VI IMA National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 23, 1965 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€fi lauk ŠTEV. LXIII — VOL. LXHI Hudi izgredi v Grčiji Pristaši Papandreou-a so demonstrirali v Atenah, kjer je prišlo do ostrih spopadov”- s policijo, in po drugih večjih mestih Grčije. ATENE, Gr. — V petek zvečer je prišlo v glavnem mestu do hudih in obsežnih demonstracij. V spopadih med demonstranti in policijo je bilo 157 ljudi ranjenih in večje število prijetih. Demonstracije so se nadaljevale še v soboto. Po izjavi policije so bile to najhujše demonstracije in izgredi, kar so jih Atene doživele ob državljanske vojne v letih 1947-49. Novi predsednik vlade Tsirimokos jih je označil za revolucionarno dejanje. Pri demonstracijah je sodelovalo kakih 15,000 ljudi, levičarskih podpornikov bivšega predsednika vlade Papandreou-a, ki ga je kralj Konstantin 15. julija odstavil, ko je hotel spraviti pod svoj vpliv oborožene sile. Papandreou je od kralja zahteval kot vodnik večinske stranke v parlamentu imenovanje za predsednika vlade ali pa razpust parlamenta in razpis novih volitev. Kralj Konstantin je to zahtevo zavrnil in imenoval najprej za predsednika vlade Athanasiadesa, ki pa v parlamentu ni dobil večine in je nato odstopil. Novo vlado je poskusil sestaviti nato Stephano-pulos, bivši podpredsednik v vladi Papandreou-a. Ko ni dobil potrebne podpore v vladni stranki, je svoj poskus opustil. Pretekli teden je kralj pooblastil za sestavo vlade Tsirimoko-sa, notranjega ministra v zadnji vladi Papandreou-a. Ta je vlado sestavil, nakar je bila zaprisežena. To je bil povod za demonstracije. Papandreou in zlasti njegov sin Andreos sta se odločila prisiliti vlado k odstopu z demonstracijami in izgredi na ulicah, ker nista več prepričana, da bi lo mogla vreči v parlamentu, kjer se je preko 50 poslancev, elanov vladne stranke, od te ločilo in obljubilo podporo vladi Tsirimokosa. Tej so obljubili Podporo tudi konservativci. Tako obstoja možnost, da bo danes ak jutri, ko se bo predstavila Parlamentu, dobila pičlo večino. Novi grobovi Frank Mavec V petek je umrl nenadno pri nakupovanju v Euclidu 75 let stari Frank Mavec z 20501 Nicholas Avenue, rojen v Tatincu pri Kranju na Gorenjskem, od koder je prišel v Ameriko pred 52 leti. Zapustil je ženo Marian, preje Obreza, roj. Kranjc, sina Jacka Obrezo, hčer Vido Lunder, tri vnuke in brata Andreja (v Sloveniji). Pokojnik je bil član Društva Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Pogreb bo danes dopoldne ob 9.30 iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo- Antoinette Sestan V četrtek je nenadoma umrla na svojem domu na 923 E. 67 St. 77 let stara Antoinette Sestan, roj. Gruden, doma v Beli vodi v fari Sv. Lenart v Loškem potoku, od koder je prišla v Ameriko pred 52 leti. Njen mož Frank je umrl leta 1953, zapustila pa je sina Johna, nečake in nečakinje. Bila je članica Podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb je danes ob 8.30 zjutraj iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Mary Pryatel Po dolgi bolezni je preminula 74 let stara Mary Pryatel, rojena Skube, doma iz Zagradca, fara Hinje na Dolenjskem, od koder je prišla sem pred 55 leti. Pokojna je bivala v Newburghu do leta 1961, ko se je preselila k hčeri Kristini na 27000 Zeman Ave. v Euclidu. Bila je članica Podr. št. 15 SŽZ, Društva Slava št. 173 SNPJ ter Društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ. Bila je vdova po pokojnem Josephu, ki je umrl pred 19 leti. Tukaj zapušča hčere Josephino Leonard, Kristino Kwiecien, sina Josepha, vnuke in pravnuke. Pogreb bo iz Louis Ferfolia pogreb, zavoda jutri zjutraj ob 8.30 v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, potem na Kalvarijo. Tudi teror je palica z dvema koncema LIMA, Peru. — V goratih kra-lih repu^2ike Peru se nahaja Več skupin “ilegalcev”. Nekate-^ lih smatrajo za komuniste, ru§i za pustolovce, tretji za Ilavadne roparje, četrti za tero-Uste ]\jaj bodo, kar hočejo vladi delajo vendarle veli-^ ° s^nosti in zaskrbljenosti. Zale kongresu predložila oster °n proti komunizmu. Zakon redvideva celo smrtne kazni va Lste banditske akcije, ki jih °^i in organizira tujina. noSl*isel tega paragrafa je očit-Naperjen proti komunistom. ehat je zakon že izglasoval, nda ga tucji spodnji dom ne b° odbil. Vremenski prerok pravi: vdorna oblačno in hladno, ^sja temperatura 75. Zakon o imigraciji pride pred plenum predstavniškega doma WASHINGTON, D.C. — Smithov odbor je končno poslal zakon o imigraciji pred plenum predstavniškega doma. Pričakujejo, da se bo tam debata začela že jutri. Ne bo dolga, ker sta večini obeh strank zanj. Morda bosta sama kongresnika Celler in Feighan porabila priliko, da prepričujeta drug drugega, čigavo ime naj zakon nosi. Bogoslovec uslreljen pri piketiranju pred trgovino v Haynevillu V malem alabamskem mestecu Haynevillu je bil prote-stantovski bogoslovec u-streljen do smrti, njegov k a t o 1 i ški tovariš pa ranjen, ko sta v družbi s črnci piketirala pred neko trgovino. HAYNEVILLE, Ala. — Pretekli petek sta beli protestan-tovski seme niščnik Jonathan Daniels iz Cambridge-a, Mass., in beli katoliški duhovnik, 26 let stari Richard Morrisroe iz Chicaga, 111., skupaj z nekaj črnci piketirala neko groce-rijsko trgovino v tem mestecu. Nenadno so padli streli in beli semeniščnik je obležal mrtev, njegov tovariš duhovnik pa težko ranjen. Zadnjega so prepeljali v bolnico v Montgomery. Načelnik alabamske državne policije polk. Al Lingo je izjavil, da je namestnik šerifa za Lowndes okraj Tom Coleman priznal, da je streljal in je bil zaradi tega zaprt skupaj z nekim drugim moškim, članom ene znanih družin. Obtožena sta umora. Ko so njuni prijatelji položili zahtevano varščino, sta bila izpuščena, da se branita na svobodi. Glavni državni pravdnik R. Flowers je obljubil “temeljito” preiskavo. “Če ‘e to umor, bo raziskan in sodno obravnavan v polnem obsegu zakona,” je dejal Flowers. Pravosodno tajništvo v Wa-shingtonu je naročilo FBI, naj slučaj razišče. To je naročil pravosodnemu tajniku Katzenba-chu sam predsednik Johnson še posebej. Hayneville je kakih 40 milj jugovzhodno od Selme, na področju, kjer so pristaši civilnih pravic že dalj časa vneto na delu. V tem okraju je bila v preteklem marcu ubita Mrs. Viola Liuzzo iz Detroita pri znanem “pohodu iz Selme v Montgomery”. -----o------ Angleži spreminjajo hrano LONDON, Ang. — Angleško ministrstvo za prehrano je dognalo, da so angleški potrošniki lani pojedli veliko manj govedine in teletine kot prejšnja leta. Zato jim pa gre mleko bolj v tek, tudi za jajca se bolj zanimajo. Ostali so pa še zvesti čaju, neomejeno pa zaupajo pivu. Iz slov. naselbin LORAIN, O. — Pretekli torek, 17. avgusta, je umrla v bolnišnici sv. Jožefa 65 let stara Antonia Klinar, rojena Novak v Ljubljani, od koder je prišla 1. 1903, žena Gabriela, mati Thomasa, Richarda in Louisa, 6-krat stara mati, sestra Mrs. Frank Pavlich in Mrs. Orton Lee. Pogreb je bil v torek iz J. Dovin pogreb, zavoda v cerkev sv. Cirila in Metoda, nato na Kalvarijo. Pokojna je bila članica KSKJ. ------o------ Sarawak in Sabah hočeta imeti več avtonomije KUALA LUMPUR, Mal. — Malezijski ministrski predsednik Rahman je neutegoma odpotoval na severno obalo otoka Borneo, da tam pomiri politike v Sarawaku in Sabahu, ki zahtevajo več avtonomije. Sabah ima samo 460,000 prebivalcev, med njimi je dobra četrtina kitajskega porekla, Malajcev je tam zelo malo, vse ostalo prebivalstvo so domača plemena, ki o narodnosti še pojma nimajo. Za Malajce ni položaj dosti boljši tudi v Sarawaku. Zgodi se pa tudi lahko, da se bosta obe državi hoteli pripojiti z novo državo Singapore, kajti trgovsko sta bolj navezani na Singapore kot na ostali Malajski polotok. Med tem je pa nova država Singapore poslala svoje vojake na otok Borneo, da se tam sku- ■ i • pa j z britanskimi, malezijskimi ter domačimi četami borijo proti indonezijskim gverilcem. Kot se vidi, Singapore noče pretrgati vseh vezi z Malezijo, ako-ravno tvega pri tem, da Indonezija še naprej ne bo hotela trgovati z njo. GEMINI 5 UTEGNE DOSEČI POSTAVLJENI CIU: 8 DNI Združene države so preteklo soboto ob desetih dopoldne točno po načrtu poslale na pot v vesolje za 8 dni Gemini 5. Vse je šlo v redu, dokler ni nenadno začel popuščati pritisk v tanku za kisik, ki je del sistema (za oskrbo vesoljske ladje z elektriko. Izgledalo je že, da bosta morala astronavta Cooper in Conrad že po šestih obkrožitvah Zemlje nazaj nanjo. Ko je sistem za oskrbo z elektriko začel delovati boljše, so v soboto odločili, da ostaneta astronavta v vesolju še 