> > list slovenskih delavcev v Ameriki TSLKFOM: 4687 CORTLAHDT. Intend u lioond Class Matter, U. 1903, al Um Fort Offioe at New York, H. vnte Um Act of Ooafft» «* S, 1*71. TELEFON: 2876 COBTLANDT. NO. 260. — STE V. 260. NEW YOBK, WEDNESDAY, OCTOBER 24, 1017. — SEED A, 24. OKTOBRA, 1917. Iz Washingtona. -OOO—— ŽIVILSKI ADMINISTRATOR HERBERT C. HOOVER JE OBJAVIL POSAMEZNOSTI GLEDE PRETIRANIH CEN, KI JIH ZAHTEVAJO ZA SLADKOR V NEW TORKU IN DRUGIH AMERIŠKIH MESTIH. — AMERIŠKI VOJAKI V FRANCIJI SE BODO NAJ BRfcE VDELE2ILI AKTIVNO NOVE ZIMSKE KAM PANJE ZAVEZNIKOV. -ooo loii flU-d with the potrt master nt New Y«rk on Oct. 34, 1917, required by the art of Oct. G, 1917. . -t Washington, d. C., 23. oktobra. — Herbert Hoover, £iviJ»ki administrator Združenih držav, je danes ostro napadel dobickalovce pri prodaji sladkorja v New Yorku ter objavil številke, ki kažejo, kako nezaslišne cene so zahtevali za sladkor pradajalci na drobno. S Hoove rje m so se posvetovali John Mitchell ter dru fci člani newyorske državne živilske komsiije. Na konferenci so bičali one prodajalce na drobno, ki nočejo prodajati sladkorja, razen, če dotična stranka ne kupi dosti drugega blaga. Živilski administrator je izjavil, da bi konsumentom sladkorja v New Yorku ne bilo treba plačati več kot devet centov za funt. Prodajalcem, ki bodo še nadalje vstrajali pri teh cenah, bodo najbrže odtegnili vsako nadaljno zalogo. Odredba se bo tikala tudi onih, ki nočejo prodajati sladkorja, razen, če se kupi še drugo blago. Objavili so cene, za katero dobe prodajalci na drobno sladkor, v namenu, da občinstvo spozna, kako velike dobičke si znajo prodajalci izbiti iz težavne situacije, ki je nastala glede dobave sladkorja. Prodajalce stane sladkor $8.35 za sto funtov ali osem centov in pol za funt. Cena, ki jo zahtevajo prodajalci na debelo za sladkor vsprico določb živilske administracije, pa znaša $8 70 za sto funtov. Za sedaj ima živilska administracija pravico regulirati vse odnosne panoge industrije med proizvajalci in konsumenti in sicer pri trgovinah, ki imajo več kot sto tisoč dolarjev letnega obrata. Popolnoma mogoče je vsled tega urediti razdelitev sladkorja tako, da se bo vpštevalo le one prodajalce na drobno, ki skuhajo ugoditi željam živilske administracije ali pa tako, da bodo vpoštevali v prvi vrsti tvrdke, ki sodelujejo z administracijo, dociin bodo ostali drugi prodajalci v ozadju. Velike tvrdke v New Yorku in drugih mestih bodo naprosili, da naznanijo občinstvu cene, za katere prodajajo sladkor. Domnevajo, da bodo te tvrdke pričele z gibanjem ter prodajale posameznim odjemalcem toliko sladkorja kot ga ti odjemalci zasedaj dejansko potrebujejo. Onemogočili bodo poskuse, da en odjemalec obišče več prodajal en z namenom, da dobi več sladkorja. Washington, D. C., 23. oktobra- — V tedenskem poročilu vojnega tajnika Bakerja se glasi, da so ameriške čete v Franciji v sijajnem fizičnem razpoloženju ter pripravljene za boj. V kratkem so se privadile podnebju ter se čutijo kot doma v vojni zoni. Glede splošne situacije izjavljajo izvedenci vojnega tajnika naslednje: — Slabo vreme prevladuje že ob celi zapadni fronti in kmalo bodo nastopile zimske razmere, teren bo postal vedno bolj težaven za naskakujoče čete. Kljub temu pa se bo nadaljevalo z ojačenjem vsako-vrstnega materiala zaveznikov ter z gromadenjem tehničnih sredstev in pripravami, ki so se vršile več mesecev, vsled česar bodo mogli angleški in francoski poveljniki premagati naravne ovire ter pritiskati naprej po kratkem premoru. Ni se še ugotovilo, če bodo zavezniki v tej zimi zavzeli svoje zimske postojanke. Glede nemških uspehov v baltiški kampanji se glasi v poročilu: — Čeravno se ne sme vprizarjati poskusov, da bi se omalovaževalo važnost postojank, katere so zavzeli Nemci, je kljub temu treba pripomniti, da so Nemci pričeli to kampanjo z izključnim namenom, da ohrabre razpoloženje cele dežele Nemčija je z raztegnjenjem svoje fronte na vzhodu le padaljšala svojo bojno črto ter črto komunikacij. Dogodki v Rusiji v zadnjem času pa morajo vzbuditi le povečano upanje v končno zmago zaveznikov. Jasno je, da ima strašni artilerijski ogenj zaveznikov vedno bolj odločujoč učinek na celi zapadni fronti. 6e nikdar prej se ni v katerikoli seriji spopadov tako hitro odtegnilo postojank nemških divizij ter jih nadomestilo z svežimi. Pribežniki iz nemških vrst postajajo vsak dan številnejši. Zapadno bojišče. True translation filed with the post master at New York on Oct. 34, 1917, as required by the act of Oct. 0, 1917. London, Anglija, 23. oktobra. Sinoči je zopet deževalo in vreme je bilo viharno in nestanovitno. Zgodaj zjutraj je osvražnik napa del eno naših novih postojank južnem delu gozda Houtholst m je prisilil čete, ki so držale to postojanko, da so se nekoliko umaknile. Na ostali fronti smo obdržali vse postojake in jih utrdili. Francija, 23. oktobra. — Dane« zjutraj ob 5.15 so naše čete po artilerijeskm streljanju, ki je trajalo več ur, naskočile zelo utrjene nemške postojanke v okolici Allainant in La Malmaison. Na celi fronti napada smo lepo napredovali in smo vjeli mnogo nemških vojakov. Severozapadno od Rheimsa je bilo ponoči hudo artilerijsko streljanje. Trije napadi na naše postojanke pri Bermaricourt in vzhodno od Neuville os bili brezuspešni. Na desnem bregu Mozele je artilerijsko streljanje zelo narastlo posebno pa še proti večeru pri hribu št. 344. Nočno poročilo: Severno od Ai&ne so se napaldi, katere smo pričeli zjutraj, razvili pod zelo briljantnimi pogoji. Navzlic blatu in dežju so naše čete napadle zelo utrjene sovražne postojanke z občudovanja vrednim navdušenjem, katere so branile najboljše nemške čete s pomočjo artilerije. V prvem napadu so naše čete zavzele Fruty in Bohery. Malo pozneje pa utrdbo Malmaison. Prodirajoč dalje, so naše Čete v bojih, v katerih so pokazale svojo nepremagljivo moč, pognale sovražnika iz Montparnasse, matere sra je naša artilerija deloma porušila. Na levem krilu se je naše pro diranje nadaljevalo z istim uspehom in vasi AHemant in Vaudes-son sta padli v naše roke. Na »desnem kirlu pa so naši vojaki potiš nili črto na višine, ki obvladujejo Pargny-Fttain. Konečno smo v centrumu razpršili sveže sovražnikove rezerve na vse strani in smo v hudem boju za~ sedli vas Chavignon. Na tem mestu je naše prodiranje doseglo glo-bočino treh kilometrov in pol. Tekom dneva so bile sovražnikove izgube zelo velike; k tem pa se morajo pridjati še izgube vsled artilerijskega ognja. Do sedaj smo našteli 7500 ujetnikov. V velikanski množini materjalai, katerega smo zajeli, smo našteli 25 težkih in poljskih topov. Navzlic slabemu vremenu so naši letalci z veliko drznostjo dovršili, kar jim je bilo naloženo. Njihovi stroji so loteli 50 metrov nad bojiščem. _ 10 milj ono v funtov sladkorja. Buffalo, N. Y., 23. oktobra. — Zvezna tajna policija je danes sporočila v Washington, da je v nekem skladišču v Buffalo našU 10 miljonov funtov sladkorja v vrečah in sodih, na katerih je bila o-značena moka. Sladkor so vozili v skladišče skozi več mesecev in zvezni detektiv, ki je preiskal skladišče, ga ceni na 150 železniških voz, ali 10 miljonov funtov. Po vrečah in sodih je bila raz trošena moka. Ravnatelj skladišča ni prej vedel, da je v poslopju kak detektiv, dokler ni bila preiskava končan«. V fiSSš COPVMIQMT UMOUWOOO * M»0««W000. •» V. BIVŠI FBBDBED1 ZDRUŽEN IH DRŽAV T AFT, TER NJEGOV SIN S SVOJO NEVESTO. Izgube ZeppeUnov. Zadnji zračni napad stane Nem ce polovico Zeppelinovega bro-dovja. — Francija se veseli nad veliko izgubo Zeppelinov. Boji pri Rigii Eksplozija v Belgiji. True translation filed with the postmaster at New York on Oct 24. 1917, as required by the act at Oct 6, 1917. AaMffta, Nizozemsko, 23. oktobra. — "Echo de Belce" True translation filed with tlie postmaster at New York on Oct 24, 1917, as required by the act of Oct. 6, 1917. Washington, D. C-, 23. oktobra. — Ofiejelno poročilo pravi, da je Nemčija pri svojem zračnem poletu na Angleško 20. oktobra izgubila polovico celokupnega svojega zračnega brodovja super-Zeppelinov. Vsa Francoska je vzradoščena nad največjo zračno zmago, katero so dobili nad kakim zračnim brodovjem, odkar se je pričela ta vojna. Zadovoljstvo pa je tem večje, ker se je izvedelo, da /e bil nemški napad namenjen uresničiti nevarno povračilno grožnjo, ka tero so objavili pTed štirimi dnevi. Ob tej priliki je nemška vlada poslala svarilo Franciji in Angleški, da bo grozovito kaznovala ker so vprizorili nečloveški in neopravičljiv zračni napad na mirna nemška mesta. Povračilo so Nemci zagrozili v ofiejelnem poročilu, ki se glasi: Za vsako opeko, ki bo padla raz mirno nemško hišo, bodo v Pa rizu porušene cele vrste poslopij/ Z ozirom na nesrečo, ki je zadela nemško zračno brodovje, pra vi francosko poročilo, da so Nemci vsega skupaj zgradili do sto Zeppelinov, od katerih jih je £>ilo 16 uničenih že pred vojno. Izgube, katere so zavezniki ofiejelno objavili, so: 6 v letu 1914; 16 zu leto 1915; 25 leta 1916 in 3 za 1917. Potemtakem je bilo uničenih najmanj 66 Zeppelinov, h kateri izgubi se mora še pridejati naj manj šest, ki so bili uničeni pri poskusni vožnji. Poleg tega je Nemčija dala nekaj Zeppelinov Bolgarski in na zapadnem bojišču jih ima samo 25 supar-Zeppelinov. Največje zračno brodovje, ki je bilo poslano proti Angležem v Belgiji in severni Franciji, ni štelo nikdar več kot 16 Zepelinov. London, Anglija, 23. oktobra. Skupne izgube, katere so povzročili Zeppelini na svojem poletu v petek ponoči, znašajo 34 mrtvih in oktobra. — VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Demonsfracijejf Ljubljani. I ■ ^-000 ■ ■ policija je streljala ka DEMONSTRANTE. — veliko oseb je bilo ranjenih. — V AV strooggrski