KS PRIMORSKI DNEVNIK ______________GLASILO OSVOBO D I LN E III - Cena 10 lir - 6 jugo lir - 2.50 din FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Ustanovni kongres SIAU STO-ja je včeraj soglasno sklenil, da «Primorski dnevnik» postane glasilo Osvobodilne fronte Svobodnega tržaškega ozemlja 17 tem smislu se z današnjim dnem podnaslov našega lista spremeni. TRST torek, 28. oktobra 1947 Poštnina plačana y gotovini Spcdizione m abbon. postale Stev. 731 USTANOVNI KONGRES SIAU STO Živela Slovansko-ltalllanska antifašistična uniia buden čuvar slovansko- Svobodno tržaško italijanskega bratstva, porok in junaški pobornik ozemlje za mir in demokracijo 1 Nob^/na sifa ne more ukleniti ^^kratičnih mr.ožio v six>ji hrti in zgodovinski pati za no- življenje. V nedeljo se je vr-ustamovnt kongres SIAU za ozemlje. Čeprav se je že tedni obrnila organizacija Predsednika mestne občine ,v- Miamija in na vojaške ob-da bi za kongres dali na telovadnico v ul~ Del-VaKs je bila prošnja odbita; 9 46 $e moral vršiti nedeljski Zbirni kongres za ta zgodo-(ton v dvorami Doma pri-^T^tkih delavcev. Ob straneh sta biti sliki maršala Tita, ^ itelja jugoslovanskih narodov Togliattija, voditelja ita-delovnih množio. Oder j J-*1 dvorana pa sta bila okra-ju? * Slovenskimi^ hrvatskimi in tfr inskimi trobojnicami s pe-^ko zvezdo in s tržaško za-J™® ter z gesli, napisanimi v stoli. m*’ hrvaščini in italijanšči-bli so se včeraj skupno bo-ierJrr°*i fašizmu za svSbodo in lj2^fc'rac'-if>’ tako so se znašli teon* V dvorani drug poleg dru-v d slave o, kmet in intelektua-a me" in si delo za mir, svobodo in ^‘"meščan, in deželan, da ugoto-si zastavijo naloge za telo za mir, svobodo in ^ --v-cijo in socialno pravič- Vjfcra, na S TO-ju. OTVORITEV 10 dopoldne je tovariš Po-i„ °tvoril drugi kongres SIAU *)t *'’>x^ra/v'l v imenu pokra,jim-4,^ izvršnega odbora zbrane (jK^e ter predstavnike poh-'A sindikalne, ženske, mladin-j^^Sanizaeije, zastopnike parti-j, . u in časopisja. Takt; nato pa *VoHli v delo%>no predsedstvo, predsednika tSbr prof. Ferlana člani predsedstva pa so Matos*, odv. Kukanja ttrfa1711}1 Viktor. Govornik, tov. te nato pozdravni tovariša Ptlle arini ja, člana C. K. n, Partije Italije, ki se slučaj-telitn**^ v Trstu, dr. Giampio »U* zastopnika fronte neodvi-h tov- Vojmirja in Rizzottt- ti(a Enotne sindikate, Gustin-1» MO S, Košuto in Verginelr Calabrija za zvezo in-*® inu 'n P°kabl]Snoev, Tometa <°bQris>° političnih preganjancev, '°a Gigliolo in Nadjo za demokratičnih sil v borbi proti imperialističnim krogom, ki razpihujejo voinohujskaško politiko razbilo namere, ki hočejo ustvariti na Tržaškem ozemlju svojo bazo proti Jugoslaviji in demokratičnih deželan na Vzhodu in naprednih sil na svetu. Pozdrav ea-ključu je: Živela skupna borba slo-vansko-italijanskega prebivalstva v Trstu proti sovražnikom svobode in miru! Za tem je tov. Ferlan prebral pozdrave ustanovnemu kongresu Slovansko - italijanske antifašistične unije za STO, ki ga je poslal tov. France Bevk, v katerem tov. Bevk izraža hvaležnost kot dosedanji predsednik v imenu celotnega odbora vsem, ki so mu v najtežjih dnefi izkazovi-li zaupanje. Ob koncu pisma je tov. Bevk opozoril, da v boju za lepšo bodočnost ne. bomo osamljeni, kajti z nami so demokratične svobodoljubne množice sveta, in zaželel kongresu obilo uspeha. Tov. Regent pa v svojem pozdravu omenja zgodovino, ki 'nas Uči, da brez združitve. in bratstva med narodi ne more obstojati prava demokracija. Vsak udarec, ki ga bomo zadali reakciji na našem ozemlju, bo hkratu udarec vsej svetovni reakciji. BESEDE TOV. PELLEGRINIJA Po burnem ploskanju je spregovoril tov. PeV.egrini, ki je kot zasebnik pozdravil kongres. Vojaška vlada mu je namreč prepovedala, da bi uradno v imenu italijanske komunistične partije pozdravil kongres. V svojem govoru je tovariš izročil prisotnim bratske borbene pozdrave z željo, da bi kongres zaključil delo z ojačitvijo demokratične fronte na STO-ju. Fronta demokracije, ki se bori tu v Trstu, je ista, kot one, ki se v svetu bore proti imperializmu in naofašizmu, v imenu italijanskih demokratov in ogromne večine italijanskega r.aroda je tovariš svoj govor končal z vzklikom: Naj živi italijanskcrslovan-sko bratstvo v borbi proti imperializmuI POZDRAVI DELEGACIJ Za tem sta prinesli pozdrave delegaciji delabccv, ki gradijo ljudski dom pni Sv. Jakobu in de- Istrska delegacija pozdravlja kongres člhersovanijevo za min-11 a žalost pa niso mogli bi-W, tni predstavniki jugoslo-% ltedsk( ke fronte, italijan- ^ italijanskih Nennije- orgar a , naiijanskih Ne "Vij at'st°v. Ddsi so te ie najavile prihod dele-n ®o dospele, ker jim vo-°blast ** dovo-” Tret, medtem ko nnic Preistaimikom drugih na kongres prišit na kongres h’grp*an*Ce’ ima Pmv te dni ( v Trstu, z burnim pro- VIT proti pristranskemu k 9 pnascrrins icfttiu- *nZT7 40 pr,*otnf {xra*iH Čenje. Obenem, se je go-izbranimi besedami anteni rt^eh onih, ki so dah /ttlu smago naših nax*l. &a, - "teče, BattisteKe, Boni-V cnaSfcS'”e' V robit ve, De Wjb p *e> Grni9 in Rav- »o Jrn°niinutnim molkom tir!!1 Padli?™' St0}e SP°- « tfc o«, - Kato je go- c M vse prošnje in po- SIAU napravila pri tr-ji ' orisal ^ ~po L °v. JrO(ja$s\ ornac To je bil dnir obenem pa je k 99 tri^^Tre* SIAU Svobod- VJ ”” K V °F JUGOSI^AVIJE S' ---"■je. v orzojavKi J,lt,^sni °ttbor Ljudske 1k> ^Oilav.i- ,n v kongresu poslano avko Osvobodilne hrzo javki & ^brol bVedah te tov- Pn' l>rfeilefra bratstva slo- želj 0 da bi fx5 kongres \ifVve br,rL'nju Senja in po-bratstva slo prebivalstva r Ljudske fronte iz-1 da bo združevanje legacija. občinskih uslužbencev. Nato je dr. Giampiocoli za fronto za neodvisnost v tržaščini pozdravil kongres. Tov. V o; mir Bukovec je govoril v imenu Enotnih sindikatov STO-ja in pozdravil kongres SIAU, ki predstavlja demokratično ljudstvo, ki se že dve leti bori za mir, bratstvo in socialno pravičnost. Tov. Gustinčič , je iztočil pozdrave kongresu v imenu MOS-a. Mestni osvobodilni svet, ki so ga izvolile delovne napredne ljudske sile, vidi v SIAU močno ljudsko fronto STO-ja, ki je spx>-sobna s svojim konstruktivnim delom upreti se vojnim naklepom z one strani oceana. Burno pozdravljen je tov. Verginel’a v imenu. ZPP pozdravil kongres demokratične fronte, ki je naslednica partizanske borbe proti na-cifašizmu za svobodo zatiranih in za bratstvo narodov za napredek in mir. Za zvezo vojnih pohabljencev in invalidov je govoril tov. Calabrla, v imenu političnih preganjancev pa tov. TomA. Med-tem so prinesle pozdrave in darila delegacije masovnih organizacij iz Skoljeta, središča mesta, Nabrežine, s trga Ponterosso, IV. rajona, BOršta, I. rajona in Stare mitnice. Zadnja delegata ■ sta še ipozdravila■ kongres tov. Gigliola Destradi v imenu ASIZZ in tovarišica Kersovani v iftenu antifašistične mladine. Na popoldanskem zasedanju so bile volitve psolitične komisije,, v katero so bili izvoljeni tov. Po-gassi, Babič in Destradi. V komisijo za overovijenje mandatov so bili izvoljeni tov- Grmek, Marši in Buič, v volivno komisijo pa tani. Gustinčič Jože, Bernetič Marija, Gombač Franc, Sabadin Bruno in Gasparini Leopold- Nato je stopil m govorniški oder burno provdravljen tov. Pogassi, ki Je čital svoj referat, ki ga objavljamo na drugem mestu. RESOLUCIJA ustanovnega kongresa SIAU za STO PO PREUČITVI IN OBRAVNAVI POLITIČNO-OR-GANIZACIJSKEGA POROČILA IN POROČILA O PERSPEKTIVAH SIAU USTANOVNI KONGRES SIAU STO-ja PROGLAŠA POTREBO UTRJEVANJA IN RAZŠIRJANJA LJUDSKE FRONTE NA VSE POŠTENE DRŽAVLJANE, — KI JIM JE PRI SRCU OHRANITEV MIRU IN NEODVISNOST STO-ja; KI SI ŽELIJO TAKO UPRAVNO POLITIČNO UREDITEV, KI BO JAMČILA VSEMU PREBIVALSTVU NAJOSNOVNEJŠE ČLOVEČANSKE IN DRŽAVLJANSKE PRAVICE, IN KI SO PREPRIČANI, DA JE BRATSTVO MED TU ŽIVEČIMI NARODNOSTNIMI SKUPINAMI TEMELJ VSAKRŠNEGA BODOČEGA DEMOKRATIČNEGA RAZVOJA, IN KI SI ŽELIJO PROCVTT NAŠEGA GOSPODARSTVA — DA VSTOPIJO V VRSTE SIAU POBORNICE TAKE POLITIKE; POZIVA DELAVSTVO, NAJ PREPREČI VSAKO ZAVLAČEVANJE V TEM POGLEDU IN OD SFODAJ NAVZGOR USTVARI SINDIKALNO ENOTNOST. POGOJ USPEŠNE OBRAMBE PRAVIC VSEGA DELOVNEGA LJUDSTVA V INTERESU DEMOKRACIJE IN MIRU, KAKOR POZIVA MLADINO IN ŽENE, DA SE Z VSEMI SILAMI BORE ZA USTVARITEV ENOTNEGA MLADINSKEGA IN ŽENSKEGA GIBANJA, KI EDINO MORE OBOJIM ZAJAMČITI PRAVICE; ZAHTEVA, DA NOVOIZVOLJENA GLAVNI SVET IN IZVRŠNI ODBOR ODLOČNO ZAHTEVATA OD KOMPETENT- NIH OBLASTI SODELOVANJE SVOJIH ZASTOPNIKOV V VSEH ORGANIH JAVNE UPRAVE, DA SE NA TA NAČIN NAPRAVI KONEC DOSEDANJEMU MONOPOLU V KORIST MANJŠINE IN NA ŠKODO CELOTNEGA PREBIVALSTVA; ZAHTEVA, DA SE S TRGOVINSKIMI SPORAZUMI Z VSEMI DRŽAVAMI NAŠEGA ZALEDJA, KI NAM MOREJO NUDITI SUROVINE IN VSE, KAR JE NAŠI INDUSTRIJI POTREBNO, POSPEŠI RAZVOJ NAŠEGA GOSPODARSTVA. USTANOVNI KONGRES SIAU STO-ja UGOTAVLJA V POLITIKI IN V