PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 21 (8423) TRST, četrtek, 25. januarja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Velika zmaga herojskega vietnamskega ljudstva in vseh miroljubnih^ sil V soboto podpis mirovnega sporazuma in prenehanje bojev v vsem Vietnamu Mir v Vietnamu Tisto, kar je bilo določeno 2e za 31. oktober, je zdaj vendarle postalo resnica: sporazum o miru v Vietnamu je končno sklenjen. V soboto °Pclnooi bodo utihnili boji v Južnem Vietnamu, s tem bo konec enajstletne vojne, najdaljše v zgodovini ameriškega bojevanja in tudi najbolj krute. Konec vojne v Vietnamu je Prišel po dolgotrajnih, težkih, zapletenih pogajanjih. Mii, ki Sa prinaša sporazum, pa še ne Pomeni pomiritve znotraj Juž-dega Vietnama. Zdaj čakajo to deželo še težki dnevi, tedni m verjetno tudi meseci težkih preskusen j. šele postopna ustalitev notranjih razmer, izvedba splošnih volitev in vzpostavitev enotne oblasti lahko tej deželi Prinese končno utrditev notranjega miru. Zdaj je očitno, kuj je skušal doseči Nixon, ko J® prelomil oktobrski dogo-or ln namesto sporazuma začel Pujhujše nasilje nad Severnim Vietnamom, ko je silovito bombardiranje severnevietnamskih fnest pustilo za seboj razdejanje, ki mu gre primerjava odi-n°le z razdejanjem, ki ga je Povzročila prva atomska bombo v mestu Hirošimi: Ssverni vietr.arn tako potolči, da vsaj nekaj časa ne bo mogel meri- n:oči s taigonskim režimom, •J si ati pa ta režim kar je noč okrepiti, da se bo lahko uspešno kosal z osvobodilnimi silami Južnega Vietnama, to je bi! poglavitni cilj ameriškega odlašanja s podpisom sporazuma. Severni Vietnam in južnoviet-namska osvobodilna fronta sta za dosego miru šla do skrajne mere popuščanja, odstopna sta med drugim od poprejšnje zahteve, da se vodja saigonskega režima Thieu umakne s svojega položaja. Zdaj ne le, da Thieu ostaja na položaju predsednika saigonske vlade, ampak ga ZDA — kot je izrečno poudaril Nixon v govoru, ko je oznanil dosego sporazuma — priznavajo še naprej kot edinega zakonitega Predstavnika oblasti v Južnem Vietnamu. Sam Thieu še zadnje dni Pred uveljavitvijo sporazuma o nhru napoveduje neizprosen boj osvobodilnim silam, izjavlja, da ne priznava osvobodilne fronte, grozi s terorjem in grožnje tudi uresničuje nad vse-*ni osvobodilnimi silami. Boji zadnjih dni in ur postajajo vse srditejši. Vse to pomeni, v kako težkih, zapletenih okoliščinah se pojavlja mir v Južnem Vletnamu. Pa vendar, mir je končno tu, Vetudi težak in drag. Tisto, kar Je bistveno, je dejstvo, da sporazum pomeni večstransko zrna-S°- Pomeni predvsem zmago Vietnamskega ljudstva v njegovem boju za pravico, da postane neodvisen in da sam odloča ® svoji usodi, brez tujega vmešavanja. Sporazum pomsni zmago prepričanja, da je boj malega naroda, ki je priprav, j en Prestati vse žrtve za svobodo in neodvisnost, uspešen tudi če ima ^ proti sebi najmočnejšo vojaško silo sveta. To je najbolj pomemben zgodovinski nauk, ki ga je za vse čase in Vse narode izbojeval vietnamski narod. Za Jugoslavijo in Alžirijo je zdaj Vietnam — seveda v še dosti večji razsežnosti — dokaz in zgodovinska Potrditev načela, da je narodnoosvobodilni boj tudi spričo Velikanske oborožene moči napadalca mogoč m uspešen. Zmaga vietnamskega ljudstva je zato zmaga vseh malih narodov in njihove odločenosti braniti lastno svobodo, neodvisnost, suverenost in ozemeljsko nedotakljivost. Mir v Vietnamu je poraz po-htike vmešavanja v notranje zadeve drugih držav in narodov, je zmaga načela, da ima Vsak narod pravico sam od ‘Očati o svoji usodi m si urejati notranje življenje po svo-Jih željah in potrebah. 1 * * * 5 * * 8 Boj vietnamskega ljudstva je Primer in dokaz, kako samo tista politična sila, ki se opira na moč ljudstva, ki iz ljud- stva črpa svojo vero in svoje cilje podreja težnjam ljudstva, lahko pride zmagovita iz vsakršne preizkušnje to tudi iz najtežjega boja. Ne terorizem, pač pa široka ljudska bojevita sila je tista, ki slavi zmago v Vietnamu. In stokrat prav je imela predstavnica južnoviet-hamske začasne revolucionarne vlade, ko je na vprašanja, kako to, da je ta vlad umaknila zahtevo po umiku vodje saigonskega režima Thieuj a, odgovorila: «Imamo popolno zaupanje v sodbo, ki jo bo ljudstvo samo izreklo na splošnih vclitvah». Ameriški predsednik Nixon je govoril, kako je pravilno ravnal vsa ta leta in tudi lanskega decembra, ko je odpovedal že dogovorjeni sporazum, češ da je le tako dosegel tak mir, ki pomeni za ZDA častni mir. Častni je po njegovem zato, ker se mu ni bilo treba odpovedati «zavezni-kom», se pravi Thieuju, ker je utrdil Thieuj e v položaj in ker je nasprotnik ustregel zahtevi po hitri vrnitvi vseh ameriških ujetnikov. Toda, kaj je ameriškemu ljudstvu v resnici prinesla več kot enajstletna vojna v Vietnamu — nad 50 tisoč mrtvih, nad tristo tisoč ranjenih, dvakrat toliko z mamili zastrupljenih vojakov, nad 150 milijard dolarjev stroškov, izgubo ugleda v svetovni javnosti in moralni razkroj v sami ameriški družbi. Vietnamsko ljudstvo je prestalo nepopisne žrtve, toda vstopilo je v zgodovino kot najbolj junaško ljudstvo našega časa. DRAGO KOŠMRLJ Sporazum bodo v Parizu podpisali štirje zunanji ministri - Vprašanje politične bodočnosti Južnega Vietnama ostaja odprto - Nixon poudarja, da gre za «časten» mir - Zadržane reakcije Hanoia in ZRV - Pot do resničnega miru bo še dolga WASH!NGTON, 24. — Sporazum za konec vojne v Vietnamu je torej dosežen. Superpogajalca Kis singer in Le Duc Tho sta ga že siglirala včeraj, ob zaključku njunega triurnega pogovora, podpisali pa ga bodo v soboto v dvoj-ani mednarodnih konferenc na Aveniji Kleber. Opolnoči istega dne (v nedeljo ob enih zjutraj po našem času) bo stopilo v veljavo premirje. S tem se bo končala vietnamska vojna. Sporazum, o vsebini katerega po- ročamo posebej, rešuje predvsem vojaške aspekte vietnamske krize, medtem ko postavlja samo osnove za rešitev političnih vprašanj. Zaradi tega bo podpis sporazuma za sedaj pomenil le prenehanje sovražnosti, ne pa še dejanske rešitve vietnamske krize. Za to bo potrebno mnogo dobre volje s strani vseh zainteresiranih strani, potrebno pa bo tudi strogo nadzorstvo nad izvajanjem sporazuma. O težavah, ki jih bo treba rešiti, pričajo že same izjave predstavnikov štirih zainteresiranih strani — ZDA, Severnega Vietnama, Saigona in južnovietnamske revolucionarne vlade — ki vsak po svoje tolmačijo postavke sporazuma. Prva težava je že v samem podpisu sporaauma: podpisali ga bodo zunanji ministri vseh štirih strani, vendar po formuli «dveh strani», namreč ZDA in Saigon na eni strani, Severni Vietnam in ZRV na drugi. V svoji televizijski izjavi je Nixon postavil poudarek na «čast-nem» miru, ki ga bo sporazum prinesel. Šef Bele hiše je trdil, da so severnovietnamski pogajalci sprejeli vse ameriške pogoje, s čimer je hotel verjetno opravičiti zadnje kriminalno bombardiranje Severnega Vietnama. Opozoril je tudi, da prenehanje bojev pomeni samo pr-I vi korak na poti k miru. Nixon je iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiimiimiiiiiiiuiuimiimiitmiiimimiimiiiiiimiiiimmiiuHiimimiiiiiiitii DOLOČILA SPORAZUMA Umik ameriških vojakov in osvoboditev vojnih ujetnikov v roku 60 dni po podpisu - Nadzorna komisija ho štela 1.160 članov - Sklicali bodo mednarodno konferenco o Vietnamu (verjetno bo na Dunaju) WASHINGTON, 24. — Bela hiša je | ska, Francija, Velika Britanija in štiri objavila izvleček besedila sporazuma, države, ki so zastopane v nadzorni ki ga bodo podpisali v soboto v Parizu. Sporazum šteje 23 členov, ki govorijo o političnih in vojaških pogojih miru, priloženi pa so še štirje protokoli, in sicer o organizaciji premirja, o nadzorstvu nad premirjem, o osvoboditvi vojnih ujetnikov in o odstranitvi min iz severnovietnamskin teritorialnih voda. Vojaški del sporazuma predvideva, da bo premirje stopilo v veljavo v soboto opolnoči, da bodo v roku 60 dni osvobojeni vsi vojni ujetniki ter da bodo objavljeni čim bolj popolni podatki o pogrešanih. V istem rpku se bodo vse ameriške sile- in vojaško osebje umaknile iz Južnega Vietnama. Dalje vsebuje sporazum prepoved infiltracije v Južni Vietnam, spoštovanje demilitariziranega pasu, pogajanja za združitev obeh Vietnamov brez vsiljevanja ali aneksij, omejitev in nato demobilizacijo oboroženih sil v Južnem Vietnamu, prepoved uporabe ozemlja Laosa in Kambodže za vmešavanje v suverenost in varnost Južnega Vietnama ter umik vseh tujih sil iz Laosa in Kambodže. V političnem delu sporazuma ZDA in Severni Vietnam slovesno potrjujeta pravico vietnamskega naroda do samoodločbe. Vlada Južnega Vietnama ostane nedotaknjena ter jo ZDA še naprej priznavajo. Ustanovljen Do tristranski vsedržavni svet za pomiritev, ki bo organiziral volitve na osnovi dogovora med zainteresiranimi stranmi ter bo skrbel za pomiritev in izvajanje sporazuma. Nadzorna komisija, v kateri bodo zastopane Kanada, Indonezija. Dobska in Madžarska, bo štela 1.160 mož, z njo pa bosta sodelovali tudi dvostranska južnovietnamska komisija (s predstavniki saigonskega režima in ZRV) ter štiristranska vojaška komisija (s predstavniki saigonskega režima in ZRV) ter štiristranska vojaška komisija, ki bo štela 3.300 mož in v kateri bodo zastopniki ZDA, Saigona,. Severnega Vietnama in ZRV. V roku tridesetih dni po podpisu komisiji. Sedež konference še ni bil določen, menda pa bo izbira padla na Dunaj Takoj po uvedbi premirja bodo vse kopne, mornariške in letalske siie ostale na svojih položajih. Prepovedani bodo vsi premiki, ki bi lahko razširili področja pod nadzorstvom posameznih strani ali ki bi postavili v stik nasprotujoče si strani, sporazum torej nikakor ne omenja prisotnosti severnovietnamskih čet na južno-vietnamskih tleh, v skladu z zahtevami Hanoia. Sporazum predvideva samo osvoboditev vojnih ujetnikov, ne pa političnih jetnikov v južnoVietnamskih zaporih. To vprašanje bo predmet pogajanj med Saigonom in revolucionarno vlado. Sporazum v tej zvezi določa samo, da bi se morali strani o tem dogovoriti v roku 90 dni. tudi dejal, da sporazum vsebuje priznanje saigonskega režima kot edine zakonite južnovietnamske vlade, kateri bodo ZDA še naprej nudile