so bili zadnji ČAS ŠTEVILNI izgredi radi visokih cen za ŽTVILA — pro tinemSko razpoloženje postaja vsak dan večje- True translation filed with tbe post master at New York on CK-t. 21, 11)17, as required by tbe act of Ort. ti. 1U17. London, 23. oktobra. — "Exchange Telegraph Co. ' je dobila porodilo, da je meja med Avstro-Ogrsko in Švico zaprta vsled resne situacije v Avstriji. Veliko avstrijskih tovarn, v katerih so izdelovali munici j o, je zaprtih vsled demonstracij, ki so se vršile na Dunaju, Pressburgu, Bruennu in Ljubljani. Množice, v katerih so bile v prvi yrsti zastopane ženske, so demonstrirale proti vladi radi pomanjkanja hrane. Nemiri so bili tako resni, da je morala stopiti slednjič policija v akcijo. Policisti so streljali na gruče demonstrantov ter usmrtili oziroma ranili veliko oseb. V Amsterdam je dospelo z Dunaja poročilo, da je prišel na Dunaj nemški zunanji minister von Kuelilmann, ki se je dvakrat precej dolgo posvetoval z avstrijskim zunanjim ministrom grofom Černinom. Washington, D- C., 23. oktobra. — Z ozirom na ofiei-jeno diplomatično poročilo o razmerah v Nemčiji, se lahko sklepa, da je zdaj situacija v Nemčiji veliko bolj kritična kot je bila kdaj poprej. Nek odstavek v poročilu se glasi. — Nemško prebivalstvo želi mir, in nemški narod izjavlja, da bo mir sklenjen že meseca novembra, ker je. prepričan, da se sanje o nemški zmagi ne morejo vresiii-čitL Delavci izjavljajo, da bodo zapustili tovarne, če bo hotela vlada nadaljevati tudi čez zimo z vojno. Nemški delavci zahtevajo povišanje plač in večja dovolila glede hrane. V Berlinu se tudi vojaki vdeležujejo nemirov. — V enem samem demonstrativnem izprevodu so našteli preko dvajset vojakov. Zavezniški zrakoplovi povzročajo raznim nemškim mestom veliko škodo. Naravnost strašno je življenje civilistov v Nemčiji. Otroci morajo iti spat že ob štirih popoldne ter 1110- True translation filed with tbe post-muster at New York on Oct. 24, 1917, as required by tbe act of Oct. 6, 1917. Petrograd, 23. oktobra. — V. . , . , , okolici Rige pri Skulih, Hinzen- rajo ostati v postelji do desetih zjutraj, samo za to, da ne bergu, Manor, Allzhi Manor in pri zahtevajo preveč hrane. jyradu Lemburg so naše čete na- Pred kratkim so se pojavili nad Essenoin zavezniški predovale in zavzele strelne jarke, zrak0plovci- Na poslopjih iii tovarnah so povzročili veli-katere je sovražnik izpraznil. —I, v b- ^ Zakope severno od Hinzenberga ~ans'° s o . in Manor smo zavzeli po hudem Par bomb Je Padl° tudl v cirkus, kjer je bila predsta- boju. va za vojake. Pri tej priliki je bilo ubitih nad osemsto vo- Baltiško morje: Pomorskih jakoV. spopadov ni bilo. Benetke, 23. oktobra. — Od pričetka vojne naprej ro Opazili smo sovražne ladje pri ^ razmere v Avstriji stalno obračale na slabše ter so do-Kuivastu; bili Ste dve bojni ladji ged. do to£ke ki vzbuja javno pozornost, tri krizarke m rusilci. J T. . . , „ Ci ,, , . . , - irl .„ ; * V nedeljo so sovražni rušile, . . Llst "Comere della Sera", ki izhaja v Milanu, je ou- bombardirali obalo v bližini va^i javil dolg članek, v katerem razpravlja o razmerah v Uekuii, okoli sest milj severno dvojni monarhiji in sicer na podlagi uradnih podatkom, ki od AVerderja. Sovražni poskus iz- jih je dal na razpolago Luigi Barzini. krcati oddelke pri Moisekul Ma- ' Te pootekel, odkar smo se pričeli pripravljati V sled tega — tako misli on — lahko izračuna, koliko ladij, mož in opreme bomo imeli na razpolago za ofenzivo prihodnjega j>oletja. Pozabil pa je računati z duhom, ki napolnjuje ameriške vojne priprave, z duhom, ki bo napravil naš nastop v prihodnjem poletju tako različen od njegovih proroko-, .inj iti sicer glede kvantitete in kvalitete, da bo on resnično obžaloval, tla je sploh kedaj pisal dotične besede. Nemški vojaški duh skuša vesoljstvo zmanjšati ali reducirati na matematično formulo. Sj h minit i se je treba, kako so Nemci mislili glede llelgijc. — Belgija je imela majhno armado, Nemci pa so i; icli veliko. Belgija je nudila pot za udarec na Francijo. Vsled tega so Nemci sklenili, da gredo skozi Belgijo, so skozi Belgijo. Opustošili so jo- Tedaj pa so se pojavile stvari, ki niso bile vidne v matematični formuli. Spustili so na plan moralne sile, ki so pr'epredle civilizirani svet ter ga združile v boj proti Nemčiji. V Belgiji je ujela Nemčija medveda za rep. Sedaj pa more najti nikogar, ki bi ji pomagal, da ga izpusti. Zračni napadi na London in na angleška mesta ob o-i»:i!i naj bi z i latematično gotovostjo povzročili velikansko razdejanje. Nobena matematika pa bi ne mogla razodeti nem-kim povzročiteljem strahote jeze, sovraštva in želje po o-veti, katero bi mogli taki zračni napadi vzbuditi v srcih Angležev. M BBHp Ti zračni |H>bodi so bili kot od Boga poslani za angleško rekrutacijo. IV bi se le moglo Zeppeline zavesti, Par novic iz domovine. Smrtna kosa. V Ljubljani so umrli: Dne 29. avgusta: Peter Matko- vič, užitkar, 67 let, v deželni bolnišnici. Dne 30. avgusta: Ivana Flere, delavka, 67 let, povožena na Cesti na Rožnik. — Ivam Petel, pešec, v rez. voj. bolnišnici v Mari-janišču. — Josip Herman in Matija Hybrant, pešca, oba v rez. voj. bolnišnici na obrtni šoli. Dne 31^ avgusta: Ladislav iiaj-^an, narednik, Ivsn Erznožnik, pešec, Rajko Katatonig, črnovoj-niški delavec, Ivan Sk rip k ar, pešec, vsi štirje v rez. voj. bolnišnici na obrtni šoli. — Elizabeta Košir, postrežnica, 73 let, Pred Škofijo 14. — Robert Gvardjančič, rejenec, pol tretji mesee, Poljanska cessta 52. — Ana Bizjak, bol. devica. 39 let, Radeckega cesta 9. — Maiija Strmec, absolventw-nja trgov, tečaja, ,18 let, Knezova ulica 251. — Fran Puc, poštni ofi-eijant, 29 let, Gradišče 11. Dne 1. septembra: Martin To-•minc, hiralee, 55 let, Radeckega cesta 9. — Martin Ribič, sodni sluga v pokoju, 77 let, Grajska planota 1. — Žiga Sternschuss, enoletni prostovoljec, desetnik, Trandafir Koszta, častniški sluga, oba v rez. voj. bolnišnici na obrt ni šoli. — Marija Selan. delavčeva hči, 3 .meaece, Hradeckega vas št. 7. Dne 2. septembra: Ivan Spesz. topi ličar, v rez. voj. bolnišnici na obrtni šoli. — Danica Režun. re-jenka, 6 tednov, Streliška ulica 15. — Ivan Sarsch, bivši pekovski poaiHManik, 74 let, Stara pot 3. — Danica Trtnik, hči voznega mojj-stra, pol leta, Vodovodna cesta 6L 28. Dne 3. septembra: Scrafina Ul-čbr-Manrer, hči zaoebnice, 2 meseca, Metelkova ulica 1. V Spodnji Šifiki je dne 2. septembra nenadoma preminul Oskar v tez. Pokupi Novice iz Maribora. Našim nemškuta»-jem je vsaka slovenska pridobitev trn v peti. Ne gre jim v glavo, da se tudi pri nas tu in tam prične širiti smisel za praktično narodno delo. V zadnjem času je prešlo par hiš po mestu in bližnjih predmestjih v slovenske roke. To dvje povod, da kriee hujskači vse mogoče in nemogoče v svat. Najbolj se pi jeue, kadar pride v slovenske roke posest, ki je dotlej bila v znano nemškonacijonalmii rokah. V tem slučaju se vedno in vedno pc-navija krik, da mi ne damo ničesar za vojna posojila, slasti ne naši denarni zavodi. To je seveda nesmisel. >$asi denarni zavodi prav nič ne zaostajajo za nemškimi. Mestna '•&parkas3a" je seveda podpisala vojnih posojil že precej, a ta zavod to lahko stori, saj je dovoljeval že tudi naravnost neverjetne subvencije kaziu-skeniu društvu in gledališču ter obema skupaj. Tu se je brez potrebe iznietalo kar stotisoče v par letih. Gonja, ki se jo uprizarja proti šireči se slovotski posesti v Mariboru, bodi A-sem migljaj, dokaz. da snio na pravi poti. Ce o-stane to delovanje tudi v bodoče, recimo: dosledno, potem bo delo v narodnem oziru v marsičem prijetnejše in uspešnejše. Strah, da nam je troje vojnih let na narodni zavednosti naših ljudi v mestu in okolici z»-lo škodovalo, se, hvala Bogu, ne uresničuje. Narodna zavetft jc v mar-sikakem oziru še narasla. Nase zavedno ljudstvo, kljub vojni in gospodarskim težavam, željno pričakuje časov, ko se bo moglo zopet zbirati. Da bo to mogoče, uporabimo po možnosti vsako priliko. So težave, a dobra volja jih zmore. Predvsem na moramo skrbeti, da se izprazni Narodni dom. Prostorov je v Mariboru drugih dovolj. Treba je pritisniti, da gospodje na magistratu store svojo dolžnost. Mestno gledališče se je izpraznilo v nemške namene in Narodni dom se mora v naše! Epidemične bolezni, meti njimi prav posebno griža, se širijo po vsem mestu s strahotno naglit Glavni vzrok je seveda v prvi vrsti slaba prehrana mestnega piv bivalstva in nadalje že mesece trajajoča velika vročina in suša (Ta dopis je pisan koncem avgusta. Opomba uredništva.) Tudi marljivost je zelo velika. K vsej tej bedi pride tudi pomanjkanje vode. Suša je izpraznila vodotoke na Pohorju. Komaj da je je za skrajno potrebo. Da bo do tega moralo priti, je vedel vsak planeten človek, in zahteva, da se odpre vodnjake-studence, je bila splošna. Naši mestni vsevedneži so bili drugega mnenja in tako se je tudi zgodilo. Zadnje dni minulega tedna .vmo imeli v okolici kar dva roparska umora. V nedeljo jima je sledil še tretji v Slivnici. V tem slučaju gre za tatvino poljskih sadežev. Morilec je bil torej gnan k svojemu groznemu činu vsled lakote., Ubit je bil poljski stražnik &pu-raj, dočim se o moriieti doslej še prav ničesar ne ve. Domnevajo, ni pojavi našega žalostnega časa. Žalostno je to, tem bolj žalostno v tem zach.jem slučaju. Naš o-kraj je eden naj rodovi t nejših. a menda ravno zato smo mi tisti, ki na Štajerskem najbolj stradajo. Bog nas reši raznih gospodov, o-krajnih glavarjev in njihovih prehranjevalnih odborov! Ti u-metniki v prehranjevalni h vprašanjih so nam danes obesili na vrat n. pr. za nakupovanje krompirja — trgovca žeiemiinarja! VABILO na VELIKO PLESNO VESELICO, katero priredi Slovensko podporno društvo BONA IRSKI SLOVENCI št. 79 