Posamezne številke: Navadne Din —-’75j ob nedeljah Din 1*—. »TABOR* izhaja vaak dan, ra zven nedelje in praznikov, ob IS. uri z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 10*-—, za inozemstvo D 18’ —, dostavljen na dom D 11'—» na izkaznice D 10"— $ inserati po dogovora. Naroča ae pri upravi »TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica šUv. 4* Poštnina plačana v 0©i@¥ml €©na današnje št@¥a 73 para PasaJMezne etevOke« Navadne Din —-*7& ob nedeljah Din 1*—, UREDNIŠTVO k o shaja v Marf. boou. Jurčičeva ul. št. 4, I, nadstropje. Telefon int»rurb. St. 278. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi aiici 5t. 4, pritlič;e, desno. Telefon št? 2Ju — SHS poŠtnočekvvtti račun štev. 11.787. Na naročil a brez denarja ae a« os ir a. — Rokopisi pe o« vračajo. gggeBS5^^^JBLLSll>BBU>«WgBggM 0E3 T Tit Naslov Kuji žni L ca lice jubljan A Maribor, petek 24. oktobra 1924. Leto: V. — Številka: 244. -ji' konflikt med Francijo in Vatikanom. PARIZ. 23. okt. Finančni odbor zbornice je z -0 proti 12 glasovom sklenil, da so črtajo krediti za francosko' poslaništvo’ pri Vatikanu. Vodstvo URŠI proti Ostri sklepi današnje seje. — Stranka ZAGREB, 23. oktobra. Vodstvo Hr-vatske republ. seljačke stranko skupno s poslanskim klubom — tzv. hrvatsko narodno zastopstvo jc na današnji dopoldanski seji, ki ji je predsedoval Radič, razpravljalo o političnem položaju. Seja je potekla v znamenju ostrega stališča prati kralju. O njegovem hoče pospešiti razpust skupščine, nastopu v zadnjih dneh je bilo ekstremne izjave. Iz tega je videti, da je Radičeva stranka zavzela novo taktiko in skuša pospešiti razpust skupscino ter nove volitve. Resolucija te konference je spisana v tako ostreni tonu, da je malo verjetno, da bi cenzura dovolim objavo. O® iside ukas ® Davidovič ne dobi novega mandata. — Radič si gladi pet za volitve. Vladni 1 nad samim seboj. — Volilni mandat dobi nacionalni bmk. »Riječi« poroča, da vzdržujejo Radičevci še vedno tesne stike z ruskimi boljšo vi ki in z i nak c d o n s t v u ju šči mi. Radičev zet dr. Kcšutič in pa dr. Maček sta bila 17. sept. tajno na Dunaju in sta se sestala z boljševišlcimii agenti in Macedonci. Bilo je to baš pred znano Radičevo skupščino 14. sept. v Zagrebu. Vrnila sta; sc Zagreb v noči od 22. na 23. -ent. Dne 3. okt. je bil Košutič ponovno na Dunaju in je bil naravnost v poslanstvu sovjetske vlade. V hotelu »Regina* se je v posebni sobi sestal z Vasil.iem Mal j e vam! iz Plovdiva. Brez komentarja! P® velikih sraaiah Mirodift© raisii v naiik blok obupal nad samim seboj. BEOGRAD, 23. okt. Današnji dopoldan ni zaznamovati nobenega novega odločilnega ornamenta v razvoju krize. V radikalnem klubu vlada po včerajšnjem Viharju mir. Radikalci so zelo optimistični in prepričani, da jc vladni blok v skupščini doigral in da prihaja pa površje Pašie v svrho izvedbe volitev. V političnih krogih se živahno komentirajo izjave g. Radiča v včerajšnjem »Slo-bodnem domu« o Ravi doviču. Napadi s strani g. Radiča se smatrajo za znamenje, da si je Radič o razvoju krize na jasnem: da namreč pride do novih volitev. Radič noče za slučaj razpisa volitev na nobeno stran imeti vezanih rok. Šefi ožjega bloka so imeli danes ob 9. uri sejo, ki je trajala do pol 11. ure,nakar je šel Davidovič h kralju. Avdijenea je trajala do pol 1. ure. Ivo je