JESENSKI NAKUPI
Gorenjska^ Banka
Banka d posluhom
S POMOČJO GORENJSKE BANKE
Gregorčičeva 10 \ /       l\ O A;   4000 Kranj, Slovenija tel.: 064 360 060 fax: 064 223 229
POSLOVNA IM PROMOCIJSKA DARILA KOLEDARJI, ROKOVMIKI, OBESKI, 5VIMCMIKI in še 5000 drugih daril
HO ZA JTVOJ DE1SLAR DOBI¥E VEČ!
yODQyOP, CiKTRAUU, KERAMIKi | ^
l - ISSN 0352 - 6666 - M. 83 - CENA 130 SIT (iTmtK) -^ » ^dfc 1M
Vrani   tnralr   11    #>L-#«hra 1QQ*
Kranj, torek, 21. oktobra 1997
iefinarP Trate iz Škofje Loke so prvaki - S finalnimi k0!!lam* med ekipama Polja in Trate se je v nedeljo Afol/     letoSnJe tekmovanje v super balinarski ligi.
^«s/ov ekipnih državnih prvakov so si po borbeni igri pr;LZa^nJe krogle v tretjem zaporednem poizkusu zo ,rili balinarji škofjeloške Trate, ki so prvič v fi°dovini kluba osvojili naslov državnih prvakov, ifha mjb()liši mladi igralec Damjan Sofronievski, ki n]{aj.SVoJi letošnji zbirki že tudi dva naslova svetovnega "umskega prvaka, pa je takole ponosno dvignil pokal, y0»° £° iz rok predsedika Balinarske zveze Slovenije ta Rebca prejeli novi državni prvaki. • V. Stanovnik
Jfeftor si je zagotovil 63 milijonov mark
iMerkurfVroPsKe *)an'ce za 0'bnovo m razvoj so ^e delnice za gotovino kupili tudi pidi in skladi.
r°ke sevin p?dPisu Pogodb o dokapitalizaciji sta si v *'* in žn!tl?re?se?nik Merkurjeve uprave Jakob Pisker-°d l^eprotf1fednik EBRD Olivier Descamps (na sliki
Pfoti desni). Foto: Tina Doki
Kaposi
<l od 18.200 DEM
od 16.990 DEM
^ bd 20.040 DEM ^°^^C^od 31.096 DEM
jft>_       Avtohiia Kaposi d.o.o. Merska c. 121, Kranj, tel.: 064/241-358
75 let tovarne čokolade Žito Gorenjka v Lescah
Gorenjka ima danes petnajst okusov
Ob visokem jubileju je leska tovarna čokolade, peciva in kruha Gorenjka postala delniška družba, v polovični lasti Žita.
Lesce, 18. okt. - Čokolada Gorenjka ima kar 75-Ietno tradicijo, letos mineva tri-četrt stoletja, odkar je Adolf Zavrtanik v Lescah začel izdelovati čokolado.
Blagovna znamka se je ohranila in Gorenjka ima danes petnajst okusov, zlasti v zadnjem času je tovarna poslala na trg precej novih izdelkov.
Proslave ob 75-letnici leske tovarne čokolade se je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan, ki so ga obdarili z največjo, 15-kilo-gramsko čokolado, kakršno je doslej dobil le glasbenik Mojmir Sepe.
Foto: Tina Doki
Starši primskovških šolarjev na nogah
Zakaj izpod Jenkove k Čopovi šoli?
Vse je že kazalo, da bo sredina seja sveta mestne občine Kranj dokaj formalna. Na dnevnem redu je namreč niz osnutkov odlokov o ustanovitvi javnih zavodov: Kranjski vrtci, Prešernovo gledališče, Ljudska univerza, Glasbena šola ter devet osnovnih šol. Na videz torej golo zadoščenje zakonom, v resnici pa tudi vsebinske spremembe. Največja, zaradi katere so na nogah predvsem starši, je predlagan pre-
stop podružnične šole Primskovo iz okrilja matične Jenkove osemletke k šoli Matije Čopa na Planini.
Odgovor kranjskega župana Vitomirja Grosa, ki je predlagatelj osnutka, je kratek: "Zaradi racionalizacije in v dobro občanov..." • H. J.
Referendumsko odločanje v nedeljo
Na Zalem Logu da, v Mengšu ne
Zali Log, Mengeš, 20. oktobra - V nedeljo so prebivalci Zalega Loga in Mengša odšli na volišča glasovat o samoprispevku: na Zalem Logu za dograditev kanalizacije in izgradnjo čistilne naprave, v Mengšu pa za izgradnjo športne dvorane.
Kot so nam povedali na Krajevni skupnosti Železniki se je glasovanja udeležilo 81 odstotkov upravičencev, 67,42 odstotka jih pa ji bilo za uvedbo samoprispevka. Tako imajo Založani vso možnost, da njihov kraj postane in ostane eden najlepše urejenih krajev v Selški dolini.
Po neuradnih podatkih pa se občani Mengša na referendumskem glasovanju niso odločili za samoprispevek za izgradnjo športne dvorane. Glasovanja se je udeležilo okrog 70 odstotkov volilnih upravičencev, večina pa predloga za petletni 1,5-odstotni samoprispevek ni podprla. • S. Z., A. Z.
ni
D A T R I S
ANTON D€ZMAN
DATRIS d.o.o. TRDA IN TEKOČA GORIVA Bled, Grajska cesta 11 tel.:064 745 230 tel.:064 53 429
Oktobrske pokojnine nespremenjene
Kranj, 20. oktobra -
Oktobrske pokojnine in drugi prejemki ostajajo nespremenjeni, je sklenil upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na včerajšnji seji. Gibanje neto plač v avgustu, ki se mu prilagajajo pokojnine, je bilo namreč negativno. Ker pa se pokojnine usklajujejo le navzgor, ne pa tudi navzdol, oktobra ostajajo nespremenjene. Povišanje bo mogoče šele, ko bodo plače presegle avgustovsko negativno razliko. Pokojnine so se zadnjič povišale septembra - za 0,8 odstotka. • U. P.
ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEDE J J Ttl./fAx:064/881-910, 881 -484
UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVJDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOMj
radio triglav
96 MHz
UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA
L ZNIŽANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ J
NAROČILA: sklodišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242
GOSTIŠČE ^y    v Retnjah pri TRŽIČU
Uos uabi na dneue
MAROŠKE KUHINJE
od 20. ohbobra do 10. nouembra 1997 SPOROČAMO REZERVACIJE HA TEL=58 458l
PO SLOVENIJI
UREJA: Jože Košnjek
SLOVENCI PO SVETU
Rim in Furlanija in Julijska Krajina odločila
Slovenski jezik v deželnem parlamentu
V deželnem parlamentu je dovoljena tudi uporaba furlanščine in nemščine, če bodo v njem tudi nemškogovoreči predstavniki.
Kranj, 21. oktobra - Italijanska dežela Furlanija in Julijska Krajina, ki ima tudi zaradi narodnostnih manjšin, večjo avtonomijo, je storila pomemben korak k enakopravnejšemu položaju narodnostnih manjšin v deželi. Pri deželni vladi je bil ustanovljen posebni resorni urad za manjšine, v deželnem parlamentu je bila dovoljena prisega poslanca v maternem jeziku, sedaj pa bo mogoče v jezikih manjšin tudi razpravljati: uradno je dovoljena uporaba slovenščine in furlanščine, pa tudi nemščine, če bo dobila ta manjšina svojega zastopnika v parlamentu. Podpredsednik parlamenta Miloš Budin ima to za velik napredek in pomembno znamenje za manjšine. Tako odločitev je podprl tudi Rim, kar je še pomembnejše. Ugovori zoper to odločitev so bili zelo redki. • J.K.
Koroška in Olimpiada 2006
Visoka podpora
v dvojezičnih občinah
Kranj, 21. oktobra - Kot poroča Naš tednik iz Celovca, je ljudsko povpraševanje o olimpiadi treh dežel leta 2006 na Koroškem prineslo visok odstotek pozitivnih odgovorov. Posebno visok odstotek pozitivnih glasov so dosegli v dvojezičnih občinah, v Pliberku 94,24 odstotka, Selah 93,19 odstotka in Žitari vasi 92,46 odstotka. V volilnem okolišu Rikarja so bili vsi za. Na območju Zilje, kjer naj bi bila biatlonska tekmovanja, je bil odstotek nekoliko nižji, vendar je bilo za olimpijado vseeno blizu 75 odstotkov ljudi, ki so glasovali. Vodja koroške kampanje za pozitivni izid referenduma je bil sloviti smučar in šampion 1 ran/ Klammer.
Zanj je olimpiada edinstvena priložnost, da se Koroška skupaj s sosednjimi deželami predstavi svetu. Na sliki: Franz Klammer propagira Olimpiado. • J.K.
i@lIII»GLAS P4
Saj skorajda ni res: do začetka novega 1998. leta sta le še dobra dva meseca! In Gorenjski glas bo zanesljivo prvi, ki Vam namesto Miklavža, Božička in dedka Mraza ponuja dobro stvar ČASOPIS. Vsaki naročnici oz. vsakemu naročniku Gorenjskega glasa, ki PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj pripada nagrada, po izbiri, le obkrožiti jo je treba. Ob izpolnjeni naročilnici s podatki o novem naročniku izberite: ali trimesečno naročnino v letu 1998, ali Glasov izlet po izbiri, ali knjigo iz založbe Gorenjskega glasa.
Kaj pa "božiček" za novega naročnika? Tudi je: Gorenjski glas brezplačno do konca leta. Torej tudi s prilogo "Letopis Gorenjska 1997/98" na 288 straneh.
Novega naročnika sem pridobil(-a):.................................................................
Moj naslov:..........................................................................................................
Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri/: ■ Glasov izlet po izbiri v letu 1998, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom
• naročnino za......trimesečje 1998, zato dobim časopis tri mesece brezplačno
- knjigo Pod Marijinim varstvom iz založbe Gorenjskega glasa
Izjava za novega naročnika:
naročam m)im>
za najmanj eno leto
Ime in priimek:................................
Naslov:............................................
Podpis:..................................................
Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.
5 sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. Enakovredno velja, če je novi naročnik za več kot tnčetrl leta prekinil naročniško razmerje. V primeru, da naročniška služba Gorenjskega glasa ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo.
Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in o Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Prvi torek oz. petek po prejemu naročilnice bo novi naročnik že začel prejemali časopis.
IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Končana izredna seja državnega zbora
Denacionalizacija brez velikih sprememb
To je bila druga obravnava, v tretji pa se ne utegne zgoditi ničesar presenetljivega. Koalicijah glasovala usklajeno. Naslednja seja prihodnji teden.
Ljubljana, 21. oktobra -
Obravnava sprememb zakona o denacionalizaciji v drugem branju je končana - brez velikih pretresov. Koalicija je glasovala usklajeno in zavračala predloge Združene liste, ki je predlagale večje posege v leta 1991 sprejeti zakon o denacionalizaciji. Vse je potekalo v smislu izjav predsednika vlade dr. Janeza Drnovška na petkovi časnikarski konferenci, na kateri je dejal, da deluje koalicija nadzorovano, da denacionalizacijskih pravil ne moremo sprejemati za nazaj in da je okvir, v kater-
em je mogoče kaj storiti, odločitev Ustavnega sodišča, po kateri je Cerkev upravičenec v denacionalizacijskem postopku. O tem koalicija ne bo več razpravljala. Sedaj je vprašanje, kako vračanje imetja konkretno uresničiti v praksi. Upoštevati bo treba načelo pravnosti in pravičnosti. Premier je zavrnil bojazen, da bi kdo dobil nazaj več, kot je imel ali obratno. Predvsem pa je skrb, da bi dobila Cerkev vse gozdove, odveč, je povedal predsednik vlade. Kdaj bo tretja obravnava predloga sprememb zakona, še ni zna-
Zavrnjeni predlogi
V državnem zboru so bili večinoma zavrnjeni resnejši posegi v zakon o denacionalizaciji, ki jih je predlagala Združena lista socialnih demokratov. Ta stranka je vztrajala, da najemnikom gre pravica, da uveljavljajo svoje zahteve tudi tedaj, ko je do vrnitve denacionaliza-cijskim upravičencem že prišlo, da je treba med revizije vključiti tudi zlorabe pri ugotavljanju tehnološke in ekonomske celovitosti kompleksov in primere, kjer pri varovanju bivše družbene lastnine ni sodeloval javni pravobranilec in da je treba fevdalno lastnino Cerkve obravnavati enakopravno brez nesmiselnih in neustavnih privilegijev. ZLSD vztraja, da se zemljo in gozdove vrača le do 100 hektarov primerljive kmetijske površine. "O teh in še boljših rešitvah smo se z LDS že pogovarjali, interno so z nami soglašali, a svojo "iskrenost" potem izpričali v podmiznih dogovorih s Cerkvijo. Prav zaradi tega podtalnega rovarjenja na rovaš državljanov ZLSD zahteva potrditveni referendum. Prav izogibanje referendumskim rešitvam najbolj priča o tem, da LDS, SLS, cerkev in peščica premožnežev igrajo z umazanimi kartami in da jih zgrabi panika, ko naj bi za njihove poniglave "spile" izvedela javnost", je zapisal v Slovenski panorami vodja poslanske skupine Združene liste Miran Potrč.
no. Vlada in cerkev sta se dogovorili, da bosta do konca oktobra rešili sporna vprašanja vračanja imetja, moratorij na vračanje pa poteče decembra.
Najbolj sporno in politično razgreto je bilo vprašanje, ali vračati zemljo oziroma gozdove, če ležijo ti v zaokroženih celotah. To vprašanje je posebej pomembno za Cerkev. O tem govori že sedanji zakon, ki prepoveduje vračanje, če bi se s tem krnila funkcionalnost kompleksov kmetijskih zemljišč in trajnih nasadov. O gozdovih posebej ne govori. Poudarjano je bilo vprašanje, ali vračati ljudem, ki pri nas sploh ne živijo in se s kmetijsko ali drugo sorodno dejavnostjo sploh ne ukvarjajo. Lastnina ima tudi socialno funkcijo. Večina je izglasovala, da se razen zemljišč ne bi vračali tudi gozdovi, če ti ležijo v kompleksih. Izjema
bi bili tisti razlaščenci oziraj tista podjetja, ki se ukvarjaj, s kmetijstvom, in agrar' skupnosti. Samo ti bi latl* dobili priznanice sklada k"1j tijskih zemljišč oziroma ; postali solastniki kompleK j ostali pa bt prejeli odškodnin j v obveznicah odškodnins^ sklada. Pomemben je * sklep, ki zadeva najemni* nacionaliziranih prostorov stanovanj. Lastniki naje"'M kom ne bodo smeli 89 odpovedati gostoljubja* i0J ler ne bodo poravnali vlag ■ najemnikov v te p*osi0J Vrednost se mora pov6 vsaj za 30 odstotkov, določba veljala. Pri osebah pa se morajo vsa vlaganja. Upoštevala , bi se tudi večja vlaganja gozdne ceste in rneli°ra.cl čeprav je Slovenska Ij«^ stranka temu nasprotov * J.Košnjek
da bi i
vrni'1
Proti odpoklicu poslanca
ustavna vpra
Ljubljana, li. oktobra - komisija za ustavna vr' ts|(i državnega zbora je obravnavala pobudo Socialdemokr ^ stranke, podprto s podpisi 40.000 državljanov, da bi spre/v. M
v W« 3bud° usta
68. člen ustave in omogočili odpoklic poslanca lahko zahtevala tretjina volivcev v volilnem okraju je bil poslanec izvoljen. Ustavna komisija je po1 prehodnem mnenju nekaterih strokovnjakov za ^ vprašanja, zavrnila. Poslanec predstavlja ljudstvo kot in takšna je tudi njegova odgovornost. Možnost odpokhc pomenila uvedbo večinskega volilnega sistema.
Vfl«
Nezadovoljni najemniki
Združenje najemnikov nacionaliziranih stanovanj v Sloveniji v sporočilu za javnost izražajo nezadovoljstvo s spremembami zakona o denacionalizaciji, ki jih je v drugi obravnavi sprejel državni zbor. Zapisali so, da so minule dneve sodelovali kot izigrani statisti na šahovnici trženja slovenske politične nedosledne in sprenevedajoče se scene. Najemniki in njihovi družinski člani so bili potisnjeni v mline nepoštenih interesov. Slovenci še naprej ne bodo vedeli za bistvo celotnega denacionalizacijskega paketa: plačati ga bomo morali vsi, ne samo mi sedaj, ampak celo sedanje generacije šoloobveznikov.
Še teden časa za predsedniške kandidature
Ogrožene delavske pravice
Kranj, 21. oktobra - Združena lista socialnih dem°Jjjf j tov Kranj prireja v petek, 24. oktobra, ob 20. u j restavracijo Hotela Creina v Kranju javno tr^unnju, vladnem predlogu za spremembo Zakona o zaposlov,%e za krčenje pravic brezposelnih za spremembo P0^11!^ in invalidske zakonodaje. Gost tribune bo predse ^ Delavske zveze pri Združeni listi in podpredse j stranke Miloš Pavlica. Te spremembe so predlaganj v krinko prilagajanja pogojem za vstop v Evropsko unl|jjJjo resnici pa je to škoda za slovensko delavstvo, ki bo e plačalo najvišjo ceno tranzicije. • J.K.
Med kandidati za predsednika tudi Marjan Cera'
J- «1 ..j„ii
Predsedniki pomladnih strank bodo skušali še enkrat najti soglasje glede skupnega ker bo potem zmanjkalo časa.
Ljubljana, 21. oktobra - Na navdušenja. Cerar je doslej
kandi<
volilnih lističih za predsedniške volitve 23. novembra, torej čez dober mesec, utegne biti gneča. Nekateri kandidati so se umaknili, vendar se pojavljajo novi. Novo ime je Marjan Cerar, uspešen poslovnež in generalni direktor Belinke. Na volitve naj bi šel kot ljudski kandidat, s podpisi 5000 poslancev. Če jih ne bi dobil, o čemer sicer ne dvomi, bo iskal podpise treh poslancev. Povedal je, da je izstopil iz Liberalne demokracije, da pa ne bi imel nič priti, če bi ga podprle pomladne stranke. Te zanj niso pokazale velikega
že vdakrat poskušal v politiki: najprej kot poslanec in nato kot predsednik gospodarske zbornice, vendar ni uspel. Toneta Peršaka je njegova Demokratska stranka uradno postavila za kandidata, kmalu pa bo tudi imel zbranih 3000 podpisov. Matjaž Gerlanc je predal 1503 podpise Adolfu Starmanu, ki naj bi se pojavil na kandidatni listi. Milan Kučan ima podpisov dovolj. Sedaj bo lahko čakal na odločitev Ustavnega sodišča, če se bo in kako se bo odločilo glede zahteve Liberalnega foruma po presoji
ustavnosti njegove kandidature. Funkciji predsednika predsedstva in predsednika naj bi bili identični. Državnemu zboru pa je bila dana pobuda, da predsednika obtoži pred ustavnim sodiščem, ker naj bi s to kandidaturo kršil ustavo. Na zadostno podporo volivcev računajo še naprej Stane Kelvišar iz Ljubljane, Milan Robič iz Ruš, Štefan Hudobivnik iz Nakla in Marjan Poljšak. Ali bodo imele pomladne stranke skupnega kandidata, še ni jasno. Dr. Ludvik Toplak ima za zdaj podporo samo Slovenske ljudske stranke, kandi-
diral pa naj bi samo s p0Ly| vseh strank. Socialdcm0^ so se odločili za dr. f J Bernika, ki ga podpiraj0 J Slovenski krščanski det^J ti. Dr. Bernik bi bil pnPrJJrf kandidirati tudi s p?0^' samo dveh strank. Li°e j stranka dvomi o zakonit kandidature, saj je 1 ameriški državljan mogel biti tudi poveljm*• ,1
vojske. Predsedniki P p rflh strank naj bi s ^ skupnega kandidata s d sestali. Če se ne bodo vorili, se nima sm» sestajati, je menit J.Košnjek
»M GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS
KRANJ
terle. - #.—.««—» j
______.___1--fttttrfi
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Marjana Ahačič, Helena Jelovčan, Igor Kavčič. Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan:S:e: MaO8 Jtriffl Stanovnik, Manja Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl ■ Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi. Uroš Špehar (štipendist, dežurni novinar) / *** ^J^jiM,^' Fotografija: Gora/.d Šimk, Tina Doki / Priprava za tisk Media Art, Kranj / M: DELO - TČR.Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, n»* oii^J Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, teleta: 064/22-917 / Mili oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno |010gm
prodaj'
ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20% popusta. Za DEM. Oglasne storitve: po ccnrttu. Prometni davek po stopnji 5% v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 130 SIT (10 HRK za
Ali sindikati še pomagajo delavcem pri nakupu ozimnice
Jabolka in krompir • vse manj skrb sindikatov
^ večini podjetij sindikati pravijo, da se ukvarjajo s pomembnejšimi zadevami, kot je skrb za ozimnico. Tako le še redkokje na tovarniška dvorišča pripeljejo polni tovornjaki krompirja in jabolk...
?j> 20. oktobra - Na
GORENJSKA
OD PETKA DO TORKA
N,,
Pga številnih podjetij so
i tovor„,e!i.naJesen PriPe,Ja,i
1 kri n.Jakl' P°,n> jabolk, čRp,rJa> k>s,ih kumaric, Ug«e, svinjskih polovic in t K C.ey- Dandanes so takš-|fl. Pogledi vse bolj redki, saj Ilir!Invdlka|ne prodaje ožim-
°'itranC!da,je manJ- Na eni ; ŽeiirJe P°nudba ozimnice ,i ^'»ko pestra, cene pa nizke,
al»aifS«l„ ex,avci sami poiščejo ,e! Po h JS^* možnost nakupa, «iiiii-U8i strani P8 se z
35 sSukvarJaJ°,e šered-
* N iin %• saj imajo' kot L A . ODl,lco pomembnej-
lij!;11.0 0(1 gorenjskih podjetij,
' f sindiif Pred leti močno cvetela
I w5v,na Podaja ozimnice, je ?&ISka železarna. Zaradi
II bili lgl levila delavcev so ;i[ !e količine
[g Ni
t Bj kot
i; naro?ialni zauPniki so zbrali Is tovn• na d°l°čen dan pa so ' na t rnJaki pripeljali ozimnico
Weh|-rnS° dvorišče in J«
krvi I irat tudi nekaJ vroče ni. t 3elavci so Dlli zadovoljil 1(>ua tai-jn« prodaje v
velike, zato so cene ozimnice precej v prosti prodaji.
krvi
zira;0 K1 Železarni ne organi-Wnn " ^a er" strani se je slenju tanjšalo število zapo-ga po' 2at0 tudi ni več takšne-Nee t ra^evanJa P° ozimnici, 1 ^PoVe?* Pa 'e na trgU pestra
Ali tržni inšpektorji res preganjajo sindikalno prodajo?
Eden od jeseniških sindikalistov je v pogovoru navrgel, da naj bi inšpektorji preganjali sindikalno prodajo ozimnice. Ali to drži, smo povprašali glavnega republiškega tržnega inšpektorja Romana Kladoika. Kot nam je razložil, sindikalna organizacija lahko le posreduje pri nakupu ozimnice (zbira naročila zaposlenih in jih-posreduje dobavitelju). Sindikat je torej lahko samo posrednik, delavci pa ozimnico kupijo direktno pri kmetu oziroma jo ta pripelje in jo ob pomoči sindikata razdeli. Sindikat pa ne sme kupovati blaga in ga prodajati naprej, saj se s prodajo oziroma trgovanjem lahko ukvarjajo le tiste gospodarske družbe ali samostojni podjetniki, ki so registrirani za to dejavnost. Tako sindikat, ki nima takšnega dovoljenja, tudi ne sme izstavljati računov v svojem imenu. Kot smo še izvedeli, je tržna inšpekcija pred leti na Jesenicah res opravila akcijo, ker se je sindikalna organizacija ukvarjala z dejavnostjo, za katero ni bila registrirana Sindikat v nekem podjetju je namreč v menzi delavcem prodajal tudi druga živila. Inšpektorju so mu to prepovedali.
ponudba in se ljudje Jdejo kar sami Delni vzrok Je tudi v tem, smo izvedeli, jje sindikat v železarni dokaj COrganiziran...
Se^di v jeseniškem Gradisu „• s»ndikat ne ukvarja z ozim-| °> eden od vzrokov za to pa O™ ta, da so delavci razdel-CtP° gradbiščih in bi bila i ?.tava dokaj težavna. Sindi-jgstka Veronika Potočnik je (Jpai da se njihov sindikat 11 zavzema za to, da
Mavri- a za to, da bi raziuca v ceni le KaK! si Ijjl?1 lrneli take plače, da bi tolarje pri kilogramu, 1 j0 . ko ozimnico privoščili in 500 kilogramih, kolikor
privoščil tam, kjer bi
za kilogram jabolk prve kakovosti je 50 tolarjev) in 18 ton krompirja (po 20 tolarjev za kilogram). Kot nam je povedal sindikalist Anton Rozman, je med delavci manjše zanimanje za nakup kot pretekla leta. Na to vpliva dejstvo, da je v Peku manj zaposlenih, kot jih je bilo pred leti, pa tudi na prostem trgu so cene ozimnice že dokaj nizke in so se delavci znašli sami. Pri krompirju denimo je razlika v ceni le kakšne tri kar pri naj bi
Jo u,,
zelen P^vali
SSS?
ga skiadeStKa PosojilaTzlaštne- tistim delavcem, ki si c v več S S"J* delavci vračajo ne morejo privoščiti
i kupila povprečna družina, pomeni le poldrugi tisočak prihranka. Kako pa je s pomočjo
^ Za nakup ozimnice pa mem le~ poldrugi tisočak prih-br^L v Gradisu nudi ugodna
obrokih
Manj ninij
tfi^S^J^S^ pa
z*h in c*^    . tudi letos izka-
auJa 2a ozimnico
Qlt in «^ . ll*ui co. Tal" poskrbeli hir..ak? Je denimo
privoščiti? Rozman je povedal, da Pekovi delavci lahko dobijo kredit pri delavski hranilnici, in to po nekoliko ugodnejših pogojih kot pri bankah. Toda ker stroški za ozimnico le niso tako visoki, zanimanja za posojila ni nevem
Nakup ozimnice je organiziral tudi sindikat v Domelu v Železnikih, nam je povedal sindikalist Marjan Ziherl. Prejšnji teden so zbirali naročila za jabolka (prve kakovosti po 55 tolarjev) in krompir (po 20 tolarjev za kilogram). Več je zanimanja za nakup jabolk (doslej so zbrali za štiri tone naročil), za krompir pa bolj malo, saj imajo zaposleni večinoma sami njive ali pa krompir dobijo pri okoliških kmetih. Ziherl je še povedal, da so letos morda malce (pre)pozno začeli z zbiranjem naročil za ozimnico in je tudi zato odziv nekoliko slabši. Tisti, kf so se za nakup vendarle odločili, pa bodo lahko plačali v dveh obrokih. V Domelu sindikat redno organizira tudi prodajo piščancev, kislih kumaric, pese, ajvarjev in ostale ozimnice pa bodo še pripravili.
S tovornjaki
D i *Q*o ie h* •    za ozirrmi- kako veliko. Precej več ga je «,w ,aK u> kJer so 7h?mr V tržiškem bilo ob začetku šole, ko je bilo na tovarniška dvorišča
l?b°'kaJ i« S?5)ira!i naročila za treba kupiti knjige za otroke, pa naročila 2 k.romPir; zbrali
Podjetje, v katerem dobavi-
za 20 to r" kTia" a<J  avtobusne vozovnice in podob-  telji še vedno pripeljejo ozim-°n jabolk (cena  no, je še povedal Rozman.        nico na tovarniško dvorišče, je
GA
škofjeloški LTH. Akcija poteka ustaljeno že nekaj let, je povedal sindikalist Dušan Lav-tar. Letos bodo delavcem pomagali pri nakupu jabolk (ne pa tudi krompirja, saj je med zaposlenimi dosti kmetov, ki krompir pridelajo sami), zanje pa bodo morali odšteti 50 tolarjev za kilogram. Podjetje nakup jabolk skompenzira z dobavitelji (denimo za hladilnice). Delavci bodo ozimnico lahko plačali v dveh obrokih. Sicer pa sindikat organizira tudi prodajo mesa, pa celo čevljev.
V nekaterih podjetjih pa so ukinili delitev ozimnice na tovarniških dvoriščih. Tako so denimo v žirovski Alpini letos prvič organizirali nakup ozimnice v diskontu. Za to so se odločili, nam je povedala sin-dikalistka Jana Justin, ker je bila delitev na dvorišču nerodna, 15 ton krompirja in enako količino jabolk je bilo težko spraviti pod streho, če je deževalo, bila je gneča, pa tudi izbira je bila manjša. Po novem imajo delavci ves mesec časa, da obiščejo diskont, kjer v miru izberejo ozimnico, od jabolk, krompirja do Etine ozimnice. V Alpini sindikat vsem svojim članom primakne tisoč tolarjev k nakupu ozimnice, lahko pa plačajo tudi na dva obroka.
Nič več delitve ozimnice med delovnim časom
Da vodstvo podjetja ni preveč navdušeno nad tem, da bi se delavci med delovnim časom ukvarjali z ozimnico, smo izvedeli od Matije Grandovca, sindikalista v kranjskem Iskra-telu. Tako so se dogovorili, da dobavitelji ozimnico pripeljejo s tovornjaki na dvorišče po končanem delovniku. Sindikat se s tem kaj dosti ne ukvarja, saj za ozimnico že več let skrbi zasebno podjetje Bio. Sindikalni poverjeniki le zberejo naročila, za vse ostalo pa poskrbi omenjeno podjetje. To podjetje Iskratelovim delavcem redno dovaža meso, pralne praške in podobno. Stroške za nakup ozimnice v Iskratelu odtrgajo pri plači, in sicer v treh obrokih.
ludi v "državnem sektorju" brez sindikalne ozimnice
V kranjskem zdravstvenem
domu sindikat ne organizira prodaje ozimnice. Ni centralnega zbiranja naročil in razdeljevanja, nam je povedala sindikalistka Majda Repolusk. Podobno je tudi na večini šol. Ko pripeljejo ozimnico za šolsko kuhinjo, tudi učitelji kupijo tisto, kar rabijo. Eta pa jim posebej pošlje ponudbo in se delavci individualno odločijo za nakup. Kot smo slišali v eni izmed šol, se učitelji znajo sami organizirati in zbrati naroČila za ozimnico, sindikat pa naj se namesto za "papriko in paradajz" briga za pomembnejše zadeve, ki jih je v šolstvu na pretek...
Policijski sindikat raje poskrbel za cenejše Škode
Tudi na večini policijskih postaj policisti sami poskrbijo za založenost domačin shramb preko zime. Na radovljiški policijski postaji smo denimo izvedeli, da je sindikat pred leti sicer organiziral nakup ozimnice (za postaje Bled, Bohinj in Radovljica), a zanimanja ni
V Resju zvečine individualni kupci
V nasadu Resje so letos pridelali 400 ton različnih sort jabolk, nam je povedala .Tatjana Zupan. Kot opažajo, se je prodaja prek sindikatov v zadnjih letih močno zmanjšala. Medtem ko so še pred leti večino pridelka prodali prek sindikatov, zdaj prevladujejo individualni kupci. V Resju so letos v maloprodaji na voljo jabolka prve kakovosti po ceni 60 do 70 tolarjev za kilogram, druge kakovosti pa po 48 tolarjev. Za sindikate so cene nižje: jabolka prve kakovosti so naprodaj po 60, druge kakovosti pa po 45 tolarjev. Sindikati imajo pri nakupu tudi razne ugodnosti, od možnosti plačila na dva obroka do dodatnega popusta ob takojšnjem plačilu. Kot je še povedala Zupanova, so do konca prejšnjega tedna prodali že dve tretjini vsega pridelka.
bilo, saj so policisti sami kupovali pri kmetih. Pred leti so imeli tudi dogovor z Resjem za nakup jabolk, a tudi za to ni bilo interesa. Je pa zanimivo, da je policijski sindikat poskrbel, da imajo njegovi člani popust pri Avtoimpexu za nakup avtomobilov Škoda.
Podjetja, ki se ukvarjajo s sindikalno prodajo
Ker se sindikati torej vse manj ukvarjajo s skrbjo za ozimnico, so priložnost zgrabila nekatera podjetja, ki so se specializirala za oskrbo podjetij z ozimnico. Eno takih je kranjsko podjetje Bio, ki z ozimnico, pa tudi ostalimi izdelki, že nekaj let oskrbuje vrsto podjetij: večino kranjskih Isker, Savo, Triglav konfekcijo, Merkur, kakih deset šol, 30 vrtcev... U. Peternel, foto: T. Doki
AMZS
Iz Tehnične baze AMZS Kranj so nam sporočili, da so ta konec tedna opravili 18 vlek poškodovanih vozil in nudili 9 pomoči na kraju nezgode same.
GASILCI
Precej dela so imeli kranjski gasilci. Najprej so pomagali reševalcem odpreti stanovanje na Golniku. Isti dan so pogasili požar na Trojarjevi 7. Ob prometni nesreči v križišču pri letališču Brnik so reševali ponesrečence. Poklicali so jih na Partizansko ul., da se močno kadi, ugotovili pa so da kurijo stare preproge. Reševalcem so pomagali pri nesreči Tatinec-Hraše in potem cestišče sanirali. V blagovnici Globus so pogasili kontejner. Odpeljali so se v Cerklje na Krvavško cesto, kjer so jih ogrožali sršeni. Prejeli so obvestilo o poplavi v stanovanju na Delavski 26. Odhiteli so tudi v Šenčur, kjer so pozabili na šedilniku pekač s kokoško. Jeseniški gasilci so trikrat opravljali delo s pomično lestvijo, imeli gasilsko stražo pri razrezovanju žerjavne proge in v gledališču Tone Čufar. V predoru Karavanke so imeli požarno varnostno spremstvo pri prečrpavanju goriva. Škofjeloški gasilci pa so pogasili le požar v Centru slepih in slabovidnih.
NOVOROJENČKI
V Kranju se je rodilo 13 dečkov, od tega 1-krat dvojčka in 9 deklic. Najtežji je bil deček s 4.850 grami, najlažja pa deklica z 2.400 grami. Na Jesenicah pa so se rodili 4 dečki in 2 deklici. Obe mejni teži sta si vzela dečka, najtežji je imel 3.420 gramov in najlažji 2.950 gramov,
URGENCA
V Splošni bolnišnici na Jesenicah pa so imeli spet precej dela. Tako so na internem oddelku nudili pomoč 53 pacientom, na kirurgiji kar 166 pacientom, na pediatričnem oddelku so pomagali 22 malim bolnikom in na ginekološko-porodniškem oddelku so poleg o porodnicam pomagali se 15 pacientkam.
<2P
ZDRUŽENA LISTA KRANJ
VABI NA JAVNO TRIBUNO
z naslovom
REFORMA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH IN SPREMEMBE PRAVIC BREZPOSELNIH, ki bo v petek, 24. 10. 1997, ob 20.00 uri v restavraciji hotela Creina.
Gost tribune bo
MILOŠ PAVLICA,
predsednik Delavske zveze pri Združeni listi in podpredsednik Združene liste. Združena lista nasprotuje tako vsebini kot predlaganemu načinu sprejemanja ponujenih reform.
Zato vabljeni vsi, ki vas to področje zanima in osebno prizadeva.
.-,-——---'—--1		
<		POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE
		TEL: 064/403-871 l/l, SPODNJA BESNICA 81
TRGOVINA $ POHIŠTVOf		
Dve seji blejskega sveta
Volilna in redna seja
Bled - Na Bledu bosta v četrtek kar dve seji občinskega sveta. Na prvi seji bodo volili elektorje in določili kandidata za člana državnega sveta, na drugi bodo obravnavali poročilo o neuresničenih sklepih občinskega sveta od prve seje dalje, poročilo o postopkih za izgradnjo čistilne naprave, premoženjsko bilanco občine in predlog za odkup deleža na igrišču za golf. Svet bo sklepal tudi o soglasju k prodaji premoženja, ki je del delitvene bilance nekdanje radovljiške občine. Za elektorje so kandidati Kristl Ogns, Janko Poklukar, Borut Rus in Vladimir Silič, za člana državnega sveta pa Jože Cvetek iz Ukanca in Jože Resman z Breznice pri Žirovnici. • CZ
Seja radovljiškega sveta O stanovanjskih pravilnikih
Radovljica - Občinski svet bo na jutrišnji seji obravnaval dva predloga odloka - o določitvi javne infrastrukture na področju kulture ter o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ter osnutke Štirih pra-vilnikov. o oddaji neprofinih stanovanj, o najemu občinskih službenih stanovanj ter dodelje-vanju socialnih in občinskih profitnih stanovanj v najem. Na dnevnem redu je tudi analiza prodaje občinskega premoženja v času med 15. in 28. redno sejo občinskega sveta. ♦ CZ.
SALON POHIŠTVA
KRANJ, PREDOSUE 34{ TEL.:241-031
Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure
'KONKURENČNE CENE ♦BREZPLAČNA DO/TAVA »MONTAŽA
ZELO UGODNO
OTR0ŠKES0BE SEDEŽNE GARNITURE
Večino pohištva imamo 0 zatogif
—I
Kdo bo ribaril v bohinjskih vodah
Odločbo ustavnega sodišča si različno razlagajo
"Če ne bo šlo po pravni poti, bomo razmislili o državljanski nepokorščini, ki je v tej državi kar popularna metoda za doseganje ciljev," je dejal bohinjski župan Franc Kramar in se vprašal, ali je normalno, da so prav vse bohinjske vode namenjene za "zgledno in intenzivno gojitev rib".
Bohinjska Bistrica - Bohinjska obči* naje v prizadevanjih za upravljanje z ribolovnimi vodami v Bohinju in za ustanovitev svoje ribiške družine lani dala ustavnemu sodišču pobudo, da oceni ustavnost in zakonitost dveh "ribiških" odredb. Sodišče je del prve odredbe, ki določa obseg blejskega ribiškega okoliša (Sava Bohinjka od izvira do Cajhnovega jezu v Radovljici, Blejsko, Bohinjsko in Triglavska jezera), razveljavilo in določilo, da razveljavitev začne veljati 11. aprila prihodnje leto. Zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti odredbe o izločitvi posameznih vod iz ribiških okolišev pa je zavrglo, ker je ugotovilo, da je z uveljavitvijo novega zakona o sladkovodnem ribištvu 1976. leta prenehala veljati in da ni več osnova za določitev varstvenih voda na območju bohinjske občine in za upravljanje z njimi.
Bohinjska občina je potlej predlagala ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v okviru Gorenjskega ribiškega rajona določi nov okoliš - Bohinjski ribiški okoliš, ki bi obsegal Savo Bohinjko (od
izvira) do jezu v Soteski in vse njene pritoke na tem delu, Bohinjsko in Triglavska jezera. Bohinjski, blejski in radovljiški občinski svet so podprli prizadevanja za ustanovitev Bohinjskega ribiškega okoliša. V ribiški družini Bled nasprotujejo delitvi blejskega okoliša, so pa za to, da se jim Bohinjci priključijo. Svoje stališče utemeljujejo s tem, da bi okolišu po izločitvi bohinjskih voda ostal samo še enajst kilometrov dolg odsek Save, od katerega je del zaradi izlitja kanalizacije v reko neuporaben za ribolovne namene.
Je sporazum zakonit ali ne?
Sestanek, ki ga je o problematiki določitve Bohinjskega ribiškega okoliša v petek sklical bohinjski župan Franc Kramar, je pokazal, da si v Bohinju in v Ljubljani odločbo ustavnega sodišča različno razlagajo. V Bohinju so prepričani, da zavod za ribištvo protizakonito upravlja z bohinjskimi vodami. Ker zakon o sladkovodnem ribištvu iz 1976. leta ni podaljšal veljavnosti 1959. leta izdane odredbe o izločitvi posamez-
nih vod iz ribiških okolišev, je tudi sporazum, na podlagi katerega je republiška vlada dala bohinjske varstvene vode v upravljanje zavodu za ribištvo, protizakonit.
V zavodu poudarjajo, da za svoje delo imajo pravno podlago, saj ta sporazum, še vedno velja oz. ga ni nihče preklical. Državni podsekretar v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Srečko Perico je na sestanku prebral odgovor, s katerim je ministrstvo zavrnilo pobudo za vrnitev zgornjega dela Soče v upravljanje Ribiški družini Tolmin, velja pa tudi za bohinjski primer. V njem med drugim piše, da je pravni temelj za določitev varstvenih voda še vedno veljavna odredba o določitvi ribiških rajonov in okolišev, ki določa, da so po zakonu iz ribiških rajonov izvzete tiste vode, ki so izločene za zgledno in intenzivno gojitev rib, za ohranitev posameznih redkih vrst rib ali za znanstvene namene. To, da je odredba o izločitvi posameznih vod iz ribiških okolišev z uveljavitvijo zakona o sladkovodnem ribištvu prenehala veljati, še ne pomeni, da zavod za
ribištvo ni zakoniti upravljalec vod, saj ima po svojih prednikih (uprava gojitvenih lovišč) pravico upravljanja in gospodarjenja že iz 1946. leta.
"Enkrat bomo že prišli na čisto"
V Bohinju so prepričani, da se '0 je v preteklosti godila krivica in Je danes ne morejo razumeti, zakaj s° bile prav vse bohinjske vode izločene iz blejskega okoliša in formalno namenjene za zgledno in intenzivno gojitev rib, dejansko pa tudi « komercialni lov. Ob vseh zapletih. P spremljajo njihova prizadevanja, )6 župan Franc Kramar jasno in glasfl0 povedal: "Če ne bo šlo po pravJ poti, bomo razmislili o državljani nepokorščini, ki je v tej državi W popularna metoda za doseganje cu; jev." Tajnik občine Dušan Vučko, J je napovedal možnost novega ustavnega spora, pa je še dodal: "Enp bomo že prišli "na čisto", kdo |gj prav. In če se bo izkazalo, da --Jj prav Bohinj, bomo državo tožili w odškodnino." • C. Zaplotnik
Drugi most na tržiški obvoznici odprt za promet
Prek Mošenika najprej reševalno in gasilsko vozilo
Odslej ne bo več težav s prometom po ozki Blejski cesti do tržiškega zdravstvenega doma, saj je novi most odprl krajšo in širšo pot.
Tržič, 20. oktobra • Ob dokončanju druge faze tržiške obvoznice je občinsko vodstvo pripravilo večur-no svečanost, ki so jo končali z veličastnim ognjemetom. Med gosti je bil tudi poslanec Janez Janša, ki je izrazil zadovoljstvo, da med vsakim obiskom v Tržiču vidi kaj novega.
V Tržiču so že leta 1991 sprejeli odlok o lokacijskem načrtu mestne obvoznice, predlani pa so začeli uresničevati ta načrt. Leta 1995 so zgradili prvi most čez Tržiš-ko Bistrico. Lani so po regulacijskih delih na strugi Mošenika in izdelavi kanala z zapornico za elektrarno BPT stekla tudi gradbena dela na drugem mostu. Za most, dolg 15 in širok dobrih 10 metrov, ter druge objekte so potrebovali kar 1450 kubičnih metrov betona. Ob mostovih so uredili tudi križišči na Balosu in Blejski cesti. Prvi most je omogočil ugodnejši dostop na Balos, z drugim pa se je odprla boljša povezava z zdravstvenim domom.
Nove priložnosti obvoznice so predstavili na razstavi, ki si jo je bilo moč ogledati od četrtka do nedelje v tržiškem paviljonu NOB. Veliko besed o tej naložbi je izrekel Župan Pavel Rupar, ki je med petkovo večerno slovesnostjo opozoril tudi na nasprotovanja posemeznikov. Kot je dejal, nagibe za končanje investicije pri prvem mostu ni sprožila želja po varčevanju, ampak predvsem nevoščl-jivost. Kljub dvomom o pravih tehničnih rešitvah pri prvem mostu sta sedaj oba mosta zgrajena in povezana,
Tudi drugi most na tržiški obvoznici je odprl lupan Pavel Rupar.
za kar gre zahvala tako izdelovalcem dokumentacije kot izvajalcem del, še posebno SGP Tržič. Ob gradbenem dosežku je spomnil še na eno zmago, neuspel poskus odstranitve legitimno izvoljenega vodstva občine. Ugotovil je, da so se takih nasprotij že navadili, zato jih ne bodo odvrnila od uresničevanja ciljev.
Tudi Janez Janša, eden od gostov iz vrst poslancev v državnem zboru, je izrazil zadovoljstvo, da ob vsakem obisku v Tržiču vidi kaj novega. Tržičanom je zaželel, da bi jih kip sv. Florjana varoval pred pravim in drugačnim ognjem. Med sveča-
nostjo so namreč odkrili skulpturo akademskega kiparja Vinka Ribnikarja, ki stoji med gasilskim domom in novim mostom. Slavje so obogatili nastopi ansambla Nagelj, Folklorne skupine Kravanke, Pihalnega orkestra Tržič, kvinteta Pueri Cantorum, skupine Smeh in učencev tržiških šol. Potem ko je župan prerezal trak na mostu, so se prek Mošenika prvi zapeljali reševalno in gasilsko vozilo ter starodob-ni avto. Seveda so most preplavili tudi številni obiskovalci, ki so od tam lahko opazovali veličasten ognjemet.
Stojan Saje
Koncesijo za zimske športe dobila Julijana
Pozimi spet sankanje z Vršiča
Kranjska Gora, 20. oktobra - Agencija Julijana žeJJjH! k pozimi na vršiški cesti ponuja nočno sankanje z ^^jb« pomeni popestritev kranjskogorske zimske turistične p°n ^
Vendar pa je v dnevnem kom. Občina tudi rn^'^t času po tej cesti veliko obiskovalcev, nekateri prihajajo tudi z avtomobili, drugi so se sankali in razmere so postale neurejene in nevarne. V lanski zimski sezoni je prišlo do lažje nesreče, zato je Ministrstvo za promet in zveze -DRSC cesto zaprlo za vse in s tem tudi agenciji Julijana onemogočilo dejavnost, ki jo je korektno in varno opravljala.
Na pobudo kranjskogorske občine in župana so aprila letos sklenili sporazum o začasni uporabi regionalne ceste Kranjska Gora - Vršič in v katerem upravljalec dovoljuje začasno uporabo ceste upor- centimentrov snega abniku pod določenimi pogoji.
Občina Kranjska Gora bo režim zimskega upravljanja z vršiško cesto uredila z odlo-
kom. Občina n««' — ima agencija Julijana pr ■ jj pri podelitvi koncesije. to dejavnost do zdaj °P a ps la korektno in varno- . ^veS' urediti režim, postaviti Y| tilne table in zapore tel ^ ti za vzdrževanje sa n „. proge na cesti. Tako by ki cija tudi izpolnila fa konc«' nadomeščajo plačil0 sijske dajatve. .. cC$w\ Sankanje po vršiškin fcjgi bo le v nočnih urah, P jjj pa bo cesta na volj0 ^
obiskovalcem Kranjske ~joj .t'
agencija čistila s svojinu
ki zahajajo na Vršič..*-* {f0ji
na cesto bo ostajala P1 J centimentrov snega,J&m bo primerna za zimske
min
Podobne režime imaj° v ' Sportn^ trih po Evropi. • D.Se<-e-
večjih zimsko - Šport
Seja občinskega sveta Kranjska Gora
Kranjska Gora, 20. oktobra - Na redni seji občinskega sveta, ki bo v sredo, 22. oktobra, bodo kranjskogorski občinski svetniki poslušali poročilo župana, predstavitev krajevne skupnosti Kranjska Gora ter razpravljali o volitvah kandidata za člana državnega sveta in predstavnikov elektorjev za volitve v državni svet. Obravnavali bodo tudi odlok o podelitvi koncesije za opravljanje dejavnosti v okviru zimske turistične ponudbe - sankanje na vršiški cesti. Razpravljali bodo Še o odprodaji občinskega stavbnega zemljišča v Podkorenu pri Petrolovi črpalki in predlog za razrešitev predsednika občinske volilne komisije. • D.S.
V Tržiču izredna in redna seja      . ^
Tržič, 21. oktobra - Jutri, 22. oktobra 1997, ob 18. urii jj j člani občinskega sveta občine Tržič najprej nadaljev ^ izredno sejo. Obravnavali bodo osnutke odlokov o pra •„ in spominskih dnevih občine Tržič, o občinskih Pr?.zn^ ca I o ustanovitvi javnih zavodov Tržiški muzej, K^j^Jr^fl Toneta Pretnarja ter Ljudska univerza Tržič. Med o | bodo spregovorili tudi o obratovanju smučišča Z®*?1^- m 24. redno sejo v nadaljevanju dnevni red predvltle *aIij0> vsebinske točke; poročilo komisije za mandatna vpr j|j volitve in imenovanja z imenovanjem urednikov k ^ Tržičan, volitve predstavnikov v volilno telo za volitv ^ državnega sveta in kandidata za člana državnega ^ sklep o spremembah in dopolnitvah poslovnika obci sveta ter pobude in vprašanja svetnikov. • S. Saje
Zasedanje nakelskega občinskegai svji
Naklo, 21. oktobra - Danes ob 19. uri se *x*<>'fi nakelski svetniki, ki bodo razpravljali o Pr.®m*uPa^' bilanci občine Naklo konec leta 1996, poročilu z^Qj spremembi cen oskrbnin v vrtcu Naklo in o °P\:$»' plačila nadomestila za uporabo stavbnega } nepf°' Ponovno bodo imeli na mizah odlok o postav^ f metnih reklamnih znakov ter oglaševanju v 0 ffaS\,t$' seznanitvi s poročilom odbora za komunalo in in turo pa bodo izvolili predstavnika v volilno telo z člana državnega sveta in določili kandidata državnega sveta. Sledile bodo pobude in vpraša"Ji(jaln^ nu, za katerimi se bodo odločali še o spremembi za načrta Blagovni terminal Naklo za Veterinah* Slovenije, območno enoto Kranj. • S. Saje
Šestindvajseta in izredna seja občinskega sveta Gorenja vas - Poljane
h volitve v državni svet kar dvakrat
iSo*?'!? SC P" sprejemanju pravil za izvolitev volivcev in kandidatov za državni svet niso I °g« dogovoriti, kako naj glasujejo. Zato je bila potrebna izredna seja
Gorenja vas, 20. oktobra - Za ^dnjo sejo občinskega sveta **ine Gorenja vas Poljane \lahko dejali, da se je Neno zapletla, saj svetni-ni uspelo razrešiti neka-glavnih točk na tej seji. v tem občinskem svetu so se ^strankarska nesoglasja zaostrila, da niso uspeli 'Neti niti pravil za izvolitev Jolilnega telesa in določitev l?«didatov za Državni svet.
PJidatov
Kr8!ime,i še "redno »ejo! jMw temu da dnevni red |Ptne seje občinskega sve-Do2renJ*a vas - Poljane ni bil |P>no zahteven, pa je očit-2ja't.af.S0 pretekla nesoglasja, vani,1 sta' nastala ob imeno-|P vršilca dolžnosti ravnanj nove šole v Poljanah, ,jau Brankami tako globoka, vDra:° .Posebej kadrovska svet,, Ja na tem občinskem prepop 0 težko reševati- v
V drugič povsem gladko
Po enotedenskem odmoru so v petek skilcali izredno sejo s samo eno točko dnevnega reda - volitvami v državni svet Tokrat so vse potrebno izvedli brez zapletov: najprej so soglasno sprejeli Pravilnik o volitvah, nato pa med šestimi kandidati izvolili dva elektorja za 9. volilno enoto - Marijo Cankar in Andreja Klinca. Med dvema kandidatoma za svetnike državnega sveta pa so potrdili kandidaturo Miru Jurjeviču iz Lučen.
sejni sobi - seje sta
janju novega državnega sveta.
Nič bolje pa se ni godilo pri imenovanju predstavnikov ustanovitelja - torej občine v svetih obeh šol v tej občini. Ob gorenjevaški šoli se je vnela razprava o tem, ali naj bo član sveta šole v Gorenji vasi svetnik, ki je iz Poljan, pri imenovanju predstavnikov v svet nove šole v Poljanah pa je komisija za mandatna vprašanja, volitve se udeležila tudi poslanca svet: javno ali tajno, ni bilo in imenovanja delala tako po državnega zbora Jože Mož- potrebne dvotretjinske ve- domače, na hitro brez razpisa gan in Vincencij Demšar, pa čine. Tokrat so namreč oz. obvestila, da svetniki tudi novi načelnik Upravne "užaljeni" svetniki SKD njenih predlogov niso vzeli enote Škof j a Loka Brane vztrajali, da morajo biti vo- kot primerne. Na koncu so Murnik ter kandidat za litve javne, ne da bi utemelji- le našli rešitev, s katero se je državnega svetnika Branko li, zakaj se jim zdijo bolj strinjala večina svetnikov: Grims, je dolge ure tekla o demokratične od tajnih. Ker občino naj v svetu šole zasto-kadrovskih vprašanjih pov- so roki za te volilne priprave sem brezplodna, predvsem kratki, so na koncu sklenili, pa neargumentirana razpra- da se v roku enega tedna va in glasovanje je pokazalo, ponovno sestanejo, sicer bo da zaradi načina volitev elek- občina Gorenja vas - Poljane torjev za volitve v državni ostala brez vpliva pri sestavl-
^isok življenjski jubilej v domu upokojencev
Terezija je dočakala 100 let
^edstavniki občin Kranjska Gora in Jesenic čestitali najstarejši j^čanki Kranjske Gore, Tereziji Rabič iz Mojstrane, kije prejšnji
^den praznovala 100-letnico svojega življenja.
Jesenice, 20. oktobra - V
J0vi občini Kranjska Gora Predstavniki občine ne po-S£N° na svoje najstarejše ?°cane. Po zadnjih podatkih \*v tej občini 32 občanov, ki 1 °, stari 90 in več let. Med Suni je najstarejša prijazna Rezija Rabič iz Mojstrane, J.1 preživlja jesen svojega *lvl]enja v domu upokojen-ev na Jesenicah.
1?. oktobra je tako pražila visok življenjski ju-°u?j, 100-letnico življenja jajstarejša občanka občine
j^njska Gora Terezija Ra- « .-1
Jjpceta Berglja na Jeseni- ISSjena mentorica v domu upokojencev, ki jo imajo 'S, obiskali predstavniki \sistarejši oskrbovanci zelo radi... ?bčlne Kranjska Gora in     *,B J jesenic: župan kranjsko ?rske oh*~~ t-* o je
D;;iaJ ^ročil lepo sliko, družina pa se je tedaj pre prav tako n» — y
kijoi^K- ne Jože Kotnik, Pred Hv   kal in obdaril že
Terezija Rabič se je rodila 17. oktobra 1897 v Mojstrani, po domače pri Jerč'k. V
občine Jože Kotnik, al in obdari
* letoma, ji je družini so bili "štirje otroci,
j lepo sliko, družina pa se je tedaj pre-
delavcem dr! Se Je zahvalil življala z ovčerejo, saj so
CevnaJese •   a upokojen- imeli doma dvesto ovac.
že več kot petdeset let. Po dolgih letih odsotnosti se je Tereziji sestra iz Amerike le oglasila in ji odkritosrčno priznala, da v Ameriki ni tako vse lepo in bleščeče kot si marsikdo predstavlja. Ne-
*ar°vance i11i:anJ kl za svoJe  delali in prodajali so sir in  kako takole je dejala: "Če bi
OP , C ^elO dohm sWhi       cbut«     TWli   ntrn«!   Cr\   nncli     Kil   mnot   *orr   1,,*^    Ui ni-iJClo
vjc n0spK .-"-.v dobro skrbi, skuto. Tudi otroci so pasli
dušeni    J So starejši nav- ovce, v Podrožci in na
domu vnad mentorico v Mežakli.
Številni          Pirih) ki J° Terezija je bila vse svoje
dobrosr?°Stavyajo za zSled življenje delavna in požrtvo-
nosa Ho ,OSt' -n lePe8a od_ valna - v zakonu se je rodila
kot roj1 areJšin- Karmen je hčerka in zanjo je zaradi
°Pravni     Za del°- ki ga bolezni 62 let zgledno
lastno i yeseljem in njej skrbela. Mož ji je umrl leta in dobroto°Jen0 PrisrčnostJ°
pajo svetniki, ti pa so izbrani tako, da je enakomerno zastopan ves šolski okoliš.
Že kar stalna vroča tema občinskega sveta Gorenja vas - Poljane pa je tudi pobiranje ekološke takse za onesnaževanje okolja, ki je med prebivalci te občine, ne glede na to, da se v dolini resnično veliko vlaga v kanalizacijo in čistilne naprave, vzbudila precej hude krvi. Občinske službe so poročale, da so od pričakovanih dobrih 5 milijonov tolarjev doslej zbrali nekaj manj kot 4,3 milijona in sklenili, da preostalo izterjajo preko davčne uprave. Sprejeli pa so na županov predlog tudi eno olajšavo: pri vseh gospodinjstvih, kjer je več kot 4 Članov (tam kjer je 8 ali 9 članov resnično težko plačajo) naj bi ekološko takso plačali le za štiri, preostalo pa bo, ker je takso predpisala država, plačala občina. Podobno velja za oprostitve socialno šibkim, ki plačila takse ne zmorejo: na občino morajo vložiti zahtevek za oprostitev in občinski svet bo presodil, ali je prošnja upravičena. Sicer pa je župan ugotovil, da je zbiranje takse omogočilo občini pri državi dobiti znatno višja sredstva, kot je sama taksa, zato morajo s tem nadaljevati in načrtno pripraviti možnosti, da s kanalizacijo in čistilnimi napravami sežejo tudi v manjša naselja. Letos bo znašala taksa po 1.200 tolarjev na prebivalca. • Š. Žargi
1970, Terezija pa ima še sestro v Ameriki, kjer živi
^Knik upokojenskega društva
Stoletnica je plesala
t Mošnje - Upokojensko društvo Brezje - M Hubno je z več kot petsto člani na ?bm.°^u, SM, Uubnega in Posavca eno največjih v radovhišWn- •
ošnje * Brezij, okviru
pQnosho nVlfze- uP°k0J*enskih društev, še posebej pa je •°vernbr?,1, lco Marii° Jeram iz MoŠenj, ki bo 12. Jn0m piti Praznovala stoti rojstni dan. Skupaj s ?rus>enfh ah hčerko Meri se rada udeležuje ?pokojenJli i2l,et?,v' še posebej rada pa pride na Jer,cem i* .Plk.nik- T00*1 letos se je pridružila upoko-«**p,,kn,ku na Taležu na Jelovici. Člani odbora
?PotoieS«Sh za nJen Jubilej in ji podarili torto PeW v',? /er 1 Zb0r Pa P Je zaPel nekaJ narodnih d' zaplesala ^- - &' st0Je.tnica Je ob l8ranJu harmonike
ta in zamenjala kar nekaj plesalcev.
C. Zupan
bil most čez lužo, bi prišla peš nazaj v Slovenijo!"
Terezija Rabič se je z vsem navdušenjem in veseljem spominjala let, ko je bila oskrbnica po planinskih kočah. Vsi planinci so imeli radi Terezijo kot oskrbnico, saj je bila z vsemi zelo prijazna, koče pa pod njenim vodstvom zgledno urejene in oskrbovane. Bila je tudi oskrbnica koče na Vršiču, kjer je bilo tako fletno, da se planinci, ki so se tam mudili, kar niso in niso mogli odločiti za vrnitev v dolino. Pred leti I se je Terezija Rabič rada spominjala stavka, ki so ga naspisali na tablo v vršiški koči. Zapisali so:
"Dom na Vršiču, pojdi k hudiču; že tri dni se odpravljam domu, pa še vedno sem tu..."
Terezijo Rabič so ob njenem častitljivem jubileju počastili tudi v družinskem krogu. Tudi mi želimo slavljenici, najstarejši občanki občine Kranjska Gora, še veliko lepih dni in zdravja.
D.Sedej
V Cerkljah o davku
Cerklje - Verjetno najzanimivejša točka dnevnega reda 28. redne seje občinskega sveta Cerklje bo obravnava odgovora Davčne uprave RS, Davčnega urada Kranj, katerem je razložen način izračunavanja odmere davka od premoženja na posest vi kendov, kar so na zadnji seji zahtevali občinski svetniki. Zanimiva bo tudi obravnava dogovora občin, nastalih iz bivše občine Kranj, o ureditvi medsebojnih premoženjsko pravnih razmerij. Seja bo v četrtek, 23. oktobra, ob 19. uri. • S. Š.
Seja preddvorskega občinskega sveta
Preeddvor, 21. oktobra -
Jutri, v sredo bo v sejni sobi krajanov ob 18. uri 27. redna seja Občinskega sveta Občine Preddvor. Svetniki bodo tokrat odločali o odloku o komunalnih taksah, o ustanovitvi javnega zavoda Kabelsko komunikacijski sistem Preddvor, volili bodo elektorja in kandidata za državni zbor ter razpravljali o dveh nakupih zemljišč. • U.Š.
DOBROTA ni SIROTA
Monodrama Zijaha A. Sokoloviča, tokrat prevajana v jezik gluhih.
"Prisluhnite nam" - tokrat v Vili Bistrica
Zijah Sokolović v jeziku gluhih
Bistrica pri Tržiču, 21. oktobra -Gorenjska humanitarna akcija "Prisluhnite nam", namenjena tako pomoči pri dokončnem odkupu hiše Medobčinskega društva gluhih in naglušnih na Hujah kot tudi približevanju sveta gluhih svetu siišečih, pričenja svoj najin-tenzivnejši del s prireditvami po
vseh gorenjskih občinah. Tako je v soboto v Vili Bistrica v njenem sklopu z monodramo Glumac ...je glumac nastopil Zijah A. Sokolovič.
V okviru akcije Prisluhnite nam je bil oblikovan častni odbor, v katerem sodelujejo soproge gorenjskih županov, predseduje pa mu soproga predsednika društva AURIS Anica Tome. Članice častnega odbora so se prvič zbrale sredi septembra v Tržiču, kjer so se dogovorile, da se akcija prične prav na dan gluhih, 18. septembra. Potekala bo na treh nivojih. Prvi bo zajemal posamezne kulturne in športne prireditve po gorenjskih občinah, durgega bodo oblikovali slovenski likovni ustvarjalci, tretji pa bo potekal preko medijev z obveščanjem o prireditvah in opozarjanjem na prisotnost gluhih med nami. • M.A., foto: Una Doki
Vesele barve za male bolnike
Kranj - Svetovni koncem Elec-trolux, največji proizvajalec bele tehnike na svetu, je ob mednarodnem tednu otroka v začetku meseca v sodelovanju s humanitarnim zavodom Vid iz Kranja podaril svoje izdelke v vrednosti 1,2 milijona tolarjev kliničnemu oddefko za pedia-trijo mariborske bolnišnice.
"Uspešno zaključena akcija obdaritve oziroma akcija dona-torstva je pokazala, da si tudi ta institut počasi, a vendarle utira pot tudi v poslovno miselnost podjetij in pravnih oseb na območju Slovenije. V zavodu VID smo veseli, da se razmere na tem področju izboljšujejo, vendar še vedno manjka marsikaj, kar bi pripomoglo, da bi bilo donacij in donatorjev še več," pravi Marija Oštir Pajestka, driektorica zavoda VID: "Predvsem manjka sprememba v mišljenju in v potrebnosti po ustvarjanju ustreznih pogojev s strani države. Kajti današnji davčni predpisi kvečjemu zatirajo, kot pa ustvarjajo ustrezne pogoje za ugodno ozračje, ki bi pripomoglo, da vez med ponudnikom - donatorjem, in tistim, ki jo potrebuje, resnično nastane. " • M.A.
v
Dobrodelni koncert za Gimnazijo Zelimlje
Žiri, 21. oktobra - V soboto je bil v dvorani DPD Svoboda že napovedani dobrodelni koncert za Gimnazijo Zelimlje. Izkupiček prireditve je namenjen za pomoč pri izgradnji nove telovadnice in doma za dekleta. Koncert, ki se ga je udeležilo zelo številno občinstvo, Sta povezovala Saša Piv k z Radia Sora in Marjan Sneberger z Radia Ognjišče, med nastopajočimi pa so bili Ivan Hudnik, Franc Juvan, Tanja Zaje - Zupan, Alberto Gregorič, Irena Vrčkovnik, Marjan Zgonc, Cest la vie, Mesečniki, Bobri in Strmina. • M.A,
SLOVENSKI ODBOR ZA UNICEF
Oivala za -poslani nasmeh
OTROCI IZ VSEGA SVETA SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA NAKUP UNICEFOVIH VOŠČILNIC
Vabimo vas, da se pridružite številnim prijateljem UNI-CEF-a v Sloveniji in naročite zanimive in kvalitetne izdelke za poslovna darila in obdaritev otrok. Katalog in izdelke lahko naročite na:
Slovenski odbor za Unicef, Linhartova 13, 1000 Ljubljana Tel.: 061 131 43 40
Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto v MENGŠU in med drugim je naša sodelavka Pegi Berce delila tudi oštevilčene reklamne Čepice. Obisk na dan pred mengeškim referendumom smo popestrili še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo tokrat razdelili 19 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic, Z vsake smo le v soboto takoj odtrgali nagradni kuponček, vseh 19 včeraj v našem uredništvu dali v boben za žrebanje in izžrebali: kupona 003252 In 003266 (nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo • po izbiri še v letu 1997 ali pa v prihodnjem 1998. letu); kupona 003258 in 003269 (nagradi: Glasovi reklamni majici). Štirje udeleženci obiska Gorenjskega glasa v Mengšu ste bogatejši za reklamno čepico in z njo tudi za nagrado. Tisti štirje, ki imate Čepico doma, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223 -111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo najdlje do tega petka, 24. oktobra, do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost nagradnega kupončka in možnost za nagrado z obiska v Mengšu izteče.
Mengeš je občina, ki ne gradi le središča
Občina Mengeš je ena tistih na Gorenjskem, kjer občinski svet ni sprejemal odlokov # dodatno obremenjevanje občanov. Zato je zadnji predlog o referendumu za samoprispevek^ izgradnjo športne dvorane demokratična pobuda. Občinski svet bi namreč lahko tudi enostavno sprejel odlok o občinski prispevni stopnji.
Gorenjski glas na Logu
To soboto, 25. oktobra, se bo ekipa Gorenjskega glasa mudila v na Logu v Poljanski dolini. Prepričani smo, da nam bodo domačini povedali, kako je teče življenje v tem kraju, kakšni so načrti krajevne skupnosti, kako gledajo na mrtvilo, ki vlada na Tavčarjevem Visokem, ki spada v njihovo krajevno skupnost, povabili pa bomo tudi škofjeloškega župana, da razloži svoje načrte. Vse, ki jih navedeno zanima, vabimo, da se nam pridružijo v novem gostišču Premetovc, Log 15, v soboto ob 10. uri, tam boste lahko oddali tudi brezplačen mali oglas, naročili naš časopis in dobili priložnostno darilo, če pridete z naslovljeno zadnjo številko našega časopisa.
Mengeš, 20. oktobra - V zadnjih letih, ko je v samostojni Sloveniji Mengeš kot krajevna skupnost začel uresničevati precej obsežen komu-nalno-družbeni program, danes že ugotavljajo tudi rezultate. Čeprav so na komunalnem področju naredili že precej pri izgradnji kanalizacije, urejanju prometa, polepšan) u kraja, turističnem in društvenem področju, jim v prihodnje ostaja ena največjih nalog. Če bodo letos sprejeli dopolnjen prostorsko ureditveni dokument, bodo v prihodnje v občini lahko začeli z reševanjem nekaterih ključnih
m b b
IZDELOVANJE VSEH VRST NADGRADENJ NA MOTORNIH VOZILIH, POPRAVILO IN VZDRŽEVANJE
kontaktna oseba ZVONE VRHOVNIK MARIJA VRHOVNIK
Gorenjska c. 20 D, 1234 MENGEŠ, tel. 061/737-530 061/737-641 fax 00386 61/737-530, SLOVENIJA mobitel: 0609/629-898
Župan Janez Per
Odlični med avtomobili, odlični med mehaniki
Njihov cilj ni le avtomobila prodati, ampak ga kasneje tudi vzdrževati in kupcu nuditi kvalitetno servisno storitev. S prvim mestom med slovenskimi mehaniki za vozila VW in Audi so Debevčevi fantje dokazali, da so na pravi poti.
Prodajno servisni center De-bevc iz Mengša je eden najboljših, če ne kar najboljši, med pooblaščenimi za servis in prodajo prodajo vozil VW in Audi v mreži Porsche Slovenija. Priznanju Zlata igla, v Sloveniji so ga v preteklem letu podelili prvič, za prispevek k uveljavljanju avtomobilskih znamk VVV in Audi, so pred nekaj dnevi dodali nov uspeh. Zmagali so na tekmovanju VVV -Audi Tehnik Profi pokal.
Prodajno servisni center Debevc, ki se nahaja na robu Mengša ob glavni cesti Mengeš - Brnik - Kranj prebivalci med Ljubljano, Kamnikom in Kranjem dobro poznamo. Že od leta 1976 skrbijo za servisiranje vozil VW in Audi, od leta 1993 pa so tudi pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila obeh avtomobilskih znamk. Na 6000 m2 so, poleg obeh salonov za Volkswagen in Audi, Še mehanična in kleparska delavnica, skrbijo pa tudi za prodajo rezervnih delov. V Servisu Debevc je trenutno zaposlenih 20 strokovnjakov, ki svoje dolgoletne izkušnje na posameznih področjih izpolnjujejo tudi z rednim šolanjem po programu VW - Audi.
Letošnje poletje se je še posebno izkazala njihova
ekipa mehanikov. V tekmovanju tehničnih služb VW in Audi, tako imenovanem "Tehnik Profi pokal", so med 36 pooblaščenimi servisi v Sloveniji dosegli prvo mesto. "V naši ekipi je sodelovalo pet mehanikov," je povedal vodja ekipe Miha Debevc: "Tekovanje pa je potekalo v dveh krogih, vsakič po 50 tehničnih vprašanj." Reševali so jih samostojno, na podlagi izkušenj, meritev in literature, ki jo tako za stare kot nove tipe vozil tekoče dopolnjujejo iz tovarne. Določena vprašanja so reševali tudi praktično, avto so najprej pokvarili in ga potem zopet "spravili v red".
"Prvo mesto naših mehanikov je potrditev kvalitetnega dela, dokaz, da delamo dobro, da razmišljamo v pravi smeri, hkrati pa je to največje priznanje za naš
tehnični kader, ki je vzgojen predvsem v domači delavnici," veselja ni skrival direktor in lastnik servisa in prodajnega centra Franc Debevc. Prepričan je, da so tovrstna tekmovanja najboljša spodbuda za dvig kvalitete servisnih storitev, hkrati pa imajo tudi izobraževalni pomen. Če je včeraj mehanik s knjigo ob avtu izpadel kot začetnik, je danes spremljanje strokovne literature nujnost.
servis
{MENGEŠ!
Servis Debevc v Mengšu je nedvomno eden redkih servisov v mreži, ki kupcem lahko ponudi kompletno uslugo vseh dejavnosti, v povezavi z vašim avtomobilom. V Servisu Debevc se že zavedajo naslednjega tisočletja.
