Stev. 208.
VIMBUL v sreflo dne«. septemftra 1921 ponflrezna fmnta sta 1'50 mu Leto LI.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec . . m pol leta . sa celo leto
. . . Din » ... .120 > • • • « 840
za inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna Izdaja: celoletno
V Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstva. ... . 80
Cene InseraJom:
Eaostolpna petitna vrata mali oglasi po Din 1*90 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm vlSine po Din 2-50. »eliki po Din 3-— ln 4~. oglasi v urednlikem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust
lahnja vsak dan IzvsemAi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. url zjutraj
Ilustrirani Slovenec 44 Pošinioa Mm v golofM
Uredništvo je v Kopitarjevi nlicl 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (xa inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Kafol. abifurijentom!
Ko je 1. 1893. Mahničeva silna beseda razmahnila slovensko dijaštvo, je zažarela Danica*. Svetila je iz skromnega početka vedno jasneje. Krekov duh jo je razplamtel v meteor, ki ne ugasne. Kljubujoč viharjem sveti še danes, kot je svetila.
Katoliški abiturjentje! Akademski poklic je klesanje kipa-značaja, je brušenje kristala-dnše, ni training za službo! Danes ni več telo, danes je spredaj duša!
Nam se hoče globokega življenja. Zato se nam hoče žive vere, ki ustvarja! Naš simbol je Križ na gori! V nas ni strahu in za nas ne »mnenja*-. Stopite v vrste križarjev!
Mi gledamo v Ljubezen, mi gledamo v Pravico! Zato so naše oči obrnjene v bodočnost! V naših dušah je zato socialna misel, misel na trpečega in zatiranega brata-delavca! Zato vas kličemo k nam, da skupno pomagamo pokoljenju, ki bo upostavilo Ljubezen in Pravico.
Naša kri je kri naših mater in je slovenska! Neodtujliva svetinja nam je jezik, ki ga nas je učila mati. Svetla je naša zemlja in bolj če trpi, bolj je naša! Ti, ki si istih misli, stopi v naš krog!
Katoliški abiturjent! »Danica c Te vabi, da vstopiš! Ne pomišljaj, vstopi in ojači vrste borcev Mahničevih in Krekovih!
V Ljubljani, septembra 1925.
Akademičuo društvo »Danieae.
Na protestnem shodu ljubljanskih meščanov dne 13. t. m. v .-Unionu* je za dr. Korošcem govoril dr. Ivan S t a n o v n i k in sicer o nenormalnih razmerah na ljubljanskem magistratu.
GOVOR DR. IVANA STANOVNIKA.
Govornik jc izvajal:
Skoro poldrugo leto žc vlada v mestni Hiši nenormalno stanje, že poldrugo leto skoro vladajo ljubljansko mesto trije imenovani ali postavljeni »župani<, gerenti.
Odkar obstoji SMS, šc ni imela Ljubljana občinskega sveta, ki bi obstojal skozi celo zakonito triletje. Od prevrata sem so se tako vrstile občinske volitve in razpusti in zopet obč. volitve in razpusti, župani in gerenti.
Ljubljančan je bil vsikdar ponosen na svojega mestnega župana in obč. zastop, V njem je bila vtelešera volja mestnega prebivalstva, župan z obč. svetom jc bi! izraz hotenja mestnega stanovništva.
In vprašati se moramo: Kje je krivda, da ljubljansko mesto ne more priti do rednega občinskega sveta? — rednega občinskega gospodarstva? Belgrad in Zagreb imata skozi vsa leta redne zakonite občinske zastope. Nobenemu bratu Srbu in nobenemu Hrvatu bi niti na misel ue prišlo, naj bi se ljubljanski občinski svet razpuščal. Da jc do lega prišlo, tega jc pa kriva slovenska stranka SDS. (Ogorčenje!)
Zakon, obč. red § 87. predpisuje, da morajo bili razpisane občin, volitve najdaljc v roku štirih tednov po pravomočnem razpustu obč .sveta.
Lj. obč. svet jc bil zadnjič razpuščen dne 10. junija 1924. Po obč. redu bi se tedaj morale razpisati obč. volitve najkasneje sredi .julija 1924. Razpisali jih pa niso v zakonitem roku štirih tednov, niti v štirih mesecih, niti do konca leta 1924. Šele koncem jan, 1. 1925. je izšel v »Uradnem listu« razglas o razpisu ljubljanskih obč. volitev, ki bi sc imele vršiti v sredo 18. marca 1925. Ta razpis obč. volitev je bila »marjaš-igra« SDS. Razpisane so bile volitve na delavnik, ko sc jih delovni sloji nc bi mogli udeležili, in razpisane so bile neposredno po državnozborskih volitvah, ko je dan pred istim bil zadnji dan za vlaganje list za občinske volitve.
SDS jc računala, a sc je vračunala. Bili so si svesti zmage pri drž. volitvah in so hoteli ta uspeh takoj izrabiti pri občinskih volitvah. Toda to nakano so preprečile vse ostale politične stranke in osnovale enotno kandidatno listo pod imenom: »Ljubljanska samoupravna zveza«.
Načrt SDS jc bil s tem za občinske volitve in za drž. mandat pokopan, Ljubljana jc poverila svoj mandat načelniku naše stranke, g. dr. Antonu Korošcu (živiol), generale SDS jc
pa pričela neznansko glava boleli. Posledica tega hudega glavobola jc bil preklic razpisa občinskih volitev. SDS se je ustrašila ljudskega in božjega glasu. Dvakrat gg. SDS niso hoteli bit poraženi na političnem pozorišču v Ljubljani. (Vesclost.)
In sedaj bo že od zadnjega razpisa obč. volitev kmalu poteklo eno leto, pa se nihče ne gane, da pomore zakonu do veljave! (Ogorčenje.) —
Naš apel z današnjega protestnega shoda bo šel do g. notranjega, ministra in ministrskega predsednika. Zaupamo v svobodoljubje starodavne radikalne stranke in smo prepričani, da odgovorni činitelji pripomorejo, da sc bo tudi pri nas v Ljubljani spoštoval zakon in vrnila mestu avtonomija!
Zakaj ni naša SLS prej protestirala proti kršitvi ljubljanske občinske avtonomjie? Dokler so na vladi sedeli SDS, jc bila vzpostavitev avtonomije nemogoča. Od teh ljudi jc bilo zaman pričakovati, da sc zadosti pravici. Zakaj pa sedaj nova vlada trpi dalje staro stanje? 1 o jc nam navadnim državljanom nerazumljivo, tembolj, ker v ti vladi sedijo radičcvci, ki so sc nekdaj tako vneto borili za avtonomijo, samoodločbo, itd. Kakor je videti, pa sc tudi Radičevi stranki nc mudi z vpostavitvijo zakona.
Naša zahteva po razpisu in izvršitvi obč. volitev v Ljubljani je principijelnega stališča. V naši stranki nimamo prav nikakih ambicij in čisto odkrito povedano, da tudi županskih in podžupanskih kandidatov nimamo, pač pa zahtevamo, da sc ljudske pravice spoštujejo in Ljubljani vrne avton, občin, zastop. Ako bo Ljubljana volila SDS, bodo lahko gg. Puc, "lurk in Likozar župani in podžupani, pa bo-
Belgrad, 15. sept. (Izv.) Po odhodu kraljevega para in ministrov iz Belgrada na slovesnosti v Črni gori, je zavladal v političnem življenju popoleti mir. To stanje bo trajalo, dokler ne bodo končane slovesnosti in dokler se kralj in ministri ne povrnejo.
Opoldne so odpotovali ministri Maksimovič, Stojadinovič in general Trifunovič. V Peči bodo pričakovali kralja. Preko Zagreba je nocoj odpotoval Pavle Radič z načelnikom svojega kabineta. V Splitu se bo z ladjo Kuina-novo prepeljal v Boko Kotorsko, od tam pa odide na Cetinje. Po isti poti se bodo vozili Gjuričič, Miša Trifunovič iu Marko Trifkovič ter Vukičevič. Ti se bodo v Splitu sestali s Pavlom Radičem in skupaj bodo nadaljevali pot. Na Cetinju bodo pričakovali kralja. — V
Belgrad, 15. sept. (Izv.) Naš delegat na interparlamentarni konferenci v Washingt.omi dr. Voja Marinkovič je iz važnih razlogov odložil svoj odhod na danes. Pred odhodom je konferiral z zastopnikom zunanjega ministra Mišo Trifunovičem in dr. Marko Trifkovičem o potovanju dele.gacije in pa o njenem delu v Washingtonu.
iC*!^?;?
godba.
Belgrad, 15. sept. (Izv.) Po sklenitvi trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo jc avstrijski poslanik ilocffingcr izjavil, da bodo trgovski odnošaji med obema državama stopili v novo fazo. Od 1. 1919. razen začasnega dogovora ni bilo nobene pogodbe, Leta 1920. sklenjen dogovor jc veljal za eno leto in sc je vedno avtomatično podaljševal. Seda i pa smo stopili v redne trgovske odnošaje. Poleg le pogodbe smo sklenili celo vrsto važnih konvencij, od katerih sc mnoge tiče-io obmejnega prometa.
svojih podanikov,
Belgrad, 15. sept. (Izv.) Po intervenciji italijanskega poslanika radi zaposlitve tujih delavccv v naši državi so storili slične korake francoski poslanik Grcnard, češkoslovaški poslanik Seba in avstrijski poslanik Hoct-finger. Posamično so obiskali pomočnika zunanjega ministra Jovo Markoviča in mu ob-
PRTBIČEVIČ TROTI RADIKALOM.
Zagreb, 15, sptembra. (Izv.) V Riječi Pribičevič ostro obsoja vsak skupen nastop samostojnih demokratov z radikali. To da jc isto, kakor če bi skupno nastopali c radičcvci.
do zakoniti zastopniki ljudstva, danes pa niso zastopniki ljudstva, ker jih ni nihče volil, temveč jih je PP-režim brez volje in proti volji volivcev postavil.
Konstatirali pa vendar moramo že danes, | da jc naš stranka slejkoprej pripravljena sodelovati z vsemi strankami in pol. skupinami v Ljubljani, ki sc nc strinjajo s sedanjim stanjem na mestnem magistratu in ki so načelno za varstvo avtonomije našega mesta. (Viharno odobravanje.)
Se euo besedo h koncu o občin, gospodarstvu.
Miklošičevo cesto žc celo leto kopljejo in zasipajo, pa zopet kopljejo in zasipajo, pa nc pridejo nikamor naprej. Zunaj mesta so kupili gerenti obsežna zemljišča po visokih cenah od Sokola, Učit, konvikta in dr. Kisovca, Prekoračili so gg. gcrcnli svoj delokrog, ker smejo vršili lc tekoče posle in izvrševati sklepe bivšega obč. sveta. Sedanji gospodje gerenti si prisvajajo pravice, ki gredo edinole občinskemu svetu. Pozvali jih bomo na odgovor in delamo jih osebuo odgovorne za vse njihovo poslovanje. Bodoči občinski svet bo natančno ogledal i a pregleda! delovanje sedanjega gerentstva.
V našem mestu jc nezdravo mračno in nazadnjaško politično ozračje, zato jc naša dolž-uost, da lo nezdravo ozračje razčistimo. Mi kiičcmo vladi in odgovornim činiteljem: Vrnite našemu mestu avtonomijo, na dan z obč. volitvami, naj živi svobodna, avtonomna slovenska Ljubljana, Dej ji načeljuje od ljubljanskega prebivalstva izvoljen župan z zakonitim občinskim svetom!
Govoru je sledilo dolgotrajno živahno odobravanje.
Belgradu so ostali Krajač, Radojevič in Mile-tič. Krajač bo odpotoval v Subotlco na proslavo 1.000 letnice hrvatskega kraljestva. Krsta Miletič in Milan Siinonovič pa se vrneta v par dneh iz kopališča.
Belgrad, 15 .sept. (Izv.) Priprave za sprejem kralja v Črni gori se bližajo koncu. V vseh krajih, kamor bo prišel kraljevski par, vlada veliko navdušenje. Postavljajo velike slavoloke. Posebno velike priprave se vrše Da Cetinju, v Podgorici, Nikšiču, Audrijevid in Kolašinu. Posamezni občinski odbori so izdali proglas ua ljudstvo in ga pozvali na čim slo-vesnejšo udeležitev.
Kraljevski par so sedaj mudi v Skoplju, od tam bo odšel v Visoke Dečane.
razložili, da organi ministrstva za socialno politiko s tem, da izvršujejo pravilnik o zaposlitvi tujih delavccv, izganjajo njihove podanike iz naše države. Francoskih delavccv jc pri nas jako malo, več jc Čehoslovakov in pa Avstrijcev. Vsi Irije poslaniki so izjavili, da bodo njihove vlade prisiljene k sličnim ko-rakc m proti našim dclavcem, ako ministrstvo svojih korakov nc spremeni. Za 28. sept. je sklicana interministerijalna konferenca. Za to konferenco so določeni minister za socialno politiko, za zunanje zadeve, za gozdove in rudnike, za trgovino in za notranje zadeve. Tej konferenci bodo prisostvovali tajniki delavske, trgovske in obrtniške zbornice. Razpravljalo se bo o reviziji pravilnika, ker sc smatra za neizvedljivega vsled položaja našega delavstva v tujini.
Hrvatska federalistična zveza.
Zagreb, 15. septembra. (Izv.) »Hrvat ob-iavlja resolucije hrvatske federalistične zveze, ki so jih sprejeli na konferenci v Splitu, in poroča, da nameravajo podpisniki resolucijo združiti vse hrvatske narodne moči v eno vrsto, ki bo imela tudi v Belgradu svoj skupen in enoten klub. Federalistična zveza za-
mozemske države za varstvo hlGva p^dacv dr?avC v federalističnem
smislu, za pokrajine pa deželne zbore z zakonodajno močjo in finančno samostojnost.
češko-slovaške republike.
.judska stranka.
Praga, 10. sept, 1925.
Kakor naša slovenska, tako je tudi češko« slovaška ljudska stranka od vsega svojega začetka katoliška in ljudska, narodna in državotvorna. V dobah najhujšega zatiranja in preganjanja slovanskih narodov v Avstriji in Mažarski je bila ljudska stranka, ki je neustrašeno in odkrito vodila borbo za dobro katoliškega češkega in slovaškega ljudstva. Ni pri-rejalu bučnih manifestacij in taborov, izletov in zabav, njeni voditelji niso obešali pri svečanostih in občenarodnih prireditvah ljubezni do svojega naroda na veliki zvon in niso ganjenim poslušalcem samo oznanjali sladko besedo o narodni zavesti; delovali so med svojimi sorojaki vztrajno in stvarno, premišljeno in požrtvovalno. Tako delo jc moralo obroditi sadove: zadružne organizacije so narodu pripomogle do blagostanja, kulturne so dvigale njegovo zavest in mu dajale novih moči "za vedno živahnejšo, vedno bolj žilavo borbo Tra osvoboditev. Brez pretiravanja se lahko trdi' in tudi objektivni nasprotniki to priznavajo, da imajo ravno katoliške organizacijo in vodii telji ljudske stranke največ zaslug za ustvaritev narodne države, za zavidno višino kulture in gospodarskega blagostanja naroda če-, škega in slovaškega.
Češkoslovaška ljudska' stranka (češkoslo-venska slrana lidova) je tudi v novi državi ostala zvesla svojim tradicijam. Ona jc državotvorna, jc najmočnejša opora mladi republiki. Ona je v vrsti onih političnih strank, na katerih jc bila nova država ustanovljena in r. malimi presledki ona v družbi teh strank vodi in pomaga dograditvi močne državne stavbe, pri konsolidaciji in napredku češko-slovaškc republike. Ni lahko tako delovanje samo po sebi in šc težje je v družbi strank, katerih, eno glavnih načel jc pobijanje pozitivnega katolicizma. Za tako delovanje je potrebno veliko samozatajevanja in ljudska stranka ga je dosedaj dovolj pokazala, dokazala pa je tudi svojo resnično ljubezen do nove države, saj jc bila ona edina od opozicijskih strank, ki je glasovala za njeno narodno ustavo.
