PRIMORSKI DNEVNIK
 ________________ GLASILO
“toVT Stev. 260 (1948)	£“»»■
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
platana v gotovini
Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sobota 3. novembra 1951
Cena 20 lir
Harriman se je v Londonu sestal ^Churchillom in drugimi ministri
InaiedT v“*",mr*,z9ov°ra - Zvečer je Harriman odpotoval v Pariz lovskim	£?“y.	J?*?	se b.° sestal v Parizu z egip-
ineve o vsebini razgovora
»anji minister Ant! .	____________________________________
lm vnanjim ministrom - Izjave Nahas paše pred odhodom v ParTz
2' ~ Aveell Har-don in ,fai;es Prišel v Lon-„ n.*0, je zvečer nadaljeval pot
V Pariz.
I« j.aT? P? Prihodu v London ehUwTf'n,a'1 sestal s Chur-«k*,ob navzočnosti zuna-w Edena, finunč-Stra 7;) lstra Buttlerja mini-trl<5n_ Pron?.ct. gorivo -n elek-t*.	,Bi5°	lorda Leathersa
LoMon^^fia poslanika v Glf£orda- Ceprav so
fomnev^o70? ta3ni' vendal'
•fe&čih^ a so govorili o 1 to- vprasanjih:
BflianifVe* k' iih ilIia Velika ie 0ur,;a eri finansiranju svo-Ker ^ možn°st ►“vaflčif,?’h ke krize’ ki bi Vierrj r p„ ,dv_1'?.cen in pred-
lo, j- surovinam, domneva-naJeii ,,"°.v najkrajšem času «ilte	,zv>šanja	ame.
2. Se<& V;eLki tan ji; Ut^a	Položaj anglo-iran.
«»n i»	za Petrolej. Harri-
sih r»*«„ enu Poročal o zad-(ned Sv.«h v Washinstonu ^e?hom J8'10 vlado in Mossa-ŽUrn,i n >f‘e?e možnosti spora-(i naj b- °Vi podlaBi- na kate-IW„se Pogajanja nadalje-Moč tJ2,nfvaj°’ da bo pri tem •kherno j .non,a izključena od ** io bo j,vnosfi " Perziji in
družba. O tem bodo razpravlja, la v nedeljo v Parizu Eden in Acheson;
3. Egiptovsko vprašanje v okviru obrambe Srednjega vzhoda;
4. Domnevajo, da je Harriman govoril z angleškimi politiki o bližnjem sestanku Churchilla s Trumanom ob navzočnosti Edena in Achesona.
5. Vzroki, zaradi katerih bi znalo biti potrebno odpovedati Se načrtu dopolnitve atlantske oborožitve v teku leta 1954 zaradi posledic tega načrta na go. spodarstvo držav Zahodne Evrope.
Pred odhodom v Pariz je
Harriman novinarjem izjavil, da so britanski ministri, s katerimi se je sestal, izjavili, da so naklonjeni čim hitrejšemu raz-voju skupne severnoatlantske obrambe in da mu je finančni minister Butlor zajsmč 1 popol. no podporo. Dejal je, da misli ostati v Parizu približno en mesec,
Churchill je danes sklenil, da bo prihodnji teden sklical vsak dan sejo vlede razen v torek, ko bD slovesna otvoritev parlamentarnega zasedanja. Zunanji minister Eden se je danes sestal s francoskim poslanikom v
a°mestila kaka tuja 1 Londonu. V nedeljo pa se bo
Spremenjeni načrti
gutlantsko vojsko?
ajfj6?10 divizij v letu 1954 bi bil glavni nepo-°n' cilj divizij v prihodnjem letu • Važnost arskih vprašanj v evropski oborožitvi
?>»n („> 2- — Averell Harri-^iotn Srižel danes zvečer z J?4owerV Pariz- General Ei-}'4ba -li 111 njegov načelnik Ikoj 5JJ**ra| Gruenther sta ga »štl, tpiicala, v največji tajate V^pslopje v bližini le-'% ‘
kjer je del
Stanki, srneriškega letalstva. tvlx !e je končal ot> 21
te!
»franku, na katerem so *• kot pravijo obveščeni u-wtivojaške priprav. &5aji i^iantskih dežel, je Har-„Jayil, da je poročal s *rju o vprašanjih v SVo3o novo nalogo, da ‘fa gospodarsko in vo-Č/an načrta za medse-G^^rnost.
F h« enhovver pa je dejal, hl^annJ' ZDA- raztovarjal s °m. o vojaških straneh Cjklo-i^ažrta za pomoč tujini. {JUlljni Je vsak odgovor na k, & vprašanja. Takoj na-»t. i lf: ^hovver stopil na le-pripeljalo v Wa-
^^iarj^i^ashingtonu so danes
*c* »izključno vojaške-vore o politike
»5 5"
6t,
tS^ernhf ' Mnogo govore
*’ da bodo Elsenho-
'toinjp^a^govori v ameriški
' atlanUke ^ IfcS. Mle?itve evropske ob-ffiOibe	da	bodo spre-
,CrM|^J*nrtu atlantske poli. S1	prihodnji atlant.
>16* I1'>vpmwC1’ k* se bo začela « ,‘^bra v Bimu. Stari lhSlvižil	vzpostavitev
C je zL7‘vropi d0 le*a 1954
V	1	Eisenhower),
w‘i"*čpt Pa Postavlja
Vrsto
m i . - vzpostavitev 20 ^itevtu u1952' obenem pa & pl\y?eh dolgoročnih na-
W1 moiS? a vojaška plat
'•C^njen^ priti v sklari s V*6otml? ameriško politiko £	V	Washing-
W n biu i bi P° Prvotnem ^L,labn'i doseženn številna; W^buria opremljena in slabo S, * v?tv iJa ka sila; obenem
^OKln «?®le prl tem »a-4PEskt,rn,, ^odovati zahodno-gospodarstvu. Ei-fitf, načrt tiO divizij &^r*‘«‘-eVUnlh S05P°' 1'	Pil	menijo	tudi,	da
i Boi?,tP,rosi! E'senhower-Sr„er,la Slede govoric, >t>i in 11 sv°je Poveljstvo Š|?* BrtuljP?stavil kandidatu-'■llrjj^ah v	predsedniških
>«rik ^Puhin Morda bodo 1|K1^w»ru,kai>ei izkoristili Ei-
KJ 't'ožno.tPrlsotnost in son' <0 6 z» » njegove kandi-republikansko stran.
Hp^fstavniki OZN
^sA^y pan Mun domu
D'ril:	Za današnji
ki V Pan črt, p avUa o demar-
ri.L za uremlrU.
Ioni. Poudaril je, da bodo zavezniški predstavniki ostali še naprej odločno pri vprašanju Ke-sooga, vendar ne toliko, da bi zaradi tega razbili pogajanja. Približno isto stališče imajo se-di» tudi severni predstavniki.
Vse to, kaža, so s( *da.i predstavniki obeh podkomisij ze precej blizu. Saj so sedanja nasprotja v bistvu zelo majhna in bi jih bilo mogoče rešiti s kompromisom, če bj si ga obe stranki le želeli. Tudi predsednik senatne komisije za zunanje zadeve ZDA, Tom Connall/ je izjavil tisku, da So danes mež-nostj za premirje na Koreji večje kot v katerem koli trenutku v preteklosti.« «Severno_ korejci in Kitajci so ublažili večino svojih zahtev in naši predstavniki s5 trudijo, da bi dosegli sporazum za obnovo miru na tem področju.»
Na bojišču imajo ž«, precej visok sneg Danes je bilo opaziti predvsem akcij« izvidnic, manjše spopade na sredmjem bojišču pri Kumsonigu in piri In}-:.
Eden sestal s francoskim zuna njim ministrom Schumanom in istj dan tudi z Achesonom. Eden bo podaj obširn0 izjavo o mednarodni politiki angleške vlade med splošno debato v glavni skupščini OZN.
Verjetno se b0 Eden v Pari-zli razgovarjal s Schumanom in Achesonom o Perziji Nemčiji jo o Srednjem vzhodu s posebnim ozirom na položaj ob Sueškem prekopu. S tem v zvezi je danes predstavnik zunanjega ministrstva glede na ponudbo pakistanskega zunanjega ministra, dg b; posredoval v spo-ru, izjavil, da Se v Londonu bojijo, da egiptovska vlada trenutno ne kaže nobenega razpo. l^enja za ustvaritev pogojev, ki bi bilj primerni za posredovanje. «Lahko samo upam0 — Je dodal — da bo egiptovska vlada bolj stvarno ocenila potrebe obrambe Srednjega vzhoda«.
oblasti delale težkoče za zamenjavo čuvajev.
Predstavnik britanskega glavnega stana na Srednjem vzhodu pa je danes sporočil, da so danes zopet dovolili promet tudi za prevoz petroleja in bencina na poti, ki vodi v Kairo. Dejal je, da je bila prepoved tega promet^ začasna, ni pa povedal, ali bo novi ukrep tudi naslernje dni v veljavi. Britanski glavni stan javlja tudi. da je bil položaj danes ob Sueškem prekopu miren. V pristaniščih v Suezu in Port Saidu niso izkrcali in vkrcali nobene ladje.
PO ZMAGI
PROTEST O F
v zvezi z ljudskim štetjem
Tajništvo Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško
ozemlje izjavlja v zvezi z ljud. skim štetjem, ki bo 4. novembra t. 1. sledeče:
Ukaz ZVU štev. 141 od 27. avgusta 1951, s katerim je normirano ljudsko štetje, je prepis italijanskega zakona, ki ne ustreza narodnostni strukturi tega ozemlja, na katerem živijo poleg Italijanov tudi Slovenci in Hrvati kot avtohtona naroda. V omenjenem ukazu so uzakonjena načela, ki Jih je uporabila fašistična Italija za srvoji ljudski štetji v letiih 1931 tn 1936, s katerimi ni ugotavljala narodnostnega stanja na ozemlju pod njeno oblastjo, da bi tako zbrisala pred zunanjim svetom obstoj Slovencev in Hrvatov.
Izvajanje fašistične prakse pri tem ljudiskem štetju je nov udarec v etoraz tržaškemu demokratičnemu prebivafotvu in še posebej tržaškim Slovencem, ker se na ta način zanika njihov obstoj in istočasno kršijo določbe mirovne pogodbe z Italijo, ki uzakonjuje enakopravnost Slovencev in Italijanov.
V tej zvezi ugotavljamo tudi, da ZVU v šestih letih svoje uprave ni ustvarila z izvedbo demokratizacije Po fašizmu podedovanega upravnega apa-
Egiptovski ministrski pred-sedn;k Nahas paša, ki se pripravlja na odhod v Pariz, je nocof izjavil, da bo Eg'i'ot oporekal pravici Francij«, ZDA ali katere koli druge države, da bi postale oborožene sik na področje Sueškega prekopa brez pristanka Egipta. «Oporekamo pravici Velik? Britanija, da ima vojaško zasedeno področje pre.. kepi* — je dodal — in to velja tudi za vs^ druge države.« Egiptovski poslanik v Londonu pa S; je danes sestal z zunanjim ministro Edenom. Ta njegov razgovor spravljajo v zvezo s sestankom egiptovskega zunanjega ministra, ki ga bo čez nekaj dni imel v Parizu z britanskim zunanjim ministrom, da mu obrazloži stališče Egipta Po odpovedi ang'leško-egiptovske pogodbe. Predstavnik egiptovskega zunanjega ministra je izjavil s tem v zvezi, da v Parizu ne bo nobenega pravega pogajanja; dejal je tudi, da ima Egipt namen povabiti skupino ameriških senatorjev, naj sami ugotovijo »britansko dejavnost na področjih Sueškega prekopa.»
Zunanji minister Šalah El Din na včerajšnji t;skovn; konferenc; na vprašanje nekega ameriškega novinarja odgovoril z vprašanjem s svoje strani: »Cernu bi morali Sueški prekop staviti pod neke vrste mednarodno nadzorstvo in ne b; stavili pod tako msdizorstvo tudi Dardanele, Bospor in Panamski prekop?« Vprašal je tudi, kaj St jim zdi, če bi ri. pr. uvedli obrambno nadzorstvo nad Dar. danelaoii in Bosporjem in bi med vojaškimi silami bile tudtt egiptovske čet^. Na koncu je tudi poudaril, da listina OZN pooblašča določitev strateških področij < dino le za ozemlja, ki so mandatom, egiptovsko ozemlje pa nj med njjmi.
I »IH M FUU
iMMi nttt n b mmim Mntt i imtfi
Z nedavne tiskoune konference maršala Tita, o kateri smo že poročali, objavljamo odgovore Tia ostala vprašanja,	zaradi	powi<jnj-
kanja prostora prvič nismo mogli omeniti.
Neki novinar je omenil, da so na zborovanju za mir v Zagre. bu nekateri delegati iz inozem. stva govorili, da bi bilo dobro, £e se razne države ne bi bile priključile velikim blokom in bi savne ustvarile neko tretjo silo, V zvezi s tem so govorili o Jugoslaviji in Indiji,
ODGOVOR; «Mislim, da bi Uil0 napačno stvar postavljati tako, namreč da se ustvari neka tretja sila. Tako bj obstajali trije bloki in stvar bi bila še bolj zapletena. Mislim, da je pod trejto siio treba razumeti napredne sile, ki se morajo boriti za mir. Gre zato, da se vprašanja, ki obstoje med; obema blokoma, režijo na miren način. Mi smo sploh proti blokom, toda dejstvo je, da bloki že otostgie, Mi moramo delati, da se ublaži spopad, do katerega bi morda utegnilo priti. Sa. mo združevanje vseh naprednih sil vseh dežel v vprašanju miru in v vprašanju mirnega in prijateljskega sodelovanja med vsemi deželami, kakor tudi v vprašanju enakopravnosti vseh dežel, malih in velikih — samo v teh vprašanjih lahko po našem mnenju pride do tega združevanja. Glejte, tako je treba razumeti to, kar danes ssna^ trajo za tretjo silo. Po mojem mnenju to ni nobena tretja sala, temveč je t0 enotnost naprednih sil v Reševanju vprašanj, ki danes tarejo svet.»
Maršal Tito je nato odgovar-Medtem javljajo, da je egip- I jal na vprašanje o razvoju so-tovska vlada zagrozila, da bo cialistične demokracije v Jugo-ugasnila vse svetilnike v Bde- slaviji in dejal, da je to edin čem morju, če bodo britanske | stven zgodovinski primer, ki
NECAMI UBIUIItlTARII V ITAllll nli natri« siinlihalneda zalinna
Vlada utegne priti v težek položaj, ko bo parlament začel razpravljati o predlogu sindikalnega zakona - Ugibanja o De Gasperijevih namenih-Komentarji k papeževemu govoru babicam
<ja' J;a Premirj«, jc M pfi J*;, severni ostali da	»blišču	in
£Wl )Si P**dile, bjl to njihov ktL^iPravli*5' .Zavezniki pa tri važ-• 1 Odstopiti ■-*“
s 'Jiirt°Piti vse.
JSlt* P« KnH‘?.aknit>-Sf- s
BUJ S. U-
l*S&vo z« v,? e- VWi to v rt5ng-
kflh. (J<*t>eli	^ zaenkrat
^‘,‘voJih pred-J Cer sPre* | na nrrf9r niso bili ^^vniki Po;'Z<lmeniavf'
zatrdi? v.s‘n,ei'a>
W »ne k b| “ve^ obranibe o ,stc^ pred Seu-
(Od našega dopisnika)
RIM, 12. — Medtem ko parlament uživa dvanajstdnevne počitnice, ki si jih je privoščil po dolgi proračunski razpravi (ki seveda, kot je že običaj v Italiji, ni bila končano o pravem času, saj ge je novo finančno leto začelo če 1. julija) in je zaradi praznikov, ki so sc nakopičili v teh dneh, tudi vladna delavnost precej zamrla, se politični krogi pečajo predvsem i vladnim načrtom sindikalnega zakona, ki je že po prvih sporočilih vzbudil celo vrsto v glavnem negativnih komentarjev. Kot je bilo pričakovati. (to se sindikalne organizacij« že takoj spočetka uprle nekaterim določilom zakona, zlasti omejevanju stavkovne pravice (med drugim bi bile prepovedane stavke iz solidarnosti, nejasno pa je tudi vprašanj« protestnih stavk pro. ti odpustom, ker se io pravzaprav ne tiče »vprašanj, ki so v zvezi s kolektivno pogodbo«, kot zahteva zakon).
Tudi v krogih, ki sicer načelno ne nasprotujejo omejevanju stavkovne pravice in drugim določilom, ki jih vsebuje zakon, se pojavlja zaskrbljenost, ki izvira predvsem iz bojazni, da bi vlada v parlamentu ob predložitvi zakonskega načrta doživela polom. Zelo verjetno je namreč, da bodo socialni demokrati glasovali proti, prav tako pa tudi de) demokristjanske levice.
KrSčansko-socialistični sindikalist poslanec Pastore 8e je na primer že izjasnil proti načrtu sindikalnega zakona, čeprav &i je pridržal dokončno besedo za čas, ko bo zakonski predlog objavljen v celoti. Prav tako je negotovo »tali«če kvalun-kvistov.
Ce bi parlament tudi le delno zavrni! predlog sindikalnega zakona — omejevanje stavkovne pravice je le del zakona, pomeni pa izraz načelne orientacije vladte V sindikalnem i vprašanju — bi bil položaj yla_
de zelo težak. Mnogi se bojijo, da igra De Gasperi preveč na «vabanque», Nekateri pa opozarjajo na podobne primere riskantne igre vlade v pretek-losti in nekam zlobno namigujejo, da £>e Gasperi rad pleše po noževi ostrini, kadar bi rad od ZDA izsilil karkoli bodisi na gospodarskem, bodisi na zunanjepolitičnem področju.
Torinska «Stampai> pa izraža mnenje — ki se nekako ujema z gornjim — da bo vlada sindikalni zakon sicer predložila parlamentu, da Pa zanj ne bo zahtevala nujnega postopka; tako bi tudi ta zakonski načrt za nedoločen čas ostal v neke vrst,, čakalnici, kot že cela vrsta drugih. Torej mnogo hripa za nič?
Vladni listi predvsem zamerijo sindikaliste«!, da so zakonski načrt komentirali, predno je prišel pred parlament, da so torej — ker so povečini tudi poslanci — pokazali nekako n«, lojalnost do parlamente. Na drugi strani Pa se zdi, da je vleoa lansirala vesti o novem zakonu prav »ato, da bi presodila reakcije. Vladni tisk tudi poudarja, da zakon Se nima dokončne oblike, ker bo o njem pač moral razpravljati parlament.
Oglasili so se tudi industrij-ci, ki se pritožujejo, da zakon omejuje pravico zapore tovarn Ministrstvo za delo Pa je hitelo zatrditi, da novi sindikalni zakona ni v nobeni zvezi s pogajanji za ureditev plač državnih uslužbencev. Zakon namreč prepoveduj,, stavke državnih nameščencev.
Nekateri listi se »e vedno pečajo g papeževim govorom ba-bičam KatoliJke akcije o rus mh kočljivih vprašanjih v zvezi z zakonskim življenjem. Predvsem vzbuja diskusijo prepoved izkoriščanja dni ženske naravne sterilnosti za preprečevanje oploditve in pa obsodba zdravniškega načela, da je pri porodnih težavah treba v prvi vrsti rešili mater in zato
po potrebi tudi žrtvovati otroka. Današnji «Osservatore Romano« objavlja obširen, komentar o teh vprašanjih, ki očitno skuša nekoliko ublažiti vtis ki ga je napravil ostri kategorični ton papeževih besed
A. P.
Mrtvi in ranjeni pri neredih v Maroku
RABAT, 2. — V Casablanci je prišlo včeraj ob priliki volitev y trgovinsko in industrijsko in poljedeljsko zbornico Maroka do velikih incidentov ki so trajali pozno v noč Do incidentov je baje prišlo zaradi izbire kandidatov, ki naj bi bili predvsem pogodu francoskim oblastem. Demonstranti so se spopadli s policijo in vsega skupaj je bilo 5 mrtvih in 30 ranjenih, ki so jih prepeljali v bolnišnico. Med njimi tudi neki policaj. Ranjenih je bilo tudi nekaj tujcev, proti katerim so metali kamenje.
Iz francoskih krogov se je danes zvedelo, da so povzročili incidente predstavniki Istialala ki so baje dobili navodila iž Kaira, kjer je znani politični voditelj Allal El Fassi. Pravijo da je bil namen teh incidentov obrniti pozornost svetovne jav nosti na Maroko pred pričetkom zasedanja Glavne skupščine v Parizu, kjer bodo tudi razprav ijsii o maroškem vprašanju.
