Lokalne vesti.
— Prihodnjo nedeljo ob 2. uri bode priredilo Slovensko tainbu-raško in pevsko društvo "Lira" v Narodni dvorani 11a IS. cesti in Kacine Ave svoj ustanovni koncert z gledališko igro, petjem, tautfburanjcm in plesom. Kakor se euje, so obljubila svojo vdelež-bo ta dan tudi nekatera druga slovenska pevska društva i/ okolice, ki bodo nastopila na tem kon-<»M'tu. Prieetek igre, ali vsporeda je ob 4J. uri. popoldne. Dramatični mlsek Slov. Sam. Mladci), pod p. društva "Danica" bode tem povodom uprizoril na odru veselo enodejauiko "Uluinači."
do 15. decembra t. i. drugi se pa prične dne 2. januarja 1917.
liojaki, kateri se zanimajo za pridobitev* državlj. papirja, ali želijo morda kak tozadevni nasvet, razne tiskovine in prošnje za državljanske papirje se zglasijo lahko sleherni dan v pisarni našega uredništva, kjer bodo dobili po trebne nasvete brezplačno. Tudi raznih pol, tiskovin in prošenj, ki se rabijo pri tem ima uredništvo dovolj na razpolago, katere je dobilo iz naturalizaeijskega urada.
— Predvčerajšnjim je stal policijski načelnik mesta Chicaga, Charles ('. llealey, pred glavno poroto vsled zanemarjanja svoje službe in "graftanja". Državni Prij-itc-1pi'avdnik Uoyne je predložil po-Iji dramatik", polja in tambuiiceH"*on, toliko obtoževal,lil, do-„„oj dobro došli dno 2!>. t. .... v|kazw. da ™ končno ti policijske-
v ' i • i . ;	ga načelnika spoznali krivim.
Narodni dvorani.	r. . . . )()ftfl(.n
,	. llealey )e moral položiti $20,000
Minuli petek,	dne I <. t. m. . ^r^ (]() |)Hhodnje obravnavc.
popoldne krog 2 ure je pricel v j Za(M)o z nealijem je bil spoznan našem mcMu „n-i, naletavat, P"!krivim tu(|i njeffov t{ljnik Wtn.
malem sneg, katerega je pa takoj | ^^ jn rhaHps T> Essig tajnik zalilo deževje. Zadnje dni ininu
Ameriškega športnega kluba. Po-,)K!.( ! j 1'u'i jski načelnik llealey je bil ba-mrzlo vreme, (ta so nam na U,MM v tajili zvezi s tem športnim
naše ljube zimske suknje dobro služile. Ljudstvo
zopet t arna j
pred bližajočo se starko zimo, ker je letos premog tako drag. Za trdi premog se plačuje že $10. — tona, mehki pa $5.;">(). Zares omilo-j vanja vredne borne delavske družine!
— Zadnji registracijski dan, dne 17. t. m. se je registriralo v Chicagu zopet ,'504.201 v<
zvezi s tem klubom, ki ima po mestu več skrivnih igralnic za denar.
Ameriške vesti.
žrtve viharja na eriškem jezeru. Cleveland, Ohio, 23. oktobra.—
4 i Minuli petek, dne 20. okt. ponoči »111 cev . ...
je divjal na eriškem jezeru grozen vihar, kakoršnega že dolgo časa
vseh skupaj. Iv temu vehkcunu. , , ... , ..	. i , . , , • ne pomnimo,
številu so pripomogle ženske, kajti teh se je registriralo veliko, šle-, vilo. Mesto Chicago presega torej po številu volilcev celo mesto New j Vork, in sicer za 71.<MM> glasov. V
New Voi ku znaša tozadevno -iku-nHMff	,
..	.. - pil tudi tovorni parnik Menda,
ono število saiuo <.>8.000. v našem .	• . , .	.
' . ... i-.	i liist neke kanadske parobrodne
NI. volilnem okraju, kamor spada	n,, ^ . ^ , •
dru/be iz Middland, Out. Dosedaj
OTasoin dosedanjih poročil so se potonili označeno noč 4 tovorni parniki; skupno število človeških žrtev pa znaša 50.
Sele danes se je zvedelo, da se je med temi štirimi parniki poto-
slovenska naselbina našega mesta je registriranih „11.80!) volilcev, 7707 moških in ^L02 ženski.
— Pred nekaj dnevi se je vršilo v hotelu La Salle zborovanje Zveze privatnih bankirjev. Tega
no našli že sedem trupel ponesrečenih uslužbencev na tem parni-ku, 10 se jih pa še ni našlo, ker jih je govoto voda daleč naprej odnesla. Ostali trije jezerski tovorni parniki, ki so se tudi poto-
zborovanja se je udeležil tudi dr-| jjj S(). "Butters", "D. F. Filler" zavni poslanec Cook okraja W. (J. jn «janies B Colgate". Thon, ki hoče na vsak način pro- Tpup,a mogtva ponesrecencga dreti pri prihodnjem zasedanju v pamiku -Merida" je našel blizu zakonodaji v Spnngfieldu, III. s ,)ptroita parnik <w B Mathews' svojo predlogo rad. dolorbe da b. U ^^ parnjk «Merida" je moral dati vsak tukajsni pr«vatm bankir $25.000 jameevine ali bon-
vceraj.
bil zgrajen leta 1892; bil je dolg 'W0 čevljev in je zavzemal 5,100 ton prostornine.
da iu bi naj bil tudi pod strogo kontrolo državnega bančnega de-partuienta. Navzoči privatni ban- Razstrelba v premogorovu. kirji so se vsi izrekli, da odobra-l Marvel, Ala., 23. oktobra. — vajo načrte drž. poslanca ThonaJ Včeraj so je pripetila v bližnjem ker se bo s tem spravilo male in pmuogovoni 'Roden" velika raz-nezaiiesljive zakotne privatnejstrelba strupenih plinov, ki je za-baukiije'popolnoma s površja. |»«evala 18 človeških žrtev Rešil-Minulo soboto je d ose I vjno mostvo je spravilo do danes že Chicago sloveči in znani indijski ]<; trupel ponesrečenih premogo-
p«»v na površje; izmed teh je bilo 6 črncev; premogokopa Lourey-a inPervisa se pa še pogreša. Izmed
dobil I. 1914 Nobelovo nagrado'števila delavcev, zaposlenih v tem
/a znanstvo. Rabindranath Tago- rovu. se je rešil samo eden in še ta
re sr bode mudil v Zedinjenih dr-! 1a;-0 |,ll(j0 obžgan, da težko da
zavali več tednov, in bo po večjih11)0 okreval.
mestih prirejal podučtia predava-1 „	...
Za svetovno mirovno ligo.
Washington, D. C., 23. okt. —
Iz Londona prihaja semkaj porodilo, da je držal včeraj angleški tajnik zunanjih zadev na nekem
— Od strani naših rojakov v Chicagu so nam došla zadnji čas vprašanja, če se bo* tudi letošnjo zimo ustanovila slovenska večer-|zbor0Vanju časnikarjev značilen na šola za pridobitev državljanskih papirjev. Za enkrat naznanjamo, da je število učencev še premajhno, pač se pa lahko otvo-ri tozadevne večerne tečaje sea-i Svetovno mirovno ligo naj bi se soma, če bi se priglasilo zadostno ustanovilo po dokončani sedanji število rojakov, ki še niso ameriš- vojnj sporazumno z vsemi velesi-ki državljani. Lansko leto je bi- jailli R\\ državami. I o navzočih prvi večer nekaj nad
30 učencev čez par večerov se je Stavka v Bayone končana^
govor, v katerem je naglašal vrednost uvedbe svetovne mirovne lige, za katero se Zedinjenc države z Vso vnemo potegujejo.
pa ze to število skrčilo na 14.Kdor bi takoj rad hodil v večerno šolo mu svetujemo za enkrat da naj se vpiše v "Froebel-ovo" ljudsko šolo na W. 21. cesti in So. Roibey $tr. Ta šola je za naše rojake naj-bližnja. Prvi tečaj poduka traja
Jersey City, N. J., 21. oktobra. Velika stavka uslužbencev Standard Oil Co družbe in po drugih čistilnicah petroleja se bliža li koncu. Ker so lastniki tovarn, ozir. gospodarji obljubili delavcem nekaj centov priboljška, se je
Prvi okldpni železniški voz za našo ar mac o
Z
ondi naše pozicije s severne strani hriba Pasubio, vsled česar se je vnel hud boj z ročnimi granatami. Končno so se morali vseeno Italijani daleč nazaj umakniti s številnimi izgubami. V tem spopadu smo odvedli nad 200 sovražnih vojakov v vojno vjetnistvo.
Tudi na fleimselski višini so namerali italijanski alpinci potisniti naše pozicije nazaj; slednjič so m' pa morali celo sami umakniti pred našimi strojnimi puškami.
^ Boji na Rumunskem.
Berlin, Nemčija, 24. oktobra.
I1 rad no se poroča o velikih zopet -nih uspehih, katere je dosegei zadnje dni nemški feldmaršal von Mackenseii na rumunski fronti v okolici Dohrudže. Nemška bojna črta se je raztegnila na onem kraju že v razdaljo 40 milj. V zadnjih treh dneh so si centralni I zavezniki osvojili več v ažnih iz-
Photo Aaartcan Pr-*» Association	jtočno nununskili trdnjav in mest
Po načinu avstrijskih oklopnih vlakov namerava tudi vlada Zedinjenih držav uvesti to najnovejšo	Kasova in
vrsto vlakov za obrambo n<v-e domovine.	,	• 1luz,a- \<*raj je nam padla v
Te dni je neka tovarna v Indiani iz£>otovila telom 27 dni prvi oklopni železniški voz, kojega sliko j e ,udl1**]° važ,1H nj nH,ska trd prinašamo danes na tem mestu. Poskušnje ž njim se vršijo te dni v Sandy Hooku pri New Yorku in so "JHV;| Konstanea, ki je najbolj se obnesle izborno.	|va"'a .v Vrn*}n l"or>"
Ta železniški voz, ali vagon tehta 80.000 funtov (40.000 ton), dolg je 48 čevljev, širok pa 10 čev-j.ir^ teb hof,h «w«bili RuinUiu ljev. Cela sestava voza je narejena iz najboljšega jekla. Pri vrhu ima, kakor vidimo, en tripalčni top, ' .lno/*' s,ov,,,|° ^rojmli pušk na vsaki strani se pa lahko strelja iz notranjščine ii, 10 strojnih pušk; v enem takem vozu se nahaja "	provijanta.
20 vojakov, za silo jih pa zadostuje tudi 12.	j grbi osvojili važno trd a
Vlada si namerava omisliti sedaj 200 takih oklopnih vozov, ali 20 vlakov po 10 vozov, za kar bo	njavo.
plačala $1,000.000.
vrnilo danes zopet na svoja stara mesta okrog 12,000 delavcev.
podal formalno izjavo, da bo letos zopet kandidiral za governor-J
ija dcmokratsk«; stranke. Navede-1 Podrazenje mehkega premoga.	. , . . .	. T
uec je skusal dobiti nominacijo za Umor
Pittsburgh, Pa., 23. oktobra. * U« mesto že. pri zadnjih volitvah ! V okolici Pittsburgh a, kjer se , ,,M4 ?>a je ,)OJfore, /H ,irkaj ^ koplje mehki pi-emog se je cena
Inozemske vesti.
JU,«-.,	rwwtrnv\\n knl i, nI 1"*' ^^	,>U	^	je Scdd dailCS avstrijski milli-
istega tako podražila kot se ««- „ja v svrho dosege svojega na-
kdar prej. Danes sc je zahtevalo j ,liena na mestu, ali v premogovniku!
$4.25 za tono,.v minieiii času, ali I Lincolnova rojstna koča last Ze-
Pariz, Francija, 20. oktobra. -
Na zapadni macedonski fronti se vršijo ob reki Cerna hudi boji med srbskimi iu bolgarskimi četami. Zuano trdnjavo Brod, kate-HM ro so imeli dosedaj Bolgari v ro-avstrijskega ministrskega \:Hh so sj zope, osvojili Srbi. Pod predsednika.	spretnim vod*<trom francosk^sra
Dunaj, Avstrija, 21. oktobra.— generala Sarrail-a se pomikajo
čete enteiitiiih zaveznikov vedno
leta nazaj je bila pa cena $1.00.
Lastniki rovov in trgovci s premogom se izgovarjajo, da je temu posledica pomanjkanje tovornih vozov, iker se ne more premoga razvažati v zadostni množini v.
,.v	* i • • i	.	nega prevzelja znane lesene koče,
različna industrijska mesta, v i , . . . , ,	.
strski predsednik grof Karol bolj iu dalje proti srbskemu ozem-Stuergkh v hotelu Reissl pri ko-jlju. Bolgari so bili piTd kratkim silu, se je približal dotični mizi hudo poraženi na severni strani |Dr. Ludvig Adlcr, urednik sociali-.sela Valisalo.
I stičnega znanstvenega lista "Der.'
m est a.
raznih mestih se dela sedaj P«» tovarnah s polno paro; tovarnarji plačujejo radi vsako ceno za premog, samo da ga le dobijo.
Nesreča na mehiški železnici.
dinjenih držav.
nuiuci:« /.iiuuni vvuv.a umu	• . ....	....	.
it i ... .i Odlikovanje junaškega kapitana.
kampi in je oddal na Stuergklia |	r
tri strele. Vsi streli v glavo so bili! Berlin, Nemčija, 23. oktobra, smrtonosni, da se je Stuergkh Poveljnik nemškega podvodnega povodom formal-1zgrudil za mizo mrtev na tla; m««- A»lna 4T 35" — Arnauld je bil
rilca so takoj izročili policiji. odlikovan od nemškega cesarja z
v kateri je l»il pok. ameriški pred- Vzrok tega političnega umora ... ,	. .. ,,
, ., /i i .• i •	..... .	. ..I visokim redom rour le Merite .
sodnik Abraham Lincoln rojen, jse pripisuje dejstvu, ker je bil
Že pred nekaj meseci nazaj se sgrof Stuergkh hud nasprotnik s«>-
je v kongresu določilo večjo svoto|cialistov, Dr. Adler pa vodja te
za nakup nekaj ozemlja v Hodgen!stranke. Dr. Adler je v svojem
vilic, rojstnem kraju Lincolua. glasilu vedno pisal za premirje in
sta Saltillo v Mehiki velika želez-1 koča, katero si lahko vsakdo o-niška nesreča. V temni noči jej^eda. Pri tej slavnosti je bil
zadel nek potniški vlak v tovorni vlak z največjo silo; vsled te koli-zije je bilo na mestu ubitih okoli 50 oseb, nad 150 pa nevartio ranjenih.
Vojaki se puntajo vsled mraza.
Fort Sheridan, 111., 23. okt. -Danes se je spuntalo 00 vojakov topniearjcv, prideljenih bateriji MD", ki so bivali čez poletje v šotorih ob michiganskem jezeru v neposredni bližini Fort Sherida-na. Svoje običajne vaje bi morali nastopiti že ob četrt na 7. uro zjutraj, pa se niso odzvali službenemu klicu.
Omenjeni topuičarji so postali vsled tega jezni in nejevoljni, ker se jih drži toliko časa v onih šotorih, da morajo trpeti mraz, tem ko se je že premestilo druge topničarske in kavalerijsko oddelke v zakurjene barake.
Poveljnik baterije M)' je vsled tega ukazal, da se je vse puntar-ske vojake v spremstvu bajonetov odvedlo v zapore. Zadevo se je naznanilo tudi vojnemu tajniku v Washington, D. C. Gotovo se bo stavilo ta vojaški oddelek sedaj pred vojno sodišče vsled nepokorščine.
Bivši bandit, — kandidira za
governerja. Los Angeles, Cal., 23. oktobra. Al. J. Jennings, zloglasni bivši vodja oklahomskih banditov je
glavni govornik predsednik Zedinjenih držav Woodrow Wilson.
Avtomobili v Zedinjenih državah.
V Zedinjenih državah je dandanes že približno 4,000.000 avtomobilov v rabi. Vrednost vseli avto-
Laredo, Texas, 23. oktobra. —	jc ondi zgrajen krasen jda naj bi vlada kmalu v to svrho
Preko mehiške meje se semkaj!državni, ozir. narodni park; sredi |sklicala državni zbor k zasedanju, poroča, da se je pripetila minuli parka je pa v marmor uzidana iiijtrrof Stuergkh jc bil pa temu na-petek pri Ramos Arispe blizu me-j oMana lesena Liucolna rojstna sproten.
Ko se je na Dunaju zvedelo o] umoru ministrskega predsednika grofa Stuergkha, se je uprizorilo po glavnih ulicah veliko demonstracijo. Ljudstvo je bilo zelo 'ogorčeno vsled tega zopet noga političnega umora, ki ga je izvršil vodja socialistične franke. Osobi-ti potrt je bil cesar Franc Josip
mobilov so računa na 2 milijarde i ysM izRl,he	Stuergkha, ter
je sklical takoj svoj kabinet skupaj v posvetovanje.
Grof Kari Stuergkh je bil rojen I. 1859 v Gradcu; svojo politično karijero je nastopil I. 1881, ko je bil imenovan štajerskim deželnim predsednikom, ali cesarskim namestnikom v Gradcu. Od I. 1909— 1911 je bil Stuergkh naučili minister, od 1. 1911 dalje pa ministrski predsednik, ker jc prevzel mesto bivšega avstrijskega niyii-strskega predsednika kneza Win-disc h Graetza.
dolarjev; povprečno pride torej na vsakih 25 prebivalcev po en avtomobil.
Pridelek koruze.
(»lasom uradne št a t isti ko bode znašal v Zedinjenih državah letošnji pridelek koruze 2,630,000.000 bušljev. Koruza ne bo letos tako dobro obrodila na farmah v Illino-isu, Ind., Ohio in Mich., pač pa se pričakuje dobre letine v Nebraski, low i, Dak. in Wisconsin«!.
Površina mesta Chicago.
Površina mesta Chicago znaša okoli 35 milj v severni iu južni smeri; (»d izhoda do zapada pa meri 16 milj; to tvori torej okoli 500—600 štirjaških milj skupne površine.	<
Vztrajen plavae.
Henry F. Sullivan in diaries Toth iz Bostona, Mass. sta naredila meseca avgusta letos stavo, kdo bo prvi preplaval razdaljo 55 milj od Race Point do Nantaskela, Mass. Stavo je dobil Sullivan, ker je preplaval na hrbtu to razdaljo v 18 urah.
Italijanski napadi odbiti.
Dunaj, Avstrija, 21. oktobra (preko Berlina po brezžičnem brzojavu). Uradno se poroča o velikem porazu, katerega so doživeli včeraj Italijani na južni tirolski fronti. Spopad med obema kolonoma se je vršil na severni strani hriba Pasubio. Uradno poročilo o tem bojevanju se glasi sledeče:
"V bližini hriba Pasubio se vrše ljuti napadi med tirolskimi cesarskimi strelci in italijanskimi gorskimi lovci. Italijani so napadli
ker je potopil že 120 tovornih par-nikov, zavzemajoč i h 270.000 ton prostornine. Med potopljenimi parniki ali žrtvami nemškega podmorskega čolna "U 35" se nahaja tudi bivši francoski potuiški parnik "La Provence".
Pomanjkanje tobaka v Avstriji.
Dunaj, Avstrija, 23. oktobra.—
Ker je nastalo v Avstriji splošno pomanjkanje tobaka, je vlada do ločila, da se ne sme prodajati ver nego eno samo sinod ko na dan eni osebi. Prodaja sniodk in cigaret izpod 16. let starini osebam je strogo prepovedana.
Požrtvovalna deklica
V pariških listih je bilo nedavno citati poziv slov^čega francoskega specialista Dr. Rochon Du-vigneauda, — kdo bi hotel za domovino žrtvovati eno izmed svojih očes. Ta poziv se je oziral na sledečo zadevo:
Nek hraber francoski vojak je izgubil na bojišču vid na enem o-česu. Zdravnik Duvigneaud je zatrjeval, da lahko ozdravi tega poškodovanca potoni operacije; treba mu jc zato saimo del očesne mrene od zdravega človeka.
Te dni je prejel omenjeni zdravnik od neke mlade deklice na Angleškem pismeno ponudbo, da j*' pripravljena žrtvovati eno izmed svojih očes za francosko domovino, samo če se bo zamoglo v resnici s tako operacijo pomagati kakemu oslepelqtnu vojaku. Zaeno jc ta deklica omenila, da naj bi sc njeno oko vporabilo pri operaciji kakega ranjenca umetnika, ali izumitelja, ki bi bil v korist javnosti, ali svoji domovini.
J---U
The largest Slovenian Weekiy in
the United Stated of America.
Issued every Wednesday
OFFICE:
1951 W. 22b* Place Chicago. DL
No. 42. Štev. 42.
Chicago, 111., 25. bktobra (October) 1916
Leto II. Volume II.
i
mm
Največji sloven-ski tednik v
Zedinjenih državah
lih a/A vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
mi W. 22ad Place CMcag*. IU.

PRG^Pli
OF THE GRAND CARNIOLIA^ SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Claw Matter January 18, 1915, at tlio Tost Office at Chicago, Illinois, under tbe Act of August 24, 1912.
S-


NAZNANILO.
Iz urada društva Sv. Petra in Pavla St. 62 K. S. K. J., Bradley, HI
Tem potom naznanjam vsem članom gori imenovanega društva, da se je na zadnji mesečni seji, dno 1. oktobra oklenilo si preskrbeti za prihodnjo sejo drugo društveno dvorano; dvorana je najeta.
Toraj dne 5. novembra ob 1:30 uri popoldne vsi na sejo in sicer pridite v Modern Woodmen Hall.
Sobratski pozdrav,
• Louis Schiltz, tajnik.
Joliet, HI.
Predzadnjo nedeljo, dne 15. t. m. smo obhajali v našem bližnjem Rockdale, v hiši tamošnjega alder-mana g. John Panian 'bolj redko slavnost, v počast in spomin srebrne poroke rojaka Josip Pauian-a in njegove soproge Margarete, rojene Wolf.	\
Slavnost je bila prirejena po vsem tajno, brez najmanjše vednosti jubilantov. Zato ni čuda, kako sta bila oba presenečena, do-spevša na povabljeni prostor. Soba za praznovanje srebrne poroke je bila nad vse okusno ozaljšaua z lepimi pregrinjali in preprogami. Naravno, da je bila tudi prostorna miza bogato obložena in okinčana s šopki in cvetlicami.
Te družinske zabave so se udeležili vsi sorodniki in ožji prijatelji jubilantov iz Jolieta in Rockdale; naravno, da je bilo teh veliko ( ker je sorodstvo Panianove družine tukaj zelo obširno. Med gosti sta sedela tudi dva polieaj-ska stražnika v lepi uniformi,pa ne za vzdrževanje reda, temveč kot dobra prijatelja jubilantov.
Za pripravo te domače slavuo-sti sta se s pomočjo svojih bližnjih sorodnikov najbolj trudila strični-ka jubilantova, to sta brata John in 'Louis Panian ,za kar gre njima iu vsem ostalim vsa čast in hvala. J n tako so se rodbina in vsi udeleženci zabavali v največjem veselju, miru, prijateljstvu in zado-voljnosti. Da je bila ta prireditev še bolj popolna, sta skrbela za to dva, v tej stroki majstrsko izuče-ua godca, g g. Josip Peruš in Matevž Omuta .Igrala sta uaih raznovrstne lepe melodije in komade tako izborilo in tako dolgo, da smo se odpravili iu poslovili domov šele za ranega jutra. Gotovo bode ostal prirejeni večer vsem v prijaznem spominu.
H koncu kličem tem potoni ju-bilaintoma še enkrat: Dal Bog. da bi dočakala še zlatega jubileja!
