T K IN SPIRIT PC iUNGUAGS ONLY i, SL National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 20, 1963 ŠTEV. LXI — VOL. LXI Lefalska Indudrija Je le orekorac Josephine Gorjup V ponedeljek je umrla 83 let stara Josephine Gorjup z Letalski iiroraet narašča, to-fl 122 E. 146 St., doma v Slo- da letala so večja in jih je treba manj. Strategično letalstvo nadomeščajo postopno rakete. WASHINGTON, D.C. — Naša letalska industrija se je zadnja desetletja neverjetno hitro razvila v eden med glavnimi stebri ameriškega gospodarstva. Začetek njene konjunkture spada še v zadnjo svetovno vojno. Po vojni se naročila narodne o-brambe niso ustavila, na drugi strani pa se je začela doba jet-letal za civilno letalstvo. Sedaj se bliža s hitrimi koraki konec konjunkture. Nekaj velikih tovarn za letala vseh vrst je že prešlo na proizvodnjo v elektroniki in v raketno industrijo. Ostala so samo še tri velika podjetja v tej industrijski panogi: Boeing, Douglas in Lockheed. Ni izključeno, da bo prišlo tudi med njimi do ozkega sodelovanja, kot se je to že zgodilo v Angliji, kjer je vlada sama prisilila letalske tovarne, da so se združile v eno samo podjetje. Podobno smer so izbrale tudi francoske tovarne. Naročila se krčijo Do sodelovanja jih sili pogled v bodočnost. Naročila za bombnike bodo kmalu prenehala. Kar bo še vojnih naročil, se bodo glasila na nekaj vrst lovcev. Pojemala bodo hitro tudi naročila za potniška in transportna 'Mala, ki letijo z podzvočno tjo. Kupci se bodo dobili tudi za jet-letala na kratke daljave. Nekaj bodočnosti nudijo tudi nameravana nadzvočna letala, ki so pa šele v načrtih. U-Pajo, da jih bomo imeli šele o-koli 1. 1970. Rešitev v združevanju Nova nadzvočna letala bodo Zahtevala velike investicije v Pripravljalna dela, ki jih cenijo do bilijona dolarjev. Teh ne Premore nobena posamezna to-varna, zato je sodelovanje med tovarnami neobhodno potrebno, ^a sodelovanje je še drug raz- Novi grobovi veniji. Zapustila je hčere Josephine Brown, Roso Sears in Mary Geib, sinova Johna (Leefalls, Va.) in Williama (West Palm Beach, Fla.), osem vnukov in vnukinj ter osem pravnukov in pravnukinj. Pokojna je bila članica SNPJ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9.30 iz E.C. Smith pogreb/ zavoda na 15319 St. Clair Ave. v cerkev sv. Jožefa ob desetih, nato na Kalvarijo. rancozi bodo iskali -o— l0g: velikih nadzvočnih letal bo Promet na velike daljave potre-“oval samo od 150 do 400, do-Clrn isti promet potrebuje sedaj 1,000 sedanjih velikih jet-etal, ki jih je treba stalno ob-^avljati. Končno se namerava-a združiti tudi angleška in r3neoiska letalska industrija. Tako bomo imeli v nekaj le-Ju samo dve veliki podjetji, ki ^°sta delali velika nadzvočna ala, eno bo v Ameriki, drugo 10 Evr°Pi- Letalsko industrijo I'ej čaka kriza slična tisti v ^Mnogovni industriji ali pa v ^niškem prometu. Prijave za izselitev v Avstralijo, Kanado in Novo Zelandijo so v letošnjem januarju presegle vse, kar jih je Anglija v tem pogledu doživela. LONDON, Vel. Brit. — Naraščanje brezposelnosti, še veliko bolj pa izredno mrzla zima, ki je letos držala deželo skoraj dva meseca v hladnem objemu, sta pripravile .Angleže, ki so v zadnjem času še omahovali, ali bi šli v široki svet iskat nove boljše bodočnosti ali ostali doma, da so se odločili za odhod. V januarju se jih je prijavilo samo pri avstralskem zastopstvu v Londonu za izselitev v Avstralijo okoli 30,000 vseh starosti in poklicev, moških, žensk in otrok. Lani sc jih je vse leto prijavilo za Avstralijo le okoli 95,000. Prijave za Kanado so se dvignile v januarju za preko SO^ nad lanskimi v istem mesecu. Še večji je porast prijav za selitev v Novo Zelandijo. Pretekli teden jih je povprašalo za pogoje selitve vsak dan okoli 550, v januarju pa je njihovo število (ponovno preseglo 700. Večina družin naj bi po izjavah očetov iskala izven svoje domovine boljšo bodočnost za svoje otroke. Prenekateri starši se boje, da bo Anglija, ko je izgubila večji del nekdaj mogočne posesti na vseh zemljinah, postala borna domovina za njihove otroke. pomoč pri m De Gaulle bo povabil k so- Ifršške republike se lamap za [vr&pskl NAIROBI, Ken. — V gospodarskih zadevah se Afrika deli še zmeraj v dva dela: v franco-'ski in angleški. Bivša franco-delovanju pri atomskem ske kolonije in sedanje samo-oboroževanju Evrope svo- stojne republike so na boljšem je evropske zaveznike.'cd angleških. Francija jih nam-Načrti SO resni, toda reč izdatnejše podpira, kot An-skromnejši od ameriških. Igiija svoje. Povrhu je De Gaui- DEL SOVJETSKIH ČET BO KUJEI PARIZ, Fr. — Francija bo nemara povabila druge evropske države, med njimi tudi Zahodno Nemčijo, naj prispevajo k razvoju francoskega atomskega orožja, kadar bo to tako daleč, da bo mogoče začeti njegovo redno produkcijo. Tako je baje dejal De Gaulle sam svojim ožjim sodelavcem le tudi poskrbel, da so vse bivše francoske kolcni j e postale kar same po sebi pridružene članice E v r opske gospodarske skupnosti, kar angleške niso. “Francoske” republike uživajo v Evropi veliko več gospodarskih ugodnosti 'kot ‘’angleške”. Zavist je pri angleških j republikah velika, obenem pa ni Od pomoči, ki jo bo Francija! b luk ^ , , , ... , pravočasno poskrbela zanje, dcibna od svojih evropskih za- A ,.. . , . . , , J. Anglija je sedaj uvidela, da je veznikov, za vi.si tudi izbira in produkcija njenega atomskega orožja. Nemci so doslej naročali lovska jet letala v Združenih državah, sedaj so se menda odločili za francosko letalo Mirage UL, ki so ga pred leti zavrnili v korist ameriškega F-104, ki pa se ni posebno obnesel. Bodoča francoska pot v atomski oborožitvi zavisi tudi od stališča, ki ga bodo k temu zavzele Združene države. Tako v vladnih krogih pazljivo proučujejo v tem pogledu zadnje izjave Kennedya. Francija gradi jet bombnike Mirage IV., ki naj bi z nadzvočno brzino ponesli atomske bembe. nad sovražnika, V Parizu se zavedajo,' da bodo ti bombniki leta 1967 zastareli in jih mislijo dopolniti ter jim uporabnost podaljšati s posebno raketo po vzoru Skybolta, ki pa bo veliko preprostejša in bo imela domet kakih 300 milj. Iz prejšnjega stoletja WASHINGTON, D.C. — Znale organizacije staršev in učite-jev — PTA — imajo svoj izvor v narodnem kongresu mater leta 1897 v Wa'shingtonu. Proticastrovski borci lahko vstopijo v oborožene sile ZDA WASHINGTON, D.C. — O-brambno tajništvo je še kon- vodila do Afrike napačno politiko, skuša sedaj popraviti svoje napake, toda zdi se, da je prišla s svojimi načrti prepozno. Ideja o afriški gospodarski skupnosti je prezgodnja. Afriške republike nimajo praktično skoraj nobenih gospodarskih stikov, gospodarska skupnost bi jim nič ne pomagala, bila bi samo čista politična tvorba brez gospodarskega haska. Sovjetska vlada je sporočila vladi Združenih držav, da bo od 15. marca del njenega vojaštva umaknjen s Kube. Predvsem gre za borbene enote. Združene države so na stališču, da morajo vsi ruski vojaki s Kube, ker nimajo tam kaj iskati. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je v ponedeljek zvečer pozval k sebi 17 glavnih članov kongresnih odborov za narodno obrambo in zunanjo politiko ter jim razkril, da je sovjetska vlada sporočila, da bo v treh tednih umaknila s Kube “več tisoč” svojih vojakov in vojaških svetovalcev. Trdijo, da gre največ za borbene enote. Na otoku je po podatkih ameriške obveščevalne službe okoli 17,000 ruskih vojakov. V Kongresu in v javnosti se sprašujejo, koliko od teh bo dejansko do 15. marca zapustilo Kubo. Prevladuje mišljenje, da ruski vojaki na Kubi nimajo kaj iskati in da morajo zato Združene države vztrajati na stališču, da ti do zadnjega moža_otok čim preje_za-pustijo. Predsednik Kennedy bo menda letos obiskal tudi Manilo MANILA, Filip. — V filipinski prestolici je upotno širijo glasovi, da bo prodsyMk Kennedy obiskal letos tudi Filipine. Kdaj bo prišlo do obiska, sluhi ne vedo. V Beli hiši pa o morebitnem obisku še molčijo. S političnega vidika je obisk zelo verjeten. Filipini igrajo važno vlogo v naši zunanji politiki do jugovzhodne Azije. Tam se odnosi med posameznimi državami le .slabšajo, v glavnem po zaslugi rdeče Kitajske in Indonezije. Ker so Filipini naš glavni zaveznik v tem delu azijskega kontinenta, bo obisk cem tedna objavila, da imajo ,Predseidnika Kennedya močno kubanski veterani izkrcanja v Svinjskem zalivu na Kubi možnost vstopa v oborožene sile Združenih držav, nekateri tudi kot častniki. Poudarilo je pri tem, da te ljudi ne bodo vežba-li skupaj kot posebno enoto. , Ko bodo končali vežbanje, bodo imeli možnost ostati v oboroženih silah ali pa preiti v rezervo. Podoben program je že več mesecev v veljavi za ostale kubanske begunce. pcdprl pozicijo Filipinske republike. Novi nemški tank BONN, Nem. — Te dni so preskusili prvi p0 drugi svetov-jni vojni zgrajeni nemški tank. Tehta 40 ton in ga žene 10-cilindrski diesel motor Daimler-Benz z brzino do 36 milj na uro. Tank je oborožen z angleškim brzostrelnim topom 105-mm, najboljšim te vrste na svetu. Pri predsedniku v Beli hiši zbranim članom KongVesa so poročali državni tajnik Rusk, obrambni tajnik McNamara m načelnik osrednje obveščevalne službe McCone. Demokrati so po končani konferenci opozarjali na ruski umik, med tem ko so republikanci poročilo označevali le kot željo predsednika, da potisne vprašanje Kube in ruskih vojakov na njej iz javnosti. Sen. Goldwater je poudaril, da morajo z otoka oditi vsi ruski vojaki in ne samo ‘nekaj tisoč’. Podobno stališče je zavzela tudi večina njegovih tovarišev v Kongresu, republikancev kot demokratov. Zadnji so poudarjali, da je bil cilj sestanka utrditi dvostrankarsko zunanjo politiko. Republikanci so k temu pri-.pominjali, da Kennedy govori o dvostrankarski politiki le tedaj, ko pride v kako zadrego, sicer pa se za njo komaj kaj zmeni. ---------------o------- Isti človek za dvema atentatoma na 9e Gaulla PARIZ, Fr. — Policija išče nekega 39 let starega George-a Watina, doma iz Alžirije, ki naj bi bil odgovoren ne samo za zadnji poskus atentata na De Gaulla, ampak tudi za onega v lanskem avgustu, ko so De Gaulla napadli na cesti s strojnicami. Dva sodelavca pri zadnjem poskusu atentata sta priznala, da sta imela zveze z Watinom, pa zatrjevala, da sama nista imela z atentatom nobenega drugega posla, kot da sta obljubila nekaterim od njih zavetje. Ogromni črpalki 0tSpOKANE, Wash. — Na jezu and Coulee sta dve motorni V' Vremenski prerok pravi: lačno, vetrovno in hladnejša \možnostio naletavanja sne-i ' a noč bo temperatura pad-* Kokoli 15. , ... „ i u.. . £ iirria. I --ju... — Zunanja politika Mednarodne zveze pristaniških delavcev CLEVELAND, O. — Že lani smo parkrat omenili, da se ILA (Mednarodna zveza pristaniških delavcev) rada peča z zunanjo politiko in s tem dela navadno velike sitnosti našemu državnemu tajništvu. ILA je lani 8. oktobra oklicala svoj bojkot vseh ladij, ki vozijo blago na Kubo ali pa od tam. V kolikor bi take ladje pristajale tudi v naših pristaniščih, jih člani unije ne bodo ne skladali ne nakladali. Takrat sklep ILA ni tako padel v oči, ker je naša administracija objavila dejansko blokado kubanskih pristanišč. Pozneje je Kennedy blokado u-kinil, toda ILA ni spremenila svoje zunanje politike. Še zmeraj je stala na stališču, da mora bojkotirati skladanje in nakladanje vseh ladij, ki prihajajo s Kube ali pa plovejo tja, Naša administracija se je tekom časa odločila za milejšo taktiko: ladje, ki prevažajo blago na Kubo ali od tam, ne bodo mogle prevažati ameriškega blaga, ki je financirano po naši federalni administraciji. To se pravi zasebno blago bodo pa lahko dovažale v Ameriko in odvažale iz A-merike. Stališče naše administracije in stališče ILA se torej ne krijeta in to je moralo roditi nesporazume, ki so se pojavili ravno v vprašanju jugoslovanskih in poljskih tovornih ladij. ILA je pretekli teden sklenila, da ne bo nakladala in razkladala nobene ladje, ki je lastnina komunističnih vlad, ki je o njih znano, da pošiljajo blago na Kubo. V to vrsto spadajo tudi jugoslovanske in poljske ladje. Ti-tovci so se sicer trudili, da bi dokazali, da so jugoslovanske ladje “lastnina” šestih brodarskih družb, toda ILA jim tega ne verjame. Proglasila je bojkot jugoslovanskih ladij, kajti prepričana je, da Jugoslavija