S. D. P. Z. v Bon Air, Pa., v soboto 27. oktobra v svoji lastni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške je $1.25; ženski spol je prjst vstopnine. IgTalo bo nam hrvatsko tambu-raško društvo "Slo^i'J iz Johns-tovma, Pa. Na to veselico vabiino vse rojake in rojakinje iz okolice, da so polnoMteviln« vtlcleže in nam pomagajo k boljšemu uspc-luL Z;i izvrstno zabavo in dobro postrežbo je že dobro preskrbljeno. Torej, rojaki in rojakinje, ne pozabite S3 vdeležiti; tudi mi vrnn bomo vedno na razpolago, ker le v slogi je moč. Na veselo svidenje v soboto dne 27. oktobra! Anton Jakobe, tajnik. _(24-25—10)_ Nikola Ninkovič, austrijski vojni-čki begunae. Srbin iz občine Plaški, župani je Modruš-ltije-ka-Ogrlin, traži svog brata Peta r Ninkovii'a, nalazeč se još god. 1913 v Kansa.su i ga moli, neka mu odmah odpiše na ovaj naslov: Nikola Ninkovič, pri-gieniero di gueira. (Jaserma Umberro I., Sulinona, Italia. Iščem moja prijatelja PETRA JANEŽ in PETRA MI'HVlC, prvi iz Žurk in drugi iz IJclc, občina Osilnice pri Kočevju. Prosim one. ki vedo, da mi javijo, ali naj se pa sama oglasita. — Anton Žurga. P. O. Box 8, Grove llill, Ala._ Iščem svojega brata .11 "STA ČERMEIjJ, ki se nahaja nekje v ruskem uje—10) POZOR! Rojakom široi* Amerike naznanjam, da izdelujem HOV« kotle in popravljam stare za vsako uporabo. Popravljam strehe in izdelujem vsakovrstna kleparska dela. Rojakom se priporočam za obilna naročila. Adamič, narednik 4. - v . v • > • - r—----"—jr^jjTji GLAfi KABOPA. U. OKT. 1917. True trmo »i« t teti filed with tbe post nia*ter at New York ob Oct. 24. 1017. ma required by Um act of Oct. Q. 1917. se enkrat bo Hi v vojno Kozaki carja, ki so bili skozi stoletja priprav* I jeni »lediti njegovim poveljem. Njih dom je bil skozi stoletja s trsvo in bičevjem porsla stepa. Prosti kot zrak nad njimi, neorira-joč se na nevarnosti kot se ne ozira divja zver, so živeli pod zvezdami. Navadno si ljudje predstavljajo Kozake kot z velikimi brki o-premljene zverine, ki jahajo s hitrostjo vetra, vprizarjajo rope in požige ter se nato zopet umaknejo uaed bičevje svojih step. Dejanski pa so Kozaki v številnih ozirih isto kot navaditi ruski k me*. V drugih ozirih pa jc Kozak zopet uličen cowboyu zapadnih prerij, kojega dom je bolj v sedlu konja kot pa v rodni vasi. Kozaki pa niso bili roparji, temveč pred v se m branilci in zaščitniki ubogih. Ime Kozak je tatarskega izvora ter pomeni prostega človeka. Izraz Kozak se je uporabljalo za ljudi, ki so zapustili svoje domove ter pričeli živeti nestalno življe nje, neodvisno od kraljev, poten-tatov in drugih oblasti. Bil je nekoč čas, ko je plemenita« pritiskal kmeta ter je bilo človeško življenje kaj malo vredno. Na jupr Rusije, predno se je še tako natnčno določilo sedanje meje, »o odšle tolpe onih, ki so se hoteli iznebiti vsakdanjega življenja v enajstem stoletju. Bili *»o Ru-( si, Poljaki in Slovaki in le malO( Tartarjev. Tartarska primes ni bila močna v času. ko so postali Kozaki sovražniki tartarskih tolp, vpadajočih v Evropo. Trinajsto in štirinajsto stolettje je videlo Kozake razvite v občinske zadruge, ki so se nahajale v ne roke maščevanje storjenega in elovežkih pravic in sicer ne gle-1>I i/i ni reke Dujepra ter v nepre-jzla. Kaj pa leži sploh na imena, po:de na to, kakšna je biLa pot, po Manili pohodih stražile mejo. j vsem tem? Kaj je bolj primernega j kateri so prišli v kozaško orgam- Straže cowboyjev na južnem kot iz pre meniti ime, pod katerim zaeijo. Kdor se hoče pridružiti Ko-Zapadu naš«' dežele, ki izginjajo'se je človeka poznalo v prejšni zakom, mora stopiti pred Hetma-j/ ameriškega življenja, so bile'družbi in jwejsnem krogu? Ko so na ter ga prositi za sprejem. Nekaj o ruskih Kozakih. KOZAŠKI NAPAD. Kozaki po duhu. Člani te straže »o postali kavaleristi, rendžerji v Texasu. Kot je bilo skrajno neprevidno vprašali kakega cowboya po njegovih družinskih razmerah, tako je bilo tudi neprimerno vprašati Kozaka po njegovih prednikih. — Bili no to ljudje, ki so pustili za seboj prijatelje iu domove, ki so bili razočarani v življenju ali pa doživeli veliko Žalost. Drugi pa so izgubili vse v igri usode. Med Kozaki je bilo seveda tudi dosti kriminalcev. Kakorhitro pa so se vpisali v kozaško vojsko, so pustili /.a seboj vso preteklost. Nekateri mi bili izgnanci iz političnih obzirov, druge ps se je zasledovalo, ker so vzeli v svoje laslt- i prišli državni uradniki povprase Ali veruješ v Kris^ta? — vpra- vat med Kozake po tem ali onem ša Hetman. Demetriju ali Ivanu, so Kozaki zamjevali z glavami kot da ničesar ne vedo. Vsakemu novemu prisle-cu se je dalo to ali ono stransko ime kot naprimer "Veliki nos" ali kaj drugega. Dočim so plačevali drugi ljudje davke, niso bili Kozaki podvrženi — Verujem — se glasi odgovor. — Pojdi torej, Kozače, — se glasi odgovor. — Tvoja koža je tam in ti jo bodo pokazali. šen kot je bil ta stari kozaški red. Tako so naprimer kaznovali prestopke proti obljubam ali slabo postopanje z revnimi in zatiranimi neposredno s smrtjo. Obsodbe so izvršili na mestu in v tem oziru so obstajale iste raz mere kot so se pred kratkim obstajale med cowboyi našega zapada. j vlastelinov, katere sa oropali ter pravi uzor elegantnega vojaka, v jim požgali domovja. primeri s tem, kar je bil v prej- Turke in druge iztočne narode.] snih časih. Njegova obleka je pre* ki so prinašali na zapad zlato in preže na z zlatimi vrvicami in sa-razne dišave, so imenovali Koza- blja je okrašena z dragulji, ki roparje. Vsled tega pa so jih J V prejšnjih časih je nosil kozak tudi napadali, in marsikatera ka- surovo obleko, a glede svojega o-ravana je izginila brez sledu. J rožja je bil vedno skrajno natan-Dobljeni plen so razdelili soraz- čen. merno z junaštvom, ki ga je pokazal junak v boju. Ena najslavnejših slik glede ko- Ijndene od možkih. Vsak Kozak se je moral obvezati, da živi brez že- nobenemu obdačenju. Kozak je ne ali v celibatu. To je bil red, po plačeval s svojim mečem in svojo j katerem so živeli Kozaki kot pu-pištolo. Vedno je vstrajal pri tem, ščavniki ter se borili kot demoni. Smisel za pravico in krivico, ki Ko so organizirali prve kozaške (je tvorila osnovno vero Kozakov, zaškega življenja nam predstav staniee, so bile te izključno ob- je ojačila njih naravni pogum po- lja zborovanje Kozakov, na kate ostren vsled tega načina življenja. Kot stražniki meje so Kozaki varovali revne kmete ter večkrat rešili one, katere so odvedli Tur- la se pa ne sme obdačiti, da pa bo! Ko so potekla stoletja, so se iz- ki ali Tartarji v sužnost. Na svo- teku let več ali manj predpisana t kateri so živeli. Stepe v katerih so nudil svojo vojaško službo, kadar vršile številne izpremembe. j jili drznih pohodih pa so prišli j Vi,iimo kozake v dolgih suknjah, j si poiskali zavetja, so bile pokri- Kozaki so dobili svoje družine in prav do vrat Carigrada. rjave ali zelene barve, z visoko te s travo, ki je včasih tako viso- svoja lastna domovja. Sprva so Ti drzni stepni jezdeci so se- rem delajo načelniki račune ter jih diktirajo posebnim pisarjem. Naid skupino pisarjev in vojskovodij pa se zbira vesela množica, j porabljanju orožja je bil*, posle-Obleka Kozakov je postala po dica načina življenja in okolice v Brezprimerna je bila njegova izurjenost v streljanju in to celo v slučaju, da je jahal v najhujšem diru prav kot opazujemo danes pri pastirjih na zapadu Združenih držav. Kozaki so bili tekom stoletij izurjeni borilei in njih ročnost v u- ga bo Rusija potrebovala. Vendar pa je bilo dosti pravovernih med temi možmi step. Pri- lastna poslali mlade kozaške dečke na šli so, da m> pridružijo kozaškim j drzne pohode in ni ga sistema ka-zastavam s s|>oštovanjem do Boga I Valerije na svetu, ki bi bolj uspe- pojavili povsod na meji, kjer so jih potrebovali. Branili so reveže a bili so strah bogatinov, to je kučmo iz ovčjega krzna ter moč- ka* d* Je videti iz nje le glavo jeznim pasom, ki vsebuje naboje. deca.1 Kozak kaže vse znake vojaškega izvežbanja. Današnji Kozak je Potrebi Kozakov pa so bile maloštevilne. Izhajali so lahko z malim ali z mnogim. Zadovoljili so se včasih s koščkom mesa, ki so ga nosili pod sedlom in to se jim je zdelo celo kot 'velik luksus. Kozak se ni brigal za lastnino. V onih starih časih viteških pohodov je bilo Kozaku dovolj, če je imel obleko in vojno opremo. Celo v času, ko se je že vstanovilo kozaške Staniče, je položil Kozak meč na svojega novorojenega sina ter rekel: — Glej, Kozače, to je vse, kar ti bom zapustil. Kozaki so bili večkrat v stiku s političnimi intrigami, daslravno niso po svoji naarvi radi privo-jlevali sodelovanja v roparskih vojnah. Vdeležili so se le takih pohodov, o katerih so domnevali, da so pravični, dasiravno je v tem tudi par izjem. Enkrat so Kozaki celo posadili na pretsol novega earja, ko so podpirali zahteve dečka Dimitrija glede carskega prestola. Kljub nasprotnemu prepričanju večine ljudi, ki malo vedo o Kozakih so slednji zelo idealistični po svoji naravi ter veliki oboževalci junakov. Oni so celo sanjavi ter so imeli celo vrsto idealov, katere so opevali v bajkah m pesmih. Iz davne preteklosti se dviguje podoba Mazepe, junak step, ki je postal predmet ene najlepših pesnitev angleškega pesnika Byrona. Maze pa je bil rojen na dvoru poljskega kra'ia Jana Kazimirja. Bil je lep mladič in soglasno s pesnitvijo lorda Byrona, zapleten v ljubezensko spletko z ženo nekoga plemenita ša. Ko je izvedel mož za to, je dal mladega junaka nagega privezati na divjega konja, nakar so ga pognali v stepo. S tem naj bi doletela Mazepo u-soda. Zgodovinsko te stvari niso utemeljene, vendar pa je gotovo, da je moral bežati iz Poljske radi pregreškov ter si poiskati zavetja na stepah med Kozaki. Postal je tajnik hetmana Samojloviča ter mu