Poštnina plačana v gotovini.
K RALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16-—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži sev Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
36.
kos.
V LJUBLJANI dne 6. maja 1939.
Letnik X.
195. Uredba o zaščiti pred zračnimi napadi.
190- Uredba o ustanovitvi odseka za zaščito pred zračnimi napadi in o novem oštevilčenju odsekov min. za notranje posle. 1117. Ustanovitev odsekov za zaščito pred ziačnimi napadi pri ; kr. banskih upravah.
19ts. Novi avtentični tolmačenji odst. 2. čl. 5. in odst. 1. čl. 24.
uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
199. Pojasnilo glede pristojnosti za izdajanje odločb o povračilu skupnih banovinskih trošarin.
VSEBINA:
200. Prepoved izvoza hmeljnih 6adik.
201. Ukinitev pristojnosti carinarnice na Rakeku za uvozno ocarinjanje avtomobilov.
202. Odločba o prepovedi uvoza gosje in svinjske masti iz ne-klirinških držav brez dovolitve Narodne banke.
203. Odločba o ureditvi banovinskega odseka za zaščito pred zračnimi napadi.
204. Odredba o ustanovitvi odseka za elektrifikacijo.
Uredbe osrednje vlade.
195.
Na podstavi točke 5. § 118. finančnega zakona za
1.	1939./40. in po predlogu ministra za vojsko in mornarico predpisuje ministrski svet tole
uredbo
o zaščiti pred zračnimi napadi.*
Občna organizacija zaščito državo in prebivalstva pred zračnimi napadi.
Člen 1.
Naloga občne obrambe pred zračnimi napadi je, da kar najpopolneje obrani in zaščiti prebivalstvo in ljudsko imovino pred učinkom vseh sovražnih napadalnih sredstev iz zraka.
Glede na sredstva, ki se uporabljajo, se deli obramba pred zračnimi napadi:
na teritorialno zračno obr a m b o kot hkti v n o o b r a m b o, in
na z a .š čilo p r e b i v a 1 s t v a in 1 j n d s k e i m o v i n e prod z r a č n i m i napadi kot p a s i v -R o o b r a m b o.
Teritorialno zračno obrambo sestavljajo: štab teritorialne zračne obrambe s svojimi edinicami protiletalskega topništva in strojnic, z reflektorskimi edinicami
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne to. aprila 1939.. St. 84/XXI.V/176.
in prislušnimi aparati, z lovskim letalstvom, ki skrbi za obrambo važnih središč, z opazovalniško mrežo, z baloni in sredstvi za zvezo in obveščanje.
Zaščito prebivalstva in ljudske imovine pred zračnimi napadi sestavljajo vsa pasivna sredstva, ki se uporabljajo za njuno zaščito.
Pri obrambi države pred zračnimi napadi sodelujejo tudi celotno letalstvo operativne vojske in vsa druga njena obrambna sredstva.
Clen 2.
Po sredstvih, katera uporablja, sestoji zaščita pred zračnimi napadi:
iz organizacije kemijske, zdravstvene in tehnične službe s posebnimi vrstami teh služb po njih znanstveni in stvarni delitvi za namene zaščite pred zračnimi napadi;
iz organizacije drugih pomožnih služb: propagande, Sol, tečajev in vaj;
iz izseljevanja prebivalstva in vsega ostalega, kar zavaruje državo in prebivalstvo pred zračnimi napadi.
Organizacija službe zaščite pred zračnimi napadi mora bili v najožji zvezi z organizacijo službe aktivne zračne obrambe, zlasti z organizacijo opazovalne, zvezne in obveščevalne službe.
Clen 3.
Po določbah členov 0., 7. in 8. zakona o državni hrambi in na podstavi zakonskega pooblastila po točki
5.	§ 118. finančnega zakona za 1. 1939./40. skrbi za celotno organizacijo zaščite države in prebivalstva pred mračnimi napadi uod vodstvom ministra za vedsko in
mornarico državnobrambni inšpektorat ( Inšpekcija zemeljske odbrane«) kot vrhovna naprava tudi za te posle.
Clen 4.
Posle zaradi pripravljanja in izvajanja aktivne obrambe prebivalstva in države pred zračnimi napadi opravljajo pristojna vojaška oblastva, v Beogradu pa poveljništvo Beograda. Pripravljalna dela za z a -i č i t o države in prebivalstva pred zračnimi napadi opravljajo banske uprave ob podpori vojaških oblastev, v Beogradu pa uprava mesta Beograda.
Organizacijo aktivne zračne obrambe vodijo poveljniki teritorialne zračne obrambe.
Clen 5.
V krajih, kjer so poveljniki zračne obrambe, so le-ti nadrejeni tudi krajevnim organizacijam zaščite prebivalstva v pogledu naznanjanja nevarnosti grozečega zračnega napada. V krajih, kjer so poveljniki mesta, ki so po činu ali stopnji višji od poveljnika zračne obrambe, so poveljniki mesta kot predsedniki krajevnih odborov nadrejeni tudi poveljniku zračne obrambe in je tako poveljstvo nad aktivno obrambo in nad pričetkom delovanja zaščite v kraju v eni roki.
Clen 6.
Radi enotnega dela pri obrambi in zaščiti države pred zračnimi napadi so v krajih, kjer so vojaške edi-nlce, poveljniki mesta hkrati predsedniki krajevnih odborov za zaščito pred zračnimi napadi. Vendar spadajo tudi v teh krajih organizacija in opravljanje poslov za zaščito pred zračnimi napadi poglavitno v področje in pristojnost civilnih oblastev in naprav, aktivna obramba in poveljevanje vobče pa v področje vojaških oblastev.
Vsi predsedniki krajevnih odborov imajo svoje pomočnike, ki jih nadomeščajo. To so predsedniki ali podpredsedniki mestnih občin oziroma občin po banovi odločbi, v Beogradu pa upravnik mesta Beograda.
Clen 7.
V krajih, kjer ni vojaških edinie, so predsedniki krajevnih odborov starešine civilnih oblastev ali posameznih samostojnih uradov, naprav, društev ali zasebnih podjetij; organizacijo in pripravljalna dela za zaščito pred zračnimi napadi vodijo določeni starešine krajevnih oblastev oziroma starešine ali lastniki za vsako posamezno podjetje posebej, vendar pod nadzorstvom krajevnih odborov.
' Ti starešine vodijo tudi zaščito ob zračnem napadu.
Clen 8.
Pristojnost za delo ob zaščiti pred zračnimi napadi.
A.	Delo v ministrstvih.
1. Za svojo zaščito In zaščito svojih podrejenih naprav na vsem državnem ozemlju skrbijo tudi vsa ostula ministrstva, vsako za svoje področje. Prizadevajo si, da se vse njihove podrejene naprave čim bolje pripravijo za zaščito pred zračnimi napadi in jim dajejo na razpolago potrebna gmotna sredstva ustrezno krajevnim razmeram, kjer so te njih naprave.
2. Starešine posameznih naprav predlagajo svojim ministrstvom ukrepe, ki jih je treba napraviti in sredstva, ki s« jim morajo dati na razpolago radi zaščito
njih naprav in uradov pred zračnimi napadi, v smislu sklepov krajevnih odborov.
3. Starešine uradov in naprav iz vseh panog državne uprave morajo v V3eh krajih obvezno prisostvb-vati sejam krajevnega odbora za zaščito pred zračnimi napadi. V soglasju z občnimi ukrepi, ki so določeni v kakem kraju, pošiljajo starešine predloge svojemli ministrstvu, ki odobri izdelani načrt in projekt zaščite pred zračnimi napadi in s proračunom določi in zagotovi gmotna sredstva za njihovo izvedbo.
4. Naprave, ki so neposredno podrejene banski upravi, prejemajo naredbe in navodila od teh uprav in predlagajo njim svoje načrte, poročila in predloge kakor tudi zaprosila za potrebna gmotna sredstva.
5. Samostojne naprave in podjetja predlagajo tudi načrte krajevnim odborom; vendar morajo same skrbeti za gmotna sredstva, potrebna za izvajanje teh načrtov.
6. Po posebnih poročilih in načrtih podrejenih uradov in naprav mora vsako ministrstvo v svojem področju izdelati tudi svoj občni načrt zaščite pred zračnimi napadi za vse državno ozemlje, ki mora vsebovati tudi dela za zavarovanje ministrstva samega.
7. Načrti se vsako leto pregledajo in dopolnijo, po potrebi pa tudi spremenijo. Pri tej priliki se vzamejo v pretres tudi tale vprašanja: o skupni vsoti, potrebni za ostvaritev celotnega načrta; v katerem času približno se mora to ostvariti in kolikšno vsoto je treba določiti v naslednjem letnem proračunu.
8. Pri tej priliki se tudi odloči, kolikšno vsoto denarja je treba določiti v proračunu za bodoče leto kot podporo posameznim banovinam in krajevnim odborom, kjer so take razmere, da sredstva banovinskih in krajevnih odborov iz banovinskih in občinskih proračunov ne zadostujejo za vse potrebe zaščite pred zračnimi napadi.
0. Podatke za ocenjanje kreditov za podporo banovinam in krajevnim odborom morajo vsako leto v obliki seznamov predložiti banske uprave oziroma mestno poglavarstvo mesta Beograda in uprava mesta Beograda, in sicer za potrebe iz pristojnosti: ministrstva za gradbe za gradnjo zaklonišč, ministrstva za notranje posle za potrebe varnostne službe, ministrstva za telesno vzgojo ljudstva za gasilstvo, ministrstva za trgovino in industrijo za potrebščine in službe v industrijskih podjetjih, ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje za podporo v zdravstvenih potrebah in ministrstva za gozdove in rudnike, ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za gradbe za maskiranje in druge morebitne zaščitne ukrepe.
Tem ministrstvom je treba predlagati po členih 19. in 21. te uredbe v obliki seznamov:
a) za katera dela in kolikšna vsota denarja skupaj je potrebna in
b) katera vsota je krajevnemu odboru na razpolago od občine in koliko od banovine.
Clen 9.
B.	Osrednji odbor.
1. Posle iz področja vseh ministrstev opravlja osrednji odbor pri državnobrambnem inšpektoratu, sestavljen iz članov-predstavnikov vseh ministrstev, pod predsedstvom pomočnika državnobrambnega inšpektorja, ko se je poprej seznanil z delom krajevnega odbora v Beogradu in dobil vse načrte iz banovin in od podrejenih iz resorov vseh ministrstev po členih 8., 13., 19. in 21. te uredbe,
2. Ta odbor mora reševati naslednje zadeve:
a) ali naj se, kdaj, kako in kam evakuirajo ministrstva ob nevarnosti zračnih napadov;
b) o ukrepih, ki so potrebni za opravo evakuacije glede: osebja in stvari, ki naj se evakuirajo; sredstev za evakuacijo; prostorov, ki naj se pri evakuaciji zasedejo in v katerih bo delo vseh ministrstev vobče in vsakega posebej zavarovano; novih telefonskih in ostalih zvez v novi razmestitvi kakor tudi zveze s starimi prostori;
c) o ukrepih za zaščito pred zračnimi napadi bodisi skupnega bodisi osebnega značaja v gradbeno-tehničnem, zdravstvenem in kemijskem pogledu, t. j. kar se tiče varnosti in prve pomoči kakor tudi preiskovanja in uničevanja bojnih strupov, in sicer za osebje in stvari, ki ostanejo v dotedanjih zgradbah in lokalih, kakor tudi v novih prostorih;
č) o policijskih ukrepih za vzdrževanje občne varnosti, in
d) o vsem drugem, kar se spozna za primerno in potrebno za nadaljnje delo v ministrstvih.
3. Ta odbor mora izdelati občni načrt za vsa ministrstva in pregledati in odobriti posamezne načrte za vsako ministrstvo posebej.
Poskrbeti se mota, da se posamezni načrti kakor tudi občni načrt čimprej popolnoma izvedejo.
4. Za pripravo izvedbe v mirnem času kakor tudi za izvršitev teh del, kadar bo to potrebno, določi vsako ministrstvo s proračunom potrebna sredstva, da bi se mogel načrt ostvariti.
5. Občni načrt ali projekt za vsa ministrstva in za predsedništvo ministrskega sveta hrani oseba, ki jo določi predsednik ministrskega sveta, posebne načrte pa hranijo pomočniki ministrov ali načelniki občnih oddelkov v ministrstvih ali šefi kabinetov posameznih ministrov kot listine trajne in strogo zaupne narave.
6. Vsako leto se sestane odbor po točki 1. tega člena pod predsedstvom pomočnika državnobrambnega inšpektorja, da pregleda načrte posameznih ministrstev, jih izenači, vnese morebitne spremembe in nadaljuje njih izdelavo, dokler ni popolnoma opravljena.
Pri tej priliki se ugotovi, kolikšno vsoto denarja je treba določiti v proračunu za bodoče leto v vsakem ministrstvu za izvršitev del za zaščito pred zračnimi napadi pri posameznih ministrstvih kakor tudi pri vseh njihovih podrejenih napravah v državi.
7. Ce se minister menja, morajo osebe, ki hranijo načrte oziroma projekte o delu zaradi zaščite pred zračnimi napadi, v najkrajšem času seznaniti s temi svojega novega ministra. Ce se menjajo osebe, ki imajo načrte na skrbi, morajo izročiti načrte po seznamu novi odrejeni osebi.
C. Banovinski odbor za zaščito pred zračnimi napadi.
Clen 10.
Naloga in sestava banovinskih odborov.
1. Za reševanje zadev, ki se tičejo zaščite pred zračnimi napadi, je v vsaki banovini poseben banovinski odbor. Odbor proučuje in obdeluje vsa vprašanja, ki spadajo v organizacijo in delo za zaščito ljudi, živali in imovine v banovini pred zračnimi napadi.
i.	V sestav banovinskega odbora spada vsaj po ena °seba iz vsake važnejše vrste poslov, vsake naprave, Urada ali podjetja, ki imujo pomen za državno obrambo
ali se dajo z uspehom uporabiti za organizacijo zaščite pred zračnimi napadi.
3. Potemtakem mora biti banovinski odbor sestavljen približno takole:
ban kot predsednik;
pomočnik bana kot podpredsednik in še ena oseba kot tajnik, po potrebi pa še dva do trije uslužbenci zato, da načenjajo vse zadeve v zvezi s proučevanjem, organizacijo, izdelavo, izdajanjem odločb in izvrševanjem zaščite prebivalstva in ozemlja banovine pred zračnimi napadi;
od vojaških oseb iz najvišjega štaba na sedežu banovine: pomočnik armijskega ali divizijskega poveljnika, kakor je pač na sedežu banske uprave armijski ali divizijski štab, inženirski in zdravstveni referent tega višjega štaba, en višji letalski častnik, kjer je, in en častnik protiletalskega topništva;
predstavniki naprav iz področja tehle ministrstev: za promet, za pošto, brzojav in telefon oziroma šef terenske sekcije, za trgovino in industrijo, za gradbe, za socialno politiko in ljudsko zdravje, za gozdove in rudnike, za kmetijstvo, za prosveto in za pravosodje;
upravnik policije;
predstavniki civilnega zdravstva, orožništva (po činu najvišji orožniški starešina na sedežu banske uprave), gasilskih organizacij;
po en predstavnik večjih naseljenih krajev v banovini (mestnih ali občinskih uprav) in v gospodarskem pogledu važnih krajev;
predstavniki važnejših industrijskih podjetij, gospodarskih zbornic in Rdečega križa;
tehnični strokovnjaki, kot: kemiki, zdravniki, lekarnarji, inženirji, tehnologi itd.
4. Vse te osebe se jemljejo predvsem iz kraja, kjer je sedež banske uprave, in to: načelniki oddelkov banske uprave, zunaj tega kraja pa po potrebi in po banovi izprevidnosti.
Clen 11.
Področje banovinskih odborov.
1. V pristojnost banovinskih odborov spadajo naslednje zadeve:
a) načelni študij in proučevanje vseh sodobnih vprašanj, ki se tičejo zaščite države in prebivalstva pred zračnimi napadi, in
b) posebno proučevanje splošnih in krajevnih razmer za organizacijo zaščite pred zračnimi napadi na ozemlju banovine. Posebno pozornost morajo posvečati posameznim delom banovine, pomembnim zaradi naseljenosti, kulture, izpostavljenosti nasproti meji in drugih pogojev, ki lahko privabijo sovražno letalstvo. Proučevanje organizacije zaščite pred zračnimi napadi v posameznih krajih z ozirom na njihovo velikost in njih splošni pomen, ali njihovo izpostavljenost zračnim napadom.