Peter Janežič
Alojz Janežič
Radovan Frleta
Štefan Borin
problemov: promet z obvoznico, gospodarsko-obrtna dejavnost, oskrba s plinom, kabelska TV, kanalizacija v severnem delu Mengša in na Dobenem turizem in druge.
Prednost v občini za naprej bo vsekakor imela telovadnica. Devetletni program šolanja v Mengšu namreč narekuje ureditev prostorov v šoli in ureditev pogojev za pouk telesne vzgoje. Ne glede na to, kakšna bo odločitev na referendumu (ta je zdaj že znana; neuradno se občani v nedeljo na referendumu niso
odločili za samoprispevek), bo prostore za telesno vzgojo treba rešiti. Najbrž pa je škoda, če bi razširjanje telovadnice pomenilo samo začasno rešitev. Če ne prej, čez deset let bo spet aktualno vprašanje športne dvorane...
V zadnjih letih pa je bilo veliko narejenega na urejanju komunalne infrastrukture. Uredili so dva kamnita mostova z denarjem iz občinskega proračuna, most na Gorenjski cesti in obnovili celotno komunalno infrastrukturo dood mostu do križišča. Zdaj je v
gradnji most na kamni^1 Tudi na tem odseku booj obnovili celotno komunalj infrastrukturo od mostu d° križišča pri Pavovcu. Uref je Trdinov trg, Baragoya' Liparjeva, Jarška cesta, Kam. niška, vrtec. Sedanje vodstvo občine z županom ima orientacijo in cilj. Mengeš^ v prihodnosti postane občin« v kateri bodo bogati občani. Za dosego tega cilja tudi iw ureja probleme in rešitve n območju celotne občine in J je v središču - v Mengšu. • A Zalar
Lumpacij Vagabundus
Mengeš, 20. oktobra -
Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš je v petek in soboto predstavilo komedijo v štirih dejanjih in treh slikah Lumpacij Vagabundus. Delo je 30 igralcev študiralo v režiji Franca Veiderja od 1. septembra naprej. Kar po štirikrat na teden so imeli vaje. V številni zasedbi vlog pa so člani iz Mengša in igralci iz Kamnika. Z delom, je po-
Franc Veider
vedal režiser Franc Veider, bodo tudi gostovali na odrih na Gorenjskem.
V kulturnem domu je vedno živahno
Zanimive predstave
Mengeš, 20. oktobra - Kulturni dom je včasih s9tt,tt0te odločitvijo, da ga oddajo v upravljanje, je postal st kulturnega dogajanja v občini Mengeš. i^tni
Po petkovi premieri in s juS8 ponovitvi Lumpacij a Vagab° bo že ta teden 24. oktobra v ^ rani kulturnega doma m° vrStitf turni koktajl. To bo prva tov kulturno modna predstava- ^ "Že v nedeljo, 26. °ktob^r bo predstava Dan mladosti? ^ | Joe Orton. To bo prva p?" I profesionalnega gledal1*3 Mengšu. Igralci so Borut VesjI Mirjam Korbar, Nina IvaniCj j Prapoša, Uroš Maček Jrafl|if Kuntner, režiser pa bo " Džurič-Džuro. Ponovitev stave bo 27. oktobra." <j
Med vikendom so Še kinopredstave. 14. novem0'* bo predstava Mojega $eda!L Ljubljane. Predstavilo se z uspešnico, ki je že četrto odru, Mož moje žene. Igralca sta Iztok Valič in Ivo *>an-Večer narodnozabavne glasbe pa bo 21. novembra, stavil se bo Slovenski kvintet iz z njim humorist Sašo & « 26. decembra bo prednovoletni koncert Mengeške $^ skupaj s sodelovanjem Turističnega društva. Od projektov do konca leta pa je še koncert RTV ork«n nf dirigentom Antonom Nanutom, ki bo 30. decembra ob ^ ' To bo novoletni gala koncert v Mengšu. . $
Franc Jerič se strinja, da je kulturni dom, ki je od 1- Ja 1995 v upravljanju Hit-Fit, d.o.o., nedvomno postal središče kulturnega dogajanja, ampak je na ta način u tudi vzdrževanje sicer zelo zahtevnega objekta. • A.
pra"
pre<
Franc Jerič, Hit-Fit, d.o.o.
Franc Zabret: najstarejši občan Mengša
pozimi pa peš, nikdar P zamudil na delo. Ko seje 1932 leta por^
V soboto, 18. oktobra, sta Franca Zabreta, ki je praznoval 94. rojstni dan, obiskala župan občine Mengeš Janez Per in predsednik občinskega sveta Alojz Janežič s sodelavci in mu čestitala za praznik.
Mengeš, 20. oktobra Franc Zabret, najstarejši občan občine Mengeš, ki je v soboto praznoval 94. rojstni dan, se je rodil 18. oktobra 1903 v Malem Mengšu. Po domače Ižancev France se je izučil za ključavničarja in je 37 let delal v Titanu v Kamniku. Na delo se je vozil s kolesom,
žena prišla v že zgrajeno Dva otroka sta se rodi&J Franc je danes predsedn' i Mengeš, hčerka Mim» »Ji tehnična risarka. France, A bil kar 42 let pri Me«* j godbi, kjer je igral ba ^ danes še vedno čil in dan malo na sprehod. JV^j pa posluša radio. Za »P 1 dvorano je povedal potrebna. Zaupal pa )e'^0' včasih najraje jedel »i Žgance. • A. Žalar
Torek, 21. oktobra 1997
OBISK V MENGŠU
V ŽIREH PRAZNUJEJO
7. STRAN • GORENJSKI GLAS
Odločanje o gradnji športne dvorane
Na referendumu proti
Po neuradnih podatkih je v nedeljo glasovalo 70 odstotkov volilnih upravičencev v občini, večina pa ni bila za predlog o samoprispevku
Mengeš, 20. oktobra - Čeprav bodo uradni šolanja. Rešitev, da bi na ta način dobili tudi
Podatki znani v drugi polovici tedna, je prostore za različne športne in drugačne
Pojasnilo občinske volilne komisije, da je prireditve in dejavnosti za občane in rzven-
referendumsko glasovanje sicer uspelo, ven- šolsko mladino pa so na ta način vsaj za
d*r pa se (neuradno) občani niso odločili za določen čas odložili. Če pa bodo v vodstvu
Podlog o samoprispevku. Glasovanja na občine vztrajni in dosledni pri ugotovitvah
y°'iščih v krajih Dobeno, Topole, Loka in predlogu, lahko pričakujemo, da bodo po občar^ ^ ^ uc*e^ez^0 Duzu ^0 odstotkov izkteku zakonskega roka predlog občanom
Me
-anov oziroma volilnih upravičencev, večina ponovno ponudili v presojo. Stališče, da
q, Je Dlla proti predlogu. Sedanja odločitev Mengeš potrebuje takšno dvorano namreč v
ca nov je vsekakor zelo pomembna, saj to nedeljo ni bilo zanikano. Občani so se le
v /Tu' določeno olajšanje za državo, ki ji zdaj izrekli, da gradnje ne podpirajo s samopris-
treh moralnem obsegu zagotovo ne bo pevkom. Neuradno pa smo slišali, da bodo s
^ Da sodelovati pri občinski investiciji. Res je, predlogom čez čas ponovno skušali uspeti in 4 Meneeš nntrphnip
nic    nSe§ potrebuje vsaj povečano telovad-  prepričati, da v Mengšu zgradijo 0 za uresničitev programa devetletnega  dvorano. • A. Ž.
V Mengšu je 37 društev
Jjengeš, 20. oktobra - Rika B>nter vodi v občini Mengeš referat za družbene in društ-v*ne dejavnosti. Med obiskom y soboto je še posebej poudarja* da je danes v občini kar 37 društev. Vsa pa so zelo delov-na tako na športnem, kultur-nejn »n drugih področjih. , Med 37 društvi sta prenehala delovati le Nogometni klub ln Squash klub. Sicer **ako iz
pa
stopajo v dejavnosti
^artizan Mengeš, Turistično društvo je aktivno na vseh Področjih, Društvo Mihaelov Sem Je poskrbelo, da je Mengeš postal poznan v Složniji in onkraj meja. Uspehi gasilcev so prav tako zaznavni lfl odmevni v Sloveniji.
"Skratka, na društva smo v občini zares lahko ponosni," ugotavlja Rika Binter.
Na družbenem področju se prav tako kažejo samostojni koraki in odločanja v novi občini. Po delitveni bilanci bodo prevzeli zdravstveno enoto, enako je s šolo. Z novim letom bo začel samostojno delovati vrtec z enotama Sonček in Gobica. V urejene prostore se bo preselila knjižnica, večji pregled kot nekdaj imajo zdaj tudi nad socialnim položajem občanov in stanovanjsko problematiko. V kulturnem domu je dobilo urejen prostor kar deset društev. V občini pomagajajo tudi socialno ogroženim pri nakupu
Rika Binter, vodja referata za družbene in društvene dejavnosti
šolskih potrebščin. Še posebej aktivna pri pomoči pa sta Rdeči križ in Karitas. • A. Ž.
IZURJENE ROKE ODPRAVLJAJO BOLEČINO
z manualno zdravnik dr.
v Fizio Centru Trzin FCT *dravi paciente »ijo ruski
'adimir Borisov, specialist
DiSalne medicine in aku-£Ur*ture, ki .ma d. o
^črnske fakultete nostri-Uc£ano tudi v Sloveniji.
mehw,?onsov Je zag°vornik men; metode manualne Ukeedlcine- ki se 0d kiroPrak-
uPorablfaČIl0 raz,ikuJe> saJ koviteT \klroPraktika sun-tehnikn      imenovano trdo
vča.s» wTbttci)e'ki je
ki jo *.In, osnovna metoda, gibalih , rav,Jenju težav na
»Peciiii-t P°rablJa v FCT cine de manualne medi-
enereejc|7Q0r!s<?v' Je mišično Hn^.^^ka. To je
Pogosto pa je vzrok takšnih težav disfunkcija in rotacija zgornjih reber, predvsem prvega. Podobno lahko bolečine v prsnem delu hrbtenice, psevdokardialne bolečine, medreberne nev-ralgije (bolečine pri vdihu in izdihu), motnje v delovanju prebavil., izvirajo iz prsnega dela hrbtenice ali pa jh povzročajo zarotirana rebra tega predela.
Mišično energetska tehnika manualne medicine omogoča poleg korekcije vretenc tudi korekcijo reber.
Bolečine v križu z izžarevanjem s spodnje okončine pogosto povzročajo spremembe ledvenega dela hrbtenice, lahko pa so tudi
Sunkov\v]fr .teraPevt brez posledica disfunkcije mede tArv,   • vrtanja, bolečin in s i"~>*i
tem
Povezai
ničnih kosti. Mišično energetska tehnika omogoča tudi korekcijo medeničnih kosti. Disfunkcija v tem delu povzroča bolečine v spodnjem delu trebuha, v križu, mravl-za
..ni in paciento-aktivno mišično močjo odpravlja funkcionalne i, mra
motnje med vretenci. Man- ueiu "eound; -ih okončin, ualni terapevt v sodelovanju jinčenje spoanjm s pacientom uravnovesi mišični tonus, dolžino kit in Ve*i, s tem pa se seveda zmanjša bolečina in izboljša gibljivost prizadetega segmenta.
Mišično-
posledico pa ima tudi motnje v krvnem obtku, nastajanje varikoznih pojavov ter nekaterih oblik ginekoloških in
uroloških bolezni. Pri premaknjenih medeničnih kosteh je poleg neestetskega videza (nesimetričnost bokov, različna dolžina spodnjih okončin) pri ženskah možna tudi neplodnost, pri moških pa impotenca.
Tehniko miofascialne sprostitve se uporabi, kadar je mišično energetska tehnika kontraindicirana. To je tehnika, kjer je pacient pasiven, terapevt pa s pritiski in raztegi pripomore k uravno-vešenju mišičnega sistema bolečega predela.
Tehnika kranio-sakralne terapije omogoča normali-zaicjo likvorne dinamike v lobanji in hrbteničnem kanalu. Lobanja je namreč sestavljena iz več kosti, ki so med seboj povezane s "šivi", zato pride pogosto do disfunkcije med kostmi.
Paciente s težavami s hrbtenico pregledajo v FCT Fizio Centru Trzin brezplačno in svetujejo najustreznejši način zdravljenja. FIZIO CENTER TRZIN tel.: 162 18 37 I.O.C. Trzin, Hrastovec 10
energetska tehni-
-- jc namenjena korekcij, kostnih struktur in normalizaciji mišičnega tonusa posameznih skupin mišic pri težavah, kot so bolečine v vratnem,
prsnem in križnem delu hrbtenice.
Velikokrat se pojavljajo bolečine v vratu, zatilju, glavoboli, vrtoglavice, šutnje v ušesih, bolečine v ramenih, rokah in mravljinčenje kot posledica sprememb na vratni hrbtenici.
I.O.C Trzin, Hrastom 10
BREZPLAČNI PREGLED PRI ZDRAVNIKU SPECIALISTU. MANUALNE MEDICINE
IZKUŠNJE RUSKIM ZDRAVNIKOV. FIZlOTERAItVTOV IN MASERJEV
Brez bolečin nad bolečine!
Občina Žiri se lahko pohvali
Pri urejanju kraja so sami najbolj uspešni
Že dolga tradicija, da predvsem dobro povezani v kraju lahko zagotovijo njegov napredek, se še bolj potrjuje, odkar imajo svojo občino. V nekaj letih računajo, da bodo med najbolje komunalno urejenimi kraji.
Če je bilo oblikovanje nove občine kje logično in naravno, potem to zagotovo velja za nekdanjo krajevno skupnost Žiri občine Skofja Loka. Ustanovitev svoje občine je v tem kraju dala novi zagon pri njegovem urejanju, saj se je v treh letih obstoja napravilo več, kot prej v desetletju, čeprav je bilo povezovanje kraja in podjetij ter zbiranje samoprispevkov že nekdaj način, kako zagotoviti njegov napredek.
Nova občina, nov zagon
Posebnost nove občine Žiri je zagotovo ta, da so se z ustanovitvijo svoje tako lepo zaokrožene nove občine odločili, da upravljanje komunalne infrastrukture vzamejo v svoje roke. Pri tem so bila zatečena stanja različna:
so zastavili tudi projekt od- kritičnih delov. Učinki so jih vodnjavanja, kanalizacije in presenetili: izkoristek se je vodovoda v Plastuhovi grapi, podvojil, le še polovicajvode
Ker so tod gradili ločen kanalizacijski sistem, komunalni vodi pa so tekli na trasi ceste, je uresničitev tega projekta lani in letos kar občutno presegla prvotno oceno investicije - nanovo so uredili tudi cesto, in se po
nekoristno odteka v tla. Da se približajo normalnim izgubam na ravni ene petine, bo potrebnih še kar nekaj vlaganj, doseženo pa že pomeni, da se pomanjkanja vode v Žireh ni več treba bati. Tudi uvajanje vodomerov - letos so jih namestili več kot 70, bo verjetno prispevalo k bolj
vrednosti izenačila vlaganjem v Starih Žireh. Brez kanalizacije tako v Žireh ostajajo le  smotrni porabi vode. še Nova vas in del Dobra-čeve, pomisliti pa bo še Preveč Želja potrebno na nekatera man-     Drugo posebej poudarjeno
jša naselja na obrobju
Dvajset let stara čistilna naprava seveda zahteva stalno vzdrževanje in tudi večja obnovitvena vlaganja, tako so letos imeli okvaro na vitalnem delu - črpalki za vnos kisika v biološki del, zato so pri oskrbi s pitno vodo vse- jo v celoti zamenjali. Pri tem je ostalo naloga prebivalcev kakor velja, da je bilo to ugotavljajo, da učinki čiščen-  (pod strokovnim nadzorom
ja nihajo: ko je deževje, je
področje, kjer je bilo tudi veliko narejenega, pa so ceste. Pri lokalnih velja dogovor, da pri pripravljanju podlage za asfaltiranje občina sodeluje le z zagotavljanjem materiala za sistem odvodnjavanja, medtem ko
področje zaradi povsem do trajanega vodovoda že kritično, zaradi česar se je ponavljalo pomanjkanje vode, še bolj pa je bila problematična kvaliteta vode, zaradi česar so se v Žireh ne ravno redko pojavljale celo bolezni. Pri odvajanju odpadnih voda je bilo bolje: zelo solidno je bil izgrajen kanalizacijski sis-
zaradi mešane kanalizacije (meteorne in fekalne) velik dotok že zelo razredčen, učinek naprave pa majhen, medtem ko sicer dosegajo 90-do 95-odstotno čiščenje. Ko se dopolnjuje kanalizacijski sitem, bo potrebno misliti tudi na povečanje čistilne naprave, zlasti gnilišč, medtem ko je biološki del po
tem, ki pa še zdaleč ni ocenah strokovnjakov še do-pokrival celotnega naselja, volj velik. Pri vseh teh vla-imeli so tudi že čistilno ganjih je potrebno omeniti,
da je država obljubila pomoč v obsegu tretjine potrebnih sredstev, vendar te obljube ni uresničila.
občine) samih. Ko pa je vse pripravljeno pa občina zagotovi asfaltiranje. Lani je bilo asfaltiranih približno 5 kilometrov, kar je stalo občino skupaj okoli 45 milijonov tolarjev, letos pa je bilo tako veliko cest pripravljenih za asfaltiranje, da bi rabili v ta namen več kot 100 milijonov. Žal je občina morala, če si je hotela "odpreti okno v svet" finančno sodelovati tudi pri urejanju državne - regionalne ceste, pri čemer je lani k načrtovani asfaltni preplastitvi za potrebne razširitve ceste občina prispevala 30 milijonov tolarjev. Lani začet in letos zaključen 1,5 kilometra dolg odsek, ki je državo stal 37 milijonov tolarjev (tehnični pregled je bil uspešno opravljen prav pretekli teden) pa še ni dokončna rešitev: za letos in prihodnje leto pa še ostaja dobri 500 metrov. Prvo polovico naj bi zastavili še letos, drugo pa prihodnje leto, pri čemer se je občina obvezala, da zagotovi material za kam-nitno zložbo na Soro. Celotna investicija naj bi po ocenah dosegla od 25 do 30 milijonov.
Za zaključek opisa del na področju komunale in cest omenimo še vzdrževanje gozdnih cest, ki jih vzdržuje občina v sodelovanju z gozdarji, nadaljuje pa se tudi program urejanja vodotokov, ki ga izvaja Podjetje za urejanje hudournikov iz
napravo. Naloga občine je zato bila, da začne z dopolnjevanjem sistema in da zagotovi s primernim vzdrževanjem dobro obratovanje
čistilne naprave. Zato so na Vodovodno rešeto krpajo Ljubljane. Po neurjih lani, so občini ustanovili režijski     Kot smo že omenili) £aJje  bila opravljena vzdrževalna
bil poseben problem Zirov dela na Rakulku in Račevi, oskrba s pitno vodo, saj so letos Pa se uresničuje projekt stare salonitne cevi, iz katerih regulacije Jareščice v Jarčji je bil zgrajen, začele propa- dolini v izdelavi pa so prodati, puščati, in kar je bilo še Jekti tudi za regulacijo Osoj-bolj nevarno: v vodovod je niče v Starih Zireh. začela vdirati nesnaga. Kako «j , pereč je bil ta problem, Wov P,an.   v . najbolje pove podatek, da je za novo tisočletje bila izkoriščenost tega vodo-     Ena od pomembnejših navoda le četrtinska, kar pome-  log občine v letošnjem letu pa ni, da se je tri četrtine pitne vode izgubilo. Vodovod je bil v Plastuhovi grapi v celoti obnovljen, v precejšnjem delu tudi v Novi vasi, poleg
obrat v vsakoletnem občinskem proračunu pa kar precejšen delež namenili za tovrstna vlaganja.
Kmalu med najbolje komunalno urejenimi
Po skoraj treh letih obstoja občine in omenjene nove organiziranosti sta za njimi že dva velika investicijska zalogaja: izgradnja kanalizacijskega sistema v Starih Žireh za več kot sto hiš z vsemi potrebnimi prečrpova-
so spremembe prostorskega dela družbenega plana, pri čemer kaže omeniti, da je kar 150 vloženih predlogov kar dober dokaz, kako po-
lišči, ki je bil grajen v letih .
1995 in 1996 in stal okoli 70 tega pa so opravili tudi vrsto trebno je ta temeljni pros-milijonov tolarjev; že lani pa  popravil in krpanj najbolj  torski dokument popraviti.
TOBO
AVTOSERVIS, d.o.o.
Novovaška 67, ŽIRI, tel./fax: 064/692-152
• AVTOMEHANIČNE STORITVE    • OPTIKA
• VULKANIZERSTVO
- PO UGODNIH CENAH VAM STALNO nudimo avto plašče zimskih in letnih profilov, proizvajalcev SAVA - SEMPERIT, BARUN, MICHELIN, GOODYEAR, MARANGONI, obnovljene BANDAG
Servis in prodaja vozil DAEVVOO
V zalogi imamo stalno tudi OLJA, AKUMULATORJE in REZERVNE DELE.
Pri osebni pnevmatiki, akumulatorjih in oljih kupljenih pri nas nudimo BREZPLAČNE MENJAVE. Delovni čas: vsak dan od 7. do 12. in od 14. do 18., sobota od 7. do 13. ure
Tradicionalni pohod okrog Žirov ob prazniku
frizerski salon
MARIJA
Loška cesa 11,4226 Žiri, tel.: (064) 691 -887
Marija Mlinar, s.p. ifIM** Gasilska 8, 4226Žiri, tel. doma: (064) 691-780
Kadar ste v stiski za slavnostno pričesko (spenjanje), klasično ali modno striženje, nas obiščite. Posvetili se vam bomo in vam svetovali pri izbiri. Nudimo vam moški in ženski del salona.
A/1 ^hh^\
/   i/~ir r\w d.o.o.
HIDRAVLIKA
Prvomajska 9, 4226 Žiri
Nudimo vam: - izdelavo ter servis hidravličnih cilindrov - honane cevi - kromirane batnice za hid. in pnev. cilindre - tesnila - zglobni ležaji in ušesa - in ostale hidravlične komponente (ventili, blokovni sistemi)
za informacije smo vam na razpolago na tel./fax: 064 691-566
s.p. Matjaž Oblak, oec, Čevljarska ul. 29, Žiri
CITROEN AVT00DPAD
DOBRAČEVSKA ULICA
32, 4226 ŽIRI tel, in fax: 064/692-194, mobitel: 0609/632-593
Odkup rabljenih ali poškodovanih
avtomobilov CITROEN
ter prodaja rabljenih ali novih rezervnih delov z montažo ali brez
CAFFE BAR
GEPARD
Jobstova 17, Žiri, tel.:691-220
DELOVNI ČAS; PON. PETKA OD 10. DO 23. URE SOBOTA OD 10. DO 24. URE NEDELJA OD 14. DO 22. URE
Tri etape pohoda ali v treh letih okrog Žirov
Pohod okrog Žirov ima že kar lepo tradicijo. Letos je bil že sedemnajsti povrsti, vsako leto P" pohodniki prehodijo eno od treh etap.
Žiri, 19. oktobra • Ko so nemške okupatorske sile v letu 1945. hočeš nočeš morale zapustiti Žiri, so se domačini seveda silno razveselili. V spomin na ta veseli dogodek, ki je v zgodovino tega konca kasneje prispeval krajevni praznik, so se ob vseh proslavah in dogodkih Žirovci odpravljali tudi na pohod okorg Žirov. Pohod je sedanjo podobo dobil pred sedemnajstimi leti, koje njegovo pripravo prevzelo planinsko društvo.
Pravzaprav žirovski planinci vsako leto pripravijo le tretjino poti okrog Žirov. Celotna pot od pohodnika zahteva kar šestnajst ur krepke hoje, kar pa je za en sam in še praznični pohod povrhu, vendarle nekoliko preveč. Pohodniki okorg Žirov torej pridejo 'v treh letih'. Letos so se iz Žirov čez Smrečje podali na Goro-peke, druga etapa obsega pot med Breznico, Mrzlim vrhom
in Javorčem ter tretja pot med Žirmi, Vrsnikom in Breznico.
Letos je bilo vreme pohod-nikom še kako naklonjeno. Ves Čas je sijalo sonce, vendar pa se organizatorji na vreme nikoli posebej ne ozirajo -nepisano pravilo je, da pohod mora biti konec tedna, ki je najbližji prazniku. Pa naj bo sonce, dež ali pa megla.
Prvi večji postanek na polovici poti je planince čakal pod Golim Vrhom. Zanje so taborniki iz rodu zelenega Žirka (pod Golim vrhom so postavili svoj indijanski šotor) skuhali kar kakih petdeset litrov čaja.
Po približno petih urah so pohodniki vendarle 'pribrcali' do cilja, do Goropek.
Tam je že prijetno dišal golaž, ki ga je vsak od pohod-nikov dobil zastonj. Organizatorji so pohodikom ponudili tudi prevoz do Žirov s kombijem, saj je hoja po asfaltu pač vse prej kot prijetna. Prav vsi
Franci, Majda, Renata in Pavel iz Žirov so
letos zakljult*
svoj prvi krog okrog Žirov. Ko so primerjali vse tri e^L^ zaupali, da se jim je lanska zdela najdaljša Drugo Uto « začeli z novim krogom, na pohod pa se odpravijo malo l & rekreacije, malo zaradi dobre družbe, predvsem Paf0i spomina na konec vojne, saj so vsi otroci vojne, ki „ odhoda Nemcev zelo razveselili. Še posebej Majda in Ke , \ saj so v njihovi hiši Nemci imeli postojanko. In nenazam\ odločitvi nekaj pripomore tudi golaž, letos pa je bil "ten posebej dober, saj ga je skuhal alpinski kuhar.
pohodniki so do cilja srečno dobrem golažu kmalu p°za prišli, bolj ali manj utrujeni, jeni.
ampak napori so bili ob
• tji
Slovenski misijonski zbor v Zireh
Žirovci predali svojega misijonarja
V nedeljo je bila v in pred cerkvijo v Žireh vseslovenska misijonska proslava, na kateJJ..^ slovesno izročili misijonarski križ Romanu Logarju, ki odhaja kot laični misijonar v ZambU
Žiri, 20. oktobra - Vsakoletna misijonska proslava, ki jo je vodil slovenski nadškof in ljubljanski metropolit dr. Franc Rode, je bila letos v nedeljo v Žireh, na njej pa se je zbralo nad petdeset duhovnikov in redovnic, ter laičnih misijonarjev, ki so trenutno na dopustu v Sloveniji. Ker sO jih obiskali tudi nekateri prebivalci iz misij ona v Zambiji, je bil obred pravo srečanje različnih kultur. V Žireh ne pomnijo, da bi se zbralo v cerkvi in pred njo toliko ljudi.
Na nedeljski prireditvi vseslovenske misijonske proslave
so združili kar tri dogodke: poleg srečanja misijonarjev, je slovenski nadškof in ljubljanski metropolit dr. Franc Rode izročil domačinu Romanu Logarju misijonarski križ, Žirovci pa so simbolično predali tega moža misijonu in izmenjali so si darila. V ponedeljek namreč odhaja v mesto N'go-mo v Zambiji, kjer bo kot laični misijonar v slovenskem jezuitskem misijonu odprl trgovino in mlin, saj je po poklicu trgovski pomočnik.
Prireditev se je začela z nastopom pihalne godbe Al-pine pred cerkvijo, nato pa je sprevod duhovnikov in misijo-
Program praznovanje 23, oktobra
Ob 12. uri se bodo pri Županu na DobraČevi zbrali nekdanji borci Jurišnega bataljona;
ob 16. uri bo pred spomenikom NOB pri Osnovni šoli proslava, ki bo združena z otvoritvijo prenovljenega spomenika; ob 17. uri in 30 minut bo v večnamenskem prostoru osnovne šole v Žireh okrogla miza na temo 23. oktober 1943; v okviru praznovanja bodo pogostili tudi krajane, starejše od 80 let.
Metropolitev objem misijonarja Romana Logarja.
narjev ob zvokih slavnostne koračnice, na čelu z nadškofom, krenil v cerkev. Najprej je bila slovesna maša, v kateri je sodeloval domač cerkveni zbor, berila in prošnje pa so brali misijonarji z vsega sveta: iz Papue - Nove Gvineje, iz Afrike, Madagaskarja, tudi v
jezikih iz teh okolij- ^% nadškof izročil RoB^J
RADIO SORA?
SMO "škofjeloški mernik"; "selški sejalec", "poljanska kronika",
"žirovski glasnik", "sorski vestnik".. B POZNALI STE NAS pod imenom Radio Žiri, kjer so naši začetki, naša
izobraževanje in 17-letno delo. Postali smo večji in slišnejši. Izkušnje se
prenašajo v nove čase z novimi spoznanji in s sodobno tehnično opremo. M ODDAJAMO na treh frekvencah na 89,8 MHz z oddajnika na Koprivniku,
na 91,2 Mhz z oddajnika na Lubniku in na 96,4 oddajnika na Kališu. > SLIŠNOST: Škofja Loka, Selška, Poljanska dolina, Žiri, Kranj, Tržič, Kamnik,
Medvode, Ljubljana, Vrhnika, Idrija - del. M SMO INFORMATIVNA RADIJSKA POSTAJA s posebnim poudarkom na
informacijah iz domačih logov in neposredne soseščine M POSLUŠATE NAS LAHKO 24 UR NA DAN, podnevi in ponoči. Vodeni program
pripravljamo vsak dan med 5.30 uro zjutraj in 19.30 uro zvečer,
ob petkih do 22. ure zvečer. »IZ RADIJSKEGA PROGRAMA:
- ponedeljek: 1100 Oddaja za upokojence, 17.00 Športna oddaja, 18.00 Brbotavček (osnovnošolski program)
- torek: 17.00 Novice, 18.00 Pogovori z župani občin ■ sreda: 10.30 Sredino kulturno dopoldne, 17.00 Klepet ob glasbi
- četrtek: 11.00 Po poteh vaših vprašanj in pobud, 17.30 Od svečke do volana, 19.00 Vandranje s harmoniko
- petek: 11.00 Novosti iz slovenskih kinematografov, 16.30 Turistično popoldne, 19.30 Zadetek v petek /nagradni kviz/
- sobota: 10.00 Gimnazijski program, 11.00 Evropa v enem tednu "* /tedenski pregled dogodkov iz BBC-ja/, 18.00 Študentska napetost
- nedelja: 9.00 Aktualni družbenopolitični dogodki z gosti, 10.00 Kmetijska oddaja, 11.00 Škofjeloški tednik (tedenski pregled najpomembnejših dogodkov), 13.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev
- vsak dan: 6.15 in 8.30 Jutranji pogovor, 10.00 Novice, obvestila 12.00 BBC novice, 14.30 Brezplačni mali oglasi, 15.00 Dogodki danes, jutri, 17.00 Novice
IN KOT REKA SORA VALOVI PO ŽIROVSKEM, POLJANSKEM, SELŠKEM, V ŠKOFJI LOKI, TAKO TUDI VALOVI RADIA SORA VALOVIJO IN ZDRUŽUJEJO POSLUŠALCE PO LOŠKEM, SORSKEM IN ŠE ČEZ.
NA RADIU SORA OSTAJAMO VAŠI ZNANCI IN PRIJATELJI 24 UR DNEVNO!
RDS STEREO 89.8
91.2 96.4
RADIO SORA
Radio Sora, podjetje za informiranje, d.o.o. Poljanska 2, 4220 Škofja Loka tel./fax tel./fax: 064/624-039 studio: Trg svobode 2,4226 Žiri tel.: 064/691 123, 692 222 fax: 064/691-258
nausKoi urotu nw. garju misijonarski križ, po' Pa je naša misijonska skup"? simbolično predala nov« laičnega misijonarja skup iz Zambije, ki ga je sprejgj globokim priklonom m JJH Sledila je izmenjava Om skupina iz Zambije je p^h sala po cerkvi s koJa^ polnimi plodov zemlje , glavah, rudarsko svetih0, podarila par čevljev J "punkelj" in čipko v Slovenije, dva župljana Vjj odnih nošah pa nekaj trad^ nalnih žirovskih meS dobrot in pijačo.
Po opravljenih obredij sledil v cerkvi tudi konce* p, nastop
osemčlanska Pe»,iij
lupina BaStella iz Z^L « je naprej predstavila JI gične pesmi, ki jih uporam Pn verskih obredih, nato J tudi ob spremljavi bob" narodne plese in običaje. .
Kot nam je dejal župflgl Jože Stržaj, v Žireh ne P°'f mjo, da bi se v cerkvi inPL njo zbralo toliko ljudi. Oy Mejo, da jih je bilo vet * 1500, ki so zbrano sledili^, triurnemu programu, P° živih ljudi je bilo vl<m izredno prijetno. Ta p^p rev je bila po mnenju žup" j, lep primer srečanja raz}1 ^ kultur, in hkrati soiit}*' bogati. • Š. Z.
R°jstni dan ima 18. septembra 1897
Stoletnica kranjske "kremšnite"
Katera je najmarkantnejša stavba v mestu Kranju? Gimnazija, seveda, je prepričan njen ravnatelj Franci Rozman, ki je v petek zvečer povabil nekdanje gimnazijce in druge goste na Svečanost ob stoletnici zgraditve gimnazijskega poslopja.
Kranj, 21. oktobra - Ivo Bizjak, nekdaj  danes v njej šola dvakrat več mladih l»ai sam irM.«.i,i ----«— (okroglo tisoč).
sam kranjski gimnazijec, zdaj pa »'»venski varuh človekovih pravic, je da bi oznaki "najmarkantnejša" naJbrž kdo oporekal, zagotovo pa je gimnazijska stavba v mestu najpomemb-j^JŠa. Res je, lepa je; obarvani svetlo kot wemna rezina se ji častitljiva leta prav •"c ne poznajo. V njegovih gimnazijskih 'et'h je bila siva in čeravno kasneje flograjevana, je kar težko verjeti, da se
Ivo Bizjak je dejal, da gimnazijska stavba, če še tako lepa, ne bi nič pomenila brez zavzetih profesorjev, ki ji vdihnejo duha, mladim pa znanje, razumevanje, spodbudo. Številne generacije kranjskih gimnazijcev so uporabile svoje znanje in sposobnosti za lastno dobro, dobro svojih družin in Slovencev. Dajala je učitelje, zdravnike, pravnike, znanst-
venike... Prav gimnazija je pomembno prispevala k utrjevanju zavesti in s tem obstoju slovenskega naroda.
Gimnaziji za rojstni dan je Ivo Bizjak zaželel: naj ima dobre profesorje, zavzete za delo in dijakom prijazne; zvedave dijake; naj maturanti dosežejo svoje cilje in naj se radi spominjajo gimnazije.
V "paberkovanju po stoletni zgodovini kranjske gimnazije" sta povezovalca petkove svečanosti nanizala vrsto letnic in pomembnih dogodkov: 1861 ustanovljena klasična nižja gimnazija z nemškim jezikom, 1894 popolna klasična gimnazija, 1897 novo gimnazijsko poslopje, 1091 prva velika matura, pa iz še ne tako daljne zgodovine: 1975/76 prva dva pedagoška oddelka, 1980 pouk že v prizidku, avgusta 1988 sedanja podoba "kremšnite"... Povedala sta, da je bila otvoritev gimnazije velik dogodek za Kranj; meščani so okrasili mesto in izobesili zastave, kar se kasneje ni več ponovilo. Govorila sta o dijaških gospodinjah pa o "protidržavnih" gimnazijcih, o uvajanju samoupravljanja in učiteljski stavki...
V izjemno kvalitetnem kulturnem delu svečanosti so nastopili: gimnazijski zbor pod vodstvom prof. Vide Kopač, Polde Bibič z odlomkom iz Prešernovega Krsta pri Savici, kvartet flavt, pianist Aci Bertoncelj in violinist Jernej Brence ter Jože Jerič s pesmijo o svobodi. • H. Jelovčan, foto: T. Doki
°dlikov
anja kranjskega Rdečega križa 101 krvodajalcu
. —j- "----J----fc,~ --•»* " " r»w«j»iy«
Kiti človek za človeka ni zgolj fraza
^fiSi0 U petih ob^n» k* Jin "pokriva" območna organizacija RK Kranj, darovalo kri blizu tri tisoč ljudi. > ki so darovali kri že 25-krat ali celo večkrat, so na petkovi slovesnosti prejeli posebna odlikovanja.
A 21. oktobra - Menda Nh,0 od,ikovancev kot letos, zadnJih deset ,et ni
ft,es,nnobem> "eto
p občine Kranj je bil
V dvorano
Jijen 101, ki je daroval J že 25-krat aH celo večkrat. *eWder med letošnjimi odli-*°vanci je Vinko Meserko, ki f Prejel priznanje za 75-krat Jtovano kri. Očitno pa je "»lo odlikovanje napisano pre-fi!odai> saj je kri daroval ie BHrat.
tvan Kepic, predsednik ob-J^ne organizacije Rdečega *nža Kranj, se je zahvalil Isem aktivistom RK na ter ?im, ki om~~ •
°rgan
hirajo krvoda-
*lce> seveda
lstim ki iT , pa še Posebej <in\ *n daruj«"
obe ka
»n, ki
Jih
■Jjejo. Iz petih
oreaniVo" Pokriva" kranjs °val08 ? • °*Ja' Je tetos dar
Sejalcev \0kr°8 2600 HeJSte' konec 1-ta se
r°«osni
ec leta se Približalo 3000.
državi. Sedem desetin denarja so namenili za pomoč v obliki prehrane - razdelili so okrog 400 paketov - skupaj s Cen-
tn Kepic n1? t0'" Je deJal trom za socialno delo Kranj [Udi druge' a? • Pa omenil Pa izdelali seznam 35 družin,
biža.UrUge akciJe* Rdečega
^amf^^-iieNiko-Sjsko „   na območju
Nno oSS°na t0larjev za * UVr,ti,i8r°Žene' s čimer so rst,fc na tretje mesto v
ki so bile deležne denarnih pomoči. Kot je dejal predsednik Ivan Kepic, ne gre prezreti tudi pomoči ljudem na domu, pomoči beguncem (od 3000 v lanskem letu jih je trenutno še 123), ki pri Rdečem križu dobe hrano, oblačila, različne
informacije. V okviru civilne zaščite je Rdeči križ organiziral tudi 70-urni tečaj prve pomoči za bolničarje. Ivan Kepic je v sklepu nagovora pohvalil dobro sodelovanje z vsemi župani ter povabil člane na skupščino 29. oktobra, na kateri bodo pregledali štiriletno delo, sprejeli nov statut ter izvolili novo vodstvo organizacije.
Damjan Slabe iz slovenskega Rdečega križa je dejal, da
Uspele
organizirane počitnice
Škofja Loka, 20. oktobra - Društvo ^jateljev mladine Škofja Loka je v teh let * VSem doDrolnikom, ki so pomagali k ,; izvedbi organiziranih počitnic za naslovom "Dobimo se ob pol
tešn.i
S bila tudnSVahval°, saJ Je ugotovilo, da ^ar 144 m etoSru-a ^vrstna akcija uspešna. lz nižiih ° 1 (Predvsem je šlo za otroke ?QWvan-raZre^0V osnovnih šol) so v V*kim "J.U S KnJlžnico Ivana Tavčarja,
. Knjižnico * dveh Int. -Tm in Podjetjei .  "lokacijah: v Škofi i Vik
m Freising na Loki in na Trati,
omogočili organizirano, veselo ter poučno preživljanje počitnic, pri čemer so jim ponudili športno rekreativne dejavnosti, likovne delavnice, družabne igre, računalniške delavnice, ure pravljic, spoznavanje domačih kamnin, praznične noše babic in dedkov, igre s knjigo in pouk o zdravi prehrani. To obliko skrbi za najmlajše Šolarje, ki bi sicer bili prepuščeni cesti, so poleg že imenovanih sodelujočih omogočile tudi vse tri osnovne šole ter vrtec, posebno pohvalno pa je tudi, da so priskočila na pomoč tudi podjetja. • Š. Ž.
je kranjska organizacija eden od stebrov krvodajalstva v Sloveniji in da misel Biti človek za Človeka res ni le fraza.
Seznam vseh odlikovancev, ki so v petek prijeli priznanja za 25-krat, 30-krat in 35-krat darovano kri, bi bil predolg. 40-kratni darovalci pa so: Apolonija Šavs, Matjaž Kni-fic, Marjan Resnik, Niko Kožuh, Dušan Ban, Matjaž Savinšek, Bojan Kok; 45-krat so darovali kri: Edvard Roš, Mirko Rant, Ivan Bernard, Štefan Cmrečnjak, 50-krat Blaž Bakovnik, 55-krat Antonija Mikelj, 60-krat Jože Šilar, Martin Dacar, odlikovanje za 75-krat darovano kri pa je prejel Vinko Meserko (na sliki). Odlikovanja je podelila podpredsednica območne organizacije RK Kranj Nada Sifrer.
V kulturnem delu svečanosti je zapel moški oktet Klas, lepe misli pa je prebrala Alenka Bole-Vrabec. • H. Jelovčan, foto: T. Doki
Tradicija ostaja, staro se umika novemu
Bizjakova gostilna v novih prostorih
Zgornja Bela - Bizjakovi so pred štirimi leti nasproti stare gostilne začeli graditi novo, večjo in sodobnejšo. Petega septembra letos so se že preselili v nove prostore, v petek pa so pripravili srečanje, na katerega so povabili izvajalce del, gostince, poslovne partnerje,
Veronika Aljančič in
Na zdravje in na uspešno delo njen ata Joža Markun.
sosede... Gostilna s 174 sedeži in z dvema sobama za večje in manjše druščine je bila polna do zadnjega sedeža. Pri peči so tako kot že prej v stari gostilni sedeli Belani, med gosti pa smo videli tudi preddvorskega župana Mirana Zadnikarja, njegovega kranjskega kolega Vitomirja Grosa ter varuha človekovih pravic, domačina Iva Bizjaka. Veronika Aljančič, ki skupaj z možem Rudijem nadaljuje družinsko gostinsko tradicijo, se je vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji nove gostilne, lepo zahvalila; ata Jože Markun, ki je skupaj z ženo Francko vodil gostilno polnih 45 let, pa je povedal marsikaj zanimivega o zgodovini gostilne Pr' Bizjak. Začetek pomeni dovoljenje za točenje žganja in vina ter za prodajo tobaka, ki ga 1804. leta Margareti Biziak izdala tedanja dežela Kranjska. Gostilna je bila potlej z izjemo kratkega časa odprta neprekinjeno, tudi med prvo in drugo svetovno vojno. V 193 letih je bila tudi dve leti v zakupu, po drugi svetovni vojni, ko so jo celo preimenovali v Gostilno pod Kališčem, pa tri leta v upravljanju Gostinskega podjetja Storžič iz Preddvora. Zanimivo je, da imajo v Bizjakovi rodbini svoje korenine tudi nekdanji oz. sedanji gostinci iz gostilne Pr' Benk v Križah, hotela Post v Liehtensteinu, restavracije v švicarskem Schanu, hotela na Šmarjetni gori in gostilne Pri Majerju v Kranju. • C.Z., slika: G. Sinik
Praznik v Tunjicah
Korak bliže Lenartu
Kamniški župan Tone Smolnikarje v soboto popoldne odprl devetsto metrov dolg odsek ceste proti meji z občino Cerklje.
Tunjice, 20. oktobra - Župan občine Kamnik Tone Smolnikar s sodelavci iz občinske uprave je v soboto popoldne s predstavniki krajevne skupnosti in gradbenega odbora iz krajevne skupnosti Tunjice odprl devetsto metrov dolg odsek ceste od Laniš proti Lenartu v občini Cerklje. Pred dvema letoma sta si na kraju, kjer je bilo zdaj odprtje ceste, segla v roke župana Kamnika in Cerkelj in potrdila, da bo cestna povezava med občinama prek Lenarta in Laniš tudi dobila asfaltno prevleko.
Do občinske meje je cesta s cerkljanske strani že asfaltirana. Letos pa so v kamniški občini uredili s sredstvi iz občinskega proračuna in s prispevkom ter delom krajanov Tunjic, ki so za modernizacijo ceste tudi brezplačno odstopili zemljo, približno polovico odseka do občinske meje. Na blagoslovivti ceste pa je tunjiški župnik Pavel Juhant v šali ugotovil, da je pred dnevi ugotovil, da je 15.000 mark že zagotovljenih tudi za nadaljevanje del na zadnjem devetsto metrov dolgem odseku. • A. Ž.
Koroški žičničarji v novi sezoni še kako računajo na slovenske smučarje
Samo na enem smučišču več novosti, kot na vseh slovenskih
Medtem ko koroški turistični delavci priznavajo, da so razočarani nad poletno sezono, pa se že veselijo zime, za katero so pripravili
vrsto novosti - Na Moelltal od minulega petka naprej vozi najdaljša tunelska žičnica na svetu (4800 metrov), ki so jo med prvimi predstavili slovenskim novinarjem.
Flattach, 21. oktobra • Smučarjem, pa tudi tistim, ki le uživate ob gledanju smučar-ije ali prebiranju o zimskih radostih, seveda ni treba predstavljati avstrijske Koroške kot smučarske dežele, ali kot so jo poimenovali sami, "Dežele zimskih užitkov". Tudi ni naš namen, da bi naše smučarje iz slovenskih smučišč "preganjali" čez mejo, treba na je priznati, da naša smučišča že dolgo niso več konkurenčna mnogim "sosednjim" in da so sosedje na Koroškem letos ponovno poskrbeli, da bomo sebe in naše turiste ponovno vozili na smučanje prek Karavank.
Ni šc dolgo, kar so se sestali naši žičnČarji in povedali, kako se pripravljajo na letošnjo zimo. Povedali so, kakšno dodatno ponudbo v turističnih krajih so pripravili, koliko so postalili novih postelj in kaj vse so naredili za lepše zimske počitnice. Ko pa je bilo treba povedati podatek, kaj je z zastarelimi žičnicami, koliko je novih posodobljeni naprav, pa so
bili tiho......saj razen cen, na
vseh slovenskih žičnicah skupaj niso spremenili tako rekoč nič. Zato smo novinarji, ki so nas koroški turistični delavci v sodelovanju z Emono Globtourjem popeljali na ogled najnovejše pridobitve, nove predorske žičnice na ledenik Moeltal, lahko slišali vrsto novosti, ki so jih za letos pripravili v nam najbližjih smučarskih središčih. Tako bodo v Mokrinah letošnjo sezono odprli 29. novembra z velikim smučarskim praz-
Na avstrijskih smučiščih so Elanovi demonstratorji novinarjem, turističnim agentom in ostalim smučarjem predstavili popularno carving smučko.
Tako kot pri nas so tudi na koroških smučiščih cene dnevnih smučarskih vozovnic precej različne. V Mokrinah bo tako za dnevno karto za odraslega v glavni sezoni treba odšteti 360 Šilingov, v Bad Kleinkirchheimu 340 šilingov, v Arnotdsteinu 275 Šilingov, na Molltalu 380 šilingov.... Povsod ponujajo vrsto popustov, od družinskih, do popustov za mlade in otroke ter popustov glede na dolžino smučanja (od dolečene ure naprej). Če smučarske karte kupite v Sloveniji (Globtour Kranjska Gora) ali od letos naprej tudi na Hruški ob avtocesti pa so najmanj 5 ali več odstotkov cenejše.
novanjem, ko bodo na smučišču veljale tudi posebno ugodne cene, smučarji, zlasti borderji, pa bodo veseli nove štirisedežnice, ki bo zamenjala staro vlečnico ob FIS progi za borderje. Novo štirisedežnico so namesto prejšnje vlečnice postavili tudi na Katchbergu, kjer bo zelo atraktiven tudi tako imenovani "biolift", kar pomeni, da te po končanem
Minuli petek so na koroškem smučišču Moelltal za smučarje odprli najdaljšo tunelsko žičnico na svetu, ki bo tudi pozimi smučarjem omogočala nemoten pristop na ledenik.
Nekdanji avstrijski olimpijski snmkaški prvak in "legenda" avstrijskega smučanja, danes 44-Ictni Franz Klammer, avstrijskim žicničarjem pomaga pri propagiranju smučišč.
smučanju skozi globok (cel) sneg v dolini čakajo s konjsko vprego, nato pa te konji z vrvico potegnejo do vrha Katchberga, od koder se spet spustiš v dolino.... Biolift pa ni zgolj zato, ker so pač nove smučarske naprave tudi v Avstriji drage, temveč tudi zato, ker se pri sosedih dobro zavedajo, da je pač neokrnjena narava za turiste še kako pomembna.
Ravno skrb za naravo je bila tudi ena od pomembnih faktorjev pri odločitvi za izgradnjo ene izmed novosti svetovenega formata. Minuli petek so namreč odprli enkratno podzemno žičnico na ledenik Moelltal, ki leži 3120 metrov visoko. To je tudi edino smučišče na Koroškem, ki ponuja poletno smuko, pozimi pa so smučarji imeli težave pri dostopu na smučišče, saj je bila ozka cesta na ledenik velikokrat zaprta. "Investicija, kar pomeni izgradnja predora, žičnice, poleg tega pa tudi izgradnja nove dvosedež-nice na smučišču, je vredna 450 milijonov avstrijskih šilingov. 85 odstotkov sem vložil lastnih sredstev, ostalo pa mi je pomagala država s subvencijami (okoli 50 milijonpv šilingov). Investicija se mi bo izplačala, če bo v povprečno 300 smučarskih dneh na leto na smučišču 700 smučarjev," je povedal lastnik Heinrich Schultz, ki ima pod svojim okrilljem kar sedem koroških smučišč (Mallnitz, Sillan, Matrei, Alm, ...).
Sicer pa je podzemska žičnica dolga 4800 metrov in vozi s hitrostjo 43 kilometrov na uro, kar pomeni, da pot pod zemljo opravi v 8 minutah. Na njej so ta konec tedna že trenirali naši mladi reprezentantje...
• V. Stanovnik
Starši primskovških šolarjev na nogah
Zakaj izpod Jenkove k Čopovi šoli
Staršem seveda ni vseeno, v katero oziroma kakšno šolo bodo njihovi otroci hodili. Mnogi od njih so pripravljeni braniti sedanji status primskovške šole predvsem zaradi njene drugačnosti, ki jo daje VVambachova metoda pouka. Zato so v petek, brž ko se je novica razlegla, začeli zbirati podpise proti spremembi, pisali peticije. Danes popoldne se namerava o tem izreči odbor sveta mestne občine Kranj za šolstvo, svet osnovne šole Simona Jenka pa naj bi se zvečer opredelil po strokovni plati. Sestal se bo tudi svet krajevne skupnosti Primskovo; jutri se bo z domačimi občinskimi svetniki dogovoril za stališče, ki ga bodo zastopali na sredini seji sveta. Skratka, boj proti novi matični šoli poteka na vseh mogočih ravneh.
Darko Zupane, podpredsednik odbora za šolstvo, je v občinskem svetu že večkrat opozoril, da pogreša strategijo razvoja šolstva v mestni občini Kranj. In prav v tem grmu zdaj, kot vse kaže, tiči zajec. Namesto ponujenega razvojnega programa, ki naj bi ga predebatirali ter dodelali v strokovnih in laičnih zainteresiranih skupinah, je neke vrste tak dokument zdaj vgrajen v osnutke odlokov o ustanovitvi osnovnih šol. Ti sicer ne govore o metodah pouka, niti ne o morebitnih novih gradnjah, o odpravi preostanka dvoizmenskega pouka in podlagah na devetletno obvezno šolanje, govore pa o matičnih šolah in njihovih podružnicah ter o šolskih okoliših.
Nehotena napaka ali premišljeno zavajanj^ Starši, ki jim je po zakonu omogoče« svobodna izbira šole za njihove otroke, neprikritim nezaupanjem še toliko glasne) sprašujejo, kaj je v ozadju. . . 0
Zal se v upravi mestne občine Kranj mogli potruditi, da bi ponujeno spremem" vsaj argumentirano obrazložili, če že vprasa niso mogli nikogar. Darko Jarc, predsednt odbora za šolstvo pri svetu mestne občin Kranj, je o problemu pred začetkom p°f_ danske seje odbora lahko povedal le oseD» stališče: "Kot oče in krajan PrimskovegJ menim, da je škoda, ker je občina pripra*1 taka gradiva brez kakršnegakoli argumenj8^ katerim bi pojasnila, zakaj je drugačna resi* boljša. Odloke je treba sprejeti, to je res, na«
r-EJeti,
pa ni pravi. Starši so upravičeno revoltiram, posebej tisti, ki otroke vozijo v primsko^^ solo zaradi drugačne metode pouka. Ner«'đ"
t'e tudi, ker se spet "nekaj" dogaja ravno oKiJ »rimskovega. Upam, da bomo našli skup jezik in da bodo v upravi mestne o»cin predloge še enkrat pretehtali in ponudili no materiale. Zdaj je zadnji čas za strp«1 dogovarjanje."
Svoje stališče, ki ga bodo zagovarjali svetmj pa so že izoblikovali v mestnem odboru 1» Kranj. V izjavi za javnost so med drmj^1 zapisali, da nasprotujejo takšnim rešitvam, . bi Kranjčanom vzele zakonite pravice o izi osnovnošolskega izobraževanja svojih otr ;
Zanimivo je, da se okoliša za primskovško štirirazrednico in matično Čopovo šolo po ponujenem osnutku odloka ne spreminjata, kar bi bilo pričakovati, če bi bila povod za spremembo nameravana odprava dvoizmenskega pouka v Jenkovi šoli. V štirirazrednico na Primskovem naj bi še naprej hodili otroci iz krajevne skupnosti Primskovo do C. Staneta Žagarja, v osemletko Matije Čopa pa otroci iz krajevne skupnosti Bratov Smuk in dela krajevne skupnosti Primskovo do C. Staneta Žagarja, s tem, da Čopova šola usklajuje vpis otrok z drugima dvema osemletkama na Planini, to je z Aljaževo in Žagarjevo šolo, s katerima ima skupni okoliš.
Kljub na videz nespremenjenemu šolskemu okolišu za matično Čopovo šolo (Primskovo do C. Staneta Žagarja) pa Jenkova matična šola, v kateri so doslej nadaljevali primskovški učenci na predmetni stopnji, v svojem šolskem okolišu po osnutku odloka nima več Primskovega.
nra*'c
"Razen individualnega omejevanja r s0dj: staršem župan predlaga odločanje • ^ , celotnega Primskovega. Primskovo o°' j„i šolski okoliš nove šole Matije Čopa Hj 0 Zjfr oddelkom podružnične šole Primskovo gj bližno 150 učencev) bi z eno
potezo p^Jj,
tradicionalno navezanost na centralno ^
Simona Jenka. Brez demografske^ .r ^
i
strokovnih podlag ni mogoče odločati
torske študije za področje šolstva, brez ^
mirunin stflnfov in  /nnnslpnih  V S      ' ^0
miranja staršev in zaposlenih v strokovnih podlag ni mogoče < pomembnih stvareh," so zapisali
rimsk°
Podobno spremembo kot za Pxu""'~$frf šolo, ki pa je logična, kranjski župan p e j svetnikom tudi za podružnico ZagarJ t;m
svetnikom tudi za podružnico Trbojah. Le-to naj bi izločili
ma"
iz I»S*rft
Zagarjeve šole, ker je v drugi, ^ občini, otroci iz njenega okoliša pa še naprej prihajali k pouku v Kranj.
• H. Jelovčan, foto: !• "
Vse je pripravljeno za obnovitev Puštalskega mostu
Most v Puštal bo moral počakati toplejše pomlad'
Škofja Loka, 20. oktobra -Marsikdo se je začudil, da ob lanskih obširnih asfalterskih delih tudi skozi samo Škofjo Loko niso v celoti preplastili z novo asfaltno prevleko ceste iz starega mestnega jedra v Puštal. Raziskave so namreč pokazale, da je most hudo načet, in da je potrebno temeljitejše popravilo. Letos jih je prehitelo hladno vreme.
Čeprav šteje betonski most čez Poljansko Soro v Puštal le dobri dve desetletji, kar za tak objekt še zdaleč ne bi smela biti življenjska doba, pa so lanske raziskave pokazale, da ga je zob časa na sami nosilni konstrukciji že pošteno načel. Kot nam je povedal vodja oddelka za javne službe in občinsko premoženje Janez Štalec, ugotavljajo, da ta
most, podobno pa tudi drugi mostovi iz tega časa, ni imel hidroizolacije, zato je voda, zlasti pa sol pozimi, močno načela betonsko konstrukcijo. Raziskave so pokazale, da je 7 centimetrov betonske konstrukcije že propadlo. Presodili so, da le nova asfaltna prevleka ni zadostna zaščita načete konstrukcije, zato so pred asfaltiranjem potrebna sanacijska dela in izdelava hidroizolacije. Letos so ga uvrstili v program prometnih sanacij in kandidirali na državnem razpisu za sredstva v ta namen.
Verjetno pa so vse zamude s pripravo državnega proračuna povzročile, da je bila razdelitev sredstev tako pozna - Škofjeločani so dobili za sanacijo mostu 3,5 milijona tolarjev, za asfaltno preplas-
titev pa še 3 milijone. RazfL za izbiro izvajalca so obja* • v začetku septembra inJ?e tremi ponudniki izbrali Ce no podjetje Kranj. Ker pa J medtem že nastopila hlao jesen, izvajanje tovrstne nacije pa na temperaf" zelo občutljivo, so se z lZ a jalcem dogovorili, da S*?| dela izvede pomladi, *° dovolj toplo vreme. Odk°P 0 ti in očistiti morajo celo zgornjo površino mostu, F. praviti betonsko konstru* jo, izdelati hidroizoiacij0 urediti odvodnjavanje, n pa na primerno voziš podiago položiti nov asw •
Dela naj bi se začc|a J drugi polovici aprija, .3 maju. trajala pa naj w Y v dvidoma 10 dni. Most o tem času popolnoma jap^.
ek, 21. oktobra 1997
V Cerkljah odprli Marijin vrtec
-j    —,—-------#__
Za zrelejše in odgovornejše življenje"
V Marijinem vrtcu je prostora za sto otrok - Prostore blagoslovil domačin, škof Jožef Kvas ' Otvoritvi prisostvovali številni občani
brklje, 18. oktobra - Takoj gtem, ko je pred desetimi leti v cerkljansko faro prišel jupnikovat Stanislav Gradi-
na Gorenjskem. Novo pridobitev je blagoslovil škof Jožef Kvas, sicer domačin, saj je bil rojen v Zalogu. V
SA je ta začel razmišljati, Marijinem vrtcu je prostora »ako čimboli smotrno izkor-  za sto otrok, v d
čimbolj smotrno izkor-"Mti opuščeno stavbo, kjer So bili nekdaj župnijski hle-g Zadnja leta pa so se v °bČini ubadali s problemom P'emajhne zmogljivosti cerkljanskega vrtca, saj za k*r polovico cerkljanskih °|rok skrbijo vrtci zunaj °»činskih mej. In tako je Pred dobrim letom prišlo do ?°govora med občino in lupnijo o odprtju Marijine-fa vrtca (občinski svet je tu«i predhodno podelil koncesijo), katerega prostore so Svecano odprli v soboto, z 0,roškim varstvom Pričeli včeraj.
Marijin vrtec v Cerkljah je Peti tovrstni v državi in prvi
pa
i. so
za sto otrok, v dveh oddelkih jasli in treh vrtčevskih skupinah. Izgradnja vrtca je bila vredna 90 milijonov tolarjev. Vrtec ima tudi lastno bandero, kakršno je imel že istoimenski vrtec, ki je deloval v Cerkljah pred 2. svetovno vojno, pred vhodom pa stoji tudi Marijin kipec. V obnovljenem poslopju pa niso le vrtčevski prostori, ampak je župnija s tem pridobila tudi pevsko dvorano, prostore za verouk, ureja pa se tudi posebna župnijska dvorana.
V otvoritvenem govoru je župnik Stanislav Gradišek zaželel, da bo vrtec s svojim versko-vzgojnim progra-
Župan Franc Čebulj in župnik Stanislav Gradišek skupno sta prerezala otvoritveni trak.
mom izpolnil pričakovanja nila investicijo s svojim
hrijin vrtec je v neposredni bližini župnijske cerkve
in da bo tukajšnje bivanje otrokom pomagalo k zrelejšemu in odgovornejšemu življenju.
Zupan Franc Čebulj pa je prisotne seznanil s problemi ob graditvi vrtca, med drugim je napadel tudi kritično pisanje dnevnega Časopisja. Polena pa naj bi mu pod kolena metali tudi nekateri posamezniki v občini. Omenil je tudi, da je občina financirala izgradnjo vrtca, kar je Računsko sodišče presodilo kot nezakonito, saj občina ne sme zgraditi zasebnega vrtca. Kot smo naknadno izvedeli, bo cerkljanska župnija občini povr-
zemljiščem v bližini zadruž nega doma, na katerem naj bi v prihodnosti zraslo poslovno središče.
Odprtju vrtca so prisostvovali številni občani, ki so s svojo prisotnostjo pokazali, da je bil vrtec zelo potreben, med njimi pa so bili tudi župan občine Cerklje Pavel Rupar, župan občine Šenčur Franc Kern in predsednik občinskega sveta Mestne občine Kranj Branko Grims. Za kulturni program so poskrbeli cerkveni otroški pevski zbor in učenci 3. razreda osnovne šole Davorina Jenka.
• S. Šubic, foto: T. Doki
V Hrastju napeto pričakujejo naslednjo sejo OS Šenčur
Izločitev in priključitev, to je sedaj vprašanje
Negativno mnenje občinskega sveta občine Šenčur razburilo VS Hrastje - Od občine le zahtevajo, da jih ne ovira pri njihovi želji priključitve h kranjski občini
*°ngres učiteljev biologije na Bledu
mi veter tudi v učilnicah biologije
J^ji biologije so tokrat svoje srečanje podnaslovi« Podjetno učenje ■ Knjige naj ne bodo edini učni pripomoček.
ttWr k°ktobra * Slovenski i Sv . '0,°gije so se tokrat, žbrai;°Jein tretjem kongresu, leto",/8 B,edu* P°dnas,ov h(,<JniiJeiP ko"gresa - pri-
nSJJ0 ,v Ce,ju ■ Je bil
S soh ? učenJe- Od četrtka NuL°ies^uci*elji biologije
kot njihovi starši. Naj za primer navedem le učno pot po Blejskem otoku, ki jo je pripravil kolega prof. Zvone Kolenc s podružnične šole Vače. Slepo in nenaravno stezo je skupaj s slikanico in nalepkami povezal v križan-
)a, iJJJSJ aktualna predavan- ko, ki je poučevanje in učenje
% jj"u n.a zanimive ekskur- spremenila v sproščen uži-
de|avnj Prirejali raznovrstne tek," je povedala prof. Neda
jevali iS' * katerih so izmen- Golmajer z OŠ FS. Finžgarja
Pouk narave v naravi - seveda, krasno! Samo - kako? Mene so vedno poučevali in vzgajali v učilnici, ki je Imela stene. Naravo smo videti samo skozi okno. Na fakulteti smo imeli terenske vaje. Toda, kako približati naravna igriv način? - Če mi kdo pokaže igro, da se bom sam igral na travniku ali v gozdu, mi bo jasno vse. Morda postanem Igriv kot otrok in mi pouk postane sprostitev in ne tlaka, upa prof. Kolenc.
katerih so izmen-» izkušnje - vse zato, oa sJoJim učencem pouk biolo-naredijo privlačen m
^jtfUnice v naravo
. r°krat se je kongres učitelja biologije začel kar s ^okovnimi ekskurzij ami-- ne-;ateri so se odpravili v Javorja«« rovt, kjer so nabirali
•jsile, drugi v Triglavski nar- .
park, pa v Pokljuško Miomir Knež^čje
l^io in sotesko, v  amo tfotetaologjljjJoto
Babjim zobom. Del jih &oVO/l\,0aVnjernv življenju 5 °biskal limnološko postajo m > ^led, nakai se iih je odoraviln
Lesce, predsednica organizacijskega odbora letošnjega srečanja.
Zanimiva in aktualna so bila tudi petkova strokovna predavanja: o vplivih, ki so pomembni za ekološko ozaveščenost učiteljev, je govorila dr. Barbara Bajd, o partnerstvu z naravo, natančneje o prepoznavanju pomembne vloge mokrišč v pokrajini Olga Berčič -Ur-
?a oied \SCJ,lhJe odPraviio
Sl°venHedni- •UčitelJi iz vse 1 okni:*0 51 °Sledah' Bled Poče*01'co Po dolgem 1 naučili
nasploh, dr. Artur Štern pa o vznemirljivih novostih na področju evolucijske teorije. "Učitelji biologije smo se na in Bledu dobro počutili. Ne le vTe8a o De"t"wu marsikaj zaradi pestrosti naravnega Pri terem živim • Pr°Storu' oko,Ja- temveč tudi zaradi naipravili §e OD tem prijaznega sprejema vseh, ki C°g' 2aradi LP}co.Jan.irnivih so bili tako ali drugače vklju-laki kraie z fir, ». si Dodo čeni v organizacijo kongresa. ko ogledov^ t lmi 0Čmi Prav P°sebeJ bi se Pri tem za __ 11 tako učenci  pomoč rada zahvalila Osnov-
lico
Hrastje, 20. oktobra - Minuli petek so krajani Hrastja še enkrat zatrdili, da odločitev za priključitev k Mestni občini Kranj še vedno velja. Na zboru krajanov so s tem seznanili senčurskega župana Franca Kerna, predsednika občinskega sveta Šenčur Mira Koželja in kranjskega župana Vitomirja G rosa.
V četrtek, 23. oktobra, bo namreč občinski svet občine Šenčur obravnaval predlog slovenske vlade za začetek postopka za ustanovitev občin in določitev njihovih območij, ki mora biti končan pred novimi občinskimi volitvami. V predlog so uvrščene tudi zahteve vasi Trboj, Preba-čeva in Hrastja za izločitev iz občine Šenčur in priključitev k Mestni občini Kranj. Medtem ko so se Trbojčani v tem času že premislili, na Prebačevem tudi vlada zatišje, pa Hraš-čani pri svoji odločitvi še vedno vztrajajo. Zato jih je še toliko bolj razhudilo pismo občine Šenčur, junija poslano na državni zbor, ki sta ga podpisala Kern in Koželj.
V pismu je zapisano, da šenčurski občinski svet meni, da v predlogu za izločitev VS Hrastje ni navedenih nobenih utemeljenih konkretnih razlogov, dejstev in dokazov, da bi se postopek izločitve tega naselja iz občine Šenčur sploh i začel. Tako med drugim i navajata, da je Hrastje vključeno v vse občinske postopke, kar naj bi nekateri krajani zanikali, da vas ' še vedno spada v šenčursko faro, da bi imela občina negativne posledice, če bi prišlo do izločitve Hrastja, m da je trenutna območna organiziranost občine Šenčur najbolj smotrna. Na osnovi teh dejstev pa občinski svet predlaga, da državni zbor predlog za
izločitev ne sprejme. Hraš-čani so ogorčeni, saj menijo, da je v pismu navedenih kup pol- in neresnic ter zavajajočih dejstev. Iz pisma, pravijo, se tako lanko tudi sklepa, da je Hrastje od Kranja oddaljeno deset kilometrov (v resnici so do centra dobri trije kilometri) in da je za izločitev le še nekaj posameznikov. Potr- j dili so sicer, da jim občina namenja nekaj sredstev za investiranje (postavitev javne razsvetljave), vendar razlogi niso v denarju. Razlog, da se zavzemajo za priključitev h kranjski občini, je tesna infrastrukturna povezava s Kranjem. S sedežem njihove nekdanje občine jih veže praktično vse; avtobusne povezave, ; vrtec, šola, komunala, zdravstvo... Res pa je, da spadajo pod šenčursko faro, kar pa ne bi smelo biti ovira. Od občinskega sveta pa zahtevajo, da jih ne ovira pri njihovi odločitvi, ki ji ni oporekalo niti Ustavno sodišče.
Vodilna moža občine sta j jim odvrnila, da se bo na I koncu tako ali tako odločil | državni zbor, tako da ob- f činski svet nima nobene j veljave. Ali bodo občinski f svetniki podprli predlog VS t Hrastja, pa ne moreta na- i povedati.
Odgovoru, ali bo občina preklicala oziroma popravila negativno mnenje, poslano državnemu zboru, pa sta se nekako izognila. Navsezadnje bodo o tem odločili na seji občinskega sveta. Kranjski župan Gros pa je dejal, da osebno ne bo nasprotoval priključitvi Hrastja, katerega prebivalci predstavljajo skoraj osmino šenčurske občine. Za i dokončno priključitev k Mestni občini Kranj pa se bodo morali na referendu- j mu strinjati tudi sami Kranjčani.
S. Šubic
Kranj, 20. oktobra - Slavko Avsenik, ansambel Grega Avsenika, Gašperji in duo M 4 M so v petek zvečer pod naslovom Avsenikov večer nastopili v dvorani Gorenjskega sejma v Kranju. Dobro poltretjo uro dolg večer z Avsemko-vimi melodijami je prijetno ogrel dvorano in potrdil, da slav ko Avsenik z Gašperji "vžge" kot včasih. Prihodnji mesec je Avsenikov večer v načrtovan v Skofji Loki.  • A. L.
ni šoli prof. Bled in OŠ
Lesce."
dr. J. Plemlja FS. Finžgarja
y
n**a/71? Predmetne učiteljice Alenke Šimnic Je pred d<tnes h ZQČel nast<*J<*ti razredni živalski vrt, v katerem (ipmuTkmUjeJ,°ff™kiP°lZ kanarček, par skobcev, par
CiPmu»V""JtJO V'škipolž, kanarček, par skoocev, par frkafT- PJtUtnJakl, dva polha, hrčka, puščavski hr«niin ?l £iniila* Ža živali skrbijo učenci Čistijo in ■hlJ" Jfh med odmori, naravoslovni krožek pa "drži
n&d vsem skupaj.
Imenitna priložnost za izmenjavo izkušenj
"Društvo biologov Slovenije ima ta čas štiristodvajset članov - na kongres na Bled je prišlo več kot dvesto učiteljev biologije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Kongresi, na katerih se
srečujemo, so vsako leto bolj obiskani.
Poudarek srečanj je na zanimivih in aktualnih predavanjih, del pa je zasnovan v obliki delavnic, na katerih učitelji predstavijo svoje delo v razredu, kar je imenitna priložnost za izmenjavo izkušenj in idej," je ob tem poudarila predsednica društva učiteljev bilogije Slovenije dr. Barbara Bajd. * M.A.
Begunci v Škotji Loki še do prihodnje jeseni
Škofja Loka, 20. oktobra - Na vprašanje enega od škofjeloških občinskih svetnikov, do kdaj bo v nekdanji vojašnici še begunski center, je na občino slednjič prišel tudi odgovor Urada za priseljence in begunce pri Vladi Republike Slovenije. V njem pravijo, da je v Sloveniji trenutno še 4.900 oseb z začasnim zatočiščem, od tega jih 2.300 biva v 12 zbirnih centrih, ostali pa pri prijateljih in znancih. Urad za
prihodnje leto. ♦ s. Z.
