Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: © Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate)3;vsprejema upravništvo in ekspedlclja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rbkopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSkih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 133. V Ljubljani, v sredo 13. junija 1894. Letnilt XXII Katoliško slovensko društvo. Nagovor pri shodu. (Govoril g. Janez Ažman na osnovalnem shodu katoliškega slovenskega druStva za radoljiški okraj na Brezjah dne llega junija 1894.) Vrli Gorenjski možje! Dasiravno Vam je namen današnjega shoda že kolikor toliko znan, vendar ne bode odveč, ako Vam ga še bolj natančno razjasnim 1 Namen današnjemu shodu je namreč ta, da očitno vpeljemo med naše gorenjsko občinstvo „novo kat. slov. društvo za radoljiški okraj", čigar pravila so bila nedavno od vlade potrjena in da izvolimo načelništvo temu društvu, to je : goreče, značajne, požrtvovalne može, ki bodo to društvo vodili! Pačemutakodruštvozaradoljiški okraj? in čemu ravno kat. slovensko društvo? NaU vprašanji bi Vam rad ob kratkem in po domače odgovoril 1 Znano Vam je, dragi rojaki, da že nekaj let obstoji v Ljubljani kat. polit, društvo, ki si je stavilo nalogo, v naši kranjski deželi buditi, krepiti in razširjevati katoliško in narodno zavest, svetovati in pomagati našemu ljudstvu v gmotnih zadevah, po jasnovati razmere ob času volitev itd. — V ta namen napravlja to društvo na različnih krajih naše dežele pogoste shode in izdaja društven časopis: znanega in priljubljenega .Domoljuba"! In da je to društvo pravo zadelo in je res potrebno in koristno, kažejo obilno obiskani shodi, ki štejejo tisoče obiskovalcev (kakor predzadnjo nedeljo v Trnovem na Notranjskem), to kaže „Domoljub", ki ima vedno več naročnikov in še več bralcev ! Ravno tako je pa res, da to ljubljansko društvo ne more vsemu kaj in da imajo razni kraji naše domovine tudi različne težnje in potrebe, katere najbolje poznajo ondi živeči in stanujoči domoljubi. Tako je posebno z našim radoljiškim političnim okrajem: Krasna prirodna lepota naših svetovno znanih jezer, blejskega in bohin:skega in rateških jezer, gorski velikani, šumeči slapovi, tihe dolinice, velikanski razgledi — vse to privablja vsako leto več domačinov in tujcev v naše kraje. Velika obrtnijska in tovarniška podjetja, posebno v Savski dolini, množeči se promet, boljša občila, rastoča izobraženost, gorenjska železnica, mnoge šole, nove navade, hitre spremembe: vse to daje naši ožji domovini nekako drugo podobo in treba je računati s temi prikaznimi, povsem različnimi od onih pred 30 in 50 leti. Naseljevanje tujcev v naših krajih, vničevalna moč kapitala in velikih denarnih družb v propad kmetijstva in malih obrtnikov, ki so kapitalu na milost in nenilost izročeni, zgsba planin >p pešanje živinoreje, in še mnogo drugih takih žalostnih pojavov nas mora s strahom navdajati, kaj bo za pri-hodnjost našega rodu, katerega bi te sile kmalu spravile z rodne in podedovane mu zemlje. In če sedaj še ni celo tako hudo, pa utegne kmali hujše priti in dolžnost naša je, da se tem in enakim pretečim nevarnostim za časa ustavimo, kajti po toči je prepozno zvoniti! In v ta namen je treba, da se vsi zavedni možje gorenjski zberejo, z zedinjenirni močmi odbijajo skupnega sovražnika. In to se najložje in najboljše zgodi v tem društvu, katero smo osnovali za naš radoljiški okraj in kateremu smo dali ime, katoliško in slovensko. To bandero danes povzdignemo, in kedor ljubi vero in narodnost svojo, naj se nam pridruži pod to zastavo 1 Ali hočete to, gorenjski možje ? Kaj pa da bodete rekli, vsaj smo zato sem na Brezje prišli! Vender pa utegne kedo ugovarjati in reči: čemu je treba še to povdarjati : katoliški in slovenski; vsaj smo vsi katoličani, vsi Slovenci! vsaj menda vender tu pri nas niste v nevarnosti, ne vera, ne narodnost! Toda počasi. 2e se vzdigujejo valovi, ki prav občutljivo bijejo na trdnjavo naše vere; pa tudi jezik in narodnost naša, naše stare šege in navade se tu iu tam oblastno odrivajo, zaničujejo ali kakor si bodi škodujejo! Naj navedem za to trditev le nekatere zglede 1 Že so se usedli med nas židje in drugi denarni možje, od katerih se mnogokrat ne ve, kakšne vere da so, in če so katoličanje, toliko slabše, ker nič katoliškega na sebi ne kažejo. V našem okraju .je cvetela od nekdaj železna obrtnija, pa so bili fužinski posestniki dobri katoliki, ki so sami cerkev spoštovali in verske dolžnosti spolnovali, pa tudi svojim delavcem dajali oddihljaj in priložnost, po krščansko živeti. Razun plavžev je takrat v nedeljo vse počivalo, fužinska kolesa so stala, mehovi niso pihali in kladva niso ropotala. Kako pa je sedaj ? Državna postava o nedeljskem počitku (katere pa cerkev ni potrdila) veliko dovoljuje, še več si pa tovarnarji sami dovoljujejo! Koliko je delavcev, ki več nedelj zaporedoma ne morejo k sv. maši. In kjer se nedelja skruni, tam pa spričevanju zgodovine in vsakdanje skušnje vera slabi in zginja. Ali pa poglejmo, kaj se godi o poletnem času ob nedeljah ? Tu vse mrgoli tujcev in bribolazcev, ki najraje ob nedeljah stikajo in lazijo po gorah. In naš kmet ali delavec gre ž njimi, če tudi nerad, pa venderle zavoljo zaslužka. In kadar odprejo kako kočo, ali izroče občinstvu kake nove naprave, se to zgodi navadno le ob nedeljah iu praznikih. Pa nikar LISTEK V malem mestu. (Povest. — Spisal Sv. Hurban Vajansky.) (Dalje.) V. Gorka, suha jesen ima veliko čarobe seboj, zlasti v vinskem kraju. Breskve dozorevajo, izpod bogate zelene trte kaže se dubelo grozdje. Na obeh straneh potoka videti so vinski sodje, napolnjeni z vodo, da se namočijo. Borinska zbornica razpravlja takrat jedino pametno vprašaaje, kdaj naj se pričue trgatev. Previdni gospodje hodijo po vinskih goricah, razmotrivajo, je-li že splošno grozdje toliko zrelo, da se trgatev sme postaviti na dnevni red. Konečno določijo dan! Krasni ti dnevi ob trgatvi 1 Menim, da nič ne spričuje bogastva in darežljivosti matere narave tako jasno kakor vinograd z dobro kapljico. Ne pokladajte mi grozdja na kitajski porcelan! Ne primerjajte leska grozdnih biserov z zlatim kovom 1 Naj si leži grozdje na žametu, naj si se blišči na umetni posodi, okrašeni še tako lepo z lepimi podobami ali biseri — pravo krasoto grozdja občutimo le tam, kjer dozoreva, neločeno od svoje materinske mladike. Siva palica — ki je že marsikatero vitico podpirala — tako važno štrli nad zelenim morjem bujnega listja, kakor jadro potopljene ladije nad valovi; posamezni valovi, bujni izraski trte se vspenjajo nad njimi. Tu izpod širokega lista se smeji velikozrnsti grozd — polovica zrn rudeča, polovica se spreminja v zlato. Blizu njega temen grozd kakor noč, samo lesk ga jasni, kakor rožiček lune letno čisto noč. Vse se pripogiblje pod težo plodov do mladike, katerih listje se izgublja pred množico grozdov. Tudi listje posameznih trt ima svojo posebno obliko. Jedno je široko, drugo drobnejše, lepo Izrezljano, z zapletenimi žilicami. 