informator gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje List za obveščanje delavcev Gorenja — Številka 51 —Leto XVII — Titovo Velenje, 9. november 1983 Oktobra 88% načrtovane proizvodnje Do konca leta nas ločita še dva meseca. Narediti moramo vse, da bomo izpolnili planske obveznosti. Doseženi rezultati nas nikakor ne smejo uspavati. Minuli mesec smo načrtovano proizvodnjo dosegali v Gorenje med največjimi izvozniki Gospodarski vestnik je 4. novembra objavil podatke o blagovni menjavi SR Slovenije. Med pomembnimi izvozniki je tudi Gorenje SOZD. Gorenje SOZD je v prvih osmih mesecih leta 1983 doseglo izvoz v vrednosti 61.551 tisoč dolarjev, kar je 1 % izvoza SFRJ. Ta številka uvršča Gorenje SOZD na trinajsto mesto jugoslovanskih izvoznikov in na tretje v Sloveniji, saj je naš delež v slovenskem izvozu kar 5 %. Se boljše mesto pa zavzemamo v izvozu na konvertibilno tržišče, v industrijsko razvite države, kjer je naš odstotek 6,5 % celotnega slovenskega izvoza. Pred nami je IMV IMovo mesto, ki ima delež 7 %. Nasploh pa je največji slovenski izvoznik ISKRA, SOZD elektrokovinske industrije, Ljubljana (delež je 8,4 % slovenskega izvoza), na drugem mestu pa je SOZD Združenje proizvajalcev strojne opreme, Ljubljana (5,8 %). poprečju z 88 %, predvsem na račun proizvodnje za izvoz, ki je_ seveda tudi bolj zahtevna. Še vedno pa se v proizvodnih^ tozdih, zlasti v tozdu Štedilniki, pojavljajo številne motnje in zastoji. Z boljšo notranjo organiziranostjo in prizadevanji nabave pa se dajo tudi te težave odpraviti. Tako se v zadnjem času vodje tozdov in planerji redno sestajajo s člani ZKPO Gorenje TGO in delavci nabave GPS in tako skušajo sproti, dnevno odpraviti težave. Ti sestanki naj bi tudi čimbolj spodbudili tehnične službe tozdov, da se v kar največji meri angažirajo. V proizvodnih tozdih jim še vedno primanjkuje delav- Delavca tozda MGA Nazarje sta skonstruirala napravo za prevzem elektromotorjev pri dobavitelju. Inovacijski dejavnosti vsi še ne cev, še posebno za zahtevnejša dela v izvozni proizvodnji. Ob tem pa se morda prav vsi še vedno ne zavedamo, da je naš najpomembnejši cilj in hkrati sredstvo za preseganje težav, doseganje načrtovane proizvodnje. Doseganje planskih ciljev je tudi naša dolžnost, ki jo moramo, če ne gre drugače, izpolnjevati tudi s podaljšanim delom. Začetek novembra je malo bolj obetaven, saj se je izboljšala oskrba z materialom, pa tudi organiziranost in planiranje sta boljša. Organiziran način dela, dosledno izvajanje zadanih nalog pa sta tudi pogoja, ne le za večjo, temveč tudi za bolj kvalitetno proizvodnjo. dajo pomena, ki naj bi ga imela v stabilizacijskih naporih in prizadevanjih. Besedi inovacija in izboljšava sta še vse premalo zasidrani v naši miselnosti. Če si bomo za to še močneje prizadevali ter to dejavnost spodbudili v tozdih, Proizvodno in udarniško delo Za nami je prvi teden novembra. Čeprav smo v tem času opravili le 4 delovne dni, pa je delalo v proizvodnji kar 84 naših štipendistov, 6 delavcev uprave skupščine občine Velenje, 15 slušateljev politične šole v Titovem Velenju in 25 delavcev v naših predstavništvih v Makedoniji, Srbiji ter Bosni in Hercegovini. 