24 ur, to so včeraj podaljšali za novih 24 ur in sedaj upajo, da bo Gemini 5 le dosegla postavljeni cilj — 8 dni v vesolju. Razgovori jeklarn z uni jo jeklarskega delavstva le počasi napredujejo NEW YORK, N.Y. — Jeklarne so ponudile uniji jeklarskega delavstva preko 12 centov poviška pri urnih plačah tekom razgovorov za novo kolektivno pogodbo. Sedanja poteče z 31. avgustom. Čeprav sta obe strani še precej daleč narazen, upajo, da bo nova pogodba sklenjena in da ne bo prišlo do štrajka. Unija ima polnomočje, da okliče s 1. septembrom štrajk, če bi do takrat ne mogla doseči sporazuma z jeklarnami. —————o-------- — Skoraj 90% vseh hiš v naši deželi je delno ali čisto lesenih. HOUSTON, Tex. — V vesoljskem središču so prišli do zaključka, da bo nemara Gemini 5 le še mogla doseči postavljene cilje in ostati v vesolju 8 dni, kot je bilo prvotno predvideno. Opustili so načrt, da bi Gemini 5 skušala ujeti umetni satelit, ki plava sedaj mrtev pred njo skozi vesolje, ker bi to utegnilo zahtevati preveliko uporabo pogonske sile. Vesoljska ladja Gemini 5 bo mesto tega napravila dva poskusa s teoretičnim satelitom. Astronavta Cooper in Conrad sta prvi dan v vesolju spala komaj vsak dve uri, včeraj pa sta bila deležna več počitka. Tako je Cooper spal tekom 23. poti okoli Zemlje, ko je presegel svoj prvi polet v vesolje leta 1963. Kljub tesnemu prostoru, pičlemu spanju in le delni zaužitvi predvidene hrane se astronavta počutita trdna in bistra. Strokovnjaki NASA še niso rešili vprašanja motnje v električnem sistemu Gemini 5. Pritisk v kisikovem tanku, ki je padel prve ure po vzletu na nevarno nižino, se je dvignil sam od sebe in sistem daje električni tok v skoraj popolnem obsegu in so lahko celoten sistem naprav, ki potrebujejo električni tok, pustili v obrat. Stanje električne oskrbe je tako postalo normalno in direktor celotnega programa Kraft je. izjavil, da ne vidi razloga, zakaj ne bi ostala astronavta v vesolju predvidenih 8 dni, če seveda ne nastopi kaka druga težava. Sovjetska poročevalska služba Tass je objavila polet Gemini 5, pa pri tem pripomnila, da so Amerikanci tako željni preseči ruski rekord glede dolžine poleta, da so poslali Gemini 5 v vesolje ‘z naglico in tveganjem.' NASA je odgovorila, da to ni res in da je bilo pred vzletom vse preskušeno in pregledano po predpisih. Zveza za napredek je obhajala svoj pefi rojstni dan CLEVELAND, O. — Med redkimi posrečenimi idejami pokojnega predsednika Kennedy-ja je bila tista o ustanovitvi Zveze za napredek za Latinsko Ameriko. Kennedy je čisto pravilno sklepal, da si z Organizacijo ameriških držav (OAS) ne more dosti .pomagati. Je to organizacija, ki v njej prevladuje miselnost poklicne diplomacije, ni torej sposobna za nove ideje v gospodarski in socijalni politiki Latinske Amerike. Seveda je njegov režim porabil priliko, da obda idejo z veliko propagando, ki je pretiravala svetle strani, podcenjevala pa temne. Zato Zveza za napredek ni mogla že v začetku pokazati tistih uspehov, ki so jih ob njenem rojstvu vsi pričakovali. Odgovornost za to leži na naši strani in na strani Latinske Amerike. Kennedy je moral kmalu spoznati, da je težko pri- ti na pravo idejo, še težje pa najti ljudi, ki bi jo znali spraviti v življenje. Šele tik pred svojo smrtjo je našel par so-trudnikov, ki so ga razumeli in bili obenem tudi dosti pogumni, da so šli v boj za pravi pomen in pravo delo nove Zveze. V boj proti komu ali čemu? Proti miselnosti vladajočih krogov v Latinski Ameriki, ki so hoteli videti v Zvezi samo nov kanal, kako bi po njem teklo a-meriško podpiranje. Tem krogom ni bilo dosti do resne soci-jalne politike, še manj pa so bili pripravljeni, da zanjo žrtvujejo to, za kar so se obvezali v pogodbi o Zvezi. Tako se je zgodilo, da je samo naša dežela izpolnjevala svoje obveze, Latinska Amerika pa ne. To stanje se ni dosti spremenilo tudi po Ken-nedyjevi smrti. Dosedaj je bilo na primer v duhu Zveze porabljenih vsega skupaj okoli $12 bi- lijonov. Naša dežela je prispevala $4.4 bilijone, torej svojo polno kvoto. Latinska Amerika pa je dala samo $8 milijonov, torej komaj dobrih 20% tega, kar bi morala dati! Miselnost vladajočih krogov v Latinskih državah je torej tisti kamen spodtike, ki zavira vse. Z njo niso naravno zadovoljni naši diplomatje s predsednikom Johnsonom na čelu. Zmeraj več nezadovoljnosti je pa tudi v tistih političnih krogih Latinske Amerike, ki tvorijo opozicijo njihovim sedanjim vladam. Ta opozicija pa dela veliko napako; dolži namreč našo administracijo, da ne nastopa dosti odločno proti konservativni politiki v Latinski Ameriki Izjemoma ne spadajo v to skupino vlade Cilenške republike, Argentine, Urugvaja, Venezuele in Mehike. Tako se nahaja naša diplomacija med dvema o- gnjema, napadajo jo vlade v Latinski Ameriki, napada jo pa tudi opozicija tem vladam. Na drugi strani zahtevata obe skupini od naše dežele nove žrtve, ki jih noben naš Kongres ne bi odobril. Zveza za napredek se zato lovi od krize do krize, vendar pa nobena med njimi ni tako nevarna, da bi Zvezo pokopala. Naša administracija ima sedaj preveč posla v Vietnamu, da bi se intenzivno pečala z Latinsko Ameriko, zato se bo sedanje stanje Zveze vleklo tudi peto leto njenega obstoja ter čakalo na boljše čase. Ni to prijetna ugotovitev, pa tudi ne obupna. Zveza je proračunana na desetletja. Ako v prvem še ni našla svoje optimalne oblike, s tem še ni rečeno, da ideja o Zvezi ni nič .vredna. ____________, «; Sudanska armada postaja nemirna KHARTUM, Sud. — Sudanska armada ni velika, šteje samo 15,000 - 20,000 mož. Je pa slabo opremljena in še slabše iz-vežbana. štiri petine armade bi moralo sedaj krotiti črne upor-ike v treh južnih provincah, pa se uporniki ne dajo ugnati. Sudanskim oficirjem ni všeč tako stanje, ker javnost misli, da je armada nesposobna, ne pa vlada. Zato je skupina 40-50 oficirjev poslala vladi in vsem stran-kom posebno spomenico, ki v njej razlaga, kako strašno vlada zanemarja opremo in prehrano za vojake, kako slabo skrbi za prometne zveze med prestolico in tremi južnimi provincami in kako slabo je narodna obramba preskrbljena z orožjem in mu-nicijo. Spomenica postavlja dalje osem zahtev in želi, da bi jim vlada čim preje ugodila. Take spomenice so v Sudanu sumljive. Napovedujejo nevarnost, da bodo oficirji vlado pregnali in sami prevzeli oblast. To se je že par krat zgodilo. Vlada je prepovedala vsem tujim časnikarjem potovanja v južnih provincah. So namreč zadnje čase opisali od tam preveč žalostnih, zato pa resničnih dogodkov. -----o----- Republikanci bodo ponovno segli v žep GETTYSBURG, Pa. — Na Eisenhower j evi farmi se je pod dobro ohlajenim šotorom zbralo pretekli teden vse, kar so republikanci spravili v njihov glavni finančni odbor, ki mu načeluje upokojeni general Lucius Clay. Clay je zbranim republikanskim magnatom povedal, da je odbor do sedaj nabral že $2.8 milijona, da pa mora nabrati do konca leta še $2.1 milijona, da bo postavljeni cilj dosežen. Za ta namen bodo republikanci organizirali na 75. rojstni dan bivšega predsednika Eisenhowerja, ki bo 14. oktobra, posebne večerje po $100 na osebo. Upajo, da bodo takrat dobili toliko, da bo skupen znesek $4.9 milijona dosežen. V Gettysburg so bili povabljeni poleg politikov samo taki pristaši, ki so člani “predsedniškega kluba”, torej taki, ki letno žrtvujejo za stranko najmanj $1,000. Kar je bilo zbranih politikov, jim je Eisenhower povedal, da so v svoji kritiki sedanjega demokratskega režima večkrat zelo nerodni in nedosledni in delajo tudi njemu osebno težave, ker ga vpletajo v politične praske. To je letelo na kongresnika Forda, ki je zašel v oster spor s predsednikom Johnsonom. Iz Clevelanda in okolice Seja— Klub slov. u p o k o j encev v Newburgu ima v sredo ob dveh popoldne sejo v SND. na E. 80 St. Akademsko društvo SAVA ima nocoj ob sedmih v Baragovem domu sejo. Na dnevnem redu je razgovor o udeležbi na letni konvenciji v Chicagu. Rojenice— Mr. in Mrs. Mirko Orel z 10205 Burton Avenue se je rodila hčerkica, 4. otrok. S tem je postal Mrs. Jennie Orel šestič stara mati, Mrs. Mary Rauschel (North Olmsted, O.) pa petič. Čestitamo! iz bolnišnice— Rojak Tone Vrh z 904 E. 236 St. se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Je doma še vedno pod zdravniško oskrbo. Na obisku— Iz Buenos Airesa v Argentini je prišla na obisk k svoji teti in stricu G. Milanu M. Doviču, 370 E. 266 St., gdč. Elena Dovič. Dobrodošla! V bolnišnici— Mrs. Mary Kraich, 1109 E. 63 St. je St. Vincent Charity bolnišnici. Obiski so dovoljeni! Darovalce krvi prosi— Rojak Rudolf Bizjak, ki stanuje na 23010 E. Ivan Ave. v