0, kakšna radost muditi se v zveži poeziji matere narave! ... Pa moja suha povest me sili vrniti se v pustinjo resničnega človeškega življenja. Življenje narave me vselej prešine z nekim blagim čutom, pero mi leti po papirju, sam občutim sladkost tvorjenja, sam čutim v sebi moč in prožuost. Pa ni dobro živeti in čutiti le zase . . . Evo, torej nazaj! Miloslavovo pismo za Zakovskega: „Moj brat in prijatelj moje duše! Ne prihajaj! Ostani doma v blaženem krogu svojih sestra, tik svojega starega očeta. Sestra te je povabila, da bi prišel v jeseni, ona sama preklicuje vabilo! Nikar ne zameri! Ne prihajaj! Zgubljam se, brat moj, kakor slab potoček v saharskem pesku. Tu pa tam je še nekoliko vlage, tu pa tam še klije, pa v cvet ne dozori več! Znaš, kako magično duševno moč sem imel med svojimi sošolci; so ljudje, ki izdišejo do petindvajsetega leta ves svoj obseg — v zrak. Med take spadam tudi jaz. Arabska povest pravi, da so umrli Selijovi potomci pri čustvu prve ljubezni, jaz umiram pri prvem koraku v življenje. Poznaš moje naklepe, moje idejale, ki so dozoreli na našem potovanju v korist slovaške gimnazije. S kakošnim naudušenjem sem hotel vse izvršiti! Cel Avgijev hlev sem našel v rojstnem mestu. V desnici sem čutil moč pa krepost Heraklejevo .... Marnost, mar-nost, brat moj! Toda kratko povem: moj boj proti malomestui neumnosti, proti sebičnosti, napuhnjenosti, nepotizmu, ali kako se imenujejo vse glave one besne hidre, katera zadušuje naše dobro meščansko ljudstvo, je končal uprav žalostno. Za lepega jutra sem bil osamel, centrum vseh psovek, ženskih klevet, spletek, kletvin •— z jedno besedo: najbolj sovražen človek! Kam se je izgubila moja magična krepost nad človeško voljo ? Vse gre kriva pota. Kradejo še več, kakor poprej; ljudstvo se boji odločnega koraka, vegetuje še bolj. Kje ,je ona jeklena moč volje, katera je hotela izvabiti iskre iz pustega skalovja ? Jekleno moč je razjedla rja življenja . .. Zastonj naše učenje, zastonj naše popotovanje. Naša lobanja ni nič druzega kakor skrinja veternih P* V ino ne prašajte, kje su bili ti ljudje pri maši? Iu naše mlado ljudstvo fire iz radovednosti ali zavoljo zaslužka zraven in tudi ne praša mnogo, kaj pravi iu ukazuje druga cerkvena zapoved ! Ali da navedem vzgled nedavnega časa. Ce se uraduo napove občinska obravnava na nedeljo dopoludne ob 10., ko je v župnijski cerkvi glavna božja služba, iu se celo z kaznijo žuga tistim odbornikom, ki bi ne prišli, ali se ne pravi to, verskim načelom biti v obraz? In naš kmet je postavijeu med dve oblasti, cerkveno in posvetuo: kateri s« bo uklonil? In če se je iz naših davkarij izdal ukaz, da morajo invalidi in drugi, ki dobivajo pokojnino, 2. vsakega meseca ob 10. uri priti v davkarijo po denar, naj je to nedelja ali praznik — ali se ne pravi to kru-šiti spoštovanja do cerkve in podložuikov begati v njih vesti ? In, da navedem le še en izgled; če se nahajajo že tudi v našem okraju ljudje, ki hujskajo zoper duhovščino, ki jo obirajo po krčmah, blatijo po časnikih: ali ni to tudi veri v kvar? Ako cerkveni predstojniki, dušni pastirji nimajo veljave, je tudi njih delovanje mnogokrat spodkopano ali vsaj zadržano. Vsaj radi priznamo, da nismo nezmotljivi, da bi marsikaj morali bolje reči in storiti; ali osebnim našim napakam naj bi se prizanašalo zavoljo častitljivega stanu, kateremu pripadamo. Tako ravnanje duhovnikom nasproti pa ni le škodljivo v verskem oziru, ampak je naravnost tudi škoda za naš narod ! Ako duhoven nima veljave, in ga vedno le slikajo v črnih barvah, ali bodo naši mladenči še imeli veselje do duhovskega stanu ? In kaj bo posledica temu? Vedno večje pomanjkanje duhovnov. In kaj se pravi za naš narod vedno manj duhovnov imeti ? To se pravi, da bo naš narod vsled tega tudi vedno manj prijateljev in dobrotnikov imel! Poglejmo še, kako se nam godi v našem okraju v narodnem oziru, posebno glede našega jezika? — Kedaj so nam gospodovali nemški ali ponem-čeni grajščaki, zdaj pa se nemškutarija goji in širi okoli naših tovarn. To je res, da tovarne in obrt-nijska podjetja dajejo zaslužek in kruh mnogim ljudem, ali če pogledamo v naše tovarne, precej spoznamo, da boljše kosce dobe le tujci, ki mnogokrat ne umejo našega jezika. Domačine rabijo le za težka dela in za manjše službe, iu če kedo domačih boljšo službo ima, si jo je pridobil le z znanjem nemškega jezika. Ali je čuda potem, da tudi navadni delavci visoko cenijo nemščino in če se je že sami privaditi ne morejo, žele to vsaj za svoje otroke. In kaj človek ne stori zavoljo ljubega kruhka ? Kadar bodo vpeljane splošne volitve in bo volil tudi naš delavec, kako bo pač volil ? Tako, kakor bo ukazal njegov gospod, drugače ga bo odslovil. In tovarniška gospoda, kakšna je ? Nemško - liberalna, kakor je neki višji uradnik njen očitno spoznal! Pa tudi v naših uradnijah slovenščina nima tiste veljave, kakoršna ji gre. Ce si gospodske med seboj nemški dopisujejo, kedo jim bo branil ? ali da na deželo pošiljajo nemške dopise župnijskim uradom in šolskim vodstvom — to je pač malo čudno slik! Čudim se zares, da zamorem še misliti in — pisati. Z Bogom torej, dobro se imej! Ti si si ohranil še ono prožnost življenja, katere meni manjka. Ohrani jo, okovaj jo z dobrimi jeklenimi obroči, razvij blagonosno delovanje za našo idejo ! Jedino, kar me še teši, kar me še tolaži, je, da me prešinja pri vseh nezgodah še vedno neoskrunjena ljubezen do slovanstva in do Slovaškega! V meni vidiš prototip dobrosrčnega, nedelavnega, bojazljivega, slabega, golobjega Slovaka. Gospodu hvala, da naš bojazljiv rod izmira! Slišim, da so naši nasledniki energičnejši, delavnejši, Bog jih blagoslavljaj! Naj osramotijo našo nepotrebno falango! Pa pri vsi ljubezni, s katero te ljubim, ponavljam še jedenkrat prvo besedo svojega pisma: Ne prihajaj ! Tvoj Miloslav. „Ta dečko pade takoj kakor prazna vreča, če ga ne držim za lase", je rekel Karol, ko je prebral pismo. „Ne prihajaj! kakošen nesmisel! Čuda, da mi ne piše: tukaj ti pošiljam samokres; poštnina je že plačana, ustreli se ! Zdaj pa ravno grem, čeprav zame ne maraš!" Karol se je napotil teden pozneje na svojem „gavranu" v Borin. Večerno solnce jo barvalo s svojo zlato žarijo borinske stolpe, ko se je bližal Karol mestu. Veli- v okraju, ki je razun občine pod Weissenfelsom, izključno slovensk! In če so nam ob času volitev pošiljali ali k drugim obravnavam komisarje, ki niso znali dobro slovenski, ampak so slovenščino, kakor pravimo, le lomili, potem moramo reči, da nas je to žalilo! Resolucij ali predlogov danes ne bom stavil; hotel sem le v nekaterih občno znanih zgledih pokazati, da nam je tako slovensko katoliško društvo za naš okraj res potrebno. Pa ne samo to, kar sem navedel, nas teži, imamo še druge zadeve, ki precej živo segajo v naše gospodarske ali politične razmere. V prvi vrsti je to vprašanje zaradi naših planin, o katerem vprašanju bo pa drug gospod govoril. Treba bo v našem društvu razpravljati vprašanje zavoljo verske šole, zavoljo posojilnice in zavarovalnice, požarnih bramb in lovskega zakona iid. Vse to, kakor vidite, je zelo važno in za posameznega tudi preteža\no. Ako pa se v dosego svojih duševnih in gmotnih koristij zvežemo in zedinimo, bomo marsikaj dosegli. — Vsaj živimo v ustavni državi, ki hoče biti pravična vsem narodom ; in naš presvitli cesar, Bog jih živi, (živijo !) hočejo imeti mir in zadovoljnost med narodi ; vsaj so zadovoljni narodi največa in najkrepkejša podpora vladarskega prestola! Mi upamo, da tudi vlada ne bo prezirala naših zahtev, katere ji bomo po postavni poti in za pravično reč predlagali. Socijalni pouk na Dunaju. Leonova družba priredi od 7. do 10. avgusta t. 1. v sobani katoliškega rokodelskega društva na Dunaju (VI. Gumpendorferstrasse 39) socijalui pouk po temle vsporedu : V torek dne 7. avgusta: O pol deveti uri zjutraj predavanje o temeljnih načelih sccijologije. Ob četrt na jedenajst o načelih narodnega gospodarstva. Ob 4. uri popoludne o zgodovini razvoja sedanjih društvenih in gospodarskih razmer. Ob pol 8. uri zvečer o katoliških rokodelskih društvih. V sredo dne 8. avgusta: O pol 9. uri o vzrokih agrarnega