vozi blago na Kubo in od tam. Bojkot bi se moral začeti začetkom tedna. Tito je preprosil naše državno tajništvo, naj posreduje. Državno tajništvo je zopet naprosilo predsednika AFL - CIO g. Meanyja naj skuša vplivati na ILA, naj ne bojkotira jugoslovanskih in poljskih ladij. Razgovori med Meanyjem in ILA so se danes začeli. Jugoslavija je na razgovorih zelo zainteresirana, kajti ILA je razglasila bojkot nad 150 jugoslovanskimi in 139 poljskimi ladjami. Lani je v ameriških pristaniščih pristalo 88 jugoslovanskih in 55 poljskih ladij. ILA ima na svoji “črni listi” tudi dosti paroplovnih podjetij iz Norveške, Danske, Zahodne Nemčije in Nizozemske, ki se še niso obvezala, da ne bodo vozile blaga na Kubo. ILA izvaja za njihove ladje bojkot. Te dni bo baje še povečala “črno listo” z imeni kakih 25 podjetij. ILA je dosedaj izvajala bojkot v 75 slučajih. Posredovanje naše administracije jo bo spravilo v kočljiv položaj. Ako bo ILA osvobodila jugoslovanske ladje od bojkota, se bodo upravičeno jezila vsa podjetja svobodnega sveta, ki trpijo od bojkota. Napadala bodo našo administracijo, da bolj brani interese komunističnih držav kot svobodne blagovne plovbe. Naša administracija bo torej morala posredovati tudi za druga podjetja in ne samo za Titova. Ali bo ILA administraciji na ljubo spremenila svojo “zunanjo politiko”, je težko reči. Do sedaj se za federalno administracijo v takih zadevah ni dosti menila. Watin naj bi po Andreu Cana-lu, ki je bil lani prijet in obsojen na smrt, pa pomiloščen, prevzel vodstvo Tajne armadne organizacije, ki se je borila za ohranitev Alžirije Franciji. On naj bi bil organizator obeh zadnjih dveh atentatov na De Gaulla. Zvezni proračun utegne biti uravnovešen I. 1967 WASHINGTON, D.C. — Proračunski direktor K. Gordon je dejal odboru za pota in sredstva, da se bodo' izdatki za narodno obrambo m vesolje tekom pr i h od n jih let nemara zmanjšali, kar bo pri stalni rasti narodnega gospodarstva o-mogočilo uravnovešenje zveznega proračuna v letu 1967. Letos predvideva zvezna vlada v proračunu več bilijonov dolarjev primanjkljaja, za prihodnje proračunsko leto pa je ta napovedan na blizu 12 bilijonov. Predsednik Kennedy in njegovi sodelavci se zavzemajo za znižanje davkov kljub primanjkljaju v zveznem proračunu, konservativni del Kongresa ri dežele pa zavrača znižanje daVkov kot neodgovorno v času, ko ne moremo niti s sedanjimi kriti rednih izdatkov zvezne vlade. Iz Clevelanda in okolice Pogreb— Pogreb pok. Johna Brunner bo v četrtek ob osmih zjutraj iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na pokopališče. Iz bolnišnice— Franc Kamin z 1125 E. 72 St. se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, pozdrave; in darila. Zdravje se mu počasi popravlja. Rojstni dan— (Mrs. Frances Piškur z 1065 E. 69 St. je dopolnila danes 79 let. Čestitamo in ji želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! K molitvi— Nocoj ob 7:30 so vabljene članice Podr. št. 18 SDZ v Smith's pogreb, zavod na E. 154 Sf. in St. Clair Ave. k molitvi za pok. Josephine Gorjup, jutri pa k njenemu pogrebu ob 9:15. Zadušnica— V nedeljo ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Agnes Zobec ob osmi obletnici smrti. Pešačenje je še zmeraj v modi PITT-SBURGH, Pa. —V Pittsburghu morajo biti res navdušeni pristaši pešačenja. Začetkom se jih je odločilo samo 1.000, da bodo šli peš v 28 milj oddaljeni Washing ton, Pa. Množica je kmalu narastla na 5.000. Pogumni junaki so jo mahnili kar po avtomobilskih cestah in močno ovirali avtomobilski promet. Za njimi so šli zasebni avtomobili, ki so pobirali tiste, ki so med potjo omagali. Tudi Rdeči križ je poslal za vsak slučaj svoje ambulance. Nekaj pešcev je prehodilo pot v 6 urah, največ jih je pa omagalo pri 18 miljah. V Washingtonu so bili že pripravljeni avtobusi, ki so prepeljali udeležence nazaj v Pittsburgh, največ so jih seveda dobili in pobrali kar med potjo. General Motors bo letos investirala okoli novih $700 milijonov CLEVELAND, O. — General Motors Corp. je največje podjetje na svetu, računa samo z milijon.’ in bilijoni. Ima nad j400,000 delavcev in uslužben-jcev, lahko bi torej preredila ves slovenski narod. Letni dobiček presega sedaj že stalno bilijon dolarjev. Temu primerne so tudi njene investicije v nove tovarne in modernizacijo obstoječih. Kompani j a je sedaj izjavila, da bo letos investirala okoli $700 milijonov. V naši deželi bo investirala ckoli $520 milijonov, ostanek pa v svojih podjetjih v tujini, največ v Evropi. Proračun za njene obratne in upravne stroške znaša več kot jugoslovanski federalni proračun. Kako o-gromno je to podjetje se vidi po tem, da ima sedaj nad milijon ton jekla na zalogi, da se zavaruje proti morebitnemu štrajku v jeklarski industriji. Njena zaloga v jeklu znaša več kot en odstotek vse proizvodnje jekla v naši deželi. — Tri od štirih ameriških družin imajo avtomobil. Polovico manj? CLEVELAND, C. — Znani tednik Newsweek prinaša iz Washingtona poročilo, da Združene države po vsem sodeč nimajo 40,000 atomskih in vodikovih bomb, kot je trdil Hru-ščev, ampak nekako polovico manj. Seveda je tudi teh dovolj za uničenje vsega sveta. Zadnje vesti ŽENEVA, Šv. — Glavni zastopnik ZDA na razorožitveni konferenci W. Foster je izjavil, da so Združene države pripravljene sprejeti manj kot 8 nadzornih pregledov na komunističnem ozemlju na leto v zvezi z izvajanjem morebitnega dogovora o končanju preskušanja atomskega orožja, če bodo sprejete ostale njihove zahteve v pogledu jamstev nad izvajanjem dogovora. Foster je odletel v Washington na poročanje in posvet. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Venezuele R. Betancourt je bil včeraj sprejet pred Belo hišo od predsednika J. Kennedya, slavnostni sprejem s sprevodom skozi sredino mesta pa je bil zaradi slabega vremena preložen na danes. Betancourt je glavni nasprotnik Castra v Latinski Ameriki in tudi glavni cilj komunističnih napadov. ,^ SMERIšKA DOMOVINA, FEBRUARY 20, 1963 51I1S 61-17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES, United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 36 Weds., Feb. 20, 1963 Ške, ki so drugače organizirane in imajo tudi drugo metodo udejstvovanja. Tu pride večkrat do nesporazumov, ki pa tičijo tudi v drugih razlogih. Angleške unije so namreč prve začele organizirati delavce zunaj Anglije, naše unije so prišle šele za njimi. Povrhu žrtvujejo naše unije tudi več denarja v agitacijske svrhe kot angleške. Seveda se včasih tak denar ne rabi tako, kot mislijo angleške unije, da bi bilo prav. Tako pride do sporov. Ne manjka tudi kritikov v Evropi, ki mislijo, da razumejo ta posel bolje kot Amerikanci. Vendar pa ti spori in nesporazumi ne spodjedajo solidarnosti v vrstah mednarodnega protikomunistič-nega delavskega gibanja. Škoda je, da naša javnost ve zelo malo o protikomunističnemu udejstvovanju naših unij po vsem svetu. Ker ne ve, ne more tudi ceniti dela, ki ga opravljajo. Ako bi za vse te žrtve in delo unij vedela, bi morda drugače sodila o unijah, kot sodi na podlagi navadno zelo pristranskih poročil o našem delavskem gibanju. BESEDA IZ NARODA Konec pot: Cleveland, O. — V .poslednjem letu prve svetovne vojne (1914-1918) so si stali pred St. Quentinom v Franciji v zako-pih na bojni črti nasproti Nemci in Angleži. Ker so slednji preko špijonaže izvedeli za veliko nemško ofenzivo, ki naj bi Zunanja politika AFL - CIO Ideja o solidarnosti v mednarodnem delavskem gibanju je veljala pri nas še pred ustanovitvijo AFL-CIO. Ko je bila AFL-CIO ustanovljena, je takoj vključila v svoj delovni program širjenje unijskega gibanja izven mej naše dežele. Žrtvovala je v tem pogledu dosti dolarjev, pa tudi strokovnega dela. Lani je na primer AFL-iCIO podprla unijsko gibanje na tujem z zneskom $2 milijona, torej desetkrat toliko kot 1. 1958. Denar je bil porabljen v najrazličnejše namene delavskega gibanja, od organiziranja štraj-kov do šolanja delavskih voditeljev in propagande za soci-jalno zakonodajo. Seveda ni bila ideja o delavski solidarnosti edini nagib, ki je pripravil AFL-CIO do take politike. Precejšnjo vlogo so pri tem igrali tudi interesi ameriškega delavstva. Vsi vemo, da so delavci po svetu plačani veliko slabše kot pri nas. To pomeni, da ima ameriška proizvodnja večje proizvajalne stroške kot tuja in da Amerika ne more radi tega tako učinkovito tekmovati na svetovnih trgih, čim bolj se dvigajo delavske mezde po svetu, tem bolj rastejo tam tudi proizvajalni stroški in tem lažje konkurira tam ameriški izvoz. Zato pozdravljajo ameriška podjetja vsako akcijo AFL-CIO, ker vidijo v njej korist za svoje posle. Vendar ne odobravajo vseh. Je precej izjem, ki tolčejo tudi po ameriškem kapitalu v tujini. Ameriški kapital gre namreč velikorat v tujino z namenom, da izrabi ceneno delavsko silo v tujih krajih. V začetku lahko dosegajo tak cilj, toda kmalu pridejo tja tudi ameriški unijski voditelji in začnejo organizirati domače delavce in ves dobiček ameriških podjetij, ki temelji na izrabljanju cenene delavske sile, gre rakom žvižgat. Takrat seveda si skočijo naše unije in naša podjetja v lase. V najnovejšem času je delo AFL-CIO v tujini sprožilo še drug spor z našimi podjetji v tujini. Mnoga naša podjetja ustanavljajo namreč v tujini tovarne, kjer izdelujejo posamezne dele strojev ali orodja, potem jih uvažajo in tu pri nas samo sestavljajo. Včasih izdelujejo v tujini industrijske surovine in jih pri nas samo dovršujejo.v gotove izdelke. To pomeni konkurenco ameriški proizvodnji in škodo ameriškemu delavstvu. Zato so unije začele misliti, kako bi v tujini organizirale delavce posebno v tistih tovarnah, ki dobavljajo ameriški industriji bodisi surovine, bodisi pol-fabrikate, bodisi dele strojev in orodja. Organizirano delavstvo v tujini bi potem lahko izvojevalo višje mezde in tako indirektno podprlo našo domačo industrijsko proizvodnjo, kajti v takih slučajih bi se uvoz tujega blaga več ne izplačal. Načrti AFL-CIO gredo pa š.e dalje: stremijo za organiziranjem delavstva v takih panogah, ki konkurirajo ameriški proizvodnji ali pa tudi z njo sodelujejo, kakor pač položaj nanese. Vzemimo konkreten slučaj! Naša avtomobilska unija ima dosti interesa, da so podobno organizirani tudi delavci v inozemskih avtomobilskih tovarnah in da dosegajo čim dalje večje plače. Zato pospešuje orga- (“KONEC POTI”. Nasi odri so niziranje takih delavcev in misli celo na to, da bi z njimi vred vprizarjala mednarodne štrajke, česar se naša avtomobilska industrija najbolj boji. Podobne načrte in želje imajo tudi nekatere druge unije. Interesi naše industrije in naših unij sč torej tudi na tujem zmeraj ne krijejo. Več sloge je v sodelovanju med unijami in državnim tajništvom. Naše unije so namreč dosledne v svojem protikomunizmu. Ne poznajo nobenih kompromisov. Kjer imajo one besedo med delavstvom, komunisti ne morejo blizu. Zato so tudi vodile gibanje za ustanovitev mednarodne protikomunistične delavske zveze in so danes njena hrbtenica. Tako so postale izredno važen činitelj v naši zunanji politiki, ki ga naša uradna politika na celi črti podpira. Unije dosegajo v boju proti komunizmu večkrat cilje in uspehe, na katere administracija še upati ne more. Do sporov med unijami in državnim tajništvom pride le redko-krat, navadno samo takrat, kadar bi državno tajništvo rado kaj popuščalo v boju proti komunizmu, unije so pa proti popuščanju. V praksi je med komunisti in AFL-CIO na tujem največ spora o načinu organiziranja delavstva in štrajkov. Komunisti zagovarjajo iz političnih razlogov čim širše akcije: hočejo na primer zajeti vse delavstvo v eni sami uniji, želijo organizirati štrajke kar po celih strokah in gospodarskih panogah. Naše unije gredo drugo pot: čim manj organizirati delavce v posameznih tovarnah, potem šele lokalne unije povezati v širše delavske organizacije. So dalje za štrajke v posameznih tovarnah in ne na celi črti. Praksa je pokazala, da se po tej poti da doseči za delavstvo več kot po “komunistični” metodi. Napori naših unij uživajo seveda simpatije delavskih gibanj v tujih državah, vendar pa prihaja od tam tudi kritika. Kritično gledajo na primer na ameriške unije angle- Vabilo slovenskim organizacijam in ustanovam Cleveland, O. — Organizirati med