> >
list slovenskih delavcev v Ameriki
TSLKFOM: 4687 CORTLAHDT.
Intend u lioond Class Matter,
U. 1903, al Um Fort Offioe at New York, H. vnte Um Act of Ooafft» «*	S, 1*71.
TELEFON: 2876 COBTLANDT.
NO. 260. — STE V. 260.
NEW YOBK, WEDNESDAY, OCTOBER 24, 1017. — SEED A, 24. OKTOBRA, 1917.
Iz Washingtona.
-OOO——
ŽIVILSKI ADMINISTRATOR HERBERT C. HOOVER JE OBJAVIL POSAMEZNOSTI GLEDE PRETIRANIH CEN, KI JIH ZAHTEVAJO ZA SLADKOR V NEW TORKU IN DRUGIH AMERIŠKIH MESTIH. — AMERIŠKI VOJAKI V FRANCIJI SE BODO NAJ BRfcE VDELE2ILI AKTIVNO NOVE ZIMSKE KAM PANJE ZAVEZNIKOV.
-ooo
loii flU-d with the potrt master nt New Y«rk on Oct. 34, 1917, required by the art of Oct. G, 1917. . -t
Washington, d. C., 23. oktobra. — Herbert Hoover, £iviJ»ki administrator Združenih držav, je danes ostro napadel dobickalovce pri prodaji sladkorja v New Yorku ter objavil številke, ki kažejo, kako nezaslišne cene so zahtevali za sladkor pradajalci na drobno.
S Hoove rje m so se posvetovali John Mitchell ter dru fci člani newyorske državne živilske komsiije. Na konferenci so bičali one prodajalce na drobno, ki nočejo prodajati sladkorja, razen, če dotična stranka ne kupi dosti drugega blaga.
Živilski administrator je izjavil, da bi konsumentom sladkorja v New Yorku ne bilo treba plačati več kot devet centov za funt.
Prodajalcem, ki bodo še nadalje vstrajali pri teh cenah, bodo najbrže odtegnili vsako nadaljno zalogo.
Odredba se bo tikala tudi onih, ki nočejo prodajati sladkorja, razen, če se kupi še drugo blago.
Objavili so cene, za katero dobe prodajalci na drobno sladkor, v namenu, da občinstvo spozna, kako velike dobičke si znajo prodajalci izbiti iz težavne situacije, ki je nastala glede dobave sladkorja.
Prodajalce stane sladkor $8.35 za sto funtov ali osem centov in pol za funt.
Cena, ki jo zahtevajo prodajalci na debelo za sladkor vsprico določb živilske administracije, pa znaša $8 70 za sto funtov. Za sedaj ima živilska administracija pravico regulirati vse odnosne panoge industrije med proizvajalci in konsumenti in sicer pri trgovinah, ki imajo več kot sto tisoč dolarjev letnega obrata.
Popolnoma mogoče je vsled tega urediti razdelitev sladkorja tako, da se bo vpštevalo le one prodajalce na drobno, ki skuhajo ugoditi željam živilske administracije ali pa tako, da bodo vpoštevali v prvi vrsti tvrdke, ki sodelujejo z administracijo, dociin bodo ostali drugi prodajalci v ozadju.
Velike tvrdke v New Yorku in drugih mestih bodo naprosili, da naznanijo občinstvu cene, za katere prodajajo sladkor. Domnevajo, da bodo te tvrdke pričele z gibanjem ter prodajale posameznim odjemalcem toliko sladkorja kot ga ti odjemalci zasedaj dejansko potrebujejo.
Onemogočili bodo poskuse, da en odjemalec obišče več prodajal en z namenom, da dobi več sladkorja.
Washington, D. C., 23. oktobra- — V tedenskem poročilu vojnega tajnika Bakerja se glasi, da so ameriške čete v Franciji v sijajnem fizičnem razpoloženju ter pripravljene za boj.
V kratkem so se privadile podnebju ter se čutijo kot doma v vojni zoni.
Glede splošne situacije izjavljajo izvedenci vojnega tajnika naslednje:
—	Slabo vreme prevladuje že ob celi zapadni fronti in kmalo bodo nastopile zimske razmere, teren bo postal vedno bolj težaven za naskakujoče čete.
Kljub temu pa se bo nadaljevalo z ojačenjem vsako-vrstnega materiala zaveznikov ter z gromadenjem tehničnih sredstev in pripravami, ki so se vršile več mesecev, vsled česar bodo mogli angleški in francoski poveljniki premagati naravne ovire ter pritiskati naprej po kratkem premoru.
Ni se še ugotovilo, če bodo zavezniki v tej zimi zavzeli svoje zimske postojanke.
Glede nemških uspehov v baltiški kampanji se glasi v poročilu:
—	Čeravno se ne sme vprizarjati poskusov, da bi se omalovaževalo važnost postojank, katere so zavzeli Nemci, je kljub temu treba pripomniti, da so Nemci pričeli to kampanjo z izključnim namenom, da ohrabre razpoloženje cele dežele
Nemčija je z raztegnjenjem svoje fronte na vzhodu le padaljšala svojo bojno črto ter črto komunikacij.
Dogodki v Rusiji v zadnjem času pa morajo vzbuditi le povečano upanje v končno zmago zaveznikov.
Jasno je, da ima strašni artilerijski ogenj zaveznikov vedno bolj odločujoč učinek na celi zapadni fronti. 6e nikdar prej se ni v katerikoli seriji spopadov tako hitro odtegnilo postojank nemških divizij ter jih nadomestilo z svežimi. Pribežniki iz nemških vrst postajajo vsak dan številnejši.
Zapadno bojišče.
True translation filed with the post master at New York on Oct. 34, 1917, as required by the act of Oct. 0, 1917.
London, Anglija, 23. oktobra. Sinoči je zopet deževalo in vreme je bilo viharno in nestanovitno. Zgodaj zjutraj je osvražnik napa del eno naših novih postojank južnem delu gozda Houtholst m je prisilil čete, ki so držale to postojanko, da so se nekoliko umaknile. Na ostali fronti smo obdržali vse postojake in jih utrdili.
Francija, 23. oktobra. — Dane« zjutraj ob 5.15 so naše čete po artilerijeskm streljanju, ki je trajalo več ur, naskočile zelo utrjene nemške postojanke v okolici Allainant in La Malmaison. Na celi fronti napada smo lepo napredovali in smo vjeli mnogo nemških vojakov.
Severozapadno od Rheimsa je bilo ponoči hudo artilerijsko streljanje. Trije napadi na naše postojanke pri Bermaricourt in vzhodno od Neuville os bili brezuspešni.
Na desnem bregu Mozele je artilerijsko streljanje zelo narastlo posebno pa še proti večeru pri hribu št. 344.
Nočno poročilo:
Severno od Ai&ne so se napaldi, katere smo pričeli zjutraj, razvili pod zelo briljantnimi pogoji. Navzlic blatu in dežju so naše čete napadle zelo utrjene sovražne postojanke z občudovanja vrednim navdušenjem, katere so branile najboljše nemške čete s pomočjo artilerije.
V prvem napadu so naše čete zavzele Fruty in Bohery. Malo pozneje pa utrdbo Malmaison.
Prodirajoč dalje, so naše Čete v bojih, v katerih so pokazale svojo nepremagljivo moč, pognale sovražnika iz Montparnasse, matere sra je naša artilerija deloma porušila.
Na levem krilu se je naše pro diranje nadaljevalo z istim uspehom in vasi AHemant in Vaudes-son sta padli v naše roke. Na »desnem kirlu pa so naši vojaki potiš nili črto na višine, ki obvladujejo Pargny-Fttain.
Konečno smo v centrumu razpršili sveže sovražnikove rezerve na vse strani in smo v hudem boju za~ sedli vas Chavignon. Na tem mestu je naše prodiranje doseglo glo-bočino treh kilometrov in pol.
Tekom dneva so bile sovražnikove izgube zelo velike; k tem pa se morajo pridjati še izgube vsled artilerijskega ognja. Do sedaj smo našteli 7500 ujetnikov. V velikanski množini materjalai, katerega smo zajeli, smo našteli 25 težkih in poljskih topov.
Navzlic slabemu vremenu so naši letalci z veliko drznostjo dovršili, kar jim je bilo naloženo. Njihovi stroji so loteli 50 metrov nad
bojiščem.
_
10 milj ono v funtov sladkorja.
Buffalo, N. Y., 23. oktobra. — Zvezna tajna policija je danes sporočila v Washington, da je v nekem skladišču v Buffalo našU 10 miljonov funtov sladkorja v vrečah in sodih, na katerih je bila o-značena moka.
Sladkor so vozili v skladišče skozi več mesecev in zvezni detektiv, ki je preiskal skladišče, ga ceni na 150 železniških voz, ali 10 miljonov funtov.
Po vrečah in sodih je bila raz trošena moka.
Ravnatelj skladišča ni prej vedel, da je v poslopju kak detektiv, dokler ni bila preiskava končan«.

V
fiSSš




COPVMIQMT UMOUWOOO * M»0««W000. •» V.
BIVŠI FBBDBED1
ZDRUŽEN IH DRŽAV T AFT, TER NJEGOV SIN S SVOJO NEVESTO.
Izgube ZeppeUnov.
Zadnji zračni napad stane Nem ce polovico Zeppelinovega bro-dovja. — Francija se veseli nad veliko izgubo Zeppelinov.
Boji pri Rigii
Eksplozija v Belgiji.
True translation filed with the postmaster at New York on Oct 24. 1917, as required by the act at Oct 6, 1917.
AaMffta, Nizozemsko, 23. oktobra. — "Echo de Belce"
True translation filed with tlie postmaster at New York on Oct 24, 1917, as required by the act of Oct. 6, 1917.
Washington, D. C-, 23. oktobra. — Ofiejelno poročilo pravi, da je Nemčija pri svojem zračnem poletu na Angleško 20. oktobra izgubila polovico celokupnega svojega zračnega brodovja super-Zeppelinov.
Vsa Francoska je vzradoščena nad največjo zračno zmago, katero so dobili nad kakim zračnim brodovjem, odkar se je pričela ta vojna. Zadovoljstvo pa je tem večje, ker se je izvedelo, da /e bil nemški napad namenjen uresničiti nevarno povračilno grožnjo, ka
tero so objavili pTed štirimi dnevi.
Ob tej priliki je nemška vlada poslala svarilo Franciji in Angleški, da bo grozovito kaznovala ker so vprizorili nečloveški in neopravičljiv zračni napad na mirna nemška mesta. Povračilo so Nemci zagrozili v ofiejelnem poročilu, ki se glasi:
Za vsako opeko, ki bo padla raz mirno nemško hišo, bodo v Pa rizu porušene cele vrste poslopij/ Z ozirom na nesrečo, ki je zadela nemško zračno brodovje, pra vi francosko poročilo, da so Nemci vsega skupaj zgradili do sto Zeppelinov, od katerih jih je £>ilo 16 uničenih že pred vojno. Izgube, katere so zavezniki ofiejelno objavili, so: 6 v letu 1914; 16 zu leto 1915; 25 leta 1916 in 3 za 1917.
Potemtakem je bilo uničenih najmanj 66 Zeppelinov, h kateri izgubi se mora še pridejati naj manj šest, ki so bili uničeni pri poskusni vožnji. Poleg tega je Nemčija dala nekaj Zeppelinov Bolgarski in na zapadnem bojišču jih ima samo 25 supar-Zeppelinov. Največje zračno brodovje, ki je bilo poslano proti Angležem v Belgiji in severni Franciji, ni štelo nikdar več kot 16 Zepelinov.
London, Anglija, 23. oktobra. Skupne izgube, katere so povzročili Zeppelini na svojem poletu v petek ponoči, znašajo 34 mrtvih in
oktobra. —
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Demonsfracijejf Ljubljani.
I ■ ^-000 ■ ■
policija je streljala ka DEMONSTRANTE. — veliko oseb je bilo ranjenih. — V AV strooggrski so bili zadnji ČAS ŠTEVILNI izgredi radi visokih cen za ŽTVILA — pro
tinemSko razpoloženje postaja vsak dan
večje-
True translation filed with tbe post master at New York on CK-t. 21, 11)17, as required by tbe act of Ort. ti. 1U17.
London, 23. oktobra. — "Exchange Telegraph Co. ' je dobila porodilo, da je meja med Avstro-Ogrsko in Švico zaprta vsled resne situacije v Avstriji.
Veliko avstrijskih tovarn, v katerih so izdelovali munici j o, je zaprtih vsled demonstracij, ki so se vršile na Dunaju, Pressburgu, Bruennu in Ljubljani.
Množice, v katerih so bile v prvi yrsti zastopane ženske, so demonstrirale proti vladi radi pomanjkanja hrane.
Nemiri so bili tako resni, da je morala stopiti slednjič policija v akcijo. Policisti so streljali na gruče demonstrantov ter usmrtili oziroma ranili veliko oseb.
V	Amsterdam je dospelo z Dunaja poročilo, da je prišel na Dunaj nemški zunanji minister von Kuelilmann, ki se je dvakrat precej dolgo posvetoval z avstrijskim zunanjim ministrom grofom Černinom.
Washington, D- C., 23. oktobra. — Z ozirom na ofiei-jeno diplomatično poročilo o razmerah v Nemčiji, se lahko sklepa, da je zdaj situacija v Nemčiji veliko bolj kritična kot je bila kdaj poprej.
Nek odstavek v poročilu se glasi.
— Nemško prebivalstvo želi mir, in nemški narod izjavlja, da bo mir sklenjen že meseca novembra, ker je. prepričan, da se sanje o nemški zmagi ne morejo vresiii-čitL
Delavci izjavljajo, da bodo zapustili tovarne, če bo hotela vlada nadaljevati tudi čez zimo z vojno.
Nemški delavci zahtevajo povišanje plač in večja dovolila glede hrane.
V	Berlinu se tudi vojaki vdeležujejo nemirov. — V enem samem demonstrativnem izprevodu so našteli preko dvajset vojakov.
Zavezniški zrakoplovi povzročajo raznim nemškim mestom veliko škodo. Naravnost strašno je življenje civilistov v Nemčiji.
Otroci morajo iti spat že ob štirih popoldne ter 1110-
True translation filed with tbe post-muster at New York on Oct. 24, 1917, as required by tbe act of Oct. 6, 1917.
Petrograd, 23. oktobra. — V. .	,	.	, ,
okolici Rige pri Skulih, Hinzen- rajo ostati v postelji do desetih zjutraj, samo za to, da ne
bergu, Manor, Allzhi Manor in pri	zahtevajo preveč hrane.
jyradu Lemburg so naše čete na- Pred kratkim so se pojavili nad Essenoin zavezniški
predovale in zavzele strelne jarke,	zrak0plovci- Na poslopjih iii tovarnah so povzročili veli-katere je sovražnik izpraznil. —I, v b- ^
Zakope severno od Hinzenberga	~ans'° s o	.
in Manor smo zavzeli po hudem Par bomb Je Padl° tudl v cirkus, kjer je bila predsta-
boju.	va za vojake. Pri tej priliki je bilo ubitih nad osemsto vo-
Baltiško morje: Pomorskih jakoV.
spopadov ni bilo.	Benetke, 23. oktobra. — Od pričetka vojne naprej ro
Opazili smo sovražne ladje pri ^ razmere v Avstriji stalno obračale na slabše ter so do-Kuivastu; bili Ste dve bojni ladji	ged. do to£ke ki vzbuja javno pozornost,
tri krizarke m rusilci.	J T. .	. , „ Ci ,, , . . , - irl .„ ; *
V nedeljo so sovražni rušile, . . Llst "Comere della Sera", ki izhaja v Milanu, je ou-
bombardirali obalo v bližini va^i javil dolg članek, v katerem razpravlja o razmerah v
Uekuii, okoli sest milj severno dvojni monarhiji in sicer na podlagi uradnih podatkom, ki
od AVerderja. Sovražni poskus iz- jih je dal na razpolago Luigi Barzini.
krcati oddelke pri Moisekul Ma- ' Te po<iatke ie dobil Barzini iz rok laškega generalnc-8 mil i severno od vVerderja, w, ,
1 ga štaba.
Naši oddelki, ki so branili ob-1 Živila v Avstriji so zelo redka stvar. Italjani, ki so režje, so sovražnika prepodili. zaprti v koncentracijskem taborišču v Katzenau, vrše Berlin, Nemčija, 23. oktobra, živahno trgovino z živili, ki jih dobivajo iz Italije s po-Skupno število ujetnikov pri ope- sredovanjem Rdečega križa.
Ta živila prodajajo nato avstrijske ženske častni-nih je bilo več kot 100 topov, k- kom m vojakom-
med katerih jih je bilo 47 težkih Tako plačujejo Italijanom 12 kron za kilogram riza topov z bojnih ladij, mnogo pušk. in devet kron za kilogram koruzne moke. 130 strojnih pušk in metalcev min y mestih so vsa živila izvanredno draga. Novi pod-nad 1,200 koles, 2,000 konj, 30|plati za gtare	stanejQ 45 kroDj zel0 slab(. vrste oble-
ka stane. 300 kron.
Lakotni izgredi so vsakdanja stvar. Nekoč je morala celo Škodova municijska tovarna prenehati z deloni.
Protinemsko razpolfemje postaja vsak dan večje, posebno pri slabo preskrbljenem priprostem narodu, ki opazuje neprestani tok domačih pridelkov v smeri proti Nemčiji.
Številne različne narodnosti Avstroogrske so s -ravili
ko bo
nor,
iu uspel
avtomobilov, 10 aeroplanov, tri | cfržavne blagajne s 365,000 rabljev in veliko množino zalog in j vojnega materjala.
Pershing feldmarial?
True translation filed with the poet
master at New York on Oct. 24, 1917, as required by the act of Oct 6, 1917.
Washington, D. C., 23. oktobra. I v velikansko jezo. Velikanska bo zm jšnjava, ko ho lz-z ozirom na priporočilo, da se ge I bruhnila ta jeza na dan, kajti dozdaj so jo skušali zatreti z neralu Pershmgu kot vrhovnemu\wsemi mogočimi sredstvi, poveljniku ameriških cefc, podeli	t-aa	at-
naslov feldmaršal, je vojni tajnik Po ceh Avstroogrski skusajo potrpljenje narooa po.
Baker danes izjavil, da ni naklo- tolažiti z izjavo, da bo Italija v najkrajšem času prosila njen temu nasvetu. Rekel je, da J za mir.
naj vlada ostane pri tradicijah, po — Brez vsakega pretiravanja, — končuje poroceva-lalerlhi^lov eeneKd ^^llec, — se lahko reče, da bo ta zima najhujša za naše^as-
protnike, posebno pa za Avstrijo, ne da bi bilo treba za-srečnem poletu na Angleško, k*-|veznikom vprizoriti kakih večjih nauadov.
kor se poroča iz švicarskih mest ob Bodenskem jezera. Večina posadk uničenih Zeppelinov je bila
Hran* a Avstrijo.
True translation filed with tbe post-iz Friedrichshafena. Wuertetnber-1 master at New York on Oct 24, 1917, ski kralj je poslal sožalje družinam I ** »n^ *ytbe act of Oct. a, 1917. ki so izgubile svojce pri tea pole-1 Ban, Švica, 23. oktobra. — Ne-tu.- Švicarski listi m mnenja, da [ko dunajsko poročilo pravi, da po
atara Ja lila pred krat-
in Nizozemsko, se je Avstro-O grška zavezala zalagati Nizozemsko z različnimi snovmi, med njimi 1 lesom in oljem za mazanje. Nizozemska pa bo dala živež.
Da se omogoči ta kupčija, bo Nizozemska banka posodila Av-4
[i it.iii H,., .j, inH^uii iurpup