432 delavcev pa je v teh dneh opravilo svojo redno obveznost v proizvodnji. Skupno je bilo torej prejšnji teden opravljenih v proizvodnji 611 delovnih dni. * S Bo našla svoje mesto, ki ji pripada v današnjem trenutku. Podobno razmišljata tudi Andrej Bergant, vodja vhodne kontrole ter Milan Remic, vodja končnega statističnega prevzema izdelkov. Nenehno se srečujeta s problematiko kvalitete elektromotorjev in porodila se jima je zamisel, da skonstruirata napravo za prevzem elektromotorjev pri dobavitelju. S pomočjo naprave bi ugotavljali obremenitev, življenjsko dobo ter ustreznost sestavnih delov elektromotorjev, s ciljem, da bi bili strojčki za rezanje mesa še kvalitetnejši. S problemom zanesljivosti aparata se srečujeta tudi pri izdelavi strojčkov za mletje mesa. Andrej in Milan sta zaključila, da bi z ustrezno elektromagnetno zavoro lahko pri prevzemu aparatov ugotavljali kvaliteto aparata ter posameznih elementov (zobnik, sklopka), kar do sedai ni bilo mo-žno- Stane Šmajs Osmi ,,hišni sejem" Gorenja je obiskalo nad 2.000 poslovnih partnerjev, med katerimi je bilo 200 predstavnikov kupcev iz tujine in okrog sto domačih in inozemskih dobaviteljev. S predstavniki domačih kupcev je bilo sklenjenih pogodb v vrednosti okrog 15 milijard dinarjev oziroma za blizu 85 % predvidene domače prodaje v letu 1984. Kakovost elektromotorjev Kadrovske vesti NOVO VODSTVO TOZDA ŠTEDILNIKI V oktobru je delavski svet tozda Štedilniki imenoval Jožeta Pikla za vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa tozda Štedilniki. Anton Brinov-šek in Jože Plešej pa sta bila imenovana za tehnični vodji tega tozda. NOVI VODJI PET V GRČIJI IN ITALIJI Vodstvo poslovne enote Gorenje Hellas v Solunu v Grčiji je nedavno tega prevzel Georgij Av-ramčev. V prihodnjih dneh pa bo prevzel vodstvo poslovne enote Gorenje ICoer-ting Italija v Milanu Franjo Valenčič. S • ...... Igredlagaj nekaj koristnega Tozd Kompresorji Komisija za ovrednotenje inovacijskih predlogov v tozdu Kompresorji, ki jo sestavljajo Leopold Pucelj, Martin Malerič, Leopold Panjan, Belizar Du-jec in Mirko Flajnik je pregledala 21 in ovrednotila 19 inovacijsKih predlogov, ki so bili posredovani do 15. septembra 1933. Komisija je predloge, ki po metodologiji ocenjevanja ustrezajo razpisnim pogojem, nagradila z nagradami od 500,00 do 1.000,00 din. 396/83 — Prodaja odpadne penaste gume, Marjan Žalec, 500,00din; 397/83 — Sprememba v sistemu ogrevanja kadi v tri-conski pralni napravi fir- me Durr, Anton Kapele in Belizar Dujec, 800,00 din, 398/83 - Priprava za izpi-havanje ostružkov iz sesalno polnilnih priključkov, Branko Polimac in Milan Plut, 600,00 din; • 399/83 — Dvakratna uporaba rezilnega noža za ohišje kompresorja, Martin Malerič, Brane Štajdohar, 900,00 din; 400/83 — Izpihovanje sesalnega priključka na avtomatu Traub, Martin Malerič in Miro Čemas, 700,00 din; 401/83 — Priprava za spaj-kanje bundy cevke na du-šilko, Branko Polimac in Milan Plut, 800,00 din; 402/83 -- Konstrukcijska sprememba orodja za izdelovanje omejilnih cevi, Bo- Tečaj za mojstre Izobraževalni center Gorenje je pripravil tečaj za mojstre, ki naj bi postali resnični organizatorji tistega proizvodnega dela, za katerega tudi odgovarjajo. V ponedeljek, 7. novembra 1983, je začela s predavanji prva skupina 28 udeležencev tečaja za mojstre, ki se ga bodo v naslednjih tednih postopoma udeležili vsi mojstri. Tako naj bi ta oblika izobraževanja zajela več kot 200 delavcev, organizatorjev neposredne proizvodnje. Potrebujemo namreč predvsem takšne mojstre, ki bodo imeli organizacijske sposobnosti, veliko tehničnega znanja ter sposobnost komuniciranja z ljudmi. Program tečaja je seveda precej obširen in zajema različna področja, od dela z ljudmi pa do standardizacije, osnove ekonomike poslovanja, tehnike merjenja, zagotavljanje kakovosti