sledil leta 1687 v dostojanstvu kot hetman vseh zaporoških Kozakov. Mazepa je zelo pomagal carju Petru Velikemu v boju proti Turkom ter je bil od carja imenovan ukrajinskim princem. Zadnja leta svojega življenja pa se je pridružil švedskemu kralju Karolu XII. ter stal na njegovi strani proti ruskemu carju. S padcem Karla XII. na je moral tudi on pobegniti ter je končal svoje dni v prognau-stvu. O moderni organizaciji koza- Divjacine je bilo na teh stepah i «kih čet smo že pred kratkim po-dovolj, in reke so bile polne rib.j ročali v posebni seriji člankov. Tržaško slovensko šolstvo. -ooo- x ftt urok rajsko časopisje piši*: —- Prinesli ko slovenski časopisi v zadnjem Statistične izkaze otrok slovenske narodnosti dveh šol, se množi. Rade bi vstopile v razne urade ali šole. Toda pot jim je povsod zaprta- Javni uradi zahtevajo spričevalo meščanske šole. Za v*top v razne šole nimajo primerne izobrazbe. Zakaj se 11,1 pretvori vsaj ena teh šol v meščansko? Ena učiteljica r-asu jc. že na razpolago. Morda se dobe še druge učne moči in v Trstu in začasno se lahko poveri vodstvo voditelju za podržavlje-n tvui |>ovdarjali naravnost gorostasno pomanjkanje oje šole. Čas hiti in bodočnost tolikih deklet bi bila s tem h »1, ljudskih in meščanskih, srednjih in strokovnih, za i^šeiia. si »venski naraščaj. V naslednjem pa hočemo opozoriti 11 v < razne rane tržaškega šolstva, ki bi se dale lahko odprav Potrebuj bi bilo le nekaj požrtvovalnosti in malo ; Sicer pa se čudimo, da pogajanja za podržavljen je Ci-nV j ril-Metodovih šol ne napredujejo. Ali se gospoda okoli £ - - o vedno prebivalci. Sicer se je stari magi-1110 deško in dekliško trgovsko šolo, ki jo vzdržujejo trža-Ktr at težko odločii za slovenske šole, ali kar je storil, je' ski slovenski denarni zavodi- Ali časi so hudi, izdatki o- Do rešitve tega vprašanja pa bi radi vprašali, ali ni morda že prišel čas, da se pozabijo razna neutemeljena sumničenja o naši družbi, da bi se skupno delovalo in prispevalo za naše prepotrebna šolstvo 1 &e eno dnevno slovensko šolo imamo v Trstu. Zaseb- bilo res dobro £n popolno. ^romiii in razvoj zavoda je vsled tega oviran. Država pa 4 . 1 i-_____!» ___M V «• »AAA 1 Bil j« resnično splendidcn. posebno z ozirom 11a seda-i je letos prvič naklonila šoli 5000 kron. Ironija je tem večja, če pomislimo, da se je po njenem prizadevanju izdalo za novi slovensko-nemški ali_ bolje nemško-slovenski otroški vrtee nad četrt milijona kron. Napravili so se koraki za povišanje podpore in za podržavljen je vsaj notranjih učiteljev, ali pot do Dunaja ..........** na glavno nji režim. Pod starim magistratom niso |K>zna1i provizo-ričnili učiteljev in učiteljic, ki dobivajo že drugo leto prvo petletnico in tudi pri raznih dokladali ne bi bili tako ozkottpčni z učiteljstvom. Pri večini magistratnih šol se otvori s prihodnjim oi>kim li-tom šesti ali celo sedmi razred in v kratkem se 'j« dolga in nazaj še daljša, kedaj pa pridemo l>o pojavila potreba premenitve teh razredov v meščan- i rauo tržaškega šolstva, na srednje šolstvo. U Z 4 » na bi rali vprašali mestno učiteljstvo, ali je1 Pot slovenskih učencev gre iz slovenske ljudske šo-J" ie pripravljeno, ali se pripravlja za ta preobrat... le na nemške srednje šole in sicer ne izgubi enega leta ali t no ena mestna učitejiea ima meščanski izpit. — dveh na c. kr. pripravnici, ki je najžalostnejše, ali žali-[mamo sicer že eno slovensko meščansko šolo v Tr-j1*^ prepotrebno zlo našega šolstva, u. A nastopajočim Šolskim letom se otvori namreč drugi j Srednje šole tržaške pa niso morda samo z nemškim k deske meščanske šole Ciril-Mctodove družbe pri i čnim jezikom,.one so nemške, kakor je razvidno celo iz 8v. Jakobu. Ali družba ima že drugo leto tudi dekliško' na dp i so v na raznih dokumentih realke v "»Injih letih Po Sv. Jakobu in enako šolo na Aeque- padcu Gorice ali bolje dobro leto kasneje so ustanovili v ali Da bi ne bili res tako krvavo potrebni, bi najraje želeli, da'Andrej Divjak iz d**L Lo*gatca, jih ne bi bilo. ! Dosedanji prostori: gole šolske sobe, stare klopi za prve razrede ljudskih šol, nobenih obešal, nobenega plju-'alnika, nobenega podija, brez stolic in luči — to so bili dosedanji prostori in res bi bilo na razpolago lepo poslopje s plinom in z električno razsvetljavo, toda tu se pojavi neki "ali", in najhujše je, da je ta "ali" — naše krvi .u našega jezika. Glavni faktor se namreč ne briga za to in se noče bri-ati, češ, da ni to njegova stvar — da, 011 je celo proti temu, da bi se drugi zavzeli za stvar in delali! Žalostna je povest našega šolstva, ker so na njej krivi tudi naši jludje. Tako pa se bliža začetek šolskega leta. Prostorov za šolo ni, profesorjev ne bo, kajti ob takih razmerah ni čudno, da so izgubili vso dobro voljo in požrtvovalnost, zla-i ko jih vabi drugam gotovo ugodnejše življenje- Caveant. caveant consules! Kajti z za pošlo valnimi tečaji bo pokopano tudi vprašanje slovenske gimnazije v Trstu. Imamo pa tudi zaposlovalne tečaje obeh goriških učiteljišč, moškega in ženskega. Kar je bilo rečeno za gimnazijo, velja dobesedno tudi la te, morda pa je stvar še mnogo hujša. Gimnazija je imela, če ne že drugega, vsaj svoje učiteljstvo. Zaposloval ni tečaji učiteljišča pa nadomeščajo dva zavoda in od vseh učiteljev teh dveh zavodov (dva ravnatelja in vse ostalo osobje) sodelujejo pri tržaških tečajih en meščanski in dva vadniška učitelja. In ker smo že pri stvari, naj omenimo tudi še vprašanje obrtne šole. Obljubila se nam je že lani dnevna višja obrtna ola in letos zopet. Sedanji ravnatelj italjanske t rtne šole (ki je, mimogrede povedano, Nemec) je dobil nalogo, da sestavi primeren načrt za slovenske vzporednice. — Usoda pa je hotela, da je obolel in da so se medtem otvorila na ljubljanski obrtni šoli dva slična višja oddelka, Ali na zadnjem historičnem zborovanju Jugoslovanov v Trstu smo slišali, da obstoje posebne pogodbe z državo, da učni jezik na tržaški obrtni šoli je in mora večno 864 — 74. Ave., w«t AH*. Wis. ostati italijanski. J f24-25—10> podoma če Vodopiveev, sedaj vojni ujetnik v Italiji, išče svoja soseda in prijatelja FRANCA in JANEZA NAGODK, po-doniače Andrejcova. Želi stopiti ž njima v korespondenčno zvezo. Naslov: Andrej Divjak, pri-gioniero t 30X124. Proda se za nizko ceno $1,600.00. Druga hiša, lot 60X148, na vogalu, cena ♦2,000.00. Obe h »i tri bloke od tovarn. Več se poizve pri: (24-25—10) / *mmm* mmm — Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 5. JULIJA 1906 INKORPORIRANJt 27. OKTOBRA ltffe WESTERN SLAVONIC association Qlavni sedež: Denver, Colorado. GLAVNI ODBOR: PredseSntk: JOSEPH PRIJATEL, 5232 Wash. Street, Denver. Colorado. Pudpradaadoik: ANTON VODIŽEK. 424 Park Street, Pueblo, Colorado. L Uioik FRANK 8KRAJ3EC, R. F. D, Box 17. Stock Yard Static«. Denver, Colorado. n. tajnik obenem zapisnikar: J. CANJAR, 4422 Grant St, Denver, Cola Blagajnik: JOE VIDETICH, 4486 Logan Street, Denver, Colo. Zaapaik: JOHN PREDOV1Č. 4837 Washington St, Denver, Cda NADZORNI ODBOR: 1. nadzornik: JOHN GERM, 316 Palm Street Pueblo, Colorado. 2. nadsornik: FRANK HENIGSMAN, 1230 Berwind Ave., Pueblo, Colo. 1 nadzornik: MI HALJ KAPSCH, 508 N. Spruce, Cola Spring* POROTNI ODBOR: L porotnik: PETER MEDOS, Ron te 8. Box 106, Pittsburgh, Kansas 2. porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St., Leadrille, Cola * porotnik: JOHN JAK S A, Box 272, LoulsvtU, Colorado. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. S. BURKET, 4487 Washington St, Denver, Cola URADNO GLASILO: GLAS NARODA, 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Vae denarne nakaxnire in vse uradne stvari se pošiljajo na gl. tajnika. prltoiba na predsednika gl. nadzornega odbora, prepirne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora. IZ URADA GLAVNEGA -OOQ- TAJNIKA. Glede resolucije, katera je bila priobčena dne 26. septembra v glasilu, naznanjam, da je pravilna, kakor je bila pisana. Samo to je bilo pomotoma poročano iz gl. urada, da morajo taki člani, ki bodo šli k vojakom oziroma so že pri vojakih, plačevati za vse sklade in da se bo imenoval samo smrtninski sklad. Tako je bilo vsaj govorjeno, toda sedaj je pa prišel ifl. odbor do zaključka, da vsi vojaki-dlani plačujejo samo za smrtninski sklad. Prosim, da tajniki in uradniki krajevnih društev Z. S. Z. to vpoštevajo. Frank Škrabec, gl. tajnik. PREMEMBE V ČLANSTVU ZA MESEC SEPTEMBER 1917. RAČUN MED DRUŠTVI IN ZAP. SLOV. ZVEZO Za mesec nptffcn un, VPLAČALI PREJELI Ime druitva Smrt, sklad Rezerv, sklad Boln. sklad Stroški Tisk. poškod. znaki Izplačilo Vrh. zdrav. Preveč poslali Skupaj Ime prejematelja svota Društvo Društvo sv. Martin* Mer, Slovan Stev. 3 * * 31 <105.50 05.57 Društvo Zapadni J (maki Štev. 4 Društvo Planinski Bratje fitev. 8 Društvo Zvon štev. 6 Društvo Kr. Sv. Rož. Venca fitev. 7 Društvo Biser Stev. 8 Društvo Napredni Slovenci Stev. 0 Društvo SL Bratje Stev. 10 Društvo Sv. Jan. Nep. Stev. 11 Društvo Zg. Danica Stev. 12 Društvo Junaki Stev. 13 Društva SI. Slovencev Stev. 14 Društvo Triglav Stev. 15 Društvo Zap. Zvezda Stev. 16 Društvo Hr. Slovani Stev. 17 Društvo Sv. Alojzija Stev. 19 Društvo Planinke štev. 20 Društvo Grintovec Stev. 21 Društvo Društvo sv. Mihaela Stev. 22 Cleveland Stev. 23 18,45 92.51 10.41 3r. »12 29.81 28.25 5.41 18.97 7,76 15.86 24.31 15.30 51.53 14.75 11.82 11.77 20.74 30.82 8.37 2.00 6.00 1,00 2.00 2,00 5.00 1.00 123^0 74.20 21.00 106.40 12,60 41.30 31,50 32.20 6.30 21,70 9.80 17.50 26.90 14.00 83.30 1820 12.60 14.70 23.10 26,60 12.00 18.10 3.60 10.60 3.00 15,20 1,00 0.50 1.50 TI* 1.80 5.90 0.50 4.50 0.25 4.60 0.90 3.10 0.25 2.90 0.50 2.50 3.90 4.50 2.00 9.78 2.60 0.25 1.S0 2.10 0.25 I •« 3.30 3.S0 a80 1.80 0.» 