"GLAS NARODA"
(Slovenian Daily.) Own«! and published by the
3l0yenic publishing company
(a corporation.)
THANK 8AK.SKK. PrwidepL	LQI'IS BKNfci-HS. Treasurer.
PUee of Bu«inewi of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t Street, Boroagh of Manhattan New York City. X. Y.
Na celo leto velja liat aa Ameriko
In Cauado....................$3.50
Z* i mjI l**ta .................... 2.00
Za iS-trt leta.................. 1.00
Za celo leto aa mesto New York $5.00 Za |kol leta za me*to New York.. 3.00 Tjk čet rt leta za mesto New York 1-50 Za inoKecostvo za celo leto ...... 6.00
T.I.AS NARODA** Izhaja vsak dan irraemšl nedelj tn praznikov..
ti L A S NARODA"
("Voice of the People") Issued every »lay except Sundays a&4 Holidays. S*nb«cTlptton yearly $3.50.
Advertisement on
Dopisi brpz i »odpisa in osebnosti se ne prtobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Mofiey Order. Pri spremembi kraja naročnikov pršimo, da se nam tudi prejšnje blvaHSEe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
1 »opisom in pošiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA" Cortland t 8t.,	New York City.
Matematika In moralni
-ooo-
dij, ki naj bi vozile živila.
Kampanja s podmorskimi čolni je stavila v vojno, na strani zaveznikov, Kitajsko, Siam, Brazilijo, Kubo in — Združene države.
Vsaka teh držav je dala na razpolago na tisoče ton nemških ladij, katere naj bi uporabili na istih črtah, na katerih operirajo nemški podmorski čolni.
Združene države so izdelale program zgraditve standardiziranih ladij, program, potom katerega bodo gradili ladje hitreje kot bi jih podmorska strašila mogla potapljati.
Ta svet je več kot matematičen in znanstven-Ta svet je tudi — moralen.
Narod ali človek, ki gradi na matematičnih formulah samoljubja in neglede na pravice drugih, mora priti v stiske.
Nekateri narodi pravijo, da Nemčija ne razume — duše drugih narodov. S tem se hoče reci na drugi način, da se Nemčija še ni naučila priznavati obstoja — moralnega sveta.
,	--ooo	—	~
True translation filed witb the postmaster at New York on Oct. 24, 1917, L	um rt quired by the act of Oct. 6, 1017.
Major Hoffe, o katerem se poroča, da je clan nemškega generalnega štbaa, je poslal 4*Weser Zeitiing" v Bremenu poročilo glede vojaške sile Združenih držav.
V	tem poročilu pravi:
Vojaški viri Združenih držav obstajajo iz nezadostno vež bane redne armade le 100,000 mož t«*r narodne milice 120,000 mož, ki pa sploh ni izve ž bp na. Posledica različnih odredb, katere so odredili, da se poveča armado, bo spomladi nekako 1,400.000 mož, ki bodo deležni le najmanjšega vojaškega urjenja.
Nato ure |K)ročevalec naprej ter razpravlja o transportnih tez kočah, kako spraviti te ljudi preko morja, ka-Uo jili vzdržati opremljene s provizijami in vojnim materialom in kako zgraditi v Ameriki ladijsko tonažo, katero bodo potrebovali.
JS tem pa pride poročevalec do čudnega zaključka:
Končno pa ni odporna sila ameriških čet velika, najbrž nekako tako kot ona Kuinuiieev in Anierikaneev bo prav gotovo manj kot je bilo Humuneev.
Nemški duh pa na čudovit način ne more razumeti, da so na tem svetu tudi nematerijane sile.
Nemški major ve za število izurjenih mož, ki smo jih imeli pred vojno.
On ve za čas, ki je ]>otekel, odkar smo se pričeli pripravljati V sled tega — tako misli on — lahko izračuna, koliko ladij, mož in opreme bomo imeli na razpolago za ofenzivo prihodnjega j>oletja.
Pozabil pa je računati z duhom, ki napolnjuje ameriške vojne priprave, z duhom, ki bo napravil naš nastop v prihodnjem poletju tako različen od njegovih proroko-, .inj iti sicer glede kvantitete in kvalitete, da bo on resnično obžaloval, tla je sploh kedaj pisal dotične besede.
Nemški vojaški duh skuša vesoljstvo zmanjšati ali reducirati na matematično formulo.
Sj h minit i se je treba, kako so Nemci mislili glede llelgijc. — Belgija je imela majhno armado, Nemci pa so i; icli veliko. Belgija je nudila pot za udarec na Francijo.
Vsled tega so Nemci sklenili, da gredo skozi Belgijo, so skozi Belgijo. Opustošili so jo- Tedaj pa so se pojavile stvari, ki niso bile vidne v matematični formuli.
Spustili so na plan moralne sile, ki so pr'epredle civilizirani svet ter ga združile v boj proti Nemčiji.
V	Belgiji je ujela Nemčija medveda za rep. Sedaj pa more najti nikogar, ki bi ji pomagal, da ga izpusti.
Zračni napadi na London in na angleška mesta ob o-i»:i!i naj bi z i latematično gotovostjo povzročili velikansko razdejanje.
Nobena matematika pa bi ne mogla razodeti nem-kim povzročiteljem strahote jeze, sovraštva in želje po o-veti, katero bi mogli taki zračni napadi vzbuditi v srcih Angležev.	M BBHp
Ti zračni |H>bodi so bili kot od Boga poslani za angleško rekrutacijo. IV bi se le moglo Zeppeline zavesti, <i-t bi poleteli preko Dublina, bi bila tudi cela Irska v vojni proti Nemčiji-
Kampanja s i* »dinarskimi čolni je imela svoj postanek v matematičnih možganih admirala Tirpitza.
Izračunal je ladijsko tonažo, ki je svetu na razpolago. Izračunal je število jxjdmorskih čolnov, katere bi se lahko zgradilo ter povprečno število ladij, katere bi mo-^li potopiti ti podmorski čolni.
Vsled tega bi morala biti Anglija izstradana v teku šestih mesecih.
Brezobzirna kampanja s podmorskimi čolni pa je iipustila na svetlo angleškemu narodu nepoznane sile
ksb L j • ti i	« h tt 11«	s *___ . —-
sile san
• i»
-ooo-
Reading, Pa.
Namenil sem se nekaj napisati o naših podpornih organizacijah in o njih združenju.
Delavske razmere so sedaj po-voljne, čeravno je velika draginja pri vseh človeških potrebščinah, torej nakratko povedano, da bi si kaj prištedili, na to ni mogoče misliti. Toda gledati hi pa moral vsak vsaj toliko, da bi bil zavarovan pri kakem podpornem društvu. Meni se zdi niaimreč vsako društvo dobro, v slučaju bolezni in nesreče nam plačuje j»odporo tpr vsaj nekoliko osuši sofize njegovi družini v stlučaju članovo smrti. Marsikateri se na to nanaša, če ima prihranjenih nekaj bankovcev, mogoče stotak ali več, ali ta stotak hitro skopne, ako doleti dotiČnika bolezen ali nesreča. Mogoče nastopi potem tudi smrt in dotiunik ni zapustil toliko, da bi pokopali dostojno njegove o-stanke. Znani so mi slučaji, ko so zboleli rojaki, pa niso pripadali k nobenemu društvu, dasi pa so bili bolni le par dni in niso zapustili ni toliko, da. bi bilo za pogreb. Drugega ni preostajlo, nego kolektati za njegov pog-reb. V takem slučaju ne da nihče rad. denarja. Vsakemu se vse mogoče očita, predvsem pa to, češ, zakaj ni pristopil h kakemu društvu, saj jih je dovolj. Toda on ni hotel pristopiti, ne podpirati nobenega. Res je, da ljudje še dajo v ta namen, toda neradi in ne-v oljno.
Kdor kaj razmišlja, se lahko prepriča, da vsak težko plačuje svoje mesečne asesanente. toda mora, če hoče biti zavarovjfn za slučaj nesreče, ki nikdar ne spi. Vsled tega svetujem vsem tistim rojakotm, ki še niso pri nobenem društvu, da naj nemudoma pri-
sledila druga, drugi tretja itd. Ljudje se bodo vstrašili. Pazili bodo s sumljivim očesom na vse in vsaka resnična ali neresnična beseda bo novo olje na ogenj Predvsem bo velika težava za nove člane. Ljudje pojdejo rajši tja, kjer miljoni jamčijo za varnost, kjer je vir za. novo človeško življenje (?) neizčrpen. In kakor-hitro preneha rasti organizacija je že obsojena, na smrt.
Podporne organizacije so podobne nekako gospodarskemu podjetju. Po natančnem preračunu se sprejema riziko in preračunano je povečini tako, da zdravi in novi plačajo tistim, ki imajo kaj dobiti. Tako se nekako vedno krijejo izdatki z dohodki in če je sreča,- se tudi nekaj prihrani za slabe čase. To tvori potem re zervo.
Glede organizacij je treba biti torej previdnim. Močni smo ž nji mi samo, dokler so vse močne, in slabi, ko pade prva. Imamo po groje za živi jen je, dokler imamo dovolj mladega življenja. Zato pa ni prav, da gledamo z očmi, kot bi nam bilo vseeno, ali bi se zdru žile slovenske organizacije ali ne Res je posamezniku lahko reči "pa naj se združimo." ppč pa je težko do tega priti, ker so zapre ke na vseh koncih iii krajih.
Po mojem skromnem mnenju bo težko do tega zlepa priti, da bi se kmalo združile vse slovenske podporne organizacije v eno močno organizacijo. Toda sčasoma bo mogoče, ko se zbližamo, to •bo pat takrat, ko se zbližamo s pravili vseh organizacij in ko se bomo zbližali s pravili, takrat pa bo prej mogoče misliti na zdru-ženje. Po mojem mnenju prihaja to zaradi različnih naziramj o verskih vprašanjih. Ena organi-
goče pobratimo, da se prej »družimo, se pa medsebojno črtimo. Komu kaj koristi, če ta vefruje in
obratno? Ako jaz kaj žrtvujem za svoje prepričanje, je to moja stvar; svoj denar sem jaz zaslužil in imam pravico razpolagati ž 'njim. Zakaj je torej svoboda? Delavci bi morali hiti združeni v mišljenju in dejanju tam, kjer se gre za njih dobrobit in tam, kjer se gre za vero ali nevero, naj se ravna vsak po svojem orerpriča-nju. Versko prepričanje naj be torej. stvar vsakega posameznika in nihče naj nima pravice koga zaničevati zaradi njegovega prepričanja ter ga žaliti :zara<ia te-ga. Vsak ima pravico do svojega prepričanja in sine zahtevati, da ga drogi spoštuje kot njegovo privatno lastnino. Mislimo svobodno in pustimo druge svobodno misliti! Vsakdo lahko uvidi, kako veliko škodo si deltaijo delavci s tem, da se sovražijo zaradi vere. Prepir vedno odteguje nasprotujoče si stranke tako, da je končno vsako skupno delo nemogoče. A če vemo, da je skupen nastop delavcev potreben za izboljšanje našega položaja, torej se zbližajmo!
Sicer s tem ne mislim trditi, da bi se ne smelo znanstveno razpravljati o verskih vprašan jili Nikakor ne, celo potrebno je, da se razpravlja, toda ne na način, kakor se karte mešajo in ^akor se razpravlja med nami. Kdor čuti v sobi agitatorične zmožnosti, ta naj skuša zlepa prepričati svojega nasprotnika in bo nedvomno stokrat več dosegel, kakor pa na kak drug način.
Ni res, prijatelj, da so vsi ljudje enaki, toda tu ponovno poudarjam, da je vera zadeva našega duha, s čemur nima naš kruh ničesar opraviti. Tega pa naši rojaki nikakor ne morejo razumeti. Vera in nevera, svobodomiselstvo in brezverstvo ter socijalizem — vse skupaj so zbasali v eno vrečo ter sedaj se meša in ne da bi vedeli pravzaprav, kaj da je. Pcjani so se nam zanešali in zato ne moremo ločiti enega od drugega. To se mi je zdelo potrebno povedati ih razloga, ker se še dogaja med rojaki, da eni so preveč neverni, drugi pa preveč katoliški. Resnično jc, da nismo ne eno. ne drugo. to je ne preveč soeijalistični in ne preveč katoliški, ker nismo v službi nobene stranke in nobene vere, temveč smo samo v službi interesov slovenskih delavcev v Ameriki.
Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote.
John Pezdirc.
TUKAJ NI REV MATIZM \
v hiši, kjer je dobro znano
proti pro ti nako žlično zdravilo
vedno pri rokah. To je edino uspešno zdravilo za protin, bolečine v hrbtu, na stranoli, ohromele kosti in za druge bolezni, ki nastanejo od prehlada.
Ozdravilo je že 10.000 mož.
Cena ene steklenice je $1.00. tri steklenice $2.80, šest steklenic za popolno zdravljenje stane s poštnino vred $5.00.
GROWN PHARMACY
2812 East 79th St., E,	CLEVELAND, OHIO.
"Vi lahko pišete meni z ozirom na katerokoli bolezen in prejeli boste najboljše pojasnilo in ostalo bo popolnoma tajno." .
avgusta goepa Neža Zakotnik v da je bil boj med stražnikom in visoki starosti in dne 4. septem- morilcem-tatom hud. So to žalost-bra gospodična Majda Baraga v evetoča mladosti 20 let.
stopijo, kajti nihče me ve, kdaj ga zacija je ostala zvesta vernim na-
v porabi živil, sile, ki so proizvedle 3E »ploh. Bi
doleti nesreča; pozneje bi rad pristopil, pa je že prepozno.
Dobijo se tudi taki, ki ne znajo ceniti denarja. Ako imia nekaj denarja v roki, si misli, da si ga mora privoščiti. Dokler je kaj v žepu, pijan mora biti od zore do mraka ter od mraka do dne in tako gre *!riijsasa in rajsasa". V takem slučaju največ ve in največ ima. človek si skoro ne upa opozoriti ga na njegovo žalostno ravnanje, kajti za odgovor bi dobil laško in slovensko kletev: "kaj mi če društvo, raje zapijem ta denar, kakor pa da hi se drugi mastili i njim." Tako govori tak revček, ko ga pa doleti nesreča, je pa popolnoma odvisen od milosti svojega bližnjega.
Torej, kdor še ni pri nobenem društvu, naj nemudoma pristopi!
In zdaj preidem k združenj; i slovenskih jednot in zvee.
Predvsem ni to j ako do-bro, da dela vsaka organizacija za sebe. Vzemimo si za slučaj eno prodajalno, ali pa več. Trgovine ali prodajalne delajo vsaka zase, brea oeira, če škoduje drugim ali ne. Če namreč mi pomoremo eni organizaciji in s tem škodujemo drngi, nismo v splošnem pomagali nikomur. Podporne organizacije so last vsega naroda in ne samo dofcičnih članov," ki so zbrani v njej. Če gre vsem dobro, je dobro sa vse; če gre pa le eni slabo, je koQikor toliko nevarnosti za druge. Mi gotovo trdismo, da to ni res. Ampak naj pride enkrat tako daleč, da se bo morala ta ali ona organizacija r&združ&ti. ali da bo prisiljena vstaviti svoje poslova nje, pa se bomo kmalo prepričali, da ne bo trpela samo ena, ampak vse. Predvsem bo to omejena za ■ v naie odporne o
ukom svojih prednikov, druga pa za metu je te nauke in se postavlja na druge.
Pred nekaj leti smo se zgražali nad pogubonosnimi boji med klerikalci in liberalci v naši stari domovini. Dokler smo bili v tem boju sauni, smo se pridružili eni ali drugi stranki; ko pa smo prišli ven iz njega 'itn smo mogli nepristransko misliti, smo se pa tolkli po glavi, češ, kako veliki nespa-metneži smo bili. Ob takih prilikah smo sklenili za trdno, da ne bomo nikoli dopustili, da se ta nespametna gonrja zanese med nas v Ameriko. Toda pri vsem našem zgražanju in pri naših sklepih smo koaicem konca toliko 4'napredovali", da prihaja včasih enak boj, ki se «auno v tem razlikuje od starokrajskega, da je še tisočkrat bolj nesmiseln.
Ameriški Slovenci smo s par izjemami vsi delavci, ki si v potu svojega obraza služimo vsakdanji kruh; vsi enako, pa naj smo tega prepričanja ali onega, tega nazi-ranja ali onega. Vsakdo mora vsak cent krvavo zaslužiti, ako ga hoče imeti. Vsi smo izpostavljeni enakim nevarnostim pri delu, vsi imamo enako dolg delavni čaSj kriza nas vse enako prebita vsakokrat; skratka, vsi smo enaki trpini v svojem boju za obstanek. Naši delodajalci nas ne vprašajo, če smo verni ali ne, če hodimo v cerkev ali ne, ako verujemo v Boga ali ne. Oni se samio brigajo, da vsak delavec dosti naredi; in čim več naredi, tem raje ga imajo, s čim manjšo plačo je zadovoljen, tem bolj jim je dobrodošel. Kar je torej za delavca 6labo, je za delodajalca dobro; kar je za delodajalca slabo, je za delavca dobro.	•
- da
pa mi nvoaraof Heato, ■>
Par novic iz domovine.
Smrtna kosa.
V	Ljubljani so umrli:
Dne 29. avgusta: Peter Matko-
vič, užitkar, 67 let, v deželni bolnišnici.
Dne 30. avgusta: Ivana Flere, delavka, 67 let, povožena na Cesti na Rožnik. — Ivam Petel, pešec, v rez. voj. bolnišnici v Mari-janišču. — Josip Herman in Matija Hybrant, pešca, oba v rez. voj. bolnišnici na obrtni šoli.
Dne 31^ avgusta: Ladislav iiaj-^an, narednik, Ivsn Erznožnik, pešec, Rajko Katatonig, črnovoj-niški delavec, Ivan Sk rip k ar, pešec, vsi štirje v rez. voj. bolnišnici na obrtni šoli. — Elizabeta Košir, postrežnica, 73 let, Pred Škofijo 14. — Robert Gvardjančič, rejenec, pol tretji mesee, Poljanska cessta 52. — Ana Bizjak, bol. devica. 39 let, Radeckega cesta 9. — Maiija Strmec, absolventw-nja trgov, tečaja, ,18 let, Knezova ulica 251. — Fran Puc, poštni ofi-eijant, 29 let, Gradišče 11.
Dne 1. septembra: Martin To-•minc, hiralee, 55 let, Radeckega cesta 9. — Martin Ribič, sodni sluga v pokoju, 77 let, Grajska planota 1. — Žiga Sternschuss, enoletni prostovoljec, desetnik, Trandafir Koszta, častniški sluga, oba v rez. voj. bolnišnici na obrt ni šoli. — Marija Selan. delavčeva hči, 3 .meaece, Hradeckega vas št. 7.
Dne 2. septembra: Ivan Spesz. topi ličar, v rez. voj. bolnišnici na obrtni šoli. — Danica Režun. re-jenka, 6 tednov, Streliška ulica 15. — Ivan Sarsch, bivši pekovski poaiHManik, 74 let, Stara pot 3. — Danica Trtnik, hči voznega mojj-stra, pol leta, Vodovodna cesta 6L 28.
Dne 3. septembra: Scrafina Ul-čbr-Manrer, hči zaoebnice, 2 meseca, Metelkova ulica 1.
V	Spodnji Šifiki je dne 2. septembra nenadoma preminul Oskar
v tez. Pokupi
Novice iz Maribora.
Našim nemškuta»-jem je vsaka slovenska pridobitev trn v peti. Ne gre jim v glavo, da se tudi pri nas tu in tam prične širiti smisel za praktično narodno delo. V zadnjem času je prešlo par hiš po mestu in bližnjih predmestjih v slovenske roke. To dvje povod, da kriee hujskači vse mogoče in nemogoče v svat. Najbolj se pi jeue, kadar pride v slovenske roke posest, ki je dotlej bila v znano nemškonacijonalmii rokah. V tem slučaju se vedno in vedno pc-navija krik, da mi ne damo ničesar za vojna posojila, slasti ne naši denarni zavodi. To je seveda nesmisel. >$asi denarni zavodi prav nič ne zaostajajo za nemškimi. Mestna '•&parkas3a" je seveda podpisala vojnih posojil že precej, a ta zavod to lahko stori, saj je dovoljeval že tudi naravnost neverjetne subvencije kaziu-skeniu društvu in gledališču ter obema skupaj. Tu se je brez potrebe iznietalo kar stotisoče v par letih. Gonja, ki se jo uprizarja proti šireči se slovotski posesti v Mariboru, bodi A-sem migljaj, dokaz. da snio na pravi poti. Ce o-stane to delovanje tudi v bodoče, recimo: dosledno, potem bo delo v narodnem oziru v marsičem prijetnejše in uspešnejše.
Strah, da nam je troje vojnih let na narodni zavednosti naših ljudi v mestu in okolici z»-lo škodovalo, se, hvala Bogu, ne uresničuje. Narodna zavetft jc v mar-sikakem oziru še narasla.
Nase zavedno ljudstvo, kljub vojni in gospodarskim težavam, željno pričakuje časov, ko se bo moglo zopet zbirati. Da bo to mogoče, uporabimo po možnosti vsako priliko. So težave, a dobra volja jih zmore. Predvsem na moramo skrbeti, da se izprazni Narodni dom. Prostorov je v Mariboru drugih dovolj. Treba je pritisniti, da gospodje na magistratu store svojo dolžnost. Mestno gledališče se je izpraznilo v nemške namene in Narodni dom se mora v naše!
Epidemične bolezni, meti njimi prav posebno griža, se širijo po vsem mestu s strahotno naglit Glavni vzrok je seveda v prvi vrsti slaba prehrana mestnega piv bivalstva in nadalje že mesece trajajoča velika vročina in suša (Ta dopis je pisan koncem avgusta. Opomba uredništva.) Tudi marljivost je zelo velika. K vsej tej bedi pride tudi pomanjkanje vode. Suša je izpraznila vodotoke na Pohorju. Komaj da je je za skrajno potrebo. Da bo do tega moralo priti, je vedel vsak planeten človek, in zahteva, da se odpre vodnjake-studence, je bila splošna. Naši mestni vsevedneži so bili drugega mnenja in tako se je tudi zgodilo.
Zadnje dni minulega tedna .vmo imeli v okolici kar dva roparska umora. V nedeljo jima je sledil še tretji v Slivnici. V tem slučaju gre za tatvino poljskih sadežev. Morilec je bil torej gnan k svojemu groznemu činu vsled lakote., Ubit je bil poljski stražnik &pu-raj, dočim se o moriieti doslej še prav ničesar ne ve. Domnevajo,
ni pojavi našega žalostnega časa. Žalostno je to, tem bolj žalostno v tem zach.jem slučaju. Naš o-kraj je eden naj rodovi t nejših. a menda ravno zato smo mi tisti, ki na Štajerskem najbolj stradajo. Bog nas reši raznih gospodov, o-krajnih glavarjev in njihovih prehranjevalnih odborov! Ti u-metniki v prehranjevalni h vprašanjih so nam danes obesili na vrat n. pr. za nakupovanje krompirja — trgovca žeiemiinarja!
VABILO na VELIKO PLESNO VESELICO,
katero priredi Slovensko podporno društvo BONA IRSKI SLOVENCI št. 79 S. D. P. Z. v Bon Air, Pa., v soboto 27. oktobra v svoji lastni dvorani.
Pričetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške je $1.25; ženski spol je prjst vstopnine. IgTalo bo nam hrvatsko tambu-raško društvo "Slo^i'J iz Johns-tovma, Pa.
Na to veselico vabiino vse rojake in rojakinje iz okolice, da so polnoMteviln« vtlcleže in nam pomagajo k boljšemu uspc-luL Z;i izvrstno zabavo in dobro postrežbo je že dobro preskrbljeno. Torej, rojaki in rojakinje, ne pozabite S3 vdeležiti; tudi mi vrnn bomo vedno na razpolago, ker le v slogi je moč.
Na veselo svidenje v soboto dne 27. oktobra!
Anton Jakobe, tajnik.
_(24-25—10)_
Nikola Ninkovič, austrijski vojni-čki begunae. Srbin iz občine Plaški, župani je Modruš-ltije-ka-Ogrlin, traži svog brata Peta r Ninkovii'a, nalazeč se još god. 1913 v Kansa.su i ga moli, neka mu odmah odpiše na ovaj naslov: Nikola Ninkovič, pri-gieniero di gueira. (Jaserma Umberro I., Sulinona, Italia.
Iščem moja prijatelja PETRA JANEŽ in PETRA MI'HVlC, prvi iz Žurk in drugi iz IJclc, občina Osilnice pri Kočevju. Prosim one. ki vedo, da mi javijo, ali naj se pa sama oglasita. — Anton Žurga. P. O. Box 8, Grove llill, Ala._
Iščem svojega brata .11 "STA ČERMEIjJ, ki se nahaja nekje v ruskem uje<iiišlvu. Doma je iz Ustja na Primorskem. Prosim cenjene rojake-ujetnike. če je koaiu znano njegovo bivali* šče, da mi javi. ali naj sc pa sam oglasi svojemu bratu — John CermeJj. 3583 Independence Road, Cleveland. Ohio, U. S. America. (24-26—10)
Iščem brata ANTONA LE K ADA ter svaka JANEZA in njegovega brata JOSIPA DODIČ. Zadnja dva se nahajata v ruskem ujetništvu in brat je bil v Karpatih, pozneje pa ne vem nič več o njem. Prosim cenjene rojake v ujetništvu, da nri javijo, če kaj vedo o katerem gori navedenem, ali naj se pa sam; o-glasijo. Vsi trije so doma i* vasi Dolenje, fara Jclšanc n« Primorskem. — Matt h. Ceknda, Lox 42, Oak view, Golo., U. S. America.	(23-2.>—10)
POZOR!
Rojakom široi* Amerike naznanjam, da izdelujem HOV« kotle in popravljam stare za vsako uporabo.
Popravljam strehe in izdelujem vsakovrstna kleparska dela.
Rojakom se priporočam za obilna naročila.
Adamič, narednik
4.