UKREPIH OKUPACIJSKE VOJAŠKE UPRAVE OCIVTDNO KRŠITEV MIROVNE POGODBE, KAR PREDSTAVLJA VELIKO OVIRO ZA NORMALIZACIJO RAZMER NA NAŠEM OZEMLJU, IN ZATO ZAHTEVA, DA VARNOSTNI SVET OZN OD OKUPACIJSKE OBLASTI DOSEŽE SPOŠTOVANJE OBVEZNOSTI, IZHAJAJOČIH IZ DOLOČB MIROVNE POGODBE. NAPREJ ZA UTRDITEV IN RAZŠIRITEV LJUDSKE FRONTE! ŽIVELA DELAVSKO KMEČKA ENOTNOST! ŽIVELO SLOVANSKO-IT ALI JANŠKO BRATSTVO! ŽIVELA SLOVANSKO-ITALIJANSKA ANTIFAŠISTIČNA UNIJA STO-ja! ŽIVELA SVETOVNA AN TIIMPERIALISTIČN A LJUDSKA FRONTA MIRU! Politično organizacijsko poročilo tov. Pogassija 2e v osvobodilni borbi sta se močno uveljavili enotnost in bratstvo narodov, ki živijo eden poleg drugega v Julijski krajini, in se je tako pričela ena vse premagujoča akcija proti fašizmu in nacizmu, ki je morala te narode spričo najvelikedušneiših žrtev privest; do zmage nad nečloveškim zatiranjem. Se pred antifašistično borbo osvobodilnega gibanja se je sprožila v posameznih evropskih deželah akcija ljudskih front, ki so na razne načjne prispevale k zlomu tedanje fašistične tiranije ali pa preprečile fašistično nevarnost, ki je grozila posameznim deželam Uveljavile so se več ali manj organizirane demokratične sile prav povsod in vse z namenom, da se z vso. vztrajnostjo upro razširjenju fašizma, k; so ga v njegovem stalnem >n naraščajočem razvoju podpirali na jfeprezentativnejši krog! finančnega kapitalizma tako zvamh demokratični zapad-n;h držav. Ti so hoteH ustvariti nepremostljivo bgriero med Sovjetsko zvezo m delavskim, množicami v zapadmh kakor tudi drugih predelih' sveta, da bi tako lahko zajezil; razširjenje idej, ki so se uveljavile m ostvar.le z oktobrsko revolucijo, ki so jih vse dotlej tako zaman skušali zatreti z neposredno m posredno oboroženo intervencijo. Sile mednarodnega imperializma so se spopadle s silami delavske in kmečke demokracije ZSSR v Evropi kakor tudi po vsem o-stalem svetu. LAŽNI NACIONALIZEM — IMPERIALIZEM JE PORODIL FAŠIZEM Mladi italijanski vodilni razredi, ki so jih omamili uspehi velike vojne, so s. prizadevali, da b; raz-Šili svoj kolonialni ekspanzionizem preko Julijske krajine v Dalmacijo, v Albanijo, proti Grčiji in še dalje, da bi se potem lahko lotili afriških posestev, ki so bla v rokah drugih imperializmov in k; so si jih oni sami nenasitno polakomnili. Ti smotri, ki so Jih prikrivali s kar najostrejšimi in najbolj fantastičnimi domolju-barskimi frazami, so se križali s težnjami delavskih množic, delavcev m kmetov, ki so ob povratku iz vojne nameravale realizirati nekaj obetov, ki so jim bili dani, in predvsem razdeliti zemljo med kmete. Prav ob tej zahtevi je padla sleherna obzirnost italijanskih posestnikih m kapitalističnih razredov, ki so sprožili pive zločinske napade na demokratične ustanove in ljudi, in so se začele serije napadov, ki so morali pritirat: vso deželo v suženjstvo, v fašizem. Toda italijanski fašizem je bil le lokalna oznaka mednarodne reakcije, ki je pritisnila na vseh straneh sveta z različnimi sredstvi in metodami na množice delovnih ljudi, da bi jim onemogočila pravične politične in gospodarske pridobitve, ki so bile na poti finančnemu kapitaliz- mu pri njegovem vsakodnevnem prizadevanju, da bi se boril proti učinkom velike krize, ki so jih povzročale povojne razmere z neravnovesjem hiperprodukcije. u-padanjem cen, naraščanjem brezposelnosti itd. — tako da so bdi vodilni razredi dan za dnem vedno bolj prisiljeni, da si poiščejo spričo žgočih problemov nevih tržišč tudi v konkurenci z Nemčijo, ki je pričela po katatrofal-nem porazu spet pomagati na noge Mussolinijevemu fašizmu, ki se je z neskončno yrsto zločinov uveljavil v Italiji, je našel med zastopnik; mednarodne reakcije i' pri vladah, ki so jih cm. obvladali, občudovalce in podpornike. Vodilni krogi mednarodnega kapitalizma so z Macdonaldom. Flan-dinpm, Hoovrom m pozneje z Da lad.erom in Chamberlainom na čelu menili, da so naši- sredstvo Proti rušilni akciji delavskih množic, ki so z vseh strani pritiskale na kapitalistično družbo, ki jo Je kriza, 'ki se je razvijala v kar ogromnih dimenzijah, do temeljev omajala. Fašizem, k; je nastal v Italiji kot dedič imperialističnih tendenc, ki jih je uveljavljala nacionalistična stranka, prava zastopnica veleinduStrijikega kovimr-stva m veleindustrije v obče, m ki Si je spričo revščine v lastni ideološki malhi drugod izposodil svojo doktrino, je b.l nad vse tipična manifestacija ne le političnega, gospodarskega in socialnega zatiranja velikih de Ivških množic, marveč tudi kulturnega in m tftrmom mhsms ' MMtMI tmmm JDelovno predsedstvo kongresu moralnega nasilja s katerim se Je uveljavilo najodločnejše in naj-napadalnejše sovraštvo nasproti drugim plastem, k; so gojile progresivne ali. kakor koli skreno liberalne težnje. Kakor se je v trenutku iskrenega razpoloženja o priliki prvih fašističnih napadov leta 1920 izrazil poslanec G.olittj, se je usta^ novilp krvavo tiranstvo v prilog peščice valptov vedilnih razredov, ki so jim služili kot neposredni mandatarji. FAŠISTI SO SPROŽILI VOJNO Bilo je jasno, da se bodo ta načela zločinske napadalnosti že spričo zgoraj omenjenih osnov imperializma razširila z notranjepolitičnega področja na zunanjepolitične. da bi se tako izživela nenasitna kolonialna grabežljivost kapitalističnih razredov, ki so odločno krenili na pot, da zavojujejo evropske m prekooceanske dežele. Tako je b:i podan dokaz da pomem fašizem vojno in narodno zatiranje. Pričele so se invaz.je S srednjeevropske dežele in ti napadi so bili povsem v skladu s porazi, ki jih je doživela španska Ljudska fronta v junaški obrambi iberijske dežele, kjer so skušale tako zvane zapadne demokracije doseči pomnjenje fašističnih diktatorjev s tem, da niso intervenirale in da so jim dajale vedno nove koncesije. Zlomu fronte v Aragoniji je sledila okupacija Avstrije, prelomu svobodne Španije v dva dela. je sledila aneksija Sudetov, padcu Madrida odgovarjata pohod na Prago in okupacija Albanije. Monakov-ska politika popuščanja ki ji je dal pobudo Chamberlain, ni imela drugega praktičnega rezultata, kakor tega, da je opogumila fašistične napadalce in nazadnje sprožila svetovno vojno, k. naj bi jim zagotovila svetovno oblast. Svetovna reakcija, ki jo je vodil anglo-ameriški kapitalizem, je bila hudo zadeta, kp so se izvajali tl načrti naeifašizma, da bi neonoročeno zavladal vsemu i vetu. PO ZMAGI JE SOVRAŠTVO DO DEMOKRATIČNIH DEŽEL ŠE NARASLO V krvavi borbi proti fašizmu so bile žrtve, k; jih je doprinesla Sovjetska zveza, neizmerne: žrtve ljudi in dobri, ki Jim ni primere. Delavci in kmetje in vse ljudstvo zveae so 2 nepomnjenim junaštvom branili svojo sociaUstič-no domovino in zapisali strani veličastne epopeje, ki bo ostala nepozabna v zgodovini naroda. Sovjetska zveza je bila steber naj-dosiednejše in najbolj junaške obrambe demokratičnih narodov kakor tudi vseh iskrenih demokracij. Zmaga, k. Je bila poplačana z žrtvijo milijonov življenj, je bila veličastna, je pomenila realizacijo yseh teženj vseh svobodnih ljudi. Toda. borba proti reakciji se nadaljuje: sile mednarodnega imperializma, ki jih vodi ameriški finančni kapitalizem, niso le opustile svojega prvotnega sovraštva nasproti Sovjetski zvezi in vzhodnim demokratičnim deželam, Id so kot zavezniki Sovjetske zveze v osvobodilni vojni po svojih Ljudskih frontah toliko in tako učinkovito prispevale k skupni zmagi nad fašiz-nom, marveč so ga kvečjemu še povečale. Enoten blok Italijanov in Slovanov V Julijski krajini se je pričela Oborožena borba proti fašizmu in nacističnemu okupatorju, čim se je započelo osvobodilno gibanje slovenskega in hrvatskega naroda, ki so se mu pridružili z vsem poletom pripadniki zatiranih ljudstev, hrepenečih po svobodi. In kmalu so se jim postavile ob stran tudi italijanske ljudske množice z delavci na čelu, ki so se že prej, v dobi konspiracije in ob začetku fašizma, v spopadih po ulicah in trgih tako junaško borili proti tiraniji in katerih najboljši sinov; so v tolikem številu padli ali bili obsojeni pred posebnim sodiščem ali pa pregnani. Ves polet nove borbe je globoko zajel italijanske delavce, ki so skupaj z neznatnimi skupinami intelektualcev tvegali vse, da bi dosegli cilj, kj so po njem tako težili. Bratstvo v orožju m v prizadevanjih je bilo y osvobodilni borb; občudovanja vredno: Italijani .n Slovani so v njej sodelovali in so se zlili v enega duha, -z katerega se je spontano porajalo italijansko-slovansko bratstvo, je vzniknil monoliten blok volje in vere v zmago ter v demokratično bodočnost naše dežele. Tali jansko-slovensko bratstvo, ki Je bilo prepojeno in posvečeno s toliko krvjo, velikodušno gkurmo prelito i težkih preizkušnjah te estre in dolge borbe, je nedvomno najveličastnejša afirmacija, ki odpira najširša obzorja ljudskim množicam, ki hrepene