2. V tem smislu odločajo banovinski odbori:
a) o splošni sestavi — številčni in strokovni — vsakega večjega krajevnega odbora v banovini;
b) o razdelitvi krajevnih odborov na strokovne pododbore, podobno razdelitvi v banovini, kakor je to spodaj v členu 12. navedeno;
c) o organiziranju šol in vaj in o nadzorstvu nad njimi po krajevnih odborih. O sestavi programa za šole in tečaje in o izobraževanju inštruktorjev za manjše kraje v banovini. O prirejanju predavanj in o drugih propagandnih sredstvih, ki imajo namen poučevati prebival-
stvo o nevarnostih zračnih napadov. O opravljanju skupnih vaj z aktivnimi sredstvi sporazumno s teritorialnim armijskim oziroma divizijskim poveljništvom. Take skupne vaje morajo biti vsaj enkrat na leto, po možnosti tudi
ponoči;
č) 'o zadevah stvarne priprave in sredstev vseh organov in organizacij, ki sodelujejo aktivno pri zaščiti pred zračnimi napadi, kakor tudi posameznikov, vse to po navodilih in predlogah, ki so predpisane s posebnim pravilnikom.
Clen 12.
Organizacija banovinskih odborov.
Za lažje opravljanje zgoraj navedenih poslov in dolžnosti je sestavljen banovinski odbor po strokovnosti posameznih oseb in po vrsti poslov, ki jih je treba opravljati, takole:
1. Izvršilni banovinski pododbor* sestavljajo ban kot predsednik, pomočnik bana kot podpredsednik, po činu najvišja vojaška oseba iz točke 3. člena 10., tajnik in dve do tri osebe kot pomožno osebje, dalje predsednik in morebiti tudi potrebno število članov tistega strokovnega pododbora, iz čigar področja je treba kaj odločiti.
Izvršilni banovinski pododbor* je dolžen poganjati delo celega banovinskega odbora in vseh krajevnih odborov v banovini. Pregleduje vse načrte ukrepov posameznih krajevnih odborov; sestavlja banovinski načrt in letni proračun za zaščito pred zračnimi napadi.
2. Tehnični pododbor banovinskega odbora.
V področje tega pododbora spadajo naslednje zadeve:
a) organizacija zvez in naznanjanja nevarnosti ob letalskih napadih. Te zadeve se morajo reševati sporazumno z vojaškimi oblastvi in organi, v katerih pristojnost spada organizacija opazovanja in javljanja nevarnosti iz zraka na vsem državnem ozemlju. V posameznih krajih se mora urediti naznanjanje nevarnosti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Brez trdne zveze med vojaškimi in civilnimi organi se ti posli ne dajo uspešno opravljati;
b) organizacija gasilske službe, kateri je namen: določitev in razdelitev poslov med vse mirnodobne gasilske organizacije; njih popolnitev z osebjem in sodobnimi sredstvi; določitev vzajemne pomoči med bližnjimi kraji v banovini in pripravljanje vsega prebivalstva, da sodeluje pri gašenju požara, zlasti ob njegovem pričetku;
c) organizacijatehnično-gradbeneslužbe glede gradnje vseh vrst zavetišč ali zaklonišč.
Načeloma morajo biti zavetišča v vseh krajih brez razlike, in sicer:
v obliki navadnih jarkov, kjer je mogoče stati, s pri-streški ali brez njih. Taka zavetišča se zgrade tudi blizu najmanjših naselij, in sicer po možnosti v gozdu in na vzvišenih mestih. Razen tega se zgrade tudi blizu večjih naselij na njih robu kakor tudi na odprtih prostorih v naseljih samih radi začasnega zavetja prebivalstvu iz okolice, dokler ne mine nevarnost;
dalje v obliki kavern, kleti ali podpritličij, preurejenih predvsem iz obstoječih podzemeljskih prostorov v vseh zgradbah, ki imajo take prostore, in ob gradnji
* Najbrž: odbor. — Op. ur.
novih zgradb z istočasno zgraditvijo potrebnih podzemeljskih prostorov nalašč za zaščito pred zračnimi napadi. V tem slednjem primeru je gradnja zavetišča obvezna skladno z ustreznimi predpisi;
in, končno, kot popolnoma ločena, posebna skupna zaklonišča za javne namene, z vso opremo, ki jo morajo imeti taka zaklonišča.
Trdnost in ureditev posameznih zaklonišč v zgradbah mora ustrezati velikosti in trdnosti zgradbe, v kateri so, in namenu, za katerega naj se uporabljajo. Vsekakor je kakršno že koli zaklonišče boljše od nobenega.
O tem, kako naj se grade zaklonišča, se izdajo posebna navodila v ustreznem delu pravilnika;
č) organizacija tehnične pomožne službe za reševanje zasutih in odpiranje prometa; za obnavljanje važnejših porušenih objektov in prostorov, ki so neobhodno potrebni za življenje ali za izvrševanje državne obrambe, kakršni so vodovodi, električne napeljave, ureditev kanalizacije, plinske organizacije, mostovi, važne tovarne, ceste itd.;
d)	končno spadata v pristojnost tega pododbora tudi študij in izvedba maskiranja važnih krajev in objektov. To se doseže: s pogozdovanjem, s prienačeva-njem zemljišču, s tem, da se gradbeni in arhitektonski objekti, zlasti državni, značilni za državno obrambo, ne grade po enem kopitu in tako, da bi se odražali od svoje okolice; potem z barvanjem s temnimi barvami, z za-meglevanjem, pokrivanjem s temnim in črnim papirjem in z vsemi drugimi primernimi sredstvi in načini.
Ta pododbor sestavljajo: načelnik tehničnega oddelka banske uprave in toliko uslužbencev njegovega oddelka, kolikor je potrebnih za opravljanje poslov, navedenih pod točkami a), b), c) in d), in tudi drugi strokovnjaki in specialisti raznih drugih državnih, upravnih in samoupravnih in zasebnih naprav, katerih sodelovanje je pri teh poslih potrebno.
Vplivna vloga tega pododbora je dajanje navodil krajevnim odborom in nadziranje, kako opravljajo vse te posle državne in zasebne naprave izven posameznih krajev, zlasti, kjer se izvaja pogozdovanje in naseljevanje, se postavljajo industrijska in rudarska podjetja itd. Načrti za gradnjo vseh novih gradbenih naprav se ne smejo odobriti, če ni poskrbljeno po določbah IV. dela pravilnika tudi za potrebe zaščite pred zračnimi napadi.
3.	Pododbor za zdravstveno in kemijsko službo.
Ta pododbor daje krajevnim odborom navodila in nadzira organiziranje zdravstvene službe iu službe preiskovanja in uničevanja bojnih strupov.
Vse te tri vrste poslov se organizirajo po krajevnih odborih tudi pri samostojnih napravah in podjetjih. Kot izvršilni organi se ustanove pri vseh krajevnih odborih za te službe posebne edinice po določbah in v sestavi, predpisanih s posebnim pravilnikom.
Pododbor za zdravstveno in kemijsko službo mora nadzirati, da je sestava teh edinic vedno popolna in da je poučenost ljudstva na potrebni višini. V ta namen organizira predsednik pododbora tečaje ali predlaga prirejanje tečajev za izučitev inštruktorjev in starešinskega osebja; za opravljanje vaj tudi za vse drugo vpisano osebje, v mejah razpoložljivih kreditov; dalje za poučevanje vsega prebivalstva o opremi in ravnanju ob zračnih napadih.
Načelnik zdravstvenega oddelka banske uprave jo predsednik tega pododbora. Claui pa so: zdravstveni
referent armijskega ali divizijskega štaba na sedežu banske uprave; potrebno število inšpektorjev zdravstvenega oddelka banske uprave; zdravniki in lekarnarji iz banovinske bolnišnice in higienskega zavoda, po potrebi tudi kemiki, zdravniki in lekarnarji drugih državnih, občinskih ali zasebnih zdravstvenih, kemijskih in lekar-narskih podjetij, ki imajo za te posle strokovnp in sposobne osebe.
4.	Pododbor za izseljevanje prebivalstva sestavljajo: načelnik občnega oddelka banske uprave in potrebno število uradnikov tega oddelka; iz drugih oddelkov banske uprave pa toliko in tisti, kolikor in katere je moči za to delo uspešno uporabljati.
Ta pododbor urejuje in organizira izseljevanje prebivalstva, in sicer:
a) daleč od ogroženih krajev tistega dela prebivalstva, ki ga je treba tako v lastnem kakor v javnem interesu odstraniti kot nepotrebnega iz okolišev, zelo ogroženih od zračnih napadov, in če je to materialno mogoče.
Tukaj so upoštevni sledeči kraji: prestolnica; kraji na sedežih banskih uprav; določeni prostori ob meji in važna industrijska ter prometna središča, ki jih označi vrhovna državna uprava, t. j. označijo pristojna ministrstva (za notranje posle, za socialno politiko in ljudsko zdravje, za promet, za vojsko in mornarico in za kmetijstvo) kakor tudi vrhovna poveljništva ali poveljništva operativne vojske ob operacijah, če se ni izselitev že prej izvedla.
Osebe iz te skupine, ki imajo zadostna sredstva in možnost, da se same izselijo, morajo to storiti v najkrajšem času [>o objavi izselitve v oddaljene kraje, ki jih določi ministrstvo za notranje posle;
b) bliže ogroženim krajem, toda zunaj teh, tistega dela prebivalstva, ki se ne more izseliti brez podpore ali vzdrževanja. Ta del prebivalstva se mora izseliti v kraje, ki so bližji ogroženim krajem, v času, kakor se odredi.
Za nastanitev teh oseb so upoštevni tudi gradnja začasnih barak, napeljava vode in zbiranje hrane, kjer se te osebe nastanijo. Podrobnosti o tem predpiše I. del pravilnika;
c) ostane torej v ogroženem kraju na delu tisti del prebivalstva, ki je po službi ali življenju dolžen ali primoran ostati na delu, kakršen so:
uradniki in ostali uslužbenci državnih in samoupravnih naprav, ki poslujejo dalje;
uradniki, uslužbenci in delavstvo vseh organizacij, ki so določene, da opravljajo razne službe in dolžnosti za zaščito tistega kraja pred zračnimi napadi;
osebe in zasebne organizacije splošnega in humanitarnega značaja, ki skrbijo za preskrbo, nego, vzdrževanje in zdravljenje prebivalstva, ki ostane v ogroženih krajih; in končno
vse osebe, za katere so zagotovljena dovolj varna zaklonišča ali ki stanujejo v takih delih naselja, ki po svoji legi in pomenu niso posebno izpostavljeni zračnim napadom.
Ob grozečem zračnem napadu uporabi to prebivalstvo deloma zaklonišča v samem kraju, deloma pa odide v neposredno okolico ali na rob kraja, dokler ne mine nevarnost za napad.
Pododbor za izseljevanje skrbi za potrebna sredstva, se izseljeno prebivalstvo nastani in preskrbi z živili in ostalimi potrebščinami (zdravstvena sredstva idr.).
Pododbor za izseljevanje proučuje vse te ukrepe v nadrobnosti in jih izdela še v mirnem času;
č) za reševanje tega vprašanja predložijo vse banske uprave in uprava mesta Beograda vsako leto ministrstvu za notranje posle podatke, iz katerih bodi razvidno: iz katerih krajev in približno koliko prebivalcev se izseli, in to:
koliko jih more samih skrbeti zase, koliko jih bo treba delno podpirati, in za koliko bo treba popolnoma skrbeti: v katerih krajih — kopališčih, letovi ih, manjših naseljih in vaseh — in koliko prebivalcev je mogoče nastaniti, in sicer predvsem v javnih zgradbah, nato pa tudi v zasebnih hišah in za koliko prebivalcev bi se morala zgraditi posebna stanovanja v barakah.
Glede na neenakomerno razporeditev velikih naselij, ki so izpostavljena zračnim napadom, porazdeli ministrstvo za notranje posle vse te projekte po stvarnih razmerah in določi, kateri teh krajev ostanejo na razpolago banovinam, v katerih so, in kateri od njih se dodelijo drugim banovinam in upravi mesta Beograda.
5.	Pododbor za propagando.
Ta pododbor sestavljajo: načelnik prosvetnega oddelka banske uprave kot predsednik, člani pa so osebe, ki delujejo v prosveti, znanosti in tisku tako v kraju, kjer je sedež banske uprave, kakor tudi v drugih krajih banovine in ki imajo v katerem koli pogledu kaj stikov s temi zadevami.
Ta pododbor ima dolžnost, poučevati prebivalstvo po vsej banovini o letalstvu, bojnih strupih in sredstvih za bombardiranje in zažiganje kakor tudi o morebitnih drugih bojnih sredstvih, ki se dajo uporabljati za napade na notranje državno ozemlje.
Pododbor doseza to s prirejanjem predavanj, tečajev in raznih drugih prireditev po šolah, tovarnah, delavnicah in bolnišnicah, s filmi, tiskom in posebnimi izdajami: knjigami, letaki, objavami, navodili itd.
Končno mora biti ta pododbor zlasti delaven z vzpodbujanjem krajevnih odborov za delovanje v zgoraj navedenem smislu.
Clen 13.
1. Banovinski odbor sme biti razdeljen tudi na več strokovnih pododborov, kot je zgoraj navedeno, če bi bilo to koristnejše za uspešno opravljanje poslov. Število pododborov se pa sme tudi znižati in se smeta združiti po dva pododbora ali več v enega, če je ozemlje banovine manj naseljeno ali industrijsko manj razvito in zračnim napadom razmeroma manj izpostavljeno. V glavnem mi se morajo razdeliti vsi posli, ki se nanašajo na zaščito pred zračnimi napadi, po njih strokovnem značaju, posebnosti in obsežnosti. Vsak pododbor se sme radi uspešnejše oprave poslov začasno deliti po potrebi tudi v komisije (sekcije).
2. Po zgoraj opisani približni sestavi in področju banovinskih odborov in pododborov mora načeloma vsak od njih biti sestavljen iz znatnega potrebnega števila oseb zaradi zapletenosti, izrazitega strokovnega značaja in posebnosti poslov, ki jih morajo pododbori opravljati. Po tem tudi sestavlja ban banovinski odbor, predsedniki pododborov pa predlagajo sestavo pododborov, ki jo ban odobri.
3. Radi močnejšega in koristnejšega vplivanja na krajevni odbor na sedežu banske uprave se sme prideliti iz banovinskega odbora po en član krajevnim odborom ali kateremu pododboru istega krajevnega odbora, tako
da je tudi njihov član, za kar so najbolj primerni inšpektorji ali svetniki posameznih oddelkov banske uprave.
4. Ko se dovrši tudi organizacija krajevnih odborov, njihovih pododborov in njihovih izvršilnih organov, kakršni so: ekipe, patrole, postaje ali neodvisni vodilni in izvršilni organi v samostojnih in državnih podjetjih, tovarnah itd., izdelajo strokovni pododbori banovinskih odborov načrt za organizacijo, formacijsko sestavo, preskrbo s stvarnimi potrebščinami in področje vseh organizacij, določenih za zaščito pred zračnimi napadi v vsej banovini.
Na podstavi teh posebnih načrtov odloči izvršilni banovinski odbor, potem ko jih je odobril tudi izvršilni banovinski odbor, kaj naj se od vsega, kar je določenega v načrtih banovinskih pododborov, sprejme v banovinski načrt za zaščito vse banovine pred zračnimi napadi, in določi proračun za izvedbo tega načrta.
Tako sestavljeni načrt podpiše ban in predloži po en primerek ministrstvu za notranje posle in državnobrambnemu inšpektoratu v pregled in odobritev.
Ta načrt je strogo zaupnega značaja in ga kot takega hrani pomočnik bana radi postopne izvedbe kakor tudi za uporabo, kadar bo to potrebno.
5. Občni načrt za zaščito banovine pred zračnimi napadi se sme vsikdar, če je to potrebno, spremeniti in dopolniti. Načeloma pa se ta načrt spreminja in dopolnjuje enkrat na leto meseca maja, in sicer glede organizacije in formacijske sestave podrejenih oddelkov ali glede stvarne preskrbe posameznih oddelkov zaščite. O teh spremembah odloča predsednik banovinskega odbora z izvršilnim in pristojnimi strokovnimi pododbori, če ni zadeva tako važna, da je treba zaslišati mnenje še kakega drugega pododbora ali strokovnjaka.
6. Pri tej priliki se reši tudi vprašanje denarnih sredstev, ki jih je treba določiti v banovinskem proračunu bodočega leta za potrebščine banovinskega odbora kakor tudi za podporo tistim krajevnim odborom ali napravam, katerih zaščita je neogibno potrebna, a terja velike stvarne izdatke, po čl. 19. in 21. te uredbe.
C.	Odbor za zaščito mesta Beograda (z Zemunom in Pančevim) pred zračnimi napadi.
Člen 14.
Sestava odbora za zaščito mesta Beograda (z Zemunom in Pančevim) pred zračnimi napadi.
1. Priprave in izvajanje zaščite pred zračnimi napadi v Beogradu vodi poseben odbor za zaščito mesta Beograda pred zračnimi napadi (>Odbor za zaštitu od vazdušnih napada grada Beograda ), ki mu načeluje poveljnik Beograda kot predsednik; upravnik mesta Beograda in predsednik mestnega poglavarstva mesta Beograda pa sta podpredsednika.