- v . v • > • -
r—----"—jr^jjTji
GLAfi KABOPA. U. OKT. 1917.
True trmo »i« t teti filed with tbe post
nia*ter at New York ob Oct. 24. 1017. ma required by Um act of Oct. Q. 1917.
se enkrat bo Hi v vojno Kozaki carja, ki so bili skozi stoletja priprav* I jeni »lediti njegovim poveljem. Njih dom je bil skozi stoletja s trsvo in bičevjem porsla stepa. Prosti kot zrak nad njimi, neorira-joč se na nevarnosti kot se ne ozira divja zver, so živeli pod zvezdami.
Navadno si ljudje predstavljajo Kozake kot z velikimi brki o-premljene zverine, ki jahajo s hitrostjo vetra, vprizarjajo rope in požige ter se nato zopet umaknejo uaed bičevje svojih step.
Dejanski pa so Kozaki v številnih ozirih isto kot navaditi ruski k me*. V drugih ozirih pa jc Kozak zopet uličen cowboyu zapadnih prerij, kojega dom je bolj v sedlu konja kot pa v rodni vasi. Kozaki pa niso bili roparji, temveč pred v se m branilci in zaščitniki ubogih.
Ime Kozak je tatarskega izvora ter pomeni prostega človeka. Izraz Kozak se je uporabljalo za ljudi, ki so zapustili svoje domove ter pričeli živeti nestalno življe nje, neodvisno od kraljev, poten-tatov in drugih oblasti. Bil je nekoč čas, ko je plemenita« pritiskal kmeta ter je bilo človeško življenje kaj malo vredno.
Na jupr Rusije, predno se je še tako natnčno določilo sedanje meje, »o odšle tolpe onih, ki so se hoteli iznebiti vsakdanjega življenja v enajstem stoletju. Bili *»o Ru-( si, Poljaki in Slovaki in le malO( Tartarjev. Tartarska primes ni bila močna v času. ko so postali Kozaki sovražniki tartarskih tolp, vpadajočih v Evropo.
Trinajsto in štirinajsto stolettje je videlo Kozake razvite v občinske zadruge, ki so se nahajale v ne roke maščevanje storjenega in elovežkih pravic in sicer ne gle-1>I i/i ni reke Dujepra ter v nepre-jzla. Kaj pa leži sploh na imena, po:de na to, kakšna je biLa pot, po Manili pohodih stražile mejo. j vsem tem? Kaj je bolj primernega j kateri so prišli v kozaško orgam-
Straže cowboyjev na južnem kot iz pre meniti ime, pod katerim zaeijo. Kdor se hoče pridružiti Ko-Zapadu naš«' dežele, ki izginjajo'se je človeka poznalo v prejšni zakom, mora stopiti pred Hetma-j/ ameriškega življenja, so bile'družbi in jwejsnem krogu? Ko so na ter ga prositi za sprejem.
Nekaj o ruskih Kozakih.
KOZAŠKI NAPAD.
Kozaki po duhu. Člani te straže »o postali kavaleristi, rendžerji v
Texasu.
Kot je bilo skrajno neprevidno vprašali kakega cowboya po njegovih družinskih razmerah, tako je bilo tudi neprimerno vprašati Kozaka po njegovih prednikih. — Bili no to ljudje, ki so pustili za seboj prijatelje iu domove, ki so bili razočarani v življenju ali pa doživeli veliko Žalost. Drugi pa so izgubili vse v igri usode.
Med Kozaki je bilo seveda tudi dosti kriminalcev. Kakorhitro pa so se vpisali v kozaško vojsko, so pustili /.a seboj vso preteklost. Nekateri mi bili izgnanci iz političnih obzirov, druge ps se je zasledovalo, ker so vzeli v svoje laslt-
i
prišli državni uradniki povprase
Ali veruješ v Kris^ta? — vpra-
vat med Kozake po tem ali onem ša Hetman.
Demetriju ali Ivanu, so Kozaki zamjevali z glavami kot da ničesar ne vedo. Vsakemu novemu prisle-cu se je dalo to ali ono stransko ime kot naprimer "Veliki nos" ali kaj drugega.
Dočim so plačevali drugi ljudje davke, niso bili Kozaki podvrženi
—	Verujem — se glasi odgovor.
—	Pojdi torej, Kozače, — se glasi odgovor. — Tvoja koža je tam in ti jo bodo pokazali.
šen kot je bil ta stari kozaški red. Tako so naprimer kaznovali prestopke proti obljubam ali slabo postopanje z revnimi in zatiranimi neposredno s smrtjo.
Obsodbe so izvršili na mestu in v tem oziru so obstajale iste raz mere kot so se pred kratkim obstajale med cowboyi našega zapada.
j vlastelinov, katere sa oropali ter pravi uzor elegantnega vojaka, v jim požgali domovja.	primeri s tem, kar je bil v prej-
Turke in druge iztočne narode.] snih časih. Njegova obleka je pre* ki so prinašali na zapad zlato in preže na z zlatimi vrvicami in sa-razne dišave, so imenovali Koza- blja je okrašena z dragulji, ki roparje. Vsled tega pa so jih J V prejšnjih časih je nosil kozak tudi napadali, in marsikatera ka- surovo obleko, a glede svojega o-ravana je izginila brez sledu. J rožja je bil vedno skrajno natan-Dobljeni plen so razdelili soraz- čen.
merno z junaštvom, ki ga je pokazal junak v boju.
Ena najslavnejših slik glede ko-
Ijndene od možkih. Vsak Kozak se je moral obvezati, da živi brez že-
nobenemu obdačenju. Kozak je ne ali v celibatu. To je bil red, po plačeval s svojim mečem in svojo j katerem so živeli Kozaki kot pu-pištolo. Vedno je vstrajal pri tem, ščavniki ter se borili kot demoni.
Smisel za pravico in krivico, ki Ko so organizirali prve kozaške (je tvorila osnovno vero Kozakov, zaškega življenja nam predstav staniee, so bile te izključno ob- je ojačila njih naravni pogum po- lja zborovanje Kozakov, na kate
ostren vsled tega načina življenja.
Kot stražniki meje so Kozaki varovali revne kmete ter večkrat rešili one, katere so odvedli Tur-
la se pa ne sme obdačiti, da pa bo! Ko so potekla stoletja, so se iz- ki ali Tartarji v sužnost. Na svo- teku let več ali manj predpisana t kateri so živeli. Stepe v katerih so nudil svojo vojaško službo, kadar vršile številne izpremembe.	j jili drznih pohodih pa so prišli j Vi,iimo kozake v dolgih suknjah, j si poiskali zavetja, so bile pokri-
Kozaki so dobili svoje družine in prav do vrat Carigrada.	rjave ali zelene barve, z visoko te s travo, ki je včasih tako viso-
svoja lastna domovja. Sprva so Ti drzni stepni jezdeci so se-
rem delajo načelniki račune ter jih diktirajo posebnim pisarjem.
Naid skupino pisarjev in vojskovodij pa se zbira vesela množica, j porabljanju orožja je bil*, posle-Obleka Kozakov je postala po dica načina življenja in okolice v
Brezprimerna je bila njegova izurjenost v streljanju in to celo v slučaju, da je jahal v najhujšem diru prav kot opazujemo danes pri pastirjih na zapadu Združenih držav.
Kozaki so bili tekom stoletij izurjeni borilei in njih ročnost v u-
ga bo Rusija potrebovala.
Vendar pa je bilo dosti pravovernih med temi možmi step. Pri-
lastna poslali mlade
kozaške dečke na
šli so, da m> pridružijo kozaškim j drzne pohode in ni ga sistema ka-zastavam s s|>oštovanjem do Boga I Valerije na svetu, ki bi bolj uspe-
pojavili povsod na meji, kjer so jih potrebovali. Branili so reveže a bili so strah bogatinov, to je
kučmo iz ovčjega krzna ter moč-	ka* d* Je videti iz nje le glavo jeznim pasom, ki vsebuje naboje.	deca.1
Kozak kaže vse znake vojaškega izvežbanja. Današnji Kozak je
Potrebi Kozakov pa so bile maloštevilne.
Izhajali so lahko z malim ali z mnogim.
Zadovoljili so se včasih s koščkom mesa, ki so ga nosili pod sedlom in to se jim je zdelo celo kot 'velik luksus.
Kozak se ni brigal za lastnino. V onih starih časih viteških pohodov je bilo Kozaku dovolj, če je imel obleko in vojno opremo. Celo v času, ko se je že vstanovilo kozaške Staniče, je položil Kozak meč na svojega novorojenega sina ter rekel:
— Glej, Kozače, to je vse, kar ti bom zapustil.
Kozaki so bili večkrat v stiku s političnimi intrigami, daslravno niso po svoji naarvi radi privo-jlevali sodelovanja v roparskih vojnah. Vdeležili so se le takih pohodov, o katerih so domnevali, da so pravični, dasiravno je v tem tudi par izjem.
Enkrat so Kozaki celo posadili na pretsol novega earja, ko so podpirali zahteve dečka Dimitrija glede carskega prestola.
Kljub nasprotnemu prepričanju večine ljudi, ki malo vedo o Kozakih so slednji zelo idealistični po svoji naravi ter veliki oboževalci junakov. Oni so celo sanjavi ter so imeli celo vrsto idealov, katere so opevali v bajkah m pesmih.
Iz davne preteklosti se dviguje podoba Mazepe, junak step, ki je postal predmet ene najlepših pesnitev angleškega pesnika Byrona.
Maze pa je bil rojen na dvoru poljskega kra'ia Jana Kazimirja. Bil je lep mladič in soglasno s pesnitvijo lorda Byrona, zapleten v ljubezensko spletko z ženo nekoga plemenita ša. Ko je izvedel mož za to, je dal mladega junaka nagega privezati na divjega konja, nakar so ga pognali v stepo.
S tem naj bi doletela Mazepo u-soda. Zgodovinsko te stvari niso utemeljene, vendar pa je gotovo, da je moral bežati iz Poljske radi pregreškov ter si poiskati zavetja na stepah med Kozaki. Postal je tajnik hetmana Samojloviča ter mu sledil leta 1687 v dostojanstvu kot hetman vseh zaporoških Kozakov.
Mazepa je zelo pomagal carju Petru Velikemu v boju proti Turkom ter je bil od carja imenovan ukrajinskim princem. Zadnja leta svojega življenja pa se je pridružil švedskemu kralju Karolu XII. ter stal na njegovi strani proti ruskemu carju. S padcem Karla XII. na je moral tudi on pobegniti ter je končal svoje dni v prognau-stvu.
O moderni organizaciji koza-
Divjacine je bilo na teh stepah i «kih čet smo že pred kratkim po-dovolj, in reke so bile polne rib.j ročali v posebni seriji člankov.
Tržaško slovensko šolstvo.
-ooo-
x ftt urok rajsko časopisje piši*:
—- Prinesli ko slovenski časopisi v zadnjem Statistične izkaze otrok slovenske narodnosti
dveh šol, se množi. Rade bi vstopile v razne urade ali šole. Toda pot jim je povsod zaprta-
Javni uradi zahtevajo spričevalo meščanske šole. Za v*top v razne šole nimajo primerne izobrazbe. Zakaj se 11,1 pretvori vsaj ena teh šol v meščansko? Ena učiteljica r-asu jc. že na razpolago. Morda se dobe še druge učne moči in v Trstu in začasno se lahko poveri vodstvo voditelju za podržavlje-n tvui |>ovdarjali naravnost gorostasno pomanjkanje oje šole. Čas hiti in bodočnost tolikih deklet bi bila s tem h »1, ljudskih in meščanskih, srednjih in strokovnih, za i^šeiia. si »venski naraščaj. V naslednjem pa hočemo opozoriti 11 v < razne rane tržaškega šolstva, ki bi se dale lahko odprav Potrebuj bi bilo le nekaj požrtvovalnosti in malo
; Sicer pa se čudimo, da pogajanja za podržavljen je Ci-nV j ril-Metodovih šol ne napredujejo. Ali se gospoda okoli £ - -	<l° (lružbe v Ljubljani res boji italijanskih bomb, ali pa je to u
brc volje Kos je že nesreča od zgoraj zadela v zadnjih samo hudomušna govorica, ki gre po Trstu. Namesništvo <!neh tržaški magistrat, pričnemo pri njegovih Šolah. Ma- menda res ni več negativno, dasi ni še tako naklonjeno, Ipstrat vzdržaje v zgornji in spodnji okoliei 11 slovenskih kakor v Ganglovi pesmi, ljudskih šol, od teh pa je bila le ena popolnoma zaprta v zadnjih dveh letih.
Menimo namreč šolo na Proseku. Malo dobre volje in stvar bi se dala urediti. Saj je bila šola na Opčinah, da, — celo ona v Sv. Križn odprta do evakuacije teh krajev, na!
} Vosek u pa >o vedno prebivalci. Sicer se je stari magi-1110 deško in dekliško trgovsko šolo, ki jo vzdržujejo trža-Ktr at težko odločii za slovenske šole, ali kar je storil, je' ski slovenski denarni zavodi- Ali časi so hudi, izdatki o-
Do rešitve tega vprašanja pa bi radi vprašali, ali ni morda že prišel čas, da se pozabijo razna neutemeljena sumničenja o naši družbi, da bi se skupno delovalo in prispevalo za naše prepotrebna šolstvo 1
&e eno dnevno slovensko šolo imamo v Trstu. Zaseb-
bilo res dobro £n popolno.