itd. Sedanji tečaj za mojstre je pravzaprav začetek širšega pristopa k izobraževanju teh kadrov, v Izobraževalnem centru pa nameravajo prihodnje leto nadaljevati tudi z dopolnilnimi seminarji in oblikami izobraževanja. Naši upokojenci Prejšnji mesec so se v Gorenju upokojili Miroslava Jelenko iz tozda Pralna tehnika, Jože Šmigoc iz DSSS TGO in Ana Novinšek iz tozda Zamrzovalniki. Blagajna vzajemne pomoči Prejšnji mesec je bilo dodeljenih precej posojil za poravnavo soudeležbe pri dodelitvi ali zamenjavi stanovanja. Manj rednih posojil. Komisija blagajne vzajemne pomoči je prejela prejšnji mesec 353 prošenj, od tega jih je ugodno rešila 212 in tako razdelila 258.200 dinarjev. Izredno pa je za posojilo za plačilo soudeležbe prispelo še 48 prošenj, ki so jih v skladu s sklepom konference osnovnih organizacij ZSS Gorenje TGO tudi ugodno rešili ter tako vsakemu prosilcu dodelili 30.000 din posojila. Seveda je bila tako zmanjšana skupna vsota, s katero v BVP razpolagajo, zato so morali zaostriti merila za redne dodelitve ter zmanjšati vsote. Pri tem so upoštevali predvsem delovno dobo ter pogostnost najemanja posojil BVP. TEČAJ VOZLANJA Služba za rekreativno in kulturno dejavnost bo letos ponovno organizirala tečaj vozlanja. Prijave sprejemajo do 11. novembra na telefon 132. Prijavite se čimprej, ker je število udeležencev omejeno. Pri vpisu vam bomo posredovali še ostale podrobnosti. skpFonrplfTTRtn 2A 9®V^^ČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinj- g' T.lto)'° Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet - predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik šan^rre NLeSnk«k>nhra,nM-Uie,c Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani:Du-densko elnna-r~MJ0e,|-reJSk5 PaniC' mag' Jože Za9°žen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja te- d:vnraL sk^ua42?0v;V2OzdOdneT23k:iGr974nO GBAF'KA 1983' °-°š4e"° P-metVega • Predlagaj ris Jerman in Branko Štajdohar, 800,00 din; 403/83 - Sprememba em-baliranja palet s kompresorji, Stanko Željko, 600,00 din; 404/83 — Postavitev za- ščitne pločevine za preprečitev škropljenja zvara pri varjenju ohišja kompresorja, Anton Kobetič, 800,00 din; 405/83 — Vgraditev dodatne opreme na stroj za krivljenje tlačnih cevi, Anton Kapele, 500,00 din; 406/83 — Transport pol- nih palet, Boris Jerman, 500,00 din; 407/83 — Odmikanje zabojev za odpadek, Boris Jerman, 700,00 din; 408/83 — Postavitev pokrite kolesarnice, Hedvika Lapajne, 600,00 din; 409/83 — Montaža valjčnega traka na varilni liniji med strojem I in II, Vinko Veselič, 700,00 din; 410/83 — Izpopolnitev avtomata za zvijanje tlačnih cevi, Anton Kapele, 600,00 din; 411/83 — Odstranitev kovinskih palet (neuporabnih) ter skladiščenje lesenih palet, Blaž Mihalič, 500,00 din; 412/83 — Večja jermenica na elektromotorju za rezanje navojev na nosilnih vzmeteh, Miro Čemas, 700,00 din; 414/83 — Ročka za pripravo pri merjenju statorjev, Franc Volf, 800,00 din; 416/83 — Zamenjava su- šilnega sredstva v napravah za sušenje tehnološkega zraka v tozdih, Belizar Dujec, 700,00 din; 413/83 — Postavitev tekočega traku z varilne linije v predmontažo, Janez Kočevar (predlog je bil oce njen kot nekoristen, ker je pred niklanjem potrebno čiščenje priključkov); 415/83 — Vgraditev ščetke za čiščenje sesalno—polnilnih priključkov za varilni aparat, ki jih vari, Anton Kapele (predlog ni nov, ker je že zajet v projektu). Perspektiva je v naših rokah 0 sedanjem gospodarskem trenutku, prizadevanjih za povečanje proiz vorinje