vprašanja. Ob četrt na jedenajst o rešitvi agrr.Vnega vprašanja. Ob 4. uri popoludne o vzrokih rokodelskega vprašanja: V četrtek dne 9. avgusta: Ob pol 9. uri o rešitvi rokodelskega vprašanja. Ob četrt na jedenajst o razvoju delavskega vprašanja in o rešitvi njegovi po načelih Leonove okrožnice. Ob 4. uri o socija-lizmu. Ob pol 8. uri ehod krščanskih delavskih družb s predavanjem. V petek dne 10. avgusta: Ob 8. uri o soc;-jalno-demokratičnem gibanju iu o sredstvih proti njemu. Ob pol 10. uri o krščanski ljubezni. Ob 11. uri o socijalnih dolžnostih katoliške duhovščine. Vsa vprašanja se bodo obravnavala s posebnim ozirom na Avstrijo. Po vsakem predavanju bode razgovor o dotični stvari. Te vrste socijalui pouki so se začeli na Nemškem; tudi protestautje so v tem posnemali katoličane. Krščansko-socijalni načrt znanstveno razvit in utemeljen je tudi za nas ne- kokrat se je moral izogibati vozovom, na katerih so peljali mošt. V brentah so pa nosili delavci lepo dišeče grozdje. Mesto je bilo, kakor bi bilo izmrlo. Starček, sedeč pred oknom na kamniti klopici, se je začudil gledaje krepkega jezdeca. Pred Dežanovo hišo se je ustavil, skočil s konja in ga izročil mestnemu slugi, ki je tu čas prodajal. Dvorišče je bilo tiho. V veži je dišalo po gorečem vosku. Duri v prvo sobo so bile odprte... Tema, slabo osvetljena od rudečih plamenčkov prižganih sveč. V sredi sobe na podstavcu rakev in v rakvi — Dežanova Milka! Mati pa brat sta prihitela k vratom, zagledala Karola iu obstala kakor priklenjena. Karol je pristopil k rakvi, dolgo je stal poleg nje ter nemo gledal v vpadlo deviško l>ce. Prišle so deklice z venci. Kolesarjeva Marjeta je položila velik venec k Milčinim nogam — njene noge so bile v nogavicah. Iz ulice doni vesela pesem. Trenčinske ženice, delavke so se vračale iz vinogradov. Uboge slovaške hčere! Zdaj je doba obilnosti in bujnosti narave. Njihovo petje je zdaj veselejše kakor takrat, ko Zidom krompir okopavajo ! Karol se je zamislil pred rakvijo, pomolil je za pokoj rajne, snel prstan s svojim imenom ter ga nataknil na mrzel prst mlade deve .... (Dalje sledi.) izmerne važnosti. Zato ne dvomimo, da se bode tudi izmej Slovencev marsikedo udeležil naznanjenega pouka. In, — Bog daj, da bi tudi pri nas mogli kmalu kaj podobnega napraviti v odpor socijalni letargiji, ki nas vedno bolj navdaja A pri ti priliki ne moremo zsmolčati, da sccijalno vprašanje ne odpira torišča vsakemu pribegliku, marveč zahteva resnih btudij. Tvarina je obširna in težavna, vspešno jo bode predelal le tisti, ki ima trdno voljo in pred vsem vneto srce za trpečega brata. Da bi nam Leo-ninin socijalni pouk mnogo tacih vzbudil in pomagal vzgojiti, s to željo pozdravljamo to važno podjetje! Nova postava za mestna stara-šinstva. — Volitev v Koprivnici. Iz Zagreba, 11. junija. Dokler je grof Khuen Hedervarjr, ban hrvatski, podajal svoj lažiliberalizem v raznih klubih glavnega mesta Ogerske ter se na ta način pri liberalni stranki ogerskega sabora priporočal za ministra-predsednika, kovala se je v Zagrebu pri dež. vladi nova postava o preustrojstvu mestne uprave na Hrvatskem in v Slavoniji v pravem reakcijonarnem duhu. Po naših mestih, kjer je zbrana inteligencija hrvatskega naroda, ima vlada pri volitvah vselej precej težaven položaj, da nadvlada opozicijo. V nekih mestih pa se ji tudi to ne posreči vselej, nego se izbero opozicijonalni kandidati. Pa tudi z mestnimi starešinstvi ni vlada vselej zadovoljna, ker ona želi tudi v teh zborih Tideti le svoje privržence. Po dosedanjem štatutu pa se to ne da po vseh mestih doseči, zatorej se zdi vladi potrebno, da se popolnoma spremeni volilni red za mestna zastopstva. Glavno načelo te nove postave pa je, da pridejo v mestna starešinstva vladni kimovci, ki bodo po volji odobravali vse, kar bode vlada zahtevala. Da se svobodni mestjani potisnejo v kot, dobi drngi razred, v katerem volijo čiuovniki, v bodoče največ zastopnikov v mestnem starešinstvu, da bode tako vladna večina zagotovljena. A da bode vlada imela več vpliva pri upravi teh mest, posebno pa še pri volitvah, odvzela se bode vsem mestom razven Zagreba, Varaždina, Osjeka in Zemuna samostalna uprava ter poverila kotarskim oblastim, pod katero bodo spadala tudi v prvi instanciji. Zategadel se bode odstranila čast vrhovnih županov, ker bodo mesta itak pod oblastjo njihovo. Ta postava pride že v letnem zasedanju hrvatskega sabora na razpravljanje, ker se želi ž njo čim preje poskušati po naših mestih. Sprejme li se ta postava, dobila bode hrvatska zavest po mestih hudega protivnika, proti kateremu se bode morala precej s početka hudo borili, da se ne zatre, kar bi bilo za naš narodni obstanek hud udarec. Ne čudimo se tedaj, da so se Mažari tako odločno branili našega bana, kajti oni dobro vedo, kako se pri nas neliberaluo ravna, pa so se zbali, da bi morda s časoma moglo tudi pri njih z njihovim liberalizmom navskriž priti. Za njih ostane ban hrvatski na Hrvatskem liberalec v vsakem pogledu, ker vrši vse v njihovem smislu, na Ogerskem pa mu ne zaupajo, ker se boje take vlade, kakoršna je na Hrvatskem. Pa naj kdo poreče, da imajo takšni liberalci kaj poštenja v sebi. Ves njihov liberalizem je očitna sleparija iu v zadnjem dopisu nisem zastonj omenil, da banu ni obstanka na Ogerskem, če misli s to stranko vladati, kakor se je bil izrazil. In ta trditev se je ob-istiuila, kajti še do vlade ga niso pustili. Dobro se poznajo med seboj ter branijo žilavo svojo vlast, kar so ravno prigodom ogerske ministerske krize pokazali. Za-se vse — za drugega nič. Mažarom pripada po njihovem mnenju vsa svoboda, tudi kraljevi volji se smejo protiviti, njim pa morajo biti vsi ostali narodi podložni in pokorni, a če jih tlačijo, ne sme se nikdo pritožiti niti pri vladarju. To je moderni, ali po našem mnenju pravi stari azijatski — liberalizem. 5. junija je bil v Koprivnici izvoljen v hrvatski deželni zbor dr. E u ž i č , pristaš pravaške stranke, mesto pokojnega kanonika Vučetiča. Vladna stranka je bila za časa te volitve vsa v skrbeh, kaj se zgodi ž njo, če postane ban ogerski ministerski predsednik, pa ni imela skoraj časa, da se kaj bolj zanima za ta volilni kotar, kateri je poprej zastopal njihov privrženec. Čudno je vendar le, da vladna stranka ni uiti svojega kaudidata postavila, če tudi v Koprivnici upravlja vladin komisar. Morda je pa vladna stranka hotela, da dobi opozicija še jednega poslanca, namreč jednajstega, da bo mogla tako vsaj predloge stsvljati, kar jej do zdaj ni bilo mogoče. Na ta način bi nastopilo v saboru malo živahueje življenje, nego ie bilo do zdaj. Mogoče, pa tudi najbolj verjetno, da je vladna stranka zgubila v tem kraju vsako privrženost, kajti narod mora biti nezadovoljen radi dolgotrajnega kommrijata v mestu Koprivnici. Skrajni čas je že zares, da se taki odnošaji zgube iz naše uprave, kajti niti so komu na korist, niti na ča-t. Nadejamo se, da bode novi poslanec tudi v tej zadevi samemu mestu Koprivnici na korist povzdignil v deželnem zboru svoj glas, kakor se je dozdaj izkazal že večkrat tudi v zasebnem življenju pravim rodoljubom. Politični pregled. V Lju bi jan i, 13. junija. Zveza Nemcev na Češkem se imenuje društvo, katero bode imelo varovati nemški značaj krajev v zaključenem ozemlju. Društvo bode toraj na vse mogoča načine delalo ovire češkim manjšinam. To društvo bode imelo podružnice, ki ne bodo le denarja nabirale, temuč bodo tudi drugače delale. Slednji teden bodo poročale o vseh zadevah, ki se tičejo nemštva v njih okrajih. Imelo bode shode, da bolj utrdi nemško zavest mej prebivalstvom. Društvo