KULTURA
UREJA: Lea Mencinger
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja akaci. slikar Bojan Bensa, v Mestni hiši pa akad. slikar Vinko Tušek predstavlja Barvne objekte. V Mali galeriji razstavlja akad. kipar France Ratar. V Galeriji Sava, v poslovni stavbi Save, razstavlja slikar Marko Tušek. V hotelu Creina razstavlja Nejč Slapar. V Galeriji Pungert razstavlja Vinko Tušek.
JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled mednarodna fotografska razstava 20. FIAP foto Forum mladih, del razstave je tudi na OŠ Tone Čufar. V razstavnem salonu Dolik razstavljajo Gorenjski fotografi.
ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava Sodobna škotska grafika. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure.
Novo v kinu
BREZ OBRAZA, WILLY 3
Na platna gorenjskih kinematografov v tem tednu prihajata dva nova filma: ameriški triler Brez obraza in prav tako ameriški Willy3. V Filmskem gledališču pa ne gre zamuditi amer. drame Portret dame.
Srhljivo postane, kadar ni znano, kje je podtaknjena bomba. Še bolj srhljivo, če gre za biološko orožje. Tajne službe imajo zato kar precej opraviti. Zgodba, filma Brez obraza bi se lahko dogajala kjerkoli, tako je verjetna, seveda povedana na sijajen način. Kljub filmskim scenam za pospeševanje srčnega utripa - vožnje s čolni, letalske nesreče, helikoptersko zasledovanje, pa je to vendarle film igralcev, ki sta odigrala dramo s pravšno mero poetičnosti in tudi ironije. Režiser John Woo prihaja sicer iz Hong Konga, a se je v holywoodskih studiih že povsem udomačil. Sijajna sta oba glavna igralca - pozitivca Archerja igra oskarjevec John Travolta, negativca pa Nicolas Cage, dobitnik oskarja za vlogo v Zbogom, Las vegas. Ženski del igralske zasedbe sta prevzeli Joan Allen in Gina Gershon.
Willy 3 je seveda tretja inačica na filmsko uspešnico, katere glavni junak, najbolj ogrožena vrsta kitov - orka Willy nosi kajpada ekološko sporočilo. Prijateljstvo z dečkom Jessejem, tako kot v prejšnjih dvehj filmih ga igra Jason James Richer, se nadaljuje, le da je fant zdaj sedemnajstletnik, Willy pa si je omislil družico. Ko postane jasno, da ima za izginjanje kitov ob severozahodni pacifiški obali prste vmes ribiška ladja, ki ji poveljuje oče Jessejevega prijatelja, se zgodba zaplete, prijateljstvo in drznost pa sta pri razpletanju zgodbe najbolj odločilna. Režiser Sam Pillsbury je novo morsko pustolovščino o orkah posnel delno s staro filmsko ekipo, Jessejevega starega prijatelja igra tudi tokrat August Schellenberg.
2. FOTO FORUM
Bled- - V Festivalni dvorani se jutri na 2. Foto forumu začenja petdnevno druženje poklicnih in ljubiteljskih fotografov, ki ga prireja Pro Foto Center Cumulis iz
V fotografski Deželi igrač, kot so poimenovali prireditev, bo na voljo za preizkus širok izbor profesionalne opreme, pripomočkov in materialov, ne bo pa manjkalo tudi več fotografskih prireditev. Na ogled bodo izdelki več kot dvajsetih vrhunskih proizvajalcev, med njimi tudi najsodobnejše Kaiserjeve, Linhofove in Canonove opreme za digitalno fotografijo. Oprema bo tudi naprodaj in sicer s popustom. Razen predstavitve fotografskih novosti so v programu tudi fotografske delavnice, demonstracijska in delovna snemanja, diaprojekcije in razstave. Obiskovalci bodo med drugim videli modno snemanje fotografa Francija Viranta, demonstracijsko snemanje erotične fotografije fotografa Boštjana Gunčarja, zanimive pa bodo tudi projekcije popotniške in tridimenzionalne fotografije, spremljane tudi z živo glasbo Lada Jakše.
CIKLUS ANTOLOGIJSKIH KONCERTOV
Cerklje - Cerkveni ženski pevski zbor Andreja Vavkna iz Cerkelj pod vodstvom Damijana Močnika je ob svojem zadnjem jubileju - petnajstletnici delovanja - napovedal, da bo na pevskem področju posegal po vedno novih izzivih. Zbor, ki je na naših največjih pevskih tekmovanjih v Mariboru lani in predlani posegel po najvišjih priznanjih, za novo pevsko sezono pripravlja ciklus antologijskih koncertov. V naslednjih letih bo zbor postopoma predstavil pregled vrednejše cerkvene glasbene ustvarjalnosti za visoke glasove.
Prvi koncert iz novega pevskega ciklusa bo v petek, 24. oktobra, ob 20. uri v cerkvi Marije Vnebovzete v Cerkljah na Gorenjskem. Zbor bo izvedel program Marijinih skladb osemnajstih slovenskih skladateljev in sicer od Riharja pa vse do sodobnikov. • L.M.
Narečna folklorna pripoved
Zveza kulturnih organizaoU Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI
VABIMO v tecaf f otograf l|ei
NAPAKE PRI FOTOGRAFIRANJU
23. oktobra 1997, od 18. do 22. ure Mentort fotograf Boštjan Gunčar
Informacije: ZKO Kranj, Sejmišče 4, telefon: 221-331
STORIJE PO JEZERSKO
Na predstavitvi jezerskih štorij, sto jih je zbranih v zbirki Glasovi, ki je izšla pri Založbi Kmečki glas, avtorja Andreja Karnicarja ni bilo. Bolezen ga je zadržala doma. Vendar pa so poslušalci, med njimi najštevilnejši prav Jezerjani, v Modri dvoranici kranjskega gradu Kishlstein kljub temu radi prisluhnili pristni jezerski govorici, kakor jo je bilo slišati iz ust Lonce Savs in Janeza Eržena, prebrala sta po nekaj štorij.
Prireditev so s petjem dopolnili Kovkovi fantje.
štorij," je na zbranim na prireditvi razlagala dr. Stano-nikova. , ■
Andrej Karničar, dolgoletn-oskrbnik Češke koče, r zgodbe in anekdote, ki jim n« Jezerskem pravijo štorije. z čel zapisovati pred nekaj te na pobudo Milke Pance. je le še malo ljudi na Jezer kern znalo pisati in brati m * napisanih pravljic (kaj Sl
Sicer pa je jezersko narečje mogoče poslušati tudi na knjigi priloženi zgoščenki.
Ta način, namreč tudi zvočnost govorice, prinašajo knjige iz te zbirke zadnja štiri leta. Poprej se je v tej zbirki slovstvene folklore, ki jo ureja dr. Marija Stanonik, vsakdo lahko malce "namučil" ob branju fonetično pisanega teksta, ki je seveda najbolj razumljiv prav domačinom, manj pa bralcem iz ostalih slovenskih narečnih področij. Tokratna knjiga je v zbirki že šestnajsta po vrsti, vendar pa šele druga z območja Gorenjske - prva je bila iz Bohinja Marije Cvetkove Naš oča so včas zapodval. Zato je prav gorenjski del v grafičnem prikazu, ki se vsakič dodaja na koncu knjige, še precej prazen, kakor tudi večji del predvsem na jugovzhodu Slovenije. Zato je pred zbiralci ljudskih štorij še veliko dela, da bo zbranega vsaj toliko, kot je nekdaj po pevsko glasbeni plati zbral Strekelj. S posameznih narečnih področij sc zbiralci vključujejo v znanstveni projekt, ki ga že vrsto let pri SAZU vodi dr. Stanonikova. Z razumevanjem založbe Kmečki glas, direktor Boris Dolničar je zagotovil, da bo tako tudi v prihodnje, pa te zbirke sproti -po dve na leto - potujejo med bralec.
"Če bo šlo vse po sreči, bi z izdajanjem dveh knjig letno kot že doslej, v nekaj več kot
Lonca Šavs in Lojze Eržen sta v sočni jezerski govorici brala
jezerske štorije, hi so si jih nekdaj na Jezerskem le ustno pripovedovali. Peli so Kovkovi fantje.
desetih, morda petnajstih letih imeli vso Slovenijo in njene bajke pisane v narečjih zbrane v zares zajetni zbirki z okoli 30 do 35 knjigami," je povedala dr. Stanonikova. Tako nastaja dokumentarno gradivo o stoletni slovstveni folklori na območju Slovenije in tudi v zamejstvu, saj se vključujejo tudi koroške, porabske in druge bajke, zanimanje za te vrste gradivo pa se poraja tudi pri Slovencih na najbolj oddaljenih delih sveta, kot so Avstralija, Amerika in druge dežele.
"Posebnost zbirke s stotimi izbranimi jezerskimi štorijami
je prav njena povezanost z okoljem, s pokrajino, njenimi gorami, gozdovi. Zgodbe v knjigi so razdeljene na več razdelkov, bajk in legend je pravzaprav malo, pač pa je dokaj več zgodovinskih spominov; to, kar knjigo dela posebej zanimivo, pa so poglavja o divjih in domačih živalih, o ravbšicanju in kontrabantu, pa zaljubljene štorije in štorije o jezerskih originalih, pa šaljive zgodbe. Prav slednje kažejo, da imamo Slovenci o sebi krivo podobo, nismo nobeni jamrarji, pač pa se znamo tudi krepko pošaliti, kar se kaže tudi iz tega dela jezerskih
Razstava v Galeriji Loškega muzeja
TRADICIONALNA SODOBNOST ŠKOTSKE GRAFIKE
lat
Škofja Loka - V Galeriji Loškega muzeja so konec minulega tedna odprli že tretjo likovno prireditev te v
razstavo sodobne škofske grafike. >i
Razstavo, že tretjo v vrsti grafičnih predstavitev - je odprl bitanski veleposlanik David A. Lloyd.
Po predstavitvi japonske grafične umetnosti pred letom dni, danske sodobne arhitekture je tokrat Umetniška zadruga Agart iz Ljubljane ob sodelovanju nekaterih sponzorjev, med njiimi tudi The British Councila in Občine škofja Loka, pripeljala na Loški grad 93 grafičnih del sedemdesetih škotskih umetnikov. Predstavitev je tembolj zanimiva, ker je bila škotska grafika, ki je v svetu izredno cenjena, pri nas predstavljena vedno skupaj z britansko. Selekcijo za predstavitev v Sloveniji so opravili priznani
J> MESTNA     TKUS-TV"!
f! OBČINA   I Kranj
V KRANJ iJSSJ^.I&MftisJ
G l A B
Razstave grafik pa so spodbudile še nove pobude: prihodnje leto bo Agart pripravil Grafični festival v sodelovanju s štirimi grafičnimi združenji iz Nizozemske, Finske, Belgije in Škotske. Prireditve, na katerih bodo predstavili grafične liste v različnih tehnikah izbranih na natečaju, bodo v več krajih, med drugim v Škofji Loki, Celju, Mariboru, Kostanjevici na Krki in drugje, najboljše pa se bodo potegovale za priznanja G ran d prix.
VVillie Rodgen Jonah, lesorez
grafični centri iz Glasgowa, Edinburgha in Aberdeena in Dandy print studio ob sodelovanju dveh slovenskih selektorjev slikarja in grafika Staneta Žerka in prof. Milana Pirkerja. Med umetniki, ki se predstavljajo v galeriji Loškega gradu, srečamo tudi nekatera znana imena, ki smo jih spoznali že na Mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani. Vsekakor pa je potrebno na tokratni razstavi omeniti tudi Alana Daviea, umetnika, katerega dela se pojavljajo tudi v vseh pomembnejših svetovnih grafičnih zbirkah.
Izbor sodobne škotske grafike se je seveda moral prilagoditi velikosti prostora na
likovnim odpiranjem v jt omogočili ne le spozna ^ umetnosti drugih, Pa~/ijkoV' zanimanje za slovensko | no ustvarjalnost. Medic^j bo izbor slovenske g 1 potoval na razstavo na i^vm ko čez dve leti, pa se ne» gj daljša lista zanimanja z ^ stavljanje v Škofji Loki- r povedal podpredsednik ^ niške zadruge Agart . pfr Stane Žerko, bo aprila v hodnjega leta na Loškeni jy( du na ogled raz.* ^ nizozemske grafike, ne)^V secev kasneje pa še ^ poljskega plakata. razstavo grafike pa V™ M še iz Šrilanke, Finske, Me" Danske in drugod.
Loškega gradu. Nekaj manj kot sto grafičnih del predstavlja aktualno likovno ustvarjanje na Škotskem, ki kaže, da v svetu zelo cenjena škotska grafika bolj kot na računalniško grafiko, offset, fotokopije in kar je še modernih tehnik, prisega še najbolj na tradicionalne tehnike. Večina umetnikov se zatorej predstavlja z jedkanicami, litografijo, lesorezi, klasičnim sitotiskom ipd. Obiskovalca pa bo morda presenetila izrazita figuralika, ki se uspešno postavlja ob stran likovnim delom z izrazito abstrakcijo.
Kot kaže, so Loški muzej, Umetniška zadruga Agart in Občina Škofja Loka s te vrste
Posebnost tokratne ru-stave je tudi možnf. nakupa grafik. Naro&f iz kataloga bo potow\ na Škotsko v enega ^ grafičnih študijev, od *f>. der bodo želeno po*10 kupcu v dveh tednih.
Razstava bo na Lo&e gradu odprta do 30. no^fj »ra, nato pa se bo selila£j druga slovenska razstavi^. Gaterijo Kolar v Slo^i Gradcu, Umetnostno Maribor, Vodnikovo dofH> v Uubljani, v Galerijo M< v Celju in v Lamutov^0 salon Kostanjevica na K^'-• Lea Mene«**
radijskih in televizijskih sprejemnikov) še ni bilo po nasij hišah, so se naši predniki kiju" temu znali dobro zabavati. U da je bila vsa zabava odvisna samo od njihove iznajdljivo^ Velikokrat se se poveselili m pri kakem primernem delu-različne vesele in zabavne igre pa so se šli največ o" i dolgih zimskih večerih..." JeJej v spremni besedi k štonjatfj zapisal Andrej Karničar. , Vse jezerske štorije so tuđ' dokumentirane - zdaj ko s0j prvikrat zapisane, je knj'g1 dodan tudi seznam pripovedovalcev, ki je seveda potrebe" za strokovno obdelavo grad1' va. Prav tako ima knjiga, ki Je izšla s kratkim povzetkom v nemškem in angleškem je»*J tudi slovarček narečnih besed' dr. Vera Smole pa je dod0> razlago nastanka domače je zerske govorice, ki je fe.jg novne gorenjščine s koroŠ*'*" besednimi primesmi izobu*0. vala v klen in sočen jezersJ" g°vor. . a,
• Lea Mene« foto: Tina D«*i
Alka Vuica, pesnica in glasbenica
Vikini) glasba je Alkatraz
^°je je srce kao Alkatraz, nečeš iz Blega pobječi...," poje Alka Vuica, ?adnjih nekaj let zagotovo eno prvih jtoen hrvaške pop - ročk glasbene scene, ^'obok, prodoren, a hkrati nežen glas in ?esede, ki jih pozna le človeško srce, ki Cut»» čuti kot Alka, ki... "Ko nekoga *aPrem v srce, ne more tako lahko ven," jjjl Njene pesmi so sinonim za toplo Mediteransko dušo, ki zre tja v dalj, čez Na obok... Alka Vuica tako rekoč od aneva, ko se je naučila pisati, piše pesmi, in največja imena hrvaške pop -g* glasbene scene. V štirih letih je Mala tri samostojne albume. Enega »oljšega kot drugega, kar so potrdili povsem njeni poslušalci, ki jih ni malo Ut" pri nas v Sloveniji. Pred nedavnim v* kramljala v Ljubljani. . * Magnificom sta posnela odličen gt, Te dni je bil pri nas prvič javno fkazan film Stereotip, za katerega je ?°t>erto napisal glasbo in v njem tudi
Vui
Kdaj bomo v filmu videli Alko
tco?
j Ko me bo poklical kateri od režiser-' ' v filmu bi zelo rada igrala, saj je °ja velika ljubezen. Davno tega, pred 'naJstimi, štirinajstimi leti sem šla celo ^Prejemne izpite na igralsko akade-n J0- Bila sem sicer sprejeta v ožji izbor, ^reJ pa ne več. Tri dni sem jokala, borf^ danes mislim, da je mogoče da me niso sprejeli. Če bi postala
dan   ' za8otovo nem počela tega> kar toj 5S Počnem. Ja, seveda bi igrala, če bi bb'l všeč scenarij... Zakaj ne?"
j I |syetili ste se glasbi. Na začetku ste like ')re^vsem za druge hrvaške glasbe-
"v"
{>r.' glavnem sem za druge pisala tekste, k tem pa se vedno ustvari izbor pesmi, int-&0 na neki način samo tvoje, ki so Sv ^ne... Vedno sem si želela posneti ploščo in sem jo potem tudi
je pač všeč, drugemu spet ne."
Kljub rockerskemu pristopu pa se nisi odpovedala tvojima priljubljenima... harmoniki in violini.
"Res imam rada harmoniko in violino, to sta na nek način moja zaščitna znaka. Ne bi se jih mogla odreči. Na začetku so bili vsi ogorčeni in šokirani, ker sem v dance glasbo uvedla harmoniko in violi-
Skladba Ne trebam ti ja je že veliki hit, katera pesem je tvoj favorit?
"Všeč mi je zadnja pesem Ne reci ne. Gre za zalo lepo pesem, ki zasluži pozornost. Všeč mi je tekst, všeč mi je glasba..., to je posebna pesem, za vse generacije, vsak se bo našel v njej."
Kako se Alkatraz sicer prodaja?
"Kar dobro, start je bil celo odličen, potem pa jev zelo kratkem času na Hrvaškem izšlo precej kvalitetnega materiala, od Dvornika, Parnega valjka... Ko je album prišel na trg je bil odlično sprejet, ampak pri nas je res velika glasbena produkcija, trg pa je zelo majhen. Hrvaška je kot večje mesto v Evropi."
Tudi pri nas je podobno, le da imajo slovenski glasbeniki konkurenco še v vas, Hrvatih.
"Ha, ha... Ob veliki ponudbi se hitro izloči tisto, ker je kvalitetnega. Ljude vedo, kaj izbrati. Poznam maso glasbenikov s Hrvaške, ki bi strašno radi bili popularni v Sloveniji, pa jih niste nikoli sprejeli. Jaz nastopam tudi v Bosni, Makedoniji, tudi v Srbiji me poslušajo.
So "hitiči, hitovi i megahitovi". Zame so megahiti pesmi, ki pridejo čez mejo, ne glede na to, kdo je pevec. Spomnem se, ko sem nastopala v Radovljici. Zmanjkalo je mojih plakatov s sliko in mi je dee jay rekel, da so ga mnogi spraševali, kdaj bo prišel ta Alka Vuica. Mislili so, da sem moški, niti niso vedeli, kako izgledam. To pomeni da je skozi šla pesem in ne jaz, niti zato, ker sem Hrvatica, niti zato, ker imam črne lase... In to je tisto, na kar sem ponosna, zaradi česar sem srečna. To pomeni, daje pesem dobra. Takrat sta medijsko blokado, ki je nastala ob razpadu bivše države prebili dve pesmi Tek je 12 sati od E.T in moja Laži me. Tli gre za megahit, ko pesem pride čez mejo. Tega ne more nobeden
. no, danes pa to isto počne masa glasbe
^jjela, čeprav nisem pričakovala take- nikov, uporabljajo harmoniko, violino zaustaviti, niti slovenski pevci, niti hrvaš-
sksPeha, predvsem pa, da bo šlo vse gipsy kitare, latino, zvok mediterana... ki
da pjako daleč, da bom postala pevka, Niti harmonike niti violine se niso
Publika? Pri vas pri nas...?
°rn vse manj pisala za druge in da izmislili Srbi, niti na vzhodu in zahodu. "Mislim, da ni nekih drastičnih razlik, Vse bolj morala delati za samo Harmoniko igrajo v vsaki vasi v Istri. V vsi mi spadamo med mediteranske
glasbi pač koristim tisto, kar slišim, rada narode. Emotivni smo, radi imamo nec poletja je izšla tvoja trejta dajem to, kar sem in se ne zmišljujem dobro pesem, radi imamo dobro vino,
De <(
vVP "Alkatraz", *
SJ PjosČah izšla "t
Hmie bil.° Prezg°,--J I«,*     n,*» ne, saj je tako rekoč vsaka na njej hit...
C a a lePa- Sama nisem bila ravno za
ampak preden reče-... Zanimivo, da je že po *j PjošČah izšla "the best oP'... Hfri-6 Ddo prezgodaj..."
nečesa, kar nisem.'
Diskografija: Alka Vu Winetou (1993), Za tebe čuvam sebe (1996), The Best Of (1996), Alkatraz (1997);
Jest of-L?1 al
ryj ,"1 ' ampak so vztrajali v založbi.
album "Laži me" je izšel pri drugi ploji l' Croatia Records pa so na eni tile in 5°teli imeti oba velika hita Laži bilo ni*  kad te nema. Z obzirom da ni
Prod
,n^vlož
Alk
aJan."
eno v ta album, je kar dobro
Izhajaš iz Istre, ki je nacionalno zelo pestra, poleg Hrvatov tu živijo Italijani, Slovenci, Srbi..., in mogoče tudi zato tako odprta.
"Istra je nacionalno mešana, ampak ima svojo identiteto. Je zelo močna in posebna v vsem kar je, drugačna je.
dobro hrano. Pravzaprav smo si zelo podobni, pa naj bo to komu prav ali ne." Te bomo v prihodnje še kdaj slišali oziroma videli v sodelovanju s slovenskimi glasbeniki?
"Seveda. Želela bi kaj narediti z Zoranom Predinom. Sicer o tem z njim še nisem govorila..., pa naj bo to javni poziv Zoranu." Vidospot?
"Ravno te dni končujemo snemanje spota za največji hit Ne trebam ti ja, že ga se vrtita spota za pesmi Alkatraz in ena. V založbi pravijo, da je ta plošča
'Kati.      A r——--- ■—— ——   j—i jv.    tjvuu.   —   tuiutui piuiiju, uu j v in piuova
te,n h       sam nas'ov pl°šce govori Mogoče prav zato, ker sem iz Istre in moj, do sedaj najboljši material. Prav
kriL ' "a pfe /.» Hnclpi n-.iiluili ncolinn    nifi   nrtrtnna    tuHi   in-r   nncVnJam   Kiti    iatn *»lii« Ho -»o X<miroX nacm. nrlnrn.M
isbo Ma.8I'e za doslej najbolj osebno a je' naiD°lJ tvojo glasbo, v njem kot K^^ahe     pomenov..."V naslovu je Nasl0v     'gra črk z mojim govori o zaporu
njej oddana, tudi jaz poskušam biti posebna in samosvoja,"
Poleg tekstov je tudi večina glasbe tvoja, na ovitku plošče pa sem zasledil tudi goste... "Je pesem, za katero glasbo je na moj 2bra'^c^ern zaporu na svetu in v njem je tekst napravil Boris Novkovič. Pesem ploščo posebej, treba jo je približati je Alkat1Sto' kar Je na Plošči - Moje srce Žena je odličen tekst, a ga nikakor nisem ljudem."
mogla uglasbiti. Prosila sem Borisa in moram reči, da je napisal izvrsten aranžma. Za dve pesmi je glasbo napisala moja prijateljica Sandra Sagena, zelo
imenom.
Wl*ojj'n^ori o zaporu, iž katerega ni Žastraže      Pobegnil, govori o najbolj
zato želijo da za čimveč pesmi pripravimo tudi videopodlago. Ta pristop mi je všeč, saj je kot sem rekla na Hrvaškem prevelika potrošnja pesmi in mislim, da nima smisla vsako leto izdajati novega albuma. Boljše je, če se potrudiš z vsako
^Ore^u32' ^° nekoga zaprem v srce, ne
, GCk° lahko ven"
ckersk   *      plošci je nekoliko bolj Prave £ in manJ "dance". Slišati je Nič „;   men*e, brez ritem mašin.
Prav zato ne bom vprašal, kdaj bo naslednja..."Ha, ha. Rada bi si vzela malo oddiha in končala ploščo, ki se je zelo veselim. Z Janijem Novakom iz
tek, da bo to nekaj izjemnega." • Igor K.
talentirano dekle, ki pravtako prihaja iz skupine Laibach bova pripravila ploščo lo v *j'u Pr°gramiranega, vse je odigra- Istre iz Buj. Poznam jo, koje imela 13 let. moje poezije. Mislim, da si moja poezija bolj ro j0, Pristop k plošči je tokrat res Zapela mi je nekaj melodij, bile so mi zasluži posebno pozornost. Imarn obču m, d0Ck    ki> igrali so stari dobri ročk- všeč in sem na njih napisala tekst." ^skunjn  P°znani bobnar Piko Stančič
a WTv vllm' kitarist Jura Padžen> ki ^ra     skuPmah kot sta Aerodrom in
? kiavt?fS lma svoJ Jura Padžen band, frjaveSTvami Je bil Fedor Boić iz tSh. na azaIlšta> sijajen basist Dudo lem Je nek°č igral v skupini r"*. potem ie dni ar. Krni
Zagotovo je to eden
it\ ;ament, potem je dolgo živel v Kolnu ^ igral s črnci, to se sliši tudi na
^iboil*kajne- Zag°tovo ie
Skr i P°snetin basov, li So*Tatka odlična studijska skupina, zbra-S mo$ Prijatelji, ljudje, ki me imajo le "'nT.^f Poznajo še iz časov, ko sem bila
)a f" °ni pa so bili že zvezde. &4l Pl°šČa je res nekoliko bolj rock-Pravii Usti' ki poslušajo mojo glasbo, Odra]P' da celo preveč. Ampak jaz sem r°cke'V rockerski sredini in živela z %a*!JI'to so moJi prijatelji, z njimi sem
ersko
sem želela napraviti Ploščo in zdaj sem jo. Komu
2. Foto Forum ali "fotografska dežela igrač"
Ljubitelji fotografije se bodo zbrali na Bledu
Kranj - Pro foto Center Cumulus iz Kranja bo tudi letos, ko praznuje peto obletnico delovanja, v Festivalni dvorani na Bledu pripravil Foto Forum, petdnevno druženje poklicnih in ljubiteljskih fotografov. Na Forumu, ki se bo pričel jutri, v sredo, 22. oktobra, in bo trajal vse tja do nedelje, bodo obiskovalci lahko preizkusili širok izbor profesionalne fotografske opreme, pripomočkov in materialov, spoznali novosti na tem področju in si ogledali vrsto privlačnih fotografskih prireditev. Na novinarski kanonjadi bo o reporterski in Športni fotografiji
predaval Aleš Fevžer, udeleženci pa bodo lahko novo Canonovo opremo preizkusili tudi v praksi na terenu, pravtako v četrtek bo na sporedu tudi predavanje o digitalni fotografiji in diaprojekcija "oslikana glasba". V petek bosta sledili Linhofova delavnica s predstavitvijo kamere M679 in multivizijska predstavitev potovanja po državah, sobota je namenjena Visoki modi in fotografiji, nedelja pa erotični fotografiji in trodimenzionalni fotografiji. Vse predstavitve bodo spremljala tudi demonstracijska fotografiranja. • IJK.
Zgubljeni paradajzi?
Ne, Paradise Lost
Hmmm... prav Paradise lost so tisti, za katere so fantje iz Metallice pred kakimi petimi leti rekli, da gre za enega boljših novih bandov. Prav so imeli, namreč v devetih letih, kolikor ta angleška skupina obstaja, so Paradise Lost dokazali, da sploh niso zgubljeni paradajzi, niti ne iz izgubljenega raja, ampak so posneli šest albumov ter z vsakim takorekoč nadgradili prejšnjega.
Začetek z Lost Paradise (1990), nadaljevanje v hardcore-metal klasiki "Gothic" (1991), s katerim so začeli pridobivati zvesto pobliko. Sledi "Shades Of God" (1992) z izvrstnim singlom "As I die", naslednje leto smo poslušali "Icon", album, za katerega je kazalo, da bo "odklop", a je bil nasprotno zelo uspešen. Z novim bobnarjem so posneli peti album "Draconian Times", v eni od glasbenih revij uvrščen tudi na TOP 50 albumov leta. Najnovejši album "One Sccond" bodo v okviru Evropske turneje fantje predstavili tudi v Sloveniji. V organizaciji Poorky ent. se bo koncert Paradise Lost zgodil 28. oktobra v Festivalni dvorani v Ljubljani. Predskupine Sundown, Uncle Meat in Wipping Willow. Skupaj z vami, a ne. • I.K.
Groove on the move se "muvajo" po Nemčiji
Jap. Groove on the move so slovenski bend, ki z solidno veliko žličico zajema tu na zahodu, točneje v Nemčiji. Da osvežim spomin, fantje Marko, Toma, Lado in Andrej so pomladi nastopili na izboru za pesem Evrovizije 97, ko so s pesmijo Slavka Avsenika mL. Imam občutek, da je bilo
skladbi naslov Le en poljub. Že takrat so fantje posneli tudi album, ki pa zaradi njihovega odhoda v tujino ni nikoli ugledal luči sveta. Spoznali so namreč menedžerja Billa Da-viesa in zvizznili na zahod. V Nemčiji so jih označili za najmlajšo in najbolj privlačno fantovsko skupino, ki poleg v srce segajočih pesmi in glasovne ubranosti tudi odlično pleše. V medijih so se pojavile prve njihove slike (Bild, Bravo TV, Popcorn...). Posneli so gradivo za ploščo in podpisali pogodbo z glasbeno hišo ISS Records. Njihova singl plošča "Get up and party" je uradno izšla te dni v Muenchnu, sledile bodo še tri singl plošče in kasneje tudi album. Fantje so ambiciozni, ha... celo imena so si spremenili v Marc, Tommy, Layne, Lucky in Jay in bi se radi zavihteli med imena kot so C.I.T.A., Back-street Boys, Boyzone... No. Njihov fan club v Sloveniji: Groove on the move fanclub, Kunaverjeva 1,1000 Ljubljana. • I.K.
Kruh, vino, Davor & Ritmo Loco
Tisti, ki ste v avgustu v ljubljanskih Križankah uspeli ujeti koncert Davorja Radolfija z njegovo skupino Ritmo Loco, sodeloval je tudi simfonični orkester, veste vse. Pa vendarle. Naj na kratko predstavim najnovejši Davorjev album. Hmmm... najnovejši, slovenska publika ga je že vzela za
svojega. Skladbe z albuma "Kruh i vino", v Sloveniji ga distribuira založba NIKA, je slišati na vsakem vogalu, skladba S ribama je najbolje je bil hit letošnjega poletja, uspešno ga sledi Moje sve ti si bila, nekaj posebnega je naslovna skladba Kruh i vino, s katero je Davor nastopil na letošnjem festivalu Melodije Hrvaškega Jadrana (bivši splitski festival). Žuru sta seveda namenjena Medley, skupek prejšnjih uspešnic kot so Fešta, Na bačvama vina, Sara, Sara... in 1,2,3, Maria. Uno poskočno ja. Po ocenah kritikov je to, gledano v celoti, do sedaj najboljši Davorjev album. Na njem ne manjka plesnih latino ritmov in ne umirjenih melodij, ki slišijo na temo ljubezen... • I.K.
Zmelkoowci na Primskovem
Kranj - Končno. Dolgo pričakovani ultralahki ptiči iz Kopra, Goga, Žare in Damjan, ki slišijo na ime Zmelkoovr se imajo pojaviti tudi v naših krajih. Točneje, v četrtek, 30. oktobra bodo nastopili v dvorani na Primskovem pri Kranju. Cena vstopnic je 600 sitov, za člane KSK Kranj pa 200 sitov manj, torei 400 sitov. Vstopnice dobite pn Aligatorju in v pisarni KSK. Sicer pa, po besedah fantov iz KŠK-ja, ki se ubadajo s koncertnimi zadevami nam bodo v tem študijskem letu ponudili precej glasbenih užitkov. Prav vsak mesec naj bi se kaj dogajalo, bodisi koncert bodisi kakšen drugače vrstni stampedo. • I.K.
GORENJSKI GLAS »14. STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO
Torek, 21. oktobra 1997
Meda
Dobra kombinacija -odlično oblečene
Kadar se odločate za novo zimsko garderobo, vedno pomislite, kako in s čim boste lahko oblačila kombinirale. Letošnja moda daje prav temu velik poudarek. Če si omislite na primer hlačni kostim z dolgo jakno, kot so letos v modi, v zlato rumeni, vinsko rdeči ali olivno zeleni barvi, izberite zraven še krilo, brezrokavnik, svileno bluzo in morda še črne hlače. Vse naj bo kombinirano še s črno barvo. Tako na primer nosimo rumeno jakno in črne hlače, črn puli in vzorčasto svileno bluzo, črn puli in črne hlače in rumen brezrokavnik, za večer črno krilo in bluzo v modnem vzorčku divje mačke. Kakršnokoli kombinacijo si boste ie izbrale, boste dobro in modno oblečene.
Poskusimo še mi
Ohrovtova juha
1/4 kg ohrovta, 1 čebula, 2 krompirja, 5 strokov česna, sol, poper, majaron, lovor.
Ohrovt na drobno narežemo, čebulo sesekljamo, krompir narežemo na majhne koščke. V globoki ponvi na segretem olju najprej popraži-mo čebulo in krompir, nato dodamo ohrovt, česen in diš-avnice. Zalijemo z vročo vodo, da je krompir pokrit in kuhamo toliko Časa, da se zelenjava dobro zmehča. Po želji dodamo še jušno kocko. Juho lahko izboljšate tudi z nekaj žlicami kisle smetane.
Ohrovtov narast ek
Za 4 do 5 oseb potrebujemo: 1/2 kg ohrovta, sol, 3 žlice olja, 20 dag zmletega govejega mesa, 2 stroka česna, poper, 2 jajci, 3 žlice kisle smetane, drobtine za pekač.
Ohrovt očistimo in narežemo na široke rezance. Skuhamo ga v vreli, slani vodi. Kuhanega odcedimo in strese-mo v primerno veliko skledo. Primešamo na olju popraženo zmleto meso, s soljo strt česen,
Ohrovt tako in drugače
/Kozmetični salon
ŠPIKOVA 3, DRU LOVKA tel. 332 • 164
*KOZM€TKNA N6GA »ODPRAVA CCLUUTfl *P€DIKURA ♦S01ARIJ
♦ROČNfl UMFNA DRCNAŽA 'UMETNI NOHTI - NEGA
Dr. Richard VValker
SPOLNOST IN MEDČLOVEŠKI ODNOSI
Ljudje smo "krona stvarstva"; ker mislimo in čustvujemo, ne nazadnje pa tudi zato, ker v spolnosti večinoma ne vidimo le zagotavljanja nadaljevanja naše biološke vrste. Ta izčrpni družinski vodnik obravnava spolnsot z vseh vidikov in v vseh življenjskih obdobjih, od rojstva, pubertete in srednjih let do menopavze in poznejših let. Pri tem namenja posebno pozornost medčloveškim odnosom kot celoti - telesnim in še bolj čustvenim in duhovnim, ki se kažejo v ljubezni in zvestobi, skupnem veselju in žalovanju, navezanosti in naklonjenosti, nežnosti in toplini med partnerji in družinskimi člani.
Prav ti odnosi dajejo našemu življenju smisel in pomen, ali ga, če niso iskreni in vzajemni, tudi zastrupljajo. Zato je nadvse pomembno, da se jih naučimo obvladovati in uravnavati. Še prej pa jih moramo seveda dobro poznati ter se o njih sproščeno in odkrito pogovarjati. V ta namen je vsekakor najprimernješa poljudno napisana, vsakomur razumljiva knjiga, ki se z nazornimi razlagami in koristnimi nasveti ne izogne niti najobčutljivejšim in najintimnejšim vprašanjem.
Knjiga SPOLNOST IN MEDČLOVEŠKI ODNOSI na svojih 320 straneh združuje vse te dobre lastnosti, saj se tem, povezanih s spolnostjo, loteva sistematično in brez moraliziranja. Tako spregovori tudi o spolnih organih in kontracepciji, o zaželeni nosečnosti, rojstvu in starševstvu ter svetuje, kako ravnati ob danes že pogosto omejenih težavah, povezanih s spolnimi prestopki. Prepričljivost opisov in napotkov povečujejo nazorne ilustracije in opisi konkretnih primerov, ob katerih bralec zlahka prepozna svojo situacijo.
Priročnik SPOLNOST IN MEDČLOVEŠKI ODNOSI torej ni knjiga, ki bi jo starši sramežljivo skrivali pred otroki. Nasprotno, je koristen zemljevid za varno popotovanje po nadvse vznemirljivem svetu spolnosti za vse družinske člane!
Izčrpen družinski vodnik SPOLNOST IN MEDČLOVEŠKI ODNOSI Richarda VValkerja
lahko naročite pri DZS 24 ur na dan: po telefonu 061/140-5-140 ali internetu http://www.dzs.si.
popramo, dodamo stepena jajca in kislo smetano. Dobro premešamo in napolnimo pekač, ki smo ga namestili in potresli z drobtinami. Pečemo 20 minut do pol ure pri 200 stopinjah C. Postrežemo kot samostojno jed ali kot zelenjavno prilogo.
Gosta
ohrovtova juha
Za 4 osebe potrebujemo: 200 g riža, 80 g gnjati ali mesnate prekajene slanine (v kosu), 500 g ohrovta, 30 g masla ali margarine, nastrgan sir, poper, 1,5 l mesne juhe.
Ohrovt očistimo, liste operemo in narežemo na kockice. V kozici segrejemo maslo ali margarino. Popražimo slanino, da se zapeče. Dodamo ohrovt, premešamo, prepraži-mo in zalijemo z litrom in pol mesne juhe. Kuhamo na majhnem plamenu 15 minut. Do-
damo riž, premešamo in kuhamo še približno 15 minut, da se riž zmehča. Juho začinimo s poprom, po okusu jo solimo. Potresemo z nastrganim sirom in ponudimo s svežim kruhom.
Ohrovtova solata
Za 4 osebe potrebujemo: 1/2 kg ohrovta, sol, 2 stroka česna, 4 žlice olja, 4 žlice kisa, poper.
Ohrovtu odstranimo zunanje, neuporabne liste. Glavo prerežemo čez pol in urno operemo pod tekočo vodo. Izrežemo trdi del kocena in narežemo vsako polovico glave na široke rezance. Ohrovt naložimo v primerno posodo, solimo in oblijemo z vrelo vodo, pokrijemo in malce povremo. Medtem sesekljamo česen. Kuhan ohrovt odcedimo, stresemo v primerno skledo, oblijemo z oljem, dodamo česen in zmešamo.
Okisamo in popramo, ponovno premašamo in postrežemo toplega ali hladnega.
Ohrovt
s krompirjem
Potrebujemo: 1 kg ohrovta, pol kg krompirja, 1 dl olja, 1 dl kisa, nekaj strokov česna, sol in poper.
Ohrovt oplaknemo, ga s kocenom vred razrežemo na krhlje, dodamo olupljen in g debele kose narezan krompir in oboje v osoljenem kropu kuhamo. Če želimo, da bo solata okusnejša, lahko dodamo tudi košček jušne kocke-Ko se oboje zmehča, ohrovt in krompir odcedimo, zvrnemo v skledo, posolimo, popramo. dodamo sesekljanega česna m peteršilja in polijemo z oljem-Pozneje prilijemo še kis.
Ohrovt s smetano
Za 4 osebe potrebujemo: 750 g ohrovta, sol, 125 g čebufo 1/8 litra sladke smetane, nastrgano lupino 2 limon, 2 žlici limoninega soka, poper> 1 žlička sladkorja.
Ohrovt očistimo in narežemo na široke rezance, osoljeni vodi ga blanširam0 (prevremo) 5 minut. Čebulo olupimo, drobno sesekljamo in prepražimo na maslu aH margarini, da postekleni. D°/ damo odcejeni ohrovt in za«; jemo s smetano. V pokn11 kozici dušimo ohrovt 20 minut. Začninimo z limoninih sokom in limonino lup"10, solimo, popramo, po okus tudi malo sladkamo. Ponudimo s krompirjevim pirejeva ! s pečenicami ali pečenim hrenovkami.
Cena 8.390 tolarjev.
DELOVANJE/AHA SADNIH KISLIN NA KO
ZA KOGA - KOMU $0 NAMENJENE?
- za vse tipe kož (mastni, normalni, nečisti-aknasti, suhi)
CILJI:
- pospešujejo luščenje in odstranjevanje odmrlih celic (organski piling)
- stimulirajo obnovo in krepitev kože
- povečujejo njeno enakomerno navlaženost in ji vračajo mladostno svežino
- odpravljajo male gubice in zmanjšujejo globoke gube
- izčiščujejo in zmanjšujejo razširjene pore
- počasi, a zanesljivo odpravljajo pigmentne madeže (dO vključno starostnih peg)
- odpravljajo vse vrse seboreičnih izpuščajev (acne, comedoni...) brez nezaželenih stranskih učinkov
- ob redni in pravilni uporabi delajo kožo gladko, čisto, prožno in mladostno svez
VSE TE LASTNOSTI SADNIH KISLIN , "AHA" PA PRINESEJO OPTIMISTK^ VZDEVEK: POMLAJEVALNI!
ul. Rudija Papeža Si 4000 Kranj tel.: 064/328-169
SUPER UGODNO! Pri vseh storitvah vamv nudim« S. obisk BREZPLAČNO
Nihaja Land Rover Freelander
Ki'
. jub pregovorni tradicionalnosti angleškega izdelovalca Irens^ih avtomobilov Land Rover, se tudi tej znamki obetajo pačili časi. Dokaz je tudi novi model z imenom freelander, so niga prvič prikazali na septemberskem avtomobilskem onu v Frankfurtu, za prodajo pa bo nared v začetku "hodnjega leta.
P ime pove, da bo novi Land Roverjev štirikolesnik nekoliko pacen od njihovih dosedanjih avtomobilov. Razvojni inženirji namreč začeli s popolnoma praznim računalniškim ekranom,
m r-y tovarni, nastal pa je dinamično oblikovan avtomobil, ki %1 • zmogljivosti resnega terenca in hkrati avtomobila I "^njenega prostemu času.
Bo BMW M5 najmočnejša limuzina?
Pri bavarskem BMW-ju in njegovi podružnici M, kjer razvijajo športne različice njihovih modelov, se pripravljajo na ponoven prevzem primata med športnimi limuzinami. Gospoda Adolf Prommesberger, prvi človek in izvršni direktor družbe M, je namreč pred očmi omejenega števila avtomobilisko novinarske srenje odkril pregrinjalo z novega BMVV-ja M5.
IPosa nim^° Je» da Je freelander prvi hišni avtomobil s 'ti^^lčnim obešenjem koles, medtem ko bosta pogonu fooAn ^ 1,8-litrski bencinski štirivaljnik s 120 konjskimi jtllr|)n\1. ki je sicer znan iz športnika MGF in 2,0-litrski sev ^rzelski motor s 97 konjskimi močmi. Motorna moč se s^.a. Prenaša na vsa štiri kolesa, za ustrezno porazdelitev pa I j^. Vlskozna sklopka. Poleg sistemov proti zdrsavanju koles in Prvjč'ranJu zavor, s katerimi bo serijsko opremljen freelander, so p0L ..^Porabili tudi sistem, ki pri vožnji navzdol po strmih
q vJm samodejno zadržuje hitrost 9 kilometrov na uro. tods" •    terenskega novinca bodo na domačem trgu začeli evrr?^?1' januarja, postopoma pa se bo znašel tudi v drugih
roPskih državah. • M.G.
^ST; VOLKSVVAGEN SHARAN VR6 CARAT
»ROSTOR ZA ŠEST
V Muenchnu so prepričani, dabo novi M5 najmočnejša in najboljša športna limuzina in za to imajo kar celo vrsto argumentov. Pod motornim pokrovom limuzine, ki ima opazno agresivnejši videz kot običajni modeli serije 5, bo namreč nameščen za ta avtomobil nalašč razviti V8 motor, ki bo po zagotovilih zmogel več kot 400 konjskih moči. Še bolj impresiven je podatek o navoru, ki bo dosegel orjaških 500 Nm.
Z avtomobili, kot je bodoči M5 (kdaj natančno bo nared za serijsko proizvodnjo, še ni znano), imajo pri družbi M seveda že precej izkušenj. Prvi M5 so namreč razvili že pred 13 leti, ki je imel podobne zmogljivosti kot legendarni super športni BMW Ml in obliko limuzine.
Nasploh pa se pri BMW-ju avtomobilskega športa spet lotevajo z veliko žlico. Pred časom so namreč uradno potrdili, da bo bavarska avtomobilska tovarna ponovno vstopila v cirkus Formule 1, kjer se bodo udejstvovali s primernim pedigrejem, saj na primer skupna zmaga Nelsona Piqueta iz leta 1983, ko je vozil dirkalnik Brabham z BMW-jevim motorjem še ni pozabljena. • M.G.
en0 ' K» so jim pri srcu Svoiih°-Storski avtomobili, od NS Jeklenih konjičkov pri-^ohi °- Pre^vsem limuzinsko %Jj* ln kombijevsko upor-^°do pfedvse,n P« to, da !tebe Prevozniške po-
enirti opravljali samo z biti avtornobilom. Ali mora bo|j "prostorska limuzina osebi? na dostavnemu ali Predvlniu av*omobiIu, pa je
Stvar m.stvar okusa' Podoba * -a Je tucn zunanja avt°moK Vnkolesnikov v tem krnskem vem razredu. Pri Sv°j enn v°Jkswagnu, kjer so Vili PreHPr°Storski sharan P°"
2a estetf0ltretJim letom' so Srnisla iko Pokazali veliko
d°bno v?aran Je namreč so-°Pr0stn , sto oblikovan en-radodarrskl avtomobil, ki ^oblj^110, razkazuje tudi °ve v«.ei karoserijske ro-
JagriovsK0 Značilno volks" dril8e n .   masko in tudi
V>V E?* kl P°trJuieJ° ;0l^waal ' čePrav so ga pri ac'j' ikC? naredili v kooper-
itneli dnvI5tram"i arhitekti so [*2PoreHi^ sreče Pri Prostorski 'ahko nnVl sedežev> ki jih je
Wjeničn2^;različici VR6, pa
Za velikimi dvižnimi prtljažnimi vrati je šest sedežev in ob njih
precej skromen, toda povečljiv povečati prtljažni prostor. Ob
škripanjem zdrsavajočih pogonskih koles ali malce pretiranim nagibanjem karoserije.
Toda po drugi strani motor deluje zelo tiho in je v zadnjem delu kabine komaj slišen, poleg tega pa oprema, ki vključuje tudi klimatsko napravo, potnikom olajšuje napore na dolgih vožnjah. Le nekoliko neugledna plastika delno pokvari vtis o prestižu tega avtomobila, kajti v običajnih limuzinah bi se v tem razredu našlo nekaj več elegance. Katerikoli sedež v zadnjih dveh vrstah je mogoče zlahka zložiti in tako služi kot pripravna mizica, ali celo odstraniti in si tako
prtljažni prostor.
čar, ali pa morda tudi nekaj prestiža. Velikoprostorska limuzina namreč tako poleg prostornosti in prilagodljivosti nudi tudi dobre vozne lastnosti, visoko končno hitrost in skoraj športne pospeške. Teh avtomobil sicer ne potrebuje, saj potniki, ki si želijo predvsem udobja namreč verjetno niso najbolj navdušeni nad
vseh sedežih je namreč prtljažnega prostora zgolj 255 litrov, kar je za večje kose prtljage odločno preskromno.
CENA do registracije: 57.252 DEM (Porsche Slovenija, Ljubljana)
Pred voznikovimi očmi je sodobna in pregledna armaturna plošča, ki deluje precej
Dobro nastavljiv voznikov delovni prostor, veliko opreme in nekoliko neugledna plastika.
znano, nekaj malega zamer pa si prisluži z neustrezno razporeditvijo nekaterih stikal in prekratkimi obvolanskimi ročicami. Voznikov sedež in volanski obroč sta popolnoma nastavljiva in sharana zato brez težav vozijo tudi tisti, ki so po telesnih centimetrih pod ali nad običajnim povprečjem.
Vsekakor pa sharan VR6 z dobrimi voznimi lastnostmi in zmogljivostmi, ki se seveda poznajo tudi pri porabi goriva, sodi k zgornji meji povprečja v tem avtomobilskem razredu. Seveda za tistega, ki si tolikšno razkošje lahko tudi privošči.
mN in nič več kot šest.
H°b//JI ne zmogljivosti 0etJg/ertL+pfos'ornos' i— ?? pla$tika -poraba
>/6seSe|y/5en prtljažnik
S>h v!.Je tudi število mo-Nem, iT,? v znanem 2,8-0rju " volksvvagnovem mo-
SulS°L?a že Pred shar-JiodeluP°rabljali tudi za druge
d>ljnikPrav ta zmogljivi Szni.'-.J0 se v sharanu ^ dal S 74 konJskimi moč-Jc avtomobilu poseben
Volksvvagen sharan VR6 spada v vrh ponudbe enoprostorskih avtomobilov.
TEHNIČNI PODATKI: enopros-torsko vozilo, 5 vrat, 6 sedežev. Motor: bencinski šestvaljni, štir-itaktni, valji na V, postavljen spredaj vzdolžno, 2792 ccm, 128 kW/174 KM, petstopensjki ročni menjalnik. Mere: d. 4620 mm, š. 1810 mm, v. 1760 mm, medosna razdalja 2835 mm, prostornina prtljažnika 255/ 2610 I. Najvišja hitrost: 199 km/h (tovarna), 198 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 11,8 s. Poraba goriva po EU normativih: 8,8/16,5 I, poraba na testu: 14,9 I neosvlnčenega 95 okt. bencina na 100 km.
Oplov CTC bodoča karavanska astra?
Na avtomobilskem salonu v Tokiu, ki poteka prav v teh dneh, nemški Opel predstavlja oblikovalsko študijo tako imenovanega "City Trekker Concept", vozila, ki naj bi olajšalo življenje v velemestnih džunglah. Vsaj tako pravijo pri Oplovi oblikovalski skupini, avtomobil pa je bržkone predhodnik nove astre v kombijevski različici.
Kot ie znano, je bila nova astra uradno predstavljena na septembrskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu, medtem ko naj bi bila naprodaj šele v začetku pomladi. Študija CTC, ki bo kot kaže kmalu nared kot petvratm kombi, je sicer postavljena na podvozje s 17-palčnimi kolesi, celotna karoserija pa ima povečan odmik od tal. Zato avtomobil sodi med športno rekreacijske, namenjen pa je mladim aktivnim ljudem, ki živijo na urbanih področjih, ki bi radi imeli vozilo za poslovne namene, užitek in lasten življenjski slog.
Pri Oplovem tehnično razvojnem centru v Ruesselsheimu so zato CTC odeli v dve različni barvi, tako da odbijači in deli nad kolesi ter pragovi bolj izstopajo. Poleg tega je CTC opremljen z novim komunikacijsko navigacijskim sistemom, mobilnim telefonom GSM in akustično opremo. Za pogon bi lahko namenili vse Oplove ECOTEC motorje, katerih moč bi se na prednji kolesni par prenašala preko šeststopenjskega ročnega menjalnika. Tako bi avtomobil zaradi povečane dvignjenosti od tal lahko premagoval tudi manjše terenske prepreke.
Za varnost potnikov poleg štirih zračnih vreč in petih tritočkovnih varnostnih pasov, v primerih čelnih trčenj skrbi tudi sistem za sprostitev pedal od vpetih delov (pedal release svstem).
Astro v kombijevski obliki bodo pri Oplu po vsej verjetnosti prikazali na spomladanskem avtomobilskem salonu v Ženevi. • M.G.
Mazda 626 gre dobro v promet
Pri japonski Mazdi jim gre z novo generacijo modela 626 zaenkrat vse po načrtu. Tako so zaradi dobre prodaje v tovarni v japonskem Hofuju naredili nekaj organizacijskih sprememb. Začeli so z delom v dveh izmenah, na novo so zaposlili 100 delavcev, s tem pa so dobro pripravljeni tudi na začetek proizvodnje petvratnega kombija, ki bo na našem trgu naprodaj v začetku pomladi. Model 626 za potrebe severnoameriškega trga so začeli izdelovati tudi v tovarni, ki jo imajo skupaj s Fordom v Fiat Rocku. Avtomobil je po tehničnih lastnostih povsem samostojen model.
Pri Mazdi pa se lahko pohvalijo tudi s kakovostjo svojih avtomobilov, tako so po rezultatih aktualne statistike okvar, ki jo je opravil nemški avtomobilistični klub ADAC, z modelom 323 na tretjem, z modelom 626 pa na drugem mestu po najmanjšem številu okvar pri rabljenih avtomobilih v starosti med 3 in 9 leti. • M.G.
• M. Gregorič
CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.
PONUDBA TEDNA:
222-624
ZNAMKA
TIP
BARVA     LETNIK CENA V DEM OPOMBA
OPEL VOLVO
RENAULT SEAT
OPEL
FORD RENAULT
A41,8 T FRONTERA 2,3 TD
850 GLT CMC CRX 1,6 VTI ŠAFRANE 2,2 RN C0RD0BA1,8
16V CALIBRA 2,01 PASSAT CLTD LANTRA1,6 FIESTA 1,1 TRAFICT
RDEČA M. RDEČA M. MODRA
RDEČA M. MODRA M. MODRA
OPEL KADETT 1,3
MERCEDES BENZ1901.8E
BMW 316
RENAULT 1916V
FORD FIESTA 1,251
RENAULT 19RT1,4/4V
AUDI 1002.0E
ČRNA M. ZELENA RDEČA BELA
RDEČA SREBRNA SREBRNA BELA RJAVA RDEČA
1994 1995 1994 1995
1992 1991 1993 1993 1991
1989 1993 1987 1994 1996 1994
56.200    bogata oprema
39.300
34.900
29.500
26.440
22.440   500 dem na 5 let
20.410 455 dem na 5 let
15.100 336 dem na 5 let
13.400 300 dem na 5 let
11.500 255 dem na 5 let
9.440 210 dem na 5 let
180 dem na 5 let 540 dem na 5 let 150 dem na 5 let 450 dem na 5 let 365 dem na 5 let 350 dem na 5 let 220 dem na 5 let
KREDITI ZE OD T+ 6,5% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO
INTERNET ADRESS http://WWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ KRANJ, 20. 10. 1997
GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
«M» AVTOMOBILSKI TRG *-*
Torek, 21. oktobra
Odprli nov servisno prodajni center Avto Kadivec
Hyundoi in Subaru pod novo streho
Kranj, 17. oktobra - Ob cesti iz Kranja proti letališči Brnik, kjer so pred kratkim odprli novo Petrolovo bencinsko črpalko, so v petek uradno odprli nov prodajno servisni center Avto Kadivec, ki je hkrati največji objekt za prodajo in servisiranje za avtomobile znamk Hvundai in Subaru. Nov center so gradili v pičlih šestih mesecih.
Škoda Octavia za Alfija
Uradni zastopnik za avtomobile Hyundai, ljubljansko podjetje Hyundai Avto Trade je ob odprtju novega salona predstavil tudi delno prenovljeni hyundai accent za prihajajoče modelsko leto. Na zunaj se avtomobil razlikuje po novih režah pod sprednjim odbijačem ter spremenjenih žarometih, zadnjih lučeh In motornem pokrovu, v celem pa je njegov videz zrelejši. Accent je pri nas sicer najuspešnejši Hyundai-jev model, saj so jih pri zastopniku lansko leto prodali kar 3.422, medtem, ko je bila v letošnjih prvih devetih mesecih prodaja nekaj slabša in je dosegla številko 1.688.
Veseli štajerski muzikant, ki ie sicer izvrsten izvajalec oberkrajnerskih narodnih skladb Alfi Nipič, se bo po Sloveniji in svetu odslej vozil z novo škodo octavio z 1,9-litrski turbodizelskim motorjem. Pred nekaj dnevi so mu namreč avtomobil, na katerem je napisano "akordi vzdržljivosti in elegance" v uporabo zaupali pri Škodinem zastopniku, ljubljanskem podjetju Avtoimpex, ključe zelene lepotice, s katero se je Alfi pripeljal tudi na našo slovesnost ob polstoletnem izhajanju Gorenjskega glasa pa je predal direktor Fedor Zajec. • M.G.
Citroen xsara v bojnih barvah
Janez Kadivec, eden vodilnih gorenjskih podjetnikov na področju avtomobilske dejavnosti, seje za nov objekt odločil že pred štirimi leti, ko je na tej lokaciji odkupil zemljišče, nato pa začel zbirati vso potrebno dokumentacijo. Na dozdajšnji lokaciji v Šenčurju zaradi razvoja avtomobilskega trga in zahtev strank, namreč niso mogli več kakovostno opravljati svojih storitev, zato so letos januarja začeli graditi objekt z 2.800 kvadratnih metrov pokritih površin. Pod novo streho objekta z dvema etažama, bosta salona za avtomobile Hvundai in Subaru, delavnice za servisiranje, kleparske storitve in testiranja motorjev in podvozij, poleg tega pa še skladišča ter prostori za administracijo in osebje. Skupaj s Petrolovo bencinsko črpalko je torej nov objekt zaokrožil celotno ponudbo, v njegovem sklopu pa je tudi samodejna avtopralnica. • M.G., slika G. Sinik
JESENSKI LIP-ov SEJEM
Bled, 20. do 25.10.1997
il
sejemski popust
v trgovinah na Bledu, v Murski Soboti in pri vseh trgovcih z našim pohištvom
t                                                              . 1	* H		i
			
VffiVn    SOFT-LINE KRILA IN PODBOJI ^UVU    Z ZAOBLJENIM ROBOM			
♦ NOTRANJA VRATA
♦ VHODNA IN GARAŽNA VRATA
♦ POHIŠTVO IZ MASIVNEGA LESA spalnice, mladinske sobe, jedilnice
NAGRADNO ŽREBANJE
©A) lip bled
rf^^Bp   lesna industrija
LIP lesna industrija Bled, d.d. 4260 Bled, Ljubljanska c. 32
e-mail:lipbl@lip - bled.sl
LIP BLED - TRGOVINA 4260 Bled, Ljubljanska 27	h. c. tel. (064) 79 50 faks (064) 741-675
direktor:	tel.: (064) 795-282
izvoz/export:	tel.: (064) 795-269
veleprodaja:	tel.: (064) 795-226
uvoz/import:	tel.: (064) 795-249
maloprodaja:	tel.: (064) 795-230
Komaj so pri Citroenu uradno predstavili svoj novi avtomobil xsara, že so v tovarniškem športnem oddelku pripravili tudi različico kit car, s katero bodo prihodnjo sezono nastopali v rallvju. V francoskem prvenstvu bosta tako nastopali dve xsari, ena pa v španskem. Športno različico so na osnovim trivratnega kupeja sicer začeli razvijati že konec lanskega leta, konec letošnjega julija pa so opravili prve preizkusne vožnje. Modificirani 2,0-litrski motor zmore 280 konjskih moči pri 8.750 vrtljajih, motorna moč pa se preko šeststopenjskega sekvenčnega menjalnika prenaša na prednji kolesi. Homo-lagacijo mednarodne avtomobilske organizacije FIA bo xsara kit car pridobila prvega aprila prihodnje leto.
• M.G.
I Peugeot okrepil 1 prisotnost v Sloveniji
i
i Francoska avtomobilska tovarna Automobiles Peugeot je J prejšnji teden v Ljubljani uradno odprla svoje predstav-I ništvo, ki bo nudilo podporo uvozniku Avtohisi CIaas. I Okrepili bodo sodelovanje na področju šolanja kadrov ter I prodajnih in poprodajnih aktivnosti, na skrbi pa bodo I imeli tudi postavitev prodajno servisne mreže na območju I ostalih trgov nekdanje Jugoslavije. I Z izjemo Slovenije, kjer Peugeotove barve že sedmo leto j uspešno zastopa Avtohiša Claas in Hrvaške, kjer je prav | tako že postavljena servisno prodajna mreža, je treba V f drugih delih naekdanje skupne države postoriti še marsikaj, j pri tem pa naj bi jim bile v oporo tudi izkušnje slovenskega I zastopnika, je ob odprtju zatrdil vodja predstavništva Didier \ Richard.
f Peugeotovo predstavništvo bo po slovenski zakonodaji j imelo status podružnice. S pomočjo Peugeotovih ljudi v f Sloveniji se bo tudi skrajšal čas v komunikaciji meo I zastopnikom in tovarno, predvsem pa bodo lahko hitreje I sprejemali pomembne odločitve. Sicer pa je Avtohiša Claas, f ki je bila v druščini zastopnikov avtomobilskih znamk, ena f prvih družb z zasebnim kapitalom, leta 1992 uspela prodati j 714 Peugeotovih avtomobilov, kar je pomenilo 2,2 odstotka I tržnega deleža. V naslednjih letih so se številke popravile in I letos naj bi našli kupce za 2600 peugeotov in dosegli 3,2 f tržni delež. Sicer pa si želijo, da bi bil njihov kos tržne i % pogače v prihodnje 5-odstoten, takšno številko pa so v j i nekaterih najboljših letošnjih mesecih že dosegali.
Med pomembnejšimi dogodki je tudi izgradnja novega j I objekta, kajti Avtohiša Claas ima zdaj svoje prostore na treh | I lokacijah. V novem centru, ki naj bi ga kmalu začeli graditi I ob Zaloški cesti v Ljubljani bodo poleg prostorov ?a i administracijo tudi avtosalon, skladišče rezervnih delov in j prostori za šolanje komercialnih in tehničnih kadrov • M««« |
Tudi letos Škoditi Snežak
Včeraj, 20. oktobra, so vsi pooblaščeni servisi za vozila Škoda L ezplačnimi preventivnimi pregledi pred zimo. W egledujejo hladilno tekočino in hladilni sistem, -•v^.iuic^ije, svetlobna telesa, zavorno tekočino, pnevmatiK^ podvozje, ogrevanje, krmilne mehanizme, sklopke in zavore' Brezhibna vozila bodo dobila nalepko prijaznega SnežaK* lastnikom vozil, ki niso pripravljena na zimsko vožnjo pa boj predlagali odpravo napak. Ker je zima blizu, takšen obisk seveo ni odveč. Na Gorenjskem sta pooblaščeni Škodini pr°<*j^ servisni mesti Servis Stern iz Kranja in Integral z Jesenic. •
Predzimska akcija pri Ladi
Slovenski zastopnik avtomobilov Lada, ljubljansko pod" jetje Lada avto, je v času od 13. oktobra do 15. novembra.?? I lastnike teh avtomobilov pri svojih pooblaščenih serviserji j pripravila brezplačne preventivne preglede. Hkrati so v tern I času znižali cene rezervnih delov za modele, ki niso ve? prodaji, cenejša pa je tudi dodatna oprema za modela mv in samara. Kupci, ki se bodo odločili za samarao bofl" deležni še posebne ugodnosti, brezplačnega komplel aluminijastih platišč. • M.G.
.„iir*—
"""""""""""""..........".....1.............................ir|-r-rr--ririirriinitn-iiiiinnn .minuji lihih.....umrr-****—*mw^
Številne kadrovske spremembe
odslej 44-letni Ludvik Svolj*3 ' dosedanji tehnični direktor-PEUGEOT, nadzorni > grupacije PSA je za nff^j, predsednika direkcije i^¥ ^ Jeana Martina Folza. NJ j.
-j......j——.       u„wi mt- mestu bo zamenjal doseo h
rešila dosedanjega generalnega ga predsednika Jacqucsa direktorja Mira Bogataja, ki je veta, ki se mu je v skaiu
začeli z servisih
HYUNDAI: Kadrovske zamenjave se dogajajo tudi v vrstah slovenskih avtomobilskih zastopnikov. Tako je skupščina družbe Hvundai Avto Trade, ki pri nas zastopa korejski Hvundai, pred dnevi raz
bil na Vodstvenem mestu od samega začetka. Prvi človek Hvundaijevega zastopnika je
anasM
»VH4,    IVI ll.l.   j- p0l^
statutom iztekel mandat, bo opravljal tudi dela m nai^ predsednika upravnih s Automobiles Peugeot m * . mobiles Citroen, ki sta «
JESENSKO
ZNIŽANJE VOZIL
UNO 1.0 PANDA   1.1 4*4 PUNTO    55• PUNTO    «S IUC BRAVO    1.4 S BRAVA    1.4 f MARIA   1.4 SX MARE A    1.« SX SCUPO
snliani*- 1.S80 DUCATO MAXI 3.5 DSL miioni« - 1.980
Prodafa originalnih nadomestnih delov za vsi vozila: Fiat, Lancia, Alfa romeo. Zastava in Lada. Servis vozil, kleparska in ličarska dela.
ENO LETO
BREZ STROŠKOV obveznega zavarovanja ter FIAT UNO reglstraciie vozila iN MARIA LIMUZINA
BRAVA MANIA
1.6 SX, 7 X AIRHAG, CENTRALNO ZAKLEPANJE, . ELEKTRIČNI POMIK STEKEL, SERV0 VOLAN,...
24.940
con*     v DIM
EfflGLeffifii JOfTI IYf
omenjene grupacije.
MAZDA MMS: Nekdaj' avtomobilski novinar in od$° vorni urednik pri reviji AvW šport Blaž Poženel, je iz n^ narskih vrst presedlal v zastoj niške. Njegov kruh še nap™ ostaja avtomobilski, svoje dj »n sredstva pa od zaW\ oktobra združuje pri n&f nem slovenskem zastopfV ljubljanskem podjetju M^J kjer bo skrbel za marketing, odnose z javnostjo.
AVTO MAGAZIN: Odf vorni urednik najmočnejše avi mobilske revije Martin CesjJ je napovedal nepreklicen w iz uredništva, začasno ga ^ nasledil urednik in voditelj kanalovske avtomobilistiČne ^
Bleivveisova 10, Kranj, tel.: 064/224-540 Servis: Struževo 1# telefon.: 064/224-244
daje Avtovizija Boštjan „, Čeprav še ni uradno P*V Martin Češenj, ki je F 3Q \el Magazinu preživel ceni aj menda odhaja mize", torej med av«» zastopnike. • M.G.
GOSPODARSTVO
UREJA: Marija Volčjak
75 let tovarne čokolade Žito Gorenjka v Lescah
Gorenjka ima danes petnajst okusov
Ob visokem jubileju je leska tovarna čokolade, peciva in kruha Gorenjka postala delniška dnizba, v polovični lasti Žita.
[*sce, 18. okt. - Čokolada Gorenjka ima kar 75-letno tradicijo, letos mineva tričetrt stoletja, odkar je Adolf ^avrtanik v Lescah začel izdelovati čokolado. Blagovna panika se je ohranila in Gorenjka ima danes petnajst °*usov, zlasti v zadnjem času je tovarna poslala na trg Pr«cej novih izdelkov.
Stari problemi pa ostajajo, ?e sedem let zaman opozarjajo^0 krivični prelevmani za
sladkor in mleko, ki jih morajo Plačevati pri uvozu surovin zaradi zaščite domačega kmetstva.
v Lescah je čokolado dav-nega leta 1922 začel izdelovati ^dolf Zavrtnik, blagovna Znamka Gorenjka se je ohra-f»a do današnjih dni, izbor je z et> postajal vse večji in čokoma Gorenjka ima danes pet-Ja)st okusov. Dodatna sta še dva okusa za diabetike, v s°delovanju z nemškim pod-P ern Hitschler pa izdelujejo f°kolado Bali ter tekoče ob-za sladolede in torte, plasti v zadnjem času so na lrS poslali precej novih izdelk-?v> zadnji sta s čokolado oblite "'oščice krispi in otro:" a Mlečni odtrganec
jansko Žito. Biskvitno pecivo Triglav pa so v Lescah začeli peči leta 1968, na industrijski način prvi v tedanji Jugoslaviji.
Žito Gorenjska, d.d., Lesce je danes tovarna s 314 zaposlenimi, letni promet znaša približno 26 milijonov mark. Izvoz ima vrednostno 20-od-stotni delež, izvozijo pa pri-
bližno 40 odstotkov čokolade in 50 odstotkov peciva. Lani so ustvarili 64 milijonov tolarjev dobička, kar pomeni, da je bil donos na vloženi kapital 2-odstoten. Letos poslujejo bolj in ob koncu leta pričakujemo približno 100 milijonov tolarjev dobička, je povedala Mojca Budkovič, v.d. direktorja.
V jubilejnem letu se jim je uspelo dokončno olastniniti, Gorenjka je bila septembra kot delniška družba vpisana v sodni register. Žito ima v njej 48-odstotni lastniški delež, 4-odstotnega ima denacionaliza-
zaradi strogih predpisov ni primerna za množične obiske.
Na trgu se Gorenjka zlasti pri čokoladi spopada z ostro konkurenco, vse države pa ščitijo svojo proizvodnjo. Tudi na trge bivše Jugoslavije je prodor težak, saj 'obvladajo' necarinsko zaščito. Tako so pri prodaji na Hrvaško dajatve 80-odstotne (3,5 marke prelevma-na na kilogram čokolade), saj ščitijo domaČi Kraš. Podobno so prelevmani oktobra uvedli v Bosni in Hercegovini. Izvoz v Makedonijo je omejen na 200 ton čokolade. V Srbiji imajo
č0j^P^oščice krispi in otroška Čokole
renjki približno polovični Četrtino predstavlja
0ore?-,ada ima danes v lešk delež .
Sj^v11 drugo četrtin<
pekarst   •      Tudi tradicija
^ifvkff?, S0 P° "a™™«- dobrih izdelkih, kar je SSfa dajepnhodnos, Slovenije samo v
*'ie L«S4'' v Mlinsk0 P°d- *** '"J' konkurenci zadnjih• le, »Želim A?! S&ZT S*"?,"?"? mJ"'a obd^ »
,temi S k' Je kasneJe 5 fc Kul<">. *» *> mu izrolilipravza foZožZsiiZ^tn fS. J' Š,'/eJ?' Prednik
us,a„ov„o ljubi- peinajs, kiiogramov), "in S,p\%^^^^^^^>» M
Sava pridobila še dva certifikata
•So^n " Kranjska Sava je certifikata kakovosti
Pfoce     *>r'dw",''a *e za Pr°grama transportnih trakov in
minPiravi Sava- d4> KranJ Je direktor BYQI Zoran Lekič I5qU° sredo izročil dva mednarodna certifikata kakovosti tran » saj sta presojo uspešno prestala programa ima 'P?rtn,ri trakov in procesne opreme. Kranjska Sava Polcr t * 2 mednarodnimi certifikati kakovosti ISO 9001 vgraj *e 90 odstotkov proizvodnje. Celovita kakovost je kakov03 V kulturo podjetja, saj se zavedamo, da je izdelek^ zaSot°vljenja takrat, ko se vrača kupec in ne
V i/' PT.av} Janez Bohorič, predsednik uprave Save. Poslov ^av* se ^an^° 'etos pohvalijo z uspešnim
miliJardnjCm' ProdaJa je v P™*1 osmih meseih znašala 22,9 ^su t™L!,olarJev, kar je za 11 odstotkov več kot lani v tem in v tov0 ie b*'° PovPra^cvanJe po potniški pnevmatiki 7>9 odsf3^0 avt°pnevmatike s° prodajni načrt presegli za odstotka      glede na enako lansko obdobje pa za 14,5
krnsko
cijski upravičenci, 28-odstotne-ga notranji lastniki (sedanji in bivši zaposleni), 20-odstotnega pa skladi. Poslovni sistem Žito potemtakem ni večinski, vendar je največji lastnik, sam še ni dokončno olastninjen, po javni prodaji delnic čaka na drugo soglasje agencije za privatizacijo. Gorenjka je danes samostojna družba, ohranili smo ime Žito, z njim dobro sodelujemo, je povedala direktorica Budkovičeva.
