osebni RAČUNALNIK 386/ 40, zelo ugodno. 0326-758 25043 Prodam BRIVSKI APARAT Braun, nov, cena 5500 SIT. 048-011 25044 Prodam starejši šivalni stroj v omarici, skoraj nerabljen 100 DEM. 0214-635 25045 Poceni prodam SOBNO PEČ kuppersbusch. 057-557 25046 Prodam nerabljen ŠTEDILNIK na trda goriva Calorex. 0736-434 25047 Mizarsko račno 2AGO novo im rezbarsko strojno žago, prodam. 0403-304 25061 Prodam CD PLAYER ONKYO DX 2700, skoraj nerabljen. 057-244 25053_ Novo PEČ kuppersbusch in električni pisalni stroj. Senegačnik, Cankarjeva 17, Radovljica 25062 Prodam STIKALNO URO (Treben) dvotarifnega elektrotoka. Praprotna polica 29, Cerklje 25004 Eelektro motor R. Končar 5,5 KW prodam. 0421-722 Ivan do 7. ure Oddam ŠTEDILNIK 4x elektrika, 50 cm, ura, raženj. 0620-538 25070 Prodam 420 I hladilni bazen za mleko, odlično ohranjen. Podbrezje 67 25071 Prodam NAKLADALNO prikolico 18. Volčič, Reteče 45, Škofja Loka 25083 Prodam MOTOKULTIVATOR s koso in obračalnikom ali posamezno. 0 242-419 25090 PLINSKI ŠTEDILNIK 60 x 50, malo rabljen, ugodno prodam. 0 633-752 25092 Prodam 120 literski KOMPRESOR, dve glavi. 0 323-995 25093 Prodam trajnožarečo PEČ. 497 t 45- 25094 MULT1KULTIVATOR Gorenje Muta, Motor AC MD italijanski z rotacijskim plugom, kosilnico in frezo za sneg, malo rabljeno, ugodno prodam. 0891-304 25100 IZREDNA PRILOŽNOST! OVER-LOCK Brother 546, 4-nitni. z diferencialom - 750 DEM + PD. Nudimo vam tudi vse vrste INDUSTRIJSKIH šivalnih strojev. 0061/13-16-112 25119 Zelo malo rabljeno termoakumula-cijsko PEČ 3 KW ugodno prodam. 047-250 25123 Hotel Transturlst In gostilna Krona vabita od 17. do 20. novembra na večere DALMATINSKE KUHINJE. Za razpoloženje In ples bo Igral Trto Zadar. Rezervacije po telefonu 064/621-261. Vstopnine nll ŠIVALNI STROJ starejše znamke, star pod 20 let, kupim. 0216-856 Prodam pnevmatsko stiskalnico sile 5 t in stiskalnico 3 t. 0733-427 25128 Prodam reduktor z motorjem zta mlin - trak in pomivalno mizo odce-jalnik levo. 070-304 25129 Prodam frizerski dvojni umivalnik, rabljen zelo ugodno. 0714-13225130 Prodam barvni TV sprejemnik Gorenje 61 cm. 051-620 25143 C 64 disket, enota, kasetnik, skoraj novo, prodam. 049-152, po 17. uri DELOVNI ČAS od 9. do 12. ur« od 15. do 19. uro sobota od 9. do 12. uro TV«»HI • Fl—VIDEO W37cm iW51cm,nx TV55cm,TTX TV72cm,TTX VSdeorekorder 1 Hi *R stolp OD 41.634 OD 53.460 OD 61.560 101.979 OD 46.170 OD 44.955 Ugodno prodam termoakumulacijs-ko PEČ 2 KW. O 57-695 25166 Ugodno prodam kuppersbusch ITPP Ribnica. 065-377 25168 Ugodno prodam rabljen 80 I kombiniran BOJLER elek. centralna. 0725-005 25170 Prodam ZAGO VENECIJANKO z žamarjem za les. 0622-581 25177 Prodam nov kuppersbusch za polovično ceno. 0891-191 251&0 Prodam PISALNI STROJ in termoa-kumulacijsko PEČ. 0242-610 25132 PC AT 286/12, z jovsticom, prodam za 500 DEM. 057-431 25186 TROSILEC hlevskega gnoja ZAMENJAM za manjšega. 0802-040 25167 NAKLADALNO PRIKOLICO SIP 17 m3, rabljeno, prodam. 0682-665 25189 Prodam barvni TV 55. 0801-122, int. 178 25193 Prodam 80 I bojler nov, orig. zapakiran na 3 obroke. 0632-187 25200 Prodam termoakumul. PEČ 2,5 KW, AEG. 0323-685 25201 25205 BTV ISKRA, 51 cm, letnik 1991, 2 zvočnika itd., brezhiben, prodam za 300 DEM. 0631-245_25214 Prodam rabljen barvni TV Iskra. 0681-086 25218 Prodam malo rabljen 4-nitni OVER-LOOCK. 0622-139 25219 Prodam dva zvočnika ACIO ASP 80 za avtoradio. 078-108 25233 Prodam mizarsko delovno mizo Ponk, standardnih izmer. 0718-123 25234 Prodam BANJO 160 cm in kup-persbush. 0311-468 25240 Ugodno prodam PEČ na trdo gorivo. 070-492 25242 Prodam STROJ za termo tisk majic, ugodno. 051-671, Mojca 25243 Prodam regal, pralni stroj, oljni radijator. Gavrič, Golnik 46 2524a Trgovina in storitve dao, Kidričeva 2, Kranj, tel: 064 - 2123 67,21 1142 GORENJSKI GLAS • 28. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 11. novembra 1994 Ugodno prodam ŠTEDILNIK na trda goriva rabljen eno sezono. «681- 410 25250 CIRKULAR za žaganje drv s trofaznim motorjem. O061/621-126 25268 Prodam nov ŠIVALNI STROJ, tuje znamke za 500 DEM. Kepic, Sr. vas 57, Šenčur 25274 Prodam kuppersbusch in peč na kurilno olje. 041 -113 25275 Tapisone, jogije, sedežne garniture, vam očisti globinski sesalec. «733- 185 25277 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV. 0860-517 25285 Prodam nerabljeno novo PEČ 17 VW, etažno centralno na trda goriva, znižano 24 %. 0214-137 25296 Ugodno prodam termoakumulacijs-ko PEČ s termostatom, 3 KW. ©83- 123 25303 Zamrzovalno SKRINJO LTH 380 I, dobro ohranjeno. 0328-137 25311 Panasonic, BREZŽIČNI TELEFON nov, prodam za 15.000 SIT. O 324- 146 25315 Prodam 2 termoakumulacijski PEČI 4 in 6 kW in 80 literski BOJLER in HLADILNIK. O 47-239 25328 Ugodno prodam nov akumulator 75 Ah, trajnožarečo peč, termoakumu-lacijsko peč. O718-192 25369 Za 15000 SIT prodam skoraj novo termoakumulacijsko PEČ. «620- 930 25371 Prodam CO 2 APARAT z jeklenko, moči 220 A 380 V. ©422-370 25375 Prodam skoraj nov HLADILNIK s skrinjo za polovično ceno. «225-393, dopoldan 25380 Prodam novo PEČ za centralno. Popravi la peči .©318-855 25382 Avtozvočnike vgradne Antitech 300 W, nerabljene prodam za 15000 SIT. ©2 1 6-14 1 25389 ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH 320 litrov, staro 5 let prodam za 12000 SIT. »216-141_25390 TECHNICS RS B 765 kasetofon, prodam. ©311-266 25394 Prodam zadnji NAKLADAČ za traktor po polovični ceni. Velesovska 2, Šenčur 25411 Ugodno prodam sobno PEČ na olje EMO 5. ©48-099_25417 Prodam etažno 18 KW PEČ, eno leto rabljena za 500 DEM. »225-475 Prodam PEČ lokaterm planica, rabljena eno sezono, ugodno. »328-150 25440 Prodam zamrzovalno SKRINJO in tri RADIATORJE. «421-109 25442 Prodam GOSTINSKO FRITEZO in lupilnico krompirja 15 kg. »311-312 Prodam barvni TV Iskra Color, ekran 56 in litoželezno KAD 160x75. «311-194 25461 HOTil JELOVICA BLED V MESECU NOVEMBRU SMO ZA VAS PRIPRAVILI IZBOR JEDI IZ MADŽARSKE KUHINJE. VABIMO VAS, DA PREŽIVITE PRIJETEN VEČER OB NEŽNIH ZVOKIH VIOLINE REZERVACIJE PO TELEFONU 79 60 ALI TELEFAXU 741 550 Ugodno prodam PLETILNI STROJ Brother dvoredni na kartice. «332 041 25487 Prodam novo avtomobilsko in rabrjeno traktorsko PRIKOLICO. Ve- leSOVO 12 25473 Poceni prodam rabljen TV COLOR, ekran 51, 10.000 SIT. «622-476 Poceni prodam toplotno ČRPALKO VTC 2 LTH. novo. 80.000 SIT. «622- 476 2547S LIKALNIK na paro z desko ugodno na 8 obrokov «58-031 2S481 Prodam kvalitetni GLASBENI STOLP in SAMOSTREL z daljnogledom. «53-114 25487 Ugodno prodam nerabljen gorilec Thvssen s predgretjem. «221-760 25510_ Poceni prodam 23 kW PEČ za etažno centralno ogrevanje in EK-SPANZIJSKO POSODO, rabljeno eno sezono. « 216-716 25525 400 literski BAZEN za mleko, prodam. O 43-315 25528 Prodam KOTEL za žganjekuho 50 litrov, cena po dogovoru. O 47-478 25573 GLASBILA Prodam SYNTHESEIZER CASIO 110 še v garanciji. 