nami dostojno proslavo 1100-letnice prihoda bratov Cirila in Metodija k našim prednikom v domovini, to je ena izmed najvažnejših nalog, ki jo mora izpol niti opravilni odbor, izvoljen v ta namen na meddruštvenem sestanku 20. januarja 1963. Opravilni odbor jo bo mogel opraviti samo ob vsestranskem sodelovanju vse slovenske javnosti, zlasti pa njenih verskih, kulturnih in drugih organizacij in ustanov kot tudi v to poklicanih posameznikov. V smislu sklepa meddruštvenega sestanka z dne 20. jan. 1.1. opravilni odbor sklicuje prvi mesečni sestanek zastopnikov vseh clevelandskih slovenskih organizacij in ustanov, ki so voljne sodelovati pri praznovanju te za ves naš narod tako pomembne proslave. Ker opravilni odbor nima popolnega naslovnika imenovanih slovenskih organizacij in ustanov, naj velja to vabilo za uradno povabilo za vse tiste, ki bi morda ne dobili posebnega pismenega vabila k sestanku. Sestanek bo v nedeljo 24. febr. 1963 ob 3. uri popldne v Baragovem domu. Na njem bo opravilni odbor podal poročilo o doslej opravljenem delu, nato pa se bomo posvetovali o nadaljnjem delu. Joseph Nemanich, predsednik. se začela 21. marca zjutraj ob svTu, so se nanjo začeli teme gkeradne veselice upokojencev stari navadi s krofi in klobasami, s prekajeno .svinjino. Kuharice bodo pripravile vse okusno in vabljivo, natakarji bodo gledali, da bo vse primerno zavito, da ne bo nihče trpel žeje. Grabnarjevi fantje bodo igrali za ples. Izbrane maske bodo nagrajene. Pevci in pevke Triglava so se v lepem številu udeležili ma- Ijito pripravljati. Kaj vse se je od 18. pa do 21. marca tedaj dogajalo v enem izmed angleških zakopov v frontni črti, nam je na dramatičen način prikazal pisatelj R. C. Sheriff, v svoji s v e t o vn oznani drami: “The Journey’s End”, ki je bila v Angliji že neštetokrat odigrana in celo posneta na film. 22. marca 1929 je bila prvič odigrana v znanem “The Miller Theatre” v New Yonku. V slovenščino nam je to dramo prevedel bivši dramaturg ljubljanskega gledališča in pe-sn:k, sedaj že pokojni Oton Župančič. Naslov je prevedel v: jo v čaisu pred drugo svetovno vojno ponovno igrali v domovini. Kdor se želi za uvod v postni čas prebuditi iz enolične vsakdanjosti in se ob pesnikovih besedah: “Odprta dan in noč so groba vrata ...“ poglobiti v svojo notranjost in prihodnjost, naj ne zamudi ugodne prilike in pride 3. marca ob pol štirih popoldne v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., kjer nam bo Slovenski oder iz Newlburga, zato bomo tudi mi šli v soboto na Triglavovo zabavo. S tem bomo napravili Tri glavanom veselje in jim dali volje za nadaljevanj e njihovega dela, slovenska pesem bo še odmevala v Domu na Denison. Zmeraj radi zapojemo naše lepe, stare pesmi. Ob njih in njimi se veselimo in budimo spomine na domovino. V veseli družbi je vedno prijetno, v njej se lahko pozabi dnevne težave in sitnosti, človek se sprosti in uživa. Zakaj bi sedeli doma in tarnali? Vesela družba nas vabi! Na svidenje v soboto na Denison! Rose Vatovec Predpustna prireditev Chicago, 111. — To soboto, 23. febr., se bo vršil veliki letni predpustni ples v korist osrednje čikaške slovenske naselbine. Prireditev “Mardi Gras” (mastni torek) je pod okriljem Naselbinskega sveta osrčja Chicaga (Heart of Chicago Com-podal munity Council), ki že sedem dramo “KONEC POTI”, v kate- let deluje za izboljšanje nasel-ri nastopajo sami preizkušeni bine ter je v Chicagu priznan igralci. M. P. iaškeradna veselica pevskega zbora Triglav Cleveland, O. — Pevski zbor Triglav bo priredil v soboto, 23. februarja, v Slov. domu na 6818 Denison Ave. maškeradno veselico, na katero vabi seveda najprej vse pevke in pevce zbora, prijatelje, podpornike in znance, pa tudi vse druge rojakinje in rojake. Predpust bomo praznovali po kot eden izmed najbolj aktivnih naselbinskih združenj. Slovenci smo vodilni v tej organizaciji, ki vključuje tudi druge narodnosti tega dela Chicaga. Vsi Slovenci, če živijo v naselbini ali ne, pa ibi se morali zavedati, da bi s propadom o-srednje slov. naselbine v okolici slovenske fare sv. Štefana, čika- ški Slovenci izgubili najvažnejše in morda edino narodno-kul-turno žarišče in bazo delovanja za ohranitev slovenstva v tem predelu Amerike. Razveseljivo je dejstvo, da se rojaki večinoma tega dobro zavedajo in delo Sveta mo-podpirajo. Na lanski ko^j organizacije je 18 slove: društev poslalo svoje xU1 _.e in za sobotno prireditev je tudi že mnogo naših društev rezerviralo mize za svoja zastopstva. Na prireditvi to soboto bo navzoč tudi župan Richard J. Daley, ki je brez dvoma eden izmed vodilnih ameriških politikov in ki bo s svojo navzočnostjo dal priznanje našemu delu. Veselica bo v Pilzen dvorani, 3059 W. 26 St. Pričetek ob 8. uri. Vstopnina $1. Na razpolago bo tudi potica in prekajene mesene klobase. Vljudno vabljeni! L. L. Ha zabavo m v Hew York! NEW YORK, N.Y. — Društvo France Prešeren vabi vse prijatelje slovenske cerkve v New Yorku na igro in predpustno veselico v soboto', 23. februarja, v cerkveno dvorano. Člani društva Prešeren bodo uprizorili komedijo “Raztrgani dohtar Petelin”, ob kateri se boste od srca nasmejali. Po igri vais bodo postregle kuharice z izvrstnimi kranjskimi klobasami in domačimi poticami, točaji s pijačo, za ples pa bo poskrbel orkester Planika. Začetek bo Ob osmih zvečer. Vstopina je $1.00. ičiisti dobiček je namenjen cerkvi sv. Cirila. Na svidenje v soboto, 23. februarja, ob Osmih zvečer v cerkveni dvorani na Osmi cesti. Vsi dobrodošli! Društvo Prešeren Iz življenja naših pionirjev Cleveland, O. — Med nami v Newburški naselbini je tudi več slovenskih žena, ki so si s svojim delom in življenjem skovale spoštovanje in priznanje. Vsaj nekatere od teh, ki še žive, bi rad predstavil rojakom. Karolina Bobnar, roj. Vidic, je doma iz fare Ajdovec pri Žužemberku, od koder je še kot mlado dekle prišla v Združene države leta 1897. Naselila se je pri Kristu Shuster ju na 3604 E. 81 St., kjer je živel sicer tudi Karol Bobnar. Z njim sta se poznala še od doma, saj sta doma iz iste fare; Spoznala sta se še pobližje in sklenila, da se zvežeta za vse življenje. Poročil