Ljudska stranka je narodna. Ona j v koaliciji petih čeških in slovaških stran! ki vodijo državno krmilo, dasiravno jo s ten strankami delijo velike programalične razliki Ona sodeluje z njimi, ker jc ta koalicija edin-možna politična reprezentanca, ki more da jati češko-slovaški republiki njen narodni slovanski značaj, jo kol lako upravljali in pre< tujino predstavljali.
Pri lakem delovanju v praktičnem izvajanju politike in programa so seveda poleg samozatajevanja potrebni tudi številni in vsakodnevni kompromisi, Z ozirom na svoj državotvorni in narodni značaj jih tudi ljudska stranka ne more opustiti, vendar ti kompromisi nikdar — vsaj dosedaj niso — nc tangi-rajo njunega bistvenega programa. Kot versko pozitivna, kot prava krščanska, katoliška stranka ona tukaj nc pozna nobenega kompromisa, nobenega pogajanja. Ona jc v tem pogledu osamljena, saj sc proti njej in ravno radi tega njenega programa obupno, z vsemi sredstvi borijo vse ostale stranke z najrazličnejšimi gesli: kjer nc pomaga »vera jc privatna zadeva poedinca , naj pomaga »največja toleranca', vsem — internacionalnim socialistom kakor nacionalnim patriotom — *, upnn hujskanje proti >črni internacio-nalir. Kljub temu gre ljudska stranka v tem pogledu ravno pot, ki jc začrtana po naših pradedih in po nespremenljivih ter večnih naukih rimsko-katoliške cerkve. V kolikor ima za dušo razorno delovanje nasprotnikov pri omahljivcih in indiferentistih uspeha, v toliko večja postaja borbenost ljudske stranke, v toliko več in vedno več pridobiva načelo: katolik samo katoliško stranko!
Ne samo po imenu, ona je ljudska po svojem oistvu in delovanju. Združuje v sebi vse stanove. Izvršujoč in udejstvujoč svoj socialni in gospodarski program, ona tudi tukaj dela pozitivno; nc razdružujc, marveč spaja in gradi v prospeh države in njenega prebivalstva.
Njena preteklost je častna in svetla, V novi državi jo čaka ista bodočnost.
Razmerje med Poljsko in Rusijo se izboljšuje.
Varšava, 15. sept. (Izvir.) Razmerje med Poljsko in Rusijo se stalno izboljšuje. Gospodarsko razmerje je urejeno.
Berlin, 15. sept. (Izv.) Sovjetski komisar za zunanje zadeve Čičerin pride 20. septembra v Varšavo, kjer se bo razgovarjal s poljskim zunanjim ministrom Skrzynskim, ki se do tedaj vrne domov. Iz Varšave pride Čičerin v Berlin, kjer se bo sestal z zunanjim ministrom Stressemannom. Odtod se odpelje v neki avstrijski sanatorij.
Boji v Maroku.
Parii, 15. septembra. (Izv.) Uradno poročajo, da so francoske čete vzele Audiar. V gorovju Bibane postaja odpor sovražnika čvr-stejši. V odseku Taunat so francoske čete zasedle ozemlje med Ued-sra in reko Uergo in dospele do Mulay—Aiin—Dženena. Severno od Uezzana se je pričel sovražnik vkopavati in vse kaže, da prehaja v defenzivo.
Pariz, 15. septembra (Izv.) Uradno poročajo: Po svojih uspehih severno od reke Uerga so začele francoske čete organizirati vojaško obrambo zasedenega ozemlja.
Madrid, 15. septembra. (Izv.) »A B C« poroča da se bo prava francpska ofenziva šele pozneje pričela. Sedanja ofenziva je imela le namen francosko stanje zavarovati.
Madrid, 15. septembra. (Izv.) Pri Tetu-anu so se razvili hudi boji. Trije španski oddelki so mogli le korak za korakom prodirati do vasi Dor-Gassi, ki so jo zasedli. Marokanci so se borili z neverjetno hrabrostjo. — Francoska vojna ladja »Pariš«, ki je dobila več strelov, je odplula v Oran v popravilo.
Boji v Siriji.
London, 15. sept. (Izv.) Trdovratni boji Dtuzov proti Francozom so dali vladi v Palestini povod, da je odredila nujne varnostne odredbe proti morebitnim vpadom Druzov v severno Palestino. Angleška letala krožijo nad okrajem Metullah. Tam so postavili v naglici tudi radio-postajo, da so posamezni vojaški oddelki med seboj stalno v zvezi. »Times« poročajo, da poveljujejo Druzom bivši nemški častniki.
ČEŠKI DRŽAVNI PRORAČUN.
Praga, 15. sept. (Izvirno.) Kakor poroča »Pravo Lidu«, bo prihodnji državni proračun prvi aktivni državni proračun češkoslovaške republike.
REDUKCIJA URADNIŠTVA V ANGLIJI.
London, 15. sept. (Izvir.) Na Churchillov predlog namerava vlada večje število uradnikov odpustiti, pred vsem one, ki delajo v uradih, nastalih po vojni, ki pa so danes že nepotrebni.
KOMUNISTIČNA PROPAGANDA V ANGLIJL
London, 15. sept. (Izv.) Angleška komunistična stranka je pričela v ponedeljek svoj propagandni teden. Tajnik stranke Inkbein je izjavil, da ima propagandni teden namen stranko številčno krepiti in organizacijo še bolj utrditi. On upa, da bodo v mnogih angleških fabrikah ustanovili nove celice. Vlada je ukrenila vse potrebno, da prepreči komunistično propagando v armadi, mornarici in med policijo.
ANGLEŠKI DELAVCI PROTI ANGLEŠKEMU IMPERIALIZMU.
London, 14. sept. (Izvir.) Na svoji zadnji seji so sprejele »Trade-unions« resolucijo, v kateri obsojajo angleški imperializem, ki cele narode gospodarsko izkorišča in dovaža v deželo cenene surovine, tako da tudi življenska stopinja angleških delavcev pada. Kongres zahteva za vse dele angleškega imperija pravico do samoodločbe in tudi pravico od imperija se odcepiti. Za to resolucijo se je izreklo nad 3 milijone glasov, proti pa le 79.000.
ZA SVETOVNO GOSPODARSKO KONFERENCO.
Ženeva, 15. septembra. (Izv.) Loucheur je govoril danes v svetu Društva narodov za sklicanje mednarodne gospodarske konference.
ZAŠČITA DRŽAVE V BOLGARIJI.
Soiija, 15. sept. (Izv.) Vlada je sklenila predložiti sobranju nekaj izprememb v zakonu o zaščiti države, da bo mogoče smrtne obsodbe izpreminjati v dosmrtno ječo.
BOLGARSKI KOMUNISTI POMILOŠČENI.
Soiija, 15. sept. (Izv.) Kralj Boris smrtne obsodbe nad 51 komunisti, ki so bili baje udeleženi pri atentatu v katedrali sv. Nedelje, ni potrdil.
OBISK PRI MASARYKU.
Praga., 15. sept. (Izv.) Danes jc obiskal predsednika Masaryka v Topolčanih rumun-ski prestolonaslednik KaroL
KATOLIŠKI SHOD ZA OGRSKO.
Budimpešta, 15. septembra. (Izv.) Katoliški shod za Ogrsko sc vrši v dneh 1L, 12. in 13. oktobra.
FAŠISTI PROTI FRAMASONOM.
Rim, 15. sept. (Izv.) Dva uslužbenca parlamenta sta bila odpuščena, ker sta osumljena, da se aktivno udejstvujeta za framasonstvo.
NOV FRANCOSKI DRŽAVNI PRORAČUN.
Pariz, 14. sept. (Izv.) Finančni minister Caillaux je predložil finančnemu odseku novi francoski državni proračun. Dohodki znašajo 36.172 milijonov frankov, izdatki pa 36.039 milijonov. Nad 3 miljarde frankov upa dobiti Caillaux s povišanjem dosedanjih davkov.
ZA ENOTNO DELAVSKO MEDNARODNO ZVEZO.
London, 14. sept. (Izv.) Kongres delavskih strokovnih organizacij »Trade-unions« je sprejel z veliko večino resolucijo, ki nalaga vodstvu, da deluje za enotno svetovno mednarodno delavsko intcrnacionalo. Kongres odobrava v svrho enotnega nastopa z zastopniki ruskih delavskih organizacij dogovorjeno taktiko. Ta sklep je vzbudil v ccli Angliji silno pozornost in vse dnevno časopisje objavlja o tem sklepu obširne članke, v katerih opozarja na daleko-sežne posledice tega sklepa za razvoj »Labour party« in strokovne organizacije. Listi kažejo na spretno taktiko komunistov, s katero pridobivajo na svojo stran angleške delavce, čeprav ti ne odobravajo boljševiških metod.
SOCIALNODEMOKRATSKI KONGRES V HEIDELBERGU.
Hcidclbcrg, 14. septembra. (Izv.) V Hei-delbergu se je pričelo zborovanje zastopnikov nemške socialnodemokratične stranke. Po tajniškem poročilu šteje stranka 844.595 organiziranih članov.
Napačno je mnenje, da si "-fi^
inje m plin
lahko omislijo samo boljše situirane dri.žinc. Ugodnost odplačevanja na 10 mesečnih obrokov kakor tudi 100% prihranek pri kurjavi omogoča nabavo tudi marj premožnim! Prepričajte sc sami ter zahtevajte proračune od »Mestne plinarne«.
vesti.
Ustanovitev podružnice državne hipote-karne banke v Zagrebu. »Zagreber Tagblatk in »Obzor« poročata, da je finančno ministrstvo končnoveljavno odločilo, da se ustanovi v Zagrebu podružnica državne hipotekarne banke. Zagrebška podružnica bo razpolagala z vsemi državnimi fondi iz Hrvatske, Slavonije in Slovenije, ki znašajo 450 milijonov dinarjev. Uradništvo bo izključno zagrebško. Za vodjo podružnice je določen Milan Divjak, prej uradnik Prve hrvatske hranilnice in sedaj bančni ravnatelj.
O »porazu klerikalcev« pri občii.Jkili volitvah v Aržišah in D. M. v Polju fantazira »Jutro« in je k temu napisalo cel uvodnik, v katerem sanjari o razkroju SLS, o novi akciji dr. Šusteršiča, o mladostni življenjski sili (SDS in o ljudeh, ki bi to verjeli. Kako stvar v resnici izgleda, povedo volivni rezultati, ki jih je »Slovenec« že objavil. Ugotavljamo, da je vseskoz neresnična trditev »Jutra«, da je SLS v teh dveh občinah izgubila absolutno večino ter da je število njenih občinskih odbornikov zdaj potisnjeno pod polovico. Pač pa je res, da v Aržišah SLS tudi preje ni imela absolutne večine, ampak samo relativno večino. Ta je pa tudi zdaj ostala. Lista SLS je tudi zdaj dobila 11 odbornikov, obe nasprotni listi pa skupaj 14 odbornikov, katere rezultate je tudi »Jutro« objavilo. Kaj torej »Jutro« natvezuje svojim bravcem, da je SLS potisnjena pod polovico! Kaj misli, da ne znajo računati? Še mastnejša pa je »Jutrova« raca o »porazu« SLS v D. M. v Po'ju. Tam je imela SLS preje absolutno večino s 3 odborniki, zdaj jih je pa dobila 15, torej 2 več. Strahovit »poraz«, kaj? Če bo SLS povsod doživela take »poraze«, potem bo lahko zadovoljna! Z uspehi SDS naj se pa »Jutro« tudi nikar ne postavlja, ko vendar samo pove, da je SDS svoje liste vezala s socialisti oziroma s komunisti; torej se ima le njihovi pomoči zahvaliti za tiste odborniške sedeže. Naravnost smešni pa so »Jutrovi« zaključki, ki jih spričo teh občinskih volitev, katerih pomen je vendar čisto lokalnega značaja, izvaja glede na politično situacijo v Sloveniji in na pozicijo SLS, češ, to so simptomi notranjega razkroja in nazadovanja dr, Koroščcve stranke! Ni ga dne, da bi »Jutro« ne našlo kakega novega simptoma propadanja SLS, ki je pa navadno le simptom »Jutrove« domišljije. Bil bi pa tudi zares nenavaden simptom, ko bi »Jutro« iz slučaja Aržiš in D. M. v Polju nc napravilo »poraza klerikalcev« in nc sfanta-ziralo pri tem najneverjetnejših stvari.Če bo jutri gospod dr. Kulovec dobil nahod, bo »Jutro« zapisalo uvodnik, da se SLS »razkraja«.
POZOR, ŠOLARJI!
Telovadne čevlje
ko trpežne — kupite n a j c e n e j c
»PRI AMERIKANCU«, Stari trg štev. 10.
Zaloia. klobukov, dežnikov, zimskega perila in
' drugega modnega blaga.
Starinski nazori.
Oni dan je »Slovenec« pisal o individualnosti in integralnosti slovenstva. Proti našemu stališču je nastopil nedeljski »Slov. narod« s člankom, v katerem po svojem pojmovanju razlaga slovenstvo takole:
»Poglejmo, kaj je z »integralnostjo slovenstva«! Jasno je, da dela za slovensko integralnost in individualnost le tisti, kdor prireja velesejme, kdor ščiti slovensko industrijo, kdor jt pomaga, kdor izpopolnjuje državno upravo med Slovenci, kdor zida ceste, kdor pomaga s primerno carinsko politiko slovenskemu kmetu, kdor skrbi za moderno šolstvo itd. In za to gre: kdor more več koristiti slovenskim interesom, tistim praktičnim namreč, ki obstojajo v zahtevah po vedno večjem številu tvornic, po vedno večjem obsegu dobrega obrtništva, po večji trgovini v slovenskih rokah, po boljšem kmetijstvu, po novem šolstvu itd.: klerikalna avtonomija, ali velika unitaristična država s sposobnimi prakjičnimi, realnimi politiki iz slovenskih oblasti, ki znajo v Belgradu zagovarjati svoje pokrajinske in lokalne interese!!! Napredni Slovenci dobro vedo, da je njihov spas v veliki državi in sicer ne samo nacijonalni, slovenski, ju-goslovenski njihov spas, nego predvsem njihov gospodarski in kulturni spas. Slovenski gospodarski in kulturni interesi, zastopani brez vsake primesi nacionalistične ali klerikalne avtonomistične ideje, ki škoduje ustvarjenju ideje državnega in nacijonalnega edinstva složnih Srbov, Hrvatov in Slovencev, morajo prodreti tudi v unitaristični državi. Ko zagovarjamo unitarizem in njegovo koristnost za vse kraje države, ne niveliramo gospodarskih in kulturnih potreb poedinih krajev države, nego priznavamo diferenciacijo sil, gospodarskih zgradb, kulturnih zavodov in seve tudi pridnosti poedinih krajev naše države. To pa je praktično slovenstvo odkritosrčnih Jugoslovenov.t
Izpisali smo iz članka »Slov. naroda« odstavke, ki jih je debelo natisnil in ki so bistvo in zmisel njegovih izvajanj. Podajamo jih pa našim čitateljem zato, da se bodo na lastne oči prepričali (sicer bi nam morda ne verjeli), kako piše o slovenstvu danes tisti list, ki mu je bil prvi urednik slovenski pisatelj Josip Jurčič in skoz dolgo dobo duša, slovenski prvoboritelj dr. Ivan Tavčar. A komentar k temu je pravzaprav odveč, saj si t>o vsak naš čitatelj, ko se bo enkrat srečno pre-ril skoz Stilistično goščavo »Narodovega« član-karja in doumel dolgega govora kratki zmisel, gotov o stvoril isto sodbo, ki smo jo slišali iz ust preprostega moža, prebravšega ta »Narodov« članek: »Ta gospod še piše slovensko toliko, da ga navsezadnje razumeš, kaj je ho-M reči; amj>ak slovensko ne čuti prav čisto ni.:.« In tako moramo reči tudi mi: kar ta »Narodov« člankar o slovenstvu niš*, to je od tega, k;;r slovenski n. rod m j, ur slovenska duša čuti, tako različno m da..j narazen ko mrtev kamen od živega drevesa.