0421-852 25034 Prodam Paist činelo s stojalom in hat-hit činele za 250 DEM. ©51-637 25227 Prodam FRAJTONERICO znamke R.NOVAK KLAGENFURT. Škrjanc, Zg. Duplje 3 a 25332 Prodam diatonično HARMONIKO B, ES, AS. «401-176 25502 GR. MATERIAL IZDELUJEMO in PRODAJAMO SUHE SMREKOVE OBLOGE raznih dolžin in širin, ladijski pod, klasični parket, hrast, bukev, jesen ter deske za prekrivanje s tegu! o. «64-103 Prodam dvojna krila VRAT, smolo v sodu, terac pesek, keramične ploščice, štedilnik na drva, multikultiva-tor. « 217-133 od 9. do 11. ure 24842 HRASTOV FURNIR po 250 SIT/m2 in FURNIRANO HRASTOVO OBLOGO po 1.200 SIT/m2, prodam. « 422-193 24879 OPAŽ 590 SIT z dostavo, smrekov, suh, I. klasa! «063/451-082 24972 Prodam VRATA s podboji lužen hrast 2x 85 leve in 1x85 desne. «76-000 24973 Prodam betonski MEŠALEC in 8 m2 neglaziranih ploščic. Gorenjesavska 56, Kranj 25028 Prodam novo STREŠNO OPEKO Bramac 144 kosov. «81-603 25056 Prodam strojni bobrovec in eternit 40x40 sivi, nov, zeta vijaki. «211- 882 25084 Ugodno prodam OKNA 180x140 cm in rabic mreže. «41-894 25102 Prodam HRASTOVE PLOHE in DESKE. «422-314 25121 Brezplačno oddam rabljeni cementni strešnik folc 800 kosov. »312-415 Ugodno prodam 5 lošč rostfrei PLOČEVINE in električno omarico. »632-933 25135 Ugodno prodam 660 kom BOBROV-CA in 90 kom LETEV nerabljeno. 957-695 25185 Prodam APNO za beljenje. Hafner, «621-062 25217 Prodam trokrilna ZASTEKLJENA GARAŽNA VRATA dim. 235x270. «422-141 25228 Prodam OPAŽ 12 in 16 mm in suha drva. «64-207 25229 Poceni prodam 40 m2 salonit PLOŠČ, mali format in zelo močan trifazni VENTILATOR. 25230 1422-141 Prodam železno konstrukcijo 4x4 m s salonitkami. «422-351 25294 30% ceneje prodam novo VEZANO OKNO 100 x 120 cm, notranja VRATA hrast 75 x 200 cm polnilo steklo 45 x 140 cm s podbojem. « 49-381 25322 Prodam 70 kosov ALU valovite PLOČEVINE. «241-630 25343 Prodam smrekov LES za ostrešje. «65-417 25392 Zastekljena okenska krila prodam 200 kosov, 200 DEM. «78-513 25400 Prodam suhe hrastove PLOHE. «738-086 25402 Prodam LESENO OGRODJE z vrati, primerno za vetrolov. «061/612-530 25406 Prodam 148 kosov ZIDAKOV vogal-nikov, dim. 19 29 39 za 30.000 SIT. «861-298 25611 Prodam MODULARNI BLOK in ARMATURNE MREŽE - stoječe. Ljubno 46, B 48-767 25552 IZOBRAŽEVANJE UČITELJ uspešno instruira MATE-MATIKO in FIZIKO. «311-471 23300 Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. «56-095 25030 Instrukcije iz kemije za osnovnošolce in srednješolce. «213-855 26437 Uspešno učim angl. , fran., in nem. jezik. «51-291 Vesna 25438 KOZMETIKA KOZMETIČNI STUDIO BARBARA • SAVNA - SOL.ARIJ Inštruktorja za angl., slov., matem., za 6. razred OŠ na področju Bleda, iščemo. »76-654 25065 Inštaliram matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. »224-175 25199 Uspešno instruiram angleščino za osnovne ter srednje šole. »328-480, BOŽI 25263 Instruiram matematiko in fiziko. »738-044, popoldan 25299 Instruiram matematiko za OŠ. Andrej, »225-467, zvečer 25420 LASTNIKI VIDEOKAMER! naučim vas tehnike snemanja. »58-340 25436 IZGUBLJENO Na Jelovici iz planine Tamare, so se izgubile 4 bele KOZE, 2 samici ena od njijuima rogove, obe pa imata pripete zvončke, in 2 samčka, če bi ju kdo slučajno videl ali karkoli vedel od njih, ga lepo prosim, če sporoči. » 77-334 25453 KUPIM Odkupujemo vse STARINSKO POHIŠTVO in ostale starinske predmete, nudimo zelo kvalitetne restavratorske usluge. »53-401 20253_ Kupujemo HLODOVINO smreke, bukev, jesen, hrast, oreh, češnja. »64-103 23124 LESPROMETodkupuje les na panju, za takojšne plačilo. » 621-779 po 15. Uli 23821 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 48-545 24222 Kupim ali vzamem v najem garažo. »215-941 24932 Panasonic AlBStkans centrale, tBlofoni in telefaksi zb pravB poekivnažB SERVIS Z ORIGINALNIMI DELI POOBLAŠČENI ZASTOPNIK 2A SLOVENIJO TELEFON TRSOVIMA - SFRV1S Upnvalel 064 222 868 tu 064 222 867 LJUBUANA. tol/fox. 061 159 0 232 KRANJ. t«l/tax. 064 222 150 Kupim čenjeve, jesenove in orehove deske. »77-887 25032 Stare slovenske knjige in razglednice odkupujemo. 070-516 25048 Kupim koncertne CITRE srednje velikosti. »715-797 25060 TRAVNE PLOŠČE kupim. »061/ 313-755 2522? Kupim večjo dobro ohranjeno tridelno GARDEROBNO OMARO. »50- 852 25265 Kupim železne podboje. »81-603 252 n__ Kupim traktor Universal 445 pogon na 4 kolesa. »46-347 25292 Kupim ŠROTAR za koruzo. »738- 054 25354 Kupim staro in starinsko pohištvo, lahko v slabem stanju. » 45-655 25555 LOKALI V Begunjah oddam lokal primeren za trgovino v izmeri 70 m2 poleg špecerijske trgovine. «733-198, 733-571 25027 Gostinski lokal, bistro, gostišče, kava bar ali manjši pension v Radovljici, Lescah, Bledu ali Kranjski gori, vzamem v najem. «891-304 25097__ V škofji Loki oddam v najem nedokončan gostinski lokal z vso potrebno dokumentacijo. Interesenti naj pokličejo na «631-384 25122 Oddam v najem KAVA BAR v oklici Kranja 43 m2, odkup inventarja 36000 DEM, najemnina ugodna, šifra; NOVEMBER 94_26134 Na Planini oddam LOKAL in SKLADIŠČE. «325-377_25171 V Radovljici oddamo manjši poslovni prostor. «061/331-595 25287 Oddam obstoječi prostor za obrt (Tržič). «57-841_25283 V centru Tržiča prodamo poslovni prostor cca 25 m2, primeren za mirno obrt ali pisarno, oddamo več prostorov primernih za pisarne. B.A.V., D.O.O, Koroška c. 5, Tržič, »52-233 25289 Poslovne - pisarniške prostore v 17. etaži nebotičnika v Kranju, ugodno ODDAMO. »212-194_25488 Na Planini oddamo trgovski LOKAL 57 m2. B 216-544 25537 PONUDBA TEDNA poslovni prostor 60 m2 na prometni lokaciji v Železnikih prodamo za 40.000 DEM, v račun vzamemo tudi avto, ali drugo stvar, po dogovoru. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. » 221-353 25562 V KRANJU oddamo trgovski lokal 40 m2 in cca 50 m2 oz. 100 m2; okrepčevalnico z ročno avtopralnico cca 100 m2, v Šenčurju skladišče, pisarniške prostore v Kranju in dr. APRON, » 331-292 25568 KOLESA Prodam ATX letnik 1988, dobro ohranjen, cena po dogovoru. »51- 530 24832 Prodam dva starejša ženska KO-LESA. »48-225_250« Gorsko kolo, Scott Montana, 21 prestav, prodam. »801-121 25052 Prodam MOTOR CTX 80, letnik 1989/odlično ohranien. »422-086 SMUČANJE V SMUČARSKEM RAJU GERLITZEN - samo 40 km od meje z 12 žičnicami (od 500 -1911m) UDOBNA POČITNIŠKA STANOVANJA $af)itcrf)0f DRUŽINA R + R EBNER A - 9543 ARRIACH, BERG OB ARRIACH 5 tel. 0043 - 427 - 8160 ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! Prodam ital. gorsko KOLO 18 prestav orig. zapakirano na 3 obroke. »632-187 25198 Prodam moško dirkalno KOLO na pet prestav, cena 15000 SIT. Krapež, Pipanova 78, Šenčur bloki 25226 Prodam KOLESI personal in ponv. »621-451 25276 Fantovsko KOLO 18 prestav 24" prodam. »58-463 25284 Prodam TOMOS AVTOMATIC 3. »714-665 25444 Prodam skoraj novo ŽENSKO KOLO na 5 prestav. Šuceva 9, Primskovo Kranj 25459 NAJDENO V Stražišču smo našli mladega, prijkaznega NEMŠKEGA OVČARJA. »311-092 25464 TEHNIČNA TRGOVINA TV - VIDEO - HI-FI - KAMERE SIEMENS MIDI STOLP DUAL 2X30 W 58.550 SIT DUAL 2X50 W 84.550 SIT SIEMENS ST.TTX 55 cm 87.550 SIT SIEMENS ST.TTX 63 cm 127.550 SIT SIEMENS RADIOKASETOFONIOD 8.550 SIT MINI STOLPI AJWA 00 54.550 SIT 54.550 SIT VODOPIVČEVA17 MOHORJEV KUNEC KRANJ TCL0MI.147M ODPRTO OD 10h - 12h IN OD 16h - 19h, OB SOBOTAH 9h - 12h OBVESTILA Za novoletna darila pokličite 046- 234 24043 Pozivamo KONC ANTONA Iz Visokega, da v 8 dneh javno prekliče izrečene obtožbe in grožnje na račun Žibert Cirila iz Milj. V nasprotnem primeru ga bomo sodno preganjali, žibert Ciril, Milje 1 b 25024 UGODNO UGODNO T B G 0 T I N * J JAKA PLATIŠE 13, KRANJ, TEL: 326 - 995 ' 0TR0§KI PULI Z ZADRPO100% BOMB. OD 1.250 SIT DALJE ' OTROŠKE ZAMET HLAČE 4 ■ 14 LET 2.440 SIT I • 0TR0§KI TERMO JEANS, DEFTIN 3.530 SIT I • OTROŠKE BUNDE 10 RAZLIČNIH MODELOV OD 5.490 SIT DALJE ► OTROŠKI SMUČARSKI KOMBINEZONI