po Svobodi in miru. Ni to nobena lirika. marveč izraz onega človeškega bratstva, ki mora družiti vSe narode in še posebej ter pred vsemi drugimi one, k; jih je zgodovina privedla do neposrednega in stalnega sosedstva. Potreba borbe je ustvarila široko osnovo tega bratstva ki ga bodo nadaljnje objektivne razmere samo še bolj poglobile, še bolj utrdile v enotni fronti vseh narodov :n vseh demokratov, da bi se tako končno dosegla bodočnost miru in dela. SIAU JE KONČNO ZDRUŽILA SLOVANE IN ITALIJANE Z ENOTNE« PROGRAMOM Na teh zgodovinskih in -deolo-ških osnovah se je v avgustu 1945 ustvarila Siovg nsko-if al:jan-ska antifašistična unija kot naslednica Slovansko - italijanskega antifašističnega izvršnega odbora, ki se je ustanovil v marcu 1945, ko je dosegla akcija ljudskih množic prežetih z velikimi up’ in vsa akt;vizirana, da z vso odločnostjo branijo pridobitve osvobodilne bo.be jn predvsem ljudsko oblast. Prav proti njej so letele strele domače reakcije, ki n: mogla odpustiti ljudskim množicam, da so vrgle z oblasti staro tržaško oligarhijo, k: se je vselej vzdržala na čelu javne uprave, od katere je oddaljila ljudstvo z jalovim izgovorom, da mora braniti italijanstvo. Po U. juniju so pričeli rušiti ljudske ustanove in potem se Je vedno bolj uveljavljala zloglasna odredba št. 11 z dne 13. avgusta 1945, dokler ni postala zakonodajna norma. SIAU je na svojem nepozabnem ustanovnem zborovanju 12. avgusta 1945 ponovno poudarila potrebo slovansko-italijanskega bratstva, zakonitost ljudskih ustanov in de- mokratičnega reda, kakor tudi voljo vseh demokratov, da ustanovijo trdno fronto za bodoče borbe. Teh osnovnih programskih točk, proglašen* ob njeni ustanovitvi, nismo nikoli pozabili ne Zanemarili. Našo politično delovanje' je bilo v teh dveh letih premočrtno .n strogo dosledno. SIAU je uresničila največjo težnjo našega ljudstva: združitev Slovanov in Italijanov. Bratstvo in demokracija: to je parola naše borbe, zapisana na naših zastavah, ki niso nikoli omahnile v Viharjih, ki jih je sprožila reakcija s svojimi demonstracijam: m S svojimi neofašističnimi atentati. Trdno prepričanje, da je 're-ba slovansko-italijangko bratstvo Tov. POGASSI pOglpbiti in da Je treba zmeraj bolj tesno združiti delavce in kmete v obrambi demokracije, Je obrodila najpomembnejše uspehe naše politike- Slavna je lanska julijska stavka, $ katero so tržaške ljudske množice razpršile neo-fašizem x njegovih najbolj t,ipič nih in brutalnih oblikah. VPLIV BRATSTVA NA MIROVNI KONFERENCI Kolika občudovanja vredna solidarnost med delavci in kmeti, med Slovani in Italijani v obrambi demokracije! In kolik vpliv te sijajne bitke tudi v mrzlih luksemburških krogih, ki so morali obvestiti štiri velike o poteku te mogočne manifestacije našega demokratičnega ljudstva! Nedvomno je moral ta dogodek nemalo vplivati ne le na odločitve Sveta štirih o ustanovitvi Tržaškega ozemlja, marveč sorazmerno tudi na bolj demokratični statut, ki bi bolje ustrazal taki progresivni ljudski množici. To nam je pozneje tudi potrdil neki delegat na mirovni konferenci, ki je požrtvovalno sodeloval za dosego takega u-speha. POBORNIK NAJŠIRŠE DEMOKRATIČNE FRONTE Kakor ob tej priliki je bila SIAU tudi pozneje pobornik najširše demokratične fronte, da bi zajela vse demokratične elemente (Nadaljevanje na II. strani) Novi izvršni odbor SIAU STO-ja PREDSEDNIK: dr. JOSIT POGASSI, odvetnik. I. PODPREDSEDNIK: BELTRAM JULIJ, kmet; n. PODPREDSEDNIK: OSKAR FERLAN, profesor; III. PODPREDSEDNIK: MEDICA ERMINIJ, delavec; POLITIČNI TAJNIK: BRANKO BABIČ, delavec; ORGANIZACIJSKI TAJNIK: EVGEN LAURENTI, delavec; ČLANI: Jaksetič Jurij, učitelj; Uršič Rudi, pomorščak; Destradi Aleksander, delavec; Tam Gvido, delavec; dr. Kukanja Angel, odvetnik; dr. Weiss Laura, zdravnica; Felluga Emilio, trgovec; Petronio Bortolo, pomorščak; Čebohin Lojzka, šivilja; Gorjan Anton, kmet; Gustinčič Josip, glasbenik; dr. Dekleva Josip, pravnik; Donini Vinconzo, študent tehnike; Rupena Franc, trgovec; Fragiacomo Nilda, mladinka; šmuc Roman, trgovec; Vigna Orfeo, delavec; Pobega Ivan, delavec; Jakonin Valerij, kmet. ŽIVELO SIOVANSKO-ITALIJANSKO BRATSTVO! Nadaljevanje poročila z ustanovnega kongresa SIAU za STO (Nadaljevanje s /. strani) ne glede na kakršno kolt tendenco ali politični nazor. Znani so naši poziv; o priliki ponovn.h poskusov reakcije, da bi oživila neofašistično delovanje. Znani so naši stik;, kr smo jih navezali z zastopniki različnih strank bivšega CLN-a kakor tudi drugih političnih skupin, pri čemer je b'!o priznanje stvarne ustanovitve Tržaškega ozemlja postavljeno za osnovo skupnega delovanja. Demokrati in ind.pendentisti različnih smeri so se ponovno sporazumel; o po‘rebl, da se usranovl skupna fronta proti manevrom reakcije. Glede na to Je treba o-pozoritt, da je SIAU priznala Tržaško ozemlje kot realnost, ki se je podaja jt, kompromisa, doseženega med imperialističnimi ‘n demokratičnimi silami kot rešitev tržaškega problema. Ta kompromis Je bil dosežen na ljubo miru, kar velja za Sovjetsko zvezo, ki je tako toplo podpirala težnje ‘n sahteve našega ljudstva. Spričo priznanja te stvarnosti Je trr ba rešiti vse probleme Tržaškega o-zemlja in z vseh vidikov, ker so za delavske množice tako yaža in pereči. NAŠE OBČUDOVANJE IN PRIZNANJE SIAU Glede na to se je pričela predvsem intenzivna kampanja z zborovanji, resoluc'Jaml .n s pomočjo tiska, da se doseže demokratičen statut. Borba je bila dolga in burna. Pariška mirovna konferenca je ohrod la le skromne rezultate spričo strogo negativnega stališča, ic; so ga zavzele Unperla-listične sile, ki so nam hotele z Anglijo na čelu vsiliti kolonialni režim. k. bi ga vodil guverner kot diktator. Kako daleč smo bili tedaj od deklamacij onih diplomatskih predstavnikov med njimi, predvsem francoskih zastopnikov Republikanskega ljudskega pokreta (mouvement republicain populair), ki so nam duhovito zagotavljali resn čno demokratično ustavo in ustrezajoče gospodarske ukrepe, ki bi podprli obstoj In pospešili razvoj tržaškega ozemlja. Ni potrebno, da bi se spuščali v podrobno razčlenjevanje angleškega načrta, ki bi, če bi bil sprejet, vse naše demokratično ljudstvo z vso njegovo veličastno preteklostjo, borca za svobodo podredii bedni kolonialni upravi, k; bi bila v rezkem nasprotju z načeli o obrambi človeških pravic, kakor so bile proglašene v prvem zgodovinskem dokuirentu o ustanovitvi Tržaškega ozemlja z dne 3. julija 1946. Bilo je treba nepremagljive vztrajnosti demokratičnih delegacij s sovjetsko in Jugoslovansko na čelu, da je bilo po treh mesecih dolgih, živahnih in trdovratnih razprav v Parizu mogoče v zmešnjavi, polni reakcionarnih protislovij in pogojev, doseči jasnejše obrise boljšega statuta. Sele v New Yorku je vztrajnim naporom teh delegacij uspelo, da so nam zagptovlli vsaj del demokratičnih svoboščin, posebno kar se tiče ljudske skupščine in vladnega sveta, ki naj bi se demokratično konstituiral in naj ga ne bi »imenovalo guverner po željah anglo-ameriških imperial stov m nj.hov:h pajdašev. V ostalem je v statutu podana možnost, da se posamezna Vprašanja reš:jo na demokrat.čen ali tudi na protiljudski način, zaradi česar je postalo potrebno konSt it utira nje ljudske skupščine, ki bi jo po veliki večini navdajala demokrat čna načela, tako da bi utegnila z enako demokra-t-čmmi ukrepi dati izraza demokratični interpretaciji statuta in ustvariti demokratično ustavo. S tem se je zaključilo važno razdobje naše borbe in je naša dolžnost, da izrazimo na tem našem drugem kongresu SIAU naše občudovanje in priznanje požrtvovalnim braniteljem naših pravic in naših demokratičnih zahtev, še prav posehej pa ministrom Molotovu in Višinskemu, ki sta zastopala Sovjetsko zvezo, ter ministroma Kardelju In Beblerju, ki sta bila delegata FLRJ. Nadaljevanje dela v novih prilikah Brezusoešna pcgaianja s CIN-om Medtem ko se je razvnemala borba okrog številnih in važnih problemov, kakršni so dvojezičnost, ki Jo statut že priznava, potreba, da se pomirijo duhovi in da se tako učinkovito prispeva k omiljenju politične in narodnostne napetosti n«. Tržaškem o-zemlju, potreba, da se navežejo stiki z različnimi političnimi skupinami, za kar so se velike mno-žiee v mestu in na deželi izrazile na manifestacijah in v resolucijah, so nam stranke bivšega C.L.N. stavile ponudbo, da bi prišteli na razgovore o našem sodelovanju v začasnem vladnem svetu. Kakor je vsem znano iz obširnih poročil, ki smo Jih objavili, so naši rastopniki stavili kot pogoj minimalni program, o katerem bi bilo treba razpravljati ln se sporazumeti, še preden bi se pričeli razgovori o mestih, ki naj bi se priznala posameznim strankam v tem svetu. Na te preliminarne razgovore smo pristali in razgovori so trajali pet mesecev. Zaključek pa Je bil negativen, kakor