»Narodov« člankar torej z vso odkritosrčnostjo — ves rešpekt pred to odkritosrčnostjo! — priznava, da mu je narodna individualnost, v našem slučaju slovenska individualnost, zgolj materi jnlna zadeva: velesejmi, tvornice, kmetijstvo, trgovina; v tem se urlej-stvovati, to se pravi po njegovih nazorih: delati za slovensko individualnost in integralnost. To je praktično slovenstvo, pravi on. To je zares praktično slovenstvo! Tako praktično slovenstvo, da je bolj praktično nego pa slovenstvo! Kaj bolj praktičnega si človek sploh predstavljati ne more. To je že tako praktično, da se moramo ob tem praktično vprašati: čemu potemtakem sploh slovenstvo? In čemu potemtakem nemštvo, franco-stvo, angleštvo, čemu s r b s t v o itd., čemu sploh narodnosti in narodnostna diferenciacija? Saj s tega praktičnega stališča gledano ima ves svet eno samo praktično lice: človeštvo, živa materija. In med slovensko tvor-nico mila in francosko tvornico mila je edina razlika ta, da stoji ena na Slovenskem, druga na Francoskem. In vse skupaj, človek, narod z vsem, kar je in kar ima, je samo še geografski pojem. Ljudje, ki žive na Nemškem se imenujejo Nemci, ljudje, ki žive na Slovenskem pa se imenujejo Slovenci. Eni in drugi se samo tako imenujejo, ker govore eni nemško, drugi slovensko, sicer so pa eno in isto: prebivalstvo.
Stvar izgleda smešna. Nismo mi krivi. Pokazano praktično-materijalistično stališče »Slov. naroda« je, ki pojem narodne individualnosti dovaja v nezmisel in absurdnost. Saj vendar individualnosti naroda ne predstavlja njegova materijalna imovina, ampak njegova živa bitnost, njegova duševna konsti-tucija, njegova duhovna kultura in njegovo narodno občestvo, to je narodova inidvidual-nost. In ta je individualnost slovenstva. Za to integralnost gre. V Sloveniji je lahko milijon tovarn, to še ni slovenstvo. In če bi izgubili Slovenci vse tovarne, kolikor jih imamo, s tem naša slovenska individualnost ne bi nič izgubila; a če bi nam odvzeli le eno besedo našega slov enskega jezika, bi bila integralnost slovenstva že okrnjena. To so vendar stvari, jasne ko boli dan.
Človek naravnost osupne ob nazorih, kakor jih razvija člankar »Slov. naroda«. Njemu je slovenstvo čisto samo materijalna zadeva, idealnega momenta ta »praktični« Ju-gosloven sploh nobenega ne pozna. In zato seveda tudi ni čudno, če vidi »spas« Slovencev samo v unitarizmu. Kakor si predstavlja narod, tako si predstavlja pač tudi državo: zgolj materijalistično-mehanistično. Njemu je narod država in država narod, s tem razločkom, da se po njegovem naziranju mora narod prilagoditi državi, in no narobe ali pa vsaj medsebojno. Unitaristična država je tu, torej se mora slovenski narod tej formi podvreči, če ustreza njegovim zahtevam in potrebam ali ne. Organizacija je vse, individuj nič. To so že marksistični nauki
Nikakor seveda ne mislimo s člankarjem »Slov. naroda« debatirati. Mi smo tu samo malo ilustrirali njegova izvajanja Nemogoča je debata proti nazorom, ki segajo nazaj v 18. in 19. stoletje in s katerimi je moderna demokracija že davno temeljito pomedla. Teoretično in praktično.
Prenapolnjenost srednjih šo! v Ljubljani.
V ljubljanske gimnazije se je letos vpisalo toliko učencev in učenk, da so nekateri razredi prenapolnjeni. Tako imajo nekateri oddelki na I. drž. gimnaziji nad 60 učencev, isto-tako na II. drž. realni gimnaziji; prenapolnjeni so tudi nekateri oddelki na III. realni gimnaziji. Srski zakon o srednjih šolah določa, da ni treba v nobenem razredu nižje srednje šole biti več nego 50 učencev, v 5. in 6. razredu več nego -10 učencev in v 7. in 8. razredu več nego 30 učencev. Da je še to maksimalno število razmeroma zelo visoko, dokazuje načrt novega srednješolskega zakona, po katerem bi smelo biti 50 učencev skupaj samo v I. razredu, kjer jih še med letom precej odleti; v 2., 3. in 4. razredu bi smelo biti samo po 40 učencev, na višji gimnaziji pa v nobenem razredu ne nad 30.
Človek bi mislil, da bo šolska uprava v Belgradu, ki o tem odloča, kratkomalo ukazala deliti prenapolnjene oddelke in otvoritl paralelke; saj je znano, da vpliva prenapolnjenost razredov v vsakem oziru kvarno: glede discipline, učnih uspehov in zdravja učencev. Čisto naravno je, da v prenapolnjenih razredih pade procentualno mnogo več dijakov nego v manjših razredih. Dijak se zanaša, da ne bo vprašan in se zanemari, profesor pa more vprašati vsakega posameznega učenca le malokrat; vsako individualno ravnanje z učenci je nemogoče. Ne bomo tu razmotrivali vprašanja, ali je umestno, da se »število para-lelk določa š»le v začetku vsakega šolskega leta v Belgradu; po našem mnenju je namreč vsako leto že meseca junija, ko so končani sprejemni izpiti za I. razred in ko je znano, koliko učencev je izdelalo v posameznih razredih, mogoče precej natančno vedeti, koliko oddelkov bo treba v jeseni na posameznih zavodih, in ministrstvo bi lahko dalo že v teku počitnic prosvetni,n oddelkom v oblastih pooblastilo, da dovolijo v jeseni otvoritev določenega števila novih oddelkov kar sami ter tako preprečijo negotovost in zmedo v septembru. Danes hočemo opozoriti samo na nastopno. Čujejo se namreč glasovi, da ni gotovo, ali bo ministrstvo dovolilo potrebno število paralelk, ker vsaka paralelka seveda nekaj — stane. Upamo, da so taki glasovi neutemeljeni; prav le dni je dr. Kulovec s številkami tako neizpodbitno dokazal, kako ogromno več davkov plača Slovenija nego jih določa proračun, da pač Slovenija lahko brez najmanjših težkoč od teli desetin milijonov dinarjev dobi nazaj tistih par desettisoč dinarjev, ki jih bo treba za nove paralelke. Če bi pa le imeli pesimistični glasovi v tej stvari prav. potem opozarjamo slovenske poslance, da poklonijo tej stvari svojo pozorn-ost.
Ker so se baš te dni obravnavali v časopisju ogromni davki, ki jih plačuje Slovenija, omenjamo še tole. V pokrajini, ki je v davčnem oziru tako visoko aktivna, pač ni treba, da je nastanjena srednja šola v zasebnem poslopju, ki temu namenu ne odgovarja v nobenem, zlasti ne v zdravstvenem oziru. Kdor hoče take prostore videti, naj si ogleda poslopji, kjer je nastanjena III. drž. realna gimnazija. Nujno potrebno je, da se zgradi v Ljubljani za ta zavod novo poslopje.
šolski vestnik.
Statistika češkega šolstva. Natančen pregled letne statistike o vsem šolstvu v ČSR je izdal državni statistični urad. Število vseh šol znnša 20/.36, od teh je bilo 13.384 češkoslovaških, 596 rusinskili (ruskih), 5049 nemških, 915 madžarskih, 123 poljskih, 2 romunski, 5 hebrejskih in 162 večjezičnih. Na Češkem je bilo 9760 šol, na Moravskem 4561, na Šleskem 1070, na Slovaškem 4129, na Podkarpatskem Ruskem pa 716. Visokih šol je bilo 14, srednjih 358, strokovnih (poljedelskih, trgovskih in obrtnih) vsega vkup 564, nadaljevalnih (narodnih gospodarskih, trgovinskih in obrtmh nadaljevalnih šol) 2254, meščanskih 1666, ljudskih 13.904, ostalih (posebnih višjih, bogoslovnih, godbenih, inozemskih in drugih) 1475, Medtem ko je število šol zadnja leta naraslo, je padlo število vseh učencev 1. 102S/24 na 2,440.099, razen Rusinov (Rusov) in Židov. V šolskem letu 1923/24 je bilo v šolah 1,631.793 Čehoslovakov, 76.658 Rusinov (Rusov), 545.350 Nemcev, 130.347 Madžarov, 20.496 Poljakov, 32.256 Židov in 3199 učencev dragih narodnosti. Na visokih šolah je bilo 25.012 slušateljev, na srednjih 109.062 študentov, na strokovnih 86.103, na nadaljevalnih 181.202, na meščanskih 813.739, na ljudskih 1,642.142, na ostalih pa 32.839 slušateljev oziroma dijakov. Na meščanskih šolah je naraslo število učencev proti 1. 1922., in sicer za 21.775 (na Češkem za 9686, na Moravskem za 5452, na Šleskem za 1534, na Slovaškem za 4358, na Podkarpatskem Ruskem za 745), na ljudskih šolah s« jo skrčilo število učencev vsega vkup za 146 tisoč. 697, in sicer: na Češkem za 86.506, na Moravskem za 34.635, na Sleškem za 6579, na Slovaškem za 18.129, na 1'odkarplskem Ruskem pa za 818.
Dnevne
Poslanec Sušnik je obolel in mora po nasvetu zdravnikov za par tednov odpotovati iz Ljubljane v zdravilišče.
Orlovski stadion. Najbolj nehvaležno delo, betoniranje temeljev za ograjni zid, je hvalabogu v glavnem dokončano; le škoda, da jih ne moremo pokazati radovednemu občinstvu za reklamo, ker so skriti v zemljo. Vendar pa sedaj že lahko pridejo na svoj račun tudi tisti, ki hočejo takoj videti kaj mo-numentalnega; ogledajo naj si nad 130 m dovršenega zidu, pa bodo zadovoljni z napredkom in navdušeni za nadaljnje uspešno sodelovanje pri akciji za zgradbo stadiona.
»Jutro« je pred nekaj dnevi čutilo potrebo posvariti svoje pristaše, naj ne kupujejo srečk »Dijaškega podpornega društva«, češ, da je to društvo »klerikalno«. Kako tako opozorilo vpliva na naše prijatelje, priča sledeči dopis: »Dijaško podporno društvo v Ljubljani*I Z ozirom na »Jutrovo« pojasnilo, da je to društvo »izrazito klerikalno«, pošljite mi dve srečki loterije, ker sem hud »klerikalec«, S spoštovanjem D. M., Sevnica. — »Jutru« se za brezplačno reklamo zahvaljujemo ter se še priporočamo.
Za Jugoslovensko Matico. Ob priliki proslave rojstnega dne našega prestolonaslednika je zbrala vesela družba 2>Pri Kralju« na Holmcu p. Prevalje znesek Din 142.50 in ga poslala Jugoslovenski Matici. Iskrena hvala!
Gospode katehete, šolska vodstva, kandi-date(-inje) usposobljeno-stnih izpitov, učiteljišč-nike in bogoslovce ler stariše prav nujno opozarjamo na skrbno sestavljeno »Metodiko kat. verouka« profesorja I. K. Vreže, ld je ravnokar izšla v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. V kratkib jedrnatih sestavkih obravnava učne enote, stopnje in zahteve ter podaja prelepa navodila za pouk, učno snov in nje obravnavo na nižji stopnji, mnogo izdelanih učnih slik in še posebno obsežno pripravo na sv. mašo, prvo spoved in prvo sv. obhajilo. Velevažen je odstavek: Usposobi jenostni izpit za pomožno poučevanje kat. verouka v osnovnih šolah.
Razpisana služba. Razpisana je služba učiteljice-praktikantinjc na državni gluhonc-m-nici v Ljubljani. Prošnje do 30. septembra t. 1. — Dalje je razpisanih več stalnih učnih mest na ljudskih šolah v ljubljanskem okrožju. Natančnejši pogoji v »Uradnem listu« z dne 12. septembra t. L, št. 86.
Hrastnik je industrijska dolina, kjer je nnogo nad 5000 duš delavskega ljudstva, raznih gostiln in točilnic na 50, cerkve nobene. Cerkveno in politično je Hrastnik razdeljen, en del na Dolsko župnijo in občino, drugi pa na Trboveljsko župnijo, oziroma faro. Do najnovejše dobe ni bilo tukaj nobene krščanske organizacije. Nič čudno, saj ni tu niti eden katoliški iuteligent. Leta 1920. je tukaj služboval kot rudniški zdravnik sedanji načelnik lii-gijenskega zavoda v Ljubljani g. dr. Ivo Pire. Na njegovo pobudo se je osnoval pripravljalni odbor z namenom ustanoviti katoliško izobraževalno organizacijo v Hrastniku. G. dr. Ivo Pire je bil načelnik pripravljalnega odbora, in je vse delo vodil do ustanovitve, potem je odšel na nadaljnje študije v Prago. Katoliško izobraževalno društvo je bilo sicer ustanovljeno, a ostalo je brez vsakega duševnega vodstva, ni imelo ne prostorov ne drugih sredstev. Cez eno leto se je ustanovila javna knjižnica, ki je že danes dobro obiskana. L. 1924. je tukajšnji gostilničar g. Al. Loger zgradil veliko dvorano. Tli je našlo društvo javno zavetišče, takoj si je nabavilo klavir in ustanovili so pevski zbor, ki ga poučuje g. Rozman iz Zagorja. Ustanovil se je tudi dramatični odsek, ki je že več dobro uspelih iger uprizoril. Društveni odbor je sklenil, da se slovesno proslavi društvena 5 letnica v nedeljo, dne 20. septembra t. 1. na sledeči način: Dopoldne ob 10 sv. maša pri Lcgerjevi kapeli, po maši slavnostno zborovanje v dvorani, popoldne ob 4 gledališka predstava :.■-Crnošolec' v 5. dejanjih, po igri bogati srečolov, šaljiva pošta, prosta zabava s petjem itd. Svira tamburaški zbor. Prijatelji krščanskega gibanja se vabijo, da pohite ta dan v Hrastnik!
Umrla je v Dragomlju pri Domžalah v torek, dne 15. t. m., gospa Frančiška Banko roj. Kuhar v starosti 68 let. Pokopali jo bodo jutri dopoldne ob 0. uri na pokopališču v Št. Pavlu. Pokojna jc bila vzor matere in gospodinje ter dobrosrčna do revežev. Naj v miru počiva!
Pri Sv. Križu pri Litiji praznuje 17. t. m. g. Franc Miglič, organist 40-Iei.nico svojega dela na tem polju. Bil je 20 let organist. na [gu, drugih dvajset let pa pri Sv. Križu, Ob tem jubileju najlepše čestitke.
Velika tatvina. V soboto, 12. t. m., je bilo iz zaklenjene blagajne v gostilni »Pod Lipo« v Mostah ukradeno okrog 17 do 18 tisoč dinarjev. Razen denarja še ura in tri srebrne verižice, Tatu so morale biti hišne raz-nere znane, kajti ključ od blagajne sc običajno nahaja v spalni sobi v bližini blagajne, lat se je moral najprej podaii v spalno sobo, :jcr je našel ključ, potem se jc napotil do lagcijnc, katero jc brez težkoč odprl in od-escl omenjeno svoto, uro in verižico. Tega lejanja jc bil osumljen mlnd {ant, ki je v soboto med 12. in 13. uro bil v gostilni. Po ipisu, ki ga je navedla goslilničarka, je pobija lakoj izsledila pravega dolgoprstneža — V.. P. iz Dcv. Mar. v Po'iu. Pri hišni preiskavi na nietfovem domu sc jc našlo 12.280 Din,
nakar je M. P. tatvino priznal. Priveden Je bil v zapore.
Ne igrajte se z orožjem! Polajko Alojzij, čevljarski mojster v Vodmatu, se je 13. t. m. v gostilni Vehovc v Žužemberku igral s samokresom. Med igranjem se mu je samokres sprožil in ga zadel v sence. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
Na konferenco bojevnikov invalidov ▼ Ženevi je danes odpotovala jugoslovanska delegacija, sestoječa iz treh članov zveze invalidov. Izvršilni odbor za Slovenijo je zastopan po tovarišu I. Marinkotu. Želimo, da bi delegacija dosegla uspehe v svrho pomoči pri rešitvi našega perečega invalidskega vprašanja.