2. Pomembne in velike naprave, kakršne so: ministrstva, mestno poglavarstvo mesta Beograda, uprava mesta Beograda, univerza, Hipotekarna banka, Narodna banka, Poštna hranilnica, razredna loterija, in vse druge pomembne in velike državne in zasebne naprave morajo biti zastopane v odboru mesta Beograda, in sicer po več svojih članih, kakor pač terja važnost in obsežnost vprašanj, ki se morajo glede teh naprav obravnavati in rešiti.
3. Po kolikih članih morata biti kak urad ali kaka naprava zastopana in kateri uslužbenci naj stopijo iz vsakega urada ali naprave v sestav odbora za zaščito mesta Beograda pred zračnimi napadi, odloči starešina
vsake naprave in obvesti o tem poveljnika Beograda. Poveljnik Beograda pa skrbi za to, da so zastopane v odboru vse pomembne naprave in organizacije iz njegovega območja.
4. 2e določeni odborovi člani se brez posebnih razlogov ne morejo menjati; vsak določeni član pa ima svojega namestnika.
5. V odbor za zaščito mesta Beograda (z Zemunom in Pančevim) imenujejo člane:
predsedništvo vlade in vsa ministrstva, državnobrambni inšpektorat z državnobrambnim institutom,
mestno poglavarstvo mesta Beograda s posebnimi predstavniki za Zemun In Pančevo in s predstavniki za zdravstveno službo, gradbene posle, gasilsko službo iu socialno skrbstvo,
uprava mesta Beograda,
ravnateljstvo pošte in brzojava,
ravnateljstvo državnih železnic,
ravnateljstvo rečne plovbe,
univerza s tehnično in medicinsko fakulteto,
poveljništvo dunavske divizijske oblasti,
poveljništvo orožništva,
ravnateljstvo cestne železnice in razsvetljave, uprava vodovoda,
Narodna odbrana,
Rdeči križ,
Kemijsko društvo,
inženirska zbornica z Društvom inženirjev in arhitektov,
zdravniška zbornica,
lekarnarska zbornica,
iipiustrijska zbornica,
obrtna zbornica,
delavska zbornica,
vsa večja industrijska podjetja,
Zveza poljedelskih zadrug,
Društvo hišnih lastnikov,
Narodna banka,
Hipotekarna banka,
Poštna hranilnica,
Agrarna banka, razredna loterija,
vse važnejše organizacije in društva znanstvenega, gospodarskega, finančnega, socialnega, domoljubnega in humanitarnega značaja,
Osrednja uprava aerokluba,
Uprava Sokola,
Uprava skavtov,
Uprava avtokluba,
Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije in vse ostale pomembnejše industrije, tudi zasebne, ki morajo biti zaradi svoje obsežnosti, samostojnosti ali stroke kar najbolje poučene o pripravah za zaščito pred zračnimi napadi.
6. Tako sestavljeni odbor se deli na pododbore, naštete v členu 16. to uredbe.
Clen 15.
Delitev odbora za zaščito mesta Beograda (z Zemunom in Pančevim) pred zračnimi napadi.
Odbor za zaščito pred zračnimi napadi v Beogradu je razdeljen na tri ločene vrste poslov, in sicer:
za notranje posle v področju vsakega ministrstva gosobej;
za notranje posle v mejah posameznih velikih organizacij, naprav ali podjetij, samostojnih in državnih, kakor tudi vseh velikih zgradb, in
za občne ali javne posle v mejah okoliša mestne občine.
Clen 16.
Organizacija in delovanje odbora za mesto Beograd (z Zemunom in Pančevim).
V območju mestnega poglavarstva v Beogradu (z Zemunom in Pančevim) opravljajo občne ali javne posle za zaščito pred zračnimi napadi državna in samoupravna telesa, oziroma naprave, v katerih pristojnost spada opravljanje tudi drugih občnih ali javnih poslov.
V ta namen se morajo posli razdeliti med te naprave na podoben način, kakor so razdeljeni po pododborih med člane banovinskih odborov, le da se morajo posamezni pododbori odbora sestaviti izmed večjega števila uradov alj naprav po njihovi pristojnosti ali stroki, kot velja to po členu 12. te uredbe za pododbore banovinskega odbora.
Posamezni člani odbora za mesto Beograd morajo biti člani le v po enem pododboru.
Pododbori mesta Beograda se v prednjem smislu sestavljajo iz poveljništva Beograda, poglavarstva mesta Beograda, uprave mesta Beograda in Osrednjega higienskega javoda, in to:
1. Izvršilni pododbor mesta Beograda (z Zemunom in Pančevim).
Ta pododbor sestavljajo: poveljnik Beograda kot predsednik, upravnik mesta Beograda in predsednik mestnega poglavarstva mesta Beograda kot podpredsednika in osebje iz štaba poveljništva Beograda, uprave in poglavarstva mesta Beograda, potrebno za opravljanje vseh poslov izvršilnega odbora; dalje predsedniki in člani tistih pododborov, iz katerih področja se vprašanja obravnavajo, in posamezni potrebni strokovni člani iz celotnega krajevnega odbora ali tudi izven njega, po iz-previdnosti predsednika krajevnega odbora.
Izvršilni pododbor ureja vsa vprašanja glede pravilnega delovanja drugih pododborov in pregleduje izdelavo in izvajanje načrtov 'vseh pododborov; spravlja njihovo delo v sklad; skrbi in vpliva, da se zagotovijo gmotna sredstva za izvedbo posameznih poslov; pošilja o tem predstavke poglavarstvu mesta Beograda, upravi mesta Beograda, državnobrambnemu inšpektoratu in pristojnim ministrstvom in ima v razvidu vse dovršene posle kakor tudi vrstni red za opravo še nedovršenih poslov.
2. Pododbor za organizacijo naznanja n j a nevarnosti in vzdrževanja zveze mesta Beograda z Zemunom in Pančevim.
Ta pododbor sestavljajo: predstuvnik uprave mesta Beograda kot predsednik in predstavniki vseh državnih in samoupravnih podjetij, ki že uporabljajo signalne znake, bodisi stalne ali premakljive katere koli vrste, kakor tudi strokovnjaki — inženirji, tehniki in elektrotehniki — za vprašanja signaliziranja in zveze.
V področje tega pododbora spada: izdelava skupnega načrta za naznanjanje nevarnosti in vzdrževanje zveze •ned vsemi oddelki, ki naj služijo za naznanjanje nevarnosti; skrb za popravljanje in dopolnitev sredstev za Mariniranje in za zvezo, ki so sedaj na razpolago, in podajanje predlogov za preureditev in dopolnitev z. novimi *redstvi, vse to v namenu, da so naznanjanje nevarnosti Popolnoma zagotovi,
Predlogi o tem kakor tudi spremembe v načrtu poda ta pododbor poveljniku mesta Beograda vsako leto v mesecu maju, v nujnih in važnih primerih pa kadar koli. Po tem odloči poveljnik Beograda o spremembah v načrtu glede naznanjanja nevarnosti in vzdrževanja zveze in odredi nadaljnje ukrepe.
Ta načrt se izvaja od trenutka, ko se prejme od poveljništva Beograda obvestilo, da preti nevarnost, in sicer ob vajah deloma ali v celoti, če gre zares pa vedno v celoti.
3.	Pododbor za izseljevanje prebivalstva rešuje vprašanja glede izseljevanja prebivalstva radi njegove zaščite pred zračnimi napadi. Ta pododbor sestoji iz naslednjega števila odborovih članov in predstavnikov:
uprave mesta Beograda, mestnega poglavarstva mesta Beograda, poveljništva orožništva, ministrstva za notranje posle, ministrstva za promet,
ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje, ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za gozdove in rudnike, drugih naprav in organizacij, ki morejo ob izseljevanju po svoji namembi pri tem sodelovati, kot društvo Rdečega križa in druga humanitarna društva.
Pomočnik upravnika mesta Beograda je predsednik tega pododbora, član mestnega poglavarstva mesta Beograda pa podpredsednik. Ta dva opravljata tudi vse upravne posle radi priprave evakuacijskega načrta z osebjem, ki jima ga dajeta na razpolago mestno poglavarstvo in uprava mesta Beograda.
V področje tega pododbora spada:
a) določanje tistih mestnih delov, iz katerih se ni treba izseljevati, t. j. krajev mesta, kjer sta zazidava in naseljenost redkejša in kjer je tudi dovolj praznih prostorov za napravo navadnih in pokritih ali v parkih in gozdu maskiranih zaklonišč in rovov;
b) zbiranje podatkov o prebivalstvu, ki se more samo izseliti in preskrbeti za vse svoje potrebe, kakor tudi o tistem delu prebivalstva, ki naj se in se mora izseliti iz najbolj izpostavljenih mestnih delov in ki nima po izselitvi zadostnih ali nikakršnih sredstev za nadaljnji obstanek. To stanje se mora kar najtočneje ugotoviti;
c) voditev razvidnosti in skrb, kolikor je to potrebno, za tisti del prebivalstva, ki je deloma potreben podpore, kakor tudi za tistega, kateremu je treba preživljanje popolnoma zagotoviti;
č) zbiranje podatkov in voditev razvidnosti o krajih in stanovanjskih razmerah v okolici Beograda, v zemunskem, pančevskem in vračarskein srezu; kje in v koliko je treba izvesti izselitev z ozirom na prometne pogoje in na število ju velikost hotelov, sanatorijev, gostiln, krčem, šolskih in drugih javnih poslopij in koliko izseljenega prebivalstva se more kje nastaniti;
d) načrt in proračun za gradnjo začasnih zaklonišč ali barak z najnujnejšimi potrebščinami, kakor n. pr. z vodo, razsvetljavo itd., za tisti del prebivalstva, za katerega bi ne bilo prostora za nastanitev v javnih poslopjih v krajih pod č);
e) načrt in pregled za preskrbo celotnega izseljenega prebivalstva z vsemi potrebščinami kakor tudi proračun za točno nastanitev tistega dela prebivalstva, za katerega mora skrbeti država,
0 vsem zgoraj v točkah a) do e) navedenem morajo poveljništvo Beograda kakor tudi banovine predložiti poročilo skladno s točko 4. č) člena 12. te uredbe.
Skladno z današnjimi razmerami se pušča temu pododboru široka iniciativa. Da se ne bi ustvarjala zmeda,
■ je treba dati izseljevanju značaj po stvarnem stanju, kakor se v potrebi pokaže. V tem pogledu daje predhodna obvestila in uveljavlja svoj vpliv pododbor za propagando, naveden pod 9. tega člena. Pododbor za izseljevanje mora biti pripravljen na vsak slučaj, tako da se znajde ob najpočasnejših in najspontanejših kakor tudi ob naglih izselitvah. V načrtu tega pododbora morajo. biti določene vse podrobnosti za vsak možni primer.
Nadrobnosti o tem predpiše I. del pravilnika.
4. Pododbor za zdravstveno službo obravnava vsa vprašanja, ki se nanašajo na sanitetno in zdravstveno ureditev Beograda za vojne radi zdravljenja po sovražnih bombah in bojnih strupih iz zraka ranjenih ali zastrupljenih kakor tudi obolelih oseb; prav tako tudi radi zatiranja nalezljivih bolezni. Ta pododbor sestavljajo člani vseh zdravstvenih naprav in organizacij v Beogradu, in sicer:
zdravstveni šef mestnega poglavarstva mesla Beograda kot predsednik,
odposlanec zdravstvene službe uprave mesta Beograda,
odposlanec Centralnega higienskega zavoda,
odposlanec Bdečega križa in
odposlanec ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Mesto se mora radi zdravstvene ureditve načeloma razdeliti v okraje in v teh urediti postaje za prvo pomoč. Razen tega se mora sestaviti potrebno število patrol za vse ostale vrste poslov ob sovražnem zračnem napadu. Radi prihranka in da se ta organizacija kar najhitreje in najlaže izvede, jo je treba izvesti na podstavi že obstoječe redne ali normalne sanitetne in zdravstvene ureditve v mestu.
Opravljanje upravnih poslov jrododbora za zdravstveno službo spada v pristojnost zdravstvenega oddelka mestnega poglavarstva mesta beograjskega pod predsedstvom zdravstvenega šefa, ki je tudi predsednik krajevnega pododbora za ureditev zdravstvene službe v mestu za vojne.
Predsednik pododbora za zdravstveno službo sestavi načrt za zdravstveno ureditev po vsem mestu; sestavlja vse edinice po načrtu za zdravstveno ureditev; sestavlja navodila za delo vsake ustanovljene edinice; podaja predloge in predlaga proračune za nabavo materialne opreme in jo nabavlja po odobrenih kreditih; ustanavlja, -končno, tečaje za izničevanje osebja v zdravstvenih cdi-nicah. Predsednik pododbora opravlja vse te posle v soglasju z vsemi člani pododbora.
Nadrobnejša organizacija te službe, sestava postaj za prvo pomoč in zdravstvenih patrol kakor tudi pregled njih opreme se predpišejo s 111. delom pravilnika.
5. Pododbor za odkrivanje in preiskovanje bojnih strupov (detekcijo) sestavljajo v glavnem strokovnjaki: kemiki, zdravniki, lekarnarji kakor tudi predstavniki humanitarnih društev iz krajevnega odbora. Dolžnost tega pododbora je, da:
a) izdela načrt za organizacijo službe za iskanje in ugotavljanje bojnih strupov,
b) ostvari ustanovljene postaje in osnovne edinice in patrole zu opravljanje te službe,
c)	skrbi za njihovo materialno opremo, in
č) skrbi za izučevanje vsega vpisanega osebja za izvrševanje njemu poverjenih dolžnosti.
Temu pododboru načeluje ravnatelj Centralnega higienskega zavoda, ki opravlja z osebjem svojega zavoda sporazumno s člani pododbora tudi vse upravne in izvršilne posle pododbora. V ta namen sestavlja in hrani predsednik pododbora za odkrivanje in preiskovanje bojnih strupov sezname osebja vseh detektorskih postaj po mestnih okrajih in z isto razdelitvijo mesta, kot za zdravstveno ureditev; izdela navodilo za njihovo poslovanje; sestavlja proračune, podaja predloge, ureja nabave materialne opreme in organizira tečaje za izučevanje osebja v njegovi službi. Opravljanje te službe, formacijsko sestavo in pregled potrebne opreme za patrole predpiše II. del pravilnika.
Da se prostor za zaklonišča kar najbolj izkoristi, morajo biti patrole za odkrivanje bojnih strupov po možnosti nastanjene z zdravstvenimi patrolami skupaj; s tem se doseže hkrati tudi vzajemno delovanje, kakršno bodi med obema vrstama organov.
6. Pododbor za uničevanje bojnih strupov in bakterij (čiščenje) sestavljajo, kakor pododbor pod 5., strokovnjaki kemiki, zdravniki, lekarnarji in predstavniki kulturnih in humanitarnih društev, ki morajo dati na razpolago osebje in ga opremiti za opravljanje njegovih poslov.
Zdravstveni šef uprave mesta Beograda je predsednik tega pododbora; s svojim osebjem opravlja tudi vse upravne posle iz področja tega pododbora in izdela v soglasju s člani pododbora načrt o organizaciji dela; sestavlja patrole, izdeluje preglede in proračune za dopolnitev z materialno opremo, ureja njeno naročevanje oziroma nabavljanje in hranjenje in organizira tečaje za izučevanje osebja, vpisanega v sezname patrol za uničevanje bojnih strupov.
Uničevanje bojnih strupov vrše posamezne patrole. Po razmerah, t. j. po velikosti in jakosti zastrupljenosti kakega kraja se sme zbrati na enem mestu tudi odred nekoliko patrol; po potrebi se smejo uporabljati tam tudi drugi delavski odredi kakor tudi gasilske edinice, ki morajo biti pripravljene tudi za to vrsto poslov, zlasti za uničevanje iperita.
Patrole za uničevanje bojnih strupov se sestavljajo po mestnih okrajih prav tako kot zdravstvene patrole in patrole za preiskovanje bojnih strupov. Skrbeti je treba, da se tudi okraji zlagajo in da se po možnosti nastanijo vse tri vrste patrol v skupnih zakloniščih, da se s tem prihranijo izdatki za gradnjo zaklonišč in pa radi skladnosti njihovega dela.
Z ozirom na podobnost poslov kakor tudi na organizacijo in način dela pri vseh treh pododborih, navedenih pod 4., o. in 6., t. j. pri zdravstvenem, pri pododboru za preiskovanje in pri pododboru za uničevanje bojnih strupov in bakterij, morajo ti pododbori imeti občasno skupno seje in reševati vse skupne zadeve, ki se nanašajo na organizacijo, razpored in način dela vseh oddelkov, tako da je v vsem njihovem delu zveza ih skladnost. Po doseženem sporazumu so predsedniki teh pododborov dolžni dati predsedniku pododbora za tehnično-stavbeno službo podatke za gradnjo zaklonišč za edinice zdravstvene službe kakor tudi službe za odkrivanje in uničevanje bojnih strupov. <
7. Pododbor za gasilsko službo proučuje vprašanja, ki so nanašajo na obrambo most pred požari
sploh, zlasti pa pred požari, ki jih povzročajo zračni napadi, t. j. pred požari, ki utegnejo postati nevarni tako po svojem številu kakor tudi po svoji razsežnosti. Ta pododbor sestavljajo: en svetnik mestnega poglavarstva mesta Beograda kot predsednik, vrhovni inšpektor gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, poveljniki gasilskih čet v Beogradu, Zemunu in Pančevem in po en odposlanec uprave mesta Beograda, poveljništva orožništva in Društva inženirjev in arhitektov iz odbora mesta Beograda.
