List 49.
Politični oddelek.
Jugoslovansko vseučilišče v Ljubljani.
Dne 27. novembra 1. 1901 je prinesel »Agramer Tagblatt" znamenit dopis iz peresa gosp. dr. K. Glaserja, zaslužnega slovenskega pisatelja in zgodovinarja, v katerem imenovani jasno ovrže vse ugovore naših nesprot-nikov, ter argumentni dokaže potrebo slovenske univerze ter zrelost slovenskega naroda. Dopis se glasi v prestavi tako-le:
Glavni ugovor nasprotnikov slovenske univerze v Ljubljani je trditev, da Slovenci nimajo znanstvene literature, da so sploh manj vredni narod in da imajo vsied tega tudi manj zmožnostij.
Pri tako neugodnih razmerah, v kakoršnjih so bivali slovanski narodi naše države stoletja in stoletja, se znanstvena literatura ne sme zahtevati kot poglavitni pogcj ustano^tve univerze, ampak  narodu prirojene zmožnosti,
ki   še-le   tedaj   pridejo   do   razvitka   in   veljave, ako   se
latentne moči sprostijo. Da pa sicer majhnemu slovenskemu narodu ne manjka takih zmožnostij, je dovolj dokazano.
Francoska revolucija, ki je dala meščanskemu in kmetskemu stanu pridržane človeške pravice, podarila je tudi slovenskemu narodu prvega pesnika v pravem pomenu besede. Takrat je vlada izdala na Slovane poziv, češ, naj se domoljubne pesmi prevedejo iz nemškega na slovensko. Toda iz Ljubljane se ji je prav umestno odgovorilo: „Ne potrebujemo tega poziva, kajti Valentin Vodnik je sestavil izvirne „Pesme za bram-bovce". Ravno v tem času je podaril slovenski narod ne le vsem Slovanom, ampak vsemu učenemu svetu — Monstrum scientiarum — Kopitarja, ki je bival v prijateljski zvezi z nemškimi učenjaki, ter bil urednik nekega znamenitega znanstvenega časopisa na Dunaju. Italijan baron Cois je vsestransko pospeševal kulturni razvoj
Slovencev, med tem, ko nam in Hrvatom dandanes Lahi niti ljudskih šol ne privoščijo, tem manj še srednih. Altri tempi, altri costumi. Slovenski rojak Janša je bil poklican na Dunaj, da je tam poučeval bučelarstvo. Ali je kedaj kak nemški kmetovalec med Francozi tako deloval ? Oni slavni matematik Vega je bil tudi sin slovenske matere. Cesarica Marija Terezija se je sama jako ugodno izrazila o duševnih močeh, ki jih dobiva iz Kranjske. Nadalje nam nasprotniki predbacivajo, da vsi slovenski veljavnejši znanstveni zastopniki obelodanijo svoje proizvode v nemškem jeziku, ter se v nekem štajerskem listu ravno na Miko-riča in dvornega svetnika Kreka sklicujejo. Ne glede na to, da je zadnji tudi v slovenščini pisal, sta ta učenjaka dokaz izvanredne nadarjenosti slovenskega naroda. Na polju slavi&tike storil je ravno maii slovenski narod nenavadno veliko, kajti razven imenovanih, še lahko naštejemo   umrlega   dr. Oblaka, Skrabeca, Strekelja  in dr.
Tudi pred kratkim umrli vseučiliški profesor na Dunaju dr. Štefan od kompetentne strani največji fizik v Avstriji imenovan, je bil Slovenec iz Koroške ter je v začetku pisal svoje proizvode v slovenščini, letos umrli fizik dr. Klemenčič, vseučiliški profesor v Inomostu, je bil Kranjec, istotako v Gradcu delujoči dr. S. Šubič. Ta ima v rokopisu filozofsko delo pripravljeno za natis, katero primerja prejšnji urednik »Ljubljanskega Zvona^, kar se tiče globokosti idej in razumnosti, s Platonovo »Politeia*.
Pred 50 leti so bila na graški univerzi juridične stolice v slovenskem jeziku, in ,Slovenski Narod" je pred kratkim navedel v uvodnem članku vsa pravna in bogoslovna predavanja, katere so imeli prof. dr. Krainc, dr. Kopač, dr. SkedI, dr. Toski in dr. Robič od leta 1840. do I. 1854. na oni univerzi.