Znižan obrok mesa
v Angliji
LONDON 2. — Novj mini-
L, Z\ P^hrano je danes sp o-ro«u, da bodp ponovno znižal! tedenski obrok mesa v Veliki Britaniji. Ta obrok ki so K!! ie 21. oktobra znrr.njš- li. ^e znašal 1 š'ling jo 7 penijev na osebp in so ga st daj znižali mi 1 šiling in S penijev. Ukrep »topi v veljavo 11. t. m.
negativno vpliva na položaj Z SSK v dežtiah, ki so pod nj egovo dominacijo. C*m bolj bo Jugoslavija uspela na svoji poti socialistična graditve, ne s pomočjo terorja in združevan-ja vseh funkcij v rokah male sku. pme ljudi, temveč s široko demokratizacijo in decentralizacijo. tem večji bo vpliv njenega primera.
AMERIŠKI NOVINAR EDISON JE V FRAS AL. ali je Jugoslavija še vedno komunistična , ki sledi marksistično-leninistični liniji, ali pa se razvija v smeri neke socialistične demokracije v zahodnem stilu.
O komunizmu
ODGOVOu; Gre za vpraša-ny_e, ali ,i^ lavlia še vedno komunistična ali ne, ali se ji splača pomagati, če je komunistična, in ali bemo vedno o-stali komunisti. Vem, da na Zahodu beseda komunist pomeni strašilo, kar je na žalost rezultat politike ZSSR, ki je ta pojem kompromitirala. Toda zafa. di tega se mi ne bomo odrekli ideji komunizma niti se ne bomo kdaj koli odrekli tej ideji zaradi pomoči, ki -je dobivamo«. Maršal Tito se je nato vprašal, kaj pomeni komunizem in dejal: ((Komunizem pomeni višjo fazo socializma. Komunizem pomeni družbeno u-v	ljudje	dobiva-
ti f ; kolikor potrebujejo, toda ta stadij je še zelo daleč.
^,iJCOmUmstl*n; pomeni simbolično ime za ono, kar še-ie mora priti. Mi ^o zdaj v ^.?rj;u 8/aditve socializma m socialistične demokracije, to pa J samo vrsta faz komunizma. Ml težimo k Uresničenju komunizma in kakšna sreča, če bi do njega čimprej prišli! Toda do njega ne bomo prišli tako trDala>° ^e dolgo«.
JE VPRAŠAL; k Ali menite da imajo jugoslovanski narodi’do. volj svobode, totiko svobode, da je v bližnji bodočnosti ne bi Otlo treba povečati, posebno v smislu, da se da svobode pri informiranju javnosti, politični kritiki, sindikalnim' organizacijam?»
ODGOVOR:	<oNisem dobro
razumel vprašanja, ker mi nimamo svobode zaprte v blagajni, svobode, ki jo izdajemo po kosih. Pri nas y. normalen razvoj socialistične izgradnje. Mi nimamo svobodie za formalnost, abstraktnost. Imamo jo m tesno povezanost z gospodarskimi sta. njem, povečanjem življenjske ravni, z dajanjem možnosti, da ljudj" bolje živijo za tesno pa. vezanost z udeležbo najširših množic na oblasti in z njihovo pravico, da svobodno kritizirajo. Svoboda kritike pri na« ob-staja* tega nam ne more nihč* oporekati. Gospodarski razvoj gre pri nas mnogo naprej — mislim glede demokracije — v primeri z zahodnim ali katerim koli drugim sistemom. Ml daje mo tovarne v upravljanje delavcem. To je demokracija, to je svoboda. Ne bojimo se decentralizirati osrednje oblasti prenesti Jo na nižje organe, na’ republik« pa tud; na okraje V teni je bistvo svobode bistvo demokracije ne pa v neJci abstraktni svc-bodii, ki je na papirju, a so ljudje praznega želodca ali brezposelni in morajo skrbeti, kaj bodo jutri jedli. Svoboda je danes pri nas tako razvita, da ob tej priliki lahko rečem — in mislim, «Ja to vprašanj«, ki j« bilo tu postavljeno, postavljajo mnogi na Zahodu -da tega ljudje nB Zahodu ne razumejo. Qni postavljajo to vprašanje zaradi tega, ker ne poznajo stanja v naši deželi, kisr ne razumejo gospodarsko-družtoenega procesa razvoja na
še dežele. Razume se, 6e g^da.
mo v luči celotnih naših naporov za decentralizacijo ;n hkrati globoko socialistično demo. kracijo, ki ni zahodnega tipa, nas do neke mere tudi žali pou stavljanje takih vprašanj. Mi pa mislimo, da je mogoče, da se ljudje t.u praktično prepričajo 0 tem. Da se pri nas kritizira, Imate vi, ki potujete po naši zemlji, priliko slišati. Pri nas nekateri kmetje in nekateri delavci kdaj godrnjajo, toda ne
mislite, da bodio tisti, ki kdaj godrnjajo, dovolili, da jdm kdo poiuši, kar imajo danes v Jugoslaviji, Tega nt verjemite in ne mislite1, da je tako. Naravno, da pri tem izključujem tiste, katerimi pe bilo odvzeto premo, ženje, in k; se ne morejo sprijazniti z današnjo družbeno u-reditvijo, toda to j» revolucija » IVAKi t RAiiCuSKl NOVINAR JE VPRAŠAL: «Pod pri-tiskonn gospodarskih črnit el jev ste morali nekoliko o-ebstopiti od vaše doktrine in izvesti določeno liberalizacijo, Id s,mo jo o. pazili med našim potovanjem. Je to samo začasno, da bi prešla ta težavna doba? Ali se boste vrnili k čisti diOktrini, ko bo t> vaši deželi blaqmja?»
ODGOVOR; «v nobenem primeru se nismo odrekli naši doktrini, odrekli pa, smo se so. vjetski doktrini, oziroma sovjetski praksi. Zaradi tega ni mo-goče odi nas pričakovati, da bomo šli nazaj, kajti mi moienjt iti dcuiio uapiej po poti, ki si jo zastavili: graditev socializma na način, ki ga imamo za najbolj humanega, najbolj dostopnega in najbolj nncigoč. ga v naši deželi. To p-;} je v skladu z našo doktrino, to je v skladu z naukom Marksa, Engelsa, Le. nina. Ni osnovno, na kakšen način bomo prišli do cilja. Osnovno je, kaj bomo ustvarili, naš končni cilj pa je izgradnja socializma.«
Neki šmcarsHci novinar je vprašal, ali bo gospodarski decentralizaciji v Jugoslaiviji pri. šlo tudi do politične decentralizacije v tem smislu, da se bo razvila avtonomija občin.
O demokratizaciji in decentralizaciji
ODGOVOR: tiKaoar se govori o gospodarski decentralizaciji, je zgrešeno govoriti o politični decentralizaciji. Gre pravzaprav za administrativni* decentralizacijo. Vsaka naša republi. ka se politično in kulturno pol polnoma samostojno upravlja in zato tudi, kadar »e. govori o vzpostavljanju občin, ne gre za odrekanje sedanjimi načelom. To je samo organizacijsko vprašanje, oziroma organizacija narodnih odiborov, v teritorialnem okviru bivših občin, ne pa organiziranj,e občin starega tipa, kajti sedaj se organizacijska struktura upravljanja z gospo, darstvam vse bolj izpopolnjuje, kar se,je pokapalo, da dosedanji majhni razkropljeni odbori niso mogli dobro delati v taki orga. mzacijski obliki, v kakršni so
bdvifh iL V okviru ozemelj
ustvarjajo
novi odbori, toda re morda novi odbori po svojem bistvu temveč odbori, ki bo. do . dela} i na ozemlju teh aBčm. Gre torej samo za teritorialno razdelitev zaredi laž.
se tu politično nič ne menja «
Neki francoski novinar je Vprašal, kakšna bft Vloga: delavskih sindikatov, in ali bodo sindikati samo posredovalec med vlado in delavskim razredom za izvrševanje plana, ali bodo sindikati tu&t naprej pod vod-stvom KP, ali Pa se bodo orientirali k avtonomiji, tako v odnosu do partije kot v odnosu do države.
ODGOVOR; «Na to vprašanje je težko odgovoriti, ker je malo čudno. Moram se namreč spet vrniti k temu, česar nekateri ljudje v inozemstvu ne razumejo, na razvoj pri nas. Danes se oanos deiavsktga razreda, enih, ki delajo, do države popolnoma spreminja. D žava pri nas postopoma odmira. Centralna uprava države si bo pridržala samo koordinacije m planiranje v glavnih obrisih. Delavci podjetij imajo svoje na-črtp. ki so v skladu s splošnim držoviiim načrtom. Delavci sami gospodarijo v svojih p.ajei.-jih in sindikati nimajo nobene iunkcije posredovanja med delavci in državo. Vloga sindikatov se popolnoma spreminja. Sindikati kot delavska organizacija imajo nalogo, da vzgajajo in prevzgajajo ljudi, da dvigajo njihovo kulturne raven in da oa ta način prispevajo k izboljšanju življenja, delavcev in jih usposabljajo, da laže izvršujejo funkcije, ki jih imajo prj upravljanju tovarn. Na na. še _ sindikalne organizacije gledajo ljudje z zahoda kot na sindikalne organizacije v teh deželah, toda tam obstoji kapitalistični način proizvodnje, in država ščiti ta način proizvod-nje. Pri nas je socialistični na-čin in zato se pri nas vloga sindikatov popolnoma spremeni, funkcija sindikatov je pri nas drugačna, mnogo večja, mnogo bolj zapletena, kot prej, ko je oil v Jugoslaviji kapitalistični režim«.
•	Tito je nadaljeval, da
Je tudi on nekoč bil sindikalni iunkcionar in je prikazal takratne dolžnosti sindikalnih lunkcionarjev- Nato je poudaril. da danes delavci sami upravljajo podjetje jn določajo, Kako se bo znotraj njihovih to.
, i” Podjetij ocenjevala produktivnost delavcev in odrejale plače. Pri tem sindikat sodeluje pri določenju višine delavskih plač. Sindikati imajo vse manj opravka z državno oblastjo, ker država sama sprejema zakone, ki so potrebni,
vendar pa sodelujejo pri sestavljanju teh zakonov. Ko država izdaja sklepe o povišanju plač, ko daje plačani letni dopu«t, ko izdaja milijarde dinarjev za de lavce in upokojence, ne dela to na pritisk sindikatov Zato je zgrešeno postavljati vpraSanje, kdaj bodo s'ndigati svobodni I. *Pr' n.as so interesi
dl s splošnimi interesi celotne skupnosti. Nerodno mi je, da moram tukaj držati govor, ki morda spominja na propagando. vendar sem v nekaj besedah to moral povedati«.
O gospdarskih ukiepih vlade
DOPISNIK OBSERVERJA JE VPRAŠAL: itKer so celo v socialistični deželi potrebne določene žrtve ljudstva, zlasti zaradi obrambe, in ker mora več. krat osrednja oblast sprejemati določene sklepe po razdelitvi narodnega dohodka v zvezi s cilji državne obrambe, bi želel, da nam nekaj pove te o novem plačnem sistemu. Ce nisem napačno razumel, ste imen namen ■ukiniti vse bone in kup one in povečati plače, takrat pa je vlada uvidela, da obstoji nevar. nost inflacije y deželi in sklenila, da nekaterih od {e/i ukrepov ne bo izvedla. Ne glede nyj to i,a SO S'J cene Me/case-i ih prvst?-vodov v deželi zvišale. Hotel bi ved<eti, ali ste se posvetovali s sindikati o teh ukrepih. AU so sindikati objavili svoje stališče in ali je javnost bila poučena o stališču sindikatov o tem vprašanju?
ODGOVOR: «Tukaj se ponovno opaža nerazumevanje naše stvarnosti in naših najnovejših ukrepov. Mi nismo v ničemer spremenili svojega stali, šča glede plačnega sistema, ki ga uvajamo. Mi smo samn od-
rata tistih potrebnih pogojev; ki bi omogočili in zajamčiti objektivno ugotovitev narodnostnega stanja na tem področju.
Obsojamo pristojne oblasti, ker so popisne pote za ljudsko štetje tiskane samo v italijanščini in ker so dopustile, da je za to potrebni upravni aparat v rokah le italijanskih iredetnistov, ki se poslužujejo raznih manevrov in zlorabljajo svoj položaj na škodo Slovencev.
Tajništvo Osvobodilne fronte odločno protestira proti zgoraj navedeinim dejstom in izjavlja, da na tej osnovi in po takem postopku izvedeno ljudsko štetje ne more služiti ugotovitvi narodnostnega stanja na angloameriškem področju Svo. bednega tržaškega ozemlja.
V Trstu, 2. novembra 1951.
TAJNIŠTVO OP ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
e * *
Včeraj zjutraj sta se zglasila pri namestniku načelnik a štev. nega in popisnega urada pri ZVU u Ul. Genova št. 9, predstavnik Slovavsko-italijanske ljudske fronte tov. dr. Dekleva ter predstavnik Slovenske demokratske, zveze adv. Apne. letto ter obrazložila razne ne-rednosti in špekulacije pri razdeljevanju družinskih pol za ljudsko štetje.
Naštela sta več primerov, ko so se za to odgovorni urad. rriki izgovarjali češ, da navodil v slovenskem jeziku, nimajo, osiroma da so jih dobili premalo, ali pa so sploh vpraševali, če v družini nihče me zna italijanski, čeprav bi bila njihova dolžnost, da bi sami ponudili prebivalcem navodila v enem, ali drugem jeziku ter jih opozorili, da lahko polei izpolnijo tudi v slovenščini. Poudarila sta, da se mnogi uradniki niso držali prejetih navodil ter so s svojim napačnim m vnanjem služili prikritim špekulacijam italijanskih šovinistov.
Namestnik načelnika ttevne-ga in popisnega ureda pri ZVU je obema omenjenima predstavnikoma zagotovil, da so se te nerednonti vršile proti vsem navodilom ter ju je prosil, naj bj sporočila imena in kraj, kjer so se podobni primeri dogodili, da bodo nato izvedli potrebno preiskavo.
Sleparije pri volitvah
v Švici
BERN, 2, — Danes so objavili uradno-poročile, ki potrju.
je da so oblasti kantona Jura
ASHt sIeiMri-’r’ Prt zadnjih volitvah za. narodni svit, Razširjenih je bilo namrej tudi vee ponarejenih glasovnic. Sodna oblast fci uvedla preiskavo in pregledali bodo tudi znova vse glasovnice v vseh občinah omenjenega kantona da razveljavijo ponarejene glasovnice in če bo potrebno spremenijo rezultate volitev, kj So bili že objavljeni
(Nadaljevanje na 4. strani)
PESARO, 2. — Preiskovalni
sodnik tukajšnjega sodišča je predal sodišču župana Fastigija I in druge osebe zaradi nerednosti 1 pri upravljanju občine.
Adenauerju in zaveznikom preostali še dve vprašanji
0 njih se morajo pogoditi strokovnjaki do prihodnjega tedna - Grotewohlov predlog pred ljudsko zbornico
toga administrativnega uprav. I to v* in VfudskeTbla^j p^oln^ ljanja m za drugega. Jo«j lnw identični in So identični t£
PO 140 OBMEJNIH INCIDENTIH
Protestna nota bolgarski vladi
Vlada FLRJ zahteva, da bolgarska vlada izplača družini ubitega graničarja Milentijeviča 600.000 din odškodnine
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — Jugoslovansko ministrstvo za zunanje zadeve je izročilo bolgarskemu poslaništvu v Beogradu noto, v kateri se energično protestira zaradi preračunanega uboja jugoslovanskega graničarja Mi. lana Milentijeviča, ki so ga 27, oktobra t. 1. ubili bolgarski obmejni organi. V noti se odločno zahteva, da bolgarska vlada pokliče krivce na odgovornost in rodbini ubitega vojaka izplača 600.000 dinarjev.
V noti je rečeno, da je ta preračunani in naprej pripravljeni uboj s strani bolgarskih orgamov še en dokaz, da bolgarska vlada še vedno vodi po. litiko izzivanja vedno večje na. petosti na jugoslovansko - bolgarski meji s ciljem poživlja-nja politike hladne vojne, ki se
vodi proti jugoslovanskim narodom.
To je že stoštirideseta provokacija, ki so jo izvršili bolgarski organi na jugoslovanski meji od začetka tega leta. Kakor smo že poročali, se je inei-dent dogodil 7 km jugovzhodno od Dimitrovgrada v trenutku, ko so bolgarski vojaki v zasedi počakali obhod jugoslovanske obmejne patrole okrog 100 m znotraj jugoslovanskega ozemlja in začeli streljati nanjo, smrtno ranili Milentijeviča v glavo, ki je kmalu ranam j?od-legel.
To se je zgodilo prav v času, ko se iz Sovjetske zveze slišijo glasovi o nekakšnem novem popuščanju in o izrazih pripravljenosti za neke koncesije v interesu miru in popuščanja napetosti na svetu.
b. a
BONN, 2. — Uradno poročilo po sedemurnem sestanku med Adenauerjem in visokimi komisarji javlja, da sp dosegli sporazum o ((številnih bistvenih točkah# načrta, s katerim bi dobila Nemčija enakopravnost med zahodnimi državami. ((Nekatere druge točke — dodaja poročilo — zahtevajo še nadalj. njo proučitev s strani strokovnjakov, ki bodo prihodnji teden predložili nove predloge kanclerju Adenauerju in visokim komisarjem«. Nova pogodba bi morala «dcločiti načela, na katerih bodo sloneli bodoči odnosi med tremi zavezniškimi silami in zvezno republiko«. Poročilo nadalje izraza upanje, da bo mogoče kmalu uresničiti to novo strukturo in bodo sporazumi lahko stopi-li v vel-javo.
Na svojih sedanjih sestankih so predstavniki štirih vlad proučili: 1. Dogovor glede položa-ja, nedotakljivosti in varnosti zavezniških sil v Nemčiji; 2. Načrt o ustanovitvi nevtralnega razsodišča z nalogo, da odlo. Čl v morebitnih sporih in uve-javi sporazume: 3. Vprašanja, ki bodo nastala pri ukinitvi visoke komisije, kot prenos nekaterih oblasti na nemško vlado in nadaljevanju načrtov, prekinjenih v trenutku odprave visoke komisije.
Nemci in zavezniki se tnora-jo pogajati ie o naslednjih dveh vprašanjih; l. Načinih za za-jamčenje materialnih potreb zavezniških sil v Nemčiji, ko bo Nemčija dobila novi položaj; 2. Nemški prispevek k zahodni obrambi.
Obenem se je izvedelo, da bo bonska vlada ob priiiki Za,tda. nja glavne skupščine OZN v Parizu razcMila navzočim oeie. gacijam posebno bele kniiso ki bo vsetovala vse nemške in tu
Sm^iTvSlitel!^ «*»-ebitaih Zahodnoneiiiška vlada bo tudi predlagala, da bi imela bodoča vsenetnška zbornica približno 400 poslancev. Poleg ustavodaj. ne skuipscine bi izvolili še zbor-nico v kateri b; bili zastopniki nemških dežel. Tozadevni zakon bi morali v kratkem odobriti v nemški zbornici. Zakon bi nato posla« zahodnim vladam.
O nemških volitvah je danes
obširno govoril predi ljudsko zbornico Vzhodne Nemčije ministrski predsednic Grotevvohl Ne glede na običajne obtožbe proti Adenauerju, je izjavil, ds* jiti mogoče »hitro in z lahkoto« doseči sporazum glede združitve obeh Nemčij. Dal je predlog ljudski zbornici, naj sestavi svoj predlog zakona o volitvah. Ta prsdlog so sprejeli. Na pod. lagi zahodnega in vzhodnega zakona za volitve bi nato razpravljali predstavniki obeh die-žel.
Grotewohi je tudi odbil pred. log Adenauerja, da bi posebna komisija OZN proučila položaj v Nemčiji pred volitvami. Izjavil je, da če bi morala že biti neka komisija, tedaj bi jo smeli sestavljati samo Nemci.
Glede današnjih Grotewohlo. vib izjav omenjajo v Bonnu, da ni ponovil zahteve, da bi moral Adenauer prenehati pogajanja z zavezniki kot pogoj za volitve. Pričakujejo, da Se bo bolje
zvedelo za vzhodno-nemško
((stališče« po ruskih predstavnikih v Parizu.