^romiii in razvoj zavoda je vsled tega oviran. Država pa
4 . 1 i-_____!»	___M V «• »AAA 1
Bil j« resnično splendidcn. posebno z ozirom 11a seda-i je letos prvič naklonila šoli 5000 kron.
Ironija je tem večja, če pomislimo, da se je po njenem prizadevanju izdalo za novi slovensko-nemški ali_
bolje nemško-slovenski otroški vrtee nad četrt milijona kron. Napravili so se koraki za povišanje podpore in za podržavljen je vsaj notranjih učiteljev, ali pot do Dunaja ..........** na glavno
nji režim. Pod starim magistratom niso |K>zna1i provizo-ričnili učiteljev in učiteljic, ki dobivajo že drugo leto prvo petletnico in tudi pri raznih dokladali ne bi bili tako ozkottpčni z učiteljstvom.
Pri večini magistratnih šol se otvori s prihodnjim oi>kim li-tom šesti ali celo sedmi razred in v kratkem se 'j« dolga in nazaj še daljša, kedaj pa pridemo l>o pojavila potreba premenitve teh razredov v meščan- i rauo tržaškega šolstva, na srednje šolstvo.
U Z 4 » na bi rali vprašali mestno učiteljstvo, ali je1 Pot slovenskih učencev gre iz slovenske ljudske šo-J" ie pripravljeno, ali se pripravlja za ta preobrat... le na nemške srednje šole in sicer ne izgubi enega leta ali t no ena mestna učitejiea ima meščanski izpit. — dveh na c. kr. pripravnici, ki je najžalostnejše, ali žali-[mamo sicer že eno slovensko meščansko šolo v Tr-j1*^ prepotrebno zlo našega šolstva, u. A nastopajočim Šolskim letom se otvori namreč drugi j Srednje šole tržaške pa niso morda samo z nemškim k deske meščanske šole Ciril-Mctodove družbe pri i čnim jezikom,.one so nemške, kakor je razvidno celo iz 8v. Jakobu. Ali družba ima že drugo leto tudi dekliško' na dp i so v na raznih dokumentih realke v "»Injih letih Po
Sv. Jakobu in enako šolo na Aeque- padcu Gorice ali bolje dobro leto kasneje so ustanovili v
ali


Da bi ne bili res tako krvavo potrebni, bi najraje želeli, da'Andrej Divjak iz d**L Lo*gatca, jih ne bi bilo.	!
Dosedanji prostori: gole šolske sobe, stare klopi za prve razrede ljudskih šol, nobenih obešal, nobenega plju-'alnika, nobenega podija, brez stolic in luči — to so bili dosedanji prostori in res bi bilo na razpolago lepo poslopje s plinom in z električno razsvetljavo, toda tu se pojavi neki "ali", in najhujše je, da je ta "ali" — naše krvi .u našega jezika.
Glavni faktor se namreč ne briga za to in se noče bri-ati, češ, da ni to njegova stvar — da, 011 je celo proti temu, da bi se drugi zavzeli za stvar in delali!
Žalostna je povest našega šolstva, ker so na njej krivi tudi naši jludje.
Tako pa se bliža začetek šolskega leta. Prostorov za šolo ni, profesorjev ne bo, kajti ob takih razmerah ni čudno, da so izgubili vso dobro voljo in požrtvovalnost, zla-i ko jih vabi drugam gotovo ugodnejše življenje-
Caveant. caveant consules! Kajti z za pošlo valnimi tečaji bo pokopano tudi vprašanje slovenske gimnazije v Trstu. Imamo pa tudi zaposlovalne tečaje obeh goriških učiteljišč, moškega in ženskega.
Kar je bilo rečeno za gimnazijo, velja dobesedno tudi la te, morda pa je stvar še mnogo hujša. Gimnazija je imela, če ne že drugega, vsaj svoje učiteljstvo. Zaposloval ni tečaji učiteljišča pa nadomeščajo dva zavoda in od vseh učiteljev teh dveh zavodov (dva ravnatelja in vse ostalo osobje) sodelujejo pri tržaških tečajih en meščanski in dva vadniška učitelja.
In ker smo že pri stvari, naj omenimo tudi še vprašanje obrtne šole. Obljubila se nam je že lani dnevna višja obrtna ola in letos zopet. Sedanji ravnatelj italjanske t rtne šole (ki je, mimogrede povedano, Nemec) je dobil nalogo, da sestavi primeren načrt za slovenske vzporednice. —
Usoda pa je hotela, da je obolel in da so se medtem otvorila na ljubljanski obrtni šoli dva slična višja oddelka, Ali na zadnjem historičnem zborovanju Jugoslovanov v Trstu smo slišali, da obstoje posebne pogodbe z državo, da učni jezik na tržaški obrtni šoli je in mora večno 864 — 74. Ave., w«t AH*. Wis. ostati italijanski.	J	f24-25—10>
podoma če Vodopiveev, sedaj vojni ujetnik v Italiji, išče svoja soseda in prijatelja FRANCA in JANEZA NAGODK, po-doniače Andrejcova. Želi stopiti ž njima v korespondenčno zvezo. Naslov: Andrej Divjak, pri-gioniero <ii guerra, Cascnma Umberto I., Suhnana. Italia. (23-25—10)
Kje je moj brat JANEZ BEN-CAN? Doma je iz Gorenje Planine pri Rakeku. Pred nekako 12. leti je bil v Pittsburghu, Pi. Od njega že nisem dobil 4 leta nikakega poročila. Nahajam se v ruskem ujetništvu in ga prosim, da mi posije svoj naslov-Ako pa sam ne bere teh vrstic, prosim cenjene rojake, da ga 11a to opozorijo. Tukaj nas jc 20 Slovencev. Naslov: Josip Ltančan, Bin j. Freiw. Zgsf., Kriegsgefatngeneir, Beretcovka, R. 223, ZabajkaLskaja guberai-ja. Sibirija, Russia. (23-25—10)
SLUŽBO DOBI SLOVENKA.
Delo v kuhinji in paziti na o-troke. Plača dobra. Vprašajte pri
Martin Hribar, 16 — 39. St., 10th Floor. (23-24—10) New York, N. Y.
HA PRODAJ
lepa hiša s 6 sofbami; voda in odvodna cev j k>t 30X124. Proda se za nizko ceno $1,600.00. Druga hiša, lot 60X148, na vogalu, cena ♦2,000.00. Obe h »i tri bloke od tovarn. Več se poizve pri:



(24-25—10)
/




*mmm*
mmm
—
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA
5. JULIJA 1906
INKORPORIRANJt
27. OKTOBRA ltffe
WESTERN SLAVONIC association
Qlavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOR:
PredseSntk: JOSEPH PRIJATEL, 5232 Wash. Street, Denver. Colorado. Pudpradaadoik: ANTON VODIŽEK. 424 Park Street, Pueblo, Colorado. L Uioik FRANK 8KRAJ3EC, R. F. D, Box 17. Stock Yard Static«. Denver, Colorado.
n. tajnik obenem zapisnikar: J. CANJAR, 4422 Grant St, Denver, Cola Blagajnik: JOE VIDETICH, 4486 Logan Street, Denver, Colo. Zaapaik: JOHN PREDOV1Č. 4837 Washington St, Denver, Cda
NADZORNI ODBOR:
1.	nadzornik: JOHN GERM, 316 Palm Street Pueblo, Colorado.
2.	nadsornik: FRANK HENIGSMAN, 1230 Berwind Ave., Pueblo, Colo. 1 nadzornik: MI HALJ KAPSCH, 508 N. Spruce, Cola Spring*
POROTNI ODBOR:
L porotnik: PETER MEDOS, Ron te 8. Box 106, Pittsburgh, Kansas 2. porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St., Leadrille, Cola * porotnik: JOHN JAK S A, Box 272, LoulsvtU, Colorado.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R. S. BURKET, 4487 Washington St, Denver, Cola
URADNO GLASILO:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Vae denarne nakaxnire in vse uradne stvari se pošiljajo na gl. tajnika. prltoiba na predsednika gl. nadzornega odbora, prepirne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora.
IZ
URADA GLAVNEGA
-OOQ-
TAJNIKA.
Glede resolucije, katera je bila priobčena dne 26. septembra v glasilu, naznanjam, da je pravilna, kakor je bila pisana. Samo to je bilo pomotoma poročano iz gl. urada, da morajo taki člani, ki bodo šli k vojakom oziroma so že pri vojakih, plačevati za vse sklade in da se bo imenoval samo smrtninski sklad.
Tako je bilo vsaj govorjeno, toda sedaj je pa prišel ifl. odbor do zaključka, da vsi vojaki-dlani plačujejo samo za smrtninski sklad.
Prosim, da tajniki in uradniki krajevnih društev Z. S. Z. to vpoštevajo.
Frank Škrabec, gl. tajnik.
PREMEMBE V ČLANSTVU ZA MESEC SEPTEMBER 1917.
RAČUN MED DRUŠTVI IN ZAP. SLOV. ZVEZO
Za mesec nptffcn un,
VPLAČALI
PREJELI
Ime druitva
Smrt, sklad
Rezerv, sklad
Boln. sklad
Stroški Tisk. poškod. znaki
Izplačilo
Vrh. zdrav.
Preveč poslali
Skupaj Ime prejematelja
svota
Društvo Društvo
sv. Martin* Mer,
Slovan Stev. 3
* * 31 <105.50 05.57
Društvo Zapadni J (maki Štev. 4 Društvo Planinski Bratje fitev. 8
Društvo Zvon štev. 6
Društvo Kr. Sv. Rož. Venca fitev. 7 Društvo Biser Stev. 8 Društvo Napredni Slovenci Stev. 0 Društvo SL Bratje Stev. 10 Društvo Sv. Jan. Nep. Stev. 11 Društvo Zg. Danica Stev. 12 Društvo Junaki Stev. 13 Društva SI. Slovencev Stev. 14 Društvo Triglav Stev. 15 Društvo Zap. Zvezda Stev. 16 Društvo Hr. Slovani Stev. 17 Društvo Sv. Alojzija Stev. 19
Društvo Planinke štev. 20
Društvo Grintovec Stev. 21
Društvo Društvo
sv. Mihaela Stev. 22 Cleveland Stev. 23
18,45 92.51
10.41
3r. »12
29.81 28.25
5.41 18.97 7,76 15.86 24.31 15.30 51.53 14.75
11.82
11.77
20.74
30.82 8.37
2.00
6.00
1,00 2.00
2,00 5.00 1.00
123^0 74.20
21.00 106.40
12,60
41.30 31,50 32.20 6.30 21,70 9.80 17.50 26.90 14.00 83.30 1820 12.60
14.70
23.10
26,60 12.00
18.10 3.60 10.60
3.00 15,20 1,00
0.50
1.50
TI*
1.80
5.90 0.50 4.50 0.25 4.60 0.90
3.10 0.25 2.90 0.50 2.50
3.90 4.50 2.00 9.78 2.60 0.25 1.S0
2.10 0.25
I •«
3.30
3.S0 a80 1.80
0.» 0.50
0.50 1,25 0.50
Obresti Skupaj
9,05 5.30
L50 7.60
0.90
2.95 7.25 2.30 0.45 1.55
aso
1.25 L95 1.00 6.00 1.30 0.90
1.05
1.65
1.00 0,90
261.95
155.67 Joseph Braje Joe. Brezova r Magie Papesh John Kokovšek
43.95 230.21 Marko Plut
Martin KraSovec Agnes Ponikva r 25.71 Agnes Pečnik Mike Vrbič John Prislan
86.2T
73^11
67.35	~
13,06	?
45.57 21.76
38 -tO Frank DrSIch 61,56 Jos Brodnik 32^0 Nick Badovinae
153,11
37.10 Anton Šuklje 27.12 Frank Stefan
John Klum 32.37 Mary Rutkey Frances Belle r 55.04 Frank Jerše Mike Svete
71.42 2367
14.00 23.00 10.00 46,00
16.00 19.00 200,00 17.00 11.00 21.50
Bol. pod. Bol, pod. BoL pod. Bol. pod.
Bol. pod. BoL pod. Posmrt. Bol. poti. Bol, pod. Bol. pod,
85.16 Bolna podpora -Smrtnina
1622.02
17.00 12.00 46.00
21.Go 14.00 12.00 29.00 78.00 46.00 13.00
468.50 200.00
Bol. pod, Bol, pod. Bol. pod.
BoL pod, Bol, pod. Bol pod. Bol, pod. Bol. pod, Bol, poti. Be1, pod.
Jan Marija Plojhar.
Pristopili k društvu štv. 3: .Joseph Skerlj, roj. 1888, cert. 1776, za $1000 in Agues Perma, roj. 3880, cert. 1777.
K štv. 5: Mary Anžiček, rojei. 1895, cert. 1778, za $1000; Anton Cršič. orj. 1891, cert. 1779, za $1000; Frank Trček, roj. 1892, cert. 1780, za $1000; Anton Gaber, roj. 1S92, eert. 1781, za $1000; Joseph Pomkvar. roj. 1892, eert. 1782, za $1000 in Joe Žlindra, roj. 1895 eert. 1783, za $1000.
K štv. 13: Matt Plasnik, roj. 1901, cert. 1784, za $1000. K štv. lb Joe Dole, roj. 1893, cert. 1785, za $1000; Jacob Turk roj. 17*6. za ?1000: Mary Gaber, roj. 1900, cert. 1787, za $500.
K štv. 21: Jerienj Železnikar, roj. 1890, cert. 1788, za $1000; Mary Zelezmkar, roj. 1901, cert. 17899, za $1000; Frank Krničar, roj. 1891, eert. 1790. za $500; Frank Tekavec, roj. 1895, cert. 1791, /a $500j Frank Likar, roj. 189b, cert. 1792, za $.">00.
K štv. 22: Katarina Franicli, roj. 1892, cetr. 1892, cert. 1793 za $1000.
Suspedirani člani in članice:
Od štv. : John Ferkul, eert. 1199 in Joe Klarieli, cert. r<73. Od štv. 8: Frank Borštnar, cert. 649 in Josipina Borštnar, cent. 4ft0 in Blaž Ptnlpečan, cert. 340.
Od štv. 23: Frank Mišic, 1694; John Seme, 1747 in Vincenc Žitnik, cert. 1748. Črtani:
Od štv. 5: John .Takosh. Od štv. 12: Frank Kenik, cert. 1276. Od štv. 16: Louis Zupancicli, cert. 1757. , Zopet sprejeti:
K it v. 9: Matt Marolt, cert. 685. K štv. 22: Johan Lan. eert. 1715. K štv. 15: Paul Cula j in Martha Culaj. Premenili zavarovalnino:
Pri štv. 16: Frank enigma n iz 500 na $1000.
Pri štv. 22: Mike Kraškovic, iz 500 na $1000; Lovro Bubau iz 1000 na $500.
Z bratskim pozdravom
Frank Skrabec, glavni tajnik.
DEUGI IZDATKI ZA MESEC SEPTEMBER.
John Gem, zamuda času in vožnja ter ena knjiga za I.
nadzornika John Bohte, stanarina pisarne
Frank lienigaman, D. nadzor., vožnja in zamuda časa Frank Skrabec, mesečna plača lilavnemu tajniku, poštne znamke "Glas Naroda'', klisej in glasilo
STATE DEPARTMENT OP
LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION sviti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. v vseh jezikih. Po-kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pilite!
ur£«l: 230 Fifth Ave,
Wvo., U. S. America
(Nadaljevanje.)
Slučajno je rekel oče tisti dan pri kosilu, da postane Jan Marija tudi advokat, kakor je on. Deček je zagledal te nemarne, dolgočasne sobe pred seboj, je začutil smrad onih sveč, dežnikov, zaprtega zraka, ugledal te mrmrave obraze o-nih nad orumenelim papirjem sklonjenih postav, pobledel je in polastila se ga je predsmrtna groza, udaril je v jok in tako divje se je branil takega nemamečega pogleda v bodbčnost, da. ga dolgo niso n^ogli -potolažiti; in zadivlje-ni oče ni nikdar več privlekel na dan podobnega predloga, tolažeč se s tem, da sreča njegovega sina še pamet.
Deček pa je za trdno sklenil, da prej zbeži, v one črne lesove, ki so šumeli krog havraniškega gradu, nego se vda takim mukam. Tista groza in tisti odpor proti temu in vsakemu podobr^mu poklicu sta mu za celo življenje ostala v mislih.
Deset let je bil star, ko mu je oče liagloma umrl. Bolest Plojhar-jeve gospe je bila neizmerna, ljubila je svojega moža z vso dušo Njeno zdravje se je tako razmajalo, da se že nikdar več ni popolnoma popravila.
Z velikimi denarnimi izgubami je pustila vse v Pragi in se zatekla z otrokoma na svoje posestvo na južnem Češkem. Za Jana Marijo se je začelo na ta način novo življenje. Sol se je na mah osvobodil, ker gospa Plojharjeva ni nameravala, se vrniti kdaj v Prago. Dobila jc za svoja otroka učitelja, ki se je ž njima preselil v Havra-uiee.
To je bil človek miren in potrpežljiv. Roza Marija ga je s svojimi muhami zelo mučila, a iskal in našel je za te muke uteho v meh-kosti in udanosti svojega učenca. Jan Marija je postal takrat priden učenec, zlasti jezikov, ki jih je njegov učitelj nekoliko umel, se je marljivo lotil zarad učitelja, ki se mu je v stari grajski knjižnici kmalu vdal še preveč.
Knjige, ki jih je goltal noč in dan, so mu nadomeščale Betine bajke, ker starka se je bila že odpravila v kraj onih sanj in idealov, o katerem je toliko govorila, v raj onih angelov in svetnic, o katerih jc toliko premišljevala in prepevala. Dečkovi ideali so dobivali sedaj pomalem odločno obliko, imeli so sicer Se v tistih starih sanjah in bajkah srroje korenike, vendar na so se znatno bližali resničnemu svetu; neki henoisem, hlepeč po visokih dejanjih, in pa hrepenenje po ceetah do daljnih
morij in do sedaj Se neodkritih svetov, te misli so ga nosil« ven-in.v en na perertih.
Po cele ure je sedel Jan Marija
v solneu na zemlji, knjiga je ležala poleg v travi, ter gledal na valovita zelena polja, ki so se m« zdela, v vetrn razčeperjoaa, široko morje; tam je videl ladje pla* —_ U ociaa, naj as **U*i na- Vati' videl	«**>«» kako na
Mattk. M*riuae, Box 18*, Boek ^ Petane k^bregti. takojih «a
$	18.0f>
$	6.50
$	14.80
$	50.00
$	5.00
$	18.25
Skhpaj		112.60
Bolniška podpora.		468.50
Posmrtnina		200.00
Skupni izdatki.	...s	781.10
Dohodki.	1,622.02	
Preostanek.		840.92
Bivša imovina je bila.	.. $21,035.08	
Sedaj v blagajni----$21,896.00
Frank Skrabee, glavni tajnik.
Itojake v ruskem ujetništvu prosim, da mi javijo naslov mojega brata IVANA MARIN AC, doma iz vasi Lisae, fara Jelša-ne na Primorskem. Nahajal se je v Tobolsk i guberniji, Petu-hovska staoeija, seio Matasi, 10. roja, Sibirija. Ako pa mm
Češki spisal Julij Zeyer.
stane kralj ter se zmagoslavno vrača nazaj na češko po mater in z vencem zlate slave na glavi po
svojo sestro____
"Ne, ne, tako to morda re bode", se je zasmejal ob prilivu trezne nezaupljivosti; toda kmalu za tem je že zopet ustanavljal neod-visle kolonije na kakšnem otoku. Postavljal je tam nekakšno .Ikro-polo, belo, mramornato, ogledujo-
čo se v sinjem morju.....Nove
Atene so tam cvetele, a tokrat A-
tene češke!____In zagledal se je
v to častljivo, v neko sladko žalost zastrto jugočeško pokrajino, preprežene s Šumavo, in njen o-tožni mir je budil v njem elegične občutke, njen veliki horizont in veličastni značaj mu je na čudovit način privedel v misel viteško, fantastno pobarvano hrepenenje in nehote se je spomnil onih vitezov, ki še vedno spe v Blaniku, ter si utripajočega srca želel, da bi to več nego pravljica, da bi v resni ci vstali, podali tudi njemu meč za osvoboditev te zemlje, ki so jo hoteli konji tujcev raznašati na ko pitih; in zagledal se je na mah sredi obrovskega viteškega kla. nja, brodil je po krvi, padal, umiral na meji ter videl, kako vihite angeli nad njim bele prapore, slaveč njegovo junaško smrt in hra brost, ki je bila pomogla do ,zma ee----
Ti^te dni se je tiho čudila njegova mati, zakaj pač njegove oči tako plamene, zakaj se vsak hip orose in zakaj zatrepečejo včasi njegove ustnice.
Sčasoma je njegov ideal zopet nekoliko izpremenil obliko, pa v celoti je ostal vedno to, kar je bil v početku. Jan Marija je čital namreč neki prevod Eshila in ta ga je pretresel. Zdajci se mu je za zdelo, da je bil priveden na cesto svojega poklica. Njegova duša je zaklicala: "Pesnik bodeš____ Toda kakšen, kakor je Eshil!" je rekel deček ter pristavil; "Ta&šen, kakor je bil Cerv antes in Ca-moens", katerih životopise je bil že čital. Z drugimi besedami jo to pomenilo: "Pesnik bodeš in junak obenem! Samo takrat odložiš pero, kadar bo treba prijeti za meč J, Meč se bo v tvoji roki menjaval s peresom !" In sanjaril je tedaj žive-je, več in večkrat nego kdaj poprej. Kaj je vse čakalo nanj! Pota do teh pokrajin, kamor zanese Kristusov nauk, boji brez konca kakor pred Trojo za neskončno slavo češke zemlje in pesnenje ža-loiger tako pretresujočih kakor Agamemnom in Prometej! O, kako ogromna krasna stvar je življenje! Ko je tako begal za blod-j □jami. je premišljevala njegova mati, v kateri smeri naj bi ga pri-pravila za resno življenje.
Treba se jo bilo odločiti za kakršenkoli neizgrešljiv cilj. Z;ičela
je sina v važnem pomenku v nča-
tuliAv:	_____i.* c____y____J* i__.