in motiviranosti za dosego jasnih skupnih ciljev. Prvi uspehi prizadevanj za ureditev razmer in izboljšanje gospodarjenja v Gorenju TGO so že takšni, da je vredno o njih spregovoriti. Proizvodnjo smo v zadnjih mesecih znatno povečali, prav tako pa tudi izvoz dosegamo po predvidevanjih. Poslovanje v tretjem tromesečju letošnjega leta je brez lastne izgube. Ker je podobnih spodbudnih ugotovitev še več, smo se odločili za pogovor s predsednikom ZKPO Gorenje TGO Alešem Ilcem. Trenutno stanje in položaj Gorenja TGO je predsednik Aleš Ilc ocenil takole: „Ob zasnovi in oblikovanju razvojne strategije in izboljšanju razmer smo glavno skrb v prvi fazi posvetili sanaciji velenjskega dela SOZD Gorenje. Največ dela smo opravili pri zagotovitvi pogojev za večjo proizvodnjo. Ob izboljšanju materialne oskrbe, za kar imajo zasluge delavci v Gorenju Promet Servis, ter prizadevanju delavcev v neposredni proizvodnji, so rezultati že vidni. Pomembno je predvsem dejstvo, da v 3. tromesečju ne beležimo več izgube iz lastnega poslovanja. S takšnimi prizadevanji moramo nadaljevati. Pred analizo stanja v velenjskem delu Gorenja je prevladovalo mnenje, da so za slabšanje razmer krivi zgolj zunanji razlogi in nakup Koertinga. Ocena pa je pokazala, da je tudi znotraj Gorenja nastalo veliko vrzeli in slabosti. Položaj Koertinga je stanje le še bistveno poslabšal in zaostril." Delavci v neposredni proizvodnji, ki jim pomagajo tudi delavci strokovnih in administrativnih služb velenjskega dela Gorenja, nosijo veliko breme predvsem pri povečanju proizvodnje. Prav gotovo pa to ni edina pot iz proizvodnih in gospodarskih zagat. Predsed- nik Aleš Ilc je o tem povedal : ..Delavci v neposredni proizvodnji delajo v težkih pogojih dela, zato bo treba humanizaciji dela in delovnih procesov posvetiti kar največ pozornosti. Pogoje dela moramo izboljšati z uvajanjem avtomatizacije in sodobne tehnologije. Tu pa bo moral biti prispevek strokovnih služb kar največji. Do izraza mora priti ustvarjalnost naših tehnikov in inženirjev. Aleš Ilc Ob humanih in dobrih medsebojnih odnosih je treba izboljšati metode dela, ponovno spodbuditi elan in zavzetost , ki je bila včasih tako značilna za Gorenje. Ob jasno določenih ciljih je treba podrobno opredeliti naloge, spremljati njihovo izpolnjevanje in zaostriti odgovornost." Pred nedavnim je bil v Gorenju sestanek vodij tozdov, oddelkovodij in mojstrov. Tema pogovora so bili medsebojni odnosi: „Na sestanku smo jasno po vedali, da imajo kot neposredni organizatorji proizvodnje vodje tozdov in mojstri ter drugi vodstveni delavci še posebno odgovornost za njen potek. To je izredno pomembno. Ugotavljamo, da ni povsod enake prizadevnosti. Če ne bo samokontrole in samoiniciativnosti vseh nas, potem vsebinskih in kakovostnih premikov še nekaj časa ne bo. Mojstri so dali ponekod premajhen prispevek predvsem tam, kjer bi se morali pokazati kot celotni organizatorji delovnega procesa, ne pa zgolj kot mehanski izvajalci nalog, ki jih dobivajo od nadrejenih. Mojster mora dojemati probleme, ki izvirajo iz proizvodnje, mora se soočati s sodelavci, ki so v njegovem delokrogu, in iskati izboljšave ter dajati pobude za delo. Premalo je te kreativne vloge." V zadnjem času smo v Gorenju že dokazali, da je iz hod iz težav v delu in opiranju na lastne sile. Predsednik Aleš Ilc je poudaril: „Ob stimulativnejšem nagrajevanju proizvodnega dela, ob nagrajevanju kreativnih del in osebnega prispevka, predvsem pri varčevanju in zmanjševanju stroškov, racionalizaciji