Achesonov razgovor
s Schumanom
PARIZ. 2, — Ameriški državni tajnik Acheson je danes obiskal francoskega zunanjega ministra Schumana, s katerim se je razgovarjal pol ure- Ame-riški krogi izjavljajo, da gre za vljudnostni obisk. Verjetno pa sta se raztovarjala o splošni francosko-aroeriški zunanji politiki in o nekaterih vprašanjih, ki bodo predmet nadaljnjih bolj temeljitih razgovorov.
17 mrtvih in 37 ranjenih
pri avtobusni nesreči
DAMASK, L — V predmestjih Damaska se je prevrnil avtobus. Bilo je 17 mrtvih In 37 ranjenih.
ATENE 2, — Notranje mlintstr. stvo javlja, da je dalo navodila za začasno izpustitev 7 deportirancev, ki so ulji izvoljeni za poslance na tisti »Demokratične zveze levice«. Med njimi je tudi general Sarafis, biv&i vrhovni poveljnik Elasa.
PRIMORSKI DNEVNIK
8. novembra 1951
TRŽAŠKI DNEVNIK
M
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Danes, sobota 3. novembra
Just, Bogomil Sonce* vzide ob 6.45 in zatone ob 16.51. Dolžina dneva 10.06. Luna vzide ob 11.41, zatone ob ls-s*-Jutri, nedelja 4. novembra Karel, Dravomir
Spominska svečanost Vprašanje tovarne Gaslini
v rižarni in na pokopališča
začasno rešeno
Zastopniki demokratičnih organ zacii in ljudstvo položili! vence in cvetje na spomenik in giobove pad ih borcev
Številni demok at:čnj Tržača i počastil; spomin žrtev, ker ob- bov je govorilo naravnost k' nj so se včeraj pop ldne poklo.	lasti niso dovol.le nobenega go	-
nili spominu padlih b. ic v in	vora. Lahko nam zaprejo usta,
n ar* i f n č i -7 m o v y* 7 mi m	nnSih	cč	i	K Anc'n..
žrtev nacifašizma v r-ž rni ca pokopal; šču pri Sv. Ani. Izkazali so jim vso svojo hvaležnost za njihovo žrtev in v srcu obljubili, da bodo vztrajali v borbi za popolno uresničenje idealov, za katere so p;dli na*; najboljši bratje, sestre, sinovi in očetje.
V malih skupinah so stalno prihajali že pred določeno uro na proslavo v zloglasno rižarno. Tihi so si mlajši in starejši ogledovali grozne celice, brali Imena, prižigali lučke in polagali šopke cvetja, kjer sp utrir pala mlad? srca zadnje ure pred mučeniško smrtjo.
Strašno je moralo biti. Človeka presune do kosti in se spomni še nešteto drugih takih krajev in taborišč smrti, ko gleda te temne in ozke celice In porušene ostanke zgradbe, kjer so naše ljudi še na pol žive žgali. Tu še bolj občutiš kri-vico, ki nam jo še delajo s fa-lističnimj zakoni, ki so po šestih letih zmage nad nacifaMz-mom še vedno v veljavi. Ali je bilo vse trpljenje in toliko irtev zaman?
Ne! Prelita kri bo obrodila Sadove svobode, čeprav hočejo nasledniki naših nekdanjih krv-Oikov to preprečiti.
«V naših srcih klije iskra upanja in prepričfnja, da se bodo ideali, za katere je padlo toliko življenj uresničili«, tako Je zaključil svoj nagovor tov. Kenda ob spomeniku na dvori-8ču rižarne.
Zastopniki Zveze partizanov go v imenu vseh demokratičnih organizacij našega ozemlja položili ob spomenik krasen venec, navzoči pa številne šope kvetja.
Iz rižarne so se napotili na pokopališče pri Sv. Ani, kamor bo prišli še drugi, ki niso mogli tudi na proslavo v rižarno. Na skupni grob padlih sQ polo. žili vence in cvetje. Nemo so
naših src, naših čusiev ne morejo. Tiha proslava, a iz gro.
Sporno vprašanje tovarne Gaslini bo verjetno končno vendarle rešeno. Tako vsaj sklepamo iz dejstva, da je bil včeraj dopoldne podpisan na Uradu za delo sporazum med sindikalnimi predstavniki in
srcu tisoč	glasov	padlih.	In	te-	^®t^1lWlr.t?yarnet Garini
ga glasu	ne	bo	mogei	nihče	^ spora, 1 nastal v zve-
•1 «	.	1 .	I	'r C *7	/-J c + i rr iIaIa ••
nikolj zatreti.
Slava padlim za svobodo!
Pred spomenikom žrtev v rižarni.
zi z zadnjimi odpusti z dela, v zvezi s vprašanjem, delovanja tovarniške menze ter v zvezi z odpustom z dela enega izmed članov tovarniškega ocibora. Predstavniki sindikalnih organizacij so na temelju novega sporazuma obljubili, da se bo enomesečna protestna stavka takoj končala, medtem ko so pa predstavniki delodajalcev z druge strani obljubili, da z odpusti z dela prekinejo vse do 28, februarja 1952, da bodo zadevo članov tovarniškega odbo ra rešili na podlagi sporazuma o tovarniških odborih ter so končno tudi pristali na otvoritev tovarniške menze, ki jo bodo upravljali delavci sami. Končno so se sporazumeli tudi glede izplačevanja posebnih dodatkov v- znesku 86 lir dnevno, od 30 lir za menzo, 56 lir pa
PONOVNO ODGODEMI RAZPRAVI ZARADI OROŽJA
jmM, zahal irisi zbežal v irir
Venier starejši izpuščen proti denarnemu jamstvu na začasno svobodo. Prvo skupino šestih obtožencev bo sodilo višje vojaško sodišče. Razprava odložena na 15. novembra. Druga skupina treh pa bo sojena v torek 6. t. m.
Ponovno nabito polna dvorana pri razpravi proti Venie-ru Mariju imenovanemu tudi «Capitan Mitra« et Co. Včeraj se je odvetnikoma Iacuzziju in Gefter-Wondrichu pridružil še odv. Remigio Tamaro branilec Tita Mizzana.
Major Bayliss, ki predseduje sodišču za določevanje narokov, je takoj poklical pred se inšpektorja Štefanija, ki mu je predložil zelo obširno obtožnico in izjavil, da je preiskava končana. Protivil pa se je, da
»Teden za našega dijaka“
SE JE PRIČEL DANES. «DIJASKA MATICA« PRIČAKUJE, DA JO BODO VSI SLOVENCI V TEM TEDNU IZDATNO PODPRLI, DA BO MOGLA IZVRŠEVATI ZA-  STAVLJENE NALOGE.
bi bil kdo izpuščen na začasno svobodo.
Sodnik je sprejel obtožnico ter odložil razpravo in s tem dal možnost tožilcu, da se seznani z nabranim gradivom.
Odv. Iacuzzi je nato povzel besedo in prosil sodišče, da bi dovolilo vsaj Venierju starejšemu, ki ima skupno s svojo ženo trafiko na Korzu, začasno svobodo. Pripravljeni bi bili tudi na denarno jamstvo, vendar ne bi smelo biti previsoko, ker bi jo Venierova družina ne zmogla. Izpustitev na začasno svobodo bi bila tem lažja, ker baje proti Venieru starejšemu nimajo nič konkretnega. Tedaj se je vmešal inšp. Stefani, ki je povedal zanimiv dogodek. Agenti so namreč tistega večera takoj zastražil stanovanje, kjer je bil tudi Venier. Cim se je prikazal v stanovanju njegov sin Mario, mu je oče takoj re-
L
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Nekaj spominov ob 400-letnici slovenske knjige na Koprskem
Ko bctno v tednu proslav I bj se uprli gospodarskemu in 400-letnice slovenske knjige sla. 1 narodnostnemu zatiranju. Ob
vili tudi 82-letnico ustanovitve prvega prosvetnega društva v Dekanih, se bomo spominjali trnovt poti slovenske kulture Vse od začetka pa do danes.
Zgodovinska obletnica prve slovenske knjige nas vodi v daljno preteklost, v kateri so Slovenci, ki živijo na Koprskem ve£ kot tisoč let, vodili trdo borbo za obstanek. Na svoji zemlji so bili le tujci in gospodarili so jim Benečani, ki sp Vladali v teh krajih skoro 600 let. Ti so nalagal; taka breme, na, da so se jim slovenski kmet it' večkrat uprli. Dcba beneška okupacije je zapustila spomenike žalostnega spomina. Eden takih j« pod obokom palače Pra. Vice, kamor so metali brezimne ovadbe. Ze takoj drugi dan je ovadfenj trpel mučenja na nate. zalnici. Največkrat so bili ova-deni Slovenci. Drugj spomenik je bil taiko imenovani Castel Le.one (Levji grad), ki so ga bili Benečani sezidali za utrditev svoje oblasti. V začetku 19. stoletja je bil spremenjen v j«čo. Pod Avstrijo, posebno pa pod fašizmom so za debelimi zidovi teh zaporov trpeli in u-marali politični kaznjenci.
To žalostno pričo nekdanjega »reda« sq po osvoboditvi podrli tisti ljudje, ki so se po gozdovih borili za svobodo. Danes je na mestu kjer je stal zloglasni Levji grad — slovenska in italijanska osnovna šola. Ta šola je hkrati nafepši spomenik ljudski oblasti, ki tako rešuje vprašanja šole za vse enako.
Redek spomenik slovenstva. Iti se j; do nedavna ohranil med Istrani, je pravica, da r.o smeli od leta 80 uporabljati slovansko bogoslužje. V Kopru je v mestnem delu. ki ga domačini imenujejo »Bossadraga« (božja draga) stal samostan, kjer so fran-Čiskanj še v začetku 19. stoletja brali glagolska, mašo. Veg glagolskih pravrnh listin, cerkvenih knjig, urbarjev, itd se je ohranilo po slovenskih vaseh vs< do nastopa fašizma Oglejski cerkveni zbor je leta 1595 dovolil, da se sme po Istri rabiti Doleg latinskega tudii slovenski obrednik. Leta 1656 je» koprski gkof Bonifacij prepovedal kr-fcavškemu Župniku Mihi Vovku maševati v slovenskem jeziku Prav isti škof je tudi zapovedal Jupnlkom da morajo pisati nia-tičiu knjige v italijanskem je-aflcu.
Za to edino kulturno pravico, ki So jo imeli istrski Slovenci, 90 se potegovali z vsemi sredstvi Več jim Je bilo za materin jezik, kot za duhovnik* in njihov nauk v tujem jeziku.
Narodne in socialne krivice, kn so iih morali prenašati, so Istrane združevale. V kmečkih oanicah (nekakih gostilnah) so se v drugi polovici 19. stoletja večkrat zbrali in pogovarjali o Domačih zadevah in tudi, kako
takih pogovorih so zrasle pobude za ustanavljanje pevskih in bralnih društev. Taka društva so bila kmalu ustanovljena v Dekanih, pri Celarjih, na Skofijah/pu Sv, Antonu, v Bertokih, Vanganelu in tudi drugod. Le nekaj let kasneje so ž> imeli v dunajskem parlamentu svojega poslanca, učitelja Valentiča, ki je zastopal gospodarske, politične in kulturne pravice istrskih Slovencev.
Med prve svetovno vojno je bilo internirani!- veliko zavednih Slovencev-Istranov.
Po prvi svetovni vojni se je demokratično gibanje zelo razširilo. V Istro so prihajali časopisi «Edlinost», «Novioe», «De-lo» in drugi. Samo v Cezarjih, ki je majhna vas, je bilo 54 na. ročnikov na list «Delo», glasilo Komunistične partije. Leta 1926 je imela že vsaka vas svojo partijsko organizacijo. _
Na prvi napad fašistov v Marezigah leta 1921 so Istrani trdto odgovorili. Le malo črnih napadalcev je odneslo zdravo kožo. Leta 1932 so kmetje organizirali množične demonstracije v Kopru in Dekanih zaradi previsokih davkov. Sledile so mno. žične aretacije in zapori, ki so se nadaljevale tudi v letih 1933 in 1934.
Ob osvoboditvi je bila kulturna slUta Istre zelo žalostna. Nekatere vasi so imele do 70 odstotkov prebivalstva nepismenega. To j* bila slika dvatisočletne rimske kulture, ki so jo zapustili okupator j i v teh krajih po 25-letnem vladanju.
Velike so bile potrebe in na. loge za dvig iz takega stanja. Ze koj po osvoboditvi k oživelo 7 prosvetnih društev z 18 od. seki in 600 člani. Dve leti ka, sneje pa je bilo na Koprskem že 33 društev s 60 odseki m 3397 člani. Ljudska oblast je poskrbela za pevovaa&ke im> re-žiserske tečaje. Bula so tudi medsebojna gostovanja 3 ditvami domačih dramečih crru žin. Na pomoč Pa je prišlo tudi SNG iz Trsta. .	,
Ce omenimo še lep ra/zvol folklore, ki vzbuja vedno.večje zanimanje pri mladini, tedaj vidimo, dsj se je v Istri ohranilo kljub vsemu nasilju veliko narodnostnega bogastva, ki dokazuje, s kakšno ljubeznijo so se Istrani oklepali vsega, kar jP bilo njihovega. Neka i od te. ga bomo imeli priložnost videti ob priliki proslav 400-letnice slovenske knjige. jp pa še veliko skritega, kar bo treba še oživeti in spraviti na dan in o bogateti kulturo slovenskih Istranov1.
Prvi sne?
Ze več dni j- bil zrak nekak oster tudi če je i,z morja pihal močan južnjak. Po snegu diši,
pravijo ob takih dnevih izkuša, ni vremenoslovci. To pot se niso zmotili.
V petek zjutraj' je toiil prvi pogled1 skozi okno na gore. Res, Slavnik je imel belo sneženo kajpo. Julijske Alpe pa so kar preobložene z belo odlejo.
No, pa je še malo prezgodaj tudi za zimo. Stari ljudje pravijo, da se za vse svetnike vreme rado znese in da je potem še polno sončnih dni. Upajmo, da bo to držalo.
Spored proslav 400-letnice slovenske knjige
Tede.} proslav 400-letnice slo. venkse knjige se začne dlanes v Kopru z otvoritvijo knjižne razstave, ka bo v mali dvorani Ljudskega gledališča ob 16. uri.
Jutri v nedeljo 4, novembra bo v Dekanih ob 14. uri začetek s koncertom godib na pihala iz Cežarjev-Pobegov, ob 16. uri pa bo otvoritev knjižne razstave in razstave prosvetnega društva «Jadran», takoj za tem proslava 400-letnice slovenske knjige in 82-letnice prosvetnega društva «Jadran».
V ponedeljek bo v Kopru v Ljudskem gledališču ob 20. uri «Literama reportaža* o naj večjem slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju, kli jo bo izvajal novo sestavljeni igralski kolek, tiv Ljudskega gledališča v Ko. pru.
V sredo 7. novembra ob 20. uri v Ljudskem gledališču v Kopru gostovanje SNG iz Trsta s Krleževo dramo; ((Gospoda Glembajevi».
V petek 9- novembra ob 20. uri v Ljudskem gledališču vokalni koncert radijskega zbora, in solistov.
V soboto 10. neverr-tara ob 19.30 uri zaključna prireditev v Ljudskem gledališču v Kopru. Nastopajo najboljši pevski zbori in folklorne skupine.
Koncert simfoničnega orkestra JA Ljubljana - Portorož
Sinfoničnj orkester Jugoslovanske armade iz Portoroža in Ljubljane bo priredil danes zvečer ob 20. uri v Ljudskem gledališču v Kopru koncert s sodelovanjem solistov ljubljanske opere in radia. Na sporedu so čtela Verdija. Rossinija, Leon-cavalla, Thomasa, Puccinija, Bi. zeta in Gotovca.
* * *
Danes bo v prostorih Zveze enotnih razrednih sindikatov v Kopru plenum okrajnega sindl kalnega sveta. Na dnevnem re.
kel:	«Nesrečnež, zakaj nisi
zbežal v Tržič!)). Inšp. Stefani ni bil sicer prisoten, vendar so to slišali službujoči agenti, ki so o zadevi sestavili in podpisali posebno izjavo, ki je predložena z ostalimi akti sodišču.
Isti odvetnik je prosil, naj izpustijo na svobodo tudi Ar-riga Rivo, češ da je bolan, ven. dar mu ni bilo ugodeno.
Za Iacuzzijem se je oglasil k besedi odv. Gefter-VVandrich, branilec Marija Fabretta in Vi-nicia Gravera. Za oba je zahteval začasno svobodo in izjavil, da bo že pri prvi razpravi predlaga! psihiatrični pregled za Fabretta, češ da ni pri čisti pameti, kar bo kasneje tudi dokazal. Major Bayliss je tedaj izjavil, da ga bo on sam podvrgel pregledu in ako želi odvetnik, lahko tudi on pošlje svojega zaupnega zdravnika. Tako t>o šlo hitreje in ne bodo pri kasnejših razpravah izgubljali časa.
Končno je vstal še odv. Tamaro, ki je z dolgo in nejasno govoranco hotel prikazati svojega varovanca Mizzana kot popolnoma nedolžnega. Sodnik Bay,]isg je ugodil odv. Iacuzziju in pustil na začasno svobodo Veniera starejšega pod pogojem, da plača jamstvo v višini 50.000 lir in da se dvakrat dnevno javi na najbližji policijski stražnici ter da se nikakor ne sme oddaljiti s Tržaškega ozemlja. Vsem ostalim je odbil ugovore in določil, da se bo naslednja razprava nadaljevala verjetno še vedno pred sodiščem za določevanje narokov 15. novembra. Vse obtožence pa b0 sodilo višje zavezniško vojaško sodišče, kateremu bo major Bayliss sam predsedoval in ki lahko izreče kazni do 10 let zapora.
Sledila je kratka razprava proti drugi skupini, in sicer FulJiniju očetu in sinu ter Ar-telliju. Inšp. Stefani je predložil sodišču nov samokres, last Artellija, katerega je tik pred aretacijo izročil svoji hčerki z nalogo, da ga vrže proč. Ta ga je izočila nekemu znancu, ki je orožje vrgel v bližini pomola Sv. Karla (Audace) v morje. Policija ga je prijela in ta je brez premišljanja pokazal približno mesto, kjer bi moralo biti orožje. Potapljači so končno samokres potegnili na svetlo.
Za Fullinija Vittoria, to je očeta, je odv. Ouccagna v odsotnosti obolelega odv. Ugles-sicha zahteval začasno svobodo in je sodnik njegovi prošnji ugodil. Artelli pa, katerega brani odv. F. Presti, je že na začasni svobodi. Oba se bosta morala javljati dvakrat dnevno na policiji in se bosta morala javiti v torek 6. t. m., ko se bo razprava nadaljevala.
Ranjen z električno žago
Marsikateri mizar mora v glavnem zaradi neprevidnosti iskati pomoči v bolnici in sicer po krivdi, če sploh laihko to rečemo, električne žage. Mizarji morajo biti pri svojem delu zelo previdni, drugače jih lahko doleti nezgoda, kot se je včeraj zgodila 16-letnemu Ruggeru Go-relli, stanujočemu na Trgu Li-bertži 9- Fant si je namreč z električno žago v neki delavnici močno ranil več prstov desne roke- Ke.r so nekatere rane prav globoke in ima fant delno poškodovane kossti in kite. se bo moral zdraviti kakih 40 dni na ortopedskem oddelku.
S prstom sod stružnico
Tudi delo pri stružnici zahte-du je'poročilo Izvršnega odbora va veliko previdnost. 26-letni ter debata o gospodarskih in Edoardo Fonianot doma iz o •
ter debata o gospodarskih in politično vzgojnih vprašanjih.
Večerna gimnazija v Kopru
Vsi tovariši in tovarišice, ki so se vpisali, oziroma prijavili v večerno gimnazijo, naj se zberejo v torek 6. novembra ob 15. uri v gimnaziji, da se do. govore glede pouka in drugih zadev, ki se tičejo večerne gimnazije.
RavrMtelisitvo
Roka pri Miljah je včeraj vsekakor premalo pazil ter je nepričakovano zašel v delavnici Rumignani v Androni S. Eufe-mia 4 s prstom med kolesja stružnice. Stroj mu je skoraj odrezal prvi člen prstanca leve roke. za kar se je moral Fonta-not z gospodarjevim avtom zateči v bolnico. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku, kjer bo verjetno ostal najmanj 20 dni.
ostane delavcem ad «perso-nam».