Po sklepih pododbora in pod vodstvom predsednika pododbora se opravljajo vsi upravni posli in se sestavljajo seznami pri gasilskem poveljništvu, v četah in pa-trolah vpisanih gasilcev; se izdajajo navodila za njihovo delo; se naročuje, nabavlja in shranjuje materialna oprema, organizirajo vaje in pouk. Vse to ureja in izvršuje predsednik pododbora s svojim osebjem iz gasilskih organizacij v Beogradu, Zemunu in Pančevem, pri katerih se morajo posamezni posli tudi opravljati.
Za obrambo mesta pred požari mora biti ves mestni okoliš razdeljen na več gasilskih okrajev, v vsakem okraju pa mora biti po ena gasilska četa in potrebno število gasilskih postaj, kakor tudi potrebna splošna rezerva za vse mesto.
Vse postaje v enem požarnem okraju se štejejo za del svoje gasilske čete; število postaj v posameznih požarnih okrajih je različno in odvisno od velikosti mestnega okraja, od pogojev za nastanek požarov v tem okraju, od njegove izpostavljenosti itd.
Vprašanje nastanitve gasilskih čet in postaj se ureja sporazumno s tehnično-stavbenim pododborom; sestav gasilskih čet in postaj kakor tudi njih nadrobnejše delo pa predpisuje IV. del pravilnika.
Ta pododbor prireja za vse prebivalstvo tečaje in vaje za gašenje od vžigalnih-termitskih bomb povzročenih požarov v njih prvih začetkih, ko je največ pogojev za uspeh.
8.	Pododbor za tehnično- gradbene po-s 1 e, t. j. za gradnjo zaklonišč, odstranjevanje ruševin, obnavljanje važnih porušenih objektov in za maskiranje.
Ta pododbor sestavljajo: ravnatelj tehničnega ravnateljstva mestnega poglavarstva mesta Beograda kot predsednik in šel' tehnične službe uprave mesta Beograda kot podpredsednik. Člani so: potrebno število strokovnjakov mestnega poglavarstva in uprave mesta Beograda po zahtevi predsednika in podpredsednika pododbora; po en predstavnik ministrstev za gradbe, za promet, za kmetijstvo in za gozdove in rudnike; dalje ravnateljstva vodovoda, cestne železnice in razsvetljave, državnih železnic, rečne plovbe, Društva inženirjev in arhitektov, inženirske zbornice in, končno, Društva hišnih jastnikov in vseh drugih večjih državnih in zasebnih podjetij in naprav, ki so najbolj važne in najbolj potrebne, da se vse gradbene naprave še za mira kar najbolj zavarujejo, ob poškodbi po bombardiranju pa kar najhitreje obnovijo.
Po značaju poslov mora biti ta pododbor razdeljen "a tri sekcije, in sicer:
a) za maskiranje.
b) za gradnjo zaklonišč, in
c) za tehnično pomoč.
Na skupni konferenci vsega pododbora je treba dotočiti, kateri člani pripadajo kateri sekciji.
Področje teh sekcij je. naslednje:
a)	S e k c i j a z a m a s k i r a n j e mora izdelati sPlošni načrt za maskiranje in pogozdovanje mesta in bjegovo okolice, da bi se mestna oblika in velikost ue-
posredno maskirali. Pri izdelavi tega načrta je treba imeti na umu potrebo, da se prebivalstvo iz posameznih delov in z roba mesta hitro in lahko poskrije v bližnjih gozdovih, kjer se lahko napravijo tudi navadni rovi za zavetje, in da se lahko na pogozdenem prostoru napravijo tudi zavetišča večjega obsega za nastanitev posameznih važnejših naprav, ki se ne morejo preveč oddaljevati od mesta, ali postavijo barake za prebivalstvo, za katero ne bi bilo prostora v drugih manj naseljenih okrajih.
Ta sekcija mora dajati navodila, nasvete in pomoč tudi za maskiranje v notranjem mestu; prav tako mora dajati navodila tudi vsem lastnikom zasebnih posestev ,in drugim zasebnikom, ki morajo ali žele maskirati zgradbo ali razne druge predmete.
Pri vsakem večjem delu v tem pogledu se morajo lastniki obračati za nasvete in pomoč do te sekcije pododbora za tehnično-gradbene posle in maskiranje. Ta sekcija mora oddati svoje mnenje pri izdelavi in odobro-vanju načrtov in pri gradnji posameznih, zlasti velikih zgradb, in sicer glede načrta in pročelja, tako da bijejo posamezne zgradbe ali celi kompleksi z važnimi zgradbami čim manj v oči, da se prepreči šablona kakor tudi očitna raznolikost nasproti ostali okolici, kjer stoje. V pristojnost te sekcije spada končno tudi zavarovanje materiala za naglo in začasno maskiranje važnih prostorov in objektov z zameglitvijo, barvanjem in prikrivanjem z vejami, listjem ali temnim papirjem, in s sejanjem trave in rastlin, ki hitro rastejo.
b) Sekcija za gradnjo zaklonišč proučuje vsa vprašanja, ki se nanašajo na zaščito prebivalstva pred zračnimi napadi s pasivnimi zavetišči. V tem pogledu daje posameznim ustanovam in podjetjem navodila in podaja predloge za opravo potrebnih del, zlasti za gradnjo zaklonišč proti zračnim napadom za tiste oddelke in organe, ki so zaj>osleni pri splošnih poslih, kakor n. pr. postaje in patrole za zdravstveno službo ali službo za preiskovanje in uničevanje bojnih strupov, za gasilsko službo, za prebivalstvo iz bližnje okolice zaklonišč ali ki je slučajno v bližini zaklonišč itd. Kazen tega združuje ta sekcija pri sebi tudi delo v vseh ostalih občnih zakloniščih vsega mestnega okoliša in si pri tem prizadeva, da se predvsem preurede vsi sedaj obstoječi podzemeljski prostori v večjih zgradbah in da se taki zaščitni prostori sprejmo v vse načrte za gradnjo novih, javnih in zlasti velikih zgradb. V tem smislu pregleduje in odobruje načrte za preureditev sedanjih podzemeljskih prostorov kakor tudi ob zidanju novih zgradb; izdeluje tipe in načrte zaklonišč za vse javne službe in za uslužbence v vsem mestnem okolišu; sestavlja splošni načrt organizacije vseh poslov; preračuna in zahteva potrebne kredite in izvaja in vodi izvajanje načrta.
Vse odločbe te sekcije kakor tudi sestavljanje splošnega načrta za maskiranje in za gradnjo zaklonišč spadajo v pristojnost predsednika pododbora z ustreznimi sekcijami in z občinskim osebjem, s katerim dela tudi v redni službi.
c) S e k c i j a za odstranjevanje ruševin in za obnovo važnih objektov proučuje vprašanja o pomenu posameznih objektov ali mestnih delov, kjer je največ važnih objektov, ki utegnejo po vsej verjetnosti biti cilj napada sovražnega letalstva. Na podstavi teh sklepov proučuje vprašanja o organizaciji delovne moči, ki jo je treba posebej urediti ali ki v posameznih podjetjih že obstoji in ki bi morala tudi za vojne tam ostati. Dalje se bavi z vprašanjem, kako bi se mogla ta delovna sila najkoristneje uporabljati; v koliko bi jo bilo
treba na posameznih krajih ojačiti in od kod bi se mogla ta ojačitev najhitreje in najlaže dobiti in poslati. Ta delovna sila se ureja po mestnih okrajih.
Predsednik pododbora za gradbeno-tehnične posle opravlja s to sekcijo in s svojim rednim osebjem vse upravne posle tudi te vrste, izdaja po sklepih pododbora odločbe in sestavlja dokončni načrt za pospravljanje ruševin in obnovo porušenih podjetij iu važnih zgradb. Razen tega sestavlja sezname delavskih edinic, oddelkov in patrol; skrbi za nabavo sredstev, potrebnih za njih delo, in izdeluje navodila za delo patrol, za hranjenje in razdelitev sredstev, za nastanitev patrol in oddelkov in za vse drugo, kar je potrebno za kar najkoristnejšo uporabo potrebne delovne moči.
Ker morejo sekcije za maskiranje in za gradnjo zaklonišč pogosto biti v medsebojni zvezi, vodi predsednik pododbora za tehnično-gradbene posle skupne seje teh sekcij radi skladnosti njihovega dela.
Odstranjevanje ruševin in obnavljanje porušenih zgradb in drugih prostorov izvršuje ta pododbor predvsem z delavskimi patrolami in oddelki, katerih sestavo in način opreme predpisuje IV. del pravilnika.
9. Pododbor za propagando. Ta pododbor sestavljajo tisti člani odbora, ki imajo za to vrsto poslov sposobnost in voljo. Ta pododbor mora biti dovolj številen, da more opravljati vse potrebne posle.
Pododbor za propagando vodi tečaje za pouk v vseh smereh zaščite pred zračnimi napadi, organizira predavanja po šolah, tovarnah, delavnicah, družbah in društvih kakor tudi javna predavanja za ljudstvo; objavlja navodila in članke v posebnih izdajah ali v dnevnikih in drugih listih ali vpliva, da se objavljajo nova sredstva ali nove zamisli v zvezi z napadom iz zraka ali obrambo; podaja po pristojni poti konkretne predloge za izpopolnitev učbenikov in učnih načrtov vseh šol, da bi se najširši ljudski sloji seznanili s sodobnim stanjem zaščite države in ljudstva pred zračnimi napadi.
Pododbor pripravlja letake in razglase, s katerimi se sporočajo prebivalstvu in vsem ostalim napravam, organizacijam, podjetjem itd. postopek in dolžnosti posameznikov in celote ob zračnih napadih. Podatke za to dobiva od odborovega predsednika ali od posameznih pododborov.
Za izvrševanje svojih nalog sme zahtevati pododbor za propagando po členu 10. zakona o državni brambi preko državnobrambnega inšpektorata sodelovanje tudi ostalih znanstvenih krogov ali oseb, ki po svoji stroki sledijo sodobnim tehničnim in kemijskim izumom in ki morejo dati najtočnejša in najpristojnejša navodila in podatke za pravilno obveščevanje prebivalstva in za izvedbo sodobne organizacije zaščite pred zračnimi napadi.
10. Organizacija zaščite pred zračnimi napadi v Zemunu in Pančevem se mora izvesti posebej in povsem na navedeni način kakor v Beogradu, samo z ozirom na razmere v teli krajih v manjšem obsegu.
Krajevna odbora za zaščito pred zračnimi napadi v Zemunu in Pančevem se morata šteti za oddelka odbora v Beogradu in sta kot taka podrejena poveljniku Beograda kot predsedniku odbora za zaščito pred zračnimi napadi mesta Beograda (z Zemunom in Pančevim).
I). Sestava in delo krajevnih odborov,
Clen 17.
1.	Sestava krajevnih odborov za zaščito pred zračnimi napadi v območju posameznik banovin jo različua
z ozirom na strateški in topografski položaj in na poli-tično-gospodarski pomen posameznih krajev, na opravila prebivalstva, na obstoječa industrijska podjetja in njihovo važnost za državno obrambp kakor tudi na druge posebne pogoje, ki utegnejo biti v posameznih krajih pomembni.
2. Z ozirom na vse gorenje pogoje so krajevni odbori v posameznih krajih, kakor n. pr. v Zagrebu, zelo podobni po smislu in sestavu odboru, ki ga sestavlja po členu 14. poveljništvo Beograda. V manjših krajih pa se v organizacijskem pogledu vse bolj razlikujejo; v povsem majhnih krajih pa se zvedejo na najmanjše število, ponekod tudi samo s po enim članom za posamezne vrste poslov, za katere obstoje v Beogradu veliki pododbori po členu 16. te uredbe.
V Boki Kotorski in v Šibeniku spadajo v sestav krajevnega odbora tudi vojaške osebe iz poveljništva Boke Kotorske in iz poveljništva Šibenika, prav tako pa tudi v ostalih krajih, kjer so višji štabi.
3. Vsak naseljeni kraj, kamor se štejejo tudi večje in bolj strnjene vasi, ustanovi svoj krajevni odbor, po potrebi tudi s pododbori, ban pa uredi na predlog sre-skih načelnikov oziroma samostojnih mestnih uprav z banovinskim odborom oziroma s posameznimi strokovnimi pododbori sestavo krajevnih odborov in pododborov v vseh naseljenih krajih na vsem ozemlju banovine, upoštevaje pri tem, da morejo postati privlačni objekti za napade sovražnega letalstva tudi manjši naseljeni kraji, trgi, celo tudi vasi na važnih krajih in smereh. Tudi take male kraje more danes napasti slabejše, pa tudi močnejše sovražno letalstvo.
4: Z ozirom na to ni potrebno, da bi se delili krajevni odbori v mali h- naseljeni h krajih povsod v pododbore. V takih krajih morajo urediti najvažnejša vprašanja o ravnanju ob napadu po sovražnih letalih. Med ta najvažnejša vprašanja, ki jih morajo odbori sami urediti, spadajo:
Način naznanjanja nevarnosti; začasna evakuacija prebivalstva iz. naseljenih krajev v okolico in gradnja potrebnega števila zavetišč v obliki navadnih ulomljenih in kratkih, kar le moči malo vidnih rovov, vendar v tolikšnem številu, da morejo sprejeti vase vse ali vsaj kar največ prebivalstva naseljenega kraja. Dalje nabava mask in zaščitnih oblek v najpotrebnejšem številu kakor tudi organizacija zdravstvene in gasilske službe. Končno je tudi v teh malih krajih, kolikor je to mogoče, upoštevati izvedbo in organizacijo službe za odkrivanje in uničevanje bojnih strupov.
5.	Kolikor so po gornjem posamezni naseljeni kraji večji, kolikor so gosteje naseljeni in s kolikor bolj mešanimi zgradbami, tem bolj se mora tudi organizacija zaščite pred zračnimi napadi razširiti in približevati organizaciji in delu, določenima v členih 14., 15., 16. in 18. te uredbe. Sklep o tem napravi krajevni odbor, odločbo o odobritvi pa izda na podstavi mnenja sreskega načelnika ban kot predsednik banovinskega odbora po členu 11. te uredbe.
Člen 18.
K. Kaj so dolžna ukreniti zasebna podjetju, samostojne napravo iu velike zgradbo za zaščito pred zračnimi
napadi.
1.	Vsa podjetja, napruve, uradi in vso organizacije kakor tudi velike javne in zasebne zgradbe so dolžno ukreniti vse, česar jo treba za svojo zaščito pred zrač* nam napadi.
V tem pogledu je prvo vprašanje, ki ga mora rešiti vsaka izmed spredaj navedenih naprav in vsak lastnik, ali in v katerem obsegu naj se podjetje ali naprava itd. evakuira, ali pa naj iz določenega razloga ostane na svojem mestu.
Ce se določi evakuacija, je treba odrediti, ali se opravi popolna ali delna evakuacija in v poslednjem primeru, v katerem obsegu se opravi ta evakuacija, v kateri nov kraj, kdaj in s kakšnimi sredstvi.
Hkrati je treba proučiti pogoje za zračne napade na podjetje, napravo ali zgradbo, in to najsi ostane podjetje na svojem mestu ali pa se mora evakuirati. Po vsem tem se določi obseg potrebnega zavarovanja pred zračnimi napadi.
2. Vprašanje evakuacije posameznih zasebnih podjetij, ki so važna za državno- obrambo, rešuje državno-brambni inšpektorat sporazumno s tisto državno napravo, za katere račun podjetje dela.
3. Zavarovanje posameznih naprav, podjetij, uradov in vseh ostalih organizacij pred zračnimi napadi je v naslednjem:
Postopoma, vendar stalno, je treba podjetja, naprave, urade ali velike zgradbe maskirati, da bijejo čim manj v oči, kolikor je to po okolici, v kateri so, mogoče. Zato je treba izdelati načrt za maskiranje, ki se sme po potrebi spreminjati ali dopolnjevati. Najnavadnejša sredstva za maskiranje so: pogozdovanje in včasih uporaba vejevja in listja itd.; barvanje s temno barvo ali umetno prienačenje značaju okolnih objektov in prostorov, med katerimi so; zidanje stranskih stavb ali podaljševanje prostorov, tako da bijejo glavni objekti čim manj v oči. Maskiranje se izvršuje po navodilih IV. dela pravilnika.
4. Organizacija osebne in skupne zaščite.
a) Osrednji ali banovinski odbor ima nalogo, da odloči, katerim osebam je treba dati sredstva za osebno zaščito, t. j. komu je treba dati samo masko in komu masko in zaščitno obleko, po tem, kakšno službo naj kdo pri podjetju opravlja.