Skupno potovanje po južni Nemčiji. Sejm-ski urad v Frankfurtu ob Meni namerava prirediti v prvih dneh meseca oktobra t. 1. skupno potovanje po južni Nemčiji in na frank-furtski sejem. Načrt potovanja predvideva obisk Rcgensburga, Monakovega, frankfurt-skega sejma, Wiesbadna in Bad-Nauheim-a in Heidelberga, Vodstvo v raznih okrajih prevzamejo onrlolne trgovske zbornice. Dnevni stroški (brez vožnje po železnici) bodo znašali približno 15 mark. Udeležniki bodo imeli priliko videti vse, kar je interesantr.ega v teh krajih, in slepiti v stik z vodilnimi osebami gospodarskih krogov. Udeležbo je priglasiti Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 22. septembra t. 1.
Šef izseijeniškega komisarijata v Zagrebu g. dr. F. Aranicki nam sporoča z ozirom na članek -Naši Amerikanci na poti v domovino«, ki je izšei v 144. štev. našega lista in v katerem se nahaja pritožba proti postopanju generalnega konzulata kraljevine SHS v New Yorku, da so omenjeni Slovenci po izvršenih poizvedbah došli po vize v ta generalni konzulat v času, ko so se pisarne žc zapirale, to je, ko so že uradniki odhajali iz konzulata,
Čebelarsko veselico priredi Čebelarsko društvo v Tacnu pod Šmarno goro v nedeljo, 20. t. ra. Vstopnina prosta. Sodelovalo bo pevsko društvo »Zarja«.
Hiša mora imeti štiri vogale; tri podpira taka žena. ki je varčna gospodinja, četrti je pa milo »Gazela«, ker si brez tega ni mogoče misliti blagostanja v družini.
Krasne otroške ia damske obleke priporoča ICrištoiič - Bučar, Ljubljana.
Proti odebetosti deluje s kolosalnim vspehom samo "Vftiiainov
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja Laboratorij Hr. 0. Vilfan, Zagreb, l':!ca'?(M
Iz Ljubljane.
Vstopnice za slavnostni kouccrt »Ljubljau-sKega Zvona« se že dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Povodom poroke gosp. černivca z gosp. Marijo Gabrič se je nabralo za Podporno društvo slepih tu Din 130.—. Srčna hvala! — Uradniki računov, del. min. fin. v Ljubljani so darovali Din 300,— in dijaki gimnazije v Ptuju Din 85.— našemu društvu. Vsem darovalcem iskrena hvala! — Podporno društvo slepih.
Pale Antona, hlapca gostilničarja pri >'Sarem tišlerju« v Kolodvorski ulici, je včeraj zjutraj ob pol eni naše! na cesii Kranj— Jezersko nezavestnega šofer Alojzij Erman. Bil je povožen od neznanega automobila; za-dobil je težne notranje poškodbe, katerim je včeraj ob 5 popoldne v javni bolnici podlegel.
Ponesrečil sc je Josip Mozer, izvošček na Sv. Petra cesti, ko je privozil mimo Kette-Murnove ceste in zavil na Dovozno cesto, kjer je zadel z vozom ob vogal hiše, vsled česar je konj odskočil, Mozer pa je padel z voza ter se ponesrečil. Prepeljan je bil v bolnico. Zdravniška preiskava je dognala močno pre-tresenje možgan.
C. J. Hamann osemdesotletnik. Redek jubilej praznuje jutri, 16. t. m. naš nemški someščan gospod C. J. Hamann — 80 letnico svojega rojstva. Rojen 1. 1845. je po dovršenih trgovskih študijah ustanovil 1. .1868. v Ljubljani specijelno trgovino s perilom in toaletnim blagom, katero je s svojo agilnostjo, re-ehiostjo in solidnostjo povzdignil v cvetoče podjetje, ter je bila trgovina Hamann kmalu splošno znana po vsem slovenskem ozemlju. Jubilant je eden izmed onih redkih priseljenih Nemcev, ki niso nikdar pozabili, da žive med Slovenci. Ni se mešal v dnevno politiko, pač pa je rad podpiral razna slovenska društva ter bil jako koncilijanten napram vsem. Radi svoje poštenosti, ljubeznjivosti in dovtip-nosti je stari Hamann splošno znan in priljubljen v krogih starejših Ljubljančanov. Značaj-nemu — navzlic svoji visoki starosti še vedno čilemu in vedremu možu — želimo še mnogo let ter niu k jubileju iskreno Čestitamo.
Umrli so v Ljubljani: Terezija Potokar, hišna posestnica, 72 let. — Rudolf Hille, tovarniški zastopnik, 54 let. — Gašpar Karlin, gostilničar in posestnik, 50 let. — Frančiška Škarja, služkinja, 49 let. — Jerica Bevc, vdova raagistratnega sluge in hišna posestnica, 67 let. — Edvard Hoge, kovaški vajenec, 19 let. — Josipina Zorič, poduradnikova žena, 33 let. — Ivan Kumelj, čevljarski pomočnik, 28 let.
Kavarna Leon. Vsak dan prvovrstni *a> Ionski orkester. Začetek ob osmih.
Trg. Ceno na trgu so ostale skoro iste. Podražile so se bosanske češplje od 4 na o Din ter hžol v stročju. Na novo so se pojavile domače bre-skve in med v satovju. Domačega sadja je bilo v
, l!Vu 7jasl1 •iabolk ,n	manj pa jo bilo
domačih češpelj. čuti sp pomanjkanje brunuic, po katerih ljudje zelo sprašujejo, a jih ni skoraj nič na trgu. Cena jajcem je obstala pri par za 3 Din, a se je komaj vzdrževala ker jih prekupci železr nicarji pokupijo na kmetih. Tozadevno bi morule politične oblasti in železniško ravnateljstvo vendar nekaj ukreniti. Na prodaj so bili prvi divji zajci in jerebice. Uvedena je akcija za znižanje cen kruhu. Goveje meso v mesnicah po mestu 16—19 Din, na trgu I. 18, II. 15, III. 9, kg jezika 18-10, vamnov 9—10, pljuč 6—8, jeter, ledic, možganov 18—19, loja 7.50—10, telečje meso 1. 20, II. 17, jetra 25-
30,	pljuča 20, prešičje meso I. 27.50, U. 20—25, pljuča 10, jetra 15—20, ledice 27.50, kg glave 7.50, parkljev 5, trebušne slanine 25—26, ribe in sala 29—30, mešane slanine 28, slanine kranjskih pre-šičev 22.50—25, slanine na debelo 29, masti 30—
31,	šunke 35—37, kg prekajenega mesa 30—85, prekajenih parkljev 12, prokajene glave 15, jezika 35, kg koStrimovega mesa 14—15, kozličevine 20— 22, konjskega mesa I. 12, II. 9—10, klobase: kg krakovskih in debrecinskih 44, hrenovk, safulad, posebnih 35, tlačenk 20, pol prekajenih kranjskih 32—40, suhih kranjsluh 67, prekojene slanine 30 —85, perutnina: majhen piščanec 12—15, večji 15 -28, kokoš 23-35, petelin 25—40, raca 25-30, domač zajec manjši 8—12, večji 13—58, divjačina: divji zajec -10, ribe: kg krapa 26—32.50, Sin j na 25-30, ščuke 25—30, postrvi 53-60, klina 13.50—15, mrene 17.50-20, pečenke 8—12.50. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 mleka 2.50 -3, kg surovega masla 45— 50, čajnega masla 60—05, masla 40 -50, bohinjskega sira 38, sirčka 0—10, jajce 1.50. Pijače: liter starega vina 16—21, novega 12—14, čaša piva 5, vrček 4.25—1.50, steklenica 5. Kruh: kg belega 6, črnega in rženega 5.50. Sadje: kg luksusnih jabolk 8. I. 7, II. 6, 1!!. 2.50—5, luksusnih hrušk 12,
I- 8, II. 6, III. 2.50—4, limona 0.75—1. kg svežih fig 12, orehov 10, luščenih orehov 35. češpelj 3—
5,	breskev 6—10, grozdje 8-14, suhih hrušk 9, suhih češpelj 18. Špecerijsko blago: kg Portoriko kave 68—72, Santos 52—56, Rio 44—52, žgane ':ave 56—100, kristalnega sladkorja 14, sladkorja v kockah 10, kavne primesi 24, riža 1. 10—12, II. 8—10, 1 namiznega olja 22, jedilnega 19, vinskega kisa 1.50, navadnega 2.50, kv soli 1.50, celega popra 34, mlefc;«a 36. paprike II 20, sladke 52. 1 petroleja 7, kg testenin 1.14, II. 10.50, pralnega luga 3.75, čaja 72—120. Mlevski izdelki: kg moke 00 -V50, 0 5.25, 1 5, 2 4.70, 3 4.25, 4 3.50, 5 3.25, 6 2.G0, kaše
6,	ješprenja 6—7, ješprenčka 10—14, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50, koruznega zdroba 4.50, paničnega zdroba R.50, aiciove moke I. 9. It. 7. ržene moke 5.50. Žito: q pšenice 300—310, rži 275—300, ječmena 220—230, ovsa 220—270, prosa 380, koruze 215, ajdo 325—335, fižola ribenčana 400, pre-pellčarja 350, graha leče 600. Kurivo: q premoga 2'<0—460, kub. meter drv 140—180, mehkih drv 100, Krma: q sladkega sena 75, pol sladkega 50, kislega 40, slama 50. Zelenjava in gobe: kg solate 5—6. radiča 7—8, zgodnjega zelja' 1—1.50, rdečega zelja 3—4, kislega zelja 2—3. karfijol 10— 20, kolerab 4—5, špinače 8, paradižnikov 3, kumar 0.75—1, buč 0.75—1, fižola v stročju 6—8, lušče-negn fižola 3—4, čebule 2—2.50, česna 15, krompirja 1—1.25, repe 0.50, kisle repe 3, korenja 3— 5, peteršilja in zelenjave za juho 7, merica jurč-kov 5—6. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani, dne 12. septembra 1925.
kupite najbolje in najcenešje pri tvrdki
palača »Ljubljanske kreditne banke« in Gosposvetska cesta 14. Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA r.a ia!ogi!
Iz
rske.
Popravek. Shod dr. Hodžarja, o katerem | smo včeraj poročali, se ni vršil v Dramljah, j ampak v Grižah.
Sv. Pavel pri Preboldu. Tu je umrl dr-| žavai cestar Josip Obriskal v najlepši moški dobi. Pogreb se jc vršil v nedeljo, dne 6. septembra 1925, z mnogobrojno udeležbo občinstva od blizu in daleč. Pogreba so se udeležili tudi razen enega vsi tovariši celjske sekcije z g. nadsvetnikom ing. Marekom in cesl-; nim nadzornikom Lukmanom. Rajnik je bil ; zelo priljubljen.
IZ MARIBORA. NASE ŠOLE V LETU 1925—
Srednje šole so se obilno napolnile in počitniško življenje se počasi uvrščuje v tok ; normalnega šolskega življenja. Naša gimna-■ zija raste, kar nas posebno veseli. Brihten člo-i vek, ki sc ravno na tem zavodu izobrazi za ; vse mogoče panoge realnega življenja, dobi i v očeh ljudstva popolno izobrazbo samo na ; tem zavodu. Zato mu ravno ljudstvo /.?, t-i in pošilja najboljše sinove na la zavod. ' * j stvo je pa seve prepričano, da bodo vse to-j zadevne priprave točne. Zato jc naravno, da tako na dijake kakor na ljudstvo zelo neugodno vpliva dejstvo, da naučna uprava ni izvršila raznih predpriprav za točen pričetek učenja. Dijaki so pričeli prihajati že 24, avgusta, se dolgočasili, postajali po ulicah, trošili denar in delali nepotrebne stroške; pa kljub temu, dasi jc minilo že dobre tri tedne, šc danes ni urejenega delinitivnega pouka, ker ni niti še imenovanja učiteljskih moči in drugih pogojev, da se bi mogel pouk točno in v polnem obsegu vršiti. Da ta netočnost in zavlačevanje vpliva na dijaštvo več kot demorali-zujoče in škoduje ugledu šolske uprave, jc več kot jasno. Gospoda! Jc žc čas, da se za šolo vse ob pravem času pripravi! — Dobili smo nov disciplinarni red. Vsak šolnik, ki je le malo pogledal v njegovo vsebino, vidi pač v njem polno policijskih predpisov, pa malo vzgojnih momentov. Dovoljuje se letos mladini neovirano obisk kina, !.?r.sko leto je bilo strogo prepovedano! Plcsre vaje so dovoljene vsem učencem višjih razredov, lansko leto lc abiturijcntoml N» ^mi* ec spuščali v kritiko
umestnosti oziroma neumestnosti teh odredb, poudarjamo le moment, ki ga mora upoštevati vsak šolnik, da namreč na tem večnem spreminjevanju, na tej večni nestalnosti trpi vzgoja, ki zahteva trdnih, stalnih smernic. Prepoved se izpodbija z dovoljenjem in obratno. Ali kaj gledate v dušo naraščajočega dijaka, ali kaj mislite na to, kako to vpliva na izoblikovanje značaja, da se ravno s tem ne-stalnost., vihravost vzgaja?
In pasus: Sokoli-dijaki smejo nositi svoje znake, Orli-dijaki pa nel Odkod ta razlika? Je to utemeljeno v pedagogiki ali pravici? Mislimo, da je edino pravilno stališče: .Ali vsem, ali nobenemu! Kako bo to privilegirano stališče vplivalo na disciplino, vzgojo, šolo vebče? Ali se hoče s tem že v kali vzgojiti v srcih zapostavljenih vsako prepričanje na pravičnost?
In pasus: Vse življenje dijakov, ki sc udej-stvuje v društvih, naj stopi pod policijsko nadzorstvo. Torej so ravnatelji in učiteljski zbot* nedorastli za vzgojno, uspešno kontrolo svojih učencev, da jim jc treba iskali kuratelc izven zavoda? Naj sc res ubije vsak polet v idealnem dijaštvu?!
Ali nadalje kaj mislite resno na problem koedukacije moške in ženske mladine v srednjih šolah? V razredih je do tretjine ženske mladine. Ali mislite, da se bo ta težki problem dal reševati, nc da bi trpela škodo v razvoju niti moška, niti ženska mladina v tem sistemu? Misliti bo gotovo treba na to, da se vsled naraščujočega poseta ženske mladine ustvarijo posebni ženski zavodi! Začnimo — ali pa vsaj mislimo na to!
Poudaimo pa še eno plat dijaškega življenja, ki postane lahko usodepolna: mate-rielna stran. Kakor čujemo, so dijaki, ki štirinajst dni niso za večerjo, niti zj kosilo imeli drugega, kakor kruh in vodo. Človekoljubne inštitucije, ki so vsaj skromno oskrbovale nešteto dijakov, so prenehale, nekatere životarijo oziroma bodo imele, n. pr. Dijaška kuhinja,veliko dela. Manjka sicer rajnega dijaškega očeta dr. Medveda pri tej ustanovi, upamo pa, da se bo tu dobilo zanj dobro nadomestilo. Žal in zopet žal, da je prenehala dijaška vc» čerja! Tarnanje se sliši pri vsakem koraku. Nujno je torej, da se ta ir.štitucija oživi kakorkoli.
Poudarili smo nekaj momentov, o katerih moramo razmišljati, če nam je na srcu usoda naših dijakov. Upamo, da vsaj ta mig ne bo glas vpijočega v puščavi in se ho začelo o tem resno razmišljanje, temu razmišljanju oa bodo sledila resna dejanja.
Cercle irancais. Francoski krožek otvori dne 2. oktobra zopet svoje francoskc kurze, in sicer tri kurze za odrasle, dva kurza za otroke od 6. do 10. leta, ponavljalnc kurze za šolsko mladino in večerne kurze v malih skupinah po dogovoru. Nadaljnja natančna pojasnila in prijave se dajejo in sprejemajo vsako sredo od petih do sedmih zvečer v društveni čitalnici na državni gimnaziji, od 2. oktobra naprej tudi v kurzih samih.
Gostovanje mariborske drame. Sreda, 16. sept., ob 20. uri v Murski Soboti: »Satan v ženski«. — Četrtek, 17. sept., ob 20. uri v Murski Soboti: »Georges Daudin« ali »Prevarani soprog«. — Četrtek, 17. sept., ob 20. uri v Ljutomeru: »Satan v ženski«. — Petek, 18 sept., ob 20. uri v Ljutomeru: »Georges Daudin« ali »Prevarani soprog«. — Petek, 18. sept., ob 20. uri v Gomji Radgoni: »Satan v ženski«. — Sobota, 19. sept., ob 20. uri v Ormožu: »Satan v ženski .