Čeprav so z omenjenim sporazumom rešena y glavnem vsa pereča vprašanja, je ta rešitev le začasna ter je nevarnost popolne likvidacije tovarne Gaslini prav tako velika in grozeča. Medteh ko je bilo v tovarni Gaslini še pred vojno zasposlenih nad 800 delavcev, jih dela zaenkrat še samo 40 in še tem grozi vodstvo z odpustom z dtela.
Glavni vzrok zmanjšanja obratovanja tovarne Gsslini je predvsem ta, da ji primanjkuje novih naročil. Zato bj bila dolžnost oblasti, da bi s primernimi ukrepi poskrbele tovarni dela, ki bi ji dovoljevalo, da zviša svojo proizvodnjo ter ,'—H>sli še večje število delavcev.
Uspela predstava SNG
v Mariboru
MARIBOR, 2. — Pred polno dvorano je SNG iz Trsta danes nastopilo z «Gospodo Glemba-jevimis. Burno ploskanje je pričalo; da je bil med občinstvom in igralci ustvarjen prijateljski kontakt. Po predstavi so se zbrali na odru mariborski in tržaški igralci, na sredi odra pa je bila miza polna, rož in daril. Upravnik mariborskega gledališka Jaro Dolar je pozdravil tržaško igralko Emo Starčevo in poudaril, da je marsikdo, ki danes ploska ob njeni 25-letnici, ploskal že ob njenih prvih odrskih uspehih v Mariboru. V imenu mariborskih igralcev je govoril Danilo Gorinšek Po predstavi so tržaški in mariborski igralci v prijetni družbi v gledališkem avditoriju preživeli prijeten večer.
Dobiček predstav tržaškega SNG v Ljubljani in Mariboru, je namenjen za Kulturni dom v Trstu.-----------
Izšla je 4. štev. revije «1L COMUJNISTA »
Izšla je i. št. «Il Ccmunistan za mesec julij, avgust in september. Revija vsebuje štiri daljše članke teoretskega značaja. Najdam Pašič je napisal članek «Nau-k o državi in modemi revizionizem», v katerem citira Stalina. Iz teh citutov je razvidna krivda Stalina da je prišlo do revizije doktrine marksističnega nauka o državi. S tem v zvezi je tudi poveličevanje vodilnega naroda in Stalinove osebnosti. Dalje prinaša revija prevod Kidričevega članka «0 novih načrtih gospodarskih zakonovn in drugi del Ba. karičevega članka «Zemljcika renta, v prehodni dobi» (Prvi del je bil objavljen v prejšnji številki). To je odlično delo in čeprav še ni zajelo vsega problema, kan- tudi ni bil avtorjev namen, kaže pot, po kateri je treba hoditi, da se proučijo ti važni problemi. Delo je tudi zanimivo zaradi tega, ker skuša Bakarič analizirati položaj v Sovjetski zvezi, in sicer strukturo njenega kmetijstva.
V zvezi s tem razkrink-uje revi. zijo marksističnega nauka tudi glede tega vprašanja ter na podlagi znanstvene analize dokazuje, da je SZ danes še zelo daleč od komunizma, ker ie ni odpravila precej gldbc/kega na-sprotstva med mestom in podeželjem.
Vprašanje republikanskega poraza leta 1939 obravnava Jose del Bari0 v zvezi s položajem, ki je nastal v Kataloniji ter odgovornost dela CK KP
Španija In Kominterne. Prihaja do. zaključka, da nimajo ko-minformistične skupine španskih voditeljev nobene pravice, da si laste vodstvo odporniškega gibanja v Španiji.
Med krajšimi članki ki jih prinaša «Il Comunistm, so zanimivi posebno članek o raznarodovanju neruskih narodov v SZ, o Neodvisnem delavskem gibanju v Nemčiji in trockistih, o vprašanju, angleških volitev itd.	-------r
V Nabrežini bodo predvajali
»Čarobni meč"
Okrajni odbor OF ngbrežin-skega okraja pozdravlja spodbudo upravne zadruge prosvetnega doma iz Nabrežine, ki je ugodila željam prebivalcev, ne samo Nabrežine temveč tudi o kol iških vasi. Vsi 3i žele slišati v kinu slovensko ali slovansko besedo. Uprava pa ie preskrbe, la več jugoslovanskih dokumentarnih filmov. Posebno je pa vredno priznanja, prikazanje jugoslovanskega umetniškega filma «Carobni meč», ki ga bodo predvajali v soboto in v nedeljo to fe 3. in 4 novembra.
Okr odb. OF Nabrežina
Nepazljiv kolesar trčil v ..Lambretto"
Malo pred 16. uro so sprejeli z zlomljeno lopatico in s praskami na rokah na ortopedskem oddelku splošne bolnice 31-let-nega mehanika Gina Gianollo iz Ul- Risorta 1. Moža so pripeljali v 'bolnico z rešilnim avtom. ki je ponesrečenca pobral v bližini Sesljana. Gianollo je izjavil, da je trčil v «Lambret-to» in padel na tla. Policija pa je po informacijah, ta _ jih je dobila, prišla do zaključka, da je Gianollo sam kriv nesreče. Mož je namreč drvel s svojim kolesom po cesti, ki iz Seslja-na pelje v Trst. Ker i« hotel verjetno posnemati dirkače, je bil močno sklonjen nad krmilom in to mu je oviralo pogled nž cesto. Nenadoma pa je trčil v «Lamforetto», ki je stala ob robu ceste, poleg katere je čepel lastnik Renato Orlik z L» njerske ceste, in odletel na tla. Lastniku motornega vozila, ki je tedaj skušal popravljati neko okvaro, se ni nič zgodilo.
Za slovenskega dijaka!
Ze sedmič napoveduje Podporno društvo »Dijaška Matica« sedaj že tradicionalni «Teden za našega dijaka«. V tem tednu. ki ibo potekal od 3. do 11. t. m., bodo poverjeniki te naše prepotrebne organizacije in drugi prijatelji slovenske študirajoče mladine obiskali vsakega Slovenca in Slovenko, da prispeva k aktivnosti Dijaške Matice. Ce je katera nabiralna akcija med nami čuitena in sprejeta z razumevanjem, je prav gotovo akcija Dijaške Matice. Slovenski dijak je bil že od nekdaj rekrutiran iz revnejših slojev delavca, malega kmeta, bajtarja in podeželskega obrtnika. Slovenska inteligenca je rastla iz delovnega ljudstva, ker ni bil pri Slovencih srednješolski in univerzitetni študij nikoli le privilegij imoviitejših slojev. Slovensko slovstvo je polno sledi težkega življenja in stradanja naših najboljših mož, ki jim je srednješolski in visokošolski študij potekal v revščini jjj pomanjkanju.
Od prvotnih oblik individualnega večkrat tudi za podpiranca ponižujočega podpiranja rev. nega študenta smo med Slovenci zelo zgodaj prišli do organiziranih Podpornih društev. Tudi pri nas v Trstu smo že v preteklosti imeli podobne organizacije. Omenim naj le predhodnico današnje «Dijaške Matice«. ki je uspešno delovala po prvi svetovni vojni vse dotlej, ko je ni, koit tudi vse ostale naše organizacije, uničil fašizem. Ta ni mogel trpeti podpor, ne organizacije za slovenske dijake, ki je bila močen izraz solidarnosti slovenskega ljudstva.
Takoj po osvobojenju smo leta 1945 Dijaško Matico obnovili. Z ustanovitvijo slovenskih srednjih šol se je takoj pokazala potreba po ustanovitvi slovenskega Dijaškega doma. Od tedaj je vzdrževanje tega doma največja in najtežja skrb «Dijaš>ke Matice«. Toda delovanje ((Dijaške Matice« se ne o-mejuje samo na vdrževanje Dijaškega doma. Ona deli podpore tudi drugim dijakom; bodisi, da jim plačuje voznino, jim daje za šolske potrebščine in iz svoje podporne knjižnice izposoja vsako leto veliko šolskih knjig. Vso to dejavnost razširja v korist srednješolcem. Seveda pri tem n« pozablja na na-še_ viisokošolce. Tudi oni so deležni, zlasti v zadnjih dveh letih. pomoči «Dijaške Matice«.
Vse to plemenito in plodono. sno delovanje pa je omogočeno prav zaradi velikega razumevanja našega ljudstva za lepo nalogo, kj jo »Dijaška Matica« izpolnjuje. Slovenski človek ne misli na ((Dijaško Matico« le v vsakoletnem «Tednu za našega dijaka«, temveč se spomni našega podpornega društva tudi ob raznih prilikah in neprilikah. Oblast, ki bi mora-la priznati dobrodelno nalogo ((Dijaške Matice« in ji nakazati vsakoletno primerno subvencijo, pa naše ((Dijaške Matice« noče poznati. Seveda, čemu naj bj študirali slovenski otroci posebno če so revni? To je mentaliteta onih, ki žal še vedno odločajo in ne priznavajo potrebe po podpori niti slovenskim sirotam. Tako dobiva vod stvo nekega sirotišča subvencijo le za one otroke, ki obisku, jejo italijansko šolo, medtem ko za sirote, ki obiskujejo slovensko šolo. ne dobi nič.
Seveda ne moremo biti in ni. smo s talkim stanjem zadovoljni, ker mislimo, da se slovenske sirote enakovredne italijanskim- Prav tako smo prepričani. da bi bila dolžnost oblasti, da daje potrebne subvencije tudi »Dijaški Matici«, odnosno Dijaškerpiu domu. Na to njeno dolžnost bomo oblast nenehno opozarjali. Seveda, ne bomo čakali križem rok, da se iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitniiinim
Urnik pošte in brzojava ob praznikih
Danes 3, novembra: vsi poštni uradi bodo delali do 12. ure. Raznašanje pošte in pošiljk bo samo v dopoldanskih urah.
Nedelja 4. novembra: praznik.
Nobene spremembe ne bo na centralnem brzojavu, ki bo delal normalno.
Spreten žepar v filobusu ukradel denarnico in izginil
Filobusi, posebno proge «D», so bili predvčerajšnjim in včeraj polni ljudi, posebno pa žensk, ki so hodile obiskovat svoje umrle sorodnike na pokopališče pri Sv. Ani. Gneča je bila te dni takšna, da je mar-sidkdo prišel s precej zmečkano. če že ne celo raztrgano obleko in s pohojenimi čevlji domov. Vendar to niso bile vse težave, ki sq doletele potnike. 2eparji. ki se radi gibljejo v gneči, so dolgo čakali n& ta dan in so včeraj okoli 13. ure začeli s svojim delom. Eden izmed lopovov je stopil v fikv bus, in se vmešal med gnečo ter čakal ugodne prilike, da stegne roke in izmakne iz torbe debelo denarnico. Filobua je drvel svojo pot, ko se je v notranjosti razlegel presunljiv ženski krik. Kaj se je zgodilo? 55-let-na Anna Pavesi iz Ul. Bonomo 15 je opazila, da ji je neznani zlikovec pobral iz torbice denarnico s 2.000 lirami in osebnimi dokumenti. Šofer vozila, Silvano Milocchi iz Vrdelce Ti-minjana št. 1661, je filobus ustavil in poklical policijo, ki je s pomočjo ženskega osebja začela potipati vse potnike. Tatu pa ni bilo več, še manj pa denarnice. Okradeni ženi ni prt*, ostalo drugega, kot da je stvar pismeno prijavila policiji.
to uresniči. Slaba bi tedaj pred-dla našemu Dijaškemu domu in našemu dijaštvu. ki mu je Dijaški dom, drugi dom.
Z zaupanjem v lastne sile bodo slovenski ljudje tako kot vsako leto doslej v «Tednu za našega dijaka« zbirali v denarju in živilih prispevke za «Di-jaško Matico«. Prepričani smo, da ne bodo zapustili nobenega slovenskega praga praznih rok
Izlet v Sežano
Pionirska organizacija vabi pionirje, njihove starše in ljubitelje mladine na izlet v Sežano. Izlet organizira pionirska organizacija III. okraia za nedeljo 18. r.m. Vsi, ki bi želeli na izlet, se lahko vpišejo vsak dan pričenši s ponedeljkom 5. t.m. do vključno 7. t.m. od 17. do 19. ure pri ((Gregoriju« v Ul. Molino a vento 158.
Za razvrediilo je poskrbljeno!
Pionirska organizacija III. okraja
SLAVA PADLEMU BORCU!
Burno Minile
Rojen je bil v Trstvi 10. avgusta 1923. V oktobru 1943 je odšel k partizanom, kjer je postail borec XV. brigade NOV. Novembra 1944 so ga Nemci zajeli in od tedaj ni bilo veti vesti o njem.
Revizija volilnih imenikov in prošnje za vpis vanje
Tržaško županstvo javlja, da bodo na podlagi člena III. ukaza ZVU št. 190 z dne 19. septembra 1949 uradno (avtomatično) vpisani v volilne imenike vsi meščani, ki imajo volilno pravico, ker so ali pa bodo do 30. aprila 1952 izpolnili 21. leto če so bili vpisani dne 15. oktobra 1951 v seznamu stalnega prebivalstva občine.
Da bi se preprečile morebitne opustitve, lahko prizadeti vlažijo prošnjo na navadnem papirju do 15. novembra t. 1. na volilni urad v Ul. SS. Martiri št. 3. Prošnja mora vseb^v^.ti podpis prizadetega, in naslednje navedbe: a) ime in priimek ter za poročene žene in vdove tudi možev priimek, bj očetovstvo, c) kraj in datum rojgtva, č) šolsko izobrazbo, d) poklic, e) stanovanje.
Tudi meščani, starejši od 21 let, ki imajo vse potrebne pogoje za volilno pravico, ki so jih iz katerega koli vzroka pri prvem sestavljanju volilnih imenikov izpustili, lahko vložijo prošnjo, kakor je zgoraj o-menjeno.
Opozarjamo, da na osnovi določb zadnjega odstavka člena II. ukaza št. 190 z dne 19. septembra 1949 v primeru amnestije ni možen vpis v volilne imenike, če pristojna sodna oblast ni izrecno izrekla amne-stijskega odloka.
Ce prizadeti ne zna ali ne more pisati, lahko napravi prošnjo ustno pred občinskim tajnikom ali drugim uradni-
kom, ki ga pooblasti župan, a-li pred notarjem v navzočnosti dveh prič. ki potrdita njegovo istovetnost.
Prosilec mora priložiti prošnji dokumente, ki potrjujejo njegove pogoje za volilno pravico ter če ni rojen v občini, tudi krstni list.
Do 15. novembra t. 1. italijanski državljani, ki bivajo v kako občini tega področja, čeprav nimajo tu stalnega bivališča (rezidence), na podlagi člena X. omenjenega ukaza št. 190 in ki želijo biti vpisani v volilne imenike te občine, ker so tu rojeni ali pa imajo tu svoj glavni poslovni sedež ali interese. lahko vložijo prežnjo ter navedejo volilno sekcijo, y katero hočejo biti dodeljeni. Pri tem morajo priložiti izjavo občine tega področja, kjer imajo stalno bivališče; izjavo, iz katere je razvidno, da so se odpovedali vpisu v volilne imenike omenjene občine.
V istem roku smejo volivci, ki so se preselili v območje druge sekcije v občini, vložiti prošnjo na navadnem papi.-ju na volilni urad. da jih vpišejo v volilne imenike te sekcije.
V tem pogledu toplo priporočamo prizadetim, naj gotovo vlože to prošnjo’, tako da jim ne bo treba voliti v sekciji, daleč od njihovega doma. Vendar, le opozarjamo, da bo bodo one, ki so prijavili svojo preselitev do 15. oktobra t. 1. na anagraf-skem uradu, uradno (avtomatično) , prepisali v volilne lisjte nove sekcije.
2 GORIŠKEGA
m
ija jim le v
Ko so v tržiških združenih ladjedelnicah še obstajali tovarniški odbori, je bila borba delavcev vse bolj enotna in uspešna. Kmalu po priključitvi Tržiča k Italiji pa so tudi tam. kaj napravili kominformisti določene spremembe, ki so samo poslabšale odpor delavcev proti izkoriščanju. Namesto tovarniških odborov so postavili notranje komisije, ki niso plod revolucionarne borbe delavskega razreda proti izkoriščevalcem kot so bili tovarniški odbori, ampak so samo organ, ki posreduje pri delodajalcih v imenu delavcev. Ti odbori so bili izvoljeni, v njih pa imajo mesto tudi predstavniki drugih sindikalnih organizacij, ki često dokazujejo z omahljivim stališčem do delodajalcev tudi svojo odvisnost od njih.
Taka notranja komisija je svojčas zahtevala od vodstva CRDA zvišanje mezd, ki pa ga je vodstvo že v začetka odklonilo. Vendar se s tem še ni zadovoljilo. Da bi delovanje notranje komisije še bolj onemogočilo in s tem onemogočilo borbo delavcev, je te dni verjetno prav po naročilu članov vodtva tovarne izginil iz prostorov notranje komisije ciklostil, last notranje komisije, ki je služil zato, da so delavcem lahko pojasnjevali odnos do delodajalcev in jih vzpodbujali v pravični borbi. Vendar to še ni najhujše, ampak je veliko slabše dejstvo, da nekateri člani notranje komisije odobravajo tako početje tovarniškega vodstva in s tem odkrito priznavajo svojo podrejenost delodajalcem.
Ali je po vseh teh dogodkih še treba poudarjati, kako zgrešeno je podajati roko takim sindikalnim organizacijam, na katere se ni mogoče nasloniti, ker so sposobne v zadnjem in odločilnem trenutku obrniti hrbet resničnim interesom delavstva?
Seja občinskega upravnega odbora
Na svoji redni tedenski seji v sredo zvečer so občinski odborniki sprejeli številne sklepe, in sicer; nabavo didaktičnega materiala za občinske otroške vrtce; ojačanje razsvetljave na delu ceste Gorica-Gradiška v bližini gostilne Puia ter nabavo rastlin za ljudski vrt in dreves za drevorede.
Nato je odbornik Levi seznanil odbor z navodili, ki jih je dal za disciplino na ribjem trgu, po katerih bodo prodajalci odslej morali prodajati
zmrznjene ribe na mizi. ločeni od onih § svežimi ribami. Poleg tega bodo morali razobesiti na vidno mesto napis, da so ribe na določeni mizi zmrzle. Nadalje bodo morali napis z imenom rib na prodaj razobesiti pri vsaki vrsti rib, ki jih bodo lahko razstavljali sam0 na vd-no ločenih prostorih.
Po poročilu odbornika dr. Levija — poverjenika za zdrav-»tvo, so odborniki vzeli še enkrat v pretres načrt o gradnji palače socialnega skrbstva na Tranviku in sklenili, da bodo načrt predložili v odobritev občinskemu svetu ter da ga bodo, če ga svet odobri, še enkrat pregledali in po potrebi tudi dodali popravke, kar se tiče sloga, in nasvete glede materiala, ki ga bodo uporabljali pri gradnji.
S tem sklenom je odbor pristal na gradnjo palače socialnega skrbstva na Travniku. V zvezi z uporabo zemljišča bivšega dirkališča na Rojcah je odbor sklenil, da bodQ zemljišče odstopili samo za gradnjo novih industrij, ki naj bi pomagalo gospodarstvu našeea mesta. Pri tem je odbor sklenil pogajati se z najboljšim ponud. nikom.
Pred zaključkom so o^bomu ki pregledali dnevni red, ki ga bodo obravnavali na prvi seji jesenskega zasedanja občinske-ea sveta, ki bo 19. novembra ob 20. uri.
Obvestilo trgovcem uvoznikom
Zveza trgovcev za goriško Pokrajino obvešča vse trgovce- j uvoznike, da je Visoki komisa- ’ riat za higieno in zdravstvo razveljavil vsa uvozna dovo ljenja za uvoz goveje žVine iz Holandske, ker so bili med živino, uvoženo iz te države, primeri slinavke in parkljevke.
Narodno
in študijska knjižni«
v TRSTU
obvešča, da je Pre<J“*ya®!' t FRANCETA STELETA, » J biilo najavljeno za 5. t.
20.30, odloženo, fcer w P vartelj pravočasno d«*'1
anglo-ameriškega konzul*««*
zastopstva v Zagreb®-
Gledališče Verdi
Danes 3. t.m. ob 21. uri W ^ stopila gledališka skupiM ^ dr&arli-Volpi pod	so-
AIrairanteja. V glavnih tIO;8Genl. delujejo Adriana Silvestri. ma Dolognesi Giuseppe r s Valeria Valeri, Nastopili in Savoryevo komedijo ?.v? v« » Marjeta* katere ponovite« nedeljo.