Euclidu, Ohio, je težko bolan v Euclid Glenville Hospital. Nujno potrebuje dodatno kri in zato prosi prijatelje in znance, da bi jo darovali v njegovo korist. Kdor bi hotel dati kri za g. Bizjaka, naj pokliče KE 1-9000, pove, da želi darovati kri za g. R. Bizjaka in se dogovori, kdaj naj pride v ta namen v bolnico na 101 E. 185 St. — Bolnik se vsem dobrotnikom vnaprej najiskre-neje zahvaljuje. Zaprto zaradi počitnic— Dr. Sonja in Franček Toplak sporočata, da bosta njuna ordinacija in laboratorij na 6420 St. Clair Ave., tel. 361-1970, zaprta od 28. avgusta do 7. septembra. Racijenti so prošeni, da se v tem času za nujne slučaje obrnejo na dr. Richarda Pollacka, 534 Osborn Medical Building, tel. 241-3766. Popravek— Pok. Anton Zidar, o katerega smrti smo poročali pretekli petek, je bil star 69 let in je zapustil sestri Josephino Kordan in Roso Hostnik. Helikopter na Slov. pristavi— Včeraj popoldne okoli treh je pristal na Slovenski pristavi, kjer je bil piknik Društva slov. protikomunističnih borcev, helikopter z okrajnim avditorjem R. Perkom. Dejal je, da je prišel pozdravit svoje prijatelje in znance. Piknika se je udeležil tudi mestni odbornik iz 23. Varde rojak Edmund Turk. Na Pristavi so se ustavili na poti domov g. Ludvik Pahulje z go. Danico, znani gradbenik in hotelir iz Lethbridgea v Alberti, njegov brat č. g. France Pahulje, župnik z Otočca pri Novem mestu, ter g. Jože Kastelic, znani stavbenik iz Toronta, Ont. z go. Tončko. Vsi so bili prav prijazno sprejeti in pozdravljeni od številnih znancev in prijateljev. Posebno veseli so bili prijateljskega razpoloženja in slovenskega petja. K molitvi— Članice Podr. št. 15 SŽZ so babljene nocoj ob osmih v L. Ferfoglia pogrebni zavod k molitvi za pok. Mary Pryatel. ; fmtSISKii Ikšti&ViM ji xy .f i;/ «« i.-v- » i Gl 17 St. Clair Ave. — Hfinderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: jia Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece && Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio • 1 No. 160 Mon., Aug. 23, 1965 Amerika in Združeni narodi Amerika je doživela z Združenimi narodi več razočaranja kot veselja. Že 1. 1946 ji je ruski delegat Visinsky v Varnostnem svetu ZN na sejah v Londonu, ki jih je radio prenašal po vsem svetu, jasno povedal, kaj naj bodo ZN za komuniste. Amerika ruske izjave ni hotela vzeti zares in ji še danes ne verjame popolnoma. To je bil prvi vir za razočaranja. Drugi vir se je pojavil 10 let pozneje. Takrat so se namreč začele vsipati v ZN razne male države iz Afrike in Azije. Njihovo število je rastlo tako hitro, da so še pred 20-letnico ZN imele v generalni skupščini večino, s komunisti vred pa celo dvotretjinsko. Ta večina bo le še rastla, kajti nekaj držav bo še sililo v ZN. Naša diplomacija se je nekaj časa udajala upanju, da bo pisano diplomatsko družbo v ZN lahko vodila. Hitro se je pokazalo, da se moti. Potisnjena je bila v manjšino in pri vsaki svoji pobudi je morala najprej najti odgovor, ali bo dosti članic'ZN glasovalo zanjo. Koliko pobud je bilo radi tega pokopanih že v državnem tajništvu v Washing-tonu. Do New Yorka sploh niso prišle. Ker naša diplomacija ni več mogla računati na večino v ZN, se je morala zmeraj bolj sklicevati na pravno in moralno utemeljitev svojih predlogov. Pa tudi na tej poti so jo čakala presenečenja, zadnje in posebno značilno, pa ravno te dni. Naša delegacija se je lani s pravico uprla stališču Rusije, Francije in nekaterih malih držav, ki niso hotele pravočasno plačati dolžnih zapadlih prispevkov. Nihče ni upal trditi, da je ameriško stališče tudi na pravni osnovi. Rusija, Francija itd. bi torej morale zgubiti glasovalno pravico v generalni skupščini, ker so kršile pogodbo o ZN. Nastal je torej spor med Moskvo in Washingtonom, ne morda kdo ima prav in kdo ne, ampak o tem, kdo bi pri odločilnem glasovanju potegnil z nami in kdo s Kremljem. Članice ZN so se celo leto izmikale dolžnosti, da jasno povedo, ali so za toleriranje kršitve pravil, zato je zastalo vse delo v generalni skupščini ZN. Postalo je kmalu jasno, da bo zmagal tisti z večjo upornostjo in potrpežljivostjo ne glede na. to, ali ima prav ali ne. Tisti, ki so bili tega mnenja, so uganili, kaj se bo zgodilo. Amerika je omagala prva in kapitulirala pred Moskvo, je jenjala s svojim bojem za spoštovanje pravil ZN. Opravičuje svoj korak s tem, da je treba položaj presojati politično, to se pravi, ne po tem, kdo ima prav in kdo ne, am nak po tem, kako misli večina članic ZN. Če večina članic misli, da je kršitev pravil dovoljena, potem se ne da nič narediti, treba se je ukloniti in se potolažiti z ne ravno posrečeno izjavo, da bo tudi Amerika kršila pravila, kadar bo to v njenem interesu! Kar je preje pobijala z moralnega stališča, to sedaj zagovarja z Rog ve kakšnega, samo z moralnega ne. Zagovorniki ameriške kapitulacije se tolažijo z upanjem, da bodo ZN sedaj lahko “normalno” delali. Kakšno je pa njihovo normalno delo, vidimo vsako leto od 21. septembra do božičnih počitnic, ko se vrši redno zasedanje generalne skupščine ZN. Kdor sledi zasedanju, se mora nehote vprašati, kje se ZN sploh še morejo uveljaviti. Zagovorniki pravijo tudi, da moramo varovati to mednarodno ustanovo, ker nam bo morda še prav prišla v vietnamski krizi. Čisto pozabljajo, da imajo v vietnamski krizi svojo besedo in jo bodo že imeli kitajski komunisti. Ti so odkrito povedali, da mislijo, da bi sami ustanovili svoje rdeče Združene narode. Kako naj potem še vpletajo v svojo politiko tiste ZN v New Yorku? Saj ne kažejo nobenega znaka, da bi še hoteli priti v sedanje ZN. Če bi hoteli, li ne bi Moskva s pomočjo azijsko- afriškega bloka gladko spravila Peiping v ZN ? Odprto je sedaj praktično vprašanje: kdo bo plačal $108 milijonov dolga, ki ga imajo ZN. S prostovoljnimi prispevki je sedaj nabranega samo $18 milijonov. Ali naj ostanek plača naša dežela? Moskva je že za svoj prispevek, ki pa ni povedala njegove višine, vezala značilen pogoj: ne sme se v ZN nikoli več dogoditi, da bi jo kdo terjal za zapadle prispevke! Najhujše posledice bo ameriški korak pokazal v — vietnamski krizi. Kitajci so trdno prepričani, da se Ameri-kanci ne znajo boriti s časom, manjka jim potrpežljivosti. Ameriška kapitulacija v ZN je najboljši dokaz, da imajo prav. Ameriki je zmanjkalo potrpežljivosti že po enem letu, kapitulirala je, akoravno je imela prav pravno in moralno. Zakaj ne bi kapitulirala tudi v Vietnamu, morda ne v enem letu, ampak v nekaj letih? Ameriška kapitulacija je torej nehote samo podprla kitajsko zagrizenost v svoj prav. Kaj bo naša diplomacija mogla odgovoriti na to kitajsko stališče? Saj ji v Peipingu ne bodo verjeli. Saj je tudi v ZN trdila eno tekom celega leta, potem pa preko noči prekrenila v nasprotno smer. BESEDA IZ NARODA Ako je kapitulacija posledica političnega premišljevanja, potem se smemo vprašati, kaj pa je Moskva za kulisami obljubila našim diplomatom, na primer Harrimanu, kot kompenzacijo? Naravno je, da tega ne bomo zvedeli, da ne bi prišla Moskva v zadrego v svojih odnosih do kitajskih komunistov. Ako pa naša diplomacija ni dobila nobene primerne kompenzacije za ta korak, potem ga lahko štejemo med tiste napake, ki smo jim bili priča v panamski in dominikanski aferi. Samo posledice bodo hujše od tistih v Panami in Dominikanski republiki. ZN so namreč sedaj postali tovarišija, kjer se s pravili vsaka članica lahko igra po svoje. Amerika bo vse to morala plačevati, kajti drugače bo ZN zmanjkalo. Mislimo, da bi bilo bolje, da bi Amerika tvegala glasovanje v generalni skupščini ZN. Ako bi njeno stališče, ki je moralno in pravno utemeljeno, propadlo, bi bil to poraz v številkah, zmaga pa v ideji. Taki porazi se pa zelo hitro umikajo zmagi idej, to nas uči zgodovina. Za tako politiko je treba imeti nekaj poguma in ne takoj s sklicevanjem na prožnost iskati kompromisov, ki pomenijo samo trenutno olajšavo, ne pa trajne rešitve spornega problema. 