OD 8.800 SIT DALJE •M0SKE, ŽENSKE BUNDE 8.750 SIT »ŽENSKE BUNDE • BRUŠENI MATERIALI Z NARAVNIM KRZNOM 19.450 SIT »MOŠKE, ŽENSKE, OTROŠKE JAKNE TERMO VELUR 5.600 - 7.800 SIT POSEBNA PONUDBA OTROŠKI BREZROKAVNIKI TERMO VELUR 2.490 SIT OB PESTRI IZBIRI OBLAČIL ZA OTROKE VAS VABIMO NA MIKLAVŽEVE NAKUPE! ČLANI KLUBA BIBA 10% POPUST, PLAČILO NA VEČ ČEKOV ! Ugodni NAKUPOVALNI IZLETI na Madžarsko vsako soboto in torek. Prijave »49-442 25495 nakupovalni izleti v Italijo - Palma-nova, Portogruaro. »49-442 25498 Pospravljate podstreho, stanovanje, podirate hišo, pokličite. O 45-655 VEDEŽEVALKA s 30 letno tradicijo prerokuje iz kart in kave. O 221-147 OBLAČILA Prodam nov USNJEN JOPIČ št. 52 120 DEM. »311-106_24951 Prodam dekliški zimski plašč 8-9 let. »324-897 25059 Ženski kombinezon, vijolično siv, 40-42, lanski Elanov model. »723-653 otroške 25439 Ženske barete dvojne KAPE dobite »715-050 Kupim usnjen PLAŠČ, lahko z vojne, železničarsko sunknjo, zimsko. » 45-655 25553 OTR. OPREMA Prodam kombiniran otroški VOZI-ČEK Peg. »733-510_24999 Prodam skoraj nov kombiniran otroški VOZIČEK za 25000 SIT. »47-666 25117 Prodam otroško posteljico z jogijem električni radiator. Retljeva 10, Kranj, »327-027 25144 Prodam novi globoki otroški voziček, poceni. »324-149 25175 Otroško STAJICO in sadike cipres prodam. »311-877 25284 Za 200 DEM prodam belo otroško POSTELJICO z jogijem. Janša, »76-951 Zasip 25278 Globok OTROŠKI VOZIČEK prodam. » 327-629 25318 Prodam malo rabljen KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK. »217-126 Prodam otroški voziček Peg in AVTOSEDEŽ. »41-136_25356 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK italijanski Peg. »214-531 25416 Prodam globok VOZIČEK In ležalni STOLČEK, novo, ugodno. «422- 077 25431 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem In otroški kombiniran voziček. «401-270 25432 Otroško POSTELJICO 140 cm zelo poceni oddam. «67-184 25446 Prodam italijansko otroško HOJICO nič rabljeno. 0214-080 25475 POZOR! Italijanske kombinirane VOZIČKE vam nudimo po proizvodnji ceni od 13000 SIT do 19900 SIT. Plačljivo na 3 čeke. 0217-020, 218- 061 25500 OSTALO Prodam novi samostrel MAGNUM VILOK T 57205. Dobrin, Purgarjeva 1. Tržič 25000 Gobelin "Družina jelenov", prodam. Cena 320 DEM. 0714-519 25035 Prodam ročni VOZIČEK (klmpež), na ležajih gumi kolesa. 0 41-878 25086 Poceni prodam BILJARD. 0325- 050 25111 Poceni prodam 6 BETONSKIH CVETLIČNIH KORIT 120 in 80 cm. 0216-206 25164 Prodam več GOBELINOV z okvirjem ali brez. 041-918_2537* KOZOLEC vezani (toplak), prodam. 0063/792-315 25387 Zelo poceni prodam veliko AKVARIJSKE OPREME in AKVARIJEV. 0324-149_ 25399 Prodam GOBELIN "Konji na livadi" 73x33. 0802-189_25423 Prodam železni ŽAGARSKI VOZ (žičnica Ljubljan), dimenzije 1x4. 0 57-473_25542 Prodam belo MIVKO 2.5 m3. 0 45- 263 25545 PRIDELKI Prodam KROMPIR za krmo. Ropret, Voglje, Senčurska 25 25012 Prodam rdeč KORENČEK. 797 1311- 25057 Krmilni KROMPIR prodam. »45- 710 25067 Prodam KORUZO v storžih. Strahinj 7 250»« Poceni prodam SADIKE črnega ribeza in vrtnih jagod. 045-532251* Prodam rdečo PESO KORENJE. 0422-601 krmiln° 25180 Prodam GRMIČKE kosmulj. 0217' 506 2517» Prodam krmilno PESO in 0736-228 SENO. 25184 Prodam krmilno PESO. 049-252^. Prodam jedilni in drobni KROM PIP-Debeljak, Podbrezje 150, 070-069 Prodam REPO. 070-379 25333 Prodam REPO za kisanje. Kos Ton«. 065-166 _^ 25356 Prodam dobro novo DOMAČE VINO. belo in črno iz dolenjskega grozdja-»736-619. Sr. Dobrava 14 pri Krogi Prodam SENO. »633-489 *fi8 Prodam meso mlade govedi 472 049- 26428 Prodam jedilni KROMPIR, cena 20 SIT. Pipanova 24, Šenčur ^2»£. Prodam »47-046 JABOLKA in HRUŠKE 254»1 Prodam krmilni KROMPIR 634 r324- 25521 Prodam poldne FIŽOL. 401-141 00- 25532 Prodam krmilu RJjgfi "* "1-45?- POSESTI Starejšo hišo ali zazidljivo P*2f*%l Kranju ob glavni cesti kupim. m*~Zm 304____i— Večjo zazidalno PARCELO JjK Ljubljano in Kranjem kupim. «* ^ 487-060______i-— Prodam HIŠO v V. S^^J^ie. materialom za centralno ogrevmjr vodovod in elektriko. Ceno P° , govoru. »52-331, po 15. "rLJ>-*: Prodam PARCELO 60001 m2 v bjjjjj Lesc in gumi VOZ. «715-35/ Gostišče ^>ce Vobl no V€S€LO MRRTlNOVflNJC ob dobri kapljici In odlični hronl se boste lahko zavrteli z BL€JSKIM TRIOM. 7^* prodam HIŠO in avtokleparsko glavnico z opremo in 647 m2 [azidljive parcele. Štular, Britof 15, ■242-364_25033 .J km iz Kranja oddamo celo oz. pol J'.SE. V hiši je telefon, CK, je Pnmerna tudi za gostinstvo ali razne gggjovno dejavnosti. «061/59-631 Najamem garažo na Planini. 0327- j£9 _25039 .^enjam 3-sobno STANOVANJE za 2^2 doplačilom. «212-209 25063 ^najem oddam pol HIŠE v Ljubnem. •327-067_25109 ^.Zabukovju pri Kranju prodam «**idljivo PARCELO 547 m2 za ^gnd. «211-106_25113 /|9encija APOLLON odslej tudi v ^ntru Kranja prodaja, kupuje, naje-25 in oddaja, ažurno in strokovno ^»nepremičnine. «064/211-106 ^2J4. ure do 18. ure_25131 .Prodam polovico starejše HIŠE v gjgznikih. «41-661, po 17.uri 25162 ENODRUŽINSKO HIŠO, 150 m2, s PjjPadajočim vrtom 800 m2 v mirnem £°l'Su Kranja, prodam. «223-600. ™*j delovnik od 9. do 12. ure 25163 Montažno garažo, izolirano, ^•Jjovljeno iz pločevine, prodam za JJOP DEM. «44-178_25251 lBoran^u in v TržiCu kuP'mo H'šO od JO ' 200 m2 uporabne površine. D.O.O., Koroška c. 5, Tržič, ■52-233_25290 Irt^-AJdovcu Dolenjska prodamo Ji^cCKO HIŠO, hlev in cca 5000 2~ zemljišča. Cena po dogovoru. *2l2-706_25300 J^AVNIK 3900 m2 pri Šenčurju, ob Jgjni cesti prodam. O 422-271 iV^Paličah prodava visokopritlično £80 1100 m2 3 Kranj GARAŽO na Planini, Gogalova ulica, Cgdam. «325-514, po 20. uri 25489 Ocldam v najem GARAŽO. 0213- ^1___25508 *£azidljivo PARCELO 360 m2 v T^TJcurju ugodno prodam. O 221- i2__25531 £uPimo hišo okoli Radovljice tudi lli^d. tt 216-544_255M PONUDBA TEDNA: prodamo po-l'^o-stanovanjsko hišo v centru "tica, v pritličju trgovine in delav-KtS; sl9. DO 23. URE VSAK DAN Računovodske, administrativne in pravne storitve za podjetja in podjetnike posameznike -OPRAVLJAMO AŽURNO IN KVALITETNO. Informacije po tel. 631-462. <3a Kidričeva 55, škofja Loka. ŠPORT Prodam popolnoma nove plastične DRSALKE št. 34 inb št. 33, 30 % ceneje. «78-879 25ieg Prodam bele DRSALKE štev. 27. «327-088 26181 Prodam ohranjene PANCARJE Sal-amon SX 41. št. 39-40. »57-547 Montaža raznih oblog, izdelava podstrešja z izolacijo. 0061/823- 127 25273 Vodovodne storitve, napeljava in popravila. »633-382 25288 Proti plačilu opravim za vas razna dela na lastnem PC-ju. šifra: AŽURNOST 25342 Elektroinstalacije, montaža gorilcev, alarmnih naprav. »725-103 25350 PREVOZI TOVORA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU. »064/422-434 25362 MONTAŽA in NASTAVITEV TV ANTEN. »215-146, 57-420 25370 Izdelava cistern na domu ali z dostavo. A test priložen. »738-855 25381 VARIM vse kovine Argen CO 2. V varjenje vzamem serije. »358-855 NUDIM KOZMETIČNO NEGO OBRAZA, DEPILACIJO, PEDIKURO, ROČNO MASAŽO. «58-337, 57- 008_ 25396 SERVIS elek. orodja Black&Decker, Iskra. Kodrič, Zg. Besnica 36, 0403- 153_ 25419 OLJNI GORILCI - servisiranje, montaža, meritve - Beta S d.o.o., «874-059 25435 Pozdravim z bioenergijo. «51-521 SERVIS elek. aparatov Gorenje, Iskra, Bosch, B&D, Hilti, Makita. Pivka 20, Naklo, «47-490 25462 Elektromehanika - previtje vseh vrst elektromotorjev in motorjev ročnega orodja. Pivka 20, Naklo, «47-490 Želite novo prevleko na vaši sedežni garnituri. Pokličite! «58-031 25483 KNJIGOVODSKI SERVIS STUDIO 42 tel. 214-213 OGS SERVIS - poppravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. «211-140 25518 TISKAMO vžigalnike, cena 40 SIT. Kuprep, d.o.o., « 70-609 25548 TISKAMO svinčnike, cena z vašim tiskom 50 SIT. Kuprep, d.o.o., D 70- 609 25549 STANOVANJA GARSONJERO z ločeno kuhinjo, 29 m2, VI. nadstropje in garažo na Planini II Kranj, prodam. 