Gledališka skupina imai redu Fraccarolijevo k «Vesela znanost«, CrMT^HjruŠ« vo »Toplo in mrzlo® t*r.
novosti-	- ded*#1
Nadaljuje se pri * dru-blagajni Drodaja vstopnic z go predstavo. .	„ v frač
V ponedeljek uprizoritev znj-carolijeve komedije «vese nost».
PROSVETNA DRUŠTVA
-ciavKtf
Prosvetno društvo ^i# Škamperle« opozarja, društvena knjižnica	je
od 20. do 20.30 ure. posl"“Vv* knjižnice, ki nudi mnogo
izbire-	-	»i«	zvoifil
Pevsko društvo «TrzasKJ ^ ^ poziva vse pevke in	na-
zaradi bližnjega	oevke
stopa gotovo udeleže rei/roe)^ vaje v torek v običajn^1
IZLETI PDT
V nedeljo 18 t.m.
Velenico pri Divači
do 7. t.m. pri ZDTV. VI
* • Lilll,	l	1
velli 13-11 od 17. do 19- “Udovič* V nedeljo 11 t.m. bo ? ,e i» martinovanje PDT. VpiSOv*nJ večerjo kakor zgoraj.
Urnik trgovin ob Prain'^5V,
Danes 3. novembra ja2.
Just): Prodajalne obla? ’ bodo nega blaga in drogerij zaprte ves dan; trgovine J (jjji, cvetličarne, fotografski -	$
brivnice in česalnice D prte do 13. ure.
Nedelja 4. novembra
ni praznik): Vse trgovin« # zaprte razen mlekarn 7 do karn, ki bodo odprte0? cyet-12. ure. Prodajalne n b *ng, d« ličarne bodo odprte 0°
12. ure.
S
STRELSKE VAJE ^
Ob spodaj navedenih na in času bodo strelske naslednjih streliščih:	7	jo
Bazoviško strelišče: p°
18. od 5. do 10. novem0* ^ i& Opensko strelišče: od .jjj, od 5. do 6. novembra ^ od Repentaborsko 7. do 18. od 5. do libra 1951.
Ulice zaprte u Pronietzar3-
Občina obvešča, da di polaganja električne® sie<* zaprte za promet	o,
ulice v navedenih ioreI!iu del.iek 5. t.m. Ul. Tor ^ g, M vogal Ul. S. Michele W	\
chele, vogal Ul. Tor Torek 6. t.m. Ul. CorriO"
Trga Garibaldi.	_
.—    t /llfiTlP
Razstava v Umetnostni J ^
Danes 3. novembra v urn*e bo na Akvedotu št. * ■ raz in-nostni galeriji otvoritev r|te ^ kompozicij in krajin s1 dree Sasson.
ROJSTVA, SMRTI IN s«
Dne 1. in 2. noyemWatf.roK je v Trstu rodilo	0 0^
mrtvorojen), umrlo J	j
porok pa je bilo 8.	^3'
CERKVENE	>nj(K'
usl. Piero Oreste	utti,. e »ff1
spodinja Nerina Perdoani 1%^ trotehnik Fulvio P»"^ott0, *Jij»
».s*
Leda Vecchtet, “»“' Atinfi?; Mottola in gospodinji.rraro'V Tigoli, cestar Mano	i*
vilja Annamaria camBU V’' mozaikov Giuseppe ^la, ~ic> gospodinja Lina Cner» 3« , v ec Fulvio Pedarra^ar Giorgina Giraldi, tnon ^ sco Duda in gospo®™ J Kovač.
62-let^^jj,^
UMRLI SO:	1% V
Marija Preprost, 70- MaSu‘^£ torija Lavrenčič por. vd 0 letna Marija GeTr^oVič 84-letna	Ivana Lego	pe 0..
bin, 83-letna Lucre:^
74-1 etna	Giovanna ^	pel jt-
Godina,	1 Metni Mar	-e ^
74-letna	Giovanna	vj. ^
letna Gioseffa Cecc ,us ^ sel, 41-letna J0ja Eugen13 ^ Aickolzer, 74"J? ,Il?ria A^lnio por. Fabian,	D«11
por. Vidali, 81-letrn " conomo Sam Sen •
Kava se je podražila
Ljubitelji kave so lahko včeraj opazili, da so kavarnarji zahtevali pri skodelici črne kave pet lir več kot navadno, tako da so morali plačati 30 lir. Marsikdo 6e je začudili tej nenavadni izpremembi.
Dejansko pa je skok cene kavi normalen pojav in popolnoma v skladu z ostalim porastom ce«. Znano je na primer, da se je kilogram kave podražil za 200 lir, za 13 odstotkov pa so se dvignile tudi plače uslužbencev od leta 1947 dalje in da so morali kavarnarji temu primerno dvigniti tudi ceno svojim proizvodom*
Vajenca za graficD° stroko
Pogoji: kanona	je.
nižja srednja	V
valna šola ter M** risanju.	„3	U'
Pismene P°nU pravo lista.
Bodite Pr®vif!?0 *>*
Preden staP‘*^ jtd. motor, na v«t rujtese Proti opravite zak^ ^
irnutv.
z* »"T rV‘s'
kličite tel- st’
8 - 9, 20 - 22.
PRIMORSKI dnevnik
— 8 —
3. novembra 1951
SjOČILO TOV. TONČKE ČOK NA OBČNEM ZBORU SHPZ
SODELUJMO V BORBI ZH SLOVENSKO ŠOLO!
terev^ii “*seH SHPZ ščiti in-6®eriškimVenSke šole v an§lo‘
^lai? ^“ Tržašfcega o-
“»inacLS - i V°ri proti diskri-l*vaiain t> Politiki, ki jo Višja 5„i ,r0svetni urad ZVU, 0iTošv,;-n,*a uprava. Uprava Saa K,,,y,r	in mestna ob-
vBrowrrna„sramc,ta 3e> ^ lastjo driiJeni Evr°Pi. pod ob-
®‘2acije LrtVlsoko st°Pnj° ci-ianijo	?Pr^V0 držav, ki
do 01-., človečanske yiavu;e, »smo riM11-01 “postavljeni in (a*	Dl	pravic. ki jih
** ®ugi narod v tej coni .Menimo kar
feV0lstva-
pri najnižji To so otroški
6
Larifc ^n°Je nerešeno vpra-ikiJi u^ori^'e slovanskih otro-
cpni A imamo: 5 ob-1	15 državnih in
ferš;,	’ ^ iu vzdržujejo
i 8e
tanje
•kih w"“we siovena Utos ;p e.v Y središču mesta. WaKin , e cetrto 1,et°. odkar & ofe>i?]0veS8ki stal'ši šolskega vse , nadoni prošnje te -	oblasti, da jim
folsltiP ®1° slovenski vrtec v y atavbi Donadoni.
^enS°bn1!m.,položaiu .ie tud;
|4k.
en*-	ie	LUIJi
pfa-V otroški vrtec v Ulici nciska. Delegacije rodi-
^ SlLp^ ’ staršev in ostalega fv/n£ev s pomočjo Sol-10	vztrajno zahteva-
Aisn ^V tega vratna D Čp
y*> uspele' Ni6?,3 JTtca- a še wrov , * • r.1. kredita, m pro-
feteriini	a^ni izgovori, s
^ Prošni	oblasti zavrača-
'aecHtm J6 slovenskih staršev,
janski ot,®a,	bil odprt itali-
<p°n2iani? lwtec na Pončani 8°.tov0 n-	ta vrtec prav
Nttlovaif °-,i ■ ltaliianski starši laio s& ? ?ri leta- k°t to de-vZoenski starši za sloven-*° takoi A ?,a italijanski vrtec V D sl1 Prostor in denar, ^itelkir^li poslovni dobi so ^*ga	s pomočjo šol-
119 Vrrip;!, Zahtevali še vrtec * Poseki’. V Zgornji Kolonji, t'jski	v R°Janu. Ske-
‘elitev ".frsi Pa zahtevajo pre-'ne i°,Ven';kfcga vrtca iz ega vrten , o PcslcP3e otro-Roj , a (Scuola materna).
^*ki r°diteljski svet 'n H^vala a sc.a si veliko pri-Šnlr>‘ - t>i odprli v Zgor-
Ia! v*Onil el«„. i __________________
ik<l0Vl
*iio ^t,3°ver>ske otroke. Ste-
0"ii slovensko
osnovno
bilo zadostno, v°fitev ^ nismo uspeli. Za
t? se i?„ vlovenskega vrtca pa * °lonji g°yai jali. da v Zgornji ,0fe j-	slovenske osnovne
?°PiraU ,	se slovenski vrtci
j* slovenil tam- kier že ctosta-Nogih ? fa osnovna šola. Pri ifsacij ,ln‘®rvencijah naših de-Na upi®, 3e načelnik Prosvet-^ izr -I>rof- Andri razbur-«V0 n Jrazal svoje nezadovoljiv dnevr, fm’ da mu <<Pl'imor-tes k « ■ 8 očita pristranost, i? in Postranski do - Sloven-
Q dotlpi J1x51110 tak0 Pisali jvJ: dokler nam on in vij0 ^‘odajne osebe ne po-srivic.
oblasti §e vedno iz-ki je nastal v fc* coneCIilh vrstah prebival-i Inf*; * P° °t>iavi resolu-h, ^Uri- ro->a. Lansko leto
Dri Sir U,r.KQ^i „
k v*si iK, . • v čisto slovenil °6iskA, V^an?ko šolo katero & faili ^aI° 21 otrok. Otroci J- fiarhf šolskega okoliša i> « r°are. Po rodu čisti Slo-ut^an^ n,e,kai otrok. ki so Si ^ sr, zakona. Starši teh hunski Povečini victalijevci J‘i žaio^*0ii pri Sv- Barbari , na usoda, usoda slo-Solat:e v Božičih, ki edmi-tdrt ^rb ,5* k posveča stalit1 ^talr. a šolama in ju ' "* Podpira. Potrebno
di.?v':riPik2bu<t“T1o v tamošnjih
» ‘O 1»; . HSrodnrt >r<i«»cot tr/ln
^ tes
spanjem na Tržaškem
S*?, ki ji Jar°dno zavest, trdo fw trnrrt	povezano	s pc.
>U, Sfclaka
vojaška uprava kn ^rebpn“ n°v0 Šolsko stavbo eg ln Mackovlj'e, ta-f!J A r>a,nVll° osnovnih šol v Hi »Ven^t od 40 na 39. h.1; irtij,; osnovne šole v co-Ck- SUv , nes vpisanih 2800 leto« v° močno paolo. Ki otroc, s Pai° v prvi raz-1 >stiif-
K .'J|-rQc,	v	t“ vi rai’
ti &Ustii;	eni leta 1945. in
'su?teni i .osnovno šolo otro-v ®ta 194°- Letos je hhl0SnQ»i^Jve razrede sloven-> » šol 249 otrok. Za-l otroci s.iovensko šolo skoro 'tednih rfn Pet‘h. šestih * .i^fck £a2redov, ki so imeli
V 0ven4-fuVllSni Padec ofrok
osnovnih šolah je Vi iltah	kBiti Po zbranih
S1}0 otroki P'rihodnia leta fclsijj <iviga.
Pi»n ,2^k organizira med .K^slcp dodatni pouk za ipina riMCe?c-e' ki jim mate-S latj:	težikoče. Pouka je
V8 slov« f10 116 otrok-\\ (vij; enske višje srednje g!mnazija s klasični-lCska e?^camii učiteljišče in s1^	ter nižja
skrain na šola poslu-v ,.J.no neprimernih pro-J in ,,ci Lazzaretto Vec-i A sin • ? več članki in VHost? Prikazali oblastem Vv^ ensko utesnjene, temne in % j si0v® Milnice, v katerih Sm10 riei j diiak presiedeti ^ki^do šest ur. ^C^ovTti^. je dal pobudo ^ k? šolf, industrijske stro-Nii ■ da kV polini. Pravično Sl °tvoHt‘ solska oblasit do-
V Ur0w tudi drugega i Soi ,e ie , k vr*e šo^e. v kate-k *>»m :1 QdsekSa^° 39 otr°k.
S strok m očoforavai, da .	kmlna šola na Plav-
1 Skl?., ^hajai • značai- V !J, k,- ^o največ otroci abrvi'.yT,Se, Po dokončani
Zk!iui[>0 v
Sk^lal j • Zato je naš tQltOv^:in. u^Pel v tem. da
K
M
v,
^»u<tij^a] "a , Plavjah V V) isko-indusitrijskega
bAsL.^teva* J.^lnjena naša
ali na>« so! C V So?e PV pre6ile usta-^•Ž^^nskpj,' sa prizadeva-^ tisk» • gosPooarslceRa a m našega odso.
ka niso dala zaželene rešitve.
Ustanova Dijaške Matice Dijaški dom je ves čas svojega obstoja detežen posebne pozornosti šolskega odseka. Zelo smo si prizadevali, da bi dijaštvo zboljšalo svoj učni uspeh. To smo v neki meri tudi dosegli in 20. oktobra 1951 je odbor Dijaške Matice nagradil najboljše dijake v domu. Tuc-i v tekočem šolskem letu bo Dijaška Matica nagradila najmarljivejše dijake.
Letos je v domu 87 gojencev, k učenju pa prihaja 77 dijakov, (Med njimi 9 dijakov iz Beneške Slovenije).
Šolski cdsek j'e usmerjal nadaljnje šolanje malih in velikih maturantov s tem. da jim je svetoval, katero šolo naj nadaljujejo glede na naše potrebe in možnosti zaposlitve v bodočnosti. V kolikor so se dijaki želeli posvetiti strokam, za katere nimam0 odgovarjajočih šol v Trstu, je šolski oosek po-siedoval, da so bili ti dijaki •sprejeti na take šole v Jugoslaviji in v coni B.
Med najtežjimi nalogami na našem ozemlju je vključitev vseh slovenskih otrok v slovenske šole. To delo vrši šolski odsek že vsa leta naslanjajoč se na roditeljske svete, letos še posebej s pomočjo vsega slovenskega učiteljstva in zavednih Slovencev sploh. Gotovo je prav ta tesna povezava razlog, da je letos število prestopov s slovenske na italijansko šolo minimalno.
Slovenske osnovne, srednje in strokovne šole v coni A niso zadostno preskrbljene z učili. Zato je odsek poskrbel, da so si mogle šole nabaviti zemljevide in stenske slike s slovenskimi napisi in imeni. Prav tako skrbimo za izpopolnitev cen. tralne pedagoške knjižnice in posameznih šolskih knjižnic. Odsek skrbi za razširjenje «Ci-cibana«, «Pionirja» in ostalega mladinskega čtiva. Vseh teh in ie mnogo drugih podrofonih d'al bi šolski odsek ne zmogel, če bi ne imel trdn'e epore v roditeljskih svetih. Nujno delo na našem ozemlju zahteva več1 delovnih sil, zato širimo in krepimo roditeljske svete z zavednimi in delavnimi Slovenci.
Za letošnje počitniške kolonije v Sloveniji je naš odsek poskrbel za vzgojno osebje.
Nekaj mlajših učiteljev in profesorjev se je v poletnih počitnicah udeležilo tritedenskega pedagoškega tečaja y. Ljubljani in Mariboru.
Situacija na področju slovenskega šolstva je še veono taka kot je bila lansko leto. Šolski odsek ima še vedno iste naloge in kliče na sodelovanje vse Slovence, ki jim je slovenska šola in slovenska mladina pri srcu. V teh naših zahtevah in bofbi za slovensko šolo je potrebna vztrajnost in enotnost vseh Slovencev. ker, kar zahtevamo, so naše človečanske pravice.
Na podlagi enakopravnosti imamo pravico do vseh vzgojnih ustanov, od najnižje do najvišje, to se pravi od vrtca do univerze, To pa bomo oosegli le tedaj, ako uspemo v naših zahtevah:
a) Da se slovenska šolska uprava loči od italijanske ter da se s tem nudi možnost Slovencem. da bomo o svoji šoli sami odločali; koordinira naj se kontrola šolske obvez, nosti, kajti sedanji način je le lov italijanskih šolnikov na slovenske otroke.
b) Iz ločene šolske uprave izhaja, da se tudi na slovenskih šolah uredi sistemizacija učnih mest.
c) Priznajo naj se vse diplome pridobljene na slovenskih srednjih in visokih šolah v coni B in Jugoslaviji.
č) Odpravi naj se, kompetenca vojaške tajne policije (FSS) pri nameščanju profesorjev in učiteljstva.
Ce uspemo v zgornjih zahtevah, da bomo Slovenci sami odločali o slovenski šoli, potem bomo sami reševali vse probleme slovenske šole. ki danes živo začevajo Slovence v coni A, predvsem vprašanja nujne otvoritve novih šol. ki so:
1. Slovenski otroški vrtci v Ul. sv. Frančiška, v Ul. Dona-
doni. v Zgornji Kolonji, na Vrdelci, v Roviah, na Proseku, v Rojanu. Grapadi — Padričah.
2. Razširitev otroških vrtcev pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu, v Skednju in na Greti.
3. Dnevna zavetišča (rikrea-toriji).
4. Slovenska osnovna šola v Zgornji Kolonji.
5. Dvorazredna trgovska šola.
6. Kmetijska šola.
7. Srednja tehnična šola.
8. Sola za dtrošike vrtnarice priključena slovenskemu u-čiteljišču.
9. Primerne prostore slovenskim srednjim šolam v Trstu.
10. Slovenska stolica na tržaški univerzi.
11. Slovensko sirotišče.
Šolski odsek poziva delegate vseh prosvetnih društev in vse zavedne Slovence, da vzbudijo med- svojim članstvom in v svojem okolju zanimanje in skrb za Slovensko šolo in za slovenski naraščaj, ča jih pritegnejo k sodelovanju v roditeljskih svetih in da vsak čas sodelujejo v borbi za slovensko šolo, kajti ta šola mora vzgojiti naraščaj. ki bo sposoben prevzeti in voditi našo kulturno dediščino.
O« ROBU ZAGREBŠKEGA ZBOROVANJA
Zampa, statistika in se kaj
(Nadaljevanje in konec) t podlagi koncerta državmga Zborovanja za mir v Zagre- j simfoničnega orkestra, pred,-
Italijanski režiser Luigi Zampa je kot član italijanske delegacije prisostvoval delu zagrebškega kongresa za mdr
I bu $e je z italijansko delega-j cijo tideležiJ tudi znameniti ita-' Upnsiki režiser L. Zampa, ki ga naši čitatelji zelo dobro poznajo po tistem slabem, filmu, ki ga je bil pred leti snemal v Križu in zaradi katerega je naš dnevnik tako protestiral, ker je bilo v filmu izpaieno popol. noma slovensko lice naših obmejnih krajev itd. Slaven pa je poslal Zampa po svojih resnično dobrih filmih, med katerimi je pram gotovo najboljši «Težka leta«. Zagrebški kulturni in javni delavci so mu priredili v novinarskem k’ubu poseben sprejem in mu v dneh njegovega biwinja razkazali štemlne kulturne ustanove, med njimi tudi osrednje hrvat-sko filmsko podjetje.
Na omenjenem sprejemu sc režiserja Zampo vprašali tud'-, kako je bilo z filmom «Linea Bianea)), nakar jim je on dokaj na široko pripovedoval o polemiki z našim dnevnikom in pristavil:
«Dejstvo, da so Slovenci in H-alijani kritizirali ta moj film je najboljši dokaz, da je film dober ...»
Kdor ga je videl pa ve, da prav zares ni dober. V nobenem mestu, pa tudi ne v Trstu ni vzdržal več kot do tri dni. Zampa je imel v Zagrebu tudi predavanje o italijanskem filmu v klubu filmskih delavcev. Pc predavanju je izjavil, da na
stave «Otello» v zagrebškem gledališču in filma «Bak. nja fra Brnes — vse to je namreč videl in poslušal med svojim obiskom v Zagrebu — lahko zaključi, da je koncertno in umetniško življenje v Zagrebu na veliki višini in prvorazredne kvalitete. Za omenjeni film pa je še posebej dejal, da je izvrsten po svoji obdelavi, režiji. igranju in kameri.