Davidovič zapuščal dvor, je bil napram žurnali-«toBiv zelo rezerviran in je odklonil vsako izjavo. Povdaril je le, da ni nič novega in da ni dobil mandata za sestavo vlade. Med avdijenco so sc vsi ministri zbrali v vladnem! predsedstvu, tja je prišlo tudi večjo število poslancev. Davidovič je na kratko poročal o poteku iri izidu avdijenco, nakar je večina poslancev in ministrov odšla. Pri ministrskemu predsed. so ostali: Spaho, Korošec, Marinkovič in Petrovič, ki so do 1*1. ure konferirali z Davidovieem. V razgovoru z nekim članom vlade je vaš dopisnik dobil ,vtis, da gro sedaj le še za to, v kaki obliki naj so podeli volilni mandat. Vprašanje je, ali naj vodi volitve homogena radikalska vlada ali pa celotni Narodni blok. V zvezi s tem se je vršila dopoldne v Pašičevem stanovanju daljša konferenca. Navzoči so bili Jovanovič, Prrbičevič, Trif-kovič in Maksimovič; slednjega navajajo kot najresnejšega kandidata za mesto notranjega ministra v bodoči radikakski vladi. Ob pol 12. uri sta se Jovanovič in Maksimovič podala v pisarno skupščinskega predsednika, kjer sta konferirala z Ninčičcnv, Trifunovičem in z mnogimi Jovanovičevimi pristaši. Po teli razgovorih jc sel Ni n čič k Pašicu in je osital ondi dobre pot ure. V informiranih političnih krogih trdijo, da danes in jutri še ne bo definitivne odločitve. V soboto pa bo najbrž© ukaz o volilni vladi že podpisan. Borza. OURIH, 23. okt. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 37.25, Beograd 7.50, London 23.42, Praga 15.50, Milan 22.62, Newyork 520, Dunaj 0.007325. ZAGREB, 23. okt. Pariz 362.50—363.50, London 315.50—318.50, Dunaj 0.09S9, Praga 207—210, Milan 304.50—307.50, Nowyork 69.70—70.70. Doma in @o svetu. t Dr. L. Gregorec. V sredo dne 22. tm. je uimirl v Novi cerkvi pri Celju dekan, biserni mašni k in kanonik g. da-. Lavo-slav Gregorec, stav 85 let. Bil je svoj čas državni poslanec in urednik »Sl. Gosp.« V dunajskem parlamentu je vodil ostro borbo za jezikovne pravice Slovencev in je zahteval vaa-stveni zakon za narodne •manjšine. Meseca julija tl. je obhajal biserno mašo. Do zadnjega hipa je z vnemo zasledoval, politično življenje. Blag trnu spomini — Smrtna kosa. V Lučah jo umrl dne 31. tm. S61etni trgovec in gostilničar g. Anita Rozin. Pokojnik je služboval poprej dolgo let v Cel,ju v vojaški službi, pozneje je bil uradnik trgovskega podjetja »Sloge«. — V javni bolnici v Celju je umrla dne 21. trn. 66 let stara Marija Koprivšek, krojačeva žena na Gomilškom. Pripeljali so jo tja težko poškodovano od krave, ki jo je nabodla. — Družabni večer Narodnega bloka v Celju. Na diain volitev župana v soboto dne ai. tm. se vrši v Celju ob jm»1 20. .uiri slavnostna bakljada po mestu, ki se prične pred poslopjem! mostnega magistrata. Po obhodu po mestu se poda narodno občinstvo v zgornje prostore Narodnega doma, kjer se vrši družabni večer z raznovrstnimi programom. Radič se je razjezil v svojem1 zadnjem; »Slobod nemi domin« — na svoje »horvacke zastupnike«, ki so se dali od Davidovič a zapeljati, da so glasovali za Ljubo Jovanoviča kot pcedgednika.skup- ščine. Povdarja, da je predsedstvo 1LRSS sklenilo, da se v nobenem! slučaju ne glasuje za Ljubo Jovanoviča. Kaj se je pričel »punt« proti Radičevimi diktatom? Hm, hm! — Požar v Svečini. V pondeljek 20. tm. je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju tamošnjega samostana.. Zgorela je krma in poslopje. Mariborska požarna hramba je prišla na lice mesta, a radi pomanjkanja vode ni mogla požara udušiti. Škoda jc velika. ( — Katalog letošnjega jesenskega velesejmu v Pragi, ki jo izšel v češkem, nemškem, francoskem! in angleškem jeziku, jc Izvrsten a dresur trgovine in industrije češkoslovaške republike. Naroči se pri velesejmu v -Pragi h, Staro-mčstska raidnice. — V konkurz pojde Banca Adriatica v Trstu. Odposlaništvo baukinoga upravnega sveta ni. v Ritmu ničesar doseglo in je morala banka predlagati prisilno poravnavo, vsled česar je sodišče proglasilo konkurz nad bankinim premoženjem. Vkljub tc-mu. se bo skušala doseči še sanacija zavoda. — Najvišji dimnik v Zagrebu je bil te dni dovršen in sicer na zgradbi mestne električno centralo za južni,m kolodvorom. Visok je 85 m in je višji nego v,si ostali tovarniški dimniki v Zagrebu. — Nova planinska koča v Logarski dolini. Iz Logarske doline nam’ poročajo, da je nameravana zgradba Sav. podr. »SIPD v tej dolini v surovem stanu že gotova in jM)d streho. Otvorila se ^ bo že lahko meseca juoijtt. 1925. Prebiti .jc treba sicer še mnogo težkoč, zlasti izostajajo iz nekaterih krajev gmotni prispevki popolnoma,, da«! je nova zgradba za tujski in ituristovslki promet velikansko Aražnosti. Darila sprejema in pojasnila daj,e glede opremo solb po interesentih odbornik g. godni svetnik Fran Tiller v Celju. — Radičevci še vedno v zvezah i bolj-ševikL Dunahdri poročevalec zagrebške Maribor, 20. oktobra. j Nedeljske volitve v Ptuju so zaključile narodnostni boj za mesta na ozemlju 'bivše Spodnje Štajerske. Lahko rečemo, da je po narodni zmagi v Ptuju končano važno razdobje našo lokalne zgodovine. Prevrat je z mogočnim sunkom razmajal, in porušil umetno stavbe nemštva na slovenskem ozemlju. Kajti kaj drugega so bili takozvani nemški otoki na slovenskem; ozemlju kot u-rnetuo zgrajene trdnjave tujega naroda, ki se jo polastil narodne, politične, gospodarske in. kulturne nadvlade. Še leta 1918, v očiiglad neizogibnemu razsulu avstro-ogrske monarhije, je pisal zdaj že pozabljeni dr. Delpin v graški »Ta-gesposti«, da bodo nemški meščani znali pritisniti slovensko kmetic na Spodnjem Štajerskem ob zid, kjer si bodo zlomili glave. Nekaj mesecev pozneje so morali noisitelji nemškega imiperijatizma na naših tleh spoznati in se prepričati, da jc njihov zid izginil. Nastal pa jc drug zid, ki se mu pravi nezavisna Jugoslavija. — Zamiain je bil in je še ves trud, da bi naši narodni nasprotniki napravili vsaj majhno luknjo v tem zidu. Največji hujskači so čez malo časa pobrali šila in kopita in so pustili na cedilu razpršeno in zbegamo vojsko. Znano jc, da je šele stališče nemških naseljencev v Vojvodini, ki živo v drugih razmerah in ki niso naravnost germanizirali. opogumilo ostanke nemštva v slovealiji, da «o sc zbrali in nastopili a-gresivno za takozvane manjšinske pravice. Po neznatnem uspehu pri zadnjih skupščinskih volitvah je bila njihova politična meč osredotočena n,a boj za lokalne postojanke. Predvsem so hoteli naši Nemci pokazati inozemskim organizacijam* za obrjvmibo nemštva, da. so najmočnejši gospodarski in kulturni centri na Spodnjem1 Štajerskem še vedno nemške postojanke. Zato so se z vso ognjevitostjo vrgli v agitacijo za prve volitve v Mariboru, v Celju in v Ptuju, katerih so se mogli udeležiti tudi državljani n ©miško narodnosti. Vsi vemo, koliko so računali vs pomočjo nfiigovancev nemškega režima, ki jim oni pravijo »rleutseh-frcundliche Slovencu«, mi pa nemškutarji. 