Drž. posredovalnica dela izkazuje za pretekli teden: 137 prostih mest, 189 oseb iskalo službe, uspešnih posredovani ie bilo 6*5 37 oseb odpotovalo.
IZ TRBOVELJ,
Licitacija gramoza. Pri cestnem okrajnem zastopu v Laškem se je vršila v nedeljo licitacija gramoza za okrajne ceste v Trbovljah. Konkurenca je bila velika, tako da se je gramoz, ki se ima dovažati za nasipanje cest, licitiral pod tako nizkimi cenami kot nikdar poprej. Cesto od g. Kukenberga v Trbovljah pa do kolodvora je dobil gosp. Hauck J za 39 Din kub, meter, od g. Kukenberga do g. Malgaja v Gaberskem g. Kmet M. za 62 Din kub. meter in od g. Malgaja do Mihcevc ridc nad Gaberskem pa g. I. Fcrenc za 63 Din kub. meter. Gramoz sam stane v občinskem kamnolomu 25 Din in po predpisu nc sme biti debelejši kot 1—4 cm3. Ta licitacija stopi izven veljave o Božiču. Nadzorstvo nad cestami jc dobil g. Jože Goropcvšek, posestnik v Trbovljah.
Most na Vodah. Okrajni cestni zastop razširi na Vodah, kjer je največji promet, pri g. Lisacu kameniti most do Fortejeve škarpe, ker je sedanji za današnji promet preozek.
Sestanek zaupnikov ožjega krajevnega odbora SLS se je vršil včeraj, t. j. v nedeljo. Med drugimi točkami sc jc tudi obravnavalo glede občine. Krajna organizacija SLS protc* stira, da se pač govori o spremembi gerenta, nič pa o občinskih volitvah. Sklenilo se je naprositi fudi poslance, da intervenirajo na pristojnih mestih in se napravi konec geren-tovanju. — Šolsko vprašanje nikamor ne pride naprej. Največji industrijski kraj v državi nima niti meščanske šole, kaj šele strokovne ali srednje šole. Pri Sv. Katarini se ni odprla niti dvorazredna ljudska šola, ker p«ravijo, da
ni učiteljev. Sploh hoče višji krajevni odbor SLS posvetiti vse svoje moči, da se te razmere odpravijo.
Tisočkronske doklade ne bo. Deputacija zaupnikov rudarjev se je mudila prošli teden v Ljubljani pri centralnem ravnateljstvu tr-bovljske premogokopne družbe, da se izplača običajna kvartalna tisočkronska doklada rudarjem. Gospodje pri družbi so odgovorili, da ne morejo dati te doklade radi slabih naročil premoga. Ako se pa zboljša promet za premog in se dobe naročila, potem nakažejo morebiti v oktobru. Trbovljski rudarji pa znamo, da je cela zaloga na separaciji izčrpana že pred mesecem in je negativen odgovor samo izgovor. Zadnja izplača doklad jc bila o veliki noči.
Iz Prekmurja.
Zbor prekmurskih zaupnikov SLS v Mur» sfc Soboti. V nedeljo, 13. septembra, je nad 300 odbornikov in zaupnikov prekmurskih krajevnih organizacij SLS napolnilo Dittricho-vo dvorano v Murski Soboti. Celo Prekmurje od Dolnje do Gornje Lendave jc bilo polno-številno zastopano. Zborovanje je vodil poslanec Šiftar. Poslanec Klekl je podal politično poročilo, posl. Vesenjak je govoril o državnem gospodarstvu, zlasti o davkih in carinah, tajnik Kranjc pa o organizaciji SLS v Prek-murju.
it i|Af
l i C *
Prva slovenska učna knjiga
»KAKO SE NAUČIŠ FOTOGRAFIRATI*
3SB> JE PRAVKAR IZŠLA I
V vsaki knjigarni.	Ccna 9 Din
■ • ■ . — •
!z ostale Jugoslavije.
Boj proti dre sinji kruha v Belgradu. V Belgradu se je tržno nadzorstvo bolj malo brigalo za pobijanje draginje najvažnejših živil, zlasti kruha, ampak je prepustilo reguliranje cen naravnemu razvijanju oziroma svobodni konkurenci. Vse, kar je občina storila za pocenitev kruha, je bilo to, da je občina nakupila v času najhujše stiske nekaj moke, ter je oddajala za nižjo ceno pekom pod pogojem, da pečejo iz občinske moke nekoliko cenejši kruh. Znatni dobički pekov pa so pospešili ustanovitev delniške družbe >Orao ", ki je v Belgradu ustanovila veliko medemo parno pekarno in je začela prodajati kruh po znatno nižjih cenah kakor peki. To je peke ujezilo. Na bogve-kakšen način se je doseglo, da so pomočniki družbe »Orao< nalašč kvarili moko, kvarili kvas, gnetli v testo žeblje in drugo nesnago itd. Družba pa je prišla tem nagajivostam na sled. Nepoštene pomočnike je takoj odpustila, potem pa začela mesiti v kruh vsakih 10 dni srebrni denar s posebnim znakom, vsakega prvega v mesecu pa cekin s posebnim znakom in je obljubila izplačati vsakemu, kdor slučajno kupi hlebec z denarjem, povrh Še 1000 dinarjev nagrade. Na ta originalen način je družba razvila svoj obrat tako- da je vrgla cene za 30 odstotkov nižje kakor so bile prej, število njenih podružnic in prodajaln pa se je v ' nekaj mesecih popetorilo.
Stanovanja za železničarje v Belgradu. i Za zgradbo' železničarskh stanovanj v Belgra- j du je odobrilo finančno ministrstvo kredit v | znesku 17,811.600 Din. Stanovanjske hiše za železničarje bodo začeli zidati takoj.
Uboj zaradi enega grozda. Topničar Štefan Bažič se je šel pred nekaj dnevi sprehajat v okolici Niša. Bilo je okoli 10. ure zvečer. Ko je Šel mimo vinograda kmeta Stojadinoviča, ga je prijela slast do grozdja. Komaj pa je stopil v vinograd, se je postavil predenj lastnik vinograda Stojadincvič, ki je Božiča na mestu ustrelil. Stojadinoviča so zaprli.
ki so merodajna sa izdajo obmejnih izkaznic v
predvidenih v (prilogi e) trgovskega in navigacijskega dogovora, podpisanega v Belgradu 14. julija 1024.
Člen 2. Izkaznice, predvidene r prednjem člerui, morajo biti vidirane od države, za koje ozemlje dajejo pravico kretanja, in sicer od oblasti, ki so merodajnes da jih izdajajo. Te. oblasti morejo zavrniti vizum ah pa izjaviti, da že dovoljeni vizum ni veljaven iu to v slučaju, ako gre za osebe, kojih obnašanje ni korektno in ki ne nudijo jamstva, da bodo uporabljali izkaznice za namene, za katere so določene. Oblasti so dolžne v takem slučaju medsebojno objaviti mere, ki so jih osvojile ter odvzeti izkaznice.
član 3. Osebne obmejne izkaznice, izdana v smislu prejšnjih členov, dajo imetnikom pravico, da se gibljejo tudi izven začrtanih potov (rout), toda v mejah obmejne cone druge države, tako, da jim je mogoče zapustiti to cono in se podati na najbližjo železniško postajo. Imetniki teh izkaznic pa nimajo pravice gibati se izven meja kraja, od-nosno oblasti, kjer ima sedež oblast, ki je izkaznico vidirala.
člen 4. Ena in ista izkaznica more biti vidi-raua od merodajnih oblasti za več krajev (provinc). V slučaju organiziranih izletov, ki jih delajo skupine več kot 10 oseb, se mora o izletu obvestiti oblast dotične obmejne države, kjer ima sedež ilruštvo, kamor spadajo dotični turisti. Ti se ne smejo podali na ozemlje druge države, razven če imajo izkaznice, predvidene v členu 2. To obvestilo mora tudi vsebovati osebo, ki je odgovorna pred dotično oblastjo, ki bo izdala potrdilo o prejetem obvestilu Odgovorna oseba mora ravno tako o izletu obvestiti najmanj tri dni pred izvršitvijo dotičuo najbližjo obmejno oblast, kamor se bo izlet vršil. To obvestilo naj se izvrši s priporočenim pismom.
Člen 5. Osebe, ki imajo izkaznice, predvidene v Členu 1., mcr.iio nositi običajno turistovsko opre----^------— -------------- iati
?eu
mejah konsumcije, določene za dobo 48 ur. Osebe morajo zadostiti vsakemu vprašanja carinskih oblasti glede ose.hne preiskave in glede preiskave prtljage. Lahko se preiščejo na vsako zahtevo merodajnih organov države, kjer se nahajajo. Fri sebi ne smejo imeti bančnih nakaznic razven kolikor to dopuščajo veljavna odredbe dotičnih držav. Posestniki izkaznic, ki jih predvidevajo prejšnji členi, re smejo ostati vee kot tri dni na ozemlju druge državo. Po tem roku se bo ravnalo £ njimi, ako nimajo za to posebnega dovoljenja od morodajnih oblasti te državo, kot a potniki brez dokumentov in so podvrženi občemu zakonu.
člen 6. Obmejne izkaznice, predvidene -členu 1., so bodo izdajale brez vsake pristojbina.
člen 7. Ta sporazum se bo ratificiral in ratifikacije se bodo čimprej izmenjale. V veljavo stopi eu mesec po izmenjavi ratifikacije ter ostane v veljavi tri leta po iem dnevu. Ako katera od sklepijjočik strank naznani drugi 12 mesecev prej nainoro. da hoče prekiniti ta sporazum, ostane isti v veljavi še eno leto, p-ocenši od dne, ko ie ta drugo obvestila.
Podpisano v Nettunu 18. julija 1925. Temu sporazumu je pridejan tekst, kako se mora izkaznica glositi.
seetva leže večinoma na severni strani Tatre. Ustanovo bodo opravljali predsednik poljske države in poznanjskl in gnezenski nadškof.
Trgovina z dekleti. Praška policija poroča, da je v preteklem letu izginilo iz Češkoslovaške nad 100 mladoletnih deklet, ki so padle bržkone brezvestnim trogvcem z dekleti v roke. Policija je od teh deklet našla le 22, vse druge so neznano kam izginile.
Izsuševanje Vardarsk« doline. Kakor javljajo iz Aten, je grško finančno ministrstvo podpisalo pogodbo z nekim anglesko-ameri-škim konzorcijem, po kateri bo ta konzorcij izsušil dolino Vardarja in doline drugih rek v Macedoniji. Na ta način bodo pridobili 220 tisoč hektarov rodovitne zemlje in bo tako Grčija lahko krila svoje potrebe po cerealijah doma.
Zaprli so na Dunaju 27 letnega dijaka Božidarja Matašiča, ker je hotel od neke visoke osebe izsiliti 5000 šilingov (okoli 40.000 Din).
Zločinci v Ameriki. Kriminalna ameriška statistika je ugotovila, da je nad 1 milijon ameriških državljanov že obremenjenih s kakšno policijsko ali sodnijsko kaznijo. To je en odstotek vsega prebivalstva. Prste so odtisnili 925.000 osebam, v policijskih zapisnikih pa imajo po abecednem redu urejenih pol-drug milijon imen- Največ zločinov rodi alkohol, zlasti med mladino. Ženske so v statistiki udeležene le s 5 odstotki. Po statistiki spada med najbolj navihane zločince mož, ki je doslej nastopil že pod 147 izmišljenimi imeni.
Divjaki so dostojnejsi kakor eiviliziranči. Misijonarka ms. Pieper, ki se je po daljšem delovanju v pokrajini Masumba v belgijskem Kongu vrnila v Nevvvork, se zgraža nad oh-ieko ameriških žensk. Pravi, da. so Američanke slabše kakor zamorke. Dejala Je: >Leta in lela sem eo trudil", da sem dopovedala ženskam v Masumbi, da njihova obleka ne sme obstojati le iz nekaj verižic, palmovega olja in solnčnih žarkov. Vidim pa, da imajo nase ženske na sebi le Šminko in puder, obleko pa le nakažejo (kakor nakaže poet s tremi pikami misli, ki jih ima).«
Av/jm&t ia snazsuje eevljsv. Neka new-yorska tvrdka je baje začela izdelovati aparate, ki avtomatično snažijo čevlje. Aparat okrtači blato, čevlje namaže iu zgladi do nenavadnega sijaja in to vse v pol minute. Ubogi snanlci čevljev! Zopet bo nekaj brezposelnih.
S svojim denarjem ae ve kam 35 letni ameriški bogataš Leopold Schelt. Dva in pol milijona dolarjev je že daroval za sirotišnice. Ima pa raz Jati ae nekih 30 milijonov. Sedaj se je obrnil preko časopisov na javnost, da mu svetujejo ljudje, kako bi najbolj pametno razdelil svoje premoženje.
o kretanju laških in jugoslovanskih planincev v obmejnih krajih.
Odkar nas ločijo umetne meje od uaših bratov onkraj Julijskih Alp, s katerimi smo bili vedno tako vsled naravne lege kakor tudi kulturno, v stalnih stikih, je bil zlasti turistični obmejni promet v Julijskih Alpah ter v ostalih krajih skoroda popolnoma omejen. Le po dobri volji kakega uvidevnega laškega graničarja je bilo mogoče našim turistom tupatani tja doli v Trento k izviru sinje Soče in še raslo naprej. Sicer je pa laiki šovinizem. ki ima kot strah velike oči, do skrajnosti onemogočil nspeani razvoj slovenske turistike v laških obmejnih krajih. Omeniti je treba samo slučaj v obmejnem pasu pri Železnikih, ko so pred dobrim letom ustrelili laški vojaki neke.ga dijaka jz Škofje Loke in pozneje obstreljevali tudi uradno komisijo samo. Takih obžalovanja vrednih slučajev je bilo ob laško-jugosiovauski meji nešteto. Razumljivo je torej, da se obmejni turistični promet p i mogel povoljno razvijati. Vsled tega je na-ia država pri sklepanju nettunske trgovinske pogodbe sklenila z laško državo v svrho lažjega gibanja ter nemotenega gibanja turistov v obmejnih ki-^jlh obeh držav poseben, špecijalen sporazum, ki bo znatno pripomogel k razvoju slovenske turistike.
Ker je ta sporazum velike važnosti za razvoj slovenskega planinstva iu bo gotovo naše planince ter turiste zelo zanimal, sa navajamo dobesedno:
Člen 1. članom obeh pogajajočih se strank, M so vpisani več kot eno leto pri društvih, ki imajo namen, da organizirajo izlete v visoke gore, kojih seznani si pridržite obe stranki, da si medsebojno izmenjate v teku treh mesecev od dne i uveljavljenja tega sporazuma, se morejo izdajati na ! prošnjo interesiranih društev posebne obmejne iz- j kaznice pa priloženem vzorcu celo v slučaju, ako i člani dejansko ne bivajo na ozemlju obmejnega j .kraja (cone). Tc izkaznice bodo izdajale oblasti in i sicer one države, kjer je sedež dotičnega društva,
Spomenik znamenitemu polarni tunu raziskovalcu kapitanu Seottu in tovarišem, ki so t njim vred našli smrt na južnem tečaju.
in FENfECS
in šivalni stroji edino elegantni, najtrpežiiv-V tudi najcencjši samo pri
JOS. PETELINC-U,
poleg Prešernovega spomenika, Ljubljana
StU
JSmsIHi«
Pariz, 15. sept. (Izv.) Iz Tientsina poročajo, da je reka Hcangho preplavila velik del province Šantung. Nan 3000 ljudi je potonilo.
Pariz, 15. sept. (Izv.) Voda je preplavila ravnino ob reki na 15 milj daleč na obeh straneh. Reka je po nekod do 30 čevljev globoka. Povodenj je posledica silnih nalivov v Srednji Kini. Vsa žetev je uničena in prebivalstvu grozi lakota- Povodenj jc ena najhujših, kar jih je provinca Šantung doživela
Kdor napada, naj podpiše! Plzenski Časnikarji so sklenili, da ne bodo priobčevali v svojih listih nobenih napadov na politične osebe in tudi ne nobenih kritik vladnega delovanja brez podpisa. Kdor hoče kritizirati javno delovanje političnih oseb, mora svojo kritiko podpisati. Tudi napadi na privatno življenje politikov morajo biti podpisani.