V Gorenjki zdaj dokončujejo leta 1980 začrtano gradnjo, v novem poslopju bo tudi predstavitvena dvorana, kjer bo ogled proizvodnje lahko nadomestil film, predstavljali bodo izdelke. Za ogled tovarne čokolade je namreč veliko zanimanja, zlasti med mladimi, živilska industrija pa
predpisan odstotek maščobe v Čokoladi in tako je tja moč prodajate le 'sladkorne ploščice', kakršnih v Gorenjki ne izdelujejo. Tudi Čehi so imeli zaščito, ki so jo odpravili na intervencijo Cefte. In še bi lahko naštevali.
Pri nas pa se kljub sedemletnim opozorilom stvari ne spremene. Toliko časa namreč že opozarjajo, kako so za tovarno čokolade krivični prelevmani za sladkor in mleko, ki jih morajo plačevati pri uvozu teh surovin, kar denimo sladkor s 60 podraži na 115 tolarjev. Spadamo pod ministrstvo za kmetijstvo, ki ščiti samo kmetijstvo, še to kratkoročno, saj z uničevanjem živilske industrije posredno uničuje kmetijstvo, pravi Budkovičeva. • M.V.
Kranjski Merkur osnovni kapital povečal za 38 odstotkov
Merkur si je zagotovil 63 milijonov mark
Poleg Evropske banke za obnovo in razvoj so Merkurjeve delnice za gotovini kupili tudi pidi in skladi.
Kranj, 20. okt. - Evropska
banka za obnovo in razvoj je v kranjskem Merkurju danes vpisala in plačala za 23,6 milijona mark delnic in tako postala njegov 19,1-odstotni lastnik. Pridružili so se ji domače pooblaščene investicijske družbe in skladi, ki so prav tako z gotovino kupili za 10,17 milijona mark delnic. Merkur pa bo v kratkem najel dolgoročni posojili pri francoski banki Societe Generale iz Pariza in pri nemški banki DEG iz Koelna in sicer pri vsaki po 15 milijonov mark. Praktično to pomeni, da si je kranjski Merkur zagotovil 63 milijonov mark finančnih sredstev, ki mu bodo omogočila izgradnjo novih trgovskih centrov v Ljubljani in v Mariboru, odplačali pa bodo lahko kratkoročna posojila.
V kranjskem Merkurju so že nekaj časa pripravljali dokapi-talizacijo, sprva so se dogovarjali z Evropsko banko za obnovo in razvoj, ki je napovedala kapitalski vložek v višini 25 milijonov mark. Gre za prvi neposredni kapitalski vložek EBRG v slovensko gospodarstvo, zategadelj je razumljivo, da je njena poteza spodbudila slovenske institucionalne investitorje, ki so prav tako v Merkurju vpisali in z gotovino vplačali delnice.
Kapitalski vložek EBRD se je zato znižal na 23,6 milijona mark (12 milijonov ekujev), s čimer je postala 19,1-odstotni lastnik kranjskega Merkurja. Domači institucionalni investitorji pa so Merkur dokapitali-zirali z 10,17 milijona mark in tako povečali svoj lastninski delež v Merkurju. Tako ima poslej kapitalski sklad 12,4-odstotni lastninski delež, odškodninski 8,1-odstotnega, NFD 13,6-odstotnega in Atena 3,4-odstotnega.
Kapitalski vložek EBRD znaša 23,58 milijona mark, skladov Nacionalne finančne družbe 4,57 milijona mark, kapitalskega skida ZP1S 3,1 milijona mark, slovenskega odškodninskega sklada 1,35 milijona mark in skladov Atene 1,15 milijona mark. Skupaj torej 33,75 milijona mark, s tem denarjem pa so Merkur 38-odstotno dokapitalizirali.
Pozno popoldne so predstavniki EBRD podobno pogodbo (vpis delnic in posojilo) podpisali s kranjsko Aquasavo.
Notranjski lastniki imajo poslej 34,2-odstotni delež, dena-cionalizacijski upravičenci 3,6-odstotnega, Nika 0,9-odstotne-ga in razvojni sklad (za odkup) 4,7-odstotnega.
Merkur je s to finančno operacijo osnovni kapital po-
večal za 38 odstotkov in izračun pokaže, da njegov osnovi kapital znaša 122,5 milijona mark. Knjižni kapital kranjskega Merkurja pa znaša 180 milijonov mark nam je uspelo izvedeti na današnji tiskovni konferenci. Primerjava seveda pokaže, kako pomembni so za Merkur sveži kapitalski vložki, saj jim bodo omogočili odplačilo dragih kratkoročnih posojil ter seveda uresničitev ambicioznega razvojnega programa. Prihodnje leto namreč nameravajo odpreti kar štiri velike trgovske centre, dva v Mariboru in dva v Ljubljani.
Podpis pogodbe z Merkurjem je ena prvih in največjih dokapitalizacij nefinančnega slovenskega podjetja, odkar so se začele reoforme in Merkur je lahko zgled drugim slovenskim podjetjem. Projekt je edinstven, ker združuje več finančnih institucij, ker so se združile, je celotni finančni paket močnejši. Doslej so se mednarodni investitorji obotavljali, slovenski trg kapitala pa je še vedno v povojih in dokaj nelikviden. V Merkurju so dojeli, da potrebujejo več ustreznega kapitala, njegov projekt je tako presedan, ki ponazarja, kako se lahko izvede finančno prestrukturiranje slovenskih podjetij z združenimi močmi tako domačih kot tujih finančnih institucij, je ob svečanem podpisu pogodb dejal Olivier Des-camps, podpredsednik EBRD. Povedal je še, da je EBRD pripravljena finančno podpreti slovenska podjetja, ki želijo po tej poti. Celotne investicije EBRD v Sloveniji znašajo 700 milijonov mark, polovica v zasebnem sektorju; kapitalski vložki znašajo 115 milijonov mark in imajo torej 22-odstot-ni delež. • M.Volčjak
športni sejem v Kranju
•renjšk • °*tto*)ra " Področni odbor učiteljev smučanja in krnsko \ Se-,em sta pred dnevi uskladila program letošnjega 26.
GoreniskPOrtne£a SCjma' ki bo od 13- do 16- sePtembra na rimsko šd m sejmu v Kranju. Poleg rabljene smučarske in !udi nnvT0rtne opreme bodo na sejmu predstavili in prodajali
>odo
premo znanih proizvajalcev. Za vso rabljeno opremo krnsko* StJmu tudi strokovne ocene o varnosti in primerni za rni2o rekreacijo. Prireditelji bodo organizirali tudi okroglo preven?- novostih na slovenskih smučiščih, zavarovanjih, dru§tv 1V<J .ln zimskem turizmu. Predstavila se bodo tudi Predstav' )Cm- pa bo hkrati tudi priložnost, da se na njem V1J0 z zimsko ponudbo smučarski centri. • A. Ž.
wcn* Posvet za podjetnike in obrtnike
s'°ven$k** a P°aJetn'kom 'n obrtnikom je namenjen posvet o ^avčtiB .davčni zakonodaji in pripravah na zaključek Kranju 1997, W P° PotekaI v četrtek, 23. oktobra, v
Krand^UZe\nJe Podjetnikov Gorenjske in Območna zbornica 1» Davč ° vanJu s P°dJetJem RFR-Ernst & Young Ljubljana ZakonoHnif?1 u.radom Kranj pripravlja posvet o slovenski davčni v Četrtek^o ki bo v Prostorih mestne občine Kranj. Začel se bo Maja g s oktobra, ob 9. uri, najprej bo davčna svetovalka 'n ugot i°r^ Drcdstavila problematiko vodenja poslovnih knjig 5 avljanje dobička pri pravnih osebah in zasebnikih v luči
Šteta
letos
njega davčnega leta. O
lCa IWn    pregledih bo govorilia Cilka Habj iVan sSCga u[ada KranJ- v nadaljevanju bo d.. °dan0 vred     aVil slovensko davčn0 zakonodajo in davek na
davčni kontroli in an, v.d. direktor-davčni svetovalec
INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO - ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE
UVOZNI CARINSKI KONTINGENTI
Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj nas je obvestilo, da bodo prispele vloge za dodelitev carinskih kontingentov za leto 1998 obravnavane predvidoma konec meseca oktobra 1997. Zato pozivamo podjetja, ki želijo v letu 1998 uvažati repromaterial in opremo v režimu carinskega kontingenta, da čimprej pripravijo in pošljejo vloge za dodelitev carinskega kontingenta na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, saj je rok do obravnave zelo kratek!
OBVEZNO DOKAZOVANJE CERTIFICIRANOSTI PROIZVODOV PRI PREHODU SLOVAŠKE MEJE
Carinska uprava Slovaške je dne 17. 9. 1997 izdala obvezno navodilo, da mora biti od 24. ure 19. 9.1997 vsemu blagu, ki vse uvaža, priložen tudi certifikat o ustreznosti izdan s strani pristojnih organov (Urad za standardizacijo).
Ta dokument je potrebno predložiti na mejnih prehodih, brez njega se ne dovoli prestop meje. Problem je nastal, ker cariniki sami ne vedo, za kaj je potreben certifikat in za kaj ne, zaradi nepopolnih navodil Urada za standardizacijo, zato zahtevajo dokument za vsak proizvod.
Slovenski izvozniki, ki nameravajo svojim partnerjem na Slovaško poslati blago, naj, če nimajo ali njihov slovaški partner nima certifikata o ustreznosti oz. skladnosti proizvoda s slovaškimi predpisi, nadaljnje pošiljke zadržijo, ter nemudoma ugotovijo, če je potrebno proizvode, ki jih izvažajo na Slovaško obvezno certificirati.
Dodatne informacije na Območni zbornici za Gorenjsko, Bleivveisova 16, Kranj, tel.: 362-320.
Na Gorenjskem organiziramo že šesto Večerno šolo podjetništva in sicer za podjetnike in obrtnike iz Tržiča in okolice.
Uspeh programov Podjetniške akademije po vsej Sloveniji z več kot 1000 zadovoljnih podjetnikov in obrtnikov, od tega 100 na Gorenjskem, je razlog, da za vsa ponovno organiziramo izobraževanje, ki vam bo pomagalo zagotoviti rast podjetja ali obrti.
Program izvaja Gea College, d.d. - podjetniško izobraževalni center, podpirajo in sofinancirajo pa ga Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje podjetnikov Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. S tem želimo pospešiti razvoj podjetništva pri nas.
Udeleženci brezplačno dobijo priročnik "Kako razviti uspešno podjetje", ki je nepogrešljivi pripomoček pri poslovanju. Šolanje traja štiri mesece in je razdeljeno na pet modulov; podjetništvo, marketing, management, ekonomika in finance ter kadrovska politika. Program je nastal na podlagi bogatih izkušenj in znanj domačih in tujih strokovnjakov.
Večerna šola v Tržiču bo potekala ob torkih in četrtkih, od 18. do 20.30 ure, v prostorih Občine Tržič, začne pa se 6. novembra 1997 ob 18. uri.
Cena je za člane GZS ali OZS 97.000 sit, ki pa se zniža še za 20.000 sit, ker bo šolanje sofinancirala tudi Občina Tržič. Ob
tem naj poudarimo, da bi bila polna cena brez državnih in občinskih pomoči 157.000 sit.
Prijave sprejemamo do 30. oktobra 1997 po faksu 064/360 521 • Območna zbornica za Gorenjsko ali 061/16 88 213 - Gea College.
POSLI IN FINANCE
UREJA: Marija Volčjak
40 let Gorenjske turistične zveze
Podelili priznanja najlepšim gorenjskih krajem
V Škofji Loki se je na
Škofja Loka, 18. okt. - Na 27. srečanju se je zbralo več kot tristo gorenjskih turističnih delavcev, že 40 let jih združuje Gorenjska turistična zveza, ki ima v 94 turističnih društvih več kot 22.500 članov. Vsako leto pripravijo več kot tisoč različnih prireditev in skrbijo za urejenost turističnih krajev. Prijeten večer je bil tudi kulinarično bogat, Kakor se za turistično srečanje spodobi, med drugim so izbrali največji, najlepši in najbolj izviren flancat.
Gorenjska turstična zveza je bila ustanovljena pred štiridesetimi leti, tedaj je bilo na Gorenjskem trinajst turističnih društev. Danes jih je 94, imajo kar 22.500 članov, ki vsako leto pripravijo več kot tisoč prireditev, nekatere imajo tridesetletno tradicijo. Namenjene so domačim in tujim gostom, veliko jih društva pripravijo s prostovoljnim delom. Nekatere žal ugašajo, ker občine zanje ne namenjajo zbrane turistične takse, je na srečanju dejal Andrej Babic, predsednik Gorenjske turistične zveze.
Letos vse občine tudi niso sodelovale v ocenjevanju "Moja dežela - lepa, urejena in čista", najbolj resno Tržič in Cerklje, tudi Kranj. Tretje regijsko tekmovanje "Turizmu pomaga lastna glava" so letos pripravili v Bohinju, tamkajšnje turistično društvo je prireditev odlično pripravilo. Na slovenski ravni je za prihodnje leto že razpisan dvanajsti festival na temo "Pridite k nam na počitnice".
Precej gorenjskih krajev ima turistične prospekte, Gorenjs-
27. srečanju zbralo več kot tristo gorenjskih turističnih delavcev
ja za turizem, ki bi deloval v korist turizma. Zakon predvideva finančne vire in pogoje za turistična društva, območja, lokalne turistične organizacije, vanje se bodo morala vključiti društva in njihove zveze, saj bodo sicer odmrla. Najbolj smotrno bo, če bomo pri tem izkoristili prostorske, kadrov-sek in druge pogoje, ki jih že ima društvena turistična organizacija na lokalnih in regionalni ravni, je dejal Babic.
Na srečanju so razglasili rezultate letošnjega ocenjevanja gorenjskih turističnih krajev, ki so bili razvrščeni v šest skupin, izvzeti pa so največji. Zmagali so: Tržič, Rateče-Planica, Cerklje, Dovje-Mojstrana, sv. Jošt nad Kranjem in Bistrica pri Tržiču.
ka pa že dolgo nima skupnega. GTZ je zato spodbudila pripravo novega, natisnjen bo februarja prihodnje leto. Prek GTZ se vsa turistična društva predstavljajo na internetu. Žal pa je letos 27. september spet minil, ne da bi bil to dan turizma, saj zakon o pospeše-
Velika ponudba in skromen odkup
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije- kj upravlja z državnimi kmetijskimi zemljišči in gozdovi, naj bi in)el pomembno vlogo tudi pri prometu z zemljišči. V skladu ocenjujejo-da bi morali samo za potrebe "strukturnih sprememb v kmetijstvu opraviti promet s približno 1.500 hektarji na leto. Dejanski prontfj je kljub veliki ponudbi zemljišč bistveno manjši. Predlani je skla° prejel okoli tristo vlog za prodajo zemljišč, zaradi pomanjkanja denarja pa je odkupil le 107 hektarjev kmetijskih zemljišč pj> povprečni ceni okoli 106 tolarjev za kvadratni meter in približi10. 300 hektarjev gozodvpo nekaj manj kot 27 tolarjev za kvadratni meter. Lani je bil promet z zemljišč še manjši. Sklad je odkupil \U hektarjev gozdov po 40,73 tolarja za kvadratni meter in w hektarjev kmetijskih zemljišč po 83 tolarjev. Zemljišča je kupov3' predvsem tedaj, ko je bila država solastnica ali mejašica in je bi» zemljišča mogoče oddati v zakup kmetom ali gospodarsKij" družbam. Ker lani ni uspel pridobiti soglasja vlade k pravilom, *' bi urejala promet z nepremičninami, je odprodal le 15,6 hektarja zemljišč, od tega 0,6 hektarja gozdov za razrešitev solastnine in1' hektarjev za gradnjo cest. Prodaja ali zamenjava ostalih zemljišč Je bila onemogočena.
vanju turizma še vedno ni sprejet. Menjajo se ministri in sekretarji, vsak je zavrgel osnutek predhodnika, ni pa imel časa, da pripravi svojega, ker je bil prehitro zamenja. Prav v času sprejemanja zakona ter proračuna za letošnje in prihodnje leto smo brez sekretar-
Cene vrtov na Gorenjskem
področja
Največji kvašen flancat je bil šenčurski, najlepši ja-vorski in najbolj izviren Žirovski. Med trdimi flan-cati pa je bil največji tržiški, najlepši poljanski in najbolj izviren javorski.
Kolikšne so na Gorenjskem cene vrtov? Tudi na tem r- -n velja pavilo, da je edina prava cena tista, ob kateri si kupec prodajalec sežeta v roke. Informativne cene, ki nam jih je p° sodni izvedenec in cenilec ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, Pa pri sklepanju kupčij lahko koristen pripomoček. Cene so v tola j za kvadratni meter.
Bonitetni Območje upravnih enot:
razred  *Kranj,Šk.Loka     *Jesenice *Radovljica
Prijeten večer je bil tudi kulinarično bogat kakor se za srečanje turističnih delavcev spodobi. Za hrano so domiselno poskrbela kranjska Živila, natančneje odličen kuhar-Brane Šmid. Pripravili so loške gosposke in podeželske jedi, ki so jih dopolnile "modne" solate. Posebno poslastico pa je spodbudil zamore v loškem grbu, saj je črni natakar postregel z afriškim rižem in antilopo v omaki. Res domiselno in bogata iz-V dvorano Poden je kuhar Brane Šmid Živil pripeljal bira jedi, kar ne nemara spod-pravega črnca, ki je postregel z eksotičnimi jedrni. Zanimi- budilo kakšnega loškega vost je spodbudil zamore v loškem grbu. gostinca. • M.V.
1.	968,00	739,00	896,00
2.	871,20	665,20	806,40
3. •	774,40	591,20	716,80
4.	677,60	517,40	627.20
5.	580,80	443,40	537,60
6.	484,00	369,60	448,00
7.	387,20	295,60	358,40
8.	290,40	221,80	268,80
Sejem Sadje n
Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni bo od 7. doi novembra Sejem Sadje - prvi mednarodni sejem semen,, s ' trsnih cepljenk, sadja in opreme. Na sejmu bodo predstavlja prodajali) semena za poljedelstvo in zelenjadarstvo, senjj^ čebulice in sadike okrasnih rastlin, trsne cepljenke, sadne sa stroje in orodje za obdelavo tal in za sajenje, škropilnic ^ atomizerje, sredstva za prehrano in varstvo rastlin, emD ^ jasU sadje in vrtnine, hladilne sisteme in transportna sredstva. v . sejma bo tudi več strokovnih posvetovanj o tem, K }ti slovenska ponudba sadik in semen in kako oskrbo s sem sadikami zakonsko urejamo.
Samoupravljanje je umrlo, nov model upravljanja še ni polno zaživel
Nadzorni sveti počasi dobivajo veljavo
V vmesnem obdobju so uprave praktično brez nadzora, saj novi lastniki še ne igrajo svoje vloge.
Kranj, okt. - Na koncu so stvari čisto preproste, sami jih po nepotrebnem zapletamo, ker nanje še nismo navajeni. Ce bi nas poslušali Amerikanci, kaj seje pogovarjamo o nadzornih svetih, nas ne bi razumeli, saj smo šele v 'otroškem vrtcu' upravljanja s podjetji in nadzorni sveti so velikokrat še okrasek uprav. Vendar bo nadzor zanesljivo vse večji, saj korekten in strokoven nadzor potrebuje še tako dobra uprava, saj vsakdo potrebuje nadzor, le tako se lastniku ne more nič zgoditi, uprava pa zaposlene pridobiva za dober poslovni rezultat. Stvari so res preproste, le da jih v našem meglenem prehodnem obdobju še ne vidimo jasno.
Takšne misli so se pletle ob koncu prvega večera predsednikov nadzornih svetov in direktorjev gorenjskih podjetij, ki ga je pripravil klub Dvor. Obisk je bil presenetljivo skromen, čeprav prijav ni bilo tako malo, prihod je namreč napovedalo devetnajst udeležencev in štirinajst je stroške posveta celo plačalo. Vendar so prišli samo štirje!
Samo ugibamo seveda lahko, zakaj jih ni bilo. Glede na napovedi je bila tema aktualna in zanimiva. Je potemtakem udeležbo zredčil strah pred pogovorom o stvareh, ki so pri nas še zavite v meglo. Kdove, nemara res. Vsekakor pa je glede na dogajanje v zadnjem letu (Do-mei, Mercator, Lek...) moč napovedati, da se bo megla počasi dvignila in da bo hočeš nočeš zaživel nov model upravljanja podjetij. S številnimi začetnimi težavami in problemi seveda, ki smo jim že priča.
Potetam si lahko obetamo še zanimive večere predsednikov nad-
zornih svetvo in direktorjev gorenjskih podjetij. Ali pa jih bo nemara težko zbrati za isto mizo in bodo večeri usahnili, še preden bodo zaživeli.
Na revizije
se pri nas šele privajamo
Pomembna sestavina novega modela upravljanja so revizije, ki so pri nas seveda novost, ki jo mnogi še ne poznajo dobro in pogosto pričakujejo, da je vsemogočna in pogosto pričakujejo od nje preveč. Revizija ima seveda tako kot vse druge stvari točno določeno vlogo, ki jo v razvitem tržnem gospodarstvu dobro poznajo in dobro vedo, kaj pomeni podpis revizorja pod kratek stavek, da je bilo poslovanje pošteno in v skladu s predpisi. Kratek stavek, ki ga delniške družbe javno objavijo hkrati z letnim poročilom.
Slikovit je bil Stane Valant, predsednik Slovenske nacionalne družbe, ki je povedal, kako je bilo včasih, ko so tujcem dajali v roke lična letna poročila Ljubljanske banke. Pripomnili so le, da imamo pri nas dobre oblikovalce, toda žal v poročilu manjka podpis revizorja. Takšna poročila pač zanje niso bila veliko vredna.
Podrobneje je o reviziji spregovorila AlenkaPodbevšek iz ljubljanskega podjetja Deloitte & Touche. Tudi pri nas namreč že nekaj časa deluje podružnica ugledne svetovne revizorske hiše, ki ima prav vsled tega pri nas največjo težo in večkrat se je že zgodilo, da so naše delniške družbe poudarile, da so izbrale prav to revizorsko hišo.
Vse pomembno postajo, kdo kaj dela, kako je razdeljena odgovor-
nost, na letnem srečanju revizorjem smo obširno razpravljali prav o novem upravljalskem modelu. Nadzorni sveti so sredi med lastniki in upravo, da resnično lahko nadzirajo delo uprave, se z njo posvetujejo o posameznih odločitvah. Poslužujejo se izvedencev, zakon pravi, da so to lahko zunanji ali eden izmed njih. Naši nadzorni sveti se premalo zavedajo, da jih veliko lahko pomagajo revizorji, ki imajo pravico in dolžnost, da nadzorni svet obveščajo o svojih ugotovitvah, ki so lahko zelo pomembne za gospodarsko družbo. Uporabniki revizije so namreč lastniki in s tem seveda nadzorni sveti, je dejal Podbevškova.
Komu služi revizor
Pri nas notranje revizije praktično še ni, razen v bankah, tudi tam se še premalo zavedajo, da notranji revizor mora odgovorjati nadzornemu svetu, sicer ne more kontrolirati uprave. Revizor ugotavlja verodostojnost računovodskih izkazov, vendar lastnike mora denimo obvestiti, da bo podjetje bankrotiralo, čeprav so računovodski izkazi verodostojni. V tem primeru mora namreč uporabiti drugačno vrednotenje. Problem je v tem, kako to povedati direktorju, ki se v takem primeru čutijo ogrožene. Vodstvu najprej razložimo, kaj je revizija, po končani pa se sestanemo z nadzornim svetom in povemo ugotovitve. Ker je pri nas praksa Šele na začetku, se pogosto zgodi, da se z zamenjavo vodstva zamenja tudi revizor, ker direktorji smatrajo, da revizorji delajo zanje in ne za lastnike oziroma nadzorne svete.
Naš zakon namreč zahteva, da se pogodba z revizorjem sklene vsako
leto, ni seveda nujno, da se vsako leto tudi zamnja, toda nastaja prav takšna praksa. Zanimivo je, da tudi pravniki različno tolmačijo zakon, nekateri pravijo, da mroa revizorja vsako leto potrditi skupščina delničarjev, drugi trdijo, da to ni potrebno. Nikakor pa se ne bi smelo dogajati, da ob zamenjavi direktorja zamenjajo tudi revizorja, ki naj ne služi direktorju. Žal takšna praksa kaže prav na to. Dogaja se celo, da se ob zamenjavi direktorja pojaviti dve revizijski poročili, kar seveda sproža dvom o delu revizorjev.
Kje se začne zaveza o molčečnosti
Revizorska stroka je pri nas šele na začetku, zategadelj je razumljivo, da še ni povsem jasno, kje se začne revizorjega zaveza o molčečnosti. Inštitut za revizijo je predpisal, da posamezni posel v revizijskih hišah ne sme imeti prevelik obseg, vendar se v praksi ne uresničuje. Ker so revizorji specializirani za posamezna področja, obstaja strah, da bi izdajali poslovne skrivnosti, če bi denimo isti revidiral Petrol in Istra-benz ali Krko in Lek itd.
Revizor je dolžan poročati lastnikom, ki naj se potem odločijo. Tudi v primerih nepravilnosti. Revizor namreč ni dolžan poročati davčni upravi in policiji, s Čimer se le-ti ne strinjajo.
Revizijsko poročilo je kratko, revizor pa hkrati napiše tudi pismo poslovodstvu ter v njem podrobno opiše napačna knjiženja, tudi napačne poslovne odločitve, kar poslovodstvu običajno seveda ni všeč. Revizor je to dolžan predložiti upravi, ki je o tem seveda dolžna seznaniti nadzorni svet. Tudi tu nastajo spori, saj uprave nepravilnosti skrivajo pred nadzornim svetom, medsebojne spore pa skušajo reševati na hrbtih revizorjev.
Revizor je dolžan odkloniti posle,
če oceni, da je poslovodstvo nezanesljivo, saj so revizije v "sovražnem okolju" običajno slabe. V takjj primerih lastniki lahko naročijo ie določene preglede, kam je denimo odtekal kapital, postopki pa so v tem primeru podobni dačni inšpe*' ciji, ki z vodstvom ne sodeluje.
Noči so mirnejše, če imaš dobrega remorja v hiši
Noči so mirnejše, če imaš dobrega revizorja v hiši, zelo pomembno P revizorjevo pismo upravi, saj vsebuje ugotovitve, kaj je prav in kaj jc nevarno za podjetje. Za revizorjem namreč pridejo davčni inšpektorji, lahko tudi drugi državni organi, Je dejal Stane Valant, predsednik Nacionalne finančne družbe.
V naši zakonodaji je zelo nejasno določilo o razkrivanju podatko* Problem pa je nedvomno tudi tem, da je pri nas po lastninjenj" nastalo nekaj tisoč delniških dfltfg Avstrija jih ima denimo 800. Zato se bo verjetno v naslednjih letih nijflJJ vo število krepko osulo, preoblikovale se bodo v družbe z omejen" odgovornostjo, čeprav je postope zapleten. e Ključni problem ie v tem, da ri nas lastništva šele učimo, pote' o smo pokopali samoupravljanje
nestrokovni nadzor. V prehot času so stvari res zapletene, vendar bo nadzor postal vse bolj pomemben in seveda strokoven, saj bodo lastniki le tako lahko igrah svojo vlogo. Nadzorni sveti so velikokrt1 P" nas še priveski uprav, vendar dolgo ne bo tako. t Paritetno sestavljen nadzorni svfi m nič drugega kot nadaljevanj samupravljanja, je dejal Vala^ Modrost managerja je v tem. JJ sodelavce pridobi za dober posto™ rezultat, vsi sistemi participaciji svetu grade na tem, zelo jasno pa J; kdo odloča. Instuticionalni m ve* torji smo zdaj nosilci teh spretnem ■ • M. Volčja*
VREME
Vremenoslovci nam za danes napovedujejo pooblačitve z občasnimi padavinami Tudi jutri bo oblačno z dežjem, v četrtek P<* naj bi se razjasnilo.
LUNINE SPREMEMBE
četrtka, ko bo zadnji krajec nastopil ob 6-48, bo glede na Herschlov vremenski ključ ureme zelo slabo, prav tako naj bi deževalo tudi od četrtka naprej.
KAJ SMO PISALI NEKOČ
Pfejšnjikrat smo tule objavili odlomek iz članka o gradnji "tiroelektrarne pri Medvodah, spraševali pa smo, kaj je nato n*stalo, nastalo je namreč umetno Zbiljsko jezero, ki je zdaj dobrodošla turistična točka. Precej vas je Zbiljsko jezero ^menjalo z jezerom pri Mavčičah, ki pa je nastalo precej
asne/e. Izžrebali smo pet nagrajencev, ki so pravilno odgovorili n* naše vprašanje, to so: 1. Evgenija Porenta, Sr. Bitnje, tabnica; 2. Andreja Dežman, Ribno, V Dobje 9, Bled; 3. Metka ffll. Planina 1, Kranj; 4. Zinka Sušnik, Tenetiše 4, Golnik in 5. i0ize Mravlja, Groharjevo nas. 25, Škofja Loka. Čestitamo!
p*f*nJ se bo oddolžil padlim junakom
rve priprave za postavitev spomenika - Akaciji naj bi odločala vsa javnost
Tako
se je npr. pojavila misel, da bi bilo prav, če bi novi
AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE
GLASBENIKI MESECA
pripravlja Andrej Žalar
Najprej harmonika, potem streha
Pod imenom Gamsi nastopajo pet let. Bratje Tone (24), Marko (28) in Janko (29) igrajo ze od mladih let. Spodbudo sta jim dajala starša. Oče je namreč deset let igral pri ansamblu Franca Flereta. Tako je bil fantom ves čas mentor. Pa tudi mama jih je spodbujala, saj je že včasih pela in še vedno zapoje z njimi.
Marko nam je zaupal, kako je bilo, ko so gradili hišo. Takrat je oče namesto opeke za streho kupil harmoniko za sina. Mama je bila huda, da je bilo kaj. No, Tone je dobil harmoniko, opeka za streho pa je tudi bila kmalu na strehi. Oče je še zdaj s fanti vedno skupaj na vseh nastopih in je njihov svetovalec, tonski mojster in sploh duša ansambla.
Zakaj ravno ime Gam- L si? Pred tem so bili an- m sambel Omahna. "Gamsi I smo zato, ker smo kozli. Ker pa se kozli lepše sliši, če rečeš gamsi, smo zato Gamsi," je razlagal pred dnevi Marko, ki igra ritem kitaro in je glavni solo pevec. Sicer pa so vsi člani ansambla tudi pevci; vključno s Tomažem Palčičem, ki igra solo kitaro. Ker pa ni pravi brat ostalim trem članom ansambla, mu fantje pravijo teta.
Druga razlaga za ime Gamsi pa je, da se je tega imena spomnil Don Juan. Gamsi so domače ime, gorski simbol in v vsej ansamblovi poskočnosti se zato tudi ime, ki ga imajo že peto leto, nekako lepše sliši. Da se jim tudi lepo poda pa vsakokrat dokažejo, saj kjerkoli nastopijo, naredijo pravi žur.
Pornenik zavzel tako obliko in bil na taki lokaciji, da bi trhnien^ sedanjo silhueto Kranja, ki je značilna le po svojih
en Zvonikih. Obelisk, svetilnik, steber s kipom na vrhu,
rma piramida, stolp-razglednik ali kaj podobnega bi v d lt^e[n^ dimenzijah in na skrbno izbranem mestu dalo e£ c na^e8a stareSa mesta svež, borben, sodoben puudar-I ^ spomnimo se le Meštrovičevega kipa "Zmagovalca" na
Memegdanu, kije že desetletja simbol Beogradu in tipičnost
Kgove silhuete. (GG, 25. 9. 1954)
j m ^rar Pa sprašujemo o zgoraj omenjenem spomeniku, kje °Ji in kdo ga je naredil. Odgovore s pripisom za "Kaj smo
! jja'/ nekoč" pošljite do petka, 24. oktobra 1997, na naš «slov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet izžrebanih 0 Prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev.
GORENJSKI GLAS IN TELEVIZIJA MEDVODE
GLASBEMKi MESECA - KUPON
Moje vprašanje za Gamse:
Ime in priimek:
Naslov: Pošta:
Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj
veljal ;' V bivši Jugoslaviji, smo rJp!!, ZiQ silno varčne> da ne Uvi -pe Slovence. Bili smo PerinP!lmer delavnosti, nemške
vartn j in domala škotske Sten v smo si navsezadnje
se Z,P°n0S in čast- Za Slavo smo HiSali 1 V5akokrat, ko smo potratnZa kak$no nezaslišano prepon Jugu države in bili pač Za ' .7 tafn doli ne živijo kradeio ?£ drugega, kot da viže - t„ zm in na vse mile £ opravljajo.
Pddn?6l S,mo zasebno še vedno enjci '7 Vni in varčni - Gor-lakotZa 1 mene tudi naprej lmnemdlsk°P^ki^nanJšem
tuHi m§u se s temi lastnostjo zd%eav7neha- Brik0-
PoRledn* • Vl naProti in p »otahT0 V nedra> 0 vrei hpuhZne duha in ne sluha. dSn T uV zrak ko< da ta bi se " ,re « bila naša, ampak
odločiUiAn-Z neke8aJugainse in iZk le "j™ smisel samo do »tem, da veseljaci in
kT^inTaVlia ^ P'aitudJ1"'? ni treba daleč - na setalt°malavsake naše občine slepec     m jiH °Paia ie vsak
^NpeoknLf0reniskin županov je daS0P^lVrava si™ in strast, ko sin,;, 'manavljati občins-hihfun- Pomisl»e - po treh ofc<Wf?novania so nenadoma svoje nhl , Vrzd v vreščanju tak ali a iavnosti in so na d<ivkLixgačfn način Potegnili linZPiČTlski denar iz*ob-katerl malhe- Sai ni važno, iz m 9lP°favke se financirajo
niiho8vTnhč°Vnbno je> da Vkda, • obč,nska javnost ni ur izrazila ne želje in ne
potrebe po kakršnemkoli dodatnem obveščanju - to potrebo so začutili zgolj oni sami.
Ta čudna potreba je prišla leto dni pred ponovnimi županskimi volitvami in seveda iz njihove lastne stranke, saj so dobili strankarsko navodilo, da morajo v prihodnji županski volilni sezoni ponovno v kandidaturo. In kako si najlažje delaš promocijo kot z davkoplačevalskim denarjem v občinski publikaciji,
litvah umolknila. Grem stavit -čeprav bodo sedanji župani ponovno izvoljeni, naslednja tri leta ne bodo izdajali nobenih publikacij, tako nujnih za vsestransko obveščanje volivcev. Kot jim ni bilo zadnja tri leta mar za vsestransko obveščenost občanov, jim ne bo tudi naslednja tri leta po volitvah.
Ostalo pa bo vprašanje: v nobeni pravni in demokratični državi ne bi županom upalo priti
Glosa
Promocija na tuj račun
Župani zaposlujejo izključno po svoji lastni volji in preudarnosti, zato imajo svojo občinsko upravo popolnoma pod komando. Če se reče, zdaj bomo pa iz davkoplačevalskega denarja financirali lastno promocijo, se to tudi zgodi...
kjer na mile viže koketiraš s svojimi potencialnimi volilci, nizaš svoje delovne zmage in od tod do večnosti razlagaš, kako si priden in s kakšnimi groznimi problemi se ubadaš?
Ta občinska glasila, vznikla iz potrebe predvolilnih klik po občinah, bodo v nasprotju s tistimi, ki so od tod do večnosti na trgu in samostojna, seveda takoj po vo-
niti na kraj pameti, da bi se tako poigravali z denarjem, ki ga prispevajo davkoplačevalci. Bilo bi jim pod čast s tako prozornimi prijemi skrbeti za lastno samopromocijo. Sicer pa bi v drugih državah tako samopromocijo na tuj račun že v kali spregledali in v kali tudi zatrli.
Pri nas pa je za zdaj vse mogoče: tudi predvolilna samor-
eklama v poštnih nabiralnikih, ne da bi prejemniki sploh kdaj pomislili, da sami plačujejo vsa tista občinska glasila, ki občasno in zastonj - lepo vas prosim, kaj pa je danes zastonj - prihajajo na njihov naslov.
Vsa čast in slava tistim, ki so za svoj denar in na svoj poslovni riziko na medijskem trgu • pa naj bodo takšni ali drugačni. Tistim pa, ki koketirajo z volivci samo pred volitvami in na račun volilcev, pa naj občinski sveti že stopijo na prste. Stopijo na prste? Kje pa - saj jim ne morejo. Četudi se marsikateri župan pritožuje, da je povsem nemogočen pred občinskim svetom, je resnica vendarle drugačna. Kaj pa končno moreš županu, ki zaposluje brez vsakega nadzora in izključno po svoji volji... Kateri finančnik pa se mu upa upreti, če je njegovo delovno mesto odvisno od tega, ali ga župan mara ali ne mara?
Prav v tej zakonski odločitvi, da župani zaposlujejo izključno po svoji volji in da jim nihče ne more gledati pod prste, je marsikdaj in marsikje skrit ves srž problemov - občinska uprava molči o grdobijah in hudobijah Županskih, ker se boji za lastno eksistenco, občinski svetniki pa itak pridrvijo samo na sejo, kaj rečejo ali pa tudi ne in oddrvijo spet domov. Kakšnemu nadzornemu občinskemu organu pa daš kakšno majhno koncesijico pa smo - tiho.
Včasih še, v enoumju, so glasilom očitali, da so pod diktatom vsemogočnih partijskih sil, ki da jih tudi financirajo. Kdo danes koga financira in kdo je danes pod diktatom? • D. Sedej
ŠIFRA: ADAM
Zelo me zanima, kako bo v prihodnje z moževim zdravjem. Tudi za službo za moža bi vprašala, ali bo prišlo do kakšne spremembe v zaposlitvi oziroma na delovnem mestu? Ali bo v prihodnosti razrešen najin stanovanjski problem? Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor in vas lepo pozdravljam.
ARION:
Z bolj pozitivnim odnosom do življenja bi si vaš mož ustvaril tudi boljšo osnovo za dobro fizično počutje. Prevečkrat je črnogled, zaskrbljen, depresiven. Po eni strani želi dobro razumevanje, po drugi pa želi prevladovati In naj bi obveljala samo njegova beseda. Samozavesti, ki jo kaže navzven, nikakor v resnici ne občuti. Je sposoben človek, ima tudi dobre organizacijske sposobnosti, vendar so njegovi pristopi pri vsakodnevnem delu še vedno preveč neorganizirani. Tu bi bila sprememba nujna. Sicer pa je v preteklem letu zagotovo dobil več dodatnih obveznosti in dela, kar je bila tudi neke vrste prisila, da se stvari loteva na drug način. Menjave službe ne vidim, vidim samo veliko več dodatnega dela in obveznosti kar se tiče vsakodnevnega dela. Ker bo dodatno opremenjen, plača pa ne bo bistveno boljša, ne bo ravno najbolj zadovoljen. Po eni strani želi biti zelo velikopotezen, po drugi pa se celo umakne, če ne pozna ali ne more videti in vedeti za vse podobrnosti. Zaradi tega verjetno težje naapreduje. Spoštuje tiste ljudi, za katere meni, da se sposobnejši in pametnejši od njega. Razpoloženje se mu zelo hitro spreminja, kar okolico včasih preseneti. Tudi trma, ki je skoraj vedno prisotna in vztrajanje pri svojih stališčih, mu nista vedno v čast. V zdravstvenem smislu je občutljivejši živčeni sistem, koža na razne alergije, njegova vitalnost se lahko zelo spreminja. Pogojena so tudi z njegovim spremenljivim razpoloženjem. Hrbet in celotna hrbtenica sta občutljivejša, možne so tudi težave z ledvicami in mehurjem. Ker je že progresiran škorpijon, bi utegnil občutiti tudi težave s spolnimi organi in prostato. Rekreacija mu je nujno potrebna, prvič zaradi hrbtenice in sklepov, drugič zaradi psihične sprostitve. Najbolj ugodno obdobje za reševanje vašega stanovanjskega problema je še do februarja 1998, če se to že ni celo zgodilo. Opravičujemo se vam, da ste na odgovor tako dogo čakali, vendar lahko v rubriki odgovornimo samo enemu bralcu, pisem pa je cela gora. Želim vam vse lepo, drugič pa še pičite in povprašajte kaj zase.
KUPON ARION ODGOVARJA
Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:..................
Kraj rojstva:............................................................................................
Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti):
Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj, Zoisova 1.
ASTROLOGIJA PREROKOVANJE
090-42-66
ARION LTO, CANKARJEVA 8, CELJE S: 063/481-891      CENA 1 MIN -156 SIT
VSAK PAN OD 9. DO 03. URE
ASTROLOGIJA PREROKOVANJE
090-42-64
ARION LTD. CANKARJEVA 8, CELJE ■ : 063/481-891      CENA 1 MIN -156 SIT
VSAK DAN OD 9. DO 03. URI
GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZU0KI
vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče
KUPON ST. 31
1. ans. BRANETA KLAVŽARJA - Polna luna
2. SLOVENSKI M UZI KANT JE - Fantje in možje
3. ans. TOPIŠEK - Slovenska mati
4. ans. FRANCIJA ZEMETA - Prijateljstvo
5. ALEKS & DEJAN - Razigrani klarineti - novi predlog
Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: 3. Ivanka Kos, Voklo 99, 4208 Šenčur (1 kaseta), 2. Franc Žura, Gogolova 10, 4000 Kranj (2 kaseti), 1. Ivanka Kladnik, KZO 4, 1241 Kamnik (3 kasete).
GORENJSKA TELEVIZIJA
TELE-TV
Kranj
GORENJSKI GLAS NAS JE OB SVOJI 50-LETNICI PRIJETNO PRESENETIL TUDI KAMERE GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV SO ZABELEŽILE TO VSEG0RENJSK0 PRAZNOVANJE.
KAKO SMO SE ZABAVALI, SI OGLEJTE V REPORTAŽI, KI BO NA SPOREDU V SREDO, 22. OKTOBRA 1997, OB 20.10 URI.
NE ZAMUDITE, SAJ SE PETDESET LET PRAZNUJE LE ENKRAT!
GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj
Nikole Tesle 2, p.p. 181, 4001 KRANJ KONTAKTNI TELEFON - STUDIO: 064 33 11 56 UREDNIŠTVO: 064 33 11 59 FAX - POROČILA DESK 064 33 12 31
SREDA, 22. OKTOBRA 1997
TVS 1
9.15 Včeraj, danes, jutri 9.20 Videoring, ponovitev 9.50 Havajski detektiv, ponovitev ameriške nanizanke
10.45 Contrack, ponovitev ameriškega barvnega filma
12.30 Prelomni trenutki zgodovine, ponovitev ameriške dokumentarne nanizanke
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče, ponovitev
13.35 Res je!
15.10 Svet odkritij, ponovitev poljudnoznanstvene serije
15.55 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik
17.10 Pod klobukom: Pikin festival
18.00 Po Sloveniji
18.40 Kolo sreče
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme
19.57 Šport
20.05 Smrt v Baslu, švicarska drama 21.20 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, Vreme 22.50 Graco na udaru, ameriška nanizanka
23.10 Hudomušna prikazen, angleški barvni film 0.45 Videoring
TVS 2
9.00 Euronews11.30 Svet poroča, ponovitev 13.00 Dober večer 13.30 Lepa Vida, ponovitev priredbe predstave Koreo-drame Ljubljana 14.15 Hudsonova ulica, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 14.40 National geographic, ameriška dokumentarna serija 15.30 Studio City 16.25 Porotnikova smrt, ponovitev švedske nadaljevanke 17.10 Karina in Ari, francoska nanizanka 17.40 Hogano-va druščina, ameriška nanizanka 18.05 Filmski triki, dokumentarna nanizanka 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja 19.30 Karina in Ari, francoska nanizanka 20.00 Nogomet: Tretji krog lige prvakov 23.30 Koncert orkestra RTV Slovenija TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa.
KANALA
7.00 TV prodaja in Videostrani 9.00 Mačke z groma, risanka 9.55 Srečni časi, dobri časi 10.20 Srečni časi, dobri časi 10.50 Drzni in lepi, ponovitev 11.15 Oprah Show 12.00 TV prodaja 12.30 Dannvjeve zvezde 13.30 TV prodaja 14.00 PSI faktor 14.55 Muppet show 15.25 Alf, ameriška humoristična serija 15.50 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 16.20 Rajska obala, ponovitev 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Oprah Show: Od zvestobe do nezaposlenosti 18.05 Družinske vezi, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 19.30 Dobri časi, slabi časi, nemška nadaljevanka 20.00 Enota delta, ameriški barvni film; Chuck Norris, Lee Marvin, Hannah Schvgulla 22.10 Drew Carev, ameriška humroistična nanizanka 22.40 Videnja, ameriška dokumentarna serija 22.45 Območje somraka, 2. del ameriške nanizanke 23.40 Smith in Jones, ponovitev angleške humoristične nanizanke 0.15 Nenavadna doživetja, ponovitev 0.05 TV prodaja 1.25 Videostrani
POPTV
7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop 11.00 Umor, je napisala 12.00 Na nebu 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Obraz tedna 14.00 Sedma nebesa 15.00 Skrivnostni svet Alex Mack, 11. del ameriške nanizanke 15.30 Umor, je napisala 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Pregon, ameriški barvni film; Tom Berenger, VVilliam McNamara, Erika Eleniak 22.00 Prijatelji, ameriška nanizanka, ponovitev 22.30 Taksi, nanizanka 23.00 Na nebu, ameriška nanizanka 0.00 Teksaški mož postave, ameriška akcijska nanizanka 1.00 24 ur 1.30 Videostrani
TV 3
8.00 TV prodaja 11.00 Glasbena delavnica in risanke 12.45 TV prodaja 13.00 TV shop 17.00 Vera in čas 18.00 Ribe, ponovitev 18.30 Salty, otroška nadaljevanka 18.50 TV prodaja 19.00 Glasbena delavnica 19.30 Risanke 20.00 TV razglednica 21.00 Skrivnosti, avstralska nadaljevanka»22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop
GAJBA
na Euro PTV, RTS in Idea TV9.00 24 ur, ponovitev 9.30 Borzni monitor 15.00 Gasilci, ponovitev 16.00 Severna obzorja, ponovitev 18.00 Radovedna Nancv, 7. del 18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci, nanizanka 20.00 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška nanizanka 21.00 Vesoljski bojevnik, 3. del 22.00 Radovedna Nany, ponovitev 22.30 M.A.S.H., ameriška nanizanka 23.00 Gasilci, nanizanka 0.00 Živa, ponovitev
HTV 1
7.40 TV koledar 7.50 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Santa Barbara 13.10 V iskanju preteklega časa 13.40 Gaudeamus, ponovitev 14.15 Poročila 14.20 Otroški program 16.05 Poročila 16.15 Krivda, nanizanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Hrvaška in federacija BiH 19.05 Loto 19.30 Dnevnik 20.15 Cista resnica 20.50 Poslovni klub 21.20 Ekran brez okvirja 22.25 Opazovalnica 23.00 Filmska noč z Dustinom Hoffmanom: Tat na svobodi, ameriški barvni film 0.55 Poročila
HTV 2
14.50 TV koledar 15.00 Kramer proti Kramerju, ponovitev ameriškega filma 16.45 Program za otroke 17.15 Popotniki, mladinska nanizanka 17.30 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.55 Med nami 18.30 Risanka 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Banan ni, angleška nadaljevanka 21.15 Poročila 21.30 Tekma s ačasom, angleški film 23.10 Zakladnica
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program 10.35 Columbo: Umor pri vlomu, ponovitev ameriške TV kriminalke 11,50 Otroški program 14.50 Zdravnica dr. Ouinn 15.40 Kringht Rider 16.25 Obalna straža 17.15 Na jug, nanizanka 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Pri nas doma 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Šport, nogomet: Liga prvakov: Bavern Munchen -Pariš Saint Germain 0.30 Padalci rpiha-jajo, ameriška filmska melodrama 2.15 Ljubezenski pozdravi iz pištole, ponovitev ameriškega triierja 4.05 Ni pesmi za mojega očeta, ameriška filmska melodrama
AVSTRIJA 2
6.00 Video strani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Danes se poroči moj mož, ponovitev nemške komedije 10.40 Drzni in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.10 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gorski zdravnik 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom, talk shaw 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Bockerer, av-strijsko-nemška drama 22.00 Čas v sliki 22.30 Križem kražem, verski magazin 23.50 Duhovnik, angleška drama serija 1.35 Pogledi od strani 1.40 Čas v sliki 2.10 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 3.10 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev 4.50 Lipova ulica 5.20 Čas kulture
TUDI DRUGJE JE LEPO
vsak četrtek ob 14.40
RADIO
Gostišče KOREN (1 km pred Ljubeljem)
STARA KMEČKA RESTAVRACIJA *** DOMAČE JEDI *** JEDI IZ KRUŠNE PEČI
TRADICIONALNE SLOVENSKE POROKE *" ZABAVE *** PIKNIKI
SNOVVBOARD PARK *** OTROŠKI TABORI
*** ŠPORTNI IZLETI IN TEKMOVANJA *** SAUNA
"* JACCUZZI (vroča vodna kopel)
ODPRTO: sreda - nedelja 10-22
Rezervacije in informacije lahko sporočite po telefonu: 52 275 ali 54 500.
- četrtkovo oddajo smo preživeli v družbi z g. Matijo Koren in spoznali del njihove turistične ponudbe
ČE SE HOČETE LEPO IMET', PA SE ODPRAVITE K NJIM NA IZLET.
Janja, Dušan, Simon
TELE-TV KRANJ
od 16.00 Neposredni prenos izredne seje mestne občine Kranj 19.00 TV dnevni napovednik TELE-TV 19.05 EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 593 19.25 Iz tiska: Gorenjske novice jutri 19.30 TV izložba 20.00 Otvoritev avto-hiše Kadivec 20.05 EPP blok - 2 20.10 50 let Gorenjsekga glasa (reportaža) 20.30 Župan z vami v živo, kontaktna oddaja: Občina Radovljica; župan: Vladimir Černe (voditeljica: Beti Valič, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 593 21.25 EPP blok - 3 21.30 Skrbimo za zdravje: Ortopedija (ponovitev) 22.10 Občina Radovljica je praznovala občinski praznik 22.55 Iz tiska: Gorenjske novice jutri 23.00 Poročila Gorenjske 593 23.15 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj... Videostrani
ropotarnico z informacijami in zanimivostmi iz glasbenega sveta. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30, sledila bo oddaja Naša priložnost, če bo vse po načrtih, z gostom. Poročila radia Deutsche Welle bodo na sporedu ob 16.30. Ob 16:45 vas seznanjamo z novostmi. Na knjižnem trgu se dobimo z DZS, Jalnovo knjigarno v Tržiču, ob 17.45. Misteriji bodo na sporedu ob 18.25.
LOKA TV
... Videostrani
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri.
19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja
ATM TV KR. GORA
... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Iz arhiva: Otvoritev poletne sezone na Bledu 18.45 Risanka 19.20 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani
R TRIGLAV
5.30 Dobro jutro z Lojzetom Jugom 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika - OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Glasena oddaja 12.00 BBC novice, vreme 13.00 Aktualno: Akcija Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu "Videti in biti viden" 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.15 Zdravnikov nasvet (Branimri Čeh, dr. med.) 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 18.00 Tednik - občina Jesenice - predsednik občinskega sveta Valentin Markež odgovarja na vaša vprašanja 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa
R SORA
TV ŠIŠKA
... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Kontaktna oddaja 21.30 Ananda -iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani
IMPULZ KAMNIK
10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Film 22.30 Top spot 22.55 Nočne videostrani
RA KRANJ
5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik pro-
grama 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -ruga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: 9.50 EPP 10.20 Predstavljamo vam 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Predsavitev kozmetike Kahne 16.50 EPP 17.00 Gremo v life 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda in lepota z Metko Centrih Vogelnik 20.00 Napovednik programa 24.00 Zaključek programa Radia Kranj
5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Nas jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Ponovitev jutranjega pogovora 9.00 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz
6.00 Jutranji program 6.50 Otroški program 7.35 Vremenska napoved 7.50 Skriti mikrofon 8.00 Izbranka tedna 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.50 Misel dneva 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 11.30 Uganka 12.00 BBC novice 14.00 Pasji radio 14.50 Skriti mikrofon 15.00 RGL obvešča - komentira 16.00 Črna kronika 1700 Glasovanje za izbranko tedna 17.30 Misel dneva 18.00 Končni izbor za izbranko tedna 18.45 Vremenska napvoed 18.50 Otroški radio 19.00 DJ Dekky 20.30 Novi svet 22.00 Največje radosti življenja 23.50 Skriti mikrofon 01.05 Misel dneva 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija
R OGNJIŠČE
R TRŽI6
Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV stereo. Pozdravu iz studia bo sledil Radijski Juke box ob 14:00. Ob 14:30 pripravljamo Glasbeno
5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.05 Predstavljamo vam: - oddaja namenjena komercialnim predstavitvam 10.15 Mali oglasi - radijska trgovina, kjer poslušalci kupujejo, podarjajo, iščejo, prodajajo,... 11.10 Svetovanje: 1. teden svetovanje zdravnika, 3. teden svetovanje s področja KULINARIKE IN PIJAČ, 2. in 4. teden svetovanje s področja VRTIČK-ARSTVA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbena iestvica Zlati zvoki 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Pogovor o... - aktualen pogovor z gosti v studiu 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. teden v mesecu: Luč v temi, 3. teden v mesecu: Prijateljstvo bolnikov in invalidov, 2. in 4. teden v mesecu: ZVENI MODRO - večer z Zvo-netom Modrejem 21.35 Radijski roman 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program
TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ
... pozdravlja .... vse ljubitelje slovenske zabavne glasbe .... predstavlja ... goste ... in ... njihove novosti,... nagrajuje ... zvestobo poslušalcev... in to med najboljšo zabavno glasbeno lestvico Ta dob'h 10, ki je na sproedu vsako soboto ob pol treh na frekvencah 88,9 in 95 MHz...
POKROVITELJ: MESNICA DOLHAR (tel. 064 54 222) - predstavlja jesensko ponudbo juncjeea mesa v dveh različnih paketih... NAGRAJENCA ZVESTOBE: ANZE FERKULJ iz Kranja in FAN1KA HERZOG iz Tržiča. Čestitamo!
Nov izbor in predloge pošljite do 25. 10. na naslov RADIO TRŽIČ, BALOS 4, 4290 TRŽIČ.
Pa srečno do prihodnjič - Tomaž, Dušan in Mojca. Lestvica TA DOBR'H 10 Radia TPŽIČ
1. ADI SMOLAR - Neprilagojen (2)
2. OBVEZNA SMER - Hit mix (2)
3. VILI RESNIK - Rad bi bil s teboj (2)
4. VICTORY - Ne briga me (4)
5. THE DRINKERS - Deset majhnih jagnov (3)
6. REGINA - Heidi (novost)
7. SING & SONG - nad oblaki (novost)
8. KINSSTON - Kaj ti je ljubica (novost)
9. VLADO KRESLIN in BELTINŠKA BANDA - Lily Marlen (nvoost)
10. AMIGOS ■ Vem, jokala bom (novost)
KUPON TA DOBR'H 10:
Glasujem za: Moj predlog:
KINO
CENTER angl. amer. kom. BEAN ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. zna fant. drama STIK ob 17.30 in 20.30 uri ŽELEZAR amer. melodr. PORTRET DAME ob 17.30 in 20 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij, film CON AIR - LETALO PREKLETIH ob 20 un ŠKOFJA LOKA amer. spekt. kom. PETI ELEMENT ob 18 in 20.15 uri SLOVENSKE KINOTEKE Ne samo en dan slovenskega ženskega filma in videa Maraton slovenskega ženskega filma od 10.00 do 24. ure - podrobnejši spored bo objavlen na priložnostnem letaku (V sodelovanju Slovenske kinoteke in Mesta žensk)
ČETRTEK, 23. OKTOBRA 1997
TVS 1
7.30 Vremenska panorama 9.50 Včeraj, danes, jutri 9.55 Videoring
10.25 Hoganova druščina, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 11.00 Hudomušna prikazen, angleški barvni film
12.30 Divja Avstralija, avstralska poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani
14.25 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev
14.50 Smrt v Baslu, ponovitev švicarske drame
16.00 Sprehodi v naravo 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik
17.10 Denver - poslednji dinozaver, risana serija 18.00 Po Sloveniji 18.35 Kolo sreče 19.15 Risanka
19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
19.30 TV dnevnik 20.05 Tednik
21.10 Proslava ob dnevu Združenih
narodov, prenos iz Slovenj Gradca
22.00 Odmevi
22.45 Omizje
0.15 Tednik
1.15 Videoring
1.45 Videostrani
TVS 2
9.00 Euronews 12.50 Filmski triki, ponovitev ameriške dokumentarne nanizanke 13.15 koncert orkestra RTV Slovenija 14.05 Grace na udaru, ameriška nanizanka 14.25 Karina in Ari, francoska nanizanka 14.55 Nogomet: Tretji krog lige prvakov, posnetek 16.35 Evrogol 17.40 Tri kroe, švedska nadaljevanka 18.30 Očividec, angleška dokumentarna nanizanka 19.00 Resnična resničnost 19.30 Karina in Ari, francoska nanizanka 20.00 Evropska liga v košarki: Union Olimpija - Teamsystem, 0. prenos iz Ljubljane 21.45 Gibljive slike 22.15 Sladko življenje, italijansko-francoski film 1.00 PPZ v nogometu: Primorje -Roda, posnetek iz Ljubljane
KANALA
7.00 TV prodaja in video strani 9.30 Mačke z groma, risanka 9.55 Srečni časi, ponovitev 10.20 Dobri časi, slabi časi, ponovitev 10.50 Drzni in lepi, ponovitev 11.15 Oprah Show 12.00 TV prodaja 12.30 Nenavadna doživetja, ponovitev 13.30 TV prodaja 14.00 Videnja 14.25 Območje somraka, ponovitev 14.55 Muppet show 15.30 Alf, ameriška humoristična serija 15.50 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 16.15 Rajska obala, ponovitev avstralska nanizanka 16.50 Drzni in lepi, ponovitev ameriška nadaljevanka 17.15 Oprah shovv: O ljubezni s Pattie la Belle 18.35 Družinske vezi, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 19.30 Dobri časi, stari časi, nemška nadaljevanka 20.00 Uresničene sanje, angleški barvni film 21.35 Ellen, ameriška humoristična nanizanka 22.00 Lepotica in zver, 5. del ameriške nanizanke 22.55 Želite, prosim, angleška humoristična nanizanka 22.55 Smith in Joes, angleška humoristična nanizanka 23.30 Remington Steele, angleška nanizanka 0.25 Dannyjeve zvezde, ponovitev 1.25 TV prodaja/ Videostrani
POPTV
7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Umor, je napisala 12.00 Na nebu 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi 14.00 Razprtije, ponovitev ameriške nanizanke 15.00 Skrivnostni svet Alex Mack, 12. del ameriške nanizanke 15.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby. ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Nikita, ameriška nanizanka 22.00 Prijatelji (Friends 2), ponovitev ameriške humoristične nanizanke 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Na nebu, ameriška nanizanka 0.00 Teksaški most postave, ponovitev ameriške nanizanke 1.00 24 ur 1.30 Videostrani
TV 3
8.00TV prodaja 11.00 Glasbena delavnica in risanke 12.45 TV prodaja 13.00 Tv shop 17.00 Videokolaž 17.30 Notre-damski zvonar, risanka 18.30 Salty, 19. del 18.50 TV prodaja 19.00 Glasbena delavnica 19.30 Risanke 20.00 To trapasto življenje, ponovitev nadaljevanke 21.00 Salon, oddaja o kozmetiki in pričeskah
22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop
KINO
GAJBA
na Euro PTV, RTS in Idea TV f 9.00 24, ur, ponovitev 9.30 BgJ, monitor 15.00 Gasilci, ponovitev i» Lois in Clark: Nove Supermanove cros divščine, ponovitev 17.00 Vesoljski v jevniki, ponovitev 18.00 Radove« Nancy 18.30 Živa, regionalni P^JjL] 19.30 Mulci 20.00 Ponaredki, arn*-barvni film; Jeff Goldblum, Kristin s* Thomas 22.00 Radovedna Nancy, P"' vitev 22.30 M.A.S.H., ameriška t*J%L ka 23.00 Gasilci 0.00 Živa, region" program
HTV 1
7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 D°bo5 jutro, Hrvaška 10.00 Poročila i£,5 Otroški program 12.00 Poročila i* Santa Barbara, ameriška nadaijey<> . 13.10 čista resnica 13.40 PoslovnH 14.15 Poročila 14.20 Otroški Pr°9V 16.05 Poročila 16.15 krivda 17.00 Mrv : ka danes 18.00 Kolo sreče 18.35 v vojni - skupaj v miru, in'orrn„mins-politična oddaja 19.05 Hrvaška spon" ka knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Hrvas** svet 20.50 Na muhi, dokumentarna => 21.45 Sinovi neviht 22.50 Opazovair 23.25 Kraljevske skrivnosti, dokume" na serija 23.50 Poročila
HTV 2
14.45 TV koledar 14.55 Tat na svob ameirški barvni film 16.45 OtroSKi w , gram 17.15 Risanka 17.25 AcaP"'^) telesom in dušo, nadaljevanka Kako pa kaj zdravje? 16.20 Moč den 18.35Hugo 19.00 Županijska panor 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 2W»p^p X, ameriška nanizanka 21.30 ru ^ 21.40 Frasier, ameriška nanizanKa Zabou, nemški barvni film 23.50 jivka Marisa, italijanski film
AVSTRIJA 1
5.35 Otroški program 10.05 °^H^e pokvarjena lopova, ponovitev am ^ komedije 11.50 Otroški program dfl, Zdravnica dr. Ouinn 15.40 Knignj nfl05 16.25 Obalna straža 17.15 Na jug flt Sam svoj mojster 18.30 Družina za a 19.00 Susan. ameriška humor■» fl serija 19.30 Čas v sliki 19-^nVStrijs-20.02 Šport 20.15 Komisar B*^a 21.0* ko-nemska kriminalistična senj tevjef1 Serija 21.50 Space 2063: /** brlogu 22.45 Stephen King: [7q,qW>^ ameriška grozljivka 0.30 Je"La kri""' Noč umora na Manhatnu, ne"1!^^ nalka 1.55 Padalci prihajajo, P" Kjng: ameriške komedije 3.40 Step .roZ|jivW Požigalka, ponovitev ameriške a 5.30 Nick Knatterton, risana sem
AVSTRIJA 2
6.30 Videostrani 7.00 Vreme ?-°?ern$Ka sliki 9.05 Na angele se ne strelja, > j p kriminalistična komedija 10-4", Hei<*, lepi, ponovitev 11.20 Zvezna ^ ^ danes 11.45 Vreme 12.00 rao<-12.05 Milijonsko kolo 12.30 ^3,1° išču, ponovitev 13.00 Čas v .sl'*dravni* Ljuba družina 13.55 Gorski * ' |flp 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni ^ 16.00 Vsak dan s Schiejokom, v 17.00 Čas v sliki 17.05 18.5« Avstriji 18.50 Kuharski rnois" v sm Zvezna dežela danes 19.30 0»»^ gc kultura 19.53 Vreme 20.02 rw k »jp strani 20.15 Univerzum: Nasta-dokumentarni film 21.05 Vera /*• (m sliki 22.30 Šiling 23.00 B^ed*"
— SOCI Y, veVJ,
dokumentarni film o bitki na ~-_■ ■., leti 23.50 Čas v sliki 23.55 Nornaoi
dokumentarna serija 0.40 Veliki 1.«o dokumentarna serija 1.05 ^25f>s; Pogledi od strani, ponovrtev i-* vite sliki 1.55 Ozri se po deželi, P n0vf 2.25 Vsak dan s Schiejokom. P» 3.25 Dobrodošla, Avstrija o* kulture
znan? brati*
berem
CENTER anig. amer. kom. BEAN ob 16. in 18.
. J. uri. amer. meldor PORTR^^ 20. uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. BREZ OBRAZA ob 16. 18.30 In Z\,NHAflT"er. amer. zna. fant. drama STIK ob 17.30 in 20.30 uri RADOVLJICA - J- ,oKAa V DVORANA akcij, film CON AIR - LETALO PREKLETIH ob 20. uri *£&ttuttf<%a srhlj. KRIK ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. znan. fant. spekt. kom. PETI w* ak)JW«^ in 20.15 uri SLOVENSKE KINOTEKE Zvezde in vojaki (Csillagosok, aw KuStU' Jancso, Madžarska, 1967 ob 18. uri, Podzemlje (Underground), £22l5un Franicja, 1995 ob 19.30 uri Outslder Andrej Košak, Slovenija, 1997 oo
ČETRTEK, 23. OKTOBRA 1997
TELE-TV KRANJ
■•• videostrani 19.00 TV napovednik 19.02 EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 594 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 TV izložba 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 75 let podjetja Žito Gorenjka 20.30 Kultura, družba in mi: Svet omame (vodi: Sladžan Umjeno-vjč - v živo; poličite po teleofnu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 594 21-25 EPP blok - 3 21.30 Zvezni okruški z astrologinjo Rožo Kačič; v *'vo pokličite po teleofnu: 33 11 56) 22.10 90 let mlekarstva na Slovenskem (reportaža) 22.30 Rekreacijski gub ečno mladih fantov (reportaža) 22.40 Iz tiska: Gorenjski glas jugri 22.45 Poročila Gorenjske 594 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj... Videostrani
LOKA TV
?n'?£ NaPovednik 20.01 Spot tedna m"""5 EPP blok 20.10 Oktober, a!f,6,0 Požarne varnosti, ponovitev TV tcIPP blok 20-40 lz produkcije RrJtZN0- Ponovitev 21.10 Festival 2Ležlce 22.00 videostrani
TV ŽELEZNIKI
SESTRAMI TV Železniki preko oWUTER °d 17- do 19. ure ob DErH&i P°dla9i Radia Žiri. VI-vro IRANI TV Železniki preko I9ftn°£ 18- 19-15 In 21. uri. Aktu |        Jakob PriPoroča 20 00
ATM TV KR. GORA
&Strani 18-08 Test 18.15 Napo-letnir- 18"16 EPP blok 1820 100
GQ 'ca krajanke občine Kranjska ni on f5-40 Risanka 19-15 Videostra-S62n lz arniva: Otvoritev poletne SatelT 03 Bleud' Ponovitev 20-25
&0n ?#*.!, Program videostrani
Deutsche Welle
TV ŠIŠKA
erja ^°Atrar'i 19-50 Napoved spor-<Q.oq Telemarket ... Telemarket ' spoved sporeda ... Videostrani
•MPULZ KAMNIK
195= rTeo strani 1900 TV prodaja Han ytroški program, Mladi vedež .."^Kronika - Ponovitev 20.00 Top «0.05 Glasbeni mix 20.30 Od
Top
22nn'i arniva 21-30 Glasbeni mix trani T°P spot 22.05 Nočne videos-
KA KRANJ
D^?-?a'etek programa, uvodna na-5X5 Epp 6 50 EPP 7.00 RS -p"9a jutranja kronika 7.20 Čestitka tisko Iie6enia 7.40 Pregled dnevnega JE? 7-50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 8 « ne znam domov 8.40 Pregled tiska eni^»acLio CaPris 8.50 EPP 9.00 Gor-Gost viera). danes 9.20 Tema: 10.20 DrakV !tudiu škofjeloški župan Igor
11 On'6: 1°-*0 Zaposlovanje 10.50 EPP Kran; ««° 00 koga 11-30 Kviz Radia *ahvL £° Epp 12-30 Osmrtnice,
12 5o cl12-40 Novinarski prispevek N°W«1P 1300 pesem tedna 13.40 Gorenkt:' DrisPevek 13.50 EPP 14.00 kotičal a.?anes 14.30 Planinsko športni Dogodi i4'50 Epp 15-25 EPP 15.30 NovlnarLi? °dmevi RS 16.00 EPP 16.20 Naoovedni^Pevek 16.50 EPP 17.00 18-20 MuSL 00 Gorenjska danes, jutri Večerni machi™ 18.50 EPP 19.30 kulturi 24 r2?rlm " parnas - oddaja o Kranj     w Zaključek programa Radia
o R TRŽIČ
terenskem studiu ti nekaj več o
Lancovem. Ob 14:40 bomo pove-dlai, da je tudi čisot drugje lepo. Ob 15:30 bomo spremljali in komentirali. Poročilom radia Deutsche Welle lahko prisluhnete ob 16:30. Uro kanseje bomo sklenili obisk na Lancovem. Ljubitelje narodnozabavne glasbe vabimo k poslošanju oddaje Pod kozolcem, ki bo stekla od 17.30 dalje, pokrovitelj pa je poskrbel tudi za nagrado. Ob 18:45 bomo pokukali še v uredništvo Gorenjskega glasa in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki.
R TRIGLAV
5.30 Dobro jutro z Janezom Slevcem 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika OKC Kranj zadnjih 24 ur 8.30 Teiegraf 10.30 Gibljive slike - Jesenice (Vanesa Pogačar) 10.30 Novice 11.00 Podjetniški cik - cak 12.00 BBC novice, obvestila 12.30 Olimpijski komite Slovenije "Šport za vse" 13.00 Okrogla miza Trilgavskega narodnega parka v Trenti 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 14.45 10+10 m = 3F Ljubljana 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Mavrica (Alenka Bole Vrabec) 18.00 Tednik - Občina Radovljica 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Dallas records 20.30 Zaključek programa
R SORA
5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Nas zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC -novice 12.30 Igra besed 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Nočni glasbeni program RA Sora
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.55 Otroški radio 7.35 Vremenska napoved 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.50 Mise dneva 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 11.30 Uganka 12.00 BBC novice 13.30 Planinski in jamski svet 14.00 Pajsi radio 14.50 Anketa 15.00 RGL obvešča in komentira 16.00 Črna kronika 16.15 Novice, ceste, vreme 17.20 Misel dneva 17.30 Kultura 18.45 Vremenska napoved 18.50 Otroški radio 18.57 Izbranka tedna 19.00 DJ Dekky 20.00 Poslovni barometer 23.50 Anketa 1.05 Misle dneva 1.45 Ljubzen, erotika, seks, pornografija
R OGNJIŠČE
5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam - bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - mnenja poslušalcev o pereči temi tekočega tedna - klic v živo 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinska oddaja 10.15 Odkrivajmo domovino in svet - turistična oddaja, predstavitev turističnih agencij 10.40 Turistični pehar - pregled ostale turistične ponudbe 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Iz glasbenega sveta: predstavljamo priljubljene glasbenike: Te domače viže (Iz sveta zabavne glasbe) 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba oz. Izza kulis opere 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program
KOLOVRAT DOMAČIH
JeS^^'i« ob 14.30 na Radiu Tržič - vsak ««»Vif?- G^S^"!?! PIzTpd! P°zd™. Pokrovitelj nedeljske oddaje 19^v G?SJqo bvam ^'f^ERJA GRMAČ   PODRREZJE 127a, TEL.: 064/731-5UU, vam
JJOO. jedi ponaročilu, hišne spećialitete, jedi na žaru, Pj^ffiott bre' Pr,L°9e, solatni bife, sladice, pizze s krušne peči. Alkoholne, žilni 'Koholne pijače in osvoji" naP'tki. Delovni čas: od
1l" i« Ure " Petek - sobota: • * 21. ure
teiRno. vPrasanje: Naš-
s/£iaiSt< °d mnogih hišnih
?asuVoAe Pošljite čimprej na
4290 -£adio Tržič' Balos 4-,rzič, s pripisom "za
Kupon
Pogovor: Naslov: Ansambel:
Kol
h arica Gartnf čiD"_,Nagrad2 Pokrovitelja KARUN, d.o.o., iz Kranja prejme: n' VodJteH i2i Hudno 25, Železniki. Lep pozdrav in nasvidenje čez teden Ie'i oddaje Marijan Murko
PETEK, 24. OKTOBRA 1997
TVS 1.