0 214-926 24815_ Najamem GARSONJERO ali 1-sobno stanovanje, brez predplačila. 0 327-812 24821 Lastniško 2-sobno STANOVANJE 52 m2 s CK, TEL, kabelsko TV. v pritličju v Radovljici, zamenjam za enosobno ali večje na Bledu. 0 715-128 24839 Kupim ali najamem GARSONJERO do 25 m2, brez CK, v Kranju. 0 221- 370 25089 V Škofji Loki prodam 1-sobno stanovanje. 0631-770 25096 Prodam novo 1-sobno STANOVANJE v Šenčurju s 54 m2 (CK, tel., TVp), takoj vseljivo. 0801-015 25107 V Zg. Pirničah oddam 2-sobno opremljeno STANOVANJE. 0211- 106 25112 Oddam novejše opremljeno 2-sobno stanovanje s CK, tel. in kabelsko TV, najboljšemu ponudniku, ki plača vse funkcionalne stroške, šifra: RADOVLJICA_25137 Mlada družina išče stanovanje, pomoč starejšim. 047-246 25223 Mlada družina najame stanovanje na Jesenicah. 078-755 do 20. ure25247 Samski zaposleni ženski oddam sobo na Bledu. 0741 -240 25259 V Tržiču najamemo enosobno STANOVANJE. B.A.V.d.o.0., Koroška c. 5, Tržič, 052-233_25291 Takoj najamem opremljeno stanovanje s telefonom. O70-365, po 20. Uli 25305 Najamem GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Šk. Loki. 0622-275, od 17. do 19. ure 25352 Prodamo 2-sobno STANOVANJE v Kranju 53 m2. 0215-232 25350 Prodam 2-sobno stanovanje, velikost 62 m2, cena po dogovoru. 0327-336 25408 Nudim mirni družini 2-sobno STA-NOVANJE. 0621-436_25424 Najamem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. 0327-629 25441 V Kranju najamem garsonjero ali 1-sobno stanovanje. 0325-208 25501 Planina prodamo ali menjamo stanovanja, 1-sobno 34 in 48 m2, 2-sobno 63 m2 ter 2 + 2 96 m2. 0 216-544 25535 SATKLJTSKI sistemi" Amstrad" KATSI AIX>V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI r Q f\ ' Z MONTAŽO SAMO OO jr * SISTEMI ZA VEČ STRANK* •VRTIJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK ftK.tiOk A'. CžODKSlC 125 TEL: 064 633-425 MIKE & CO D.O.O. - nepremičnine -prodaja, nakup, menjava, najem nepremičnin. 0 216-544 25534 Najamemo 1-sobno ali 2-sobno stanovanje v Kranju. O 216-544 4 SOBE oddam posamezno ali kot stanovanje. O 53-000 25540 PONUDBA TEDNA; prodamo več enosobnih stanovanj v Škofji Loki po ugodni ceni. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 O 221-353 25558 PONUDBA TEDNA: prodamo več starejših stanovanj v mestnem jedru Kranja po ugodnih cenah. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 O 221- 353 25559 PONUDBA TEDNA: nudimo najem sob za študente v Kranju in Šenčurju, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 O 221-353_25564 V Kranju prodamo 2 sobna in 3-sobna stanovanja in oddamo 2-sobno opremljeno stanovanje. APRON, O 331-292_25569 VARSTVO Varujem otroke na svojem domu. Tanja, 0310-678_25055 Varstvo na našem domu za 19-mesečno deklico, iščemo. 041-109 Iščemo VARUŠKO za 4 letnega fanta in 1,5 letno punčko na našem domu. 0312-207 25418 V Radovljici ali bližnji oklici iščemo VARUŠKO odprtega srca in duha, ki bi 2-3 tedne mesečno delala družbo 14 mesečnemu fantku. Varstvo je možno na našem ali vašem domu, lahko v družbi z več otroci. 0714- 616 25515 ©IJM(G(DfflLO regulacijska oprema, montaža, meritve, servis EOEH Kranj d.o.o. flt 43 408 ii 331 482 VOZILA DELI AVTOODPAD - odkup, Yugo, Lada, Škoda, tudi novi deli. Muhovec, d.o.o., Radovljica, 0 715-601 24817 Prodam PRIKOUCO 320 kg. 0241- 864 25014 Prodam PRTLJAŽNIK za smuči originalni za Peugeot 205. 048-225 25041_ Prodam PRTLJAŽNIK za smuči za RENAULT 5. 077-779_25054 Za Maruti Suzuki 800 prodam zimske GUME Semperit 135x12 z obroči, kot nove in VERIGE Rival nove. 0891-304 25099 PRTLJAŽNIK za tovor in za smuči prodam. 0326-594 26iie Prodam MOTOR za 101, aluminijasta platišča z niskoprofilnimi gumami. 0621-860 25176 Ugodno prodam BLATNIKA in kovinsko masko za star tip Z 101. Krapež, Pipanova 78, Šenčur bloki 25225_ Prodam avto PRIKOLICO skoraj novo za 300 DEM. Hajrudin, Savska 7, Jesenice 25231 Prodam 4 gume s platišči 145x12. 0714-106 25279 Rezervni deli za Z 101 GOLF, R4, R 5 ipd. 0222-388_25368 Prodajamo vse rabljene rezervne DELE za Z 750, 064-438, po 16. uri 25372_ Prodam rezervne dele za Fičota, rabljene. 0623-147 25378 Razprodaja avto delov VW, RENAULT, LADA, FIATADP. 050-341 25395_ Prodam nova zadnja desna vrata za R 4, cena 250 DEM. 070-742 25398 Prodam Z 101 po delih, še dobro ohranjeno. 0242-143 25429 Ugodno prodam nove zimske GUME s platišči 145/12. Rožna dolina 11, Lesce 25433 Tovorno AVTOPRIKOUCO 120 x 180 cm, prodam. 085-429 25434 Prodam 2 ZIMSKI GUMI, štev. 13, skoraj nove, za 7.000 SIT. 0 631- 255 25567 Kupim REZERVOAR za gorivo za FIAT 126P. S 323-325 VOZILA PRODAJA - ODKUP in svetovanje pri prodaji rabljenih vozil. 0217-528 ali zvečer po 20. uri na 0325-659 21944 Prodaja novih vozil: DAEVVOO IN MITSUBISHI,ter vseh modelov rabljenih vozil FIAT. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 PRODAJA - ODKUP rabljenih vozil in komisijska prodaja AVTO - UR Getharo, tel. 217-528, po 20. uri 325-659 GORENJSKI GLAS • 30. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 11. novembra 1994 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. 0325-981 231« Prodam GOLF 1.8 letnik 1992, 21.000 km, nekaramboiiran, z nekaj dodatne opreme. 0 241-016 24889 Prodam SUZUKI VITARO letnik 1991, s popolno dodatno opremo, reg. do 10/1995, metalno črne barve. 0 212-669 po 18. uri 24890 Prodam FIAT REGATA 70, letnik 1986, 72000 km. 0621-094 24948 R 4, letnik 1984, rdeč, ugodno prodam. Preradovič, Ljubljanska c. 3, Kranj 24968 Prodam VISA SUPER 11 R, letnik 1983, reg. do 6/1995. Gorenjesavska 61 24841 Prodam ŠKODO 120 L. letnik 1982. vozna, celo ali po delih. 0310-059 25161_ FIESTO 1.8 16 v. letnik 9/93. prodam. 0241-518 2sm VW TRANSPORT, letnik 1982, prodam. 0061/627-120 25173 Prodam GOLF JGL, letnik 1982. 050-820 25194 PASSAT 1.6 CL, bencin, kat., letnik 90. reg. do 8/95, 86000 km, prodam. 0211-326,215-809 25195 FIAT CROMA 2.0 CHT, letnik 89, srebrna metalik, temna elek. stekla, klima, servo volan, po višini nastavljiv, reg. do 9/95, v odličnem stanju, cena 13500 DEM, prodam. 070-365, po 20. uri 25196 flflNTđD ^Ifl I ■ 1 w% 64202 NAKLO, Bratov Praprotr* 10 Te*efoa1ax 064V47-035 KONSIGNACIJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CSVI Prodam GTL 101, letnik 1984, reg. 7.7.95. 0331-417_24996 Prodam Z 101, letnik 1982, registriran, cena 850 DEM. 0332-027 25019 Prodam R 4 GTL, letnik oktober 90. 0323-558 25022 Prodam AUDI 80 L, letnik 1978, prvi lastnik. 0211-736, po 16. uri 25037 Prodam GOLF JXD, letnik 87/88 za 125000 km, reg. do 10/95. Fortuna, Ovsiše 9, Podnart 25069 Prodam VISA 11 RE, letnik 1985, registrirana 7/95. 0212-485 25075 Prodam OPEL REKORD 2.0 S karavan, letnik 1982. 0733-665 Ugodno prodam FIČOTA celega ali po delih. 0421-316, Cerklje 48 25080 Prodam Z 101, letnik 1983, reg. do 1995, cena 1000 DEM. 0211-087, petek popoldan 25081 Prodam lepo ohranjen UNO 45 S, letnik 1990, modre barve. 