teljevi navzočnosti izpraševati, kaj bi hotel postati. Jan Marija ni bil v najmanjši zadregi, Eshil, Cer ▼antes bo! Pesnik in junak bode. atitalj sta m zgrešila, ho 4» t* ai

lokom, da to ni igrača, kai* je skle nil.
Ni hotel verjeti, da se treba v prvi vrsti preživiti, da na zemlji bore malo velja prispodoba o pticah pod nebom, naposled ni hotel verjeti, da je dote, za svojo sta rost, v nekaterih ozirih, ki se imenujejo "prakftični,,t še preveč nerazvito.
Prvikrat v življenju sta ga ma. ti in tisti dobri učitelj užalila, hladni, zaničljivi sestrin posmeh mu je privabil najbolestnejše solze. Po dolgih besedah, po neskončnih vprašanjih in pojasnilih je naposled z učiteljevo pomočjo izrazil svojo željo po junaštvu, svoje hle penenje po daljnih cestah s trezno željo, da hoče torej postati vojak in mornar.
• Eshil in Cervanftes sta zastran ustvarivanja nesmrtnih del docela odpadla, mati in učitelj sta ju odbila z usmevom, ne z žalečim, kakor je bil oni hladni zasmeh sesere Roze Marije, pač pa z naravnost odklonilnim.
"Dobro si vse premisli, drago dete", je naposled rekla mati, objemajoč in gladeč ga po obrazu in po laseh. "Prehiteti se ni treba."
Toda njegova formula je bila stalna in trdna: "Nič drugega bom nego pomorski vojak."
Takrat ga je začel učitelj pripra vljati, matti je s pomočjo varuha in svojih sorodnikom ukrenila vse potrebno, in Jan Marija se je končno poslovil <>d nje, od sestre, havraniškega gradu in od češke zemlje.
Učitelj ga je spremil do Pmja v mornarsko akademijo. Havranice so gorele v rožnati svetlobi jutranje zarje, ko jih je zapuščal Jan Marija, in takšne so mu ostale v duši Ko se jo na postaji ozrl v smer stare domovine — je bila zarja ugasnila.
Malo je sfatil, kako je takrat tudi zanj ugašala rožnata svetloba življenja, ko se je peljal prvikrat v svet, in kako mu je bilo sojeno, da ne vzplameni nikdar več tako čisto in jasno.
Ni trajalo dolgo, precej po vstopu v mornarsko akademijo, mu je začela padati mrena iluzij z oči. Naglo in bolestno jo prišel do prepričanja, da je vse drugače na tem svetu, nego si je doslej mislil. Duh onega zavoda, njegovi sošolci, predstojnici, vse mu je bilo tuje, vse se mu je sdelo sirovo, njemu, ki je nosil žensko, trpno, mehko dušo v sebi. Toda baš ta njegov trpni, več sanjajoči nego misleči značaj, mu je omogočil prebivanje nekem neaimpatičnetn okrožju, ga je učil prenašati, molčati in se zapirati ▼ sebe.
Čimdalje je tam bival, tembolj je spoznaval svojo zmoto, z notranjim plačem si je rekel, da je bil iz grešil avoj poklic, zdaj je vedel, da je tako velik razloček med vojakom in med junakom, katerega diči mišljenje in vzlet, kakor med traeaostjo življenja in poletom k idsaln — vne to si je pnavil tista leta — d* bi se pa odločno vsdi-gnil, zapustil akademijo, ubral
gel. Tudi mu to ni kaj dosti prihajalo na misel. I kaj pa naj postane! Pokliea ni čutil do ničesar.
"To je moja usoda", si je žalosten govoril ter iskal tolažbe tem, da se mu po aončanih študijah izpolnijo vsaj tiste sanje daljnih potih za morje. V tem pa so mu ostale na dnu duše kot ideal vse, kar je na svetu krasnega, te drage, tihe Havranice in pokrajina, kjer so se nahajale.
Tropični lesovi niso mogli imeti močnejšega čara nego ona sladka polja in loka, negro one turobne gore s temnimi večno zelenimi jelo vim i goad i. Kako hrepeneče je sa njaril o tem ra ju svojega det in j-stva! Videl ga je zdaj v solneu o-zarjenega, zdaj v senci najtemnej ših oblakov, zdaj v pomladanskem cvetu, zdai v zapadlem snegu, po katerem so blodile modre sence ali se pa razlival rdeči žar zapada. In ta havraniški grad s starim sadnim vrtom, polnim skrivljenih jablan in hrušk, z onim zelenjakom v bivšem širokem, seženj globokem okopu, ki se je vil krog grada ! Zelo je bil zelen, vedno vlaž-nat, ker ta okop je bil v prejšnjem stoletju, ko je bil grad postavljen, poln votle, kjer so plavali labudi. Včasi je bil pogrešal ono votlo, posebno pa labude, o katerih se je obdržalo ustno sporočilo; toda sveže zelenje travnikov, vonjava rožnih grmov in jasna rumen in a neštetih solnčnic, ki so tam rasle, so bogato nadomeščale ono minulo poetično ptičjo slavo. Ah, misliti havraniškem gradu, o njegovih prijaznih sobah, napolnjenih s staromodnim, lisičjerjavim pohištvom, to ga je navdajalo z najslajšim razkošjem.
Mnogokrat se mu je prikazala ganljiva podoba, kako sedi v eni ter prijetnih sob, topli pozimi, hladni poleti, bleda, kljub svojim sivim lasem še lepa žena z otožnimi očmi — njegova mati! Glej, sedi na majhnem divanu in tanke, lepe, fine njene roke so pri ročnem delu, ali pa razkladajo po mizici nekakšno pasjanso, ugiba in prebira pol v šali pol zaupljivo iz elegantnih, prijetno dehtečih kart, obeta li usoda za najbližnjo pri-hodnjost blagor — oh, Jan Marija
MOŽJE.
Ako trpite od hade cervoznostL Izgubljene moči, živahnosti in energije, na želodcu, ledlcab. splošni oslabelosti, ako se potite ponoči, ako trpite od posledic preobile pijače ali jedil, potem vam bo nafia zadnja iznajdba
JUVITO TABLETE
sestavljena iz najboljših čistih rastlin, ki rastejo v vseh krajih sveta, hitro in gotovo pomagala. Pošljite 1 dolar za eno Skatljo. Naslovite: JUVITO LABORATORY, South HiU. Branch 5, PITTSBURGH, PA.
OPOMBA: Draffevolje peljemo vzore« in navodila kamorkoli, ako te z»» htevate.
je dobro vedel, o kom premišljuje ta dobra mati pri orakiju, komu želi blagor in srečo. Vedel je, da tistemu, ki je molila zanj vsak večer Dred začrnelim obrazom Matere Božje! Solzo hvaležnosti in ljubezni so mu stopale vsakikrat v oči, kadar se je tepa spomnil, bil je prepričan, da ne more nič dražjega iineti na zemlji nego njo in Kozo Marijo in Havranice z vsem onim svetom sladkih in blagih spominov'
Kako ga je torej zabolelo, ko je zapazil, da so mu hoteli v tem domu strogega reda. kjer je sedaj bival, izruvati i«, srca one njegove najdražje spomine! Sicor niso mislili o Havranicah. za katere niti vedeli niso, a prezirali so zemljo, na kateri je stal ta njegov dragi lom, ono zemljo, katere majhen, toda krasen del je bil ta dom. Za nje ni bilo na svetu one zemlje, o kateri je govorila Be' i, aa jo hočejo sovražniki razneti na "konjakih kopitih", tajili in zavračali so jo z zaničljivim zasraehom. Šiloma so tra hoteli navTlušiti za drugo 'širšo" domovino, katero je Jan Marija-kot maeehinsko, tujo neprijazno tem bolj sovražil, čim več so mu jo vsiljevali. Za jezik tiste njemu drage zemlje pa so kazali sirovo prezirnost. O, s koliko silo ie ljubil sedaj to svojo ubogo, zavrženo Češko!
(Dalje prihodnjič h
Prosim rojake v ruskem ujetništvu, če kdo ve naslov mojega brata JOSIPA C ERNE, doma iz Jesenic na Gorenjskem. Služil je pri li». stotuiji 17. peš-polka v letu l!»l i in je bil kot ujetnik nekje v Rusiji. Takole je on zapisal svoj naslov: Pri-sonior <le guerre. R ,ta 6, Tobolsk, Russia. Ce kdo kaj ve o njem, mu bom zelo hvaležna, če mi sporoči, ali naj so pa .sam oglasi. — Josephine (Vrne, c/o Mre. M. Roseuth 1. 1T>4 Inde-f>endenee Ave., Rivcrdale, N. Y„ U. S. America.
(24-26—10)
Kje je župnik?

SPODAJ OMENJENI EOJAKI IN &OJASINJE. kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve. s številka' mi, Jsakor bo označene pod imenom, naj blatrovclijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera cm* jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Prank
Rohs Anna
No. 329683
Samide Frank No. 330721
Sinčič John No. 330762
Spaniček Ro4 No.
' Spans blek Jo« No. 33C661
Starčc vič Johao'
No. 331070 Tehle r Anna No. 32SH96 Turk Charles No. 330351
Turk Ivan No. 260647
Turk Jernej ? No. 329741
Bachnik Frank	Kovač Frank
No. 329639	No. 260641
Bartol J.	&ulovic Josip
No. 380788	No. 830772
Bear Dan	Lenaršič Josip
No. 260638	No. 44555
Rnsima Maj Miss	Meden John
No. 830062	No. 331014
Bobi« Vajo	Mer kun Anton
No. 260688	No. 331355
Boiiftkovič D juro	Mikolič Josip
No. 260081	No. 331062
Braun Umrj	Oswald Lnise
No. 260649	No. 260632
Mar Valentin	Oswald Joe
No. 880088	No. 260621
Grgnriff Blal	Pin tar
No. 880578	No. 330643
Jankovic MihasC	itanch Math.
ttttfiJfcka	No. 280623
	