0.50 0.50 1,25 0.50 Obresti Skupaj 9,05 5.30 L50 7.60 0.90 2.95 7.25 2.30 0.45 1.55 aso 1.25 L95 1.00 6.00 1.30 0.90 1.05 1.65 1.00 0,90 261.95 155.67 Joseph Braje Joe. Brezova r Magie Papesh John Kokovšek 43.95 230.21 Marko Plut Martin KraSovec Agnes Ponikva r 25.71 Agnes Pečnik Mike Vrbič John Prislan 86.2T 73^11 67.35 ~ 13,06 ? 45.57 21.76 38 -tO Frank DrSIch 61,56 Jos Brodnik 32^0 Nick Badovinae 153,11 37.10 Anton Šuklje 27.12 Frank Stefan John Klum 32.37 Mary Rutkey Frances Belle r 55.04 Frank Jerše Mike Svete 71.42 2367 14.00 23.00 10.00 46,00 16.00 19.00 200,00 17.00 11.00 21.50 Bol. pod. Bol, pod. BoL pod. Bol. pod. Bol. pod. BoL pod. Posmrt. Bol. poti. Bol, pod. Bol. pod, 85.16 Bolna podpora -Smrtnina 1622.02 17.00 12.00 46.00 21.Go 14.00 12.00 29.00 78.00 46.00 13.00 468.50 200.00 Bol. pod, Bol, pod. Bol. pod. BoL pod, Bol, pod. Bol pod. Bol, pod. Bol. pod, Bol, poti. Be1, pod. Jan Marija Plojhar. Pristopili k društvu štv. 3: .Joseph Skerlj, roj. 1888, cert. 1776, za $1000 in Agues Perma, roj. 3880, cert. 1777. K štv. 5: Mary Anžiček, rojei. 1895, cert. 1778, za $1000; Anton Cršič. orj. 1891, cert. 1779, za $1000; Frank Trček, roj. 1892, cert. 1780, za $1000; Anton Gaber, roj. 1S92, eert. 1781, za $1000; Joseph Pomkvar. roj. 1892, eert. 1782, za $1000 in Joe Žlindra, roj. 1895 eert. 1783, za $1000. K štv. 13: Matt Plasnik, roj. 1901, cert. 1784, za $1000. K štv. lb Joe Dole, roj. 1893, cert. 1785, za $1000; Jacob Turk roj. 17*6. za ?1000: Mary Gaber, roj. 1900, cert. 1787, za $500. K štv. 21: Jerienj Železnikar, roj. 1890, cert. 1788, za $1000; Mary Zelezmkar, roj. 1901, cert. 17899, za $1000; Frank Krničar, roj. 1891, eert. 1790. za $500; Frank Tekavec, roj. 1895, cert. 1791, /a $500j Frank Likar, roj. 189b, cert. 1792, za $.">00. K štv. 22: Katarina Franicli, roj. 1892, cetr. 1892, cert. 1793 za $1000. Suspedirani člani in članice: Od štv. : John Ferkul, eert. 1199 in Joe Klarieli, cert. r<73. Od štv. 8: Frank Borštnar, cert. 649 in Josipina Borštnar, cent. 4ft0 in Blaž Ptnlpečan, cert. 340. Od štv. 23: Frank Mišic, 1694; John Seme, 1747 in Vincenc Žitnik, cert. 1748. Črtani: Od štv. 5: John .Takosh. Od štv. 12: Frank Kenik, cert. 1276. Od štv. 16: Louis Zupancicli, cert. 1757. , Zopet sprejeti: K it v. 9: Matt Marolt, cert. 685. K štv. 22: Johan Lan. eert. 1715. K štv. 15: Paul Cula j in Martha Culaj. Premenili zavarovalnino: Pri štv. 16: Frank enigma n iz 500 na $1000. Pri štv. 22: Mike Kraškovic, iz 500 na $1000; Lovro Bubau iz 1000 na $500. Z bratskim pozdravom Frank Skrabec, glavni tajnik. DEUGI IZDATKI ZA MESEC SEPTEMBER. John Gem, zamuda času in vožnja ter ena knjiga za I. nadzornika John Bohte, stanarina pisarne Frank lienigaman, D. nadzor., vožnja in zamuda časa Frank Skrabec, mesečna plača lilavnemu tajniku, poštne znamke "Glas Naroda'', klisej in glasilo STATE DEPARTMENT OP LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION sviti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. v vseh jezikih. Po-kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pilite! ur£«l: 230 Fifth Ave, Wvo., U. S. America (Nadaljevanje.) Slučajno je rekel oče tisti dan pri kosilu, da postane Jan Marija tudi advokat, kakor je on. Deček je zagledal te nemarne, dolgočasne sobe pred seboj, je začutil smrad onih sveč, dežnikov, zaprtega zraka, ugledal te mrmrave obraze o-nih nad orumenelim papirjem sklonjenih postav, pobledel je in polastila se ga je predsmrtna groza, udaril je v jok in tako divje se je branil takega nemamečega pogleda v bodbčnost, da. ga dolgo niso n^ogli -potolažiti; in zadivlje-ni oče ni nikdar več privlekel na dan podobnega predloga, tolažeč se s tem, da sreča njegovega sina še pamet. Deček pa je za trdno sklenil, da prej zbeži, v one črne lesove, ki so šumeli krog havraniškega gradu, nego se vda takim mukam. Tista groza in tisti odpor proti temu in vsakemu podobr^mu poklicu sta mu za celo življenje ostala v mislih. Deset let je bil star, ko mu je oče liagloma umrl. Bolest Plojhar-jeve gospe je bila neizmerna, ljubila je svojega moža z vso dušo Njeno zdravje se je tako razmajalo, da se že nikdar več ni popolnoma popravila. Z velikimi denarnimi izgubami je pustila vse v Pragi in se zatekla z otrokoma na svoje posestvo na južnem Češkem. Za Jana Marijo se je začelo na ta način novo življenje. Sol se je na mah osvobodil, ker gospa Plojharjeva ni nameravala, se vrniti kdaj v Prago. Dobila jc za svoja otroka učitelja, ki se je ž njima preselil v Havra-uiee. To je bil človek miren in potrpežljiv. Roza Marija ga je s svojimi muhami zelo mučila, a iskal in našel je za te muke uteho v meh-kosti in udanosti svojega učenca. Jan Marija je postal takrat priden učenec, zlasti jezikov, ki jih je njegov učitelj nekoliko umel, se je marljivo lotil zarad učitelja, ki se mu je v stari grajski knjižnici kmalu vdal še preveč. Knjige, ki jih je goltal noč in dan, so mu nadomeščale Betine bajke, ker starka se je bila že odpravila v kraj onih sanj in idealov, o katerem je toliko govorila, v raj onih angelov in svetnic, o katerih jc toliko premišljevala in prepevala. Dečkovi ideali so dobivali sedaj pomalem odločno obliko, imeli so sicer Se v tistih starih sanjah in bajkah srroje korenike, vendar na so se znatno bližali resničnemu svetu; neki henoisem, hlepeč po visokih dejanjih, in pa hrepenenje po ceetah do daljnih morij in do sedaj Se neodkritih svetov, te misli so ga nosil« ven-in.v en na perertih. Po cele ure je sedel Jan Marija v solneu na zemlji, knjiga je ležala poleg v travi, ter gledal na valovita zelena polja, ki so se m« zdela, v vetrn razčeperjoaa, široko morje; tam je videl ladje pla* —_ U ociaa, naj as **U*i na- Vati' videl «**>«» kako na Mattk. M*riuae, Box 18*, Boek ^ Petane k^bregti. takojih «a $ 18.0f> $ 6.50 $ 14.80 $ 50.00 $ 5.00 $ 18.25 Skhpaj 112.60 Bolniška podpora. 468.50 Posmrtnina 200.00 Skupni izdatki. ...s 781.10 Dohodki. 1,622.02 Preostanek. 840.92 Bivša imovina je bila. .. $21,035.08 Sedaj v blagajni----$21,896.00 Frank Skrabee, glavni tajnik. Itojake v ruskem ujetništvu prosim, da mi javijo naslov mojega brata IVANA MARIN AC, doma iz vasi Lisae, fara Jelša-ne na Primorskem. Nahajal se je v Tobolsk i guberniji, Petu-hovska staoeija, seio Matasi, 10. roja, Sibirija. Ako pa mm Češki spisal Julij Zeyer. stane kralj ter se zmagoslavno vrača nazaj na češko po mater in z vencem zlate slave na glavi po svojo sestro____ "Ne, ne, tako to morda re bode", se je zasmejal ob prilivu trezne nezaupljivosti; toda kmalu za tem je že zopet ustanavljal neod-visle kolonije na kakšnem otoku. Postavljal je tam nekakšno .Ikro-polo, belo, mramornato, ogledujo- čo se v sinjem morju.....Nove Atene so tam cvetele, a tokrat A- tene češke!____In zagledal se je v to častljivo, v neko sladko žalost zastrto jugočeško pokrajino, preprežene s Šumavo, in njen o-tožni mir je budil v njem elegične občutke, njen veliki horizont in veličastni značaj mu je na čudovit način privedel v misel viteško, fantastno pobarvano hrepenenje in nehote se je spomnil onih vitezov, ki še vedno spe v Blaniku, ter si utripajočega srca želel, da bi to več nego pravljica, da bi v resni ci vstali, podali tudi njemu meč za osvoboditev te zemlje, ki so jo hoteli konji tujcev raznašati na ko pitih; in zagledal se je na mah sredi obrovskega viteškega kla. nja, brodil je po krvi, padal, umiral na meji ter videl, kako vihite angeli nad njim bele prapore, slaveč njegovo junaško smrt in hra brost, ki je bila pomogla do ,zma ee---- Ti^te dni se je tiho čudila njegova mati, zakaj pač njegove oči tako plamene, zakaj se vsak hip orose in zakaj zatrepečejo včasi njegove ustnice. Sčasoma je njegov ideal zopet nekoliko izpremenil obliko, pa v celoti je ostal vedno to, kar je bil v početku. Jan Marija je čital namreč neki prevod Eshila in ta ga je pretresel. Zdajci se mu je za zdelo, da je bil priveden na cesto svojega poklica. Njegova duša je zaklicala: "Pesnik bodeš____ Toda kakšen, kakor je Eshil!" je rekel deček ter pristavil; "Ta&šen, kakor je bil Cerv antes in Ca-moens", katerih životopise je bil že čital. Z drugimi besedami jo to pomenilo: "Pesnik bodeš in junak obenem! Samo takrat odložiš pero, kadar bo treba prijeti za meč J, Meč se bo v tvoji roki menjaval s peresom !" In sanjaril je tedaj žive-je, več in večkrat nego kdaj poprej. Kaj je vse čakalo nanj! Pota do teh pokrajin, kamor zanese Kristusov nauk, boji brez konca kakor pred Trojo za neskončno slavo češke zemlje in pesnenje ža-loiger tako pretresujočih kakor Agamemnom in Prometej! O, kako ogromna krasna stvar je življenje! Ko je tako begal za blod-j □jami. je premišljevala njegova mati, v kateri smeri naj bi ga pri-pravila za resno življenje. Treba se jo bilo odločiti za kakršenkoli neizgrešljiv cilj. Z;ičela je sina v važnem pomenku v nča- tuliAv: _____i.