0312-255 Prodam lepo ohranjen JUGO 55, letnik 1989. prva lastnica. 0312-255 FIAT T1PO 2.0 16 v 148 km, letnik 16/ 93, 27000 km, z dodatno opremo, prodam. 0880-136 25106 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989. 0 632-067 25110 Prodam Z 101, letnik 1984, neregistriran, v voznem stanju in PEČ za etažno centralno 25000 Kcal. 045- 540 25114 Z 101 Mediteran. 1986, 45000 km, reg. 8/95. 1900 DEM. 0242-594 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel.:064/43-l42 Prodam JUGO 45, letnik 1987, reg. 6795, lepo ohranjen. Tomšičeva 18, Kranj 26142 Prodam GOLF DIESEL, letnik 1986. 7500 DEM. 0061/613-417 25146 Prodam JUGO SKALO 55, letnik 1989, lepo ohranjeno. 053-42225147 Prodam Z 128 1.1 GX, letnik 1987. krem barve, garaži ran 1. lastnik, cena 2500 DEM. 0713-169, Lesce 25148 Prodam BMW 324 diesel, letnik 1987, z vso dodatno opre mo(klima...). 0621-660 25150 VW HROŠČ 1303.J. letnik 1975. dodatno opremljen, obnovljen, prodam. 0422-567 26152 R 5 CAMPUS metalna barva, tonirana stekla 4/91, 28000 km, prva lastnica, prodam. 0422-567 25153 GOLF DIESEL 11/89. metalne barve. 81000 km, prvi lastnik, prodam. 0422-567 25154 LADO SAMARO črno, šibedah, letnik 1990. prodam. 0311-19626202 Prodam PASSAT LS. letnik 1979, lepo ohranjen in Z 750, 1983, reg. celo leto. Zoran Simonski, Ljubno 51, Podnart 25204 R 4TL. letnik 1980, reg. 12/94, poceni prodam. 057-211 ' 25209 Prodam JUGO 45/89. registracija oktober 95. 0880-136, v nedeljo 25211 ZX 1,4 avantage, 10/91, kov. zelen, 43000 km, odlično ohranjen, prodam. 0631-245 25213 MITSUBISHI COLT, 1.3 EL, 10/89, avtoradio, strešno okno. prodam. 082-058 26215 Kupim JUGO od I. 88 dalje, nudim dobro plačilo v gotovini. 041-893 25236_ Prodam DIANO FURGON, neregistrirano, v dobrem stanju, po generalni. 058-238, po 15. uri 25239 Z 750, letnik 1980, bele barve, prodam. 0622-630 25246 Prodam VOLVO 345 GL, letnik 1980, reg. do maja 95. 0738-118. popoldan 25246 HYUNDAI GLS, letnik 1991, lepo ohranjen, prodam. 0331-214 (323- 298) 25253 Odkup, prodaja, prenos, lastništva rabljuenih vozil. MEPAX, d.o.o.. 0331-214.323-298 25254 Kupim JUGO, letnik 90/91, prvi lastnik. 0871-281 25257 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1990.0 872-074_25261 VW PASSAT TD, letnik 1991, servo. centralno, ABS, prodam. 078-673 JUGO KORAL 55, letnik 1988, reg. 16/11.95., cena 3800 DEM. 0714- 311 25269 Prodam JUGO 45, letnik 1988. 0620-515 25270 Poceni prodam MERCEDES diesel, tovorni za B starejši. Baza 12, Jesenice 25281 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1987. karambdiran. 0736-395 25296 Prodam JUGO 45. letnik 1983. registriran do 25.7.95. 070-758 25298_ R 4 GTL. letnik 1986. prodam. 0242-421 26301 Prodam Z 101 comfort, letnik 1982, registrirano do maja 95. 0329-157 OPEL KADETT, letnik 1976, solidno ohranjen, reg. do 7/95, prodam. 0421-191, po 16. uri 26307 Prodam CHARADE TS DAIHATSU, letnik 1990, cena 9800 DEM. 0312- 255 25308 Prodaja, odkup in prepis vozil. AVTOPRIS, d.o.o., 0312-255 25309 Prodam UNIS GOLF. letnik 1988, lepo ohranjen. 0312-255 25310 Prodam UNO diesel. letnik 12/1988, 81.000 km. 0 736-417 25316 Prodam Z 750 letnik 1985. 101 421- 25323 AVTOMEHANIKA KRMEU iCIMOS CITROEN ISERVIS ■avtoklaparstvoaavtoiičarstvo ■avtoelektrika Gorenja Dobrava 7, 64224 Gorenja vas, Tel./fax.: 064/681 094 C0RSA, ASTRA, VECTRA NOVA 0MEGA MODELI 95, UGODNE CENE, KRATKI DOBAVNI R0KJ SPREJEMAMO NAROČJU ZA: RATTIP01,4SX«4 19.500 DEM 1,6SX/93 20.700 DEM OPEL ASTRA 1,4 GL 82KS/34 23.700 DEM LANCIA DELTA 1,6 (novi Sp) 23.500 DEM VRBA,d.o.o.,SmUŽEV04, KRANJ, Tel.: 064/211-090 Prodam FORD SIERRA letnik 1983 in avto prikolico. 0 214-628 25328 Prodam R CUO 1.4 RT, letnik 1993m 13.000 km, bele barve. 0 58-346 25329 R 4 letnik 1986, prodam. 0 403-097 25330_ Prodam Z 750 LE, letnik 1984. 045- 582 25331 Prodam GOLF JXT, letnik 1986, reg. do 7/12 94, bele barve, Ipo ohranjen, cena po dogovoru. 0622-886 25335 Prodam lepo ohranjeno Z 101, letnik 1986. šuceva 9, Kranj 25347 Prodam po delih 126 P, letnik 1982 in Z 101. 053-176_25367 Prodam CITROEN BX 1,9 GT1 74 KW katalizator, lepo ohranjen. 045-672 25381 ALFA ROMEO 33 1.5 105KM, letnik 1986, reg. do 6/95, lepo ohranjen, ugodno prodam. 045-170 25367 AUDI 100 CD OPREMA, letnik 80. brezhiben, ohranjen, prodam. 0741- 624 25373 Prodam ŠKODO 120 L. letnik 1986. reg. do 1.9.95. 0623-147 25377 Ugodno prodam POLONEZA, letnik 1980. 045-224_254« Prodam JUGO 45 po delih, letnik 1987. 0738-920_25469 R 4, letnik 1986, registriran celo leto. cena 2950 DEM. 0329-914 25471 ALFA ROMEO 33 1.5 TI. letnik 1987, reg. do 6/95, rdeče barve, dobro ohranjena. 041-603 25479 Prodam FIAT 125 P, letnik 1985. 043-489 25480 Prodam Z 101, letnik 1987, registriran. Oreh ovije 14, Kranj 25482 Prodam FORD FIESTO. letnik 1987. 058-031 25484 Prodam LADO NIVO L, letnik 1994, dodatno opremljeno. 0311-194 25486_ Kupim R 4, letnik 1986-88, dobro ohranjen. 0241-162 25493 Ugodni NAKUPOVALNI IZLETI na Madžarsko vsako soboto in torek. 049-442 25494 Prodam GOLF JXD, letnik 1991. 0422-757 25496 NAKUPOVALNI IZLETI v Italijo Palmanova, Portogruaro. 049-442 25497 Zastavo 101 prodam komfort, letnik 1979. 0323-590_25503 OPEL KADETT GSI, let. 86, rdeč. reg. 4/95, zelo ohranjen, lita platišča, prodam. 0733-038 25504 ŠKODA FAVORIT GLX, letnik 1993, reg. do 15.9.95 prodam. 0718-519 r312- 25523 Prodam Z 750, letnik 1982. 323, popoldan Prodam FIAT 127 special, letnik 1983 in GOLF diesel, letnik 1983. 0310-537_25524 AUDI 80 turbo diesel intercooler, letnik 9/1990, barva perla rdeča, servo volan, centralno zaklepanje, prodam. 0 422-271 25529 MONTANA FIAT UNO 1.0 LE KAT 12.490 DEM FIAT UNO 1.11.E KAT 13.490 DEM FIAT T1PO 1.4 LE KAT 16.990 DEM FIAT T1PO 1.6 IE KAT, KLIMA 18.990 DEM FIAT TIPO 1.9 ID GT 18.490 DEM FIAT TEMPRA 1.6 SX KAT, KLIMA 18.990 DEM FIAT TEMPRA KARAVAN, 4x4, MAX. OPREMA 26.990 DEM MONTANA, d.o.o., Celovška 135, LJubljana Tel.:061/159-30-30,0609-615-640 Mitsibushi Pajero. letnik 1988, dodatno opremljen, prodam. 045- 568 25388 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1990. 070-510 25393 R 4 GTL, letnik 1989, rdeče barve, lepo ohranjen, ugodno prodam. 0325-416 25397 Kupim dobro ohranjen JUGO KORAL 55 ali SKALO 55. letnik 89/90. 066-574 25403 Prodam R 11 diesel 1988, cena 9000 DEM. 0710-756_25404 FIAT CINOECENTO 500, letnik 1992. prodam. 0620-483 25409 Auto - Krainer C»lov»c, Volk«rmarkt»ritr 184 , tel.: 004 J 468 J8JJ0 Prodam 126 P 650 GL. letnik november 90. 0422-585 25410 Prodam OPEL KADETT. starejši letnik. Grad 43 A, Cerklje 25416 ASTRO 2.0 GSI 16 V. letnik 1993, prodam za 35000 DEM. Sv. Duh 20 pri cerkvi, šk. Loka 25425 Prodam GOLFA DIESEL, letnik 1987 ali menjam za R 4. Benedik, šutna 73, Zabnica 25448 Ugodno prodam MERCEDES BENZ 220 D, letnik 1969, limuzina z okvaro na motorju, reg. do 7/95. 0802-516 25449_ Prodamo naslednje avtomobile: Peugeot 405 letnik 1990, GOLF bencin 1.6 letnik 1987, Daihatsu Charade letnik 1990. BMW 316 letnik 1987, R 19, letnik 1993, DAEVVOO RACER GSI letnik 1993. KOMBI TRAFIC letnik 1985. Možnost kredita, možnost staro za staro 0325-981 25461 GOLF G TI, letnik 1983, reg do 10/ 95, cena 5900 DEM, prodam ali menjam za cenejši avto 0 225 733 Prodam Z 128 karabmolirano. 0061/824-090 25506 Prodam R 9 diesel, letnik 12/89, zelo dobro ohranjen, cena po dogovoru. 