vso vojaško pomoč. Istočasno z Nixonom je imel televizijski govor tudi saigonski diktator Van Thieu, ki je seveda predvsem poudaril, da njegova vlada ostane na oblasti in da ne bo nikakršne koalicijske vlade. «0 politični bodočnosti Južnega Vietnama — je še dodal — bo odločalo juž-novietnamsko ljudstvo na volitvah, glede katerih se bomo domenili s FNO.» Thieu je tudi pozval ljudi, naj ne zaupajo v podpis «komuni-stov», ter pri tem še podvomil v sposobnost mednarodne komisije, da bi lahko učinkovito nadzorovala nad .izvedbo premirja. V v1 Prebivalstvu področij pod nadzorstvom Thieujevega režima so danes razdelili južnovietnamske zastave ter ga prisilili, da so jih razobesili. Prebivalstvo ni pokazalo velikih znakov zadovoljstva. Kot se je zvedelo, bo Thieu ob vstopu premirja v veljavo uvedel tudi policijsko uro, da bi preprečil morebitne protivladne demonstracije. V Hanoiu so objavili samo krat- ko uradno poročilo o dosegi sporazuma. Ob odhodu zunanjega ministra Duy Trinha v Pariz, kjer bo v soboto podpisal sporazum, je severnovietnamski premier Pham Van Dong izrazil vso srečo in navdušenje zaradi velikega uspeha, ki ga je označil ne samo kot zmago vietnamskega ljudstva, ampak tudi socialističnih držav in vseh narodov sveta. Tudi v Hanoiu je prebivalstvo sprejelo vest o sporazumu ze- j lo zadržano. Samo priprave za sko- < rajšnje praznovanje budističnega! Novega leta so zadobile bolj praz- i ničen značaj. i Za južnovietnamsko začasno revolucionarno vlado pomeni sporazum «veliko zmago vietnamskega ljudstva, ameriškega ljudstva in vseh svetovnih sil, ki ljubijo mir in pravico*. Zunanja ministrica ZRV Thj Binhova pa je dejala, da vsebuje sporazum izredno ugodne postavke, da pa bo potrebno še mnogo dela za izvajanje političnih rešitev, predvsem v zvezi z ustanovitvijo vsedržavnega sveta za pomiritev, z osvoboditvijo političnih jetnikov in z organizacijo volitev. V Južnem Vietnamu pa se za sedaj nadaljujejo boji, ki so danes potekali tudi na sami periferiji Saigona. Intenzivno se nadaljujejo tudi akcije ameriškega letalstva, ki je danes izvedlo kar 440 misij. Pentagon pa je sporočil, da bodo ameriški bombniki nudili vso pomoč sai-gonskim četam, ki si bodo v prihodnjih dneh pred uvedbo premirja skušale zagotoviti čim boljše položaje. Parafiranje mirovnega sporazuma.. Hrbtno Kissinger, na drugi strani mize pa hanojski pogajalec Le Duc Tho NAVDUŠENI KOMENTARJI DRŽAVNIKOV IN POLITIKOV lado velištvo zaradi miru v Vietnamu RIM, 24. — Vest, da je bil v Parizu dosežen sporazum o miru v Vietnamu, je naletela v vseh italijanskih političnih krogih, kakor tudi v ostalem svetu, na izredno zadovoljstvo, kar pričajo izjave, ki so jih dali državniki in politični predstavniki iz vsega sveta. Na današnji seji poslanske zbornice je predsednik Pertini dejal, da je bila vest o mirovnem sporazumu sprejeta z izrednim zadovoljstvom. Predsednik poslanske zbornice je poudaril, da bo končno junaški vietnamski narod, po tolikih letih krvave vojne, ki ni prizanesla nikomur, spoznal mir. Poslanci so navdušeno pozdravili predsednikove besede. Prav tako je predsednik senata Fanfani v palači Madama sporočil senatorjem, da so včeraj končno parafirali sporazum, ki bo napravil konec dolgoletnemu krvavemu boju v Vietnamu. Fanfani je še posebno poudaril, da so bile s tem uslišane želje, ki so jih senatorji tolikokrat izrazili v palači Madama. Italijanska vlada pa je objavila sporočilo, v katerem izraža svoje priznanje pogajalcem za srečen zaključek pogajanj in si žeb, da bi v najkrajšem . času prenehalo trpljenje vietnamskega ljudstva, da bi se odprla vrata čimprejšnji politični rešitvi tega vprašanja in da bi v najkrajšem času začeli z obnovo dežele, pri kateri bo italijanski narod dal svoj prispevek. Združenje itahjanskih partizanov ANPI je poslalo fronti za osvoboditev Južnega Vietnama poslanico, v kateri ugotavlja, da zadnjih dvanajst let vojne v Vietnamu pomeni velik zgodovinski pouk in opozorilo vsem proti vsaki obliki imperializma in neokolonializma, proti nasiljem nad svobodo. Konec dolge vonje, pravijo italijanski partizani, predstavlja še en poraz preživelega IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIUllinilllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIlilllllllllllllllOIIINlilll Dolga pot do podpisa sporazuma o premirju Sporazum, ki sta ga Le Duc Tho I spoštovanje ženevskih sporazumov in Kissinger v torek parafirala v | iz leta 1954 in 1962; Parizu je rezultat pogajanj, ki so trajala 4 leta in 8 mesecev. V skrčeni obliki objavljamo glavne etape težko poti do sporazuma. 13. maja 1968: začetek dvostranskih pogovorov v Parizu med delegacijama ZDA in Severnega Vietnama, ki ju vodita Harriman in Xuan Thuy; 31. oktobra 1968: Johnson napoveduje konec bombardiranj proti Severu in začetek štiristranskih pogajanj v Parizu; 25, januarja 1969: po nekajmesečnem zastoju prvo zasedanje konference. ob navzočnost Cabota Lod-gea. (ZDA), Pham Van Donga . (J. Vietnam), Xuan, Thuyja (S. Vietnam) in Tran Buu Kieha (Osvobodilna fronta); 10. junija 1969: ustanovitev Začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama: 4. avgusta 1969: prve tajno srečanje med Kissingerjem in Le Duc Tho jem; 31. maja 1970: začetek vrste pogovorov med Le Duc Thojem in Kissingerjem; 1. julija 1970: Osvobodilna fronta predlaga izpopolnjen severnovietnamski sporazum: 19. decembra 1970: prvo tajno srečanje med predstavniki Severnega in Južnega Vietnama: 23. marca 1971: šef ameriške delegacije v Parizu izjavlja, da se ZDA ne bodo več pogajale, dokler ne bodo severni Vietnamci pristali na «resna pogajanja*; namom; 27. aprila 1972: Američani pristanejo na ponovna pogajanja: 8. maja 1972: Nixon poroča o svoji odločitvi o miniranju severnovietnamskih pristanišč ter predlaga rešitev krize v treh točkah: osvoboditev ameriških ujetnikov, prekinitev ognja pod mednarodnim nadzorstvom in umik ameriških čet v roku štirih mesecev; 13. julija 1972: po dveh mesecih in pol, zastoja obnovitev pariških štiristranskih pogajanj; 1. avgusta 1972: čedalje bolj pogosti stiki med Kissingerjem in Le Duc Thojem; 26. in 27. septembra 1972: pogovori med Kissingerjem in Le Duc Thojem se zavlečejo prvič v zgodovini pogajanj dva dni; 24. oktobra 1972: Thieu izjavlja po - ... 14.' rnja 1969: načrt v osmih toč- sporazuma bo sklicana mednarodna i kah, ki ga predlaga Nixon in ki konferenca, na kateri bodo sodelovale ! predvideva med drugim mednarod- ! sil; poleg obeh Vietnamov še začasna re- I no nadzorstva nad izvajanjem pre-1 6. aprila 1972: ponovna ameriška volucionarna vlada, ZDA, SZ, Kitaj- mirja, umik vseh ameriških čet ter' bombardiranja nad Severnim Viet- 30., marca 1972: . začetek velike 1 radiu, da ni nikoli pristal na preki-snoimladanske ofenzive osvobodilnih nitev ognja; 26. oktobra 1972: radio Hanoi sporoča, da so ZDA in Severni Vietnam dosegli sporazum in da ZDA odlašajo s podpisom. V Washingtonu Kissinger zatrjuje, da je podpis sporazuma vprašanje le nekaj tednov; 5. novembra 1972: Hanoi pristaja na dodatni krog pogajanj: 20. in 25. novembra 1972: pogovori med Kissingerjem in Le Duc Thojem. 17. decembra 1972: Kissinger izjavlja, da so pogajanja propadla zaradi nepopustljivosti severnih Vietnamcev, Hanoi pravi, da zahtevajo ZDA obnovitev pogajanj o točkah, o katerih so se že sporazumeli; 18. decembra 1972: Nixon ukaže ponovno bombardiranje Hanoia in Haiphonga ter vsega ozemlja Severnega Vietnama; 31. decembra 1972: Nixon ukazuje prekinitev. bombardiranj severno od 20. vzporednika; 8. januarja 1973: obnovitev srečanj med Le Duc Thojem in Kissingerjem. 15. januarja 1973: Kissinger ukazuje konec bombardiranja proti vsemu o-zemlju Severnega Vietnama. 23. januarja 1973: parafiranje sporazuma o premirju. fašizma na ruševinah zadnje svetovne vojne. CGIL pa je v imenu milijonov italijanskih delavcev pozdravila dosego sporazuma o, miru v Vietnamu, ki pomeni tudi, pravi sporočilo, popolno priznanje pravic junaškemu narodu in boju, ki so ga vodile vse demokratične sile sveta. Tajnik KPI Berlinguer je prav tako poudaril, da sporazum o miru v Vietnamu pomeni zmago junaškega boja malega naroda, ki je znal braniti svojo svobodo za ceno nepopisnih žrtev proti strahoviti napadalni vojni ameriškega velikana. Hkrati pa, pravi Berhnguer je to zmaga tudi vseh sil sveta, ki so bile ob strani vietnamskemu narodu. Tajnik PSI De Martino pa je dejal, da vsi miroljubni ljudje na svetu z radostjo pozdravljajo dosežen mir v Vietnamu zlasti pa še, tisti, ki so se vedno bojevali proti tej vojni in ki so jo označili za absurden in brezpotreben zločin.ter zahtevali konec spopada. De Martino je izrazil željo, da bi vietnamsko ljudstvo končno doseglo enotnost in neodvisnost. Zadovoljstvo za dosego miru v Vietnamu so izrazili tudi Forlani za KD: Glavni tajnik združenih narodov Walaheim je izjavil, da so združeni narodi pripravljeni, da opravijo katerokoli nalogo, ki bo potrebna za utrditev miru v Vietnamu. Poudaril je, da ne govori samo v imenu združenih narodov, temveč vsega človeštva, ko izraža željo, da bi prišlo do trajnega miru za vse vietnamske narode in da se bo lahko v vsej Indokini začela pomiritev in obnova. BEOGRAD, 24. — Vsa jugoslovanska javnost in uradni krogi so z velikim zadovoljstvom sprejeli dejstvo, da je končno dosežen sporazum o prenehanju vojne v Vietnamu, ki bo podpisan 27. t. m. V tem sporazumu jugoslovanski uradni krogi vidijo ne le zmago vietnamskega ljudstva na vojaškem, političnem in diplomatskem področju, temveč uspeh vseh miroljubnih sil, ki so podpirale pravično borbo vietnamskega ljudstva in ne-usoeh politike sile. Vlada in narodi Jugoslavije pozdrav- ljajo parafiranje sporazuma o prenehanju vojne in vzpostavitev miru v Vietnamu, poudarja predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič v svoji izjavi, in ugotavlja, da se s tem sporazumom pričenja uresničenj* zakonitih pravic vietnamskega ljudstva, da v miru, brez vmešavanja od zunaj odločajo o svoji usodi. Ljudstvo Vietnama, katerega borbo za svobodo in neodvisnost je občudoval ves miroljubni svet, upravičeno pričakuje najširšo mednarodno podporo. ... DANES lil V spopadu med policijo