Celo vrsto člankov bi bile potrebno napisati o predstavn kih temnopoltih narodov na zagrebškem kongresu. Brez izjeme vsi so poudarjali svoje velike simpatije do Titove Jugoslavije, zlasti pa, da je tudi njihov vzor rešitev narodnostnega vprašanja,, ki je idealno tako uresničena v Jugoslaviji. Seveda so govorili — tako na zborovanju samem, kakor tudi
v izjavah novinarjem — o kri vicah in zatiranju s strani gospodujočih narodov ter o težnjah in borbi, da postanejo popolnoma neodvisni in svobodni. Kar nas je bilo Tržačanov iz cone A smo morali ob njiho
vi h izjavah zopet in zopet ugotavljati, da so krivice, ki se godijo nam, tržaškim Slovencem, na las podobne tistim, ki se dogajajo Mad-agaeem na njihovem otoku pod francosko oblastjo, dominacijo nad Crnc.j v ZDA, Črncem v Keniji, Al-žiru in Maroku.' Zato ni prav nič čudnega, da. je v diskusiji
NEKAJ ZANIMIVOSTI IN OBIČAJEV, KI ŠE DANES VLADAJO V INDIJI
Poroka je najvažnejši dogodek
¥ življenju Indijcev
Košček mila namesto vabila - Bobnar sledi “ženinu-kralju“ na vsakem koraku - Dramatični poročni obred - Kdo bo več pojedel?
Žetev riža v Indiji
V vasici Surajupa v Rajast-hanu so nas nekega majskega jutra lanskega leta zbudili izredno zgodaj. Surajupa je bolj kot vas skupina hiš kritih z rdečimi o:=trešniki in obdanih z visokim plotom, ki brani dostop divjim zverem iz bližnje ažung-le, ki je vsa pesek, kamenje, kaktusi in bodeče grmičevje.
V Surajupi je samo 26 družin. ki imajo vse razen dveh izjem, skupnega pradeda, ki se imenuje Suja Sing in . pripada h kasti Rajputov. Izjemi sm<! bili vaški čevljar Deva kot prva, moj kuhar in jaz kot druga. Imeli smo smolo, da smo se rodili v nižjih kastah. Deva v kasti čevljarjev, kuhar in jaz pa v kasti kristjanov, kar pa vaščanov ni motilo, da bi z nama ne ravnali izredno dobro. Deva je bival v vasi že nekaj let in je že postal član skupnosti. Ko je pretekla poskusna doba, so tudi mene in mojega
kuharja sprejeli v to veliko družino. Deva pa ni smel stopiti čez prag nobene hiše in če sem jaz ponuciil kaj vaščanom, da bi se jim oddolžil za prejeto ' gostoljubnost, so mi stalno odgovarjali, da so pravkar jedli ali pa da niso žejni, kajti bili so preveč vljudni, da bi mi dali razumeti, da bi se orna-
poroko trajajo leto dni ali pa
še več.
V zadnjih treh tednih pred poroko so Moti Singha razbremenili vsega poljskega dela. Vsak dan se je pojavil v vasi s prekrasnim žefranasto-rume-nim turbanom na glavi, ob boku mu je visel čružinski meč, okoli vratu pa je imel venec
deževali, če bi zaužili mojo hra-1 cvetic. Sovaščani so mu izka-
no ali se poslužili pribora in posode, iz katere sem jedel jaz.
Ob poroki mladega Moti Singha pa smo končno le premostili to pregračo. Oče bodočega ženina. Ham Singh, je bi! star, zelo spoštovan kmetovalec, ki je nosil dolgo, valujoči' brade-. Nekaj tednov pred poroko je govoril o tej svečanosti in me vprašal, če bi bil valjan iti z vsemi drugimi v vas, Kjer je živela nevesta' da ‘bi tam prisostvoval poroki. Ko se je približal določeni dan, tni je izročil košček mila. ki je .bilo nekako naše vabi.o. Ko si milo erkrat sprejel, si se s tem obvezal, da se boš slavnosti udeleži).
V indijskih vaseh je poroka važen dogodek, na katerega se dolgo pripravljajo in ki r.e pade kmalu v pozabo. Med Družinam;: ženina in neveste se vrše dolga pogajanja, izmenjavajo si obiske in tem dolgim pripravam sledi zaroka. Med zaroko izroči zaročenčev oče nevestini družini velik del vsote, za katero so se pogodili za nevesto. S tem denarjem krijejo stroške poroke. Pogajanja za
zevali vse mogoče časti. Vsi so ga nazivali Vind Rajah. čemur bi rekli p0 naše «ženin-kralj», in tudi starejši so nau dajali prednost. Vaški bobnar mu je sledil pri vsakem koraku. Moti Singh pa je med svoje dvorjane radodarno delil tobak
Z, dvorišča Hamp Singhove hiše je biio še pred zoro slišati ubrano .Jsnjfco petje. Sredi. dvorišča je stal Moti Singt), odet v dolgo poročno obleko,1 ki je bila vsa pošita z zlatimi arabeskami. Vse starejše vaške žene so se poslavljale od njega in vsaka mu je objela najprej noge, potem roke, nato ramena in prsi. Moti Singh je bil ves zmeden in videti je bilo, da komaj čaka konca tega obreda.
Nato je bobnar udaril na boben. se postavil na čelo sprevoda in se usmeril -proti izhodu iz vasi Ob izhodu je čakala Moti Singhova mati. Ženin jo je pozdravil, ona pa mu je ponudila svoje prsi, na katerih je bil košček sladkorja in srebrni novec. Moti Singh je sklonil glavo na materina prsa, pojedel sladkor, novec pa je spra-
Slapovi Gesoppa y Indili
vil meč« gube svojega turbana. I je bila zvezana z ženinovo de-Mati je nato objela sina in ga
Obred v nekem indijskem temp lju
izpustila. Bobnar je znova udaril na boben in nadaljeval pot. Sledil mu je Moii Singh. ki je bil kot odrevenel in je skrbno pazil, da bi se ne ozrl. Tako je nadaljeval pot, dokler ni zavil za ovinek in materine hiše ni bilo več mogoče videti.
Na nebu so se že prižigale zvezde, ko smo dospeli v nevestino vas, ki jo je sestavljala skupina hiš, nanizanih vrh nekega griča, katerega obronki so bili razorani od tesnih sotesk, na dnu katerih je bilo slišati žuborenje vode.
Moti Singh je oblekel svojo lepo rdečo, z zlatom pošito obleko in se vzpel na ponosnega belega konja, ki so si ga izposodili nalašč za to priliko. Tudi nevesta je bila že' pripravljena. Sl šati je bilo poziv: »Namestite toran», nakar so nad vhodna vrata namestili lesen, peslro pobarvan ornament, Ki je imel obliko loka, na katerem so sedeli tički. Moti Singh se je približal na konju in uda ril s sabljo po toranu. Nato je obrnil konja, se znova približal in spet zagnal sabljo v -o-ran. Nato so tovan vrgli na streho. Moti Singh je sitopil s konja in vsj smo stopili na dvorišče nevestinega doma
Zc^aj se je začel 6olg: dramatični poročni obred. Ženin in nevesta sta sedela drug poleg drugega, nevestina desna roka
Tudi pri nas se pripravljamo, da bomo kar najbolj dostojno proslavili 400-letnico slovenske knjige. Ob tej priliki se bomo spominjali 83-obletni-ce ustanovitve našega prosvetnega društva.
Ustanovitev našega prosvetnega društva sega v leto 1868, ko so slovenski učitelji in slovenski narodni izobraženci pri. nesli med slovensko ljudstvo na Primorsko slovensko šolo in prosveto ter začeli zbujati v ljudstvu zavest, da je tudi ono del slovenskega naroda. Ustanovil ga je pod imenom ((Narodna čitalnica* tedanji učitelj Ivan Benko, po rodu iz Sovodenj pri Gorici, ki je učiteljeva! v Dekanih do leta 1872. On je čutil potrebo, da deluje ne samo v šoli pri učenju šolske mladine, ampak je posvetil svoj prosti čas izobrazbi, napredku in širjenju prosvete med ljudstvom. Za njim so prišli še drugi prosvetni delavci, ki so se prav tako posvečali delu za širjenje prosvete med ljudstvom.
Posebno se je odlikoval učiteljski par — mož in žena Kuret. Kuretova sta bila nameščena na našo šolo leta 1893.
Učitelj Kuret je skrbno gojil petje in glasbo, vadil je pevski zbor, tamburaški zbor in godbo. Skupaj z ženo pa sta tudi vadila dramsko skupino. Se imamo med Dekančani ljudi, ki so sami sodelovali pod Ku-retovim vodstvom na raznih prireditvah kot igralci, pevci, ali kot godci. To tradicijo so še drugi nadaljevali in društvo je delovalo včasih bolj, včasih manj živahno. Navdušenje se je ohladilo, kar je bilo odvisno od voditeljev in organizatorjev prosvetnega dela na vasi. Od njihove večje ali manjše sposobnosti in požrtvovalnosti je bil odvisen tudi napredek društvenega delovanja.
Društvo ((Narodna čitalnica«, ki je bilo menda malo zaspalo, so drugi buditelji ponovno spravili iz začasne nedelavnosti in ga preimenovali v Pevsko bralno društvo «Zrinjski». To.se je zgodilo leta 1900. (Baje takratni župnik Kompare, ki je pozneje odšel v Ameriko). Leta 1904 je bilo društvo ponovno poživljeno in preimenovano. v ((Izobraževalno društvo in pevski zbor». Poleg tega je bilo v Dekanih ustanovljeno dekanskai prosvetno društvo
Ljudski oder - nekaj let pred | vsestransko udejstvovalo sedaj, prvo svetovno vojno. Društvo ko s0'ljudstvu partizanski Korci
se je posebno udejstvovalo s prirejanjem odrskih iger. Imelo je tudi lastni društveni dom.
Ob prihodu Italijanov sta še malo časa delovali obe društvi. Leta 1922 pa so fašisti — v imenu 2000-letne rimske kulture in civilizacije — zažgali dom Ljudskega odra. S požigom doma je bil uničen tudi ves inventar in premoženje Ljudskega odra. Začelo se je preganjanje. Onemogočeno je bilo vsako javno delovanje na kulturnem polju med ljudstvom Pričela se je znana in brutalna fašistična raznarodovalna politika. Edini, ki se je še ohranil ves čas fašistične okupacije, je bil pevski zbor, ki ga je vodil tovariš Andrej Gregorič in ga vodi še sedaj Ohranil se je kot cerkveni pevski zbor, čeprav s0 poskušali fašisti z obljubami in grožnjami pritegniti ga na svojo stran, ali pa preprečiti kakorkoli njegovo delovanje, čeprav je nastopal samo v cerkvi.
Po osvoboditvi je prosvetno društvo ponovno oživelo in si je nadelo ime Prosvetno društvo «Jadran». Društvo se je
v dolgi in krvavi borbi priborili tako željno pričakovano svobodo in ga osvobodili fjši-stičnega jarma. Priredilo je več iger, s katerimi je nastopaio doma in gostovalo tudi izven vasi v obeh conah STO. Posebno pridno se je udejstv. val pevski zbor v prvih letih osvoboditve. Zadnji čas pa nekam peša, čemur je vzrok predvsem slabo zdravje in visoka starost zasluženega dolgoletnega pevovodje Gregoriča.
V okrilju prosvetnega društva deluje tudi domača folklorna skupina, ki goji narodne pl«se in običaj™. Prvič je ta skupina nastopila jeseni leta 1949 z «Brškim opasilom» doma, nato v Kopru, Portorožu, v Trstu, Ljubljani in nazadnje
tovariša Andreja Gregoriča, utrujenega od let, bolezni, naporov in fašističnega preganjanja. Pevovodja Gregorič je ostal navzlic vsem preganjanjem in težavam, neomahljiv v borbi za slovensko petje. Njemu gre v prvi vrsti zasluga, da se je v času fašistične strahovlade v Dekanih slovenska pesem ohranila, čeprav samo v cerkvi.
Zdaj se vsi v vasi, posebno pa člani prosvetnega društva pripravljamo, da bo teden proslav za 400-letnico slovenske knjige čim lepše izpadel, po-sgbno še 4. november, ko bo glavna prireditev. Priprave so v polnem teku in bomo imeli med drugim tudi razstavo slovenske knjige, na kateri mislimo prikazati začetek in rast slovenske knjige ter borbo, ki
snico in konci njunih plaščev so bili zavozlani skupaj. Pred njima je bramanski duhovnik začrtal s koruzno moko na tla neki sveti lik, katerega je ožar-jal plamen, ki ga je hranilo izgorevajoče maslo. Duhovnik je ves čas momljal verze iz sanskrta, ki so posvečeni poroki velikih hindujskih božanstev. Ženin in nevesta sta ve.« ta čas sedela nepremično, nju ni glavi sta bili obrnjeni vsaka v svojo smer. Moti Singh je smel ugledati obiaz svoje družice komaj po štirih čmevih, to je na dan, ko jo b0 peljal na svoj dom.
Duhovnik je nato pozval n> »'oporočenca. naj sedemkrat '-c-ki ožita sveti plaman. P' tem ji* P< zval nevestice oroanike. na povedo, kukšne d >ove "o na menili nevesti. Zaslraii S' se glasovi' »Bivola, i.ve k(,zi, svilen šal», itd.
Med obredom strr se vtčkrat ozri po prisotnih, da b; užival ob pogledu na 'e može katei:'> glave so pokrivati beli tu:ba ni. Sedeli so okt .i piapc-laji-Sega plamena. Ki ;e iszsvc* ie-vai rdeča, z zla‘o:n oošita oi-jač la neveste in /enna V senci ozadja je bilo koma; opaziti obrise žena. ki so ves čas čepele ob spremljevanju bobna.
Končno je bila formalna Svečanost končana. Ženin in nevesta sta stopila v hišo. Roki in plašča sta imela še vedno zvezana. Molila sta pred podobo Ganeslia, božanstva, ki ima podobo slona. Nato so ju razvezali in Moti Singh j'e sam zapustil hišo. Gostje so posedli na dvorišču in čakali na slavnostni obed. Kmalu za tem so prišli iz nevestine h'še služabniki, ki so prinašali jed, na velikih medeninastih krožnikih. S kuharjem sem jedel iz istega krožnika, kot je bilo to pri merno za najino kasfo.
Obed je obstajal iz ene same jedi, tako imenovanega lapsija, ki je neke vrste sladka polenta, katero pripravljajo iz koruze m sladkorja ter jo polivajo z raztopljenim maslom, ki mu pravijo ghi. Služabniki so nam pridno poln'li krožnike, kajti vedeli so, da bodo gostje še nekaj let razpravljali, ali je bil poročni obed obilno ali skopo odmerjen. Mladi fantje iz našega spremstva so tekmovali med seboj, kdo bo več pojedel, saj so merilj možatost po količini ghija, ki ga je vsak lahko pospravil. Prvenstvo sta odnesla dva mladeniča iz naše skupine, ki sta pospravila nič manj kot en liter raztopljenega masla vsak.
Ko smo nehali jesti, je bila ura dve po polnoči. Siti. da morda še nikoli tako. smo utrujeni legli kar na dvorišče, pod
o imenovanju delovnega predsedstva, ki se je vršila ob odsotnosti novinarjev — kakor smo pozneje izvedeli — prišlo do precej burnega spora med nekaterimi člani francoske delegacije in predstavniki Madagaskarja. Po posredovanju jugoslovanskih delegatov pa je bil spor kmalu rešen.
Med načeli v resoluciji je posebna točka posvečena kolonialnemu vprašanju. Formulacija je sicer splošna ,vendar pa je dovolj vsebinsko močna, da lahko zadovoljuje predstavnike kolonialnih narodov.
Okvir, v katerem se je vršilo zborovanje so dali v prvi vrsti sprejemi za posamezne skupine delegatov. Za pisatelje je Društvo književnikov Hrvat-ske priredilo več sprejemov v klubu književnikov, za znanstvenike je priredila sprejem 1'Akademija znanosti in umetnosti, za novinarje — kot že rečeno — Društvo hrvatskih no-nivarjev v svojem klubu itd.
Za deleg-itkinje je vodstvo AFZ priredilo poseben sprejem, na katerem je govorila tudi tov. Vida Tomšič, ki je povedala med drugim tudi o raznih primerih trpljenja žena m otrok med narodnoosvobodilno borbo: tudi čisto majhni otroci — biio jih je več što — so m&rali živeti v ilegali, kat njihovi starši. Mnogi med njimi so za svoja prava imena izvedeli šele po osvoboditvi. Neka nemška delegatka pa je po sprejemu ostala kar naprej v dvorani, čeprav so ostale že odšle in Tomšičeva jo je vprašujoče pogledala; ko pa. je nenadoma opazila siolze v njenih očeh, jo je vprašala, zakaj joče.
«NBem vedela, da so nemški vojaki storili toliko gorja in (.trčudujem vas, da ste nos kljub vsemu povabili v svojo deželo...»
Od umetniških in kulturnih prireditev, ki so jih imeli udeleženci zborovanja na pretek na izbiro, naj omenimo samo nekatere:	razstava kovaške
srednjeveške umetnosti v umetniškem paviljonu, razstava «Zlato in srebro Zadra», katere otvoritev je bila v dvorani Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, mednarodna razstava fotografij v največjem paviljonu zagrebškega velesejma, otvoritev M ešlrovičevega ateljeja, slikarska razstava enega najboljših modemih hrvatskih slikarjev Zlatka Priče, otvoritev novega dela stalne razstave v Moderni galeriji ((UmetvAst XX. gtoletja» itd
Od gledaliških predstav Pa naj omenim le najrazkošnejše, med kaitere spada v prvi vrsti Gunduličeva «Dubranrka», Go-tiovaev «Ero z onoga svt-ta», Verdijev «Otello», Shakespear-jeva komedija «Kar hočete» itd.
Končno so zanimivi tudi podatki čisto tehnične organizacije zborovanja. Xz statističnih podatkov o tem sledi, da je bilo v samih prostorih hrvaškega Sabora direktnd zaposlenih okrog 250 ljudi, indirektno pa okrog 1.000. Za zborovanje je državna pošta izdala posebna pismsi s posebnimi znamkami m žigom; takih pisem je bilo poslanih čez 12.000. Brzojavov je bilo poslanih čez 20.000 besed. o noben novinar ni čakal na telefonski razgovor več kot pet minut: vsak telefonski razgovor pa je trajal povprečno 8,3 minute, najdaljši je bil z Londonom, ki je trajal 45 minut. Poskusna emisija vsega zborovanja za New York je bila uspešno izvedena po telefonu
Največ izmed vseh govornikov je govoril delegat Boutbien. Ker so bili vsi govori posneti na megafonski trak, &= dolži-'na govorov meri po dolžini traku, tako da je vse, kar je Boutbien govoril posneto na 3.200 m traku. Vseh govorov pa je bilo Za 85.600 m megafomskega traka.
Da je bi)la zaposlena cela vrsta dalfnopisnih pisalnih strojev — teleprinterjev — ni potrebno posebej omeniti. Vsi govori so bili takoj razmnoženi v 250—300 izvodih v srbohrvaščini, francoščini in angleščini
le uro ali dve potem, ko so bili izgovorjeni, kar je obavljal pa. seben tiskovni urad s potrebnim številom, prevajalcev, strojepisk in drugega osebja. Za to je bilo uporabljenih 6.000 matric.
Prevajalci sami, ki so neposredno po vsakem govoru prevajali govore iz svojih stenogramov bodisi iz francoščine v angleščino ali pa narobe, so prišli iz posebne šole za> prer vajatmje na mednarodnih konferencah v Švici. Bili so še prav posebna atrakcija na zborovanju, saj: so v resnici pravi umetniki v svoji stroki in kot taki res vsega občudovanja vredni. Imeli pa so tudi sHane dmevnice.
Vsa organizacija je bila na izredni višini, tako da so s® zanjo zanimali številni inozemski delegati, ki imajo veliko izkustvo v prirejanju mednarodnih konferenc in izjavili, da se bodlo z mnogimi organizacij„ skinni podrobnostmi, ki so jih videli v Zagrebu poslužili v bo-dx>če tudi v Parizu, Londonu in drugod. Vtis, ki so ga vsi gostje brez izjeme odnesli iz Zagreba je bil naravnost odličen in je tudi s te strani zborovat nje doseglo resnično nepričakovani uspeh, tako da so sklenili, da bo sediež Začasnega odbora za iniciativo in1 zveze ostal kar v Zagrebu.
S. R.
Raziskavama virusov otroške paralize
Znanstveniki z vsega sveta se že tri leta trudijo, da bi odkrili vse viruse, ki povzročajo pri ljudeh usodno otroško paralizo. Kot poroča revija ((Science Digest», bodo la raziskava-nja konec tega leta končana ia znanstveniki so baje že na dobri poti, da najdejo uspešno cepivo proti tej zavratni bo. lezni.