to vsi vedo, ker so nasprotne stranke prekinile pogajanja pod pretvezo, da nismo hoteli pristati na sodelovanje skupine «Uo-mo Qualunque», v resnici pa zaradi tega, da bi v skladu z De Oa-sperijevo politiko na liniji Trumanove doktrine ln Marshallovega načrta Izločile iz vladnih in upravnih organov zastopnike demokratične levice, kakor se je to prav tedaj zgodilo tudi v Italiji in še prej v Franclji. Ostra ksin-panja tiska, ki Je svoje najhujše napade še posebej naperil proti ljudski upravi in ljudskim pridobitvam v coni B Tržaškega ozemlja, Je pomenila pričetek ponovnih nasprotij teh političnih skupin, ki so hotele kljub našemu spravljivemu duhu, točno v skladu z namerami svojih gospodarjev nadaljevati pot, ki sta jo začrtali domača in mednarodna reakcija. Toda tudi kljub temu ostro negativnemu stališču vodstev teh strank naše množice na terenu niso odnehale in so iskale stike z demokratičnimi elementi drugih političnih strank. Na ta način so bili doseženi na skupnih zborovanjih ln s skupnimi resolucija* ml znatni uspehi, ki pričajo o možnosti široke demokratične fronte proti nasilju reakcije. TFPAP NI USTAVIL MNOŽIC A vse to Jih nt razorožilo: Letošnjo proslavo 1. maja je motilo mnogo atentatov, spričo katerih Je bilo mnogo ljudi težko ranjenih, med njimi tudi žene in otroci. Nasprotni tisk Je nerede napovedal: hotel Je za vsako ceno preprečiti veliko manifestac jo zvestobe in moči delavskih ln kmečkih množic. Slovanov in Italijanov, bratsko združenih pod svojimi zastavami, hotel Je preprečiti afirmacijo enotnosti m bratstva, ki bi pcmen.la nov opomin razkrojevalnim manevrom in ščuvanje k narodnemu sovraštvu, ki se ga je poslužil reakc oenarni šovln zcm. ki so ga prltiraL ponovni in kričeči neuspehi do obupa. Prišli smo tako daleč, da so postavili nesmiselno zahtevo, ds je treba preprečiti manifestacijo demokratičnih, progresivnih nazorov, ki ima v Trstu polstoletno tradicijo in k: smo jo prirejali tudi v času fašističnega zatiranja, ko #e Je moralo delovno ljudstvo samo ostro in odlično boriti moti tiraniji. Bombni atentati pa niso ustavili sklenjen h vrst delovnih množic, ki so, združene v nepremagljivi veri, nadaljevale svoj mogočni pohod in šle s polno in mirno zavestjo s prezirom mimo histeričnih poskusov plačancev in fanat kov, ki naj bi skazili ta svečani dogodek. Reakcija se je poslužila vseh sredstev, da b, diskreditirala, da bi povzročila zmešnjave, nasprotja, da bi lo-č:la ljudske množice: toda te, ki so bile utrjene v načelih progresivne demokracije, so nadaljevale svojo pot, ker so bile bogate na izkustvih iz prejšnjih časov. Spo min na fašistične agente, ki jih Je D’Annunzio napota leta 1919. z Reke v Trst, kakor o tem na široko priča Chiurcova zgodovina. je omogočil ljudstvu, da je primerno kvalificiralo vse te reakcionarne manevre, ki strni na sebi niso bili nič novega in so se na njih le imena spremenila. Tov. FERLAN IZZVATI NOVO VOJNO — JE PROZOREN NAMEN TERORISTOV Čudna podobnost med dogodki iz leta 1920. In med dogodki današnjih dni zbuja misel, da so povezani z isto vodilno nitjo tako v svojih domačih kakor v svojih mednarodnih pojavih. Brezvestni napadi na sprevod otrok, ki so se leta 1920. brezskrbni vračali v mesto z izleta na deželo, kjer so prebili vesel sončni dan. in cinični napad na nedolžno, nebogljeno Vrabčevo. razdejanje Združenih sedežev v letu 1920. .n razdejanje naših današnjih prostorov, ustanovitev nacionalnega bloka, ki naj bi bil. kakor so zatrjevali, branil meje, ki jih leta 1920. nihče ni ogrožal, ter prva poveličevana združitev fašistov in liberalcev, k: so zastopali t'sto tržaško oligarhijo, ki ni hotela dati iz rok politično l:i upravno oblast v mestu, pa današnji sporazum ln njegov odbor, ki sta nadomestila C.L.N., ko se je tu razšel, vse to so dogodki, ki obeležujejo dve razdobji, dve podobni tendenci, dva Odraza ene in iste politične linije, ki je protiljudska po svojem specifično reakcionarnem bistvu. Kakor tedaj je našla reakcija tudi sedaj svojo oporo v pasivnosti oblasti, ki bi bile morale preprečiti vsa iztirjenja fašistov in sedanjih neofašistov v brezpravje. Nihče več ne šteje antifašističnih demokratov, k’ so Jih aretirali brez vsakega razloga in Jih izpustili šele po dolgem priporu In brez sodne obravnave. Tudi nihče več ne šteje oboro Žžaškega ozemlja proti cel) vrsti beguncev, ki so se u-maknili v naše mesto, kjer lahko sedaj mirno snujejo svoje protiljudske zarote. DELAVSKA ZBORNICA NETI RAZDOR Tudi akcija za »indikaluo enotnost je izpostavljena škodljivemu vplivu reakcije, ki prihaja do izraza na mnog o načinov in ki s pomočjo voditeljev Delavsko zbornice neti razdor ln sovraštvo med delavci ter sabotlr.* združitev, ki se j« zanjo zavzela in jo pospešuje Svetovna zveza dtla. Enajst mestoev Je ž» poteklo, odkar so se pričela pogajanja, in še zmeraj smo na za* četku. Položaj j« li toliko težji spričo dogodkov v zvezi z zadnjo stavko, ko so delavci ovadili dslavce po vsem onem silnem in bolestnem vznemlrjtt.ju, ki je zajelo delavska množica spričo zločinov med malo Vrabčevo in do-lavcem Castagno, spričo krvavih napadov na toliko delavcev in spričo poskusov »kvadratov, ds bi ponovili sramotne zločine iz lanskega meseca junija. In prav te dni ja bila razglašena obsodba delavcev Iz ladjedelnice Sv. Marka, ki so jih ovadili nasprotniki in ki naj bi povzročila prelom v delavskih vrstah. Prav zato svali tisti tisk, ki opralčuje bombne atentate, ki niti več ne prikriva svojega zverskega sovraštva proti zavednim delavcem, kakor Je v prvih dneh fašizma poveličeval zločinske pohode proti boljševilklm delavcem. Izkopati hočejo globoko brezno meo progresivnimi delavci ln med onimi, ki so ie pod vplivom racio-t.alistlčnih ideolog.j, da bi se vedno bolj razvnela iredentlsrič-na gonja, ki jo je v Parizu na* povedoval krščanski demokrat B-ttioi in ki naj bi pokopala svetovni mir. Trst in njegovo ozemlje naj bi postala zmeraj bolj žareče ognjišče, s katerega naj bi vzletele Iskre svetovnega požara. TRŽAŠKA OLIGARHIJA SE S POMOČJO SREDNJIH SLOJEV KRČEVITO DRŽI OBLASTI Tržaška oligarhija, ki je znala ohraniti oblast v vseh režimih, se sedaj obupno bori proti ljudstvu, da bi miu onemogočila izpopolnitev njegovih pravičnih demokratičnih pridobitev, ki si jih jv izvojevalo po tolikih letih fašističnega zatiranja, ki ga je prav ta oligarhija tako trdno podpirala, ker ji je bilo v vsakem primeru v korist. Kakor zmeraj se tudi sedaj bori pod plaščem obrambe italijanstva, ki Je prikovalo na reakcijo toliko ljudi in še posšbej srednje sloje, ki bi morali najti fevoje mesto med ljudskimi množicami že spričo obrambe povsem demokratičnih interesov. Doslej smo dosegli le malo uspeha z našimi napori, da bi prodrli v te srednje kroge; Treba je, da se ne utrudi-uo in da nadaljujemo delo prepričevanja, ki bo spričo težkih življenjskih razmer, v katerih so se znašli ti srednji sloji, nazadnje le dovedlo do tega, da bodo spoznali pravi položaj in našli pot do zdru- kov, da bi se ojačila in da bi na drugi strani oslabila Ljudsko fronto. Odslavljanjem iz služb, prekinitvam dela se priključujeta več ali manj izmišljeno brezdelje različnih podjetij, ki so včasih cvetela, pa ukinitev vseh plovnih prog, po katerih bi se lahko nadaljeval In ojačil tradicionalni promet čaše luke. In vse to ls š« veča brezposelnost, ki že sedaj povzroča toliko skrbi. Razlog te nedelavnosti, ki toliko škodi našemu mestu, našemu ozemlju in našemu delavstvu, je jasen: prisiliti hočejo delavce, da bi se odselili v tujino. Ni važno kam, pa čeprav v Češkoslovaško, ki ji De Gasparijeva vlada še pred kratkim ni hotela poslati 200 tisoč delavcev pod #i- Pogled v dvorano med zasedanjem kongresa r.tve z demokratičnimi silami (.elovnega ljudstva. Z IZSELJEVANJEM HOČEJO SLABITI LJUDSKO FRONTO Domača reakcija se poslužuje vseh sredstev in vseh prlpomoč- jajnimi delovnimi pogoji. Naj se le boljševizirajo tržaški delavci, da le gredo s poti! Za italijanske delavce je dovolj dela v brazilskih deželah, okuženih s po-gubco mrzlico, in tja bo našel pot tek italijanskih izseljencev, čeprav za ceno življenj delovnih ljudi. Ljudske množice morajo imeti odločilno besedo v javni upravi Kakšno bo moralo biti delo začasnega vladnega sveta Oprti na imperialistične v pl.ve hoče jo domač« vodilni razredi držui slovanske in italijanske ijudtke množice daleč od javne uprave in se pri tem lotijo prav vsega — docela v smislu /i anih navodil, ki so se tako učinkovito izkazala v Italiji in Franciji i in ki jih skušajo izvajati ta j hip tuopra-viti marsikatero njegovo protislovno in nepopolno določbo. Da bo mogoče spremeniti določbe statuta, bo treba zbrati dve tretjini glasov in staviti ustrezajoči predlog Varnostnemu svetu. Ni naloga tega poročila, da poda vsa vprašanja, ki jih