je že dobilo mnogo članov. Seveda ni gotovo, da bi vse podružnice tako vestno delovale. Sprva bodo že prihajala poročila, ali s časom bode pa že stvar precej p >legla. Cehov tudi to društvo ne ugonobi. Kalnoky. Razširila se je govorica, da odstopi grof Kalnoky, ko je na Ogerskem ostalo Wekerlovo ministerstvo. Od merodajne strani se zagotavlja, da je vse to izmišljeno. Minister vnanjih stvarij se je baje vedno dobro sporazumel z Wekerlom in vedno zagovarjal ogerske koristi. Na razvoj poslednje krize pa on ni nikakor vplival. Da sedaj grof Kalnokj ne odstopi, smo tudi mi prepričani. Gospodje v Budimpešti še nimajo moči, da bi mogli odstraniti ministra vnanjih stvarij. Dvomimo pa, da bi se zares grof Kalnokj tako dobro z Wekerlom sporazumel. Ne mogli bi se mi tolmač.ti, kako da so še nedavno baš ogerski vladni listi tako napadali ministra vnanjih stvarij. če se tako vjema v vsem z ogersko vlado. Seveda sedaj bodo pač pustila We-kerlova glasila Kalnokyja na miru, ko se je kriza za liberalce sicer ugodno izvršila, ali so ogerski politiki vendar imeli priliko, izvedeti, da zapovedovati se pa na odločilnih mestih še ne pust4. Belgija. Mogoče je, da v Belgiji pride kmalu do ministerske krize. Ker se je prememba volilnega zakona zavlačevala, tnaujka zbornici časa za zborovanje. Z včerajšnjim dnem je potekla njena doba. Vlada je pa mislila pustiti zbornici dalje zborovati. Levica |e pa že predvčerajšnjim naznanila, da se zborovanja ne misli nadalje udeleževati. To bi vlado še ne spravilo v zadrego, ali tudi nekateri konser vativni poslanci imajo pomislike proti nadaljnemu zborovanju Tako so izjavili antvverpenski poslanci, da se bodo še premislili, bi li še nadalje zborovali. Če se poslednji ne premislijo, bode zbornica nesklepčna in vlada bode najbrž odstopila. V zbornici bi sedaj prišle na vrsto nekatere predloge o carinah, ki pa ne ugajajo antwerpenskim trgovcem, ki zahtevajo od svojih poslancev, da naj skušajo prepre-č ti sklepanje o teh stvareh. Banca Itomana. Pravda proti propali rimski banki spravlja kaj nelepe in za italijanske politike neljube stvari na dan. Tako po izpovedbah prič postaj a vedno veroietneje, da je policija več važnih papirjev odstranila, ki so se tikali zveze visocih oseb z banko. Tudi mnenje je obče, da je vlada dolgo poznala slabo stanje banke, ali ni ničesa storila, ker je banka dajala denar vladni stranki za agitacije. Tako se je tudi dokazalo, da je banko nekoč Gio-littiju dala 40.000 lir, o katerih pa bivši ministerski predsednik ničesa noče vedeti, da bi jih bil dobil. Ko bi stvar bila v Angliji, bi glavui vodje italijanske liberalne stranke morali se umakniti političnemu življenju, ker nimajo čistih rok, ali v Italiji pa niso posebno občutljivi. Vstaja na Kitajskem. Velika vstaja je baje v Madžuriji na severnem Kitajskem. Spuntali so se Mongoli, ki so že dolgo nevoljni, da na Kitajskem vladajo Mandžuri iu pa da se Kitajci naseljujejo tudi v severnih pokrajinah, kjer so poprej stanovali le Mongoli. Vstaja utegne postati resna in imeti nekoliko politične posledice. Posebno Rusija obrača nanje veliko pozornost, opaža vsako gibanje ob severnokitajski meji, posebno ker je vstaja že blizu kraja, koder pojde bodoča sibirska železnica. Stvar se torei tudi nekoliko tiče Rusije in če Kitajci ne bodo mogli napraviti miru, bi utegnila Rusija se vmešati, da si tako še bolj utrdi svoje stališče na skrajnem vzhodu. V Londonu pa ta vstaja že ua-pravlja skrbi, ker čutijo, da vsako razširjanje ruskega vpliva v Aziji, je v škodo angleški trgovini. Socijalne stvari. Staro in novodobno poganstvo. Muogokrat se sliši tožba, da živimo v veku novega poganstva. David Strauss se je sam zadnja leta imenoval pogana. Moral je pač vedeti zakaj. Vtemel ujejo pa to trditev s premnogimi žalostnimi prikaznimi današnjega kulturnega življenja. Opozarjajo nas na nesrečne zmote: na bogotajstvo, nesmiselni panteizem, robati materijalizem in na puhli ideializem, ki se nam kaže v tako različnih podobah in naukih. Vedno se piše, kako daleč so zašli ljudje, ki se tudi praktično ravnajo po teh naukih. Kakošna je dadanes nravnost? Kje je pravica? Nekateri bi bili celo najraje, da bi se sedanje stoletje imenovalo kar »stoletje sleparij in splošnega ponarejanja". In vendar se tudi velno in vedno, da je prav v našem stoletju človeški duh silno napredoval. Trdi se vedno: Cas in prostor se uklanjata človekovi volji. Orjaškim, doslej nepoznanim silam, človek igraje gospoduje. »Železno stoletje" je še le pričelo vladati naravo. Zagotavlja se dalje : Človeški duh že predira najskritejše sestavine teles in že prešteva atome. Egipt in Ninive odpirata svoje »knjižnice" in še le sedaj se zgodovinarjem razkrivajo davno pozabljena stoletja. Narodje se zavedajo svojih pravic in pričenjajo drug za drugim vladati sami sebe odklonivši jarem absolutizma. Veda sploh pričenja — bi dejal — zapovedovati sama sebi, in .učenjaki" hočejo,da naj bi edino le um določeval, kaj pa je res; česar um ne razume, tega človek ni dolžan verovati; prosto raziskavanje je toraj zacvetelo. Da. kar naravnost se trdi, da je zdaj še le človeštvu napočila zora prave prosvete. Gotovo se vsakemu zdi čudno, kako je to, da ljudje tako različno sodijo. Tukaj se pravi, da je se-dajnost dospela do največje popolnosti, da se je še le zdaj razvil človeški um, ondi se pa trdi, da je človeštvo zagazilo nazaj v poganstvo, katero se po sv. Pismu imenuje »tema in smrtna senca". Na jedni strani gotovo pretiravajo. Ali morebiti pretira vajo oboji ? Ali je resnica v sredi ? Potrebno je torej in zanimivo, da natančneje presodimo sedan je razmere. Potrebno je, da se sami prepričamo, kedo da sodi površno in pristransko. Zato bodi sedaj naša naloga, da primerjamo staro poganstvo a sedanjimi razmerami in tako določimo, ali se sme današnjemu času očitati, da je poganski. V Stanzi della Segnatura v Vatikanu je naslikal Rafael dve jako pomenljivi sliki in je ž njima pupoluoma označil bistvo krščanstva in bistvo poganstva. Na jedni steni v imenovani dvorani je slika, ki jo imenujejo »Disputa". Ta slika predočuje vojskujočo in zmagujočo cerkev in lepo zvezo med njima. Sv. Duh in sv. Rešnje Telo zvezujeta Zemljane z nebesmi. Kako lepo je tukaj označeno krščanstvo I — Na nasprotni steni dvorane je pa slika, katero zovejo »Scuola di Atene" ; ta pa predočuje razne grške modroslovske šole. Na tej sliki pa ne vidimo zveze z Bogom, to je s pravo resnico, ampak le hrepenenje grških modrijanov po njej. Tukaj ne vidimo mirnega spočivanja v resnici, ampak le nemirno iskanje onega, ki je za-se ustvaril človeško srce. Tu je narisal umetnik Platona kažečega proti nebu. kot da bi odondot pričakoval resnice. Aristotela pa ka-žočega na zemljo, ki naj bi njemu utešila vedoželj-nost. Arhimed vodi svoje učence do zaželenega namena po svoje, Pjtagora zopet po svoje. Te dve sliki nam kažete, kakošen razloček in kakošno nasprotje da je med krščanstvom in poganstvom. Tu spoznamo, kaj je prav za prav poganstvo, da je odločenje od pravega Boga, od resnice. In tako je bilo res staro poganstvo. Poglejmo, le kako je nastalo. Nasledki izvirnega greha so se pričeli kmalu kazati. Človeštvo je vedno slabše spoznavalo pravega Boga. čustvenost je vedno bolj dušila druge zmožnosti človeškega duha; tako se je človeštvo obračalo zmiraj bolj k materiji. Slednjič je popolnoma pozabilo živega Boga iu začelo oboževati mrtvo naravo. Napravili so si nekdanji pogani cele tisoče bogov, toda 8 tem se niso utešili. Pričeli sov modroBlovju iBkati resnice. Toda tudi modroslovje jih ni moglo utolažiti. Tavali so