1 k vse gotovo in vse zadeve bodo rešene. Računi brez krčmarja. Zdaj je tam že več divizij, sitnosti se pa ne manjšajo, temveč naraščajo in se večajo. Zdaj govore, da zna ta igra v Vietnamu trajati več let. Sitnosti in težav je več in več, kakor nekoč bolh na dolenjskih sejmih. Mi pa smo se v te sitnosti zapletli in iz njih ne moremo kar tako, namreč tako, kakor smo v nje zašli. V nje smo šli s celimi hlačami, ali bomo iz njih tudi prišli s celimi hlačami? To je vprašanje — to so vprašanja! Gre za neko čast in slavo. Generali in vojaki brez zmag in slave niso zadovoljni. Teh pa ni takih, kakršnih bi radi, ker v Vietnamu je vedno več “bolh”, kakor nekoč na dolenjskih sejmih. Vidiš, dragi čita-telj, to je tisto, kar že zdaj mnogim dela sive lase. To le nekaj šaljive in druge razlage o teh sitnostih, da so tudi preprostemu čitatelju bolj razumljive. V resnici se pa sitnosti v Vietnamu za našo Ameriko večajo. V te smo več ali manj vsi zapleteni in njene sitnosti bodo po svoje vse nas “ošlatale”. Na močvirnih v i e t namskih tleh se nahaja zdaj že tudi nekaj naših tu rojenih slovenskih fantov in mdž. Pred nedolgim smo čitali, kako je bil težko ranjen sin slovenske družine Peterlin, z Oglesby, 111., pri La Salle. V “JHN” sem pred par dnevi bral vest, da v Le My, v južnem Vietnamu služi kot vodja medicinskega oddelka poročnik Dr. James J. Zelko, sin slovenske družine, star 27 let, katerega starši žive na 925 No. Broadway St. tu v Jolietu. Mladi poročnik Zelko je šel v vojaško službo lani, ko je junija zadostil enoletni službi kot zdravniški pomočnik v Cook County bolnici v Chicagu. Zdaj služi kot načelnik zdravniške in medicinske e d i n i ce v Vietnamu. Tako je na vietnamskih frontah tudi slovenska kri. Koliko je morda še drugih, katerih imena ne vemo. mati, ali pa njena teta. Cerkev Poročilo o poročniku Jamesu je bila odprto tisto noč in verne l^elku pravi, da njegova bolni-žene in dekleta so hodile skoro | ška edinica zdaj skoro stalno o-vso noč molit v cerkev. Ena je 'skrbuje do 200 ranjencev in bol-šla v cerkev, druga je ostala priliko v vsak dan. jerbasih s čebulo. Tako so se' * LOKALNI DOGODKI IN vrstile. Nekega leta, kakor je ZADEVE med nami se vrste vedela povedati Katrca in dru- kakor marsikje drugje. Avto- ni. Razposlali so davčne račune za zemljiško posest in za osebne lastnine in posesti. Prva polovica računa je morala biti plačana do 1. avgusta, druga pa bo morala biti plačana do 1. oktobra. Zaostankarje pravijo, da bodo “obdarovali” z obrestmi. Po davčnih uradih vedno skrbijo, da ljudem denar ne “splesni” v žepih. * NATIONAL BANK OF JOLIET, ki posluje na vogalu Van Burren in Scott ceste, je ena izmed glavnih in prvih denarnih zavodov v našem mestu. Njeno premoženje znaša do skoraj $24 milijonov. Med glavnimi urad- niki sta tudi dva naša rojaka: Edward F. Stonich je podpredsednik, John J. Racich pa pomožni podpredsednik banke. * NOV GROB. — Pred kratkim je preminula 37 let stara Mrs. Anthony Umek, mati štirih otrok. Stanovala je na 1518 No. Friderick St. Njen mož je zaposlen na železniški progi E.J. and E. Railway kot signalist. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Jožefa na farno pokopališče. Sorodnikom sožalje, pokojna pa naj počiva v miru! Iskren pozdrav vsem čitate-Ijem A. D.! ■ Tone s hriba h živfjesp slovenskih iisefjeneev v Argentini || IftORAVITONfi S Joliet, 111. — Naše Združene države so zapletene v vojne težave v Vietnamu, v Vzhodni Aziji. Naložili smo si težko pokoro: čuvati, da komunizem ne prodre v področja Južne Azije in v področja Tihega morja. To delo je za našega Strica Sama težek posel. Nekaj takega, kakor je bilo za tisto nekdanjo belokranjsko Katrico, ki je pred kakimi sto leti nosila ob Porci-junkuli čebulo preko Gorjancev na trg v Novo mesto. Železnice tedaj ni bilo, avtov in jet-letal tudi ne. Tisti, ki so tržili po dolenjskih sejmih s čebulo, prašiči, koštruni in kakimi kravami, so morali zaupati potovanja na sejme, božje poti ali kaj takega edino svojim nogam. Stari so včasih še čevlje nosili na ramah, hodili pa bosi. Če jih je kdo o tem kaj vprašal, zakaj tako, so navadno odgovorili: Saj ni grošev in soldov še za sol ne, kaj šele za podplate. Nositi nas morajo po cestah in potih naši lastni podplati, ki smo jih prinesli ob rojstvu na ta svet. Čevlji so pa le tako za kak poseben slučaj, kadar je treba stopiti v cerkev, ali pa kje pred cesarja. Vrnimo se k belokranjski Katrci, ki je nosila čebulo na trg v Novo mesto. Kakšne težave je imela ona? In kako jih naj primerjamo težavam, ki jih imamo Amerikanci v Vietnamu z Južnimi Azijci? Katrca je navadno že zvečer pred Porcij un-kulo prišla v Novo mesto. Vta-borila se je nekje ob zidu na cesti, ki je vodila s trga ob Kopačevi trgovini gori proti fran čiškanski cerkvi. Z njo je navadno prišla vedno tudi njena ge, je bilo toliko bolh, pa tudi tako sitne so bile, da se jih kar ni bilo mogoče ubraniti. Bolj ko so jih lovile, stiskale in ubijale, več jih je bilo. Katrca je potožila materi, ki se je ravno vrnila iz cerkve, in njo oprostila, da je šla molit v cerkev: “Mati, letos je toliko bolh, kakor še nikoli. Bolj ko jih lovim in ubijam, več jih je!” Nekaj takega je z borbo v Vietnamu. Ljudi dosti — preveč, zato jim za nje nič ni. Če bi bili kratki z njimi, jih jim dajo Kitajci, kolikor bi hoteli. Krogle, orožje jim Kitajci in Rusi že itak dajejo. Ko so se naši krogi odločili v Washingtonu in so poslali tja nekaj bataljonov marinov, so mislili, da bo v nekaj mesecih mobilskih nezgod in nesreč, tatvin in ropov je vedno tu in tam in teh nikoli ne zmanjka. Tatvine in rope največkrat vršijo razni zlikovci iz drugih krajev. Zdaj ko imamo dobre ceste, ki nas vežejo z Velikim Chicagom in drugimi mesti, daljave ne pomenijo nič. Po velecestah pridejo v dobri pol uri iz Chicaga ali od kod drugod. Napadejo koga, oropajo kako trgovino, ukradejo komu avto ali kaj drugega in oddirjajo nazaj na veleceste, po njih so pa zopet po hitro divji vožnji Bog ve kje ženstvo, kajti narod ne more ob- BUENOS AIRES, Arg. — Slovenski protikomunistični naseljenci v Argentini so imeli v nedeljo, 8. avgusta t. L, XIII. socialni dan. Pripravil ga je stalni odbor za socialne dneve v Argentini, ki mu predseduje g. Avgust Horvat. Posvečen je bil slovenskemu izobražencu. Ker pa je letošnji socialni dan v letu* v katerem se demokratski Slovenci po vsem svetu spominjajo 100-letnice rojstva dr. Janeza Ev. Kreka in 25-letnice smrti dr. Antona Korošca, se je za slovenski narod obeh zaslužnih slovenskih mož spomnil tudi socialni dan s posebnim predavanjem. XIII. socialni dan se je začel ob 8. uri z mašo v Slovenski kapeli, ki jo je imel po namenu socialnega dne g., dr. Alojzij Starc. V pridigi je razvijal misli, ki so se nanašale tudi na predmet razprav letošnjega socialnega dne. Poudarjal je nujnost dela za skupnost, za narod, zlasti izobraženca, ter poudarjal zvezo, ki jo morajo imeti ljudje najprej z Bogom, zatem s svetom in med seboj, s skupnostjo ter ljubezen, ki mora biti podlaga vsemu delu in življenju. Po maši je v dvorani Slovenske hiše začel XIII, socialni dan predsednik stalnega odbora za socialne dneve g. Avgust Horvat. Pozdravil je najprej vse, ki so prišli nanj, zatem pa povedal, da je ta dan v letu 100-letnice rojstva dr. Jan. Ev. Kreka in 25-letnice smrti dr. Antona Korošča. Proslavi njunega spomina se pridružuje tudi socialni dan. Zatem je navajal, da je letošnji socialni dan posvečen razpravi o slovenskem izobražencu. Vprašanje slovenskega izobraženca je važno socialno, družbeno vprašanje in prav zato ga je odbor za prirejanje socialnih dni določil za temo letošnjega zborovanja. Obenem s tem hoče izreči tudi priznanje 20-letnemu nesebičnemu in požrtvovalnemu delu tistim slovenskim izobražencem, ki se neprestano izživljajo v naporih in žrtvah za koristi skupnosti, naroda. Obenem naj bo tudi povabilo vsem tistim, ki še stoje ob strani, naj se pridružijo delu za slovensko narodno skupnost. Vprašanje slovenskega izobraženca letošnji socialni dan gotovo ne bo mogel rešiti, toda veliko bo storil že s tem, da bo na ta problem opozoril in nakazal smernice, kako naj bi ga bilo reševati. Končno je govornik naglašal, da so bili vloženi izredni napori ter izredne finančne žrtve v postavitev Slovenske hiše in slovenskih domov po slovenskih naseljih v Argentini. Vse to z namenom, da bi se slovenska narodna zavest ohranjala kar naprej. Vprašuje se, ali obstoja tudi zagotovilo, da se bo tako tudi zgodilo in ali ne grozi nevarnost, da bodo čez leta ostali le zidovi teh slovenskih domov, v katerem pa več ne bo slovenskega življenja. Velika odgovornost za to pada prav na izobra- že s svojim plenom. Tako je, dobre prometne zveze — ceste služijo tudi lopovom pri njihovih zlobnih poslih. Sredi julija nas je davčni u-rad pozdravil z davčnimi raču- stojati in se razvijati brez tistih, ki mu omogočajo kulturno rast in razvoj ter mu kažejo smer v bodočnost. Po teh uvodnih predsednikovih razmišljanjih je bilo na nje- gov predlog izvoljeno predsedstvo XIII. socialnega dne. Izvoljeni so bili: za predsednika dr: Tine Debeljak, za podpredsednika g. Marko Kremžar, za tajnika g. Stanko žužek, kot člani pa gdč. Majda Tomažin, predsednica Slovenske dekliške organizacije, g. Andrej žužek, predsednik Slov. kat. akademskega društva in g. Jernej