Eden izmed navzočih.
La Salle, 111.
. Cenjeni sobrat urednik!
Nahajamo se v času jeseni, ko se dnevi krajšajo, ter noči daljšajo, pri katerih se gotovo večina rojakov in rojakinj utopi v različne časopise, da si preganjajo dolge jesenske večere. V naši LaSalle tudi novo tovarno za plin
čuvajo okoli tovarn kompanijski čuvaji (guards). Ti stavkokazi živijo večinoma v tovarnah, kjer i-rnajo cel board. Ne smete pa misliti brat urednik, da te stavko-kaze, ali kakor jih imenuje mati Jones "kanalske podgane", puščajo štrajkarji v miru, ter drugi prebivalci. Resnično povedano, da marsikateri večer, če greš na vzhodni del mesta, kjer stoji "ce-mentovna" German American Portlandt Cement Co., kjer delajo tudi ti stavkokazi, pa bolj malo po številu, vidiš prizor, da je vee smeha vreden, kdor pa če greš v gledališče, kjer nastopa1 Charlie Ohaplin, znani ameriški šaljivec, kajti tukajšnji štrajkarji, katerim pomagajo še premo-garji, jih preganjajo, kadar gredo z dela iz tovarne, da jih je veselje gledati, kako bežijo pred pestmi čuvajev štrajkarjev.
Cementne dražbe so tudi na o-krožnem sodišču v Ottawa izpo-slovale pred enim mesecem za štrajkujoče delavce ustavno povelje, da bi štrajkarji in kateri simpatizirajo z njimi ne smeli o-virati stavkokazev, kadar gredo na delo, ali pa z dela domov; pa tudi to prav malo pomaga. Par vdčerov nazaj so bili poklicani vsi mestni policaji, da so spremili stavkokaze na njihov dom, pa zdaj so se že tudi tega naveličali, tako, da zdaj imajo stavkokazi zopet priliko se seznaniti s pračo iz kamenite dobe, ali z udarcem trdne roke, katera ne pozna usmiljenja do stavkokazov, kadar se gre za 8 urno delo, za povišanj? plače, ter kar je največjega pomena,* pred katero se tresejo mogotci cementnih tovarn, to je organizacija. V organizaciji hočejo biti štrajkarji cementarn združeni, ker so prepričani, da bodo posamezniki omagali.
V tem štrajku je prizadetih tudi veliko Slovencev ter članov K JS. K. J. V teh cementarnah je tudi par Slovencev kot stavkokazi, kar ne dela časti našemu slovenskemu narodu.
Povedati moram, da se je pripetilo že več nesreč v času te stavke, katere izmed teh so glavne. Stanislav Wisian, po poklieu pre-mogar je bil do smrti ustreljen po podpredsedniku "German American Portlandt Cement Co." Geo. McKenney iz Cliieaga, kateri je bil uslužben kot čuvaj stavkokazev v "Marquette Cement Co." je bil do smrti ustreljen po mestnem policaju rojaku Anton Za-lirastuiku, kateri je delal pred štrajkom v omenjeni tovarni. Nal-ma Williams, komaj 12 let stara, je bila težko obstreljena od čuvajev stavkokazov od Chicago Portlandt Cement Co.
Dne 16. t. m. smo imeli otvoritev novega poštnega poslopja. Poslopje je krasna stavba ter stane $100.000. Postavilo se bode v
vesnest v JiMeta-
V naši zadnji številki smo priobčili bolj skromen opis, ali zgodovino ene izmed največjih in najstarejših slovenskih župnij v Ameriki, ki je obhajala minulo nedeljo dne 22. t. m. 25 letnico obstanka, ali svoj srebrni jubilej. To je bila slovenska župnija sv. Jožefa v Jolietu, 111. Ker je s tem tudi izid praznovanja v neposredni' zvezi, zatorej naj omenimo bolj ob kratkem o tej veliki cerkveni slovesnosti, kakoršne dose-daj še ni doživela razen Jolieta še nobena druga naša slovenska naselbina v Ameriki.
Bali smo se ta dan slabega vremena, ker je na preddan hudo deževalo. Pa ljubi Bog naših vernih Slovencev rad ne pozabi pri
takih prilikah--Kakor nalašč,
— tako smo imeli minulo nedeljo tako krasen slončni dan, da si lepšega sploh želeti nismo mogli. Ko so dospeli povabljeni gostje
posvetiti svoje sinpve duhovske-nru stanu, hčere pa šolskim sestram, kajti ta dva stanova sta med vsemi drugimi najbolj častita in pomenljiva. Po dokončanih sv. obredih je podelil mil. nadškof vsem navzočim vernikom svoj in papežev blagoslov. Pred zaključkom sv. maše je mil. nadškof izpred oltarja držal kratek nagovor v angleščini. Hvalil je požrtvo valnost, slogo in edinost katoliških Slovencev iz Jolieta ki praz nujejo danes srebrni jubilej svo je krasne cerkve. Spominjal se je v toplih besedah tudi pokojnega ustanovnika te cerkve Rev. Fr. S. Šusteršiča, 'kot vnetega^slovenske-ga misijonarja v Ameriki. Končno je pa še prosil navzoče, da naj se spominjajo vedno svojih nesrečnih sobratov v stari domovini, katere tare vojna že toliko let. Priporočal je te nesrečnike v molitev in da naj Bog podeli mir v Evropi. Popoldne se je podal mil. g. nadškof birmovat v sosedno naselbino Plainfield, 111.
Ko smo se že okoli 1:30 pop. vračali iz cerkve po dokončani sv. naši, se je ljudstvo razkrt/pilo
POSLEDNJI CVET.
T
Po brdih se naslanja megla, Na zemlji vene# cvet zatrt. Ne trgaj, deklica, cvetice, Ki sama še krasi ti vrt!
Le kratek ji je čas odsojen, • Da vonja v tihi, temni svet, Spominja mrtvega nas cvetja, Ki skoro se ne dvigne spet.
Ne trgaj, deklica, cvetice, Jesen je tu in slana ž njo. Vesela danes še preevita, Morda že jutri več nc bo.
A. Medved. '
ta dan \ središče slovenske joH-
etske nasdbine, «o se morali čudi- ;a svoja d	g
ti prazniskemu mestu, kajti »ko-, ^ mestu y kd k- se ro vse slovenske hiše v bližm, cer-K vdelcžH te kratjne cerkvenc kve in naokoli, trgovine-in uradi j Hhynwtl je dejal da kaj tak so bili okrašeni s slovenskimi in a-meriškimi zastavami. Že "od 7 ure dalje se je trio ljudstvo po ulicah, ker je pričakovalo napovedane slovensKe cerkvene parade. In pa jubilantinja, — ponosna cerkev sv. Jožefa, kako je bila zunaj in znotraj praznično oblečena, — saj je obhajala 25. letnico svojega obstapka! Iz zvonikov je mogočno plapolala velika slovenska trobojnica in papeževa, — prva naznanjajoča, da se vrši to nedeljo velik cerkveni in narodni praznik jolietskih Slovencev. Pročelje med obema stolpoma nad vhodom cerkve je pa krasila velikan-
še ni nikdar videl v svojem življenju. Da zares, 22. oktober 1916 'bode ostal z zlatimi črkami zapisan v zgodovini slovenske jo-lietske naselbine. Vsa čast zavednim fararom in raznim društvom, ki so pripomogla do tako sijajnega uspeha. V prvi vreti pa hvala in čast sedanjemu župniku Rev. John Plevniku, ki je bil duša gorinavedene prireditve!
Zvečer ob uri se je vršil v veliki Sternovi dvorani velik banket, ki je vspel tudi nad vse pričakovanje sijajno. O vsporedu tega banketa, osobito o krasnih be-
OČETU OB SMRTI.
Oče moj, ostani boder! Kaj bi pač nezmerno tožil,
Kadar na mrtvaški oder Truplo bodeš mi položil.
Na gomili rajši moli, Da živim v nebesih večen.
Vedi le, da tu nikoli Ne bi mogel biti srečen.
V prsi mi srce je živo
Vsadil Bog, nikdar rojeni,
Tebi, drugom neumljivo, Neumljivo tudi meni.
On ga vzemi, ki ustvaril Angeljev je svetle trume,
Ki srce mi je podaril, Ki jedini je razume.
A. Medved.
Največjo in najbolj imenitno
numizmatično (star denar) zbirko ima laški kralj Viktor Emanuel. Njegova zbirka vsebuje o-koli 20.000 komadov starinskega denarja iu jc vredna več miljonov dolarjev.
Ruski car Nikolaj lastujc v Sibiriji neko posestvo, ki je trikrat
toliko, kakor Anglija.
•
Narodni simbol Irske jc tripe-I resna deteljica. Uvedel jo je apo-istelj Ircev sv. Patrik vsled tega, j da je s to detcljico utemeljeval j doktrino presv. Trojice.
Na Švedskem se uporablja za kurjavo v lokomotivih samo mehki premog.
•
Kadar se morskega kita zadene z harpuno, se kit potaplja v morje z naglico do 300 jardov v eni minuti.
•
V mrzlih krajih živi več gluhih ljudi kakor pa v gorkih, ker upli-va obnebje zelo občutljivo na človeško uho.
Američanka Helena V. Loring. je pričela izdelovati kape za moške in*ženske; te vrste kape imajo skrite žepe za hranjevanje denarja in (Jrugih dragocenosti.
To i
in ono.
Izvedenci na Nemškem se opirajo zopet na staro-teorijo, da se lakoto zmanjša in uteši s tem, če se človek čez trebuh s pasom dobro stisne.
Streha stolpov katedrale v Panami je pokrita z lupinami biserne školjke. Kadar padajo solnčni-žarki na to streho, se vidi odsev
POZOR!	' POZOR!
SLOVENCI JZ CHICAGA IN , OKOLICE.
V nedeljo popoldne dne 29. oktobra t. 1. pohitite vsi v Narodno dvorano na 18. cesti in Racine a v., kjer se vrši
VSTANOVNI KONCERT
sedah številnih govornikov izpre ska ameriška zvezdnata zastava.. hno radj pomailjkauja pro. več milj v daljavo
Ta zastava je bila tako velika, dal	~
tolikšne še pri nobeni drugi slovesnosti nismo videli. Nad cerkvenim vhodom je bil pri vrhu
štora v prihodnji številki.
JESENSKA.
naselbini imamo zmeraj dosti no vie, žalostne ali vesele, pa le ma
in elektriko, katera bode v zado voljnost za mesto in okolico ;stav-
lokedaj -zagledamo kak dopis ali|ba bo veljala $167.000 pri kateri
gradbi bodo potrebovali precej delavcev skozi 15 mescev.
Na društvenem polju tudi nimamo kaj za grajati. Dne 15. t. m. se je vršila redna mesečna seja dr. Vit. sv. Martina štev. 75 K. S. ^ J., katere se je udeležilo precejšnje število članov. Brat John Novak, kot naš društveni tajnik skozi 8 let je podal re$ig-nacijo radi preobile zaposlenosti pri drugih poklicih. Ne rado, ampak udalo se je društvo njegovi resignaciji, ker je vedelo, da s tem izgubi uradnika, ki je delal v splošno korist članov in članic našega društva. Na stavljeni predlog, se mu je enoglasno izrekla zaupnica njegovega delovanja v času 8 let njegovega tajništva. Za naslednika je bil izvoljen brat Math Urbanija 1308—3rd, St. na katerega naj se vsi člani in članice društva obračajo, kar se tiče tajniškega posla.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Jos. P. Brglez.
poročilo v časopisih od tukaj. Gotova resnica je, da imamo v naši naselbini lepo število članov in članic K.S.K.J. kateri so zmožni pisati dopise in poročila za časopise; pa le ne vem, kaj je vzrok, da se ne oglasijo. V par številkah našega glasila smo imeli malo dopisov. Jaz se -popolnoma strinjam i br. urednikom, kateri je nedavno spisal izvrsten članek, da bi sc člani iu članice K.S.K.J. malo bolj oprijeli peresa, ter poročali novice iz različnih slovenskih naselbin, katere bi bile mnogim v razvedrilo in korist; kajti, zvedeli bi rojaki, kjer se dela stalno ali samo s polovičnim časom, ali kje je stavka ali ne. S tem bi se marsikateremu rojaku pomagalo, da ne bi zastonj trošil svojega težko prisluženega denarja po železnicah.^
Zarvoljo delavskega položaja tukaj v LaSalle ne smemo ravno va tem času preveč jese stresati. Premogorovi so zdaj začeli zopet poslovati s polno paro, nekaj tovarn, izvzemši "ecmentovn" posluje enako.
Gotovo je že znano čitateljcni cenjenega Glasila, da se stavka v tukajšnjih "cementovnah", katera sc je začela v prvi polovici meseca maja, še zmeraj nadaljuje. Za'to stavko smo imeli tukaj tudi državno milico, pa ker ni bilo nobenega posla za njo, smo jo poslali mirno nazaj. Umevno je, da so družbe cementarn dobile delavce, toje stavkokaze, katere
Novi dohodninski davki na Ruskem.
Z novim. letom 1917 stopi na Ruskem v veljavo nov dohodninski davek. Glasom nove davčne odredbe bode primoran sleherni ruski podanik ali inozemec, živeč na Ruskem plačati primeren davek že od 850 rubljev letnih dohodkov. Ta postava se ozira tudi na korporacije in inozemska podjetja, ki so na Ruskem.
gi4> chicaške nadškofije, zdolaj pa na belem platnu označen naois "1891—1916 Silver Jubilee." Pod j tem se je čitalo: "Pozdravljeni) farani in gosti ob srebrnem jubileju cerkve sv. Jožefa!" Tudi veliki altar in notranjščina cerkve je bila okusno ozaljšana s cvetjem in umetno posrebrenimi girlanda-mi	, j
Kmalu po 8 uri so se pričela zbirati za parado številna slovenska podporna društva iz Jolieta, Rockdale in drugih sosednih slovenskih naselbin: La Salle Springfield in Aurora, lil. Člani dr. sv. Štefana in deputacija dr. M. Poinag. iz Chicaga so dospeli v Joliet ob 10 uri z onim vlakom, v katerem se je peljal mil. naš nadškof Most Rev. ge W. Mundelein.	EE
Ob četrt na 11 uro so#prikora- 25 kala do Union postaje vsa, že v sss paradni vrsti nahajajoča se druga 5S društva mil. cerkvenemu nasproti i S5 z godbo na čelu. Takoj zatem se j S je pa vila milico sodnijskega no-1SS slopje iu po Chicago ulici dolga sr paradna vrsta. Našteli smo 25 55 društev s svojimi zastavami; vseh j S udeležencev te parade je »bilo = od 2500 do 3000; še najbolj stari)S ameriški stanovniki iz Jolieta so IS trdili, da tako velike cerkvene Pa-, 55 rade mesto Joliet še ni doživelo. S Američani so nas kar strme gle- 55j dali in si mislili: Poglejte Sloven- ~ ce, kako močni so, kaiko častno 55 nastopajo in kako se postavijo! igjg Malo pred 11. uro se je podala gg č. duhovščina v dolgem sprevodu 55 iz župnišča v cerkev, kjer se jelss imela vršiti pontifikalna sv. maša.j |£ G g. duhovniki kakih 25 po številu so šli z mil. nadškofom v vrsti, t?k pred cerkvijo je pa šolska mladina naredila g. nadškofu špn-lir in ga je pozdravljala z malimi aniieriškiuii (zastavicami v rokah.
Omeniti moramo, da so se podala v cerkev vsa društva s svojimi zastavami; vsled pomanjkanja sedežev so pa morala narediti osobito domača društva povabljencem in drugim prostor.
Med pontifikalno sv. mašo, pri kateri je bilo več naših slovenskih in drugih gg. duhovnikov pred oltarjem, je držal slavnostni govor Rev. Fr. X. Bajec iz St. Paula, Minn. Spominjal se je živih in mrtvih, ustavnikov fare sv. Jožefa, ki so postavili pred 25 leti trajen spomenik ali cerkev, ki praznuje danes svoj srebrni jubilej. Osobito je pa naglašal velike zasluge pok. Rev. Fr. S. Šuster-šiča, ki je ustanovil to faro. Končno je priporočal slovenskim sta-rišem v Ameriki, da naj skušajo
Jesensko vreme. Lastovk beg,
Po gorah sleme Krije pivi sneg.
Cvetov pogreša, Petja tic.
Glavo poveša
Človek tožnik lic.
Kar da, nam vzame Bežni čas,
Spomine >aine
Zvesto pušča v nas.
A dan napoči, Od srca
Spomin se loči — Mi pa od Sveta.
A. Medved.
Na Ruskem deva jo brzojavne droge po več mesecev v slano vodo predno iste postavijo; s tem se obvarje les, da ne strohni tako kinalu.
Koža morskega kita je na n*k«l-
terih mestih do 2 čevlja debela. •
Najvišje drevo na svetu je avstralski "eucalyptus", ki zraste včasih do 500 čevljev visoko.
SLOV. TAMB. IN ZBORA "LIRA", ILL.
PEVSKEGA CHICAGO.
Na vsporedu bode zanimiva in šaljiva enodejanka 4' Glumači' potje in godba na tamburanje.
Vstopnina za sedeže prve vrste
Naravoslovci zatrjujejo, da zle- 35c, druge vrste 25c. Pričetek ob
ti lahko orel 6000 čevljev visoko v ozračje. To višino doseže lahko tudi škrjanec in krokar. V obče se dvigajo ptiči v visočino 1000 j čevljev.
Med vsemi živalimi imajo najmanj posluha za godbo.
2. uri popoldne. Po vsporedu prosta zabava in ples.
Za obilno vdeležbo se uljudno priporoča in vabi vse Slovence in Slovenke iz Chicaga
ODBOR.
psi
f
Ne igraj se z zdravjem!
V LEKARNAH
ELIXIR
BITTER-WIHE
^	TftlMlKOVO
HORKfe VjHO
^irrtmm t*«"«*
y*-*aa «MM'**«
CENA $1.00
Zdravje je več vredno ko bogastvo. Ako se počutiš dobro, nikar no spravljaj v nevarnost svojega zdravja s tem, da poskušaš raznovrstne alkoholne grenčice, ki ne oslabe samo krvi, marveč vee ali manj uničujejo krvne celice. Kri je takorekoč reka, ki Ti daje dragoceno življenje. Ona sc pretaka po arterijah in žilah in prinaša hrano vsaki posamezni celici in okrepčuje vse telo. Istočasno odstranja nepotrebne snovi, ki se prehitro zbirajo, in pokončuje raznovrstne bacile. Radi tega se treba ogibati vsega, kar bi oslabijevalo in storilo nezmožne krvne celice. Edinole silna, močna krvna telesca so sposobna, da izvršujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati in varovati. Cisto naravno vino jim nikakor no škoduje. "Ono okrepčuje živčni sistem in usposablja telo, da izvršuje glavne namene", pravi dr. Armand Gauthier, član francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred zdravniško komisijo v Parizu.
TRINERJEV AMERIŠKI ELIKSIR IZ GRENKEGA VINA
To sredstvo, s kojim sc nobeno primerjati ne da, je sestavljeno iz rastlin, koreninic, ki so priznane zdravniške vrednosti, in iz naravnega, čistega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospešujo prebavo, okrepčuje organe, jim oživlja in dajo moč živcem. Pomaga pri
ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU
NERVOZNOSTI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOSNI SLABOSTI
hitro in sigurno. Odklonite kratkomalo vse ponaredbe, ki žro samo denar! Naše načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — in naša cena ostane — naj Se cene tvarin, posebno vina, še tako dvigajo — vedno iste: $1.00. — PRI VSEH DRUGISTIH.
Sedanji letni čas pripelje seboj raznovrstne nezaŽeljcne goste, posebno revmatizem in nevralgijo. Ali veš, kako jih sprejetit Najboljši način je, da rabiš TRINERJEV OBLI2. Je izvrstno zdravilo, ako Te boli vrat, ako imaš otekline, razpokline itd. Cena 25 in COc, pri vseh drugistih, po pošti 35 in GOc.
Pri vseh boleznih, ki so spojene s kašljcm, rabi Trinerjevo zdravilo za kašelj (TRINER'S COUGH SEDATIVE), cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.
! i ....
Jos. Triner
iBdeliftltC
IS33-99 S. AS1LAND AVENUE
CHICAGO, nUNMi
0048234823482353234823482348
2353535323532353234823482353234823535353234823534853234853485348235323532348233248235353482353235353
234853482353234848533123539023534823535323534848485323234823234823532353235323534853484853482348
018953534848535323234890534823234853233202010002234853232353020202020053010002005353234848532302020001532348000200
FRIDERIK BARAGA,
prvi slovenski apostolski misijonar in škof med Indijanci Y Ameriki.
Spbal Dr. LEON VONČ1NA. profoor bofoslorja * Ljubljani
10. Druga misijonska postaja, ki jo Baraga ustanovi v (Lapoin-tu) Šent-Jošefu ob Gorenjem jezeru (Lake Superior).
&e ni pretekla polovica druzega leta, odkar se je bil Baraga iz Krivega drevesa preselil v Šmari-jo (Sault St. Marie) pri Veliki vodi, že mu pride od njegovega škofa v Detroitu, preč. g. ftesč-a povelje, da naj zapusti to postajo in gre k severnim divjakom ob Gorenjem jezeru 'Lake Superior', torej v tisti kraj, po katerem je, kakor nam je že znano, tako neizmerno hrepenel, ko je bil še v Krivem drevesu. Torej zdaj še le, ko je zavaroval divjake okoli Velike vode kuge zmot in krivo-verstva, zdaj še le, ko je smel zapustiti v sami postaji Šmariji dosti močno krščansko družino, ki je štela 170 od njega krščenih Indijancev, zdaj še-le se je spolnilo njegovo nekdanje tako živo hre-penje, gotovo v njegovo tem večje veselje, čim bolj se je zavedal, da ga res Bog sam hoče imeti na tistem svoječasno že tolikanj zaželenem kraju. Pa naj nam Baraga sam pove, kaj je mislil in občutil o tej priliki, ko mu je došlo škofovo povelje, odpraviti se h Gorenjemu jezeru.
"V tem mesecu", piše on iz Detroita dne 20. svečana 1835. leta, "se je za raisijon v Smariji pri Veliki vodi naključila meni močno prijetna prememba, ki je nisem nikakor pričakoval. Misijonar gospod Andrej Visoeki je s privoljenjem našega preč. škofa Rese-a prišel k meni, ter mi razodel skrivno željo, ostati v tem misijonu, ako naš škof v to privoli. Močno sem se zavzel, ko mi je to svojo željo razodel, in ker bil ravno namenjen zavoljo
sem
druzih opravil v Detroit, zato sem mu obljubil, da bom s škofom o tej zadevi govoril in potem to storil, kar mi bo škof storiti ukazal. Šel sem tedaj v Detroit (200 ameriških milj daleč od Velike vode). Prečast. škof je bil zelo zadovoljen, da sem prišel, in mi koj zagotovil, da on sam želi, da ostane g. Visoeki kot moj naslednik v misijonu pri; Veliki vodi, jaz pa pojdem spomladi, ko bo zopet mogoče voziti se po vodi, ž njim proti severu, kjer se bode tudi ustanovil nov indijanski misijon.
Lahko se da misliti, kako neizrečeno me je veselilo slišati iz ust dobrega svojega škofa, da je zopet mene v to odločil, da nov indijanski misijon ustanovim. Iz globočine srca sem zahvalil Boga, da me je zato v Ameriko poklical, da v Njegovo božjo čast in v prid ubogih naših indijanskih sobratov ustanavljam nove misijonske postaje.