Pri dosedanjih raziskavanjih So ugotovili, da obstajajo najmanj tri vrste virusov otroške paralize. Morda jih je tudi več. Vsak virus proizvaja različno vrsto imunitete ali odpore proti ponovnemu obolenju na tej bolezni. Tako domnevajo na primer, da je nekdo, ki je prebolel otroško paralizo, imun samo za tisto vrsto virusa, ki je pri njem povzročil obolenje, za ostale vrste pa ni. Prav tako je nedvomno, da so mnogi odrasli ljudje imuni za dve ali več-vrst virusov otroške paralize, ker so v svojem življenju ie večkrat imeli to bolezen, a v tako mili obliki, da se niti zavedali niso.
Zato morajo znanstveniki natančno ugotoviti, koliko virusov povzroča otroško paralizo ter kake so njihove značilnosti in šele potem boc<o lahko na*li uspešno cepivo za splošno uporabo. Sedanja raziskavanja, ki se približujejo h koncu, finansira ameriška narodna ustano. va za raziskavanja otroške paralize.
HIMALAJSKA LILUA
NA NEWYORŠKl RAZSTAVI
Na prvi svetovni razstavi lilij, ki jo je priredil-> ne>vyor-ške- vrtnarsko čruštvo skupno s severnoameriškim društvom za gojitev lilij, so razstavili tudi lilijo, ki izvira iz Himalajskega gorovja v Indiji. Himalajska lilija je velika močna; rastlina, ki so jo vzgojili v Združenih državah. Imenuje se (dilium giganteum», je visoka 3.6 metrov, steblo ima 7.62 cm premera, cvet je orjaški.
Nadalje so razstavljene lilije iz Anglije, Kanade in 20 ameriških dižav. Sp’ošno porornost vzbujata med drugimi ((angleška lilija* in ((kanadska lilija*. Za najlepšo lil jo so pa spoznali rumeno trompetno lilijo, ki so io vzgojili v raziskovalnem centru ameriškega poljedelskega ministrstva v Beltsville, Ma. ryland.
sem s svojim kuharjem odpoto-vaj. Os'ali so se nameravali ustaviti še tri dni, to je Oo kon-
to poletje v Brežicah. Za svoja! 1° ie n®š narod vodil skozi	-	---	_	- .
izvajanja je povsod žela naj- stoletja za svojo samobr.nost večje priznanje in pohvalo.! in za svojo knjigo. Prepričani Pridno se udejstvuje tudi •	smo, da nam	bo z	združenimi
dramska skupina. Upajmo, da •	močmi to v	polni	meri tudi |	ca	poročne	svečanosti.	Na	spo-
bo oživel tudi pevski zbor, na	uspelo. K številni	udeležbi že!	re^u	so	b,ile	igre,	kajenje ter
kar kaže ustanovitev pevskega	sedaj vabimo	vse.	ki jim je!	J"
kvarteta Z dotokom mladih moči in novim mlajšim pevovodjem, ki. bo nadaljeval delo
sedaj vmii.™ V5C, -m j— | vaških otrok. S kuharjem sva pri srcu ljudska kultura in j prisrčno poslovila od vseh napredek,
P, C.
in zavila na pot proti domu. Dr. G. M. CARSTAIRS
NOVE PRIDOBITVE BRITANSKEGA MUZEJA
Dve pomembni antikviteti, ki sta zginili v 18. stoletju, sta bili ponovno odkriti in pridobljeni za Britanski muzej. Prva med njimi, srebrna vaza verjetno rimskega porekla je bila nekoč znana, ker jo kažejo številne ilustracije italijanskih knjig 18, stoletja. Visoka je okrog 15 cm ter kaže dva dogodka iz Nove zaveze v reliefu, prvi je ozdravitev slepca, drugi pa, kako Kristus izroča ključe sv. Petru. Podobna je zakladu iz Eskvili-na, ki je že v muzeju. Druga pridobitev je naprsna igla iz okrog leta 1000 po n. št. Najprej so jo našli konec 17. stoletja v nekem zaboju, ki je vseboval dragulje in kovance Viljema Osvajalca, a je potem zopet izginila. Sedaj so jo odkrili v zbirki, ki jo je muzej kupil v Parizu. Je velike umet niške vrednosti in ima anglo saški napis.
NOV PETROLEJSKI VOD
NA SKOTSKEM
Poleg gradnje novih petrolejskih čistilnic — kot na primer čistilnice v Fawlry, ki je največja h Evropi 5= posveča V«*
Uka Britanija v okviru obsežnega načrta za povečavo petrolejske industrije tudi vso po-trehno skrb povečanju in obno. vi že obstoječih napiav. Po tem velikem načrtu naj bi se do konca leta 1953 proizvajalna zmogljivost petrolejskih čistil« nic v Veliki Britaniji podeseto. rila.
V okviru tega načrta je nedavno pričel obratovati devetdeset km dolg petrolejski vod, ki ga je zgradila družba «Scot* tish Oil» in ki veže skladišče te družbe z njeno čistilnico v Grangomouthu, na Firth of Forth. Zmogljivost omenjene či. stilnice so povečali. Za povečanje naprav so potrošili nad 13 milijonov funtov šterlingov, ta. ko da lahko proizvaja čistilnica sedaj letno približno dva mi-lijona ton petroleja. Se pred koncem leta bodo pričele obratovati v tej čistilnici tudi nove naprave za izdelovanje kemičnih proizvodov iz petroleja. V teh napravah bodo predelar vali nafto, katero dobijo pri začetnem procesu čiščenja petroleja Iz nje bodo izdelovali industrijski alkohol, ki ga ra« bije a kemični industriji
\/ft r 14 r	Področje nizkega zračnega pri-
V K r AA r	ki ima svoie sred'šče v
* l\Lf TIL južai Franciji, še vedno vpliva na vreme na našem področju. Tudi danes je predvidevati spremenljivo oblačnost z možnostjo manjših krajevnih padavin. V Trstu je bila včeraj najnižja temperatura 6.8: najvišja pa 12.0 stopinj.
STRAV 4
ŠPORTNA POROČILA
9. NOVEMBRA 1951
ijllij
Spl
m
H i!«	jiiiilHliHHHiF
Politika vlade FLRJ
v izjavah maršala Tita
RADIO
Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 13.46:
Igrajo kmečki ansambli; 21,30:
Domači zvoki. — Slovenija:
12.00: Operne arije; 16.00: lz zakladnice del Jože« Haydna. - Trst II.: 15.00: Popoldanski končen, 12.30: Večerni ples. — Trst I.: 12.20: Iz simfoničnega sporeda; 21.20: Smetana: «Vltava».
(Nadaljevanje s 1. strani)
godili Izvajanje sprejetih sklepov do začetka januarja, da bi se to izvajanje boije pripravilo to Pa je ogromno delo, ke gre 2a določanje pUč raznih kategorij delavcev in uslužbencev. K;r to do 1. novembra nj b lo popolnoma končano, mi pa nismo hoteli napraviti napake, k bi jo ka neje b lo težko poprav, ljati, smo cidgodil, i..vaiarje sklepov do z:4etka januarja. Da pa delavci in nameščenci ne bi čakali do dokončne icšiive, smo pripravljeni od 1. n vem-bra dajati akontasjje na ono, kar bodo d bivali od ječftk:
Ijiva stvar: roj zelo dobro vemo, da so ne Zahodu ljudje. ki tolerirajo takšno socialistično državo, ki so se sprijaznili s tem d» imajo tudi v Jugoslaviji ljudje pravico, da sami gradijo svoj načm življenja — vemo pa, da so tajn tudi takšni ljudje. ki se s tem niso sprijaznili, ki jim to ne prija in ki vsako
Boksarji Partizana v Zah. Nemčiji
Tako mi mislimo:
• Bologna; - Pro Patria Como - Fiorentina la ter - Milam Le®namo - Spal Lucchese - Novara Padova - Lazio
BEOGRAD, 2. — Boksarska j na iz šestih francoskih športni- [ Palermo - Triestina ekipa Partizana, ki je letos kov, je danes zapustila na treh Sampdoria - Juventus Iret-jič osvojila državno prven-: malih avtomobilih Buenos Ai-1 Torino - Napoli
stvo. se odpravlja na turnejo Po Zahodni Nemčiji, kjer bo nastopila proti trem najboljšim nemškim klubom. Najvažnejše srečanje bo 20. novembra v Stuttgartu, kjer bo proti Jugo-
januarja. Uredba o t m še ni j samo d& so razlogi drugačni. izšl'3. to<iu naši delovni ljudje \ i\ato *je obširno piikazovaj te-bodo name. to t>, n o v in kart do- zave, s kaier-mi se nv-ira boriti bivpli njihovo vred osi v de- j jugoslovansko zaaruge.rsi.vo. To Jtfrju. Mi S t m tore, nismo ni.	Je	v zaui uga*. o*oi. 20
tj povečali nitj znizali pla*-. j jontckui posestev.
Kar se tič® inflacije v Jugo-,	«u»« 4« strmino prwtdeia
slaviji, d0 nje ne mor? priti, j kjik-U. v bol»--ot položaju pa ker obstoji blagovni fond. ki! iuso niti zacuUi*e. Zaradi tega nam je zn-n t k’t rim mora ] j« ta propafciuiua naletela pri
itek&tenh ljudeh na rodovitna tla.
J ugoslovauEke zadruge obsegajo tri tipe. pr v. tip sploh ni KolcKt.vizucija, itmvec samo idru»ev»ije m sKUpno obdelovanje zemlje, irevji ttp pa je najnovejsi i-o aauruge. v kate-ifin je ztmija, ztvina *n osltio, razen hiše in olusnjce, skupno. i\e<caten ljudje na terenu so bili preve« Muauevni in so posikusali vse strpati v ta višji Up zadrug, čeprav za to niso oustajali tehnični m drugi jjo-goji. in zaradi teg& so take zadruge, ki *o že od začetka bile nesposobne za življenje, morale pr.ti v krizo. Poleg tega so se v zadruge vtihotapili nekateri sovražn* elementi, ki iz-pocL:o;>u'j ejo zadruge s pomočjo picpagande, Ki jo vodijo sovražni elementi izven zs.drug,. doma in v inozemstvu. Poi-ekt-cl I tudi notranja organizacija za-1 drug ni b*la pravilna, pa tudi i država ni mogla doslej nud.tl j v zadostni meri te.mičns. sred-' stva za lažje obdelovanje ztmlje.
#Udločeni smo, da pomagamo zadrugam s term.en.mi srtos^vi in da otifcmugoc mo sovražnikom. da b* -jih razbijali, vendar pa ne bomo nadalje formirali zadruge, dosler ne bodo dozoreli pogoji za njihov nadaljnji razvoj dokler ne bo dovolj sredstev. Mi jih tud. danes ne forsiramo. vendar se je vedno snujejo nove. Tako je danes zadiURai stvo pri nas; ko pa bomo imel* dovolj tehničnih sred, stev. oomo sli d.iie, jih nudili kmetom, da skup.,o s s-roji in z drugim obdelujejo zemljo. Toda s traktorjem nj mogoče obdelovati zemlje, kadar so njive široke dva metra. Zem ljo je treba združiti, če hočemo uporabljati traktor. Kadar pa se govori o zadrugarstvu pri nas. o tej obliki kolektivizacije, vas vprašam, kaj se je zgodilo v Angliji v 18. stoletju, ko so kmetom odvzemali travnike in
majhno težavo, kadar se poja- i Slovanom nastopil tudi evrop-vi, izkoriščajo za govorjenje, da j ski prvak polvvelter kategorije socializem ni nič prida, da bi Schillimg. V ekipi Partizana na ta način diskreditirali to, nastopajo med drugim Sovljun. kar delamo«.
Mavsai lito je poudaril, da je zanimivo, da so ti ljudje na isti liniji s Sovjetšso zvezo,
bitj denarni sistem v skladu. Mi jaaj samo spreminjamo b> ne v denar in namesto bonov dajemo denar. N; mesto da bi mi šli r.a vas in odkupov li od kmetov pridelke, k j bi Uh nato dajalj mestnemu prebivalstvu in delave m. dajemo dejavrem in nameščencem denar. da sami od kmet« kupujejo te pridelke svobodno na trž šcu.
Cene nekaterih p oizvodov s° pa le že za 15 25 in 30 od L; p^dle so tud; cene za mast, meso, koruzo in drupe proizvode. Koruza je že dosegla nivn pred. vojnih cen. Znrad' .esa ni nobene nevarnosti, da nPii ljudje ne bi mc»li kupiti vs* ono, kar jim je potrebno. Na trž šču je že toliko kmet1 j k h pridelkov, svinj in druR ga. da kmet je ne morej0 vsega pr dati, To kaže. da srno prav:lnp ukrenili ko smo s re;eli odlo tev o novem nač'nu oresk bov nis prebival tva. Z»to trkrrt. k0 bo sprejeta uredba, ne bo pri?lo do n bene s^ememHe, kajti mi že d:) jemo denar name to b> nov in kert od 1. novembra, ko bo pa uredba pr-šla v veljavo, t-krat bodo samo pla.e k~m’no dnloč^ne io popravljene dol'če ne napake v njihovi višini. Via. da mnra sknbti ra to, ds je vso*a dpn^rja v fbt^ku v skladu z obstoječim bla^ovn ra f n-dom, kaj i sicer bi utegn lo pri ti dp inflacije. C: se b'ag vni ftrd P".veča. b do cene pad le če bi n? prišlo do njeg^veea zmanjšanja, bi cene r's'l-> to pa moremo prenrečiti Mj mo rrm0 bitj ta regu’at^r rtivno-ve ja med dena nim obtok ra in ob-toj=čim blagovnim fondom. V tem je bistvo tega vprašanja. Zato ni potrebno da tukaj preprliuj m kogar koli. al smo se o tem posv tovalj s sindikati, kaiti v Jfg^slav Jj ne sprejemamo nobenih sklep v brej zelo aktivneea s<.d ’ova-nja <indikatov, in ne le da so pri tem sodelovali sind kat1, temveč 1p to bilo d~rp tudi v javn0 d'ckm<jo. V zv'zi s tem smo d^bMj celo vrsto predlogov in 7daj bomo stil ziralj novo u edbo.
Na koncu bi ie d dal, če so-vorimr, 0 cenah nekaterih po* ljedejsklh pr'del'fov, d« je tudi država znižala cenP nekaterih industrl isk-h pro;zvodov. V skl du i obstoječem bla»ovnim fendom »o bile za 10 do 25 odst znižane cene za sladkor, tekstil, pohištvo, usnje usnieno obutev in drueo blago Naša splošna t'ndenc8 je. da k likor bo mopoče, kolikor se bo povečal blagovni fond, stalno znižujemo cene, da se na ta način vzdrži življpnj«ki stand rd na isti stopnji Ai tistega č"sa. ko nam bo s’iet mogoie. da ga po. no'no dvigamo*.
Dopisnik sarajevskega tista «Oslobod}frnjeu j g omenil 6u se v zadnjem času vse boli pogosto pojavljajo nanadi Injorm. birnja in določenih krocror na Zahodu proti 1vnO?lovavtk!m zadrugam in vprašal za pojasni, lo, kakien je r ij te kampanje, zl"Hi na Zahodu.
ODGOVOR: »Zakaj na Zahodu vodijo kamoanjo proti ustvarjanju socialističnih zadružnih goipodarstev? To je razurrv-
sirni.
ski, Golič. Sojič, Rtdl in drugi.
R. R.
Tudi Hamilton
odletel v Sydney
TOKIO, 2. — Hamilton Hi-cbardson je odpotoval daaes z letalom iz Tokia v Avstralijo, kjer so Že ostali člani ameriškega moštva Davisovega pokala Odšel je takoj po tem, ko je bil poražen od Larsena na njuni turneji po Japonski. Larsen ostane še nadalje v Japonski in bo sodeloval na državnem prvenstvu,
Dvoboj med obema Ameri-kancena je bil zelo zanimiv in se je do konca mislilo, da se bo mladi Ham revanširal za lanskoletni poraz; vendar mu to ni uspelo. Rezultat: 2:6, 6:2, 2:6, 7:5, 6:4. Richardson bo prispel v Sydney 5. novembra.
* * •
BUENOS AIRES. 2. — (-Ekspedicija Marquette», sestavlje-
res. Nameravajo prepotovati pot Ognjena zemlja - Aljaska.
TENIS
Milan-Tunis 2-0
TUNIS, 2. — Včeraj popoldne se je začel medmestni teniški dvoboj med Tunisom in
Udime&e - Atalanta Ca/tania - Siracusa Roma - Genoa Vicenza - Treviso Stataia • Brescia Salemitama - Messtma
LOS ANGELES, 2. sednik mednarodnega
1
1
2 1 x X 2 1
1 x 1
2 x 1 2 1 t
1x2 1
x 2 1
Fred-
olimpij.
Milanom. Marcello Del Bello skega komiteja Sigfried Ed-
je premagal Abdesselana s 7:5, 7:5, 2:6, 6:2, me?dtem ko je Cu-celli gladko porazil Naccache-ja s 6:2, 6:2, 6:4.
Palmetova in Lajovic
oa zimski olimpiodi
BEOGRAD, 2. — Jugoslovanska reprezenta.nea v hokeju na Jedu bo nastopila v februarju prihodnjega leta na zimskih igrah v Haa u, kjer bo turnir evropskih držav, ki ne nastopijo na olimpiadi, To so sklenili na letni skupščini hokejske zveze. Vendar pod pogojem, da organizator sprejme denarne poboje, katere sta predložila avstrijska in jugoslovanska zveza.
Skupščina je tudi odločila, da bosta Ljubiiančana Silv« Palme in Marc0 Lajovic zastopala na Olimpijskih igrah Jugoslavijo v drsanju.
stroem, je dejal na banketu pri župaou Log Angelesa, da je prepričan, da bodo v tem mestu še kdaj olimpijske igre; pohvalil je tudi športni duh Kalifornije. Dejal je, da so ostale igre v Los Angelesu globoko v
Drugi dan lahkoatletskega prvenstva Tržaškega ozemlja
V nedeljo 4. t m. bo v Ko-) gaerts . Janssen 210 točk, De
pru nadaljevanje lahkoatletske, ga prvenstva STO. Program moški: tek na1 200, 3.000 in 10.000 m, skoit v daljino, met kopja, met kladiva, štafeta 4x400. Zenske: tek na 200 m, iikok v daljino, met diska, met kopja, štafeta 4x100.
Vsi tekmovalci naj bodo 4 novembra ob 7.45 pri ribarnici. Naj ne manjka nihče.
Pauw - Glorieux 203, Ollivier-Buyl 203, SChulte - Peters 177. * * *
PARIZ, 2, Zaradi delovnega načrta, ki si ga je zastavila francoska košarkarska eki. pa pred olimpiado v Helsinkih, je federacija odpovedala dvo-boj za moške in ženske proti Švici, ki bi moral biti v aprilu,
RADIO
JllUOISLOVAIVtiKE < 0 »I IK T H H T A SOBOTA, J. novembra 1951
Poročila ob 7,00, 13.30, 19 30, 23.05. 6.45 Jutranja glasba do 7.30 13.45 Igrajo kmečki ansambli! 14.00 Za vsakogar nekaj. 14,30 Od včeraj do danes. 14.35 Igra orkester JA iz Portoroža. 17.30 De et let revolucije: a) Vstajenje slo-, .	...	.	„. ... D , venske Istre, b) Iz vremena bor-
[ nabrala v 479 km. Sledijo Bo-! bi j ostvar. NOV. 18.00 R. Wag-
StrjtdTievme kolesarske dirke
V Bruslju vodita Bogoerts - Janssen vFranklurlu R>goni - Teruzzi
BRUSELJ, 2. — Belgijski par Van Stembergen - Ockers je
spominu vseh udeležencev. Po-, na vodstvu po 64 urah šest-klanii je mestu oljnata sliko' dnevne kolesarske dirke v Bru-barona de Coubertin, očeta mo- j siju s 372 točkami, ki sta jih dermih olimpijskih iger.
njive in jih izpremenjah v pašnike, da bi se na njih pasle ovce, ki so aajale volno industriji, medtem ko so kmetje morali iti v tovarne, V Angliji je bila na tak način razlaščena kmetova zemlja, toda mi ne delamo tako. Mi da-jemo zemljo kmetom, da bi jo na boljši način obdelovali. A kaj ge je zgodilo v Ameriki v 19. stoletju, ko to velike kapitalistične družbe ko-lektivizirale zemljo, in jo jemale kmetu, da bi io obdelova-le na boljši način- Torej se je tudi pri Angležih in Aroerikan. cih pokazala potreba ustvarjanja velikih kmetijskih gospodarstev. ker se je industrij*, hitro razvijala in ker je bilo potrebno dobiti čim več kmetijskih pridelkov, da bi ljudje, ki delajo v tovarnah, lahko živeli. Na ta načm so tam dosegali cilj, da se zemlja obdeluje z modernimi sredstvi in da daje večji donos. Mi to delamo na svoj drugačni način, toda za popoln uspeh že nimamo dovolj tehničnih »reetetev. Mi v svojem delu ne bomo postopali drakonsko, kot je bilo takrat tam, čeprav imamo zaradi tega težave*.