Dobovšek, predsednik Slovenske fantovske zveze. V imenu predsedstva se je zahvalil za izvolitev g. dr. Tine Debeljak. Prešel je takoj na dnevni red. G. RUDA JURČEC je imel prvo predavanje pod naslovom “Skrb dr. Janeza Ev. Kreka in dr. Antona Korošca za slovensko izobraženstvo in kulturni napredek naroda”. Prikazal je rast slovenske narodne zavesti od leta 1848 naprej ter gibanje, ki je nastalo po I. kat. shodu in naslednjih ter izredno delo dr. Janeza Ev. Kreka in dr. Antona Korošca “za slovensko izobraženstvo in kulturni napredek naroda”. Poudarjal je, da sta bila oba ne samo politična, ampak tudi velika kulturna delavca. Dr. Krek je bil npr. med drugim predsednik Leonove družbe, predhodnice Društva za humanistične vede, iz katere so po zaslugi in naporih dr. Korošca Slovenci dobili svojo Akademijo znanosti in umet nosti. Predavatelj je svoje predavanje razširil še na sodobno problematiko slovenstva ter v njem razvijal svoje misli o njej. G. PROF. ALOJZIJ GERŽINIČ je bil drugi predavatelj. Njegovo predavanje je imelo naslov “Izobraženec v družbi”. Predavatelj je obravnavano snov zagrabil z vso njemu lastno temeljitostjo. Najprej je razložil poj m izobraženca sploh, njegov odnos do družbe, do naroda. Poudarjal je naloge, ki jih ima do naroda, v katerem mu je delovati in mu posredovati vse dobrine: verske, kulturne, narodne, ki ga dvigajo na vseh področjih. Za tako delo mora biti izobraženec sam notranje popolnoma zgrajen na trdnih verskih in moralnih o-snovah. Zlasti mora biti jasno opredeljen njegov odnos do komunizma, ki je zasužnjil slovenski narod s svojim materialističnim sistemom. V tem pogledu je najostreje obsodil prizadevanja vseh tistih, “levih katoličanov”, ki so si nadeli nalogo, da bi rehabilitirali “krščanskega socialista” Edvarda Kocbeka zlasti v katoliškem taboru. Predavatelj je tudi citiral Kocbekova opisovanja svojega življe-ja in dela v tržaškem Novem listu v članku “Kdo sem”, v katerem pravi na eni strani, da ni komunist, zatem pa sam zatrjuje dobesedno: “Intenzivno se soočam z marksizmom kot nosilcem nastopajočega socializma. Pri tem mi ne ostaja sporen socializem kot neizogibna družbena oblika prihodnosti.” Tehtna izvajanja g. prof. Ger-žiniča so udeleženci XIII. socialnega dne, čeprav so bila dolga, sprejeli z velikim odobravanjem, kar je potrjevalo, da je bilo predavanje zanimivo in da so mu s pozornostjo sledili. G. TINE DEBELJAK (ml.) je bil zadnji predavatelj na le- tošnjem socialnem dnevu. Govoril je o temi “Slovenski izobraženec v Argentini”. Predavanje je bilo zanimivo, zlasti, ker je predavatelj v podkrepitev svojih izvajanj navajal statistične podatke o novem slovenskem izobraženstvu, ki nastaja med Slovenci v Argentini. Opozarjal je na veliko odgovornost staršev in slovenske skupnosti, ki jo ima do slovenske mladine, kajti storiti je treba vse, kar je le mogoče, da bo čim več slovenske mladine ne samo končalo srednjo šolo, ampak študiralo tudi na univerzah. O-menjal je, da trenutno študira na argentinskih univerzah 83 slovenskih študentov. Po referatu g. Tineta Debeljaka ml. je bil odmor. V n a d a Ij evanju socialnega dne je predsednik zborovanja g. dr. Tine Debeljak prebral pozdravna pisma predsedniku NO za Slovenijo g. dr. Mihi Kreku in buenosaireškemu nadškofu kardinalu dr. Antonu Caggianu. Besedilo obeh pozdravnih pisem so udeleženci XIII. socialnega dne odobrili z živahnim o-dobravanjem. Po daljši debati o referatih, ki so bili na sporedu XIII, socialnega dne protikomunističnih slovenskih izseljencev v Argentini, so bile sprejete naslednje RESOLUCIJE 1. Dr. Janez Evangelist Krek in dr. Anton Korošec, katerih obletnic se spominjamo letos, sta nam dala velik vzgled izobraženca v službi svojega naroda. Nista mu samo posredovala svoje znanje in se trudila za njega duhovni in tvarni blagor, ampak sta skupnost tudi vzgajala, da je znala njih delo doumeti, sprejeti in delati za napredek na vseh področjih. 2. Naloge izobraženca so posredovanje in u r e s n i č evanje kulturnih vrednot, prizadevanje za smiselno urejenost družbe, vnašanje dinamike v njen razvoj in kritično presojanje razmer in dela. 3. Da pa izobraženec te naloge lahko opravlja, mora biti dorasel svoji stroki, biti predan duhovnim vrednotam, se mora zavedati odgovornosti in mora gojiti samostojno kritičnost. 4. Njegova prizadevanja bodo ostala brez učinkov, če ne bodo našla v občinstvu odmeva. Drugi pogoj za uspevanje je svoboda ustvarjanja, intelektualnega dela sploh. 5. V izseljenstvu se mora slovenski izobraženec še posebej posvetiti razmahu duhovnosti, boju za slovenstvo v domovini in zdomstvu in sodelovanju z mladimi izobraženci. 6. Starši, pa tudi celotna skupnost morajo skrbeti za vzgojo inteligenčnega naraščaja. činrveč naše mladine naj doseže naj višjo stopnjo izobrazbe. Naši zastopniki izven GieveSanda Louis Balant, 1808 East 32nd St., Lorain, Ohio Jos. L. Bahorich, 5314 Duncan St., Pittsburgh 1, Pa. John Jerich, 6519 W. 34 St., Berwyn, 111. Joseph J. Peshel, 439 Camp St., E., Ely, Minn. Mrs. F. R. Staut, 830 So. 5th St., Milwaukee, Wis. Mrs. Antonia Densa, 1934 W. Cermak Rd. Chicago, 111., 60608 Eno manjših CLEVELAND, O. — Jezero Erie je dolgo 240 milj in 40 milj široko. Njegova površina meri 9,660 kv. milj. Je najmanjše od Velikih jezer. ^0 Hirschevi ~ J. M.: V valovih graščinskega jezera Sodnik ga je pozval, naj bo ^iren, in mu je izjavil, da bodo proti njemu postopali čisto Po predpisih zakona. “To mi morate pokazati čr-Po na belem, gospod preiskovalni sodnik, sicer ne verja-Piem”, je odgovoril Jug mirneje in z lahnim prizvokom dovtipnosti. “Kateri paragrafi določajo, da se sme aretirati človek, ki ni ničesar zakrivil, daš v trenutku, ko bi moral odpotovati?” “Tisti paragrafi, ki določajo, da smejo oblastva prijeti vsakogar, proti kateremu obstoji sum, da se hoče z begom oplakniti obtožbi. Ne morete zanikati, da bi ta primer ne veljal za vas.” “Odločno zanikam!” je'vzkliknil Jug in stopil bliže k Pozi, za katero je sedel preiskovalni sodnik. “Ali se ime-Poje to beg, če sem hotel odpotovati pri belem dnevu in tako rekoč pred očmi vseh?” “Je že res. Seveda ste to števili le zaradi tega, ker ste me-Pili, da bi na ta način vaše Potovanje zbujalo manj su-Pia.” “Ali se vam ne zdi verjet-Pojše, da nisem imel nikakega Povoda za skrivanje svojega Potovanja?” je vprašal Jug z Zvonkim nasmehom. “Dovolite mi zdaj, da vam zastavim nekaj vprašanj,” je Pekel Rutar s posmehljivo vljudnostjo. “Kam hočete odpotovati?” “V Trst, kakor je zapisano Pa vozovnici, ki sem jo kupil Pa domači postaji.” “Ne dalje? Govorili pa ste okoli, da boste izostali več mescev. Zakaj pa?” “Ker ste o vsem tako dobro Poučeni, gospod preiskovalni s°dnik,” je rekel zasmehljivo 'Ipg, “boste tudi vedeli, kam ^pi nameraval potovati.” “V Ameriko,” je odvrnil Preiskovalni sodnik Rutar in skozi naočnike ostro pogledal P^ladeniča. Ko je opazil, da Se Je Jug zdrznil, je nadalje-^al; “Pametnejše bi bilo, če 1 mi vse lepo po pravici pove-aH in ne nastopali tako samo- Zavestno.” Zakrivil nisem ničesar, za- . Ppjodločneje ^ ste protestiram, me oropali prostosti. Zgovorni boste ,za vsako ško-0| ki mi nastane iz tega Prosim, prosim”, je dejal Ptar posmehljivo vljudno. Zahtevam, da me takoj 2Pustite!” je nestrpno rekel ',u&> ki Jezo, je komaj premagoval AVGUST i&feltilWtlWifri 7 ili|2 !3 !i 41 SMi !8||9 loiinMis 14 .15|16 !l7il8;ll9l!20 21 11125126 [27j 1311 1 J 1 KOLEDAR društvenih prireditev močnega udarca, nato pa je rekel: “Tudi o tem ne morem govoriti.” “Bodo pa drugi govorili, saj jih je dosti, ki dobro vedo, kaj ste počeli. Ali morete tajiti, da niste neprestano lazili za gospodično Vero Ogorel-čevo?” “Ne tajim. Hotel sem se z nevesto porazgovoriti, ker so me pri njej grdo obrekovali,” je rekel Mirko z vidnim naporom. “Ona se vas je ogibala, zato ste se vi jezili.” Mirko je molčal. “Grozili ste s hudimi besedami.” “Bil sem obupan.” “In ta obup vas je dovedel do strašnega dejanja,” mu je segel naglo v besedo preiskovalni sodnik. “Vi ste sunili gospodično v jezero.” Rutar je menil, da bo s to obdolžitvijo Juga presenetil, a se je zmotil. Jug je ostal čisto miren in še celo zasmejal se je. “Učitelj Orešnik mi je povedal, da govore ljudje to neumnost, in mi je celo svetoval, naj skrivaj odpotujem,” je odvrnil Jug, “toda da tudi vi verjamete takim čenčam, si nisem mislil.” “Ljudski glas— božji glas,” je nadaljeval Rutar, “tisto popoldne, ko je gospodična Ogo-relčeva izginila, so vas videli z njo v bližini jezera.” “Iz tega še ne sledi, da sem jo vrgel v vodo,” je omalovažujoče odvrnil Mirko, “sploh je brez podlage domneva, da je utonila.” “Žal, ni to domneva,” je rekel Rutar zelo resno. “Kaj hočete reči s tem?” “Te dni smo dali preiskati grajsko jezero in smo našli tole,” je nadaljeval Rutar in segel v neko skrinjico, iz katere je privlekel malo zapestno uro. “Ali jo poznate?” Mirko je odkimal, a njegovo obličje je kazalo veliko presenečenje. “Gospod Kašutnik je spoznal to uro za last svoje svakinje.” “Že mogoče. Gospodična je večkrat sedela ob jezeru, pa ji je ura lahko padla v vodo,” je jecljal Mirko, ki se ga je lotila neka čudna zamišljenost. “Ne, gospodična je bila z uro vred vržena v vodo,” je naglasil Rutar. “To se ni zgodilo,” je zakričal Jug. “Kako pa je bilo? Pripove- AVGUST 26.