'Boj je za nami: v vseh navedenih mestih so dobile slovenske stranke tako častno večino, da peščica izvoljenih Nemcev sploh ne bo nikjer prišla do veljave. Nemška, politična stranka je vzlic gospodarski krinki in spretni agitaciji na vsej črti težko poražena. Prve svobodne volitve v nekdanjih »nemških« mestih in z udeležbo Nemcev so za vedno pokopale nemške upe. Marburg-Cilll-Pettau: gestern rund niminijepmchr! Zmaga narodne misli v Ptuju jo tem pomembnejša, ker verno, da v tem mestu ni bilo po prevratu tolikega izseljevanja in priseljevanja ko drugod. Vemo tudi, da je bil Ptuj ognjišče najogaibnej-šc izdaje nemškega kniperija.lizma: šta-gercijanstva, slonečega na miselni goljufiji in moralni korupciji. Prav v dneh, ki je moralo biti glasilo Nemcev v Sloveniji »Cillior Zeitung« zaplenjeno radi nesramnega veleizdajalskega članka, so dobili Ne umi celo iiz Ptujla krepko zaušnico. Neverjetna drznost je, da si po porazih, ki še jih zdaj Skele, drznejo ponatisniti članek nekoga bavarskega lista, v katerem! se bivši »kultur trii ge r« na slovenski zemlji ogreva za odcepitev dravske doliuc in Maribora od Jugoslavije. Drznost jc, ali mi smo za njo g• Schauerju hvaležni: njegova »Staatstreue« je dobila pravilen povda rek. K trenutku, ko zaključujemo sijajen. plebiscit za narodno in jugoslovansko! politiko v nekdanjih nemških mestih,pai nc smerno prezreti dejstva, da jc nemška politika pač poražena, ni pa uničena. V] vsakem mestu so si Nemci zbrali in utrdili svojo legijo. Ali. se bodo nemški vo-lilei res zadovoljili s klavrno vlogo, ki: jo bodo imeli njihovi zastopniki v mestnih svetih, to bomo še videli. Ni izključeno, da sc bodo vendarle začele odpiralti oči in bodo — vsaj treznejši — spoznali, da je nemška politika v Sloveniji brezploden anahronizem, ki Nemcem samimi škoduje, da pa se dajo gospodarski interesi mest jan ov lepo zagotoviti, v okvirju slovenskih strank. Če 'bodo tedaj! Nemci v Sloveniji likvidirali proti Slovencem naperjeno agresivno nemško stranko, bedo lokalne zahteve z razmerami računajočih državljanov nemške narodnosti dobile drug, realnejši značaj. Vj boju zoper Slovence Pa nemški šovinizem n c more Areč vzdržati: to so zadnje volitve jasno pokazale in to smo hoteli1 podčrtati. Nadaljnji razvoj zavisi v veliki niert od nas samih, od slovenske gospod airke delavnosti in organizatoric n e sposobnosti. Ugotoviti moramo h koncu še dejstvo, da. je v boju z Nemci pokazal tako-zvani Žerjavov volilni red zelo dobre strani in je preprečil, da bi sc občinski sveti v naših mestih izpremenili v torišča narodnostnih prepirov. Oblast so sl priborile dolazmožne večine, ki bodo krepko Varovale naše narodne in državne interese na meji. V sedanji prehodni! dobi je to naj višji zakon, iz katerega izvira vse ostalo. * Ta članek je bil napisan in stavljen že za številko, ki jo izšla v ponde-Ijek, pa smo ga morali radi pomanjka-nja. prostora do danes odložiti. Ured. Mariborske vesti« Maribor, 22. okt. Zborovanje trgovcev. V veliki dvorani hotela »Kosovo« «© je vršilo nocoj od gremija sklicano zborovanje trgovcev, ki pa jc zopet pokazalo brezbrižnost velikega deta. trgovcev za stanovska vprašanja, saj ni bila na* vzoča uiti četrtina vseh mariborskih trgovcev. Ostro jc treba obsoditi tako no-zanimanje: ni dovolj, da se naknadno za bavlja čez razne naredibe in zakone, treba sc je pobrigati že takrat, ko se šele pripravljajo. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik gremija g. Weixl. Odposlane© Trgovske zbornice g. dr. Pretnar je obširno govoril o ohrtnopravnl recipro-citeti z ozirom na trgovske po.godbe z Italijo, Avstrijo! n Ogrsko. Opisal je razmere pred, med in po vojni. Gre zlasti za nova podjetja inozemcev v naši! državi. Tu mora naše trgovstvo stati na straži in varovati svoje. interese. Trgovska pogodba z Italijo ima določbe, po katerih so italijanski državljani skoro enakopravni z našimi. To jc lahko naši trgovini na veliko škodo, zlasti še če oblasti ne znajo ali pa nočejo strogo nastopati proti zlorabam. Pri pogajanjih’ z Avstrijo in Ogrsko po mora naša država našo domačo trgovino ščititi pred inozemsko konkurenco. Če se dovoli popolna reciprociteta, bo to nemogoče. Na zgledih jo dokazal govornik, kako se zlorabljajo določbe o trgovskih potnikih, agenturah itd., s čhmer sc oškodujejo domači trgovci, ki nosijo davčna bremena. Trgormka Zbornice i" rtorila odločne korake. Nadaljna točka razprave je bilo vnrašan ip delovnega časa. v. jalovinah. Sfraa t it 'A K D E< V MariKorff, Vine 2-1. olcfoFra 1f)’I Ministrstvo za soc. politiko je nedavno nanovo uredilo delovni čas. Ta načrt stopi v veljavo že 1. jan. 1925 in se torej tu ne d'a nič več spremeniti. Pač pa se dela na to, da se želje slede delovnega časa uvaža jejo pri novem obrtnem zakonu. G. W e i x 1 predlaga ustanovitev bolniške blagajne za trgovce. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani sme po podržavljanju sprejemati samio nameščence, zato je potrebna u-stanoviitev bolniške blagajne za samostojne trgovce in njihove nameščence. Predlog je 'bil z navdušenjem' sprejet. Končno se je sprejel tudi predlog, da se pri greimiju ustanovi poseben podporni sklad. V ta Sklad bi plačal vsak trgovec letno predpisano primerno svo-to in zbrane zneske bi gremij razdelil med društva, ki bi vložila prošnje. Trgovci pa bi se s tem odvezali raznih zbirk, s katerimi se jih sfeoro dnevno oblega. Posamezne sekcije grom i j a, imajo nalog, da se o tem posvetujejo in poročajo na prihodnjem zborovanju. G. Stcvo Ton čič je opozoril na predstoječo spremembo carinske manipulacije in je prosil trgovski gremij, naj v tem pogledu nastopa skupno z zvezo špediterjev. Sklenilo se je, da se v svrho razgovora o tem tudi za trgovstvo zelo važnem1 vprašanju v kratkem zopet skliče zborovanje. Upamo, da bo prihodnje zborovanje polnoštevilno obiskano. # Radio v „Uudski univerzi**. Obisk predavanja in poskusnega ra-dio-koncerta, ki ga je priredila snoči Ljudska univerza, je pokazal, da ga menda ni znanstvenega predmeta, ki bi trenutno bolj zanimal široke stojo kot jih zanima, najnovejši »čudež« sodobne tehnike: radio-telefon. Že pol ure pred napovedanim začetkom so ljudje blagajno uprav oblegali Velika kaziiVska dvorana je bila čez nekaj časa natlačeno polna; mladina iz vseh srednješolskih zavodov pa je v debeli plasti zasedla galerije. Vsled velikega navala se ni moglo predavanje začeti točno ob določenem času; mnogi so morali oditi, ker