po temi in iskali luči toda sami je niso mogli najti. To hrepenenje starih poganov je bilo najmočneje ob Kristusovem času. Zato je bilo toliko altarjev na čast »Neznanemu Bogu", kakor da bi se bili narodje nalašč zgovorili. Taki altarji ao bili: v Rimu, v Atenah, v Olympiji, v Španiji in v Egiptu. Toda dasi so stari pogani tako propadli, verovali so vendar le še nekaj resnic. Verovali so n. pr. še v življenje po smrti. Staro splošno ustno izročilo je trdilo, da je po smrti še novo življenje. Seveda uatančnejega niso vedeli o tem, zakaj v pravljice o Iladu, Radamantiju itd. so vedno manj verovali. Toda one mrvice resnice, ki so se še ohranile, niso mogle zadovoljiti človeštva. Zato so po vsakovrstnih potih skušali izvedeti, kaj želi to ali ono božanstvo, kaj čaka koga v prihodnosti in druge take stvari. Saj je pa tudi umestno. Neskončno dobrega, neskončno pravičnega Boga niso poznali; torej niso zaupali svojim bogovom, ampak so se vedno bali nji-kove samovolje. Nekdanji pogani niso imeli razodete postave, da bi jim bila povedala za vsako dejanje, jeli dobro ali ne. Kolikorkrat so bili toraj negotovi, ali je to ali ono dejanje dovoljeno ali ne. Vedeli tudi niso, kako naj bogove časte; kolikorkrat so se torej bali, da bi se s svojim bogočastjem bogovom še le ne zamerili. Zato so pa imeli v starem veku o raki j i tako veljavo. Delfiški orakelj je imel popolno moč v vseh verskih stvareh, ne glede na vpliv, ki ga je imel na postavodajo itd., kako je bilo dalje v Rimu vse odvisno od vedeževanja I Astrologe so v Rimu oblasti na vso moč preganjale, pa jih le niso mogle pregnati; tako so bili ljudje navezani nanje. Vedelo se je na Grškem o marsikakih sleparijah pri orakljih, isto je trdil v Rimu Cicero o vedežih; toda ljudje le niso zapustili vedeževanja, ker so v toliko Btvareh želeli izvedeti resnice, najti je pa nikjer drugje niso upali, kot v orakljih in pri vedežih. Dalje je pozročilo staro poganstvo tudi magijo. In vendar je bila prav magija vzrok, da so večkrat še ljudi darovali bogovom. Oicero je očital Vatiniju da daruje otroke. Pri magičnih obredih so darovali ljudi celo rimski cesarji: Nero, Heliogabal in Didius lndianus._(Dalj« nUdi.) Dnevne novice. V Lju bij an i, 13. junija. t Prelat Frančišek Eosar. Jutri dne 14. junija pripelje se iruplo nepozabnega rajnega prelata iz Ike v Maribor. Ob 3. bode v stolni cerkvi slovesno blagoslovljeno in potem se pokoplje na mestnem pokopališču. Drugi dan, v petek dn lažljivo upati da imamo pri Bogu v un m pri-prošujika in di se tudi o ujem že spolnjene besede, ki jih je zapel njegov škofovski prijatelj Slomšek Vodni«u v spomin : Kraljestvo nama kilo ni Bogastvo tega sveta; SlovenSčina blišča in časti Slovencem ne obeta. Zaupam pa, da b deva V nebesih Tečno združena Slovenca prav vesela S Slovenci slavo pela«. (Slovenske vsporednice na celjski gimnaziji.) Listi poročajo, da je ministerski svet po dogovoru s parlamentarno koalicijsko komisijo sklenil uvesti na celjski gimuaziji slovenske vsporednice. Zastonj je bilo torej javkanje štajerskih in koroških nemških nacijonalcev, zastonj tudi shod proti slovenskim vsporednicam sklican posebe v ta namen ne iavno v Gradec; vlada je v tem s nčaju ostala zvesta slovenskim poslancem dani besedi, ter izpolnila staro in nad vse opravičeno željo slovenskega naroda in njegovih zastopnikov. iPlem. Globočnik v pravnem odseku.) V petek je v pravnem odseku bil razgovor tudi o lezikovuem vprašanju. Pri posvetovanju o civiinopravdnem redu je Mladočeh dr. Dyk vprašal vlado, kako da v predloženi vladni predlogi ni nobene določbe o jezikovnem vprašanji. Poročevalec odseka in minister pravosodja sta govorniku pojasuila, da se to zgodi v posebuem izvrševalnem zakono. Slovenski poslanec pl. Globočuik je pa v tej stvari rekel, daseujetn a zdr. D y k o m, da je treba vrejenja te stvari; jezikovne pravice sovelike važnosti za njegovo stranko in se morajo varovati, kakor njegova stranka zahteva. To se je zgodil > v petek zvečer in v soboto je „Narod" prinesel članek, v kater« m pravi, da se gosp. pl. Globočnik rajši skrije pod klop, če bi bilo treba javno govoriti in nadalje, da je prevzel vlogo zajca pri bobnu. Mi ne vemo, ali je g. Globočnik govoril na klopi ali pod klopio, ali govoril je v odseku za naše pravice to veiuo. Posebuo s* pa tudi ui vlade bal, ker sicer bi ue bil rekel, da se pridruži dr. Dyku, kateri gotovo kot Miadučeh vlaui m priljubliena oseba. (Konec šolskega leta) bode ua gimi azijih in tistih zavodih, kod< r se skl>pa leto due 15. ulija, letos dne 14. iuI ia, ker ie u.isledmi dan nedelja. (Nedeljski počitek) Iz postojiuskega okraja, 12. junija. Ravno je mest-c dnij, kar smo čuli, da imaio biti pri nas na deželi po nunister-skem ukazu prodajalnice vsako nedeljo ob 3. uri popoludne zaprte. Nekateri so verujoč novinam iz spoštovanja do p stav to storili, žal da v svojo prevaro ; bolj imoviti tritovci med njimi tudi župani, se za to povelje do sedaj še niti zmenili niso. radi tega so tudi pr*i zapiranje opustiii, se nad časopisi, kateri so da i temu povod Zda) že malo kdo verjame, da je ministerstvo o tem izdalo kak ukaz in kmalu se bode stvar popolno pozabila. — Ali bodo pač v to poklicani skrbeli, da se bode povsod spoluova!a cesarska po>tava o nedeljskem počitku? Trgovec. (Utopljenec) Včeraj so našli blizu Slapa v Ljubljanici mrtvo truplo, razneslo se je, da je Me-dičarjevo, o katerem se > d v lani novembra meseca ničesar ui izvedelo. Sodnijska komisija je pa dognala, da je naideno truplu moralo že dlje časa ležati v vodi in da ui Medičarjevo. (Vipavska železnica). Z Vipavskega, 12. jun.: Pretočeno nedeljo se je slovesno odprla nova železnica Tržič-Cerviujan. Z Dunaja so prisostovali minister Wurmbraud, ekscelenca barou Witteck in sek-cij~ki načelnik Wurinb. Po otvoritvi sta ministru poslednja dva gospoda izrazila željo ogledati si kraj, k>er naj bi se sueljala nova železnična t>roya od Gorice po >ipa*ski dolini naprej bodisi do Logatca ali Postojine. Minister jima ie rad dal dovoljenje.— Izza kulis je v novejšem času počil glas, da skupni vojni minister Kriegshammer zahteva iz strategičnih ozirov železnično zvezo od Gorice po vipavski dolini s sredino cesars'vn. Res v slučaju kake v»iske z južnim sosedom smo mi precei na slabem. Italiia ima več železničnih prog ramo po dolini do Gorice, ra no na to našo nezavarovano stran postavi v kratkem času m čno armado, a naši vojaki bi morali iz Logatca čez Hrušico da zastavijo odprto dolino. Da s m« južna železnica ne zadostuje, uči nas leto 1866. Tanra' ie k«r naenkrat prišel telegri t kapelan in Puklukarjev beneficijat v Gorjah. (Obolel je i preč. g. Martin Z u c hi a t i, župnik Pod Tur mira pri Sv. Roku v Gorici. (Poroka.) Poroča se nam iz II. Bistrice: V soboto, dne 9. junija t. I. se je poročil g. Slavoj Benigar, posestnik, trgovec iu župan, z gospodično Marto Sartori, hčerjo ondutuega okrožnega zdravnika g. dr. D. Periš ca. (Slovesna otvoritev furlanske železnice.) Poroča se nam iz Gorice: Poseben vlak za goste iz Gorice odrinil je v nedeljo ob 8. uri 35 minut. Udeležili so se skoraj vsi deželni poslanci z deželnim glavarjem grofom Ooroninijem na čelu, nadalje c. kr. okrajni glavar vitez Bosizio in tudi nekatere še posebej po upravnem svetu nove železnice po-vabljeue osebe, moški in ženske. Na postaji v Tržiču (Monfalcone) čakala je mnogobrojna množica; postaja in trg sta bila olepšana z zastavami. Kmalu potem je došel drugi vlak z Nabrežiue z ministrom grofom Wurmbraudom, namestnikom vit. Rinaldini-jeiu iu z več gosti iz Trsta. Deželni glavar grof