In ob takem hvaležnem veselju dobi le še »močnejše korenine moj sklep, darovati se, naj bodo težave še tako silne, ves čas svojega življenja indijanskim misijonom v prid, zlasti, ker sem se zdaj že precej naučil silno težkega indijanskega jezika. Kraj, kjer se ima po mislih našega vnetega in previdnega škofa ta novi misijon ustanoviti, je od Detroita 600 amerikanskih milj (200 ur) daleč proti Severu pri tako imenovanem Gorenjem jezeru (Lake Superior). Enkrat je bilo že na tem, da bi se bil tam misijon ustanovil, pa za takrat ta reč še ni bila dovolj dozorela. Zdaj pa, kakor ,vse kaže, je pravi čas za to, in prihodnjega meseca rožnika je namenjen moj škof tja in me hoče tam pustiti. Zanaprej že neprenehoma Boga hvalim za veliko milost, katero, kakor upam, mi bo tam ska-zoval, zraven ga pa tudi prosim, da me še dalje ohrani pri mojem do zdaj vidno trdnem in stanovitnem zdravju in podeli moč in krepost mojim sklepom, ki jih delam Njemu v čast, pa sebi in svojim bratom v prid. Prosim pa tudi prav srčno vse pobožne ude toliko blage Leopoldinske družbe, da me vedno podpirajo. Po nauku sv. pisma imam silno veliko zaupanje v združeno molitev pobožnih duš, in sem do živega prepričan, da vse to, kar sem dosihdob dosegel, ni toliko sad mojega lastnega prizadevanja, temuč molitve udov te svete družbe.
Ob Veliki vodi bo torej odsih-dob pobožni duhovnik Visoeki, kakor upam, prav izvrstno misijo-naril. Ne zna sicer indijanskega jezika, ima pa prav dobrega tolmača in trdno voljo, se tega je-
zika prav pridno učiti. V šestnajstih mesecih svojega misijonskega delovanja ob Veliki vbdi sem krstil 170 Indijancev. Veliko tacih, ki se še za 4v. krst pripravljajo, zapustil sem gospodu Viso-ckeniu, katere bo kmalu mogel krstiti. Tukaj je zdaj prav prijetna kapela^ ozaljšana z darili1 dobrotnikov mojega misijona, in dovolj je prostora za vse indijanske in kanadske katoličane s trdno prostorno duhovšnico in šolo ,vred. Tudi je tukaj že pripravljen prostor za vrt, ki ga bo moj naslednik popolnoma dovršil.
Indijanci ob Veliki vodi so sicer otavaškega rodu, pa se vendar zelo ločijo od Indijancev okoli Krivega drevesa, zlasti v tem, da so veliko bolj prevzetni in pijanosti bolj udani, kakor Indijanci v Krivem drevesu. Sveta vera ne bo nikdar pri njih tako lepo napredovala, kakor v Krivem drevesu."
Več kot tri mesece se je Baraga moral muditi v škofijskem mestu v Detroitu, iz katerega je šel 8. rožnika na pot h Gorenjemu jezeru. Tretji dan se pripelje na par-niku v Mackinaw, 300 angleških milj (100 ur) daleč od Detroita, kjer je nekoliko dnij ostal in ob tej priliki obiskal svoje nepozabne otroke v Krivem drevesu. "Silno je bilo njihovo Veselje, ko so me zagledali," piše Baraga v poročilu iz La Pointe ob Gorenjem jezeru 9. vel. srpana 3855, "in močno so želeli, da bi pri njih ostal, ko jih je oče Saenderl o začetku rožnika zapustil in šel v državo Ohio, kjer mislijo redem-toristi samostan postaviti. Jaz pa sem jih nekoliko umiril s tem, da sem jim dokazal, da oni ne bodo ostali brez misijonarja, da pa njih bratje ob Gorenjemu jezeru, kateri še , nobenega mašnika videli niso, veliko več potrebujejo duhovne pomoči, kakor oni.
"Potem sem se vrnil v Mackinaw," piše Baraga nadalje, "in sem pričakoval preč. škofa Rese-a pa ta je imel toliko opraviti v Detroitu, da ni mogel priti, ampak pisal mi je, da pride še le meseca vel. srpana v Mackinaw. Potoval sem torej naprej, in 4. mal. srpana sem prišel v Smarijo (Sault St. Marie), ob vhodu v Gorenje jezero, kjer ima svoje misijonsko mesto goreči in sveto živeči pater Franc Hetscher iz reda redemtoristov. Pa ravno tisti dan, ko sem prišel tja, bil je odšel v ohioško državo in še sam ni vedel, ali bo zopet nazaj prišel aH ne. Dne 10. mal. srpana sem iz Sma-rije odrinil na kupčijski ladiji in po dolgočasnem popotovanju, ki je 18 dni trpelo, sem dospel v Lapointe, kjer me je dobro tukajšnje ljudstvo sprejelo s prisrčnim veseljem. Več let že so želeli duhovnika imeti tukaj, pa zavoljo silnega pomanjkanja duhovnikov v naši revni škofiji se jim dosihdob ni mogla spolniti njihova želja, zato je bilo tedaj tudi ne-popisljivo njihovo veselje, ko so videli iti duhovnika v njih kraj.
Od Šmarije (Sault St. Marie) do Lapointa štejejo 330 amerikanskih milj; tako daleč je torej moj najbližji duhovni sosed od friene. Brž potem, ko sem prišel sem in te svoje ljudi našel pri dobri volji, začel sem jih vnemati, da se lotijo stavljenja misijonske cerkve; in poprijeli so se dela s tako vnemo, da so v sedmih dnevih toliko izdelali, da sem jo mo gel že danes 9. vel. srpana blago sloviti in v njej maševati. Blago slovil sera jo na ime sv. Jožefa, tega tolikanj močnega zagovornika pri Bogu.
Cerkev je trdna, čeravno po amerikanski šegi iz obtesanih kladov izdelana, in je za tukajšnjo množico dovolj prostorna; je 50 čevljev dolga, 20 čevljev siro-ka in 18 čevljev visoka, s precej visokim stolpom; v njem visi zvon, ki sem ga bil dal v Detroitu vliti.
Število teh, ki jih pripravljam za sveti krst, je prav obilno; po sv. krstu silno hrepene, in to nji hovo hrepenenje bo tudi utolaže-no, brž ko bodo bolje poučeni.
Dne 2. vel. srpana sem krstil v tem novem misijonu 25 Indijan cev, med katerimi je bilo nekoliko otrok. Od 3. do 9. vel. srpana sem jih zopet 25 krstil. Ta teden bodo zečeli meni hišo delati, v ka teri bo prostorna soba za šolo Prav zelo sem zadovoljen in ne

morem nikdar radosti Boga hvaliti za to, da pri ustanovitvi novega misijona vse tako nepričakovano dobro gre od rok, dasi-ravno sem ravno zdaj brez vseh časnik pripomočkov. Od vsega denarja, ki sem ga za popotovanje dobil, ostali so mi samo 3 dolarji, t. j. 7 godinarjev avstr. velj., ko sem semkaj prišel. Prečast. gospod škof mi ni mogel dati, ker se je v silne dolgove zakopal pri zidanju stolne cerkve v Detroitu in neke druge cerkve v Breen-Bayu, ima pa še poleg tega veliko drugih troškov, da dobro uredi svoje šole in druge potrebne naprave v Detroitu, zatorej mora za* te reči 'obračati ves denar, ki ga dobiva. Ko bi *ne bil tukaj našel tako dobrih ljudij, ne bi bil mogel prav nič začeti. Pa dolgo ne bo moglo ostati tako, to že zdaj vidim. Tukajšnji Indijanci so zelo siromaki. Zemlja je slaba, zračje za poljedelstvo neugodno, obleka pa, ki jo od kanadskih kupcev za kožuho-vino dobivajo, je silno draga, ker se donaša iz tolike daljave. Prav v srce me boli, ko vidim njihove otroke gole okoli tekati, ki bi je radi oblačili, ko bi le mogli.
O, kako bi to divjakom pripo-ročevalo misijonarja in njegovo sveto vero, ko bi mogel te revpe stvari za silo oblačiti.#0, kako rad bi storil to, ako bi le premogel! Ob Veliki vodi in Krivem drevesu mi je bilo to mogoče, ker sem imel dosti podpore; zdaj pa nimam nič.
Devetdeset milj od tod je neka vas, Fondu du Lac po imenu, kjer je mnogo Indijancev, kateri žele sprejeti krščansko katoliško vero. Neki pobožen kožuhar jim je pripovedoval o veri in o duhovnikih, in kaj radi bi tudi v svojem kraju videli duhovnika.
Brž ko tukaj dovršim najbolj silna misijonska opravila, napotim se tja, če Bog-da, in kaka dva tedna pri ondotnih dobrih Indijancih ostanem, da jih v veri poučim in po sv. krstu sprejmem čredo zvestih Kristusovih ovčic. Slišim, da je okoli Fondulaka še veliko druzih Indijancev, kateri večkrat pravijo, da bi radi spre jeli krščansko vero, ko bi stanoval v Fondulaku duhovnik, kateri bi hotel njih in njihove otroke poučevati v sv. veri.
Razun tega je pa še v notranjih srajih proti severozahodnji stra ni veliko jezer, ob katerih prebiva mnogo mnogo Indijancev, ki še vsi tavajo po poti večnega pogub-jenja. Ali ni pač silno žalostno videti, da se toliko duš vedno gu-Di, zlasti zato, ker ni duhovnikov! O, da bi vendar semkaj prišlo nekoliko avstrijanskih duhovnikov, jaz bi jih gotovo spravil na dobra mesta.
Prosimo Gospoda žetve, da poš-je delavcev v svojo žetev!"
Z Baragovim prihodom h Gore-njemu jezeru je za divjake tistih {rajev napočila tista zora milejše in srečnejše dobe, po kateri so do volj dolgo že vzdihovali. Padalo je seme besede božje na zemljo tem bolj rodovitno in pripravno, ker je okoli Gorenjega jezera Baragu pot pripravljal eden izmed tistih kožuharjev, ki so tako močno ovirali njegovo misijonsko delovanje pri Veliki vodi. Ni se torej čuditi, da je bila žetev že koj od začetka tako obilna, da je Baraga že v petem mesecu njegovega delovanja na Gorenjem jezeru razveseljevala množica, ki je štela 184 divjakov, katere je on krstil in pridružil čredi Kristusovi.
Natanko popisuje Baraga sam to svoje začetno blagonosno delovanje pri divjakih ob Gorenjem jezeru, zraven pa tudi šege in navade teh divjakov v poročilu iz postaje Lapointe, ali sv. Jožefa pri Gorenjem jezeru dne 28. ki-movca in 28.' grudna 1835. leta tako-le:
"Odkar sem zadnjikrat (9. vel. srpana) pisal, krstil sem jih zopet veliko, večji del odrastlih Indija-nov, otroke sem krstil koj v ne deljo po svojem prihodu. Da je krščevanje bolj slovesno, kršče-val sem je ob nedeljah. Vsako nedeljo je bila precej obilna množica Indijancev pri sv. krstu, tako, da ,v samem mesecu vel. srpanu jih je bilo 86 krščenih. Pa nič manj srečen je bil v tej reči tudi mesec kimovec. Ta mesec sem 62 Indijanov, otrok in odrastlih, po svetem krstu sprejel v naročje svete matere cerkve.
in oltar.
(Črtica iz cerkvene umetnosti.) Spisal Josip Somrek.
Kad v Tvoje svetišče
upiram očesa, V lepoto čarobno za-maknen strmim.
S. Gregorčič.
Svetišča pri nekristijanih in cerkve pri kristijanih so bila in so še najboljša zavetišča umetnosti. Zato sem se namenil nekoliko pisati o umetnosti v cerkvi. Da pa bo moja razprava nekaka cvetlica z domaČih slovenskih tal, oziral se bom kot na vzgled obširneje na rene-sanški oltar, ki se nahaja v podružnici čadranske županije v prijazni cerkvi sv. Barbare. Ta cerkev je namreč znamenita že zaradi tega, ker so jo postavili celjski grofje 1. 1452., pa tudi zato ,ker ima krasen renesanški oltar.
Krščanski oltar je najvažnejši del vsake cerkve, ne le zaradi svete daritve, katera se na njem o-pravlja, ampak tudi zaradi umetnih slik, kipov in okraskov, ki jih mnogokrat nahajamo na njem. Zato je oltar predmet lepih umetnost i j.
Umevno je samo ob sebi, da ne moremo govoriti tukaj o katerikoli umetnosti, ampak le o verski, in to umetnost n-aj nam pojasni naš znameniti oltar.
Verska umetnost je. ista, ki naravnost in neposredno služi bogo-častju in verski vspodbuji. Njena vsebina in njen namen morata biti nabožna. Proizvodi verske umetno, sti so n. pr. umetno izdelani kipi grških in rimskih bogov; dandanes so najlepši vzgled cerkvene stavbe.
Posvetna umetnost je pa ona, ki služi naravnost in neposredno svetnim namenom. Vsebina teh umet-nišikh proizvodov je izvečine posveta. Kadar je pa njena vsebina nabožna ,tedaj je vsaj namen posveten, kakor n. pr. Prešernov "Krst pri Savici", Gregorčičeva "Oljki", Šu biče v "Umirajoči Rafael" i. dr.
Če hočemo določiti, kaj je kr-ščansko-verska umetnost, v katero spada cerkvena, pomislimo, da teži krščanstvo bogočastje in krščansko življenje čez naravo, čez vidni svet ,in da se bliža Bogu po isti poti, katero je razodel v krščanski veri.
Krščansko-verska umetnost je torej tista, ki služi krščanskemu bogočastju in krščanskemu verskemu življenju. Semkaj spadajo n. pr. slike ali kipi Marije Božje in njenega Siria, podobe svetnikov, pobožne pesmi, mašne skladbe i. t. d.
Umetnost je vzrastla na verskih tleh. Ako prebiramo zgodovino stavbarstva, kaj nahajamo pri raznih narodih: Stari Indi, Babilonci, Asirci, Perzijani, Fenieani in E-gipčani imajo največ spomenikov svoje stavbarske umetnosti v velikanskih svetiščih, ki so služila verskemu življenju. Pri Mehikancih je bil sredršče vsega stavbarstva
'Teokali", darilni oltar z raznimi umetniškimi olepšavami.
Cvet in vzor vsega poganskega stavbarstva pa je pri olikanem, še dandanes občudovanem narodu gr-škemri. Najlepše grške stavbe so svetišča jia Akropoli, posvečena boginji Ateni. Ponosno so gledali stari Grki na svoj Partenon, Propileje »Tezejev Erohtejon, na
svoje slavne verske stavbe. Največja in najlepša stavba na Pelo-poneziTje bilo svetišče Tegejtke Minerve. ReS je, da so hneli "Grki tudi giedaliSča in za glasbena predavanja svoj Odeum, pa pripomniti treba, da so vse grške ljudske veselice imele ne samo razveselje-valen, ampak tudi nabožen pomen.
Ker sta s stavbarstvom plastika in slikarstvo v najožji zvezi, že zaradi tega smemo pričakovati, da sta tudi ti dve umetnosti služili v prvi vrsti jednakemu smotru.
"Najvažnejša naloga obraznih umetnosti pri Grkih je bilo izdelovanje božjih podob", pravi Edn-ard Mttlle.
"Vsa grška plastika," tiči Ans-elm Feuerbaeh, "je utemeljena na verski podlagi. V veri je pognala prve kali in svoj zadnji cvet, in je še sedaj njena zvesta spremljevalka". '
Prvak vseh umetnikov, slavni Fidija, je stvaritelj Ajimenitnej-šega kipa, ki je delo človeških rok. Tn ta kip je podoba olimpijskega boga Jupitra ter se je štel med sedmero svetovnih čudežev. "Tudi njegovi potomci", pravi Schnaase v svoji zgodovini. "Poliklet, Skopa, Praksitel, Lizip so izdelali mnogo nabožnih umetniških podob in čim bolj so opuščali take predmete, tembolj je propadalo kiparstvo."
Oglejmo si še nekoliko poganskih pesniških, glasbenih in dramatičnih proizvodov, ker se po splošnem naziranju prištevaju tudi ti k lepim umetnostim.
Prva. glavna vrsta poezije starih narodov je bila po nauku veščih strokovnjakov Hermana Ulri-cija, Lassaulxa, Carrerea nabožna poezija, ki je pri svetiščih vzrastla po duhovskera vplivu. Verskega
značaja so bile starodavne himn^ skih tleh. Najstarejše pesmi ^so
(Dalje prihodnjič.)
' Pozdrav "Welcome" ali "Dobro došli" vtisnjen na preprogo pred.vrati ti še ne daje zagotovila, da boš v dotični »hiši postrežen z dobrim kosilom.
in največji vpliv do srca človeškega.
Ako šo Že poganski verski nazori imeli toliko moči do lepih u-metnostij, kaj šele krščanski! V razodeti veri krščanski in v zgodovini odrešenja človeškega rodfi, v povestnici krščanske cerkve — koliko oseb in dejanj najvišje vzornosti se ponuja delovanju u-raetniškega genija! Kako brezmer-no presegajo Bog-človek, njegova brezmadežna deviška mati in svetniki v svoji naravni lepoti vse, kar je naravnega in človeškega stvari-lo politeistično naziranje predkri-stijanskih narodov!
Poleg tega pa, da se kažejo verski predmeti naravno lepi, imajo še neko drugo lepoto, katero spoznavamo samo v duhu vere in ki se sme imenovati čeznaravna lepota. Ta nas spominja Boga, večnosti, nebes, krščanskih krepostij.
Ves svet občuduje neumrljive spominike ,ki so jih postavili vsem poznejšim narodom v občudovanje slavni Michelangelo, Glovani da Fiesole, Rafael, Leonardo da Vinci in Perugino. Od kodi pa so zajemali ti veleumi svoje predmete?
Marija z Jezusom je bila že nekdaj, posebno pa v zlati dobi krščanske umetnosti, slikarjem glavni predmet.
Krščanski umetniki so kar tekmovali, kdo bi vec zajel iz tiste lepote, ki se nam je pojavila po učlovečeni Besedi, ki najčisteje rn najmileje odseva iz materinsko-deviškega obličja Marijinega. Največji umetniki so si v pobožnem premišljevanju in v molitvi dobili onega ognja in svetih čednosti j, ki odsevajo iz njihovih del.
Kakor obrazna umetnost, tako se je tudi poezija, dramatika in glasba najlepše razcvetla na ver-
Olejeve in Orfejeve, in ravno tak značaj imajo indijska "Veda", perzijska "Avesta", hebrejski psalmi in skandinavska "Edda".
Herodot pravi z veliko gotovostjo, da sta Hezijot in Homer Hele-mon izpremenila nastanek njih vere v pesmi, bogove imenovala, njih češčenje, njih delokrog, njih zunanjost in obliko določila. S poezijo in z bogočastjem je bila kot vzgojno sredstvo v vseh časih v nerazločljivi zvezi glasba. Kakor so se pri bogočastju Egipčanov, Perzijanov, Indov in pri-božji službi Ilebrejcev prepevale razne pesmi, tako je imelo vsako helensko svetišče svoje pevce in godce (Lassaulx).
Istotako je pri poganih tudi dra-matska umetnost nastala iz verskih svečanostij, ki so se opravljale bogu Dijonizu na čast. Vsako gledališče je bilo posvečeno kakemu bogu in je imelo v koru tudi njegov oltar (thymele), okoli katerega so pevci prepevali pobožne pesmi. Po končani predstavi so t molitvijo in daritvijo častili dotič-nega boga.
Že iz tukaj navedenih podatkov se neovrgljivo spozna ta le resnica :
Vse lepe umetnosti so pri pred-kristijanskih narodih vzrastle na podlagi verskega življenja in so tudi tukaj dospele do najvišje popolnosti; ali z drugimi besedami: služile so bogočastju in verski vspodbuji, t. j. bile so v prvi vrsti verske.
S tem pa ni rečeno, da posvetne umetnosti nimajo velikega pomena, ampak le, da so iz verskih nastale, da imajo največjo veljavo
cerkvene in najstarejša lirika o-peva verska čuvstva.
Iz ganljivih obredov, s katerimi cerkev v velikem tednu opravlja spomin Kristusovega trpljenja, nastala je krščanska dramatika. V cerkvi so se ljudje zbirali h gledališkim igram, ki so pospeševale versko-naravno življenje, ob jednem pa tudi povzdigovale gledalce in poslušalce v krasne vrte nebeške poezije. Čimbolj pa je izgubila dramatika v novejši dobi versko stališče in čimbolj se je odtujila naravnim verskim zakonom, tembolj je propadla in izgubila svoj višji namen za človeštvo.
Da, tako daleč je zabredla, da celo nemški modroslovec Schopenhauer, ki ni bR nikoli na glasu dobrega kristijana, nevoljno toži o operi: "Če se natančno preudari, imenuje se opera lahko neglasbe-na iznajdba v razveseljevanje ne-glasbenih duhov, katerim mora glasba služiti v spremljevanje na Širok<^ raztegnjenih presedajočih ljubavnih pripovedk in njihovih poetiških vodenih juh."
Pripomniti je treba, da imajo o-ne opere, posebno Wagnerjeve, ki se dandanes toliko občudujejo in prehvaliti ne morejo, najlepše in najbogatejše motive iz cerkvene glasbe, posebno iz cerkvenega korala.
(Dalje prihodnjič).
Srednja pot je najboljša pot, ker je do konca enako široka.
V centimeter dolgem smehu je več modrosti kakor v meter dolgem zbadanju ali sarkazmu.
Na znanfc pošiliateliem denarja v staro domovino!
Vsled negotovega dostavljanj« pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, .prejemamo denarne pošiljat™ dopreklu* I. nocoiem da se vsled vojne izplačajo mogoče z zamudo. DENAR
ne^o v nobenIm Slučaju izgubljen, ampak nastal
ZAMOREJO LE ZAMUDE. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izpUča na določeni n«lov. Istotako nam jamčijo zane-sljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvez. radi vojne, m radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja.
K: 100.00 $13.50
K: 1000.00 $132.00
FRANK SAKSER
82 Cortland! SL, New York, N. Y.
sredo.
Kranjtko-Slovenak« latel-Jednote t Zdruienlk
Jržavah ameriških.
Uredništvo in upravništve: lt61 West 2 2nd Place, Chicago, DL 1_____Telefon: Canal 2487. ^
Naročnina:
5* .......$0.60
ta neaane.................*i.«0
* «M—aitro..............$1.60
QFPICIAL ORGAN of the
OEAND CAJtNIOUAN SLOVENIAN . CATHOLIC UNION
_ ef the
UWTKI) STATES OF AMBUCA
Isra«4 everfr Wednesday.
kj the Grand Carnieliaa realen Catholic Union ef tl United States of America.
OFFICE:
1M1 W..t 22nd Pltct, Chicago IIL
Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
For Members, per year........$0.64
Fes Noamembers............ $1.
Fer Foreign Countries........$1.
10
31
PR0TEKCIJA CELE DRUŽINE.
Minuli torek, dne 17. t. m. se je vršila v hotelu Sherman v Chica gu, III. informalna seja zveze "II linois Fraternal Congress", ali "Bratskega kongresa države Illinois." Predsednik te zveze, ki zastopa skoraj vse, v državi Illinois inkorporirane podporne organizacije je Mr. Thomas F. McDonald, glavni tajnik reda Katoliških Borštnarjev, (Catholic Order of Foresters,) glavni tajnik je pa Mr. Piper. Gorinavedena zveza je povabila na to zborovanje tudi Mr. Rufu-s M. Potts-a, zava rovalninskega superintendenta države Illinois, in Mr. J. W. Smi-rha, državnega nadzornika podpornih organizacij .Tega shoda se je vdeležilo kakih 50 zastopnikov raznih večjih podpornih organizacij iz države III. Vsled poziva, oziroma povabila, se je udeležil omenjenega posvetovanja tudi gl. predsednik K. S. K. .J. sobrat Paul Sehneller.