in študenti pred milansko univerzo «Bocconi» je bilo šest ljudi ranjenih. Kritično je stanje mladega študenta Roberta Franceschija, ki ga je hudo ranila policijska krogla. Na včerajšnjem protestnem shodu je voditelj milanskega študentovskega gibanja Capanna obtožil a-gente javne varnosti hladnokrvnega napada na razhajajoče se študente. Pripravljalni sestanek konference o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih je danes zabeležil pomemben uspeh: predstavniki 34 držav udeleženk srečanja so zaupali švicarski delegaciji izbor in kategorizacijo «velikih tem», ki bodo prišle v poštev pri sklicanju konference. S tem se je dolga brezplodna debata med raznimi delegacijami premaknila z mrtve točke. Švicarska delegacija bo pripravila dokument do prihodnjega ponedeljka. Tržaška demokratična javnost je z zadovoljstvom sprejela vest o tem, da je bil dosežen sporazum o miru v Vietnamu in da je osvobodilni boj vietnamskega ljudstva bil kronan z zmago. Zato je enotni odbor, ki je vsa ta leta agitiral za mir napovedal za jutrišnji večer sprevod in ljudsko manifestacijo v znak zadovoljstva za to zmago in zato, da bi italijanska vlada končno priznala DR Viet- TRŽAŠKI DNEVNIK JUTRI OB 17.30 SPREVOD OD TRGA GARIBALDI DO TRGA GOLDONI MANIFESTACIJA OB ZMAGI OSVOBODILNEGA BOJA JUNAŠKEGA VIETNAMSKEGA LJUDSTVA Izjave župana Spaccinija in predsednika pokrajine Zanettija, federacij KPI in PSI ter Slovenske kulturno-gospodarske zveze Vest o sklenitvi tako težko pričakovanega miru v Vietnamu je tudi tržaška javnost sprejela z velikim zadovoljstvom, saj pomeni prenehanje zločinske ameriške vojaške agresije na svobodno vietnamsko ljudstvo in s tem zmago njegovega brezkompromisnega boja za svobodo. Pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Vietnama bo priredil jutri, v petek, 26. januarja ob 17.30 manifestacijo z geslom: «Zmagalo je vietnamsko ljudstvo*. Sprevod bo krenil s Trga Garibaldi na Trg Goldoni. Pokrajinski odbor je istočasno tudi izdal proglas, v katerem poziva na nadaljnjo budnost in odločnost, da se prispeva k dvigu Vietnama iz ruševin, doseže stalni mir in da Italija prizna Demokratično republiko Vietnam. Župan Spaccini je včeraj na seji občinskega odbora podčrtal velik pomen prenehanja vojne v Vietnamu za ves svet in tudi za naše mesto. Vest o koncu dolge in krvave vojne zanima vsakega in jo z zadovoljstvom sprejema na znanje vsak demokrat. Zaradi tega sprejemajo tržaški prebivalci to vest globoko presunjeni in z željo, da gre za trajen mir in ne samo za formalni akt. Trst prav tako izraža upanje, da bo to pomirjenje vplivalo na Bližnjem vzhodu, saj gre za področje, ki neposredno zanima Trst in tržaško gospodarstvo. Trst je mesto, ki lahko uspeva samo v miru. Če se mednarodni položaj zaostruje, če prihaja do sporov in napetosti, Trst to takoj občuti tako gospodarsko kot duhovno. Tržaška u-prava je globoko prepričana, da je mir osnovna vrednota in da predstavlja pogoj za razvoj. Spaccini je v tej zvezi tudi počrtal stalno željo za pomirjenje v Evropi in tudi na naši meji. Predsednik pokrajine Zanetti pa je illlllllllHilllllllllllllllHHHHHIS« Pozdrav Vietnamcem! Ves svobodoljubni svet je desetletja strmel nad vašo vztrajnostjo in pogumom, ki sta ju črpali iz svobodoljubja in želje, da zmaga pravica nad krivico in nasiljem. Niso vas spravili na kolena stotisoči do zob oboroženi in z vso moderno tehniko opremljeni okupatorski vojaki in domači najemniki. Niso vas spravili na kolena teror in najgnus-nejša vojna sredstva, ki so bila nad vami preizkušena. Niste klonili pred zločinskim in v zgodovini največjim in najbolj krutim bombardiranjem, ki ga je cinično zaukazal Nixon, zato, da bi se v času odločilnih pogajanj odpovedali najosnovnejšim ciljem osvobodilnega boja. Občudujemo vas. Zdržali ste v boju proti najmočnejšemu vojnemu stroju na svetu in s tem ponovno in dokončno dokazali, da svobodoljubnega ljudstva ni mogoče premagati. Te resnice smo se zavedali tudi sami, ko smo se borili proti nacifašizmu v času, ko je zagospodoval nad Evropo. Vaš boj je vzor vsem, ki hočejo biti svobodni in hkrati odpira oči tistim zaslepljencem, ki mislijo, da je sila in tehni- JCd VS6. čez nekaj dni bo orožje utihnilo. Boju z orožjem bo sledil politični boj, ki bo terjal prav toliko odločnosti in spretnosti, da ne boste opeharjeni za sadove, ki ste jih dosegli. Tudi v tem boju boste imeli ob strani ves svobodoljubni svet. Milijone mrtvih ne bo nihče mogel obuditi k življenju, toda gmotno škodo so vam dolžni povrniti predvsem tisti, ki so vam jo prizadejali. Da boste lahko čimprej zaživeli ljudi vredno življenje, vam bo moral pomagati ves svet, brez razlik. Iz srca želimo, da bi se svobodni Vietnam, ki raste iz tolikega gorja in uničenja, kmalu pokazal tudi v miru, v luči, v kakršni smo ga gledali v boju: ljudstvo, ki ljubosumno varuje svojo neodvisnost in ki ustvarja pravične odnose med ljudmi. SLOVENSKA KULTURNO -GOSPODARSKA ZVEZA v svoji izjavi izrazil zadovoljstvo in to še zlasti po temačnih občutkih, ki so nas prevevali po obnovitvi bombardiranj, ki so povzročila toliko žrtev in tragedij. Zanetti nadalje izraža željo, da se bo «podpisani» mir spremenil v «resničnega» v prihodnjih tednih. Poleg tega izraža predsednik pokrajine željo, da bi prišlo do miru povsod, kjer obstajajo žarišča vojne in nasilja in to na Irskem, v Latinski Ameriki in Bližnjem vzhodu, za kar se zavzemata in delujeta Trst in Italija. Tržaška federacija KPI je ob podpisu pogodbe o miru v Vietnamu izdala izjavo, v kateri podčrtuje, da je zmagal Vietnam, da gre za junaško borbo vietnamskega ljudstva, kateremu so pomagale socialistične države in narodi vsega sveta. Ameriški napa- dalci so bili prisiljeni končati vojno in priznati vietnamskemu ljudstvu pravico do neodvisnosti in do miru. Potrebna pa je budnost, da se bo sporazum spoštoval in da bo vsej Indo-kini omogočeno ustvarjanje nove svobode. Tržaška federacija KPI prav tako zahteva, da italijanska vlada prizna demokratično republiko Vietnam. Tržaška federacija PSI pozdravlja zmago vietnamskega ljudstva in čestita borcem proti ameriškemu imperializmu, za demokracijo in neodvisnost. Vietnamski narod je za to pretrpel hudo gorje in opustošenja, o-gromno je žrtvoval zaradi barbarskih zračnih napadov in stopnjevanja vojaških operacij, ki bi lahko sprožile mednarodni konflikt. Zato tržaški socialisti z velikim zadovoljstvom sprejemajo vest o doseženem sporazumu in prenehanju vojne v Vietnamu, kar mora zagotoviti ne samo mir, ampak tudi resnično demokracijo, svobodo in gospodarski ter socialni napredek narodov Indokine ter konec vmešavanja ameriškega imperializma. Kongres sekcije KPI pri Sv. Jakobu V okviru priprav na deželno konferenco KPI za Furlanijo - Julijsko krajino bo drevi v sedežu v Ulici San Zenone zaključni večer predkongresnega sestanka šentjakobske sekcije KPI. Ob 19. uri bo za zaključek razprav spregovoril pokrajinski tajnik stranke Giorgio Rossetti. iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM ZADRUGE «NAŠ KRAS» EGONOM KRAVSOM Ureditev krnskih rezervatov mora hiti sporazumna s Kraševci Zakon mora upoštevati narodnostno pripadnost prebivalstva Sedež ustanove naj bo na Krasu, najbolje v kraškem muzeju Ustanovitev kraških rezervatov in priprava deželnega zakona je vzbudila precejšen odjek v javnosti, zaradi česar smo se obrnili na predsednika zadlruge «Naš Kras* Egona Kravsa, ki nam je rad odgovoril na nekaj vprašanj s tem v zvezi. Vpr.: Odbor dežeie Furlanije-Ju-liiske krajine je odobril zakonski predlog o ustanavljanju kraških re-j zervatov in tudi predvidel sestavo upravnega sveta ustanove, ki naj rezervate upravlja ter pri tem odnos med imenovanimi predstavniki in izvoljenimi predstavniki krajevnih ustanov. Kakšne je vaše stališče, saj je zadruga Naš Kras odraz dejstva, da je zaščita Krasa predvsem stvar Kraševcev samih? Odg.: Predvsem vam povem, da do danes nismo dobili na vpogled osnutka deželnega zakona o kraških rezervatih in se zato naše informacije opirajo na članke v dnevnem tisku in na razne govorice iz «dobro obveščenih krogov*. Drugo, kar moram predvsem povedati je to, da sestavljajo našo zadrugo člani različnih političnih mišljenj, to se pravi od desne do leve, ali obratno - kakor hočete. To sem moral uvodoma povedati zato, da nas ne bi kdo napačno razumel, namreč v smislu, da napeljujemo vodo samo na en mlin in ne upoštevamo mnenja drugih. V našem konkretnem primeru vprašanja kraških rezervatov zagovarjamo predvsem interese Kraševcev, pri čemer pa upoštevamo splošne interese skupnosti in še posebno vse tisto, kar je v zvezi z zaščito naravnega okolja. Da preidem na konkretno stvar, naj takoj omenim članek v Primorskem dnevniku ki objavlja podatke o sestavi upravnega sveta in drugih vodilnih organov bodoče u-stanove. Reči moram, da sestava, kot je predvidena v osnutku deželnega zakona, ni taka, da bi jo lahko zagovarjal. To predvsem zaradi tega — kot je Primorski dnevnik pravilno ugotovil — Ker bi bili predstavniki domačega are blvalstva v absolutni manjšini tako da bi jih glasovalni stroj enostavno izločil. Poleg tega vztraja zadruga «Naš Kras* še vedno, in bolj kot kdaj koli, na stališču, da je treba o ciljih in o namenih zakona seznaniti domače prebivalstvo. To je nujno potrebno, če nočemo doseči že od vsega začetka razdor med domačim prebivalstvom na eni in sicer dbbromislečimi znanstveniki na drugi strani, da ne govorimo o afrontu, ki bi lahko nastal proti ustanovi kot taki. Mi smo prepričani, da je namen in želja deželne uprave pripraviti tak zakon, ki bo zadovoljil vse, toda zaradi tega je nujno, da se vprašanja Krasa in njihove rešitve ne diktirajo iz tržaških naslonjačev temveč, da se ta vprašanja rešujejo sporazumno na Krasu samem. Vpr.: Pravično zastopstvo Sloven- omet po ozki deski navzgor, se je cev je bistveno za zaščito interesov samokolnica nevarno nagnila in ko jo prizadetega slovenskega prebivalstva in slovenske narodnostne skupnosti kot celote. Kaj menite v tej zvezi? je hotel Zomada zadržati, da bi se ne prevrnila, ga je ta močno udarila po levi nogi, tako da so ga po prevozu v bolnišnico sprejeli na orto- Odg.: Zakon