Coroniui je predstavil deželne odbornike. Na to se je začel pomikati prvi vlak po novi progi. Na vseh postajah je izstopil minister in sprejel došle depu-taci|e furlanskih občin. V Červiujauu je Čakalo polno ljudstva in celi trg je bil bogato olepšan. Obed je bil v prostorni dvorani za kakih 90 povabljenih oseb. Med obedom so bile te-le napitnice: dr. vitez Pajer kot načelnik upravnega sveta ua svitlega cesarja v italijanskem jeziku, ki se je sprejela z velikim naudušenjem; župan tržiški v nemščini na ministra; minis'er ni prospeh dežele in nje obth narodnosti i; župan červinjansui je napival namestniku, ki se je zahvalil in napil na iazvitek .Friuli". S posebnim naudušeniein je bila sprejeta napituica na dežeine.a glavaria, kakor tudi napitmea navzočemu ku zu Hoheulohe, ki je neki naj eč pripomogel za i^radbo železnice, vplivajoč, da je vlada dovolila toliko podporo. Mmister je napil še navzočemu nekdanjemu vojnemu ministru sedaj bivajočemu v Furlaniji, baronu Kubu-u. S tem je bil obed končan, nekateri povabljenci so se ob 3. uri odpeljali s posebnim vlakom ministrovim, ki je hotel obiskati v Št. Petru pri Gorici grofa Fr. Coroninija in njegovo soprogo. Toda še tisti večer je odšel proti Dunaju. Drugi gostje so odšli iz Cervinjana z dvema poznejšima vlakoma. Minister se je bil prej izrazil, da ne bode dajal avdijencij v Cervinjanu vendar so bili sprejeti vsi deželni poslanci, katere je predstavljal dež. odbor, in dr. v. Tonkli je ministru gorko priporočal lokalni železnici po Vipavski iu Soški dolini. Minister je obljubil ali prav zapravkoj naročil sekcijskemu načelniku barou u W i 11 e k u , da naj ostane v Gori c i i n s i o g I e d a črto zanameravano progo po Vipavski dolini. Danes je baron Wntek to stcvril v družbi nekaterih gospodov. (C. kr. kmeiijska družba) ima svoj letni občni zb r jutri 0'> polu 9. uri dopoludne v magistratni dvorani. (Štrajk v tiskarni.) Iz Celovca, dne 12. ju-nija: V tiskarni društva sv. Jožefa je ustavilo včeraj 13 stavcev delo. Vodstvo tiskarne je hotelo odpustiti dva stavca, pa drugi so se temu protivili ter zahtevali reverz, da se v t^ku šest mesecev noben stavec ne odpusti. Ker vodstvo ni privolilo, ustavili so delo. Zaradi tega izšla je „Kiirntner Zeitung" v manjšem obsegu. (Nesreča na želexnici.) Iz Celovca, dne 12 junija: Danes ob '/43. uri trčila sta med postajama Poreče in Vrba ob Vrbskem jezeru tovorna vlaka št. 428 in 491 vkup. Bilo je ravuo takrat hudo neurje. Osem voz je vrglo s tira in so, kakor tudi stroji, močno poškodovani. Sprevodnik Kosti je precej ranjen. D^l|e časa je bil zato promet tu ustavljen in potniki so morali prestopiti na drug vlak. Vzrok nesreči je menda hudo neurje. (Neurje in sneg.) Iz Celovca, dne 12 ju-ni;a: Miuolo noč imeli smo prav hudo neurje. Dež je močno lil vso noč in po gorah je prav debelo zapadel sneg prav nizko doli. Celo bližnje gore imajo belo odejo. Zjutraj je bilo zato precej hladno, proti večeru je zopet močno deževalo. (Letinaj Od istersko-kranjske meje se nam poroča, da je v ondotni ilovnati mokri zemlji vsled preobilnega deževja krompir, glavni ta-mošnji pridelek, večinoma segnit. Tudi sadja ue bode; obilna moča je vse končala, posebno češplje. (Zagrizeni lahoni,) o katerih smo že poročali, da so v šternski župniji ukrali in na drobne kosce razrezali cesarsko iu slovensko zastavo, so že po imenih znani; trije so že pod ključem. (Trikrat nogo zlomil). Pred tednom dni peljal se je g. Toma Tollazzi, posestnik in trgovec v Dolenjem Logatci, v svoj rojstni kraj Videm (Udine). Mej potjo splašili so se konji, voz se je prevrnil in imenovani pal je tako nesrečno ž njega, da mu je šlo zadnje kolo črez nogo ter mu jo v stegnu dvakrat, in ko si je hotel pomagati, zdrknilo mu je ter strlo še pod kolenom. Danes odpeljal se je ua Dunajsko kliniko iskat leka. (Brambovske vaje) vršile se bodo letos od 25. avgusta do 8. septembra v ribniškim soduem okraju. Teh orožnih vaj udeležili se bodo brambovski polki štev. 3.. 4. in 5._ Društva. (C. k r. p o š t n o h r a n i 1 n i č n i u r a d) na Dunaju razposlal je okrožnico z račuuom glede prometa tekom meseca majtiika. Iz lista, ki ga imamo pred seboj, povzamemo sledeče podatke. V rečenem mesecu je 3094 vložnikov v varčevalnem iu 156 v čekovnem oddelku vložilo 144.248krat v varčevalnem oddelku za 2.653.951 gld. 2 kr. in 8l6.164krat v čekovnem za 115,530.631 gld. 2 kr., torej v obeh oddelkih skupaj 960.412krat za 118,184.582 gld. 4 kr. Od tega števila pridu na naše kraje tako-le: Na Štajerskem se |e 47.364krat vložilo skupaj za 4,118.460 goldinarjev, na Koroškem 13 623krat za 1,149.293 goldiuarjev, na Kranjskem 11.495krat za 976.996 gld., v Primorju (Istra-Gorica-Gradiška-Trst) 16.408krat za 2,503.663 gld., v Dalmaciji pa 5.900-krat za 490.449 gld. Hranilnica je vrnila 255.121-krat skupaj za 115,862.659 gld.; od tega na Štajerskem 7331krat za 1 949.530 gld., na Koroškem 1796kra za 358.518 gld.. na Kranjske 1582krat za 456 836 goldinarjev, na Primorskem 4322krat za 1.434.725 gld., v Dalmaciji 661krat za 79.672 gld. Od dne 12 jaiiuvorija, ko je hranilnica začela poslovati, pa do zdaj, se je 66.197.893krat vložilo v skupnem znesku za 7.819 211.940 gld. 89 kr., a vrnilo 18,422.133krat za 7.736,391.163 gld. 69 kr, vsled tega je dne 31. maja v blagajnici bilo čistih 82 820.777 gld. 20 kr. — V prometu nahaja se 1.003.575 knjig-vložnic, 24.478 čekovnic in 10.795 rentovnic, ki so vredne 18 697.230 g d. Na račun vložnikov je urad nakupil in adresatom odposlal vrednostnih papirjev za 28,579.785 gld. Število vložnikov je naraslo za 3094 oseb v varčevalnem, za 156 v čekovnem, za 88 v nakazničnem prometu. Po naših krajih so novih knjižic izdali na Štajerskem 710 (izplačali pa 537), ua Koroškem 264 (204), na Kranjskem 175 (164), na Primorskem 530 (332), v Dalmaciji 157 (103). V zgubo prišii sta dne knjižici, in sicer: ua Krškem (velja 1 gld.), pa v Gorici (3 gld. 1 kr.); prvi vložnik je, če še stare knjižice ni našel, dobil pravico do nove dnč 1. junija, drugemu pa je obrok čakanja potekel dne 4. junija. V maju se je 140 vložnikov oglasilo, da so prišli ob svoje knjižice in da torej potrebujejo nove knjige-vložnice (okolu toliko se jih oglasi vsaki mesec). Novo pošto z nabiralnico dobil je kraj Stra-Boldo na Goriškem. V neuradnem delu okrožnica objavlja podatke o poštuej hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Italjanskem, Nizozemskem, Švedskem. Narodno gospodarstvo. ,,Istarska vinarska zadruga". (Konee.) Da se vse te stvari kolikor mogoče zboljšajo, osnovala se je isterska vinarska zadruga v P ulju. Ko je bilo vplačano nekoliko nekoliko zadružnih delov (vsaki zadružni del iznaša 100 gld ). začela je takoj svoje delovanje. V treh krajih: v Baderni, v Kanfanaru iu v Juršičih, najela si je pros-tore, katere je nekoliko popravila, tako da jej rabijo za klet' za silo, dokler si sama ne sezida pravih in dobrih kletij, kupila si je potrebno orodje iu začela kupovati grozdje, iz katerega je uapravila okoli 800 hektolitrov deloma črnega deloma belega vina. Vse delo vršilo se je pod neposrednim nadzorstvom in sodelovanjem društvenih odbornikov iu pa svečenikov, nastanjenih v dotičnih krajih. Že zadnji jeseni pokazal se je blagodejni vpliv nove družbe. Trta je bila obrodila izvanredno dobro, kmetje niso imeli dovolj posode in niso vedeli, kam bi z grozdjem. To priliko hoteli so uporabiti nekateri trgovci ter so začeli pritiskati na ceno, tako da bi bili morali kmetje dajati grozdje res pod nič. Vsem tem je vinarska zadruga nekoliko pokvarila račun. Posta. i!a je grozdju priličuo