Glavni namen in razgovor na tem shodu je bila uvedba tako-zvane "Whole Family Protection" ali "Protekeija cele družine." S temi besedami se tolmači ali zastopi, da naj bi razne podporne organizacije uvedle poleg zavarovalnine očeta in matere tudi zavarovalnino otrok, ali otroški oddelek.
Znano je nam, da je dandanes v istočnem in centralnem kontinentu še večina držav, ki otroškega oddelka pri raznih Jednotah ne dovoljujejo ali ne pripuščajo, da bi se otroke priklopilo k oddelku odraslih članov. Pač ne pa dovoljuje in ne brani sprejemati otrok v kako Jednoto, ako se vodi račun tega oddelka popolnoma zase in posebej in se ga ne meša z drugimi oddelki.
Zadnje čase smo čitali že več člankov v raznih strokovnih listih in glasilih angleških podpornih organizacij v zadevi protek-eije, (zavarovanja) cele družine. Povsem prav in umestno je, da so v našem družabnem življenju za varovani ne le samo odraščeni, te muč tudi mlajši člani družine, to so otroci. Otroci so istotako pod vrženi boleznini, poškodbam in smrtnim slučajem, kakor mi odraščeni. Če sta že oče, ali mati zavarovana pri tej,.ali oni Jedno ti, čemu naj bi se v tem oaim delalo izjemo in prepoved za otro ke 7 Saj se vendar z mladim nara ščajem dela trdnejši temelj za obstanek Jednote, ali kake podporne organizacije. Naj si bo še tako močna podporna organizacija te ali one narodnosti, — ne more i-sta nikdar zreti povoljni bodočnosti in stalnemu obstanku v obraz, — ako ne skrbi pravočasno, da dobivrt tudi mladino v svojo sredino. Leta hitro teko. V dobrih 16 letih postanejo -zavarovani člani otroškega oddelka že lahko pravi člani kakor drugi. Tedaj desežejo že iste pravice in imajo že iste dolžnosti do svoje Jednote, kakor odrasli člani. Enkrat, prej ali slej. bo teh članov zmanjkalo, pobrala jih bo smrt v Črni grob; treba je torej .gledati za nadomestilo istih in to se najpre-je in edino doseže z mladimi člani. Take člane se pa pridobi in privabi v Jednoto edino tedaj ko so še v otroških letih. Otrok ko bo enkrat dorasel, da prične spoznavati pote življenja bode, ko dorase ponosno in marljivo hodil k društvenim sejam in bo »čislal
(mo društvo,v katerega ga
gov oče vpisal ko je bil ie v de-
tinfikih letih. Sami po sebi lafoko
izprevidite, da hodij6 naši mladi člani v starosti od '16—20 let veliko rajši in bolj točno k sejam, kakor pa stari člani. Mladi člani plačujejo tudi svoje asesmente bolj vestno, kot drugi, ker niso na tako velike življenske stroške navezani.
Na gorioznačenem posvetova nju, ki se je vršilo minuli teden v Chicagu so vsi vdeleženci, ali zastopniki raznih podpornih or ganizacij odobravali uvedbo o-troških oddelkov. Da se bode ta točka v doglednem času izvršila se je izvolil pripravljalni odbor 5 mož, ki bo izdelal tozadevno plačilno lestvico, katero se bo predložilo državnemu zavaroval, superintendentu v pregled in potrdilo. Prihodnje zborčvanje "Illinois Fraternal" kongresa se vrši zopet dne 16. nov. t. 1. v Chicagu. Mr. Potts, ki je načelnik tega urada, namerava potem ta koj izdati postavno dovoljenje raznim podpornim organizacijam države Illinois, da bodo pričele lahko neovirano poslovati z otroškim oddelkom. Zaeno bo pa to tabelico in načrt otroškega oddelka poslal tudi vsem preostalim državam s posebnim priporočilom, da naj še dotične otroški oddelek uvedejo.
Zanimanje za uvedbo tega oddelka v naši državi mora tudi naša K. S. K. J. z veseljem pozdravljati, ker je inkorporirana v državi, ki bo tudi pripoznala pro-tekcijo cele družine. V državi 111. je številno različnih podpornih organizacij s približno 500,-000 člani skupaj. Nedvomno, da se bo število članov teh organizacij z uvedbo tega oddelka znatno Sčasoma pomnožilo.
Naša K. S. K. Jednota posluje z otroškim oddelkom komaj dobre 4 mesece. V tem času je pristopilo že nepričakovano veliko število mladih kandidatov, kakorš-nega sploh nismo pričakovali. U-pamo, da bodo te vrstice napotile še ostale očete in matere, spadajoče k naši Jednoti ,da bodo dali prihodnje vse svoje otroke zavarovati v ta oddelek in sicer samim sebi v korist, naši Jednoti pa v prospeh in napredek.
8V°j° kri- v teh bojih ne najdete
s*	^ £trga ki bi
izaajica svoje domovine."
Mirovni problemi.
Dunajski dopisnik ameriške •Časnikarske zveze" (Associated Press") je pred nekaj dnevi priobčil v "Chicago Daily News" daljši članek datiran na Dunaju dne 21. septembra t. 1. Ta članek se nanaša na mirovne probleme centralnih zaveznikov, ali drugače rečeno, na stališče kakoršnega izavzemajo sedaj centralne države glede konca vojne. Članek se je glasil sledeče:
"Naravno je, da se v sedanjih burnih časih goji med ljudstvom v EvroOi srčno željo po zopetnem miru. Zal le ,da se te želje ne more tako lahko izpolniti, ker je bo-jujočim se državam sila težko izdelati načrte, kako bi se sploh dospelo do tega cilja. Začeti vojno je lahka stvar, — a končati isto je težavno.
Kakor sem že omenil, se .goji že dlje časa po celi Evropi srčno željo
za sklenitev premirja; za to je vneto ljudstvo centralnih zavezniških držav, kakor tudi ententnih. Zal le,da se za uresničenje te ideje nočejo zanimati tudi politični in vojaški krogi, ki imajo v tem odločilno besedo. Berlinska in dunajska vlada je v prvi vrsti glede sklepanja miru danes ravno tamkaj,kakor je bila ob napovedi vojne pred dvema letoma ;o miru nočejo tamkaj ničesar vedeti in govoriti iz gotovih vzrokov, ki prihajajo od strajii ententnih zaveznikov vsled trmoglavosti. Misel in želja centralnih zaveznikov je v prvi vrsti doseči častni mir. ki bi jim prinesel tudi nekaj koristi ali gotovih garancij; ravno te točke pa zahtevajo tudi entent-ni zavezniki, vsled česar se z vojno še vedno nadaljuje in za sedaj sploh še ni kakega upanja v premirje.
Iz sedanje ofenzive centralnih zaveznikov, katero se vprizarja na raznih frontah lahko posnemamo, da skušajo zavezniki entente sko-
šolah in javnih. Učiteljica, (kaka šolska sestra) na farni šoli dobiva za podučevanje le bornih $20. mesečno, učiteljice po ljudskih šolah pa od $80.-100. in še več.
Z vzdrževanjem katoliških šol se torej prihrani ameriškim davkoplačevalcem sleherno leto za več milijonov dol. davka. Protestanti in drugi sovražniki katoličanov bi nam morali biti še hvaležni, ker jim z naišimi šolami pri-hranimi vsako leto toliko milijonov pri davkih.
Nič bi ne rekli če bi nam zamo-gli sovražniki katoliških šol sploh dokazati, da je v teh res slaba vzgoja in nepovoljen poduk in da so Učenci ljudskih šol v obče bolj izobraženi kot učenci farnih šol. Za to je treba paziti le na slučaj in priliko, ko se učenec te ali one šole pripravlja za javno življenje, ko išče službe in kake vspehe doseže sčasoma s svojim šolanjem. Gotova je stvar ,da stremi vsak oče in mati za tem, da preskrbita svojemu otroku kolikor mogoče dobro šolsko izobrazbo, to načlo-velja za katoliške, kakor tudi za protestantske stariše.
Eni pošiljajo svojo mladino v katoliške, — drugi pa v javne šole. Namen vsakega šolarja ali dijaka je pa, da doseže ko enkrat doraste kako dobro službo ali najboljše mesto v javnem življenju in naj si postane dotičnik že izvrsten politik, učenjak, trgovec, umetnik, duhovnik itd. In tukaj bi lahko navedli veliko slučajev v dokaz, da so tudi možje s katoliško vzgojo dosegli že odlična mesta v naši svetovni zgodovini ali v javnem življenju. O tem smo prinesli bolj obširen članek v 1. št. našega lista, II. letnik. Za sedaj hočemo navesti le še nekaj slučajev in imen onih katoliških veljavnih mož, ki so dospeli do zelo uglenih služb in ki bodo sloveli do konca sveta.
Bivši član vrhovnega zveznega sodišča Zedinjenih držav. Charles E. Hughes je hodil v ljudsko šolo; sedanji načelnik vrhovnega sodišča pod katerim je Hughes služboval je pa obiskaval katoli- ro vse centralne evropske države
Katoličani in izobrazba.
Katoliški tednik "The Columbian, and Western Catholic", ki se izdaja in tiska v Chicagu, je prinesel v letošnji 86. številki zanimiv članek pod naslovom "Catholics and Education". (Katoličani in izobrazba.)
Ker pišejo gotovi naši 'napredni* slovenski listi kaj radi, da je vera, oziroma katoličanstvo nasprotno izobrazbi in omiki, da je vsak kotoličan nazadnjak, i. t. d. hočemo gori omenjeni članek na tem mestu dobesedno ponatisniti v slovenščini v dokaz, da je njih trditev lažnjiva in kake slavne ter zaslužne može najdemo v svetovni zgodovini, ki so bili vsi katoličani. Teh navedb nam ne more nihče rzpodbiti ,ker so zgodovinsko dokazane.
Članek v gorinavedenem tedni ku se je glasil sledeče:
"Tu in tam se nam zdi zelo mestno da zavračamo one obreko valce, ki trdijo, da so katoličani v obče nasprotniki izobrazbe. V ta kih slučajih navajamo običajno razne, argumente in razmotriva-mo stvar le v prijaznem tonu i nadi, da bodo dotičniki naša na vajanja upoštevali.
V prvi vrsti so razni nasprotniki sv. vere in uredniki protiver-skrh listov glavni pridigarji, da je katoliška cerkev nasprotnica izobrazbe. To svojo trditev opirajo na dejstvo, da v obče katoliška Cerkev ne odobrava poduka v ameriških javnih, ali ljudskih šolah. Naša cerkev ne prepove duje naravnost tega vendar pa priporoča v prvi vrsti katoliške,
Oil f n Mvin	« 1.______1 1«
ali farne šole, kjer se mladina vzgaja v verskem duhu; v javnih šolah se pa o veri ne sme ničesar učiti.
Da niso katoličani direktni nasprotniki javne vzgoje, ali ljudskih šol in da isto tudi direktno podpirajo, moramo pripoznati že vsled tega, ker plačujejo tudi katoličani mestne in državne šolske davke za vzdrževanje ljudskih šol; poleg tega pa plačujejo kato-ičani v Zedinjenih državah sleherno leto še nekaj nad deset milijonov dol ($10,000.000) za vzdrževanje svojih farnih šol. Vzdrževanje teh šol in uprava je veliko cenejša, kakor pa vzdrževanje
ško šolo to je Hon. Edward D: White. Joseph Tumulty, privatni tajnik sedanjega predsednika Zedinjenih držav je tudi katoličan in je hodil svojeeasno v farno šolo.
Dr. John B. Murphy, najbolj sloveči ameriški zdravnik, ki je nedavno v Chicagu umrl, je bil vnet katoličan, njegov prvi pouk je bil v farni šoli.
Župan mesta New York, Mr. John P. Mitchell in sedanji župan Londona, največjega mesta na svetu, Sir W. H. Dunn sta katoličana.
Guverner države 111. Hon. Ed. F. Dunne je katoličan.
Svetovno znane univerze v Parizu, Salermu, Oxfordu in Cambridge so bile ustanovljene še v 13. stoletju po katoličanih. V 14. stoletju so zaslovele univerze: v Rimu, Dublinu, Cologne, Heidel-bergu i. dr. na katerih so podu-čevali profesorji duhovskega stanu.
Dandanes najdemo najbolj sle-veče učenjake in izumitelje iz katoliških šol, ozir . katolične: Pasteur, Madam Curie, Marconi, itd.
Kdo zamore trditi, da niso bili najbolj sloveči slikarji svetovne dobe katoličani? Raphael, Muril-lo, Rembrandt, Ruben in Da Vinci.
Med nesmrtnimi pesniki nahajamo sledeča imena, ki so bili tudi izgojeni v verskem duhu : Dante, Dryden, Pope in Shakespeare.
Svoječasno svetu nepoznano a-meriško ozemlje so odkrili ka toličani in bas ti so veliko pripomogli k civiliazciji in ustanovitvi številnih mest. Ti možje so bili: Kolumb, De Soto, Joliet, Mar quette in De LaSalle.
Katoliška vzgoja ni ovirala znanega Charles Carrolla iz Car rolltona, da je dne 4. julija 1776 podpisal deklaracijo ameriške ne odvisnosti. Ta mož je bil najbolj bogat izmed preostalih pijonir-jev, ali očetov naše nove domovine. S podpisom deklaracije neodvisnosti je zastavil svoje življenje, svojo čast in vse svoje premoženje.
Znano je nam, da je veljal pokoj ni general Filip Sheridan, tudi katoličan, za najboljšega genera-a naše republike.
Katoliška vzgoja je tesno zvezna tudi z domoljubjem, kajti v vseh naših minulih držav, vojnah so se katoličani hrabro branili za svobodo domovine in prelivali
oslabiti, kar se jim pa še ne bo tako k malo in sploh posrečilo.
Načrti centralnih 'zaveznikov za dosego častnega miru Obstoje v 'tem, da bi ostal zemljevid Evrope
_^^^^^^^^
Leto kasneje, meseca avgusta
1915. se je pomnožila armadna sila ententnih ^iveznikov za 6,280,-000 mož, — centralnih azveznikov pa za 5,000,000 mož in sicer je i-mela tedaj Anglija že 2,000,000 vojaštva, Francija 3,500,000, Rusija 8,000,000, Belgija 300,000, Srbija 400,000, Črna gora 100,000, I-talija 1,000,000; skupaj 15,300.-000 mož. Skupna armada centralnih zaveznikov je štela avgusta 1915 sledeče: Nemčija 6,000.000 mož, Avstrija 4,500,000, Turčija 1,000,000, ali skupaj 11,500,000 "mož.	•
Meseca avgusta letos je znašala skupna armada ententnih zaveznikov 22,360,000 mož, centralnih zaveznikov pa samo 14,100,000 in sicer:
Anglija 4,000,000, Francija 4,-000,000, Rusi j* 11,000,000, Belgija 300,000, Srbija samo 150,000, Črna gora samo 60,000, Italija 2,000,-000, Portugalska 250,000 in Ru-munsko 600,000. — Centralni zavezniki : Nemčija 8,000,000, Avstrija 4,000,000, Turčija 1,500,000, Bolgarija 600,000. Centralni zavezniki se borijo torej dandanes napram več kakor za polovico večji sovražni armadi in imajo navzlic temu še precej dobre uspehe.
Kar se tiče zadnjih izgub ententnih azveznikov, se zatrjuje t nemških vojaških krogih,da so izgubili zadnji čas Francozi in Angleži samo v 'bitki ob Som me že nad 1,000,000 mož; skupne izgube Rusov pa znašajo odi. junija do 2. oktobra letos tudi približno 1,-000,000 mož. O tem pišejo vojaški kritiki in izvedenci sledeče:
"Grozne so bile žrtve, katere so doprinesli Angleži in Francozi za vsako ped zopet pridobljene zemlje na bojišču ob Somme. U-radno je dokazano, da so izgubili
jenje krepkim in zdravim otrokom. To je seveda za vse države
velika škoda, kajti vsaka država želi fmeti čim Več zdravih prebivalcev, toliko več je davkoplačevalcev, toliko več vojakov, toliko več delavcev vseh vrat, toliko več bogastva.. Že pred vojno so v nekaterih državah s skrbjo opazovali, da pojema število porodov. Premožni ljudje imajo navadno manj otrok, kakor revni, a že pred vojno se je pokazalo, da so tudi revni ljudje začeli omejevati število otrok. V Berolinu so svoj čas socijalne demokratinje začele celo agitacijo, da naj več ne rode, češ, otrok je za starše le kazen, ker poveča itak velike skrbi. Zdaj se je v pruskem državnem zboru obširno razpravljalo o pojemanju porodov. Sredi minolega stoletja je prišlo na Nemškem na tisoč o-seb povprek 25 do 40 porodov na leto, začetkom sedanjega stoletja pa le še 22 do 27 porodov. Vladni zastopnik je pojasnil, da se krči na Nemškem v sedanjem stoletju število porodov trikrat hitreje, kakor prej in da ga ni kulturnega naroda, kjer bi število porodov tako padalo, kakor pri Nemcih. Na Francoskem je poteklo 70 let, predno se je število porodov tako skrčilo, kakor pri Nemcih v 12 letih. Zdaj je na Nemškem na leto 560.000 porodov manj, kakor bi jih moralo biti, če bi prišlo na tisoč prebivalcev še toliko porodov, kolikor jih je prišlo leta 1900. To pomeni, da bi Nemčija lahko imela 2 in pol milijona več prebivalcev, kakor jih ima sedaj. Za Nemčijo je še sreča, da jc umrlj"|vost otrok razmeroma majhna, ker so gospodarske in zdravstvene razmere jako ugodne. A dočim je postala umr-lost za 4.4 odstotkov manjša, je on d i Francozi in Angleži samo te- število porodov padlo za 7.7 od-
kom treh in pol mesecev okoli 90 novih divizij; te divizije so bile tako uničene ali poražene, da se jih je moralo za vedno črtati z 'bojnega po zor i fee a. Kakor že ome-
stotkov. Po sodbi nemškega vladnega zastopnika ne bo mogia Francija nikoli več popolnoma preboleti izgub v sedanji vojni, a tudi Nemčiji grozi nemarnost, njeno, so znašale skupne izgube i Vzrok nazadovanja porodov na teh dveh držav na bojišči ob Som-i Nemškem je, po sodbi pruskega me 1,000,000 mož kajti ena fran- vladnega zastopnika, da so Ijud-coska divizija znaša 12,1*00 mož,iie dobili nove nazore o zakonu in angleška pa 19,000. Pet in petde- 0 otrocih. Ljudje smatrajo otroke set divizij je bilo zmožnih bojeva- I breme, ki jim nalaga vsako-ti se vsled prevelikih izgub samo vrstne odgovornosti in jim pro-dvakrat, 15 divizij trikrat, in sa-ivzr°ča velike skrbi in stroške, mo ena divizija je nastopila na-!Res da izhaja težje, kdor ima pram sovražniku štirikrat. ŠtiriIV«« otrok, a vendar je obžalovati,
po končani vojni tak, kakršen je divkije so bi|e	d	|da je jako ^^ žena, ki nema.
mi preo izorunom vojne Izjema, padu s
sovražnikom tako poraže-!raj° imeti otrok in je obsodbe pri tem je le, naj se podeli Poljaki! dfl n- /a {q ^ / v Jvredn0f Uako se razširjajo sred-
avtonomijo m da naj bi zanaprej | ra&math Vseh sk aj je stalo stva proti spočetju. Vrh tega se nit, Srbija niti Belgija brez vzro-1 ski armadi naspn)ti na boji^u mora računati s tem, da umrje na kam namenoma ne kalil, evrop- K Somme ^ m franeoskih jn fln ! Xemškem vsak dan povprek 18 skega miru. (Rad. bi res vedeli,|	lHyizij	žena na porodih in bo vsled tega
kako in na kakšen način je Belgi-1 0 ruskih izgllbah, na ilto6ni treba babištvo temeljito preure-ja zadnja leta sploh kalila evrop- fronti se ZHtrjuje slefWe :	diti.
ski mir: Opom. ured.) Ker so pa	-
vlade ententnih držav s temi zah-	dobi od 31. av^sta do 3.
Sklad "Glasila K. S. K.
tevami, oziroma načrti nezadovoij- sfPt1eml,ra 1 ^ iz*ubil ^bir-
se nočejo vsled tega spuščati ^ ^Z^Tiz^ JedllOte" OZ IT. K. S. K. J. mirovna . pogajania; o i ' , , .	sW,rsKa <nvizija
strelcev, ki je bila pndeljena 4. za ranjence in sirote padlih žrtev
ne
v kaka
sklepanju miru ni torej sedaj še govora. Na Dunaju in v Berlinu sploh ne morejo zapopasti, čemu naj bi dajali v tem oziru ravno centralni zavezniki kake koncesije svojim nasprotnikom, slednji pa ničesar.
Centralni zavezniki želijo dalje da naj se še v prihodnje obdrži njih armadno moč na starem stališču in da njih izguba in škoda ne sme presegati izgube in škode ententnih zaveznikov. Nemčija, Avstrija, Bolgarija in Turčija stremijo že sedaj za tem, kako bi zamogle tudi v prihodn^ vzdrževati naraščaj za, svojo armado. Na Nemškem pride sleherno leto 18 vojaških novincev na 1000 prebivalcev, kar znaša 30,000 mladih mož, v Avstriji 360,000 vojaških novincev, v Bolgariji 52.000 in na Turškem pa 170,000."
v stari domovini
XVI. izkaz.
Zadnje izgube ententnih zaveznikov.
sibirskemu koru je izgubila pri Koritnici okoli 6000 bojevnikov; sliena usoda z jednakim številom
padlih ie za'dela tudi 2. in 4. sibir-	-
sko divizijo strelcev od 31. avgu-j Društvo sv. Jožefa št. 56 K. S. sta do 20. septembra t. 1. pri Sze- K. .J., I^eadville, Colo., je nabralo lovem".	"	na seji znesek $7.25, in odposlalo
Nek ruski Častnik v Kijevu je j upravništvu "Glasila K. S. K. Je-nedavno poročal v nekem Švicar- dnoU. Darovali so sledeči rojaki:
$1.00 1.00 1.00 —.50 —.50 —.50 —.50 —.50 —.50 —.50 —.25 —.25 —.25
skeyi listu, da so znašale izgube Anton Ponikvar Rusov od 1. junija do'2. oktobra i Iffnatz Sadar No. 1. t. 1. 76.000 častnikov in 922.500 I gnat z Sadar No. 2. mož. Te velike izgube so povzMe j -J°hn Pezdirz samo z bojišč na gotovih točkah; I Frank Košek
Predno preidemo k točki o zadnjih izgubah ententnih zavezni-
kov hočemo ob kratkem navesti j ;t;Vkm"južnih RuSov in 25 odstot-tabelico ki nan> kaze, koliko vo- kov> TartarQV) Judov in drugih.
k temu je treba prišteti še od 6,-000 do 8,000 mož, katere so izgubili Rusi v spopadih z armado nemškega generala von Linsinge na.
Da so te številke precej mero-dajne se da sklepati tudi iz slič-nega poročila, katerega je dal avstrijski general von Boehm Er-molli nekemu vojnemu poročevalcu. General Ermolli zatrjuje, da je bilo v boju na iztočnem bojišču uničenih zelo veliko celih sibirskih korov, katere se smatra za najboljše v ruski armadi. Med vojnimi ujetniki teh korov je bilo 75 od-
jaštva je imela na razpolago vsaka posamezna bojujoča se evropska država in sicer od meseca avgusta 1. 1914. do avgusta 1916.
Ob izbruhu sedanje vojne meseca avgusta 1. 1914. je imela Anglija '120,000 svojih vojakov, Francija 2,000,000,. Rusija 6,000.-000, Belgija 400,000, Srbija 400,-000, Črna gora 100,000 torej skupaj 9,020,000.