7.30 Vremenska panorama 8.10 Včeraj, danes, jutri 8.15 Videoring
8.45 Tri krone, ponovitev švedske nadaljevanke
9.35 Sladko življenje, italijanski film 12.20 Percussion plus, 1. oddaja 13.00 Poročila
13.05 Tedenski izbor: Kolo sreče 14.05 Omizje 15.35 Gore in ljudje 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik
17.10 Otroški program: Lahkih nog naokrog
18.00 Po Sloveniji
18.40 Hugo, TV igrica
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.57 Šport
20.05 Agencija
21.40 Lažji od zraka, ameriška dokumentarna serija 22.35 Odmevi, vreme 23.10 Šport
23.20 Murphy Brovvn, ameriška nanizanka
23.40 Spoštuj očeta, ameriški film 1.10 Resnična resničnost, ponovitev 1.40 Videoring 2.15 Videostrani
TVS 2
9.00 Euronevvs 9.55 Tedenski izbor 10.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 10.50 Zgodbe iz školjke 11.25 Tignes: Svetovni pokal v alpskem smučanju, paralelni slalom, prenos 12.30 Ne suženj ne svobodnjak, ponovitev ameriškega filma 14.25 Tignes: Svetovni pokal v alpskem smučanju, paralelni slalom, prenos 15.15 Tedenski izbor: Resnična resničnost 15.45 Gibljive slike 16.15 Karina in Ari, francoska nanizanka 16.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju, paralelni slalom, posnetek iz Tignesa 17.40 Vžigalice, fra-coska nadaljevanka 18.35 Kraljičin nos, angleška nadaljevanka 19.00 okolje in mi: Neznani znani svet ob Dravi 19.30 Karina in Ari, francoska nanizanka 20.00 Tamarindino seme, angleški film 22.05 TV avtomagazin 22.35 Hollywood, angleška dokumentarna nanizanka 23.30 Koncert Big banda RTV Slovenija 0.15 SP v športno-ritmični gimnastiki, posnetek iz Berlina
TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa.
KANALA
7.00 TV prodaja 8.00 TV prodaja 9.20 Videostrani 9.30 Mačke iz groma, risana serija 9.55 Srečni časi, nanizanka 10.20 Dobri časi, slabi časi, ponovitev 10.50 Drzni in lepi, ponovitev 11.15 Oprah Shovv, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.30 Indija, ponovitev 13.30 TV prodaja 14.00 Re-mington Steele, ponovitev 14.55 Nora hiša, nanizanka 15.25 Alf, nanizanka 15.50 Srečni časi, nanizanka 16.20 Rajska obala, ponovitev 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Oprah shovv: Dve plati medalje 18.05 Bravo, maestro: Polenta s šunko in jetrci, kuharska oddaja 18.20 Družinske vezi, nadaljevanka 18.45 Družinske zadeve, nanizanka 19.10 Princ z Bei Aira, nanizanka 19.40 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 20.10 Nimaš pojma, nanizanka 20.35 Prav-darji, nanizanka 21.00 Tinta, nanizanka 21.30 Briljantina, ameriški film; John Travolta, Olivia Nevvton John 23.35 Bergerac, nanizanka 0.25 Indija, dokumentarna oddaja 1.20 TV prodaja 1.40 Videostrani
POPTV
7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 TOP shop 11.00 Umor, je napisala, ponovitev 9. dela ameriške nanizanke 12.00 Na nebu, ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi, ponovitev 14.00 Nikita, ponovitev ameriške nanizanke 15.00 Skrivni svet Alex Mack, 13. del ameriške nanizanke 15.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Visoka napetost: Smrtonosni mikrobi, ameriška nanizanka 21.00 Mile-nium, ameriška nanizanka 22.00 Linč, ameriški film 23.45 Playboy: Pozno ponoči 0.15 Punce No. 5, erotični film 1.30 24 ur, ponovitev 2.00 Videostrani
TV 3
8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 11.00 Videospoti in risanke 12.45 TV prodaja 13.00 TV shop predstavlja 17.00 Vidoo kolaž 17.30 Salon, oddaja o kozmetiki in pričeskah, ponovitev 18.30 Salty, otroška nadaljevanka 18.50 TV prodaja 19.00 Videospoti 19.30 Risanke 20.00 Snežna plast, film 21.30 Skrivnosti, nadaljevanka 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop
GAJBA
Euro PTV, RTS, Ideja TV
9.00 24 ur, ponovitev 9.30 Borzni monitor 15.00 Gasilci, avstralska nadaljevanka 16.00 Ponaredki (Framed), ponovitev
ameriškega filma 18.00 Radovedna Nancy, ameriška mladinska nanizanke 18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci, ameriška mladinska nanizanka 20.00 Zločin v Riu (High Art), ameriški film 22.00 Radovedna Nancy, ponovitev 9. dela ameriške mladinske nanizanke 22.30 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 23.00 Gasilci, avstralska nadaljevanka 0.00 Živa, regionalni program, ponovitev
HTV 1
10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Program za otroke in mladino 12.00 Dnevnik 12.25 Santa Barbara, serija 13.10 Ponovitve 14.15 Poročila 14.20 Program za otroke in mladino 16.20 Krivda, serija 17.00 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Govorimo o zdravju 19.05 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Faust Vranic 20.50 "Lijepom našom", shovv program 22.00 Pol ure kulture 22.35 Opazovalnice 23.10 Tednik, talk shovv 0.15 Nočna straža
HTV 2
15.15 TV koledar 15.25 Kinoteka 16.45 Program za otroke in mladino 17.15 Risanka 17.30 Acapulco z dušo in telesom 17.55 Cuvarka skrivnosti 18.25 Umetnine svetovnih muzejev 18.35 Hugo, tv igra 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Klient, serija 21.30 Popolna tujca 22.00 Nenaročeni umori, ameriški film 23.30 Proteus, ameriški film
AVSTRIJA 1
12.15 Sailormoon 12.40 Tom in Jerrv, risanka 13.00 Šport 14.05 Otroci za otroke 14.30 Rožnati panter 14.50 Dr. Ouinnova 15.40 Knight Rider 16.25 Baywatch 17.15 Hribolazec v Chicagu 18.05 Poslušaj, kdo tam razbijal 18.30 Grozno prijazna družina, nanizanka 19.00 Prijatelji 19.30 čas v sliki 20.02 Šport 20.15 Kar se tiče Henn/ja, ameriški film 22.05 Neoproćčeno, ameriški vestem 0.05 Čas v sliki 0.10 Odred za ubijanje, ameriški akcijski film 1.35 Morilska noč na Manhattanu, ponovitev 3.05 Kuhana jajca, francoski film 4.30 Odred za ubijanje, ponovitev
AVSTRIJA 2
11.20 Avstrija danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gorski doktor 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.06 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.02 Nepristranski pogledi 20-15 XY -nerešeno 21.15 Naš svet 22.10 Čas v Sliki 22.40 Sodobni časi 23.10 Nite Box 23.35 Vodnik po mestih, Bilbao 0.05 Martin Puntigam, Portret kabaretista 1.05 Kult-box: Monte video 3.35 Nitebox Flovv 5.00 Čas v sliki 5.25 Naš svet
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.05 EPP blok - 1 19.10 Poročilo Gorenjske 595 19.25 TV izložba 20.00 Otvoritev avtohiše Kadivec '20.05 EPP blok - 2 20.10 Kamera presenečenja, 96. oddaja: S Slapovi v Križah 20.30 Odprti ekran -v živo, kontaktna oddaja (voditelj: Jure Šink, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 595 21.25 EPP blok - 3 21.30 Krajevna skupnsot na obisku (ponovitev) 22.10 Iz arhiva: Minute za upokojence 23.00 Iz sveta glasbe: Andrej Šifrer v pivnici Sodček 23.45 Poročila Gorenjske 595 00.00 Nočni zabavni erotični program, Erotični film: Ženska za zabavo ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
LOKA TV
Videostrani
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure.
19.00 Risani film 20.00 Današnji gost v studiu - kontaktna oddaja v živo iz studia TV... Iz video arhiva
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20
Spoznajmo svojega soseda 18.44 ebelica Maja 19.15 Panorama 20.00 Ponovitev 20.41 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 videostrani
TV ŠIŠKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo
IMPULZ KAMNIK
10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika
VAŠA PESEM	
w RADIO OGNJIŠČE	Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid.
PREDLOGI TEGA TEDNA 30.10. 1997	
Popevke:	Zmagovalni pesmi
1. MONA LISA - ALENKA GODEC
2. SVEČA V VETRU - skupina KRIM
3. LJUBEZEN V MENI ŠE ŽIVI - VLADIMIR SAMEC
prejšnjega tedna:
1.  DAJ VERJEMI - VIKTORIJA
2.  POD OKNOM - FRANC FLERE, STISKI KVARTET k MAJA PUR
Nz - viže:
1. ZA NAS JE SVETO - ALFI NIPIČ
2. DOLENJC LN SAVINČAN - ans. LOJZETA SLAKA in STRAŠNA JOŽETA
3. TA POLKA ŠMENTANA - GAŠPERJI
VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA
Popevko:
Narodnozabavno vižo:
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.40 Oddaje iz arhiva 22.10 Top spot 22.15 Nočne videostrani
RA KRANJ
5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Alpetour - Remontov kotiček 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica Radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Prenos festivala lokalnih radijskih postaj v Radencih 24.00 Zaključek programa Radia Kranj
R TRŽIČ
Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz In 95,0 Mhz UKV stereo.
Petkovo popoldne bomo začeli s ponovitvijo lekcije tečaja nemščine ob 13.40. Radijska mreža, v kateri so skrite zanek, uganke in nagrade, se bo razplea ob 14.35. Ob 15:30 bo na vrsti informativna oddaja Kratko in jedrnato, nato ob 15:40, pa boste lahko soodločali o Gorenjcu meseca. Obvestila spadajo v čas 16:10. Poročila radia Deutsche VVelle v slovenščini bodo na sporedu ob 16:30. Pripravljamo tudi oddajo Kulturni babilon ob 16:45. Za konec programa pa bomo poskrbeli še za petkovo nagradno vprašanje.
R TRIGLAV
5.30 Dobro jutro in Romana Purkart 6.00 Razmere na cestah 6.15 Biovreme 6.30 Na današnji dan 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika OKC Kranj 8.15 Kaj je novega v Gorenjskem glasu 8.30 Telegraf 9.00 Gorenjka, Gorenjec meseca 10.00 Vedeževanje 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 12.15 Predstavitev podjetja Favn 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 14.45 Predstavljamo: Tovarno olja Gea 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Merkurjeva športna stavnica 17.30 Območna obrtna zbornica Radovljica 18.00 4. mreža: Neposedni prenso zaključka 8. festivala nekomericalnih radijskih postaj iz Radencev 18.55 Jutri na Radiu Triglav
KINO
R SORA
5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa, servisne informacije 6.10 Naš jugtranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Napoved programa, servisne informacije 8.30 Ponovitev jutra nje-
Sa pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo .35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Gorenjec meseca 18.30 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Nočni glasbeni program RA Sora
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški radio 7.35 Vremenska napoved 7.35 Skriti mikrofon 8.00 Izbranka tedna 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.50 Misel dneva 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 11.30 Uganka - izlet RGL 12.00 BBC novice 13.30 Pregled kultrunih dogodkov 13.55 Pasji radio 14.00 RGL na rajžo gre 15.00 RGL obešča in komentira 15.15 Formula 1 15.25 Skriti mikrofon 15.30 Iz svetovne glasbene zakladnice 16.00 Črna kronika 16.30 Tomo Pire predstavlja 17.25 Misel dneva 17.30 Zmajčkov mozaik 18.45 Vremenska napoved 18.50 Otroški radio 18.57 Izbranka tedna 19.00 DJ Dekky 20.00 Odprta dlan 23.50 Skriti mikrofon 1.05 Misle dneva 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija
R OGNJIŠČE
5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Dober glas seže v deveto vas,... - pregled dogodkov po posameznih področjih Slovenije s pomočjo dopisnikov 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas (na 14 dni) 12.00 Zvonjenje 13.00 Gospodarstvo včeraj, danes, jutri 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Urica narodnozabavne glasbe (Kviz) 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program
Letence 4a, Goinik
NOVA TEL ŠTEVILKA
461-410
CENTER angl. amer. kom. BEAN ob 16. in 18. uri, amer. meldor. PORTRET DAME ob 20. uri STORŽIČ amer. mlad. pust. film WILLY 3 ob 17. uri, amer. melodr. PORTRET DAME ob 19. uri, angi. amer. kom. BEAN ob 21.30 uri ŽELEZAR prem. slov. ljub. melodr. HERZOG ob 18. uri, amer. znan. fant drama STIK ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA rom. kom. NA VRAT NA NOS ob 20. uri BLED amer akc. CON AIR - LETALO PREKLETIH ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film PETI ELEMENTob 18. uri, amer. film KRIK ob 20.15 uri ŽIRI amer. tnll. TEORIJA ZAROTE ob 20. uri KINOTEKE SLOVENIJE Let nad kukavičjim gnezdom (One F!ew over the Cuckoo's Nest), Miloš Forrnan, ZDA, 1975 ob 18. un, Baldada o naravami (N-arj/ama Bushi-Ko), Shohei Imamura, Japonska. 1983 ob 20.15 uri, Ekspre«, akapraa, Igor Sterk, Slovenija, 1997 ob 22.30 uri, Polnoč v Kinoteki ob 0.00 uri Trk (Crash), David Crononberg, ZDA 1997
Radovljičan Anže Koselj sodeloval na kemijski olimpijadi
Tekmoval v kemiji, študira pa fiziko
Čeprav se je uvrstil na kemijsko olimpijado, pa zaradi tega v šoli ni imel protekcije
Ljubljana - Vsakoletni vrh srednješolskega znanja so prav gotovo olimpijade znanja, na katerih svoja znanja iz matematike, fizike, kemije, geografije in računalništva pokažejo le najbistrejši z vsega sveta. In slovenski srednješolci so vedno poleg. Tudi v minulem šolskem letu se je na olimpijade znanja podalo petnajst slovenskih srednješolcev, med njimi pa je bil tudi Gorenjec - Anže Koselj iz Radovljice.
Lani še dijak kranjske gimnazije se je uvrstil na kemijsko olimpijado, ki je bila julija letos v Montrealu v Kanadi, na kateri so tekmovali štirje slovenski predstavniki. A zaradi tega, je dejal Anže, ki je letos postal bruc, na gimnaziji ni imel nobene protekcije. Res da so za njegov uspeh
Anže Koselj v pogovoru z ministrom Gabrom.
vedeli, a kaj več od tega ni bilo. Pa tudi pričakoval ni.
Zase pravi, da je povsem običajen fant, ki se ukvarja z
istimi rečmi kot njegovi vrstniki. In še skromen je, smo opazili med pogovorom. Letos je, zanimivo, vpisal
fiziko (in ne kemije) na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, od študija pa si želi le to, da bi ga dokončal. Nato pa bo še videl.
A Anže je prav gotovo potencial, kakor tudi ostala štirinajsterica, ki je bila na olimpijadah znanja, zato mora svoje znanje s pridom izkoristiti. Tako menita tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Oto Luthar, ki sta v prostorih SAZU-ja sprejela udeležence olimpijad znanja. Minister jim je v popotnici za nadaljevanje plodnega življenja razložil, da je pot znanosti pot dela in ne igre, vendar pa tudi pot veselja. • S. Šubic
Tržiško galerijo poživljajo otroška likovna dela
Otroci umetnije na ogled postavijo
Medtem ko so od srede septembra v spodnji dvorani galerije na ogled dela, nastala v počitniških delavnicah, pa se bodo v petek zvečer v galeriji z likovnimi deli predstavili še učenci vseh treh tržiških osnovnih šol in vrtcev.
Počitniške delavnice v tržiški knjižnici so bile tudi med letošnjimi poletnimi počitnicami zelo dobro obiskane. Prav neverjetno je, česa vsega so otroci pod strokovnim vodstvom odraslih sposobni napraviti! Razstava del je v spodnji dvorani trŽiške galerije še vedno odprta. Nekoliko odmaknjen prostor ob sobotah postane živahnejši. Pri zvezi kulturnih organizacij Tržič so namreč
pripravili lutkovni abonma. Ob desetih so gostovanja lutkovnih skupin povsem razprodana, uro kasneje se še najde kakšno prosto mesto. V soboto naj bi gostovala Rdeča kapica. V petek zvečer pa v tržiški galeriji pripravljajo odprtje Še ene razstave iz sveta otroške likovne umetnosti. S skulpturami, slikami, slikami na steklo, keramiko se bodo predstavili otroci vseh treh šol. Dela na temo živali so nastala pri rednem pouku in v krožkih likovne vzgoje. Pri tem velja posebej pohvaliti mentorje: Jolando To-mazin iz bistriške šole, Dragico Štaler iz kriške, Braneta Povaleja iz Zalega rovta in Ireno Puhar iz vrtcev. • H. J.
V Smledniku bodo praznovali
Res je, in to 30. rojstni dan osnovne šole Simona Jenka. Od 20. do 24. oktobra bodo imeli projektni teden z naslovom To smo mi. Učenci bodo skupaj z učitelji raziskovali preteklost smlešice šole, ustvarjali na novinarskem, literarnem in likovnem področju ter se pripravljali na zaključno prireditev.
Zaključna prireditev bo v petek, 24. oktobra, v kulturnem domu v Smledniku. Po programu bodo goste povabili v šolo, kjer si bodo med drugim lahko ogledali razstavo, ki bo prikazovala rezultate dela projektnih skupin.
LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA
\^ISA POSTA
Prejšnji teden ste nam pisali: Tina Šinkovec, Lidija Razloinik, Andreja Stanonik, Svetlana Ponorac, Anže Vrbinc, žana Ladiha, Sabina Eržen, Kaja Šter, Anja Bernik, Marjana Jugovec, Marjeta Naglic, Urša Krpic, Ktuvdija Mohorič, Neža Jankovec, Jerneja Gaber, Maja Strnad, Matija Oblak, Luka Oblak, Mateja Miklavčič, Jana Kalan in Vesna Škorc, Ana Stanonik, Nena Poljanšek, učenci 2. c r. OŠ Petra Kavčiča, Luka Jurca, Špela Alvian, Alenka Omejc, Lucija GaŠperlin, Matic Murko, Anja Stopar, Matej Martinjak.
Z Izletom Gorenjskega glasa nagrajujemo Anjo Hafner.
Avša
ostane avša
Veliko ljudi ima svoje skrivnosti, še posebno mi, mladi. Vsak mladostnik ima kakšno simpatijo, osebo, ki mu je všeč. Tako je bilo tudi pri meni.
Rada sem videvala fanta, ki je bil zelo simpatičen, vedno nasmejan in prijazen. Tudi v svojem razredu je bil priljubljen. Med vsakim odmorom sem hodila po hodnikih sem ter tja in ga pozdravljala. Veliko sem se zadrževala v jedilnici in ga gledala s svetlimi očmi. Tudi v garderobi nisem hitela, ampak sem čakala na njegov prihod. Na avtobusni postaji sem upala, da bo prišel na isti avtobus kot jaz.
Minil je teden, mogoče dva, ko sem skrivnost povedala svoji prijateljici. Ko sem ji zaupala, kdo mi je všeč, mi je prisluhnila in hotela je vedeli vse o njem. Obljubila mi je, da moje skrivnosti ne bo nikomur izdala. To obljubo je nekaj časa tudi držala. Nekoč pa, ko sva šli po hodniku in ga srečali, se mi je nasmehnil. Nisem razumela, kaj naj bi to pomenilo. Čez nekaj dni pa je za mojo skrivnost vedela skoraj vsa šola in seveda
tudi on. Vsi so me zafrkavali in se norčevali iz mene, le on se mi je vedno le nasmihal, da nisem vedela, kaj si misli.
Prijateljica pa se mije do dna srca zamerila in odtlej ji nisem ničesar več zaupala. Kasneje sem izvedela, da nisem bila edina, katere zaupanje je zlorabila. Avša pač vedno ostane avša.
• Anja Hafner, 7. f r. OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka
v
Šola nekoč
V šoli ni bilo vedno tako kot danes. Moj stari ata je hodil še v staro šolo. Pred nekaj dnevi nas je obiskala nekdanja učiteljica Sonja Jocif Vsi smo jo radovedno spraševali, kako je bilo v šoli nekoč. Jaz sem jo vprašal, kakšno so imeli včasih telovadbo. Odgovorila je, da so telovadili na travniku ali pa so pobirali krompir. Vsak učenec je imel samo en zvezek in nalivno pero ter knjigo.
• Anže Markun, 3. a r. OŠ Matije Valjavca, Preddvor
Pospravljali smo seno
Bilo je vročega poletnega dne. Na naši senožeti smo pospravi-
Če bi imel(a) čarobno palico...
... bi poletela visoko v nebo in opazovala zemljo -
Suzana Cotelj ...bi začarala revne ljudi v bogate - Una Mlinaric ... bi začarala nov svet, gradove, dobre ljudi, medvede v prijazne živali, šolo v palačo - Dana Avramovič ... bi si začaral neskončno življenje, še prej pa, da mi nobeden ne bi mogel vzeti te čarobne palice -
Jakob Jukič
... bi začarala šolo tako, da bi kar izginila - Eva Hlebš ... bi začaral vse hudobne ljudi v mulie - Gašper Švab ... bi šel v svet risank in pravljic - Aljaž Cotelj ... bi se spremenil v volkodlaka in strašil vašČane -
Žiga Lavsegger
... bi se vrnil v preteklost - Urban Zaletel ... bi vsem, ki nagajajo meni in prijateljem, začaral težave -
Jure J apel j
... bi svet začarala v prelepo deželo, kjer bi bili vsi srečni in zdravi. - Pia Pristavec
• Učenci S. a r. OŠ Bistrica, Tržič
jali seno. Ko smo odšli, smo vzeli s seboj grablje, vile, ati pa je peljal traktor in nakladalno. Vanjo je naložil staro ponjavo od tovornjaka.
Irena, mami, ati in Dejan so pridno grabili. Ana, Vida, Špela, Miha in jaz pa smo se zabavali. Ko so seno pograbili v red, so ga naložili na ponjavo. Kup sena je postajal vedno večji. Ko pa je bila ponjava polna, smo se otroci usedli nanjo. Dejan in ati sta prijela za spodnja dva robova in jo vlekla po strmem bregu. Vse je šlo zelo hitro. Otroci smo zelo zelo kričali, malo od veselja in malo od strahu. Vse to smo še nekajkrat ponovili.
Dan je hitro minil in senožet je bila pospravljena.
• Ema Mohorič, 3. r. OŠ Selca
P zgodba
Pav poje piškot. Policaj pride po pava. Pav poje policaju pulover. Policaj pripravi pištolo. Pav pobegne policaju.
Varno
v prometu
Že majhen sem spoznal promet. Ko sem hodil v malo šolo, sem okoli vratu imel zavezano rumeno rutko, da so me videli avtomobilisti, kolesarji in motoristi. Hodil sem ob robu ceste. Cesto pa sem prečkal na prehodu za pešce. V tretjem razredu smo pisali teste za kolesarski izpit. Vožnjo smo opravili čez nekaj dni. Vsi smo imeli na glavah čelade in opremljena kolesa. Izpita sem bil zelo vesel. Sedaj se po cestah lahko vozim sam.
• Matej Martinjak, 4. a r. OŠ Šenčur
ffrrTTriixirTiTrrTiTiiiifixrrl
i\A VRTILJAKU Z ROMANO
(OBEEl
ME**
Vsak torek od 18.10 do 19. ure na
Vsi veselo pojemo
Juhuhu, dobili smo tri pevčke finalistke, ki se bodo danes potegovali za veliki finale. Glasovali bomo in držali pesti za Polono iz Šenčurja, Tanjo iz Škofje Loke ter Blaža iz Kranja. Vsi bodo dobili tudi lepe nagrade in še izlet z Gorenjskim glasom.
Na svidenje torej na Vrtiljaku. • Romana
radio triglav
96 MHz
V nedeljo ob 8. uri:
MIRIN VRTILJAK
RADIO
T R Z I C
V nedeljo ob 10.30:
KLEPETALNICA
V mesecu rekreacije bomo tudi to nedeljo športni. Povabili bomo izkušenega trenerja Vinka Marušiča in mladega začetnika Jakoba Jukiča iz NTK Križe. Poslušajte. Pokličite. Poklepetajte. Pa potujte z nami-
• Radijske klepetulje
V ponedeljek ob 18. uri:
=—= BRBOTAVCEK
SE 55 Verjetno že vsi veste, da so ponedelj^
B _ SS na radiu Sora od 18. ure naprej rezerv'' RADIO SORA rani za mlade. V zadnjem Ponedeljkovem brbotavčku nismo skoparili niti z glasbo po vašem okusu, niti z nagradnimi vprašanji, » manj pa z nagradami. In nagrado Gorenjskega glasa' prejel Danilo Bevk, Sovodenj 16, Sovodenj. Čestitam00^ • Jana, Marko, Ana in Milena
Na obisku pri Piki Nogavički
Zadnjič so o srečanju s Piko Nogavičko v Velenju p'» učenci iz Groharjeve šole, prejšnji teden pa smo p0^ bno novičko dobili še iz Golarjeve in preddvorske sol
,e bi'
Anže Klančnik iz 3. a razreda v Preddvoru piše, cia j njihov športni dan obisk Pikinega festivala. V Velenju najprej pomalicali, nato pa jih je Pika odpeljala v r dvorano. Tam so si ogledali različne krožke. Potem s°^sj igrišču igrali razne igre, si privoščili dobro kosilo, nato pa ogledali še grad in rudnik.
Jana Kalan in Vesna Škorc, sedmošolki iz Golarjeve Trati, pa sta bili s sošolci v Velenju 27. septembra. ^regaij s& so ju Pikine delavnice, bilo jih je okoli petdeset, sre ^sa-Meto in Roberta, voditelje oddaje Pod klobukom, &tt^ $ dorko in častno gostjo festivala Štefko Kučan, množico ^ili Pikov, v parku sta občudovali fante na rolarjih, se u ^.^c Pikine parade, videli Pike vsega sveta, lovili bonbone in . ^ tolarjev, skratka, bilo je izjemno doživetje, sta zatr mladi novinarki.
POSLI IN FINANCE
UREJA: Marija Volčjak
Borzni komentar tedna    Lastništvo zaposlenih     f-koliko je vreden tolar
Borzni posredniki so v minu-lem tednu sklenili 2626 borznih Poslov, kar je malenkost več kot ,eden poprej, skupna vrednost Poslov pa je znašala 1729 milijonov tolarjev.
^ borzni kotaciji A je bila v Ponedeljek in torek velike pokornosti deležna delnica Luke f°Per. Razlog za dvig tečaja 'ihko najdemo v govoricah o skorajšnji možnosti nakupa nJenih delnic s strani tujih lnvestitorjev ter objavi dobrih Poslovnih rezultatov V torek Smo zabeležili tudi najvišji 'ety omenjene delnice od zamka trgovanja, in sicer 2515 carjev (enotni tečaj je ta dan znašal 2458 tolarjev). Močna 'ost vrednosti pri Luki se je v t0rek zaenkrat tudi končala, saj Jo vse do konca tedna sledili "tonjši popravki navzdol, tako :° *e je petkov enotni tečaj ^oblikoval pri 2343 tolarjih. V borZni kotaciji je bila velike ^Zornosti deležna tudi delnica wlusa - njena vrednost je do Petka vseskozi naraščala v Pe'e/c pa je siedU manjši popra-Ve« navzdol. Doslej sorazmerno nelikvidna delnica je tako v le(inu dni pridobila 8 odstotkov.
delnicah pa je delnice Leka so
dosegla v torek, ko je enotni tečaj znašal 4054 tolarjev. V petek se je cena spustila do 3600 tolarjev. Ta isti dan pa smo dobili na izvenborzni trg nove delnice in sicer delnice RTC Krvavec. Delnice kotirajo pod oznako RKRC, na prvi dan trgovanja pa ni bilo sklenjenega nobenega posla. Poleg tega se za to delnico ni pojavilo nobeno povpraševanje niti nobena ponudba. Za določitev tržne vrednost rednih delnic RTC Krvavca je potrebno zabeležiti sklenjen borzni posel. S tem problemom pa se niso ukvarjale delnice Gorenjskega tiska. Delnice so po dotiku območja 1400 tolarjev padle za 50 tolarjev, v četrtek pa so ponovno porastle do 1400 tolarjev. V petek trgovanja z njimi nismo zabeležili.
Borzni indeks je v tednu dni izgubil dobro točko, kar pomeni, da znaša 1519 indeksnih točk.
Ljubljana, 10. 10.1997 Ilirika
Borzno Posredniška Hiša, d.d. Matej Tomažin
Kranj, okt. - Združenje za lastništvo zaposlenih Dezap bo 23. in 24. oktobra na Bledu pripravilo mednarodno konferenco na temo "Lastništvo zaposlenih in uspešnost podjetij."
Združenje Dezap je leta 1995 nastalo s prepričanjem, da lastništvo zaposlenih lahko uporabimo kot dejavnik uspešnega poslovanja slovenskih podjetij. Pripravlja posvete in konference, o izkušnjah z lastništvom zaposlenih bodo tokrat spregovorili praktiki in teoretiki iz ZDA, Velike Britanije, Italije, Španije, Madžarske in Slovenije.
Drugi Foto forum
Kranj, okt. - Kranjsko podjetje Pro Foto Center Cumulus bo do 22. do 26. oktobra v Festivalni dvorani na Bledu pripravilo drugi Foto forum, petdnevno druženje poklicnih in ljubiteljskih fotografov.
Obiskovalci bodo lahko preizkusili širok izbor profesionalne opreme, pripomočkov in materialov, spoznali novosti in si ogledali vrsto privlačnih fotografskih prireditev. Na ogled bodo izdelki več kot dvajsetih vrhunskih proizvajalcev, ki jih zastopa Pro Foto Center Cumulus. Med vhunski prireditve bo tudi predstavitev najsodobnejše Kaiserjeve, Linhofove in Canonove opreme za digitalno fotografijo, ki se v svetu hitro uveljavlja.
Ker kranjsko podjetje letos praznuje svoj peti rojstni dan bo med petdnevno prireditvijo za njegove izdelke in storitve veljal najmanj 5-odstotni popust, proizvajalci pa so dodali še svoje ugodnosti.
fofW "velikih' "° takole:
eden končale na tako rekoč et*Qkem censkem nivoju, kot so 8" lačele, Krkine so se pocenile *a odstotek, prav tako pa se je godilo tudi Petrolu. Zdi se, da Ko se spet znašli v obdobju ^"kšnega mirovanja in priča-°Vanja. Besede "mirovanje" pa gotovo ne moremo upor-m v primeru Mercatorja. Na-peyanje nestabilnih razmer v ?^jetju je povzročilo zgolj v le>n tednu znižanje cene za K°'aj 10 odstotkov, .pčetek tedna je zaznamovala J< htira rast vrednosti delnice ymPas hotelov iz kranjske „°[e - v prvih dneh tedna je lipova vrednost narasla za več °'22 odstotkov. Najvišji tečaj je
ILIRIKA
ODKUPUJEMO DELNICE:
SAVA G in B, TEKMO ŠK. LOKA. ŠFECKRIjA BIJED, COLOK MEDVODE, GORENJE VELENJE, LOKA SK. LOKA B in C, GORENJKA LESCE, CEMENTARNA TRBOVLJE rTVO V ARN A UNION IN LAŠKO«.
'prodajamo delnice na borzi 'upravljamo portfelje
JESENICE Tel 064/861 511 t^IjUBLJANA Tel 061/125 80 74
Dostop do interneta
Kranj, okt. - Telekom Slovenije je uspešno končal s trimesečnimi preskušanjem številke 0880 (\x xxx) za dostop do interneta. Testiranje je končano in sistem deluje na območju cele države.
Dostop do interneta prek te številke je pomemben predvsem zato, ker ponuja enake možnosti pod enakimi pogoji vsem ponudnikom internetskih storitev v Sloveniji. Če se bodo s to možnostjo strinjali, njihovi naročniki neposredno ne bodo plačevali vzpostavljanja zvez oziroma uporabe interneta, temveč bodo stroški obračunani v naročnini vsakega naročnika.
Telekom je že določil cene dostopo do interneta prek vstopne številke 0880. Za ponudnike internetskih storitev znaša enkratna priključnina 52.530 tolarjev in mesečna naročnina 10.500 tolarjev, cena uporabe interneta na minuto pa je odvisna od obsega prometa vsakega ponudnika. Razdeljena je v štiri razrede: do 350 tisoč minut mesečno znaša 3,72 tolarjev, do 2 miljona minut 2,94 tolarjev, do 3,5 milijona minut 2,2 tolarjev, nad 3,5 milijona tolarjev pa 1,86 tolarjev.
KRANJ, 20. tO.1997	NAKURfl/PRODAJNI |NAKUPNVWODAJNT|NAKi:WI/reOI)AJNl
MENJALNICA	1 DEM    I 1 ATS    | 100ITL
A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 93,90 94,65
AVAL Bled
AVAL Kranjska gora
BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 94,20 94,80
EROS(Stari Mayr). Kranj 94,40 94,60
GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,80 95,00
HRANILNICA ION, d.d.Kranj 94,45 94,80
HKS Vigred Medvode 94,00 94,80
HIDA-tržnica Ljubljana 94,48 94,62
HRAM ROŽICE Mengeš 94,42 94,74
ILIRIKA Jesenice 94,30 94,70
INVEST Škofja Loka 94,55 94,69
KREKOVA BANKA p.e.Sk. Loka 94,30 94,85
LEMA Kranj 94,40 94,70
LJUDSKA BANKA d.d., Lj 9425 94,65
MIKEL Stražišce 94,40 94,80
NEPOS (Šk. Loka, Trata) 94,50 94,75
NOVA LB Kamnik, Medvode, šk. Loka 94,41 94,91
PBS d.d. (na vseh poštah) 92,10 94,75
PRIMUS Medvode 94,40 94,60
R0BSON Mengeš 94,45 94,75
SHP Slov. hran. in pos. Kranj 94,50 94,80
SKB (Kranj, Radovljica. Šk Loka) 94,10 94,85
SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 93,80 -
SLOVENUATURIST Jesenice 94,30 94,70
SZKB Blag. mesto Žiti 94,00 94,95 ŠUM Kranj
TALON Žd4>ostaia, Trata, ŠKUka, Zg. Brtr»> 94,48 94,60
TENTOURS Domžale 94,25 94,80
TROPICAL Kamnik - Bakovnik 94,50 94,69
U8KŠk.loka 94,30 94,75 VvlLFAN JESENICE supermarket UNION VVILFAN Kranj
VvlLFAN Radovljica, Grajski dvor VvlLFAN Tržič
POVPRitMI nČAJ 94.21 94,75
13.34 13,53 741-220 881-039
13,20 13,60
13.38 13,44 13,06 13,50 13J7 13,45 13,00 13,50
13.39 13,42 13,37 13,45
13.35 13,45
13.37 13,45
13.38 13,50 13,37 13,45 13,32 13,51 13,35 13,45
13.37 13,44 13,41 13,61 11,45 13,48
13.38 13,44
13.40 13,50 13,37 13,44 13,32 13,47 13,06 -
13.35 13,45 13,15 13,48
211-m
13.36 13,42 13,30 13,55
13.41 13,44 13,36 13,48
•t2-m
3*0-260 704-040 53-81«
13,25 13,48
9,56 9,78
9,40 9,90
9,60 9,70
9,22 10,11
9,60 9,70
9,50 9,80
9,66 9,70
9,60 9,70
9,60 9,75
9,65 9.72
9.57 9.75 9,62 9,72
9.53 9,74 9,60 9,70
9.65 9,75
9.66 9,95 8,70 9,75 9,60 9,70 9,62 9,75 9,55 9,72
9.54 9,70 9,22 ■ 9,60 9,73 9,35 10,05
9,65 9,73
9,60 9,90
9.67 9,70
9.58 9,72
9,53 9,77
Pri Špamvcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,20 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah.
Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih.
radio trjglav
4270 Jesenice, Ćufarjev trg 4
STERE0 96 MHz RDS
Gorenjska banka po dolgih letih spet pripravila hranilnike za najmlajše varčevalce
Bzzzz.... čebelica, ki se hrani s tolarčki
Prejšnji petek so ekspozituro Gorenjske banke na Prešernovi v Kranju obiskali mali šolarčki iz vrtca Sonček. Vsak od njih je dobil hranilnik - čebelico, katere trebuščke bodo odslej polnili s tolarčki.
ne bodo ali šoli, pa
J^anj, 20. oktobra - Gorenj s-*a banka je z letošnjo jesenjo P° dolgih letih spet uvedla *Jranilnike, ki so jih poimenovali čebelice. Lične rume-?° modre zaobljene [J^nilnike bodo dobili vsi "Cenci prvega in drugega azreda osnovnih šol in vsi J|redšolski otroci. Tisti otro-j» ki hranilnika gobili
P°do hranilnike dobili na JJJ2*nih okencih v vseh en-lab Gorenjske banke.
.Gorenjska banka je v teh dneh oktobru, mesecu varčevanja) F pravila obsežno akcijo spodbu-80 a Varčevanja pri otrocih. Zato
o nove hranilnike začeli pre-otStavljati po vrtcih in šolah,
jroke pa vabijo tudi na obiske v tat banke- Prejšnji petek so ba J ekspozituro Gorenjske 0{*n*e na Prešernovi v Kranju 1 ls«ali mali šolarčki iz kranjs-me|a vrtca Sonček z vzgojiteljica-**ori Vodja enote Jolanda žil "nilc Jim je prijazno razlo-S i Za kaJ bodo rabili hranilnike K .kaJ bodo naredili z njimi, ko Ve?0 Polni. Ko za kovance ne bo *U P/Pstora» bodo z mamicami hr» -i ^belice prinesli v banko, st2lik bodo odprli, kov
Prešernovi. V zahvalo za hranilnike so zapeli pesmico Mi smo mladi potepuhi, obljubili pa so, da bodo v vrtcu narisali risbice in jih podarili banki, s katerimi bo olepšala stene. En poseben hranilnik bodo imeli v vrtcu, v njem pa bodo zbirali skupen denar. Prijazni gostitelji pa so jim podarili še dva dodatna hranilnike -za Sončkove sredinčke in malčke.
• U. P., foto: T. Doki
06 praznjenju čebelic otrokom tudi darila
Ob vsakem obisku, ko bodo praznili čebelice, bodo otroke tudi posebej nagradili. Ob prvem obisku bodo dobili liziko ali balon, ob drugem obisku jojo žogico, ob tretjem sestavljanko, ob četrtem obisku pa frisbi.
<rance
li n°^n° Prešteli, denar pa naloži-si Q ;pranilno knjižico. Otroci so Udel * tudi posebno ročno Cem (v maketo Kranja z vlak-
°gled   Pa žal ne dela)> ki Je na v ekspozituri banke na
V petek je 21 Sončkov dobilo čebelice Gorenjske banke, katerih trebuščke bodo polnili 8 tolarčki. Bzzz - pik čebelica, so se takoj začeli pikati vrtičkarji.
Št efan, 6 let: "Če sem priden, mi majčkeno denarčka da mamica, kdaj pa tudi sestrica. Enega šparovčka imam že skoraj čisto polnega, pa še eno denarnico zraven. Čebelico bom dal na kamin, ko bo poln, bom pa z denarčkom kupil kakšne lego kocke. Jih imam že precej, ta nove so pa ena majhna škatla."
Matija, 6 let:
"Moj bratec je imel en šparov-ček, jaz ga pa še nimam. Zato imam denar kar v denarnici. Kdaj mi kdo da kaj tolarčkov, kovance pa sam najdem. Zdaj bom pa denar dajal v novi šparovček. Ampak ne vem, kaj bo, če ga bom rabil? Bom pa raje malo denarčka dal še v denarnico. Zdaj full šparam, ker sem nekaj dragega kupil. Ko bom velik, bom pa kupil en dober avto."
Jolanda Podobnik, vodja ekspoziture Gorenjske banke na Prešernovi 6* v centru Kranja: "S to akcijo skušamo pritegniti čim več otrok, da bi varčevali. Naša banka dolga leta ni imela svojega hranilnika, saj po osamosvojitvi in preimenovanju banke starih pikapolonic Ljubljanske banke nismo več delili. Novi hranilniki - čebelice so žive barve, zelo prijetni na pogled in otip, z zaobljenimi robovi. Zastavili smo široko akcijo po šolah in vrtcih, odziv pa je zares fantastičen, nad vsemi pričakovanji. Mali šolarčki, prvo- in drugošolčki bodo hranilnike dobili v šolah, ostali otroci pa naj s starši pridejo v banko in bodo hranilnike dobili pri bančnih okencih. V Gorenjski banki si želimo, da bi mladinsko varčevanje, ki je v zadnjih letih zamrlo, spet oživelo. Zato z veseljem pričakujemo otroke in starše, da se oglasijo v naši banki."
KMETIJSTVO
UREJA: Cveto Zaplotnik
Kmetijsko-gozdarska zadruga Tržič širi prostore v Križah
Letos pod streho
prvi prizidek k skladišču
Križe, 16. oktobra - Junija so začeli graditi prizidek, v katerem bodo namenili 200 kvadratnih metrov v pritličju za skladišča. Prek zime bodo povezali staro skladišče z novim, prestavili vhod v trgovino in prodajne prostore tudi povečali. Kot je povedala direktorica Kmetijsko-gozdarske zadruge Tržič Marija Štular, bodo dela stala okrog 15 milijonov tolarjev.
Po preselitvi zadruge na sedanjo lokacijo v letu 1988 so še do predlani uporabljali del skladišča v nekdanjem zadružnem domu v Križah. Tamkajšnje prostore so oddali v najem, ker je dejavnost na dveh lokacijah ob težavah s transportom povzročala tudi večje stroške poslovanja. V novi zgradbi imajo poleg upravnih prostorov trgovino in skladišče z reprodukcijskim materialom, vendar najbolj primanjkuje prav prostora za skladiščenje.
"Zadnja tri leta opažamo precejšnje spremembe v naši dejavnosti. Prej smo ustvarili okrog 60 odstotkov celotnega prihodka z odkupom kmetijskih pridelkov - mleka, živine, lesa in vrtnin, manjši del pa s prometom v trgovini. Sedaj je slika prav obratna, ker kmetje iščejo tudi svoje poti za prodajo izdelkov na trgu. V tržiški občini imamo 145 članov, vendar zadruga ni izključno namenjena le njim. Kažejo se namreč potrebe po oskrbi širšega prostora s semeni, sredstvi za varstvo rastlin, zemljo in drugim materialom za vrtičkarje, ozimnico in še čem za dom. Zaradi prostorske stiske smo se odločili za izgradnjo prizidka k skladišču. Po zapletih zaradi denacionalizacije zemljišča smo letos uspeli pridobiti gradbeno dokumentacijo, gradnja pa se je začela junija.
Prizidek je sedaj pod streho in pred zimo bo dobil še okna in vrata. V pritličju bo okrog 200 kvadratnih metrov skladiščnih površin, kjer bo tudi manjša hladilnica za vrtnine in sadje. Nameravamo namreč urediti diskontno prodajo zelenjave in sadja. Že čez zimo bomo povezali stari in novi del skladišča, izdelali vhod v trgovino z glavne ceste in povečali prodajalno za okrog 50 kvadratnih metrov. Spomladi bomo nadaljevali urejanje prizidka, v katerem bodo nad skladiščem poslovni prostori. Gradnja prizidka nas bo stala okrog 10 milijonov SIT, preureditev trgovine pa še okrog 5 milijonov tolarjev. Glede poslovnih prostorov se še nismo odločili, ali bomo iskali tudi soinvestitorje," je povedala Marija štular.
Zadruga načrtuje v prihodnosti izgradnjo še enega prizidka za ureditev nove trgovine, vendar je uresničitev teh načrtov odvisna tudi od uspešnosti bodočega poslovanja. Bolj gotov je odkup zemljišča med prizidkom in cesto v Križe, kjer bodo uredili parkirišča in prestavili tehtnico za tovore. Prihodnjo pomlad nameravajo ob skladišču postaviti tudi silose za koruzo in ječmen. • Stojan Saje
Tečaja za varno delo v gozdu
Škofja Loka - Kmetijsko svetovalna služba Škofja Loka in tamkajšnja krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije tudi letos organizirata v sodelovanju s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna tečaj varnega dela z motorno žago in tečaj za voznike adaptiranih in zgibnih gozdarskih traktorjev. Teoretični del bo v Škofji Loki, praktični pa na srednji gozdarski in lesni šoli v Postojni. Udeleženci bodo po opravljenem tečaju prejeli pisno potrdilo, na podlagi katerega bodo lahko kot dopolnilno dejavnost kmetij registrirali "sečnjo in spravilo lesa v gozdu". Prijave za tečaj sprejemata do 28. novembra škofjeloška kmetijska svetovalna služba (tel.: 620 - 580 -Bajd, Črv) in krajevna enota zavoda za gozdove (tel.: 620 - 478 - Čebašek). Gozdarji in kmetijci so poleg teh dveh tečajev pripravljeni organizirati tudi enodnevne ali poldnevne seminarje o vzdrževanju motornih žag, o krojenju gozdnih lesnih sortimentov in o spravilu lesa z adaptiranim gozdarskim traktorjem. • CZ.
To soboto, 25. oktobra ob 19. uri v Cerkljah
NAJ pridelki že devetič
Turistično društvo Cerklje bo to soboto, 25. oktobra 1997, /torej zadnjo letošnjo oktobrsko soboto/ ie devetič zapored organizator vseslovenske prireditve NAJ PRIDELKI SLOVENIJE '97.
Vsi, ki imate doma NAJ pridelke - najdebelejše, najtežje, najlepše, skratka: MEGA - vsekakor pokličite TURISTIČNO DRUŠTVO CERKUE, in si pravočasno zagotovite vstopnico za prireditev. Telefonska številka TD Cerklje: 064 / 422 - 506.
Sklepna slovesnost ob 90-letnici mlekarskega izobraževanja V
Sola vpliva na spreminjanje miselnosti v kmetijstvu
Milan Kučan: Mladi so sami dovolj zgodaj spoznali, da tisti rek o debelem krompirju in neumnem kmetu ne drži več.
Kranj - Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranju je v soboto s kulturno prireditvijo v kinu Center v Kranju sklenila obsežen program praznovanja 90-letnice mlekarskega izobraževanja na Slovenskem. Prireditve se je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan, ki je v slavnostnem nagovoru poudaril, da je v delu šole moč prepoznati stalnico: željo in potrebo po izobraževanju, po znanju. Sodobne družbe prihodnjega stoleja bodo družbe znanja in vedenja. Biti taka družba je za Slovenijo še toliko bolj pomembno, ker ima naša država v primerjavi z drugimi narodi, državami in gospodarstvi le redke primerjalne prednosti.
V družbi znanja bomo morali osvajati nova znanja, obvladovati nove tehnologije in si pridobivati nove spretnosti. Brez tega si nihče ne bo mogel zagotoviti poklicnega ugleda, napredovanja in uveljavitve in socialne varnosti v družbi, je dejal Milan Kučan in poudaril, da je takšno žarišče znanja tudi
Ravnatelj Marijan Pogačnik in predsednik države Milan Kučan.
kmetijska in mlekarska šola v Kranju. S svojim delom je in še vpliva na spreminjanje miselnosti v slovenskem kmetijstvu in posebej pri slovenskih kmetih, posredno pa tudi na naše skupne poglede na kmetijstvo in njegovo prihodnost. Kmetijstvo je dejavnost, v kateri prihaja v razvojno nemirnem prelomu tisočletja do najmočnejšega soočanja med tradicijo in razvojem. Prihod-
nost slovenskega kmetijstva je tesno povezana z najpomembnejšimi razvojnimi vprašanji Slovenije in jih je moč rešiti samo na nacionalni ravni. Na nekatera temeljna vprašanja nadaljnjega ■razvoja kmetijstva v Sloveniji ponuja odgovore študija o vključevanju slovenskega kmetijstva v Evropsko unijo. Podatek, da ima kranjska kmetijska in mlekarska šola 450 dijakov, kaže na to, da so
mladi dovolj zgodaj sami spoznali, da tisti rek o neunv nem kmetu in debelem krompirju ne drži več. Debeli krompir ali pa najboljše mleko in druge visokoplodne pridelke in izdelke, takšne, da bodo konkurenčni na evropski tržnici tretjega tisočletja, bodo imeli tisti kme; tovalci in kmetovalke, ki bodo hoteli, znali in zmogli pridelovati na sodoben način, poceni in ki bodo to tudi znali prodati po spodobni, visoki ceni. Seveda morajo za to imeti tudi spodbude, spodbudne družbene in gospodarske razmere.
Ravnatelj šole Marijan Po* gačnik je med drugim dejal, da bo prihodnost mlekarstva svetlejša, če bodo pristojne ustanove pokazale dovolj pripravljenosti za izgradnjo nove šole, ki se zdaj stiska v utesnjenih prostorih in na več lokacijah. Na prireditvi so predstavili razvoj mlekarskega izobraževanja od začetkov na Vrhniki ter nadaljevanja v Škofji Loki in Kranju, zapeli pa so tudi mlekarsko himno in zavrteli film o šoli. • C. ZaplotniK
Podrobnosti iz javnega razpisa kmetijskega ministrstva
Ne posojilo, ampak nevračljivi denaf
Kmetje, oglasite se pri svetovalcih!
Ob tem, ko je zadnji rok za oddajo vlog 30. oktober, iz gorenjske kmetijske svetovalne službe sporočajo, da naj se kmetje, ki želijo kandidirati na razpisu, oglasijo pri svetovalcih najkasneje do 27. oktobra. Vloga mora vsebovati izpolnjena obrazca, račune za izvedena dela ali za nakup, pravnomočno gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglasitvi del, v večini primerov tudi posestni list in zemljiškoknjižni izpisek, potrdilo o razvrstitvi kmetije v območje z omejenimi možnostmi za kmetovanje - in še kaj.
* za izgradnjo in obnovo ob>jek:t0^_ejjj naprav za turizem na kmetijah, ki^G.^oS na ponudbi lastnih kmetijskih prio^ ^
Kmetije, ki so državno denarno podporo za vlaganja uveljavljale že v preteklih letih, z naložbo ne morejo kandidirati na tokratnem razpisu.
Ko smo v petkovem časopisu zapisali, češ - kmetje, občine, društva in zadruge, vzemite v roke uradni list slovenske države, v katerem je objavljenih pet razpisov ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za dodelitev državnih podpor, se je po telefonu oglasil kmet iz Poljanske doline in nas odkrito prosil: "Ne "matrajte" nas z uradnim listom, raje v Gorenjski glas zapišite, kar je pomembno za kandidiranje na javnih razpisih!"
O vseh razpisih smo na kratko poročali že v petkovem časopisu, tokrat pa objavljamo podrobnosti iz razpisa za dodelitev denarnih podpor pri izvedbi strukturnih sprememb v rastlinski pridelavi, živinorejski prireji, predelavi, dodelavi kmetijskih pridelkov in turizmu na kmetijah. Ta razpis je od vseh petih za kmetije najpomembnejši, še toliko bolj, ker ne gre za posojila, ampak za nepovratna sredstva.
Podpore tudi za gnojišča in gnojnične jame
Ministrstvo bo po tem razpisu na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje dodeljevalo denarne podpore (nevračljivi denar):
* za gradnjo in obnovo hlevov in hlevske opreme za rejo goved in drobnice,
* za izgradnjo in obnovo prostorov za skladiščenje gnoja in gnojevke na gove-dorejskih kmetijah
* ter za izgradnjo objektov in naprav za predelavo mleka, mesa in ovčje volne v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Na vseh območjih bo dodeljevalo denarne podpore:
* za izgradnjo in obnovo hlevov in nakup hlevske opreme za prirejo govejega mesa ter za vzrejo in pitanje prašičev pa tudi za izgradnjo in obnovo gnojišč in gnojničnih jam na teh kmetijah,
* za izgradnjo in obnovo hlevov ter nakup hlevske opreme za rejo plemenskih kobil in kuncev
* ter za izgradnjo objektov za predelavo sladkovodnih rib. Razpis velja tudi za:
* za vlaganja v izgradnjo ali obnovo
isto
ter
mena-
objektov in naprav za skladiščenje, predelavo, predelavo in dodelavo kmetijskih pridelkov slovenskega izvora, ki povečujejo izkoriščenost osnovnih zmogljivosti kmetij oz. kmetijskih podjetij (izvzete so hladilnice),
* za izgradnjo in obnovo vseh vrst zavarovanih prostorov in opreme za vrtnarsko pridelavo,
* za ureditev zaščitnih mrež proti toči v sadovnjakih, na vrtninah in v drevesnicah,
* za nakup posebnih vrtnarskih strojev, strojev za uporabo na nagnjenih terenih in okoljevarstveno sprejemljivih strojev ter za nakup strojev v okviru strojnih krožkov,
i-----------------------j
* in za vlaganja v obnovo objekov naprav za sušenje in dodelavo
Največ 15 oz. 25 odstotkov od vrednosti naložbe e
Na razpisu lahko kandidirajo kmetjJ -ki so izvedle nakup ali končale vlaga"Jv po lanskem 1. avgustu, v večini prime ^ pa tudi tiste, ki so do prijave na razp zaključile najmanj 40 odstotkov inves cije in bodo z vlaganjem končale konca prihodnjega leta. Na razpis" y morejo sodelovati kmetije, ki so te preteklih letih dobile za isto najoz^ državni denar. To velja tudi za kmetij^ so uveljavljale regresiranje obres ^ mere pri posojilih. Višina podpore J nekaterih primerih največ 25 odstop od vrednosti naložbe, v ostalih največ odstotkov. Država bo dodeljevala name podpore le na podlagi dokazJjl stroškov (računov), vendar jih bo pr>* ^
la le do orientacijskih vrednosti, ki y sestavni del razpisa. Pri naložba«, živinorejski prireji bodo imele Pr.edfll3v kmetije s čimmanjšo obremenitvijo velike živine na hektar. Pri hlevov mora kmetija zagotoviti zao°' lastne ali najete površine za porabo0 in gnojevke. • C. Zaplotnik
Tekmovanje za najtežje pridelke
Naj pridelki in Naj buča
Cerklje - Turistično društvo Cerklje bo jabolko in hruško. Vstopnice
a prif?
di'
v soboto ob 19. un pripravilo v dvorani tev prodajajo od srede dalje v pi^A-na
Cerklje, sopokrovitelji pa so Go*.J jn glas, Kmetijska zadruga Cer kij Agroproraet Cerklje. Kot uvod v o* j4 jo večerno prireditev bo v soboto ^ uri na dvorišču KZ Cerklje 12- ' fa]i venska bučijada, na kateri o°oo b]i{o najdebelejšo, najdaljšo in najlep8 in se pomerili v jahanju buče. •
zadružnega doma v Cerkljah tradicional no, že deveto vseslovensko tekmovanje za najtežje kmetijske pridelke v Sloveniji "Naj pridelek 97". Izbirali bodo najtežji krompir, zelje, repo, krmilno in rdeče korenje, krmilno in rdečo peso ter nadzemno in podzemno kolerabo. Nagradili bodo koruzo z več kot tisoč zrni oz. z zrni posebne barve in izbrali najdebelejše
KOLESA ROLLERJI
Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN
- popravilo koles, rezervni deli in oprema - vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9. - 12. ure VALY-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007
AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja
Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997
S Y S T E M S d.
Balinarji Trate so v finalu super lige ugnali ekipo Polja in prvič postali državni prvaki
KONČNO NA TAKO ŽELENEM "PRESTOLU"
KOLESARSTVO
Ij?ta pri Škofji Loki, 21. oktobra -Uprav je bila odločitev o letošnjem javnem prvaku tesna in negotova do zadnjega kroga, pa vam za srčni boj in naslov najboljših iskreno čestitam," je ob Predaji pokala in podelitvi zlatih medalj ,raskim balinarjem dejal predsednik Balinarske zveze Slovenije Jože Rebec. Tudi škofjeloški župan Igor Draksler je čestital J°vim zmagovalcem slovenske super lige, vendar pa so njegove čestike preglasili 8'asni navijači: "Hočemo dvorano, hoče-JJ10 dvorano!" Traški balinarji imajo namreč sedaj vse: množico kolajn, ki so ' J'h reprezentantje prislužili na svetovnih .,evropskih tekmovanjih, vrsto posamič-",n naslovov državnih prvakov in končno e tako želen naslov državnih ekipnih Pfvakov. Ko bodo imeli še dvorano, da »do lahko trenirali in tekmovali tudi vse'"1'' Potem Dodo imen tako rek°č .Naslova letošnjih državnih prvakov pa si lahlnarJi Trate še zdaleč niso prislužili z tet      Tako v P™6"1 kot v drugem delu dal x°VanJa v entni suPer ligi so bm sicer Jjlec najboljši, vendar pa na koncu o aslovu prvaka vendarle odločata polfi-_aie in finale. V polfinalu niso imeli
sa kClikih težav z ekiP° Skale Euroservi" v; bolj negotov in "napet" pa je bil finale, Katerem so se pomerili z ekipo aktualnih davnih prvakov, ekipo Polja. Vsa tri ecanja, sredino na Trati, ki so ga dobili omačini, sobotno v Ljubljani, ko je zmaga jnpadla Polju in odločilno v nedeljo ponovno na Trati, so bila tako izenačena, g. Praktično do zadnje krogle ni bilo nič počenega. Zlasti v nedeljo je šlo za las, tlav*° po vodstvu Ljubljančanov številni Vliači, ki so se zbrali ob balinišču, že
Balinarji Trate so prvi naslov državnih prvakov praznovali skupaj s številnimi navijači.
Navijači balinarjev Trate (podpisal Se je Ivan Tonja) so ob prvem naslovu državnih prvakov že sestavi-Pesem
trata je tata mata
Tam ob gozdu pokrito je stavbišče, & kdo te vpraša reci -f° je balinišče.
Balinanje se tam je ustalilo, Pfej med bloki, po kočah in povsod se je podilo. lakrat še Martin, iole, Stanko zbijali balinčka so tja v planko. *f° bi spomnil se teh imen. Za}- ?ov«w, če hočem biti iskren. ™aJ bo Bojan, Jure, Fic Z Se.?0saJo vštric, marsikoga sem še pozabil, i ta verz takole sem porabil. fQ njimi je le mlada garda l"]e usekala kot petarda. ~va svetovna prvaka le imamo, "e odnehamo, se še ne prodamo. y bo Uroš ali Softi, vsi na svetu imajo jih le za nohti. ™J Pa Janežič in Jasmin? f0 mlada sta igralca, *' nma marsikdo ne sele več do palca. l° )e trdo delo starih le očancev, *' mogli so prebresti mnogo klancev. *°rej - balinaje na Trati £. te stara stvar, *l ugled ne samo v Sloveniji -uai po svetu, nam je čar.
obupovali. Toda, ko sta Janžič in Vehar kar 46:25 zmagala v štafeti, je bilo upanje spet večje. ...In ko je "Softi" čisto na koncu v igri v krog vrgel še zadnjo kroglo je mnogim za trenutek "zastalo" srce. Toda Damjan je "rutinirano" zadel in slavje na Trati se je začelo.
"Pri 10:6 smo bili na robu "ponora", vendar smo ohranili mirne živce in si dopovedovali, da tekma do konca pač ni končana in da se je vredno potruditi. Zadnji igralci so res igrali mirno in izvrstno in tako se je srečanje končalo v našo korist. Zmaga in naslov najboljših v državi pomeni, da se je končno obrestovalo naše delo in poplačal ves trud zadnjih treh let, ko smo bili v samem vrhu slovenskega balinanja. Sedaj smo na "prestolu" in mislim, da nas bo iz njega do leta 2000 težko kdo "zrušil". Poleg dobrega igranja doma, pa je naslednji cilj naše ekipe Evropa, saj bomo Slovenijo zastopali v tekmovanju najboljših evropskih ekip. Upam, da nam bo tudi na tem tekmovanju uspelo igrati, kot znamo in želim si, da se bo traško balinarje razvijalo še naprej, saj imamo v ekipi veliko odličnih mladih igralcev. Zagotovo bo sedaj ekipa ostala skupaj, čeprav moram povedati, da je bilo v zadnjem času kar nekaj "pritiskov", da bi naše igralce "pokupili" drugi klubi. Vendar sedaj imamo poleg boja za nov naslov prvakov še en cilj, to pa je polfinale Evrope," je ob osvojitvi naslova ekipnih državnih prvakov povedal eden najizkuše-nejših v ekipi Trate in kapetan moštva Bojan Berčic.
Tudi mladinski reprezentant Damjan Sofronievski, ki je bil zagotovo eden najzaslužnejših igralcev za dobro igro v vsej sezoni, zlasti pa v finalu, na koncu ni mogel skrivati velikega veselja: "Res imam doma že veliko reprezentančnih kolajn in res je bila z dvema zlatima z mladinskega svetovnega prvenstva letošnja sezona zame izjemna, vendar pa je bila moja velika želja tudi klubski naslov državnih prvakov, saj je naša ekipa res dobra in se odlično razumemo. Pred današnjo odločilno tekmo sem sicer upal, da bomo bolje začeli, kot smo in da bomo lažje zmagali, vendar sedaj to ni pomembno, pomembno je, da smo ostali zbrani in ohranili mirno kri. Seveda priznam, da sem bil v odločilnih trenutkih živčen, vendar tega nisem hotel pokazati.
Pred očmi sem imel še vedno finalno srečanje izpred dveh let, ko smo igrali s Skalo in ko sem igral neodločeno, kar nato ni bilo dovolj za končno zmago. Vendar sedaj je tudi to "popravljeno" in pozabljeno. Res sem po naporni sezoni utrujen, čaka me malo počitka, nato pa treningi za kadetsko reprezentanco. "
Tračani imajo v svoji zbirki že veliko pokalov, toda naslov državnih prvakov so osvojili prvič.
Sicer pa so poleg najboljših iz nedeljskega finala za prvi naslov državnih prvakov zaslužni tako nekdanji balinarji, ki so "klub postavili na noge" že leta 1960 in nato z najboljšo šolo balinanja v Sloveniji vzgojili vrsto odličnih igralcev. V letošnji sezoni pa so ekipo Trate sestavljali: Uroš Vehar, Damjan Sofronievski, Davor Janžič, Jasmin Čauševič, Gregor Moličnik, Roman Bence, Danilo Bence, Jure Štancar, Darko Esih, Bojan Buden in Bojan Berčič.
• V. Stanovnik
KEGLJANJE
TEKLI
BODO V POČASTITEV OZN
*eka na'o6' °klobra - Športna zveza Jesenice je organizator ^avah .(3218-6 metrov), ki bo te dni potekala v 34
Poslani P° različnih koncih sveta. Rezultati vseh tekov bodo ^dnar^i att*e V ^-*A> kJer b°do primerjali čase in razglasili Času okre zmag°vaice. Tekme spodbujajo mir in potekajo v narodov t2^' oktODra' s čimer se počasti obletnica Združenih \ Ufj - fekma na Jesenicah bo jutri, 22. oktobra, s startom ob lipa m; pri tehničnem muzeju, kjer je bila leta 1995 posajena najboj-jH- Prijavite se lahko na prireditvi. Štartnina je 100 SIT, ^^nanjaV «Pyj;meznm kate8oriJan Pa b°d° nato prejeli lepa
KRANJČANI PONOVNO PETI
Kranj, 19. oktobra - Kegljači kranjskega Iskraemeca, ki so minuli konec tedna nastopili na finalu svetovnega pokala v nemškem Ausburgu, so tako kot lani na tem tekmovanju osvojili peto mesto. Tekmovanje so naši aktualni državni prvaki sicer začeli odlično, na koncu pa jim je za štiri keglje "ušla" uvrstitev v želeni finale.
Podobno so igrale tudi kegljavke celjskega Miroteksa, ki so bile na koncu prav tako pete. • V.S.
SAVČANI NASTOPALI V BEOGRADU
Kranj, 20. oktobra - Minulo soboto so kolesarji kranjske Save nastopali na dveh dirkah v Beogradu. V soboto je na kriteriju na Terazijah (40 km dolga proga) zmagal Savčan Rajko Petek pred Mičom Brkovičem (Borac) in Sašom Gajičičem (Partizan). Matej Stare (Sava) je bil peti, Tadej Križnar (Sava) pa šesti. Na nedeljski krožni dirki okoli Kalemegdana pa je bil prvi Mičo BrkoviČ, v času zmagovalca pa sta v cilj 124 kilometerske proge pripeljala še Rajko Petek in Italijan Frigo Fulvio. Savčani Tadej Valjavec, Matej Stare, Uroš Šilar in Tadej Križnar so se uvrstili med najboljšo deseterico od 5. do 9. mesta. Kot je sporočil direktor kranjskega kluba Franc Hvasti, so Savčani tako osvojili tudi 26 dragocenih UCI točk. • V.S.
					
,':"':'"'-:v'-' \ h			HOKEJ		
ČAST PONOVNO REŠILI BLEJCI
Kranj, 19. oktobra - Slovenske hokejske ekipe v 15. krogu alpske lige ponovno niso navdušile. Tako so hokejisti Acronija Jesenic iz Feldkirčha prinesli poraz 8:1 (1:1, 2:0, 5:0), Olimpija Hertz je izgubila pri Kapfenbergu 3:0 (0:0, 2:0, 1:0), edino moštvo, ki si je priborilo točko za Slovenijo, pa so hokejisti Bleda, ki so doma gostili močno ekipo VSV iz Beljaka in iztržili rezultat 3:3 (1:0,1:2,1:1). Strelci za Bled so bili: Lepša, Lotrič in Kopitar.
Po 15. krogu tako na lestvici alpske lige vodi ekipa KAC s 15 točkami, naša tri moštva pa so na zadnjih treh mestih- V petek, 24. oktobra, bo slovenski obračun med Olimpijo Hertz in Bledom, Jeseničani pa gostujejo pri VSV
V slovenskem derbiju 2. kroga jadranskega hokejskega pokala je ekipa Slavije Jate na Jesenicah premagala HIT Casino Kranjska Gora 1:4 (0:0, 1:3, 0:1). • V.S.
NA GORENJSKEM NAJBOUŠI EKSTREM BLED - Na
domači tekmi so Blejci osvojili dobro osmo mesto in s tem potrdili, da so letos res najboljši čoln na Gorenjske. "Ekstremisti" so z enim četrtim mestom v Tacnu dokazali, da si v naslednjih letih lahko obetamo tudi visokih uvrstitev v DP. Tam so zaenkrat Še premočni trikratni svetovni prvaki Bobri I, ki so slavili tudi na Savi Bohinjki. Bobri I so tako tudi letos osvojili vse tri naslove (slalom, spust in skupno) državnih prvakov. Trikrat so bili drugi člani Arx IPS-a, medtem ko je dve tretji mesti pobral čoln Hrastnika (spust in skupno), eno pa Ščuka I (slalom). • Goran Lavrenčak
UJEMITE ŠE POLETNE CENE!
Ugodna ponudba kurilnega olja po nesezonskih cenah! GOTOVINSKO PLAČILO:
pri nakupu nad 1000 litrov 46,10 SIT/I, brezplačen prevoz pri nakupu nad 3000 litrov 45,60 SIT/I,   brezplačen prevoz
PLAČILO S KARTICO MAGNA:
pri nakupu nad 1000 litrov 46,60 SIT/I,   brezplačen prevoz
OBROČNO PLAČILO NA PET OBROKOV:
pri nakupu nad 1000 litrov 47,60 SIT/I,   brezplačen prevoz
Za naročilo kurilnega olja pokličite:
• skladišče Medvode, tel. št.: 061/611-340, 611-341
• Bencinski servis Radovljica, tel. št.: 064/715-242
GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
Druga nogometna liga
KRANJČANI PRVIČ PORAŽENI
ELAN : TRIGLAV TE LET V 2 : 0 (1 : 0), strelca za domaćine Šumar in Zofič.
Kranj, 21. oktobra - Nogometaši kranjskega Triglava TeleTV, vodilnega moštva v drugi nogometni ligi, niso več neporaženi. V 11. kolu so Kranjčani gostovali v Novem mestu pri Elanu in po nepotrebnem zgubili z 2 : 0. Lalič, Ahčin, Alibabič, Tonejc, Krupič RadosavljeviČ (Džurkovič), Žagar, Jožef, Tiganj (Božič), Zupančič (Denis Markelj) in Bogatinov so igrali nedopustno slabo in kakršnokoli izgovarjanje na sodnika aR igrišče ne pride v poštev. Tudi neigranje Pavlica, Dejana Marklja, Egarta in Pokorna ni razlog za neuspeh. Trener Janez Zupančič pravi, da poraz ni boleč, boleč pa je pristop do igre. Kranjčani so prejeli dva smešna gola in z izjemo dveh ali treh igralcev igrali slabo. Še posebej sta odpovedala Tiganj in Bogatinov. Do nedeljskega derbija, ko prihaja v Kranj tretjeuvrščeno moštvo BST Domžale, se moštvo lahko zbere. Domžalčani so namreč odlično moštvo. To je pokazala tudi zadnja tekma s Koprom, ki se je končala neodločeno. • J.K.
Kranjčani v reprezentanci
Kranj, 21. oktobra - Mladinci in kadeti v državnih ligah niso igrali. Edino kolo bo v soboto, ko prihajata v Kranj moštvi Hita iz Nove Gorice. Slovenska državna reprezentanca do 18 let je na Portugalskem, v njej pa sta Jalen Pokora in Peter Križaj. Slovenci so tekmo s Portugalsko zgubili s 3 : 1, z Bolgari pa so dobili 2:1. Kadeti do 16 let pa gredo na kvalifikacije za sodelovanje na evropskem prvenstvu. V reprezentanci so Kranjčani Dejan Plastovski, Mičo Vujovič in Borut Orehek.
Tretjeligaši zgubili
Kranj, 21. oktobra - V tretji ligi zahod za gorenjska moštva ni bilo kruha. Komenda Hram Gorjan je zgubila doma z Brdi 1: 0, Kolpa je premagala Casino Bled s 3 : 0, Naklo Triglav pa je doma zgubilo z Idrijo 1 : 3. Vodi Familv Shop, Naklo Triglav pa je zadnje. • J.K.