Po razmerah podjetja, naprave, zgradbe ali urada je treba sestaviti načrt za gradnjo trajnih ali začasnih zaklonišč, in sicer najprvo s preureditvijo starih podzemnih prostorov, ki že obstoje, potem z gradnjo novih zaklonišč, končno pa z napravo začasnih zaklonišč samo v obliki rovov okoli zgradbe podjetja, če je za to prostora. Gradijo se zaklonišča po IV. delu pravilnika.
b) Vsako zasebno, občinsko, banovinsko ali državno podjetje, naprava ali urad mora še v miru ukreniti vse, česar je treba za osebno in skupno zaščito vsega svojega osebja in določiti tudi potrebna materialna sredstva za to.
Osnovni načrt za to delo se mora napraviti kar najhitreje.
5. Tudi vsi ostali posli za izvršitev načrta za zaščito Pred zračnimi napadi se morajo opraviti kar najhitreje. 1‘riprave se prično takoj, izvršujejo se pa po stopnji njih Važnosti, kar določi krajevni oziroma banovinski odbor.
6. V tesni zvezi s skupno in osebno zaščito se izvrši .tudi zavarovanje vsakega podjetja, naprave itd. v zdrav-8tvenem pogledu, dalje glede zavarovanja Pred bojnimi strupi, t. j. njih odkrivanja (detek-c*je) in uničevanja strupov (dezintoksikacije), in končno Rlede zavarovanja pred požarom.
Prvi dve službi, t. j. zdravstvena služba in služba odkrivanja in uničevanja bojnih strupov, se moreta orga-niz>rati po velikosti in splošnih razmerah v posameznih Podjetjih posebej ali skupno, tako da je isto osebje poučeno in sposobno opravljati obe dolžnosti,
Vsekakor pa mora biti osebje, ki je že v službi v velikih zgradbah (nadzorniki, vratarji, čuvaji itd.), dobro poučeno o vseh dolžnostih, da jih more uspešno opravljati. Zato je posvečati izbiri tega osebja zadostno pozornost. Izučevanje tega osebja morajo voditi posebno usposobljene osebe v vojaških, državnih ali banovinskih bolnišnicah, higienskih zavodih in kemijskih laboratorijih ali v drugih posebnih središčih za ta pouk po točki 2. c) člena 11. te uredbe.
Opravljanje teh poslov nadzirajo pododbori za teh-nično-gradbeno službo, za zdravstveno službo, za službo odkrivanja in uničevanja bojnih strupov in za gasilsko službo. Ti pododbori morajo podajati tudi potrebne predloge v tem pogledu, da bi se namen zanesljivo dosegel.
7. Vse materialne izdatke za zaščito pred zračnimi napadi trpe lastniki, katerih so podjetja, naprave, uradi ali zgradbe, in sicer glede gradbenih del kakor tudi glede osebne opreme osebja, zaposlenega v podjetju, napravi, zgradbi itd.
8. Strokovno osebje za zdravstveno službo, za službo odkrivanja in uničevanja bojnih strupov in za gasilsko službo se mora v najpotrebnejši meri oprostiti tudi vojaške službe, zlasti pri važnih industrijskih podjetjih. V tem primeru ne more biti to osebje iz operativne vojske.
Lastniki podjetij napravijo na podstavi načrta o zaščiti njihovega podjetja, usvojenega po krajevnem odboru, o tej zadevi posebno vlogo, po kateri izda krajevni odbor svojo odločbo.
S posebnim pravilnikom se predpišejo kategorije podjetij, na katere se nanašajo določbe te točke, dalje ustrezne formacijske sestave kakor tudi nadzorstvo po pristojnih vojaških oblastvih.
F.	Izdelava načrtov o zaščiti pred zračnimi napadi.
Clen 19.
1. Določeni organizacijski posli po tej uredbi se morajo dokončati najdalj v šestih mesecih po objavi te uredbe takole:
a) Pri vseh ministrstvih, banskih upravah in vseh samostojnih državnih ali zasebnih podjetjih, napravah ali uradih se morajo ustanoviti odbori in pododbori v sestavah, kakor so zgoraj predpisane.
b) V vseh odborih, ki morajo opravljati posle glede zaščite pred zračnimi napadi, se morajo izdelati »Splošni načrti«, v pododborih, ki rešujejo vprašanja samo ene vrste zaščite, pa »načrti pristojnega krajevnega ali banovinskega odbora za zaščito pred zračnimi napadi (ustrezne vrste)« (n. pr. po zdravstveni vrsti za mesto Niš ali za drinsko banovino ipd.),
2. Splošni načrti vseh odborov morajo vsebovati naslednje podatke:
a) poimenska sestava odbora z delitvijo na pododbore (pri ministrstvih, v banovinskih odborih, po krajevnih odborih in v samostojnih podjetjih in napravah);
b) nižji organi pododborov, s katerimi morajo le-ti opravljati njim namenjene dolžnosti. Semkaj spadajo ekipe, postaje, laboratoriji itd., katere je treba tudi takoj sestaviti;
c) sredstva za delo posameznih organov pododborov, kakršna so: maske, zaščitne obleke, razne vrste aparatov in vsega ostalega, kar se potrebuje za zdravstvene, kemijske, gasilske namene itd.;
č) za banovinske odbore: kraji, kjer so se sestavili odbori oziroma krajevni odbori, s članskimi seznami po po<io4beriii. kjer je tudi ta razdelitev izvedena;
d) približna skupna denarna vsota po proračunih krajevnih odborov v vseh krajih, po posameznih vrstah poslov,’ obenem s skupno vsoto za vso banovino, potrebno za nabavo vseh potrebščin in za opravo vseh del za zaščito pred zračnimi napadi v vsej banovini;
e) finančna sredstva, ki se določijo za bodoče leto v banovinskem proračunu oziroma v občinskem proračunu ali v proračunih samostojnih naprav in podjetij;
f) razdelitev finančnih sredstev po točki e) v banovinskem splošnem načrtu najprej za potrebe banske uprave, nato pa za krajevne odbore, oziroma po strokah na ustrezne pododbore, po važnosti del, določenih V krajevnih načrtih;
g) začasno navodilo za delo pododborov za pripravo in izvršitev mobilizacije.
3. Načrti (posameznih ministrstev) kakor tudi samostojnih državnih in zasebnih naprav in podjetij morajo vsebovati vse podatke kakor pod točko 2., vendar prilagodene razčlenjenosti njih nižjih oddelkov in organizacije zaščite pred zračnimi napadi.
4. Načrti pododborov morajo vsebovati podatke iz točke 2., pod b) do g), kolikor se tičejo samo pododborov. Razen tega morajo vsebovati točno označbo predmetov, ki jih je treba nabavitij posle, ki jih je treba opraviti do popolne izvedbe načrta, in končno predmete, ki jih je treba nabaviti, oziroma posle, ki jih je treba opraviti s kreditom, določenim v bodočem letu, kakor je navedeno v točki 2., pod e) in f).
5. Končno morajo biti v prilogi v točki 2. navedenih načrtov manjših krajevnih odborov, ki niso deljeni na pododbore, kakor tudi pododborov po točki 4. tudi seznami osebja, vpisanega ločeno po zdravstvenih postajah oziroma po patrolah, ekipah itd. za ustrezno službo. Vsaka edinica pa mora imeti svoj posebni s e -znam, dalje seznam materialne opreme, ki ji gre in ki jo ima, in n a v o d i 1 o za njeno delo.
Nadrobnosti o tem predpiše pravilnik.
G.	Voditcv seznamov obveznikov za zaščito pred zračnimi napadi.
Clen 20.
1. Za dopolnjevanje seznamov iz točke 5. člena 19. se mora uporabljati vse prebivalstvo obojega spola med 27. in 30. letom starosti, ki se ne uporablja za službe v operativni vojski in je stalno ali začasno nesposobno; potem osebje iz poslednjega poziva, t. j. starejše od 50 let, kakor tudi tisto med 17. in 20. letom, dokler se ne pozove v vojaško službo, in sicer po drugem odstavku člena 21. zakona o državni brambi. Prav tako se uporabljajo tudi preostali omejeno sposobni obvezniki vseh letnikov, in končno za težje službe, kakor n. pr. za gasilsko službo, če ni sposobnih obveznikov poslednjega poziva, osebje iz rezervne vojske, t. j. od 40. do 50. leta, skladno s pogoji točke 8. člena 18. te uredbe.
2. Vse to osebje dajejo občinska oblastva pododborom na razpolago, in p' °r po svojih občinskih registrih, in ga imajo tudi še dalje v razvidu, kakor tudi obveznike, uporabljene v vojaški službi.
3. Obvezniki pomožne vojske ženskega spola po členu 1. zakona o državni brambi se smejo, pričenši z dovršenim 17. letom, po svojih telesnih in individualnih sposobnostih uporabljati poglavitno v zdravstvenih in kemijskih organizacijah, in sicer v poslednjih predvsem za preiskovanje bojnih strupov. Občinska oblastva vodijo o teh obveznikih posebne sezname, v katerih označujejo.
kakor v registrih za vojaške obveznike, razpored tudi teh obveznikov po edinicah državne obrambe.
4. Razpored vseh teh obveznikov pomožne vojske po edinicah se mora napraviti po njih stroki in sposobnosti: za posle po bolnicah oziroma v zdravstvenih patrolah; za preiskovanje in uničevanje bojnih strupov; za gasilsko službo; za službo odstranjevanja ruševin in obnavljanja porušenih objektov itd., tako da se nesposobne in neuporabne osebe, med katere spadajo tudi slabotne ženske in ženske z malimi otroki, pustijo samo za opravljanje svojih osebnih in rodbinskih dolžnosti.
5. Vse osebje, vpisano v katero koli edinico, določeno za službo zaščite pred zračnimi napadi, se ne sme za časa vojne oddaljevati iz kraja edinice, v katero je vpisano.
6. To osebje ima vse dolžnosti in pravice vojaških obveznikov.
Nadrobnosti o tem predpiše pravilnik.
H.	Vrstni red opravljanja poslov vsako leto.
Clen 21.
1. Da bi se s to uredbo predpisani posli opravili popolnoma in bi se imel o tem vedno točen pregled, se morajo opravljati vsako leto točno po naslednjem redu:
Meseca maja se morajo opraviti konference in pregledati vsi načrti, in sicer pri vseh uradih in napravah, samostojnih napravah in podjetjih, krajevnih odborih, banovinskih pododborih in pododborih odbora v Beogradu.
2. Na teh konferencah se morajo pretresati in odločiti vprašanja o spremembi načrtov, in sicer glede vseh osebnih sprememb, glede sprememb v materialni opremi, glede njene vrednosti in glede denarnega zneska, ki ga je treba določiti v proračunu za bodoče leto za izvrševanje načrta.
3. Poročilo o sklenjenih spremembah v načrtu kakor tudi o denarnih vsotah, postavljenih v proračun za bodoče leto, in o skupni potrebni denarni vsoti za izvršitev načrta se pošlje višji stopnji do 1. junija.
4. Meseca junija se opravijo konference v vseh banovinskih odborih in v odboru mesta Beograda. Na teh konferencah se postopa na podoben način, kakor pod točko 1.; poročila se pošljejo pristojnim ministrstvom in državnobrambnemu inšpektoratu najkasneje do 1. julija.
5. Meseca julija se opravijo na podstavi dobljenih podatkov konference v vseh ministrstvih in v državno-brambnem inšpektoratu. V ministrstvih se morajo izdati odločbe o kreditih, ki naj se določijo v bodočem proračunskem letu za potrebe vseh ministrstev in podrejenih naprav. O proračunskih zneskih, ki so potrebni za podporo banovinam in mestu Beogradu, morajo izdati odločbe po točki 8. člena 8., točki 1. člena 9. in točki 2. člena 19., pod f), te uredbe ministrstva za gradbe, za socialno politiko in ljudsko zdravje, za gozdove in rudnike, za kmetijstvo in za trgovino in industrijo. O izdanih odločbah je treba poročati državnobrambnemu inšpektoratu.
6. V državnobrambnem inšpektoratu se sestavi, ko se prejme tudi to poročilo, do 1. avgusta pregled vseh potreb: koliko so dosedaj krite; koliko se bodo krile s krediti, določenimi v proračunih za bodoče leto, od občinskih pa do proračunov vseh ministrstev, in koliko jih je treba kriti še v naslednjih letih. Na tej podstavi izposluje inšpektor državne hrambe preko sveta državne hrambe, da zagotovi ministrstvo za finance v samoupravnih pro*
računih in v državnem proračunu za bodoče leto potrebne denarne vsote za najvažnejše in najneogibnejše potrebe zaščite države in prebivalstva pred zračnimi napadi.
7.	Državnobrambni inšpektorat sme z ozirom na delo po drugih zakonskih predpisih, ki bi bili s tem v zvezi, vse zgoraj določene datume z odločbo spreminjati.
I. Končne določbe.
Clen 22.
1. Na podstavi določb členov 8., 19. in 21. o proračunu in kreditih kakor tudi o uporabi določenih proračunskih zneskov za potrebe zaščite pred zračnimi napadi veljajo še naslednje določbe:
Vse nabave celotne osebne materialne opreme je treba opraviti v dveh letih, najdalj v petih letih pa se morajo opraviti vsa osnovna gradbena dela.
Kolikor se te potrebščine spreminjajo, jih je treba dopolnjevati %li menjati vsako leto, in tudi še po tem roku, v smislu člena 21. te uredbe.
2. Po odobritvi proračuna se morajo uporaba dodeljenih zneskov m vsi obračuni opravljati po zakonu o državnem računovodstvu. Banovinski odbor oziroma odbor mesta Beograda (z Zemunom in Pančevim) razporeja in razdeljuje te kredite po stvarnih potrebah za opravo projektiranih nabav ali del, ki so določena v splošnem načrtu za zaščito pred zračnimi napadi.
3. Posamezni strokovni pododbori v sestavu banovinskega odbora ali odbora za mesto Beograd opravljajo dela in nabave potrebščin po njih nujnosti tako, kakor je to določeno v posebnih načrtih pododborov. Člani posameznih pododborov odgovarjajo za ves posel od naročila do potrošnje denarja. Račune za izvršena dela ali nabave podpisujejo tisti člani pododbora, ki jih določi nadzorno oblastvo. Ti računi se izplačujejo pri pristojni blagajni po overitvi po banovinskem odboru oziroma odboru za mesto Beograd.
4. V vseh večjih krajih, kjer so tudi pododbori, se morajo dodeljeni zneski uporabljati in izpričevati kakor tudi vse ostalo obračunavati na način, ki je zgoraj določen za odbor za mesto Beograd. V manjših krajih se razdeli kredit in izdaja denar po odločbi krajevnega odbora, ki prevzame in ima odgovornost v moralnem in materialnem pogledu.
5. Poročila o materialnih potrebah in spremembah načrtov po členu 21. te uredbe se morajo pošiljati ločeno od osebnih in drugih podatkov in poročil.
6. Podaljšave roka za izvedbo načrtov odobruje na obrazložene vloge, ki jih je pošiljati preko pristojnili pododborov in odborov, državnobrambni inšpektorat.
Clen 23.
1.	Na podstavi te uredbe izda državnobrambni inšpektorat pravilnik z oddelki in pododdelki po ustreznih vrstuh poslov za zaščito pred zračnimi napadi, kakor jo to v posameznih Členih te uredbe označeno. Razen |ega izda po potrebi tudi nadrobnejša navodila, naredbe in pojasnila o postopku v raznih primerih ali o razlagi Posameznih določb te uredbe in ima na skrbi, da so vsi Posli za zaščito pred zračnimi napadi v vsej državi na sodobni višini. V ta namen nadzira inšpektor državne hrambe osebno ali po svojih organih izvršena ali pro-iektirana dela, organizira vaje za izučevanje obveznikov Pomožne vojske in tečaje za strokovnjake in prebivalstvo
z delnimi ali krajevnimi vajami in vajami večjega obsega kakor tudi v zvezi z letalstvom in drugimi edinkami vojske in mornarice po členu 21. zakona o državni brambi.
2. Za časa teh vaj mora vse prebivalstvo brez izjeme in ne glede na spol in starost v območju, na katerem so vaje, izvrševati vsa povelja vojaških in upravnih obla-stev in se natančno ravnati po vseh dobljenih navodilih.
3. O opravljanju skupnih vaj odloči minister za vojsko in mornarico na predlog državnobrambne inšpekcije in mnenja načelnika glavnega generalnega štaba do konca meseca februarja vsakega leta.
4. Ustrezna finančna sredstva za to se določijo iz zneska, odobrenega v proračunu po točki 6. člena 21. te uredbe.
5. Maskiranje uradov, podjetij, naprav in velikih zgradb se opravlja, dokler ne izide pravilnik, po »navodilu za maskiranje (kamuflažo) radi zaščite pred sovražnimi opazovanji in napadi iz zraka« (»Uput za maskiranje (kamuflažu) u cilju zaštite od neprijateljskog osma-tranja i dejstva iz vazduha«; izdaja ministrstva za vojsko in mornarico iz leta 1923.).