Centralna zaveznika: Nemčija in Avstrija sta pa postavila istočasno na bojno polje samo 6,500,-000 vojakov močno armado in sicer: Nemčija 4,500,000, Avstrija pa 2,000,000.
Nekateri v vojnem ujetništvu se nahajajoči ruskiSeastniki priznavajo sami, da je izgubilo številno sibirskih polkov ne le samo vse svoje aktivno vojaštvo temveč tudi rezervo.
Pomanjkanje porodov.
Sedanja vojna zahteva ogromnih žrtev. Ne samo, da je že padlo silno mnogo zdravih ljudi in se nič ne more Vedeti, koliko jih še pade, tudi na zdravju bodo vojaki hudo trpeli, tako da jih pač ne bo preveč, ki bodo dali živl-
Frank Luzar Joseph Jarz John Stibernik Fred Kulčar John Mlakar Frank Hočevar John Kambich Matt Ševoren.
Skupaj . . ...............$7.25
XV. izkaz v štev. 40. Glasila K. S. Jednote 1124.51
Skupaj.............$1131.76
Iskrena hvala vsem darovalcem !
Uredništvo in upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote".
"Equitable" poslopje v New Yorku.
Znana 'Equitable' zavarovalna družba v New Yorku je zgradila ob Broadwayu, Nassau, Pine in Cedar Str. največje trgovsko poslopje na svetu, katero je veljalo družbo 29 milijonov dolarjev. E-quitable poslopje ima 38 nadstropij nad cesto in 3 poslopja v podzemlju. Skupna površina vseh pisarniških uradov, nahajajočih se v tqm ogromnem poslopju znaša približno 45 akrov; v tem poslopju dela lahko 15.000 ljudi.
\-
I K. S. K.

\\\\\\V\\\\\\V\\\\\V^
1' Jednota i
(.•Uuovljetia x .jolietu, 111. dne 2. aprila 1894 Inkorporirana v Jo-U*tu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 1. oktobra 1916 skupna izplačana podpora
$1,185.824.62.
GLAVNI URADNIKI: tVedaednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, III.
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Clveland, O. Ulavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Reras, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. 'Jlavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič. box 537, Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing. Minn. Frank PetkovšeK, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael K raker, 614 K. 3. St., Anaconda, Mont, (»fo Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111.,
PRAVNI ODBOR:-Joseph Rnss, 6619 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38 -10th St., North Chicago, III. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S K. JEDNOTE": Ivnn Zupan, 1951 \V TJrsd Place, Chicago .111.
'IVInfon: Canal 2487.
grad — vas pri gradu, — veieleč
se lepega jutra, zazrl je na i*av-nici pred gradom nenavaden prizor, ki mu je pričal glapno, da mu delijo tam notri ostri sodniki pravico.
Pri seženj in nekaj čez visokem kamen item stebru, ki ga vidiš še dandanes na istem mestu, bilo je priklenjeno lepo dekle, imajoče kakih dvajset let. Kar pa je delalo ta prizor prav oduren, bila so živalska čreva, ovita okrog de-kličjega vratu in vijoča se po beli, njeni obleki, onesnaženi s krvjo.
K sramotnemu stebru, ali po narodovi govorici: sramotnemu ka-menu so priklepali raznovrstne manjše zločince in prestopnike postave; živinski tatovi so se pa kaznovali, da so jim obešali še čreva malo poprej zaklane živali o-krog vratu.
razvijala Manjica in je bila z o-semnajstim letom najlepše dekle v Pred gradu.
Bara je jela zadnja leta čirada-lje bolj hirati, zato je želela, da si hci kmalu izbere moža, kar bi ne bilo težko. Toda ta ni hotela o tem nič slišati: "Saj sera še premlada! Počakajte!" govorila je, kadar jo je silila mati. Toda ta ni odnehala.
44Moja smrt ni več daleč!" pravi nekega dne Manji. "Zato moram skrbeti, da Se omožiš, ker te hočem videti preskrbljeno. V dvajsetem letu si, zato se menAa ne bodeš izgovarjala več, da si premlada. Pa kaj pravim, vesela bodeš, Če ti povem, kdo je bil danes pri nas in je povprašal po tebi. Res, velika sreča, da dobiš takega moža. No, pa saj veš gotovo, kdo je to. Menda si že zapazila, kdo
mi in tako grdo zakolne, da ženica i s svojo po prstih v vežo. Juretu v strahu zakrikne.	se je zazdelo, da sliši na dvorišču
Manja prileti prestrašena v so-! šepetanje, pogleda skozi okno in, bo in se postavi pred tresočo se ker se je ravno zabliskalo, zagle-mater ter jo skrbno vpraša: "Moj da oboroženo trumo zunaj; hi-
Bog! kaj vam je?"
"Čakaj deklina! Pomnila me boš!" S temi besedami odide razjarjeni snubač s svojim tovarišem ter zaloputne vrata za seboj.
"Prav si govoril, Muhvič, deklina ljubi katerega drugega.\Toda
tro skoči raz postelj, vzame skrito orožje in smukne za tovarišem, ki je že odklepal vežna vrata, zavih-ti nad njim puško in ga pobije na tla. V istem trenutku se vsujejo roparji v župnišče, in Jure omahne zaboden brez glasu. Nekateri
koga ?'' opomnil je Kovačič na ce- vsiljenci pridrve v spodnje prostore, drugi pa lete po stopnicah k Kaj j stanovanju župnikovemu in kape-lanovemu. Župnik se je še za časa skril v skriven prosrtor, kjer je imel shranjene dragocenosti in de-
sti.
"Oh, kaj si naredila! bo sedaj? Jaz se tako bojim za te," tarnala je tresoča se ženica. Mati, nič se ne bojte! Kaj mi
Razpostavljeno dekle je torej u- posebno gleda po tebi. Bogati Ko-
kradlo kako domačo žival.
Zagledavši dobro znano izpo-stavljenko, čudilo se je mimoidoče ljudstvo, da je do sedaj ne-omadeževano dekle krivo tatvine. Zraven stebra stoječi birič pa je
vačič te je snubil. Vesela bodi! Popoldne pride zopet, ko bodeš doma. Meni je prav odleglo, ker bodeš tako dobro preskrbljena. Oh, Bog ve . . ." Dalje ni mogla govoriti, ker jo
hoče? Pa če bi imel tudi moč, čez nar, kapelan pa je v svoji sobi moje življenje, ne vzela bi ga ni-j pričakoval roparjev. "Vzeti mi nikoli, nikoli! Stokrat I jem!"
In maščeval se je. Življenja ji sicer ni vzel, a spravil jo je — k sramotnemu kamenu.
III.
rajša umr- j majo kaj, umorili me pa tudi ne bodo", rekel si je.
Ko roparji niso dobiti župnika in pričakovanega denarja v njegovem stanovanju, prihrnuli so h kapelanu, ki jih je mirno vspre-
V 16. in 17. stoletju je trpela'^1. in. jim o5ital njih
Poljanska dolina veliko radi po gostih napadov krvoločnih Tur-!
dejanje.
"Pridigo si prihrani za nedeljo,
oznanjal na vsa usta : "Manja Ma- je posilil hud kašelj.	, ..
jetič iz Predgrada je obsojena k Na dekličjem obrazu pa ni bi- nj!m se razP™stirajoči dobro u-sramotnemu kamenu po jutranji | lo videti nobenega veselja, naspro- '*Peni tabor 8ta dajaIa zavetie in deseti maši jedno uro in po.li-jtno, videlo se je, da je potrta.|	]}U}\ f°"
tanijah do solnčnega zahoda, ker1 Brez odgovora je odšla iz sobe in	"
kov. Močni grad Poljane in pod|to ™ za nas' g0?P°d Anton! De"
je ukradla jagnje.*
"E, kdo bi si bil mislil, saj jo poznamo vsi kot pošteno in prid-j
šla na polje.
Mati je osupla gledala za njo. Kaj pomeni to?" premišljala je
no dekle", govoril je stari Strk. jn prišla do zaključka, da se bo 'i Jaz ne morem verjeti, da bi bila deklica branila tega snubača. tatica. O, ti nesreča!"	i Bogati Kovačič, tako ga je i-
oa
dopise
In možje so mu pritrjevali ter menovalo ljudstvo, bil je v najle Vs« pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo hiteli v Trgovčevo gostilno, kjer pši dobi in lepe, korenjaške posta-glav.iega rajnika: JOSIP ZALAR. 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.1 je oznanjevala ob vratih viseča ve. Pred letom šele je prišel v
vražnik, a naposled je razdejal tudi to pribežališče. Sedanji grad so pozneje sezidali Turjačani na drugem mestu.
Ko so ponehali napadi neusmiljenega Turčina, prišla je na Pol-jance druga, ne dosti manj strašna nadloga: takoimenovani hajduki. Hajduki so hodili iz sosedne Hrvaške, da celo iz Bosne, v
nar sem in povej nam, kje je debeli gospod in njegova mošnja. Včeraj je potegnil precej drobiža, ki bi ga mi potrebovali. Hitro!"
Kapelan vzame iz miznice pest srebrnega in bakrenega denarja ter ga vrže na mizo rekoč: "Tukaj je moje imetje! Župnika pa sami poiščite!''
"Hoho, gospod Anton! Tako reven pa vendar nisi. Le sezi še kam. Pa hitro!" Kapelan jim zatrjuje, da nima
društvene vesti. ra/,na naznanila. oglase in naročnino pa na: GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 \V. 22nd PI., Chicago, III.
11 urada glavnega tajnika K. S. K. Jednote.
jančja koža, da se dobi sveža pe-j Predgrad. kjer je kupil lepo hišo, čenka.	.	v katero se jc nastanil sam s svo-
Resnici na ljubo moram pove- jim hlapcem. Doma je bil malo-
večjih četah ropat v Poljansko do-' ničesar več' \od* ne	m»
i lino, na Kočevsko in do Črnomlja. : Hribobiti svet je tnkaj kaj pripra-
lati~ da tudi tukaj nT bilo brez kdaj, hodil je po trgovini, kakor Ven za ror)arsJ1vo; !*osni*ki.
1 rji so pa jmmsIi lahko v jednem
dnevu do Poljan, kjer je Kranjsko
11 i	.	, .	najbližje Bosni. Hajduki so
kazal moza, ki ima cvenka. in ker _ . ,	, .
se je spoprijateljil z veljaki in
ljndij, ki so se veselili odurnega je pravil. Ljudem se je zdelo mar prizora; saj je ponižanje bližnji-1 srkaj čudno, a ker je prihaja«
Službenim potom opozarjam in prosim vsa cenjena društva od štev. 60 do štev. 160, ki do danes še niso vposJala starih certifikatov v zameno z novimi, da blagovolijo iste poslati na urau kakor hitro mogoče. Za vse certf. članov in članic zgoraj imenovanih društev, ki bode poslani na glavni urad pred zaključkom letošnjega leta, se
bode brcLpla.no izdalo na njih mesta nove certifikate. S pričetkom j ^vanp tol^n<Hopote.lw>no I M an jo"'vedno' je bil prihodnjega leta se bode računalo za vsak certifikat 50c. Torej če
~eli kateri izmed članov in članic prihraniti pol dolarja, naj ifcroči stari ccrtf. tajniku (ici) društva, da ga odpošlje na glavni urad note.
Večkrat sem že poročal, da naj vsakteri izmed članov ali članic pri spremembi dedičev pazi komu zapusti zavarovalnino, oziroma Koga označi ali imenuje dedičem. Nekaj časa se je to vpoštevalo. Zadnje čase pa sem prejel zopet precejšnje število prememb, ki so naravnost proti državnim zakonom. Pcsmrtnina se zamore zapustiti Je dedičem, določenim na podlagi državne postave in nikomur dru-zernu. Vsltd tega priporočam, da se vpošteva Jednotina pravila stran 43 in 44 tlen 100, točko A) in B).
Prepogostokrat se označi dedičem gospodarje, gospodinje, o-skrbnika, oskrbnico; kakor tudi "onemu, pri katerem bom ležal", "enim, k« me bedo nc:iii", za godbo, za pijačo itd. Naj bode enkrat za vselej povedano, d po prošnji, v kateri so označeni dediči pe predstoječem načinu, .se ne more in ne sme izdati certifikata. Ko Tirejmem prošnjo za spremembo dedičev s preje označenimi imeni, jo vrnem r.a diuštvo z opazko, da se certifikat ne more izdati, ker dediči niso ::nac.ni kakor določuje zaken. Ko to napravim je ogenj v strehi, član si pritožuje in hudu.je, zakaj mu ne bi izdal certifikata, da cn (član) lahko zapusti svojo zavarovalnino komur hoče in kakor želi Pri tem naj bode povedano, da vsak član zamore zavarovalnino zc pustiti ne kakor sam hoče, marveč kakor zakon določuje in predpisuje. Na rekah imam ravno postavno knjigo države Illinois, iz katere se razvidi, da je sodnik najvišjega sodišča države Illinois, Hen. Dunn, določil dne 3. junija 1914, da se zamore imenovati dedičem le os ba ali osebe predoisane potom državnega zakona. Tudi, te ;<i pravila organizacije določevala in dajala članom in članicam večjo prostost i i svobodo imenovati dediča, kakor je določeno potom državne postave, so taka pravila neveljavna. Nobena organizacija ne sme s rvojimi pravili prekoračiti meie državne postave v označbi dedičev. To je določilo sodnika najvišjega sodišča države Illinois in jc nadvse umevno, da se moramo postavi ukloniti, če nočamo priti v nepotrebne zadrege in sitnosti.
... .Dediče naj se vedno označi in imenuje v smislu Jednotinih pravil točim 100. ostalo, kar ne soada v certifikat, naj se opusti. Če se bede tc vpoštevalo, bode izostalo nepotrebno pisarenje sem in tam :n nejevoljno povpraševanje, zakaj se certifikat noče izdati, kakor član al' članica zahteva.
Priporočati je, da se oporeke delajo kolikor mogoče kratke, kajti čc Le zapusti pa $5.00 ali $10.00 na različne strani, kar je velikokrat slučaj, da se zavarovalnina razkosa na 8, 10 in 12 delov, to povzroča pri izplačevanju ie veliko sitnosti, posebno še, če so dediči v stari domovini, ker jih stane pooblastilo več, nego znaša zapuščinski delež.
Cenjene društvene tajnike in tajnice prosim, da to vpoštevajo in v slučaju, če bi hotel eden ali drugi izmed članov (ie) imeti dedičem označano osebo ali osebe, ali hotel zapustiti zavarovalnino v namene ali svrhe, ki naLprctujejo Jcdnotinim pravilom, da se člana ali članico opozori, da je kaj taeega nemogoče napraviti in da se imajo dedičem imenovati le na podlagi pravil predpisane osebe.
Le v slučajih, ce ie član ali članica sam (a), ter nima nikakoršnih sorodnikov, polen lahko zapusti zavarovalnino kskšni dobrodelni Korporaciji, društvu ali posamezniku, ki skrbi zanj ali plačuje njegove mesečne prispevke in asesmente.
Z bratskim pozdravom, Glavni urad K. S. K. J.. <20. okt. 1916. JOSIP ZALAR, gl. taj.
kovo nekaterim največja slast
V prvi vrsti so se radovale Ma njine vrstnice, ki so željno po-j gospodo v gradu, ziniti si ni upali gledovale za moškim spolom, a nihče zle besedice o njem. so ji bile zavistne radi njene ob-J Odkar je Kovačič videl prvikrat
za njo, kjer
veselico so se, da je ravno na dan, jo je zagledal. Ko je opazil, da je
bili
pravi bratje gorenskim rokovnja-j čem, samo, da so bili še bolj grozoviti nego ti.
Se danes se pripoveduje, kake grozovitosti so počenjali ti divjaki.
Ob času naše povesti so se vrsti-
ko se je po popoldanski službi bo- dekle pobožno, začel je hoditi tu-	™ ^
Jed-Ižji plesalo kolo. ista Manja, pojdi v cerkev, česar preje ni storil, i'• Tf ^	P°g°u
, '_• ,______,.__,__• .:iw , ...	., i Ljudstvo se je moralo samo bra-
kateri so hrepeneli podgrajski Neko nedeljo popoldne so ga vide
mladeniči, namestil v kolu sramotnem kamenu.
prillj celo na Kalvariji pri Starem i Trgu, ko je molil z ljudstvom kri-
"Ha! Ali jo vidite hinavko? žev pot, kar se je vsem zdelo ču-Vedno je tičala v cerkvi in se pla-jdno, prav čudno, žila okoli izpovednice, sedaj pa so Pa vse zastonj! Deklica se ni je pokazalo, koliko jc vredna nje- zmenila zanj in se ga je ogibala: na pobožnost! O, davno sem že i bil ji je zopern. vedela, da ni nič prida, četudi Ko je šla po tistem materinem so nam po stavili gospod v vzgled.; razodetju Manja na polje, rojile Lep vzgled! Mari bodimo tudi me tatice? Prav ti je, grdoba!" Tako je Iličeva Kata, največja sovražnica svoje vrstnice Manje, govorila na ves glas nalašč, da bi ta cula njene strupene besede.
In ni jo bilo v dekliškem kr-
judstvo se je niti, ker mejači in nekoliko vojakov v gradu niso delali preglavice nepovabljenim gostom. Da pa isto ni bilo kos dobro urejenim in
in silijo vanj, naj se podviza.
Ko vidi načelnik, da ne opravijo nič, zakriČi:
j "Vrag ti . . .! Odščipnite mu kos mesa, masti tako nič nima ta
suhač!"
In ubogega duhovnika so ščipali | s kleščami in ga suvali, a niti o-glasil se ni, nego je hrabro trpel grozne bolečine.
Kar začne plat zvona biti. Cer-kvenik Grgič je prišel k župnišču, ker je bilo treba iti k bolniku, in je cul tolovaje v poslopju. Hitel je v zvonik, in kmalu je bil ves Trg in sosedne vasi po koncu.
Roparji so vedeli, da bo ljudstvo srdito branilo svoja duhovnika, in ker jih ni bilo veliko, zato
bojevitim četam, ni mi treba pra- so. na glavarjevo povelje: "Pu-
.i:	i	stitp tn rpvnft pprlrvpnn mis'
so ii različne misli po glavi. Tez- .. ...	„
. ... ...	. . parji so sli naravnost v Trga se
ko ii je bilo zaliti ljnbo mater, to- ' v v	. •?
.	• » .	» drzeco vas na Mociln in pridrli v
da vzeti tega prihajaca tudi nece,1
ne moro. Da, možila bi se že. a vzela bi nekoga drugega. Toda . . . "Dober dan, Manjica! Kam pa
stite to revno cerkveno miš! Za O njih predrznosti priča ta-le' menoiodrinili iz župnišča. To-dogodek: Nekega dne je prišla! da' ko s0 Prišli iz dvorišča na vrt. močna roparska četa v Stari Trg zagrmele so na povelje: "Ogenj!"
ravno, ko je zvonilo poldne. Ro-! Pllške v temn" tje, od koder
so strelci slišali prihajajoče ropar-
jc.
hišo bogatega sodca (župana)! Začulo se je stokanje, znamenje. Strbenca. Družina je južinala. ko<da Puške nis0 izstrelile zastonj, so vstopili hajduki. Načelnik je 4<Tr4lr« .tr.*." i. ♦« nn* nrw«k«t
ukazal gospodarju, naj prinese ves
tako hitro kam?" zazveni ji znanj
deln, ki bila zagovarjala obsojen- j glas na ušesi ter jo predrami iz j
premišljanja. Deklica zardi in na	1	.... ... v t
' . , .J J . , . ,______,, družino ter mu zapalili hiso. Ko:
Trška straža" je to noč prvikrat pokazala svojo hrabrost in izurje-
ko!
Pa no lo njeno vrstnice, tudi j prvi hip ne ve, kaj bi odgovorila mladenči so ji privoščili poniža- j svojemu sosedu Baričevemu Po
denar in vrednostno reči, kor dru- nost Pod ŠtrbenSevim poveljst-gače bodo postrolili njega in vso vom' ki Je ustanovil šele prod
nje. ker se ni zmenila dosti za nje.! trn.
" Prav
so.
je prevzetnici!" govorili
"Kaj pa ti je, da si tako zamišljena!" vpraša jo vnovič mlade-
Pri vsakem izpostavljanju se je i nič.
večalo dekličino trpljenje: bila jo bolj mrtva nogo živa.
"Oh, kaj mi če biti?" pravi deklica nekako zmotljena. "Kam pa
Zlobne besede so ji segale v sr- ti?"
co kakor ostri noži.
"K delavcem na polje grem po-
Kaj počno njena ljubeča ma- gledat. Pa te lahko spremim do
ti? Kaj misli o njej mladenič, do katerega jedinega ni bila hladna!'
Kar prebudi izpostavljen ko iz ; trdoga razniišljevanja petje koln-J jocih sredi vasi:
Zbiraj so, zbiraj, lipi zbor 'Seh lipih, mladih djevojak-I 'seh lipih junakov! Prvo kolo djevojačko, Drugo kolo 'se junačko. Tretje kolo 'se snašinsko. dodala ga z Rima gospa! No glej kola, Rimska gospa! Ja no morem od žalosti, Dje moj dragi drugo ljubi. Drugoj kupi zlat prstanae; Meni noče svičenoga! Pri pevanju zadnjih vrstic je postalo osramočenski hudo pri srcu, tako hudo, da si je želela u-mreti.
vase njivo, ce ne bodoš huda?"
"Huda bom, prav huda!' pravi smejoča so Manjica.
Tako sta šla skupaj veselo kramljajoča in bila sta srečna.
Ko sta se ločila, vzdihnila jo deklica polglasno:
"Tega bi so pa ne branila!"
Proti večeru jo prišel Kovačič, da povpraša samo Manjico in da se domenijo o ženitvi. Ž njim je prišel njegov najboljši prijatelj Muhvič. Manjica so jo, ko jo slišala snubača, zaprla v čumnato.
Da ni bilo Manjico v sobi. zdelo se jo Kovačiču takoj sumno in niti sesti ni hotel.
"Verjemite mi.. Kovačič," začela je Bara, "rada bi vaan dala hčer, pa kor se neče šo možiti, ne morem jo siliti, saj veste, da no-
jim sodeč prinese zahtevane stvari, vzeli so ga v svojo sredo ter šli ž njim čez Trg proti Kolpi. Mo-Čilci in Tržani si niso upali napasti roparjev, ker jih jo bilo preveč in ker bi takoj umorili Štrben-j ca, na katerega so imeli nastavljene puške; ko so bili na hrvaški ! strani v varnosti, izpustili so jetnika.
O njih brezbožnem divjaštvn pa priča ta-lo pripetlaj: Nekoč so bili zbrani na Logarskem hribu, kjer | so v cerkvi svetega Duha pekli janco Neki ropar vzame čreva in | jih obesi svetemu Eliji okoli vra-i tu, rekoč: 4Preljubi Elija! Če bi v Poljanskem gradu vedeli, da som ukradel danes janca, priklonili bi mo k tistemu kamenu in mi obesili to-le lepodišečo pasico okoli vratu, ko bi mo imeli; ker mo pa nimajo, nosi jo namesto mene, saj so ne braniš, kaj no?"
Tega divjaka je zadela kmaln
kratkim časom v varstvo Trga in
Močil.
Roparjev preganjati ni bilo varno, zato so to opustili. Kuharico so dobili v njeni spalnici, zvezano z zamašenimi usti, a oba hlapca sta bila mrtva.
Ko so posvetili po vrtu, našli so nezavestnega ranjenca — Mn-hviča.
IV.