ZARICA UŠLA POLETU
Kranj, 2L oktobra • V gorenjskih ligah je bil odigran 11. krog. V A ligi so bili doseženi naslednji izidi: Zanca : Polet 3 : 0, Lesce : Železniki 1:1, Britof : Sava 4 : 1 in Ločan : Bohinj 0 : 0. Vrstni red: Zarica 22, Polet 19, Britof 17, Ločan 15, itd. V 2. gorenjski ligi pa so igrali: Trboje : Kondor 3 : 4, Hrastje : Preddvor 8 : 2, Alpina : Velesovo 2 : 2, Podgorje : Jesenice 2 : 2, Šenčur : Podbrezje 2 : 3 in Bitnje : Visoko 2 : 6. Vrstni red: Jesenice 22, Podbrezje 20, Visoko 17, Velesovo 16, Podgorje 15, Kondor 15, Hrasteje 12, Preddvor 10, Šenčur 7, Bitnje 7, Alpina 6 in Trboje 5. ♦ Dj.S.
ŠPORTNI
KROG
Rezultati žrebanja 23* kroga.....18,10,. 1997.
IZŽREBANE ŠTEVILKE
2	5	8	10	11	12	13	16	17	22	
23	24	29	30	32	33	38	42	43	47	
52	54	60	61	62	68	69	71	71	74	
75			/	/	/	7	7		2	
Skupna urednost dobitkou: Dodatek neizplačanih dobitkou:
20.418.900,00 SIT
10.209.450,00 srr 1.004.205,00 srr
število dobitkov I vrednost
GLAVNI DOBITEK KROG DOBITEK
PRENOS   1 £32.048.00 SIT
2J03.865.00 SIT
DOBITEK "DVE VRSTI" DOBITEK "ENE VRSTA"
13.845
330,00 SIT\
Dobitke za eno in dve pravilni vrstici lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali povezani z centralo Glavni dobitek in Krog dobitek bomo srečnežu izročili na sedežu Športne loterije v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsak delavnik od 8. do 12. ure. _Zadnji dan za izplačila je: 20. 12. ]QQ7.
NAGRADNA IGRA
V dodatni nagradni igri so bile izžrebane naslednje številke in nagrade: VVALKMAN AKU SESALNIK ROČNA URA
		?	2	6	9
Svojo srečko nam priporočeno pošljite na naslov: Športna loterija d.d., Cigaletova 151, p.p.211, 1001 Ljubljana Nagrado vam bomo poslali po pošti, lahko pa jo osebno prevzamete pri nas
Zadnji dan za prevzem nagrad je: 20. 12. 1997 Žrebanje .24... kroga bo v nedeljo,        .f     1997 ob .1.3*. v prostorih POP TV, Kranjčeva 26, Ljubljano. Televizijski posnetek bo v nedeljo ob 19. uri na POP TV.
Sklad za 24. krog bo povečan za 1.000.000,00 SIT
Športna loterija d.d.
uri
Informacije: 061 9736.
Torek, 21. oktobra 1997
ODBOJKA
BLEJCI ZMAGALI V DERBIJU
Bled, 18. oktobra - Dve novi točki sta najpomembnejši, bi lahko dejali po sobotni tekmi blejskih odbojkaric. Ob ne kaj prepričljivi igri z obeh strani so domače igralke naredile vse preveč napak v polju, da bi proti "študentkam" dosegle gladko zmago. Špecerija Bled : Julči SOU Vital Frupi 3:2 (-6, 11, 5, - 9, 9). Po zmagi v M. Soboti je v vodstvu edina neporažena ekipa - Infond Branik, blejske odbojkarice pa se pred tremi težkimi tekmami, ob polovičnem uspehu po prvih štirih krogih, ne nahajajo v nič kaj prijetnem položaju.
V gorenjskem derbiju sta se v soboto pomerili blejska in škofjeloška moška ekipa. Foto: T. Doki
Blejski odbojkarji pa so zopet dokazali, da v konkurenci 1B. DOL nimajo resnejšega nasprotnika in prav zanimivo bo videti, kaj lahko Blejci storijo v Pokalu SLO, kjer jih čaka Gradiš Maribor. Gostje iz Škofje Loke, ki so še spomladi nudili dostojen odpor domači vrsti, so bili tokrat popolnoma nemočni. Tako so v vseh treh nizih dosegli le 15 točk in se še vedno brez zmage nahajajo na zadnjem mestu. V vodstvu pa so še brez izgubljenega niza odbojkarji Bleda.
Odbojkarji Astec Triglava so bili tokrat prosti, kljub temu pa so še vedno na odličnem drugem mestu. Slabše pa gre mladim odbojkarjem Bleda, ki so tokrat osvojili svoj prvi niz, še vedno pa se nahajajo brez točk na zadnjem mestu. Izgubile so tudi odbojkarice Šenčurja v Rušah s 3:0 v ženski konkurenci 2. DOL. Po treh krogih se še brez točk nahajajo na 10. mestu.
V 3. DOL so gorenjske ekipe igrale - moški - Gostilna Jarm Kropa : Žirovnica 3:0, Mokronog : Termo Lubnik II 3:0, Bohinj : Salonit Anhovo II 0.3. V vodstvu je Mokronog, Gostilna Jarm Kropa je na 7. mestu, Bohinj na 8. in Žirovnica na 10. mestu. V ženski konkurenci - TPV Novo mesto II: ŽOK Partizan Šk. Loka 1:3, Bohinj : Kemiplas Koper III 3:0, Mehanizmi Kropa : ŠD Mladi Jesenice 0:3. V vodstvu so tri gorenjske ekipe ŽOK Partizan Škofja Loka, Bohinj in ŠD Mladi Jesenice, Mehanizmi Kropa so na 6. mestu, Bled II pa na 8.
Že v sredo se nadaljuje tekmovanje v 1. DOL. Obe blejski ekipi gostujeta, Termo Lubnik pa se bo ob 20. uri v ŠD Poden pomeril z Žužemberkom. • B. Maček
VATERPOLO
MOGOTE V KRANJ NI BILO
Kranj, 20. oktobra - Kvalifikacije za pokal Slovenije se bi morale odigrati v dveh skupinah v dveh bazenih. V Mariboru so odigrala moštvo Kopra, Tivolija in domaČe Probanke Leasing, v Kranju pa se ni pojavilo moštvo Mogote '» Ljubljane (bolezen je bilo sporočilo), tako da sta med seboj odigrala le Triglav in Kokra.
Znani so polfinalisti za pokal Slovenije za leto 1998. To so Koper in Probanka Leasing iz mariborske skupine, ter pa oba Kranjčana Triglav in Kokra (skupina Kranj). Zal se je tudi ta sezona začela z neljubimi dogodki, to pa je nastopanje vaterpolistov Mogote Ljubljane, ki pa so se za to tekmovanje uradno prijavili. O kazni bo odločil disciplinski sodnik, ki bo v letošnjem letu pač začel z delom zelo zgodaj.
V Kranju je bila odigrana le ena tekma. Starejši in izkušenejši vaterpolisti so brez velikih naporov pokazali mlajšim, da so favoriti številka ena v tem tekmovanju. Tudi rezultat 16:3 govori v to smer.
V Mariboru pa sa oba tako Koper kot organizator kvalifikacije Probanka Leasing, ki sta se uvrstila v polfinale, morala pokazati nekoliko več od Tivolija. Že v prvem srečanju sta se Probanka Leasing in Koper razšla z nizkim izidom 5:4 za Koper, kakor tudi v zadnjem srečanju Probanka Leasing in Tivoli, ko je zmagalo domače moštvo s 7:6. Le v drugem srečanju med Koprom m Tivolijem pa je bila nekoliko večja razlika 12:8 za Koper.
Rezultati kvalifikacij: Probanka Leasing : Koper 4:5, Koper : Tivoli 12:8, Probanka LEasing : Tivoli 7:6, Triglav : Kokra 17:3.
Tako sa znana oba polfinalna para. Polfinale se bo igralo v petek, 24. oktobra, v kranjskem pokritem olimpijskem bazenu. V prvem srečanju se bosta srečala drugouvrščeno moštvo iz kranjske skupine (Kokra) in prvouvrščeno moštvo iz mariborske skupine (Koper), nato pa še prvouvrščeno moštvo iz Kranja Triglav m drugouvrščeno mostov iz Maribora Probanka Leasing. V soboto, 25.oktobra, pa se bo v Pokritem olimpijskem bazenu v Kranju odigralo še finale. Prvo bosta odigrala za tretje mesto poraženca iz polfinalnih obračunov, zatem pa še za prvo mesto oba zmagovalca in tako bo v soboto, 25.oktobra, tudi znan pokalni zmagovalec za leto 1998. V petek, 24. oktobra, pa bo ob 7.30 uri na pokritem olimpijskem bazenu v Kranju opravljen tudi žreb za vsa državna prvenstva, ki se igrajo po ligaškem sistemu tekmovanja. Tako
b— ,—  -o--J~  f"  .»guravu*  oioi^mu   itMiiuvauj«'   - . , odo zani pari za državno prvenstvo za člane, za mlajše pionirje let), za starejše pionirje (do 15 let) in mlajše mladince (do
(do 13 17 let)
V soboto, 25. oktobra, se bo sestala tudi Skupščina Vaterpolske zveze Slovenije, na kateri bo sprejela novi Statut Vaterpolske zveze Slovenije, ki je usklajen z Zakonom o društvih. • J. Marinček
KOŠARKA
ZAČELA SE JE ŠKL
MEDOBČINSKA LIGA V ODBOJKI
Radovljica, 20. oktobra - Komisija za odbojko pri ŠZ Radovljica tudi za letos razpisuje medobčinsko ligo v odbojki za moške in ženske ekipe. Za tekmovanje se lahko prijavijo tudi ekipe iz drugih občin Gorenjske, če nimajo organiziranih svojih tekmovanj. Tekmovanje bo predvidoma potekalo od letošnjega novembra do marca drugo leto, zanj pa se je moč prijaviti najkasneje do 24. oktobra pri Športni zvezi Radovljica, Gorenjska 26, ali po faxu 712-056. Sestanek vodij ekip bo v torek, 28. oktobra, ob 18. uri v prostorih ŠZ Radovljica. • V.S.
Kranj, 20. oktobra - S tekmami prvega kola se je za^j letošnja ŠKL za osnovne in srednje šole. V p°re/^a z osnovnošolski ligi je ekipa OŠ Jakoba Aljaža Kranj iz.gut^llna OŠ Franceta Bevka Tolmin 30:32, ekipa OŠ Ivana Tavc* r Gorenja vas ie premagala OŠ Žiri 79:65, OŠ Cerkno Pd J premagala OS Kranjska Gora 63:50. Med srednješolci s gorenjski ligi dijaki Srednje kovinarske in cestnoprometne Škofja Loka izgubili s Srednjo ekonomnsko in uP«Lnj administrativno šolo Kranj 30:67, Srednja trgovska šola fc. pa je 85:43 premagala Gimnazijo Škofja Loka. • V.S.
LOČANKE NERAZPOLOŽENE
Škofja Loka, 18. oktobra - Košarkarji so konec tedna i& pokalne tekme.V 2. skupini je v Novem mestu ekipa Loka * nesrečno izgubila z Maribor Branikom 63:62 (27:32). <ej Košarkarice v SKL pa so igrale redno 6. kolo. Ekipa Mjgj Marmorja je gostovala pri Jezici mlade in po slabi igri izg 74:54 (38:34). • V.S.
NAMI]
IZREDNA SKUPŠČINA LOŠKIH 0DB0JKARJEV     USPEH MERKURJEVK
Škofja Loka, 21. oktobra - Predsednik Odbojkarskega kluba Termo Lubnik Ivan Križnar za danes ob 17. uri v predavalnici Srednješolskega centra na Podnu (pritličje) sklicuje izredno skupščino kluba. Skupščina, na kateri bodo volili novo vodstvo kluba, pregledali poročila in sprejeli statut, se bo končala s podelitvijo priznanj. • V.S.
Kranj, 19. oktobra - Namiznoteniške igralke kranjskega
Merkurja so gostovale v Novi Gorici pri Šampionki in zmagaj 3:4, kar je izreden uspeh kranjskih trgovk. Rezultati: Halas Cehovin 2:1, Milost - Petrič 0:2, Sivec - Fojkar 0:2, Sivec Halj* Cehovin - Fojkar 2;1, Milost - Čehovin 0:2, Sivec - Petrič 1:2, Hai* - Fojkar 2:0. '
V naslednjem krogu 5. novembra igrajo Merkurjevke doma Angonijem. • N.A.
ROKOMET
VROČA GORENJSKA IGRIŠČA
Kranj, 20. decembra • Očitno je, da gorenjske dvorane postajajo "vroča" igrišča. Že tretjič zapored so bili v dvorani na Planini med in po tekmi problemi. Tudi Poden ni nobena izjema, saj so se gostje po tekmi pritoževali na slabo sojenje in slabo delo zapisnikarske mize. Neupravičeno.
V drugi moški ligi so presenetili Savčani z zmago v Ribnici, Radovljica pa je visoko izgubila.
Pri dekletih v drugi sta zdaj na vrhu obe gorenjski ekipi. Ločanke imajo tekmo več in štiri točke prednosti, Sava pa je druga in ima enako število točk kot tretji Ptuj (8).
Rezultati: 1. B liga: Šk. Loka - Velika Nedelja 24-23, Gradbinec Preddvor - Radeče papir 22-25, Dol TKI Hrastnik Ajdovščina 40-17, Grosuplje-Rudar 25-26, Inles Drava, Šmartno - Chio Besnica 22-22. 2. A liga - moški: Grča Kočevje - Sava 18-23, Mokerc - Radovljica 35-16, Koper - Sviš 28-26, Nova Gorica - Mitol Sežana 22-25, Krim -Črnomelj 39-26. 2. B liga - moški: Kras - Duplje 24-18, Jezersko -Alples 19-19, DOM Žabnica - Hrvatini - gostov ni bilo na tekmo. 2. liga ženske: Šentjernej - Šk. Loka 19-24, Sava - Sevnica 21-14, Polje -Mobix Črenšovci 32-20, N. mesto - Ptuj 21-25. Mladinci: Sava - Šk. Loka 17-29, Chio Besnica - Inles 17-26, Delmar - Prule 67 25-33. Mladinke: Sava - Planina Kranj 11-21. Kadeti: Radovljica - Alples 17-15, Gradbinec Preddvor - CHIO Besnica 29-11, Šk. Loka -Duplje-danes. MI. dečki A: Šk. Loka - Tržič 21-5, Šk. Loka - DOM Žabnica 21-7. Ml. deklice A: Planina Kranj - Mokerc 14-11, Planina Kranj - Krim Elekta 11-9. • M. Dolanc
UMETNOSTNO DRSANJE
USPEŠEN ZAČETEK JESENIČANOV
Jesenice, 20. oktobra - Po programu Zveze drsalnih šP°aflje Slovenije je Drsalni klub Celje organiziral pregledno te*m *efy umetnostnih drsalcev iz vseh slovenskih klubov. Na z g3li sezone so se zelo dobro odražali tudi Jeseničani, saj so zostaiih v štirih kategorijah, poleg tega pa dosegli še več odličnin uvrstitev.
Zmagali so: Katja Mihelič (deklice do 8 let), -—j (deklice do 10 let), Ana Kovačič (deklice do 12 let), Gregor (mladinci). 14 let).'n
Drugo mesto so zasedle: Nena Stojanovič (deklice do Alenka Zidar (mladinke). . y- ze}°
Pri jeseniškem drsalnem klubu so s tremi reZU ya)erij3 zadovoljni, predvsem po zaslugi trenerjev Elene n Babicki. • J. Rabič
VABILO NA OBČNI ZBOR    tri #
Kranj, 21. oktobra - Športno društvo Kranj bo-R fat? oktobra, pripravilo občni zbor. Najpomembnejša to b0<^ nega reda bo sprejem novih pravil društva, prva       rzbor s volili organe društva in razpravljali o programih. Lm ^zre" bo začel ob 19. uri v Osnovni šoli Jakob Aljaž v »•» (pritličje levo). • V.S.
KARATI
PRI MLADIH VELIKA KONKURENCA MNOŽIČEN JESENSKI KROS
^»nulo nedeljo je bila v OŠ Nove Fužine v Ljubljani, druga Pokalna tekma za malčke, malčice ter mlajše in starejše dečke m Jakliče. Kot vedno, je bila udeležba na tekmi izjemno velika, iako se je na treh boriščih zvrstilo 281 tekmovalcev posamezno
katah in borbah ter 32 ekip v katah. Karate klub Kranj se je »ekrne udeležil z dvanajstimi tekmovalci.
Najhujšo konkurenco sta imela Aleksander Filiposki in Klemen b?kUn' k'.sta nastopila v starostni kategoriji mlajših dečkov v atah, kjer je tekmovalo skupaj 77 dečkov. Klemenu je zmanjkalo ekaj točk, da bi se uspel uvrstiti v finale med osem najboljših, mu Pa je uspela uvrstitev med dvajset najboljših. Aleksander je svojo Prvo kato izvedel odlično in se uvrstil v finale, kjer je osvojil šesto mesto. 3
V isti starostni kategoriji je s kato ekipno, poleg Aleksandra in Jemena nastopil še Tomo Kern v konkurenci še desetih ekip rug»h karate klubov. Po dveh izvedbah kat so fantje osvojili klurja mest° za ekiP° Karate kluba Velenja 2 in pred ekipo Karate
p pri mlajših deklicah je bila edina naša predstavnica Iva cternel, ki je bila po prvem krogu tretja, v drugem, finalnem °gu pa je na svoje presenečenje uvrstitev še izboljšala in osvojila
I^J^rugo mesto. Prvo mesto je osvojila Relič Alisa iz Karate
j. ^arejli dečki so se ravno tako morali soočiti s hudo nkurenco, ne toliko številčno, saj jih je bilo v skupini P 'Javljenih "le" 44 tekmovalcev, pač pa je bila ta konkurenca kat na »• P°8le<^u odlične tehnike tekmovalcev v tej starostni legoriji. Luka Podgorelec in Andrej Oblak sta z desetim in anajstim mestom za las zgrešila finale, kamor se je uvrstil Luka 'n in na koncu osvojil šesto mesto.
.enako močna konkurenca je bila v kategoriji starejših dečkov Luk d3*1 e^Pno' kjer se je ekipi Karate kluba Kranj v postavi x , a Podgorelec, Luka Kern in Andrej Oblak, uspelo uvrstiti na ^irto mesto.
f j a.rejše deklice so prav tako imele težko delo. Sabina Jurič, s 9.eJa Zaplotnik in Nina Trebeč so se vse uspele uvrstiti v finalno Za'0' ?arjma m Tadeja sta si 5. do 7. mesto delili še z Majo 0 Panc'č. Nina Trebeč je osvojila osmo mesto. Zlato medaljo je kat   a ^aronna Racman (KK Brestanica), ki si je s svojo izvedbo
e prislužila kar celo točko prednosti pred drugo uvrščeno. Zani' starei^m deklicah so ekipo za izvedbo kate sestavile Tadeja Jj P otnik, Nina Trebeč in Dragana Banjac in osvojile odlično tretje za ekipama Karate kluba Brestanica in Karate kluba
t&er
Vai Prbenega dela tekmovanja so se udeležili trije kranjski tekmo-v Luka Podgorelec ie nastopil v kategoriji do 60 kilogramov in bil Lev«»? ^u Prost> v drugem kolu pa je izgubil borbo proti Dejanu gaj,?C|5 iz karate kluba Forum, ki je na koncu tudi zmagal. Matej borh ^C .tekmoval v kategoriji nad 60 kilogramov in dobil prvi dve kat tr-^° borbo pa je tesno z 3:2 izgubil v podaljšku. V težnostni tou$jnP do 55 kilogramov je nastopil Andrej Oblak, ki pa je borbo izpn i zaradi sodniške odločitve, ker se je podaljšek končal z ocenim razultatom. • Andrej Kožuh
AVTO - MOTO ŠPORT
Gorenjci ponovno odlični
^SrSl? d'1*8 z» državno prvenstvo motociklistov je bila na *Porta  U ^robmk P" Reki. Gorenjski tekmovalci v tej zvrsti
y a so se ponovo odlično odrezali.
Be„ ai 125 ceni SP se je ponovno odlično odrezal mladi 14-letni ^nic i? n * pri RranJu» clan Inotherm Racing teama Adrja ^a motorju znamke Apriullia je za prvenstvo Alpe -Štela »"i tekmovalci na startu osvojil 7. mesto, v dirki, ki je p°kal Al Vensko P™6"81™ P3 jo zmagal. V kat. do 250 GP je za Kranju n ^d"a ^ mesto osvojil Miha Zupan iz Struževega pri *macal n ^^D Domžale. Na motorju znamke Honda pa je kat. Mi23 Plvenstvo Slovenije. Drugi gorenjski predstavniki v tej zaradi "udovernik iz Čirč pri Kranju pa je žal v prvem krogu Katrašn-br.sa padel in od810?'1- v kat. Superbike pa Darko Žadnjep 12 Radovljice, Žal zaradi okvare na motorju, ni štartal. SS TonP»8orenJskega predstavnika pa smo imeli v kat. 600 cem Na m™a*a Marklja iz Nakla pri Kranju, člana AMD Domžale. tekmovai°r,,U znamke Kavvasaki je z odlično vozno med 25 oduČn0 6°l na ^tartu xz Petm držav za pokal Alpe - Adria dosegel Pred startmes!0, za slovensko prvenstvo pa je osvojil 2. mesto. Hehanjkj i?01 Je 'me' ve'>ke težave z motorjem, vendar so z Prva tekm Peu motor uspešno popraviti. Čeprav je to Tomaževa ahko udel°*a'na sezona so njegovi rezultati zelo dobri, da pa se SaJ Prinra, Je dirk so mu veliko finančno prispevali sponzorji, Frava teifm^..„i_.-------—ani Zajp se zahvaljuje
SlSTEMnv VTO M iz Tržica> IZDELOVALEC IZPUŠNIH firme Fi tc ^KRAPOVIČ iz Ljubljane, mehanične storitve pa uRBAM7tT iz Ljubljane, PANIGAS iz Šenčurja ter firma
LetoS1^2 Mubljane. Pa Se ^t~ leKmovalna sezona je tako končana, priprave na novo m°tocikiist   ponovno kmalu začele. O končnih razvrstitvah ^secu H      za državno prvenstvo pa vas bomo obvestili v aecembru. Matevž Jenkole
KEGLJANJE
ZJL\GE DOMAČINOV
domax"i' °ktobra - 2. krog Gorenjske lige je prinesel 4 zmage 949 n..ekip ter odličen rezultat Janeza Juvačič v Medvodah z ligi p8 P'kar je eden najboljših rezultatov zadnjih let v Gorenjski NlPp Zrltati: ADERGAS.ELAN 6:2, EP COMMERCE JESE-GOHA: ULJBELJ 5:3, LUBNIK:POLET 6:2, S. JENKO: KR.
tockaJ^St^ici v°dijo Lubnik, S. Jeko in EP Com. Jesenice s 4 ^dere     ari 3- kroga v soboto, 25. 10., ob 11. uri Kr. Gora : v ned»r' ob 15- uri Polet: S. Jenko in Elan : EP Com. Jesenice ter ue,Jo, 26. 10., ob 9. uri Ljubelj : Lubnik. • J. Pogačnik
^ubljanska la. KRANJ, td.: 064/221-112 jHama v SkofJI Loki
Križe, 19. oktobra - Jesensko občinsko prvenstvo v krosu je na travnike za Osnovno šolo v Križah pritegnilo več kot 250 mladih in starih tekačev in tekačic iz vse tržiške občine. Športna zveza je s sodelavci odlično spravila pod streho to prvenstvo, ki je spet pokazalo, da zanimanje za tek med občani ostaja. Tekmovalci so morali premagati različno dolge proge, od 400 do 5000 metrov, najboljši med dobrimi pa so bili:
cicibani letnik 1989/90, 400 m: 1. Jernej Košnjek (Križe), 2. Željko Dušanič (Zali rovt), 3. Jure Bečan (Bistrica); cicibanke letnik 1989/90, 400 m: 1. Anja Fuchs (Križe), 2. Irma Pehlič, 3. Alja Urbančnik (obe Zali rovt); cicibani letnik 1987/88, 600 m: 1. Darko Babic (Bistrica), 2. Anže Mravlja (SK Tržič), 3. Žiga Koprivnik (Križe); cicibanke letnk 1987/88,600 m: 1. Tanja Klasan (Zali rovt), 2. Marja Bodlaj (Križe), 3. Urška Zagmajster (Bistrica); ml. dečki A letnik 1985/86, 1000 m: 1. Gašper Markič 2. Rok Perko (oba Bistrica), 3. Mario Jurič (Zali rovt); ml. deklice A letnik 1985/86, 1000 m: 1. Andreja Mohorič (SK Tržič), 2. Sara Oranič, 3. Simona Kuhar (obe Križe)
ml. dečki B letnk 1984,1000 m: 1. Marko Praprotnik (Bistrica), 2. Senad Salkič (Zali rovt). 3. Janez Jazbec (SK Tržič); ml. deklice B letnik 1984, 1000 m: 1. Živa Zupan (SK Tržič), 2. Laura Kuhar (Bistrica), 3. Anja Meglic (Zali rovt);
st. dečki Aletnik 1983, 1000 m: 1. Primož Meglic, 2. Dejan Borkovič, 3. Matjaž Zupan (vsi Zali rovt); st. deklice A letnik 1983, 1000 m: 1. Petra Golmajer (Bistrica), 2. Aleša Dolinar (Križe), 3. Zvezdana Babic (Bistrica); ml. mladinci, 2000 m: 1. Andrej Kogoj (SK Tržič), 2. Marko Meglic (Lom), 3. Jernej Ribnikar (SK Tržič); st. mladinci, 3000 m: 1. Matej Bečan, 2. Matej Podrekar (oba SK Tržič); st. mladinke, 2000 m: 1. Tina Bergant, 2. Petra Bergant, 3. Noelle Nadišar (vse SK Tržič); člani, 500 m: 1. Tomaž Soklič (Slap), 2. Matjaž Rovtar (OOZ Tržič), 3. Matej Keršič (Ročevnica); veterani, 5000 m: 1. Luka Rožič (SGP Tržič), 2. Janez Ambrož (Križe), 3. Lado Sedej (Peko). • Janez Kikel
GORSKI TEK
TEKLI SO NA JAVORNIK
Lom pod Storžičem, 19. oktobra - Prizadevni člani Športnega društva Lom pod Storžičem so tudi letos uspešno izvedli tradicionalni, tokrat že 10. gorski tek na planino Javornik. Zahtevne gorske preizkušnje od kmetije Pavšl do Javornika se je v poznem jesenskem terminu udeležilo nekoliko manj tekačev kot prejšnja leta, kljub temu pa so bili s tekmo in udeležbo zadovoljni.
Zmagovalci po posameznih starostnih skupinah so postali:
članice - Anica Jerman (Tržič) 65,10; veteranke - Olga Grm (Kranj) 55,41; člani do 30 let - Tomaž Soklič (Vrh Tržič) 46,45; st. člani od 30-40 let - Vencelj Šturm (Ljubljana) 49,17; ml. veterani od 40-50 let - Jože Štefe (Peko) 51,00; veterani nad 50 let - Luka Rožič (Tržič) 53,26. • J.K.
B A C C D A I ■ OH9ED ALI.
MIKAŠ LISJAKI V FINALU IZENAČILI
V četrtek je bila v Škofji Loki odigrana četrta tekma finalov državnega prvenstva v baseballu za kategorijo dečkov. Gor« enjska ekipa Mikaš Lisjaki je z zmago proti liubjanski ekipi Zajčkov izenačila bilanco dobljenih tekem na 2:2.
V jesenskem delu državnega prvenstva v baseballu za najmlajšo kategorijo dečkov tekmuje gorenjska ekipa Lisjakov v finalu za naslov državnega prvaka. Naslov dobi tisti, ki prvi doseže tri zmage.
Že v prvi menjavi je bilo jasno, da bo tekma zelo izenačena. Zajčki so močno napadli, vendar so Lisjaki napad uspešno ustavili. Sledil je protinapad, v katerem so Lisjaki dosegli eno točko in prešli v vodstvo. V sledečih menjavah smo lahko videli zelo enakovredno igro obeh ekip, vendar se je rezultat vedno bolj nagibal v prid Lisjakom.
V odločilnem delu tekme je k zmagi bistveno pripomogel silovit udarec žoge, ki ga je izvedel Vid Jereb. Žoga je v loku daljšem od 70 metrov preletela celo igrišče, s tem pa so Lisjaki dobili točke, ki so jih pripeljale do zmage. Končen rezultat je bil v veliko veselje mladih Lisjakov 10:7.
Rezultat dobljenih tekem je 2:2. Zadnja tekma bo v sredo v Ljubljani, kjer se bo odločal zmagovalec, dobil naslov državnega prvaka. Upajmo, da bodo to Lisjaki. • Aleš Bizjak
ŠAH			
ŠE NAPREJ VODI BMP LJUBLJANA
Škofja Loka, 19. oktobra - Po štirih kolih 1. šahovske lige -zahod še naprej vodi ŠD BMP Ljubljana, saj so igralci dobili že četrti dvoboj, tkrat z ŠD Iskro AET Tolmin 4.5:1.5. Za eno točko zaostaja ŠD Murka Lesce, ki je tokrat premagala Stari trg ob Kolpi s 3.5:2.5. Na tretjem mestu je ostal ŠD Napredek Domžale, ki pa je visoko izgubil z Vrhniko 1.5:4.5. Kočevje je v dvoboju z ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana igral 3:3.
Rezultati 4. kola: ŠD Iskra AET Tolmin - ŠD BMP Ljubljana 1.5:4.5 (Podlesnik Bogdan - Furlan Miha 1:0, Mikac Matjaž Marinšek Toma remi, Raspor Gregor - Kodrič Martin 0:1, Anakiev Dimitar - Piškur Mitja 0:1, Rozman Edo - Vospernik Andrej 0:1 b.b, Šemrl Marjan - Ivanuša Blaž 0:1), ŠD dr. Milan Vidmar L-ŠD Kočevje 3:3 (Bašagič Zlatko - Ivič Slobodan l:o, Stupica Janez - Kovač Alojz remi, Kržišnik Zvone - Vesel Mark remi, Saradjen Janko - Mestek Igor 0:1, Starčič Tadej - Malnar Toni 0:1, Gombač Jan - Dulmin Mitja 1:0), ŠD Murka Lesce ŠD Stari trg ob Kolpi 3.5:2.5 (Mengincer Vojko - Jurkovič Hrvoje 1:, Ilijn Nebojša - Bedič Slavko 1:0, Kecič Stevan - Štubljar Andrej 1:0, Truta Srečko - Kobe Uroš 0:1, Petek Pavel - Kobe Tadej 0:1, Ciglič Boris - Kobe Vincenc remi), ŠD Napredek Domžale - ŠD Vrhnika 1.5:4.5 (Stanojevič Branko - Justin Matjaž 0:1, Ivačič Vladimir - Praznik Anton remi, Karnar Marjan - Praznik Niko 0:, Vavpetič Vid - Miloševič Rade 0:1, Skok Boris - Stanič Simon 1:0 b.b., Košir Franci - Kariž Peter 0:1).
Stanje po 4. kolu: 1. BMP Ljubljana 8/17,2. Murka Lesce 7/14.5, 3. Napredek Domžale 5/11.5, 4. Vrhnika 4/13.5, 5. Kočevje 4/11.5, 6. ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana 3/11, 7. Iskra AET Tolmin 1/9, 8. Stari trg ob Kolpi 0/8. • Aleš Drinovec
ŠPORTNO PLEZANJE
PRVA ZMAGA ZA ČUFARJEVO IN GOLOBA
Pretekli konec tedna se je začel jesenski del državnega prvenstva v športnem plezanju. V soboto, 19. oktobra, je bila letošnja tretja tekma v absolutni konkurenci. V Pirničah se je na startu zbralo 31 tekmovalcev in 9 tekmovalk. V dopoldanskem polfinalu ni bilo večjih presenečenj. Pri dekletih so se po pričakovanju v finale uvrstile vse najboljše, pri fantih pa je vse bolj očiten prodor mladih tekmovalcev. Zaradi izenačenih dosežkov na devetem mestu se je poleg šestih tekmovalk v finale uvrstilo kar dvanajst tekmovalcev.
Razplet tekmovanja na večernem finalu je bil zahvaljujoč dobro postavljenim smerem idealen. Dosežki so se stopnjevali od tekmovalca do tekmovalca. Prav do vrha sta smeri preplezala le prvouvrščena. V konkurenci članic je zmagala Martina Čufar pred Katarino Štremfelj (Papi sprot) in Sašo Truden. Na sicer kratki, a zelo previsni steni je pri članih največ pokazal Jure Golob. Na drugo mesto se je uvrstil mladi Tomaž Valjavec in dokazal, da spomladanski dobri uvrstitvi nista bili naključje. Tretje mesto pa je zasedel borbeni veteran Franci Jensterle.
Pogled na razvrstitev po treh tekmah je vsekakor presenetljiv. Vodi namreč mladi Tržičan Tomaž Valjavec pred precej bolj izkušenima Aljošo Gromom (AO Vrhnika) in Juretom Golobom iz AO Rašica. Pri članicah je po pričakovanju trdno v vodstvu Martina Čufar (AO Mojstrana), pred Katarino Štremfelj (PK Škofja Loka) in Sašo Truden (ŠPO Tržič).
Rezultati Pirniče - članice: Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Katarina Štremfelj (PK Škfoia LOka), 3. Saša Truden (ŠPO Tržič); člani: 1. Jure Golbo (AO Rašica), 2. Tomaž Valjavec (ŠPO Tržič), 3. Franci Jensterle (AO Žiri); mladinke: 1. Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka), 3. Saša Truden (ŠPO Tržič), 3. Blaža Klamenčič (PK Škofja Loka); mladinci: 1. Tomaž Valjavec (ŠPO Tržič), 2. Boštjan Potočnik (AO Impol), 3. Primož Žitnik (PK Škofja Loka).
V nedeljo so na umetni steni v Škofji Loki nastopili plezalci v srednjih kategorijah. Med skupno 55 tekmovalci najboljši niso dovolili nobenih presenečenj. Pri starejših dečkih je slavil Tomaž Valjavec z majhno prednostjo pred Anžetom Štremfljem na drugem mestu. V kategoriji starejših deklic je prepričljivo zmagala domačinka Natalija Gros pred Tržičanko Nastjo Guzzi. Boštjan Potočnik ie bil med kadeti prvi z veliko prednostjo pred drugouvrščenim domačinom Primožem Žitnikom, Saša Truden pa se je morala pošteno potruditi, da je ugnala vedno boljšo domačinko Evo Tušar.
Rezultati Škofja Loka - kadetinje: Saša Truden (ŠPO Tržič), 2. Eva Tušar, 3. Blaža Klemenčič (obe PK Škofja Loka); kadeti: 1. Boštjan Potočnik (AO Impol), 2. Primož Zitnk (PK ŠkoQa Loka), 3. Jeran Matjaž (AO Lj. Matica); st. deklice: 1. Natalija Gros (PK Škofja Loka), 2. Nastja Guzzi (ŠPO Tržič), 3. Eva Finžgar (ŠPO Radovljica); st. dečki: 1. Tomaž Valjavec (ŠPO Tržič), 2. Anže Štremfelj (PK Škofja Loka), 3. Klemen Bečan (ŠPO Tržič). • A. Š.
A L P1N1Z E IVI			
			
KAMNIČANINAVRHU SEDEMTISOČAKA
Kamnik, 20. oktobra - Po sporočilu, ki ga je vodja alpinistične odprave Tomaž tlumar poslal v Kamnik, je peterici slovenskih alpinistov sredi prejšnjega tedna uspel vzpon na 7165 metrov visoki Pumori v nepalski Himalaji. Na vrh gore bi se vzpeli že dan prej, vendar so zdravnik dr. Franci Kokalj, člani Cene Berčič, Marjan Kovač in Janez Jeglič ter vodja Humar reševali češkega alpinista, ki je edini od štirih preživel nesrečo v steni. Po vrnitvi v bazni tabor so pod goro najbrž ostali le Humar, Jeglič in Kovač, ki bodo do 5. novembra 1997 poskušali splezati še na 7861 metrov visoki Nuptse. Kot je zagotovil Humar, ne nameravajo tvegati preveč, saj je vreme izredno slabo. Glavnina odprave se je iz baznega tabora vrnila v Katmandu, od koder oo prispela v domovino predvidoma 29. oktobra. • S. Saje
		TENIS			
MAJC IN BAHUN ZMAGALA
Podljubeli, 15. oktobra • Na teniških igriščih Tenis Relax kluba v Podljubelju so ob koncu letošnje poletne teniške sezone na zunanjih igriščih pripravili odprti teniški turnir moških dvojic.
Ob odlični organizaciji družine Janeza Ahačiča se je pomerilo 13 dvojic, med katerimi sta se v polfinalu pomerili dvojici Marjan Dolžan-Štefan Jakšič in Janez Ribnikar-Tone Rozman in se razšli z rezultatom 9:1 ter Slavko Habič-Brane Ribnikar in Franci Majc-Marko Bahun, ki sta se razšli z rezultatom 2:9. V finalu so igrali na dve dobljeni igri, zmagala pa sta z 2:0 (6:2,7:5) Franci Maje in Marko Bahun, ki sta premagala Marjana Dolžana in Štefana Jakšiča. • Janez Kikel
r	STRELSTVO	
		
NAJBOLJŠI TRŽIŠKI STRELCI
Lom pod Strožičem, 15. oktobra - Športna zveza Tržič in Športno društvo Lom pod Storžičem sta v Domu krajanov v Lomu tudi letos uspešno izvedla občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Prvenstvo, ki se ga je udeležilo 22 strelcev in strelk je veljalo tudi za točke v Delavskih športnih igrah 1997, je bilo odlično organizirano. Najboljši trije v vsaki konkurenci so prejeli kolajne.
Rezultati: ženske: 1. Milena Dolčič (Peko) 76 krogov, 2. Fina Ležaja (Društvo upokojencev) 66, 3. Barbara Peteh (Davčni urad Kranj, izpostava Tržič) 60 itd.; moški: 1. Zdene Grdič 86, 2. Anton Meglic (oba Peko) 84, 3. Mirko Rozman (OOZ) 82. • Janez Kikel
NESREČE
Izsilila prednost
Brnik, 17. oktobra - Na regionalni cesti Kranj - Lahovče je pri izvozu za letališče Brnik ob 16.15 prišlo do trčenja osebnih vozil, v katerem sta se dve osebi hudo telesno poškodovali.
Tridesetletna Mojca K. iz celja se je z osebnim vozilom volkswagen polo peljala iz Spodnjega Brnika proti letališču. Ko je zavijala levo proti letališču, je pri tem izsilila prednost nasproti vozečemu fičku, ki ga je vozila 18-letna Katja B. iz Nakla. Čeprav je Katja zavirala, sta vozili trčili s prednjimi levimi deli, nakar je fička odbilo s cestišča. Po treh metrih bočnega drsenja se je fičko prevrnil na bok in drsel še 4,5 metra, nakar je vozilo obstalo.
V nesreči sta voznica fička Katja B. in njena 18-letna sopotnica Tanja K. iz Nakla utrpeli hude telesne poškodbe. Obe so odpeljali v Klinični center v Ljubljani, kjer sta ostali na okrevanju. • S. Š.
Po nesreči pobegnil
Bled, 16. oktobra - Na Bledu je ob 19.15 na Kolodvorski cesti prišlo do prometne nesreče, po kateri je neznani povzročitelj pobegnil, na kolodvorski sta se namreč ob tej uri z levimi deli oplazili osebni vozili tovota celica in renault clio.
Po nesreči je voznik tovote počakal, voznik clia pa je odpeljal naprej. Clio je bele barve, trivratne izvedbe, letnik do 1984. Vozilo je poškodovano na levi strani, saj je na cesti obstala okrasna letev levih vrat in zadnjega levega blatnika.
Policija naprošča neznanega voznika, naj pokliče na 113, kakor tudi prodajalce in kleparje, če bi pri njih kdo popravljal clia z opisanimi poškodbami. • S. Š.
ftftftffVlL
62-letnik spolno občeval s trinajstletnico
Bled - 62-letni M. T. z Bleda, bosanski državljan, je osumljen kaznivega dejanja spolnega napada na otroka. Kot so povedali kriminalisti, naj bi M. T. od leta 94 do 97 večkrat opravljal različna spolna dejanja s trinajstletno varovanko vzgojnega zavoda.
Pri spolnem izživljanju je uporabljal pornografske revije, ki jih je kazal deklici. Revije so našli med hišno preiskavo, kakor tudi ročno bombo, zato so ga ovadili tudi kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem in eksplozivnimi telesi. M. T. je bil pridržan za 48 ur, nato pa z ovadbo pripeljan pred preiskovalnega sodnika. • S. Š.
Plačevali z ukradeno kartico
Kranj' - Kranjski policisti so se te dni ubadali kar z dvajsetimi kaznivimi dejanji goljufije, z veliko tatvino in tatvino, ki naj bi jih od 2. do 18. septembra zagrešili 21-letni B. D., 19-letni R. G. (oba iz Tržiča) in 23-Ietna K. S. iz Kranja.
Trojica naj bi v različnih trgovinah po Kranju kupovali cigarete, oblačila in zlate izdelke, račune pa plačevali z ukradeno kartico Activa. S tem so pet oškodovancev oškodovali za 462 tisoč tolarjev. Policisti so v nadaljnji postopek B. D.-ja privedli k preiskovalnem sodniku. • S. S.
Vlomi, ropi, tatvine
Kranj • V noči s 15. na 16. oktober je neznanec vstopil v odklenjeno stanovanjsko hišo v Kranju in iz nje odnesel 400 tisoč tolarjev. Jeseničana, 19-letnega H. N.-ja in dve leti starejšega R. B.-ja pa so policisti 14. oktobra pridržali za 48 ur, ker ju sumijo kaznivega dejanja ropa. Naslednji dan sta bila izročena preiskovalnemu sodniku.
Osumljenca naj bi tega dne v osebni avto zvabila invalida, ki sta ga peljala do Blejske Dobrave, tam pa ga napodila iz avta in mu ukradla denarnico, v kateri je imel 10 800 tolarjev. Denar sta kasneje zapravila.
28-letni Jeseničan N. A. pa je osumljen, da je v noči s 15. na 16. oktober vlomil v stanovanje na Cesti v Rovte, od koder je odnesel športne copate. Isto noč je vlomil tudi v tamkajšnjo trgovino, kjer si je prisvojil 21 steklenic z alkoholno pijačo. Z obema vlomoma je oškodovance oškodoval skupno za 48 tisoč tolarjev. Jeseničan pa s tem še ni imel dovolj, saj je vlomil tudi v katrco na Mladinski cesti na Jesenicah, jo vžgal in se odpeljal, vendar mu je vozilo kmalu ugasnilo. Za 'kazen' je iz avta odnesel avtoradio kasetofon. N. A. je zaradi istovrstnih dejanj že dobri znanec kriminalistov.
V osebni avto pa so vlomili tudi na Golniku. Kranjski policisti namreč sumijo 26-letnega B. B.-ja iz Ljubljane, da je 5. septembra med 16. in 17. uro vlomil v renault 5 in si prisvojil avtoradio kasetofon pioneer, vreden 55 tisoč tolarjev. 8. oktobra naj bi Ljubljančan zopet vlomil v osebno vozilo na Golniku, tokrat pa je odnesel moško torbico, v kateri so bili bankovci tujih valut in dokumenti. Lastnika je skupno oškodoval za 200 tisoč tolarjev. • S. Š.
Ponaredil potni list
Brnik - Na letališču Brnik so 16. oktobra s ponarejenim potnim listom zasačili potnika, ki je priletel z Istambula in se izdaja za državljana ZDA. Ponarejevalca so pridržali, njegova prava identiteta pa še ni znana. • S. Š.
Našli Hermana Strela?
Kranj • Madžarski varnostni organi so v bližini Blatnega jezera našli truplo, o čemer so obvestili tudi slovensko policijo. Ker so že pred dnevi v bližini jezera našli tudi njegov kamion, sumijo, da gre za 32-letnega žirovskega avtoprevoznika Hermana Strela. * S. Š.
Obravnava proti Jelku Kacinu včeraj spet preložena
Izvedenec Magister segel prek svoje stroke
Sodišče je ugodilo predlogu Kacinovega zagovornika po dodatnem izvedencu cestnoprometne stroke, zato je sodnica včeraj, po zaslišanju izvedenca Vinka Magistra, glavno obravnavo spet prekinila in preložila za nedoločen čas.
Kranj, 21. oktobra - Jelko Kacin se je na okrajnem sodišču v Kranju zaradi prometne nesreče, ki naj bi jo zagrešil 24. marca 1995, zagovarjal 22. septembra. Tedaj je sodnica Mateja Lužovec ugodila predlogu njegovega zagovornika, odvetnika Janeza Kovačiča, po dodatnem neodvisnem izvedencu cestnoprometne stroke. Ker pa njegovega mnenja sodišče očitno še ni dobilo, je po včerajšnjem nadaljevanju dokaznega postopka obravnavo znova prekinilo, in to za nedoločen čas.
Obtoženi Kacin in njegov zagovornik se očitno nista strinjala z izvedenskim mnenjem Janeza Perčiča, ki ie na prvem obravnavnem dnevu dejal, da je bila hitrost Kacinovega nissana primere v trenutku pred nesrečo najmanj 124 kilometrov na uro, ob trčenju pa 85 kilometrov na uro. Izvedenec je tudi ocenil, da je Kacin zavil v levo, ko to ni bilo potrebno, dopustil pa, da je kritični položaj povzročil voznik belega tipa, vendar le, če je so resnični podatki o tesnem prehitevanju.
Odvetnik Janez Kovačič je pred mesecem sodišču postregel z mnenjem drugega izvedenca. Mnenje Mihe Boljke in Janeza Perčiča je razlikuje v podrobnostih, zato je za "razsodbo" predlagal združenje sodnik izvedencev za raziskavo prometnih nezgod v Ljubljani.
Ostanki rdečega nissana primera
Jelko Kacin, ki je bil v času prometne nesreče slovenski obrambni minister, je namreč v zagovoru dejal, da je po magistralki od Podtabora proti Bistrici vozil v strnjeni koloni. Tik pred trkom z avtobusom hrvaške registracije naj bi se pred njim nenadoma znašlo vozilo bele barve, ki ga je očitno prehitelo po levi. Takrat naj bi Kacinova primera 2,0 ŠLX spremenila smer, voznika nagnila v desno, nagonsko je poskušal ujeti mobitel, hip za tem pa je sledil pok. Obstoj belega tipa so potrdile tudi priče.
V nesreči, ki se je zgodila okrog petih popoldne, sta bila huje ranjena voznik Kacin in
Skupinska nadzora konec tedna
Vsak deseti voznik vinjen
Kranj, 20. oktobra - V petek in soboto sta bila po gorenjskih cestah izvedena dva skupinska nadzora. V petek med 14. in 16. uro so policisti s pomočjo helikopterja nadzirali glavno gorenjsko prometni žilo Kranj vzhod • vrba, v noči od sobote na nedeljo pa so izvedli kontrolo prometa s poudarkom na prisotnost alkohola.
V petek so policisti podali pet predlogov sodniku za prekrške, 18 voznikov so kaznovali, dvema pa so napisali plačilna naloga. Težje delo so imeli v sobotni noči, ko ie v akciji sodelovalo 39 policistov, ki so ustavili 765 vozil.
Pri 190-ih (skoraj četrtina ustavljenih) so ugotovili kršitve cestnoprometnih predpisov. Prisotnost alkohola je bila ugotovljena pri doori desetini voznikov (83), za katere so podali tudi 114 predlogov sodniku za prekrške. Predloge so podali tudi za 31 drugih kršiteljev predpisov. Enajst voznikov je vozilo brez vozniškega dovoljenja, dva pa sta vozila v Času varstvenega ukrepa prepovedi vožnje. 65 voznikov so kaznovali na kraju prekrška, štirim so napisali plačilne naloge, 73 so vzeli vozniško dovoljenje, enemu prometno, skupno 96 pa prepovedali nadaljnjo vožnjo. • S. S.
Začetek akcije za večjo vidnost pešcev
Izstopite iz teme!
Kranj, 21. oktobra • Z včerajšnjim dnem se je začela akcija Tzstopi iz teme', s katero bo policija pešce opozarjala, da je za pešce v prometu najbolj varno, če so vidni.
Tako bodo spodbujali uporabo kresničk in drugih odsevnih teles, če drugega ne, pa naj bi se pešci odeli vsaj v svetlejša oblačila. Med akcijo bodo delili zloženke, predvsem na poteh, ki niso osvetljene oziroma ni zgrajenega pločnika za varno hojo. Posebno pozornost bodo posvetili tudi opremljenosti koles. Po koncu šolskih počitnic (27. oktober - 2. november) bodo policisti tri dni nadzorovali bližine šol in s tem skrbeli za varno pot otrok v šolo. Voznike, ki bodo kakorkoli ogrožali varnost otrok, bodo striktno kaznovali.
Lani je na gorenjskih cestah umrlo dvanajst pešcev, od tega kar devet v zimskem obdobju. Letos sta v prometnih nesrečah umrla dva pešca in policija upa, da se to število ne bo dvignilo. Od leta 1985 je na slovenskih cestah umrlo kar 1896 pešcev, kar predstavlja skoraj Četrtino vseh smrtno ponesrečenih v prometnih nesrečah. Najbolj problematična je generacija nad 65 let. • S. Š.
potnica v hrvaškem avtobusu Ranka Tonkovič. Državni tožilec Janez Palovšnik Jelku Kacinu, zdaj poslancu, iz Sp. Besnice v obtožbi očita povzročitev hude prometne nesreče iz malomarnosti.
Na včerajšnjem nadaljevanju glavne obravnave je sodnica na predlog obrambe zaslišala izvedenca avtome-hanične stroke Vinka Magistra. Povedal je, da je na podlagi skice prometne nesreče, ki so jo napravili kranjski prometni policisti, iskal različne variante vožnje Kacinovega nissana, ki je z avtobusom trčil na robu leve-
fa odstavnega pasu. Po skici, i bi morala biti pravilna, razdalja med začetkom zavijanja v levo in trčenjem znaša 52 metrov, iz tega je izračunal, da je nissan trčil v avtobus pod kotom 10 do 15 stopinj. "Zakaj je nissan zapeljal nenormalno daleč v
levo, je mogoče pojasnit^le izrednimi okoliščinami, 1
dejal izvedenec Magister, "kot so: da raznese W°
da voznik zaspi,
se
gumo,
umika zaradi vožnje v škarje, mogoče pa je tudi, da je neko vozilo že prehitevalo »n se je moral nissan umaknit' še bolj v levo."
V njegovo pričevanje je posegel tožilec Janez Palovšnik, ki je opozoril, da izvedenec presega meje avtomeha-nične stroke. Na njegovo izrecno vprašanje je Vinko Magister ponovil, da ob pr*g" -------^ocUHil teh-
ledu nissana ni zasledil
Uročile &
ničnih napak (krmilo :), ki bi r. zavijanje
zavore), ki bi povzročile nadno zavijanje v levo, P1*
matiko je poškodovalo š ob trčenju z avtobusom, P/nj tako pa pred nesrečo tuo bila poškodovana karosenr Včerajšnja glavna obravn_
va je bila končana v pičle P • H. Jelovčan
ol
ure
Zasegli že 11 tisoč gramov marihuane
Kranj, 20. oktobra • Kranjski kriminalisti so v primerja* ^ lanskim letom veliko uspešnejši z odkrivanjem proizvodni ^ prodaje mamil. Tako so pokazali statistični podatki o zasez mamilih v lanskem letu in letošnjih devetih mesecih. v
Lani so na območju UNZ Kranj zasegli 290 g1"3"1^ heroina, 91 gramov kokaina, 1024 gramov marihuane, gramov hašiša, 3050 tabletk ecstasvja, pet tabletk metao, in 48 kosov LSD-ja, uničili pa so tudi 10 nasadov konopi) e
letos pa so dosedaj zasegli že 11 tisoč gramov marinu g 1500 gramov heroina, 80 gramov hašiša, 7 kosov LSD-J3i y tabletk ecstasvja, našli in uničili pa so tudi dvajset nasa konoplje. tnjh
Lani so zaradi uživanja mamil umrle tri osebe, letos snu žrtev še ne beležijo. • S. Š.
DVE NAGRADNI VPRAŠANJI -NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC
1. OPTIKA PRIMC, Cesta na Klanec 3/a, Kranj, 064-324-465 Vprašanje: Kaj je to MONOKEL?
Nagrada: Darilni bon v vrednosti 6.000 SIT
2. RIBARNICA MAXI PAPALINA, Plečnikov podhod, Ljubljana, 061-125-83-04
Vprašanje: Kaj je to PAPALINA?
Nagrada: 2 kg škampov ^ „a
Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 24.10. J^JJLd naslov NTR LOGATEC, Tržaška 148,1370 Logatec, za oddajo "99 rm za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle." Nagrajenca z dne 12.10.1997: ,>nf
- Mercator - modna hiša Maribor PE MODIANA, Ljubljana: KSENIJA, KOTNIKOVA 26, VRHNIKA . vA 48,
- GramofonČek Trade, Ljubljana: FRANC ROVAN, ZOISOV/* KRANJ bnjm Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z ose ^. dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacij 061-741-498. -.urtinlk* Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV vm Notranjski radio 107 & 91,1 MHz. .,kuSjte Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter prem svoj pogum na vislicah. Oanier,a Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome - uv Puščica - Jutranja Zarja
NOTRANJSKI RADIO LOGATEC DO Q
S> D » □    o    D (3)17 tMJO-Gzz
Logatec • Triajk« 14* • t«l.:04> I/741 6 J J • f«x:0*l/74l
Gamsi in avtopralnica
Janko Omahna, član ansambla Gamsi, ima s partnerjem v Mostah pri Komendi dober mesec avtopralnico. jj^e ima po partnerjevi hčerki in Jankovem sinu. i amica je odprta vsak dan od 8. do 19., ob nedeljah J Praznikih pa od 8. do 12. ure. Niso redki, ki se med Pranjem avtomobila dogovorijo tudi za nastop Gamsov na tej ali oni prireditvi.
r
odexho
RazHčnost nas združuje
3
Vodf^0 'e meo,narOQ,na skupina s sedežem v Parizu in je oailni izvajalec specializiranih prehranskih storitev: prehrana v podjetjih, bolnišnicah, šolah,... Tudi v Sloveniji imamo aJvecji tržni delež na področju organizirane prehrane. Objavljamo prosta delovna mesta za potrebe izvajanja storitev na območju Jesenic in Kranja
* KUHAR * NATAKAR p    * KUHARSKI POMOČNIK
dotami-Z *'v|ienjepisom in opisom dosedanjega dela, ter SnH   u 0 strokovni izobrazbi, pošljite v 8 dneh na naslov: S,/♦. °' do°-. Kadrovska služba, Tržaška 40, Ljubljana (telefon 061/123-30-32).
Nove telefonske številke
V PE Gorenjska - Agencija Bled in upravi Bled so se 15.10.1997 spremenile telefonske številke, in sicer:
SKB BANKA D.D.
POSLOVNA ENOTA GORENJSKA
UPRAVA
Ljubljanska cesta 4
Telefon: 742 260 (prej 76 079) Telefaks: 742 135 (prej 76 043)
AGENCIJA BLED Ljubljanska cesta 4
Telefon: 742 263 (prej 76 044) 742 261 (prej 76 080) Telefaks: 742 262 (prej 76 043)
SKB BANKAM.
Jaka      17, Kranj, iti.: 064 324116
KUHINJ/*
PIZZERIJA
Odprto vsak dan od 8. do 24. ure oh nedeljah zaprto
URŠKA
V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah
Vpisuje začetnike in dobre plesalce_
^064/415-000
Jurij Rihteršič, samostojni podjetnik s Kokrice
Najprej sta potrebna red in delo
mizarsko delavnico, tako da je ponudba popolna.
Jurij, rojen pri Svetem Duhu, je znan judl kot lovec Lovske družine Poljane. £eset let je že gospodar Lovskega Kinološkega društva Gorenjske in lastnik aveh vrhunskih psov, istrskih gonjičev: *J»Ja, evropskega prvaka v delu in Belina, Lf0sti ne zaostaja za njim. Pred tndeSet,mi leti je zače| kot slikopleskar
samostojno obrtniško pot na Koknci. weset let naza; ;e kot prvj 0dpr| zasebno trgovino z barvami in laki za Jelenom v ^arjiu, vendar mu zakonodaja ni dovolila popolne samostojnosti, ampak je ?°ral vzeti za pokrovitelja škofjeloški J^rtnik. Ko je Obrtnik to dejavnost "Pustil, je bilo tudi Juretove trgovine *°nec. Pred petimi leti jo je ponovno JJJPn na Kokrici in k njej dodal še ■nizarstvo v hiši poieg trgovine na oh n ki cesti- Ponudba je tako popolna JJj siikopleskarstva, trgovine in mizarstva J° Pleskarskega fasaderstva. Zaposlenih ™a deset ljudi in, tako pravi, tako število PravsnJe. Kakovost storitev je na ^rvem mestu in to delo ni nikdar dokončano.
Jurij Rihteršič je na svoji koži skusil razvoj *fm°stojnega podjetništva in obrtništva, "lagov položaj nekdaj in danes.
Hozimi je ponavadi manjkalo dela, poleti Ha 9a je bilo preveč, kar so nekateri zaposleni fKoriščali in izsiljevali. Razen tega so pok-•cne šole dajale vajencem premalo praktična znanja. Problem kakovostno izučenega *aclra je pereč posebno zadnjih deset ali
Vodilna tuja multinacionalna družba
se na slovenskem trgu še naprej razvija, da bo najbolje zadovoljevala potrebe svojih kupcev v zvezi z zagotavljanjem prehrambenih izdelkov.
Zaradi širitve prodajne mreže iščemo
POSPEŠEVALCE PRODAJE
za območje Gorenjske: Ponujamo:
• visok zaslužek
• permanentni program izobraževanja
• možnost napredovanja Vabimo k sodelovanju vse, ki želite uspeti v prodaji, pa tudi tiste, ki si v prodaji želite novih izzivov.
Vaše ponudbe in življenjepis pričakujemo v 8 dneh pod šifro "VODILNA DRUŽBA".
Kandidat za predsednika Republike Slovenije Neodvisni ljudski kandidat magister MARJAN CERAR
Spoštovane državljanke in državljani, drage volivke in volivci iz Gorenjske!
Upamo, da poznate dosežke gospoda magistra Marjana Cerarja, in da menite, da je vreden Vaše cenjene podproe. Vljudno ste vabljeni, da pošljete Vaš podpis oziroma finančno podporo, ki bodo diskretno hranjeni. Obrazci P-l Volitve 1997 Podpora volivcev, so na Upr. enotah oz. občinah, in jih morate podpisati pred uradno osebo, ter nato poslati na naslov:
Gospod MARJAN CERAR
p.p. 5200
1260 Ljubljana Polje
Prosimo, da vpišete Vaše uradne podatke iz Vašh dokumentov natančno, sicer bo Vaš trud zaman. V sredo popoldan so uradi odprti do 17. ure. Obenem Vas vljudno prosimo, da ga lahko tudi finančno podprte na žiro račun
50100-620-133-05-1054112-3000/71 pri Novi Lj. banki, Poslovalnica Lj. Polje Že v naprej hvala in s srcem za Slovenijo!
IO za Gorenjsko, Aleš Orel
POSVETI
CELOVITO VIDENJE
09042 70
naredil tega in tega. Ko greš v Kranj po opravkih, kjer ni parkirišč, ti spet grozijo. Če nejameš posojilo, ti grozijo, kaj ti bodo vzeli, če ne boš plačal toliko in toliko. Skratka, nobenega zaupanja, celo do ljudi ne, ki redno izpolnjujejo svoje obveznosti, meni Jurij Rihteršič. Pravičnosti je malo, zato so ljudje v neenakopravnem položaju. Eden gre lahko v najboljših letih v pokoj, zasebnik pa ne more, čeprav je enako plačeval v sklad. Socialna
Vse, kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti.
Zaupajte najboljšim!
Možnost osebnega obiska.'!
090/41-29 090/42-38
SJ*fcno vajeniško obrtno šolanje. Vsa leta ja so se (poceni) prodala, državljan., k. mo)ega podjetništva sem zvest načelu reda in ueia. Verjetno sem tudi zaradi tega uspel. Se Janes se moj delavnik začenja ob šestih 'lutraj in končuje ob devetih zvečer."
Uržava zadnje čase na vsakem koraku ^arno grozi. Ob vsakem uradnem dopisu je vožnja, da se ti bo nekaj zgodilo, če ne boš
l VEDEŽEVANJE j 090 44 69
' ..p.tk.an,. v.m>IVMM UMA IN MARK A
vlagali, pa niso dobili ničesar. Posojila so predraga, delo na črno pa se še naprej bohoti. Plačilna nedisciplina je strašna. Mogoče bo sedaj, ko bo za obrt novo ministrstvo, boljše in bodo samostojni podjetniki bolj zaščiteni. Nekaj pa se je temeljito spremenilo: na trgu je velika izbira blaga. • J.Košnjek
DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ j
090 44 48
SKRIVNOSTI UUBEZNI-ZOODBE i
090 75 17
1
CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ Slovenski trg 1, 4001 KRANJ
vabi k sodelovanju
STROKOVNEGA DELAVCA NA PODROČJU ZAKONSKEGA IN DRUŽINSKEGA SVETOVANJA
Pogoji:
- dipl. psiholog
- opravljen strokovni izit na področju socialnega varstva
- opravljen preizkus znanja iz ZUP-a
- poznavanje osnov računalništva
- enoletne delovne izkušnje
Zaposlitev je za določen čas, za leto dni, s polnim delovnim časom, kasneje je mogoče podaljšanje in zaposlitev za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pričakujemo v 8 dneh na gornji naslov.
DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR
VABI K SODELOVANJU
FIZIOTERAPEVTA
Od kandidatov pričakujemo, da imajo:
- VI. stopnjo izobrazbe,
- znanja iz gerontologije in psihiatrije,
- smisel za delo s starimi ljudmi, komunikativnost.
Nudimo zanimivo delo za nedoločen čas in možnost nadaljnjega usposbaljanja. Poskusno delo 4 mesece.
Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi.
SVET OSNOVNE ŠOLE PETRA KAVČIČA ŠKOFJA LOKA, Šolska ulica 1
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 53., 144. in 145. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, 12/96), ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje zavoda.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Delo bo začel opravljati takoj po pridobitvi soglasja Ministrstva za šolstvo in šport, oz. 15. marca 1998.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter priloženimi programskimi usmeritvami za vodenje in razvoj šole pošljite v roku 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole, s pripisom: "za razpis ravnatelja". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
v
Ce bi zavist gorela
Branko Grims, zunanji sodelavec
PREJEU SMO
V vsaki šali je pol resnice: Lucifer v peklu opravlja nadzorni obhod. V kotlih z vrelo smolo se kuhajo grešne duše. Lucifer preverja ali vsi peklenščki pod kotli res dobro kurijo in pazijo, da se katera od grešnih duš ne izmuzne iz kotla. Vse je v najlepšem redu, potem pa ostrmi - eden od peklenščkov spi ob dobro podkurjenem kotlu. Prebujeni peklenšček se samo smeje očitkom o malomarnosti na delovnem mestu. V do vrha naloženem kotlu se namreč kuhajo zgolj pave Slovenske duše in tisti hip, ko katera od grešnih slovenskih duš samo glavo pomoli iz vrele smole, jo že deset drugih z vso silo tlači nazaj v kotel...
Doseči ali imeti karkoli je bilo v preteklosti skoraj greh - razen za "avantgardo". So se te našli zavistneži in potegnili uspešnejšega nazaj v povprečje. Oblastniki so znali dobro izkoriščati zavist ljudi (po domače: foušijo) in so državljane tudi vzpodbujali k takemu ravnanju (se spomnite besed politikov prejšnejga režima o "enakih potrebah" vseh ljudi in kampanj za ovajanje "sumljivih elementov"?).
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v zadnjem času v več časopisih objavilo telefonsko številko, na katero lahko državljani ovadijo kogar-kolki zaradi del na črno in pri tem po zagotovilih ministrstva ostanejo anonimni (komur je znano, da se na telefonskem priključku ISDN vedno pokaže tudi telefonska številka tistega, ki kliče, ta ve, da je tovrstna "anonimnost" hudo relativna). Ni težko uganiti, kaj se bo zaradi tega "foušifona" dogajalo v naslednjih mesecih. Slovenija oziroma Dežela Kranjska je še iz rajnke Avstro-Ogrske znana kot območje iskrivih "dobro" sosedskih odnosov, ki mnogokrat dajejo bogat kruh celim generacijam advokatov. Jasno je torej, da bo večina klicev tistega tipa "nezaposleni sosed Tapata na črno popravlja kolegu kosilnico v svoji garaži, pa še socialno podporo vleče", velike ribe -razni gradbeniki, ki organizirano dovažajo neprijavljene delavce od drugod in njim podobni "podjetniki", ki prodajajo celo belo blago in mamila -pa se bodo zopet izmuznile. Tudi če bi jih po naključju kdo v resnici prijavil. Lep dokaz za
tako trditev je zgodba iz Radovljice, kjer je nekdanji oficir JLA umoril nesrečnega očeta štirih otrok in jo nato nekaznovano pobrisal iz Slovenije, ker so mu to omogočili "stari znanci" iz policije.
Brezplačna telefonska številka Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za medsebojno ovajanje Slovencev ni prvi tovrstni prispevek sedanje vlade. Prav taka številka namreč že dalj časa obstaja na Ministrstvu za notranje zadeve. O izkušnjah v zvezi s to številko organi za notranje zadeve v glavnem molčijo. Le neurando se tu in tam prikrade v javnost vest, da je na primer pred kratkim nekdo podal ovadbo proti sosedu, ki je v kleti - po mnenju "dobrega" soseda "nezakonito" - gojil purane... Sedaj bo imel navedeni sosed možnost ponovne ovadbe še na drugo ministrstvo.
Vladi ne gre očitati, da želi narediti red. Na črno zaposleni delavci, še posebej tisti iz tujine, so na milost in nemilost prepuščeni svojim delodajalcem, so brez zavarovanja in brez penzije. Problem je v izbrani metodi in predvsem v tem, da slovenska vlada že leta strelja s topovi na komarje. Verjetno zaradi videza, kako zelo si prizadeva uveljaviti pravno državo. Toda v državi, kjer je uradno ugotovljeni kriminal belih ovratnikov povzročil za več milijard mark "oškodovanja" družbenega premoženja, takšno početje vlade ne prepriča več nikogar. Siva ekonomija se je razcvetela predvsem zato, ker delavci v propadajočh podjetjih niso mogli zgolj s plačo zagotoviti svojim družinam niti najbolj osnovnih stvari - na primer šolanje otrok. Bi g. minister Rop še tako vehementno napovedoval krčenje socialnih pravic zaposlenih in vztrajal pri nerealno nizki zajamčeni plači, če bi z njo moral sam preživeti samo nekaj mesecev?
Tudi mladi so bili mnogokrat prisiljeni v delo na črno, ker druge možnosti preprosto niso imeli. V takih razmerah je uvedba "foušifona" napačna pot. Pravne države zaradi anonimnih telefonskih številk ne bo nič več, bo pa zaradi zgrešene poteze vlade še več nezaupanja med ljudmi in sporov med sosedi. Če bi zavist gorela, bi bila Slovenija najbrž največji izvoznik energije na svetu, vlada pa - očitno -dober kurjač.
Branko Grims je član SDS
Odprto pismo svetu mestne občine Kranj
Neuradno smo izvedeli, da boste na Vaši 28. seji, ki bo v sredo, 22. oktobra 1997, med drugim obravnavali tudi osnutke odlokov o ustanovitvi janvih zavodov - osnovnih šol kranjske občine. Znotraj tega je iz predloženih materialov moč razbrati, da naj bi v bodoče Primskovo, sedanja podružnica OŠ Simon Jenko postala del OŠ Matije Čopa.
Nad takšno (politično) odločitvijo se starši otrok, ki obiskujejo primskovško podružnico nikakor ne strinjamo oziroma ji močno nasprotujemo. Nas o tem (nenazadnje smo tudi davkoplačevalci) ni nihče predhodno obvestil, kljub poizvedovanjem pa nam niso znani tudi nobeni strokovni razlogi za takšno radikalno odločitev, o kateri naj bi se odločalo mesec dni po začetem šolskem letu.
Mimogrede, primskovška podruinica razvija poseben izobraževalni program, zaradi Česar je ta šola še posebej zanimiva in nenazadnje, če bi želeli, da naši otroci obiskujejo OS Matije Čopa, bi jih tja vpisali že sami.
Spoštovane svetnice in svetniki, ker ste bili izvoljeni tudi Z našimi glasovi, pričakujemo, da boste upoštevali naša stališča in predlaganega osnutka o premestitvi prim-kovške podružnice NE boste podprli.
Tatjana Capuder, v imenu staršev podružnice Primskovo OŠ Simon Jenko
Še enkrat o Demokraciji po Prezljevo
Dragi Zvone,
ti si eden od tistih srečnih ljudi, za katere pravijo: "Blagor vam, ker niste obremenjeni s konkretnim znanjem!" Tvoj svet je res pravljično enostaven. Tvoja subjektivna resničnost je razpeta med smetarskim avtom in sprehodom s pasjimi prijatelji. Zato je tudi razumljivo, da si tako predstavljaš tudi vodenje občinskega sveta. Vendar občina
nt ne pasja procesija ne sme-tarski avto. Zato je pač razumljivo, da sva z g. Smrekarjem skušala ves čas najinega delovanja v organih občine Radovljica vzpodbujati razpravo o strategiji razvoja. Zavzemala sva se za tako določanje vsebine dela prejšnje skupščine in sedanjega sveta, ki bi usmerjala razvoj tako, da bi bilo v občini Radovljica več kapitala in več samozavesti. Zato sva napisala teze za razpravo o strategiji občinskega razvoja, ki poudarja kulturo prostora in prostor kulture. Če se tebi v treh letih delovanja občinskega sveta ni zdelo vredno uvrstiti strateških vprašanj razvoja na dnevni red, to še ne pomeni, da jih ni potrebno.
Ce bi na občinskem svetu razpravaljali o kulturi prostora in prostoru kulture, bi morda že lahko bolj določno vedeli, kaj hoče občina Radovljica. Omenimo samo nekaj strukturno-razvojnih plasti take razprave:
Varovanje narave (razglasitev občinskega krajinskega parka Rebro - Begunjščica -Dobrča - dolina Drage -Peračica, intenzivnejša zaščita sotočja Sav in Save, varovanje Dobrav in Jelovice).
Vzpodbujanje investicijskega cikla (določitev servisno obrtnih con ob prometni osi ob železnici - Podnart, Otoče, Lesce; vzpodbujanje prestrukturiranja obstoječih industrijskih stavbnih kapacitet -Kropa, Lesce, Radovljica ).