ju je V. Hribar, tedanji župnik pri Sv. Vidu. Ko so začeli leta 1900 organizirati faro pri Sv. Lovrencu, sta bila Karol in njegova žena med prvimi ustanovniki. Zakoncema se je rodilo šest otrok, tri hčere in trije sinovi. Vsi so zrasli in pošteno živijo s svojimi družinami. Hči Agnes, por. Žagar, je znana pevka in društvena delavka. Karol Bob vs st: wr i tzgor „ so novo domačo vrsto krompirja Po več letih poskusnega delalnoma uvažati, steklo pa upajo Belo pločevino za izdelavo konzervnih škatelj so morali veči- se je posrečilo slovenskim kmetijskim strokovnjakom vzgojiti več novih domačih sort krompirja, ki so se odlično obnesle. Začeli so jih uvajati v širšo pridelavo krompirja. Za uspehe so bili nagrajeni: ing. Viktor Re- panšek, Anton Praprotnik, ing. Tilka Krivic, ing. Tončka Berlin, ing. Miloš Kus, Ludvik Strobl, Ciril Dovč in ing. Jelka Hočevar. Krompir je značilen pridelek Slovenije, saj zavzema 18 odstotkov celotnih njenih njivnih površin. Pridelek v Sloveniji je povprečno na hektar posajene površine 65% večji kot drugod v Jugoslaviji. Slovenija pridela nekako 30% vsega krompirja v Jugoslaviji. Nova vrsta ranih in srednjeranih sort se je izkazala bolj rodna od starih domačih in tujih. Pokazala je tudi veliko odpornost proti izroditvi in boleznim. Stanovanjske težave so hude V Jugoslaviji manjka po u-radnih podatkih nad 800,000 stanovanj. Njihova gradnja je sorazmerno draga, zato tudi počasna. Zveza slovenskih arhitektov je na svojem letnem zborovanju predložila poenostavljenje gradnje in uvedbo tipizacije talko pri oknih, vratih, o-strešju in načinu gradnje. Arhitekti so pri tem poudarjali, da na nje ne pade tolikšen del odgovornosti za drage gradnje, kot trdijo časopisi. Glavne težave so v reševanju urbanističnih problemov. Steklenih kozarcev bo manjkalo Steklenic za alkoholne in brezalkoholne pijače bo po u-radnih zagotovilih letos v Jugoslaviji na splošno dovolj, težave bodo pa s preskrba kozarcev za konzervno industrijo. Ta bi jih naj letos potrebovala od 17 do 27 milijonov, steklena industrija pa jih ne more izdelati več kot 21 milijonov. V zadnjem času se konzervna industrija odvrača od kovinskih šlkatelj k steklenim kozarcem. šla v Ameriko februarja 1905 k stricu Karolu Bobnarju. Pri njem je ostala le malo časa. Za njo je zvedel postavili fant John Kic, doma iz vasi Dolnji vrh v fari Drobnič na Dolenjskem. Še istega leta sta se Apolonija in John poročila pri Sv. Lovrencu, župnik Kerže je dobro zvezal, saj sta ostala John in Apolonija skupaj 58 let. Upala sta, da bosta dočakala biserno poroko, pa je Bog odločil drugače. John je pred dvemi leti nevarno zbolel. Prestal je težko operacijo, toda lani je zbolel znova. Zdravniška pomoč je ostala brez uspeha, 13. decembra se je preselil njegov duh v večnost. Johnu in Apoloniji se je ro-nar je še v trdnih letih zbolel dilo sedem otrok, katerih eden LILIJA vabi na predstavo KRALJ NA BETAJNOVI V SLOV. DOM NA HOLMES 17. marca 1963 ob 3:30 pop. in po dolgi bolezni leta 1935 umrl. Težko je bilo materi s še majhnimi otroci, toda z zaupanjem v božjo pomoč je breme zmogla. Otroci so odrasli in sedaj lepo skrbijo za svojo mater. Ta je dopolnila že 87 let. Nesreča nikoli ne počiva. Karolina Bobnar je leta 1960 tako nesrečno padla, da se je težko poškodovala. Posledice padca so ji o-stale in sedaj se le z veliko težavo premika po hiši. Malo je še živih ustanovnikov fare sv. Lovrenca. Tolažil sem jo naj vdano nosi križ trpljenja, saj jo čaka za to dbilno plačilo. Od Bobnarjeve mame sem šel k Apoloniji Kic na 3558 E. 81 St., ki je tudi doma v fari Ajdovec. Rojena je bila v vasi Brezova reber. Bila je nečakinja Karola Bobnarja in je pri- je umrl v zgodnji mladosti. Sin John je bil poročen. Pred petimi leti je dobil težko bolezen. Zdravniki so mu odrezali eno nogo, da bi mu ohranili življenje. Nekaj časa se je mučil, dokler ni novembra 1961 za vedno zatisnil svojih oči. Mrs. Apolonija Kic je zelo delavna. Kot izrstna kuharica kuha za razne svatbe in druge prireditve. Dolga leta je že predsednica B r a t o vščine sv. Rešnjega telesa pri fari sv. Lovrenca, več let pa tudi blagajničarka Društva Bled št. 20 SDZ. Obema rojakinjama vse priznanje za njuno trdo in požrtvovalno delo, za vse žrtve in dobro voljo, ki sta jo posvetili slovenski in krščanski stvari med nami! Jakob Resnik v doglednem času izdelovati doma v potrebnih količinah. Zastareli prehodi krivi nesreč Po uradnih podatkih je bilo na železniških prehodih v Sloveniji lani 135 prometnih nesreč « 13 mrtvimi. Na prehodih ki so zavarovani z zapornicami, je bilo skoraj štirikrat več nesreč kot na prehodih, ki so zavarovani samo z znaki. Dober del prehodov je zavarovan še s starimi napisi “Pozor na vlak” ali z “Andrejevim križem” ki je postavljen le 8 m od proge, viden pa na razdaljo 50 m. Tak način zavarovanja je bil primeren v čaisu konjske .in volovske vprege, za to je primeren tudi še danes, ni pa za avtomobile, ki jih je na cestah Slovenije vedno več. Precej važnih prehodov preko železnic je nepreglednih, kar povečuje možnost nesreč. Strokovnjaki priznavajo, da na podvoze in nadvoze, ki bi bila najboljša zavarovanja, ni milsliti, zato je treba gledati, da bo vsaj na druge možne in izvedljive načine poskrbljeno za varnost prehodov ~ preko železniških prog. Obsodbe v Ljubljani Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem so bili po dvodnevni razpravi pred petčlanskim senatom, ki mu je predsedoval sodnik Benjamin Marušič, obsojeni 30. decembra lani Anton Kregar, Franc Jevšek in Leon Berlot zaradi protikomunističnega delovanja. Ljubljanski o-krožni tožilec Edo Grgič je vse tri obtoževal, “da so ustanavljali tolpo, katere namen naj bi bil zrušiti našo družbeno ureditev in razbiti enotnost jugoslr^ar skih narodov”, “da so del; navcdilih Zveze beguncev iz Jugoslavije”. Kregar in' Jevšek, da sta Urbančiču in Toplišlku pisala, da bi bilo treba napraviti atentat na Rankoviča ob bivanju v Rimu. Iz Nemčije da pa so dobivali propagandni material in tudi orožje ter delali na ustanovitvi “Organizacije slovenskih protikomunistov”. Obsojeni so bili Anton Kregar na 14 let, Franc