bo treba načeti v ustavodajni skupščin! v svrho spremembe statutarnih ciorm. Vsekakor pa ni mogoče, da se ne bi omenil problem državljanstva, od katerega so nepravično izločeni vsi oni, ki so morali zapustiti ozemlje na pritisk fašistične uprave ali spričo političnega preganjanja. Drugo važno vprašanje je problem, kako zagotoviti večje pravice ljudski skupščini in vladnemu svetu v pogledu imenovanja javnih funkcionarjev in njih kontrole, da bi se preprečila njihova morebitna protidemokratična in protius*av-na stališča in dejanja, kakor je to v skladu tudi z demokratičnimi ustavnimi načeli, kjer koli so taka načela v veljavi. Ustava bo morala začrtati temeljne poteze našega političnega, pravnega, socialnega, gospodarskega, kulturnega razveja itd., ki se bodo na njih osnovi v bodoče načela vprašanja našega javnega in zasebnega življenja. Zato je potrebno, da bo ustavodajna skupščina demokratična, da bo v njej brez nadaljnjega velika demokratična večina, ki bo rešila vsa ta vprašanja v demokratičnem duhu in ne prot! interesom in tfžnjam ljudstva, kakor si nasprotno želi reakcija. Poleg že omenjenih so še druga osi'.ovna vprašanja, ki bo treba o njih d:mokratično odločati. Tako n. pr. ločitev cerkve od držav*, splošna enakost državljanov in še posebej njih enakost glede na njihove narodnostne pravice, gl de na njih osebne pravice, glfde r.a svobodno izvajanje njih nazorov, svobodno izpolnjevanje njih veroizpovedi, glede na svobodo združevanja obče in sindikalnega šs posebej, ib glfde na svobodo vseh politi _ organizacij in manifest00^ ,, zcu fašističnih, ki bodo biti strogo prepovedane, glede ^ obvezno šolsko vzgojo, na r-ganizacijo občinske uprave ^ ustrezajočimi volitvami občine ^ svetov, glede na možnost pri ščanja gospodarskih podjetij osnovi posebnega zakona, gle^ bf na javno imovino itd. Ustava morala zaj?ti vsa ta vprašanj* še druga, ki jih bo treba v »L podrobnostih urediti z ur ki bodo zagotovile preb:'’® Tržaškega ozemlja demokr* razvoj. To poročilo ne razviti vseh t?h problem0 f tudi ne vseh ostalih, o k*1® ^ njem n; bilo besede: <*»'F sc bili le nekateri v svoj'11^, nlh potezah, kolikor so te rasanJ r pojasnile pomen teh vpri— državljane Tržaškega 02 ^ Da ponovimo: očitno j«, bo mogoče rešiti v dem°» ^ nem duhu le, če bo v ^ ^ dajni skupščini mečna dem tlna večina, ki bo dostojno P , stavljala voljo in težnj« stva. VOLIVNO BORBO - ^ ZMAGOVITO IZVOJEVM'1 Triumf reakcije v uri*'-0 f0. pimežini Ki na . hi skupščini bi ne pomenil •* ^ tidemokratične ustave, ki ^ podvrgla ljudske množic* mu političnemu in #0ClL)vif0' hlapčevanju, marveč bi Pj-ito čil tudi neznosno go*P^oJjc, pomanjkanje ljudskih ker jim ne bi odrekal le °rVež nlh koalicijskih pravic, bi tudi sistematično P°^jie»j» sabotažo gospodarskega Zl na Tržaškem ozemlju * nom, da dokaže njegovo z ti sko nesposobnost. Poleg 1 * j.jj od šovinistične reakcije 0 ^ pričakovati, da bi sklenil* ^ j vinske sporazume in P0} ^b; deželami v našem zaledju, - m se tako ojačilo in dvignil ^ gospodarstvo ter zagotovi in blagostanje delavskim t-ji cam ln srednjim slojem, besedo vsem onim, ki Fr *;po' ljajo aktivno ln delovno ve-‘ mestu ln na deželi. Volivn*j,j. ba, ki jo j« pričakovat! (|t: I njih mesrcih, bo mora ^ji spričo demokratičnih cilj* . rc borb* in protiljudskih te* akcije Izvedena z največjo ^ nostjo ljudskih množic, ^»J0 nedvomno dokazale, da se, boriti z največjim in z največjo vero v demokracije in miru. Razširimo naše vrste - Utrdimo enotnost - Pojačajmo našo borb0; Doslej ileie SIAU cez sto tisoč Za ojaienje naš« organttaoij« je mogoit delovati na ratme načine. Predvsem bo treba čim bolj povečati število novih pripadnikov, ki jih bo treba pridobiti in vpisati v orgamitaoijo brez predsodkov in sefctoštva, kajti niia J jud-ska fronta sprejema vse one, ki priznajo njen program demokracije, bratstva in tntru ter ne iščejo njegovih izvorov v Ideoloških svojstvih aJi političnih tendencah, če te niso v nasprotju z osnovnimi načeli 81AU. V ta namen bo treba imeti stalno pred očmi, da je naša organizacija združenih širokih množic, ki imajo v tem odtočilnem trenutku naše zgodovine nalogo, da dosežejo svobodno postavljene demokratične oilje. Čeprav se bodo postavljali kandidati po vestni presoji, se vendar ne bodo smeli izločiti od kandidature oni, ki G različnih razlogov še niso sodelovali v Ljudski fronti, Itatere pomen šele sedaj spoznajo ‘n posebej če ta trenutek, ko prodira kakor ie nikoli prej prepričanje, da pomeni fašizem vojno. In ljudstvo, ki je toliko pretrpelo spričo grozot zadnje vojne, ki jo je izzval fašistični imperializem, ta čas nikakor nima namena, odreči se sodelovanju v političnem in Javnem življenju, te posebej pa ne na našem Tržaškem ozemlju. Treba bo posvetiti kar največ volje in vztrajnosti vsem ljudskim pobudam SIAU: tekmovanju za pridobivanje novih članov, za zbiranje fondov, namenjenih v razne svrhe: treba bo podpreti manifestacije solidarnosti z drugimi demokracijami, ki so, kakor v Grčiji, Španiji itd, v borbi prot i fašističnemu y& preučene in ustanovlj**1, (lSii' naj se ne zdnemari ie sodelovanje med »dbo . A iu amIsmI e« /%AS1 i B • -tfO^ utrdi pertallzmu; treba bo s poudarkom prot'ellrati proti fašističnemu našit", samovoljnim aretacijam, nepravičnim, sodbam in hujskanju šovinističnega tiska, ki presega le vsako mogočo mero; treba bo javno propagirati ta demokratično stvar; treba bo propagirati širjenje našega tiska, jačenjs naših kulturnih ustanov in obiskovanj« predavanj v kulturnih krotkih itd. Povezava med t«r«n*m In rasnimi spored-nimi odbori kikor tudi («h t centralnimi odbori, bo morala biti neposredna, sr ho morala ns-mudno in ueptfno sprostit« veeh A in onimi v ooni B ozemlja, da se tako organizem, kakršen je v jp ki bo vezal oba pr«d ... '.M ki jih na tem m' jiio f(r prav sedaj, kakor pJU poudarjeno, da s« približajo " Nadalje je treba ^ manjkljivo politično (jtii' ki to jo (Nadaljevanje na ^ *®M0RSK3 dnevnik MOČNA SlAU-ZMAGA NA VOLITVAH! JtiM^evanje * II. strani) prilikah, ko je bilo tre-** odgovarjati nasprotnemu ti-"K in propagandi. Treba je, da 'nekdo zna spraviti dnevne do-JMke v odnos x osnovno poli-, 0 Unijo SIAU, da najde na j* Wčin zadovoljive argumente, 1 bo mogel z njimi nemudno ' Ha,Sirati nd nasprotnikove pro-' Akacije, Udejstvujmo se v ok-v«u naših ustanov in ORGANIZACIJ! , eba je, da pride navdušenje lWšev na terenu do izraza v žilnih odborih in obratno ter o Se složno in stanovitno delo Pravi z ono bratsko prisrčnostjo le osnova naše unije. Brat-* med demokrati vseh treh °iosti, oprto na neomajna jCeio slovansko - italijanska ga "®wua; bratstvo med v»emi fo-j!?** pri izpolnjevanju njihovih ®no«ti za zmago skupnih Zato je treba obsoditi ja-Treba je v posamez-tr j^or'fl tesno in stvarno raz-jjo vseh plateh našega ,u *Ala in našega dnevnega detale ustvariti ono strnje-ju in volje, ki je neobhodni Ha? eleherni sigurni uspeh. K ill Uveljavijo vse sile, tudi jj“^temnejše: vse so potrebne, V*i dobro uspelo naše delo. j^iora^o aktivno sodelovati pri js?lirrinlu‘ *aših kadrov z de-,1 '9,n in pisano besedo. Nikjer da morajo biti ti spisi J”1'®”*« neoporečni. Neobhodno listi potrebno, do odražajo naši n zovestno delovanje ljudstva, J°vo. vero in njegovo borbeno j*® morajo tudi vsi *»« našemu tisku in v njem posredno in posredno sodeio- j^ola organizacija mora postati S bratska, zdrava i družila mesto z deželo. * fas* * kmeti, ki naj združeni (*r V| ! “ato naše sodelovanje *bihžrm svetu in začasni borhj nl *n potem v volilni bfi dosego demokratične Ul. v ustavodajni skupšči-bomo sledili svetlim ki i °m bližnje preteklosti, *,»Vbiu0niačujejo žrtve naših J ‘vetlim zgledom bliž-V£rkl°sti, bi jo označu-•lh naših slavnih pad- lrtvn varišev, ki so v tisočih “b svoje življenje za zmago svobode v teh krajih, bomo lahko izpolnili postavljene naloge, če bomo znali zanesti svojo besedo in razširiti svoje delovanje med najširše množice, jih poučiti o pomenu začete borbe, bodo te množice z vso gotovostjo u-stvarile vse premagujočo silo, ki bo v bližnjih mesecih dosegla ponosno volivno zmago za dosego večine v ustavodajni skupščini. Živela Slovansko-italijanska antifašistična unija Svobodnega tržaškega ozemlja! Živelo slovansko-italijansko bratstvo! Živelo bratstvo vseh narodov, združenih v demokratični Svetovni ljudski fronti miru! Diskusija o referatu tov. Pogassija PRIHOD štafet *° prispele štafete iz rT~ čfove vasi, iz okrajev Nt ‘ J™aV, Ižola, Koper, Nov i-fci so prinesle poz-e»o , " davila. Posebno navdu-Sac,jo . “borovnici sprejeli dcle-"•o ** triaških združenih bol- Milf- Tov. Ferlan se je vTnhValil- D€>a‘ *e 6°/>ti . n^° težkoč tovarišev “ d p.?’ tovarišem iz Milj pa .^•'fuo,' ^ občudujemo njih 110 delo, ko imajo 9000 s,Au- /V, diskusija o poroči'u V V«, čo. med ■ V Ve' lat m'd dim h!!!