Urejanje ključnih infrastrukturnih vprašanj (dokončna odločitev za južno-južno traso avtoceste, določitev lokacije centralne čistilne naprave, pa naj bo v Gorenj-čevi separaciji ali pri Podnar-tu, urejanje mirujočega prometa ).
Politika stanovanjske gradnje (omenim naj samo, da v Lescah še vedno velja načrt, po katerem naj bi Zgradili vrsto blokov; po drugi strani pa je veliko interesa občanov za individualno stanovanjsko gradnjo, pa ni pripraljenih ustreznih dokumentov).
Razvoj turizma (integracija romarskega, rekreacijskega in drugih oblik dnevnega izletniškega turizma z razvojem centralne turistične cone Šo-bec-Golf v turistično ponud-
bo, ki se lahko postavi ob bok Bledu in Bohinju).
Kulturna politika (policentrični razvoj občine s poudarjanjem naših primerjalnih prednosti v slovenskem in mednarodnem p r o s -toru:Brezje kot duhovno središče Slovenije, Avseniki kot najpomembnejši slovenski estradni zvezdniki in nacionalna blagovna znamka, Radovljica kot Linhartovo mesto kulture, oživljanje kovaške tradicije v Kropi ).
Športna politika (občina ima z Karavankami in Jelovico, letališčem, golfom, hipodromom, Šobcem, športnim središčem v Radovljici in drugimi športno-rekreacijs-
kim kapacitetami objekte, kjer je možno bistveno obogatiti športno-rekreativno življenje).
O vseh the vprašanjih smo že razpravljali in bomo še razpravljali. In še naprej si bomo prizadevali, da bi bila uvrščena tudi na dnevni red občinskega sveta. Saj občinski svet se ne more izogniti dejstvu, da je potrebno večino prostorskih dokumentov v občini osvežiti, mnoge pa vsebinsko bistveno dopolniti ali sprejeti na novo.
Dragi Zvone,
to so vprašanja, ki jih je treba postavljati in na katere je treba odgovarjati, da bomo imeli več kapitala in več samozavesti. Če se jih ti na svojem sprehajanju med kuž-ki in odpadki ne zavedaš, je to pač tvoj problem. In problem vseh, ki mislijo, da nas taka politika lahko pripelje kamorkoli drugam kot na psa in smetišče zgodovine. Tja pa jaz nočem.
Lepo pozdravljen, Jože Dežman
Odprto pismo županu Občine Radovljica
Prišla je jesen, s tem tudi začetek šole. Moram kar malo pohvaliti, da se je veliko naredilo v Radovljici. Mesto bo postalo res pomemben center srednjega šolstva na Gorenjskem. Tudi nekaj delovnih mest se je s tem pridobilo. Pretežno takih, ki zahtevajo uni-izobrazbo. Bilo je še fino v Radovljici v avgustu. Dopoldan je bil promet malo večji, popoldan malo manjši, no še znosno. Kaj pa sedaj v času šole?
192
Ana
USODE
Piše: Milena Miklavčič
Kaos. Ali si predstavljate, ka] bo šele takrat, ko bo prišlo dodatnih 650 dijakov v Radovljico? Ali ste pomislili na to? Mesto s štiri tisoč prebivalci in 2-3 tisoč šolarji Dopoldan so trgovine v tren; utku polne ob odmoru, bifei' polni mladine, skakanja & cesto, ali je res izbira loka® pravilna? Moje mnenje je, nt; Tako sem zapisal ob razgrnitvi prvih načrtov za komplet med zavar. Triglav in Kopališko ul. in istega mnenja sem še danes. Veste gospod iupan> nismo proti kulturi in Šolstva, kot ste rekli ob zapiku fve lopate. Smo proti takim lokacijam, ki volje krajanov ne upoštevajo. Posebno sosedo* No sedaj se moramo s tem sprijazniti. Zakaj sem Pa napisal to pismo? Potrebovali bomo novo avtobusno p°st' ajo in parkirne površin^ Upam, da je danes še čas, aa se bodoči medkrajevni prorne' spravi ven iz mesta. Bom # spet omenil Koper. Tam )l avtobusna in železniška p°st' aja v predmestju. Če ste za '°> Vas povabim na pivo v Kop*-Na promet na Linhartovem trgu, pa mi krajani še nism0 pozabili. Vam kar naravno^ povem, ni po meri nas krajanov. Tudi Vi se vozite v enosmerno in veliko drug1'1. Je bil poleti neki turist v mes® in ni mogel razumeti, ko sef pripeljalo kakih dvajset volj v nasprotno smer, je mislil ai je z lune padel.
Aleš Orel, Radovljica
Predsednik vlade Republike Sloveniji g. Janez Drnovšek
Spoštovani gospod predsednik'
Kljub dejstvu, da si obiM. Radovljica, Bled in Bohm (Bled in Bohinj sta £<g občini - pravni nasleoJg občine Radovljica) že <fre .g prizadevamo za priz* le financiranja osnovne &elU a0 zdravstvene, službe, se n danes ni zgodilo na ie področju še nič, razen df) va, da plačujemo del sre®1 za zagotavljanje omen]e službe iz občinskih pr°W nov. a
Navedel bi rad, da VstaZ RS točno določa v 2. členu, o"
je RS pravna in socif* država in da mora dri<* poskrbeti enakopravno . socialni status, v katerega l vključeno tudi nuđenje ^ novne zdravstvene službe primarni ravni. •/ Nadaljevanje na 33. stra^
(kratek povzetek: Ana je bila nezakonska. Njena mama jo je že ob rojstvu pustila babici in se zanjo ni več brigala. K sebi jo je vzela šele pozneje, ko jo je potrebovala za varstvo sina. Ob tej priložnosti jo je, komaj dvanajstletno, poskušal posiliti Janez, moški, ki je živel z njeno mamo. Ana je bila že kot otrok lačna ljubezni. Bila je bolj zanemarjena kot ne. Medtem ko je odraščala pri babici, je "pozabila" na grozljive razmere pri mami in pubertetniška neugnanost jo je spet pripeljala v nezdravo okolje)
Ana se je Janeza ustrašila. Videla ga je, kako je počasi vstal in se namenil proti njej. Bil je pijan. Popolnoma. Postavil se je pred njo in iztegnil roko, da bi se je dotaknil. Ana je hotela zakričali, toda niti glasu ni spravila iz sebe. V njej so divjali vulkani. Toda strah jo je za hip popolnoma ohromil. Ko se je zavedela, kaj hoče Janez od nje, je z divjim krikom planila proti oknu in udarila po šipi.
"V trenutku sem jo razbila. Toliko sem še videla, kako so se drobni kosci razleteli po sobi, potem pa me je zalila kri, ki je drla iz ran po roki. Bila sem vsa porezana. Omotična in napol nezavestna sem se splazila iz stanovanja. Kako, še sama nisem vedela. Mislila sem, da mi bo obstalo srce, tako me je vse bolelo. Bala sem se. Strašno sem se bala... Bolečine niti čutila nisem. Potem sem verjetno izgubila zavest, saj sem
se zgrudila pred avto, ki je v tistem trenutku pripeljal mimo. Obležala sem, kot bi bila mrtva. Rešil me je neki fant, ki je slučajno prišel mimo. Bila sem res v obupnem stanju."
Ana si je pokrila obraz z dlanmi in bala sem se že, da bo zajokala. Šok ob ponovnem doživljanju mučnih trenutkov je bil prehud, da bi se lahko takoj zbrala in nadaljevala s pripovedovanjem.
"Joj, kako je bilo grozno," je nekajkrat ponovila. Potem je zavihala rokav in mi pokazala brazgotine, ki so ji ostale po roki.
"Nikoli mi ne bodo izginile," je žalostno priznala. "Vedno me bodo spominjale na tistega suroveža. Kaj bi bilo z menoj, če mu ne bi ušla na tak način?! Kaj bi mi naredil?! Raje ne premišljujem, ker še danes, po toliko letih, ne morem biti mirna ob misli na tisti dogodek."
Takrat, v bolnišnici, se je Ana potem odločila, da domov ne gre več. Za noben denar. Tedaj je dokončno spoznala, koliko je pomenila tudi mami. Nič. V bolnišnico je ni prišla niti enkrat obiskal!
Fant, ki ji je pomagal, pa je postal njen vsakodnevni obiskovalec. Bil je prijazen, nasmejan in ustrežljiv. Ko ga je nekoč vprašala, ali koga pozna, ki bi jo vzel na stanovanje, se je ponudil kar sam.
"Pridi k moji mami," ji je rekel, "saj bo tako ali tako sama, ker grem k vojakom."
Naslednji dan jo je obiskala tudi Petrova mama. Bila je žena nekega jugooficirja. Morala je podpisati, da vzame k sebi Ano, saj je bila ta še mladoletna. Za več kot dva meseca je morala Ana zaradi hude poškodbe še v Sočo. Šele tedaj je njena mama našla nekaj časa, da jo je prišla pogledaVToda v meni je vse umrlo. Ničesar več nisem čutila do nje. Nikoli me ni branila pred Janezom, izrabljala me je, ničesar mi ni dala. Le življenje, ki pa do takrat ni bilo kaj prida vredno."
Mama je, morda, spoznala, koliko hudega je prizadela hčerki. Za Janeza ni našla nobenega opravičila, le to je rekla Ani, naj ga pusti pri miru kot kamen na cesti. Tako sta opravili s preteklostjo.
Ana se je preselila k Mariji. Ta je bila zelo navezana na svojega moža. Po svoje je bila malce čudaška. Za priboljšek je čistila po okoliških trgovinah in si tako prislužila kakšen dinar. V začetku sta se kar dobro ujeli. Toda včasih jo je pičilo in z Ano ni hotela govoriti niti po ves teden. Veliko je kadila, kar je Ano zelo motilo.
"Potem je prišel na dopust Peter. Bil je postaven vojak, lep in že prvi večer, ko sva šla ven, sva se zaljubila. In to do ušes. Zdel se mi je kot angel varuh, ki bo poskrbel
zame, da se mi ne bo zgodilo kaj hudega- v njem sem videla rešitelja, junaka in potem, ko je naneslo, da sva se ljubila, sem se rnU predala tudi zato, ker je bil prvi, ki rni Je pokazal, da sem človek, da sem živo bitje, d<* sem nekdo. Tako malokrat so me božali, Wl govorili, da sem nekaj posebnega, da me imajo radi! Skoraj nikoli nisem slišala ten besed. Ne morem povedati, koliko so pomenile, ko mi jih je govoril Peter!" W danes je Ana najsrečnejši človek na svetu, ko jo njen življenjski sopotnik stisne k sebi, ko} reče, da jo ima rad, ko jo obsipava nežnostjo.)
"Tisti, ki smo že v mlaosti zaman hrepeneli po dotiku, po objemu, se teg nikoli ne naveličamo!" je še dodala iskren in iz vsega srca. , :
Ana je zanosila takoj po prvi noči. Tea J pa še je, tako kot že mnogokrat, vse obrni na Slavo. .,,.viet
- o----■
Petru misel, da bo oče, sploh ni bila k, Vseeno je Ano na neki način prenaša > čeprav se je sedaj dogajalo, da se J velikokrat izgubil v družbi, v kateri manjkalo niti deklet.
"Nezadovoljstvo mi je na vsakem k°ra^j kazala tudi Marija. Nisem vedela, kaj . naredim. Bila sem še otrok, imela sem kon ^ sedemnajst let, trebuh pa mi je iz tetm teden bolj rasel. Nobenega denarja m imela, ničesar. Bila sem popolnoma oav od obeh: matere in sina."
Torek, 21. oktobra 1997
Nadaljevanje z 32. strani!
Na vseh dosedanjih sestankih s pristojnimi so se vedno iskale rešitve, ki so finančno obremenjevale proračune novih občin, ker je znano dejstvo, da župani ne moremo med svoje občane in jim razložiti, da za to stanje nismo krivi. Prav tako si ne moremo Privoščiti, da naši občani °stanejo brez storitev osnovnega zdravstva. Očitno se tega Zavedajo tudi pristojni na državni ravni, ki oblikujejo razne mreže na podlagi nerealnih normativov, pozabljajo Pa, da smo državljani na Periferiji enakopravni večjim centrom. Ne morem razumeti, da državljani RS postajamo davčne številke, da področja, v katerih je številk premalo, nismo upravičena do enakih Pravic, kot tisti, katerih številčnosti presega predpisane n°rmative.  Dejstvo, da je vsaka nova občina nova ločina skupnost, utemeljuje opravičenost do priznanja dveh dežurnih služb za vse W omenjene občine, ne pa, da kriteriji priznavajo 1,5 zdravja trem občinam in eno
Ažurno sestro. Naj omenim, *> gre v primeru občin Bled, Radovljica in Bohinj za več k°t 30.000 prebivalcev, da je Površina zelo velika cca 654 ktn2, velika migracija prebivalcev, ki se še poveča v času Mistične sezone, dve večji cistični središči in tudi dejst-v°. da je del občine Bohinj vključeno v demografsko Rožena področja. Kar priznavajo kriteriji, močno vpliva ?° občinske proračune, v katerih na področju zdravstva nimamo priznane osnovne Zdravstvene dežurne službe in J? to v bistvu nadstandard. prosim, da mi razložite, koliko časa bomo periferni Pavijani plačevali različne Sstandarde, ki so v Ustavi KS priznani kot zakonsko ^edpisana dolžnost države, pn, da se RS nahaja v težki bančni in krizni situaciji, v katerih je težko sprejeti pro-r(lčun (letošnje leto), da se na e*l strani širi prekomerno državna birokracija z ustavljanjem novih ministrstev '* paradržavnih institucij ^gencij, skladov, zavodov...) ln da pri širjenju birokracije n! Prepisanih mrež in norma-'v°v, po drugi strani pa se jati sredstva občinam, ki so i *Qko omejene in so odvisne pljučno od lastnih prihod-*°v. Dodatno pa jih obremenjujemo še z odhodki, ki jih v
^e!Ta^ihdriaVak Pl°' Spoštovani g. predsednik,
Pam, da moje pismo ne bo
bnlZal° v Predalu in da Ufno nove tri občine enako-
vravno udeležene pri zago-,vljanju osnovnih
nravstvenih pravic in, da bo
&cCm zadoščeno tudi Ustavi ■ V pričakovanju konk-
£rie rešitve Vas lepo poz-
Franc Kramar
Politična masa f/ancija Feltrina
Gorenjski glas, 30. septembra)
n0    S' Franci, kot se verjet-j£ strinjate, je v našem polici71 Prostoru vse preveč s egle. Tvoje pismo (GG 5. :Pt-) sem vzel samo za sodišče, ker si zelo previd-kotnačel temo o Boljševizmu, }e) naJvečji nesreči naše dete današnjega časa. Skrbno £riVani podatki o tem, da je v sJ?Pi Slovenija - poleg skrh6 ' edina država, kjer se Prp,,°, neSujejo "pridobitve" n*lekiosti - realsocializma, to Qdz°rno dokazujejo. Tvoj p govor na moje pisanje me Pri~Zfl° Preseneča, nisem *cakoval toliko retoričnega uspijevanja, nehote si pa
*ne h Spet nekaJ Zel° P°
,fihnih
tem.
No, pa pojdimo lepo po vrsti. Pri najboljši volji ne morem ugotoviti, kje v mojem tekstu vidiš insinuacije, saj je vendar vse precizno zapisano? Da, si glede objave udbovskih arhivov spremenil mnenje, me pa zelo veseli. Takoj sem te dal na seznam tistih, ki zahtevamo takojšno objavo arhivov do najmanjšega špiclja, tako kot je to storila Nemčija.
Protest zoper ponarejanje dejste, velja tebi. Kritika na račun kandidiranja na kongresu SSK v Celju, je bila izrečena na govorniškem odru - poslušaj magnetogram.
Biti nekdo; ja tu si pa načel temo, ki je vredna vsake polemike. V demokratičnem svetu, kjer konkurenca ne omogoča ustvarjanje monopolov, velja prav vsak človek točno toliko, kot velja njegovo delo. Človek se do nekdo ja lahko samo dodela. Čim višje se človek dodela, toliko večje in kvalitetnjše mora biti njegovo delo. Gneče preprosto ni, povzpetniki in komolčarji omagajo že na prvi stopnici.
Vidiš, pri nas je pa to drugače.  Nekdo je lahko samo tisti, ki ga za to potrebuje režim. Da sem bil v SSK - tvojem hotenju (mi pomagati) navkljub - onemogočen, delati na področju naše identitete, sem pisal že v moji v Slovencu objavljeni izstopni izjavi. Tudi v SKD, kjer sem si poskušal dodelati položaj, sem bil onemogočen. Na željo takratnega tajnika Petra Jam-nika in v soglasju s takratnim predsednikom, sem navezal stik z dr. Otto \Viesheuom freisinškim okrajnim predsednikom in bavarskim gospodarskim ministrom, ki mi v svojem pismu med drugim piše tudi sledečo ponudbo:
"Tatsaechlih gibt es eine Jahrhunderte alte Verbindung zvvischen Freising und Ihrer Heimatstadt. In Anknuepfung an diese Tradition sollten wir eine Neubelebung dieser Verbindung versuchen. Wir sin dazu sehr gerne bereit und ervvarten Ihre Vorschlaege, auf vvelche Art und Weise diese Verbindung vviederbe-lebt vverden soli."
Še prevod za tiste, ki jezika, v katerem je tako elegantno komuniciral dr. Prešeren in v katerem je Johann Weichard Valvasor, napisal petnajst knjig in tisoč letne zgodovine dežele Kranjske - ne zastopijo:
"Prav zares obstoji stoletja stara povezava - med Freisin-gom in vašim domovinskim mestom. V navezi na to tradicijo poskušajmo na novo oživiti to povezavo. Mi smo na to zelo radi pripravljeni in pričakujemo vaše predloge, na kakšen način naj se ta povezava ponovno oživi."
Avstrijski veleposlanik ni mogel skriti presenečenja -ko sem mu pokazal pismo -da mi je uspelo za nepomembno Škofjo Loko zainteresirati tako pomembnega človeka, kot je dr. Otto Wiescheu, še bolj je bil presenečen, ko sem mu povedal, da sem bil v SKD za to celo kaznovan, celo župan Igor Draksler je ostal nezainteresiran.
Seveda mi ta trud in uspeh v SKD ni prinesel zasluženega položaja, nasprotno, takoj sem bil zbrisan za seminar v Avstriji, po objavi zahteve: "Bavčar naj takoj objavi seznam sodelavcev Udbe do najmanjšega špiclja", dobil tudi javno prepoved: Biti voljen v organe upravljanja.
Postati nekdo s konkurenčnim delom je v tej deželi nemogoče. Drugačno tolmačenje je seveda v vzvišeni usmerjeni miselnosti mogoče, toda to je izven evropskih kriterijev. Lep primer je na-primer Niko Grafenauer, urednik Nove revije, ki si lasti in
ji tudi grejo zasluge za inte lektualno pokritje skrbno načrtovanega scenarija prevare o sestopu.  Vidiš, ta nekdo je znotraj usmerjene miselnosti, zelo velik in zelo vzvišeni nekdo. Toda kaj bi bil v Parizu ali Vatikanu? Po restavracijah bi ponujal edino uporabno znanje, to je zlaganje posode v pomivalni stroj. Tudi selekcija (cenzura) piscev potrjuje to stanje. V MAG-u, "DEMOKRACIJI" in v dnevnikih lahko objavljajo samo točno določeni pravilno misleči nekdoji, za drugače misleče nihčeje, kot sem jaz, ki bi se rad do nekdoja dodelal, tam ni prostora.
Mojo (kot ti je zano) v Strasbourgu zelo resno vzeto kalvarijo (nacionalno zatiranje), ko mi je bilo - v okviru širšega družbenopolitičnega interesa, da se štacuna zapre - odvzeto podjetje (moje življenjsko delo) in preneseno na "družbeno" podjetje INSTALACIJA na Kamniški cesti v Ljubljani in ko mije v okvirih istega interesa pogorela še posest, sem postal socialni upravičenec. Tu pa nastopijo tako imenovane "pristojne institucije" v svoji šovinistični zaslepljenosti prav nagravžno razkazujejo "oblastniško" moč, z odrekanjem kakršnih koli pravic. V sedmih letih brez pravice do zaposlitve in brez pravice do denarnega nadomestila za brezposelne bil poslan na trimesečni tečaj pravega pravcatega pranja možgan. V sedmih letih bil deležen po milosti CSD od RK DVEH, ja prav si prebral za sedem let DVEH prehrambenih paketov za "samske". Ko sem "mojemu" SKD županu pokazal odločbi CSD in Zavoda za zaposlovanje, da mi ne pripada nobeno nadomestilo in ga pri tem prosil ubogajme - saj nimam od časa živeti, me je dobesedno vrgel ven. In to ti imenuješ življenjske težave. V tvojem pre-vidnem odkrivanju Boljševizma, bi lahko mirno zapisal, da je to kontinuiteta boljševističnega nasilja. Ker si pa to pomilovalno zapisal -življenjske težave - se mi pa nekako vsiljuje misel, da si za to pravzaprav motiviran.
Roko na srce: To se tebi ni in se ti ne dogaja, to je tista nagrada, o kateri sem pisal. Nagrada je že to, da se ti neka pravica sploh prizna. Prvi politični zapornik D RS Bendikt Pančur Schustar, Spodni trg 9a, Škofja Loka
vsega obsojanja vredne, saj nam, poleg tega, da so ti državljani v neenakopravnem položaju, do skrajnosti razočarani in ogorčeni, krnijo tudi ugled v svetu.
Zato v imenu več kot dvajsettisoČ še živečih izgnancev in vseh ostalih žrtev vojnega nasilja v Sloveniji v letih 1941 - 1945
OBTOŽUJEM
predsednika države, gospoda Milana Kučana, predsednika vlade, gospoda dr. Janeza Drnovška, predsednika parlamenta, gospoda dr. Janeza Podobnika,
celotno vlado in parlament, da so pred slovensko javnostjo
moralno krivi:
1. Zaradi lega, ker so prelomili dano prisego in ne ravnajo v skladu s svojo vestjo v dobrobit vseh državljanov.
2. Zaradi tega, ker so kot najvišji predstavniki države, ter zakonodajne in izvršne oblasti soodgovorni za obupno zavlačevanje, neučinkovito delo pristojnih organov in njihov popolnoma omalovažujoč in ponižujoč odnos do žrtev in vseh njihovih zahtev za povračilo vojne škode.
3. Zaradi tega, ker so izdali zaupanje in pričakovanja tudi teh volivcev, ter jih - milo rečeno - izigrali s puhlimi besedami o dobroti, uspehu, napredku in obljubah o človeka vrednem boljšem življe-nu, katerih niso bili sposobni uresničiti in dokazati z dejanji-
4. Zaradi tega, ker so tudi sokrivci pri ustvarjanju takih razmer, zaraid katerih bodo prenekatere žrtve vojnega nasilja postale še žrtve našega sedanjega administrativnega nasilja in političnih spletk.
Nobeno še tako vljudno opravičevanje in milo lepor-ečje zaradi objektivnih lai subjektivnih težav ne vzdrži kritike in nikomur nič ne pomaga. Ti nesrečni ljudje bodo postali le naši resnični hlapci Jerneji, ki bodo svojo pravico odnesli v grob. Takega sramotnega zgodovinskega madeža pa naša lepa in prijazna domovina res ne sme zapustiti prihodnjim rodovom.
Kranj, 8. oktobra 1997 Evgenij Valjavec, predsednik NO Združenja žrtev okupatorja 1941-1945 Kranj in član Društva izgnancev, Kranj
0 pomniku na Žalah
Izjava za javnost
Mineva že šestinpetdeset let od začetka tragedije, ki jo je okupator začel s svojim satanskim načrtom za iztrebitev slovenskega naroda. Prva in najmnožičnejša žrtev zavojevalca so bili izgnanci, ki so jim sledile še druge skupine prebivalstva s podobnimi žalostnimi usodami.
Vsem je znano, kakšne hude posledice je pustilo psihofizično trpljenje teh ljudi, ki so morali pred puškinimi cevmi zapustiti svoje domove, imetje in rodno grudo, ter s culicami oditi v neznano. Veliko jih je v tem čsus že umrlo - vsak dan jih je manj. Za preslano gorje jim prejšnja oblast ni namenila nikakšrne-ga priznanja, zadoščenja ali vojne odškodnine. To je generacija ljudi, ki so po vojni tudi sodelovali pri graditvi socializma, čeprav morda še kdo misli, da niso bili izgnani "za našo stvar". Zdaj so izčrpani in obnemogli, brez trdnega zdravja, ki nikomur več ne zagotavlja dolgega življenja. Čas pa se neusmiljeno izteka.
Ob trditvah in zagotovilih, da imamo demokratično, pravno in socialno državo, se v njej dogajajo nečedne stvari.
Nova slovenska zaveza postavlja na Žalah spominsko obeležje "žrtvam državljanske vojne na protikomunis-tični strani". Za otvoritveni datum, 25. oktober, so se dogovorili z nadškofom in znan je tudi že napis na obeležju, ki se začenja takole: "Devetnajst stoletij in pol po Kristusu in dvanajst stoletij, potem ko smo ga Slovenci spoznali, je kri zalila našo domovino - rdeče revolucije in državljanske vojne kruti sad..."
Iz tega smemo sklepati, da ta pomnik ni le pietetno dejanje do mrtvih, pač pa predvsem del prizadevanj za pisanje nove zgodovine Slovencev, za katero si prizadeva tudi Rimskokatoliška Cerkev v Sloveniji.
Najprej glede pomnika: nedvomno je, da ima vsakdo, naj je bil v vojni na katerikoli strani, pravico do groba in spomina. Prav je, da se s spominskim obeležjem ozna-muje vsaj simbolični grob tistim, za katere ni znano, kje so pokopani. Toda čemu na takšno spominsko obeležje izpisovati imena ljudi, ki svoj grob s spomenikom že imajo? Zakaj izpisovati imena, ki so že napisana na spominskih ploščah v njihovih domačih
far ah? Ali mar to ne kaže namere, da se iz pomnika naredi seznam, obtožnica, spomenik? Takšna namera s pietelo nima nič skupnega.
Napis na pomniku je zavajajoč in ni v skladu z zgodovinskimi dejstvi. Najprej glede Zgodovine: "Dvanajst stoletij, potem ko smo ga (Kristusa) spoznali, je kri zalila našo domovino..." naj bi govorilo, da je slovensko ljudstvo vse od pokristjanjenja pa do druge svetovne vojne živelo v miru in blaginji. Morebiti je zgodovino Slovencev res treba napisati na novo, nikakor pa ni takšna, kot jo predlaga omenjeni napis. Pokristjanjevanje Slovencev je trajalo razmeroma dolgo in je bilo nedvomno krvav proces; vsi naši predniki Kristusa niso sprejeli prostovoljno. Res je, da je skupna vera pomembno vezivo naroda, ni pa edino; tudi sosednji narodi so iste, krščanske vere in zgodovina izpričuje, da so bile tudi verske ustanove, zlasti tiste v obmejnih krajih, pomembna Žarišča potujčevanja.
Temu procesu lahko lepo sledimo po zemljevidih, ki kažejo krčenje območja, ki so ga poseljevali Slovenci; ne nazadnje, razviden je tudi v najnovejši zgodovini, v dobi fašistične okupacije slovenskega Primorja in Istre, ko so bili prav nekateri cerkveni hierarhi najbolj vneti zagovorniki poitalijančevanja.
Dejstvo je, da moramo biti Slovenci Rimskokatoliški Cerkvi hvaležni za pomemben prispevek k oblikovanju našega knjižnega jezika, razvoju pismenosti in kulture; a prav tako je dejstvo, da je le-ta požigala in uničevala slovenske knjige, katerih avtorji ali vsebina ji niso ustrezali. Rimskokatoliška Cerkev kot sestavni del fevdalne oblasti na Slovenskem ni bila nič bolj usmiljen gospodar od drugih fevdalcev in je objektivno delovala v interesu fevdalnih osvajalnih teženj, v slovenskem primeru v prid prevladujočega vpliva Dunaja. Da ni spodbujala oblikovanja samostojne nacionalne države, kaže že dejstvo, da smo Slovenci prvo lastno škofovsko konferenco dobili šele po osamosvojitvi, v nasprotju z mnogimi državami, v katerih je prav nacionalna Cerkev spodbudila oblikovanje nacionalne države. Dejstvo je, da je Rimskokatoliška Cerkev na Slovenskem poleg dobrih dejanj zagrešila tudi mnoga slaba in da je odgovorna tudi za prelivanje kriv in človeška Življenja v inkvizicijskih procesih, zažiganju "čarovnic" itd. Ne nazadnje, Rimskokatoliška Cerkev je s preganjanjem protestantov ustvarila prvo slovensko politično emigracijo. Delitev duhov in razkol naroda se v Sloveniji ni prvič dogodil leta 1941. ln tudi ta razkol ni izključno zasluga komunistov, nakazoval se je že leta pred vojno, spodbujala pa so ga tudi nepopustljiva stališča slovenske Cerkve do vsega levičarskega in liberalnega.
Napis, ki pravi ".. rdeče revolucije in državljanske vojne kruti sad..", s čimer naj bi se poudarilo, da je bilo obdobje 2. svetovne vojne tisto žalostno zgodovinsko obdobje, ko je rdeča revolucija prvič razdelila Slovence na dve strani, ni resničen. Slovenska zgodovina je bila, tako kot zgodovina vseh evropskih narodov, krvava. Nismo imeli lastne države, toda naši ljude so se bojevali in umirali enako kot pripadniki drugih narodov, le da za različne, vedno tuje gospodarje. Ti boji so bili včasih v interesu obstoja in razvoja slovenskega naroda, še pogosteje pa ne. Mnogo je v Zgodovini primerov, ko so se vojske bile na slovenskih tleh,
na obeh vojskujočih se straneh pa so bili pripadniki istega, slovenskega naroda.
V drugi svetovni vojni sta si v Sloveniji, tako kot v drugih okupiranih evropskih državah, stali nasprotni dve strani,   vendar  to  ni bila državljanska vojna. Slovenci tedaj nismo imeli lastne države; dele slovenskega ozemlja so okupirale in protipravno priključile sosede, nacistična Nemčija, fašistični Italija in Madžarska. Strani, ki sta si v drugi svetovni vojni stali nasproti, sta bili okupacijska vojska in policija s svojimi pomožnimi enotami, Žal sestavljenimi iz slovenskih ljudi, in narodnoosvobodilna vojska. Vsaka vojna je kruta, vsaka vojna je krvava, v vsaki trpijo nedolžni; v vsaki vojni se pojavljajo grozodejstva, v miru nedojemljiva, na obeh straneh. Največjo krivdo za to pa nosi tisti, ki je vojno začel. Druge svetovne vojne niso začeli komunisti, tudi vojne v Sloveniji niso začeli komunisti, niti OF. Ti so le organizirali odpor, ki je bil v razmerah, ko so okupatorji Slovencem namenili uničenje, saj jim niso priznavali niti statusa naroda, kaj šele pravice do lastne države, nujen. Današnja razglabljanja, da bi si Slovenci z mirnim sprejemanjem okupacije prihranili
mnoge žrtve, so brez vsake osnove: ni naroda v zgodovini, ki sta mu bili samostojnost in država podarjeni!
S takšnim napisom postavljala spominskega obeležja -kot kaže dogovor, v soglajsu z Rimskokatoliško Cerkvijo -ponavljajo tezo, da so bili dogodki na Slovenskem izključno "rdeča revolucija" in zanikujejo narodnoosvobodilni boj v celoti. To pa ne samo,  da ni v skladu z zgodovinskimi dejstvi, tudi ni v skladu s stališči, ki so jih doslej glede tega izrekli najvišji dostojanstveniki Rimskokatoliške Cerkve v Sloveniji. Naj spomnimo na izjavo slovenskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika na veliki četrtek, 7. aprila 1977: "... Oče naš odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim  dolžnikom.  Po tem evangelijskem nauku se moramo Kristusovi učenci ravnati tudi, ko presojamo preteklost, namreč to, kar se je dogajalo med narodnoosvobodilnim bojem in socialno revolucijo... Vse, kar se je v imenu krščanske vere krivic zgodilo, obsojamo - kakor smo obsojali med vojno in je obsojalo tudi takratno cerkveno vodstvo • in v imenu krivcev prosimo odpuščanja... "Nadškof dr. Alojzij Šuštar pa je prav tako na veliki četrtek, 12. aprila 1990, med drugim dejal: "...  Tudi v svojem imenu in v imenu slovenskih škofov danes ponovno poudarjam, da kot kristjani zavračamo vsako misel maščevanja, da vsem iskreno odpuščamo, da priznamo svoj delež krivde in prosimo odpuščanja vse, ki se jim je zgodila krivica in so doživeli preganjanje, trpljenje ali celo smrt, čeprav so bili nedolžni..." 26. novembra 1994 pa je bila objavljena tale njegova izjava: Na slovesnosti v Rogu smo dosegli spravo med mrtvimi. Sprava med živimi je težja naloga, je dolg proces in zato je treba, da drug drugega opogumljamo. Obe strani morata priznati  krivdo,  prositi za odpuščanje, si oprostiti in odpustiti. Pri vrednotenju narodnoosvobodilnega boja in dogodkov med drugo svetovno vojno je treba priznati, kar je bilo dobrega na eni in na drugi strani, pa tudi, kar je bilo slabega..."
Ivan Dolničar
a HALO -HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 | GLASOV KAŽIPOT
NaroČilo xa objavo sprejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na
Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 12.30. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubrikt: Izredno Ugodita.
VOZNIK INŠTRUKTOR - VPIS
V PROGRAM STROKOVNEGA USPOSABLJANJA
VOZNIŠKI IZPIT za vse kategorije
• BAB KRANJ - tel. 22-55-22
•BAB RADOVLJICA - tel. 714-960
• BAB JESENICE - tel. 86-33-00
NAKUPOVALNI Madžarska Lenti - 25., 30.10., Palmanova 29.10., Madžarske toplice 4 dni od 23.11. do IZLETI 26.11., Trst 28.10., 4.11. Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-887
PRED 7 LETI PRVI -DANES PONUJAMO NAJVEČ
VILJEM TURIST s.p. Tel.: 451-542
Tudi v oktobru vozimo vsako soboto in nedeljo v Gardaland. Cena ugodna' Naročila od 18. do 23. ure. GSM: 041/670-673
METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel: 411-510	Lenti 25.10., 6.11. nakupi Italija 23.10. GSM: 041/660-658
NOVO - NOVO VILJEM TURIST 451-542	Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO Nova relacija za izlete na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in PETEK ??oaT Ln0Vim 22°^ ^še priie,neiše' NakuP' Palmanova vsako sredo. Prijave: vsak dan oa 18. ao 23. ure, 451-542. Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! GSM: 041/670-673
DRINOVEC, 73R1E0VS0ZI    ^ 30,1°" ™ ^ iUG°DEN NAKUP ŽIV,L)	
HO KO KOMBI PREVOZI  Nakupovalni izleti Lenti vsak čet. in sob., Celovec pon in o*t Trbi? in tel.: 53-876 in 57-757                 Trst po dogovoru.	
REKREACIJSKO DRSANJE	Bled: vsako soboto in nedeljo od 18.00 do 19.30, vstopnina 300 SIT za otroke do 10 let, 600 SIT za odrasle. Če je na sporedu hokejska tekma, rekreacijsko drsanje odpade.
JEREB 621 773, 682 562	Nakupi: Lenti 30. 10. Brno 2 dni 21., 22 11., Budimpešta 2 dni 25 - 26 11 silvestrovanje - Praga 30.12. - 1.1.98.
DNEVI DUNAJSKE KUHINJE	V gostišču "Zala" v Britofu bomo do 2. 11. kuhali po dunajsko Seznanili se boste lahko s specialitetami, s kakršnimi strežejo v najboljših dunajskih restavracijah. Vabljeni!
V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA
SLIKARSKE RAZSTAVE: Do 24. 10. je v avli hotela Dobrna na ogled razstava del udeležencev XVI. slikarskega extempora Dobrna 97.
FRIZER za mlade in starejše, ki zaradi zdravstvenih ovir ne morejo k frizerju.
NA UGODNE CENE - POPUSTI!
VAŠEM DOMU Marjeta Kosmač, s.p., tel.: 451-836
VRTNARIJA "URŠKA" v mesecu oktobru vam nudimo 15 različnih barv MAČEH, LONČNE KRIZANTEME, u rtv ki a zemljo za grobove in sveče. Pri nas lahko naročite tudi IKEBANE za 1. november,
na um vrs.i *pn tanko pa 5oste dobi|i (udi vse vrste rezanega cvetja in zelenja. VLJUDNO VABLJENI!
Kokrict, tel: 064/226-006
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
Izobraževalni center Freising, šk. Loka, tel. 064/654-220
Nudimo vam ženske hlače, bluze, trenirke, moške, ženske in otroške pižame, spodnje dele trenirk... Vse to in še več iz lastne proizvodnje po zelo ugodnih cenah. Del. čas: pon. - pet. 9. -19., sob. 9.-12. ure. VLJUDNO VABLJENI!
15 % popust
ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "CVETKA"TEL.: 225-162 C. Staneta Žagarja 16, Kranj
RAZVOZ HRANE V CENTRU PLANINE
AGROMIX SERVIS IN TRGOVINA Ljubno 29, tel.: 731-009 Del. čas: od 8. -16. ure
EURO ŠOLA LJUBLJANA tel: 061/1326-026 in 061/1327-265
HALO KAVALIR
tel.: 330-133, 331-206
UGODNO: Motokultivatorji - GOLDONI, BCS, MUTA, z raznimi orikliučki
M* S3ePSC5 %%lfffiTS me^iza* UGODNofKo?nao1kja ,km,?•i^.,, °° ELF> antlfnz. akumulatorji Rezervni deli in ooDraviirv UNIVERSALE, IMT, ZETOR, BCS, MUTA, GOLDONI ŠKODA P°praV,,°-
Odlične priprave na maturo iz SLOVENSKEGA ANGLEŠKEGA, NEMŠKEGA JEZIKA in MATEMATIKE.
Obvestila
Skupščina organizacij za tehnično kulturo
Kranj - V četrtek, 23.10.1997, ob 18. uri bo v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju skupščina občinske zveze organizacij za tehnično kulturo v Kranju. Med njo bodo spregovorili o delu in finančnem poslovanju med obema skupščinama, razrešili dosedanje organe in izvolili novo vodstvo. Po podpisu pogodbe o združevanju v ZOTK Kranj bodo obravnavali in sprejeli statut zveze ter potrdili program dela in finančni načrt za leto 1998. Krvodajalska akcija
Tržič - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija za prebivalce Tržiča prihodnjo sredo in četrtek, 29. in 30. oktobra.
eja fakultetni spoznavni večer jutri, v sredo, 22. oktobra, v dvorani na Primskovem. Nastopili bodo: Kro-niks, Ten High, Full Fralour. Začetek prireditve bo ob 19.30.
Srečanje malih pevskih skupin Dovje - V petek, 24. oktobra, bo ob 19.30 uri v kulturnem domu na Dovjem območno srečanju malih pevskih skupin. Sodelovali bodo: mešani pevski zbor Društva upokojencev Dovje - Mojstrana z zboro-vodkinjo Ljubico Intihar, trio Prima Vista Jesenice - vodja Primož Ker-štajn, kvartet KUD France Prešeren Žirovnica - vodja Franc Legat, mešani oktet KUD France Prešeren Žirovnica - voditeljica Irena Kosmač in nonet Vasovalci KUD France Prešeren Žirovnica - voditeljica Mojca Legat. Vstop je prost.
V Gimnaziji gost iz Amerike
Ali vas je že kdaj pritegnila knjiga, mogoče film, ki je govonl o neznanem in skrivnostnem svetu brezkončnih planjav, deželi orla, bizonov in večne pip? miru? Ste morda celo kdaj zajadrali, seveda v svoji domišljiji, v ta svet Indijancev? ; Pustite sanje, sedaj imate pn-iožnost vse to doživeti. Pridete v sredo, 22. oktobra, ob 12.30. uri v šolsko knjižnico Gimnazije Kranj, kjer vas bo s seboj v ta zanimivi svet vzel pravi pravcati Indijanec, James Sonny Bear, ter vam predstavil etične vrednote, ples, obleki, glasbo in življenje Indijancev nekoč m danes.
Če želite izvedeti še kaj več in se poleg še prijetno zabavati, odložite svojega Karta Mayja za trenutek in ... pridite. Vabijo vas novinarji, literati in knjižničarji Gimnazije Kranj.
Razstave M
Življenje v Kamniku
Kamnik - V razstavišču Veronika bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli fotografsko razstavo Življenje v Kamniku. Predstavili bodo fotografsko razstavo, s katero se je Kamnik predstavil v Munsterlandu. Ob tej priložnosti blodo zavrteli tudi barvne diapozitive in videokaseto. Likovna razstava
Bled - V hotelu Astoria bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo del članov Likovne sekcije VIR Radovljica. Razstavo bo odprl dr. Cene Avguštin, na otvoritvi bo svoje pesmi recitiral Tine Benedičič ob spremljavi citer.
20. FIAP fotoforum mladi
Jesenice - V Kosovi graščini in na Osnovni šoli Toneta Čufarja Jesenice je na ogled mednarodna fotografska razstava 20. FIAP fotoforum mladi. Razstava bo odprta do 30. oktobra.
Prireditve )t
Pogovor z Gradišnikom
Radovljica - V okviru torkovih večerov bo danes, v torek, ob 19.30 povabljen gost Brane Gradišnik. Pogovor bo tekel o njegovi knjigi esejev Leta sedmih skomin, z avtorjem se bo pogovarjal Rudi Meden.
Dom čebelice Medke
Radovljica - V četrtek, 23. oktobra, ob 17. uri se bodo pred knjižnico A.T. Linharta zbrali otroci, da bodo skupaj odšli v Čebelarski muzej, kjer jim bo višja kustosinja Ida Gnilšak predstavila dom čebelice Medke. Fakultetni spoznavni večer
Kranj - Študentska organizacija fakultete za organizacijske vede prir-
Pohod Besnica - Podnart
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na pohod Besnica -Podnart, ki ga organizirajo v četrtek, 30. oktobra. Odhod pohodnikov bo ob 8.10 uri z rednim avtobusom (postajno mesto 4). Pohod sodi med lažje, ker je teren večji del raven, skupne hoje bo za slabe 3 ure. K spomeniku
Kranj - Planinska sekcija Iskra pri Planinskem društvu Kranj bo 31. oktobra organizirala pohod k spomeniku preminulim učencem in učiteljem takratne "iskriške šole". Dan pred 1. novembrom, t.j. petek, 31. oktobra, bo zbor ob 8. uri pred hotelom Creina v Kranju. Z osebnimi avtomobili se boste odpeljali do Ljubelja na parkirišče pred hotelom. Slabo uro je nato hoje pod žičnico na Zelenico, do spomenika, ki stoji tam,
kjer je "bela snežna gmota opravila svoje nerazumno delo", kjer se boste poklonili spominu. Nato boste s hojo nadaljevali še do planinske koče na Zelenici (še 15 minut), nato pa glede na voljo in vremenske razmere pot nadaljevali na Zelenjak (2000 m). Skupne hoje bo torej za 2 uri in pol in nekaj manj pri sestopu do avtomobilov. Prijave niso potrebne.
Koncerti
bo v četrtek, 23. oktobra, ob 20." koncert, na katerem bosta nastopi duetu Anja Burnik na flavti in Na« Čabronič, violina. Program konce obsega dela Bacha, Lullvja, BenjJ Mazosa, Plevela, Gebauerja, Moz* in Spohra.
Gledališče
Premiera komedije
Škofja Loka - Na Loškem m bodo v četrtek, 23. oktobra, ob W" uprizorili komedijo Sama in Bfl"J Spevvack z naslovom Naši MJ angeli v režiji Matije Milčinskega v izven, v petek, 24. oktobra, WJ predstavo ponovili za abonma rrm in izven, v soboto, 25. oktobra, PaZ abonma rdeči in izven.
Koncert v Hotelu Ribno Bled - V hotelu Robno pri Bledu
znam brati* berem
DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI
Planinski odmev Oblačila za jesensko turo
V tem letnem času je pravšnja izbira oblačil za izlet v gore tembolj potrebna premisleka, kajti dnevi so vse krajši, koče pretežno neoskrbovane, preseneti nas lahko ozab113, dež, sneg i mraz. Ob lepem vremenu je lahko jesenska tura nep ob slabem pa prav tako svojevrstna in romantična. Toda območje, ^ se podajamo in razmere, moramo poznati dobro. Pomembno zložimo v nahrbtnik rezervno perilo, tudi prehrano, zaščito ptov padavinam. material Oblečemo si perilo iz naravnih tkanin, bombaža, volne, termomd ^ ki se še posebno dobro obnese. Slednji vpliva znoj, ga oCJ.a|<tićne. omogoča suh občutek koži in toploto. Hlače pumparice so p< ^ ^ čeprav jih vse bolj spodrivajo dolge. Prav pa je, da so iz materiala, in je odporen na sprejem vlage. Dobro se obnese volna ali novejsi materiali. To velja tudi za pulover ali jopič, ki je praktičen, če ima p ^ ovratnik z zadrgo. Bolje se obneseta dva tanka, kot pen sam deD * or pa naj bo topla, ki po potrebi pokrije ušesa, brado in lica. Za hojo nav y ^ še dodatna bombažna čepica, da vpija znoj. Rokavice so obv trUifi zahtevnejše, vlažne ture, tudi povrhnje - zaščitne. Zaščita Pr°". na vrt1."' padavinam: anorak, povrhnje hlače, pelerina. Te si nadenemo sei ^ ker se sicer pretirano potimo. Izjema je ob vetru ali padavinah. An ima kapuco, hlače pa zadrgo po celi dolžini hlačnice, da jih lahko od>  ^ p ne da bi sezuvali čevlje. Priporočljivo je, da so izdelani iz mate ^pti;. dihajo i ne prepuščajo dežja. To velja tudi za palerino, leprav sluzi ^Qp\ tudi navaden, dovolj velik polivinil, ki ga primerno odrežemo. iu . j problem znojenja, žal ga tudi še tako dobra palerina ne prep' ifl koristen nadomestek je dežnik, ki ga pa ne moremo uporabljati v zahtevnejšemu terenu. remen3 5'
Odvisno od zahtevnosti in dolžine ter nepričakovanega Vr^^n^ izberemo omenjena ali še dodatna oblačila. Če smo jih skrbno izd omogočijo dobro počutje in varno vrnitev. • Peter Leban
S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111
Glavni trg 6, 4000 Kranj
tel.: 064/222-681
Blagajna:
vsak delavnik od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure ter uro pred predstavo.
J. Chinn: TAKŠNI IN DRUGAČNI, komedija
sreda, 29. 10., ob 19.30 uri za IZVEN in konto
Koledar za
mesec OKTOBER je bil objavljen v Gorenjskem
glasu 30. septembra!
KRAJEVNI ODBOR RK
PRIMSKOVO
Krajevni odbor RK Primskovo organizira predavanje "Preprečevanje in zdravljenje bolezni srca in ožilja", ki bo v petek, 24. 10., ob 18. uri v sejni sobi Doma krajanov na
Primskovem. Predaval bo dr. medicine Metod Prašni kar, specialist internist.
GOSTILNA jtfM&uĆ RESTAVRACIJA >        k       GALERIJA      "Pri Jožovcu" Beguni
! PROGRAM NARODNO - ZABAVNIH VEČERO
I V petek, 24.10. olj 19. uri
BRACO KOREN&KRASKI KVINTET f PREDSTAVA GLEDALIŠČA TONE ČUFAR Z JESENI
V nedeljo, 26.10. ob 18. uri v Mladinska igra PLEŠOČI OSLIČEK ^9
'informacije in rezervacije na tel.:064/73 f\J
DEŽURNI NOVINAR
35. STRAN • GORENJSKI GLAS
Sava skriva velike in težke ribe, pardon ribone
Dvanajstkilogramski kraljevski sulec
i*. _ _____ ~..        ......________/i.«oio hAon^ rmntil Janez Saiovic. no domače Molo>
I nedeljskega popoldneva mi je tokrat s svojim klicem (hvala bogu) zmotil Janez Sajovic, po domače Molov Janez, Čes da moram nujno priti na Rupo, ker da imajo tam nbona veli
velikana suka. Preveril sem in.
5fkJe za Savo, pod Besnico, '»•oktobra - To, da je sulec Jjjj naših sladkih voda, ve :sa*, ki na bregu namaka upanju, da nanj naaaaaajvečjo
ka
ki
trnek v "jame
3bo. To je potihem upal tudi J-auder Brane iz Ribiške 5'ne Tržič, ko je svojo Joisko palico opremil z do-JJJ močnim laksom ter nanj *vezal tako imenovani cof. tjnočil je prvič... Pa nič. »ze Še drugič, malo počaka n      ga zlomka - nekaj
Kk* Po do,Bih Petin min" JJJ D°rbe, ki bi jih mirne
j.USe lahko primerjali z boji emmgwayjevega starca v u "u J« s pomočjo Vihja ^jtnerja na breh privlekel ^ca. Hia, ampak ne navadna sulca, ampak pravega hb°na velikana.
s:c Pokazala, da ribji kralj, ki $a ga možaka potegnila iz t /e nekoliko pod Besnico, h,ta nič manj kot dvanajst 10gramov in da od gobca pa
do repa meri kar 102 centimetra.
Ker sam nisem ribič in mi je zato laganje o velikosti in teži rib tuje, mi to lahko
Eovsem verjamete, še pose-ej, če pogledate tole fotko. Brane je doslej lovil že lipane, pa postrvi, tako velikega ribona pa še ne. Sprva
je, kot je priznal, precej dolgo ribaril - no j a, khm, saj veste, na črno, nato se je pridružil kranjskim, kasneje pa tržiš-kim ribičem, član tamkajšnje ribiške družine ie še danes. In kot nalašč so bili prav taistega dne nekoliko višje ob vodi njegovi kolegi, da jim je svoje plen lahko pokazal, saj bi mu
sicer po stari ribiški navadi verjetno za zlepa ne verjel.
Ampak, kot sta mi povedala Brane in Vili jima je bil sulec vendarle nekako usojen, saj se je v vodi bolj slabo nataknil na trnek, in se je, ko sta ga po petih minutah zvlekla na su, sam snel z njega in bi jo kmalu popihal nazaj v vodo. Ampak tudi zaradi bogatih ribiških izkušenj se je vse dobro končalo. Tokratni asistent in kot mu je Brane v šali rekel trofejono-ša, pa je tudi prekaljen ribiški maček, saj se je na njegove trnke tudi že ujelo kar nekaj velikih rib.
Usoda sulca je že popolnoma zapečatena. V roke ga bo dobil preparatorski mojster, ki mu bo vdahnil večno življenje trofeje,, menda pa je tudi že povsem gotovo, da si boste meter in dva centimetra dolgega (preparirane-ga) sulca lahko ogledali v novoodprtem Copra baru na Rupi. • U.Š.
*^vje pa kljub prihajajoči zimi cveti!
kar dnen srao na na^ dežurni mobilni telefon prejeli Se I nekaj na las podobnih sporočil: namreč, nekaj dreves jn ^.°dločilo, da bo cvetelo, prednjačijo pa menda Češnje Ofcir ' na Planini v Kranju pa je zacvetel tudi kostanj.
"itno se je v teh norih časih ^kegljalo' tudi drevju, ki po n^ravno idealnem poletju jesen zamenja za pomlad. Po j^gi strani pa si cvetenje drevja lahko razlagamo tudi lta,P°£rditev, da letos pravega poletja sploh nismo imeli. Posla-     ^metys^a stroka pravi takole: cvetenje je j njg le«ica klimatskih vplivov, pravzaprav to po svoje ni i cvet  • ayadncga, ima pa eno slabo lastnost - jesensko Drju ?e drevje izčrpa, kar pa se bo zagotovo poznalo na I mn<>dni letini. • U.S.
^tradicionalni medicinski družabni ples
Ječanje na plesišču
Než OJtt°bra - Gorenjsko zdravniško društvo, ki ima svoj «rgani na Bledu je v soboto, v blejski kazinski dvorani PtaVj, lra'° že šesti medicinski družabni ples. "Ta ples je idraVQjj*av ena redkih možnosti, da se srečamo kolegi ii»st y Pogovorimo in vsaj za en večer ob strani postimi ^edseH danJe skrbi," je družabno srečanje na kratko označil J^Hk društva Branko Rubej.
Prva kaseta in CD Kiki banda
Člani ansambla Kiki band, ki se jih verjetno še spomnite kot ene naših minulih glasbenikov meseca, so nas poklicali ter povedali tole: povsem gotovo je, da bo že v kratkem izšla njihova nova oziroma pravzaprav prva kaseta. V Studiu Krajnik so že posneli vse pesmi, za prihodnjo soboto pa v diskoteki Fajn klub v Gorenji vasi pripravljajo predstavitev vseh svojih novih pesmi oziroma, z eno besedo - žur. Pravzaprav bo poleg kasete izšel tudi svetleči plošček, tako na enem kot na drugem nosilcu zvoka pa bo osem pesmi.
Kikijevci po obljubah in zagotovilih ostajajo takšni, kakršne poznate že iz njihovih nastopov, med njihovimi vzorniki pa so menda zelo visoko glasbeniki tega meseca - gamsi. Kaseta in tlačenka bosta izšli v samozaložbi, vsi, ki bi o Kiki bandu radi izvedeli še kaj več, pa pobrskajte med starimi časopisi ali pa avoje pisemce pošljite na na naslov: Kiki band, Selca 18. 4227 Selca. Nekaj njihovih novih pesmi je že moč slišati na nekatirih radijskih postajah, naj pa za konec omeninmo le nekaj najbolj vročih naslovov: Rad bi, Ti, Želim te. Avtorstvo glasbe je povečini njihovo, pri besedilih pa sta jim poleg Uneta Kalana na pomoč priskočila tudi brata Krajnika. Torej NA POSLUŠANJE! • U.S.
Pri šestdesetih sem se še enkrat rodil
Jelovica, 18. oktobra • Florjan Tišler iz Krnice pri Gorjah, ki je sicer nadzornik v Triglavskem narodnem parku, je imel v soboto zares velik 'krompir'. Enemu od kmetov je manreč pomagal pospravljati podrt les, posledico žledoloma, ki je v začetku letošnjega leta prizadejal tudi jeloviške gozdove. Kot je pripovedoval, sta bila nekoliko višje nad mestom, kjer so tistega dne žagali, dva velika podrta hrasta. Iz njemu neznanega razloga se je eden od štorov, ki so ostali za velikimi drevesi, začel valiti v dolino. Ker so ravno takrat Žagali z motorno žago, nihče ni slušal hrupa, ki ga je povzročilo reraikanje štora. Začutili so le, da so se tla začela tresti. Jtor pa se je iz prav tako neznanega razloga neposredno za Florjanom tudi ustavil. Vsaj tri tonska gmota korenin in zemlje se je prav čudežno ustavila, povsem pravočasno, Florjan pa je ob pogledu nazaj ie debelo pogledal in se prav pošteno ustrašil. Ce bi se štor ne ustavil, bi bilo zagotovo po meni, Če jo pri tem ne bi skupil še kdo drug. Zanimivo je, da se je nekaj podobnega letos primerilo tudi v Trenti, Tam se je pri gozdnih delih po bregu prav tako začel valiti štor, le da je ta pod sabo do smrti pokopal enega od nadzornikov Triglavskega narodnega parka ter cestnega delavca. Prav zato lahko upravičeno rečem, da sem se dedolgo po praznovanju šestdesetega rojstnega dne pravzaprav ponovno rodil."
Florjan Tišler pa je kljub svojim sorazmerno visokim letom se vedno zelo živ in aktiven. Poleg obilice dela, ki mu ga prinaša služba nadzornika parka, je na Pokljuki postavil 'kožarico' bivališče iz lubja, v kakršnih so nekdaj stanovali oglarji. V taisti koči je nato preživel kar nekaj Časa, saj je prijatelju pomagal kuriti kopo, reportažo o tem pa vam bomo pripraviti že v prihodnji številki Gorenjskega glasa. • U.Š.
Uspela medobčinska vaja
Tunjice, 20. oktobra - Konec tedna so v Tunjicah imeli več prireditev. Tako so bila na igrišču pri šoli različna tekmovanja, v petek pa je bila medobčinska gasilska vaja na območju mizarske delavnice v Tunjicah. V vaji so sodelovala prostovoljna gasilska društva Kamnik, Tunjice, Kamniška Bistrica, Gojzd, Spodnji Brnik in Cerklje. Sodelovalo je blizu sto gasilcev z avtomobili in črpalkami ter lestvijo. Vajo sta vodila poveljnik sektorja Kamnik Janez Repanšek in in občinski poveljnik iz Cerkelj Janez Žnidar. Ocenila sta, da je vaja uspela, tako kot lani, ko je bila podobna skupna vaja na Lenartu v občini Cerklje. • A. Z.
Medicinski ples je Setih 1 ?^pravil° v °semde-^ravn £• ' vendar pa so NjjSf tradicijo vmes žal
h tretiV Xendar Pa letoSnJi ^le i p es spored ven-8orenj„nvaP°veduje, da bodo l PrihrJ? -zdravniki tradicijo *o b0; dnJe vendarle nekoli-
Uto\ tno vzdrževali. ^Hie« S° Rles namesto elitni Vki °*Vali družabni, ter tej gS p i Prirtedili pro-?%if„0leS obilice plesa ob NiteljS?mbla Music box, je |1 lun; lavko Podboj poskr-
&r. T;J za obilico družabnih ^ je „ P.a niso bile kar tako, !riPadlaajbolJšim v vsaki igri Si n, naŠrada, med nagra-% J* sta bili najbolj zani-"gotovo vikend v enem
žetoni blejskega Casinoja. Družabnega večera si brez gala večerje seveda ni moč zamisliti, ob vsem plesu igrah in dobrotah pa se je seveda vedno našel čas, da so si poklicni kolegi in prijatelji povedali to in ono, obenem pa vsaj za nekaj zmic skušalui pozabiti na svojhe vsakdanje skrbi.
Večer je popestril tudi srečelov, nagrade zanj pa so prispevali sponzorji tako lai drugače vezani na medicinsko stroko. Udeležba v primerjavi z zadnjimi tremi plesi počasi raste, zatorej o usodi plesa medicincev prihodnje leto ne gre dvomiti.
• U.Š.
Adidasov tek svetlobe v Škofji Loki
_^ __-u („„i«, ci,mih cfrani ?floornv!tev sredstev za oark za slepe.
Škofja Loka, 21. oktobra • V Centru slepih in slabovidnih Škofja Loka so v petek slovesno zaključili akcijo Adidasov tek svobode, s katero so zbrali del sredstev za izgradnjo parka za lepe. Župan Igor Draksler obljubil sodelovanje v prihodnjih akcijah.
V sredini junija sta na stadionu v Brežicah za slepe tekla ultramaratonca Sladjan Dragojevič in Dušan Mravlje, sponzorska sredstva, ki so jih ob tem zbrali organizatorji, pa je v petek Dušan Mravlje
Srečanje petinpetdeset letnikov
Moste, 20. oktobra Pred petimi leti, ko so tisto leto praznovali srečanje z Abrahamom, so se možje in žene iz
fare v Komendi prvič srečali. Takrat so sklenili, da se čez pet let spet dobijo in proslavijo 55-letnico. Tako so se tudi zbrali minulo soboto zvečer v gostilni Pri Olgi v Mostah. 24 jih je bilo in med njimi jih je kar nekaj, ki so naročeni tudi na Gorenjski glas. Obvestil nas je Ivan Hlade s Križa in bili so prijetno presenečeni, ko smo jih slikali in jim zaželili tudi v imenu Gorenjskega glasa še obilo zdravja in takšnih družabnih srečanj v prihodnje ob praznovanju jubilejev. • A. Ž.
strani zagotovitev sredstev za park za slepe, kjer bodo slednji imeli idealne pogoje za rehabilitacijo na področju orientacije v prostoru, po drugi strani pa bomo s tem parkom lahko pokazali načrtovalcem urbanih naselij, kako z majhnimi posegi prostor urediti tako, da se bodo v njem brez večjih težav lahko gibali tudi slepi," je dejal Koprivnikar.
Zaključka akcije se je udeležil tudi škofjeloški župan Igor Draksler, ki je poudaril, da humanitarnega dogodka vse
nraanizatorii Pa je v petek Dušan Mravlje pouoaru, oa numanuaraega uu™ v«^
f^ffiSo&u^Sa slepih in slabovid- kakor ne bi bilo brez neutrudnega Dušana
nTXr£u 'Koprivnikarju. "Presenetila nas Mravljeta in obljubil, da bo "pri.^.^
te nriSavljenoit in srčnost Brežčanov, ki humanitarni akciji sodelovala tudi Občina
» podprli akcijo. Njen pomen je po eni Škofja Loka." • M.A.
m 004/223-111
Z Gorenjskim glasom ob vinu in Martinu
Martinov "drugi polčas"
Kljub temu da Gorenjska ni najbolj poznana kot vinorodni del dežele na sončni strani Alp, se Gorenjke in Gorenjci odlično spoznamo na dobra vina ter na običaje, imenovane "martinovanje". Na Martinovo soboto, 8. novembra, bomo za bralke in bralce Gorenjskega glasa pripravili več Martinovih izletov v vinorodne predele Slovenije, po nekaterih vinskih cestah in pri vrhunskih pridelovalcih vin organizirali pokušine letošnjega letnika ter degusta-cije najboljših vin, značilnih za posamezna vinorodna območja. Štirje Glasovi Martinovi izleti v "prvem polčasu" v soboto 8. novembra - v Pomurje, kjer bomo gostje Zdravilišča Radenska; v Goriška Brda do Kmetije Prinčič; v Slovenske Konjice in v Zreče k vinarjem Zlatega Griča; ter po Dolenjskem, na obisk k Živilinim trgovcem v Brežice, na Bizeljsko in v Dolenjske Toplice, so že zasedeni in za soboto, 8. novembra, za te štiri izlete ne zbiramo več predprijav.
*
Zato smo v sodelovanju s Petrolovo OE Gostinstvo, motel Podlehnik, pripravili še eno "Martinovo rajio": v soboto, 8. novembra, na Ptuj. Poleg ogleda haloškega vinorodnega okoliša bo v programu izleta kulturni program v cerkvi Sv. Martina v Hajdini, sprehod po Ptuju, kjer bo organiziran "Martinov semenj", zatem pa martinovanje z Martinovo večerjo v Petrolovem motelu Podlehnik.
*
Večina martinovanj po Sloveniji bo sicer 8.
novembra, vendar pa marsikje turistični delavci ie
pripravljajo tudi "drugi polčas", ki bo teden dni
kasneje, v soboto, 15. novembra. Za ta dan
pripravljamo prima Glasov izlet: v Škofji Loki
bomo začeli, prevozili - z običajnimi postanki -
skoraj vso Gorenjsko do Rateč, opravili "inventuro"
trgovin v Trbižu, se čez Predel vrnili v domovino, dve
uri namenili zgodovini, zatem pa martinovali v Mostu
na Soči. Gostje Glasovega izleta bodo člani
popularnega ansambla "BP - Boh pomagej", ki
nastopajo s sloganom"Tristo kil čiste glasbe". Izlet bo
vodil Tomai Gruden. *
Informacije in prijave za navedene Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 = malooglasna služba Gorenjskega glasa; ali 064/ 223 - 111 = tajništvo Gorenjskega glasa. Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom.
Za prijetno počutje na Glasovih izletih v letu 1997 skrbita:
ARVAJ
PIVOVARNA UNION
m BOJIM SE MOKRE
CESTE IMAM DOBER
m
Dušan Jerala s.p., Škofja Loka
od ponedeljka do petka od 7.30 do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure, nedelja in prazniki - ZAPRTO
Delovni čas:
NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O.
<2? D o D    <=>    0 ®W D^LMbK
Logatec • Triaika 148 • tel.:061/741 632 • fax:061/741612
TURISTIČNA AGENCIJA ODISFJ
Maistrov trg 2, 4000 Kranj, Slovenija tel:064 2211 03, 2211 39,fax:0()4211 790
lEHNE+HOi^E enkratno doživetje
ISCHIA datum odhoda: 25. oktober 1997
ORVIETO (najlepša gorska katedrala v Italiji)!
POMPEJI (najlepši evropski arheološki kompleks)
C/\PRI (mondenost in parfumi)
TERMALNI BAZENI 36 C+FAKGO V HOTELU
36 km peščenih plaž ob Tirenskem morju (20 C) I CENA: 399 DEM
Posebna ugodnost za bralce Gorenjskega glasa Plačljivo na več čekov.
ŠTUDENTKE in ŠTUDENTI!
Vzemite Gorenjsko s seboj na faks!
Tako pač je - po tako ali drugače lepih počitnicah se je 1. oktobra začelo študijsko leto 1997/98. ®®IEISS5(JJ©IEIIGLAB Vam ponuja prijetnejše in pestrejše dneve v novem študijskem letu, vse tja do uspešnega konca Vašega študija: naročite časopis, ki redno izhaja že pol stoletja, na vaš začasni naslov v času študija. Splača se, tudi zaradi 2 + 1 ugodnosti:
1/ do konca letošnjega koledarskega leta boste časopis prejemali brezplačno
2/za prvo polletje 1998 je naročnina samo polovična, ravno tako za vsa nadaljnja trimesečja (če želite, ga boste prejemali tudi med naslednjimi počitnicami) 3/ v letu 1998 bomo vse gorenjske študentke in študente, včlanjene v MLADINSKI SERVIS KRANJ, povabili na žur in za vas, ki boste naročili 0®IM5r<JJSMGLA8, bo povabilo izjemno ugodno
NAROČAM
za najmanj eno leto
Ime in priimek:.........
Naslov:.....................
Podpis:
Opomba: v primeru dvoma v verodostojnost podatkov na tej naročilnici bom Gorenjskemu glasu dostaviV-a/ dokazila o rednem študiju, ker posebne ugodnosti veljajo izključno za študentke in študente
P.S.: Naša posebna ponudba velja tudi za gorenjske dijakinje in dijake, ki v času šolanja začasno bivate v dijaških domovih ali pri zasebnikih izven Gorenjske.
REKREACIJA ZA OBČANKE IN OBČANE V OBČINI NAKLO SE BO ODVIJALA V TELOVADNICI OSNOVNE ŠOLE NAKLO PO NASLEDNJEM RAZPOREDU:
STAREJŠE IN MLAJŠE UPOKOJENKE AKTIVNI OBČANI OBČINE NAKLO DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA NAKLO
Občina Naklo Občinski urad Glavna cesta 24, 4202 Naklo tel.: 064 471 890, faks: 064 471 688
PONEDELJEK
SREDA PETEK
OD 18.00 DO 19.00 URE OD 19.00 DO 20.00 URE OD 20.00 DO 21.30 URE
OD 20.00 DO 21.00 URE
OD 19.00 DO 20.00 URE
AKTIVNE OBČANKE OBČINE NAKLO ODBOJKA OBČANI NAKLA
Komisija za šport občine Naklo
OSMRTNICA
Umrl je naš sodelavec
SREČKO USSAI
Od dragega sodelavca se bomo poslovili jutri, v sredo, 22. oktobra 1997, ob 16.00 uri na pokopališču v Begunjah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE NA GORENJSKEM
MALI OGLASI
® 223-444
APARATI STROJI
AKUMULATORJE Vesna, Topla, Bosch, Fulmen, Atsa za vsako vozilo z dveletno garancijo, brezplačno montažo, nudi najceneje AGROIZ-BIRA PROSEN Čirče, ©064/324-
802_24052
OLJNI GORILEC, malo rabljen, prodam. ©245-478 24187
Prodam ŠIVALNI STROJ PFAFF in PLASTIČNO CISTERNO za kurilno olje 1000 I v pocinkanem oklepu. 0245-560, popoldan 24198
Prodam CISTERNO za olje 1000 I, ter črno klubsko mizo. ©862-553
24201
Prodam zelo malo rabljen MOTO-KULTIVATOR 10 KM Gorenje (velika kolesa). © 84-394 24204
Prodam trajnožareči ŠTEDILNIK, električni štedilnik, cena ugodna. ©421-394 24211
Prodam nov stroj Knakar za stiskanje gumbov in PEČ gašperček.
«51-45 8 24213
Prodam več dobro ohranjenih šivalnih strojev. ©714-571 24216
Prodam klimatsko napravo (gretje in hlajenje) nujno. ©66-416, Božo 24239
RDS STEREO
89.8 91.2 96.4
RADIO SORA
DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI
Prodam OFSET TISKARSKI STROJ Dominant 714^ dobro ohranjen.
©311-955 , 24251
Prodam miz. PORAVNALNIK 40 cm in KROŽNO ŽAGO za rezanje drv.
©641-461 24267
Ugodno prodam CIRKULAR 2,5 KW z lesenim, hrastovim ogrodjem.
©714-803 24268
Prodamo KOMBINIRANI STROJ za obdelavo lesa, dimenzije obdelovalca 120 x 260 mm. ©301-170 24269
Prodam SLAMOREZNICO Eple 800 in KOSILNICO AEB. ©738-244 24274
PRALNI STROJ Gorenje ter TA peč 4,5 KW, prodam. ©332-350, 325-
9 1 7 24275
Ugodno prodam novo P^'^n Turbo Grill 2000. Informacij P ©324-979 od 15-16. ure TRAJNOŽAREČO PEČ, malo rablje-
no, prodam. © 065/79-601
prodam. ©82-973, po 18. uri
Prodam samonakladalno P^°Ln SIP 17 kubikov, zgrabljalnik ročni cm širine ter motorno KOSILNi Lamborgini del. površine 120 c ' ©731-009_
Samonakladalno PRIKOLICO 24 kubično, prodamo ali menjamo živino. ©068/44-765 _J*>
ŠROTAR za mletje žita za krmo J govedo, prodam. ©641-015 _J^,
ELEKTRIČNI PISALNI STROJ J kovčku z manjšo okvaro ufl^,
Zelo ugodno prodamo novo LITO ŽELEZNO KOPALNO KAD in *ur PERSBUSCH. ©491-494
Prodam prenosno CB postajo ma9 netno mobilno anteno, P°ln" ©730-735 24
mmmm
tel.:311-545,312jgl
11 m 11 m 1 ni 1111 umi 11 raoce
GR. MATERIJ.
Suh, smrekov in borov oPffzije ladijski pod različne dim»• v6, ugodne cene, možnost d° ^ ©641-103 ^**< Prodan^ nove SALONITKE, ®M 0
cm. ©061/59-587
do
LESTVE IZ LESA vseh vrst fi fl dobite - Zbilje 22 ©061/611-°'
23972
Schidel DIMNIK tuljave, dolžin poceni prodam. ©723-448^.^
Prodam 50 lesenih PONT, do^ 3,60 m. Poklukar, Žeje 12
m 86x129^45
prodam. ©58-463
Prodam ŠPIROVCE 14 x12*7^ kosov. ©311-049
IZOBRAŽEVANJ^
-■--C*p0y'
Kupim knjige za 1. letnlK ^
©422-489____
INSTRUIRAM ANGLEŠČINO Z*^ 0 403-211
KUPIM I
Odkupujemo vse stare ^Jjk niške predmete (pohištvo, ur®!sfl !' kovance in razglednice). v.# predmete tudi restauriramo. $ KA, Tavčarjeva 7, Kranj^a^v
ODKUPUJEMO vse vrste SJA # KEGA POHIŠTVA - ure, u"1"^ nakit, kovance, razgledniceL^pV mo tudi kvalitetne R^VipKr TORSKE USLUGE. ANTIKA.^t Gregorčičeva 8, Kranj ©211 ' 471-534
URŠKA
(več kot plejjnajg^
V Kranju, Škofji Lok' Radovljici in na Jesenicah
064/415
Kupim hidravlični nakladač, zadnji ^točkovni priklop, leon ali Riko.