0801-213 26514 AVTOODPAD Sušnik - prodam JUGO školjko odlično, sveže pleska-no, letnik 1988 in PEUGEOT 404, letnik 1976, registriran do marca 95, odličen (za ljubitelje). 053-298 25517 Prodam FORD FIESTO 1.4 GHIA (bogato dodatno opremljena), letnik 1991, reg 8/95, srebrna, 5 vrat, cena po dogovoru. 0061/341-542 25519 Prodam VW PASSAT GL 2.0 E, letnik 7/91, 50.000 km, črne barve, ABS, servo volan, centralno zaklepanje, temna stekla, avtoradio, ugodno prodam. 051-832 25520 YUGO 45 A letnik 1987, reg. do 5/ 1995. prodam. 0 326-142 25542 GOLF letnik 1980, reg. do 30 6.1995, prodam za 2.700 DEM. Bohnec, Golnik 19 25544 Odkup in prodaja rabljenih vozil, grepis lastništva nudimo. AVTO GA-ETA. d.o.o. 0 47-340 ali 325-882 ZAPOSLITVE Z našo pomočjo bi lahko prišli do denarja. Možna pa je tudi redna zaposlitev v DZS. Pokličite v petek od 12. do 18. ure 0 52-123 23890 Iščemo zastopnike komunikativne, urejene, z voljo do dela - dober zaslužek. Informacije 0 211-373 24652 Za občasna dela v strežbi zaposlimo dekle ali fanta. 0 214 369 24749 KUHARJA-CO z izkušnjami redno zaposlim v pensionu, hrana in soba priskrbljena. 0 881-453 25526 NATAKAR CO z izkušnjami redno zaposlimo v pensionu, hrana in soba priskrbljena 0 881-453 25527 Zaposlimo PRODAJALKO za proda jo ženske konfekcije. Pogoj končana trgovska šola ter izkušnje. Šifra: KRANJ 25561 Iščemo NATAKARICO v Gostilni Tavčar, Begunje 73. 0 733-81524831 ^Zaposlimo dekle v bifeju. 0 43-583 MESAR izučen ali priučen, dobi službo takoj. Mesarija Mlinaric Lesce. 0 718-332 24849 Za ekskluzivno prodajo potrebujemo večje število ZASTOPNIKOV ali vodij skupin. Tedenska izplačila. 0 76- 622 24872 Iščemo POTNIKE za prodajo medicinskih pripomočkov. 0 332-001 24905 Posebno organ, prodajna enota pri MK nudi honorarno ali redno zaposlitev osebam, ki jim delo ni odveč. Možnosti napredovanja, najboljši bodo dodatno nagrajeni. 0632- 330, 56-105 24944 Redno zaposlimo urejene zastopnike. Nudimo najboljšo provizijo in za dober promet tudi službeni avto. Ravno tako vabljeni vodje skupin, nudimo pisarne za sestanke in 6 % od prodaje za skupino. Prosimo samo resne ponudbe na 0064/ 331-307 od 10. do 12. ure 24963 Mlajša upokojenka išče honorarno zaposlitev, lahko na dom. 0218-255 25018 V pizzeriji zaposlim natakarico in picopeka. 043-502 25023 Gostilna Pr'Benk v Križah zaposli KUHARJA ali KUHARICO. 057-053 25073 S prodajo tujega jezika za predšolske in šolske otroke dosegamo nadpovprečne rezultate in zaslužke (minimalno 1500 DEM) kar se imate možnost prepričati. Delo poteka med tednom. 0325-728 25073 Iščem simpatično dekle za strežbo, možnost priučitve, v mirnem lokalu. Šifra: PRIDNOST SE PLAČUJE 25085 Želeli bi sodelovati z gospodinjami in drugimi ljudmi, ki bi hoteli del svojega prostega časa porabiti za posredovanje pri prodaji zanimivega artikla in seveda dobro zaslužiti. 0061/13-16-112 25120 Zaposlim KV AVTOLIČARJA. Zor-man, Lahovče 4, 0421-721 26241 Iščem kakršnokoli delo na dom. Imam svoj prevoz. Mijatovič, Alpska 9, Bled 25280 FRIZERKA išče delo v okolici Jesenic. 0861-288 25288 Samostojno KUHARICO ali KUHARJA takoj zaposlimo! Gostilna Bizjak, Zg. Bela 20, Preddvor, 045-017 BISTRO KRMA v Mojstrani zaposli simpatično dekle za delo v strežbi. 070-365, po 20. uri 25306 Pekarna UNI Bled takoj zaposli KV PEKA. 0725-326 25313 Iščem dekle za delo v kava baru v Kranju. 0 331-694 25320 Zaposlimo mlajšo upokojenko za čiščenje gostinskega lokala - zjutraj. 046-030 25334 Iščemo PICOPEKA za honorarno ali redno zaposlitev. 0 50-267 25344 Honorarno zaposlim delavca, šifra: OKOLICA PREDDVORA 25345 Frizersko moško-žensko pomočnico, sprejmem. 076-250, Bled 25348 Potrebujemo ljudi za raznašanje propagandnega gradiva na Gorenjskem. Možnost velikega zaslužka. 0061/574-077 25363 DISCOTECA ARX potrebuje čuvaja parkirišča ob petkih In sobotah ponoči. 0738-8/3 25384 Iščemo dekle za delo v bifeju. 0211-785 25401 Možnost zaslužka 2000 DEM mesečno pri prodaji po terenu. 058-491, 20. do 21. ure 28413 Iščemo mlada dekleta za prodajo na ulicah Kranja. Znanje angleščine priporočljivo. Prodajalec plačan 2000 SIT neto. 0061/1272520 25466 KV NATAKARICO za strežbo v gostilni v Ljubljani zaposlimo. Soba preskrbljena. 0373-396 25466 PIRŠ redno zaposli zastopnika -Gorenjska. 052-250, petek od 16. do 19. ure 25470 Zaposlim KV KLJUČAVNIČARJA z znanjem varjenja. 0421 486 25472 PODJETNI IN KOMUNIKATIVNI nudimo vam zanimivo delo na področju marketinga in komerciale. 041 107 od 12. do 16., od 20. do 22 ure 25476 V redno delovno razmerje zaposlimo ČISTILKO ALI ČISTILCA za pospravi janje mesnice in predelave. Naslov v oglasnem oddelku 25490 Podjetje ARES, d.o.o., Škofja Loka, Sv. Duh 206 išče sodelavca za opravljanje administrativno - komercialnih del z aktivnim znanjem italijanskega jezika. Tel.: 633-613,632-191 Iščem delo na domu. 0218-553, po 18. Uli_25507 PIZZERIJA AJDNA iz Žirovnice, takoj zaposli, med vikendi, dekle za pomoč v strežbi. 0 802-211 25574 Iščemo pomoč v kuhinji. tt 332-120 ZAHVALE Vsem, ki ste nam materialno ali finančno pomagali pri obnovi pred enim letom pogorelega gospodarskega poslopja, se iskreno in iz srca ZAHVALJUJEMO! Družina Ceferin, Potok 18, Železniki 9*m Zavodu za humanitarne zadeve iz Kranja se prisrčno zahvaljujemo za izkazano pomoč. Družina Kožuh ŽIVALI Mladičke ZLATEGA PRINAŠALCA z odličnim rodovnikom, prodam. 0 061/650-131_2««^ Prodam enoletne KOKOŠI za zakol ali rejo. Ažman, Suha 5, Kranj 24«g Ugodno prodam GUMI VOZ in kupim teleta 7 do 14 dni stare. 046-160_25°^ Kupim 10 dni starega TELETA. 0738-876_250Jj Prodam čmobelega BIKCA 3 mesece starega. 0061/614-553 Mft* Prodam simentalko 120 kg in ržene snope. 0633-073_2jon Prodam jahalnega KONJA 19 mesecev starega^45-817__25°^ Zamenjam visoko brejo sivo TELICO za mladega bikca. 0061/612-972^ Prodam MLADE PAPIGE skobčevke 041-905 _ 2S101 Kupim BIKCA simentalca do 150 kg. 045-238 2510» Jarkice pred nesnostjo prodam. Fujan, HraŠe 5, 0 061/627-029 Kupim BIKCA simentalca 100 dO 140 kg. 0332-383 ?5138 Prodam PRAŠIČA za zakol (domača krma). Visoko 92, Visoko Prodam JALOVO KRAVO. Voglje-Krakovska 27_ 2«^ Prodam JALOVO KRAVO. Gole Zasip Muže 6, Bled_J*^ Prodam PRAŠIČE 20-40 kg za 1^ ali nadaljno rejo. Kurirska pot Kranj_ 251M PUJSKE 20 kg težke in suh* hrastova drva, prodam. 0620-582^ Prodam težkega PRAŠIČA za zak°'; Sr. vas 124. 041-811 J^l Prodam KOZO, KRAVO, RACE' hlevski gnoj. 085-026, zvećer_2^ Prodam 120 kg težkega FRIZURA-Prezrenje 14, Podnart Prodam belo brejo KOZO. «72^' 563__2S«» Prodam BIKCA simentalca pleme, rejo ali zakol. 0802-040?^ Kupim TELETA simentalca bikca8'1 teličko, starega 10 dni. 0733-^41^ Kupim mlado KRAVO simentalk? visoko brejo. 066-848__^ Oddamo leto in pol starega NEMJ*l KEGA ŠNAVCERJA. 0714-92525^ Prodam PUJSKE za zakol. 056-561 25207_____ Prodam 6^7 tednov stare MLA[)'—mpmSK": Prodam vrhunsko leglo nci» ^ BOKSARJEV. 