mora vsekakor upo- | Pedski oddelek z diagnozo možnega števati narodnostno pripadnost pre- rioma. Ozdravel bo^ v dveh tednih, bivalstva in je tudi zaradi specifičnosti položaja na Krasu tem bolj nujno potrebno sodelovanje. Vpr.: Zakonski osnutek predvide- > Dicandia iz Ul. Santi 7. Ranil se je va, da bo sedež ustanove v Trstu, ! ™ed del.om v delavnici podjetja Gon- ne bi bilo bolj primemo, da bi bil jdrad- kjer Je zaP°slen-na Krasu? V zgodnjih popoldanskih urah se je lažje ranil s krožno žago v kazalec leve roke 23-letni mizar Giusto JUTRI IJS V SOBOTO V TRSTU Dvodnevno posvetovanje o energetskih virih Med udeleženci tudi izvedenci iz Slovenije, Hrvatske, Avstrije, Madžarske in Romunije V našem mestu se bo jutri pričelo dvodnevno strokovno posvetovanje o energetskih virih v Furlaniji-Julijski krajini, ki ga organizira ravnateljstvo za načrtovanje pri deželnem odbomištvu za industrijo in trgovino. Zasedanje se bo pričelo v glavni dvorani trgovinske zbornice, nalaljevalo in zaključilo pa se bo v prostorih hotela Enalc pod Nabrežino. Poleg deželnih in italijanskih strokovnjakov se bodo zasedanja udeležili tudi predstavniki osrednjih organov Evropske gospodarske skupnosti ter izvedenci iz Slovenije, Hrvatske, avstrijske Štajerske in Koroške, Madžarske in Romunije. Strokovnjaki se bodo zbrali ob 10. uri na trgovinski zbornici v Trstu, kjer bo prvi spregovoril deželni odborniki za načrtovanje Stop-per. Sledilo bo glavno poročilo o energetski problematiki, ki ga bo podal dr. A. Colombo s tržaške univerze. V soboto bo zasedanje zaključil s sklepnim govorom odbornik za industrijo m trgovino Dulci, nakar si bodo udeleženci skupno ogledali naprave za čezalpski naftovod v Žavljah in električno centralo ENEL v Tržiču. Debut švedskega baleta v gledališču Verdi Včerajšnji nastop švedskega baleta je vnesel v zaporedje opernih prireditev zanimivo pestrost. Bil je lep večer plesne umetnosti, s katero so se v Trstu prvič predstavili plesalci kvalitetne skupine, ki jo vodi koreografinja Birgit Cull-berg. Spored, ki je do neke mere izti- lu so plesalci švedskega baleta predstavili «Romeo in Julija» balet na glasbo ruskega skladatelja Sergeja Prokofjeva, ki je v tem čudovitem delu izredno lepo in s preprostimi sredstvi poudaril vse odtenke razpoloženj znane ljubezenske zgodbe. Koreografija Birgit Cull-bergove se nekoliko razhaja od običajnih koreografskih ustvaritev tega dela. Izstopala sta lepo Serge Bonnafouz kot Romeo in Lena VJennergren kot Julija. Mitja Gregorač s «Triom Lorenz» Tenorist Mitja Gregorač je danes eden najboljših jugoslovanskih koncertnih pevcev; za svoje umetniško udejstvovanje in uspehe je prejel nagrado mesta Ljubljana leta 1967. Pelje je študiral z Julijem Betettom na Akademiji za glasbo v Ljubljani GLASBENA MATICA - Trst Sezona 1972-1973 5. abonmajski koncert Jutri, 26. januarja 1973 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu TRIO LORENZ PRIMOŽ LORENZ - klavir TOMAŽ LORENZ — violina MATIJA LORENZ — violončelo MITJA GREGORAČ — tenor Spored: D. ŠVARA — Posavje 1941 J. HAYDN — Škotske in vališke ljudske pesmi B. SMETANA - Trio op. 15 v g-molu Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko amatersko gledališče v Trstu V soboto, 27. t. m. ob 20.30 v dvorani PD «1. Cankar*, Ul. Mon-tecchi 6/IV. nadst. na splošno željo občinstva JOŽE JAVORŠEK POVEČEVALNO STEKLO Farsa v treh delih Predvidoma zadnjič v tej dvorani! Prosvetno društvo «Ivan Grbec* v škednju priredi jutri, 26. januarja ob 20. uri v društvenih prostorih FILMSKI VEČER Na sporedu bosta zanimiva in razgibana filma iz partizanskega življenja. rlanoc Odg.: Če že ne iz drugih bi bilo vsaj iz psiholoških razlogov bolje, da bi bil sedež ustanove nekje na Krasu. To še zlasti, ker bo po vsej verjetnosti še v tem letu odprt pokrajinski kraški muzej v repen-tabtrski občini in bi bil ta sedtež kot nalašč primeren tudi za to ustanovo. Seja izvršnega odbora Slovenske skupnosti Na redni tedenski seji se je včeraj sestal izvršni odbor Slovenske skupnosti. Seje sta se udeležila tudi predsednik sveta dr. Harej ter pokrajinski odbornik inž. Sosič. Večji del seje je izvršni odbor posvetil vprašanjem, ki zadevajo u-stanovitev gorskih skupnosti ter kraških rezervatov. Dokončno stališče o teh problemih je izvršni odbor sklenil izdelati na podlagi študijskih izdelkov priznanih strokovnjakov, na katere se je izvršni odbor obrnil s tem « zvezi. Na seji je bil govor tudi o bližnji razpravi v tržaškem občinskem ter pokrajinskem svetu. O tem sta poročala dr. Dolhar in inž. Sosič. Slednji je seznanil izvršni odbor Slovenske skupnosti posebej o nakupu s strani pokrajinske uprave ustrezne hiše v Repnu, ki bo preurejena v kraški muzej. Omenil je še nekaj drugih zadev, med njimi tudi ugoden zaključek večletnih naporov za izplačilo odškodnine mačkovljanskim lastnikom, ki so bili oškodovani z gradnjo pokrajinske ceste. Tri nesreče na delu V skladišču št. 3 v starem pristanišču se je včeraj poškodoval na delu 61-letni obrtnik Alessandro Cili-car iz Ul. Marin 4. Ko je razkladal seno s svojega tovornjaka, je nenadoma izgubil ravnotežje in padel z višine treh metrov na tla. Pri tem si je na več krajih zlomil levo roko ter zadobil hude udarce v kolk. Z rešilnim avtomobilom Rdečega križa so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh mesecih. Žrtev nesreče na delu je bil včeraj tudi 42-letni težak Libero Zornada iz Milj. Zomada je zaposlen pri podjetju Adriatica, ki trenutno opravlja gradbena dela v prostorih Lloyd Trie-stino. Ko je prevažal s samokolnico aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiimnuuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiia Pater Balducci, Vie tnam in Santin Sinoči je predaval v veliki dvorani jiovega univerzitetnega študentskega doma napredni teolog iz Firenc pater Balducci. ki je zelo znan v katoliških krogih zaradi svojih humanitarnih in odprtih stališč do vprašanj, ki tarejo sodobno družbo. Svoja mnenja izraža pater Balducci predvsem v reviji cTestimonianzev, kljub temu pa ga stalno vabijo v razna mesta, ker je izredno sposoben govornik. Tako je sinoči pritegnil in navdušil nabito polno dvorano s predavanjem na vabilo tržaškega . krožka «Milan», ki se sklicuje na izkušnje duhovnika, ki je vnesel novega duha v zatohlo otročje katoliških krogov. Satohlo vzdušje, ki pa v našem mestu še vldda in duši. Zadnji primer je prav izpred nekaj dni, ko je nadškof Santin razpustil združenje katoliških univerzitetnih študentov in «povabil» voditelje združenja, naj se ne ukvarjajo več s skupinskim delovanjem. Kaj je tako razburilo nadškofa, da je ukinil združenje, ki je bilo do prjed leti eden izmed stebrov kurije v Cava-ni? Da se FUC1 ukvarja s politiko in ne samo z verskimi problemi. Dokler se je FUCI oprijemal nazadnjaških stališč ntalianissimihv idealov jih je nadškof še prenašal. V zadnjem času pa so se začeli ukvarjati z Vietnamom in so celo z javnim pismom obsodili Niionova zločinska bombardiranja, kar je bilo očitno preveč za nadškofa in tako jih je enostavno razpustil. Tistih nekaj naprednih duhovnikov, ki so podpisali pismo, pa je odposlal iz mesta v okolico. Toda povrnimo se k včerajšnji kroniki, ki nam kaže boli humano in sprejemljivo plat iste vrste organizacije. Balducci je obrazložil svoja stališča glede celotnega zgodovinskega dogajanja naših časov in se pri tem jasno in navdušeno postavil na stran (distih, ki upajo, tistih, ki so dokazali da še verjamejo v bodočnost človeštva in da je lepša bodočnost mogoča, kot zmagovit vietnamski narod» in proti «tistim, ki se bojijo bodočnosti, reakcionarnimi oblastem, vseh vrst in stopenj, raznih Nizonom. katerim sije iz obraza nasprotovanje vsakršnemu napredkm. Navdušena publika, predvsem mladi, je sledila z zanimanjem predavanju in se številno udeležila daljše razprave, ki je sledila. Jedrnat odgovor fašističnim pretepačem Fašistične provokacije ne grcvio vedno «po olju», k s~eči jo veli' j krat sami izkupijo. Tako so na primer sinoči napac/. nekega dijaka pred šolo «Oberaatt», drugi 'fcplemtec Mikoml^Ebisteinov mokraticm mladino pa so takoj1 rmotiv: m ne ustmrh msil,e< steUi za njimi m jim vrnili milo marveč razumevanje. V tretjem, dere drago. Dva škvadrista sta se zatekla v gostilno v Ul. S. Marco 5, noge pa so jih tako umo nesle, da sta v zanosu kar vdrla... skozi steklena vrata. Seveda se je steklo razbilo in nato sta še vrgla na tla nekaj steklenic in kozarcev, da sta povzročila škodo kakih 50 tisoa red-. . . .. .... . no sodeluie na zagrebškem Brena-1 prizvok izrazito ntmicno izraznega j Razen v Juaoslaviii ie nastrZl Danes. ČETRTEK, 25. januarja Plesa. Obdelava motivov «Paix» TJ v Rediti. šZdAvstrRi ! PAVEL (Mir), «Podmorska poroka* ter \ hodn, ,• Vzhodni Nemčiji " jSonoe vzide ob 7.34 in zatone ob «Adam m Evai> je našla v koreogra j . J 17.01 - Dolžina dneva 9.27 - Lu- fih Miguela Godreaux in Birgit Culi- j Na koncertu Glasbene matice v na vzide ob 0 00 ^ ob 10,u b er g zelo dobra dAikovalca. Isto I . vel Haydnove Škotske bi veljalo tudi za vlesalce. ki so 1 J1? 