O688-501 24196
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, DRULOV-KA, PREDDVOR TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE IN VEČSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO!. © 227-
*«2 24311
RADOVLJICA, BLED, JESENICE, KRANJSKA GORA, LESCE TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE IN VEČSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO!
« 863-150 24312
B^oblane COLARICE 4 in 5jn, ter [JjjATlSČE za Megan, kupim.
Prodamo: KRANJ - v novo pozidani hiši v mestnem jedru prodamo v pritličju hiše poslovne prostore (trgovina, servis, pisarne), v nadstropju stanovanja, cena - 1.570 DEM/m2, K3 KERN
801-
24317
jokali
CERKLJE oddamo 47 m2 poslovne-cLPv0stora (trgovina, servis, agen-opreme ni, tel. in CK. K 3 fav^d-0-0' ©221-353, 222-566 in 21221-785 19724
Pfoda
ln : 2 veliko konferenčno ^dvorano "Pisarnami. K 3 KERN, 221-353,
LOKAL poslovni prostor 15 m2, v starem delu Kranja, prodamo. LOCI ing. 225-116 24226
V centru Kranja takoj kupimo prostor 10-20 m2, lahko potreben popolne obnovitve. LOCI ing. 225-116 24228
Poslovni objekt: trgovina 130 m2, bar 70 m2 in pisarne 120 m2 v Stražišču, prodamo. LOCI ing. 225-
116 24232
V Kranju K.S. Vodovodni stolp oddamo v najem nov poslovni prostor, velikosti 18 m2. LOCI ing. 225-
116 24237
Prodam beli KROMPIR, KORENJE, zelje v glavah in race. ©421-499
24240
Prodam LONČNE KRIZANTEME, mačehe ter zbiramo naročila za idebane. ©451-532 24245
Prodam uležan HLEVSKI GNOJ z listjem. ©802-040 24283
Prodam KORENČEK rumen ali rdeč, POR in PETERŠILJ. ©061/841-059
24321
Prodam DOMAČ ŠPEH. ©491-203
24331
Prodam kislo ZELJE in Varaždinca v glavah. Žabnica 55, ©311-812 24336
JEČMEN prodam Poljšica 4, Podnart, ©731-164 24349
Ugodno prodam REPO za kisanje ali KRMO. ©401-254 24359
fax
20824
QbiBuamo KRANJ starejši gostinski 5Lpisarni
^66, in fax 221-785
sP*0DAMO Lesce - poslovni objekt Prostori v pritličju, nadstropju in ''ansardi, skupne površine 2040 m2
221 78ERN' 221 "353, 222"566, fa}
D , d.o.o., Poljščica H°ljščica 6, 4244 Podnart
tel.:064/731 615 Odkupujemo smrekovo, Ukouo, jesenovo, javorovo, češnjevo hlodovino in celulozni les. Les ^vzamemo tudi na panju.
Plačilo takoj oz. ^ '5 dan po prevzemu.
^? HUJAH oddamo 60 m2 novih r^ovnih prostorov za 1.000 DEM/ ^sec. SVET NEPREMIČNINE, 330-
K^rajeno POSLOVNOHJŠOJjlizu
Radovljica - Poslovni
prostori za pisarne v središču Radovljice, 53 m2, s telefonom in centralnim ogrevanjem,
oddamo. Tel: 064l715-515,do 15. ure
ODDAMO hišo, vrt, CK, za poslovno stanovanjske prostore ter skladščni prostor. ©330-606_24241
POSLOVNI PROSTOR na Planini III., zelo ugodno prodamo. © 212-347
24291
KOLESA
S&a Prodamo" Cena 360.000 DEM. ^NEPREMIČNINE, 330-112.
Jokolicj Begunj PRODAMO poslov-Ci.avbo' 900 m2, za 450.000 DEM. ^ NEPREMIČNINE, 330-112.
y---
«taj6ritru Kranja prodamo zgornjo Prte niže in poslovni prostor v mo,clu. v skupni izmeri 150 m2, z v^°stjo trgovske dejavnosti, pre-AciciiD cena po dogovoru. 643 493Krani (064) 223'485 ali (0609)
prodamo gostinski objekt v
puuamu gusiiriSM uujoim \
ih d« !niU| 100 m2 skupnih notranje™• s Pokrito teraso 60 m2 z dob  pr,,kliucki in z vso opremo, na
H?? Priključki in t. teS1 lokaciji, možnost prevzema ArlciiCena 410.000 DEM. garanj (064) 223-485 ali (0609)
^ranju oddamo poslovni prostor 32 riai^p!"it,ičiu. z odkupom inventarija, A^nina 500 DEM 643 493Krani (°64) 223-485 ali (0609)
*aRiSAMo KRANJ gostinski lokal KRAM 1 stri»sko pripravo hrane, Površin >cc:a 150 m2 pisarniških K Ran J L1 nad. poslovne stavbe. Primernih m2 skladišča in 60 m2 TER ornn 2a Pisarne, KRANJ CEN-dAk arno trgovski lokal z izložbo NEp&Jokaciji, 67 m2. DOM 650-i|,Ml^NlNE, 22-33-00. 0609/
"»»^■153 • 21145
MrSi^P °ENTER 80 m2 v atriju dejavn^ . 9ostinsko ali trgovsko tr3ov<4i°i', Je|enov klanec manjši ^es nn°kal, cca 30 m2, 400 DEM/ °0. 0Sn?,M NEPREMIČNINE, 22-33-<^^65Q-123 21146
v centru KRANJA po-cana "»Sir2 Pr|merno za gostinstvo, ^ Pinti0,000 DEM, prodamo lokal °Prern?ni' 33 m2 v pritličju, cena z 221 £° = 120.000 DEM. K 3 KERN, >'S»^222-566,221-785 22135
hiSe N^CENTER v atriju meščanske Povki*3"10 250 m2 uporabnih ^ST \£a POSLOVNO DEJAVNO nJPGOVSKO ALI STORITVENO, ORr^l NEPREMIČNINE, 22-33-
<^ŽP^65Q-123 23623
^DriU! P°SLOVNI PROSTOR 18 ^219 n6ren za različne dejavnosti.
___._23906
IP^M? oddamo POSLOVNI PROS-Htovi r»ai;no/ v centru Jesenic, na Ur6   cesti. ©35-468 od 9. do 12.
"jjj"^-««.__^ _ 24223
.',okal cca 10 m2. v Kranju 2s~1l6  ali W' kupimo. LOCI ing.
Prodam MOŠKO KOLO na 10 prestav, poceni. ©57-786 24362
Star MOTOR PUCH, BMW, DKW ali podobno lahko nevozen, kupim.
©78-991 24215
Prodam MOTORNO KOLO JAMAHA FZX 750,1. 95,18000 km + prtljažnik, za 11000 DEM. ©77-675 24222
PIAGGIO Ape Poker, 1.91, prodamo. AVTOGARANT ©634-231 24260
Prodam KAVVASAKI G PA 750 R, I. 87, prevoženih 55000 km, redno servisiran. ©718-793 24360
AVTOMATIK M 3, I. 86, lepo ohranjen, cena 220 DEM, prodam.
©631-980 24368
OBVESTILA
KRIZANTEME za šopke in ikebane dobite pri Novaku, Prebačevo 31, ©326-394 24220
W-VIDEO-AUDIO-HI~FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA
|fU) piorueen 0Sfaerwood
,...n&5t"':.™'"
PANASONIC MIHI STOLP
* NA S CD PLOŠČ IN
* MOČI 2x 50 »V ms
ZA NEVERJETNIH
POSESTI
Prodamo: Strahinj - visokoprilično podkleteno stanovanjsko hišo, cena 330 000 DEM, Stražišče nadstropno podkleteno HIŠO s prizidkom garaže, parcela 599 m2, cena 250 000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19710
Prodamo v bližini Kamnika staro kmečko hišo na parceli 1800 m2, hiša stoji ob glavni cesti, cena 210.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19712
BLED v mirnem, zelenem okolju prodamo starejšo hišo z garažo in vrtom, KRANJ ČIRČE novejšo samostojno hišo z vrtom, 450.000 DEM, ŠKOFJA LOKA Dolenja vas novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, BLED ZASIP dvosta-novanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 21138
U
UUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
Visoka šola za managemet
Dodiplomski študijski program
MANAGEMENT
(visoka strokovna izobrazba, VII. stopnja)
3. letnik izrednega študija, ki bo potekal v Škofji Loki. Vpis: 6.11.1997
Vpisni pogoj: diploma višje šole (po programu, sprejetem pred 1.1.1994) Prijave sprejemamo do 30.10.1997.
Informacije: 064/656 137 ali 066/21 020 03
HALO
KAVALIR
V CENTRU PLANINE
tel.:330-133 tel.:331-206
PRODAMO KRANJ Struževo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo 95000 DEM, KRANJ Struževo na parceli 800 m2 hišo s 100 m2 bivalne površine, 130.000 DEM, VODICE novo dvostanovanjsko hišo + 2 garaži na parceli cca 900 m2, KRANJ S v mirnem okolju manjšo visokopritlično hišo z vrtom, 190.000 DEM, KRANJ ČIRČE poslovno stanovanjsko hišo v izgradnji, KRANJ PRIMSKOVO nadomestno gradnjo na parceli 2500 m2, PRODAMO LJUBNO pri Podbrezjah nadomestno gradnjo na parceli cca 500 m2, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123
VIKENDE PRODAMO: Triglavski narodni park Gorjuše, Poljanska dolina, Stiska vas pod Krvavcem, Atomske toplice, prodamo več vikendov na lepih lokacijah. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 21141
KUPIMO GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji, BLED hišo z vrtom na lepi, mirni lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123
21141
KRANJ Primskovo 2500 m2 ob cesti za poslovno stanovanjsko gradnjo, MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna vikend parcela, 65 DEM/m2, lok. dok. PREBAČEVO manjšo zazidljivo parcelo na robu naselja, GOLNIK 959 m2 v hribu, elek. , voda, tel., ob parceli. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123
21142
PRODAMO HOTEMAŽE več manjših parcel ob zelenm pasu, LJUBNO pri Podbrezju nadomestno gradnjo na parceli cca 500 m2, KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123
Prodamo manjšo kmetijo s parcelo 9300 m2 v Poljanski Dolini, cena 140.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, tax 221-785_22136
PRODAMO: v bližini KRANJA prodamo starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 580 m2, cena 165.000 DEM, K3 KERN © 221-353, 222-
566, fax 221-785
PARCELE KUPIMO: KRANJ okolica za znane kupce kupimo več manjših gradbenih parcel in večje kmetijsko zemljišče - travnik, gozd. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/
650-123 22331
Prodamo zazidljivo parcelo 2760 m2 z gradbenim dovoljenjem iz Škofje Loke proti Poljanski dolini, cena 125.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785_23069
PRODAMO več parcel v okolici Begunj, K3 KERN, 221-353, 222-566, tax 221-785 23070
PRI NAS JE DENAR. VREDeN\ VEDNO VEČ
IZPOSOJA SONV V10EO KAMERE
CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055
OTR. OPREMA
Ugodno prodam dobro ohranjen OTROŠKI KOMBINIRAN VOZIČEK.
©633-000 24277
OSTALO
Ugodno prodam SLIKE - naravo. Delam tudi po naročilu. ©421-374
24238
SNEGOLOVILCE si priskrbite sedaj -ugodne cene in možnost plačila na obroke. ©725-319 24270
V bližini RADOVLJICE prodamo novejšo, komfortno opremljeno stanovanjsko hišo z vrtom. Cena 480.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
V Radovljici ODDAMO visokopritlično hišo, 200 m2, z vrtom in možnostjo poslovnih prostorov, najemnina 1.800 DEM/mes. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
V Ribnem pri Bledu ODDAMO nov vikend, 80 m2, CK, tloris 7x6 m, najemnina 750 DEM/mes. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
V Žireh PRODAMO zazidljivo parcelo, za stanovanjsko hišo ali vikend, ugodno. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
V Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseljivo hišo na vsaj nekaj zemljišča za znanega interesenta. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
V okolici Kranja kupimo zazidljivo parcelo, po možnosti z lok. dokum. oziroma z objektom v začetni gradbeni fazi ali z obstoječo nadomestno stavbo. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
Na Bledu prodamo stanovanjsko hišo s pogledom na jezero na 680 m2 zemljiša, z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
Ste pripravljeni investirati gradnjo hiše do tretje gr. faze na 500 m2 zemljiša z možnostjo prevzema avgusta 1998, za dodatne informacije pokličite takoj. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
V Kranju prodamo novejšo enonad-stropno hišo, delno izdelano, z novim gospodarskim poslopjem na 1500 m2 zemljišča, možnost obrti, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
Na relaciji od Kranja do Bleda kupimo novejšo hišo na cca. 1.500 m2 zemljišča, na mirni lokaciji z urejeno okolico, plačljivo z gotovino. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
Poslovnem centru 0fr'ar,|na II oddamo £remijene pisarnjške
^ostore. Tel.; 331-683, . °d 10. do 14. ure
PRIDELKI
V okolici Kranja prodamo večjo, novo hišo na 240 m2 zemljiša, cena 400.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
Nudim prešanje sadja in prodajo mošta. ©411-808_22165
Prodam kvalitetno ZELJE V GLAVAH (Varaždinsko za kisanje, ozimnico). Ob sobotah BREZPLAČNO STROJNO RIBANJE. Žabnica 39 23910
V Predosljah prodamo starejšo hišo na cca. 1.800 m2 zemljišča, cena 200.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
KUPIMO KRANJ z okolico do 15 km manjšo starejšo hišo z vrtom. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 21140
#       /   1 NEPREMIČNINE
jI m/ * I    Ljubljana, Tacenska 95 LJwJf\m tel.: 061/15-22-284,15-22-274
VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, statiko, gradnje, obrtniška dela
in nadzor nad gradnjami NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD
trgovino, cena 800 DEM/mes.
2. Jesenice - 3.88,69 m2, tel., 60.000 DEM
3. Prodamo 1/2 hiše v Podkorenu.
4. Prodamo hišo na Lipcah, mizarska delavnica, 967 m2 parcele
5. Oddamo na Jesenicah v najem poslovni prostor, pritličje 200 m2, 1600 DEM/mesečno, v mansardi 200 m2,800 DEM/mesečno
6. Radovljica - prodamo 2,5 ss, 54 m2 za 85.000 DEM
7. Jesenice - stanovanjsko hišo zamenjamo za 2 ss na Jesenicah z doplačilom
8. Na Pristavi nad Jesenicami prodamo vikend, 80 m2, parceli 700 m2,60.000 DEM
9. Bled - 2,5 ss - 70 m2 v hiši prodamo za 65.000 DEM
10. Na Jesenicah oddamo v najem poslovni prostor -14 m2, primeren za pisarne
11. Jesenice - center, 3 ss, 74 m2, balkon, cena 70.000 DEM
12. Javornik - prodamo 4 ss v hiši, 100 m2 + parcela, za 80.000 DEM
13. Ljubno - Podnart prodamo hišo 150 m2 stan. površ, 500 m2 parcele, cena 85.000 DEM
14. Jesenice - trostanovanjska hiša 210 m2 stanov, površine, 1226 m2 parcele, garaža 50 m2,250.000 DEM 15 Kranjska Gora - oddamo v najem 2 sobno stanovanje v hiši, 50 m2, cena po dogovoru
16. PODKOREN - prodamo 2/3 hiše.
17. Bled - Ribno stanovanjska hiša z delavnico, 1700 m2 parcele. Cena 200.000 DEM.
18. Moste - Žirovnica prodamo 1 sobno stanovanje v hiši, 34 m2, za 50.000 DEM
19. V Kr, Gori prodamo 3 SS, 65 m2 za 135.000 DEM
20. V Kranjski Gori prodamo garsonjero, 30 m2 v hiši, opremljena, 200 m od smučišča, 85.000 DEM
P1A ŠKOFJA LOKA
© 623-117,622-318
1. Prodamo Bohinj večje 1 sobno stanovanje, 55 m2
2. Prodamo vrstno hišo Podlubnik
3. Prodamo Šk. Loka spodnji del stanovanjske hiše s pripadajočo zemljo (klet + pritličje)
4. Prodamo Zg. Bitnje - zazidljivo parcelo 650 m2
5. Prodamo Pirniče montažno hišo, 166 m2 stanovanjske površine
6. Prodamo Škofja Loka -mansardno stanovanje, 90 m2
7. Prodamo vikend na parceli 910 m2, bližina smučišča Cerkno
8. Prodamo Gabrška gora lep stanovanjski vikend
9. Prodamo Podlubnik 3 ss, 75 m2
10. Kupimo Šk. Loka 1 sobno stanovanje do vrednosti 65.000 DEM
11. Prodamo Frankovo naselje 2,5 ss z atrijem
12. Prodamo Frankovo naselje 1 sobno stanovanje, 40 m2
13. Prodamo - Hotavlje - vikend na parceli 1400 m2
14. Prodamo Podlubnik 2 sobno stanovanje s kabinetom
15. Prodamo Rudno pri Dražgošah starejšo hišo, potrebno popravila, na parceli 2000 m2
16. Prodamo Frankovo naselje -manjše 2 sobno stanovanje
17. Prodamo - Sr. Brdo nad Hotavljami - brunarico, 18 m2
18. Prodamo - Trata - spodnji del st. hiše 80 m2, (pritličje + 410 m2 zemlje)
19. Prodamo - Laniše nad Sovodn-jem, starejšo hišo na parceli 1320 m2
20. Prodamo - Šk. Loka starejšo hišo z lokacijskim dovoljenjem za nadomestno gradnjo
PIA KRANJ
a 312-622
1. Prodamo Kranj - center 5Ss (111 m2) 2. nad. - adaptirano; ugodno
2. Prodamo Kranj - center dva posl. prost. (15 m2 + 20 m2)
3. Oddamo hišo v Stražišču 900 DEM/ mes, in hišo - Luže 600 DEM/mes
4. Najamemo hišo od Kranja do Mengša
5. Najamemo 1SS ali 2SS - Kranj -za družini
6. Prodamo več garsonjer v Kranju
7. Prodamo več 1 SSj v Kranju
8. Prodamo več 2 SS - Kranj
9. Menajmo 3SS (69 m2) Zlato polje za 1SS - Kranj
10. Prodamo 4SS (92 m2) Planina -2 obroka
11. Kupimo 1SS in 2SS v nizkem bloku
12. Kupimo hišo v IV. gr. fazi
13. Kupimo posl. stan. hišo v Naklem
14. Prodamo več stanovanjskih hiš • okolica Kranja
15. Prodamo parcelo (14.707 m2) v fazi spremembe namembnosti v zaz. parcelo - Podbrezje
16. Prodamo pisarne (350 m2; 900 DEM/m2) - Primskovo
17. Prodamo vikend z vinog. - Bizeljsko
18. Kupimo več zaz. parcel - okolica Kranja
19. Kupimo stan. hišo v Stražišču -starejšo
20. Oddamo posl. prostor (70 m2) v Stražišču - pisarne
21. Oddamo 130 m2 - posl. prost, za salon ali ordinacijo
PIA JESENICE
S 863-145
1. Oddamo v najem poslovni prostor na Jesenicah, 96 m2, primerno za
DOSTAVA VSAK DAN od 8.30 do 22.40; nedelja in prazniki od 11. do 22. ure
HIŠO KUPIM na relaciji KRANJ-LJUBLJANA ali Kranj-Bled kupim manjšo hišo z vrtom ali nadomestno gradnjo, brez posrednika. O228-088
21147
PARCELE PRODAMO ZG. BITNJE sončno parcelo ob cesti, 650 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_2208a
PRODAMO vrstno hišo pri Tržiču, parcela 180 m2, cena 220.000 DEM. K 3 KERN, fax 221-785, 222-566, 221-353 22132
Prodamo v bližini Kranj staro hišo z gospodarskim poslopjem, parcela 1300 m2, cena 120.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785, 222-
566 22133
V Bohinju, na atraktivni lokaciji prodamo komrotni vikend, uporabne površine 110 m2, tloris 8x5 m, pracela 464 m2, za 350.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112
Prodam TRAVNIK I. 7200 m2. Dvorska vas, 712-012 24203
STAREJŠO HIŠO do 30 let, površine cca 100 m2, s parcelo cca 400 m2 v Škofji Loki ali bližnji okolici, kupimo. LOCI ing. 225-116 24225
PARCELO za vikend 700-900 m2 nad Trstenikom, prodamo. LOCI ing.
225-116 24227
Na Bledu ali okolici kupimo starejšo hišo s parcelo. LOCI ing, 225-116
24235
PRODAMO: 3 km iz LESC prodamo 20 let staro hišo. cena 130.000 DEM. K 3 KERN D 221-353, 222-566, fax 221-785 24313
PRODAMO: v ŠENČURJU nedokončano hišo, vel. 9x9, parcela 340 m2 z možnostjo odkupa 360 m2, cena 145.000 DEM, K3 KERN 0 221-353, 222-566, fax 221-785 24314
Prodam GOZD 23000 m2 a=1 DEM ob poti v Radovno. 0891-191 24348
NAKUP IN PRODAJA NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA POGODB, VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIGO. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 22-33-00 24350
TRSTENIK nedograjeno hišo v mirnem okolju ugodno prodamo, HOTEMAŽE novejšo dvostanovanjs-ko hišo na večji parceli ugodno prodamo, PREDOSLjE dvostano-vanjska hiša v izgradnji in delavnica na parceli cca 500 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-
123 24352
ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM ALI DVOJČEK KUPIMO ZA GOTOVINO V KRANJU ALI OKOLICI, OKOLICI ŠKOFJE LOKE ALI MEDVOD. POSING, 227-202_24355
NA GORENJSKEM KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL ZA GOTOVINO. POSING, 227-202 24356
Panasonic
Fax na navadni papir, telefon, tajnica KX-F1100 BX/S
97.900 srr
a—
KRANJ d o o*
telefon trade
?cne 90 brc/ prometnega davka
TAPISERIJE, SLIKE NA STEKLO, RAZGLEDNICE NA TEMO TAROTA, prodam. »312-599 24247
Prodam PUHALNIK in TELESKOP za seno (dolžina teleskopa 26 m) in LESENE REŠETKE, 220 m2 površine, rabljeno eno sezono. 0061/
713-363 24255
Prodam 8 m METERSKIH DRV Akacija, cena po dogovoru. Inf. na
«741-23 2 24278
Prodam PEČNICE KRUŠNE PEČI s klopjo in vratci ter SOBNI KAMIN, ugodno! »634-127 24288
Tovorni ROČNI VOZIČEK, elek. BOJLER 80 I, elek. motor 4 KW, VLEČNO KUUKO za Clio, prodam.
0 801-005 24318
Prodam suhe bukova DRVA. 0421-
580 24335
Prodam dobro ohranjen KUPPERS-BUSCH levi in sadike celoletnih jagod. 0332-450_24344
100 novoletnih LUČK z 8. različnimi melodijami, ugodno prodam. Na večje količine popust. 0422-193
24347
STAN. OPREMA
Prodam pomivalno mizo, dva korita, cena ugodna. 0421 -394 24210
Prodam KOTNO SEDEŽNO G RT. iz skaja, črne barve, dvosed,dvosed, staro 6 mesecev. 076-003 24248
Dvo in trosed temnorjave barve, zelo ugodno prodam. O224-832 24249
Poceni prodam OTROŠKO SOBO in DNEVNO OMARO. 0472-229 24273
Prodam novo STILNO OMARO z vitrino, lužen hrast in 6 STOLOV.
0431-111 24286
ŠPORT
PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & Comp., tel.fax 226-503 23274
PRODAMO: ŽIROVNICA - stanovanjsko HIŠO s parcelo 1200 m2, cena 390 000 DEM, JESENICE -poslovno stanovanjsko HIŠO (vilaiin 5000 m2, Kranj - nadstropno HIŠO do 3. GF, parcela 2500 m2, cena 300 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 0222-566, 221-353 in fax 221-785 23720
Prodamo v Škofji Loki - Podlubnik vrstno HIŠO, cena 258 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 0222-566, 221-353 in fax 221-785 23721
V bližini Kranja prodamo nedokončano HIŠO 9 x 9 na parceli 350 m2, možnost dokupa 350 m2, cena 145 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 0222-566, 221-353 in fax 221-785 24169
BLED - prodamo zelo lepo hišo z razgledom na celo jezero, staro 15 let, 300 m2 stan. površine na parceli 680 m2. SIMEX. 0061/215-06624194
PRIREDITVE
Prijetno glasbo za manjše družbe -doma ali v lokalu nudi DUO. 0327-
58 8 23080
SMUČI, PANCARJE, DRSALKE, SMUČ. OBLEKO, vzamemo v ko-mis. prodajo. RUBIN KOKRICA, 0245-478 24188
HOKEJSKO OPREMO ZA GOLMANA novo, zelo ugodno prodam. RUBIN Kokrica, 0245-478 24189
SMUČARSKA OPREMA - prodaja in sprejem v komis. prodajo. RUBIN Kokrica, 245-478 24190
50 % ceneje prodam letno smučarsko karto za Veliko Planino in tedensko na Voglu. 0731-379 24363
Otroške DRSALKE št. 32 in 35, moške drsalke št. 42, prodam.
084-535 24366
V Mostah pri Žirovnici prodamo več lepih, sončnih zazidljivih parcel z lokacijskim dovoljenjem. SVET NEPREMIČNINE, 330-112
STAREJŠO HIŠO s parcelo ali zazidljivo parcelo, relacija Škofja Loka-medvode-Vodice-Ljubljana, kupimo. LOCI ing, 225-116 24229
STAREJŠO HIŠO v centru BLEDA, pritličje, lahko poslovni prostor ali stanovanje, nadstropje in mansarda cca 150 m2, prodamo. LOCI ing.
225-116 24230
PARCELA 700 m2 z vikendom tloris 64 m2 v 4. g. f. Javorniški rovt nad Pristavo, Jesenice, prodamo. LOCI ing. 225-116 24231
Prodamo PARCELO 2000 m2, s pritlično staro hišo tloris 90 m2, Rudno-Železniki. LOCI ING. 225-116
24233
Na Gorenjskem v bližini avtoceste kupimo zazidljivo parcelo do 1000 m2. LOCI Ing. 225-116 24234
DUO SEZAM glasba za vse prir-editve. 0325-211_ 24244
TRIO ali DUO Igra za ohceti, obletnice, v lokalih. Veliko petja in humorja. 0731-015 24339
POSLOVNI STIKI
NAJVEČ NUDIMO ZA DELNICE Colorja, Save, Aerodroma, Droge, Petrola, Krke, Istrabenza, obeh pivo-varen, ter delnice pooblaščenih investicijskih družb. Nudimo takojšnje plačilo. GORENJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA. 0 361-
300_22745
DELNICE: Color, Sava, Telekom, Petrol, Union, Lek odkupujemo. Pridemo tudi na dom, plačilo takoj z gotovino. 0312-385 22825
ODKUPUJEMO DELNICE Telekoma, Merkurja, Gorenjskega tiska, Gorenja, Aerodroma, in ostale. 0310-537, 041/68-68-19 23812
DELNICE Save, Telekoma, Gorenja, Interevrope, Merkurja, Aerodroma dobro plačamo. 00609/651-646
24294
DELNICE obeh pivovarn, Gorenje, Telekoma, Colorja in druge odkupimo. Izplačilo na domu v gotovini. 0061/738-476, vsak dan od 17. do 20. ure 24323
STORITVE
TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. 0738-333 ali 0609/628-616
3426_ - _
SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na 0324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj_j«2
IZPOSODITE SI VIDEO KAMERO SONY - uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. 0222-055 19874
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, Štedilnikov, bojlerjev. 0242-037 in 041/691-221 21599
TEJA - KRANJ
Nudimo vam veliko Izbiro pizz, zrezkov, jedi z žara, hamburgerjev. ocvrtega piščanca, oc. sir, špageti, kovaški rezanci, zelenjavni krožnik, kalamare, sardelice, postrvi, žabji kraki, osličev flle, več vrst solat, gibanico, tiramisu, sadno kupo, razne palačinke... Ob vsem tem pa še hladna pijača, pivo, vino, sokovi, ledeni čaj. pep9»' sprite, fanta, coca-cola, dark dog.
Vse to in ie več vam hitro in toplo pripeljemo na dom. DOBER TEK!
TV, VIDEO, KAMERE in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2, Kranj (kino Center). 0222-004 17574
STROKOVNA MEDICINSKA KOZMETIKA - po izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarij, strokovno pedikuro, nego obraza za zrelo in mlado kožo. KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA 0328-169 19873
SCHIEDEL
sanacijski dimnik procrom
Informacije in naročila tel.: 0609/645-581
POZOR! Saniramo vaš dimnik z nerjavečimi cevmi, ki so primerne za vse viste kurjave. Prodajamo tudi cevi brez montaž. Tel.: 041/871-519
STROJNI TLAKI -ESTRIHI
tel.:0609 6Z5 474 061 812 608
Rolete, žaluzije, lamelne zavese, okna ter harmonika vrata - izdelujemo, montiramo, popravljamo in čis-timo. 0211-418 ali 714-519 23282
Rolete, žaluzije, lamelne zavese, plise zavese, komarniki ter sereen senčila - izdelava, montaža, popravila. Možnost plačila na obroke. 0061/132 20 01, 041 676-041, 041 676-042 23320
POMLADNI VtILK
090 43 Ol
POGOVORI-S71KIPOKLIĆI KAI
DELAM VSA GRADBENA DELA s svojim ali vašim materiaom, tlakujem dvorišča, tudi vse vrste fasad. Možnost plačila na obroke. 0718-845
23366___
SERVIS gospod, strojev - pralni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne sklrnje-omare. 0634-544 23484
SERVIS gospodinjskih aparatov, če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo. 0332-053 23485
Montaža STROPOV in PREGRAD-NIH STEN, izdelava ter dekorativne štukature. 0718-606, 00609/646-105 in 0041/664-742 23551
Zastekljujemo vse vrste balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo vsa ostala steklarska dela. 0061/272-381,041/677-541 23710
Popravila vseh vrst TV APARATOV TV GORENJE TUDI NA DOMU! 0331-199 sinko 23783
TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, POLAGANJE robnikov in pralnih plošč. 0326-819 23943
Hitro kvalitetno In po ceni s katero boste zadovoljni VI in ml
INE:Tel.:081 /811-579 ,Mob.:0609/619-615
Naprodaj poslovno stanovanjska hiša v starem delu Kranja na Glavnem trgu. Tel.: 360-260, 0609 630-945
RAZNO PRODAM
SUHA KOSTANJEVA drva prodam.
0421-441 24202
Prodam suha BUKOVA drva in dostavim. 0460 010 24236
Kovinske ZAŠČITNE in OKRASNE MREŽE ter vse vrste STOPNIC!
0806-026 22734
Asfaltiranje in tlakovanje dvorič, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč. 0061/813-642 in 061/817-624, 041/680-751
22974
Vodim poslovne knjige malim podjetjem in samostojnim podjetnikom ter TIPKAM diplomske in seminarske naloge. 0741-394 23076
Ali potrebujete PREVOZ tovora ali potnikov - KOMBI PREVOZI. 0621-
609 24257
SERVIS in POPRAVILA PRALNIH STROJEV vseh vrst, tudi starejših. 0332-350, 325-917 24276
RTV SERVIS NOVINEC, popravila različnih vrst televizorjev, kvalitetno in poceni. 0331-245 24342
Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo in polaganje laminatov.
0422-193 24348
BOJLERJI, KOTLIČKI, PIPE, VENTILI, PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, EL. INSTALACIJE - POPRAVILA, MON-TAŽA. 0325-815_23979
ELEKTROINSTALACIJE EPNEZ.S.p., izvaja vse vrste elektroinstalacij in montaž v dogovorjenih rokih. 0311-
530 24086
ROČNA MASAŽA, ročna limfna drenaža, nega obraza, solarij, depi-lacija. 0738-303 24197
DEKLARACIJE oblikovane s teletek-som, črtno kodo, grafiko, izdelamo ekspresno. 06g34-665 24205
osi H hov
Klemene tel.471-813 0609/632-047
STANOVANJA
Prodamo Kranj 1 ss 42.50 m2 v 2. nadstr. na Planini, cena 80 000 DEM, Kranj 2,5 ss 82,40 m2 v 3. nads., na Planini 2, cena 135.000 DEM, 2 ss 57 m2 na Kebetovi, cena 91 000 DEM, Kranj 3 ss 85,50 m2 Planina, cena 124.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785_19700
Prodamo 2.5 ss> v 2. nadstr. na Planini 3, nizek blok, cena 127 000 DEM, ŠKOFJA LOKA (Frankovo naselje) - 1ss 41 m2 v 2. nad., cena 74 000 DEM, Jesenice - 2 ss 55 m2 v 2. nads., cena 55 000 DEM. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-
785 19702
ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NA-SEUE, prodamo enosobno stanovanje 41 m2, vsi priključki, velik balkon, za 75.000 DEM. POSING d.o.o. O 224-210_24298
KRANJ DRULOVKA prodamo dvosobno stanovanje 62 m2, etažna CK, novejše, za 105.000 DEM. POSING d.o.o. 0 222-076 24300
KRANJ ZLATO POLJE prodamo enosobno stanovanje 38 m2, komfortno, lepo ohranjeno, za 65.000 DEM. POSING d.o.o. 0 222-076
SUPER VROČE
00.232.80904
VROČI SEX VŽP 00.232.809"|2 DIVJI ZGODBE 00.232.80907
Samo za odrasle
^^^^^
PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, 60 m2/lll., 95000 DEM, KRANJ Planina I 2 ss+2k, 92 m2A/., 1600 DEM/m2, KRANJ Struževo 2 ss v hiši z aaražo in vrtom, CK, tel., 95000 DEM, KRANJ CENTER nova stanovanja v izgradnji, 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21135
KUPIMO KRANJ, LESCE, RADOVLJICA 1 ss ali 2 ss za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_21136
ŠENČUR 3 ss mansardno v hiši, 80 m2, 2 balkona, tel., CK., 500 DEM/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 22334
NAJEM : iščem 2 ss z CK, v bližini kopališča. K3 KERN d.o.o., 0221-353, 222-566 in fax 221-785 23207
STANOVANJA KUPIMO: KRANJ 1 ss ali garsonjero v pritličju ali I. nadstropju. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_23624
Kupim 2 ali 3 ss stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. 0224-726 23718
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, cca. 2000 m2 v Kranju ali okolici za stanovanjsko in poslovno gradnjo, na sončni, ravni legi. Cena do 100 DEM/m2. 0224-726 23719
Oddamo 2 ss v Lescah, komfortno, 53 m2, 4. nadstr., cena 600 DEM mesečno. K3 KERN d.o.o., 0222-566, 221-353 in fax 221-785 23722
Prodamo v Kranju 2 ss 64 mg, pritličju na Planini 1, cena 1500 E»J m2, Kranju (Koroška cesta) - jjJB 86.8 m2 v 1. nads., cena 1200 D** m2, v Kranju 3 ss 83 m2, v Uj nadstr., cena 126.000 DEM, 2 ss^ m2 na Planini 1 v 2. nadstropju, C*" 99 200 DEM; 3 ss 85 m2 v 5. rWj na Planini, cena 125.000 DEM. •J' KERN, 221 -353, 222-566, fax Z«' 785 ^
Prodamo KRANJ 1,5 ss 47 mZ^ nads., cena 66.000 DEM, 4 ss 92 w» v 1. nad, cena 150.000 DEM, 3 ss,' m2, na Planini v 6. nads., 2.5 ss, * m2 na Planini, 2.5 ss 68 m2 v . nads., cena 110.000 DEM; p'aćl'%J obrokih do konca leta. K 3 KfcHf* 221-353, 222-566, fax 221-785^
Prodamo v KRANJU 3 ss 80 rnZ J* Gorenjskega odreda v 3. nad^ cena 140.000 DEM, 2 ss 64 m pritličje, Planina, cena 96000 D*5 BLED - garsonjera 30 m2 v BtfgB blokih, cena 65 000 DEM. K 3 KfcH* 221-353, 222-566, fax 221-785 ^
Prodamo Radovljica Gradnikoma ss 60,60 m2, 2. nadstr., cena 97»g DEM. V ŽIROVNICI garsonjera 9» "V v2. nadstropju, cena 56.000 DEM', 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 2i> 785______*J
PRODAMO KRANJ Planina III.1 * 44,5 m2/IV, cena po dogov?'' KRANJ Zlato polje, 1 ss, PfW*5 45,5 m2. CK, tel., 1700 DEM/J*
KRANJ Planina II 2 ss/V,
1500 DEM/m2, KRANJ Zlato Pjjj&fl ss/IV, 47 m2, plin do bloka, w> ^
DEM, ŠKOFJA LOKA novo 2 ss Nj m2 atrija, 115.000 DEM, *\%e-Planina II ugodno, 3 ss/XII, ggKJfi, no, 85 m2, 2 balkona, 1400 DEM"U KRANJ CENTER meščansko z 5^ 89 m2, CKttel., 1600 DEMAnZ-fifo) NEPREMIČNINE, 22-33-00. uo
650-123
Nujno prodamo trisobni sw vanji na Kidričevi cesti v A n ju, 70 ml, za 110.000 M&M na Partizanski cesti v jffii Loki, 75m2,za 115.000 V^c SVET NEPREMIČNIH 330-112 ___-
KRANJ PLANINA I. P^oda^° |ep0 sobno stanovanje 63.4 "1 gg,50° vzdrževano, takoj vseljivo, *a ?1q
nFM POSINfi d no. 0 22«'*
DEM. POSING d.o.o
24301 _____*7M
KRANJ ŠORLIJEVA P^^j priK1' sobno stanovanje 54 m2, v 0 0 jučki, obnovljeno, takoj vsetp 0 100.000 DEM. POSING &°-0j& 222-076
KRANJ PLANINA II. P^%^ sobno stanovanje 80 m2. zdeCe^' 150 m2, komfortno, vselijo " ^ bra, za 132.000 DEM. POSING ^
0 224-210 -".ji
----Msčii
ŽELEZNIKI prodamo noVOjS taKa stanovanje 75 m2, vsi prWW"$ffl vseljivo, za 1.100 DEM/m2. f ^
d.o.o. 0 222-076
KRANJ PLANINA I. Pr0$*% isobno stanovanje (z+*JHn0 m komfortno, obnovljeno, vrean da, za 139.000 DEM. POSING
0 224-210
BLED PRODAMO ENOSO^ STANOVANJE 40 m2, komW$.i vzdrževano za 67.000 DEM. %
ING d.o.o, O 663-150_____Jy
KRANJ ZA ZDRAVSTVENIM £ MOM PRODAMO TROSOBNOJ NOV AN JE 6 9 m 2 , CL PLINIFIKACIJA, kompletno aćafi no za 105.000 DEM. POSING
O 224-210 ____*/
KRANJSKA GORA prodamo $ sobno stanovanje 32 m2, kofffi takoj vseljivo za 85.000 DEM' rj) ING d.o.o. 0 863-150
HOTEMAŽE 3a, 4205 Pred*"*
vas vabi na tople matic0' , kosila, jedi po naročilu Vsak petek ples ob žM 9^ Sprejemamo tudi zakilučene dru&' Oćprto vsak dan od 9. d0,?3W Rezervacije po tel. 064/431'^
Xi%nnP^NINA 1 |QP° 1 ss- 44 "12/ sffi°0 DE^- KRANJ VODOVODNI
DFM/ o3.ss> 73 m2 /n|. CK. 1500 33 nnmncP0M NEPREMIČNINE, 22-^0,0609/650-123 23795
ffi?VANJA ODDAMO JESENICE DPm/       garsonjero 22 m2, 300 tM/mes. DOM NEPREMIČNINE, ^3-00, 0609/650-123 23796
uorvfn STANOVANJE na Planini C^Prodam. 0331-722 24272
JKOFja LOKA FRANKOVO NA-vsi ^Pr??-amo garsonjero 28 m2, dono, kl)učkl- ni2ek blok, cena po govoru. POSING d.o.o. © 222-
Blizu zdravstvenega doma v Kranju prodajamo trisobno stanovanje, 71 m2. za 97.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
Na Zlatem polju v Kranju PRODAMO 1S stanovanje, 39 m2, kompletno adaptirano, za 72.000 DEM, 2S stanovanje, 50 m2, za 85.000 DEM in starejše trisobno stanovanje, 63 m2. za 82.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
Na Planini I PRODAMO enosobno stanovanje v 11. nadstropju, 44 m2, za 75.000 DEM in v pritličju na Planini II, 42,5 m2, za 80.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
Kranj - Planina, Šorlijevo naselje, Zlato polje kupimo več enosobnih stanovanj za znane interesente. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
Na Drulovki prodamo dvosobno stanovanje 64,30 m2, v 1. nadstropju, z vsemi priključki, takoj vseljivo, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
Več dvosobnih stanovanj na različnih lokacijah v okolici Kranju in Škofje Loke prodamo, različnih kvadratur, z vsemi priključki, cene po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
kjanij planina ii. prodamo zelo vrerin9arsoniero 30 m2, komfortno, P0wOgleda' za 62.000 DEM.
^NG d.o.o. 0 224-210 24296
prodamo dvosobno stano-
J Tržiču h
eSstdi^? m2' 73 67.000 DEM, na
80 J5ICI PRI TR2|CU Pa trisobno-57 ^:,2a 97.000 DEM in dvosobno,
NEPrcVjia3 85.000 DEM. SVET .^j^NINE, 330-112.
^DOVLJICI prodamo garsonjero, 2.000'^,Petjem nadstropju, cena •anifi c7>EM/m2. enosobno stano-
«5/ KABELSKA TV
JUyjJ^ KAMNIK - DOMŽALE
' *T/fTeV Maistrova 16, Kamnik
telefon: 061 /817-313 OGLAŠUJTE V. NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE!
"'aniR rn '»""i«:, enosoDno siano-stanr,;,,0 M2- za 80-°00 DEM, 2.5S IS s£anJQ. 61 m2, za 94.000 DEM in n0 ,an,°vanie. 73 m2, lepo ohranje-M|&NINC     0 DEM- SVET NEPRE'
330-112.
^PREMIČNINE
ff"Bdomplan kranj, d.d. 11 Ji I kranj,bleiweisova 14 p.p.139, "^■tel.064/268-700, 5^*^064/211-864 _
fcMjanje in vzdrževanje stanovanj
kornet z nepremičninami
Odgovornost in strokovnost
!^^jata zanesljivost in uspeh
^anifl cbniku PRODAMO 2S stano-staiw • m2- za 93.000 DEM in 3S SVFffe. 75 m2, za 118.000 DEM. ■^l^PREMIČNINE, 330-112.
9rioFsoKkovem naselju PRODAMO dvo^k0 banovanje, pregrajeno v 4t ted4j "l2. za 77.000J DEM. -^f^^lČNINE, 330-112.
^stju prodamo GARSONJERO, s°t)nn;»Cena 52-000 DEM in 1,5 Hl I a"ovanie- 47 m2, za 70.000 ]]{• SVET NEPREMIČNINE, 330-
%D/&dnem st0|Pu v Kraniu $1 rpo MO dvosobno stanovanje, s,anov^Za 82000 DEM in trisobno ^ftfs CK, 65 m2. za 110.000 112   SVET NEPREMIČNINE, 330-
Prodamo dvosobno stanovanje na Planini III, 53 m2, za 93.000 DEM in na Planini I, 65 m2, za 100.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
Trisobno stanovanje na Planini III, 75 m2, prodamo za 122.000 DEM, na Planini I pa 77 m2 za 115.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112
Na Planini III, v 2. nadstropju, prodamo trisobno stanovanje, pregrajeno v štirisobno, 84 m2, za 136.000 DEM, v 12. nadstropju stolpnice na Planini I pa konfortno trisobno stanovanje z dvema balkonoma, 85 m2, prav tako za 136.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112
Na Drulovki PRODAMO garsonjero, 33 m2, lepo ohranjeno, za 63.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
Na cesti Staneta Žagarja v Kranju PRODAMO 3S stanovanje, 100 m2, primerno za poslovne prostore, z vrtom in garažo za 195.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
ŠTIRISOBNO stanovanje v pritličju in v prvem nadstropju, v ulici Gorenjskega odreda in v Vrečkovi ulici v Kranju PRODAMO, cena 140 oziroma 148.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112
Na Hujah v Kranju PRODAMO dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 84 m2, pritličje, klasično ogrevanje, cena 120.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
V Goričanah pri Medvodah PRODAMO 2-sobno stanovanje v starejši hiši, 42 m2, za 70.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
radio triglav
4270 JESENICE TRG TONETA CUFARJA 4
telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz
|-L^jq
9arsonjeroJ19A Prodamo komfortno nL42-000 fu-I^2' komfortno urejeno 863-150     tM- POSING d.o.o. 0
koTr""——24309
st^NjCENrT5--
?ar,ovanie 7a   - Pr°damo trosobno
D°RP0|noma7^2;.etažna CK., TEL.,
^SSlgg^?24l2?b000
STak---- 24324
^UI^VANJ^T5Er^O: KRANJ
fe/fe Aro^iJ ? Svo oprem|-Pi M/mes £m    2 lez|šcema, 400
lunina 1
poli. predplačilo, KRANJ 1 ss, 50 m2, opremljeno, za , J DEM/mes, poli. predplači-onteT^ Planina I 1 ss, 50 m2, se^, )6n°. 550 DEM/mes, trime-ni , predPlačilo, KRANJ Vodovod-2 1 1 ss- opremljeno, 30 m2, za dni^6b1, 450 DEM/mes, poli. pre-ffl^fo, LESCE 1 ss, 39 m2, balkon, , aelno opremljeno 400 DEM/mes, dam predPlačilo, RADOVLJICA od-turji er,ostanovanjsko hišo z vrtom NFdd^ Poslovne dejavnost. DOM 6Sn , EM,CNINE, 22-33-00, 0609/
*^123 24353
6?^OVLJICA
3 ss, lep razgled, KfiiS, m2/l1-. CK, 1550 DEM/me, sffl Planina II, 1 ss, 42,5 m2/PR, DEM. DOM NEPREMIČNINE, *H)0,0609/650-123 z*354
V Radovljici v centru prodamo novo garsonjero 26,36 m2, vseljivo takoj, cena cca. 56.000 DEM.
AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
V Kranju na Planini prodamo garsonjero 30 m2, v drugem nadstropju, z balkonom, z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
V Kranju na Planini, Zlatem polju in v Sorlijevem naselju kupimo več garsonjer za znane interesente. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
Na Golniku nujno prodamo enosobno stanovanje 42,10 m2 visoko pritličje, vseljivo po dogovoru z vsemi priključki, cena 69.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
V Kranju prodamo enosobno stanovanje 36 m2, v prvem nadstropju večstanovanjske hiše, z vsemi priključki, z balkonom, brez CK, cena 60.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
V Kranju prodamo enosobno stanovanje 37 m2, v pritliju, z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
NOVO LjflMM
M uo^4 2121 G S GD
BRr^J šuceva 27 SAMSUNG C£^yiČNI TEL., SGH-200      t^%e 9P-Mnhrr ^LE'GSM TEL.,
T^ŽE.ZAŠČITE.ISDN, ^*t&rLm ^CL-fcFAKSI NA NAVADEN PAPIR ?> * OKI
V Kranju prodamo dvosobno stanovanje 68,40 m2, v petem nadstropju in dvosobno stanovanje 53 m2 v prvem nadstropju, z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
V Kranju prodamo dvosobno stanovanje 55 m2, v pritličju, preurejeno, z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
V Kranju, Trg Rivoli prodamo trisobno stanovanje 97 m2, v pritličju s pripadajočim atrijem, z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
V Kranju prodamo starejše meščansko stanovanje cca. 100 m2, s pripadajočo garažo in zemljiščem, telefon, brez CK, možnost prevzema takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493
Verjemite ali ne...
AVTOMEHANIKA LUŠINA FRANC s.p. Gosteče 8, Šk. Loka telefon/fax: 064/632-286
HYUNDAI ACCENT 1,3 LS 5 VRAT LETNIK 1995 CENA 13.200 DEM SKODA FORMAN 135 IX, LETNIK 1993, CENA 6.800 DEM HONDA CMC SHUTTLE 1,6 4 WD LETNIK 1990 CENA 12.400 DEM LANCIA THEMA 2,0 IE LETNIK 1986 CENA 7.200 DEM
MITSUBISHI L 300, KOMBI LETNIK 1987 CENA 8.400 DEM PRODAMO AU MENJAMC, MOŽEN KREDIT
AVTOHIŠA LUŠINA
ŠKOFJA LOKA, GOSTEČE 8 TELEFON: 064 632 286
FIAT TIPO 1.8 IE GT, I. 93/94, servo volan, elek. pomik stekel, lita platišča, metalne barve, 79000 km, lepo ohranjen, prodamo. 0863-430, 862-
596 24185
UNO 45 S FIRE, I.86, reg. do 3/98, 3 V, ohranjen, cena po dogovoru. 0311-140 po 18. uri 24253
TOVORNO VOZILO Ape Poker, 1.91, AX 11 RE, I.89, prodamo. AVTOGARANT 0634-231 24258
w
RADIO OGNJIŠČE
Planina
Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina m,f   91,2   105,9 91,2
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. 0692-194 23874
Prodam štiri avtoplašče zimske 165/ 70/13, cena 8000 SIT. 059-10924357
VOZILO KUPIM
Kupim R 4 GTL, od letnika 90 dalje in od prvega lastnika. 0491-393 24112
VOZILA
Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, 0634-148 in 0609/632-577
3525 _
ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL, BANČNO POSOJILO. AVTO PRIS.D.O.O., 312-255, 471-340 22406
,ODKUP, PRODAJA, PREPIS VOZILA, KREDITI, MENJAVA STARO ZA STARO. AVTO AS, Polica 2, ob glavni cesti Kranj Naklo. 0471-340, 312-
255 22638
Prodam CORDOBO, I. 96, še v garanciji. 059-173 23806
Prodam R 19 GTS, I. 89/12, lepo ohranjen. 0245-280, popoldan 23920
ODKUPUJEMO LADE gotovinsko plačilo, uredimo prepis. 0323-298, 0609/643-202 _23946
AKUMULATORJE za vaš avto, brezplačna montaža, dveletna garancija, plačilo na več čekov, nudi AGROIZBIRA PROSEN Čirče, 0064/324-802 24053
R 5 CAMPUS, I. 93, zelo lepo ohranjen, prodam. 0863-430, 862-
596 24186
Prodam Z 101 comfort I. 79, reg. 9.10.98. 0401-451, popoldan 24191
Z 101 55 GTL, letnik 1985, reg. do 3/ 98, 650 DEM. 0733-958 24192
Prodam GOLF VW I. 81, cena po dogovoru. 0874-377 24206
GOLF JX 89, registriran do 19.4.98, prodam. Konjevič, Ljubljanska 1a, Kranj 24207
Prodam z 750, I. 85, neregistriran, vozen, dobro ohranjen. 0411-491
ZA POPOLNO NEGO VAŠEGA AVTOMOBILA
LAVI d.o.o., Kranj
Cesta na Brdo 22, Kokrica -Kranj tel: 064 246 846_
HITRO IN KVALITETNO
Prepisi, menjava, odkup, bančni krediti. AVTOGARANT 0634-231
24259
MAZDA 323 LX SEDAN, I.90, FORD TRANSIT FT 100 LD, I.90, prodamo. 0634-231 24261
FORD FIESTA 1.1, 1.90, JUGO 55 AX, 1.88, prodamo. AVTOGARANT
0634-231 24262
CITROEN Zx 1.9 D, I.92, R 4,1.88, R 4, 1.87, prodamo. AVTOGARANT
0634-231 24263
R 5, 1.92, CLIO 1.4 RT, 1.93, prodamo. AVTOGARANT 0634-231
24264
ALFA 33 1.3,1.90, OPEL OMEGA 2.0 i, 1.91, prodamo. AVTOGARANT
0634-231 24265
OPEL SENATOR 2800, I.80, TAVRIA 110 Z, I.92, prodamo. AVTOGARANT
0634-231 24266
FIAT DUCATO 2,5 D, povišan, 9 m3, I.93, prodam. 0041/623-488 in 061/ 823-338 24280
tM C] Bratov Prap.otnik 10, NAKLO ■k—I Tel /fdx:064/471 -035
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV ^MONROE?
LIVADA d.o.o - Avtointex proda več vozil: JUGO 55 SKALA, 1.90, SUBARU 700 SDX, 1.87, SUBARU REX M 70, 1.88, CIMOS BX 16 TGS, I.90, GOLF DCL 1.9,1.93, GOLF GTD, I.84, FORD ESCORT 1,4 CL I.93. JETTA, I.87, SUZUKI SWIFT 1.3 GL, I.93/94, OPEL VECTRA 2.0i GLS, 1.90/91, VISA li CLUB, I.82, FIAT UNO 90 CS, I.90, SUZUKI SIDEKICK 1,6 JLX 16 V (terensko vozHo), VOLVO 340 Gl, I.86, možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. 0224-
02 9 24285
GOLF 1.3 I. 88, popolnoma nove gume, reg. 12 mesecev, vreden ogleda, prodam. 0 863-430, 862-
596 24184
Prodam odlično ohranjeno FIAT CROMO, 1.89, z vso dodatno opremo, cena po dogovoru. 0245-133
24287
CITROEN BX 15 TGE, I. 90, bel, lepo ohranjen, prodam. 0736-686 24326
SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI
ZABISICA,SP. BITNJE 22 TEL.: 064/311-965
FIAT TIPO 1.8 IE GT I. 93/94, servo volan, elek. pom. stekel, lita platišča, itd., 79000 km, lepo ohranjen prodamo. 0863-430, 862-596 24327
R 5 CAMPUS PLUS, I. 93, zelo lepo ohranjen, prodmao. 0863-430, 862-
59 6 24328
Prodam LADO SAMARO, I. 90. 0222-205 po 16. uri 24329
Ugodno prodam dobro ohranjen JUGO 55 A, I. 87, reg. do februarja. ©312-262 24330
Prodam R 5 FIVE, I. 94, 43000 km, garažiran, lepo ohranjen. 0411-893
24332
Prodam avto BX 15 TGE, i. 89, za 6500 DEM. 0326-531_24369
ZAPOSLITVE
ZA PRODAJO DODATNEGA ŠOLSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA NUDIMO DO 30% PROVIZIJE. TEDENSKA IZPLAČILA TER REDNA ZAPOSLITEV. 0634-064, 041/637-492 20484
SMUČARSKI KLUB BLEJSKA DOBRAVA
objavlja prosto delovno
SMUČARSKEGA TRENERJA
Pričakujemo prijave kandidatov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- imajo izkušnje na področju alpskega smučanja
- so najmanj vaditelji alpskega smučanja
O izbiri kandidata se bomo odločili po pogovoru z njim. Pisne prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: PARTIZAN - D T V, SMUČARSKI KLUB, BI. Dobrava 44, 4273 BI. Dobrava.
Iščemo ZASTOPNIKE za terensko prodajo medicinskih pripomočkov. 0 55-446, 50-274 in 0609/651-737
23088
Zanesljiv in izkušen moški IŠČE delo v gradbeništvu, proizvodnji ali podobno. Lahko tudi šofer kombija, ponoči ali zgodaj zjutraj. 0332-706
Zaposlimo KUHARJA z veseljem do kuhanja jedi naših babic! Gostilna Pri Boštjanu, Križna gora, 0641-446
23635 _
Čr želite dodatno zaslužiti nas pokličite na 0226-394 po 21. uri
23970_
MAGISTRA FARMACIJE, 9 let delovnih izkušenj, išče zaposlitev v lekarni na Gorenjskem, za nedoločen čas. 0710-099 po 17. uri, dopo. 041/680-372 24085
AVTOLIČARJA zaposlimo. 0631-
09 6 24126
ZAPOSLIMO DEKLE ALI FANTA v strežbi v centru Kranja. 0 041/66-72-99,22-11-79 24164
ELEKTROTEHNIK telekomunikacij V. stopnje išče zaposlitev, primerno izobrazbi. 0245-275 24209
Takoj redno zaposlimo dekle za delo v gostinskem lokalu. ©041/641-016
24246
Dodaten zaslužek z delom na domu 200-400 DEM tedensko lahko zaslužite s kuvertiranjem na vašem domu. Za brezplačne informacije pošljite prazno kuverto z znamko: Pikon, Tekstilna 8, Kranj 24320
Zaposlimo MESARJA s prakso v predelavi. Zaposlitev je v Mengšu. ©068/44-765 24333
Iščem delo na domu. Veliko prostora za mirno obrt. ©622-532 24338
Zaposlimo izkušenega KUHARJA.
©76-03 3 24365
Obnavljamo Restavracijo Kazina na Jesenicah. Gradimo malo pivovarno s pivnico ter obnavljamo klasično restavracijo. K sodelovanju vabimo kuharje, natakarje, točaje..
Pokličite nas na tel. 741 610 ali 0609 648 858 ali oddajte vlogo Apro, d.o.o., C, Gorenjskega odreda 15a, Bled.
ŽIVALI
PRAŠIČE nad 80 kg prodam in pripeljem na dom. ©461-015 23978
Prodam 10 dni staro TELICO frizijko ©471-589 24<93
Zamenjam prodam teličko simen-talko staro 10 dni za bikca sim. © 451 -426_ 24i*>
Oddamo dve lepi mladi MUCKI. ©226-540_24212
Prodam JAGNJETA in KOZLIČKE za zakol ali rejo. ©688-112 24214
Oddamo PSIČKE (mati nemška ovčarka z rodovnikom). ©061/823-
208 24217
Prodam 15 dni stare bikce, teličke. Zupan, Smokuč 5 24218
Prodam PAPIGE agapornise, nimfe, rozele, brkača, hišne zajčke, pitona. ©061/711-782 24219
Prodam črnobelo TELIČKO staro 10 dni. ©461-513 24242
Prodam TELIČKO simentalko, staro 3 tedne. ©403-089 24281
Prodam 110 kg težko TELIČKO simentalko. ©471-297 24282
Prodam 18 mesecev staro ŽREBICO Haflinger ali menjam za BIKA. Meglic, Podbrezje 79 24284
Prodam 14 dni starega čb BIKCA. Porenta, Sv. Duh 112, Sk. Loka 24289
ŠKOTSKE OVČARJE, čistokrvne z rodovnikom, ugodno prodam. ©691-889 in 695-014 24290
KOKOŠI nesnice, prodam za zakol ali nadaljno rejo. © 58-405, Zadraga
18, Duplje. 24292
BIKCA težkega od 150 do 450 kg, kupim. © 725-254 24315
Več TELIČK iz A kontrole za nadaljno rejo, prodam. © 471-761 24316
TELIČKA sivca za zakol ali nadaljno rejo prodam. ©061/814-655 24319
Poceni prodam MIRNEGA UJAHA-NEGA KONJA. ©212-032 24325
Prodam JAGENČKE za zakol in domačo volno, kože. ©53-841 24343
Dva PRAŠIČA po 110 kg prodam.
©725-254 24358
OSMRTNICA
Ko bodo zacvetele trave, mednje poloti moje telo. Midva sva kot bilke neine, ki vedno znova zrasto.
(N. Osredkar)
V 90. letu starosti je tiho odšel od nas dragi mož, oče, dedi, brat in tast
ANTON ŽUMER
profesor zgodovine in zemljepisa v pokoju
Od njega se bomo poslovili danes, 21. oktobra 1997, ob 16. uri na kranjskem pokopališču.
Žalujoči: žena Pavla, hčerki Tadeja in Darija, vnuki Marijana, Špela in Cušper, brat Franc z družino, zeta Lovorko in Andrej ter drugo sorodstvo
Kranj, Dubrovnik, Ljubljana, 17. oktobra 1997
ZADNJE NOVICE
OD TORKA DO RETKA
bo
dežurni novinar
Uroš Špehar
telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699
pokličite, sporočite, predlagajte... bomo pisali
Dežurni novinar tokrat gostujem na 35. strani, kot pa boste lahko prebrali, sem (s fotografskim aparatom) ulovil sulca velikana, poleg tega sem na Bledu obiskal medicinski družabni ples, sprašujem se, zakaj v teh dneh cvetijo sadna drevesa, pa še kaj zanimivega se bo našlo.
Še posebej zanimiva bo verjetno zgodba o možaku, ki se je pri šestdesetih ponovno rodil, ker pa mi ima povedati še veliko zanimivega, ga bom ponovno predstavil v prihodnji številki Gorenjskega glasa. Tokrat kot oglarja oziroma graditelja tradicionalnega zatoščišča oglarjev - koče kozarice.
Med drugim bom skušal pokukati v eno dokaj staro dolžniško - upniško zgodbo z novim zapletom, slednji se dogaja okrog ene čisto določene gostilne pod Ljubeljem, sicer pa bom rade volje prisnuhil tudi vašim telefonskim klicem. Mobilni telefon je za vaše predloge odprt skorajda neprenehoma, zatorej, ko se pri vas zgodi kaj nenavadnega in zanimivega, ne odlašajte, pač pa zavrtite dežurni telefon Gorenjskega glasa.
Sto presežnih delavcev tržiškega Peka terja odpravnine
Sporazum o izplačilu denarja v obrokih
Po sklepu sodišča bi odpuščeni delavci lahko vložili zahtevke za izvršbo plačila odpravnin, a so se vseno odločili za pogajanja z vodstvom.
Tržič, 17. oktobra - Sedanji
direktor Pekove uprave Janez Bedina je pokazal razumevanje za stisko ljudi, vendar ni mogel sprejeti predloga presežnih delavcev za izplačilo odpravnin v treh mesecih. Zaradi težav v poslovanju je lahko obljubil nakazilo po 150 DEM v tolarski protivrednosti od novembra do februarja, potem pa se bo ponovno dogovoril o obrokih.
Posledice odpuščanja presežnih delavcev v tržiški tovarni Peko že drugo leto okuša dobrih sto ljudi, ki ves čas zaman čakajo na izplačilo odpravnin. Dogovori s prejšnjim vodstvom niso zalegli, zato se je 92 delavcev odločilo za vložitev tožbe proti podjetju. V svoji tožbi so uspeli, zato jih je sodišče obvestilo, da lahko zahtevajo izvršbo izplačila odpravnin. O tej možnosti je zbrane upravičence do odpravnin na petkovem srečanju v tovarni seznanila tudi sekretarka območne organizacije
Presežni delavci Peka s predstavnico svobodnih sindikatov.
Zveze svobodnih sindikatov Gorenjske Milena Sitar. Vseeno je predlagala pogovor z vodstvom Pekove uprave o načinu izplačila odpravnin.
"Položaj V podjetju je še vedno zelo zapleten, saj račun podjetja blokira za okrog 500 milijonov tolarjev terjatev, za približno tolikšno vsoto pa
Skupna naložba v prenovo komunalnih napeljav v Naklem
Vzorčni primer za vodo tesno kanalizacijo
V naselju Krakovo bodo do pomladi gradili kanalizacijsko omrežje in plinovod, obenem pa
obnovili vodovod, telefonske vode in razsvetljavo.
Naklo, 20. oktobra - V dogovoru med občino in upravljali j komunalnih napeljav bodo v šestih mesecih in pol uresničili okrog 40 milijonov tolarjev vredno naložbo. Pri izgradnji kanalizacije bodo prvič uporabili alkatenske cevi, ki zagotavljajo vodotesnost. Vzorčni primer bo pomagal pri širitvi kanalizacijskega omrežja po Naklem v prihodnosti.
Večji del naselja Naklo že ima zgrajeno kanalizacijo, ki je speljana do obrežja Save med naseljema Okroglo in Struževo. Dograditev kanala do centralne čistilne naprave v Kranju je odvisna od dogovora z mestno občino Kranj. Občina Naklo se je najprej odločila razširiti kanalizacijsko omrežje po naseljih, kjer ga Še ni. Za naselja Naklo, Pivka, Podreber in Cegelnica projekt še izdelujejo, za Krakovo pa so načrti že pripravljeni. V starejšem, severnem delu naselja, kjer je okrog 60 hiš, namreč nimajo težav le z odvodnjavanjem meteornih voda in odplak, ampak so dotrajane tudi druge napeljave.
"Z upravljalci teh napeljav smo se od letošnje pomladi dogovarjali za skupno naložbo, katere vrednost ocenjujemo na približno 40 milijonov tolarjev. Gre za rekonstrukcijo vseh napeljav pod dokaj dotrajanim cestiščem. Javni vodovod je zgrajen iz salonitnih cevi majhnega premera, zastarel pa je tudi vaški vodovod. Komunalno podjetje Kranj bo poskrbelo za napeljavo cevi z večjim pretokom in postavitev novih hidrantov. Podjetje Telekom bo prestavilo telefonske kable v zaščitne cevi, ena cev pa bo ostala prazna za kabelsko televizijo. Občina Naklo bo omogočila posodobitev javne razsvetljave, glavna pa bo naložba v izgradnjo okrog 380 metrov dolgega kanalizacijskega omrežja. Gre za poskusni projekt, ki uvaja uporabo alkatenskih cevi in jaškov. Na ta način je moč zagotoviti vodotesnost in preprečiti ugrezanje terena pod cestiščem. Občina bo za izgradnjo kanalizacije pridobila okrog 15,3 milijona tolarjev, ki so jih v dveh letih in pol zbrali s takso za čiščenje voda pri vodarini, blizu 10 milijonov
tolarjev pa bo morala zagotoviti sama iz letošnjega in prihodnjega proračuna. Obenem s prenovo komunalnih napeljav je v načrtu še izgradnja plinovoda od Glavne ceste in prenova asfalta po naselju Krakovo. Gradbeni odbor je obvestil krajane o predvidenem poteku del in možnosti poznejše priključitve na plinovod. Vsaka hiša naj bi za priključek prispevala okrog 140 tisoč tolarjev, zbiranje interesentov pa že poteka," je povedal Ivan Meglic iz odbora za komunalo in infrastrukturo pri občinskem svetu občine Naklo.
Izgradnjo kanalizacije je nakelska občina zaupala kranjskemu Gradbincu, ki bo začel z deli oktobra letos, končal pa naj bi jih aprilapri-hodnje leto. Denar iz zbrane takse je namreč potrebno izkoristiti vsaj delno že letos, priprava zahtevnih projektov pa se je zavlekla do jeseni. Vseeno upajo, da bodo kljub zimi dela končana do roka. Že prihodnje leto naj bi zamenjali vse napeljave pod Glavno cesto v Naklem, kjer je predvidena tudi ureditev pločni-
kov. Širitev kanalizacijskega omrežja bodo nadaljevali v naselju Cegelnica, kjer bodo gradili ločeno napeljavo za fekalne odplake in meteorne vode. • S. Saje
Spt.apjggelimo
Poslovna enota Kranj
Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila)
telefon 064 360 800 telefax 064 360 810
mobitel
eCOVCIMtlKI OPiBATSB NMT S OSM
http "vavw mobitel .s:
ima banka akceptnih nalogov. Zastavljeno je celotno premoženje tovarne, zato ni možnosti novega zadolževanja. Zadolženost naj bi pomagal zmanjšati dogovor na nedavni skupščini delničarjev Peka o skoraj 90 odstotnem prevzemu lastništva Peka v dveh bankah. V takih razmerah se zdi problem izplačila odpravnin skoraj nerešljiv. Sodišče je sicer prisodilo pravico do odpravnin, vendar možnosti za takojšnje izplačilo 206 milijonov tolarjev sploh ni. Eden od delavcev je že vložil zahtevek za izvršbo, za drugega pa je postopek v teku. Če bi se vsi odločili za tako potezo in bi jo sodišče uresničilo, se Peku obeta stečaj," je zbrane seznanil Janez Bedina. Kot je najprej ponudil, bi upravičencem vsak mesec izplačali po 100 DEM.
Delavce še vedno bolijo storjene krivice
Zastopnik delavcev Djuro Meserek je tako ponudbo zavrnil kot nesprejemljivo, saj so upravičenci sklenili zahtevati od vodstva Peka izplačilo odpravnin v treh obrokih najkasneje do januarja 1998. Odpuščeni delavci pa niso izrazili le nezadovoljstva zaradi neizpolnjenih obljub o izplačilu odpravnin, ampak tudi zaradi načina odpuščanja delavcev, žaljivega odnosa
mojstrov in neodgovornega početja vodilnih kadrov. Izrekli so očitke, da najbolj odgovorni za napake še vedno povečujejo svoje plače in dobivajo lepe pokojnine, oni opa se morajo preživljati s pičlim1 nadomestili za plače. Večina je delala v Peku 30 in več let. sedaj pa se nihče ne zmeni za njih. Kot je navedel svoj primer delavec Meserek, sta bila ob delo v tovarni oba z ženo; to se je zgodilo tudi zakoncema Švab in še komU; Marija Kokolj, ki je v tovarni delala od svojega 14. leta kat 35 let, se je spraševala, ali je 37 tisočakov nadomestila na mesec res prava nagrada z3 pripadnost h kolektivu. Še bolj jo je prizadelo, da so snaho obvestili o uvrstitvi med pre' sežne delavce, ko je bila v porodnišnici.
Direktor Bedina je delavce spomnil, da od njegovega prihoda niso več odpuščali delavcev iz Peka. Tudi Jane* Srpan iz kadrovske službe J<j pojasnjeval, da je izpolnjeval le tisto, o čemer je odločalo prejšnje vodstvo. Janez Bedina je izrazil tudi razumevanj za stisko ljudi. Ob tem Je ponudil največ, kar lahk£ tvega v tem trenutku; začete* izplačil odpravnin v oktobru 1997 po 150 DEM mesečno v tolarski protivrednosti do februarja 1998, takrat pa se bodo na ponovnem srečanju dogovorili za nadaljnje rešitve. V bo podjetju uspelo izbpi>*»^ likvidnostne razmere, bi & obroke bi se
čanem
sečno povečevali odpravnine, kvota pa povečevala tudi po konc izplačilu manjših odprav" . Tak predlog je večina "ProVnj
čencev sprejela, za p_onL sestanek pa so določili * 1998. • S. Saje
2.
SALON
KERAMIKE
I NT .     223 680
KRANJ-Z LATO POLJE 3k
Gorenjska borzno posredniška druiH & Koroška 33, Kranj, tel.: 064/361-3*
Želite kupiti ali prodati delnice?
Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke?
Obiščite nas lahko vsak delavnik od 7.30 do 18. ur*
"Varnost, strokovnost, donosnost!"
AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA
Razveselite svoje bližnje
GLASA
KUPON:
KAMERA PRESENEČENJA
Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:......................................
Predlagatelj: Ime in priimek:.........................................................
Naslov:............................................................Kontaktni telefon:
Opis presenečenja:......................................................................
Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj. Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS- z°' 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA.
sov*
=?ADiO
97.-3 Ffl
ČESTITKE NA RADIU KRANJ VSAKO NEDELJO
OB 13 h. POKLIČITE 221-186