niso dobili prostora v dvorani, zakasneli dijaki pa so se naposled brez vstopnic vsuli na galerije. Skratka: »Ljudska univerza« je imela •srečen dan, ko bi le bilo več taikih! Na podiju je bil že montiran aparat za sprejemanje električnih valov; visoka antena, poleg nje na mizi aparat s šestimi žarnicami, poleg mikrofon, zadaj baterije. Spredaj je 'bil postavljen ojačevalec, ki nekoliko spominja gramofona. Na črni plošči so bili narisani zagonetni električni valovi. Vse fo je vzbujalo v občinstvu rado,zn alost in morda celo nekak misticizem, ki se rad po-lašča ljudi, kadar stoje pred tehničnimi »čudeži«, Med ropotom šo vedno prihajajočih je načelnik »Ljudske univerze« g. inž. Kuikoveo otvoril predavanje in izročil besedo pijonirju radijeve tehnike v našem. mostu g. inž. Dušanu T o m š i č u. 0;b splošni pozornosti je g. predavatelj razložil najprej zgodovino te iznajdbe, pojasnil osnovne pojme o električnih valovih, seznanil nepoučene slušatelje z radijevo telegrafijo in nje praktično u-porabo in se naposled pomudil del j časa pri radijevi telefoniji, ki prenaša glasove in zvoke tisoče kilometrov daleč in ki omogoča, da se lahko danes ljudje slišijo po vsem kontinentu. Predavanje je bilo nazorno in poljudno, tako da ga je poslušal s pridom vsak, kdor količkaj razume fizikalne pojave. Predavatelj je nato v širokih potezah označil tudi or- ganizacijo današnje radio-telefonije. Pri nas so sprejeimalnl aparati za brezžično telefonijo novost in senzacija, v zapad-nih državah — zlasti v Ameriki — pa so se že tako udomačili, da jih imajo v Newyorku celo berači namesto naših lajn. V Jugoslaviji imamo .samo eno od-dajalno postajo v okolici Beograda, ^ki pa še ni dospela dalje od poizkusov. Nato je predavatelj povedal, kako si lahko vsak posameznik z nekoliko stroškov in truda privošči užitek, da posluša vsak večer koncerte v Nemčiji, v Parizu,, v Rimu iitd. ter sprejema najnovejše vesti o dogodkih na zemeljski obli. Končno je še opozoril na pravkar ustanovljeni Radio-klub v Mariboru, ki je začel tudi pri nas gojiti radijevo tehniko. Koj po aplavzu, s katerim se je občinstvo zahvalilo predavatelju, je nastopil željno pričakovani trenutek: trenutek zračnega koncerta. V nenavadni tišini je zabrnel skrivnostni aparat na podiju, potem ko so zažarele andione žarnice. Bil je napet trenutek, ki prekaša vse, kar so kedaj pričarali srednjeveški čarodeji, vse čudeže alkemije in »kamena modrosti«. Električni valovi teko skozi zidove, stekla, telesa in nosijo glasove, pesmi, glasbo. Morda teko tudi skozi nas in jih ne slišimo: a glej, ko se zbere pojačana energija v anteni, nam mikrofon pričara daljne glasove, muziko iz Rima, iz Berlina, iz_ Londona itd. Izginejo ogromne dimenzije: naša ušesa slišijo pevko, ki tisti hip poje na pr. v Rimu. In res: kmalu se je v dvorani oglasila godba. Električni valovi so jo prinesli iz Vrati sl a ve v Nemčiji. Vsa dvorana jo je slišala razločno in jasno. Srca so veselo utripala — kaj vse je pač odkril človeški um! In tako se je potem vrstila točka za točko: nekatere so bile bolj, druge manj razločne. Izredno dobro je bilo slišati Breslavo in Rimi; v Rimu je neka pevka pela krasno arijo. Dobro je bilo čuti tudi govor iz Rima. Manj razločen je bil Berlin, še manj pa London; deloma je krivda na atmosferičnih motnjah. Občinstvo je