'i ~ . ljudske pesmi ob spremil drugem delu pokazali pri obliko- ?av* Pr*a Lorenz vanju posameznih likov veliko izrazne moč’ in invencije. Med solisti je izstopal v «Miru» Miguel Go-dreauz, ki ga danes imenujein tudi ameriškega Nurejeva. Balet «Mir» Gledališča VERDI Drevi ob 20.30 bo v gledališču Verdi prva ponovitev švedskega baleta Cull-berg za red B za vse prostore. Orkester gledališča Verdi vodi Carl Dune Larssen. Vstopnice za današnjo, jutrišnjo in sobotno predstavo so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. štev. 31948). POLITEAMA ROSSETTI Milansko gledališče San Babila se bo drevi ob 21. uri predstavilo tržaškemu občinstvu z Molierovim «Skopuhom». Milanska igralska skupina je v našem mestu precej znana saj je lani požela v Trstu velik uspeh s komedijo «Pensaci, Giacomino*. Molierov «Skopuh» je letošnja tretja abonmajska predstava in vlada zanjo veliko zanimanje. V glavnih vlogah nastopata znana igralca Emesto Calindri in Regina Bianchi, režiser je Orazio Costa, scene so delo La Ferle, kostumi pa Marie De Matteis. Ponovitve dela bodo do torka, 6. februarja. Abonenti Teatra Stabile so napro-šeni, da si rezervirajo sedeže pri osrednji blagajni gledališča, kjer so na razpolago načrti sedežev za vseh šest predstav. TEATRO STABILE Sandro Bolchi je prekinil vaje za dramo «Zločin in kazen*, ki so bile v Trstu in se z ansamblom preselil v Prato, kjer bo 30. t. m. v gledališču Metastasio prva predstava. Po Pratu bodo delo predstavili občinstvu v Pi-stoii, Fabrianu, Citta di Castello in Temiju. Premiera v Trstu bo 20. februarja v gledališču Rossetti. Kino Predavanj’e Kmečke zveze o zaščiti pred tetanusom Jutri, 26. t. m. ob 19.30 v srenjski hiši v Gročani (tudi za vasi Pesek in Draga). Predavaj bo dr. Borut SpacaJ ob predvajanju filma Vabimo kmete in vse domačine, da se udeležijo predavanja. Tajništvo Kmečke zveze iiiiifl(iiiii>axariiiiiiiiiiiiiifia«iiiBi«KiiBiiiiaaiiiiaiiiiiiiiiiiiai(4iiiiiiiiaiaiiaiai^iifliaiiai KLJUB ŠTEVILNIM TEŽAVAM Koristno in spodbudno delovanje Slovenskega gospodarskega združenja V zadnjem času je bila posebno živahna dejavnost v zvezi z IVA - SGZ dobi nov sedež Prejšnji teden se je sestalo pri Slovenskem gospodarskem združenju razširjeno predsedstvo, da bi pregledalo zadnje pobude, ki jih je organizacija izvedla Sejo je odpri predsednik SGZ Stanko Bole. ki je podal tudi porodilo o poteku in zaključki občnega zbora Slovenske kulturno gospodarske zveze in pa o razgovorih, ki jih je imela delegacija združenja s predstavniki Gospodarske zbornice SR Slovenije v Ljubljani. V slovenskem glavnem mestu so se tržaški gospodarstveniki razgo-varjali o raznih aktualnih problemih. ki zadevajo in zanimajo obe strani. Naj med temi navedemo pregled dosedanjih pobud in stikov med SR Slovenijo in pa deželo Furlanijo - Julijsko krajino, stanje obmejne izmenjave ter sodelovanje med SGZ in Gospodarsko zbornico, ki naj postane tesnejše in konkretnejše. Ljubljanske razgovore so prisotni ocenili kot povsem pozitivne in izražena je bila obenem tudi želja. da bi bili taki stiki v bodoče še pogostejši ter da bi obravnavali posamezne probleme. V nadaljevanju seje je bil govor o tekočem delovanju SGZ in ugotovljeno je bilo, da je bilo, kljub vsem težavam, pozitivno in vzpodbudno. Naj omenimo samo predavanja o novem davku na dodatno vrednost IVA, ki se jih je udeležilo nad 400 članov, 5-dnevni tečaj o knjigovodstvu in IVA za obrtnike, ki ga je SGZ organiziralo v slovenščini v sodelovanju z deželno ustanovo za razvoj obrtništva ESA iz Vidma, akcijo za nabavo, evidentiranje in vodenje registrov IVA, obveščevalno delo o IVA preko tiska in radia. itd. Kljub ogromnemu dlelu, ki ga ie do sedaj izvršilo, pa čaka SGZ v bodoče prav toliko, če ne še več. Zaradi tega je bilo izraženo zadovoljstvo nad dejstvom, da se bo združenje v najkrajšem času preselilo v nove prostore, kjer bo lahko razvilo to širše delovanje. Odprtje novega sedeža v Trstu, skupno s patronatom INAC in trž« ško Kmečko zvezo, pa ni za SGZ edina novost na tem področju. V istem obdobju kot v Trstu bodo namreč odprli tudi sedež SGZ v Gorici. Po tolikih razgovorih in prizadevanjih se ta želja končno uresničuje, za kar gre velika zasluga prav gorišklim gospodarstvenikom. ki so se zadnje čase precej angažirali z delovanjem, ker daje upati, da bo SGZ doseglo tudi v Gorici tiste uspehe, ki jih je do sedaj zabeležilo v Trstu. Ob odprtju sedežev bo tud redni občni zbor združenja, ki je trenutno že v pripravi. Na koncu seje so prisotni obrav navali še vprašanje kraških rezervatov in zakon o gorskih skupnostih. Po izčrpni razpravi je bilo soglasno poudarjeno, da Slovensko gospodarsko združenje v celoti podpira dosedanja stališča in resolucije, ki so bile sprejete s strani Slovenke kulturno gospodarske zve ze in Kmečke zveze, zlasti še zaradi tega, ker so za pravilno rešitev teh problemov zainteresirani tudi slovenski gospodarstveniki ki na obravnavanih območjih živijo in razvijajo svoje poslovanje, za kar imajo tudi pravico, da so prisotni v raznih organizmih in soodločajo o svoji bodočnosti in razvojnih perspektivah. K. J. Prosvetno društvo «Igo Gruden* Nabrežina priredi v nedeljo, 28. januarja 1973 ob 17. uri KONCERT učiteljs ega pevskega zcc.a Slovenije EMIL ADAMIČ pod vodstvom dirigenta Branka Rajštra. Vljudno vabljeni! Amaterski oder Prosek Kontovel V nedeljo, 28. januarja ob 17. uri v Prosvetnem domu na Proseku BRANISLAV NUŠIČ EMANCIPIRANE ŽENE (Veseloigra v treh dejanjih) Vabljeni! Prispevki Jutri, PETEK, 26. januarja PAVLA Vreme včeraj: najvišja temperatura 6,6, najnižja 4,8, ob 19. uri 5 stopinj, zračni pritisk 1025,8 mb. rahlo pada, veter 31 km na uro, s sunki 66 km na uro, vzhodni - severovzhodni, vlaga 55-cdstotna, padavine 0,9 mm dežja, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,5 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 24. janaurja 1973 se je v Trstu redilo 9 otrok, umrlo je 11 oseb. UMRLI SO: 71-letni Giuseppe Bossi, 75-letna Orsola Kosmač vd. Surina. 2 meseca star Luigi Rustignoli, 75-letni Mario Reggente, 79-letna Maria Mihelič vd. Chitti, 86-letna Antonia Petronio vd. Tamaro, 53-letna Liana Semetz por. Rosini, 77-letna Norma Earetti vd. Novaro, 62-letni Giuseppe Ccrelli, 72-letna Anna Petaros vd. Zahar, 79-letna Emma Filipcich vd. Visnjovic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4: Di Gret-ta. Ul. Bonomea 93: Godina A11TGEA. Ul. Ginnastica 6: S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAlabarda, Istrska ulica 7: Al Ga-leno. Ul. S. Cilino (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Miz-zan. Trg Venezia 2. Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 dežurne vse lekarne dnevne in nočne izmene. Mali oglasi SPDT vabi na projekcijo barvnega filma SLIKE IZPOD MONT BLANCA Selme Micheluzzijeve ki bo jutri, 26. januarja 1973 v Ulici Geppa štev. 9, ob 20.30. Po filmu sledi prost razgovor z občinstvom ob pripravi koledarja spomladnih in poletnih izletov slovenskega planinskega društva KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Viale XX TEL. 796-30) Settembre št I6/III Ob 1, obletnici smrti Maria Peterka daruje žena Marija 5000 lir za Dijaški dom. Namesto cvetja na grob Ivanke Malalan daruje družina Vladimira Vremca 5000 lir in družina Guida Sossija 3000 lir za ŠD «Polet». V počastitev spomina pok. Ivane J IŠČEMO čistilko ali čistilca za zato-Malalan darujejo za sD «Polet»: Sreč- čišče živali ASTAD Opčine, telefon ko Sedmak 5000 lir, Karla in Tone ! št 211292 Kalc 2000 Ur, Berta Sosič 2000 lir, LiUjana Berginc 2000 Ur ter Justina in Delka Kariš 2000 lir. V počastitev spomina Silvanine mame daruje Vlasta Jankovič 2000 lir za Dijaško matico. V spomin Ivane Malalan darujeta V. in A. Ukmar 2000 Ur za Dijaško matico. V spomin Ivane Malalan daruje Goj-mir Demšar 2000 lir za PD «Tabor». Namesto cvetja na grob Ivane Malalan daruje Ema Kerševan 1000 Ur za Slovensko amatersko gledališče. V spomin Ivane Malalan darujejo Ana in Sveto Grgič 3000 Ur in družina Drejceva iz Padrič 3000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Ivane Malalan daruje Berto Pernarčič 3000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina Silvanine ma me darujejo: Lidija in Edi Godnik 2000 Ur za SPDT, Lidija Valenčič 5000 Ur za sklad Sergija Tončiča in Vanja ter Vlado Turina 5000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Silvanine mame Ivanke Malalan daruje Danica Jelinčič 3000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Silvanine mame daruje Ida Kufersin 1500 Ur za Glasbeno matico. V počastitev spomina Ivanke Malalan darujeta družini čok - Križnič 5000 Ur za sklad Sergija Tončiča in 5000 lir za ŠD «Polet». Namesto cvetja na grob Silvanine mame darujejo: Draga Pahor 1500 Ur za Tržaški partizanski pevski zbor. Franc Brus 2000 Ur za ŠD «Polet» in 1500 Ur za Tržaški partizanski pevski zbor, J. Cesar 1000 Ur za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob pok. EmiUje Kalc daruje Guštin Kralj 1.000 lir za ŠD «Primorec», 1.000 Ur za PD «Pri-morec* in 1.000 Ur za godbo «Parma» " a Trebč. ‘ - Nazionale 16.00 «11 richiamo della fo-resta*. Charlton Heston. Po romanu Jacka Londona. Barvni film za vse. Fenice 15.30 «Un uomo da rispettare*. Kirk Douglas, Florinda Bolkan, Giu-Uano Gemma. Detektivka v barvah. Film je za vse. Eden 15.30 «1 racconti di Canterburry*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Sette orchidee mac-chiate di rosso*. A. Sabato in Ma-risa Meh. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Anche i dottori ce Thanno*. Diana Rigg. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «Byleth, il demone delTin-cesto*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «La vita, a volte, e molto dura, vero Provvidenza?* Barvni film. Impero 16.00 «E poi lo chiamarono il Magnifico*, Terence HU1. Barvni film. Capitol 15.00—18.20—21.40 «Dottor Zi-vago». Barvni film. Omar Sharif in Juhe Christie. Cristallo 16.30 «L’idolo*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «L’uomo dal pen-neUo d’oro», Edvige Fenech. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «R. P. M.» (rivoluzione per minuto), Anthony Quinn. Barvni film. Vittorio Veneto 16.15 «H mostro della strada di campagna*. Pamela Franklin. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 «Una prostituta al ser-vizio del pubbUco ed in regola con le leggi dello stato*. Giovanna RalK in G. Giannini. Prepovedano mladim pod 18. letom. Astra Za Cineforum: ob 18. Chaplinov film «Tempi modemi* in ob 20.30 «La classe operaia va in paradiso*. Ideale 16.00 «11 paladino della corte di Francia*, Jean Claude Pascal in SciUa Gabel. Barvni film. Razstave V Tržaški knjigami razstavlja ti" 31. januarja najnovejše slike in risbv malega formata tržaški shkar Jože Cesar. Izleti SPDT priredi v nedeljo, 28. t. m-ob priUki smučarskega tečaja, avto; bušni izlet v Trbiž. Vpisovanje Pr' Norči, Ul. Geppa 9. SPDT priredi v nedeljo. 28. t. m-izlet na kraški vrh Kosten. Zbirabšče pri avtobusni postaji v Križu ob 9.30 (odhod avtobusa iz Trsta ob 9. uri) Kosilo iz nahrbtnika. Povratek čez Salež v Križ ali na Prosek, čas celo*' nega izleta 4-5 ur. SPDT priredi v nedeljo, 4. februari3 avtobusni izlet v Brkine in Reško dohno z ogledom premskih znameni' tosti, Kilovč, Podgorja in Kalca na Knežaku. Kosilo v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Vpisovanje v Ul. Geppa Pr’ ! Norči do 1. februarja. Sporočamo žalostno vest. da nas je za vedno zapustUa naša draga mama in nona ANA PETAROS vd. ZAHAR Pogreb bo danes. 