-27.-28.-29.—Katol. vojni veterani fare sv. Vida priredijo svoj letni karneval in bazar na šolskem dvorišču. 29. —Slovenski farmarji v Gene-vi, Ohio, imajo piknik na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 12.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 19.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Obed bo na razpolago od 12. do 3. pop. 26.—Klub Ljubljana priredi ob 35-letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue. 26.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 26.—Klub Ljubljana obhaja 35- letnico obstoja z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih. OKTOBER 9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue. 9. —DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave 10. —Marijin dvor št. 1640 Kato liških borštnarjev praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja. 17.—Združene podružnice Slov. ženske zveze iz Ohia prirede večerjo proslave Slovenskega dne od 3. pop. dalje v Slov. društvenem domu na Recher Avenue. 24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30. 24.—Praznovanje 40-letnice delovanja organista Martina Rakarja pri fari Marije Vnebo-vzete. 30. —Slov. narodni dom na St. Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.” 30. —Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi kartno zabavo pri pogrnjenih mizah v šolski dvorani. 31. —Pevsko društvo Planina poda v SND na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih. NOVEMBER 7.-—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Avenue Jesenski koncert. 13.—Podr. št. 8 SMiZ praznuje 25-letnico obstoja z zabavo in plesom. Igral bo E. Habatov orkester. 3.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. 24. —Slovenski dom na Holmes Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom. 25. —WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 5.—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert. JANUAR 1966 30.—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave. FEBRUAR 20.—Klub slov. upokojencev v Euclidu bo slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave. MAREC 1966 20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av. 27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop. skega upora proti indijskim o-blastem. Johnson obsodi! nasilje WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je ob 'koncu konference za enake priložnosti, kot se uradno imenuje vojna proti revščini, ostro obsodil nasilje in divjanje črncev v Wattsu v Los Angelesu. “To ne more imeti nobene zveze z rednim bojem za civilne pravice, ki je oplemenitil zadnje desetletje. Vsak vodnik v tem boju je obsodil to divjanje proti zakonom dežele ... Treba je obsoditi in zavrniti vsako nasilje, pa naj pride to od nočnih jahačev Ku Klux Klana ali zahrbtnih napadalcev in plenilcev v Wattsu,” je dejal predsednik. Poudaril je, da bo odločno nastopil v varstvo zakonov in za kaznovanje tistih, ki zakone kršijo in spravljajo v nevarnost svoje sodržavljane in njihovo imovino. ,.obstojalo samo iz jedi narejenih iz sira. --------------o------ Pluton večji kot Zemlja? NEW YORK, N.Y. — Planet Pluton je za astronome uganka, odkar so ga odkrili leta 1930. Menili so, da je manjši kot Zemlja. To hipotezo je pobil ameriški astronom Lowell, ki je opazoval kako deluje Pluton na planeta Uran in Neptun. Leta 1955 so merili velikost planeta ter ugotovili, da se njegova navidezna velikost menja v periodah po nekaj dni. Tako so odkrili, da traja obrat (dan in noč) na Plutonu 6 zemeljskih dni in 9 ur. Leta 1964 je Hardie ponovno meril Plutonovo velikost. Delo je bilo težavno, toda izračuni so bili dokaj točni. Plutonova rotacijska perioda traja 6 dni, 9 ur, 16 minut ter 54 sekund, pri čemer je mogoče odstopanje za manj kot eno minuto. Te meritve so dale spet več verjetnosti stari predvojni hipotezi astronoma Crommelina, da je vzrok za navidezno majhnost Plutona zrcalni odboj. Verjetno je namreč, da Kuper, ki je leta 1955 izmeril Plutonov premer, ni meril celotne ploskve, ampak se njegove meritve nanašajo na področje srednje geografske ši- vaše žrtve minila vsa trma,” je dejal Rutar in zaključil zasliševanje. (Dalje prihodnjič) Indija trdi, da je položaj v Kašmirju trdno v njenih rokah SRINAGAR, Kaš. — Kašmir-ska vlada je objavila, da bo razdelila 50,000 pušk prebivalstvu obmejne pokrajine Jammu, da se bo to moglo samo braniti pred “vpadniki iz Pakistana”. Prebivalstvo 1,700 vasi bo organizirano v nekako o-brambno milico. Sklep je bil sprejet ob obisku zastopnika indijske centralne vlade. Ta izjavlja, da je popoln gospodar položaja v Kašmirju. Indijske čete naj bi pokončale najmanj 357 pakistanskih gverilcev, 91 pa jih ujele. Indija trdi, da so pakistanske posebne čete vdrle 5. avgusta Kašmir, da ga s silo odtrgajo oc Indije, v Pakistanu pa izjavljajo, da je ta dan prišlo do ljud- IN MEMORIAM OF THE 10TH ANNIVERSARY OF THE DEATH OF Rose Preskar who passed away August 23, 1955 As the summer brings the sun We remember you! Gentle, caring, warm, The gardens you kept. But most of all The love you gave. As time goes by We miss you more! Your loving: daughters — MARY RODY, ANNE NTTCHALL son JOHN and daughter-in-law— CHRISTINE, grandson — RICK Cleveland, O. August 23, 1965 STAN'S SHOE STORE 6107 St. Clair Ave. — UTah 1-5027 ZA ŠOLO! Obuvalo za šolsko mladino nabavite sedaj! ZA ŠOLO. Velika izbira najboljših čevljev za fante in dekleta. Vsak čevelj strokovno pregledamo, da se pravilno prilega nogi in da popolnoma ustreza Vaši želji. Garantiramo udobnost in trpežnost. Naši HUSH PUPPIES SHOES so se odlično izkazali; so močni, trpežni, lahki, prijetni, ne prepuščajo vode, se lahko očistijo vseh madežev, so v raznih barvah finega usnja. DAJEMO ZELENE EAGLE ZNAMKE. PLESKANJE - BARVANJE HIŠ IN PROSTOROV, ZUNAJ IN ZNOTRAJ opravimo točno po Vaši želji za zmerne cene. TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING 1171 E. 61 St. HE 1 -0965 RUDY KRISTAVNIK COMPANY 5908 Bonna Avenue Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965 Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni. rine. Pluton seveda prav gotovo ni velikan, kakor sta Uran ali Neptun, toda dejstvo, da je mogel leta 1930 povzročiti na teh dveh planetih tolikšne spremembe, da so ga odkrili, vendarle podpira tezo, da je večji kot Zemlja, prav gotovo pa ni samo Neptunov pobegli satelit. MALI OGLASI Stanovanje v najem Trisobno, na novo dekori-rano stanovanje z moderno kopalnico in veliko kuhinjo, obloženo s ploščicami, oddajo v najem v zidani hiši v fari sv. Vida. Kličite 361-7540. (161) Hiša naprodaj Zidana hiša, ranch tipa, 3 spalnice, naprodaj v Indian Hills. $40,000. Kličite lastnika za sestanek IV 6-4757. (160) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Sornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) V najem Oddamo 6 sob, vse udobnosti, blizu cerkve Marije Vnebov' zete na Holmes Ave. Vprašajte na 15257 Saranac Rd. — (163) Naprodaj Dve hiši na enem lotu na 6710 Bliss Ave. Kličite RE 1-4293. (163) Lastnik prodaja Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077. — (pon., sred,, pet.) V najem Oddamo 2 stanovanji —eno na 6414 Spilker Ave., in drugo je na 1017 E. 64 St., zadaj za Slovenskim domom. Kličite EX 1-2970 ali se oglasite na 1017 E. 64 St. —(160) PrijafsPs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68U1 St.; EN 1-4212 Moški dobijo delo MOŠKI DOBIJO DELO za čiščenje, izvežbani v vzdrževanju in oskrbi zavodovih prostorov. Polna zaposlitev. Plača na uro. Plačane počitnice. Prazniki in bolniško zavarovanje. Prošnje vložiti na Personnel department St. Vincent Charity Hospital, 2222 Central Ave., Cleveland, Ohio. Tel. 861-6200. (165) Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo starejšo zanesljivo žensko, da bi živela s starejšim parom in mu bila v družbo in postrežbo. Kličite Mrs. Ernest Hall, 943-2695. (162) Čistilke Iščemo čistilke za poln čas, plača od ure, počitnice, bolniški dopust in prazniki plačani. Oglasite se pri “Personnel Dept.” ST. VINCENT charity hospital 2222 Central Ave. (165) Delo za žensko Iščemo žensko od.30 do 45 let staro za natakarico in nekaj kuhe. Oglasite se osebno. 