ceno ter s tem prisilila tudi druge trgovce, da so morali grozdje plačevati bolje, nego so bili nameravali. Seveda prvo leto stvar ni mogla iti na veliko. Premalo bili je prostora, premalo posode, premalo glavnice, da bi se bilo moglo grozdje kupiti od vseh, ki so je ponujali, a po vspebu prvega leta moramo upati, da bode v bodočih letih zadruga še mnogo blagodejueje »puvala v korist ister-skemu kmetu. Ko je bilo pripravljeno vino počela je zadruga z razprodavaujem. Mnogi jej očitajo, da je v tem pogledu storila premalo, to je, da je delala mnogo premalo reklame za se in za svoje vino. A uprava zadruge držala se je v tem drugega načela. Dandanes se ravno na manj vredne reči najbolj priporočajo po časopisih in plakatih in inseratih, tako da imajo tiha priporočila včasih ravno nasprotni učinek. Razun tega iuserati in plakati iu druge take stvari stanejo mnogo novca, zadruga pa za sedaj ne more še mnogo trošiti v te svrhe. Dobro blago se samo hvali, to si je mislila uprava in ni se motila. Kdor koli je enkrat naročil pri zadrugi vino, naroČil ga je kmalu tudi v drugič, iu ne samo on, ampak tudi njegovi prijatelji in zuauci, kateri so ga pri njem pokusiii, tako da sedaj zadruga iz nekaterih krajev Slovenske, Hrvatske iu Češke dobiva že prav pogosta večja in manjša naročila. Ni namreč res, kakor je bilo o svojem času javljeno v nekaterih časopisih, da zadruga prodaja samo na veliko, ona razpošilja tudi male kvantitete, (od 56 litrov naprej) in ravno v tem je velika korist, katero bodo od nje lahko imeli posamezniki, kateri potrebujejo vina za svojo domačo rabo ali pa za prodajo. Njim se ne izplača da bi hodili sami po vino, a po zadrugi morejo lahko brez posebnih s'roškov dobiti pošteno vino za poštene cene. Zaradi tega pričakuje zadruga, da bode našla podpore v najširjih krogih. Posebno do svečenikov se obrača uprava zadruge v nadi, da jo bodejo podpirali, na-ročujoč pri njej vino za se in za rabo pri sv. maši. Sedež zadruge je v Pulju, tam ima zadruga svoje skladišče, od tam se izvršujejo manjša naročila. Zadruga sprejema tudi še vedno nove zadru-garje, kdor se jej želi pridružiti z enim ali več zadružnimi deli, — naj se oglasi pri njenej upravi v Pulju. Prvo ali drugo leto morebiti ne bode imel drugega dobička nego zavest, da sodeluje pri zares koristnem narodnem podjetju. Za pozneje pa je utemeljeno upanje, da bode zadruga tudi zadrugarjem samim prinašala neposredno gmotno korist, saj je ravno trgovina z vinom, vsaj do sedaj, skoro vsakemu, kateri se je ž njo pametno bavil dajala lepega dobička. Edini namen zadruge pa seveda ni izključivo gmotni dobiček zadrugarjev; njen namen je tudi v prvi vrsti, da pomaga isterskemu kmetu pospešujoč vinarstvo z umuim kletarstvom in pametno urejeno trgovino. V isto svrho delovala bode pozneje, kedar se malo utrdi, še na druge načine. Vsak ve, kolika nevarnost preti kmetu od toče, katera mu v časih malo dnij pred trgatvijo pokonča ves prirodek. Bojazen pred točo prisili marsikoga da potrga grozdje še prej nego je povsem zrelo, ter vsled tega ne pridela tako dobrega vina, ka-koršno bi pridelal, da je trgal dozorelo grozdje. Tu bode zadruga lahko mnogo koristila, ako jej bode mogoče, da nevarnost zaradi toče prevzema nase, odnosno, da to nevarnost po zavarovanju proti toči, katero je v Istri še malo udomačeno, z malim stroškom prenese na zavarovalne banke. Tako bode lahko vplivala na to, da se prideluje bolje vino. A skrbela bode tudi za to, da se dobro vino ne pokvari v slabi posodi in slabi kleti, v to svrho posredovala bode kmetom pri kupovanju dobrih sodov, ter bode ob enem, tudi kmetom, ako bodo imela mesta za to, shranjevala vino v svojih podzemnih kletih, kar bode tudi za posamezne trgovce, ki sami pridejo v Istro, jako pripravno. Seveda vseh teh nalog, katere si je stavila ne bode mogla izvršiti takoj, a tem hitreje jej bode mogoče izvršiti jih, čim več podpore bode našla tarno, odkoder je največ pričakuje, to je pri zavednih rodoljubih slovenskih in hrvatskih. Kakor že omenjeno, zadruga je osnovana na »omejeno zavezo-, to je tako, da vsak zadrugar jatnči gubitke še s toliko vsoto, kolikorkrat sto goldinarjev .zadružnih deležev" vzame. Telegrami. Ogerske stvari. Budimpešta, 12. junija. V gospodski zbornici je ministerski predsednik oddal ječi nako izjavo, kakor v zbornici poslancev Grof F erdinand Zichy je na to izjavil, da je naravno, če je cesar sestavil vlado, da odobrava njeno politiko in da bode potrdil vladne predloge, ko se parlamentarno rešijo. Več pa govornik ne vidi z ozirom na ustavo v tej izjavi in upa, da vlada na zbornico ne bode pritiskala z imenom cesarjevim. Ministerski predsednik je na to odgovoril, da je ta izjava bila potrebna potem, kar se je zgodilo, in ne obsega druzega, kakor trdno voljo cesarjevo. (Odobravanje na levici) Ferdinand Zicliy je na to opomnil, da izjava ministerskega predsednika omejuje ustavne pravice članov gospodske zbornice. Predsednik Szlavy je pozdravil na to novo ministerstvo v imenu gospodske zbornice in izrazil upanje, da se cerkvenopolitične predloge rešijo v soglasju vlade in zbornice in v korist prestola in domovine. Budimpešta, 12. junija. Ne potrjuje se novica, da se predlogi o svobodnem izvrševanju bogočastja in pa priznanju popolne jednakopravnosti židovski veri z drugimi verami odložili do jeseni. Vlada hoče. da se cerkvenopolitične predloge rešijo še v tem zasedanju. Ministerska kriza v Rimu. Rim, 12. junija. Najbrž se jutri mini-sterska kriza reši. Dosedanji finančni minister Sonnino, ki je bil v prejšnjem ministerstvu tudi začasni zakladni kancelar obdrži le poslednjo mesto, novi finančni minister bode sedanji poljedelski minister Bor-seli in bode torej treba novega poljedelskega ministra. Drugi ministri ostanejo. Ob 10. uri zvečer bode še ministerski svet. Govori se, da vlada še nekaj popusti od svojega finančnega programa. Rim, 13. junija. Jutranji listi potrjujejo, da Boselli prevzame finančni portfelj, Sonnino portfelj državnega zaklada in Damiani polje-deljsko ministerstvo. Jutranja izdaja., Reforme" poroča, da kralj ne vsprejme ostavke mini-sterstva in ministerstvo se jutri v malo spremenjeni obliki predstavi zbornici. Dunaj, 12. junija. Cesar je dovolil 5000 gld. za poškodovance po toči na Dunaju in v okolici. Dunaj, 12. junija. Nekaj štrajkujočih delavcev pri kanalih so zaprli, ker so druge ovirali pri delu. Dunaj, 13. junija. Profesor Karol Gus-senbauer v Pragi poklican je na Dunaj na Billrothovo mesto. Monakovo, 12. junija. Ob 1. uri 12 minut opoldne je tukaj prišel prvi biciklist Josip Fischer iz Monakovega, če tudi je bil padel pri Groflingu. Pariz, 12. junija. Kakor poroča sijamsko poslaništvo, se mešana sodnja komisija v Bangkoku ni razpustila. Seje njene so se bile odložile le zaradi nekega malega nespo-razumljenja. Pariz, 12. junija. Ministerski svet je sklenil, da se toži časopis „Partie ourier" zaradi razžaljenja vojne. Bruselj, 12. junija. Antvverpenski poslanec Meens je izjavil, da se antwcrpenski poslanci več zborovanja ne udeleže, ker zbornici poteče čas za zborovanje danes. Minister notranjih stvarij je na to izjavil, da je nadaljno zborovanje nemogoče, ker je tudi levica izjavila, da se zborovanja ne udeleži. Carinske in druge predloge se umaknejo. Na povelje kralja on predloži potrebno budgetno predlogo za tekoča dela in zahteva, da se hitro reši. Zbornica se še danes zaključi. Rim, 12. junija. Vojna ladija „Lombar-dia" je dobila povelje, da odpluje v Tanger. Umrli so: 11. junija. Alojzija Šircel, sprevodnikova hči, 4 leta, 11 mesecev, Kolodvorske ulice 30, rhachitis et bronchitis. 