Jevšek na 10 let in Leon Berlot na 13 let strogega zapora. Temu procesu je sledil januarja proces proti skupini protikomunistov, ki so pristali na članstvo v pr otilkomunistični organizaciji, ki so jo ustanavljali Kregar in tovariši, ali pa so za njo vedeli, pa tega niso prijavili oblastem. Zaradi članstva v protikomunistični organizaciji so bili obsojeni Vinko Brezovar na tri leta in pol strogega zapora, Vinko Dolinar na dve leti in 4 mesece strogega zapora, Amalija Stanjko na eno leto in pol strogega zapora, Rudi Brezovar pa na 10 mesecev strogega zapora. Zaradi nepri-jave obstoja protikomunistične organizacije komunističnim o-blastem so bili obsojeni dr. Karel Vojska na 11 meisecev strogega zapora, Ludvik Buček na 6 mesecev, Ferdo Avsec na 5 mesecev, Ernest Bencik pa je bil oproščen. Nove sorte vrtnic V Kazanliiku, upravnem središču bolgarskih gojiteljev vrtnic in industrije rožnega olja, imajo inštitut, ki zatira zajedal-ce teh rastlin in proučuje bolezni vrtnic. Po večletnih raziskovalnih delih so pridobili novo vrtnico, ki je zelo odporna proti mrazu in rastlinskim boleznim. Z 900 različnimi sortami vrtnic je ta bolgarska dolina v svetovnem merilu na prvem mestu. James Oliver Curwood: OGENJ DIVJA Včasi se premikanje ustavlja. Potem se mu je zazdelo, da čuje več glasov; morda sta dva. Sedaj šušljata. Se li ni črnolasa in črnooka deklica spremenila v zlatolasko? S!aj kar žari. Popolnoma drugačna je. Nič ni podobna tisti, ki jo je njegova zmedena pamet imela za Vilooko. Tale je kakor žarek sonca in lasje ji plamenijo. Zadovoljen je bil, ko se je zopet prikazala Vi-looka. Bilo mu je, da jo dobro in že dolgo pozna. In ni se več spominjal dolge borbe pod vročim soncem, ali reke, ali pojočega ptička, ali tistega ščinkavca^peščenca, ki je po^-kazal pot zadnji sovražnikovi krogli. Stopil je v nov svet, kjer je bilo vse negotovo, nestalno in nestvarno; vse razen one prikazni s črnimi lasmi, črnimi očmi in lepim, bledim obrazom. Nekajkrat jo je videl čudovito jasno in vsaki-krat se je razblinila v temi kakor glas, ki slabi in ga ni več. Potem je začutil, da je za-pal v popolno zmedo in temo, kjer ni nobenega glasu. Bil je v prepadu, kjer je zamrla tudi njegova podzavest pod neznosnim pritiskom. Nato je zasvetila nad breznom bleda, nedoločena in daljna zvezda, ki se bliža, vstaja iz večne teme in, ko se bliža, se gostota noči redči. Zvezda je sedaj sonce in s soncem je prišla zarja. V tej zarji je začul petje ptice in ptica je bila menda njegova glava. Ko je Carrigan zopet odprl oči in je njegova pamet začela razumevati, je ležal pod srebrno brezo, nad njim pa je prepe-jer-If’ ' ,tiček. ' se vprašal, kako je prišel sem. Gledal je reko in pas belega peska. Malo proč sta bila skala in njegov opi’tnik. Pa tudi puiška je bila tam. Po nagonu so mu oči pogledale za onim grmom balzamovca. Tudi grm je sedaj bil v žaru sonca. Kjer pa leži, sedi ali sloni on (saj ni prav vedel, kako je z njim), je senca in hlad. Veje cedar, balzamov-cev in jelk se prepletajo nad njim. Našel je, da se je zlek- V blag spomin PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Koren ki je umrl 20. februarja 1958. Peto leto je minilo, kar Tvoje truplo v grobu spi, a mi spominjamo se srečnih dni, ko živel si med nami Ti! V raju pa prosi zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da, tam bomo zopet združeni, pri Bogu v rajski večnosti! Tvoji žalujoči: MARY KOREN, soproga in OTROCI Cleveland, O., 20. februarja 1963. nil ob podrto jelovo steblo in da ima za vzglavje komaj natrgane trave. Blizu, da jo more doseči, je njegova čutara za vodo. Previdno se je premaknil in vzdignil eno roko h glavi. Začutil je, da je obvezana. Kako minuto je skušal v miru dognati, kaj je z njim. Zmeden je, a živ. Ali to dejstvo je manj važno kakor drugi dogodki. Spomnil se je zadnjih trenutkov neenakega dvoboja. Njegov sovražnik ga je zadel. A sovražnik je bila ženska! In ko ga je ranila in na pesku onesposobila, ga je zavlekla v hladno senco in obvezala, namesto da bi ga ubila. Neverjetno. In vendar: čutara polna vode, mehka trava pod glavo, obveza in razne predstave v njegovih možganih, to ga je prepričalo. Ženska ga je bila ranila. Ravnala je kakor zli duh, da bi ga ubila. In potem ga gre reševat! Bridko se je zasmejal. To je bil najboljši dokaz, da ga glava ne vara. Samo ženska je mogla biti toliko nespametna. Moški bi bil delo dokončal. Iskal jo je z očmi po tistem peščenem pasu. Videl pa je ščinkavčevo sivosrebrnkasto perje. Zažvižgal je kratek klic, ker se je čutil spočitega in neverjetno srečnega, da je vse končano in on še živ. Ko bi ščinkavec bil človek, bi ga poklical, da bi mu stisnil roko. Kajti če bi radovedni ptič ne bil pokazal smeri v lino, bi se zadeva bila morda bolj strašno končala. Zgrozil se je ob misli, da je namreč hotel ustreliti v sredo grma in morda v srce te ženske! Prijel je čutaro in pil z velikimi požirki. Nikake bolečine ni čutil. Omotica je že minila. Zdelo se mu je, da so mu možgani čisti in jasni. Po mlačnosti je spoznal, da je bila voda v reki zajeta že pred dlje časa. Opazoval je z nagonom človeka, ki zna opazovati, kako se menjata in premikata svetloba in senca. Potegnil je uro. šest je. Dobre tri ure je kazal ptič pot krogli, ki ga je zadela. Ni poskušal vstati; ogledoval sije le z večjo pozornostjo bila sedanja, da bi — zopet videl tisto žensko. In točno takrat se mu je vrnil privid one druge. Spomnil se je sedaj, da so mu zmedeni in razboleli možgani bili ustvarili privid dveh obrazov namesto enega samega. Vedel je, da je prva podoba, namreč podoba napadalke, ki se mu je bila vtisnila, ko je hotel dvigniti pištolo, prava. Videl je, kako se ji črne oči divje bliskajo, videl njene črne, v vetru plapolajoče lase, videl njeno bledo lice in vitkost telesa, ko se je nagibala nadenj vsa v grozi. A malo prej ga je hotela ubiti! Potem jo je gledal in jo videl tako. Gotovo mu je moralo zmesti možgane, da jo je črnolaso namah zagledal z zlatimi lasmi. Z očmi je zasledoval po pesku brazdo, ki je šla od skale, kjer se je zakrival, do drevesa, na katerega se je sedaj naslanjal. To brazdo je zarisalo njegovo telo, ko ga je ona vlačila v senco in hlad. Zamislil se je, kako je mogla vleči- toliko mrtvo težo. Natančno se je videlo, da se je trikrat oddihavala. (Dalje prihodnjič) ------o------ — Okoli 32 milijonov Ameri-kancev in Amerikank je predebelih in se trudijo, da bi shujšali. f EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA I Slovenska moška zveza v Ameriki Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St„ Euclid 32, O. I. podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17S15 Neff Rd., Cleveland 19, O. Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO, 34212 Lake Shore Blvd, Willoughby, O. Drugi nadzornik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid 32, Ohio Tretji nadzornik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O. POROTNI ODBOR: Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fifllerwood Ave. Euclid 32, O. LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Ave., Cleveland 9, O. ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave., Niles, O. ČLANSKI ODBOR: MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O. JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St., Cleveland 10, O. DIREKTOR ATLETIKE: LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345 IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA Zvezin piknik Slovenska moška zveza priredi skupni izlet ali piknik 4. julija popoldne na prostorih Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na White Rd. . „ Kampanja za novo članstvo Zveza bo plačala za celo leto slehernemu članu za vsakega novega člana v odrasli ali mladinski oddelek $1.00 nagrade. Podrobnosti v prihodnji številki naše kolone. ■o-------- Nek York, New Jersey, Maryland in Virginia na vzhodu, pa preko Kansasa, Illinoisa in Wis-consina do zahodne obale. Posebno veliko oboljenj je v po krajinah vzdolž Atlantika. Predzadnji teden je po urad nih podatkih umrlo na influen ei, navadni in azijski, skupno 713 oseb. To je skoro 30 odstotkov nad normalo za ta letni čas. Zdravstvene oblasti trdijo, da je najhujše mimo, da bo epidemija influence začela popuščati in še pred sredo marca izginila. Odvisne zaloge strateškega materijala bodo začeli prodajati WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je že pred nekaj meseci imenoval posebno komisijo, ki naj pretehta vprašanje, ali administracija lahko začne razprodajati odvečne zaloge strateškega materijala. Vrednost zalog, ki niso potrebne, cenijo na $3.4 bilijone. Industrija se je postavila na stališče, da se tudi te zaloge ne smejo razprodati, kajti gotovo bi prav prišle v slučaju atomske vojne. Komisija, ki so jo tvorili člani predsednikovega kabineta, je pa prišla do zaključka, da se te zaloge vendarle lahko razprodajo. Tega mnenja je tudi predsednik Kennedy. Kdaj bodo začeli z razprodajo in v kakšni obliki, to je še odprto vprašanje. Influenca se razširila po vsej deželi WASHINGTON, D.C. — Influenca, tudi azijska, je segla v dober del dežele vse od držav Rockefellerjevo upanje na republikansko kandidaturo raste WASHINGTON, D.C. — Do-čim se v demokratskih vrstah še ni pojavil proti Kennedyju noben resen tekmec za kandi daturo v 1. 1964, na republikanski strani ne manjka kandidatov. Gallupov zavod je zato zopet vprašal deželo, kaj misli raznih republikanskih kandidatih. Zadnja poizvedovanja so do- gnala, da ljudje mislijo, da bo republikanski kandidat njujor-ški guverner Rockefeller. Dobiva namreč od poizvedovanja do poizvedovanja več glasov. Sedaj je že 50% ljudi mnenja, da mu je republikanska kandidatura zagotovljena. Takoj za njim pride guverner Romney iz Michigana in šele potem senator Goldwater, ki je priznani voditelj desnega krila republikanske stranke. -----o----- Macmillan ne popusti LONDON, Vel. Brit. — Kako odločen je predsednik vlade Macmillan nadaljevati napore za sprejem Vel. Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost, kaže njegov sklep britansko misijo v Bruxellesu, ki je razgovore vodila, povečati in ne zmanjšati ali jo celo ukiniti. MALE HELP — WANTED Short Order Cook night shift. Sorn’s Restaurant 6036 St. Clair Ave. _______________________(x) Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo zanesljivo žensko, ki govori angleško, da bi skrbela na mojem domu za tri otroke 5 dni v tednu od 7:30 do 5. pop. Kličite 391-5889. _____________________ (38) MALI OGLASI Pozor! Psičke bi radi dobili za šolski karneval pred 24. febr. Lahko dostavite na 4168 E. 187 St., blizu Harvard Ave., ali kličite WY 1-6615. (37) Koliko stvari lahko naštejete, ki stanejo danes manj kot pred 17timi leti? v sedemnajstih letih so se cene veliko spremenile. Zelo malo stvari stane danes manj kot leta 1946. Mogoče jih lahko naštejete? Elektrika Je ena med njimi. Povprečna enota električne sile, ki jo. rabite v Vašem domu, je dejansko 11 odstotkov cenejša kot je bila leta 1946. Pa primerjajte to s stroški preživljanja, ki so se dvignili v sedemnajstih letih za 57 odstotkov. ._^‘akaj je torej Vaš skupni električni račun, višji kot je bil v letu 1946? Zelo enostavno. Veliko čudovitih, novih načinov je, kjer Vam elektrika služi: električni pralniki, sušilniki, štedilniki, hladilniki, zmrzovalniki, zračni ohlaje- valei, porpivalniki, TV aparati, sesalniki, mešalniki ter večje in. boljše luči. Dejstvo je, da rabite dvakrat toliko elektrike kot v letu 1946. To je najboljši kup v Vašem sedanjem proračunu. Mi smatramo, da smo dolžni paziti, da ostane tako. ZfeSLLUMINATINGčV«^ An Investor-owned Company Serving The Best Location in the Netfw Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slovensko podjetje TONY KRI STAV NI K PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234 Naprodaj Za starejšo dvojico ali mlad zakonski par lepa hiša na E. 237 St., Euclid. Klet, gorkota na paro, garaža, lot 50x150, — cena $13,500. Naumann Ave. — 6 velikih sob, 3 spalnice, cena $17,900. Če želite kupiti ali prodati vaše posestvo, obrnite se na nas. STREKAL REALTY 405 E. 200 St. IV 1-II00 ________ (38) IŠČE DELO kot natakarica v salonu, privlačna Slovenka z dolgoletno izkušnjo. — Pokličite: KE 1-981