Bara je prejokala noč in dan pri postelji bolne hčere, ki je obležala onega dne, ko so jo bili prinesli ne-zavesno od sramotnega kamena domov. Vročinska bolezen se je lotila deklice in mešalo se ji je. V blodnji je vedno klicala Barioevo-ga Petra na pomoč proti Kovačiču. To so bili žalostni dnevi za izkušano mater, ki je jokajo prosila Boga, da ji pusti jedinega o-troka, jedino veselje. In goreča vdovnia molitev je bila uslišana: Manjici se je obrnilo na bolje, zdravje se ji je boljšalo od dno
potom zaslužena kazon. Pri nekem | ^n^ četudi počasi.
Pri sramo'ncm k? menu.
Povest. — Spisal Ivan Znpanec.)
Binkoštni ponedeljek 1. 1805. je bil krasen, solnčen dan. Toda zlasti žarki, ki so obsevali goro in planjavo, niso prodrli do začrne-loga zidovja gradu sredi košatega drevja, (irad Poljano ob Kolpi, last knezov Tnrjačanom, vojvod iz Starega Trga domov
kočevskih, bil jo zato s svojimi o-temnelimi stenami in no baš velikimi, z 'žolozjeii! prepredenimi okni nekako neprijeten in toman. Kakor je bila zunanjost turjaškega gradu neprijazna, tako jo bil oduren tudi njegov oskrbnik — čegar ime pa ni važno za našo povest, — ki jo z železno roko tlačil grajščini podložne kmete.
Ko ji pa prinese lahek veter na: bena prisiljena reč ni dobra. ^ am
se še ne sili ženiti. Sove, gospodinje potrebujete, to je res, toda prebije se -že kako. Počakajte,da se ! vas dekle privadi, tako boječe je. Morda b6 čez nekaj časa pri volji možiti se in so vas gotovo ne bo branila. Oh, to je težava z otroci:'
ušesa zadnje besede popevko: " Iše brat bratu govori: S toga ne moro nišra bit'." omedlela jo.
II.
Bara Majetičeva se je po smrti svojega moža preselila k svojemu jedinemu samskemu bratu, ki jo kmalu potem umrl in ji zapustil leseno hišico in nekaj polja. Ni bilo veliko, a dobro ji jo došlo, ker ji rajni mož. pošten čevljar, ni zapustil imetja in je imela skrbeti za svojo jedinko Ma-
napadn v Dobličah so ga ubili kmetje.
Skoraj vsak dan jo bilo slišati, da so v kaki vasi ropali hajduki.
Da niso prizanesli župnišču v Starem Trgu, razume se.
Za slučaj, da pridejo nepovabljeni gostje, preskrbljeni so bili v župnišču z orožjem; v debelih hrastovih vratih so bile strelne luknjo in okna so bila dobro zapa-žona z železjem. In ros, do sedaj so bili vsi poskusi, vlomiti v žup-
Tako'je imela malo upanja, ker "išče, brez uspeha.
Pobožni narod, ki se je vračal njico. Hčerka je bila priden, potega dne, od jutranjo službe božje božen otrok, jedino veselje zapu-
vi s tresočim glasom:
. _ __ ____________ zakaj me neče! To hočem vedeti
Pred- i sceni vdovi. Tudi telesno se jc lopo in nič drugega !" Zaškrtne z zob-
ji je hči, ko se je vrnila domov
odločno odrekla.
Kovačič ni nič odgovoril na te besede, po izbi je hodil, in videlo se mu je, da ga tare silna jeza. Kar se vstopi pred Baro in pra-" Povejte mi.
Neke viharno noči — kmalu po dogodku, povedanem v prvem odstavku — ni mogel mlajši župnikov hlapec Jure spati, kor ga jo bolel zob. Ječal ni, da ne bi zbudil
• Baričev Peter jo hodil v skrbeh povpraševat, kako je ljubljeni deklici. Takrat, ko je zvedel, da jo obsojena k izpostavljenju, bilo mu jo neizrečeno hudo, a o njeni nedolžnosti ni dvomil niti trenutek. Da je Muhvič zatožil Manjico radi tatvine, bil je mladeniču dokaz. da je to sprožil Kovačič iz maščevanja. Toda dokazov ni bilo, in ako bi tudi bili, ne bil bi nič o-pravil. Ko je viselo dekličino življenje na niti, čutil je Peter, da bi bilo življenje brez nje zanj pusto. neizmerno pusto, da mora biti njegova, ako ozdravi, njegova na vsak način. Tiste dni je hodil žalosten okoli in ni mu dišala nobena jed. Ker je skrbna mati izpra-
svojega starejšega čemernega to- ševala sina. kaj mu je, razodel ji
variša, s katerim sta spala v jedni sobi. Kor zapazi, da je oni tiho vstal, skril njegovo puško in šel |
je, da ljubi Manjico. Baričevka se je ustrašila, ne da bi ji bila de-(Nadaljevanje na 6. strani.)

klica neljuba snaha, nego bala se je moža, ki je že odmenil sinu bogato nevesto iz Čepljan. Barič je bil najbogatejši Predgrajec in zato jako ponosen, da, prevzeten. Mati je tolažila sina kakor je vedela in znala, a sama ni upala, da bi mož kdaj dovolil v to ženitev, že radi sramote ne. O Manjičini nedolžnosti jo je prepričal Peter; da bi se pa udal njen mož, ni bilo misliti. Ni sinovo prošnjo je šla Baričevka skrivaj pqgledat k bol. niči in ji nosila boljših stvarij iz svoje kuhinje.
Kapelan Anton je prišel večkrat pogledat k bolni deklici in tolažit Baro. Tudi 011 je bil prepričan o Manjičini nedolžnosti, še predno je zvedel vse to napeljal, v tem je duhovnika podkrepila tudi Mnh-vičeva zatožba. Ta človek se mu je zdel že iz davna sumljiv, zakaj živel je dobro, a skoraj vedno lenaril.-Gospod Anton je tolažil u-bogo mater:
zato tudi ni varoeval z vinom. Ko li 2ama*ano rjavo, zakaj n»o »e s sitnim lajanjem, ljudje pa se je ženitovanjski sprevod pomi- umivali vsak dan, a ^ bivali so ve- navadno ravnodušnostjo in tako
* *'	""	nar)nlivii>«.I „ 1____• .	»
z ne-
kaj k župni cerkvi v Stari Trg, bilo je po koncu mlado in staro. Pred godbo so šli povabljeni nala defliči s svojo zastavo ter veselo skakali, plesali in ukali. Možje so pa pucali s puškami, da je bilo veselje. Vmes je veselo godla godba. Lepa je bila nevesta, posebno se ji je pristojal šapelj t. j. visoka krona iz umetnih cvetic.
V 'Trgu pod lipami so se zavrteli v kolu in potem šli v cerkev. Zastavo so vtaklinili v zdolben kamen, ki je bil v ta namen vzidan v steno župnišča, kjer je Se danes. Dva oborožena mladeniča sta jo stražila.
Po svetem opravilu so šli v istem redu domov. Ko je srečni ženin zagledal sramotni steber pred gradom, rekel je prebledevši ženski: "Manjiea, da nisi bila ti pri tistem kamenu tam-le, midva bi ne bila danes srečen par. Res je, kar
"Vse bo še dobro, in tudi hčeri- so rekli gospod*Anton: Bog vse na nedolžnost bo prišla na dan. prav stori. Njegovo ime bodi če-
ker Bog ne zapusti svojih."
In hitro so se izpolnile te duhovnikove besede.
Veliko je bila čudenje, ko so našli ono noč ranjenega Muhviča na /.upniškem vrtu; bil je sicer močno našemljen, a spoznali so ga ta-
ščeno!''
"Na veke, amen!" odgovorila je ganjena nevesta.
Bara je še toliko časa živela, da je pestovala zlatolasega vnučka, in lahko je umrla, ker je vedela
da je srečna njena ljubo Manjiea. • • •
koj. Muhvič je bil pač znan kot j
sirokovesten človek, a da je v dru-1 Ljudstvo se je začelo krepko v /bi roparskih hajdukov, tega ven-i bran postavljati hajdukom, zato dar ni pričakoval nikdo. Ker je bi- roparski napadi niso bili več ta-la njegova rana nevarna, hoteli so j ko pogostni. Popolno zatrli so te ^'a spraviti z Bogom, ko se je za-j strahovite roparje šele Francozje.
Ko so ti odšli, začele so se zopet prikazovati roparske čete, katere je pozneje vodil neki Kralj.
V petdesetih letih pa je roparstvo popolnoma ponehalo.
Dražaoi.
(Slika — Spisal Podgoričan.)
vedel, a on ni hotel nič o tem slišati. Ko je pa trdovrtni grešnik videl, kako ljubezniva sta ž njim duhovnika, katera je bil napadel, in kako skrbno mu strežeta, ome-čilo se mu je ledeno srce. Skesano se je spovedal in prejel sveto popotnico.
Ko se je spravil z Bogom prosil je kapelana:
'Prosim vas lepo, izprosite mi odpuščanje po nedolžnem obsoje- V eorah> sredi prostranih, sto-ne Manje in njene matere. Kova- letnlh bukovih in jelovih gozdov, čič me je zapeljal, da sem nesel po J« stal° samotno selišče, lmenova-noči sam svojega janea v njuni10 Voir'Ja Draga; prebivalci nje-hlev ter potem zatožil dekle tat-!ni So se zva,i Dražani. Znano ni, vine. Kovačič je pričal in rekel, kdo ie lillhn tako dlvi°» gozdno da bi bil vzel obtoženko za ženo, j samoto, da si je postavil tam sa-ako bi ne bil neprostovoljna pri- motni leseni dora- Volčja Dra* ča njenega prestopka. V gradu £a Je bi,a ob ™su naše zgodbe do-verovali in obsodili! kaJ stara? vendar prav natan-
so mu seve Man jo."
('ez nekaj časa je nadaljeval: "Še nekaj vam imam povedati, gospod. Kovačič je bil v zvezi s hajduki. Predno je prišel na Pred
čno se ne ve, kdaj je zaspal prvi človek pod njeno slikovito streho. Stari ljudje, ki vedo mnogo čudnega in se jim smč marsikaj verjeti, so trdili, da je Volčja
grad, imel je nekje na Hrvaškem Draga nastala takrat, ko je še gla krčmo, v katero so zahajali ropa-1 »oviti in strahoviti Kljukec s svo rji. Veliko je iztočil in dobro mu je šlo. Ker so hajduki potrebovali zanesljivega človeka v Poljanski dolini, ki hi za-nje vohunaril, pre-
jimi divjimi in roparskimi tovariši šotoril v temnih gozdih, po skalnih gorah naših, in prvi Dra-žani so bili bržkone tovariši in po-
govorili so Kovačiča — ali je to močniki Kljukčevi. Njih potom-njegovo pravo ime, ne vem — da,so radi ali neradi morali popu-se je naselil v Predgradu. Ttidi sti*i nečloveški svoj posel ter se moje nesreče je kriv, zapeljal me poprijeti poštenejišega opravila, je, da sem šel med roparje. Bog Ohranili so si pa vendar še mno-mi bodi milostljiv!"	nenavadnih, divjih lastnosti,ki
Uro potem je stal skesanec predi™ pričale jasno, kaj so bili njih svojim božjim Sodnikom.	dedje.
Te novice so napravile veliko! Ljudje so se ogibali Volčje hrupa. Prijatelji in zagovorniki po Drage, in marsikdo je nerad sre-nedolžnem obsojene deklice so se čal Dražana zlasti po noči,ker vsa-veselili, prihajačevi pristaši so pa k^ga ie zazeblo po vsem životu, bili poparjeni in sramovali so se. ako ga je premeril Dražan z neznansko divjim pogledom od vrha do tal; nehote je pospešil vsakdo svoj korak. Mnoga ženica je že vzkliknila: "Varuj nas Bog hudega, obrani nas Draianov!"
Vseh Dražanov je bila velika družina, ki so stanovali vsi na je-dnem selišču, na jednem posestvu. Bila je nekaka zadruga. Ko je zmanjkalo prostora za stanovanje, razširili so samo streho in hišo, in ako se je pridelalo premalo živeža, posekali so kos gozda in požgali vejevje, da se je ugno-jila zemlja, in posejali so žita in sočivja. Gozd jim je dajal tf obilici raznovrstnega mesa. Bili so strastni lovci in lovili so s puško in pastjo vse, kar so mogli, ali '4>o pa otimali starim mladiče. Strašili se niso niti volka, pa tudi kosmatina medveda ne, ki je često izstradan primomljal v Volčjo Drago prežat na drobnico v staji. Lovske pravice niso imeli, a branil jim vendar nihče ni loviti, ker vedel je vsakdo, da bi to ne pomagalo prav nič. Dražanom je bilo baje toliko ubiti jednega človeka, kakor muho, in kadar je izginil kak človek ali pa bil ubit v okolišu treh ali štirih ur na o-krog Volčje Drage, takoj so raz-vpili ljudje, da so Dražani to storili .Vse ni bilo res, kar so jim podtikali, vendar so storili marsikaj zlega, saj bali se niso niti bi-riča, niti hudiča. •
Bili so strašni ljudje, ti Dražani, zlasti moški. Nosili so velike. zmršene brade, ker brili se niso nikdar, dolge lase, kožo so ime-
Sedaj se je Predgrajcem zasvetilo, zakaj je Kovačič s hlapcem vred odpotoval dan po napadu na župnišče in je hiša ostala zaprta.
Slutil je, da ga bo izdal njegov ranjeni prijatelj.
V."
Nekaj tednov po zadnjih dogodkih je bila v Predgradu pri Maje-tiČevki zbrana vesela družba: Barič s sinom in gospod kapelan Anton. Bara in hči sta znosili vse na mizo, kar je bilo boljšega pri hiši; pokazati sta hoteli, da se tudi pri njih dobi kaj dobrega za prigrizek. Manjiea je bila vesela in rdeča, kakor kuhan rak, zakaj sam ponosni Barič jo je prišel snubit za svojega sina. Nihče bi ne bil poznal deklici, da se je pred nedol-gim časom borila s smrtjo.
Kako je vse to prišlo?
Ko je kapelan Anton zvedel, da bi Baričev Peter rad vzel Manji-eo in da ga ima ta rada, sklenil je napeti vse svoje moči, da se izpolni njuna želja. Petra je imel rad, ker je bil pobožen in marljiv mladenič. Ko je deklica okrevala, šel je duhovnik k Bariču in ga je res po velikem trudu pripravil, da je dovolil v ženitev. In tukaj naj povem, da se ni kesal nikoli«
In ženitovanje! Takega že ni bilo dolgo v vsej Poljanski dolini. Barič je dobil celo nekje v Koče-varjih turško godbo. Ne-le Pred-grajei, nego tudi Tržani so napravili slavolok, razpeli so namreč na dveh hojkah vrv in obesili nanja najlepše ženske robce. Barič pa
dno v sajasti veži, kjer. so kuri li kar na . tleh. Gledali so strašno in tudi glas jim je bil surov in neuglajen. Obleka jim je, le bor no pokrivala život, hodili «o naj. več gologlavi in bosi okoli* In taka je bila tudi njih potranjost, njih dušno življenje. V cerkev niso hodili, ker so imeli predaleč do vasi. Od nikoder ni bilo slišati zvona; le tedaj, kadar je brila največja burja, ečuti je bilo zamolklo brnenje oddaljenih krških zvonov. Molili niso skoraj nič, ker znali niso. Stari, ki so učili mlajše njolitve, pozabili so že večinoma, kar so se bili naučili od xsvojih prednikov, ali so pa zmedli različne molitve tako, da so bile molitve, ki so se Čule včasih v Volčji Dragi, dokaj nejasne in Čudne. Ravniški gospod župnik, ki je imel duhovno oblast čez Dra-žane, bil je dober mož, ki je mlade Dražane rad puščal k svetim zakramentom, dasi niso znali toliko, kakor bi bilo treba; to pa zato, ker je bila Draga preodda-jena od Ravnice, in ni hotel mučiti mladih Draianov po dolgi in slabi poti, in pa bal se je tudi nekoliko, da bi se Dražani nad njim ne osvetili, ako bi jim delal kaj preglavice. Zato je bilo vsakemu Dražanu samo jedenkrar treba iti v Ravnico h gospodu župniku, a-ko je hotel prejeti kak zakrament,
Bolje kakor moliti so znali zagovarjati različne bolezni, dobre zagovornice so bile zlasti babniee. Kadar ni nikak zagovor več pomagal in ni pomogla gadova mast ali lisičji žolč, vedeli so Dražani, da bolniku ni več pomoči; pustili so ga v nemar, da umre, kakor se mu zljubi. Izpočetka so se posme-fyovali tudi blisku in gromu. Ko je pa nekoč o hudem gromenju už-galg„ognjena strela ovčjo stajo in je pobila nekaj ovac, tresli so se poslej pred neznano jim močjo, in od takrat so vselej, kadar se je pripravljalo k hudemu vreme-, nu, so žgale babe netresk, jerebi-ko, cepetec in dren, da bi pregnale in pomirile sovražne duhove.
Vesti niso imeli preveč tanke. Razločevati zlasti niso znali, kaj je moje, kaj tvoje. Kadar je doma kake reči zmajkalo, povedal je gospodar vsem, in na večer, ko je zatonilo zlato solnee ter nastopila tiha noč, razšli so se moški tiho kakor strahovi iz samotne Voljčje Drage na vse strani in vrnili so se na jutro težko otovorjeni z blagom, predno so začele bledeti nebeške zvezdice. 'Našli so ga v ptujih vaseh in shrambah, zakaj pred njimi je bilo težko kaj dovolj skriti. Malokdaj je zasačil kdo Dražana pri tatvini. Bili so o-prezni, in ako so katerega ugrabili, utajiti je hotel s trdovratnim molčanjem vse.
Nekoč so zalotili Dražana, ki je pretepel na cesti popotnika ter mu pobral, kar je nosil s seboj. Priznati zločinstva nikakor ni hotel, ker je mislil, da bo utajil vse, dasi so ga videli ljudje. Naposled, ko je izprevidel, da bo navzlic ta-jenju obsojen, odgovoril je na sodnikovo vprašanje tako-le:
"Mogočni gospod sodnik, vi veste gotovo, kako je hudo, ako zebe človeka, pa se nima s čim o-bleči. Nimam suknje, pa tudi čevljev nobenih. Poprosil sem tega človeka, ki pravite, da sem ga o-ropal, suknje in čevljev, ker sem ubožec in si jih ne morem kupiti. Lepo sem ga prosil, prav lepo. Toda ni se dal preprositi. Meni je bilo hudo, ko sera videl, da bom moraj v mrazu še vedno bos in golorok hoditi. Pa sem si mislil, ta si kupi lahko drugo suknjo in čevlje, jaz si jih ne morem, pa sem ga prijel za suknjo in mu jo potegnil z života. Potem sem ga položil na tla ter sezul čevlje; brcal je resjiekoliktr in se kreražil, pa sem mu dejal: "Poskusi še ti bos hoditi, kakor sem jaz, bodeš videl, kako je to prijetno. Saj smo na svetu vsi jednaki.", V su-kni je bilo nekaj drobiža, pa jaz nisem vedel zanj, tega bi mu bil pustil, ker nisem tako hudoben in neusmiljen človek, kakor je on. Vidite, gospod, sodnik moj, da nisem storil nič tako napačnega, kakor vpijejo ljudje." Obsojen je bil navzlic taki nedolžnosti.
Drugič so ukradli Dražani pred božičem v Radolju dva pitana prašiča. Na snegu se je dobro poznala prašičja sled. Kmetič je naznanil tatvino grajščinski gosposki. Prišli so biriči, in sled jih je privedla v Voljčjo Drago. Bilo je torej očitno, da so ukradeni prašiči v Dragi. Prišle hiriče in kraetiča so sprejeli dražanski psi
nedolžnimi obrazi, kakor'da bi bili sami svetniki.
> I
L
Kje so prašiči tega kmetica?" vpraša ostro birič.
Dražani se pomenljivo »pogledajo in nato odgovori gospodar: "Mi ne vemo za njegove prašiče. Ako jih je izgubil, naj jih išče drugod, pri nas jih ni; mi jih nismo videli."
"Ukradli ste prašiče in tu morajo biti, ker sled vodi ravno sera!" nadaljuje birič.
Da, da; veste, gospod, ta sled je pa pd mojih prašičev, ki sem jih kupil pred tremi leti osovrej in jih prignal domov; ta sled vas je na napačno stran odpeljala. Sedaj pa ne najdete niti ščetine v naših svinjakih, dasi nam primanjkuje mesa in zabele," odgovarjal je gospodar.
Biriči so se jezili nad tako drzno trdovratnostjo, ker so bili prepričani, da so ukradeni prašiči v Dragi. Dražanom zapovedo v hišo in jeden birič stopi pred vrata, da nobeden Dražanov ne more ven. Drugo « kmetičem pa prič-no iskati ukradene prašiče. Izta-knili so vse kote, preobrnili vse reči, a nikjer niso našli prašičev ali vsaj kakega njih ostanka, ne v svinjaku, ne v hlevu, ne nikjer. Na jedni postelji je ležala z umazanimi cunjami odeta baba, ki je, bila na videz bolna; pa drugi po-| stelji so se valjali kobasti otroci. Moški so kadili tobak in rentači-li, babe .so pa čepele okoli peči in godrnjale; vsi so se pa zlobno na-j smehovali in zaničljivo gledali bi-| riče in kmeta. Zaman so iskali prašiče; ni jih bilo v sobi, ne v ve-j ži, ne v kleti in tudi v podstrešju ne. Č udno se je zdelo ljudem, jako čudno. Prepričani so bili, da so i ukradeni prašiči v Dragi, a niso jih mogli najti. Kaj početi? Morda so jih kam v gozd odgnali ?|>c Gredo gledat okoli poslopja, ne najdejo-li kako sled, ki bi vodila iz Drage. Vse dobro ogledajo, pa ne najdejo nobenega drugega sledu kakor onega, ki vodi iz Ra-dolja v Drago. Prašiči so šli samo do Drage, naprej nikamor, torej morajo tam biti, ako ne živi, pa mrtvi. Še jedenkrat prično natančneje preiskovati. Dražani so zabavljali strašno in kleli, babe so klepetale, otroci pa kričali in vpili, kakor pred sodnim dnem; vmes so lajali in tulili psi, mukala živina in bleketale ovce. Biriči se za vse to niso nič zmenili, iskali in preobračali so nadalje, toda zopet zaman. Ko soj zopet vse preobrnili, ostali so nekako osramočeni sredi, hiše, med j tem, ko so se Dražani hudobno | režali. Biriči niso vedeli, kaj bi počeli. Kihetič je bil že jezen in je j dejal: "Pustimo jih. prašiče so že najbrž pohrustali kosmate s kostmi vred." Zavoljo teh besedi bi se bila kraetiču skoro slaba go-1 dila, ker Dražani, zlasti babe, soj silile kar vanj. Sedaj pa zapazi je-| den izmed biričev psa, ki je vohal, posteljo, na kateri je ležala bolna babnica, in precej nato je jeden Dražanov brcnil psa, da je odle-j tel v kot. Vodja zapove mir, stopi k postelji in ukaže babi vstati. Baba zastoče žalostno in težko, kakor da bi imela dušo že na jeziku. Ženske začno javkati in kričati, da naj puste bolnico, moški pa obstopijo posteljo. Birič namigne tovarišu, priraeta babo in jo preneseta na drugo posteljo, pre-mečeta vrh ne reči in slamo iz postelje in na dnu dobita — slanino. Biriči in kmetič osupnejo, Dražani pa umolknejo in merijo z jeznimi očmi hiriče. Z druge postelje spode otroke, razmečejo o-dejo in slamo in na dnu najdejo zopet slanino. Vesel je bil kmetič in zadovljiy so bili biriči, da so našli ukradeno blago, ako ne živo vsaj mrtvo. Slanino so našli, torej je nekje pač tudi meso„ zaklanih prašičev. Iskali so pozneje in res našli v veži na dnu čebra meso. vrhu njega je bila pa voda in pepel, katerega so Dražani vrgli v vodo, da bi preiskovalce premotili, češ daje samo lug za perilo.