* c____y____J* i__. teljevi navzočnosti izpraševati, kaj bi hotel postati. Jan Marija ni bil v najmanjši zadregi, Eshil, Cer ▼antes bo! Pesnik in junak bode. atitalj sta m zgrešila, ho 4» t* ai lokom, da to ni igrača, kai* je skle nil. Ni hotel verjeti, da se treba v prvi vrsti preživiti, da na zemlji bore malo velja prispodoba o pticah pod nebom, naposled ni hotel verjeti, da je dote, za svojo sta rost, v nekaterih ozirih, ki se imenujejo "prakftični,,t še preveč nerazvito. Prvikrat v življenju sta ga ma. ti in tisti dobri učitelj užalila, hladni, zaničljivi sestrin posmeh mu je privabil najbolestnejše solze. Po dolgih besedah, po neskončnih vprašanjih in pojasnilih je naposled z učiteljevo pomočjo izrazil svojo željo po junaštvu, svoje hle penenje po daljnih cestah s trezno željo, da hoče torej postati vojak in mornar. • Eshil in Cervanftes sta zastran ustvarivanja nesmrtnih del docela odpadla, mati in učitelj sta ju odbila z usmevom, ne z žalečim, kakor je bil oni hladni zasmeh sesere Roze Marije, pač pa z naravnost odklonilnim. "Dobro si vse premisli, drago dete", je naposled rekla mati, objemajoč in gladeč ga po obrazu in po laseh. "Prehiteti se ni treba." Toda njegova formula je bila stalna in trdna: "Nič drugega bom nego pomorski vojak." Takrat ga je začel učitelj pripra vljati, matti je s pomočjo varuha in svojih sorodnikom ukrenila vse potrebno, in Jan Marija se je končno poslovil <>d nje, od sestre, havraniškega gradu in od češke zemlje. Učitelj ga je spremil do Pmja v mornarsko akademijo. Havranice so gorele v rožnati svetlobi jutranje zarje, ko jih je zapuščal Jan Marija, in takšne so mu ostale v duši Ko se jo na postaji ozrl v smer stare domovine — je bila zarja ugasnila. Malo je sfatil, kako je takrat tudi zanj ugašala rožnata svetloba življenja, ko se je peljal prvikrat v svet, in kako mu je bilo sojeno, da ne vzplameni nikdar več tako čisto in jasno. Ni trajalo dolgo, precej po vstopu v mornarsko akademijo, mu je začela padati mrena iluzij z oči. Naglo in bolestno jo prišel do prepričanja, da je vse drugače na tem svetu, nego si je doslej mislil. Duh onega zavoda, njegovi sošolci, predstojnici, vse mu je bilo tuje, vse se mu je sdelo sirovo, njemu, ki je nosil žensko, trpno, mehko dušo v sebi. Toda baš ta njegov trpni, več sanjajoči nego misleči značaj, mu je omogočil prebivanje nekem neaimpatičnetn okrožju, ga je učil prenašati, molčati in se zapirati ▼ sebe. Čimdalje je tam bival, tembolj je spoznaval svojo zmoto, z notranjim plačem si je rekel, da je bil iz grešil avoj poklic, zdaj je vedel, da je tako velik razloček med vojakom in med junakom, katerega diči mišljenje in vzlet, kakor med traeaostjo življenja in poletom k idsaln — vne to si je pnavil tista leta — d* bi se pa odločno vsdi-gnil, zapustil akademijo, ubral gel. Tudi mu to ni kaj dosti prihajalo na misel. I kaj pa naj postane! Pokliea ni čutil do ničesar. "To je moja usoda", si je žalosten govoril ter iskal tolažbe tem, da se mu po aončanih študijah izpolnijo vsaj tiste sanje daljnih potih za morje. V tem pa so mu ostale na dnu duše kot ideal vse, kar je na svetu krasnega, te drage, tihe Havranice in pokrajina, kjer so se nahajale. Tropični lesovi niso mogli imeti močnejšega čara nego ona sladka polja in loka, negro one turobne gore s temnimi večno zelenimi jelo vim i goad i. Kako hrepeneče je sa njaril o tem ra ju svojega det in j-stva! Videl ga je zdaj v solneu o-zarjenega, zdaj v senci najtemnej ših oblakov, zdaj v pomladanskem cvetu, zdai v zapadlem snegu, po katerem so blodile modre sence ali se pa razlival rdeči žar zapada. In ta havraniški grad s starim sadnim vrtom, polnim skrivljenih jablan in hrušk, z onim zelenjakom v bivšem širokem, seženj globokem okopu, ki se je vil krog grada ! Zelo je bil zelen, vedno vlaž-nat, ker ta okop je bil v prejšnjem stoletju, ko je bil grad postavljen, poln votle, kjer so plavali labudi. Včasi je bil pogrešal ono votlo, posebno pa labude, o katerih se je obdržalo ustno sporočilo; toda sveže zelenje travnikov, vonjava rožnih grmov in jasna rumen in a neštetih solnčnic, ki so tam rasle, so bogato nadomeščale ono minulo poetično ptičjo slavo. Ah, misliti havraniškem gradu, o njegovih prijaznih sobah, napolnjenih s staromodnim, lisičjerjavim pohištvom, to ga je navdajalo z najslajšim razkošjem. Mnogokrat se mu je prikazala ganljiva podoba, kako sedi v eni ter prijetnih sob, topli pozimi, hladni poleti, bleda, kljub svojim sivim lasem še lepa žena z otožnimi očmi — njegova mati! Glej, sedi na majhnem divanu in tanke, lepe, fine njene roke so pri ročnem delu, ali pa razkladajo po mizici nekakšno pasjanso, ugiba in prebira pol v šali pol zaupljivo iz elegantnih, prijetno dehtečih kart, obeta li usoda za najbližnjo pri-hodnjost blagor — oh, Jan Marija MOŽJE. Ako trpite od hade cervoznostL Izgubljene moči, živahnosti in energije, na želodcu, ledlcab. splošni oslabelosti, ako se potite ponoči, ako trpite od posledic preobile pijače ali jedil, potem vam bo nafia zadnja iznajdba JUVITO TABLETE sestavljena iz najboljših čistih rastlin, ki rastejo v vseh krajih sveta, hitro in gotovo pomagala. Pošljite 1 dolar za eno Skatljo. Naslovite: JUVITO LABORATORY, South HiU. Branch 5, PITTSBURGH, PA. OPOMBA: Draffevolje peljemo vzore« in navodila kamorkoli, ako te z»» htevate. je dobro vedel, o kom premišljuje ta dobra mati pri orakiju, komu želi blagor in srečo. Vedel je, da tistemu, ki je molila zanj vsak večer Dred začrnelim obrazom Matere Božje! Solzo hvaležnosti in ljubezni so mu stopale vsakikrat v oči, kadar se je tepa spomnil, bil je prepričan, da ne more nič dražjega iineti na zemlji nego njo in Kozo Marijo in Havranice z vsem onim svetom sladkih in blagih spominov' Kako ga je torej zabolelo, ko je zapazil, da so mu hoteli v tem domu strogega reda. kjer je sedaj bival, izruvati i«, srca one njegove najdražje spomine! Sicor niso mislili o Havranicah. za katere niti vedeli niso, a prezirali so zemljo, na kateri je stal ta njegov dragi lom, ono zemljo, katere majhen, toda krasen del je bil ta dom. Za nje ni bilo na svetu one zemlje, o kateri je govorila Be' i, aa jo hočejo sovražniki razneti na "konjakih kopitih", tajili in zavračali so jo z zaničljivim zasraehom. Šiloma so tra hoteli navTlušiti za drugo 'širšo" domovino, katero je Jan Marija-kot maeehinsko, tujo neprijazno tem bolj sovražil, čim več so mu jo vsiljevali. Za jezik tiste njemu drage zemlje pa so kazali sirovo prezirnost. O, s koliko silo ie ljubil sedaj to svojo ubogo, zavrženo Češko! (Dalje prihodnjič h Prosim rojake v ruskem ujetništvu, če kdo ve naslov mojega brata JOSIPA C ERNE, doma iz Jesenic na Gorenjskem. Služil je pri li». stotuiji 17. peš-polka v letu l!»l i in je bil kot ujetnik nekje v Rusiji. Takole je on zapisal svoj naslov: Pri-sonior 4 Inde-f>endenee Ave., Rivcrdale, N. Y„ U. S. America. (24-26—10) Kje je župnik? SPODAJ OMENJENI EOJAKI IN &OJASINJE. kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve. s številka' mi, Jsakor bo označene pod imenom, naj blatrovclijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera cm* jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Prank Rohs Anna No. 329683 Samide Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 Spaniček Ro4 No. ' Spans blek Jo« No. 33C661 Starčc vič Johao' No. 331070 Tehle r Anna No. 32SH96 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan No. 260647 Turk Jernej ? No. 329741 Bachnik Frank Kovač Frank No. 329639 No. 260641 Bartol J. &ulovic Josip No. 380788 No. 830772 Bear Dan Lenaršič Josip No. 260638 No. 44555 Rnsima Maj Miss Meden John No. 830062 No. 331014 Bobi« Vajo Mer kun Anton No. 260688 No. 331355 Boiiftkovič D juro Mikolič Josip No. 260081 No. 331062 Braun Umrj Oswald Lnise No. 260649 No. 260632 Mar Valentin Oswald Joe No. 880088 No. 260621 Grgnriff Blal Pin tar No. 880578 No. 330643 Jankovic MihasC itanch Math. ttttfiJfcka No. 280623 rnmmi Eh Jugoslovanska BI = © Katol. Jednota m UsUaavljeaa leta 1898 - - Inkorpociraaa leta 1908. Glavni ursui v ELY, MINNJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251. Conemaurii, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISIILER, Ely, Minn. Blagajnik GEO. L. BROZICH. Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GfcAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. '* ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M" So. Chicago, DL IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. 1 POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Puluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland Ohio (TOANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,' Colo. ' PRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert,' Minn, Vsi dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarni *o«ljat*e, naj se poffljsjo na gUvnega tajnika Jednote, vse pri. ■olbs pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ee ns bods oabttl*. ^^ Društveno glasilo: "GLAS NARODA". GLAg NARODA, OKT. 1917. DIM. Roški spisal Ivan Tnrgenev. (Nadaljevanje.) XXIV. Litvinov je hodil sam po sebi V gowLiLnici ter zamišljeno pobe-sil glavo. Zdaj mu je veljalo preiti od teorije k praksi, poiskati sredstva in potove za pobeg, za preselitev v neznane kraje sveta. No, čudna stvar! On ni toliko raz-mišljeval o sredstvih m potih, kakor o tem, ali ertoji zares njegov skli»p tako trdno ru nesumnjeuo, am kajr se je tako trdovratno opiral! Ali je že izročena zadnja, nepovratna beseda? Irina mu je bila rekla pri odhodu: '' Delaj in kadair bo vse gotovo, povej mi.' Dovršeno je. Nia stran vso sumnje, zdaj velja začeli! In LLtvhiov začne najprej ratz-miiljevuti. Pred vsem — denar. Imel je v gotovini 1328 goldinarjev, v francoskem donarju ^855 frankov; neznatna svota, pa za najprve potrebe dovoijua. Potlej mora precej pisati očetu, naj pošlje kolikor mogoče; naj proda les, kos zemlje... Ali s ka*kini izgovorom ?... No, iagovor se že najde. Irina je govorila o svojih bijoux (biserih) ; tega se v račui. ni treba jemati; to bo morda dobro za orne dni. Poleg tega je imel ako ovmkovauje napravijo hiiro neusmiljeno žalosten obraz in izgledajo kot cvetlica na polju, kateri je kosa steblo ml rezal a. Nekateri se vam celo očito in swnelo v oči smejejo, kot da bi vas omilovali zaradi va»e liedodžne šale. UMSKEGA _ (urtje.BcfifttU.1 radvledjcaki" ' Ime in prejeli | MO poiknlnjo. IAITUN IMMMM-I isaattha - FATHER cuaovmcA »ast. Ako iMtt IIIMlii' m želodec, glavobol, ne-dopisnici oje MtHtk. NiiIot: IONE CO s.) CWVWWT WMDKMWOOO * UNDtSWOOO. M. V. ANGL. MINISTRSKI PREDSEDNIK LLOYD GEORGE IN NJEGOVA HČERKA. gre nazaj v sobo. Eto, kar je stalo ra — tudi ta je raflzrušena! — v pistmu, katero je bilo pisano v 4'Pridi za menoj v Petrograd". francoskem jeziku: j mrmra tiho pred sebe z grenkim "Mili moj! Celo noč sem pre- notranjim hohotom, "našli bomo mišljevala o tvojem predlogu in tam posel zate." Postavili me bone morem se pretvarjati pred te-!