Prav tako se uporablja do izida pravilnika za gradnjo rovov, ki naj služijo kot zaklonišča, »navodilo za gradnjo zaklonišč pred sovražnimi napadi iz zraka« (»Uput za izradu skloništa od neprijateljskog dejstva iz vazduha«; izdaja ministrstva za vojsko in mornarico iz leta 1933.).
Clen 24.
Ta uredba je skladno s točko 1. člena 7. zakona o državni brambi sestavni del načrta za splošno državno mobilizacijo. Vse osebje, na katero se nanaša ta uredba ali ki je vpisano za opravljanje posameznih poslov, velja da je, ko se uporabi člen 1. zakona o državni brambi, v mobilnem stanju po členu 6. zakona o ustroju vojske in mornarice, in je podložno vsem pravilom, predpisom in zakonom, ki izhajajo iz zakona o državni brambi in zakona o ustroju vojske in mornarice.
Clen 25.
Ta uredba* stopi v veljavo in dobi obvezno moč na dan objave v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 13. aprila lh39.; D. št. 7390.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša J. Cvetkovič s. r.
(Sledijo podpisi vseh ostalih gg. ministrov.)
19G.
Uredba
o ustanovitvi odseka za zaščito pred zračnimi napadi in o novem oštevilčenju odsekov ministrstva za notranje posle.1
Na podstavi čl. 1. zakona o notranji upravi in odst. 2. čl. 5. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave predpisujem v soglasnosti z ministrskim svetom
1 »Službeni glasnik ministrstva za notranje posle« za mesec september (prav: oktober) 1938., št. 71/19.
uredbo
o spremembi in dopolnitvi uredbe o ureditvi ministrstva za notranje posle z dne 25. julija 1929.s s spremembami in dopolnitvami od 31. marca 1930.3 itd.
§ 1.
V odstavku 1. čl. 2. se za besedami: >na odsek za javno moč (peti odsek)« dodajejo besede: »na odsek za zaščito pred zračnimi napadi (šesti odsek)«; med četrtim m petim odstavkom tega člena pa se dodaje novo besedilo kot peti odstavek:
»Odsek za zaščito pred zračnimi napadi vodi in nadzoruje vse posle, nanašajoče se na pripravo in izvajanje zaščite pred zračnimi napadi, spadajoče med dolžnosti organov občnega upravnega oblastva; izdaja v tem pogledu potrebna navodila; organizira policijsko službo za potrebe zaščite pred zračnimi napadi in vodi to službo ob napadu; predpisuje nadrobnosti dela in postopka občnih upravnih in policijskih oblastev ob napadu; skrbi za zavarovanje in zaščito podrejenih uradov in naprav kakor tudi za priskrbovanje v ta namen potrebnih kreditov in sredstev; ukrepa vobče vse, česar treba, da se pripravi in organizira čim boljša in varnejša zaščita prebivalstva.
Nadrobnejše določbe o področju tega odseka predpiše minister za notranje posle z naredbo.
Pri izvrševanju svojih dolžnosti je odsek v tesni zvezi in sodelovanju z državnobrambnim inšpektoratom, ki more radi hitrejšega in krajšega postopka in dajanja potrebnih strokovnih obvestil in nasvetov na zahtevo odseka dati temu na razpolago kakega svojega višjega častnika-strokovnjaka v zadevah zaščite prebivalstva pred zračnimi napadi.«
Peti odstavek tega člena postane šesti* odstavek.
§ 2.
Odstavek 1. čl. 4. se spreminja in se glasi:
»Upravni oddelek (III.) se deli: na ministrov kabinet; na personalni odsek (sedmi odsek); na administrativni odsek (osmi odsek); na pravni odsek (deveti odsek); na odsek za državljanska stanja (deseti odsek); na računovodstveni odsek (enajsti odsek); na razdelek (referat) za upravnopolitično nadzorstvo nad samoupravo.«
§3.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenem glasniku ministrstva za notranje posle«.
V Beogradu dne 21. septembra 1938.; Pov. III. št. 1400.
Minister za notranje posle Dr. Korošec s. r.
* »Uradni list« št. 353/84 iz 1. 1929.
* »Uradni list« št. 239/49 iz 1. 1930.
* Prav; osmi. ^ Op. ur.
197.
Ustanovitev
odsekov za zaščito pred zračnimi napadi pri kraljevskih banskih upravah.f
Na predlog pristojnega bana in na podstavi odst. 2. § 20. zakona o banski upravi
odrejam:
Pri vsaki banski upravi se ustanovi v sestavu upravnega oddelka odsek za zaščito pred zračnimi napadi (4).
Ban ukrene česar treba, da prične ta odsek poslovati do 15. maja 1939. in mu določi razpored dela po področju v smislu določb § 37. zakona o banski upravi in odst. 1. § 1. uredbe o ustanovitvi odseka za zaščito pred zračnimi napadi pri ministrstvu za notranje posle Pov. III. št. 1400 z dne 21. septembra 1938. (»Službeni glasnik« št. 71/10).
Ta odločba naj se objavi v »Službenem glasniku ministrstva za notranje posle«.
V Beogradu dne 29. marca 1939.; Pov. III. št. 700.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
198.
Novi avtentični tolmačenji
uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.*
I.
Na podstavi odstavka (-) čl. 56. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov** in sporazumno z ministrom za kmetijstvo, ministrom za finance in ministrom za trgovino in industrijo izdajem sledeče avtentično tolmačenje odstavka (*) čl. 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov v zvezi z odstavkom (“) čl. 5. pravilnika za njeno izvrševanje:***
»Odstavek ('-’) čl. 5. pravilnika za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov je razumeti tako, da za obstoj rodbinskih zadrug po uredbi ni potrebno, da ima vsak izmed njenih treh moških članov svoje posebne obdačene dohodke iz kmetijstva.«
.V Beogradu dne 24. aprila 1939.; št. 38.213.
Minister za pravosodje ltužič s. r.
II.
Na podstavi odstavka (-) čl. 56. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov in sporazumno z ministrom za kmetijstvo, ministrom za finance in ministrom za trgovino in industrijo izdajem sledeče avtentično tolmačenje člena 24. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov:
t »Službeni glasnik ministrstva za notranje posle« z dne 15. aprila 1939., št. 30/4A.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	maja 1939., št. 98/XXIX/214.
** »Službeni list« št. 028/79 iz 1. 1936. (popr. št. 1/1 iz 1. 1937.).
*** »Službeni list* št. 732/91 iz 1. 1936.
»V celotni dolg po odst. (*) čl. 24. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov spadajo tudi dolgovi kmetov, za katere so se ti v smislu črke č) točke 5. § 24. finančnega zakona za 1. 1937,/38.,t odstavka (-) člena 19. in člena 20. uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgovft sporazumeli z upniškimi ustanovami, da jim dolg plačajo, in to v višini izpred sklenjenega sporazuma. Znižba se nanaša samo n l dolgove, za katere se dolžnik in ustanova nista sporazumela.«
V Beogradu dne 24. aprila 1939.; št. 38.215.
Minister za pravosodje Ružič s. r.
(Ti novi avtentični tolmačenji sta bili prvič objavljeni v številki 97 »Službenih novin« z dne 1. maja tega leta.)
199.
Pojasnilo
glede pristojnosti za izdajanje odloči) o povračilu skupnih banovinskih trošarin.*
Na zahtevo glavne kontrole je izdal oddelek državnega računovodstva ministrstva za finance radi pojasnitve v vprašanju pristojnosti za izdajanje odločb o povračilu skupnih banovinskih trošarin v smislu določbe čl. 4. in 17. pravilnika o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin št. 4160/VII z dne 1. aprila 1937.** pod št. 22.006/11—939 sledeče pojasnilo:
»Določba čl. 4. pravilnika o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin št. 4160/VII z dne 1. aprila 1937., po kateri so carinska oblastva pristojna za povračilo skupne banovinske trošarine, pobrane pri uvozu, je izjema od predpisa čl. 17. kot splošnega pravila o vprašanju pristojnosti za izdajanje odločb o povračilu skupnih banovinskih trošarin. Ta izjema se je storila zato, ker carinska oblastva opravljajo pobiranje, izročajo pobrane zneske in izrekajo kazni po veljavnih carinskih predpisih v smislu določbe zadnjega odstavka omenjenega člena 4. pravilnika št. 4160/VII z dne 1. aprila
1937.«
Iz oddelka državnega računovodstva ministrstva za linance dne 28. aprila 1939.; št. 39.153/11.
m.
Prepoved
izvoza hmeljnih sadik.***
Ministrski svet je v svoji seji z dne 19. aprila 1939. ba predlog ministra za finance na podstavi člena 13. za-
t »Službeni	list«	št.	210/31 iz	1.	1937.
tt »Službeni	list«	št.	13/2 iz 1.	1938.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 2- maja 1939., št. 98/XXIX/2Ui.
** »Službeni	list«	št.	221/33 iz	1.	1937.
*** »Službene	novlno	kraljevino	Jugoslavije« z dne
“P.rilu 1CJ39., št. 93,
konskega predloga o občni carinski tarifi izdal pod M. S. št. 360/1939 tole odločbo:
Izvoz hmeljnih sadik iz točke 2. štev. 36 uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi se prepoveduje.
Ta odločba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
Iz ministrstva za finance, oddelka za carine; štev. 12.691/IV.
201. Ukinitev pristojnosti
carinarnice na Rakeku za uvozno ocarinjanje avtomobilov.*
Po izkazani potrebi je načelnik oddelka za carine na podstavi člena 220. carinskega zakona, §§ 1. in 25., t. 4., in § 31. zakona o organizaciji finančne uprave in točke 6. pod V. odločbe ministra za finance št. 2300/1 z dne 21. januarja 1936. takole odločil:
Odločba načelnika oddelka za carine št. 12.273/1 Vj z dne 7. junija 1938.** o razširitvi področja carinarnice I. reda na Rakeku za uvozno ocarinjanje avtomobilov, ki prihajajo po kopnem v državo, se razveljavlja.
Ta odločba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«; ne nanaša se pa na tiste avtomobile, ki so bili do tega dne prijavljeni tej carinarnici z občno prijavo.
Iz ministrstva za finance, oddelka za carine, dne 31. marca 1939.; št. 10.743/IV.
202.
t
Gosja in svinjska mast se ne moreta uvažati iz ncklirinških držav brez poprejšnje dovolitve Narodne banke.***
Minister za finance je pod št. 25.550/VIII z dne 24. aprila izdal tole odločbo:
Z dnem 6. maja 1939. se ne moreta, če nima uvoznik poprejšnje pooblastitve Narodne banke, uvažati iz nekli-rinSkih držav in tudi ne ocarinjati gosja in svinjska mast, stopljena ali prešana (car. tar. št. 66).
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance dne 24 aprila 1939., št. 25.550/VIII.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. aprila 1939.,, št. 74/XXI/158.
** »Službeni list« št. 291/47 iz 1. 1938.
*** »Službene novtne kraljevine Jugoslavije« z dna 36. aprila 1939., št. 93.
Banove uredbe.
203.
I.	št. 4668/1.
Razglas.
Na podstavi §§ 1., 2., 20. in 37. zakona o banski upravi ter na podstavi odredbe g. predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle z dne 29. marca 1939., Pov. III. št. 700, objavljene v »Službenem glasniku min. za notranje posle« z dne 15. aprila 1939., •štev. 30/4A, s katero je bil v sestavu upravnega oddelka ustanovljen pri vseh kraljevskih banskih upravah odsek za zaščito pred zračnimi napadi,
odločam:
V področje odseka za zaščito pred zračnimi napadi pri upravnem oddelku spadajo vse zadeve, ki so navedene v § 1. uredbe o ustanovitvi odseka za zaščito pred zračnimi napadi pri ministrstvu za notranje posle z dne 21. septembra 1938., Pov. III. št. 1400, objavljene v »Službenem glasniku min. za notranje posle« štev. 71/10 iz leta 1938.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 3. maja 1939.
Namestnik bana pomočnik: dr. Majcen s. r.
201.
I.	št. 2942/2.
Ustanovitev
odseka za elektrifikacijo.
G. minister za gradbe je na podstavi § 20. zakona o banski upravi in v sporazumu z g. ministrom za notranje posle dne 14. aprila 1939. pod št. 15.799 izdal odločbo, po kateri se pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave dravske banovine ustanavlja poseben odsek za elektrifikacijo, in to kot 5. odsek navedenega oddelka.
Glede na prednjo odločbo in na osnovi §§ 1., 2. in 20. zakona o banski upravi
o d r o j a ni,
da začne novoustanovljeni odsek za elektrifikacijo poslovati s 1. majem 1939. V njegovo področje spadajo vsi posli, ki se tičejo pospeševanja elektrifikacije in izrabe vodnih sil, kolikor to spada v samoupravno področje banovine, kakor tudi sodelovanje pri vseh poslih elektrifikacije.
Odsek prevzame vse osebje in vse sedanje posle dosedanjega referata za elektrifikacijo pri občem oddelku kraljevske banske uprave.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 1. maja 1939.
Namestnik bana p o m o č n i k :
Dr. Majcen s. r.
Za Službeni lisi kraljevske banske uprave dravske banovine
znaša naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, letno din 192'— in se mora plačevati
vedno vnaprej.
Na »Službeni list« so lahko naroči vsakdo!
List objavlja vse za dravsko banovino veljavno zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade, banove uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne občeveljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«, spremembe v osebju itd.; razen tega pa še vpise in izbrise v trgovinskem in zadružnem registru, družbene in druge sodne oklice, licitacije, razpise služb in razne objave.
List je. važen za vsakogar: upravnega in sodnega jurista, odvetnika in notarja, industrialca, trgovca, obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd.
Uredništvo in upravništvo »Službenega lista« sta v tiskarni Merkur d. d. v Ljubljani Gregorčičeva ulica 23, telefonska št. 25-52.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, lis kg ia zalaaa tiAk&m« Marknc d. d. v Lliihlinnt: flieii predstavnik; Otmar Miluilek v, I.inblinnj,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 86. kosu X. let nika z dne 6. maja 1989.
Razglasi kraljevske banske uprave
IV.	No. 7874/1	1833
Razpis natečaja za izvirna glasbena dela.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje natečaj za izvirna glasbena dela, in sicer za
1.	glasbeno dramatska (operna) in
‘2. simfonična dela. Za najboljše glasbeno dramatsko (operno) delo je namenjena nagrada v znesku din 15.000, za najboljše simfonično delo pa v znesku din 5.000'—.
Glasbeno dramatsko (operno) delo mora izpolniti celi večer, to je: proizvajanje dela mora trajati najmanj dve uri. Delo je lahko resnega ali veselega značaja. Razpis ne velja za opereto. Snov za glasbeno delo (sujet) more avtor izbrati poljubno, vendar pa bodo pri presojanju imela prednost dela, ki obravnavajo snov iz slovenskega narodnega življenja. Delo mora biti v scenič-nem in glasbenem pogledu izvedljivo v Narodnem gledališču v Ljubljani. Nadalje mora biti delo izvirno in doslej še ne izvajano, v kompozitornem pogledu pa takšno, da bo razumljivo tudi širšim plastem naroda.
Simfonično delo (simfonija, suita, simfonična slika, uvertura itd.) mora biti čisto instrumentalno delo ter mora njega proizvajanje trajati najmanj 30 minut. Oblika simfoničnega dela more biti poljubna. Delo samo pa mora biti izvirno in še ne izvajano.
Skladatelji, ki se hočejo udeležiti tega natečaja, naj predlože za glasbeno dramatsko (operno) delo partituro in klavirsko priredbo, za simfonično delo pa samo partituro najpozneje do dne 31. marca 1940. prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani. Vsako delo mora biti označeno z geslom, pridejana mu mora biti tudi zapečatena kuverta z geslom, v njej pa naj bosta ime in naslov natečajnika.
1’redložena dela bode ocenjevalo posebno razsodišče, ki ga bo imenoval g. ban.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 24. aprila 1939.
Namestnik bana: pomočnik Dr. Majcen s. r.
H5
IT. St. 14.326/1.	1347-3-2
Razglas.
Krajc Matija in Niko, lastnika lesne industrije v Grahovem, občina Cerknica, sta z vlogo z dne 28. novembra
1938.	zaprosila za podelitev vodoprav-ne dovolitve za zgraditev vodne naprave na parceli št. 75 k. o. Cerknica ob potoku Cerknišca.
Vodna naprava se namerava zgraditi na turbinski pogon z instalacijo dveh Francisovih turbin za skupno največjo
vodno količino Q = 900 1/sek. Obstoječi jez na potoku Cerknišca ostane nespremenjen. Na novo se bo zgradil 50 m dolg praznotočen jarek preko parcel št. ‘292 in 293 ter se bo deloma na novo izkopal in poglobil odvodni jarek. Vodna naprava bo izkazovala pri 9mesečni vodi 650 1/sek in padcu 2-20 m E bruto =r 19 KS in E neto = 15-5 KS. Služila bo pogonu enega polnojarmenika, ene venecijanke in ene cirkularke.