*S0ci ° pr^hajale nove In nove V*(ne| i * ^“drairt. Prišli so l1 ** Tovarne strojev pn le ^f*ta Pristaniški delavoi u,Jrrinf>'.in enako volilni pravici in. po načelu sorazmernega predstavništva. Ljudska skupščina voli iz svoje srede predsedstvo, ki naj predstavlja kot organ ljudske skupščine državno suverenost STO-ja. Predsedstvo Ljudske skupščine mora odgovarjati za svoje delo LjlAiski skupščini, katera ga lahko vsak čas odpokliče in. izvoli novega. Vlada kot najvišji izvršni in upravni organ državne oblasti BTO-ja mora za svoje delo kot oelota odgovarjati Ljudski skupščini, člani vlade pa vladi. Za kršitev ustasre in zakonov pri izvrševanju svoje službe pa naj odgovarjajo člani vlade tudi kazensko. Za vzdrževanje 'javnega reda in varnosti na STO mora vlada razpolagati s policijskimi s>.lami in varnostnimi organi. Ravnatelj javne varnosti naj sphšna odgovarja za svoje delo vladi. V pogledu krajevne uprave zastopamo stališče dosledne avtonomije velikih in malih edinio. Samoupravne eronaj vodijo njihovi prebivalci po svojih svobodno, neposredno » bilo mednarodno — pravno edino — le pravilno. Te izjave pa so ostale samo na papirju in se še najprej upravlja na osnovi zakonov in cdredb odnosno v duhu vojaške okupacije, kakor je bilo pred uveljavljenjem mirovne pogodbe. Proglas, ki ga je izdal novi vrhotm poveljnik za cono A STO-ja, gen. Airey, sicer ukinja gotove člene Aleksandrovega proglasa št. I, ki niso bistvenega pomena, uvaja pa nove, tako da ostane vse pri starem, namesto da še v celoti ukine proglas Aleksandra št. 1, kakor t>si ostali zakoni in odredbe, ki spominjajo na vojno stanje in vojaško okupacijo. Na tej osnovi se potem vrtijo tudi razni protipravni procesi pred vojaškim sodiščem za Izključno civilne zadeve kot je nedavni proces proti delavcem Sv. Marka. Nameni angloameriške vojne uprave so pri vsem tem popolnoma jasni: nadaljevati s stanjem vojaške okupacije, da bi tako laže preganjali demokratično gibanje pri nas, istočasno pa dali možnosti angloameriškim imperialistom za izkoriščanje Trsta v izvajanju svojih imperialističnih načrtov. Poglejmo samo bežno, kakšno politiko vodi angloameriška vojna uprava do Jugoslavije kot demokratične dežele. Medtem ko se v odnosu do De Gasperijeve Italije vodi politika odprtih vrat, ko se protipravno dejansko še vedno smatra Trst kot sestavni del Italije, se na-pram Jugoslaviji delajo vse mogoče ovire, da ne bi Trst vzpostavil z Jugoslavijo normalne prijateljske odnose, posebno kar se tiče ekonomskega sodelovanja. Znano je, da blago, ki se izvaža ali pa uvaža iz Italije, ni podvrženo nobenim carinskim omejitvam, medtem ko se noprarn. Jugoslaviji delo. vse mogoče carinske pregrafe in tudi ovire pri izdajanju uvoznih in izvoznih dovoljeni- Vodijo zelo spretno politiko dejanske ekonomske blokade napram Jugoslaviji. Znane so vse mogoče ovire, ki so se Jugoslaviji delale v zvezi s Tržaško razstavo. Ekonomski delegaciji Jugoslavije v Trstu se postavljajo nemogoči pogoji dela in končno na upravičene pritožbe, odgovarjajo z izgonom jugoslovanskih predstavnikov. Vsi izgovori angloameriške vojne u-prave, da si želi ekonemkega sodelovanja z Jugoslavijo, so samo pesek v oči. In končno se tolerira in podpira besno protijugoslovansko kampanjo od strani najbolj reakcionarno-šovinistične-ga tiska kot sredstvo za izvajanje protijugoslovanske politike odgovornih krogov. Lahko bi navedli še mnogo primerov, ki jasno kažejo na kršitev morovne pogodbe in na protijugoslovansko politiko angloameriške vojne uprave, na škodo gospodarskih in splošp,ih interesov celotnega prebivalstva Tržaškega ozemlja. Proti takšni politiki angloameriške vojne uprave se je treba odločno boriti, istočasno pa opozarjati o vsem tem mednarodne forume. Organizacijo Združenih narodov in prizadete države, da se zavzamejo za spoštovanje mirovne pogodbe in da angloameriška vojna uprava, kot zaupniška uprava, vodi nepristransko politiko in v interesu predvsem ogromne večine našega prebivalstva. Zaradi tega se moramo že danes boriti, da bodo naši predstavniki zastopani v vseh organih javne uprave in tako soodločali v interesu celotnih ljudskih množic o vseh življenjskih vprašanjih. Že danes je treba ekonomsko u-smeriti Trst na svoje zaledje ter omogočiti čim večje gospodarske stike tudi z Jugoslavijo in ostalimi zalednimi državami, ne pa nadaljevati pogubno politiko ekonomsko navezanosti samo na Italijo. Že danes se je treba boriti za čim večjo demokratizacijo vsega javnega življenja ter reševanja vseh vprašanj z vidika interesov celotnega prebivalstva, predvsem pa širokih delovnih množic. To so naloge na vseh področjih našega življenja, katere ima Slovansko-italijanska antifašistična unija za Tržaško ozemlje pred seboj in za katere mora mobilizirati najširše ljudske množice da jih ožlvotvori. Kot sem že rekel, borba ne bo lahka, treba bo velikega truda in naporov, da dosežemo vse, kar smo si postavali za cilj. Prepričan sem, da bo Slovansko-italijanska antifašistična u-nija za Svobodno tržaško o-zemlje na osnovi tradicij in izkušeni borbe zadnjih dveh let izvršila svojo dolžnost. Komisija za ustavo Komisijo za pripravo osnutka ustave STO-ja sestavljajo sledeči tovariši: Dr. Josip Pogassi, dr. Pete-rin Stanko, prof. Ferlan O-skar, dr. Kukanja Angel, dr. Dekleva Jože, dr. Rapotec Vinko, Babič Branko, dr. Sajovic Umberto, Destradi Aleksander, Jaksetič Giorgio, dr. Weiss Laura, dr. Zidar Ferdo, Hrvatin Peter, Marasič Nazarij, Mazzucato Peter, Medica Erminij, Uršič Rudi, Pe-scatori David in Vidali. . Nato je tov Bab.č v imenu politične komisije predlagal, haj kongres sprejme predlog, da novi izvršni odbor izdela organizacijska načela SIAU za STO ter jih nato predloži v odobritev glavnemu svetu SIAU m vsem članom. Predlog je sprejet soglasno. Nato je tov. Babič predlagal, naj »PRIMORSKI DNEVNIK®, glasilo Osvobodilne fronte za Slovensko Primorje, postane glasilo Osvobodilne fronte STO-ja. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. Prav tako je bil sprejet sklep, da tednik «11 Progresso», glasilo mestnega odbora SIAU za Trst. postane službeno glasilo SIAU za STO. Nato je kongres soglasno izgla- soval protestno resolucijo Varnostnemu svetu Organizacije Združenih narodov, ki jo objavljamo s celoti na drugem mestu. VOLITVE IZVRŠNEGA ODBORA Po polurnem odmoru, ki je bil dan za to, da bi delegati mogli predložiti Este za izvolitev novega izvršnega odbora 25 članov izmed 120 članov glavnega sveta Po odmoru je y imenu volivne komisije tocv. Gasparini Leopold sporočil, da je komisija jz imen, predloženih na 44 kandidatnih listah, kj jih je prejela, sestavila novo listo, ki jo predlaga kongresu na glasovanje. Prečital je imena vseh 25 .predlaganih članov ;n njihove življenjepise. Kongres je glasoval za vsakega kandidata posebej in jih izvolil vse soglasno. Izvoljeni člani novega izvršnega odbora so zavzeli mesto na odru in vsak posamezen je bil burno pozdravljen, posebno pa toy tov. Babrč, Uršič, Pogassi. Ferlan, Kukanja, Destradi in.Weissova. Imena novoizvoljenega izvršnega odbora so objavljene na prvi strani. Tov. Gasparini je nato dejal: «S tem ima naša SIAU svoj izvršni odbor®. — Tov. Ferlan pa je dodal: «In s tem je ustanovljena Slovansko-italijanska unija svobode za Tržaško ozemlje!® tnalo go sodelovanja in bratstva med narodi, zgraditi na tem delu sveta v okviru svetovne fronte za mir in demokracijo. Naše zahteve in želje so obenem, želje t« zahteve najširših ljudskih množic in prepričanj smo, da bomo uspeli ostvariti svoje ideale, ki so ideali vsega človeštva,: za zrna-go miru in za zmago demokraciji!.» Nato ja. povzel besedo tov. Ferlan in dal na glasovanje predlog protestne resolucije, s katero naj novoizvoljeni izvršni odbor zahteva takojšnjo izpustitev na svobodo tov. D’Esteja Bruna; predlog je bil soglasno sprejet. Nadaljeval je: «Naš kongres je svoje delo zaključil. Po izčrpni diskusiji smo prišli do zaključkov, ki smo jih izrazili v resoluciji, ki ne izraža samo volje članov tega kongresa, temveč zahteve in želje vseh čez ato tisoč članov SIAU. Zahvar l.iujem se vsej veliki družini SIAU, kajti vsak član je prispeval po svojih močeh za uspeh tega kongresa naše velike Ljudske fronte, te mogočne množične organizacije STO-ja.» Zahvalil se je nato odstopajočemu izvršnemu odboru, ki je hrabro in umno dve leti vodil borbo na naših tleh. «V imenu kongresa želim novtmu izvršnemu odboru najboljše uspehe. Toda tovariši, kakor noben poveljnik ne more brez svoje vojske, tako bo tudi izvršni odbor za vse bodoče borbe potreboval sodelovanje svoje vojske, ki jo predstavlja, vseh stotisočev članov SIAU. ’ KOLEDAR Torek 28. oktobra Cirila, Libuša Sonce vzhaja ob 6.38. zahal®' ob 16.56. Dolžina dneva 10.»