Velika ustanova za poljske narodne In kulturne namene. Poljski knez Zamojski je daroval svoja ogromna veleposeslva državi. Po-
trg. duhovniki, ld tc žele udeležiti duhovnih vaj pri oo. jezuitih od 21. do 25. septembra zjutraj, se morejo še ta teden priglasiti. — Jezuitski kolegij, Ljubljana, Zrlnskega 9.
Duhovne vaje v Rogaški Slatini za duhovnike lavar.iinske škofije se vršijo od 21. do 25. septembra, t. j. od prihodnjega ponedeljka do petka. Vodil jih bo vseuč. profesor g. dr. J. Ujčič iz Ljubljano. Gospodje, ki sc še doslej niso javili škof. ordinariatu, naj blagovolijo nemudoma svojo prijavo poslati na nadžupni urad Sv. Križ pri Rogažti Slatini. To pa zato, da ugotovimo natančnejše število udeležencev. Kdor ss v zadnjem trenotku odloči, lahko pride brez skrbi, ker je za dobro hrano in lepi stan dovolj oskrbljeno. Stroški so proračunjeni na približno 50 Din dnevno.
Slovesna tridnevni«! v Karmeln na Selu 19, 20. in 21. septembra. Število častivcev Male sv. Terezije raste čedalje bolj, kot se od dne do dne nnnoze čudeži, ki se dogajajo na njeno mogočno pnprosnjo. Tisoči tu tisoči romajo v Lisieus, kraj svetili spominov. Z novim navdušenjem, polni sladkega blagoslova, se vračajo s svetišča Maj« Cvetke- Vsi pa ne moremo v daljnio Normandijo. Zato prihtti Mala sv. Terezija sama k nam in stopi v dneh slovesne tridnevnice v našo sredo. Prvič bo letos obhajala svoj godovni in smrtni dan, ožar-jeua s svetniško gloriolo. Kaj primerno ie zato, da se na ta pomenljivi 30. september pripravimo prav slovesno. Vesoljni svet tekmuje v proslavi Male Cvetke. Tudi mi uočenio zaostati. Slovesnost prične z otvoritvijo tridnevnice v petek 18. setv tembra, ob pol štirih popoldne. Najpreje bo slav-nosim govor. Nato pete litanije Male sv. Terezije Popoldne bo vse dni isti red, tudi 19., 20. in 21 sept. vedno ob pol štirih govor, nato pete litanije Male sv. Terezije. V soboto ia sept. bo ob pol pe-tih prva tiha sv. masa. Ob pol šestih slovesna sv.
«Jato Pridi3a to več tihih sv. maš. V ne-de jo_ 20 sept. ob pol petih prva tiha sv. mala. Ob pol šestih tiha sv. maša iu kratek govor prevzvi-šenega g. knezoškofa. Ob tri četrt na osem sloves-na sv. maša- Potem pridiga in več tihih sv. maš. V pondeljek 21. sept. ob pol petih tiha sv. maša. Ob pol šestih slovesnha, nato pridiga in več tihih sv. maš. Popoldne ob pol štirih sklepni govor. Po litamjahev. Male Terezije zahvalna pesem. Kdor se udeleži tridnevnice vsaj enkrat, zadobi pod navadnimi pogoji popolni odpustek. Cerkev ostane okrašena do 30. sept. smrtnega in godovnega dne Male sv. Terezije, ki bo tudi slovesno obhajan Natančnejši spored za ta dan bo pravočasno objav-Ijen v »Slovencu«. Pojdimo k sv. Mali Cvetki, ki bo tem bolj vesela, čim več nas bo in čim več pro-senj in zaupanja ji prinesemo! Hitimo k Njej, zavedajoč se tolaži j i vega zagotovila, »da fco njena uahaška hlažanoat zoinlioiuun	dcihmtac.
Prosveta.
Maša dramatična šola.
(Opombe b Pravilniku Dramatične šole v Ljubljani.') (Konec.)
§ 16. Gojenci se morajo podvreči discipU-i nsrnemu redu, ki velja za srednje Sole.
Za igravsko šolo bo treba še posebnega disciplinarnega reda.
§ 22. Kot učne knjige služijo domača lite« ratura in svetovno dramsko pesništvo po izbiri posameznih učiteljev.
Ta paragraf je nekoliko enostaven in vsaj meni malo težko razumljiv. Za učne knjige smatram jaz namreč samo strokovne knjige, ki so bile ah prav za dramatično šolo spisane ali pa vsaj za dramatično šolo odobrene. Takih knjig — in še celo iz domače literature —. pri nas sploh nimamo. Da za »predpisane* učne knjige (tudi iz teoretičnih predmetov) ne moremo jemati nemških ali francoskih, ker nam naših spet manjka, je tudi jasno. Glavna so in ostanejo pri vsej stvari le učiteljeva predavnja. Zato ie sploh pogrešeno, predpisovati v paragrafih učno gradivo, posebno če je ves paragraf potem take narave, kakor je to gornji.
Neprimerno boljše delo bi storilo vodstvo Igravsko šole (pa naj bo to že Udruženje, ali država ali privatnik), če bi naprosilo naše učenjake, da nam sestavijo vsaj nekak provi-zoričen temelj za književno izreko slovenskega jezika in bi jim obenem tudi delo založilo. To je tista -učna knjiga iz domače literature«, ki jo vsi krvavo pogrešamo in brez katere, je vsak napredek v gledališču popolnoma izključen. Vse početje in vsa pihanje v naši gledališki umetnosti je čisto brezplodno in brezpomembno, dokler nunam o pisanih iu pa spiošnoveljavuib zakonov o književni izreki slovenskega jezika. Torej: pravila o izreki slov. jezika, to je prva učna knjiga!
Da bi bilo tžko delo dobrodošlo in vele-petrebno tudi vsem našim iglavcem in dile-fcaniskim odrom, ni treba poudarjati. Kajti jezik, ki ga govori danes večina naših igravr cev in vsi gojenci naše dramatične šole, sploh ni jezik, temveč navadna zmes vseh živih in neživih dialektov. Jezik naioga narodnega odra je žalostna brozga, ki bije v obraz in ponos vsem, ki imajo še malo posluha in čuta; oskrunjen je ta jezik in zdravo občinstvo bi ga že davno obsodilo, da ni v dolgih letin zastruplja.no in goljufano v posluhu čisto otopelo I Zdaj pa ta jezik pobožno sprejema, v svojih kritičnih zastopnikih pa ga celo -hvali! —
Da bi me vendar uslišal kak mecen ah založnik in odrinil tistih par tisočakov za to prepotrebno delo, ki bi brž odpomoglo vse-iu tem težavami —
K zaključku še nekaj splošnih opazk.
1.	Od javnih produkcij naj prvi letnik sploh izostane. Za drugi in za tretji letnik pa bi ustanovil dve produkciji in sicer eno interno koncem zimskega in eno javno koncem letnega semestra. Prva (interna) produkcija bi se vršila v kaki manjši intimni dvorani, druga (javna) pa v gledališču.
Mimogrede: še manj uvidim potrebo, da bi morali gojenci splošnega letnika nastopati javno. Čc so diletantje in se ne mislijo posvetiti igravskemu poklicu, nas njihovo znanje v gledališču n e zanima. Na javni produkciji igravske šole nas zanima edino-lc neposredni igravski naraščaj in nič drugega. Vse drugo moti in je odveč.
2.	Vodstvo igravske šole naj bi z gojenci o prilikah prirejalo redne poučne ekskurzije v naravo, v muzeje, v umetnostne razstave in slikarske galerije; enkrat na leto pa naj bi skušalo prirediti tudi daljšo ekskurzijo v inozemstvo (Praga, Dunaj, Zagreb, Trst), da dobe gojenci vpogled v gjed. umetnost sosednih narodov in da spoznavajo na licu merska ve-like sodobno igravce in vzore.
3.	Za absolvente naj bi šola poskrbela tudi večmesečni praktični pouk v maskiranju-
4.	V dramatični igri naj učitelj nc pozabi predavanj oz. vaj v družabnem vedenju. To je za igravca. neobhoden predmet.
5.	Pri podeljevanju absolutorija naj bi vodstvo igravske šolo postopalo s skrajno strogostjo. Odločuje naj kvaliteta iu ne kvantiteta absolviranih gojencev. Slovenska dramatična šola mora imeti glas in težo, če ne v tujini, pa vsaj v domači državi. —
Radi pomanjkanja prostora sem sc moral zaenkrat omejiti le na najnujnejše opazke ozir. predloge. Upam, da bo vzporedno s kvaliteto šole rastlo tudi zanimanje zanjo, da sčasoma tudi slovenska javnost spozna njen važni pomen in jo po svojih možnostih moralno in gmotno podpre
C. D.
m * *
v Knjižnica katol. prosv. društva v Šiški prične poslovati dne 20. septembra (v nedeljo). Odprta bo celo sezono ob nedeljah od pol 11 nadalje. Člani se vabijo, da se knjižnice pridno poslužujejo.
Stanko Premrl: 4 ženski dvoepevi g epremlio-vaiijem klavirja in Emil Adamič: 8 lahkih moških zborov. Obe zbirki ste izšli v založbi pevskega društva »Ljubljanski Zvon*. Dobe se tudi posamezni glasovi (dvospevi) ln posamezne partiture. Naročila na naslov: Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani, založba muzikallj. Te lepe in lahke skladbe bodo našim zborom zelo dobrodošle •o lih mHi ^rinnrofpp^o
Gospodarstvo.
France Seunig:
Za takojšnjo stabilizacijo dinarja
(Dalje.)
V devetdesetih letih preteklega stoletja so že spoznali, posebno v gospodarsko razviti Angliji, da padanje cen, ki je bilo takrat posledica premajhne produkcije zlatih rudnikov v razmeri s potrebami onih dežel, M so spreminjale srebrne valute v zlate, da to padanje upropašča gospodarstvo, ustvarja brezposelnost itd., isto kar mi danes opažamo, čeprav je nivo cen pri nas samo v neznatni meri padel. Samo tedaj, ko bomo imeli stabilne cene in pa stabilen intervalutarni kurz dinarja, moremo pričakovati procvit našega narodnega gospodarstva.
Če se danes Narodni banki naloži dolžnost, da drži kurz na gotovi pariteti, tedaj je ni sile na svetu, ki bi mogla dvigniti dinar preko te paritete. Metoda, ki se je v povojnem času že tolikokrat preizkusila ;e tako enostavna, da je lahko vsakemu razumljiva.
Treba je samo, da Narodna banka plača sa vsak dolar oziroma angleški funt (v devjzi ali valuti) gotovo stabilno cero in s tem je preprečeno tudi nadaljnje padanje ostaiih deviz oziroma dviganje dinarja. Če spremenimo oni nesmiselni paragraf zakona o Narodni bar.ki, po katerem se računa kritje v dolarjih, funtih itd. po predvojni pariteti, kar gotovo ne bo delalo nikakih težav, — v kolikor je to sploh potrebno — potem so v svrho prepr^-ženja nadaljnjega dviga dinarja potrebna sredstva Narodno banke praktično in teore-tif.no neomejena. Kajti vsak bankovec, ki se na tej podlagi na novo izda, je popolnoma krit z dolarji in angleškimi funti, in če hočemo celo z zlatom (ako spremenimo dolarje oziroma funte v zlato). Povečanje obtoka bankovcev bi ne pomenilo infla ije, to tem manj, ker naš obtok bankovcev nikakor ne odgovarja potrebam našega gospodarstva. Med tem, ko se je v drugih drža- 'h obtok bankovcev, pri-računan na zhuj, po vojni po :čal za 100, celo ?00 %, zn*ša naš relativni obtok bankovcev samo zlatih dinarjev. To pomanjkanje bankovcev se nam prav jasno pokaže v obliki povečanja žiro — dobroimetij pri Narodni biinki, ki se smatrajo ravno tako za denar, kakor bankovci, kar je že pred vojno dokazal znani nemški denarni teoretičar, pokojni Bendixen. Ta žiro-dobroimetja so v letih 1924. in 1925. pa v zadnje-1 čase tarastla od približno 200 do 790 milijonov ainariev. Ou enem pa tu vidimo, da se je naš virtuelni denarni obtok (bankovci -f- žiro-dobroimetja), zbog takozva-ne deflaeijonistične politike, povzdignil na 6.6 milijard dinarjev. Vse države, ki so staoilizi-rale svoje valute (Avstrija, Nemčija, Ogrska, Poljska), so zvišale obtok bankovcev na 2, celo 8 kratno višino, ne da bi se pokazali pojavi inflatoričnega značaja, kajti s povečanjem obtoka bankovcev so se tudi povečale rezerve deviz in zlata. Nasprotno, zlasti indeks cen (v veletrgovini) se giblje v teh državah med 140—150, med toni ko je dosegel na" zlati indeks višino 165.	(Dalje.)
Tvoroica papirja v Maribora. Po dosedaj
še nepotrjenih vesteh namerava neka češka finančna skupina zgraditi v Mariboru ali okolici večjo tvornico finega papirja. Tvornica bi imela približno 300 do 350 delavcev.
Znižanje mešeterine in pristojbine pri obračunskem zavodu v Zagrebu za državne papirje. V smislu sklepa borznega sveta zagrebške borze se zniža mdšetarina pristojbine obračunskega zavoda zagrebške borze pri državnih papirjih od 1 na 0.5 od^.otka. Znižanje je stopilo v veljavo 14. t. m.
Nov način trgovanja na zagrebški borzi. Na podlagi svoječasnega sklepa borznega sveta in po želji interesiranih podjetij je predsedstvo odredilo, da se od 14. t. m. dalje trguje s papirji, ki notirajo na zagrebški borzi, na dva načina: 1. po sistemu izklicavanja (Ku-lissenwerte), 2. izvenkulisni sistem (Schran-kenvvert). Po prvem sistemu se bodo trgovali naslednji papirji: državni: vojna škoda (promptna in za ultimo tekočega in naslednjega meseca); Erkomptna, Katolička, Poljedelska, Kreditna — Zagreb, Hipo, Jugo, Obrt-ia, Praštediona, Slavonska, Ujedinjcna; Ber-ger, Croatia, Eksploai -.cija, Ogulin-Lika, Gut-man, Slaveks, Slavonija, Šečerana, Isis, Trbovlje. Ostali papirji se bodo trgovali po drugem sistemu.
Borze.
ime lr. septembra 1925.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.30—13.40 (13.32—13.42), Italiji 231.„1-234.31 (232.80-235.20), London 271.22—273.22 (271.08—273.08), Newyork 55.73— 50.33 (55.6P-56.86), F aga 1(55.48—167.48 (165.16 —107.1(1), Dunaj 7.87 -7.97 (7.86-7.96), Curih 10.80-10.88.
Curih. Belgiad 9.225 (9.225), Berlin 123.30 (123.30), Italija 214 (214.5), London 251.2 (251.2), Newyork 518.2U (518.20), Pariz 244.5 (243), Praga 15.35 (15.35), Dunaj 73.05 (73.05), Amsterdam 208.40 (208.25), Bruselj 22.80 (22.90).
Trst. Belgrad 43.375, London 117.80, Newyork 24.30, Pariz 114.35, Praga 72, Dunaj 34.5, Curih 46.9.
Diinnj. Belgrad 12.625, Kodanj 173.30, London 34.35, Milan 29.27, Newyork 708.45, Pariz 33.47, Varšrva llr.35. — Valute: dolarji 710.60, francoski frank 33.50, lira 29.26, dinar 12.615, češkoslovaška krona 20.95.
<'raga. Lira 139. 375, Zagreb 60.30, Pariz 159.6-0, London 163.60, Ne\vyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 80 (den.), zastavni tisti 20—25. komercijalne zadolžnice 20 -25, Celjska posojilnica 201 - 205, Ljubljanska kreditna 225 - 240, Merkantilna 101, Praštediona 930—950, Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne 90 (den.), Trbovlje 375-390, Vevče 120 (den.), Nihag 34-40, Stavbna družba 165—180.