0 312 470__^--^ Prodam TELETA 2 5 meseca ^ ega 0 66 708 __-- Prodam KOKOŠI nesnice an-58-150 SIT Zadraga 18, Dupi|»- Jf&> 405 Prodam BIKCA simentalca, star 9 frdnov. »46-092, Tenetiše 6 25235 kupim BIKCA simentalca do 70 kg. ■802-726_25338 Prodam 7 tednov staro TELIČKO grnentaiko. «738-960_25339 PRAŠIČE od 20 -80 kg prodam. JJP^Ije, Letališka 7_25340 Menjam delovno kobilo za kravo rnlekarico. Zupan Valentin, Gregorčiča 15, Bled_25346 P/odam TELIČKO simentalko težko J50 kg. «631-440_25349 kupim kravo 9 mesecev brejo lahko Mgrejso. «422-298_25351 Prodam čistokrvne, cepljene Rottwi-Ifne, stare 10 tednov. «725-332, J£782_25358 ^[gdamo KRAVO sivko. Predoslje 86 .Prodam 6 mesecev staro kobilo J^k zelo lepo. «422-298 25385 Dobrim ljudem oddam MUCKE. *gj4-614 25386 /rodam PRAŠIČA za zakol. Šifrer, £gbnica 55_25391 Prodam 100 kg težko TELIČKO Sgjgntalko. «76-308_25407 Prodam domače KOKOŠI za rejo ali «gjQl. »45-738_25421 S'kCA simentalca menjam za teličko Sgentalko. »57-925_25452 p?r°dam oz. podarim mlade črne ^>'CKE. » 631-683 zvečer 25455 Ugodno prodam 200 kg težkega PRAŠIČA in TELETA. Pšata 11, Cerklje_25456 ROTVVEILER mladiči z rodovnikom, cepljeni, ugodno naprodaj, šmid, Golnik 112 2M74 Dobrim ljudem podarimo PRITLIKAVE ZAJČKE in činčilo. »58-031 25485_ Prodam črnobelega BIKCA 110 kg za nadaljno rejo ali zakol. Sr. Dobrava 14, Kropa 25492 Prodam TELIČKO simentalko za rejo ali za zakol. »421-251_25499 Prodam JARKICE. Grilc, Partizanska pot 15, » 214-855 popoldne 25543 Kupim TELIČK014 dni staro. » 48- 093 25546 Prodam BIKCA 140 kg težkega. » 48-093 25547 Prodam mladiče NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne brez rodovnika. » 691-020 25550 ŽIVLJENJE Pridem da grem grem da pridem odhajam ker sem prišel prihajam ker sem odšel odhajam ni me več in vendar sem spet tu večna ura livlienja. Aleš Žibert ALEŠU V SPOMIN 4. H Gimnazije Kranj ZAHVALA Tiho, kot je Uvel, je odšel k večnemu počitku. V 61. letu starosti nas je zapustil naš dragi FRANC BOGATAJ p.d. Vrhovčkov ata iz Stare Oselice 21 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik in zdravnici Perdanovi za dolgoletno zdravljenje. Prav prisrčna hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in mašo, ter pevcem za pesmi slovesa in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Angela, hčerki Zorica in Ivica z družinami, ter brat Nande z družino ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v tolikšnem številu pospremili našo drago ROTIJO DOLENC °a njeni zadnji poti. Hvala za vse izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, nekdanjim sodelavcem podjetja Alples, e. župniku za svečani obred in dr. Možganu za zdravljenje v času njene bolezni. Hvala tudi vsem, ki ste kdaj koli naši Rotiji kaj dobrega storili. VSI NJENI Češnjica, 27. oktobra 1994 ZAHVALA Ob smrti mame, stare mame, sestre, tete in tašče ANE ČADEŽ se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, za R^Uonjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. Vidi Ušeničnik za skrb in nego na domu, Domu oskrbovancev Šk. Loka, osebju zdravstvenega doma Škofja ^oka, sodelavcem Terma, gospodu kaplanu za mašo in pogrebni obred, pevcem Speva za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Škofja Loka, 27. oktobra 1994 ZAHVALA se Ob boleči izgubi mame in stare mame ALBINE ZVONAREK zahvaljujemo sodelavcem Restavracije Razor, Gostilne Bor, Hotela Prisank, ker so mi ezkih trenutkih priskočili na pomoč. Zdravstvenemu domu Kranjska Gora, zdravniku r Janiju Kokalju in medicinskima sestrama Metki in Katki za nesebično pomoč in zdravljenje, enako tudi Bolnišnici Jesenice - Internemu oddelku. Hvala vsem za pomoč in podporo. Žalujoča hčerka Mirjana z možem Eriom in vnukinji Lorna in Nadija OSMRTNICA Umrl je naš ALEŠ ŽIBERT dijak 4. letnika kranjske gimnazije Od njega se bomo poslovili danes, 11. novembra, ob 15.30 uri na preddvorskem pokopališču, kjer bo žara od 10. ure dalje. Neutolažljivi: mamica, ati, sestrica Nuša, babica ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega brata in svaka JOŽETA HRIBARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem Iskre - Števci za izraženo ustno in pismeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njegovo večno počivališče. Hvala pevcem za lepo petje. Posebna zahvala dr. Ravniharjevi, sestri Vukici za vso skrb m nežnost, in vsem v ZD Kranj, ki so kakor koli pomagali. Hvala za vse dr. Rauchu iz bolnišnice Petra Držaja - Šiška. Hvala dr. Ažmanu in sestri Esteri ter vsem v Onkološkem inštitutu Ljubljana, ki so blažili njegove bolečine in kakor koli pomagali. Hvala vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali in kakor koli pomagali. Za vedno bo ostal v naših srcih naš plemeniti brat in svak. Žalujoči: sestra Fanika in Dora z možem in sorodniki Kranj, Podkoren, Ljubljana, Novo mesto, Bolzano ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka JANEZA ŠTUPNIKARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Lepa hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem cerkvenega zbora Žabnica, GD Žabnica, ZB Sv. Duh in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo dr. Zamanovi, ter drugemu osebju ZD Šk. Loka, ki so mu pomagali lajšati bolečine v času njegove bolezni. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Forme, november 1994 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mami in sestre FRANČIŠKE ZMIJANJAC rojene LUKANC ptiiia ° ^a*}ya'JuJemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena ustna sodej na sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo pokojnice na njeni zadnji poti. -ahvaljujemo se tudi sodelavcem in učencem 8. c razreda Osnovne šole Križe, "seT1 vkonfekciJi tovarne BPT in v šivalnici 512 tovarne PEKO v Tržiču. Posebej j5 Za"valjujemo osebju Doma Petra Uzarja Tržič za dolgoletno skrb in nego in ravniškemu osebju bolnišnice GOLNIK. Hvala tudi pevcem Zupan za zapete žalostinke in Zvezi borcev Tržič za poslovilni govor ob odprtem grobu. Hčerke Božena, Milena in Jožica, ter sestra Darinka in brat Matevž z družinami ZAHVALA V 73. letu starosti je umrl JOŽE PEŠKO in pustil v nas, ki smo ga imeli radi, veliko praznino. Toplo se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sokrajanom, ki so ga pospremili na zadnji poti, za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Iskrena hvala tudi osebju Doma za ostarele občane iz Preddvora. Žaluj oči: vsi domači Mlaka, novembra 1994 Drugo vrtanje na Voglu uspešno Voda za pitje in topove Bohinj, 11. novembra * Poskusno vrtanje približno dva kilometra stran od Siri hotela na planini Zadnji Vogel, s katerim so iskali vodo v globini, je dalo pozitiven rezultat. V sredo, 9. novembra 1994, so namreč pritekli prvi litri vode iz 411 metrov globoke vrtine. Najprej naj bi napeljali vodovod do hotela in brunaric, do prihodnje zime pa naj bi uredili umetno zasneževanje smučišča. Na Voglu so že pred leti razmišljali, da bi uresničili projekt oskrbe z vodo iz doline. Kot je povedal direktor Žičnice Vogel Lovro Sodja iz Bohinja, so zaradi 2,5 milijona nemških mark vrednih del nad to rešitvijo obupali. Prisluhnili pa so zamisli za vrtanje na gori, kjer so geologi obetali možnost najdbe podtalnice. Potem ko je podjetje GEO-KO iz Ljubljane naredilo f;eološko raziskavo, so se de-avci Podjetja za geotehnična dela iz Ljubljane lotili lansko poletje vrtanja v globino. Pri prvi vrtini niso imeli sreče, zato so letos poskusili z vrtanjem na Zadnjem Voglu, kjer so uspeli najti vodo. Iz te vrtine priteka sedaj približno liter vode na sekundo, kar zagotavlja okrog 80 kubičnih metrov vode na dan. Odkritje vode na Voglu ni pomembno samo za domačine, je med drugim ocenil direktor Sodja. Ker gre za prvo tako vrtanje v gorskem svetu, bo moč sedanja spoznanja s