> Jutri 29. oktobra Ida, Svobodin Spominski dnevi 19JS je bilo proglašeno v Ljubljani in Zagrebu združenje avstrijskih Jugoslanov v name stojno državo. Ta dan praznujejo Cehi in Slovaki kat dan osvoboditve. Naša slovenska kultura, kakor je na današnji stopnji, je rezultat vsega našega duševnega m materialnega dela od začetka, zavednega narodovega življenja do danes. (Ivan Cankar) Tržaški PRESKRBA Nove živilske nakaznice. Vsi oni, Zaključne besede tovarišev Pogassija in Ferlana Na poziv predsednika kongresa tov. prof. Ferlana, je spregovoril novoizvoljeni predsednik izvršnega odbora tov. Pogassi m se zahvalil za izkazano zaupanje ter obljubil, da bodo navodila kongresa za izvršni odbor zaklad ter da bo odbor izpolnjeval vsa navodila kongresa. Poudaril je nato naše žrtve iz zadnjih let, v katerih je bila borba tako trda ir. ostra, da,si je naše ljudstvo pridobilo novih izkušenj. Naloge, ki nas čakajo so važne in odločilnega pomena za sedanji zgodovinski trenutek, ko prav tia STO-ju mednarodni impiriahzem vrši največje mahinacije, s pomočjo tukajšnje reakcije ter išče prav pri nas iskro, ki naj bi zanetila požar novega svetovnega pokolja med narodi. *Toda», je nadaljeval tov. Pogassi, «prepričan sem. da bomo mogli in. znali svoje naloge izvršiti in svojo velika nalogo, ki nam jo dodeljuje zgodovina, / Borba, ki se nam obeta, bo trda. To nam dokazujejo letaki, ki jih pravkar mečejo reakcionarji po našem mestu in na katerih piše: »Italijani, za rešitev naše domovine vas fašizem kliče na zbor!® Tovariši, fašizem ni še mrtev, kajti preveč je še ljudi, ki ga potrebujejo, toda vojska, ki sem jo malo prej omenil je izkušena vojska, sto tisoč tovarišev SIAU-ja, in Izvršni odbor u-pravičeno pričakuje, da bo vsak član SIAU-ja znal izvršiti svojo nalogo in zahteva od vsakega od njih disciplino, zvestobo, borbenost in požrtvovalnost. Te vrline, ki ste jih vsi člani SIAU-ja pokazali v teh zadnjih dveh letih med borbo, morate zadržati in z njimi pomagati svojemu Izvršnemu odboru®. Tov. Ferlan je koc g res zaključil z besedami: »Zmaga bo naša. tovariši, zmagala bo demokracija, zmagala bo svobeda, zmagalo bo blagostanja, zmagala bo neodvisnost STO-la. Za to zmago bo vseh sto tisoč tovarišev iz SIAU pripravljeno dati vsako žrtev. S tem zaključujem ustanovni kongres SIAU STO-ja Itt se še enkrat zahvaljujem vsem tovarišem.* ki še niso prejeli novih živilskih nakaznic november-febraur naj iste dvignejo v uradih ul. Malcanton 3 in Delle Ginestre 9. Dvig nakazil za sladkor. V teku današnjega, dne naj razdeljevalci ž vil dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za sladkor. Isto naj store tudi vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri Sepralu. Koncert nevskega zbora prosvetnega društva v Skeaniu Pred svojim odhodom na tur* nejo po Jugoslaviji nastopi pev ski zbor prosvetnega društva' Skednju danes zvečer ob 20. ® v veliki dvorani Prosvetnega o v Skednju s programom ma izbranih pesmi. Zbor šteje s pevcev in pevk Vodi ga Mn Pertot. Nekatere pesmi so p izvajane na naših tleh: « mladanska romanca®, *Pes,, mladine®, »Svatovsko kolo*, stopnina 50 lir. Roditeljski svet slovenske šole v ul. sv. Franfc^ vabi vse starše na sestanek.. *■ iutri 29. t. m. ob 14. uri v v dell’Ospedale 2. Za spomenik padlim borcem v Bol juncu Zveza primorskih partizanov v Bol juncu sporoča, da bodo 2. novembra t. 1. odkrili spomenik padlim borcem. Vabljena, so vsa okoliška društva in organizacije, da se slavnosti udeležijo. Tečaj društva «S. škamp*1'®’ Vpisovanja v tečaje za 510 no za začetnike in za ene, ki & v, čejo izpopolniti se vrše dnev. ^ tobakarni tov. Prosena. ^ pričel prve dni novembra. - .. 1 vočasno P kraj tečajev bomo pra-vili. DAROVI IN PRISPEVA Enotni sindikati Nameščenci hotelov, kavam, barov, restavracij, gostiln, menz in podobno. V sredo 29. t. m. bo v ul. Imbriani 5 ob 9.30 in 15.30 splošna skupščina. Dnevni red: 1) Poročilo sindikata in reorganizacije; 2) Delo v letu 1947.; 3. Objasnitve poslednjih mezdnih pogodb; 4) Razno,-Priporočamo vsem nameščencem te stroke, da se zaradi važnosti skupščine iste zagotovo udeležijo. Sindikat pekovskih nameščencev. V torek 28. t. m. ob 17. uri ima sejo upravni odbor. Sindikat lesne stroke. Danes 28. t. m. ob 18.30 sestanek upravnega odbora v ul. Zonta 2. Ob poroki Dragota m Padirič daruje vesela družb® ^ lir za našega dijaka. Od P®' koncertu v Padričah je nabrat sela družba 1190 lir za Dijaško tlCO. -..j: Za kongres SIAL so nabrale ^ i MAloffll R Qempolaj 1768 lir, karrmolon« ... lir, Prečnik 2280 lir, Zgonik Salež 9920 lir. KINO Sprememba urnika za osebne izkaznice Obveščevalni urad ZVU za STO javlja: «Ročenši z 28. oktobrom bodo u-radi za žigosanje osebnih izkaznic zaključili delo cb 19. uri ter ne bodo uradpvali ob nedeljah. Rok 1. novembra, ki ga omenja paragraf 3, člen 1 Ukaza 8, se podaljšuje do 1. decembra*. POZIV FRANCOSKE KP vsem irancoskim demokratom Prvi izidi nedeljskili volitev Pariz, 27. — Včeraj so bile v Franciji upravne volitve v občinah z manj kakor 9 tisoč prebivalci. Vrhu fega so bile v 14.800 občinah ožje volitve. Notranje ministrstvo Je objavilo volivne izide iz 1130 občin. Ob teh občinskih svetov bodo imeli v rokah: komuiLsti 105, social-komuni-sti 93, socialisti 154, socialisti in rar dikaln: socialisti 31, radikalni socialisti in zavezniki 179, MR P 63, RPF (De Gaulle ;n zavezniki) 310, republikanska stranka svobode 173, razni 22. Danes je De Gaulle podal izjavo, s katero zahteva razpustitev parlamenta razp:s nov;h volitev in spremembo ustave. De Gaulle zahteva, naj zbornica z dvetretjinsko večino sklene svoj lasten razpust, čeprav ne najdejo pravnik; v ustavi za ta korak nobenega ustrezntga določila. Jutr; se bo sestala vlada pod predsedstvom predsednika republike in določila izjavo, ki jo bo podala v torek pred zborn.co. Komunistična stranka je s posebnim proglasom pozvala delavce, komuniste, vse republikance, svobodomislece tn katoličane, k; jim je. pri srcu neodvisnost domovine in obstoj demokratičnih institucij, naj se združijo, da strejo koalicijo predstavnikov Višija in povzročiteljev neredov. Proglas se izjavlja za demokratično vlado, kjer bodo delavci ‘ in komunistična stranka ;meli vlogo, kakor jo zahtevajo sedanje okoliščine. Dalje napada proglas socialistično stranko zaradi njenega protidelav-skega na protidemokratičnega zadržanja pri volitvah, ko je sodelovala z De Gaullom. Ta si zaradi izdajstva socialistične stranke pripravlja pot k 06ebm oblasti in Je kakor Hitler pokazal svoj prezir za ustavo ter ne skriva svojega na-mena po izvedb; državnega udara. ni uspehi tega načrta jamčijo njegovo popolno izvedbo. Pred nekaj tedni je vlada odobrila zakonski Osnutek za izvedbo petletke v letih 1949 do 1953. Češkoslovaška je sklenila med tem z raznimi zapadnimi in vzhodnim; državami trgovinske in finančne dogovore, nedavno tudi s STO-jem. Prijateljski odnosi jo vežejo v OZN na splošno in s slovanskimi narod; še posebej. Borba za m:r je za CSR zadobila nov pomen, ka so yojni hujskači z onstran oceana pod pretvezo pomoči Evropi skušal; poslužiti se nemške industrije proti evropskim državam. Interesi češkoslovaškega ljudstva bodo najbolje zavarovan; v trdni povezanosti z demokra'ičnimi držar vami X protiimperialističnem bloku. Tudi Slovenc, jn Hrvati na STO-ju želimo bratski demokratični republiki ob tej slovesnosti največ uspehov pri njenem delu y dobro češkoslovaškega ljudstva ji svetovnega miru. Proglas gen. Svobode ob obletnici ustanov tve ČSR Praga, 27. — Ob obletnici ustanovitve češkoslovaške republike je minister za narodno obrambo gen. Svoboda :zdal proglas na vojsko, v katerem poudarja, da slon; varstvo CSR na zavezništvu in prijateljstvu s Sovjetsko zvezo 'n drugimi slovanskimi državami. Zato ima CSR večja jamstva za neodvisnost kakor Y preteklosti. kateri obsojajo vojno-hujskaško pro-pagando in pozivajo OZN . naj pod vzame ukrepe, da se ustvarijo v duhu osnovne listine prijateljski odnesi med vsem; narodi. Predlog je bil sprejet soglasno. " pobegnil iz Poljske Varšava, 27. — Varšavski radio je javil, da je predsednik poljske kmečke stranke z nekaterimi sodelavci pobegnil v inozemstvo. Domnevajo, da so pobegnili z letalom, ki ga je dala na razpolago kaka tuja država, k; je podpirala M.kolajezika v borb. prot; poljski demokratični vladi. KRATKI Atene, 27. — Radio grške demokratične armade poroča, da š»o partizanske edinjce • popolnoma obkolile mesto Metsovo. V noč. od 24. do 25. oktobra so oddelki demokratične vojske napadli Janjino. Važni boji so v teku tudi na otoku Kreti. LONDON — Včeraj je 5 tisoč rudarjev y Wallesu pričelo stavkati. Zaradi te stavke bo Anglija zgubila dnevno 5 tisoč ton premoga. Delavci so namreč skrajno nezado- voljni zaradi pečastnost; pogajanj z delcdajaic. giede njihovih zahtev. Prosvetno društvo »S. Jenko® javlja svojemu članstvu, da zaradi tehničnih ovir odpade nocojšnji sestanek. Prosv. društvo «S. Škamperle® Prosvetno društvo «Slavko Škamperle* sporoča, da bo v četrtek 30. t. m. ob 20.30 v prostorih društvenega doma redni občni zbor. Dolžnost vseh članov je, da se zbora sigurno udeležijo. Prosvetno društvo «V. Šmuc® vabi vse člane na sestanek, ki bo danes 28. t. m. v društvenih prostorih Vicolo dellOspedale 2. Tečaj slovenskega jezika se je pričel. Pojasnila v pisarni. ,«»«*• FENICE. 