rnmmi

Eh
Jugoslovanska
BI	=
©
Katol. Jednota
m
UsUaavljeaa leta 1898 - - Inkorpociraaa leta 1908. Glavni ursui v ELY, MINNJ
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251. Conemaurii, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISIILER, Ely, Minn. Blagajnik GEO. L. BROZICH. Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GfcAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.	'*
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M" So. Chicago, DL IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. 1
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Puluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland Ohio (TOANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,' Colo.	'
PRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert,' Minn,
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarni *o«ljat*e, naj se poffljsjo na gUvnega tajnika Jednote, vse pri. ■olbs pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ee ns bods oabttl*.	^^
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
GLAg NARODA, OKT. 1917.
DIM.
Roški spisal Ivan Tnrgenev.
(Nadaljevanje.)
XXIV.
Litvinov je hodil sam po sebi V gowLiLnici ter zamišljeno pobe-sil glavo. Zdaj mu je veljalo preiti od teorije k praksi, poiskati sredstva in potove za pobeg, za preselitev v neznane kraje sveta. No, čudna stvar! On ni toliko raz-mišljeval o sredstvih m potih, kakor o tem, ali ertoji zares njegov skli»p tako trdno ru nesumnjeuo, am kajr se je tako trdovratno opiral! Ali je že izročena zadnja, nepovratna beseda? Irina mu je bila rekla pri odhodu: '' Delaj in kadair bo vse gotovo, povej mi.' Dovršeno je. Nia stran vso sumnje, zdaj velja začeli!
In LLtvhiov začne najprej ratz-miiljevuti. Pred vsem — denar. Imel je v gotovini 1328 goldinarjev, v francoskem donarju ^855 frankov; neznatna svota, pa za najprve potrebe dovoijua. Potlej mora precej pisati očetu, naj pošlje kolikor mogoče; naj proda les, kos zemlje... Ali s ka*kini izgovorom ?... No, iagovor se že najde. Irina je govorila o svojih bijoux (biserih) ; tega se v račui. ni treba jemati; to bo morda dobro za orne dni. Poleg tega je imel <xi «e eti gene Iranski pofohrono
inostranske oblasti, ni ravno treba, da bi bil ruski.
Litvinov je premišljeval prav resno o vseh teh stvareh. Njegova smelost je bila velika brez najmanjšega omahovanja. Medtem pa se jo tudi nekaj neresnobue-ga, bkoraj komičnega brqz njegove volje in mimo njegove volje vleklo in mešalo skozi njegovo mišljenje; zares, saj je bilo tudi celo njegovo pod vzet je smešno. Kaj takega, da bi kdo z ljubico •zbežal, se godi le v komedijah, romanih ali morda kje v provinci ji, v katerem čuhlomskein ali zezran-skem okrožju, kjer se pa, po zsi-gotovljcnju nekega popotovalca. od dolgega časa zopet nazaj vrnejo. Tukaj pride Litvinovu na misel, kako je eden njegovih prijateljev, izslužceii banderaš Ba-cov, odpeljal na najeti, z zastavami okinčani trojki (voz za tri konje) trgovčevo hčer, opijanivši hčerine roditelje iti nevesto samo in kako bi ga bili skoraj nakle-stili. ko se je pokazalo, da jih je hotel prevariti.
Litvinov se je zelo srdil na samega sebe zavoljo talcih nepristojnih spominov; spomni vši se na Tatjano, na njen nenadni odhod. na vse to gorje, na njeno trp
, . , , ,	-u« »se iu ifurie, lia njeno iriJ
meter, zs ^terega bi *e dalo do- ,jenje ^ sraflm* jc ob-utH lo
biti — vsaj 400 frankov.
Litvinov se poda k bankirju in
dovede po dolgih ovinkih govor
do vprašanja, ali bi zual dobiti od njega nekaj denarja, če bi mu prišla sila. Ali bankirji v Bad^nu so lukav in oprezen r.«rod in kot odgovor na >ako ovmkovauje napravijo hiiro neusmiljeno žalosten obraz in izgledajo kot cvetlica na polju, kateri je kosa steblo ml rezal a. Nekateri se vam celo očito in swnelo v oči smejejo, kot da bi vas omilovali zaradi va»e liedodžne šale.
UMSKEGA _
(urtje.BcfifttU.1 radvledjcaki" ' Ime in prejeli |
MO
poiknlnjo.
IAITUN IMMMM-I isaattha - FATHER cuaovmcA »ast.
Ako iMtt IIIMlii' m
želodec, glavobol, ne-dopisnici oje
MtHtk. NiiIot:
IONE CO
s.)
CWVWWT WMDKMWOOO * UNDtSWOOO. M. V.
ANGL.
MINISTRSKI PREDSEDNIK LLOYD GEORGE IN NJEGOVA HČERKA.
gre nazaj v sobo. Eto, kar je stalo ra — tudi ta je raflzrušena! — v pistmu, katero je bilo pisano v 4'Pridi za menoj v Petrograd". francoskem jeziku:	j mrmra tiho pred sebe z grenkim
"Mili moj! Celo noč sem pre- notranjim hohotom, "našli bomo mišljevala o tvojem predlogu in tam posel zate." Postavili me bone morem se pretvarjati pred te-!■do za načelnika v kateri pisarni, 'boj.- Ti si bil odkritosrčen proLi Kaj-li? In kdo so ti "mi"? To je meni in jaz bom odkritosrčna J tferti tajnost in grdoba, katero iz-proti tebi. Jaz ne morem božati j gladiti in sežgati kakor v ognju s teboj, nimam dovolj moči, da bi se je tako trudila! To so t-Lste taj-
to učdnila. Jaz čutim, koliko kri vico ti storim: druga moja kriv-nja je večja od prve — jaz preziram samo sebe, svojo maloduš-iiost, ohsipujem ee z uprekami, pa se ne morem apromeniti. Zastonj dokazujem sami sebi, da sem razrušila tvojo srečo, da imaš popolnoma prav, ako vidiš v meni lahkomiselno koketo, da sem dala jaz k vsemu temu povod, da sem ti sania svečano obljubila- Bojim se, čutint stud do sebe, pa ne moram storiti drugače, ne morem pa ne morem. Nočem se opravičevati, nočem tvoriti o tem, da nisem edina, ki je tako daleč zagazila, o vsem tem nočem govoriti; pa povedati ti hočem, reči še enkrat. da sem tvoja na vsilcdar, razpolagaj z menoj, kakor hočeš, brez protinibe in brez davanja računa; da, tvoja sem na veke... Ali bežati, vse zapustiti... ne, ne, ne!
Sama sem te prosila, da bi ms re-J !ija nespremenljivosti šil, dajala se, da bom vse izgladi- čustva so ga žalila, la, sežgala vse kakor v ognju...' ali adi se mi, da ni rešitve zame. da se je globoko v mene vjedel strup, da mi ni mogoče še dalje brez kačni dihati ta zrak! Dolgo sem omahovala, ali bi ti pisala to pisemce, strašno mi je samo misliti na to, kar se boš odločil storiti; jaz upam le na tvojo ljubezen do mene. Mislila sem, da bi bilo od mene nepošteno, ko bi ti ne povedala resnice — t eni vež. ker si morda že storil prve korake k izpolnjenju najine namere. Ali, misel je prekrasna, pa neiz-voljiva. <0, moj prijatelj, imej me za nevredno, slabo že sko, preziraj me, pa ne zapusti me, ne zapusti svoje Iriue!... Zapustiti ta svet, nimam dovolj moči, in živeti v njem, mi brez tebe ni mogoče. Skoraj pojdemo nazaj v Petro-
ne spletke, skrivne razmere, pri-pove&ti o Belskih, Dolskih!... In kaka prihodnost, kakšna krasna naloga nie Ča"ka! Živeti v njeni bližini, obiskovati jo, deliti ž njo skaženo melanholijo pomodne ženske, ki se jezi in dolgočasi nad svetoan. izven katerega pa ne more živeti, biti domači prijatelj in — razume se — tudi ftjegovfc svetlosti... dokler... dokler ji ne prejde trdoglafvsfcvo in prijatelj plebejec ne izgubi svoje pi-kivitnosti in dokler ga debeli general ali gospod Finikov ne nadomesti. — To vse zamore priti ter to je prijetno in koristno... saj je go\ oriia o koristnem upotreb-Ijenju mojih vednosti!
V Litvinovi dnši se je vzdigo-valo kakor udarci vetra pred bur-ju. nenadni, togoviti porivi. Vsak izraz v Irininem pismu je vzbudil v njem . srditost, celo zagatovlje-
njenega
boko, da to ni šala, kar je započe
in kako je rekel Irim, da za nje
. , . , . " . ^Rui a j	puiuciim inwmma v retro-
govo cast m drugega izhoda. Pri	f- -- . ,
* -	1.1- i«-1-0^.	tja ^im lam: pressx-
tem imenu se mu vname kot bi beti ti ho-em ^kše*! poil da ti trenil goreče tiwtvo, ovige se nm -
.5 za,'nrjt/ ^	v . svoje vednosti koristno upotrebil.
Kmyski top^ «,« «,uje za 3amo fivi y moj, bližini/le ,,llbi
njim. On se ukloni na stran. Irina , ___,	.. .
me, kakoi-sna sem. z vsemi mogimi
prijezdi na konju pred njega in poleg nje je jahal debeli general. Ona je brzo spoznala Litvinovia, kinmila z glavo in udarivši e ši-bico po konju ga pognala v galop 'ter pustila, da je letel v polnem Lfcvinov je poskuwil — sebi v j teku. Njen temen pajčolan se je sramoto — srečo na ruletki ter zvijal na vetru, stavil celo toJar — o sramota! — "Pas si vite! Nom de Dieu, pas tia žtevilko 'tO. ki je ravno odgo-jsi vite!" (Ne tako brzo! Za Bo-varjala številu njegovih let. To ga, ne tako brzo!) je kričal gene-
je storil z namenom, da bi povečal svoj kapital ali pa napravil ga bolj okroglega. In zares: ako tudi ni povečal svojega kapitala, si ga je vsatf izokroglil, zgubivši celih 28 goldinarjev.
Drugo vprašanje, ne manj važ no kiukor prvo, je to: kje dobfci potne liste? No, za atenske že nI potni Ust ravno tako potreben: so m od žensk celo
od
rial in se spustil za njo.
XXV.
pogreški in slabostmi ter vedi, da ti ni bilo še nobeno .srce tako nežno vdano, kakor srce tvoje Irine. Pridi k malo k meni, ne ene minute ne bom imela miru, dokler te ne vidim.
Tvoja, tvoja, tvoja Irina."
Litvinovu udari kri v glavo, pa se polahkoma in težko v dere nazaj v srce in ostane v njem, kakor kamen. On je prečita«! Irinino pismo in kakor večkrat v Moskvi, je tudi sedaj padel onemoglo na di-
"To sc ne sme i ako pustiti!" vsklikne nakonec. "No bom ji dovolil, da bi se tako nemilostno igrala z mojim življenjem..."
Litvinov skoči in vzame klobuk.
"Pa kaj jestoriti?" se vpraša. "Bežati k nji? Odigovoriti na rye-no pismo?"
On se zopet vstavi in spusti roke doli.
Da, kaj je bilo storiti?
Ali ji ni sam predložil to vsoi .	.-----. .----
dopolno vlitev? Volitev ni izipadla nostJ°- Potusj» prihiti k nji.
_ >____ t - 1 .1	...	.	iViniJ Tl/vatni; ti nnmiuli ni cl'
tako, kakor bi bil on hotel, vsaka volitev je podvržena tej bedi. Iri
t>*žljivega, neuporljivega, kakor ziikon prirode ? Živeti v Petrogra-du... Zar bi bil prvi v takem položen ju! In kje bi našla zavetja?
In on se zamisli; polahkoma se mu prikaže Irinin obraz v ravno tisti podobi, v kateri ae je bil vtisnil vsem njegovim prejšnjim spominom.
Pa to ni trpelo dolgo. Litvinov pride zopet k sebi in z novim ne-jevoljstvom porine proč od sebe te spomine in ta čarobni obraz.
' Ti mi daješ piti 'iz zlate kupice", vsklikne Litvinov, "pa v tvoji pijači je strup in z blatom je omadeževano tvoje belo krilo. Proč! Ostati tukaj s teboj, potean kosem... prognal, prognal svojo nevesto... to je bilo nepošte-
Iz Rusije.
Lakota v Avstriji.
True translation filed with the post .	_, ..	master at New Yort on Oct. 24. 1917,
PrejSXU car J« pncel revolucijo. — us requiml by the act of Oct 6, 1917. Iigovor za Beparatnimir. — Revo-' Washington, D. C., 22. oktobra, lucija pa se je ognfla njegove Živilska situacija v Avstriji je cb-kontrole.	j unpna. Izrezek iz dunajskega lista
*'Die Zeit", katerega so prejeli dane«, "pravi:
'Najvažnejša stvar vseh vpra-ij je zaloga živil. Cel
True translation filed with the postmaster at New York on Oct. 24, 1»17,
as required by the act of Oct. 6. 1917. ....„ - - .
a*i. * i	" it	, ,sanJ Je ziiloga živil.	Četrta zima
Atlantsko pristanisce, 22. okto- \.„- _ - . .	„ .
L,, o i XT tt	• i^ojne je pred nami.	To bo zima
S1fmUf! Har^r- Sin stiske in s strahom zremo vbodoč-^^ chicaake univerze, je nost AvstrijsUi ministrski pred_
V	na am™~	ki se danes posvetuje s
skt ladji. Spremljal je Rootovo mi- svojim tovarUem v Budimpešti! sijo v Rusijo in je odpotoval iz uima nic.esar bolj nujn ^ ' Petrograda pred enim mesecem.	^
Informiran je bil, da je odstav
ljeni car pričel revolucijo, ker si jo je želel kot izgovor, da bi lahko sklenil separaten mir z Nemčijo. Revolucija pa se je odtegnila njegovi kontroli. Mr. Harper pripoveduje :
Rusija se poskuša dvigniti iz kaosa, ki je sledil revoluciji m po srečilo se ji bo. Rusija je prispevala idealom vojne in svetovni demokraciji. Soeijalizem je bil postavljen na poskušnjo in ni uspel. Kerenski je pravi patriot in je zdaj briljanten voditelj.
Ni več vprašanja o separatnem
pove, kot to:
'Pomagaj nam, da zdržimo to zimo'."
miru z Nemčijo; toda Japoncem ni svetovati, da bi poslali v Rusijo
vojake. Rusi bi morebiti napačno	____F
sodili, kaj je dalo temu povod in žarke in mirto v laseh,
bi mislili, da hoče Japonska vpa sti v Rusijo. Delavci mislijo, da se morajo oborožiti namesto vojakov in mnogo pušk. ki bi morale biti
poslane v strelne jarke, imajo de- v njej ti posteljem lepo _
1_____' T I	1	w
Iavci."
Bajka.
no, nepošteno!"
On stisne krčevito roke in drugo lice z izrazom trpljenja na nepremičnih črtah, z brezglasnim ukorom v pogledu pri poslednjem slovesu, vstane iz globočine...
Se dolgo se je tako mučil Litvinov; kakor pri težkem bolniku so se metale od ene strani na din go njegove razbegane misli. Naposled potihne, stori sklep. Ta sklep je predčutil že od prve minute scan. Od začetka se mu je po-kar^al kakor oddaljena komaj vidljiva pika sredi vihre in mraka znotranje borbe; potem se je približeval vedno bolj in bolj ter je končal s tem, da se je hladno prv-ril v njegovo srce.
Litvinov potegne zdaj svoj popotni kernir s kola ter pospravi svoje stvari zavsem mirno in celo z neko priprosto marljivostjo, pozvoni postrežniku, poplaeu ter pošlje Irini ruski pisan listič sle-
dečega zadržaja:	. A znala ni steze, a znala ni pota
Ne vem. ali ste vi pred menoj iu v ?OZt] je zažla teman
>:daj bolj krivi kakor poprej; to in gorka jokala je mala >irota pa vem, da je zdajšnji udarec ko zbežal je beli dan mnogo silnejši... To je konet1.
Balada o detetu.
Bolno, neutešeno sem plakala z detetom sama ves dan, s strastnim hlepenjem sem čakala: Noč. o razvij pajčolan!
r
Že prhuta skozi nočni mir s temnimi krili vampir — z ognjem pohotnim v kalnih očeh trga iz prsi mi greh.
Nisem te, dete, zazibala.
nisem te mehko povijala, jok bi moj grenki je smeh.
Reka čez polje tiho šumi,
Živela je deklica, sama živela, umrl je že očka njen, v nebeškem se raju je maja blestela
na hčerko kot jasen sen.
In v zlatem je jutru u božiča \ stala, odpravila se je v svet, da očko in majčieo bi poiskala, odpravila se je v svet.
j v snežnem naročju pri vilah zaspiT venec srebrn ti spleto.
Vodna ti lilija iz srca ;:raste Jo zved, do neba,
krona te rožna ovije vsega____
Zbogom, ljubezen srčna!
Kot grobovi zemlja ječi, loži me jezno nebo — Noč, zagrni me, večno zakrij, v prah naj razpade telo!
Vi mi pravite: ne morem, in jaz vam pravim ravno tako: ne morem... tega. kar vi hočete. Ne morem irt nočem. Ne davajte mi eč odgovora, saj mi ne morete •laiti onega edinega, katerega bi sprejel. Zjutraj zarano odidem od od s prvim vlakom. Z Bogom, o-štaaiite srečni! Menda se ne vkli-ya več!"
Litvinov ni šel do noči iz svoje sobe; ali je česa pričakoval, to an,aj Bog! Okoli sedmih -zvečer je {3a ženska v črni obleki, s pajčo-jlanom preko lica dvakrat proti dverira gostilnice. v kateri je stanoval Lit v inov. Mislila je vstopiti (pri vratih j pa zopet stopila na stran in pogledala nekam daleč pred sebe v daljavo; ali naenkrat dvigne odločno z roko in koraka tretjikrat proti dverim. . .
"Kam pa vi, Irina Pa vi ovna?" razlegne se od zadaj neči nateg-,n j on glas.
Ona so osukne s kreeyito ur-
in ko je drhtela tam v vzdihljajili
glasnih, so prišli k njej škratelji, in dali zlata so in biserov jasnih ji dragi prijatelji.
Za svojo kraljičieo so jo izbrali, — j K) za bi jen je ves njen jad — in demantno krono na gluvi ji dali, peljali j o v čarui grad.
Stoklasa.
Janček, s čim si njivo posejal, ti sirotek črni,
poglej, kaj za zorelo ti v noči je srebrni!
Suha strava, oj, stoklasa, oj, leno ti vrši,
kje dekle je, ki te mara zdaj, "j, osliček ti!
Saj oral in kopal in sejai
sem vse dolgo leto, v solneu sem kot oglje počrnel, vse mi je zakleto.
Irina pošto ji. si pomisli in skoči k njemu; on jo vzame pod roko
< Dalje nrihodniiS).
----------J i------"O Ul-
| Drugo jutro, ko je bil Litvinov v*n ^žal 'nepremično. Na hip ravnokar prišel od bankirja, s ka-°™JO t,ma b™"*"* vse terim jc še enkrat besedoval o ne-1?™1. on.	v toA te,uoto
stalnosti našega kurza in se po-1^brcraaeino in obupno. Že zopet
svetoval, kako se n^boljše Poši-,preT*f^ T1 ne' hnJše lja denar preko mege, mu prinese ™-. ^	- - Zivlje-
vmtar pismo. Litvinov je »poznal w je uniceno'	s koie-
*>r4 Iztnine notese in ne raxiomiv- nom ^ porušeno do tal, in
— abwlo gA je nekako edino, za katero
ae ie le bilo
^ k drugem i^, ' v tej strasti, ki j
J«
aak*j

in s tako *ih>, ha
na je spremenita njegov sklep, to tcr -10 P°te^ie v «tram. je res; ona sama je prva rekla, "Vodite me, vodite me!" reče da hoče tea pustiti vse in iti za 0na VSa ^sopih&na. njim, tudi to je istina; ali ona sit	vam ie> Irina Pavlov-
tudi ne odreka svoje krivice, na-'na? P°mrnilja Potugin čisto iz-zivlj« se naravnost slabo žensko; jven se^e-ona ga ni hotela prevariti. ampak' prevarila se je sama. Kaj je reči zoper to ? Ona se nikako ne pretvarja, ne išče k o varstev, ona je odkritosrčna proti njemu, nemilo iskrena. Nič je ne zadržuje, da bi ne mogla povedati vsega; nič je ne ovira, da bi ga saana ne pomirila z obljubami, odlagala in pustila vse v negotovosti do njenega odhoda z možem v Italijo. Ali ona je porušila njegovo žhijenje, porušila dve življenji! To ni malenkost !
Pred Tatjano ni ona. kriva, ampak Litvinov sam, m zato nima on pravice otresati od sebe odgovornosti, katero je kakor železen jarem nanj naložila njegova kri-viea. Vse je tako... Ali kaj mu je zdaj storiti?
Litvinov se zopet zgrudi na divan in zopet so temno, gluho in brezsiedno, s požirajočo hitrostjo begali mimo njega trenutki.
Ali bi poslušal Irinof mu šine po giarvi. Ona me ljubi, ona je moja, in v tem nagnenjn dragfgft
Opri,
In poveljnik

DR. ROSENTHAL,
SPECIALIST,
62« PENN AVE., PITTSBURGH, PENNA, Dr. Rosenthal, Specialist že čez 20 let Ako imate kako bolezen iz kateregakoli vzroka, bolno kri, ste nervozni, bolan Želodec, ledlce, Jetra, mehar, revmatizem, mazulje ali kakorkoli drugo bolezen, uprašajte za nasvet Dr. Rosenthala ln povedal vam bo če ste ozdravljivi.	f
- POSEBNA PONUDBA za kratek čas ln
po zelo nizki cenL	______
Dr. Rosenthal zdravi c najboljšimi zdravili, ki jib dobi la ~Kvrop«, Indije, Kitajske, Južne Amerike ln vseh drugih krajev sveta. On fell sdraviti le svoje bolnike.
5:Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
_ .	,	u»t»oo»lj«« T Pituburrbu 20 lat.
Urmdn« ure tedensko od 9. ijutr»j do 5. popol. Ob četrtkih in .obotaJb od 9. «jutr»j do a *ref«. Ob nedeljah od 10. sjatrsj do S. popoldne
Govori se slovensko.	Ne *drmvi po poitl.	Urežite in obdriite to objev
ksplti teadaro, nsttnv rasalM
-	. kape lt<L, aU pa kadar potrebujete ure, verUlce,
ontaae ae kupite prej nikjer, da tudi nas sa eeaoe vprašate. Upraianj« ' . <taaa la Sc. pa d bodete prihranili dolarje.
IVAH



.iPiJifll* ,
GLA8 NARODA. 24. OKT. 1917.