V pravnem ministrstvu na Dunaju deluje dr. Babnik, ki je izdal jurid. terminologije v slovenskem jeziku. Na Dunaju je tudi več let dociral učenjak Čižman. V zgodovini slovenskega slovstva, katero je izdala „Matica Slovenska**, je mnogo mladih, prav nadarjenih slovenskih
Stran 482.
juristov navedenih, ki bi v kratkem postali pri majhni podpori od strani države pravi strokovnjaki svoje vrste, če opazujemo, kako dolga in težavna je pot, predno pridejo docenti do svojega cilja, kdo bi potem sploh iz samega idealizma žrtvoval najboljša mlada leta?
Anton Klodič vitez Sabladoski, deželni nadzornik za ljudske šole na Primorskem, sestavil je v 60 letih tako izvrsten načrt za ljudske šole imenovane kronovine, da je postal podlaga zakona za vse avstrijske ljudske šole; mi Slovenci torej lahko s ponosom povdarjamo, da je stvaritelj zakona za avstrijske ljudske šole slovenski šolnik. Slovenski učenjak vitez Fran Močnik je tudi bil, ki je spisal najboljše sedaj na vse avstrijske jezike prevedene učne knjige za matematiko. Niso-li to v nebo-vpijoči dokazi vsetranske in izvanredne nadarjenosti ter zrelosti slovenskega naroda.
Odkar je Avstrija ustavna država, se je slovenska literatura pospela do jako visoke stopinje. Prvi slovenski časnik je uredoval in izdajal B!eiweis L 1843; sedaj pa jih štejemo čez 60. Vsaka stroka ima svoje glasilo, še celo slovenski hribolazci. Družba sv. Mohorja šteje nad 76.000 udov, večinoma med prostim ljudstvom. Ni ga naroda na Avstrijskem, ni ga menda na celem svetu, ki bi imel le l^/g milijona Ijudij pa družbo, ki šteje nad 76 000 udov. Slovenci so posedli krajine, — kjer še dandanes bivajo — leta 568. ter so prišli najprej od vseh Slovanov z romanskimi in grmanskimi narodi v dotiko, ter imajo vsied tega tudi najstarejše slovanske literarne spomenike v ^Brizinskih spomenikih**.
Sedaj imajo Slovenci, ko- se je njih posest že čez polovico skrčila, v »Ljubljanskem Zvonu" glasilo, čegar znani urednik in pesnik Anton Aškerc združuje pisatelje vseh slovanskih narodov. Pisatelju teh vrst sploh ni znana nobena slovanska revija izvzemši seveda češki „Pfehled" v Pragi, ki bi imela to lastnost. Zakaj pa to stvar, ki baš semkaj ne spada, omenjam? Da dokažem, da bodo potemtakem pri ustanovitvi slovanske univerze v Ljubljani v začetku tudi drugi slovanski narodi s svojimi učnimi močmi univerzo in Slovence pploh podpirali, če bi domačih močij ne bilo dovolj. Nekatere učne moči bi imeli Slovenci takoj pri rokah, druge bi morala vlada s štipendijami preskrbeti, v čem jej je kranjski deželni zbor tako lep vzgled dal in primanjkljaju bi pa slovanski narodi oipomcgli; saj tudi na univerzi v Zagrebu Slovenci delujejo.
Univerza v Ljubljani pa ni samo življensko vprašanje in zadeva Slovencev, ampak še bolj Avstrije sploh. Vsem ljudem je bilo že nekdaj znano, kako so Vsenemci pred kratkim javno izrekli, da mora namreč Trst postati pruskonemška luka, in v to svrho se morajo Čehi in Slovenci pcnemčiti in s tema narodoma mora seveda tudi Avstrija izginiti. Ravno iz istega vzroka nedovolijo Nemci Italijanom vseučilišča v Trstu, Jugoslovanom pa v Ljubljani ne. Slovenci, Hrvati in Srbi naj bi imeli univerzo v Sarajevu „mit concurrierenden deutschen Vor-lesungen", da se svet nemške omike in „pro3vete" razširi.
Proti tem dalekosežnim načrtom vsenemškega šovi-ni?ma bi bila jugoslovanska univerza v Ljubljani mogočen tabor v korist Avstrije, ob katerem bi se navali Vse-nemštva lahko odbijali. Še v večji nevarnosti za svoj narodni obstanek so Slovenci kakor Čehi, kajti tudi Italijani hočejo kršiti svojo posest. Dajte nam tedaj jugoslovansko univerzo v Ljubljani!
Ako bi se Slovencem, že 1. 1787. izražena želja spolnila, ter se njih že 100 let staremu koprnjenju ugodilo, potem ta velik zgodovinski čin ne bi samo odkril skritih duševnih močij, ampak tudi pomnožil in vspod-budil. Minister za uk pa bi si postavil za Jugoslovane in za Avstrijo sploh — monumentum aere perennius.