16.30: »Vitez ma*« le c* B. Cabot W. Winis»^, SUPERCINEMA. 16.00: Tyrc-ne Power. Loretts. Annabella. . KINO OB MORJU. 16.00: sovjetski film. , ,ucJ- FILODRAMMATIOO. 15.45: **■ g. je dveh svetov*, P. Calvert Portman. ALABARDA. 16.00: »Rema« .n pada*, E. Raines. John "Jm, GARIBALDI. 15.30: «Uj«to M. Medgrave. , J, ODEON. 15.30: »Štiri pere«* ’ Clement in j. Duprez. . yol' CENTRALE. 15.00: »Gozd«,. ’ kovi», G. Houston in P12*-., ITALLA 15.30: »Ta naša lj«J Merle Oberon in Charles b j, IMPERO. 15.30: »Vedno tvoj* - Toung in David Nivea. KINO V NABREŽINI. Sred^ ma iz Malage*, francoski f‘*D^ Goriški „ Izredna delitev m* ^ Gpfiiki SEFRAL {.poroča, df -ICC-, Mikolajczjkov beg je povzročil zgražanje med pripadniki stranke, k; v listu «Gazeta ludova* napadajo njegovo ravnanje. Dokazal je, da išče zaščite pri sovražnikih Poljske in je s tem zgub 1 še zadnje zaupanje svojih pristašev. Predvideva se. da bo stranka zavzela povsem noyo smer in sodelovala z vlado. BUKAREŠTA — Metropolit v Moldaviji Justinjan je v zvez; z akcijo, ki so jo podvzele v Romuniji za pomoč grškemu ljudstvu, iz-iavil, da pomeni borba tega nars-da za svobodo dolžnost, k; izvira iz krščanskih naukov, kajti odpovedati se svobodi pomeni odpovedati se najosnovnejšim človečanskim pravicam. BUDIMPEŠTA — Komisija madžarske social-demokratjčne stranke je izdala poročilo, s katerim izjavlja da je solidarna s Sovjetsko zvezo in z vsemi demokratičnim: g.bamji. in narodi, k. se borijo za mir Ji svobodo. Hkrati odobrava stališče stranke glede yaršavske a-jave. SOFUA — V Sofiji se je pričel prv; kongres glavnega udruženja bolgarskih zadrug. Na kongresu so tudi zastopnik; zadružnega g.banja Sovjetske zveze. Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske, Anglije in Ma-žarske. Rojstva, smrti in poroke Dne 26. in 27. oktobra se je rodilo 6 otrok, umrlo je 23. ljudi, porok pa je bilo 7. CERKVENE POROKE: trgovec T06ip Barbagallo in univ. Stud Ana Marija Paggiaro, uradnik Frančišek Ppuntar in šivilja Giannina Barac-co, strojnik Josip petronio in zasebnica Ana Mezilin, šofer Luciano Pištola in zasebnica Gigliola Grego-retti, kurjač Ivan Carlch in zasebnica Rozana Zane, električar Alojz Markovič in zasebnica Zora Rusjan. UMRLI: 43-letni Karlo Richter, 5-letna Franč Ska Mihalich, 39-let-na Adela Cerni, .77-let,n.a Emilija Weise, 71-letna Marija Gulin, 90-letna Lucija Peternel, 54 letna Justina Steiner. 39-letni Karlo Pečar, 75-letna Karla Poberaj, 85-letna A-loj2ija Visintini, 81-letm Josipma Gombač, 59-letn; Romano Bisiani, 55-!etn: Frančišek Soessot, 51-letni Albert Pekar. 11-letna Katarina Taučer, 42-letn! Emil Machmch, Metni Mario Donati, 71-letna Angela Boscarol, 39-letna Marija Pasut, 42-letna Josipma Rossi. 81-letni Siti- on Isman. 80-letna Uršula Poldru-govac m 60-letni Josip Cat.taruzza- 29. obletnira ustanovitve ČSR Danes slav; češkoslovaška republika 29. obletnico svoje ustanovitve. Nova Češkoslovaška republika se je po končani vojn; tiho in vztrajno vrgla na. goapedarsko in politično obnovo Preteklo leto Je vlada pod predsedstvom Klementa Got-wa!da uvedla dvoletn; načrt za gospodarsko obnovo. Dosedaj doseže- OZN obsoja vojnohujskaško propagando Lake Success. 27. — V politični komisij; OZN so vjeraj razpravljali o sovjetskem predlogu glede vojno-hujskaške propagande. Gro-miko Je izjavil, da je sovjetska delegacija pripravljena sprejeti del francoskega predloga, s katerim se Obsoja vojna propaganda m s katerim priporoča, naj se o tem vprašanju razpravlja v 2enevi na konferenci o tiskovn; svobodi. Egiptski delegat se je v posebni komisiji pridruž;l jugoslovanskemu predlogu, ki poziva vlade, naj pod-vzamejo ukrepe za ugotovitev odgovornosti informacijskih organov, ki objavljajo in širijo neresnične in tendenciozne vesti. Francija, Kanada m Avstralija so predložile skupno resolucijo, v KRZNA popolna izbira za vsak okus. Navadne, srednje in dragocene kožuhovine. — Plačilo tudi na obroke. KKZNAKSTVO ZILIOTTO Trst - ul, Trento 11 - tel. 20374 Teroriziranje narodno zavednih Benečanov se nadaljuje V Slovenski Benečiji se teror pro-1 cd tamkajšnjih varnostnih orga-ti zavednim Slovencem m Slcven- nov, ki take stvari, ki so kaznive kam nadaljuje. Fizični napadi in samovoljno obračunavanje nad antifašisti so na dnevnem redu. Izva^ •ajo jih plačeni odpadniki sloven-skega porekla pod vodstvom fašističnih banditov, ki hočejo z ognjem in mečem zatreti vse, kar bi naj oilo prcitalijansko in slovansko. Spravljajo se celo na nedolžna dekleta in jim strižejo lase, da jih tako zasramujejo. Pred nekaj dnevi so štirje zakrinkani zlikovci v Kravarjih napadli narodno zavedno dekle tov. Ivano Zajčevo. Ko je imenovana stopila iz hiše in šla preti vednja-ku, so jo zgrabili, jo ostrigli in tako Pretepli, da je bila vsa krvava. Zdravnik ji je predpisal oeem dni počitka in miru, da se ji zacelijo rane. Napadalci so bili spoznani in prijavljeni karabinjerjem, ki pa so -Ih po zaslišanju takoj zopet spustili brez vsake kazni. Javna oblast v Slovenski Benečiji b! morala take kršilce reda in miru, zlasti pa take bandite, ki fizično napadajo strogo kaznovati kajti drugače se bodo podobni pr men ustrahovanj* razpasi.. Dovoli * že to dejstvo, da Slovenci v Bene-čiji živijo že dve leti v taki atmosferi, ko so izpostavljeni div-1a,l‘ napadom ln nimajo nobene zaščite in bi se morali vršilci teh dejanj kaznovati po zakonu, mirno opažu jejo. Prosvetno ministrstvo v Rimu pr.znalo slovenske srednje šole v Gorici Po informacijah, ki smo jih do bili, je ministrstvo prosvete v Ri mu sprejelo sklep, da se Sloven. eem odebrtjo vse srednje šole, štiri po številu, ki jih je zahtevala slo venska manjšina. Kar se pa tiče profesorskega zbora in sicer: kdo bo poučeval kateri bodo imenovani in kak Je učni program, se še nič točnega ne ve. Dekreti o priznanju teh slovenskih šol v Gorici so sedaj pri predaed stvu ministrskega sveta in se jih pričakuje vsak dan v mestu. Starše šoloobveznih otrok pa opozarjamo, naj potrpijo in naj nikakor ne vpisujejo svoje otroke v italijanske šole, kajti pravice narodne manjšine nam ne more nihče vzeti one so zajamčene z mirovno pogod bo. »Primorski dnevnik* bo sproti obveščal javnost o vsem, kar se tiče šolstva ln kdaj se bo pričel pouk s ponedeljkom 27. t m. Pr-redna delitev masla (300 gr n v-ho) za potrošnike, ki imajo no živilsko nakaznico za upo-^.pj ce, ubožne m brezposeln«- Jf. maslu je 880 lir za kg. ^ i. bodo dvignili maslo na odr**”^-38. Za goriško občino bo deli^ ^ slo trgovina »La proW‘.da»- ,_ po Petrarca. Delitev se bo vrSžj j® sledečem vrstnem redu: 29. t. m. za potrošnike z črko A do E: od 30. t. m. do ' vembra od F do L: od 5. do ‘ ji vembra od M do Q • od 3_ [S- nevembra od R do Z. Od l3 novembra pa za zamudnike-V drug Ji občinah goriške dc ne bo delil maslo trgovec. določil krajevni občinski urT,f»j' rezke bo treba oddati Sepra kasneje do 20. novembra t.l Podaljšanje dovoljeni zh P’ z motornimi vozil* f irftd Trg0v.n5.ki industrijski ' JT Goric; javlja, da se z dekrei ^ lektur* z dne 24 i ® j-j • veljavnost vseh dovoljenj, k- ^ vf svoječasno izdala ZVU ;n Tjaia do 31. decembra t. V ** Koncert harmonikarjev na Opčinah Harmonikarji ;z Sv. Marka priredijo nocoj ob 20.30 vokalno instrumentalni koncert v prostorih prosvetnega društva na Opčinah. Sodelujejo solisti liričnega cdseka kulturnega centra iz Trsta. Vabljeni vsi! dovoljenj pa morajo dvig«-'-;3ri dilo. k: potrjuje nidaljno veu dovoljenja za kroženje. P°>r ^ J. bi jo na krajevnem trgov.n^ i;, J dustrijskem obratu v ul- ^ od 27. t m. dalje. Rojstva, smrti, P01-0^ ^ V gor-ški mestni občini}8 ^ 18. do 25. oktobra 5 rojstev, ^ict ti. 10 porok in 9 potočen SMRTI: 38-letni Troc^.^. 71-letna Malič vd. Miio P(ivl Fj, 71-letna Manc va. : trvJl - f mesečni Steni Tulio. gant, vd. Cotič Marija. 61-* ca j vd. Molinari Frančišk«. ^ . Uršič por. Alteo Alojzija- , Tomini vd. Arčon Bernabs Grandi Alojzija. Trevizan Jožefa. 63-letn’, Mihael, 56-letni Biasi Kar Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabillmento Tip Pozor! Pozor! NA NOVO ODPRTO Krznarstvo friestino TRST, trg Sv. Ivana 4-111 tel.25-0j-žJ Velika izbira najmodernejših modelov vseh vrst iz domačega in inozemskega krzna LASTNA DELAVNICA STROKOVNA IZDELAVA OGLEJTE Sl ZALOGO brezobvezno^ j