Na osnovi § 17., odst. 2.a in § 37. zakona o izkoriščanju vodnih sil razpisuje s tem kraljevska banska uprava dravske banovine krajevni ogled in ustno razpravo
na petek dne 19. maja 1939. in po potrebi še na naslednji dan s sestankom komisije na mestu samem ob 9. uri dopoldne.
Predmetni načrti so do 15. maja 1939. na vpogled pri sreskem načelstvu v
K razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi sicer veljalo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe in se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 15. maja 1939. ali pri vodji razprave pred razpravo. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. aprila 1939.
V.	No. 120/122.	1380	3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev regulacijskih del na obmejni Muri v budž. letu 1939./40. prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. maja 1939. ob 11. uri v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku in pri Murski sekciji v Gornji Radgoni.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 866.523'95.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne L maja 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 301/38-5.	1375
Oklic.
Tožeča stranka: nedl. Kavtičnik Damjan, zaslopau po varuhu Pogorevčuiku
Karlu, dnevničarju-služitelju na Prevaljah, je vložila proti
toženi stranki: Kravsu Alojzu, hlapcu, neznanega bivališča (prej stanujoč pri p. d. Bidrihu na Stražišču),
radi: ugotovitve očetovstva in plačila preživnin k opr. št. P 301/38—1 tožbo.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan 7. VI. 1939. ob 8. uri, pred tem sodiščem v sobi štev. 3, raz< pravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znaš no, se postavlja gospod Ulbing Franc, upok. tajnik v Prevaljah, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Prevaljah dne 20. aprila 1939.
*
P 83/37-31.	1390
Oklic.
Bule Franc, trgovec na Mirni, zastopan po dr. Cepudru Josipu, odvetniku v Ljubljani, je vložil tožbo zoper toženca Sajeta Alojzija ml., zasebnika na Mirni, radi plačila din 12.000-—. Po poročilu županstva na Mirni z dne 28. II. 1939. bivališče Sajeta Alojzija ni znano.
Razprava v tej zadevi se določa na
7.	junija 1939. ob 9. uri pri tem sodišču, soba št. 10.
Tožencu Sajetu Alojziju se na predlog tožnika imenuje skrbnik v osebi Bukovca Ivana, posestnika in gostilničarja v Trebnjem, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in ob njegovih stroških, dokler ne nastopi sam pred sodiščem ali ne prijavi svojega pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Trebnjem, odd. I.,
dne 2. maja 1939.
-j;
I 3697/38-14.	1206
Dražbeni oklic.
Dne 13. junija 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rifnik a) vi. št. 180 in b) vi. št. 204.
Cenilna vrednost: din 7393-50.
Vadij: ad a) din 219-—, ad b) din 521	.
Najmanjši ponudek: ada) din.3000-—, ad b) din 8000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Colju . dne 17. aprila 1939.
Proglasitve za mrtve,	1319
Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopek, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 24. o. d. z. oz. po § 1. zak. z dne 31. III. 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Pogrešahce navedeno sodišče pozivlje, da naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dajo to kako drugače na znanje. Po preteku spodaj označenega roka bo sodišče razsodilo o dokazu smrti.
Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku.
Ime, rojstni dan, etan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira.	Uvedbo postopanja predlaga	Ime in bivališče skrbnika	Dan in opr. štev. oklica	Oklicni rok preteče dne
Aljaž Janez, roj. 30. 7. 1891. na Jami 10, poe. sin na Jami 10.	Je odšel ob izbruhu svetovne vojne s 17. p. p. na rii6ko bojišče, kjer je baje dne 18. X. 1914. v močvirju pri Grodeku padel. Domneva se, da je mrtev.	Aljaž Lovro, posestnik na Jami št. 9.	Aljaž LoVro, pos. na Jami, p,- Stražišče.	31. 3. 1939., Og 46/39-4	1. 5. 1940.
Zorc Frane, roj. 23. 10. 1896., delavec v Šujici 36.	Je odšel dne 15. VI. 1915. s 17. p. p. na rusko bojišče, kjer je v bitki okrog Tarnopola v Galiciji v dneh 27. VIII. do 7. IX. 1915. baje padel. Domneva se, da je mrtev.	Zorc Ana, Šujica št. 36.	Zorc Ana, Šujica št. 36, obč. Dobrova pri Ljubljani.	1. 4. 1939., Og 39/89-3	1. 5. 1940.
Golob Martin, roj. 30.10.1897., čev. pomočnik na Dvoru 12, občina Šmartno pri Litiji.	Je odšel meseca julija 1917. z nekim pionirskim bataljonom na italijansko bojišče in je baje v jeseni leta 1917. v reki Pijavi utonil. Domneva se, da je mrtev, ker bi se 6ieer gotovo oglasil.	Golob Marjeta, užit. na Dvoru št. 12.	Golob Marjeta, užit. na Dvoru. št. 12, obč. Šmartno pri Litiji.	12. 4. 1939., Og 34/39-5	15. 5. 1940.
Kos Blaž, roj. 2. 2. 1897., del. na Gaberški gori 5, obč. Poljane.	Je odšel leta 1915. s 17. p. p. na rusko bojišče, kjer je bil baje ranjen v grlo. Vse poizvedbe o njegovi usodi so bile brezuspešne. Domneva 6e, da je mrtev, ker bi se sicer oglasil.	Kos Janez, užit. na Gaberški gori št. 5.	Kos .Janez, užit. na Gaberški gori št. 5, obč. Poljane.	12. 4. 1939., Og 50/39-8	15. 5. 1940.
Trebuiak Matija, roj. 3. 2. 1897., pos, sin v Trebelnem št. 4, obč. Sela.	Je odšel leta 1916. s 17. p. p. na tirolsko bojišče. Leta 1917. je v bojih pri Assiagu izginil brez sledu. Domneva se, da je mrtev, ker bi se sicer gotovo oglasil.	Trebušak Gregor, posestnik, Trebelno 4.	Trebušak Gregor, posestnik, Trebelno 4, p. Kamnik.	12. 4. 1939., Og 51/39	15. 5. 1040.
Ižanc Rafael, roj. 11.10.1891., gledališki pevec v Ljubljani, Poljanska c. 50.	Je v prvi polovici leta 1925. izginil iz Ljubljane. Kam gre, ni nikomur povedal. Bil je telesno in duševno izčrpan in vdan pijači. Domneva se, da je mrtev, ker bi se sicer gotovo oglasil.	Ižanc Maks, služitelj v Ljubljani, Cojzova c. 5.	Ižanc Maks, služitelj v Ljubljani, Cojzova c. 5.	12. 4. 1939., Og 61/39-2	15. 5. 1940.
Sušnik Jože, roj. 24. 3. 1895., poe. sin v Krivčevem, obč. Kamniška Bistrica.	Je odšel s 17. p. p. začetkom poletja 1915. na rusko bojišče, kjer se je udeležil več bojev. Od jeseni leta 1915. ni nobenega glasu od njega. Domneva se, da je mrtev, ker bi se sicer gotovo javil.	Sušnik Jakob, užit. v Krivčevem 20.	Šušnik Jakob, užit. v Krivčevem 20, obč. Kamniška Bistrica.	13. 4. 1939., Og 59/39-2	15. 5. 1SJ40.
Podržaj Janez, roj. 27.5.1886., poe. sin na Vrbič ju št. 2, obč. Št. Jurij.	Je odšel s 17. p. p. leta 1915. na rusko bojišče, kjer je baje v mesecu juliju 1916. pri neki ofenzivi izginil brez sledu. Ker se od tedaj dalje ni več oglasil, se domneva, da je mrtev.	Podržaj Janez v Vrbičju.	Podržaj Jera, zaseb. v št. Jurju pri Grosupljem,	13. 4. 1939., Og 60/39-3	15. 5. 1940.
Lavrič Alojzij, roj. 10. 6.1896., poe. sin na Gradišču št. 4, obč. Primskovo.	Je odšel z 20. bat. 17. p. p. na italijansko bojišče ter se je udeležil bojev pri Assiagu. Od 15. V. 1916. je izginila vsaka sled za njim.	Lavrič Anton, posestnik na Grudišču št. 4.	Lavrič Anton, posestnik na Gradišču št. 4, obč. Primskovo.	25. 4. 1939., Og 32/39-3	20. 5. 1940.
Jelovčun Blaž, roj. 1. 2. 1885., pos. v Čabračah 8, občina Trata.	i Je odšel s 17. p. p. na rusko bojišče, od koder se je zadnjič oglasil 1. V. 1915. Od tedaj dalje je izginila vsaka sled za njim.	Jelovčan F rančiška, posestnica v Čabračah št. 8.	Jelovčan Frančiška, posestnica v Čabračah št. 8, obč. Trata.	25. 4. 1939., Og 54/39-3	20. 5. 1940.
Šubie Jakob, roj. 14. 4. 1891., hlapec na Gor. Brdu 17, obč. Poljane nad Škofjo Loko.	Je odšel s 17. p. p. dne 5. VIII. 1914. na gališko fronto, od koder se je zadnjič oglasil oktobra 1914. leta. Od tedaj dalje ni več glasu od njega.	Šubic Jože, užitkar ua Gor. Brdu 6.	Šubic Jože, užitkar na Gor. Brdu 6, obč. Poljane nad šibijo LviJkU-	25. 4. 1939., Og 62/39-2	20. 5. 1940.
OltfOjuo sodišče v Ljubljani, odd, JV., jjgg gg,
I 395/38-50.	1036
Dražbeni oklic.
Dne 15. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin
1. zemljiška knjiga k. o. Pavlova vas vi. št. 209 in 210,
2. zemljiška knjiga k. o. Podgorje vi. št. 281 in 282,
3. zemljiška knjiga k. o. Pišece vi. št. 298.
Cenilna vrednost: din 2,649.092-25.
Varščina: din 264.909'25.
Vrednost pritekline: din 39.372'40.
Najmanjši ponudek: din 1,766.061-50.
Dražba se bo vršila najprej po skupinah, nato pa v celoti in sicer tako, da predstavljajo posamezni zemljiškoknjižni vložki skupine zase z izjemo vi. št. 209 k. o. Pavlova vas, ki je razdeljen v dve skupini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, kr je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 25. marca 1939.
$
I 54/39-6.	1261
Dražbeni oklic.
Dne 16. junija 1939. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem'sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Nemška Loka vi. št. 71.
Cenilna vrednost: din 13.760-50.
Najmanjši ponudek: din 9174'—.
Varščina: din 1377'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd II.,
dne 19. aprila 1939.
H*
I 765/35-33.	#	1242
Dražbeni oklic.
Dne 12. junija 1939. ob četrt na devet bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dekmarca vi. št. 281 do polovice.
Cenilna vrednost: din 4731'—.
Najmanjši ponudek: din 4731-—.
Varščina: din 474'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem dne 11. aprila 1939.
I 41/37-11	811
Dražbeni oklic.
Dne 7. j un i j a 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 21 k. o. Smlednik in vi. št. 879 k. o. Raka.
Cenilna vrednost: din 46.344'65.
Najmanjši ponudek: din 30.895'80.
Varščina: din 4.634-46.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II.,
dne 8. marca 1939.
I 143/39-7.	1100
Dražbeni oklic.
Dne 15. junija 1939. dopoldne
0 b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vače: I. vi. št. 160,
II.	vi. št. 161, III. vi. št. 196, IV. vi. št. 286.
Cenilna vrednost: ad I. din 38.220-—, ad II. din 21.590-—, ad III. din 5465-—, ad IV. din 1945—.
Najm. ponudek: ad I. din 25.480-—, ad II. din 14.394'-, ad III. din 3645—, ad IV. din 1297-—.
Vrednost priteklin: din 600— ad vi. št. 160 k. o. Vače.
Varščina: desetina cenilne vrednosti.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 7. aprila 1939.
&
1 144/39-7.	1230
Dražbeni oklic.
Dne 15. junija 1939. dopoldne
0 poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiške knjige Vače vi. št. 245.
Cenilna vrednost: din 38.213-—.
Najmanjši ponudek: din 25.475'—.
Vrednost priteklin: din 420'—.
Varščina: din 3821'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odrl. II.,
dne 20. aprila 1939.
1 3269/38	1220
Dražbeni oklic.
Dne 7. j u n i j a 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi
št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sp. Pirniče vi. št. 228 (gozd in pašnik).
Cenilna vrednost: din 1.857-20.
Najmanjši ponudek: din 1.238-50.
Varščina: din 186— v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb.,
dne 14. aprila 1939.
V I 807/37	1277
Dražbeni oklic.
Dne 7. junija 1939. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Šmarje vi. št. 32 (hiša št. 11 v Šmarju, njive, travniki, gozdovi).
Cenilna vrednost: din 132.585-—.
Najmanjši ponudek: din 88.400'—.
Varščina: din 13.259'— v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb., dne 19. aprila 1939.
jj;
Va I 3502/38.	1321
Dražbeni oklic.
Dne 15. j u n i j a 1939. ob d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Lipoglav: I. skupina: vi. št. 9 in združena s tem '/,„ vi. št. 258,
II.	skupina: vi. št. 370, 111. skupina: */, vi. št. 28.
Cenilna vrednost: ad I. din 69.414-79, ad II. din 3155--, ad III. din 10.934-55.
Najm. ponudek: ad I. din 46.210'—, ad 11. din 2103-50, ad III. din 7290-—,
Varščina: ad I. din 6941-50, ad II. din 315'50, ad III. din 1093-50.
Priteklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benffm naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbent oklic. N<i je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va.,
dne 19. aprila 1939.
V I 546/38—11.	1323
Dražbeni oklic.
Dne 16. junija 1939. ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v gobi
St. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Podgorica vi. št. 485 (travnik).
Cenilna vrednost: din 8762-—.
Najmanjši ponudek: din 5841'34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 18. aprila 1939.
y I 2028/38.	1322
Dražbeni oklic.
• Dne 16. junija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Šmartno ob Savi vi. št. 190.
Cenilna vrednost: din 24.365-—.
Varščina: din 2436'—.
Najmanjši ponudek: din 16.243-32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 10. aprila 1939.
»j*
I 998/38-17.	1344
Dražbeni oklic.
Dne 7. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču na mestu samem v ltadoslavcili dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Radoslav-ci a) vi. št.'92 in b) vi. št. 297, obeh do celote.
Cenilna vrednost: ad a) din 108.700-—, ad b) din 8‘000'—.
Vrednost pritekline: din 4100-—.
Najmanjši ponudek: ad a) din72.466'67, ad bj din 5.333'33.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru
dne 22. aprila 1939.
-j-
1 1000/38—10.	1358
Dražbeni oklic.
Dne 9. junija 1939. ob 14. uri bo pri podpisanem sodišču na mestu samem v lljaševcih dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Iljaš,evci vi. št. 75 do celote.
Cenilna vrednost: din 174.517-—.
Vrednost pritekline: din 7050-—.
Najmanjši ponudek: diu 110.344'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi še ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru
dne 22. aprila 1939.
I 6/39-8.	1031
Dražbeni oklic.
Dne 15. junija 1939. ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Babno polje vi. št. 106.
Cenilna vrednost: din 77.560'—.
Vrednost priteklin: din 8400-—.
Najmanjši ponudek: din 51.706-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ložu, odd. II.,
dne 31. marca 1939.
&
I 12/39.	1235
Dražbeni oklic.
Dne 15. junija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Metule vi. št. 130.
Cenilna vrednost: din 9000'—.
Najmanjši ponudek: din 6000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ložu, odd. II.,
dne 15. aprila 1939.
•j.
IX I 2350/38-26.	1351
Dražbeni oklic.
Dne 12. junija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ciglenci vi. št. 28.
Cenilna vrednost: din 84.719’—.
Najmanjši ponudek: din 56.479-32.
Priteklin ni.
Vadij znaša din 8471'90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 3. aprila 1939.
I 211/39-8.	1342
Dražbeni oklic.
Dne 9. j u n i j a 1939. o b o s m i h bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stara žaga vi. št. 136 do polovice, 514, zemljiška knjiga Cr-mošnjice Koč. vi. št. 93 do polovice, 334.
Cenilna vrednost: din 28.448-40.
Najmanjši ponudek: din 18.965-60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. Ila.,
dne 24. aprila 1939.
I 238/37-46.	966
Dražbeni oklic.
Dne 10. junija 1939. dopoldne
0 poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Središče vi. št. 639.
Cenilna vrednost: din 303.286-—.
Najmanjši ponudek: din 151.643-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu dne 16. marca 1939.
1 306/38.	1208
Dražbeni oklic.
Dne 15. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št.>2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Šelenberg vi. št. 9.
Cenilna vrednost: din 115.210'95.
Vrednost pritekline: din 1200-—.
Najmanjši ponudek: din 77.607-30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Prevalje dne 17. aprila 1939.
I 84/39-13	^	^	1311
Dražbeni oklic.
T) n o 7. i u n i j a 1939. ob osmi li bo pri podpisanem sodišču javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o, Lancova vas vi. št. 97.