pridom uporabiti pri iskanju pitne vode še drugod v hribih. Seveda bo tudi njim prineslo veliko koristi. Če bodo analize vode iz vrtine ustrezne, se bodo še letos lotili napeljave vodovoda do hotela in brunaric, s čimer bi prihranili veliko stroškov za prevoz vode z gondolo iz doline. Izdelava vrtin jih je stala 400 tisoč nemških mark, za uresničitev projekta umetnega zas-neževanja smučišč pa bi potrebovali še okrog poldrug milijon mark. Če bodo uspeli pridobiti posojila, bodo naložbo v izgradnjo akumulacije vode in razvoda omrežja do snežnih topov uresničili do prihodnje smučarske sezone. • S. Saje Radar na delu Sodišča pred reorganizacijo Sodna funkcija ne bo zastala Kranj, 11. novembra - Z novim letom se slovensko sodstvo reorganizira. Da si bo preobleklo plašč, bo seveda potrebovalo nekaj časa. Koliko natančno, se ta hip še ne da povedati, določen "vakuum" bo dejansko nastal, zagotovo pa do bo-žično-novoletnih praznikov sodna funkcija ne bo okrnjena. V drugi polovici decembra in verjetno še v prvi polovici januarja bodo tudi na temeljnem sodišču v Kranju ter njegovih enotah v Kranju, Škofji Loki, Radovljici ter na Jesenicah morali opraviti obsežno "tehnično" plat razmejitve pristojnosti med novim okrožnim ter okrajnimi sodišči. Vse spise bo treba prenumerirati in jih prerazporediti glede na nove pristojnosti sodišč. Kot je povedal namestnik predsednika temeljnega sodišča v Kranju, sodnik Anton Šubic, bo reorganizacija potekala tako rekoč v ozad- ju, sodna funkcija zaradi nje ne bo zastala, v "vakuumu", ki se mu ne bo mogoče povsem ogniti, pa bodo imele seveda prednost priporne zadeve in začasne odredbe. Po dogovoru s pravosodnim ministrstvom namreč sodišča ne bodo radikalno zaprla vrat, denimo, s 15. decembrom, čeprav bi bilo to najlažje, ampak bodo - tako vsaj v Kranju - skušala sodno funkcijo tudi v prehodnem obdobju opravljati čim bolj nemoteno. • H. J. Nov rekord v cestni vožnji Ljubljančan je v ponedeljek z audijem peljal po gorenjskem delu avtomobilske ceste z 246 kilometri na uro Vedno aktualno vprašanje o deponiji posebnih odpadkov Kaj je v sodih v Tenetišah? Na deponiji v Tenetišah komunalci čuvajo sode s skrivnostno vsebino... ograjo deponije že najmanj pet let, v njih pa so posebni odpadki, največ iz Gorenjskega tiska (ostanki svinca, topil in podobno). Sodi so pod stalnim nadzorstvom, tako da ni bojazni, da bi prišlo do ekološkega onesnaženja. Vprašanje bralca in direktorjev odgovor pa znova odpirata aktualno vprašanje odlagališča posebnih odpadkov. Dolga leta očitno ne dovolj resnih pogovarjanj, da bi vse gorenjske občine skupaj poiskale primerno lokacijo za hrambo posebnih odpadkov, niso privedla do nikakršne rešitve. Posebni odpadki tako Še vedno stoje na tovarniških dvoriščih, kolikor jim jih ne uspe poslati v predelavo na tuje ali "pomešati" med komunalne odpadke. • H. J. Kranj, 11. novembra - Na to nas je pred dnevi opozoril bralec iz Kranja, ki je bil na deponiji komunalnih odpadkov v Tenetišah. Kaj je v 250-litrskih sodih, gre morda za sporne odpadke iz Save? Bralca je k razmišljanju spodbudilo dejstvo, da eden od komunalcev ves čas čuva sode. Odgovor na njegovo vprašanje smo poiskali pri direktorju javnega podjetja Komunala Kranj, ki upravlja z deponijo. Direktor Jože Pešak je odločno zavrnil sum, da bi bili v Tenetišah sodi iz Save, ki so se v tovarno vrnili pred mesecema. Nekaj jih je res bilo začasno deponiranih tam, vendar so jih savčani že odpeljali iz TenetiŠ. Sodi, ki so zbodli Kranjčana, so za Kranj, 11. novembra - Oktobra so gorenjski prometni policisti merili hitrost na 113 različnih mestih, od tega 49-krat pred osnovnimi šolami. Radar je naštel 845 prekoračitev hitrosti. 24 voznikov bodo policisti predlagali v postopek sodni- ponedeljek pa je na tem mestu padel nov gorenjski rekord. Voznik rdečega audi-ia s porsehejevim motorjem ljubljanske registracije je pripeljal mimo policijskega radarja po mokri cesti 246 kilometrov na uro! Menda je voznik želel preizkusiti zmogljivost avtomobila... Na kom za prekrške, ker so v tem delu ceste je radar zabe naseljih prekoračili dovoljeno ležil tudi številne prekora- hitrost za več kot 30 kilo- čitve prek 140, 170 in 180 metrov na uro, zunaj naselij kilometrov na uro, omembe pa za več kot 50 kilometrov vreden je tudi prekoračitelj z na uro. 316 prekoračiteljev so 205 kilometri na uro, skratka, kaznovali na kraju dejanja, vsesplošno divjanje z dobrimi 423 napisali položnice, med- avtomobili kljub omejitvam tem ko so 52 voznikov zaradi malenkostnih prekoračitev zgolj opozorili. Tudi oktobra se je nekaj voznikov skušalo izogniti kazni. Potem ko so opazili policijski avto z radarjem, so pred policijsko patruljo, ki naj bi jih ustavila, skrenili na druge poti. Ker pa naprava vse prekoračitelje tudi fotografira, bo 34 voznikov položnice dobilo domov. O petkovih dveh dirkačih na gorenjskem delu avtomobilske ceste proti Torovemu smo poročali že v torek. V hitrosti, mokrim in spolzkim cestam in seveda nizkim kaznim. Prometni inšpektor Ivan Demšar je naštel še nekaj oktobrskih rekorderskih primerov z mestnih cest. Tako je 3. oktobra voznik peljal po Bleiweissovi cesti v Kranju pri omejitvi 60 kilometrov na uro z 98 kilometri, 13. oktobra je drugi po C. 1. maja na Planini mimo šole Staneta Žagarja, kjer je hitrost omejena na 40 kilometrov na uro, Seljal 74 kilometrov na uro, 6. oktobra tretji po isti cesti 80 kilometrov na uro, 26. oktobra mimo šole na Kok-rici četrti 72 kilometrov na uro, v Srednji vasi pri Poljanah je radar izmeril hitrost 110 kilometrov na uro ob omejitvi 60 kilometrov na uro, svoje vrste rekorder pa je tudi šofer tovornjaka, ki je v sredo peljal skozi vas Potoki pri Jesenicah 106 kilometrov na uro. Prihajajoča nedelja bo v znamenju Martina in poku; sanja zrelega vina. Prometni policisti napovedujejo konec tedna poostrene kontrole "zdravja" voznikov. Policijske patrulje na cestah bodo olereprjene. Voznik, ki so ga policisti ustavili v sredo popoldne v Kranju, je očitno že proslavljal Martina. Elektronski alkotest je namreč izmeril kar 3,25 grama alkohola na kilogram krvi. • H' Jelovčan r X ®(o) ~ ljubo di Cesta na Okroglo 8, tel.: 064 47-393 CESTA V PODLONK - NAJVEČJA LETOŠNJA INVESTICIJA V KS - Gradnja krajevne ceste v Podlonk v krajevni skupnosti Železniki se je začela ie lani. Ob sofinanciranju občine in KS na podlagi sprejetih meril so se krajani odločili za samoprispevek. Na ta način bo urejeno 2.400 metrov ceste, letos pa 650 metrov na najbolj zahtevnem delu v Podlon-ku. Sredi tedna je SCT Ljubljana začela ta odsek tudi asfaltirati (na sliki). Poleg kanalizacije v Zalem Logu je urejanje te ceste tudi največja letošnja investicija iz komunalnega programa v krajevni skupnosti. • A. Ž. VAMfcfUKi So na lokalnih Voutvam Kewre"R.v*T»vci rHC PRAV ZAAH/HA, KAKO to t%t nas. (KO m DtttA*. *»- 5AKA * ' BoM PR£AtA6AL SMO Iščete sadno drevje? V trgovskem centru DOM Naklo boste našli bogato ponudbo. 19 sort jablan 9 sort hrušk tri sorte sliv dve sorti marelic tri sorte breskev tri sorte češenj in še ameriške borovnice, črni in rdeči ribez, robide in josta. Od 5. novembra po ugodnih cenah , ki so z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4 % in največ 8% nižje! Pa še to! Širok izbor vrtnic: sadika SAMO 269 SIT! ^MERKUR RADIO KRANJ V3SA1C DAN