Zagreb. Hrv. eskomptna 123—124, Kreditna 132, Hipobanka 73—73.50, Jugobanka 116—116.50, Ljubljanska kreditna 230, Praštediona 950—960, Slavenska 66, Srpskn 137—138, Eksploatacija 50, Šečerana 505—510 Nihag 38, Gutma~n 420, Slavex IGO, Slavonija 51.50—52.50. Trbovlje 380, Vevče 125, 7 odst inv. porojilo Ti 50—80, vojna odškodnina 332—337, za oktober 35Jo—za december 345.
Dunaj. Alpine 2P 7, Grešnitz 13.8, Kranjska industrijska družba 35 5, Trbovlje 46.8, Hrvatska eskomptna 16, Leykam 18.6, Gutmaiin 21, Mundus 92, Slavonija 6.1.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske pod mero, 20, 25 in 30 mm. fco meja 495 (den.); testoni, monto, od 10 do 30 cm, fco meja 550 (den.); bukovo oglje, Ia, fco meja 1 vag., zaklj. 87.50; bukova drva, 1 m dolžine, suha, fc meja 2 vag., zaklj. 23.50. — Žito in poljski pridelki: koruza slav.,
par. Ljubljana 200, 215, laneno seme, Ia, fco Ljubljana 540 (den.); fižol mandolon, fco Postojna tr. 2 vag. zaklj. 350. — Eksekutivna prodaja: Remeljni, II. in III. vrste, fco skhdišče: 35-70 kom. 129: kub. m 1.264, 60-60 kom. 15: kub. m 0.216, 70-70 kom. 313: kub. m 6.135, 80-80 kom.
5: kub. m 0.128, 100-100 kom. 25: kub. m 1.--
kub, m 8.743 1 vag. zaklj. 425.
Ljubljanska porota.
Cela družina zatočišče tatov. Tatinska brata.
Včeraj se je vršila cel dan obravnava proti bratoma Rudolfu in Francetu Kržolju, rloma iz Odrga pii Trebnjem na Dolenjskem. Obtožena sta radi 10 slučajev tavine in starejši še radi težke telesne poškodbe. O starejšem Rudolfu pravijo in pišejo, da je na vse načine zvit, premeten in predrzen tat brez stalne«,, bivališča in zasluži . Potuje po sejmih, po deželi mešetari in prihaja tudi v Ljubljano. Potika se po gostilnah podnevi in ponoči in nobeden ne ve, kje dobiva denar. Ou sam trdi, da ga podpira mati njegove žene, ki je pri več tatvinah možu pomagala in je bila za to že obsojen,i pred deželnim sodiščem radi soudeležbe tatvine ua 3 mesece ječe in je kazen že prestala. Rudolf vodi - seboj mlajšega brata in ga prav dobro uvaja v te temne posle. Ima stalne zveze z drugimi tatovi in mu je težko priti na <'°.<i. Oba sta delomržna postopača. Občina sama prosi, da naj jih izroče po prestani kazni v prisiino delavnico. Tudi predkazni jih označujejo kot ne\ ima tatova, ki sta nepoboljšljiva. Eden je bil namreč sedemkrat, drugi pa že devetkrat predkazuovan radi tatvine. Dosti boljša ni tudi ostala družina. Vsi so bili že zaprti radi tatvino in sicer oče petkrat, mati trikrat in mlajša hčerka že d"akrat. Obsežne obtožnica jima očita v kratkem sk< oče tatvine- Dne 8. oktobra lani sta ukradla pri Klemen-čiču v Litiji Francetu Pleničarju in pa Albinu D si i kolesa, vredno vsako po 1750 Din. Ko sta šla s kolesi domov, sta vdrla v Bregu pri Litiji v hlev posestnika Josipa Simončiča in sta inu odpeljala 7000 Din redno kravo. Kmalu nato jo vlomil Rudolf v zak njeno žitnico Janeza Zup nčičn na Odrgi in mu je ukradel s pomočjo žene, ki mu je tudi pomagala odua-ati, precejšnjo količino pšenice, krompirja in drugih pridr kov in pa nekaj čevljev, podplatov, gornjega usnja in pa eno sekiro. Začetkom oktolira si je poželela njegova žena kurje juhe Postrežljiv mož je šel k posestniku Janku Varili v Trebnjem in mu je odnesel za ženo kuro, za sebe pa petelina, vredna 150 Diu. Ker je perilo drago in ga nista hotela kupovati, sta se splazila v kuhinjo Anr Rebernikove v Starem trgu in sta ji odnesla več kosov namočenrga perila. Mimogre-• de ;ta šla h Krevsu na Vrhpoč, kateremu sta i uk dla več perila in naglavnih rut v vrednosti a , 2000 Din. Tudi Matevžu Viščaju v Telčah sta od-I nesla skoro za 2000 Din perila in obleke in Karlu I Ahačiču v Črnomlju pa d''oje jahalne hlače, vredne 315 Din. Vse te navedene tatvine sta izvršila Rudolf Keržolj in nje,. ,va ?en„. Sam pa je vzel posestniku Josipu Nosetu iz Repa srebrno uro z verižico. Ignaciju Dularju je odnesel v neki gostilni na Starem trgu nlišast klobuk, vreden 285 Din, sodnemu p edstcjn.ku Karlu Ahačiču v Trebnjem pa je ukradel iz verande za okoli 500 Din perila. Poleg tega pa je obtožen starejši brat, da je dne 3. oktobra 1924 v Starem trgu sunil Antona Goleta z nožem v hrbet i rt ga težko f škodoval. Po prečita Ju te obsežne obtožnice pa je prišla še ena obtožnica p ti Rudolfu Keržolju. Ta mož je namreč 1. julija letos pobegnil iz zapora okrajnega sodišča v Litiji Napotil se je domov, kjer je ukradel svoji sestrični Frančiški Slavič delavsko knjižico. Popravil je knjižico na iu.e Franc Slavič in je stopi', kot tak v službo pri posestniku Ivanu Pcč-nikarj" pri Sv. Jakobu ob Savi. Tam pa so ga orožniki 16. julija letos končno tirali.
F -i obravnavi sta nastopala oba obtoženca popolnoma mirno in sta kot stara zakrknjena grešnika, že vajena sodišč in zaporov, tajila, kolikor sta pač tajiti mogla. Priznala sta le, kar so jima priče i^pobitno v obraz dokazale. Z' ovarjata se deloma s pijanostjo, ali pa odločno tijita in trdita, da jih priče zamen; ajo z drugimi postopači. — Po opoldanskem presledku se je nadaljevala obravnava in je trajala do pol osmih zvečer. Ob," o'>-tožonca sta vstrajala pri uopoldanskem zagovoru iu sta le rrav malo pri poznala, številne priče pa so potrdile vse v obtožnici navedene tatvine. Po govorih državnega pravdnika in obeh zagovorni-jiov so porotniki po daljšem posvetovanju potrdili vseh enoindvajset vprašanj .»glasno, nakar sta bila
obsojena Rudolf Keržolj na 6 lot, brat France pa na 4 lota težke ječe.
Senatu je predsedoval dež. sod. svetnik Jakob Antl .ga, votanla sta bila dež. sod. svetnik dr. Eberl in pa sodnik Lederhas. Tožil jih je državni pravdnik Vilko Lavrenčnk. Zagovarjala pa sta jo dr. Rosina in dr. Lavrič. Porotna dvorana je bila cel dan polna.
Danes se vrši obravnava proti Stankotu Molku radi hudodelstva umora. Ta dogodek, o katerem smo že svoječasno obsežno poročali, se je vršil na jugoslovansko-italijanski meji.
Izpred sodišča.
ItazpravN proti dvanajstim komunistom, -h Vsi obtoženci oproščeni.
Poleg porotne obravnave se je vršila včeraj še v razpravni dvorani deželnega sodišča št. 79 politično zanimiva obravnava proti dvanajstim komunistom, ki jih je državni tožilec tožil radi širjenja komunistične propagande v Sloveniji« in a čemer je svojčas časopisje veliko pisalo. — Kot obtoženci so nastopili: dr. Milan Le me ž, odvetnik, Ivan Makuc, železničar, Dušan Ker m a v« ner, akademik, Josip Vel i k on j a, akademik, Rajko Os ter c, tapetnik, Franc Peterkovič, zasebni uradnik, Jakob Mesojed ni k, pregled-1 nik mestne užitnine, Franc Čepel ni k, stroje« vodja, Mlci Fajn, prodajalka, Tomaž Are in, užitninski pazr, in na železniška delavca Šim-no v ec in Andrej A u š i č. Pet obtožencev je bilo že od meseca marca 1925, torej nad pol leta, v preiskovalnem zaporu. Kot zagovornik je nastopil dr. T u ui a. Razpravna dvorana je bila popolnoma zasedena. — Obtožencem se pred vsem očita, da so bili člani komunistične organizacije KP (Rdeča pomoč) in IDP (Internacionalna delavska pomoč). — Obtoženci so trdili, da nimajo s temi organizacijami kot takimi nobenega stika, pač pa so nabirali res denarne podpore in sicer le za popolnoma zapuščene družine svojih tovarišev, ki so bili zaprti. Dr. Lemež, ki je bil osebno zadržan, je izjavil po svojem zastopniku; da sam uvideva po svojem trpljenju v ječi, da je potrebno podpirati žrtve reakcije in je za trpeče družine tudi sam daroval. Ni bil pa član zgoraj omenjenih organizacij in sploh ne ve, če take organizacije res obstojajo v Ljubljani. Obtoženi Kermavner tudi ni član teh organizacij. IDP nima komunistične tendence in njeno glasilo »Not und Brotc je nadstran-karsko, kar se tudi ugotovi. IDP ima izključno humanitarni značaj, kar je že ugotovil na neki anketi v Mestnem domu. On ni nabiral niti odpošiljal denarja. — Obtoženi Rajko Osterc je ugotovil, da je izvedel še le pri preiskovalnem sodniku, da je blagajnik »Rdeče pomoči« v Ljubljani, katere organizacije pa sploh ne pozna. — Obtoženi Peterkovič je trdil, da se ne sme identificirati akcija ene organizaiije v eni državi z akcijo v drugih državah. Tudi se ne sme Id ntificirati delo nemških komunistov z našimi. Obložnica ne utemelji obstoj teh organizacij. Povedati bi morala, kdo in kdej je to storil. Publikacije, ki so jih zaplenili pri razndi članih, so izhajale iz Nemčije in jih ni niti pisal niti se ui po njih ravnal. Časopis :>Rote Hil-fe« v Ji/goalaviji ni prepovedan, v Nemčiji pa je komunistična propaganda po zakonu dovoljena in verjetno je, da imajo v Nemčiji komunisti večino v IiP. Pri nas pa so druge razmere. Bukovnik je ginil, mi smo pa ostali. Bloki za RP so bili ti-sKani v Merkurjev? tiskarni in prijavljeni policiji. Socialni čut nam • narekoval, da smo podpirali trpeče delavce. Tudi vf-> knjige so se javno prodajale. — Oltoženka injnova je trdila, da je bila zaposlena samo kot tajnica v veselienem o<,ooru za veselico v Mestnem domu. — Franc čepelnik pa je ugotavljal, da je vsa ta nadeva preiskave in ob-rivnavo delo Bukovnika, ki je pobegnil in se ne v \ kj se skriva. V tem smislu so se zagovarjali v : ostai obtoženci. Tudi v.,e priče so izpovedala jako ugodno za obtožence. — Državni pravdnik je ugotavljal komunistični prop. ,andni namen obeh organizacij. Tudi vzkliki v brošuricah: »Živijo diktatura proletarijata!« in pa Živela Ljeninova revolucija!« spadajo v strategični »Aufmarschplan« Komunizma, ki ima namen, da se tako zgodi, kot se je zgodilo v Rusiji. — Zagovornik dr. Turna je obtožence jako temeljito in dobro zagovarjal ter ugotavljal zgolj humanitarni značaj obtožene akcije. — Po kratkem posvetovarju se je vrnil senat iz posvetovalnice in je razglasil predsednik senata sodbo, s katem so bili vsi obtoženci oproščeni krivde in kazni.
74
Otroka kapitana Granta.
(Potovanje "koli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
—	Tcrsj ne bo veliko vreden, je sklenil Mac Nabbs. No, pa vseeno lahko začnete, Šeherazade1, saj je končno že užitek, če človek posluša vaše pripovedovanje.
—	Nekoč je živel, je začel Paganel. sin velikega kalifa Harun-al-Rašida in ni bil srečen. Šol ie vprašat za svet starega derviša. Modri starček mu je dejal, da je na tem svetu težko najti srečo. »Vendar,« je pristavil, poznam pripomoček, ki vam prav gotovo nakloni srečo. — Kateri? je vprašal princ zažoljeno. — To je, da oblečete srajco srečnega človeka.« Nato je princ objel starčka, potein pa se je podal iskat svojega talismana. Hodi in hodi. Obšel je že vsa kra-ljevsku mesta. Oblekel je že cesarske, kraljevske, voj-vodske in gosposke srajce. Vse zaman. Zato ni bil nič srečnejši! Nato je začel oblačiti srajce umetnikov, vojnkov, trgovcev. Vse zastonj. Tako je že dolge blo-dii in blodil, ne bi našel srečo. Ves obupan, da je brez uspeha poskusil že toliko srajc, se je vračal v palačo svojega očeta, ko je zapazil na njiju pridnega kmeta, ki je oral, zraven pa veselo in zadovoljno prepeval. »Končno sem vendarle naletel na čluveka, ki je srečen, si je deja' ali pa sreče na svetu sploh ni.c .Stopil je k njemu. »Prijatelj, je dejal, ali si srečen? — Sem, je odgovoril kmetič. — Ali si ne želiš ničesar? — Ničesar. — Ali bi ne zamenjal svoje beračijo za kraljevsko krono? — Nikoli I — Daj, prodaj mi srajco! — Srajco! Saj je nimam'<
Petnajsto poglavje.
Med plamenom in vodo.
Poveslica Jakoba Paganela je vsem zelo ugajala. Govorniku so čestitali, vendar pa je vsakdo ostal pri svojem mnenju. Učenjak je dosegel to, kar se doseže
1 Sultanova žena v zbirki povesti »Tisoč in ona noč«. Z
lepim in zaicniijivim pripovedovanjem uoveati si ie rešila živ-
ljenje.
pri vsakem pričkanju: prepričal ni nikogar. Soglašali so samo v eni točki, da se namreč v nezgodah ni treba cmeriti in da moraš biti zadovoljen z d"evesom, če nimaš ne palače, ne koče.
Med takimi n podobnimi pogovori je prišla noč. Samo krepčilni spanec je mogel vredno zaključiti tako naporen in razburljiv dan. Gostje na ombuju so bili trudni. Zdelula jih je povodenj, pa tudi solnce ki je ves dan pripekalo. Pernata tovarišija jim ie že dala dober zgled in spala; ilgeri, pampski sla\ n so nehali žvrgoleti, vsi ptički na drevesu so se po? KU po gostem, mračnem zelenju. Najbolj pamelno je bilo posnemati jih.
Predno pa so zlezli v »gnezda«, so splezali Paganel, Glenai-van in Robert v opazovalni stolp, da si še enkrat ogledajo mokro ravnino. Bilo je okoli devete. Solnce je že zatonilo v bliščečili se meglicah na zapadnem obzorju. Vsa ta polovica nebesnega obloka je tonila v soparici. Sicer tako svetla ozvezdja južnega neba so bila kakor odeta z lahko kopreno in so le medlo sijala. Vseeno jih je bilo videti toliko, da so jih lahko spoznali. Paganel je pokazal mlademu 1 > ertu (in tudi Glenarvana je zajemalo) pas okoli tečaja, kjer so zvezde najbolj svetle. Med drugimi mu je pokazal ozvezdje Južnega križa, Id ga tvorijo štiri zvezde prvega in diugega reda, namoščene približno v višini južnega tečaja v podobi romba. Dalje mu je pokazal Centavra, kjer je od ^emlje najmanj oddaljena zvezda še vedno osem tisoč miljard milj daleč; Mageljanove ovčice, dvoje pasov, od katerih zavzema večji dvestokrat večjo površino kot je navidezna površina lune. Na konci ga je še opozoril na »črno luknjo«, kjer se zdi, da ni nobenih zvezd.