■do za načelnika v kateri pisarni, 'boj.- Ti si bil odkritosrčen proLi Kaj-li? In kdo so ti "mi"? To je meni in jaz bom odkritosrčna J tferti tajnost in grdoba, katero iz-proti tebi. Jaz ne morem božati j gladiti in sežgati kakor v ognju s teboj, nimam dovolj moči, da bi se je tako trudila! To so t-Lste taj- to učdnila. Jaz čutim, koliko kri vico ti storim: druga moja kriv-nja je večja od prve — jaz preziram samo sebe, svojo maloduš-iiost, ohsipujem ee z uprekami, pa se ne morem apromeniti. Zastonj dokazujem sami sebi, da sem razrušila tvojo srečo, da imaš popolnoma prav, ako vidiš v meni lahkomiselno koketo, da sem dala jaz k vsemu temu povod, da sem ti sania svečano obljubila- Bojim se, čutint stud do sebe, pa ne moram storiti drugače, ne morem pa ne morem. Nočem se opravičevati, nočem tvoriti o tem, da nisem edina, ki je tako daleč zagazila, o vsem tem nočem govoriti; pa povedati ti hočem, reči še enkrat. da sem tvoja na vsilcdar, razpolagaj z menoj, kakor hočeš, brez protinibe in brez davanja računa; da, tvoja sem na veke... Ali bežati, vse zapustiti... ne, ne, ne! Sama sem te prosila, da bi ms re-J !ija nespremenljivosti šil, dajala se, da bom vse izgladi- čustva so ga žalila, la, sežgala vse kakor v ognju...' ali adi se mi, da ni rešitve zame. da se je globoko v mene vjedel strup, da mi ni mogoče še dalje brez kačni dihati ta zrak! Dolgo sem omahovala, ali bi ti pisala to pisemce, strašno mi je samo misliti na to, kar se boš odločil storiti; jaz upam le na tvojo ljubezen do mene. Mislila sem, da bi bilo od mene nepošteno, ko bi ti ne povedala resnice — t eni vež. ker si morda že storil prve korake k izpolnjenju najine namere. Ali, misel je prekrasna, pa neiz-voljiva. <0, moj prijatelj, imej me za nevredno, slabo že sko, preziraj me, pa ne zapusti me, ne zapusti svoje Iriue!... Zapustiti ta svet, nimam dovolj moči, in živeti v njem, mi brez tebe ni mogoče. Skoraj pojdemo nazaj v Petro- ne spletke, skrivne razmere, pri-pove&ti o Belskih, Dolskih!... In kaka prihodnost, kakšna krasna naloga nie Ča"ka! Živeti v njeni bližini, obiskovati jo, deliti ž njo skaženo melanholijo pomodne ženske, ki se jezi in dolgočasi nad svetoan. izven katerega pa ne more živeti, biti domači prijatelj in — razume se — tudi ftjegovfc svetlosti... dokler... dokler ji ne prejde trdoglafvsfcvo in prijatelj plebejec ne izgubi svoje pi-kivitnosti in dokler ga debeli general ali gospod Finikov ne nadomesti. — To vse zamore priti ter to je prijetno in koristno... saj je go\ oriia o koristnem upotreb-Ijenju mojih vednosti! V Litvinovi dnši se je vzdigo-valo kakor udarci vetra pred bur-ju. nenadni, togoviti porivi. Vsak izraz v Irininem pismu je vzbudil v njem . srditost, celo zagatovlje- njenega boko, da to ni šala, kar je započe in kako je rekel Irim, da za nje . , . , . " . ^Rui a j puiuciim inwmma v retro- govo cast m drugega izhoda. Pri f- -- . , * - 1.1- i«-1-0^. tja ^im lam: pressx- tem imenu se mu vname kot bi beti ti ho-em ^kše*! poil da ti trenil goreče tiwtvo, ovige se nm - .5 za,'nrjt/ ^ v . svoje vednosti koristno upotrebil. Kmyski top^ «,« «,uje za 3amo fivi y moj, bližini/le ,,llbi njim. On se ukloni na stran. Irina , ___, .. . me, kakoi-sna sem. z vsemi mogimi prijezdi na konju pred njega in poleg nje je jahal debeli general. Ona je brzo spoznala Litvinovia, kinmila z glavo in udarivši e ši-bico po konju ga pognala v galop 'ter pustila, da je letel v polnem Lfcvinov je poskuwil — sebi v j teku. Njen temen pajčolan se je sramoto — srečo na ruletki ter zvijal na vetru, stavil celo toJar — o sramota! — "Pas si vite! Nom de Dieu, pas tia žtevilko 'tO. ki je ravno odgo-jsi vite!" (Ne tako brzo! Za Bo-varjala številu njegovih let. To ga, ne tako brzo!) je kričal gene- je storil z namenom, da bi povečal svoj kapital ali pa napravil ga bolj okroglega. In zares: ako tudi ni povečal svojega kapitala, si ga je vsatf izokroglil, zgubivši celih 28 goldinarjev. Drugo vprašanje, ne manj važ no kiukor prvo, je to: kje dobfci potne liste? No, za atenske že nI potni Ust ravno tako potreben: so m od žensk celo od rial in se spustil za njo. XXV. pogreški in slabostmi ter vedi, da ti ni bilo še nobeno .srce tako nežno vdano, kakor srce tvoje Irine. Pridi k malo k meni, ne ene minute ne bom imela miru, dokler te ne vidim. Tvoja, tvoja, tvoja Irina." Litvinovu udari kri v glavo, pa se polahkoma in težko v dere nazaj v srce in ostane v njem, kakor kamen. On je prečita«! Irinino pismo in kakor večkrat v Moskvi, je tudi sedaj padel onemoglo na di- "To sc ne sme i ako pustiti!" vsklikne nakonec. "No bom ji dovolil, da bi se tako nemilostno igrala z mojim življenjem..." Litvinov skoči in vzame klobuk. "Pa kaj jestoriti?" se vpraša. "Bežati k nji? Odigovoriti na rye-no pismo?" On se zopet vstavi in spusti roke doli. Da, kaj je bilo storiti? Ali ji ni sam predložil to vsoi . .-----. .---- dopolno vlitev? Volitev ni izipadla nostJ°- Potusj» prihiti k nji. _ >____ t - 1 .1 ... . iViniJ Tl/vatni; ti nnmiuli ni cl' tako, kakor bi bil on hotel, vsaka volitev je podvržena tej bedi. Iri t>*žljivega, neuporljivega, kakor ziikon prirode ? Živeti v Petrogra-du... Zar bi bil prvi v takem položen ju! In kje bi našla zavetja? In on se zamisli; polahkoma se mu prikaže Irinin obraz v ravno tisti podobi, v kateri ae je bil vtisnil vsem njegovim prejšnjim spominom. Pa to ni trpelo dolgo. Litvinov pride zopet k sebi in z novim ne-jevoljstvom porine proč od sebe te spomine in ta čarobni obraz. ' Ti mi daješ piti 'iz zlate kupice", vsklikne Litvinov, "pa v tvoji pijači je strup in z blatom je omadeževano tvoje belo krilo. Proč! Ostati tukaj s teboj, potean kosem... prognal, prognal svojo nevesto... to je bilo nepošte- Iz Rusije. Lakota v Avstriji. True translation filed with the post . _, .. master at New Yort on Oct. 24. 1917, PrejSXU car J« pncel revolucijo. — us requiml by the act of Oct 6, 1917. Iigovor za Beparatnimir. — Revo-' Washington, D. C., 22. oktobra, lucija pa se je ognfla njegove Živilska situacija v Avstriji je cb-kontrole. j unpna. Izrezek iz dunajskega lista *'Die Zeit", katerega so prejeli dane«, "pravi: 'Najvažnejša stvar vseh vpra-ij je zaloga živil. Cel True translation filed with the postmaster at New York on Oct. 24, 1»17, as required by the act of Oct. 6. 1917. ....„ - - . a*i. * i " it , ,sanJ Je ziiloga živil. Četrta zima Atlantsko pristanisce, 22. okto- \.„- _ - . . „ . L,, o i XT tt • i^ojne je pred nami. To bo zima S1fmUf! Har^r- Sin stiske in s strahom zremo vbodoč-^^ chicaake univerze, je nost AvstrijsUi ministrski pred_ V na am™~ ki se danes posvetuje s skt ladji. Spremljal je Rootovo mi- svojim tovarUem v Budimpešti! sijo v Rusijo in je odpotoval iz uima nic.esar bolj nujn ^ ' Petrograda pred enim mesecem. ^ Informiran je bil, da je odstav ljeni car pričel revolucijo, ker si jo je želel kot izgovor, da bi lahko sklenil separaten mir z Nemčijo. Revolucija pa se je odtegnila njegovi kontroli. Mr. Harper pripoveduje : Rusija se poskuša dvigniti iz kaosa, ki je sledil revoluciji m po srečilo se ji bo. Rusija je prispevala idealom vojne in svetovni demokraciji. Soeijalizem je bil postavljen na poskušnjo in ni uspel. Kerenski je pravi patriot in je zdaj briljanten voditelj. Ni več vprašanja o separatnem pove, kot to: 'Pomagaj nam, da zdržimo to zimo'." miru z Nemčijo; toda Japoncem ni svetovati, da bi poslali v Rusijo vojake. Rusi bi morebiti napačno ____F sodili, kaj je dalo temu povod in žarke in mirto v laseh, bi mislili, da hoče Japonska vpa sti v Rusijo. Delavci mislijo, da se morajo oborožiti namesto vojakov in mnogo pušk. ki bi morale biti poslane v strelne jarke, imajo de- v njej ti posteljem lepo _ 1_____' T I 1 w Iavci." Bajka. no, nepošteno!" On stisne krčevito roke in drugo lice z izrazom trpljenja na nepremičnih črtah, z brezglasnim ukorom v pogledu pri poslednjem slovesu, vstane iz globočine... Se dolgo se je tako mučil Litvinov; kakor pri težkem bolniku so se metale od ene strani na din go njegove razbegane misli. Naposled potihne, stori sklep. Ta sklep je predčutil že od prve minute scan. Od začetka se mu je po-kar^al kakor oddaljena komaj vidljiva pika sredi vihre in mraka znotranje borbe; potem se je približeval vedno bolj in bolj ter je končal s tem, da se je hladno prv-ril v njegovo srce. Litvinov potegne zdaj svoj popotni kernir s kola ter pospravi svoje stvari zavsem mirno in celo z neko priprosto marljivostjo, pozvoni postrežniku, poplaeu ter pošlje Irini ruski pisan listič sle- dečega zadržaja: . A znala ni steze, a znala ni pota Ne vem. ali ste vi pred menoj iu v ?OZt] je zažla teman >:daj bolj krivi kakor poprej; to in gorka jokala je mala >irota pa vem, da je zdajšnji udarec ko zbežal je beli dan mnogo silnejši... To je konet1. Balada o detetu. Bolno, neutešeno sem plakala z detetom sama ves dan, s strastnim hlepenjem sem čakala: Noč. o razvij pajčolan! r Že prhuta skozi nočni mir s temnimi krili vampir — z ognjem pohotnim v kalnih očeh trga iz prsi mi greh. Nisem te, dete, zazibala. nisem te mehko povijala, jok bi moj grenki je smeh. Reka čez polje tiho šumi, Živela je deklica, sama živela, umrl je že očka njen, v nebeškem se raju je maja blestela na hčerko kot jasen sen. In v zlatem je jutru u božiča \ stala, odpravila se je v svet, da očko in majčieo bi poiskala, odpravila se je v svet. j v snežnem naročju pri vilah zaspiT venec srebrn ti spleto. Vodna ti lilija iz srca ;:raste Jo zved, do neba, krona te rožna ovije vsega____ Zbogom, ljubezen srčna! Kot grobovi