in izboljšanju dela, moramo preiti na novo vrednotenje dela. Iz dela pa mora izhajati tudi reorganizacija. Program bele tehnike je širok in je bil prevladujoč. Zato so v programih zarisane nove smeri, ki poudarjajo program bele tehnike v okviru integrirane kuhinje in kakovosti bivalnega okolja. Reafirmi-rati je treba program „dom" in ..zeleni program". Pomemben delež ima tudi proizvodnja tehnološke Seje delavskih svetovGPS Prejšnji teden so zasedali delavski sveti v delovni organizaciji Gorenje Promet Servis. Osrednji točki dnevnih redov sta bili poslovanje ter organizacijske in kadrovske spre membe. Delegati so bili na sejah svojih delavskih svetov seznanjeni s poslovnimi rezultati devetmesečnega poslovanja ter s pripravami sanacijskega programa delovne organizacije. Na delavskem svetu tozda Servis in maloprodaja pa so obravnavali tudi poročilo o inventurnih popisih. Na podlagi znanih rezultatov poslovanja pa so v tem tozdu določili tudi vrednost enote dela za delitev sredstev za osebne dohodke. Na tak način so opreme, oprta na osnovo elektronike in mikroprocesorske tehnike. Za nadaljnji razvoj bo pomembno obvladovanje ostalih funkcij, od razvoja do tehnologije in od nabave materiala do prodaje gotovih izdelkov." V zadnjem času slišimo spodbudne besede. Koliko pa je opravičljiv ta optimizem? Na to vprašanje je Aleš Ilc odgovoril: „Ob visoki motiviranosti vseh naših delavcev naš nadaljnji razvoj ne bi smel biti vprašljiv. Zato tudi pravimo, da je naša usoda v naših rokah. To pa pomeni, da se moramo znajti v pogojih gospodarjenja, ki so dani. Gorenje se mora zato odpreti navzven, biti mora odprt sistem, sprejemljiv za vse. Znanje, ki ga vsekakor imamo in je veliko, je treba izkoristiti v največji možni meri." * M Številnim posameznikom, ki so spraševali, kako je s postavitvijo telefonskih govorilnic znotraj tovarniške ograje, se je z vprašanjem pridružila tudi 20. sindikalna skupina. Na zadnji seji delavskega sveta DSSS Gorenje TGO, 28. oktobra 1983, so ta problem obravnavali ter predlagali, da se preverijo možnosti za namestitev telefonskih govorilnic v obratih, ter predvideni stroški. tudi dopolnili svojo metodologijo delitve osebnega dohodka po rezultatih dela. Obravnavali in sprejeli pa so še plan skupnega poslovanja z delovno organizacijo Gorenje Varstroj ter samoupravna sporazuma o združevanju sredstev v občinah Virovitica in Vranje, kjer ima tozd svoje servisne enote. O naših osebnih dohodkih V velenjskem delu Gorenja smo se, z izjemo zaposlenih v tozdu Servis in maloprodaja Gorenje Promet Servis, odločili, da bomo v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta, to je v obdobju september — december 1983, gibanje osebnih dohodkov pogojili z doseganjem plana fizične proizvodnje v Gorenju TGO. (O tem smo podrobneje poročali v 42. številki Informatorja 7. septembra letos) Predvideni fizični obseg proizvodnje smo uresničili: SEPTEMBRA 1983 s 84 %, OKTOBRA 1983 z 88 %. Vrednost enote dela (točke) se je za mesec september 1983 povečala takole: zaposlenim v tozdih Gorenje TGO za 14 %, zaposlenim v DSSS Gorenje TGO, GPS (z izjemo tozda Servis in maloprodaja), GRR, GIB in DSSS Gorenje SOZD pa za 10,8 %. Za mesec oktober pa se je vrednost enote dela (točke), v primerjavi z mesecem avgustom 1983, povečala takole: zaposlenim v tozdih Gorenje TGO za 18 %, zaposlenim v DSSS Gorenje TGO, GPS (razen tozda Servis in maloprodaja), GRR, GIB in DSSS Gorenje SOZD pa za 15,6 %. Po enoletni stagnaciji se to- rej na