Žal jim je bilo, da se še ni pokazal Orion, ki ga je videti z obeh polobel. Zato pa je Paganel povedal učencema zajemijivo pos bnost patagonskega »sveto-slovja«. V očeh teh poetičnih Indijancev je Orion velikanski laso s tremi kroglami (bolas), ki ga moče nebeški lovec, ko lovi po nebeških poljanah. Vse te zvezde so se zrcalile v vodi in izzivale oko k občudovanju, ker je videlo dvojno nebo.
Ko je Paganel tako razlagal, se je vse vzhodno obzorje pooblačilo. Pripravljala se ie nevihta. Čni iu
gost zastor ?e je vlekel polagoma na nebo in zastiral zvezde. Preteči oblak je kmalu zagrnil polovico neba, "rako" da ga je zamašil. Sila, ki £ . goni, je morala biti skrita v njem sam -i, zakaj nikjer se ni zgenila sapica. Ozračje je ostalo popolnoma mirno. Na drevesu se ni zgenil lisi nj v< di ni pokazala gubica. Celo zraka — se je z !elo — ni bilo več, kakor da ga jo izse ala o'romna sesalka. Ozračje je bilo nasičeno z elektriko visoke napetosti. Vsako živo bitje jo je čutilo, kako del"'e na živce.
Ti električni va'ovi so obču5 o vplivali lud'i na Glenarvana, Pagarela in Roberta.
»Imeli bomo nevihto, je dejal Paganel.
—	Ali so ne bojiš grmenja, je vprašal Glenarvan dečka.
—	Ne, milord, je odgovoril Robert.
—	Toliko boljše, zakaj nevihta ni daleč.
—In huda bo, kot presodim po oblakih, je pristavil Paganel.
—	Nevihta sama me ne skrbi, je povzel Glenarvan, pač pa potoki dežja, Id jih pripelje s seboj. Do kože bomo premočeni. Recite, kar hočete, Paganel, gnezdo za človeka ne z dc: tuje. To boste v kratkem občutili na lastni koži.
—	Oh, če pokličem na pomoč filozofijo, .jc odgovoril učenjak.
—	Filozofija vas ne ohrani mokrote!
—	Pa me pogreje.
—	Končajva, je dejal 0'onarvan, podajmo se raje k tovarišem in jim zabičajmo, da se ogrnejo v vašo filozofijo in v svoje plašče kar najbolj moL tče, predvsem pa, da se založijo s potrpežljivostjo, ker jim bo nocoj še presneto prav prišla!«
Glenarvan se je še enkrat ozrl na grozeče nebo. Kopica ''Makov je zakrila že vso jasnino, samo košček na zapadu se je še svetlikal. Vode so postale temne, kakor da so tudi postale oblaki, vsak hip pripravljeni, da se spopadejo z onimi v zraku. Nobena senca še ni zaznala več. Oko in uho nista mogla opaziti najmanjše stvari. Vsepovsod strašen mir in grozna tema!
Pojdimo je dejal Glenarvan, ples se bo kmalu začel k
EfHEHI ^l^nsassftja
111=111=
S
t .9
« O) x
M 3 m

JU
03 >
O C bl
<L>
c jr g §
1	«
N
.1 "5 e o
.>2 a
"S > * %
® N -C O
35 >
rs N a _
^ '3
2	o*
9 ^
S s
m
KJ -0
* 2 © £
tM .S. h J
A >
ia
a I
S d 2 Q
c, S .o M
a> >
tri
S
s. .
g
•	— 'H
"S oo —.
-
a .o
ee
S <«
*	jš M
>
N CS
• H
7, «
- N
18 N
«8 C
a
(h
=111=11!
=111=111
Perica
zanesljiva, katera zna dobro prati, se sprejme tedensko 7a en dan pri ji- DOBF.IC,
Sv. Jakoba trg 9. 6271
Stanovanje
s e išče s hrano za enega dijaka 15 let starega. Želi se mala soba in srednja, vendar dobra tirana. - Naslov v upravi listu pod št. 6268.
n. kaj lepili ZLATORDEČIH RIBIC po nizki ceni. Naslov v upravi lista pod št. 6274.
Mladenič H^gi
vini, ki sc vslcd nastalih raz-mer ne more nadalje učiti, želi vstopiti pri kaki zadrugi. - Naslov pri upravi lista pod številko 6238.
Kupi se
v Ljubljani ali okolici SKO-BELNIK, OMARA s kompl-raizarskim orodjem, vse v najboljšem stanju. Ceno in popis poslati takoj na M. Gogala, stroj, mizar., Bled I.
Žimnice
modroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomanc, divanc in druge tapetniške izdelke, dobite najcenejše pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku — Krekov trg Stev. 7 (poleg Mestnega doma).	5732
KLAVIR
V najboljšem stanju z močno rezonanco, črn (konccrt-Flii-gel) ugodno naprodaj. - Naslov v upravi pod št. 6224.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica Din 1'50 aH vsaka beseda SO par. Najmanjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
Avtomobili!
Dva tritonska tovorna avtomobila Praga, en tritohski tovorni avto Biissing ter šest-sedežni osebni avto Turino-Itala, vse v najboljšem stanju in takoj porabno, ugod. proda Okrajni zastop Ptuj.
Stanovanje
opremljeno, 2 sobi in kuhinja, v okolici Ljubljane, tik železniške postaje, sc takoj ODDA stranki brez otrok. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Mirna stranka«.
KenaasH-automoljili danes neprekosljivi
za anto-takse
potnike, zdravnike in kot
osebni, tovorni in autobus vozovi
ker so najsolidnejii. najtrpežnejši in najcenejši pri uporabi
Zastopstvo za Slovenijo
A. LAMPRET, Ljubljana, Krekov trg št. 10
Kupujem posestvo
sred. velikosti, s stanovanj, in gospod, poslopji, v Sloveniji. - Ponudbe na »Delta Stan. — Zagreb, Ilica 22-
Gospodična rti"
nja dobi takoj stanovanje kot sostanovalka. Glasovir na razpolago. - Naslov v upravi lista pod štev. 6259.
2 mali peči
lončeni, skoraj novi, sta na-prodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6260.
Sprejme se
starejša moč, lesne stroke
KNJIGOVODKINJA in GOZDNI ČUVAJ.
Ponudbe z navedbo zahtev jc nasloviti na upravo lista pod »Vcleposesvo« št. 6265.
i/loujl* dober glas, zelo l\lM»ll ceno naprodaj. -Naslov v upr. lista št. 6251.
PLETILJA
izurjena za nogavice, sc sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. - Naslov pod »Pletilja« štev. 6267 upravi.
NojnovelSa izuollo!
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
ANTON BOC, LJUBLJANA
Šelenburgova ul. 6/1. Gllnie-VIC 48
Pletilni STROJ 5/36
se proda za 2500 Din. - Naslov v upravi pod št. 6233.
Vzamem v najem ev. kupim
kovačijo
v promet, kraju, v bližini mesta ali trga, na vodni obrat. - Ponudbe pod »Kovačija« 6173 na upravo lista.
Lesni trgovci pozor!
Prevzamem v nakup in komisijsko razprodajo vsakovrsten rezan, okrogel, tesan, trdi in mehki les, drva proti 2% provizije ter oskrbujem najboljše inozemske kupce ter dobre plačnike. Obvezne ponudbe z navedbo cene, nalag. postaje ter konsigna-cije se naj pošljejo na naslov D. Korošec, Rečica ob Paki.
NAJBOLJŠE
U
se dobijo v restavraciji _GROSUPLJE.
?e?iki filc klobuki
kakor tudi v vseh modernih barvah v zalogi po nizkih cenili pri Miniti HORVAT, modistka, Ljublj., Stari trg 21.
KUPIM ŽELEZNO CISTERNO
150-500 hI ter velike lesene KADI in rabljene VINSKE SODE od 100—5000 litrov,
zdrav les, dober okus. Ponudbe z nizko ceno na upravo »Slovenca« pod šifro: »Natančni podatki« št. 6252.
Fižol, Ssčo
in
S'jhe pobe
Enonadstropno
TRGOVSKO HIŠO
z opremljeno trgovino, v pri. jaznem trgu na Gorenjskem, prodam. Naslov pove uprava Slovenca« pod štev, 6215.
Nedaleč od Scvnice pri Zidan, mostu se proda lepo
mm pO!
obstoječe iz hiše, gospodar, poslopij, zelo rodovit. njiv, travnikov, neposekanega go-zda, skupaj 20 johov! - Po-jasnilu daje Pavel ROZIN, _Trbovlje.
Pisarna ^rSL!
roma, najraje v sred. mesta, se išče. - Cenj. ponudbe nai Ljubljana, poštni predal 85.
SttfO

alfi v,
Slaščičarji - medičarji!
poceni sc	proda oprema za
delavnico	in trgovino. —
Pisati jc	na upravo lista
pod	»Priložnost«.
- kupuje SEVER in KOMP.,
Ve«3n© zarln^e navesti
damskih klobukom
priporoča
o.
9
ID
Naznanilo in priporočilo.
Cenienmu občinstvu vljudno naznanjava, da sva prevzela
kolodvorsko restavracijo na Pragerskem
in sc priporočava za obilni poset. Poskrbela bova /a solidno in ločno postrežbo. — Obenem sc zahvaljujeva vsem Dolenjcem in Kočevarjem, ki so naju tako obilno posečali v kolodvorski restavraciji ua Grosupljem.
TOMO in IVANKA MAJF.R
% ,
RI2FE.EICTAMTOM
«Sl	grozdja, mošta, vina, žganja, olja in ostalih	ni
»j	dalmatinskih pridelkov, kakor: mandeljnov,	H
gj	smokev, visenj, slanih rib, buhača, rožičev itd.,	H
®	se stavlja na razpoloženje, za kupovanje in
®	ckspedicijo, ter daje hitra in ločna pojasnila	®
M. »- 15 E N Z E A
trgovsko• obrtniško posredništvo SJPE.IT, (Dalmacija)
S
nasiedn ci
Ljubljana, Pesi TranSo š?. 2.
Žalni klobuki vedno v zalogi. — Preoblikovanje in popravila se točno in ceno izvršujejo.
aaBMMBBmBMmHBBBBB^^
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
K. T. D. v LJUBLJANI
6£i5ar.,Gva yS6ca 6/3!.
Ljubljana, VColfova ulica 12.
i »uhiki stare cevi
pol palca svetlobe. — IVAN REPE, Radovna, p. Gorje p. Bledu.
h
ižigjfflaHsssaiSFSiaeaa
o«
m
'M
H
t a
S! 61
U
—= na večjo električno žsgo ==— S
a
zmoien vseh popiavil polnojanacnikov, z a
večleino prakso se sprejme. Ponudbe na si
H
Framc Dolenc S
g
lesna industrija Škofja Loka.	B
B 5 318 tS a »JSHIB KSjjjS BMi E ESaHBB ffl S fl ff
7/ShVfjlji ^ priliki težko izgube našega " 9 c- nadvse ljubljenega soproga, očeta, tasta in starega očeta, gospoda
40 kom. elektromotorjev
;a istoinerni in vrtilni tok, prvovrsten nemški izdelek, s 3-lstnim tovarniškim jamstvom
s skladišča.
»Elektro - Company«, d. z o. z.
Ljubljana — Sv. Petra cesta 25. aaBaanaaiiBiaBBHHMHHHHMMaMM
F. h. BOGADEK
odvetnik in javni notar 434 DIAMOND STREET - PITTSBURGH, Pa. U. S. A.
Izvršuje hitro in točno vse posle v Severnoameriških Združenih Državah in v Kanadi, zlasti izterjatve zapuščin, odškodnin in zavarovalnin. »Sodeluje z odvetniki v domovini za vse posle v Ameriki«,
Dopisovanje hrvatsko.	Pazite na točen naslovi
02>BISffiBa9BSHaSBB®S!»»B»l«Bil»SB®B6SB«BBEEB

Potrti glcbcke žalosti naznanjamo vsem s^rn^nikom, prijateljem in znancem lužno vest, da je naš Diisrčno ljubljeni sin, brat, svak in stric, gespod
19
trgovec in hišni posestnik
dan.-s ob pol devetih zvečer, v starosti 37 let, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v sredo, 16. septembra, ob štirih popoldne iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Trojici.
Sveta maša zadušnica S2 bo brala v četrtek, 17. sept., ob 7 zjutraj v župni cerkvi pri Sv. Križu tik Rog. Slatine. Pokojnik se priporoča v blag spomin. Rogaška Slatina, dne 14. septembra 1925.
mM
Jurij in Terezija Conč, starši.
I-'V.(' l^afek roj. čonč; Terezina Conč, sestri.
Maček, svak; Nadica, nečakinja.
M»'na
izrekamo vsem, ki so nam izrazili svoje sočutje, položili na krsto blagega rajnkega zadnje pozdrave ter ga spremili na njega zadnji poti našo iskreno in globoko zahvalo.
Ljubljana, dne 15. septembra 1925,
ŽALUJOČI OSTALI.
pomočnik
izurjen in zanesljiv (mlajša moč), zaposlen v večji trgovini z meš. blagom na deželi, želi mesto premeniti, najraje v galant. ali manufakt. trgovini v kakem mestu Slovenije. Cenj. ponudbe pod »Vesten« št. 6213 upravi-
§z	Meforez-E Surglt.
Ze 1905 e postal m!o s!aven,
tako da bo prihajali ljudje iz vseh delov iivota, ki bo jih naučila nadložna kurja očesa, k ,,Nobrez Burgitu" in ga prosili pomoči, ker bo že toliko čuli o njegovom čudežnem sredstvu.
Predaval .jim jo nato o kurjih očonih in roženi koži v splog-nem in posebej o obližih proti kurjim očesom in jim 'zjavil, kako učinkuje zdravilna masa Burgitova samo na bolni del kožo, zdrave kože naokrog bo pa ne dotakne.
Pred vsem jih jo svaril pred ponaredhami, ki so še danos dobe v velikem številu, toda nikomur ni potreba, da bi na lastni koži delal dragoeme poskuse in bolestno izb usnje ako že v za-četkn vstraja pri Burgitu, ki se je že nad dovetnajst let obnosel po celem svetu in ga povsod hvalijo radi njegovoga naglega, milega in temeljitega učin kovan ia.
Tudi Vi ga bodete hvalili če ga uporabljate. Burgit dobite v bližnji lrkarni ali drogeriji. Ako pa hočete prav poeobno dobroto izkazati svojim nogam zuhtovaite takoj popolno Burgit-nego za noge, ki vsebuje polog Burgit-obliža ssa Kurja oeosa tudi Rargit-kepasti ohliž in osvožujočo Burgit-kopel za noge. Ti trije izdelki stanejo skupaj samo Din 30*—.
Burgit Gen. m. H., Fretlanaing;, Baycm,
Važno! Shrauito!	Nadaljevanje sledil
ml<7> Zahvaljujemo sc tem polom vsem. \i\ so nas tolažili ob smrti našega ljubljenega soproga oziroma očeta, gospoda
Gašperja KarSina
župana in posestnika.
Prisrčna hvala vsem, ki so blagega pokojnika v tako obilnem številu spremljali na njegovi zadnji poti, predvsem g. okrajnemu glavarju, preča-stiti duhovščini, obema obč. odboroma, vsem štirim gasilskim društvom. Izobraževalnemu društvu v Škofji Loki in Orlom iz Stare Loke- Posebno sc zahvaljujemo gg. govornikom, obema pevskima zboroma, gasilski godbi iz Žabnicc in starološkemu obč. odboru za krasne venec. Zahvaljujemo sc ludi g. primariju dr. Jenku in g. dr. Rantu. Vsem skupaj: Bog plačaj! Na Suhi, dne 15. septembra 1925.
Žalujoča rodbina KARLIN,
i-

Potrtim srccm javljamo vsem prijateljem in znancc.m tužno vest, d a je naš ljubljeni brat in stric, gospod
blagajnik kurilnice drž. železn, v Zagrebu
v nedeljo zjutraj, v starosti 41 lat, po nesreči, nenadoma izdihnil svojo blago dušo. _ Tjuplo blagega pokojnika sc iz Zagreba prepelje v Ljubljano, kjer se vrsi pogreb iz glavnega kolodvora v sredo, 16. sept. 1925, ob pol 6 pop. na pokopališče k Bož|emu grobu v Slcpan)! vasi. Ljubljana • Zagreb, dne 16. septembra 1925.
Žalujoče rodbine Pustove in ostali sorodniki.
immmšsmmmm