imelo veliko zabave in noben ni zapustil dvorane, da se ne bi čudil radio-telefonu, ki otvarja ogromne perspektive v bodočnost. Z avijatlk-o in z brezžičnim odpošiljanjem zvokov D1© človeštvo naših dni premagalo zračni ocean in bo to svojo zmago izkoriščalo vedno popolneje. Ali res v lastno dobro, ali pa kot druge tehnične iznajdbe tudi v po°"ubo —* to bomo se videli! Vsekakor je »Ljudska univerza« prav storila, da je seznanila naše občinstvo s tem epohalnim izumom' in g. inz. Tomašiču gre posebna hvala, da je stopil s predavanjem in z aparati pred široko publiko, zlasti pa pred našo mladino. Naj še h koncu pristavimo, da so aparati francoskega izdelka, dočiim je zelo dobre akumulatorske anodne baterije izdelala domača tvrdka »Vatna akumulator« inž. I. in F. Domicelj. Naj bi ta večer mnogo pripomogel k razširjenju radijeve telefonije v našem mestu, da ne bomo zaostajali za zapadnimi mesti. m Smrtna kosa. Umrla je v sredo 22. okt. gospa Katarina Grgič roj. Čuh, žena trgovca, stara 56 let, po dolgi mucm bolezni. Zapušča 6 otrok. N. v m. P-! m Radio-koncert se bo ponovil v soboto. Vsled nenavadnega, zanimanja, ki ga je pokazal sinočnji večer, je »Ljudska univerza« sklenila, da se prireditev ponovi. Ker pa bo jutri, v petek, koncert Stojanovič-Apih, ne bo repriza ra-dio-koncerta s predavanjem v petek, kot je bilo snoči razglašeno, marveč v soboto dne 25. tm. v veliki kazinski dvorani. Začetek točno ob 20. (8.) uri. m Društvo stanovanjskih najemnikov bo v kratkem sklicalo shod, na katerem bo predsednik poročal o poteku vele-važnega kongresa, ki se je vršil dne 19., 20. in 21. oktobra v Beogradu. Natančneje o shodu se bo še posebej sporočilo. Pri tej priliki se opozorijo vsi dosedanji člani, od katerih zaradi zaostale članarine še nihče dosedaj ni bil izbrisan, da naj v najnujnejšem lastnem interesu takoj vpošljejo zaostalo članarino, ker se je pobiranje na domu izkazalo nemogoče. Uradne ure: torek, petek, nedelja, od 9. do 12. dop. Rotovški trg 1 pritličje. m Zgodovinsko društvo v Mariboru ima v nedeljo 26. okt. ob 10. uri dopoldne v čitalnici »Študijske knjižnice« (mala kazinska dvorana, I. nadstr.) svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo odiborovo, sprememba društvenih pravil in volitev novega odbora. Udje in ne-udje so prijazno vabljeni. m Ustanovni občni zbor godbenikov v svrho ustanovitve podružnice »Zveze godbenikov za Slovenijo« se vrši v soboto, dne 25. oktobra ob 16. uri v dvorani hotela Halbwidl in se gg. godbenike naproša, da se polnoštevilno tega zbora u-deleže. — Sklicatelj. m Stavbeno gibanje. Te dni so pričeli z obnovo magistratnega poslopja. Bil je skrajni čas, zakaj res je že silno slabo — »reprezentiralo«. m Veliki zvon stolne cerkve bodo prelili. Te dni ga spustijo in stolpa in ga zapeljejo v »Zvonoglas«, kjer bo prelit. Poprej pa ga še fotografirajo. Zvon je bil vlit 1. 1710 v Celju, »šteje« torej že 214 let. m Človeške kosti pri stolni cerkvi. Ko so včeraj izkopali tik stolne cerkve jamo, da so pripravili ogrodje za snemanje razbitega zvona, so našli v jami človeško kosti. Vsled tega so so začele širiti razne govorice, ki so seve sad fantazije. Kakor znano, so bila nekoč okoli vseh cerkva pokopališča. Ko m*zelle Ni+oudhe« B. Nedelja, 2G. »ZrinjskiJ«. A'b. E. • Začetek predstav. Od danes naprej se začno vse predstave v zimskem času oti Jž8. (ob 19.30) in ne ob 20. Toroj današnja preimiijera »Otroci« j© že oh 19.30. Poskusni oder. Vsi, ki so se priglasili za »Poskusni oder« naj se javijo v soboto. 