"Kdo je ukradel prašiče?" vpraša vodja.
"Nobeden," odvrnejo nedolžno Dražani.
"Strela !" žareči srdito načelnik; "prišli so mar sami k vam?"
"Ne vemo!"
"Kdo jih je pa zaklal?"
'/Nobeden!" odgovore zaničljivo Dražani.
Biriči niso vedeli, kaj bi počeli. Našli so meso ukradenih prašičev, vedeli so tudi, kdo je tat, a vendar ga niso mogli prijeti in odvesti v zapor, zato, ker so Dražani tajili vse in ni nobeden hotel
izdati tistega, ki je bil prignal kmetičeve prašiče v Drago. S silo si pa vendar n^so upali biriči poiskati zločinca, ker je bilo Dražanov preveč, a vsi so bili divji ljudje, s katerimi se ni bilo šaliti.
"Kdo-je pa vendar prinesel meso?" vpraša zopet birič.
"Mi ne!*
V ustnico se je grizel vodja in z roko je •nehote napel petelina na puški. Dražani, videč pretečega vodjo, začeli so segati po nočeh in drugem orožju, ženske so se pa spustile v jok in kričanje, istotako otroci.
"Kdo je pa gospodar tukaj?" zakriči vodja in oči se mu zasvetijo, kakor bi se /n Laščami zahli-skalo.
"Ti ne, mi smo sami svoji!" rf-
k rob oče jo se Dražani in predrzno
zro biriča.
Ljudje so izprevideli, da ne o-pravijo nič ne z grdo, n<* s sil«. Odšli so s kmetičem varno in o-prezno, da bi se bilo treba zgrabiti z Dražani, ki so se pokazali bojevite. Dražani, kar je bilo moških od šestnajstega leta, klicani so bili vsi v sodišče ter so bili obsojeni povrniti kmetu odškodnino za prašiče in pa zaprti so bili po nekaj tednov. A to jih ni prav nič izpreobrnilo. Delali so tudi pozneje tako. Čuvaji so se jih najrajši ogibali.
In takih dejanj dražanskili bi se dalo napisati mnogo, dobrih in plemenitih pa nič.
xwwvv mvwwwww
Li veš?
Li veš za prostor NEMANICH MARTINA, v Chicagu tain na 22. cesti? Gostilna znana in prodaja vina. Le tam najbolj« boš dobil za jesti. Za žejo pivo dobro se prileze. Prižgeš če zraven fino si "cigaro". Želodček človek si lahko priveze s požirkom igano kapljice za "baro".
Martin Nemanich
slovenski gostilničar, 1900 W. 22. Si., vogal So. Lincoln St., Chicago. ** vwwwwwwx vwxxxwv
i i
> WWWWl
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unljsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, lil.
Ta Vam bode Ugotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene. točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo Dripravn« Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Ivalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večja in manjše in posebns pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko veda« aa-tančen pregled čtevil* članov po skladih, ali razredih.
Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlnavedemlh tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".

Izvrstno domače vino.
Vsem mojim starim odjemalcem in prijateljem naznanjam, da sem nakupil veliko žlahtnega grozdja ter imam v zalogi samo naravna, domača vina.
Prodajam ga doma po eno galono ali več, ter ga tudi pošiljam na vse strani Zedinjenih držav ne manj kot 15 galon.
Pošiljam denarje v staro domovino s posredovanjem znane bančne tvrdke F. Sakser, New York, in sprejemam naročnino lieta ,,Glas Naroda". Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine.
Svoji k svojim!	/
FRANK JURJOVEC 1801 W 22nd St., Chicago, lil.
JOSIP F3 E R K O
SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR.	CHICAGO, ILLINOIS.
T ml • fori Canal 298
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poaet.
"Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo.

Denar naložen pri nas
je varno shranjen.
Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo.
Plačujemo po 3% obresti na denar uloien na obrestni račun.
Mi podpiramo Slov#ence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav.
Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzu/ Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za sliranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje.	*
Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.

lovw.
trtica. — Spisal Pavel Perko.
Tam spodaj pod Prisojnikoin, kjer grmi hudournik preko skate, tam sta stanovala ■ mlinar Jakqb iu pa Minica, njegova edinka.
Grmelo iu bobnelo je naokrog. (Irmel je hudournik, ki je padal po zlebinastih skalah v tolmun. Grmela in ropotala so mlinska ko-
ščen. Izmed grmovja je štrlela debela, močna korenina.
To je bilo nižje; tu bo bolj varno.
f Puškin jermen je zapel v korenino, nogo pa je vtaknil v stre-m«n ter legel v. breg . . . Tako je calyil. > r-.
Spodaj pa je bil prepad. Puškino kopito je segalo prav do roba pr^ada ... •
Sicer bo pa šel logar dalje, si je mislil. No in dotlej; korenina je
lesa. In stope so tolkle iu razbi- v * *
jale po mlinu, da se jc vse streaa-|mt na' ' . ....	..
lo in šibilo'. Vendar je bilo prijet J L°gar f1 nL Pri8el m,mo\ Plaz,, no V mlinu'	I se je med grmovjem, postal je, o-
Po zimi ob najhujšem mrazu pa j M	P^1^1 5,1
je nastal mir in je bila tišina, te- ^ T .plMl1 "€ko,,ko daljc' ~ daj so počivala mlinska kolesa in Tmeta 111 zapaziL stope so mirovale; zakaj hudournik je bil zamrznil pod ledom. Voda je curljala počasi; ledena skorja je dušila celo hudournlkovo bobnenje.
Tudi tedaj je bilo prijetno v mlinu. Tedaj je bilo vsled tihote vse nekam praznično in svečano!
Fant Tine je prihajal vsak mesec preko Prisojnika. Hodil je po pšenico na to stran gorovja, da jo raznese in razproda po domači va* si. Včasih pa je potreboval moke mesto pšenice. No in tedaj je pustil pšenico v Jakobovem mlinu j pod Prisojnikoui. Tačas, ko je Ja
kob mlel, je vzel fant Tine puško j "VJO" *
, , . . •	, • i .. stresalo sneg raz grmovje. Včasih
dvoccvko, ki io je spravljal v mil- . . ., ™. .
• ••liii-	J^ potegnilo z močjo ter zaprasi-
uu .ter izginil med skalami ... !r , , , v *__, . „
, . ® . . . . .	. lo v obraz drobecnega, kot moka
In ni ga zadrzala Tineta ne zi- j . ,	. , . . u:, „„k„qi
, .	, rr zmletega sreza, ki sc je bil nabral
nui ne mraz, ne led ne sneg! Ko se ,	, .	na •
, ., ,	. . . nad sneženo odejo. Začelo ga je
je plazil med grmovjem, je skn- ^ .
pal sneg pod nogo, ali pa je skala ' '	v. .
.kitala, ko se je vpiral vanjo z Ti,le Je napenjal oci in ušesa,
<č revi jih pritrjenimi; da sc prepričal, ali je logar sel,
Kaj pa, ako me vendarle zapazi?"
Tisoč misli iu skrbi, na katere Tine sicer ni pomislil, se mu je porodilo pred dušo . . .
A k sreči se je logar obrnil na drugo stran; bržkone jc zasledil pravo srnjakovo sled.
Tinetu se je olajšalo. Mislil si je: "Ko se oddali, pridem iz skrivališča — in potem hitro iu tiho domov!"
Upanje je zopet rastlo in vstajalo.
Dolgo jc čakal iu poslušal. — Vse tiho. Le sapa je postajala močnejša; šumelo jc ob vejah ter o-
Psrkrat se jc zazdelo lovcu, da čuje sredi burje in piša neko Škrtanje, kot da bi se nekdo z okovanim črevijem dotaknil tal. Pre* ,pr»an je bil, da se tnu le zdi. Ven dar mu je prišla na misel ljudska govorica, ki pripoveduje, da v jasnih nočeh v Prisojniku škrip Ije iA Skrta in ječi. To so baje lovci in hribolazci, ki so se ponesrečili v skalah in ki se sedaj s kremži na nogah v mukah in trpljenju vzpenjajo po robovih
Zasmejal bi se bil pri tej misli. Toda nocojšna noč je bila lepa in resnobna. In ni se mu zdelo spo dobno, da bi se smejal ljudski domišljiji
Ali nc prihaja šum iu nemir semkaj od grmovja? Tam pri o nem-le deblu —?
' Logar je napeljal oči. Zapazil ni ničesar.
I A nekaj je vcdarle bilol ln celo zganilo se je nekaj
Pomislil je, da ga je morda pre slepila domišljija, ali pa ga je motil pogled.
"In vendar je nekaj! Vraga! Srnjak ni!"
Domislil sef je, da je pred letom uprav na onem mestu tik hrastovega debla zdrknil v prepad liri bolazec; mlinar ga je bil dobil zjutraj mrtvega nad jezom
Zoper voljo mu je prišlo tesno ob tem spominu. Pa zdramil se je jn se — dasi po sili — nalahko nasmehnil: "Strah me vendar nc •bo!"
Hitro pa mu je prišla odločna misel, češ: "Pogledam in sc pre pričam, da nič ni! Potem bo mir!']
___Iu vstal ic. Stopinje so mu za-j
močnimi, na <crevijin pritrjenimi |---*',x- *------» —- ..- --«=»— - m .	i , „,.„
kmuži. Oko ..... je žarelo in bli- -» Tod* bilo je vse mm,o wf »Impalc v ^zu Vjka ^osUva
tiho	se mu je ostro ocrtala v meseci-
skalo za divjačino. Obenem pa sc lMlu * • •
je skrbno oziral na vse strani, čc " Morda jc odšel —
ni morda želj* po lovu tudi gra- i To bi bila Tinctova rešitev.
ščinskega logarja priguala v go-; Tot]a ^aj, ko bi si bil logar iz-
ro . . .	bral pripravno mesto in čakal?
Kadar pa je obsledil srnjaka ali j y burji, takole proti jutru rad
divjo kozo, tedaj je pozabil na , prjje srnjak. In ako bo treba ča-
vsako nevarnost! Puška je poči-j katj ic pi4dolgo, kaj potem?'
la — in mlinar Jakob jc obstal pri j Tineta je ml.azilo> zakaj burja j
stopah ter se ozrl skozi malo o- pihala 5cda,jc hujc ^ ^ je
bližala in kazalo je, da bo jasna, mrzla noč . . .
ga
$ $
$
$
Vstal je in stopil na prag.
"Šel bi,"«i je mblil, "in pogledal bi gori okrog jeza . . . Tak piš je in taka strahota!"
A ravno burja in mraz sta plašila.
"Čemu bi hodil!' Nesreča —. Hm! Ako se jc lani pripetila nesreča nad jezom,* no, kdo pravi,
da bi se morala tudi nocoj_! In
Tinetu?! — Kaj še!"
"Spat pojdi, spat!"
Dekle je ubogalo.	♦ '
Po stopnicah je še klical za njo: "Le nič no misli na hude stvari!1 Moli in zaspi in jutri bo zopet vse I 4
dobro!"	T
» ^
Glas mu je bil sicer mečji iu pri-; $ jasnejši; a nevoljen je 'bil, ker je' čutil, da sam ne bo storil tako kot jc svetoval dekletu ...
Zunaj je še vedno svetil mesce in piskalo je iu plesalo v divjem rnetežu. Kadar je popustila burja, je bilo čuti neko ječanje in škrtanje, kot bi se kdo s kremži upiral ob kamenje ... A burja je takoj zopet zapihala in ječanje in
škrtanje je zamrlo.
, • * •
No in zjutraj je našel ponesrečenca nad jezom. Ležal je prav tam, kakor oni hribolazec pred e-nim letom. Puška se je bila ujela sredi roba iu obvisela na grmu. Sam pa je ležal na robu tik nad jezom. Ena roka ftiu je visela preko roba, v drugi pa jc še v smrti krčevito stiskal — hrastovo korenino . . .
Bil jc Tine!
Nove čistilnice petroleja. ,
2 leti ni nič od njega glasu. Pro- kraja, izročeno od konzularnega
sim cenj. rojake, če kdo ve zanj, j urada.
naj mi gu javi ali se naj pa sam;	Martirf Černugel,
zglasi. Mam mu važno stvar spo- j 408 So. 2nd St Steelton, Pa.
ročiti, ktero sem prejel iz starega; (Adv. No. 42.)
t p m' » » 4m h j flj .i	--—r---T-
m
kenee v goro, kjer se je pokadilo. Nato pa je stopil na prag pogledat, ako morda ne prihaja kdo od graščinskih, ki bi bil slišal strel in dobil suinnjo . . .
\o, mlinar Jakob jc bil star in izkušen. Množina let ga jc izučila previdnosti: zato se je bal za Ti-ueta. Pomiril se je šele, ko je pri-, ^el Tine truden in zasopljcn s ple- ' nom na hrbtu.
"Glejte si! Srnjak je padel!" !
"Ako mi omagajo moči . . . Ako sc utrga jermen pri puški . . . Ne,
Ampak, ako j ^ v
"Srnjak M iniča.
se je čudila tudi
na to ni misliti! se omaje korenina
Pogledal je v prepad pod seboj. Ni sicer videl razločno; a česar ni videl, to je slutil in-to je btlo grozno. Zdrznil se jc in čudno mu je postalo pri srcu. Začutil se je samega Ui zapuščenega; na misel sta mu prišla Jakob in Minica. Videl je nevarnost in zavedel se je je
Pa prav tedaj jc potegnil močan piš in mu vrgel v oči celo plast prašnega snega. Burja jc zapiska-la v vejah in —. Ali ni nekaj za-ječalo in — naj je bila že skala! ali plaz — zdrknilo po pečini v j prepad--?
Logar je menil, da sanja; ali pa i se uresničuje ljudska povest . . .
Takoj pa je bil nevoljen sam na j se, češ: "E, kaj neki! Veja je mo-j rala biti! Burja jo je odlomila!" Sklonil se je in pogledal v glo-
Kdo ve. ali se je bolj čudila, ali sedaj bolj kakor v prvem trenot-*e j«- bolj bala?!	ku. Tisti prvi trenotek ni bilo
1110 . . .
V.se mirno iu gluho! Le mesec j je sijal in črtal na snežena tla po-; dolgaste sence grmovja in dreves-i n ill debel . .
Nek nemir pa mu je ostal v u-dili. In priznati si je moral, da sc ga je polastila prvič v življenju! neka tesnoba, ki se je iznebiti ni mogel . . .
# * C
Grozna noč je to bila! In ni je!
Znana Sinclair Oil & Refining Co., ki iuia v Cushing, Okla., velike petrolejske vrclce, namerava zgraditi blizu Chicaga, 111., Kansas City, Mo., in Fort Madison, la., tri velike čistilnice petroleja. V to svrho se bo zgradilo iz O-klahomc v označena mesta velike podzemljske cevi, katere bodo do-vatžale surov petrolej naravnost i/. Cushinga v nove čistilnice. S to napravo se bo prihranilo veliko stroškov pri transportu blaga. .Naprava novih čistilnic iu podzemeljskih dovodov bode veljala družbo $16,000.000. Ta družba izdela na dan 20.000.000 sodčkov petroleja, potem se bo pa dosedanjo produkcijo sodčkov lahko posojilo. .
$
$ $ $ $
* t • t .. Pošiljatelji denarja pozor!
Sedaj Vam pošljem denar v staro domovino po brezžičnem brzQjavu (Wireless). Vsaka beseda ali štev, pri naslovu stane 6Sc.
Cene kroncam so Jako nizke. Denar pošiljam po najnižjem dnevnem kurzu. .V«e pošiljatve so Jamčene.
Rojaki, ki želite svojcem v stari domovini pomagati, sedaj se Vam nudi najlepša prilika.
100 Kron samo $13.50
Pišite po nadaljna pojasnila.
Se Vam priporočam spoštovanjem JOSIP ZALAR,
Joliet, 111.
$ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $

V blagohotno uvaževanje!
S tem naznanjam onim številnim cenj. odjemalcem, kateri so zadnji čas naročili pri tvrdki A. Horvat kranjsko importirano »livorko, da mi je sedaj iste zmanjkalo in se je sedaj ne more več dobiti iz starega kraja.
t7 Denarja od sedaj naprej ne bom pošilja! več naiaj za naročeno slivovko; pač bom pa poslal vsem tistim odjemalcem namesto nje kranjski importirani brinjevec alt tro-pinovec, katerega imam se dosti ▼ zalogi.
Moja tvrdka je edina samostojna te vrste v Ameriki. Jaz prodajem blago tudi ceneje, kakor katera druga tvrdka in to vsled tega, ker opravljam ▼ečinoma sam vse posle. Star pregovor pravi: Kjer drugi delajo, drugi vzamejo, tega pa ni pri meni.
Posebno se toplo priporočam cenj. slovenskim gostilničarjem, katerib jaz ne morem osebno obiskat, da naj se sami obrnejo pismeno name, kar bode v Vašo lastno korist.
ANTON HORWAT, importer in trgovec z žganjem na debelo. Telefon: Canal 2974.	1827 W. 22nd St., Chicago, 111.
sv
A tudi starec Jakob ni zakrival j sa da bi bil veliko mislil in pre- j hi%telo\biti konec te no6i! ,>hu/,0 ojih pomislekov.	misljcval. A sedaj-!	^ |)u£.a,0 jn vr;alo okroJ,
"Tine, nevarna je stvar! V go-; Nc. tako ni mogel ostati! 1N>- da človek vsled bobnenja ni cul
rah sc skriva nesreča; verjemi j praviti se . . . To bi bilo lahko!|n^|	NO tolkla, niti vode.!
starcu, ki je izkusil to in 0110 v Vzpel bi se, poprijel bi sc naprej. jki jc j)aciaia v kolesa, gorah ... Po noči, ko v.se spi iu oklenil bi se debla poleg steze — Mlinar Jakob ni mogel spati.
in varen bi bil. Ko bi sedel tik za Ležal je na klopi v m)inu; a bilo deblo: — sneženi grm bi ga za- mu ^ k()t bi kdo kiica| \u (jra-krival in lažje bi vztrajal . . . j mil Hlastno se je dvignil zdaj-Toda, kdo ve ako logar ne preži: pazda - ju pogie(ial okrog sobe: ali iu ne posluša kje v bližini! Ko bi pa kSe je oziraj skozi ma^110 zakajeno okence ven v nemirno noč...-Mesce s«* jc vozil visoko na ne-
miru je, ko je voda zamrznjena in le burja tuli po vrheb —, tedaj vse ječi in zdihuje po gori . . . -— llajni oče moj, Bog mu daj dobro, je vedel povedati, da so to duše lovcev, ki so sc ponesrečili pri div-
Zoprna navada.
Eden najnadležnejših znakov dolgotrajne želodčne vnet ice jc plin v želodcu in drobu. Ta plin se izpehuje, iu ta zoprna navad« oncsposoblja bolnika za občeva-j^ nje 7. občutljivimi ljudmi. Triuer-j jevo ameriško zdravilno grenko j jj vino prav korenito ozdravi to »e-i^ priliko. Izčisti vam želodec in hi- ^ tro odpravi in odstrani nakopiče-!^ 110 pusti tvarino iz droba. So še A mnoge druge neprilike, ki zalite-j ^
Za zastave, replije in »se društvene potrebščine.
Prva Id eajstarejša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So* Millard Avenue Chicago, IIL
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
/	*	^^^	W JP^ V T	T	^	r m
slišal — ko bi morda celo videl, jem lovu . . . Tine, nevarna je da sc jc nekaj zgcnilo med grmo
stvar!"	! v j cm--.
Minica je bila pri teh besedah Nc, ne! bleda v obraz; tako hudo .da sta i Jn Tine je obmiroval in vztra-morala zapaziti to starec Jakob 111; jal. fant Tine. Starec Jakob jc postal	* * *
;«• bolj resen; fant Tine pa sc ji j V tem sc jc storil večer.
zasmejal živahno "111 zveneče:j Tema jc nastopila: počasi, opre-• llahaha! Trapiea boječa!"	i Zno, hinavsko . . .
Po noči po tistem sc jc sanjalo 1 g črnimi rokami je objela vse! je strah!" Minici o samih divjih lovcih. Iuipogorje: je najvišji vrhovi so sc "Strah —. lic/i 110, čemu!" ko st* jc prebudila, sc ji jc zdelo, j megleno kazali iznad temino. Spo-1 Delal se je pogumnega. A v srcu da res čuje med bobnenjem zdilio-|<jaj je bobnel hudournik. Iz mlina jc občutil tudi sani nekaj takega vanje tistih, ki so sc ponesrečili; g0rj sc je čul topot stop. Vmes jc kot strah.
pri lovu ...	! tulila -burja ter razsipala sneg. "Oče. meni s«« zdi," in plašno sc
Tine pa je oduesel zmleto pše-jkar ga je zmletencga ležalo nad, jc ozrla proti oknu. "zdi se mi, da nico pozno po noči preko Prisoj- mralino.	slišim kot bi nekaj ječalo in kot
nika. Pa ne le pšenico —, tudi sr-j Grajščinski lovec jc čakal na! bi nekaj z železom drgmilo po ska-
bu. Ncbroj zvezd jc svetilo. Vsa okolica se je bliščala. kot bi bila polita z mlekom.
Minica je prišla v mlin. Opravljena je bila nalahko in tresla se jc. Iz oči ji jc sijala plah ost jn tesnoba . . .
"Oče, jaz nc morem spati. Mene
vajo uživanje Trincrjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina. posebno zapeka, glavobol, razdražljivost. malokrvnost itd., kajti kot lajšalo in krepilo presega to zdravilo vsa druga. Cena $1.00. V lekarnah. Joseph Triuer. izdelujoči kemik, 1331»—UWH S. Ash laud ave., Chicago.—Adv
IŠČEM svojega prijatelja Antona Gornika iz Grabrovca st. 1">. fara Metlika Dolj. Kranjsko. Pred 4 leti je bil tukaj, potem je odšel v Gardner, Idaho, in potem mi je parkrat pisal: ali zdaj že
I
zaboj najboljše pive
"OLD LAGER"
katero izdeluj«
Citizens Brewing Co-, \
v Joliet, 111.
North Collins Street.
Betb PkeauMt 272.
! g
j^vvvvvv AV\\\\\VS\\\V\V\\\W^^	XVXWVSS
lijaka povrhu! ('rez mesec dni se je vrnil red
no.
Prvo, po čemer jc vprašal v mlinu. je bilo, ako ni kateri izmed graščinskih lezel v goro. Ako sta
oko, - - in pobrigal se jc . . .
li
ča
Oče, morda jc kaka nesre-
svojem mestu kot pribit. V svojem poslu jc bil vajen čakanja in potrpežljivosti; mraz in burja sta 11111 "N\>, 110! Le sanjari mi nc! In bila znanca že od mladih nog. — sitnosti mi ne prodajaj! Nesreča Sploh pa, kdo bi se menil za mraz J—. Kakšna neki?! Spat pojdi: — in za burjo, ako je obsledil sruja- glej, treseš se mraza ... Le nazaj Jakob in Minica zatrdila, da nista'kar« Jutri ima grajski gospodar pojdi in zaspi!" videla nikogar, se mu jc zasvetilo! goste; in gostom na mizo sc spo-!-. "Oče, ko bi bil morda Tiue —."
Starec Jakob se jc »ganil kot 'bi ga bila pičila kača. Široko jc od-
dobi srnjak!
Ko bi le temno nc bilo!