25. t. m. ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnice na pokopališče v Boršt. Žalujoči: hčerka Ema, zet Oskar, vnuka Edvin in Miran, svakinja Tonca ter drugo sorodstvo Boršt, 25. januarja 1973 V svojem 92. letu je umrl FRANJO SEDMAK Pogreb bo v Mariboru, jutri. 26. januarja ob 14. uri. žalujoči: sestra Katarina, hčerka Vida, sinovi Primož, Albin in Drago ter vnuki, vnukinje in pravnukinje Maribor, Postojna, Pulj, Trat, Rim, 26. januarja 1973 IVA - KAKO IN KAJ VELIKO ZANIMANJE V RONKAH Obvezno knjigovodstvo (2* nadaljevanje) V čl. 21 zakona o davku IVA je postavljeno temeljno načelo, ki narekuje obveznost fakturiranja vsakega gospodarskega posla, če je podvržen davku ali če je neobdavčljiv ali davka oproščen. Vendar je takoj za tem v slednjem čl. 22 določen zelo važen odstop od tega načela za vse posle nadrobne prodaje. V zadnjih dveh številkah Uradnega vestnika dežele Furlanije - Julijske krajine so med drugim objavljeni štir-m , , , ... je novi deželni zakoni. Gre za zakon ia člen dobesedno cttira. da iz- I štev daja fakture ni obvezna, razen če Štirje novi zakoni v Uradnem vestniku je kupec ne zahteva, v sledečih primerih: 1. za trgovce, ki imajo pooblastilo za prodajo v prostorih odprtih javnosti ali v internih prostorih prodajalnic nekega obrata ali podjetja ali v prodaji z avtomati ali po pošti ali na dom ali v kroš-njarstvu; 2. za potrežbe s hrano in pijačo v javnih obratih in v menzah podjetij; 3. za hotelske postrežbe; 4. za vse postrežbe in storitve v prostorih, ki so odprti javnosti in na dom klientov ali v krošnjar-stvu. Iste določbe veljajo že sedaj ali bodo še posebej zato urejene | * posebnim dekretom finančnega ! ministrstva, za kreditne ustanove, zavarovalnice, telefonska podjetja in druga podjetja, ki nudijo postrežbe javnosti z značajem enakomernosti, periodično, za drobne zneske in zelo visokemu številu odjemalcev. Posebej je urejeno obdavčenje IVA za javne predstave, igre in javne zabave, za katere določa priložena tarifa k dekretu v tret jem delu, da se davek obračuna na podlagi iste obdavčljive osnove, kot za davek na javne pred stave, in plača po odbitku dveh tretjin skupnega zneska kot forfe-terna odtegnitev po čl. 19. Ti posli mso podvrženi fakturiranju, knjiženju in prijavi, razen dolžnosti red pega knjiženja vseh faktur nabav in stroškov po čl. 25. Ta podjetja imajo možnost oplaci.je do normalnem načinu in v tem primeru jih opcija veže za tri leta Pri tem je izčrpano naštevanje vseh davčnih zavezancev, ki so fak turiranja oproščeni Nikjer m ome njena kategorija malih proizvajalcev. ki svoje izdelke tudi prodajajo neposredno potrošnikom v jav-pih prostorih. Vendar zaradi velike sličnosti obstaja tu zakonita domneva, da so ti operaterji izenačeni brez dvoma z zgoraj omenjenimi. čeprav ni nikjer citirano, smo mnenja, da veljajo v tem smislu za opredelitev detajlista določbe. ki so bile svoj čas v zakonu od 31. oktobra 1961 št. 1196 0 naravi dajatev in storitev neposredno zasebnim potrošnikom, kot so izdelave, storitve za vzdrževanje, popravila premičnin in nepremičnin, instalacije v nepremičninah itd. Zanimivo je tudi to, da je zakon opustil pri opredelitvi nadrobne prodaje navedbo, dla gre za zadnjo fazo v ciklusu ekonomskih operacij, k; so podvržene temu davku, fp je prodaje ali storitve potrošniku ki ni podjetnik. Na tem kri-teriju sloni vsa zakonodaja tega davka. V členu 31 zakon navaja drugi odstop od obveze fakturiranja vsem obdavčencem pod 21 milijonov letnega prometa, razen seveda primera, da kupec izrecno ne zahteva fakture in za prodajo nepremičnin m strojev, vloženih v obratu. Tu •le odstop zelo jase« in zakon točno opredeljuje mejo in izjeme. Vse, kar smo v prejšnjih odstavkih preučili, velja kot predpostavka, da čitatelja vsestransko orientiramo v pogledu dveh različnih .nig, ki ju zakon določa za knji-jmnje dohodkov prodaje. Prva je ^njiga prpdaje po fakturah (libro delle venditej po čl. 23 za one, k' so dolžni izdajati fakture za ^e posle, druga pa je knjiga nadrobne prodaje (libro dei corrispet-za vse one, k; smo jih ome-dili v prejšnjih odstavkih kot ob-navčence. ki jih zakon oprošča dolžnosti izdajanja faktur. I°re.j knjiga po fakturah je po ^onu načelno osnovna knjiga pro-Pa.ie in jo morajo voditi vsi tisti, 1 ne spadajo v območje dveh od-“tbpov, ki smo ju opisali v predpostavki tega članka po čl. 22 in 31. Gre tu v glavnem za in-uustrijce, grosiste, uvoznike in iz-°znike. trgovske agente, umetnike Profesioniste itd., vsekakor za ope-nterje z letnim prometom nad 21 milijonov in take, ki prodajajo iz-mjUeno drugim podjetnikom in ne Pntrošnikom. Določbe so zelo jasne; akture se marajo knjižiti poimen-k0.’. Potrebni in zadostni so sledni Podatki; tekoča zaporedna šte-fakture, naziv odjemalca, -no in priimek, če gre za fizično JjCbo, obdavčljivi znesek ali zne-razdeljeni po alikvotah, znesek “foosno zneski davka razdeljeni ^alikvotah, za neobdavčljive ali oproščene posle se poleg zneska “'ora navesti naslov, po katerem y na posel ne aplicira davek. Posebnem stolpcu se vknjižujejo |Premembe ali popravki, ki pove-■1° prodajo in spremembe ali po-Pravki, ki zmanjšujejo nabave po acelu, ki smo ga obširno navedli prvem članku o obveznem knjigovodstvu. Po najnovejši okrožnici . nančnega ministrstva od 16. ja-uarja morejo oni, ki knjižijo po •oehanografskih sistemih, vpisati t aJ:lv odjemalca re> kodeksu ali le PjP Pogojem, da predhodno vidi--ni ra-io poseben register, indeks odjemalcev, za točno poistovetenje odjemalca po kodeksu. H naslednjem članku bomo podrobno Proučili vse potankosti tretje ob-6zne knjige za vknjižbe nadrobne Prodaje. 2 z dne 15. januarja, ki določa nova finančna sredstva za razvoj ribolova, zakon štev. 3 z' dne 16. januarja, ki se nanaša na ustanavljanje in poslovanje konzorcijev malih industrijskih podjetij, zakon štev. 4 z nega odbora sta predvsem pomirila De Carli in Masutto v Trbižu in folmeču Deželna odbornika za urbanistiko De Carli in za javna dela Masutto sta včeraj obiskala trbiškega in tolmeške-ga župana, s katerima sta načela vrsto vprašanj, ki zadevajo speljavo bodoče avto ceste na odseku Amaro -Trbiž in bodoče hitre ceste na odseku Amaro - Tolmeč. Predstavnika dežel- dne 17. Januarja, ki določa nove posege v prid gradbeništvu in šolskim strukturam ter zakon štev. 5 z dne 18. januarja o deželni pomoči za področja, ki so jih v času od maja do avgusta lani zajele naravne nezgode kot so povodnji, toča in podobno. župana, da novi prometni žili ne bosta v ničemer prizadeli gospodarskega in socialnega razvoja teh področij. Deželna odbornika je na obisku spremljala skupina strokovnjakov, ki so županoma in njunim sodelavcem podrobneje prikazali tehnične plati cest. ililiiiiiliiiiiuiililllilllliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiil VESTI Z ONKRAJ MEJE «BIBLIOBUS» OBIŠČE ISTRSKO PODEŽELJE Slovensko-italij anski pevski večer z nastopom sedmih zborov in harmonikarjev Nekaj podatkov o petih slovenskih in 2 italijanskih sodelujočih zborih Poročali smo že. da vlada med Slovenci v Ronkah in sploh na Laškem veliko pričakovanje za sobotni koncert slovenske in italijanske pesmi, ki bo v kinodvorani Rio. Večer prireja domače slovensko prosvetno društvo «Srečko Kosovel* v sodelovanju z domačo Pro Loco in s Slovensko prosvetno zvezo. Prav je, da nekoliko opišemo pevske zbore in harmonikarski zboy, ki bodo nastopili na sobotni prireditvi. Harmonikarski ansambel Miramar so ustanovil- v Trstu leta 3N). bogato tradicijo, v njem sodelujejo tudi nekateri slovenski pevci, zadnje čase ga vodi Franc Valentinčič, bivši dirigent C. A. Se-ghizzi. Tudi zbor «Citta di Gradišča* ima bogato tradicijo, nastopil bo pod taktirko pevovodje in glasbenega profesorja Ivana Mi-gnozzija. V tem zboru poje 25 pevcev. Stavka v občinskih podjetjih v Gorici jetij v Gorici sporoča, da se je pridružila splošnemu stavkovnemu gibanju elektrikarjev v borbi za dosego nove vsedržavne pogodbe, ki je zapadla 31. decembra lani. V ta namen so odobrili koledar za vrsto stavk, ki bodo pri Občinskem podjetju v Gorici v naslednjih dneh potekale takole: Danes v četrtek od 16.30 do 18.30; v ponedeljek 29. t.m. od 8. do 10. ure ter v torek 30. t.m. ob 16.30 do 18.30. Med stavko bodo zaprti uradi podjetja. Vendar pa bo delovala služba za nujna popravila okvar neprekinjeno. Sindikalna organizacija uslužbencev pri ENEL in občinskih pod- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif*iiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Prosvetno društvo «Srečko Kosovel« Ronke OBJAVLJENI SEZNAMI DRUŽINSKEGA DAVKA Kako je s obalno cesto? V Kopru je bila v torek popoldne skromna slovesnost ob pravzaprav zelo pomembnem kulturnem dogodku. Njegovemu namenu so namreč izročili bibliobus, ali po domače potujočo knjižnico, ki bo odslej stalno obiskovala istrsko podeželje ter tako opravljala svojstveno kulturno poslanstvo. Stroški za nabavo bibliobusa so znašali okrog 17 milijonov starih dinarjev. Večji del je prispevala koprska kulturna skupnost, pomagala pa sta tudi koprska ljudska knjižnica in obalni sindikalni svet. V uvodnem nagovoru je ravnatelj študijske knjižnice Srečko Vilhar pozdravil številne goste, med njimi predsednika koprske občinske skupščine Mira Kocjana, predstavnika koprske kulturne skupnosti črta Kolenca in prof. Vlada Rotarja in predstavnika italijanskega generalnega konzulata v Kopru vicekonzula dr. Nella Ceffala. Posebej se je zahvalil ravnatelju reške mestne knjižnice Vladimiru Pavliniču, ki je prvi v Jugoslaviji uvedel potujoče knjižnice in ki je tudi pri organizaciji koprskega bibliobusa pomagal s svojimi izkušnjami, Nadalje se je zahvalil tehnikom mariborskega podjetja Karose-rist, ki so vozilo funkcionalno opremili ,ter knjižničarjem koprske študijske knjižnice za njihovo prizadevno delo pri selekcioniranju knjig Zatem je nagovoril prisotne v imenu koprske kulturne