zemlja ječi, loži me jezno nebo — Noč, zagrni me, večno zakrij, v prah naj razpade telo! Vi mi pravite: ne morem, in jaz vam pravim ravno tako: ne morem... tega. kar vi hočete. Ne morem irt nočem. Ne davajte mi eč odgovora, saj mi ne morete •laiti onega edinega, katerega bi sprejel. Zjutraj zarano odidem od od s prvim vlakom. Z Bogom, o-štaaiite srečni! Menda se ne vkli-ya več!" Litvinov ni šel do noči iz svoje sobe; ali je česa pričakoval, to an,aj Bog! Okoli sedmih -zvečer je {3a ženska v črni obleki, s pajčo-jlanom preko lica dvakrat proti dverira gostilnice. v kateri je stanoval Lit v inov. Mislila je vstopiti (pri vratih j pa zopet stopila na stran in pogledala nekam daleč pred sebe v daljavo; ali naenkrat dvigne odločno z roko in koraka tretjikrat proti dverim. . . "Kam pa vi, Irina Pa vi ovna?" razlegne se od zadaj neči nateg-,n j on glas. Ona so osukne s kreeyito ur- in ko je drhtela tam v vzdihljajili glasnih, so prišli k njej škratelji, in dali zlata so in biserov jasnih ji dragi prijatelji. Za svojo kraljičieo so jo izbrali, — j K) za bi jen je ves njen jad — in demantno krono na gluvi ji dali, peljali j o v čarui grad. Stoklasa. Janček, s čim si njivo posejal, ti sirotek črni, poglej, kaj za zorelo ti v noči je srebrni! Suha strava, oj, stoklasa, oj, leno ti vrši, kje dekle je, ki te mara zdaj, "j, osliček ti! Saj oral in kopal in sejai sem vse dolgo leto, v solneu sem kot oglje počrnel, vse mi je zakleto. Irina pošto ji. si pomisli in skoči k njemu; on jo vzame pod roko < Dalje nrihodniiS). ----------J i------"O Ul- | Drugo jutro, ko je bil Litvinov v*n ^žal 'nepremično. Na hip ravnokar prišel od bankirja, s ka-°™JO t,ma b™"*"* vse terim jc še enkrat besedoval o ne-1?™1. on. v toA te,uoto stalnosti našega kurza in se po-1^brcraaeino in obupno. Že zopet svetoval, kako se n^boljše Poši-,preT*f^ T1 ne' hnJše lja denar preko mege, mu prinese ™-. ^ - - Zivlje- vmtar pismo. Litvinov je »poznal w je uniceno' s koie- *>r4 Iztnine notese in ne raxiomiv- nom ^ porušeno do tal, in — abwlo gA je nekako edino, za katero ae ie le bilo ^ k drugem i^, ' v tej strasti, ki j J« aak*j in s tako *ih>, ha na je spremenita njegov sklep, to tcr -10 P°te^ie v «tram. je res; ona sama je prva rekla, "Vodite me, vodite me!" reče da hoče tea pustiti vse in iti za 0na VSa ^sopih&na. njim, tudi to je istina; ali ona sit vam ie> Irina Pavlov- tudi ne odreka svoje krivice, na-'na? P°mrnilja Potugin čisto iz-zivlj« se naravnost slabo žensko; jven se^e-ona ga ni hotela prevariti. ampak' prevarila se je sama. Kaj je reči zoper to ? Ona se nikako ne pretvarja, ne išče k o varstev, ona je odkritosrčna proti njemu, nemilo iskrena. Nič je ne zadržuje, da bi ne mogla povedati vsega; nič je ne ovira, da bi ga saana ne pomirila z obljubami, odlagala in pustila vse v negotovosti do njenega odhoda z možem v Italijo. Ali ona je porušila njegovo žhijenje, porušila dve življenji! To ni malenkost ! Pred Tatjano ni ona. kriva, ampak Litvinov sam, m zato nima on pravice otresati od sebe odgovornosti, katero je kakor železen jarem nanj naložila njegova kri-viea. Vse je tako... Ali kaj mu je zdaj storiti? Litvinov se zopet zgrudi na divan in zopet so temno, gluho in brezsiedno, s požirajočo hitrostjo begali mimo njega trenutki. Ali bi poslušal Irinof mu šine po giarvi. Ona me ljubi, ona je moja, in v tem nagnenjn dragfgft Opri, In poveljnik DR. ROSENTHAL, SPECIALIST, 62« PENN AVE., PITTSBURGH, PENNA, Dr. Rosenthal, Specialist že čez 20 let Ako imate kako bolezen iz kateregakoli vzroka, bolno kri, ste nervozni, bolan Želodec, ledlce, Jetra, mehar, revmatizem, mazulje ali kakorkoli drugo bolezen, uprašajte za nasvet Dr. Rosenthala ln povedal vam bo če ste ozdravljivi. f - POSEBNA PONUDBA za kratek čas ln po zelo nizki cenL ______ Dr. Rosenthal zdravi c najboljšimi zdravili, ki jib dobi la ~Kvrop«, Indije, Kitajske, Južne Amerike ln vseh drugih krajev sveta. On fell sdraviti le svoje bolnike. 5:Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. _ . , u»t»oo»lj«« T Pituburrbu 20 lat. Urmdn« ure tedensko od 9. ijutr»j do 5. popol. Ob četrtkih in .obotaJb od 9. «jutr»j do a *ref«. Ob nedeljah od 10. sjatrsj do S. popoldne Govori se slovensko. Ne *drmvi po poitl. Urežite in obdriite to objev ksplti teadaro, nsttnv rasalM - . kape ltovest, ne pa dati izraza mnenju glede njegovega značaja. Njegov /načaj ne pride v sedanjem času v poštev. Njegova dela pa so ugladila jK»t k Državljanski vojni. Hi! je »J(»lin Brown, strojar, rojen v Torrington. Conn, leta INK), Tudi on je pričel življenje kot pacifist. Njegovo sovraštvo do vojne ga je spravilo v številne neprilike in nicer v prvih letih njegove možke dobe. Prvnelil .se je v Kansas, — kjer jc živel skozi dolgo vrsto let tako miroljubno kot so to pač dopustili njegovi nemirni in vročekrvni sosedje. Tako je živel on in njegovih — dvajset otrok. Tedaj i>a se je pojavljalo na političnem obzorju vedno večje nujnejše vprašanje suženjstva. John Brown pa se je z nekako ducatom svojih otrok pridružil protisu-ženjaki stranki. Ponovno je riskiral svoje življenje v bojih na mejah, opada med Severom iu Jugom in to 1;ljub John Brownu in drugim abolicijonistom (onim, ki so se zavzemali za odpravo suženjstva). Prebivalstvo dežele pa je raslo ter se širilo na vse strani. V zvezo se je pripuščalo vedno nove države in vedno se je | m »javilo vprašanje, če bodo ali če ne bodo te nove države pripustile v svojih mejah suženjstvo. Narodna situaeija je bila v najboljšem slučaju tako vama kot je naprimer varno življenje moža. ki sedi s pipo v ustih na odprtem sodu smodnika. Prihranjeno je bilo za John Browna. da je vrgel prvo iakn» v smodnik. Denar, velika nmožiea pristašev in sloves, ki si ga je pridobil Brown tekom svoje ostre kampanje za prostost Kansasa. ga jc napotit do načrta, ki naj bi predstavljal najmočnejši udarec proti suženjstvu. Sklenil je končati s kompromisnim govoričenjem ter dovesti do odločitve med Severom in Jugom. To pa ie nameraval storiti z nasilnim oproščen jem sužnjev. Z le osemnajst možmi je odkorakal Brown dne 16. oktobra 1859 proti Harper's Ferry, Va., ter se polasti! prostoi-a. Tam se je nahajal dobro založen arzenal Združenih držav. Bronw se je polastil tudi tega. Potem je izdal proklamacijo, s katero je pozval črnce, naj vstanejo kot en mož. naj se pod rede njegovemu vodstvu ter se z oboroženo silo oprostijo suženjstva. Črne i pa niso hot< li slušati njegovih vabljivih povelj-Cela proklamacija se je izjalovila in Brown je obsedel — brez pomoči — a kljub temu je še vedno držal mesto v svojih rokah. Tehnično je bil kriv velikega zločina, katerega naj bi ne kaznovalo s smrtjo, kajti polastil se je vladne lastnine ter ščuval ljudi na upor. Nieitova kazen je bila hitra in krvava. vojakov Združenih držav ter pod poveljstvom polkovnika Roberta POZOR! CENTRA*. NCMrS PHOTO SERVICE. NEW YOMK. Vsak naj kupi Liberty Bond! Lee je bila odposlana, da zopet zavzame Harper's Ferry cer zajame ali pobije brezpostavne branilce prostora. Vojaštvo je obkolilo Browna in njegovo peščico odločnih in na skrajno pripravljenih sledilcev. Oni se niso hoteli udati, temveč se branili kot so se pač mogli. Borili so se z divjostjo divje mačke, dasirav-no brez upanja, dokler ni bil slednji izmed njih mrtev ali pa težko ranjen. Brown se je boril kot blaznež. Šele ko je bil šestkrat ranjen, so ga mogli dobiti v roke vladni vojaki. Bil je stavljen pred sodišče radi izdaje in umora ter — spoznan krivim. Obsojen je bil na smrt na vešalih. Dne 2. decembra 18je šel mirno v svojo smrt. — Dasiravno so celo abolicijonisti obžalovali nasilnost Browna, — je pisal neki zgodovinar, — so njegovi )K)hodi brez dvoma pospešili neizogibno krizo. V burnih časih, ki so sledili nato, se je izgovarjalo i ne John Browna s spoštovanjem in 44John Brown's bo dy" je postal bojna himna Severa. Ponanjilef bo kth-mi »H vsaki trgovini h*>o »rl tdmilih N« (cikinjU svojega zdravja • ponaredbaml Čudovit oapeh ■■firgi Krvnega Čaja je dobil ponarejale«. Odstrani te jih in zahtevajte na saj svoj denar. Pravi Von Schlick Bolgarski Krvni Caj ima podpi« H. H. VON SCHLICK NA VSAKI aKATUL Prirejen ia JAMČEN J« le pri llarrel Products. Compi&j 9 Marval BaaUiag, Fittsbvgk, Pa. Pat mescev trajajočo ikatljo aa vam poilja za SI.00 caab. insak ali money order. Ca Selita sa varovano. lOe. vc4. Ja Oatalo Maae, s.-wia rat ni zarobljeni k u Italiji, želim znati /-a mo1<>\~. naj mi sta naznani «H naj pa xam ja* i. — Mary Jurčič. Fi..^ 72. t hrat Haven, 24-25—10 Rad !>i izvedel za rojaka JOŽE-KA LADU", (loma iz vasi Ra-čiee na Primorskem, podoiuače Maeanov. Če ve kdo, kje se naha ja, naj mi blagovoli (naznaniti njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi. — Jothn liarbish. Box 46. Cass. AV. Va. (23-25—10) ZZNITNA PONUDBA. S]ov«u«-*- v Milm wkw. Wk. -'ar 27 ler. ar r*4i «e»iantti s Slovenko aH Hnitir«, stam i«. <)., 27 l«?t, v ivrho ženit ve. Na denar ne oziram, urno da je zdravo in pametno dekle. Ona. ki rt-*«., misli, naj mi piše in priloži >\„jo "liko. Na&lov: R- F-. *• o Glas Naroda. *2 Cortlandt Št^ New York, N. Y" Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Peno At«.. Pittsburgh, Pa Dr. Koler Je najstarejši slovenski zdravnik, specialist v Plttsburgrhu. ki ima 28-letno prakso v zdravljenju v£uh moških bolezni. Zastrupljenje krvi Kdravi s erla-sovitim 606. ki ga Je izumel dr. prof. Krlich. Če imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu. Izpadanje las. bolečine ▼ kosteh, pridite in izflstil vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bo-U^zen »e naleze. Vse moške boW-xnl zdravim po okrajšani metodi. Kakor hitro opazite, dm vam precehuj« zdravje, ne fakajte. irmrtf pndjte In jsa vam ga bona ■UP«, t pOTmil. 11 y