2f>. tm. ob 19.30 pri ravnatelju drame g. Valu Bratina v gledališki pisarni. Kultura in umetnost. x Herman Bahr. V včerajšnji notici popravi tiskovno napako: Herman Bahr ni rojen v Berlinu, temveč v Linzu. Spori. : MO. Vsem klubom MO, okrožje Mar riibor, se naznanja, da MO vsled odstopa vseh funkcij on ar je v no obstoji več. Radi tega naj se klubi v vseh zadevah obračajo direktno na Ljubljanski nogometni podsavez, Ljubljana. Obenem ee klubi ponovno poživljajo, da se zanesljivo udeleže po svojih delegatih sestanka klubov, katerega sklicuje odstopivši MO za danes dne 13. tm ob 20. uri v gostilni »Jadran« Magliea na Rotovškem trgu. Mil OZH1HIL1. PohBtvo lastnih izdelkov za spalne in je dilne sobe najceneje v zalogi Šercer in drug, Maribor, Vetrinjska ulica štev. 2. 106 Zgubila se je danes 23. i. m. od 3.—4. vre na potu Ftan-kopanska cesta—Glavni trg— kolodvor ročna torbica z večjo vsoto denarja, potnim listom in drugimi predmeti. Pošten najditelj naj blagovoli torbico oddati proti nagradi pri lastnici g. Julijani Berce, Radvanjska cesta 9. * 2—1 MII* na prodal. Leži na pr0 metnem kraju; cena 3o.000 Din. Ni treba vsega takoj iz-plačati. Vprašati v spravništvn ,Tabora*. 2406 Carinski potnik išče primerne »lužbe. Vi ulica 2. /praiati: Miklošičeva 2405 Dama, ki je dalj časa živela na Angloškem, daje pouk v angleškem jeziku po zelo lahki metodi. Nagli uspehi. Prednost imajo začetniki. Vprašati: Gregorčičeva ulica 20/1. dopoldan. 2407 Prodam veliki šivalni strol Singer ponizki cem VicIl.Fran-kopanova ulica 12. 2404 2-2 Krojači in krojačicel Kroje (muštiei izdelu|e po poljubnih slikah in po najnoveiši modi za dame in gospode. Knafelj Alojz, strokovni učitelj za kro-jaštvo, Ljubljana, Kriievniska ulica 2/1. 2373-2 Sveže kislo zelje tudi v glavah najboljše kakovosti priporoča M Berdajs, Maribor, Trg svobode. 2408 3—1 Dijakinja so spreime na hrano in stanovanje s 1. novembrom Kje, pove uprava. -MIO 2 — 1 Prvovrstni traplstovskl sir, la Tilziter sir, izvrstno surovo maslo razpošilja po zmernih cenah mlekarna Karl Laz nicky, Dežanovac, Slavonija. 2462 5—1 Na hrano se »prejme več go spodev. Kinspieleneva uhoa 19. 2393 2—2 Otrok za na hrano se išče Na-s ov v upravi. 2409 Ne pozabi naročnine! Flor nogavice Din. 38'— MnMihr Grajski trg 1. 2177 »■r Znižan« «en el -»pr POTNI K O V i E K I torbice iz usnja, gamaše, nahrbtniki v velike izberi Gonilni jermeni Dežne plahte Ivan Kravos, Alekandrova c. 13 Te n e I Ul 'ont Znižan t — Vseirt sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, daje preljubljena raamioa, oziroma *» i r o ,a \f Katarina Grgič roj. Čuh v 56. letu svoje darosll v sredo dne 22. oktobra 1924 ob 23. nri prendena s sv. zakramenti po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspala. Po ;reb predrage pokojnice se vrel potek dne 84. oktobra iz mrtvašnice na Pobrežje. Maribor, dne 23. oktobra 1924 2411 Josip Grgič, trgovec, soprog. • JJ*rko, Vladko, Stanko, Bogdan, Josipina m Marica, otrooi. , ■]) aj) * tl ■> p im Podpirajte Jugoslovansko Matico! 4- kAis^fc KanaerdJ »Tabor*. G la vsi i# odgovoriti »rednik: Vekoslav S d i h d 1 e c. — Tiska: liarlkoesk* ttakaaraa