skupnosti prof. Vlado Rotar; «Ko si vedno znova upravičeno želimo od besed k dejanjem, k izpolnjevanju nalog. je pričujoči dogodek, nova potujoča knjižnica, lep zgled, kako uresničevati načrte. Samo: sistematično, prizadevno in odgovorno! Za marsikoga je lahko to na videz droben, toda po vsebini zelo pomemben dogodek. Dogodek, katerega pravo vrednost, ki je sicer slutimo, bo najbolje ocenila prihodnost. S tem dejanjem se bomo častno vključili v uresničevanje Kulturne akcije na Slovenskem, in hkrati, čeprav z manjšo zakasnitvijo, v dejanju podprli ideje ob mednarodnem letu knjige, ki je bilo lani. Ta vključitev bo v duhovno dobro tistih prebivalcev naših obmorskih krajev zunaj mestnih središč, ki imajo do. take občečloveške lastnine, kot je knjiga, našim — enake pravice. Potujoča knjižnica bo začela vso-je poslanstvo že jutri z obisKom Gradiča in okoliških zaselkov. V načrtu je, da bo vsakih 14 dni obiskala 88 vasi in zaselkov slovenske Istre in več šol. Sposojanje knjig (v knjižnici jih je okrog 2000) bo brezplačno. Po štirinajstih dneh bo bibliobus spet obiskal vasi in zaseke in prebivalci bodo knjige vrnili, ali pa jih podaljšali za nadaljnja dva tedna. * * * Pereče vprašanje izgradnje nove obalne ceste je bilo danes spet predmet obširne razprave zainte-resirariih činiteljev, predvsem treh obalnih oucin ter ustanov, ki so zadolžene za projektiranje. Kakor iiTio že poročali, je problem precej zapleten, ne samo zaradi velikih finančnih sredstev, ki jih bo treba zbrati, ampak tudi zaradi različnih mnenj, kateremu projektu dati prednost. Tako se že dalj časa vlečejo razprave, ali zgraditi novo cesto ob morju, ali odmaknjeno od morja, ali so'take- ali drugačne rešitve bolj racionalne, ali podo s tako ali drugačno varianto prizadeti prebivalci in turizem, nadalje kako ohraniti principe varstva okolja itd. Danes so projektanti opozorili, da se je treba enkrat dokončno zmeniti, ker neprestane korekture ovirajo in dražijo delo. To velja za odsek Koper - Izola, medtem ko so za odsek križišče Ankaran — Koper rekli, da tu ni več spornih vprašanj in da bodo s prvimi gradbenimi deli začeli že letos. Zgradili bodo novo traso, s tem, da bo sedanja cesta ostala. Stroški za igradnjo prve faze obalne ceste, to je križišče Ankaran — Koper bodo znašali okrog 13 milijard starih dinarjev. L. O. Pobudo za ustanovitev je dali Eli-jana Zajec, Zbor še je hitro uveljavil, zmagal je v svoji kateogriji v letih 1961 in 1962 v Meranu 1P63 v Catanii, 1964 v Rimu. 1965 v De-senzanu, v letih 1966 in 1967 v Fo-lignu. Pozneje se je ansambel povečal z novimi elementi in zmagal tudi na vsedržavnih natečajih v Montegrottu, v Massi, Comu in lani v Riminiju. Prejšnje leto je bil v Beogradu, kjer je sodeloval I na proslavah 80-letoice predsednika j Tita. 1 Pevski zbor «Srečko K-sovci* iz Ajdovščine šteje 52 pevcev vodi ga Klavdij Koloini, čuli smo 5a j ..... . . ... . „ . .... .. . . . . .. T .. pred desetimi dnevi v soriški pro | Cisti dohodek občine bo znašal 215 milijonov - Na prvem mestu industrijec Mario Taccnmo nagraddv°Tugosfavih.'na^Po!istam Iz 12 miiiioni obdavčljive osnove - Ostali davkoplačevalci z dohodki nad 5 milijonov na Holandskem. priredi s sodelovanjem «Pro Loco» Ronke in Slovenske prosvetne zveze SLOVENSKO-ITALIJANSKI PEVSKI VEČER ki bo v soboto, 27. januarja ob 20.30 v kinodvorani «RIO» v Ronkah Nastopajo sledeči zbori: — «SREčKO KOSOVEL*, Ajdovščina — «CITTA Dl GRADIŠČA*, Gradišče — «OTON ŽUPANČIČ*, štandrež — «NONET», Sovodnje ob Soči — «KRAS», Dol - Poljane — «GIUSEPPE VERDI*, Ronke — «SREČKO KOSOVEL*, Ronke Sodeloval bo tudi italijanski prvak harmonikarski ansambel «Miramar» iz Trsta. Davčni zavezanci v občini Gorica bodo letos plačali278,9milijona lir Pevski zbor «Oton Župančič* iz Štandreža šteje nad 30 pevcev, vodi ga Ciril Silič, v zadnjem času je pridobil vrsto mladih pevcev. Nonet iz Sovodenj je imel več uspelih nastopov, čeprav deluje le malo časa. Vodi ga Zdravko Petejan. Zbor «Kras» iz Dola-Poljan deluje že dvajset let in v zadnjem času so se mu pridružili še novi pevci V novi postavi bo ta zbor v soboto nrvič nastopil na odru. Vodi ga Pavlina Komelova kakor tudi zbor «Srečko Kosovel* iz Ronk, ki bo tokrat, pred domačim »bčinstvom, nastopil prvič v svojih novih krojih. Na sobotnem koncertu bosta sodelovala tudi dva italijanska zbora. «Giuseppe Verdi* iz Ronk ima Včeraj je bil zadnji dan za pre- na katerem so bili občinski, pokra-gled in nadzorstvo seznama družin- jinski ter deželni odborniki in sve-skega davka za občane goriške ob- tovalci. ki plačujejo svoj družinski čine za leto 1973. Vse prijave so davek v Gorici; na čelu sta bila vključili v davčni seznam, vendar , goriški župan in predsednik pokra-ima občinski davčni urad teoretič- jinske uprave. menfpo^j^uvidevnost/inna osnm -ZaČe"jkaT 1 °bja-vo imen vi podatkov. V avgustu bo občinski I davčni urad objavil še dodatni se- I ™ za a™71"8«1 davek pre.segd..al! znam. v katerega bodo vnesli spre- .dosegd vsoto 5 membe, oziroma poviške. Po seda- ! njimi sta na P1 vem mestu lndustria-njem seznamu bo prejela občina le- j Jec Mario Tacchino (pokrajinski Občni zbor lovske zveze V prostorih kavarne Ferigo v Gorici, na vogalu ulic Roma in Ober-dan, bo dne 7. februarja redni letni občini zbor medobčinske lovske zveze v Gorici. Začetek je določen ob 18. uri, v primeru nezadostnega števila prisotnih pa eno uro pozneje ob ka- 2if5.570.9?5aS£a slSS^^a^ j 1 3SS ¥ -^ in zdravnik dr. prof. Baldratti z 9.500.000 lir. pobiranje davka pa bodo morali občani plačati 278.901.823 lir davčnemu izterjevalcu. že prejšnjo soboto smo na tem mestu objavili prvi davčni seznam, iiiiiiimiiiuiiimiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinaiiTuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA ZBOROVANJU V TURJAKU Kmečki delavci napovedali stavko za svoje pravice <->r i:*\* v Pri deželni upravi in na prefekturi bodo njihovi sindikalni predstavniki obrazložili svoje zahteve Pretekli ponedeljek je bilo v Turjaku zborovanje kmečkih delavcev, ki so včlanjeni v sindikat te stroke pri CISL. Ob tej priliki so proučili položaj svoje kategorije v okviru vsedržavnih sindikalnih Dogajanj in v zvezi z zadnjimi socialnimi ukrepi. Na zborovanju je govoril pokrajinski sindikalist Ferrara Rossi, ki je obrazložil dosedarji potek pogajanj za delovno pogodbo. Ugotovil je, da delodajalci kmetijskega pod ročja skušajo izigrati določbe sporazuma z dne 9. avgusta lani, s iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiiniiiiiiimiiiiiHniiiiiiniiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiin BENEŠKI DNEVNIK 4. FEBRUARJA KONFERENCA V ŠENTLENARTU O gorski skupnosti za Benečijo razprava s Kraševci in Karnijci ■v Potek razprave na drugi občinski seji v Spetru Slovenov - Dokument odbora za preporod Nadiških dolin - Zavlačevanje demokrščanskih upraviteljev Pod predsedstvom župana Cirilla Jusse (KD) se je v petek že drugič sestal v Špetru Slovenov ob Nadiži občinski vet na «odprti seji*, da bi nadaljeval razpravo o programu gorske skupnosti. Predstavnik leve opozicije arh. Valentin Simoniti je najprej dopolnil svoje prvo poročilo ter predložil dokument, ki ga objavliamo v nadaljevanju članka. V nadaljevanju poročila je definiral predvsem urbanistično strukturo med-deželnega hribovitega področja da bi tudi na tak način ustvarili pravilen koncept «odprte dežele*, strukturno bogatega parka Julijskih Alp in Predalp na področju Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. V tem okviru kontinuitete gorskega področja ima svojo pravilno lego in vlogo Beneška Slovenija, ki nikakor ni obrgbno področje, izven življenjskih vozlišč naše dežele, temveč dejansko središče, oziroma vezni člen te stvarnosti V tem okviru je treba odpreti vprašanja narodnostne in ljudske skupnosti Benečije, a ne z minimalnimi, temveč pomembnimi in karakterističnimi ukrepi. Kajti samo uresničitev širokopoteznih načrtov in zamisli lahko zagotovi Beneški Sloveniji vlogo, ki ji zgodovinsko pripada. Tisto vlogo, ki so ji toliko časa kratili. V nadaljnjih posegih so najbolj poudarjali negativnost odborovega predloga za ustanovitev gorskih j skupnosti, ker omejuje pristojno- I sti iz zakona 1102, kateri v nekate- , rih točkah celo nasprotuje. Od- I borov predlog dokazuje bistveno brezbrižnost za vprašanja krajevnih skupnosti, kakršna je naša, kjer moramo valorizirati vire bogastva, človeške vrednote, z njimi pa predvsem vrednote naše kulture in našega jezika. Ze besedo so zaprosili nekateri občani iz Špetra. To pravico so imeli ker je župan povabil na sejo vse prebivalstvo in je bila, kot rečeno, «odprta» za zunanje prispevke. Prof. Pavel Petručič, svetovalec inž. Giancarlo Venturini, Guido De Vara, arh. Zorattini. dr. Renato Qualizza, dr. Franco Borghese in občinski tajnik Renzo Terlider. Župan Cirillo Jussa je odgovoril na vse te posege in sprejel obvezo, da bo občinska uprava v tem primeru pospešila svojo dejavnost. Manjšinski svetovalci Simoniti, Venturini in Marinič pa so predložili svetu v odobritev dokument, v katerem poudarjajo, da mora občin ski svet poslati deželnemu svetu stališče in ga povabiti, naj v svojem zakonu upošteva jamstva zakona 1102. Zakon mora zaščititi kulturne in narodnostne tradicije, obenem pa mora beneškemu ljudstvu zagotoviti, da se bo obrnila črta gospodarskega upadanja in izseljevanja. V tem smislu naj občinski svet zahteva od -leži nege sveta zadovoljitev naslednjih točk. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! 