20th Century Lanes 1S525 Euclid Ave. (161) Iščemo Kuharico za zajtrk, ure od 7. zj. do 2. pop. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 _________________________(x) Stre jug šivilje Za “power” električne stroje Stalno delo. Prednost imajo izkušene, ki delajo od kosa, — ampak tudi izučimo izbrane. — Garantirana plača od ure. Dobra plača od kosa. Starost do 45. Zglasite se od 8:30 zjutraj do 4:00 pop. od ponedeljka do petka. JOSEPH & FEISS C0. 2149 W. 53 St. (blizu Lorain Ave.) (166) o • IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, verandne zastore, f«rneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 Delo dobi Žena ali dekle, ki zna dobro angleško in obvlada popolnoma slovenščino radi prevajanja, dobi delo v pisarni. Pismene ponudbe na Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103. (x) ENRICA V. HANDEL ■ MAZZETTI: iese in Marija i?". Ji ' % ‘Siromak!” S svojo roko, ki nesh koker en prani nemyrni Duh pruti poshtenim, defi ne-katolish vitefam inu ludem, koker fo ty plemeniti gospodje Velderndorffi, koker Nam je fhe vnouizh potrdil inu fprizhal Nash lubi Uzheni Weinmaister. Ty jih pufti s’ myraham, dej dober fgled, de jim bode k’ nuzu in fe fpreo-brnejo; Nam pa perfaneffi fa naprei cum rumore inu visio-nibus, fvidenji inu zmishluva-nji, fa katire memo Tuojega ni prizhuvanja. My tebe f tim opomnemo', de Ty bodemo, zhe fe podftopish fhe enkrat fe gnati zhes te ludy, odtegnili tu fvojo ozhe-tovfko Mylost inu bodemo tebe oftru kasnovali. Obtu Ty glej inu fe po tim ravnaj inu ne dajej urshoha fa tak poftupek. Dano u tem nafhem Dvorzi u Regenfpurgi. Franz Vilhelm I. r,—” Tako sodijo o njem gospodje na škofiji. To je njihova pravičnost. — Ubogi župnik, ki skuša z vsemi svojimi močmi oteti Pechlarn krivoverstva, je razgrajač; a pravi razgrajač, zapeljivec ljudski in uporni duh pa je nedolžno jagnje. O, pravica, slabo se ti godi pri velikih! Kaj pa hočeš še početi, siromak? čakati — moliti —•? ! Lepo se potuhniti in molčati? Prekleti svet, žalostni svet! Zdaj pa še cerkveno opravilo in procesija in pridigati — lepo pohlevno, jelite... O, posvetnja^ki ljudje, kako malo veste, kako hudo se godi včasih ubogmu duhovnemu! Z bridkim vzdihom si je ogrnil plašč in šel za cerkovnikom Dumleekom, ki je prišel ponj: ‘Pozno je že” ... Že pri kar-nerski cerkvici je opazil, da se ljudje vedejo čudno; kakor hitro pa je bil pod obokanim prehodom pod cerkvenim stolpom, je opazil sovražnika. Saj bi mu vrat zavil. Kako se košati! Pa kako se mu ljudje okoli njega klanjajo, prilizujejo, sto tisoč strganih!—Pravkar se smejejo neki njegovi šali. . . Wolf sliši nekaj besed, de lupo vulgari, tedaj ne vzdrži več, mora tja, mora smrkavca kaznovati, pa naj reko v Reznem, kar hočejo . . . Svojat! ‘‘To pa, to, kakor na sej- mu,” je zavpil čez trg. “Cerkev je pa medtem prazna, to ste mi vrli kristjani.” Ljudje se spogledajo in popačijo ; kar se trg strese od nesramnega smejanja. Mladi luteranec vpraša s konja v svoji gladki saščini, ki se že sama po sebi zdi župniku kot zlobno izzivanje: “Kaj pa je, kaj hoče provizor?” “Pošilja nas milostno v cerkev,” je odvrnil Landersper-ger in pljunil. “Pojdemo, ko se začne molitev; kadar bo čas, pojdemo v cerkev. Poditi vanjo se pa ne damo!” je zagrmel Weinmaister s svojim izpitim glasom. Lahdersperger je še pribil: “Bog je povsod in ni provi-zorjev hlapec.” “Gospod Verlderndorff!” je preskočil župniku glas od jeze: “Nočem vpraševati, kdo mi farane podpihuje . . . ; vprašam le, kaj gospod tukaj išče? Hoče li mesto mene opraviti službo v cerkvi in pridigati?” “Jaz naj pridigujem?” je vprašal Velderndorff in se prevzetno pozibaval v sedlu, z desnico na svojem močnem ledju. “Moji ljubi verniki — prosim, gospod župnik, propo-nirajte mi besedilo!” “Fej te, se usti ta človek, kakor da je ne vem kaj, pa ni nič drugega ko s snegom pokrit kup gnoja! Evo vam besedila!” je dejal župnik skrajno razljučen. “še vedno bolje s snegom pokrit ko gol gnoj,” je odvrnil Velderndorff, ne da bi se le kaj pomišljal. “Bene, bene, optimae!” Oskrbnik je zaploskal s tolstimi rokami in srečni Pech-larnci so vriskali, kot da so obsedeni. “Le smejte se, — čakajte — v peklu se ne boste rezgetali!” je vpil preglušno župnik med hrup in letel v cerkev, podoben silnemu vranu, ker mu je vihral duhovniški plašč kot dvoje peroti. Zvonovi so peli tako čisto in jasno v zlatem ozračju, kakor da vladata na zemlji samo mir in ljubezen nebeška in da ni nikjer nobenega prepira. Tedaj je prišla procesija iz cerkve; križenosec in kadilo noseč gresta prva, za njima duhovniki v belem, z gorečimi svečami v rokah, četa duhov, ki se sprehaja za belega jutra; za njimi spe črno ljudstvo. (Dalje prihodnjič) ------o----- Nadomestilo Napis v oknu majhne pariške kavarne: “Televizorja za zdaj še nimamo, zato pa je pri nas vsak večer prav prijetna gneča!” so jo krasili prstani, je pogladil gospod sirove, slamnato rumene lase, ki so viseli mokri šopoma “uporniku” ob izlako-tenem obličju. “Kar nič se ne meni za njihove zlosti! Dolgo te ne bodo več mučili. Vse bo bolje.” Tedaj je dvignil Lander-sperger skoraj zadivljeno svoje mrzlično žareče oči k svojemu vitezu in prisegel: “če ste vi v bližini, dragi moj, visoko vredni gospod! je vse prav in dobro, zakaj naš izve-ličar ste.” “Tu imaš za svoje hiperbolo!” se je zasmejal Jese ip ga udaril po ustih; vendar je dejal z obličjem, ki je razodevalo nekako samozavest: “Neke vrste izveličar sem pa le . . .” “A da spregovorim o drugem! Glej, da boš za veliko noč pravi čas pri nas!” “Bom, bom!” Landersper-ger se je ves razgrel. “Kdo naj sicer mater Putifarko ošteje?” “To a part — potrebujem te zaradi nečesa drugega. Priti moraš najkasneje ob desetih zjutraj in prinesti s seboj svoje gosli. Opravili bomo tudi cerkveno opravilo tukaj. Kaj praviš k temu?” “Visoki gospod, pohvalim vas za to!” je dejal Lander-sperger ognjevito, pri tem pa se pazljivo ogledal, kje stoji oskrbnik. “Snoči sem se zaradi tega sprl s svojim, dolgočasnim bratom na življenje in smrt; nisem se vdal, Fabric je držal z menoj, tako da je moral nergač navsezadnje pristati. Edikt sem, edikt tja! Ali so se kristjani menili za Maksenci-jev edikt? — Priprave se vrše, mizar predeljuje kapelico, Rahela Levita dela parapet. Schmollinka peče hostije. Fabric se uči sijajnega poročnega govora in Landersperger, vrli otroški učitelj iz Melka, uči mladež lepo figurirano himno: O ljubezen vse ljubezni! Vse bo slavje zadivilo, a farji naj popokajo od jeze. Kje neki je le moj prijatelj provizor?” Provizor sedi v župnišču v svoji spalnici za mizo in sopiha, kakor da ga bo prizadelo. Vsa plaha pogleduje Urška skozi špranjo pri vratih. Saj je večkrat togoten, tako pa še ni bil nikoli. Kaj se je le zgodilo? — Včeraj je bil še dobre volje, je povedal zgodbo o mački in. svetem križevem znamenju. Ali je kriv te hude ure kapitljev sel iz Grestna. Alojzij Lubar, ki je prišel navsezgodaj z zeleno pečatenim pismom? Kajpada, Urška, ta je kriv; ne sicer sel sam, pač pa pismo, že od šestih sedi Wolfius pred pismom, ni zmolil brevirja; zija divje v pisanje, kar neugnano divje, kakor bi imel pred seboj kakšen zlosten lutrovski spis, ne pa pismo prečastitega gospoda Wartenberga, rezenškega škofa, gospoda, gospoda . . . “ .. . obtu My fhelimo terd-nu inu resnu, de Ty fhe dash myrh inu gmah inu fe ne fhe- CHICAGO, ILL. MALE HELP STEEL HAULERS Tractors and trailers for permanent lease for hauling steel to Michigan, Ohio, Penna., New Jersey and New York. 321-SA 1-4282. (161) Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, častni predsednik Louis Simončič, predsednik Anton Zidan, podpredsednik Louis Shuster, tajnik Ralph Godec, 3665 East 105 St., tel. VU 3-6324; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič. Zastavonoša: Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: Jos. W. Kovach in Ralph Godec; zastopnik za SND Maple Hghts.: Joseph W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan oet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bol-, niška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Roditeljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Mary Schmoltz, AJbert Moro. — Vratar: James Kastelic. — Zdravnild: Dr. C. Opa-skar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, podpredsednik Joseph Lach, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1133 Addison Road, tel.: 881-7670, blagajnik John Hosta, zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorniki: Joseph Lach, Anna Palčič, Josephine Weiss. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St. Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Naj-novejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva. V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem • Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 639 East 102 Street, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor: Frank Šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube in Raymond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne priprave za 1966: Ulrich Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza SKUPNE POBRUŽNICE S. Ž. Z. V OHIO Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Nettie Štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. un popoldne. PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; zapisnikarica Sophia Magajna; nadzornici: Amalia Novak in Louise Čebular; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Tillie Špehar, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Molly Sodja, 176 Richmond Road, Richmond Hts 24, O., tel. 261-2337, blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Miss Mary Krnel, Caroline Turk. Zastop. za Klub društev AJC: Mrs. Mary Okicki, Mrs. Ann Pinculic. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Redi-teljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsed. Pauline Stampfel, podpredsednica Mary Kolegar, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. — Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer, članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, pod-predsed. Josie Camenshek, tajnica Lillian Vehovec, 20631 Naumann Ave., KE 1-0571; blagajnič. Molly Gregorc. Zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalka: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angl.). Redit. Frances Sokach. Nadzor, odlpor: Anna Godlar, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Baraga, častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Caroline Šušteršič in Stefania Mahnich; zastopnici za SND na E. 80th St.: Anna Kresevic in Jennie Pugelj. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 3:30 uri pop. v SDD, 10814 Prince Ave. Slovenska Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Reditelj ica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Lad Debevec, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St, tel. IV 1-7554; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Mary Koljat, Eva Trškan, Frances Medved. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer. DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa, 245 E. 246 St., RE 1-7458, blagajnik Bob Menart, zapisnikar John Sever, nadzorniki: Frank Ahlin, John Pestotnik, Joe Peterlin,; vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: Anton, Petkovšek; za mladinske dejavnosti: Joseph Lausin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Avenue ob 9. uri dop. DANICA ŠT. 11 SDZ Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje št. 1. DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St, IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frank Lunder in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Eiiclid, O., Louis Lustig in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ Predsednik Mary Geromi; podpredsednik John Žagorc; tajnik in blagajnik Joseph Kalsic, 19111 Arrowhead Ave., tel.: IV 6-4835; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki: Marie Jean Golder, Anton Levstik in Adolf Brezovar; vratar Jennie Hudoklin; zastopnik SND Mary Geromi; društv. zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. — Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND, staro poslopje št. 4. COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mam Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO DANICA ŠT. 34 SDZ Predsednik Frank Stare, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., BR 1-4582, zapisnikarica Mary Bubnič. Nadzorniki: John Samsa, Joseph Rolih in John Laurencic. — Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v SDD na 10814 Prince Avenue. — Zdravniki: Dr. Anthony Perko, Dr. Folin, Dr. Jelercic. Dr. Volk in vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ Predsednica Nettie Zamlck, pod-nredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd., HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ Predsed. Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, LU 1-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednica Helen Tomažič, Henry Per van j a, Terezija Bizjak. — Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl: za SND v Maple Hts. Henry Pervanje. — Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Avenue. Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon IV 1-5658; zapisnikar Martin Valetich. Nadzorniki: James Novak, Wm. J. Ken-nick in John Majerle; zastopnik za Slovenski dom na Holmes Avenue: Frank M. Perko. Zastopnika za federacijo: Frank M. Perko in Martin Valetich. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri -------------------------j--------- popoldne v Slov. domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever; podpredsednik Frank Majer; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Louis Urbančič in Louis Fink; vratar Michael Avsec; zastopnik za SND John Sever. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop. v SND na St. Clair Avenue. Katoliški borštnarji % DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Angelo J. lannarelli; bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Albert R. Giambetro, Herman E. Dule, Louis C. Erste; sprevodi-telja: Alois Erste, Adelbert J. Albert; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3815 Schiller Ave., (9), Tel.: ON-1-3777; vratarja: Frank F. Žnidaršič, Frank J. Kolenc; zdravniki: Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. — Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. CATHOLIC ORDER OF FORESTERS ST. MARY’S COURT 1640 Honorary Spiritual Director: Rev. Matthew Jager, Spiritual Director Rev. Anthony Rebol. Chief Ranger Louis Somrak, Vice Chief Ranger Anthony K u s h 1 a n, Past Chief Ranger John Petrie, Recording Secretary Clarence Tabemiki Financial Secretary John Spilar, Treasurer William Pavšek, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinel Frank Martich,- Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held the third Wednesday of each month at 8:00 P. M. in St. Mary’s Church Hall. In case of sickness contact John Spilar, 715 E. 159 St., MU 1-2119. Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik Joseph Golob, podpredsednik Frank Krince, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Dr-r Mentor, O., tel. EL 7-6614; blagajnik Stanley J. Bober, zapisnikarica Rose Intihar. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO St. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Christine Živoder, tajnica Florence Straub, 171 E. 264 St-i Euclid 32, Ohio, RE-2-8583; blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikar Albin Gribbons. Nadzornice: Mary Butara, Rose Aubel in Jean Gribbons. Roditeljica Rose Aubel. Voditelj mladine Donald Straub. Zastopnik za SND in Klub društev Joseph Ponikvar. -— Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. — Vsi slovensk1 zdravniki in zdravnica Angeline O’" Donnell. Člane se sprejema od rojstva do 60. leta. Zavarovalnina, vsakovrstne police, bolniške, operacijske in odškodninske podpore. The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. »*• Commander Pauline Debevec, Lu Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72nd St., Cleveland, Ohio 44103, Ph.: 361-0563. Auditors Frances Tavčar - Chairman, Mary Kolegar, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Josephine Stwan-Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 P-111' in room #1 of the Slovenian Nn* tional Home, 6417 St. Clair Ave-Dues will be collected by the R®^ ord-Keeper on meeting nights ONL* from 6 to 7 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinan predsed. Joseph Babnik, podpredsed’ Matt Kern, tajnik John Tavčar, bla' gajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. Odborniki za otvoritev sejO" John Šuštar, Louis Dular, Joseph Drobnich, Frank Majer, Joseph M°' že, Louis Intihar; reditelj: Jak°^ Subel. Nadzorni odbor: Anton. ZU" pan, Carl Stwan in Anthony Chic Društvene seje vsako četrto nedell v Slov. narodnem domu v starem poslopju, soba 1, spodaj. Urad zS®' raj in uradne ure so vsako sobot od 2. do 5. ure popoldne.