račun večje proizvodnje osebni dohodki zaposlenih v velenjskem delu Gorenja večajo. Gibanje osebnega dohodka (brez upoštevanja podaljšanega in nedeljskega dela, dodatkov ter minulega dela) za delavce v tozdih Gorenja TGO, stanujoče v občini Velenje, je bilo v nekaterih najbolj značilnih grupah dela v obdobju avgust—oktober naslednje: Izračun osebnega dohodka za delavca v tozdu Gorenje TGO, stanujočega v občini VELENJE MESEC AVGUST 1983 SEPTEMBER 1983 OKTOBER 1983 GRUPA DELA 35 33 31 29 35 33 31 29 35 33 31 29 1. ŠTEVILO TOČK (za 182 ur) 890 940 1000 1060 890 940 1000 1060 890 940 1000 1060 2. TOČKE NA URO 4,89 5,16 5,49 5,82 4,89 5,16 5,49 5,82 5,89 5,16 5,49 5,82 3. ŠTEVILO OPRAVLJENIH UR PO DELOVNEM KOLEDARJU 184 184 184 184 184 184 184 184 184 184 184 184 4. DODATNO DELO OB SOBOTAH — — - — 24 24 24 24 8 8 8 8 5. SKUPNO ŠTEVILO UR (brez podaljšanega dela) 184 184 184 184 208 208 208 208 192 192 192 192 6. NETO VREDNOST ENOTE (TOČKE), UPOŠTEVAJE ODSTOTEK DOSEGANJA PLANA FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE v din 9,28 9,28 9,28 9,28 A 10,58 A 10,58 A 10,58 A 10,58 B 11,15 B 11,15 B 11,15 B 11,15 7. NETO OSEBNI DOHODEK (brez podaljšanega dela, dodatkov in minulega dela) v din 8.350 8.811 9.347 9.938 10.761 11.355 12.081 12.808 10.468 11.046 11.753 12.459 NETO OSEBNI DOHODEK (brez podaljšanega dela, dodatkov in minulega dela) smo izračunali tako, da smo za posamezno grupo dela število točk na uro (2) pomnožili s skupnim številom opravljenih ur (brez podaljšanega dela) (5) in z neto vrednostjo enote dela (točke) (7). Da pa bi izračunali DEJANSKO IZPLAČANI NETO OSEBNI DOHODEK, mo- ramo izračunanemu neto osebnemu dohodku (7) pri-šteti še: a) DOSEGANJE NORME tozda oziroma skupine oziroma individualne norme Podatke o doseganju norme imajo za vsakega proizvodnega delavca poenterke. Sicer pa so v zadnjih treh mesecih največji tozdi finalisti v poprečju takole dosegali norme: Avgust 1 983 September 1983 Oktober 1983 Štedilniki 110,2 113,9 120,3 Pralna teh. 125,2 121,9 121,5 Hladilna teh. 115,3 114,9 118,2 Zamrzovalniki 117,4 116,0 123,0 Mali gosp. ap. 113,7 114,8 118,0 Gradbeni el. 114,1 116,1 121,0 DELO (vrednost ure je b) NADURNO DELO (vre- povečana za 100 %) dnost ure je povečana za č) NOČNI DODATEK (vre-50 %) dnost ure je povečana za c) NEDELJSKO NADURNO , 40%) A — Neto vrednost enote dela je v primerjavi z mesecem avgustom na račun izpolnjevanja plana v septembru višja za 14 %. B — Oktobra pa se je neto vrednost točke povečala v primerjavi z avgustom za 18 % na račun doseženega plana, za 1,3 % pa se je ta mesec znižala skupna prispevna stopnja iz bruto OD zaradi ukinjenega republiškega davka iz dohodka. d) DODATEK ZA TEŽJE POGOJE DELA (od 1,39 din do 8,57 din bruto na uro) e) DODATEK MA AVTO-KONTROLO (znaša 10 % vrednosti norma ure) f) DODATEK NA STALNOST V Gorenju TGO je uveljavljen naslednji dodatek na stalnost: nad 2 leti delovne dobe v Gorenju TGO 20 točk nad 5 let delovne dobe v Gorenju TGO 40 točk nad 10 let delovne dobe v Gorenju TGO 80 točk g) MINULO DELO nad 5 let skupne delovne dobe 2% nad 10 let skupne delovne dobe 4 % nad 15 let skupne delovne dobe 6 % nad 20 let skupne delovne dobe 8% nad 25 let skupne delovne dobe 10% nad 30 let skupne delovne dobe 12% Izplačani neto osebni dohodek pa je odvisen tudi od tega, kje stanuje delavec. Občine imajo namreč uveljavljene različne prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka, o čemer smo poročali v 42. številki Informatorja 7. septembra 1983.