12. junija. Anton Papež, delavčev sin 2'/. leta, StreliSke ulice 11, ecclampsie. Tuj c i. 11. junija. Pri Slonu : Ivan Haukiss, Stern iz Budimpešte. — Šabec, Truden, Pollay iz Trsta. — Coglievina, Weiss iz Gradca. — Globočnik iz Kranja. — Mayer z Dunaja. — Wittine iz ČermoSnice. — Klepač iz Prezida. — Ivana Gestrin iz Novega Mesta. — Josip Dereani iz Maribora. — Scholl-mayer s Snežnika. — Suardi ii Norimberka. — VUros iz Stolnega Belograda. — L. Aljančič iz Bistrice pri Tržiču. — V. Aljančič iz Dobrave. — dr. Marceli Tiirk, odvetnik, iz Nagykikinde (Ogersko). Pri Maliču-. Natalija Deutsch, Makesch, Kahn, Schwarz, Hartmann. Horovvitz, Oresnig, Goldschmidt, Spitzer, Bosen-berg z Dunaja. — Seidel iz Jablonca. — Oton Fraenzl pl. Vesteseck, L. Gantonski iz Novega Mesta. — Gospa Kalmann iz Teplic. - V. Viener iz Zadra. — Kogej, Leber iz Idrije. — Noister ii Vevč. Pri avstrijskem čaru: Jakob Katholnig iz Beljaka. Pri bavarskem dvoru: M. Bolh, Ahčin r. Beke. — Opelka iz Št. Petra. — Smolnikar iz Prage. — Lovrenčie iz Sodražice. — L. Smolnikar z Vrhnike. - Demšer iz Suline. Pri Južnem kolodvoru: Engelberg, Paak, GlSsser in Grossauer i Dunaja. — Kessler iz Celovca. — B. Frank iz Hopfebach-a. ___ Vremensko sporočilo. Cas opazovanja ~7. u. zj«t. 8. a. pop. 9. t. sveč. Stanje 12 zrakomera ▼ mm Wt 727-7 729-7 toplomer« po Celzija W 16-8 10 4 Veter si. svzh. Vreme 2 ° s •g ca S S rt a 000 Srednja temperatura 121 za 3-6 pod normalom. Tržne cene v Ljubljani dn6 13. junija. gl- kr gl- kr. Pšenica, m. st. . . 7 60 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, ,. . — 64 Bež, „ . . . 5 50 — 72 Ječmen, „ . . . 6 50 Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . . 6 50 Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. — 10 Ajda, „ . . . 7 — — 64 Proso, „ . . . 5 50 Telečje — 62 Koruza, „ . . . 5 60 Svinjsko „ „ . — 68 Krompir, „ . . . 1 78 KoStrunovo „ „ . — 38 Leča, hktl. . . 12 _ Piščanec .... — 40 Grah, „ . . . 10 _ Golob..... — 16 Fižol...... 8 — Seno, 100 kgr. . . 2 05 Maslo, kgr. . . — 96 Slama, 100 „ . . 1 96 Mast, „ . . _ 6S Drva trda, 4 kub. m. 6 30l Speh svež, „ . . — 58 „ mehka, 4 „ „ 4 8u Javna zahvala. Tem potom izrekamo vsemu slavnemu občinstvu zbranemu na katoliškem shodu v Trnovem dne 3. junija t. 1. najprisrčnišo zahvalo za vrlo možato mišljenje in ravnanje zlasti ob trenutku nečuvenega a tudi obsojenega izzivanja po kričačih in najeti bandi. Posebej pa je nam dolžnost na tem mestu javno zahvaliti blag. gospo Ivano Ličan, g. Josipa Samsa, rodbino Bilčevo in Kranjčevo vsi iz Bistrice, ki so po vrsti za naš smoter po moči žrtvovali. Zahvaljujemo nadalje mladeniče trnovske in sploh može, ki so taktno zboru prisostovali in trezno red vzdrževali ter čast vsemu shodu tako vrlo rešili. Bog povrni vsem! Živi Bog zavedne zborovalce! V Trnovem, dne 11. junija 1894. Za osnovalni odbor: Alojzij Rudolf, kapelan. Naznanilo prevzetja Refiove gostilne na Brezjah na Gorenjskem št. 43. Naznanjam spošt. obiskovalcem priljubljene Božje poti na Brezjah in romarjem, da sem prevzel x dnem lO. junija prejšnjo Rcšovo gostilno za romarsko cerkvijo na Brezjah kjer bodem točil popolno naravno drno ln rnmeno vino pridelka okolice tržaške liter 4 kr. ceneje nego v drugih krčmah. Točil bodem tudi Izvrstno vedno svete Koslerjevo pivo, ter postregel a ceno ukuino kuhinjo. 334 3-2 Priporočam se v prav mnogobrojni obisk ter beležim velespoštovanjem Ivan Žerjal. ali iznrjena sprejme se v specerijsko prodajalnico na deželi. 340 3-2 Ponudbe iz prijaznosti sprejme pod naslovom »Soliden" upravništvo »Slovenca" v Ljubljani. Dunajske srečke po 1 krono. — Žrebanje že 12. julija. 5 alavnih dLitiiiKovDo 10.000 kron. 1 Srečke priporoča 316 5 „MEB€VB", menjalnična delnicna družba na Dunaju, Wollzeile 10. V varstvo svojim p. n. naročnikom, kakor tudi v obrambo daleč na okrog slovečih izvrstnih izdelkov lastnega paromlina izjavljam, da dosihmal nisem otvoril pod svojim imenom niti v Kočevju, niti kje drugod na Dolenjskem zaloge svoje moke in drugih mlinskih izdelkov. Da se vsakdo varuje škode in prevarjenja, priporočam svojim p. n. naročnikom, da blagovolijo meni namenjena naročila pošiljati le naravnost v Jarše-Mengiš ali pa v mojo zalogo v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18, ker razpošiljam svojo pristno in izvrstno moko in druge izdelke lastnega mlina le naravnost iz mlina ali od gori omenjene zaloge v Ljubljani. Z odličnim spoštovanjem Peter Majdič, 330 3_2 posestnik mlina s parom in turbino v Jaršah pri Mengšu. V varstvo svojim p. n. naročnikom in v obrambo dobrega glasa, ki slovi daleč na okrog o izdelkih mojega paromlina, objavim, da dosihmal nisem otvoril niti v Kočevju ali Rudolfovem, niti kje drugod na Dolenjskem zaloge svoje moke in drugih mlinskih izdelkoV. Da se vsakdo varuje škode ali prevarjenja priporočam vsem p. n. naročnikom, da blagovolijo meni namenjena naročila pošiljati le naravnost pod mojim naslovom v Celje, ker razpošiljam svojo pristno in izvrstno moko in druge izdelke le naravnost od lastnega paromlina v Celju. Z odličnim spoštovanjem 331 3-2 Peter M^jdie, posestnik parnega mlina v Celju, Štajersko. r. A. SARG-OV SIN & Cie. Prva in najstarša tovarna za stearinske sveže v Avstro- C. in kr. dvorni zalagatelji Uvedenje fabrikacije Iznajdba glicerinskih mil itd. Iznajdba uvedenje „Kalodonta" r.r^ 1887. Milly, miznih, baroknih, renesance, stožčastin in votlih sveč; Milly-nočnih lučij in voščenih božičnih sveč i. t. d. Avst.-Ogerski po F. A. Sarg-u 1858. Ustanovljena po Ad. de Milly leta 1837. Trideset prvih svetinj in diplom do 1894. Pisarna: Dunaj, IV., Schwindg. 7. sveč. Dob6 se povsod. Zahtevaj Izrecno SARG-ove Milljr-sveče. 288 6—3 Dobe se povsod. Dunajska borza. Dne 13. junija. Papirna renta 5*, 16% davka .... 98 gld Srebrna renta 5%, 16* davka . , 98 „ Zlata renta 4*. davka prosta.....120 „ 4 % avstrijska kronina renta, 2JO kron 97 Akcije avstro-ogerske banke. 600 gld. . 994 „ Kreditne akcije", 160 gld..............349 . London, 10 funtov stri........125 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ Cesarski cekini.........5 n Nemških mark 100............61 „ 20 lor. 20 „ 70 , «0 „ 50 " 15 „ 97 . 91 , 32 V Dn6 12. junija. | Ogerska ziata renta 4% . , . 120 gld. 70 kr. i Ogerska kronina renta 4*, 200 kron . . 95 „ 10 „ ! 4* državne srečke i. 1854., 250 gld. . . 147 , 26 . i 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 167 , 70 „ Državne srečke 1. 1864.. 100 gld.....197 , — . Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 1% 98 . 50 , 4% kranjsko deželno posojilo.....97 „ 60 „ Kreditne srečke. 100 gld.......195 „ 75 . 8t. Genois srečke. 40 gld.......69 „ 50 , K°/o srečke dunajske parobrodne družbe . . 146 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , . 18 „ 35 „ Rudolfove srečke, JO gld..............22 , 25 . Salmove srečke, 40 gid....... . !3 , - , Waldsteinove srečke. 20 gid......50 . — . Ljubljanske srečke..................24 , 30 , Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . . J52 . 25 . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. >t. v. 3090 , — . Akeije južne železnice, 200 gld sr. . . . 107 „ 50 , Papirnih rubeljev 100 ............134 „ 25 B JUT Nakup in prodaja *>j& vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju naimaniseza dobitki. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E B C IJ B" Hfollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasss 74 B. HtJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obreetovanja pri popolni varnosti unloienih glavnic.