G£LOSO
Popo/na superheterodine!
Radlegramofon z 12 ploščami
GELOSO
je višek elegance in ekonomičnosti Vsi si ga lohko nabavite pri tvrdki
RADIO
'Ruleto'
KORZO GARIBALDI 8
s samo 7.000 lir tak oj in
S Ofin V MESEČNIH OBROKIH
Posebna prodaja
DEŽNIH PLAŠČEV
OSTANKI IZ SKLADISC NAJBOLJŠE KVALITETE
tfežni plašči dežni plašči dežni plašči dežni plašči
svileni za gospo : t i ! I :
iz čistega bombaža mako, dvojni za gospoda ........................
iz čistega bombaža gospe ....
mako la
i
L
1.
2.000
9.500
C.000
iz bombaža gospe . .
mako, dvojni za
L 11.500
NADALJE BOSTE NAŠLI OGROMNO ZALOGO DEŽNIH PLAŠČEV, KI JIH JE MOGOČE OBRNITI, VOLNENEGA GABARDINA NAJBOLJŠE KAKOVOSTI V POSEBNIH MODELIH ZA GOSPODE IN GOSPE PO RESNIČNO UGODNIH CENAH
msizzim iei coisa
KORZO ST. 1	—
BORZNI TRG
ner: Siegfriedova idila. 18,15 Igra. jo znani orkestri. 19.00 Skla(Jbe za klavir. 21.00 Kaiio st je vas Dekani pripravila na obletnico 400-',etnice slovenske knjige. 21.30 Dcmafti zvoki. 22.00 Pisan spored lahke in plesne glasbe. 22.45 Noc-turni. 23.10 Glasi>a za lahko noč.
M 1, O V K Al 1 J A
12.00 Pojo tenorist Giovanni Malipiero, sopranistka Maria Pe-drini itn baritonist Tito Gobbi.
12.40 Zabavna glasba. 13.00 Naš! priljubljeni ansambli vam bedo peli in igrali; 14.00 Dr. Franc Ce-lešnik: Preprečevanje zobne gnilobe pri mladini. 14,15 Melodije iz Španije. 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16,00 iz zakladnice del Jožefa Haydma. 17.10 Nekaj operetnih potpurljev. 17.30 Tedenska kulturna kronika. 17 40 Nekaj odlomkov iz oper. 18.00 Urednikova beležnica in pionirska posta,
18.40 Dve francoski orkestralni skladbi. 19.00 Pred tednom tehnike. 19.15 Poje kvartet bratov Nills. 19.40 Zabavna glasba. 20.00 Veseli veter. 20.40 pisan venček veselih zvokov. 21.30 Igra Zabavni orkester. 22.15 Za ples in razvedrilo.
TK8T II.
7.30 Jutranja glasba. 11.30 Za vsakega nekaj, 12,00 Obljube tn dejstva. 12.15 Harty: Z diviimi gosmi, simfonična pesnitev, 12.34 Veseli ritmi. 13.00 Šramel kvintet in ženski duet. 13.30 Lahka glasba. 14.00 Verdi: Tretje dejanje epere Falstaff. 14.45 Razne jazz zasedbe, 15.00 Popoldanski koncert. 15.30 Jugoslovanski motivi. 16.00 Rimske toplice pri Tržifiu.
16.30 Lnhki orkestri. 00 Komorna glasba. 17.30 Plesna glasba. 18.00 Glaj Amerike. 18.15 Saint Saens: Koncert za violino n orkesier. 18.41 Vesela glasba.
! 19.00 Kraji in ljudje. 19.15 Motivi raznih narodov. 19.30 Operetna glasba. 20.10 Slovenski motivi.
20.40 Lahki orkestri. 21.00 Koncert basista Dnnlla Merlaka. 21.21 Operne arije in dueti. 21.45 Zabavna glasba. 22.00 Sobotni variete. 22.30 Večerni ples. 23.00 Motni motivi. 23.33 Polnočna glasba.
T It ti T i.
11.30 Moderni ritmi. 12.00 Stari plesi. 12.20 S simfoničnega spo.
eda. 13.25 Pesn,i in ritmi. 14.10 Slavni solisti. 14.30 Zbori 15.05 Orkestra Baclovv in Tomhlll.
16.30 Godalni orkester Savina. 19.20 Klavirske okladbe. 20.30 Sah — mat — glasbeni variete.
1.20 Smetana:	«Vltava».	21.30
Jazz oktet. 22.00 Beethoven: Sest Kvartetov iz dela št. 18, 23.30 Plesna glasba.
KINO
V TKSTl
St))
Rossetti. 15.00: «Atpl K»' Laurel in Oliver Hardy^ Exceltior. 14.30, 16.45, IS-1 • «Samson in Dalila«, H. h in V. Mature.	^
Nazlonale. 14.30:	((PredstraM
gubljoncev», G. PecK.	^
Fenice. 14.30: «Mož na Eifn?
stolpu«, C. Laughton, *• 1 Filodrammatico. 16.00: «N dija», David Brian in J.' Arcobaleno. 14.30 ((Rod0 ° rWf, lentinoj), A. Dexter m v 15,30:
Aslra Rojan.
V. Johnson, R. Montalban.
Alabarda. 14.00:	«ln*an!®3!
Clark Gable ln B. StanOTC«. Armonia. 14.00: »Brodolom «^ riusa», W. Parker, P.
Aurora. 14.45: a.lazkoSfla * ka», G. Brent in J. powe“jW, Garibaldi. 14.30: «Zadnje vanje«, E. Robinson, K- n Ideale. 14.00, 16.00. 18 °°> »Dunajska dekleta«,	^
Impero. 14.30: «Kaspa, kralj ® gle», Buster Grabie.	.
Italia. 14.00: ((Ljubimec ene tl», M. Morgan ln **** Mladoletnim prepovedan0-Kino ob morju. 16.: «Poml*> “ Moderno. 16.00: «Dr. KiKloP*'
Savana. 14.30:	«PePel*?,J^
VValta Disneya, tehn.K°lc>ri Viale. 14.30: sFedora. „ Vittorto Veneto. 16.00: «2!vl)
z očetom** W. Powell. Azzurro. 14.30: ((Upornik* ^«0n, Singu«, T. M tchell, An<* p, Belvedere. 14.30: «Glannl 10 notto in kovboji«.	s)Ji,
Marconi. 14.30:	«Lassij*v
Lassle in Laddie.	0lj,
Ma-simo. 14,00: ((Dekleta. n«Hut. rajte se po mornarjih«, *’■ ton. Bob Hope.
Novo Cine. 16.00: «Krik V ju», M. Oberon ln h- 01ivl"if< Odeon. 15.30: «V tem nast* p> ljenju«, O. D. Havillantf,^ vis, G. Brent in Dennis Radio. 16.00: «Crna piiSCic®8,
Vittoria. 16.00:	aRa	u^GrO'
pleme«. Weissmulier, v- ^ Kino v Nabrežini, v soboM,^:^' dejo:	jugoslovanski v fjlIIioin
»Čarobni meč«. pr£<1 dokumen arij: Tržaška v Sloveniji.
POZOR!
FOD
A. PERTOT
TRST - UL GINNASTICA 22 . TEL. 95-
Vse potrebščine za krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših cenah
po izredno nizkih ce
moški plašči od 4.800 lir navzg^ deške obleke „ 900 „	*
3.800 „	,
5.600 „
vi •
»
H
moški jopici moške obleke
velika izbira moških komp'et^ . oblek, dežnih plaščev, moških in volnenega blaga.
Trgouina m sum Fi
Trsi Largo Barriera Vecchia 15. Laslnik L
IZKORISTITE PRI
llKO
«uasp<i Amal ja, pravite? Njeni pojdejo na morje? Ti, *> pojedli svojo tetob
Kakor pa bomo videli pozneje, je bil vzrok za nevoščlj vosi goepe Matild* mnogo globlii in mn go bol) upravičen, rekli Ul lahko — neodoljiv-
Naj vam po vrsii povem
Zflodofl;
Gospod Al,!om ie je medtem že zdavnaj iztrgal iz objemti skupnega oospodinjstva svoje tašče. Ne da bi čakal na nov stanovanjski takon, it )e v»»Ul v lepšo izmed svojih hiš. Vozil se je z avtom in izdtlovanje rolojev se je razcvetelo v eio i*-med ((»tih na videz nepo-skromnih, docela neopaznih toda razkošn h obrti, * katerimi ljudje zabogatijo, pre. d»n se tega sami zavedo, in kar je u naš h eoaih »lasti uažno — pi eden se njihovega bogastva zavedo drugi■ Ko pa so bohoti, ko imajo vdo, ko zaslovt za strokovnjake M lahko kogar koli na svojem domu pogoste. Uda j je stvar druga, lahko bi rekli: jako teiavna.
Naj za rrUiko povem: poznal sem lectarja, ki je prodajal deset let na itantu «d?t>oeioiM-lije», sr ke Z Ijubnvnimi »tihi, iko )eloš'<i kruhek medenjake nied: o, tis*e sijajne kon.iike. ki v riti pl«' njo n ki jih naš tas več ne t* more, tei tisoi nepomdmbn h drobiarlj Kupovali so jih romarji na Brezjah na Dobrovi, pa »pet pri »v. Ro-
ku, v Dravljah. Hodil je s svojim itanUm kakor reven berač celih deset let itprvd ljubljanske škojije po naši mili Sloveniji, in kadar je bil v Ljubljani, mi je plačeval po osem ain od ure, da »«m oa učil neiniti-ne, ki je bita tedaj — kakor se spoštovani bralci gotovo še spominjajo — pri nas v itillh-Ko sem ga po nekaj letih spet srečal, je ustav d avto in me povabil — V svojo h Ho s prostorno trgovino na kozarček medice- Preden je kdo vedel in se je zavedel sam, je postal trgovec in strokovnjak. — Ta moj znanec je ie zdavnaj pozabil tisto malo nemNSine, ki se je Je prt meni naučil, kar je danes, ko je Nemčija nedvomno premagana, tudi docela prav. Ker pa jt pri svojem delu strokovnjak, naj resnici na ljubo in njemu na čast povem, da oa ni, razen njega, ki bi mi ie sedaj radevolje prodal kozarček Brittne medice. — Spoštovani brala mi bodo zato nedvomno dprostili, če zn nič na svetu ne povem njegovega imena,
'i gospodom Alfonzom nisem v tako prijateljskih odnosih, vendarle oa dobro poznnm in lahko trdim, d<i je strokovnjak za izdelovanje rolojev Ker ima — glede na nove gospodarske odločbe po katerih se ravna le po iesi do osem delavrev. njegovo pod? tje ni industrija in on ni delavec. Tako je prijel do Mie in do avta
TM ATIJA Š K AND E R\
  HM  .............................................................................................................................................................          murnu............
im""'
LJUBLJANSKI AMERIKANCI
in, preden le je zavedela gospa Amalija, se je iz njenega gospodinjstva odselil, jo pričel klicati »tovarišica taščnn, namesto emam can kakor nekoč, in je zagrozil svoji ženi z ločitvijo, če bo ie kdaj raznašala stvari iz njihove shrambe ulju-dem, ki se jim dobro godi, so praznoverni, domišljavi, skratka, zastareli reakcionarji*,
Lahko si predstavljamo, kako ie to vplivalo na gospo Amalijo. in nič čudnega ni. če spričo take nadutosti «na novo pečenega kapitalista» ni ostal rav. •todušen niti zaročenec gospodične Rozalije. Pojav je ogorčeno krstil za «akomu!acijo kapitala v rokah parvemjev, ki se pod krinko «strokovnjakov» tihotapijo v naie soc-alistično Toepcidarstva*.
Poljavm spor v družini gospe Amnlije, ki se je časovno začel (približno tedaj, ko je prispel po tovorni poitj pi vi sms. r iki paket stric« Juana, je dosegel viiek ob začetku polet a, kc je gospa Emilija napoved> vala svoji »estri, da se bo z mo.
sem odpeljala »letos za tri tedne v Portorož, v hotel kategorije A», in da njen Aljonz ene bo trenil to pot niti z očesom in bo plačal po prostih cenah šest sto devetdeset dinarjev na dan za vsakega*.
Ko j« zvedela gospa Amalija, jo je novica huje prizadela kakor zetov avto, na katerega se je bila počasi navadila. Izdati na dan po 1SH0 din, za 21 dni 28.980 din. je presegalo njene pojme m tolerantnost do «te gnide«, ki se je vrinila v njihovo pošteno družino s poštenimi sorodniki, med katerimi «ilve nekateri tudi v Ameriki».
Popolnoma lahko razumemo, da je gospa Amalija od tega trenutka naprej mnogo premišljevala o tem, «fcaJco bi zabila i ega domišljavega rolojarja, v <aterem in okoli katerega vse mmo rožlja in škriplje*.
In gospe Amaliji jt prišla na f. moč sama Pravica v obliki i diJčine njene pokojne »estre (I 'Pe Lize. Izkazrtlo se je nam-r S, da je stric Ivan i> svojem p. mu hudo pret raual. Dedi.
Sčina tete Lize ni bila samo »nekaj kant bencina«, katerega naj bi dobri stric spremenil v en paket šivank, bucik in gum. bov, marveč je gospa Amalija do poletja tega prejela nič več in nič manj kakor pet okrogih, debeluinih, lepo v karton zavitih paketov, vrečo bele moke in vrečo sladkorja v sipi. Shramba gospe Amalije se je lepo zde-belila, njen mož je redno vsak večer ob devetih dobil svojo sladkorno injekcijo in kaj j* bilo bolj naravnega kakor to. da j« prvi zvedel za ',aa^ Paket «rolojar>\ da pa niti njegova žena Emilija ni dobila iz paketa niti bucike mti šivanke. (Po pravici povedano gospodična Rozalija ji j« nekoč stisnila V torbico rdeč nvlon glavnik).
Pač pa jp od vsakega paketa po nekaj dob la tudi gospa Matilda. Zato ie vse dotlej, dokler so prihajali paketi in je bila deležna zdat ducatu šivank, zdaj desetinke kave, pa »pet ducata gumbov, vsakega prvega vmeseno napovedala gospe
Amaliji lepo bodočnost in mirno, srečno starost.
Po petem paketu pa je stric Ivan pisal, da je to «ta zadnji paket iz zapuščine tete Lize», vse drugo, če bo še kaj prišlo, bo Po božji volji. V istem času je gospa Amalija izjavila onemelemu možu, radostni hčerki Rozaliji, njenemu hladnokrvnemu zaročencu in zaprepaščeni gospe Matildi, da pojdejo na počitnice. Emiliji pa je po ovinkih sporočila, da bo «letovala» prav v tistem času kot ona dva «v Portorožu, v hotelu kategorije A, toda na sindikalno ob ja. v o svojega mota, državnega uslužbenca, a pravico do bolj poceni počitnic u prav takih hotelih kakor nekateri špeku-lantje in prevarantje, kt obračajo svoje pelerine po vetru. — Saj jih poznamo/»
Lahko si mislimo, kakšen P^ftres je bil to Za nekoiko skrbno družino gospe Amalije m kakn je novica zadela vso njeno soseščino.
«Le odkod ima ienska denar 1» so vsevprek spraievali-
Z isto, dvomljivo sumnjo se je obrnil zvečer k njej mož in jo vprašal:
«Ali resno mislii? Odkod neki imai denar?«
Cenjeni bralci pa nedvomno niso prav nič v zadregi z od-govorom na to vprašanje. Več kakor razumljivo je, da so v dobrega pol leta vsi v družini gospe Amalije pozabili na nesrečo ob prvem paketu. Spomin nanj so potisnili globoko vase, ga tako rekoč zatrli in v tej obliki nanj pozabili. Teti so se oddolžili z lepo osmrtnico, s peto črno mašo t libero in s spoštljivim, tihim spominom nanjo ob 'vsakem njenem posmrtnem paketu. Toda vsak novi paket je budil v njih — nekako ilegalno — tudi neprijeten spomin, in vsa družina je vse bolj živela pod čudnim pri-tiskom, ki mu pravijo učeni ljudje »kompleks*: brž ko so namreč zagledali v paiketu kon-servo, »o pogledali — sicer »kri. vaj drug za drugim — v »tran alj v tla. Tako pri delitvah paketov ni nikoli prihajate do
nasprotij, kadar so bile ena vrsti konserve. Vsi so bili mnenja, da evropski okus ne prenese sladkega /ižola ali kuhane koruze.
Bistra gospd Amalija je kmalu spregledaUi novo nastali položaj in ga obrnila v prid tvoji
družini- Pod izgovorom, da bo shranila konserve za hude c ase fč« bo slučajno Izbruhnila tretja svetovna vojna), je med enim in drugi m paketom vse konserve m prostem trgu prodala in nalagala k utotaku stotak.
Njen sklep zoper zeta pa je dozorel, ko je prišla iz Amerike zajetna vreča moke, prave pšenične bele moke, in nato še brenta sladkorja, prisrčn^ rde-čerjave sipe. Vsa družma je bila mnenja, da moka ne niore biti tako naravno bela in da jo gotovo v ameriških mlinih kako premešajo s kemikalijami, k! utegnejo škoditi evropskemu želodcu. O sipi pa je dejal do-bn stari finančni inšpektor, da je nedvomno izdelana iz rdeče pese o tovarnah ponarejene, in aa je v tem smislu taka, kakršna je bi la margarina, aspirin ali pa bencin Za tanke, ki so ga fašisti izdelovali iz premoga, kar je bila ena njihovih najveijih laži in zločinov nad nemškim narodom in tden izmed glavnih vzrokov, da so najbolj,« vojaki na »vet« izgubili drugo »vetovno vojno.
Tako je gosi'a
brih štirinajstih ane'elo O) dala na prostem trgu	^
moke in ves m '»e dodamo ie to. d“ J(fSpo^itA bralo v njenem iz šestih paketov*	•a
in bucik, da	^Ii, f
skrbi nikamor	iUiig'r
ako bi gospa ArnalV
tej plati ne Pf*^iy07jfc« J jfl •* no v svoji his-'”• po dajala po U, /? din*rt drukarfe po 15 pri duentv pa je “	^
Ja popustila.	p
Tako lahko docej, mo vodkod neki» ja J tfi
spa Amalija denar
na družina zares y po
tedne na P0^/5/ a, «%, F v hotel kateč<™*.a kalno objavfjffiffl, v P0^ nančnega inif*,r no^c°' vffi
Ko je	bfrg
puščena gospa reklo-primer še
lama limon, ce a »n „««« be* in «če	n^j ^
tam kaj ceneji«»*> '"Jrftf
skuša W°**JivitniJo no narejeno, ^potre^j mur na ^e if ziav1Zhit.
UREDNIŠTVU: UUCA MONTKCCHl St. 0, Ul uafl. Teielon Itev. 93-80» !« »4-t>:i8 Postni predal S02. - UPRAVA ULICA $V. FRANČIŠKA St. iO. — Telefonska tt. 73-38 OGLASI: od 8.30- t'j In od 15 - I« Tel. 73-38 Cene oglasov; Za vsak mm v|jme v Sirim l stolpca: trgovski 60, finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm Str i ne I stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO - Tiska TržaSkt tiskarski zavod - podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllro l-II„ Tel. 11-32 Koper, Ul, Battistl 301»-! Tel. 70
130
sečno 13 ^00
NAROČNINA; Cona A: mesečna 330, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3^00 Ur. Cona B: izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: l*v0(S ®*	,!<(*»	gf,
postni tekoči račun za STO . ZVU; Založništvo tržalkega tiska. Trst 11.5374. - Za Juaoelavllo: Asanell. demokratičnega 1»**^>Z, • ^
Ljubljana T.vrSeva 34
1.5374. — z* Jugoslavijo: Agencija demokratičnega tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-l-9033»-7. — Izdaja Zalolnfttvo tržaškega tiska