In gloj! mesec je pogledal izza Nekoč jc zasledil srnjaka. Uilo p^jn^g. p0easi in dremotno se jc pozno popoldne. Postavil se jc h ^-jgnil med skalnatim sedlom na prežo iu čakal. Čakal je dolgo L Qfjvetil gorska i,rcla. — Takoj , Nič! Toda čuj, nekaj je skn- bi,o rijaaieje>
pri oči in stisnil obrvi. Pogled, ki ga je uprl v hčer, je bil oster in bodeč; zakaj misel ,ki jo je sam sebi prikrival, si jc upalo prijeti dekle z brezobzirno roko ter jo Toda čuj, ali ni nekaj zašuTnc- .privleči 11a dan —. l0j	i "Tine —. A, kaj, Tine!" — in
palo v snegu . . . Potuhnil se jc. Iu kaj je zapazil med snežnim grmovjem? — To ni bil srnjak, am-; Logav se je vzravnal po blisko- glas 11111 je bil strog in zapovedu-pak Človek. Bil je grajščinski cu- ^ ^ ,brez najniaujšega šuma. joč —. "Tine je šel domov iu si
vaj!
"Skrij se!" reklo mu je nekaj. Ob stezi je rastlo izmed gostega grmovja precej visoko deblo. V akoku je bil pri njem. Nižje pod deblom je bil breg
precej strm, a z grmovjem pora-' gom, je zašumelo
Vse tiho! Čudno! Morda je bila mislil: po moko lahko pridem jn-le veia ,ki se je vsled burje dotak-; tri ... Ali pa morda prenočrfje uila druge.	v vas* onstran Prisojnika! — Le
Zopet je bilo vse mirno. Le ob sitnosti mi ne prodajaj!" piisu burje so se zganili vrhovi j No, pomiril ni s tem uiti dekle-dreves; in grmovje, pokrito s sne-j ta, niti sebe. To je čutil. I11 to ga
je jezilo.

t USTANOVLJENA L. 1852.
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA |
V PITTSBURGU
pošilja sedaj denar v stari kraj tudi
PO POŠTI IN PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU.
Brzojavni paSilja^ve dospo »daj»kraj približno tekom 5 do 7 dni.
100 Kron velja $13.-
Ceni ra krone treba še pridati stroške za brezžično brzojavko, ki le ravna po naslovu. Najbolje pošljite oko-lo $4 ali več, in kar preoltane, .e Vam povrne.
PoSHjajti okroile »šote, kakor K100,200,500,1000 itd.
Brž ko dospe brzojavka v kraj, obvestimo in pozneje pošljemo tudi potrdilo iz »tarega kraja.	r< , ,
FIRST-SECOND NATIONAL BANK

as'lgyiilf;
.SJKSSa:
incmrc
LaaUio poslopje.
ZA ADRIJO...
Pove* b utkoško-benečanskih bojev. — Spisala Le« Fatur.|
(N? dal je van je.)
Ivan se je vrnil. Še se boji Ijndovlada zaslombe Foscarijeve pri plemeustvu in pri prostem ljudstvu. Pa kako dolgo? Ivan molči o sovjem zamišljenju. A gotovo jc povedal nevstrašeni vi-liravee stvari ki so bile "velikemu svetu" neljube. Neprevidni sin — kolik« skrbi zadaja roditeljem. Ni se vrgel ne po modrem očetu, ne po boječi materi. Po prastricu Jakobu Foscariju se je vrgel. Po nemirnem duhu. ki je hotel lajšati usodo ljudstvu in nakopal s tem sebi in svojim roditeljem pogubo. Zato se trese mati za sina, zato se boji svak. Da bi se vsaj že enkrat oženil.
Morda reši Cecilija brata. S svojim nastopom in pogumom je očarala deklica vse stare patrici-
bila pred vrata. Pa sin se je nasmehnil pomilovanje materi, vrgel rogove ob tla v izbruhu strastne jeze. Mati se je smehjala pri sebi, ker nosi neverni sin vendarle nevede "zapis''pri sebi .
Pa bajila niso pomagala. Ivan, Cecilija postajata od dne do dne bolj čudna," iščeta samote, se pogovarjata o stvareh, katerih ne sme slišati ne oče, ne mati. Jela ve, kaj, o čem se pogovarjata, a molči na vprašanje kot grob. Težko je materi.
Bistro pogleda Cecilija mater, se spogleda z Jelo. Kaj ve mati, o čem molči? "Ničesar. Od mene že ne," odgovarja hišna s pogledom. Ah da! Le izliv materine živahne nravi
TEL.: CANAL C0S7.
ste eden tistih, ki trpe revmatizma v mišicah ali ... sklepih in vsled nevralgije.pomni-Deklica pogleda .skozi visoke | te, da je najboljše zdravilo Tri-kristalne sipe v deževje, 11a vzne-jner's Liniment. Naraažite ž njim mirjeno vodo Velikega kanala,] mesto bolečine, a ne smete ga uži-na palačo Mocenigo na nasprot- vati. Cena 25 in 50c v lekarnah, nem bregu. Pusto je gondolier-1 po pošti 35 in 60e. Če imate prejem, ki veslajo po dežju, pusto hlad, kašelj, bolno grlo, vnetje
Jesen je tu, pazite nase!
VeHIco izprciniiijavHnjp to,.,i„ej pRy* SLOVENSKO'HRVATSKA
in vlažnosti je sedaj plodovit vir	rtr ADM A
bolezni Ce ste eden tistih ki tr.«»! MLtiKAKW/% vsled
mornarjem na širnem morju, se pustejše jetniku v senjskem ka-stelu.
sapnika, vas brž olajša Triner's Cough Sedative. Cena ista. Jy-sepli Triner. izdelujoči keinik,
Bled je, pravi Ivan. Oblekel 1333—1339 S. Ashland
je črno obleko obtožencev. Via žen zrak, debel fid sta pregnala svežo rdečieo orla planin, sina in vetrov. Bled je, pa
ave., Chi-
cago. — Adv.
morja
Vara pravi, da so tu druge neupognjen, značajna je tudi Zo-ij moči, katerih ne more spoznati, ra. Twnasta Senjana!
Izučena slovenska babica
!se priporoča slovenskim ženam v Nobeden La Salle'	okoIici; pomagam
je — med katerimi so bili gotovo
tudi nos pod je "velikega sveta"Jsenco Cecilijinih podplatov. —: Dož je dobil dovoljenje, da j takem zarotenju se umrje
Da odvrne to zlo.
ne more spoznati, ra. inmasia	tudi slabokrvnim ženam
da je vprašala vodo, ki preteče nju noče benečanske pomoči ...
vse, da je vprašala veter, ki pre-' Ob slovesu, ob zdraviei, ko je	KATARINA TRLEP,
piše vse, vprašala zvezde, ki vi-1 izlil Senjanim nekaj kapljic vina 24 — 5th St. Telefon št. 452
dijo vse, a —more priti na jasno,J v tla na srečno pot neljubih pri- —--
kakšni besi so dahnili v Cecili- jateljev, mu je bila ponovila Ce- r^^ r D/*f lr
jino krasno lice. Morda je zatrt-icilija z vročem pogledom in be- Udllll iCIKOVSCfc
la hudobna Senjanka žrebelj v sedo, ljudovladino ponudbo. Kaj	720 Market Street
Po res ni ali ni hotel razumeti hrvaš- waukegan, Illinois. čez ki medved?—Odbil je ponosno . .. Zastopnik raznih parol,rodnih družb.
F. GRILL'S DAIRY 19 IS W. 32nd SI.. Chicago. Ill
Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, aH kislo smetano, (Cream) ali okuano, doma narejeno maslo,
(Butter) oglaaite v moji mlekarni.
Jaz prodajem mleko, ki je pasterizirano; dobivam ga naravnoat od far merjev. Mleko je preje natančno pre skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Depart* ment) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem.
Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem času.
Za obilna naročila se toplo pripore čam:
rHAAJC C HILL.
I •lor.nake-hrr.t.ki mlaka
Vsem Slovencem in Hrvatom pri-' poročam mojo gostilno
"Hotel Flajnik",
3329 Penn Avenue
v kateri točim vedno sveže
PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZ NOVRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli 1
NA SVIDENJE!
GEO. FLAJNIK, LASTNIK
3329 Penna Ave. Pittsburgh, Pa.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ST. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY. PA.
sme snubiti lepo deklico, potomko le*o .dni stare, slavne rodbine. Cecilija postane doževka. Kaka sreča, kolika čast! Ali zakaj je ob misli na to srečo tako mrtva? Prve dni, ko je bila prišla iz Senja, jc
Zori. Pravila, kako strašno da
lo. je; O.. Ne prodaj* se Senjanin za	JX^pST T**1" U -vrgla Vara Cecilijine čevljičke žensko... Zato je ( eciljino oko 8e toplo priporoča Slovencem v Wau-
trikrat čez deklično glavo.— Al- tako vroče, solzno...	krgan in okolici.
himist je gledal v zvezde, rekel.1 Peče tudi Ivana razžaljeni po-	• " da se nahajajo čudne simpatije nos. "V hipu, ko se hoče otresti in vezi med dušami. V svetu hre- vezi z Milanšičem. kadarkoli ho-
bila še živa, nemirna. Pravi- j peni neka duša po čarobni dekli-j če njegove pomoči, naj se obrne je neprenehoma o Jurišu. o
ci. Da se odpomore temu čaru, na krčkega upravitelja." — Tako naj gre deklica v sedem cerkva, je rekel Zori ob slovesu. In ona?
je bilo. ko so prišli nemški strel-j se kropi z vodo sedmero kropilni- Zategnila je zanišljivo usta...
ei po Juriša . . . kako je zaklik- kov, izmoli sedem očenašev . . . j van jc prebledel. Pa molči. Ivan uila Zora. se zgrudila mati . . . A čudno. Ko je povedala gos- Senjaka se zna zatajevati. Ni On pa. ki bi lahko pobil vse ti- pa Focerijeva deklicama, da sta njeno srce kamen — le prevelik ste strelce, je šel neuklenjen. po- bolni, ker hrepeni nekdo v svetu je njen uskoški ponos. Ona u-iiosen. med njimi v kastel, pred močno za njima, sta zaraželi. se „irje —pa ne prestopi uskoške-sodbo.	nasmehnili. Odpravili sta se po ga poštenja.
Pravila in govorila je Cecilija j cerkvah ... Vendar sta z vsa- Žeglja dež po šipah, izpira mar-prve dni neprenehoma o tem. kini dnem bolj tihi, se vznemiri-(Irlorna pročelja palač, izpira ozke Potem je postala molčeča. Dože- ta, kadar pride zet Venir. Ivan	In0(-.j prostorne travnike,
v a snubitev, zaroka, slavnostna! s poročilom o Senju. Zora se ^ ^0]0f>e z Markovega trga. pojedina, vse to je ni oživilo. V- smilH'eciliji ...	Žeglja dež po šipah. Nevestino
Bc
časih zaplauiti res kot vihar, se! "Te dni," se obrne gospa ^o«; darilo je v	plemenite
nasmeja, prevzetuje. A to je vse carijeva k hčerki ,"te dni, pravi | negallice pre,| „j0 s(. širi kri
ua
za
videz. Ne vedo Cecilijine oči zet, da se odloči Juriševa usoda.»opevna Venecija, kraljica morja
oči i Božič se bliža, komisarja in vo-
Stavbinsko in posojilno društvo
SLOVENSKI DOM'
Chicago, Ul.
Domače podjetje Ustanovljen«, ii inkorporirano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne uloge in po sojuje denar na posestva in n*. delnice tega društva. Delnice s< plačujejo po 25c na teden in vred nost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) , dolarjev..
ii'
Rojaki I Poslužite se tega irbnr nega načina pri hranjevanju I
m
r...lost. Ista se sn.ej.j«, «•...««.« se ouza, Kom.sarja ... v,- &	^ |((i|M. (|nj „|;1|11 Rojnki jzvcn ChieaKal - Pii.t.
so vroče, kot da jih peko z,.nor-, jak.,.vse h. h, o .arfo doma o »ve-	(|esni |pyo Kanu. „ pojasnila!
*llflJ f-~'' 1__I	I______ F _ 1 — ..,.!	I t niti r\»»o '/n i I/ ii	'
Louis Duller, predsednik.
Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. 8t Martin Nemanich, blagajnik.
jene solze . . . Ivan. Jela, vsi so	tem prazniku,
tako čudni, kar so prišli i/ Senja.	'Cecilija se zgane, vpraša ner-
Niso bolni —niso zdravi. Kaj	vozno: "Se je že vruil gospod jim je? Primorje je polno ča-isvak?
kovnic.	"Vedel bo to Ivan — tvoje ses-
Gospa Foscarijeva je klicala	tre Almc ni bilo še danes k meni.
zdravnika, učenega Tommasa Mi-	Kako žeglja dež po šipah! Ubo-
nutiija. klicala modro Varo. Is-	gi vojaki in galjoti prezebujejo
iransko, ki slovi, da ziia odga-	na mrzlem vetru pred Senjem . . .
njali čare.	Jaz bi tudi rada, ffci je konec teh
Tommaso Minutti je pomaknil	Venierjevih in Ivanovih poti . . .
svoj baret na levo teme, tipal ži-	Božič se bliža — praznik miru.
lo, gledal jezik. Sodil je, da so	Rada bi, da obhajamo vsi skupaj
u/ili bolniki nezdrave jestvine	veseli praznik, našo novo srečo,
med barbari zapisal velike mere	rada bi — da nas razveseli tudi
zdravil.	Ivan z . .
Ivan, upornež, ni hotel govoriti! Gospa Foscarijeva zamolči zad-
z zdravnikom, ni pogledal modre	nje besede. Ve, da nc ljubi hčer-
Vare. Deklici pa sta gledali kot	ka, ne sin njenega opominjanja.
naj se oženi. Cecilija ugane, molči. Ona ve. razume, da za neodvisnega Ivana ni zakon, ki dela iz ponosnih mož boječe hlapce
la marmornih palač zlati orna menti . Mimo njih švigajo ljubke, gibčne gondole. Na levo jim slediš lahko mimo palače Berubo, do mostu Rialto. Na desno mimo palače Giustiniani, do mostu di Carita.
Cvetje je na altanah. ua pergo-lih. Vidiš ovenčane dekliške glave, krasne mladeniče. Cuješ glas mandoline, očarujoče petje. Po kanalu plavajo gondole . . .Črne oči se iščejo. Plavolaske, krasne ko mlado jutro, se nagibi jejo eez j stebričje balustrad. Cvetje pada iz pergolov v gondole — poljubi lete iz gondol na pergole. Gondola biti iz Kanala, mimo otokov, i ua odprto morje. Za haldahiim-j vim zagrinjalom se skriva dvoje srečnih bitij. Venecija ji' dom vročih src. ljubezenskih spletk.
Gondolier poje Tassove stanze.
Pošljite seda) vaš denar v stari kra| brzojavnim potom
Hr/ojstvne po«i!jatve so Bledeče: za 100 K. $17 — K. 200 $31 —
K. 300 $45 — K. 600 $73. —S tem so vsi stroški plačani.— D«'iiar hode izplačan v 5 dneh. Poštna potrdila dospejo že 6.
nedeljo. Za Vaš denar Vam jamčimo. PRODAJEMO PAROBRODNE LISTKE ZA VSE KRAJE. Pišite ali zglasite se pri:
INTERNATIONAL EXCHANGE BANK
1334 W. 18th St., CHICAGO,	ILLINOIS
(Mednarodna menilnična banka)
Ima svojo redno mesečno aejn vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St..
Pittsburgh, Pa.
Uradniki m leto 1916:
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Ta.
I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 672 Butler St., Etna, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 825 Ix>ckal St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Gangl, 4728 Plum alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet do ozdravi.
MARIJA SLUGA
1828 W. 22od SL Cbieage, III.
473»
izkušena in z drfeav-aim dovoljenjem potrjena
BABICA
m Bljndot priporoča renskim in brvnWt
•la.
plahi golobici v zgrbljeno starko .. . Gledala jima je v oko. iiu roko in kimala: "L'roki, gospa benedetta. uroki, hudi uroki . . "1'skoški uroki . . . Koliko zavistnih oči je gledalo našo kra-sotico . . . Med njimi so bile zle oči .
da ste iik
lieli, hirali, umrli... Ni hujše-1 jo smrtno žalostjo, plahim trepe-1 strov slikarjev, govornikov, uči-ga uroka od uskoških oči ..." tanjem za bratovo usodo. A Zora teljev vojevauja, trgovine. Vene-
11* vrgla jc Vara tri žareče og- je zaročena. Zavezana po šegi cija je dom umetnosti, vede. I je v kupico vode, vpraševala pol- Senjauov za vse življenje. Goto- Ob Rivi degli Kdhiavoni se u-glasno, če jc prišel urok od črnih, vo jo povalii mati Claro o Boži- stavlja barka za barko. Naložene od modrih ali od zelenih oči, čeiču . . . kako sitno!	z darovi Indije. Na merceriji tcli-
rodbinskih koristi. In če bi bil,
ne bi bila ošabna, mrzla ('lara	"a altanah se deklamuje Petrar-
Mocenigo nikdar njegova neve-	ca, Ariost, se občuduje Dante. V
Kj, dobro, gospa draga,| sta. Le tista.bi bila. ki je pora-	akademijah se gnete vednžcljiia
klicali. Deklici bi ve- žila brata o prvem pogledu s svo-	mladina vseh dežela okrog moj-
jc prišel od mladeniča, od deklice, od deda, od babe ... Ko je
Cecilija molči, mati striže, hiš- ta inenjač pri menjaču zlatnike, na vzdihne: "Božič se bliža . . .! prodajajo se biseri, beneške ko-prcgovorila Vara: "od Črnih",j Mraz je vojakom na galejah, rahle, dragocene, tkanine Vzho-je z<"žarela Jela, prvi ogelj se je mraz je beguncein v gorah. Bo-j da: hastja, brokat, damast, trmo->pu>lil na dno kupice: ko je rek- žič se bliža, gospa zlata. Senjan lama, (Brokat prepleten z zlatimi rhf la: "'od modrih", je žarela Ceci-jhodi v šume, po božični panj, da I nitmi in biseri), kadifa (vrsta jjy lija, drugi ogelj je tonil; ko je mu gori vso božičiio noč. Pa ni- j baržuna) svila. Venecija je dom rekla Vara: '•mladenič", se je ma vina. da bi nazdravljal mla- bogastva, gizde. potopil tretji. VTara je delala kri- demu Božiču, da bi polival panj, p0 Markovem trgu, po Piazzet-že nad vodo in vpraševala vse-j nastavil dušam dedov. Dva me- ti, po Kampih «se šeee, se veseli vedočo. kateri mladenič je urekel, seca že stoje nesrečne gnleje pred pisana množica. Vidiš kroje ob-dekliča Želela je "da bi niu Senjem. Ne vina, ne kruha ne]|ek od vseh krajev benečanske poknile črne oči," in podila bo- dobiva Senjan po morju. Preko|Hudovlade, vidiš zamorca sužnja, lezen otl deklic: "Idi v goro, idij Bakra, sem cula, da jim pošilja- kupca Turka, nemškega plemiča, v vodo, v visoke višine, globoke j0 hrano iz Reke. 1'bogi begunci j francoskega nionsignora, sinove doline, kjer pevec ue peva. kjer v gorah! Ne bodo sedeli pri bo- Apenin, Sara cena. Španjolca, ži-koklja ne kokoče." Potem je da-1 žični mizi, ne stlali slame novo-; da, Venecija je dom vseli naro-la deklicama požirek bajalne vo-j rojenemu Detetu, ne sipali žita dov.
de, vrgla tri oglje v tri kote so- po mizi za obilno letino ..."	(Dalje prihodnjič).
be, da mlide bol v vse tri kraje! "Ce se proglasi te dni sodba,"	_
sveta, ostalo vodo pa je dala suž- se oglasi naglo Cecilija, "bodo se-	Draga krava,
nju Goru. da jo izlije na ognjišče.. deli begunci že pri božični mizi. Farmer F. Lothrop Ames v Nor. Za sina, za nevernoga Ivana, je. Mati Orlovička umesi veliko po- Kas*tonu, Mass. je prodal te dni
na javni dražbi svojo najboljšo
dobila gos'pa Foscarijeva od uče- gačo presnjačo, Zora odiči bratu nega alhimista močan "veliki za-isobo z zimzelenom in smrečjem." pis". Čudne, navzkriž postav- "Kaj praviš? se začudi mati. ljene črke je bil narisal molž na škarje ji zastavejo v roki. Sko-košček platna iu svetoval materi, raj bi ji ušlo, kar ji je povedal da všije ta amulet sinu v oble- j soprog, kar ve Ivan, o čemur mol-ko. Ivan bi moral sicer nositi a- či vsakdo naprosti 'Ceciliji, ker mulet na golem telesu, a ker ne je ubožica vidno navezana na
veruje, mu že pomaga tudi v ob- senjsko deklico, ki ostane skoro ter. Minn, je največja tvornica leki. Drago je plačala gospa brez bratove opore, brez premo- vrvi Zedinjenih držav. Razne vr-
kravo mlekarico za $6,150; ta krava je Guernsey pasme. Kupil jo je neki farmar iz Albanv, N. Y.
Državna tvornica vrvi.
državni kaznilnici v Stilhva-
Foscarijeva ta bajila. Kupila je tudi hčerki lične rožičke iz koral jevca, jih navesila na zapestnico, sinu pa je jelenje roge na-
ženja, brez plemiške časti. Uboga Zora! ... Pa saj je zaročena. Ni tr'eba gospe Foscarijevi skrbeti za njo, posebno ker . . .
ste vrvi izdelujejo ondi kaznjenci. Lansko leto se je naredilo pri tem izdelku v označeni kaznilnici $731.678.00 čistega dobiika.
Važno naznanilo
za podporna društva, trgovce in podjetnike ter sploh vse Slovence.
Znano jc nam, da imajo razna podporna društva več denarja naloženega na različnih bankah, ali pa na zemljiških uknjižbah, (mortageges), kar jim /al donaša primeroma le malo obresti, morda sajno po 2l/2 ali 3f/ ?
Ta denar bi imela podporna društva, trgovci iu drugi lahko bolje in tudi varno naložen, ki bi jim donašal OD 5%, 5'/^ DO 6'/f OBRESTI. Denar l»i bil naložen tako varno, da je vsaka izguba izključena. To bi sc doseglo z nakupom bondov električnih in plinarnih podjetij, šolskih, municipal-nib, okrajnih in državnih BONDOV ali ČBVEZNIC, ki so istotako varne kot l»i l»il denar naložen v banki. Te bonde se lahko vsak čas proda ali zamenja za gotov denar. Obresti se dobiva vsakega pol leta s posebnimi kuponi v vsaki banki. Tvrdka
ELSTON & CO.,
39 So. La Salle St., Chicago, III.
je ena Ir.uicd dobro znanih tvrdk, ki trguje z bondi in obveznicami. Mi smo prodali itadnji čas K. S. K. Jednoti žc za več kakor $100.000.00 raznih bondov in obvei.iiic. z visoko don.ušajočimi obrestmi; ti bondi so tako sigurni, kakor go t o v fl» tiar. Vsled tega se priporočamo toplo tudi društvenim uradnikom, osobito blagajnikom, ter tudi posameznikom, ki imajo denar naložen na nizke obresti, da se obrnite na nas za pojasnila pri nakupu bondov. Mi Vam bomo priporočili in preskrbeli bonde najboljše vrste, kar bo v vašo lastno korist. Pišite nam za pojasnila v slovenskem, ali angleškem jeziku, nakar Vam bomo dali. takoj zastonj potrebne informacije.
Bonde se kupi lahko že od $100.— naprej. Priporočamo se s spoštovanjem
ELSTON & CO.,
39 So. La Salle St., Chicago, III.