BLOTIHSKO

društvo
SA SXDIN JENE DRŽAVE SEVERNE miHll /
Sedel: FOREST CITY, PA.
ti.
1M2 v drlsTl
GLAVNI URADNIKI:	jT
PradHdatt: F. 8. TAUCHAR, 674 Ahoay Vve., Rock Springs, Wyt, i Podpredsednik: JAKOB DOLENC, bor 181, Brougbtoa, P*.	' ;
Tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, box «47 Forest City, Pa. PooMCnl tajnik: AVGUST GOSTIŠA. box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MA&INČlC, 5806 St. Clair Ave., Cleveland, Oblo. PomoCnl blagajnik in zaupnik: ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 2 box Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR:	i
PradMdntk nadm. odbora: JOSIP PETERNEJL, box 96, Willock, Pa, JT L nadaomlk: JERNEJ HAFNER, box 65, Burdine, Pa.	/
X aadaornlk: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137tb St, Cleveland, Okla, '
27,
POROTNI ODBOR: Pradnodnlk porot odbora: MARTIN OB REŽ AN, box 72, BL Mineral, L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark, S. porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 So. 14th St., Springfield, 111,
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. OR A HICK, 843 E Ohio St. Plttaburgk, Pa,
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, R. T.
Cenjena druitra, odroma njib uradniki ao naprofeni poilljatl vse do-ptas direktno na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pa ponija edino potom pofttnlh, ekspresnib ali banCnib denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmers * Miners National Bank, Forest City, Pa.
V oloCaJu, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega kaks pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav.	. da
napako popraviti
Amerikanci v ognju.
ooo
Pohod Johna Brown.
Nekateri ga naziva jo svetega umetnika prostosti, — Nekateri ga imenujejo krvoločnega razuzdanca.
Namen tega članka pa je povedati njegovo ]>ovest, ne pa dati izraza mnenju glede njegovega značaja. Njegov /načaj ne pride v sedanjem času v poštev. Njegova dela pa so ugladila jK»t k Državljanski vojni.
Hi! je »J(»lin Brown, strojar, rojen v Torrington. Conn, leta INK), Tudi on je pričel življenje kot pacifist. Njegovo sovraštvo do vojne ga je spravilo v številne neprilike in nicer v prvih letih njegove možke dobe.
Prvnelil .se je v Kansas, — kjer jc živel skozi dolgo vrsto let tako miroljubno kot so to pač dopustili njegovi nemirni in vročekrvni sosedje. Tako je živel on in njegovih — dvajset otrok.
Tedaj i>a se je pojavljalo na političnem obzorju vedno večje nujnejše vprašanje suženjstva. John Brown pa se je z nekako ducatom svojih otrok pridružil protisu-ženjaki stranki.
Ponovno je riskiral svoje življenje v bojih na mejah, <ia ohrani državo Kansas prosto suženjstva. S komaj dva j -et pristaši, med katerimi je bilo pet njegovih sinov je uspešno držal mesto Ossawatomie v Kansasu proti 500 roparjem iz Missouri-ja.
S tem svojih činom si je pridobil vodstvo krajevne sekcije protisuženjske stranke.
V poteku let je postalo suženjstvo najbolj važno politično vprašanje v Združenih državah. Preje je bilo najti veliko lastnikov sužnjev v vseh državah. Takrat pa so našle severne države, da se držanje sužnjev ne izplača in tako so ga polagoma in mirno opustile.
Južne države pa so vstrajale pri suženjstvu.
Tako bi w lahko stvar vlekla naprej brez konca in kraja in brez velikega sf>opada med Severom iu Jugom in to 1;ljub John Brownu in drugim abolicijonistom (onim, ki so se zavzemali za odpravo suženjstva).
Prebivalstvo dežele pa je raslo ter se širilo na vse strani. V zvezo se je pripuščalo vedno nove države in vedno se je | m »javilo vprašanje, če bodo ali če ne bodo te nove države pripustile v svojih mejah suženjstvo.
Narodna situaeija je bila v najboljšem slučaju tako vama kot je naprimer varno življenje moža. ki sedi s pipo v ustih na odprtem sodu smodnika.
Prihranjeno je bilo za John Browna. da je vrgel prvo iakn» v smodnik.
Denar, velika nmožiea pristašev in sloves, ki si ga je pridobil Brown tekom svoje ostre kampanje za prostost Kansasa. ga jc napotit do načrta, ki naj bi predstavljal najmočnejši udarec proti suženjstvu.
Sklenil je končati s kompromisnim govoričenjem ter dovesti do odločitve med Severom in Jugom. To pa ie nameraval storiti z nasilnim oproščen jem sužnjev.
Z le osemnajst možmi je odkorakal Brown dne 16. oktobra 1859 proti Harper's Ferry, Va., ter se polasti! prostoi-a. Tam se je nahajal dobro založen arzenal Združenih držav. Bronw se je polastil tudi tega.
Potem je izdal proklamacijo, s katero je pozval črnce, naj vstanejo kot en mož. naj se pod rede njegovemu vodstvu ter se z oboroženo silo oprostijo suženjstva.
Črne i pa niso hot< li slušati njegovih vabljivih povelj-Cela proklamacija se je izjalovila in Brown je obsedel — brez pomoči — a kljub temu je še vedno držal mesto v svojih rokah.
Tehnično je bil kriv velikega zločina, katerega naj bi ne kaznovalo s smrtjo, kajti polastil se je vladne lastnine ter ščuval ljudi na upor.
Nieitova kazen je bila hitra in krvava.
vojakov Združenih držav ter pod poveljstvom polkovnika Roberta
POZOR!
CENTRA*. NCMrS PHOTO SERVICE. NEW YOMK.
Vsak naj kupi Liberty Bond!
Lee je bila odposlana, da zopet zavzame Harper's Ferry cer zajame ali pobije brezpostavne branilce prostora.
Vojaštvo je obkolilo Browna in njegovo peščico odločnih in na skrajno pripravljenih sledilcev.
Oni se niso hoteli udati, temveč se branili kot so se pač mogli. Borili so se z divjostjo divje mačke, dasirav-no brez upanja, dokler ni bil slednji izmed njih mrtev ali pa težko ranjen.
Brown se je boril kot blaznež. Šele ko je bil šestkrat ranjen, so ga mogli dobiti v roke vladni vojaki.
Bil je stavljen pred sodišče radi izdaje in umora ter — spoznan krivim. Obsojen je bil na smrt na vešalih.
Dne 2. decembra 18je šel mirno v svojo smrt.
— Dasiravno so celo abolicijonisti obžalovali nasilnost Browna, — je pisal neki zgodovinar, — so njegovi )K)hodi brez dvoma pospešili neizogibno krizo.
V burnih časih, ki so sledili nato, se je izgovarjalo i ne John Browna s spoštovanjem in 44John Brown's bo dy" je postal bojna himna Severa.
Ponanjilef bo kth-mi »H vsaki trgovini h*>o »rl tdmilih N« (cikinjU svojega zdravja • ponaredbaml Čudovit oapeh ■■firgi Krvnega Čaja je dobil ponarejale«. Odstrani te jih in zahtevajte na saj svoj denar. Pravi Von Schlick Bolgarski Krvni Caj ima podpi«
H. H. VON SCHLICK NA VSAKI aKATUL Prirejen ia JAMČEN J« le pri
llarrel Products.
Compi&j
9 Marval BaaUiag, Fittsbvgk, Pa.
Pat mescev trajajočo ikatljo aa vam poilja za SI.00 caab. insak ali money order. Ca Selita sa varovano. lOe. vc4.
Ja Oatalo Maae, s.-wia rat ni zarobljeni k u Italiji, želim znati /-a mo<ra pašantfa Mile Obra-do-vica, koji je isatla u Aineriei, a ne znam njejrov naslov. Ja sam iz Ruga rs el a. Želim znati isto za jednog klima IYtar Tropoviea, koji isto je u Americi; <laljc za moga lijaka Aleks Koma din a i njegoivog sina Nikola Koniadi-na i Mitre Komadina, sin Tane Komad i n a. Svi sn več dugo viv 1 me 11 A merici. Obrtadovie je iz sel a Morila, Gravčova i»laviea. Tropov i r va Bngarsela, Koma-! dini iz Hiigarsela i Sadloc-ela. Ja sam iz Rugarsela, sin MHrtšp' (Ja/talo. imenom Maue. Moj naslov; Inf. Mane (Jatalo, prigio-iiiero di guerra. Ostudni di Lecee. ltiilia.	(23-25—10;
Rada hi izvedela za naslov svoje-rh brata JOSIPA GRL, doma iz Vrbi<*e pri Iltiski Histriei naj Notranjskemu. Prosuu ewijeuej rojake, če kd«» ve za i»je«or ua->1<>\~. naj mi sta naznani «H naj pa xam ja* i. — Mary Jurčič. Fi..^ 72. t hrat Haven, 24-25—10
Rad !>i izvedel za rojaka JOŽE-KA LADU", (loma iz vasi Ra-čiee na Primorskem, podoiuače Maeanov. Če ve kdo, kje se naha ja, naj mi blagovoli (naznaniti njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi. — Jothn liarbish. Box 46. Cass. AV. Va.
(23-25—10)
ZZNITNA PONUDBA.
S]ov«u«-*- v Milm wkw. Wk. -'ar 27 ler. ar r*4i «e»iantti s Slovenko aH Hnitir«, stam i«. <)., 27 l«?t, v ivrho ženit ve. Na denar ne oziram, urno da je zdravo in pametno dekle. Ona. ki rt-*«., misli, naj mi piše in priloži >\„jo "liko. Na&lov:
R- F-. *• o Glas Naroda. *2 Cortlandt Št^ New York, N. Y"
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Peno At«.. Pittsburgh, Pa
Dr. Koler Je najstarejši slovenski zdravnik, specialist v Plttsburgrhu. ki ima 28-letno prakso v zdravljenju v£uh moških bolezni.
Zastrupljenje krvi Kdravi s erla-sovitim 606. ki ga Je izumel dr. prof. Krlich. Če imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu. Izpadanje las. bolečine ▼ kosteh, pridite in izflstil vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bo-U^zen »e naleze.
Vse moške boW-xnl zdravim po okrajšani metodi. Kakor hitro opazite, dm vam precehuj« zdravje, ne fakajte. irmrtf pndjte In jsa vam ga bona
■UP«, t pOTmil.
11 y<Jra ai| rodno kilo ozdravim
v 34 urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bo-feOic« v kn±u in hrtKu in včasih tudi pri puičanju vode. ozdravim z goto-
ftfcroTW
koine bolezni, ki nsstAiwJo Tiled ne-• iste krvi ozdravim v kratkem Času 'n m pntrrkDo ležali.
l'ra<inf ur-: vsakdan od 9. are zjutraj do S zvečer; v petkih od 9. zjutraj do 5 popoldne: ob bedeljah od 9-ijutraj «io Z popoldne.
6 Mlo ne delam. — Pridite — Ne pozabite ime In fttevilko! Zdravim samo moške osebs.
y«wwimiviiiir»iiiibmm»mflwa»ici
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Votary Public) v OEXATEB KEW TORKU
ANTON BURGAR
tt OQKXLilD STREET, HEW YORK, R. t
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
pooblMtfla, voj*k* proioj« fa daje potntaa ▼ojaftih ndmk. Bojakom, ki ftoU dotoku
!
PEIPOBOČILO.
Rojakomf v državi Kansas naznanjamo, da jih bo obiskal naa rojak
Mr. OTTO PEZDIB.
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo šli na roko.
S spoštovanjem
Upravništvo "Glas Naroda**.
HARMONIKE
iMpravljam po na julijih mbSTTi* o 11 h^iiii ta as nail JI ra T poprav* amlJlTo mkdo poBJ% kar mm ft x-d 18 lat tukaj ▼ tam poala ia Mda. » itoJmb laadsam doma. ▼ popra?a| mmtm kranjska kakor ros dntp jiifUn ter nAmu po -arflao kdo aahtev, kna rraiaaj.
somu W1NZIL •11 iMt 9taš Bt, Omili Ofel*
POZOR HOJAH
Najuspešneje mazilo za Ženske las«, kakor tudi za molk« brke ln brado. Od toga mazila zrastejo ▼ 6Uh tednih krasni ros ti in dolgi lasje kakor tudi motkim krasni brki in brada ln ne bodo odpadali In osiveli. Revmatizem, kostlbol ali trganje v rokah, nogah in v križu, v osmih dneh popolnoma ozdravim, rane, opeklin«, bule, ture, kraste in grints, potno noge. kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravila brez uspeha rabil mu Jamčim sa 96. M. PlJite takoj po cenik, ki g» takoj poiljsm zastonj.
Krasni te pni KOLEDAR sa lote 1*17
JAKOB WAH&C,
Ara., Cleveland. Ohio.
6708
Cenjenim rojakom v naznanjamo, da jih bo v obUkal na* zastopnik
Coloradi kratkem
ki je pooblaaČen opre jemati naročnino sa "Glas Naroda" m izdajati tozadevna potrdila. On jo pred leti ia večkrat prepotoval država, v katerih ao nafti rojaki naarljnnl in je pawaod dobro	JJpm&i
da mm bodo fli rojaki v vagk »
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
■ L i
DELO OKUSNO«
•r
m mm
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUOE JEZIKE. ■ • ■ 9
UNUSKO ORGANIZIRANA. ■ ■ ■
rOSEBNOST BO t
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
▼SA naroČila pošljite nai
Slovenic Publishing Co.,
83 Cortlandt St, Hew York, H. T.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se e?ropskOi drža? in pa ko. lonijskih posestev vseh velesil*
Občega 11 raznih zemljevidov,
CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZB-D IN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA |3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
H
* t
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
Ki
lil
h
s t
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing: Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. 7.
Temi
Zakoni te ukazi aa Vojrodlajo
Na kri rib podk Poti Sobota SL Vefiernlco
ArstnxfriU velik
Cell sret mali Celi aret veliki Errope. Vojna Vojal atIma
Hov Točk.

▼listala Ia po
Zdrvienlh drlav maU Združenih driar veliki Združenih driar itWilH otrani pa celi rret
—.10
«5 00
kuri
"GLAS JTABODi1
— ------------