1. poudariti je treba vlogo pre-' bivalstva skupnosti, ki naj ima poseben statut; 2 sporazumno z občinami naj poteka razmejitev skupnosti; 3. odpraviti mera vsako omejite; pristojnosti, ki jih določa zakon 1102; 4. v svetu gorske skupnosti mora biti. prisoten po en predstavnik manjšine za vsako občino; 5. dežela mora zagotoviti zadostna finančna sredstva, da bo gorska skupnost lahko uresničila svoje gospodarske načrte in posege, skladno z določili zakona št. 1102 o odobritvi le-teh. Špetrska občina, se zaključuje dokument levičarske opozicije, bo sklicala konferenco vseh organizacij in občin Nadiških dolin, da bi razpravljali o gorski skupnosti. V bistvu gre za zahteve Odbora za prepoord Nadiških dolin, ki so bile izoblikovane na znani špetrski konferenci odbora in drugih slovenskih organizacij. O predlogu resolucije bo občinski svet razpravljal na prihodnji seji. Odbor za preporod Nadiških dolin se je sestal takoj po seji občinskega sveta in negativno ocenil zavlačevanje občinske uprave v špetru. Zato je sklenil na lastno pest sklicati še eno zborovanje vseh kulturnih in drugih organizacij Nadiških dolin. Srečanje bo 4. februarja v Šentlenartu. Na shod bodo povabili predstavnike drugih hribovitih področij, predvsem s Krasa in iz Kamije. P. P. katerim je bil zaključen dolgotrajen spor med posestniki in kmečkimi delavci. Do takih kršitev pogodbe je prišlo zlasti v zadnjem času. ko so gospodarji zavrnili celo nekatere kompromisne predloge sindikatov glede kontraktualnih določil in starostne priznavalnine. Prav tako se upirajo priznati pogodbena določila glede odpustov in le manjšemu delu prizadetih delavcev te kategort.ie so priznali to pravico. Kakor v vsedržavnem, tako se tudi v pokrajinskem merilu Zveza kmečkih posestnikov protivi že sprejetim koncesijam ter se izgovarja na vsedržavno pogodbo, ki še ni bila sprejeta. Govornik, ki je svoje poročilo opiral na svoje izkušnje v neki drugi pokrajini, kjer je kar 30 tisoč kmečkih delavcev, je podrobneje navedel nekatere take svoje izkušnje. Položaj na Goriškem se ni prav rtič uredil po podpisu pokrajinske pogodbe septembra lani in od katere je pričakovalo ureditev svojega položaja kakih 1000 kmečkih delavcev naše pokrajine in njihove družine. Položaj je sedai tak, da je njihovo stanje neurejeno bolj kot kdajkoli. Po Ferrarovem govoru se je o-glasil še predstavnik CISL iz Tržiča in pokrajinski predstavnik patronata INAS, nakar so soglasno odobrili posebno zaključno resolucijo. V njej so dali pooblastilo tajništvu svojega sindikata naj stopi v stike z deželno upravo in prefekturo, kjer naj obrazložijo probleme kmečkih delavcev in jih seznanijo z ukrepi, ki jih namerava sprejeti njihov sindikat v obrambo pravic in koristi te kategorije. Med temi ukrepi je napovedano tudi stavkovno gibanje kategorije po vsej Goriški. O podrobnostih se bodo še pogovorili in sicer tudi v odno sih do posameznih kmetijskih podjetij. Zdravnik Salvatore Bancheri 9 mil. 500.000 (plača 1.410.000 lir davka); trgovec Giovanni Bigot 8 mil. (1.383.0U0); industrijec Kurt Brun-schvveiler 6.000.000 (716.000); gradbenik Remo Caselgrandi 8.200.000 (1.205.000) ; zdravnik dr. Renato Caz-zola 7.700.000 (1.084.000); posestnik Steno Donati 5.000.000 (534.000); mehanik Paolo Graton 8.500.000 (1 mil. 280.000); trgovec Luigi Krainer 6 mil. (716.000); zdravnik Adriano Li-pizer 6.300.000 (766.000), podjetnik Giovanni Mattiroli 8.500.000 (1 mil. 280.000) ; zdravnik Alfredo Milano 5.500.000 (620.000); zdravnik Ferruc-do Milocco 5.000.000 (513.000); ekonomist Giusto Montena 6.000.000 (716.000) ; Aristea Petelin 5.350.000 (593.000) ; radiolog Rocco Rocco 5 mil. (513.000); industrijec Giordano Rizzatto 6.500.000 (817.000); industrijec Luigi Rizzi 8.000.000 (1 mil. 229.000) ; zdravnik Enio Sorrentino 5.000.000 (531.000); notar Bruno Sta-fuzza 5.000.000 (513.000); zdravnik Teodoro Stari 5.500.000 (620.000); industrijec Aldo Tacchini 6.750.000 (875.000) ; zdravnik Adolfo Ugomari 5.500.000 (620.000); trgovski prokurist Ferruccio Vittor 5.200.000 (566 tisoč); trgovec Viktorjo Vižintin 5 mil. (531.000). (nadaljevanje prihod-nič). pasivno, imajo člani z izkaznico za 1972 ali 1973. Zbora se lahko udeležijo lovci in ptičarji iz občin: Gorica, Sovodnje, Šte- verjan. Člani ki še niso poravnali svoje članske članerine. lahko to storijo pri vhodu v zborno dvorano, jianarina za 1973 znaša 5.000 lir. Menični protesti V drugi polovici meseca decembra prejšnjega leta so na Goriškem zajj^jgžili,,.444 .primerov meničnih protestov, takole razvrščenih po naših, krajih: Gorica, 137, Tržič 133, Ronke 39, Gradež 28. Krmi n 1, Fara ob Soči, Foljan-Redipuglia 6, Gradišče 12, Zagraj 8, San Canzian ob Soči 10, špeter ob Soči 5, štarancan 16, Sbvodnje 1, Turjak 1. • V Italcantieriju se je včeraj ponesrečil 30-letni delavec Cosimo Trombone, ki si je spahnil hrbtenico, ko je dvigal težak kos železa. V bolnišnid so ga sprejeli na 20 dni zdravljenja. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan ui nonoči je dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V 1RZ1CL Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72480. DANES NA POBUDO TREH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Splošna stavka v Pordenonu za zaposlitev in reforme Področje ob Tilmentu se je razvijalo neskladno, predvsem ob upoštevanju koristi zasebnikov - Primanjkujejo delovna mesta, stanovanja, otroški vrtci in številne družbene službe Dario Fo danes in jutri v Ronkah V organizadji krožka «La Comu-ne» iz Tržiča bo danes in jutri s pričetkom ob 20.30 v kinodvorani «Rio» v Ronkah nastopil gledališki ansambel Daria Foja z delom «Pum, pum ! chi e? La polizia!* Avtomobilist se je zaletel v cestno tablo V Tržiču namenjen proti Ronkah se je z avtomobilom ponesrečil 65-letni Mario Cerchi iz Devina. Cer-chi je vozil fiat 850, ko je nenadoma izgubil oblast nad vozilom in se zaletel v cestno tablo. V tržiški bolnišnici bo ponesrečenec ostal 15 dni zaradi poškodb, ki jih je zadobil po celem telesu. Danes je v vsej pokrajini Pordenona splošna stavka, ki so jo oklicale tri sindikalne organizacije. Z njo hočejo podčrtati odprte hude gospodarske , in družbene probleme, ki so se nagrmadili v tei pokrajini zaradi nenačrtnega kapitalističnega razvoja, ki ie upošteval samo korist gospodarjev, malo ali nič pa koristi širše skupnosti. Pordenon, nekdaj majhen furlanski kraj na desnem bregu Tilmen-ta, je povezal svojo usodo z neslu-tenim razvojem znanega industrijskega podjetja «Zanussi - Rex», ki se je v Italiji in v svetu uveljavil s proizvodnjo «belega pohištva* se pravi pralnih strojev, štedilnikov in podobno. Ob tem gigantu so se v Pordenonu in neposredni bližini razvila tudli druga srednja in manjša podjetja ki so pritegnila ogromno število delovne siile iz zalednih krajev, zlasti hribovskih, ter jih v nekaterih primerih popolnoma izpraznila. Za primer naj navedemo, da se je iz Spilimberga izselilo od 1951. leta dalje kar 22.000 oseb. Industrijski in gospodarski «boom» je naenkrat povzročil, da se je poleg treh pokrajin v naši deželi govorno o pordenon-ski kot o četrti pokrajini, ki se je odcepila od Videmske in postala samostojna. Kakor pa je res, da je ta pokrajina, in zlasti njeno središče Pordenon, tako hitro zrasla, pa ie resnica tudi to, da je posebno mesto nastajalo nenačrtno predvsem ob upoštevajo koristi zasebnikov. Ker niso upoštevali koristi skupnosti, zlasti pa ne potreb velikega števila priseljencev, katerim bi morali zagotoviti cenena stanovanja, zdravstveno zaščito, o-troške vrtce, prevoze in podobno, so nastala huda neravnovesja med posameznimi področji ter družbe ni spori med privilegiranimi sloji in delovnimi množicami, ki šo privedli do današnje stavke. Odnosi so se zaostrili, odkar v Zanussiju odpuščajo delavce in je v namestitvenih listah vpisanih okoli 6.000 delavcev, med temi visok odstotek, okoli 2.000 mladih. Zmanjšanje zaposlitve pa beležijo tudi v drugih srednjih in manjših podjetjih. Sindikati, ki so za današnjo stavko dobili tudi podporo političnih strank, zahtevajo spremembo sedanje politike in predvsem takšen poseg deželnih organov in njenih specializiranih investicijskih teles, ki bodo zagotovili — seveda ob nadzorstvu demokratične javnosti — ponovno zaposlitev brezposelnih, gradnjo ljudskih stanovanj, otroških vrtcev, zagotovitev prevozov, ki ne bodo več v rokah zasebnikov, ampak javnih ustanov. Potrebno je graditi šole, bolnišne centre itd., skratka izvajati politiko reform. Potrebno ie poiskati soglasje med javno in zasebno pobudo ter prvenstveno skrbeti za splošne se pravi družbene koristi, ki so jih dose danji vladajoči krogi tako zanemarjali v korist zasebnikov, da so se spori zaostrili ter bruhnili na dan z vso silo. Z današnjo stavko pa se gibanje ne zaključuje. Sindikalne organizacije, bi imajo na svoji strani vse demokratično mnenje, bodo s svojo politiko v korist delovnih ljudi ogrele tudi krajevne ustanove, da bi . zahtevale pri deželni upravi, naj svoje prihodnje posege prilagodi potrebam skupnosti ne pa koristim že itak bogatim posameznikom. «Zupanov a Micka» v Doberdobu in v Sovodnjah Rezultati srečanja med zamejsko in novogoriško mladino v Mirnu se že kažejo. Prihodnje dni bo v Doberdobu in v Sovodnjah gostovalo Mladinsko dramsko gledališče iz Vrtojbe z «Županovo Micko*, znanim slovenskim klasičnim delom Antona Tomaža Linharta. V nedeljo, 28. januarja ob 17 uri bodo gostovali v dvorani prosvetnega društva «Jezero* v Doberdobu, v četrtek 1. februarja ob 20.30 pa v Kulturnem domu v Sovodnjah. Igro je režiral Marijan Božata, igrajo pa Branki Žižmond. Egon Fomažarič, Darij Mermolja, Dušan Gorkič. Boško Batistič. Marijan Božata, Nadja Mislej. Ukrepi INAM v zvezi s stavko zdravnikov Zaradi stavke zdravnikov, ki imajo pogodbo z boJ.iško blagajno INAM se je včeraj sestal pokrajinski odbor te ustanove na nujno sejo in proučil nastali položaj Odbor je izdal potrebna navndla s katerimi skuša prihraniti zava rovancem. podjetjem in drugim prizadetim nevšečnosti, ki izvirajo iz zdravniške stavke. Kar se zdravil tiče, so že dosegu, da lekarnarji dobavljajo predpisana zdravila neposredno in tako jih ni potrebno plačati pri sprejemu, kar predstavlja precejšnje olajšanje za upokojence in druge mani imovite sloje. Obenem so naslovili apel na vse prizadete, naj bi posredovali za čimprejšnjo ureditev spora in odpravo sedanjega kritičnega stanja. Predsedniku INAM so dali tudii priporočilo, nai skuša poravnati vse spore -n sprejme vse ukrepe za odpravo sedanjega stanja v okviru obstoiečih Drednisov in navodil. V tem smislu so imeli tudi včeraj več srečanj in posvetov s pri-zadetirri podietii in df tevskirn. predstavniki, na kater h so - nr-norij-skem duhu proučili našteli ooipžaj predvsem kar se tiče prijave odsotnosti z dela zaradi bolezn' V-,.- -