Cenilna vrednost: din 14.883-50.
Najmanjši ponudek: din 9.923-—.
Varščina: din 1.490—.
Pravice, ki bi no pripuščale dražbe,
I 473/34—200.	1354
Dražbeni oklic.
Dne 9. junija 1939. ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dolenja vas vi. št. 4 in 152.
Dražba se bo vršila po parcelah.
K. o. Dolenja vas vi. št. 152:	Cen.	vrednost	Najmanj,	ponudek	Varščina
			din	din	din
1.	pare.	št. 3 (hiša s hlevom, podom, dr-			
	varnico, kozolcema in čebelnjakom)		53.550'—	35.700—	5.355'—
2.	pare.	št. 291 — travnik	15.098'—	10.065'32	1.509-80
b.	77	št. 292 — njiva	5.025—	3.350'—	502-50
4.	77	št. 294/2 — travnik	1.196-—	797'32	119-60
5.	77	307 — gozd	8.685—	5.790—	868-50
6.	77	436 — travnik	2.950-—	1.966‘66	295—
7.	77	747 — travnik	2.632—	1.754-66	263-20
8.	77	190/2 — pašnik	392'—	261'32	39'20
9.	77	190/8 — pašnik	8.712-—	5.808'-	871-20
10.	77	284 — gozd	14.756'—	9.837-32	1.475-60
11.	77	748 — travnik	3.366'—	2.244—	336-60
12.	77	755/2 — pašnik	20.983—	13.988-66	2.098-30
13.	77	14 — njiva	2.871'—	1.914—	287-10
1 I.	77	452 — njiva	5.322—	3.548—	53220
15.	77	453 — t nujni k 285 — gozd	4.180'-	2.786'66	418—
16.	77		9.853'20	6.568'80	985'32
17.	77	305 — gozd	7.020—	4.680—	702'—
18.	7?	389 — njiva	16.674—	11.116—	1.667'40
19.	77	306 — gozd	6.540—	4.360—	654—
20.	77	305 — gozd	809-—	539-32	80'90
21.	77	294/3 — njiva	6.212'—	4.141-32	621-20
22.		295/2 — njiva	3.386-—	2.257'32	33860
k.	0. Dolenja vas vi. št. 152:				
23.	pare.	št. 132/2 — travnik	1.560—	1.040'—	156'—
Priteklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I.,
dne 15. marca 1939.
je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 23. aprila 1939.
I 282/39-11	1302
Dražbeni oklic.
D n e v.junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d.
o.	Zlatoličje idealna polovica vi. št. 194.
Cenilna vrednost: din 19.133-80.
Vrednost pritekline: din 1.530-—.
Najmanjši ponudek: din 12.756-—.
Varščina: din 1.914-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 18. aprila 1939.
I 65/39—4.	'	1246
Dražbeni oklic.
Dne 13. j u n i j a 1939. o p o 1 i e n a j-s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Št. lij vi. št. 15)9 in 225 in zemljiška knjiga k. o. Št. Vid vi. št. 79 in 114.
Cenilna vrednost: din 103.581-10.
Najmanjši ponudek: din 69.054:50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. I.,
dne 14. aprila 1939.
1 546/38-15.	•	1192
Dražbeni oklic.
Dne 10. j u n i j a 1939. o b d o veti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Urh V* in ‘/» vi- št. 10.
Cenilna vrednost: din 74.887‘05.
Najmanjši ponudek: din 49.92470.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II..
dne 11. aprila 1939.
I 1164/39-22.	1336
Dražbeni oklic.
Dne 7. j u n i j a 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stranice 'A vi. št. 9, >/2 vi. št. 108 in V* vi. št. 181.
Cenilna vrednost: din 12.003’—.
Vrednost pritekline je upoštevana zgoraj.
Najmanjši ponudek: din 8010-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri diaž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uve'' • vi jati glede nepremičnin v škodo zdra/.ilelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II.,
dne 20. aprila 1939.
*
1 203/38—19	1283
Dražbeni oklic.
D n o 7. j u n i j a 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Koginska gorca k. o. 1. vi. št.
591. II. vi. št. 102, 111. vi. št. 589.
Cenilna vrednost: din 89.57i‘43.
Vrednost pritekline: din 26.540-—.
Najmanjši ponudek: ad I. din 2.245, ad II. din 1.100'— in ad III. dinarjev 59.119'28.
Jamčevina znaša: ad 1. din 33675, ad
II.	din 165'— in ad III. din 8.867.80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II.,
dne 15. aprila 1939.
I 7/39—8.	1037
Dražbeni oklic.
Dne 14. junija 1939. ob devetih 1)0 pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Koginska gorca vi. št. 214, 218, 599.
Cenilna vrednost: din 37.716-50.
Vrednost pritekline: din 1060'—.
Najmanjši ponudek: din 25.145'—.
.'Jamčevina: din 3772-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II.,
dne 25. marca 1939.
I 441/38-17	1255
Dražbeni oklic.
Dne 7. j u n i j a 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Šmarje vi. št. 86.
Cenilna vrednost: din 114.721-60.
Vrednost pritekline: din 730’—.
Najmanjši ponudek: din 76.500-—.
Jamčevina: din 11.500'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II.,
dne 15. aprila 1939.
$
I 8/39-6.	1057
Dražbeni oklic.
Drie 14. junija 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba 1/s nepremičnin zemljiška knjiga Roginska gorca vi. št. 311, 357.
Cenilna vrednost: polovica od din 12.158-75, to je din 6079'37.
Najmanjši ponudek: din 4049'50.
Jamčevina: din 668'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II.,
dne 26. marca 1939.
I 584/38-6.	1056
Dražbeni oklic.
Dne 14. j u n i j a 1939. ob dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sohi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Platlnovec vi. št. 91.
Cenilna vrednost: din 14.508'90.
Vrednost pritekline: din S5-—.
Najmanjši ponudek: din 9733-—.
Jamčevina: din 1849-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II.,
dne 26. marca 1939.
•J;
I 65/39—10.	1159
Dražbeni oklic.
Dne 6. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnine vložek št. 58 k. o. Dobrič.
Prodajalo se bo v dveh skupinah:
I. skupina:
Cenilna vrednost: din 117.435'—.
Najmanjši ponudek: din 78.290-—.
Jamčevina: din 11.750-—.
II. skupina:
Cenilna vrednost: din 14.350'—.
Najmanjši ponudek: din 9570-—.
Jamčevina: din 1435-—.
Obe skupini skupaj:
Cenilna vrednost: din 131.785'—.
Najmanjši ponudek: din 87.860-—.
Jamčevina: din 13.178-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče, v Šoštanju, dne 14. aprila 1939.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe
in dodatki pri nastopnih zadrugah:
420.
Sedež: Rakek.
Dan vpisa: 10. marca 1939.
Besedilo: Kmetijska zadruga na Rakeku, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 12. febr. 1939. so bila sprejela nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Nabavna in prodajna zudruga na Rakeku, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva Člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v lo pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Zadruga ima namen:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovali;
2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju;
3.	nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar.
Poslovni delež znaša din 10'— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu : Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. marca 1939.
Zadr. I 86/10.
*
421.
Sedež: Rateče-Planica.
Dan vpisa: 4. aprila 1939.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Rate-čah-Planici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 4. dec. 1938. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937,
Besedilo zadruge odslej: Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v Rate-fah-Planiei.
Upravni odbor sestoji iz šestih zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik uprav-negh odbora ali tisti, ki ga pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod besedilo firme svojeročno podpišeta dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema od svojih zadružnikov mleko in ga predeluje v razne mlečne izdelke;
2. vnovčuje za svoje zadružnike mleko in mlečne izdelke;
3. posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin in vnpv-čevanje ostalih pridelkov.
Za dosego svojega namena zadruga nabavi in vzdržuje potrebne zgradbe in inventar.
Poslovni delež znaša din 100'—, ki se mora plačati ob pristopu ali pa v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi pred župno cerkvijo. V posebno važnih primerih lahko dostavlja članom pismena obvestila.
Izbrišeta se člana načelstva Erlah Jožo in .Tank Jože.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. UL, dne 1. aprila 1939.
Zadr. 1 103/19.
422.
Sedež: Rečica pri Laškem.
Dan vpisa: 4. aprila 1939.
Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga v Rečici pri Laškem, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Dosedanja pravila se nadomestijo s pravili, sklenjenimi na občnem zboru dne 12. marca 1939., sestavljenimi v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Predmet poslovanja je zanaprej:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati;
2. viiovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju;
3. nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar.
Doba trajanja je neomejena.
Poslovni delež znaša din 50'—, ki se plača takoj ali v obrokih najkasneje v 1 letu.
Vsak zadružnik jamči s svojimi deleži in še z enkratnim zneskom vpisanih deležev.
Objave se vršijo z nabitjem v poslovalnici, ali na drug način.
Vabila na skupščine se objavijo v »Narodnem gospodarju« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov.
Upravni odbor zastopa zadrugo.
Upravni odbor podpisuje zadrugo na ta način, da se pod napisano, natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi v to pooblaščeni in registrirani uslužbenec zadruge.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 4. aprila 1939.
Zadr. IV 74/13.
Izbrisali sta se nastopni zadrugi:
423.
Sedež centrale: Ljubljana, podružnica: Novo mesto.
Dan izbrisa: 17. februarja 1939. Besedilo: Jugoslovanska knjigarna, r. z. z o. z. v Ljubljani, podružnica Novo mesto.
. Zaradi preosnovitve zadruge v Jugoslovansko tiskarno in knjigarno, družbo z o. z. v Ljubljani in podružnico v Novem mestu.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu dne 17. februarja 1939.
Zadr. IV 74/2.
*
421.
Sedež centrale: Ljubljana, podružnice: Novo mesto.
Dan izbrisa: 17. februarja 1939. Besedilo: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, r. z. z o. z., podružnica v No-.vem mestu.
Zaradi preosnovitve te zadruge v Jugoslovansko tiskarno in knjigarno, družbo z omejeno zavezo v Ljubljani, podružnico v Novem mestu.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu dne 17. februarja 1939.
Zadr. IV. 72/3,
Konkurzni razglasi
425.	1393
Konec poravnave.
Poravnalni postopek dolžnice prot. tvrdke »Ljubljanski oblačilni bazar« družba z o. z. v Ljubljani, Mestni trg št. 6, je končan.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. aprila 1939.
Por 1/39—58.
H*
426.	1374
Odobritev poravnave.
Poravnalna zadeva Dolinška Karola, posestnika in krojača v Mokronogu št. 31.
Odobruje se prisilna poravnava izven konkurza, dosežena v smislu § 46. zakona o prisilni poravnavi izven konkurza pri naroku dne 7. marca 1939. z vsebino, da plača dolžnik 3vojim upnikom 50% kvoto njihovih priznanih terjatev, plačljivo v petih enakih tro-mesečnih obrokih, od katerih prvi obrok zapade v plačilo v treh mesecih po pravnomočnosti poravnave ob poroštvu Dolinšek Albine, posestnice v Mokronogu št. 31 in Kosa Janeza, pos. v Martin ji vasi št. 9, ki pa jamčita samo s 40% priznanih terjatev.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 21. aprila 1939.
Por 1/39-10.
Razglasi raznih uradov in oblastev
II.	25.123/39.	1348—2—2
Oklic.
Združene opekarne d. d. v Ljubljani so projektirale obnovitev pogorele tovarne na Viču. Na osnovi §§ 107., 108. in 109. obrtnega zakona razpisuje mestno poglavarstvo komisijsko obravnavo na dan 13. maja 1939. ob 8.15 uri na mestu samem.
Interesenti se vabijo, da se razprave udeleže oziroma vlože svoje ugovore pismeno ali ustno pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani ali na samem razpravnem naroku. Načrti so interesen-iom na vpogled do dneva razprave pri obrtnem oddelku mestnega poglavarstva, soba št. 42.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 1. maja 1939.
*
Št. 1196.	1373
Razpis.
Pri občini Trebnje na Dolenjskem se razpisuje pragmatično mesto tajnika, ki mora imeti popolno srednješolsko izobrazbo z završnim izpitom.
Pravilno opremljene prošnje se morajo vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Uprava občine Trebnje dne 1. maja 1939.
Narodna banka 1376 kraljevine Jugoslavije
Stanje 30. aprila 1939.
Aktiva.	dinarjev
Podloga ... 1.916,660.048-37 (+	101.418-11)
Devize, ki niso v podlogi 485,051.174-55'+70,502.587-09) Kovani denar 306,338.524-25 (-23,288.752-—; Posojila . . .1.975,543.643'64(+204,295.831-37] Vrednostni
papirji ... 288,299.235-15 (+25,291.666-70)
Prejšnji
predjemi
državi .. .1.629,159.977-17 (— 109.708-65)
Začasni predjemi gl.
d rž. blaga jni 600,000.000-—
Vrednosti re-
zervn. fonda 238,492.706-41 Vrednosti ostalih fondov ........... 37,632.310-05
Nepremičnine .......... 190,385.829 39 (+	145.692'97)
Razna aktiva 2.075,981.623-46 i+ 8,089.584-71)
9.743.545.072-44
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180,000.000-—
Rezervni
fond .... 239,677.367-26 (+ 210.000-—) Ostali Tondi 39,433.320-72 (+	25,025-—)
Bankovci v
obtoku . . 7.423,452.000-—(+353,390.000-—) Obveze na
pokaz . . . 1.568,269.787-07(—100,606.943-75) Obveze z rokom .... 30,000.000-—
Razna pasiva 262,712.597-39 (+ 32,010.239-05)
9.743.545.072-44
Obtok in obveze .... 8.991,721.787-07 Celotno kritje .... 27-39%
Kritje v zlatu .... 27-23 “/<>
Obrestna mera:
po eskomptu...........................  ,
po zastavah: na zlato in varaate	5%
na vrednostne papirje , • . > , , 6%
Št. 2606/45-39.	1328-2
Razpis.
Občina Trbovlje, srez laški, razpisuje na podlagi sklepa občinskega odbora z dne 16. novembra 1938. v smislu čl. 86. do vštetega čl. 98. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku 15 dni na dan 15. maja 1939. ob 11. uri dopoldne v občinskem uradu v Trbov ljali (soba št. 3) javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo del:
1. toplovodne centralne kurjave,
2. instalacijo vodovoda
za zgradbo »Občinskega doma/ v Trbovljah.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu tiapravnih stroškov med uradnimi urami v gradbenem oddelku občinskega urada (soba št. 7) v Trbovljah.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek uradnega proračuna za zgorai navedena posamezna dela.
Kavcijo, ki znaša za naše državljane 5%, za inozemce pa 10% od vsote uradnega proračuna, je položiti najkasneje do dne 15. maja 1939. do 10. ure pri občinski blagajni v Trbovljah.
Ce prva licitacija zaradi nezadostnega števila ponudnikov ne bi uspela, se bo vršila druga licitacija v skrajšanem roku 10 dni, t. j. dne 25. maja 1939. ob isti uri in na istem mestu ob vsakem številu ponudnikov.
Ostale nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa, ki je nabit na občinski deski v Trbovljah.
Občina Trbovlje dne 28. aprila 1939.
*
Opr. št. 40/34—39—1.	1377
Razglas o licitaciji.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje za nabavo ob-vezilnega materiala za II. polletje 1939. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. maja 1939. ob 11. uri dop. v uradovem poslopju na Miklošičevi cesti 20, soba ekonomata.
Ponudbe je vložiti v vložišču urada do 19. maja t. 1. do 11. ure dopoldne. Ovitek ponudbe mora imeti napis »Ponudba na opr. št. 40/34—39—1«.
Ponudbene pripomočke in pojasnila daje uradov ekonomat proti plačilu ali nakazilu din 10-—.
Ljubljana dne 27. aprila 1939. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
*
Oglas licitacije.
1368
Središnji ured za osiguranje radnika održati če u prostorijama Okružnog ureda za osiguranje radnika u Somboru na dan 15. maja 1939 u 11 sati drugu javnu ofertalnu licitaciji! za izdavanje sveukupnih gradevinskih i zanatskih radova za dogradnju jednospratne zgra-de Okružnog ureda za osiguranje radnika u Somboru.
Licitirajo se i izdače se svi gradevni i zanatlijski radovi zajedno.
Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: »Ponuda radova za dogradnju Okružnog ureda za osiguranje radnika n Somboru«.
Zajedno sa ponudom imade se položiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili nepro-pisno sestavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog otsjeka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Somboru za vri-jeme uredovnili sati, uz naplatu od din 50-—,
U Zagrebu dne 1. maja 1939. flroj: 20.650—1939.
Središnji ured za osiguranje radnika.
Razne objave
1379
Objava.
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odločbo z dne 15. marca 1939., št. 23.123, na podstavi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934. dovolilo spremembo v toliko, da se Hranilnici in posojilnici v Sv. .Jakobu ob Savi podaljšuje rok za odlog plačil od treh na pet let, računajoč ta rok od 16. oktobra 1935. leta dalje. Hranilnica in posojilnica v Sv. Jakobu • ob Savi dne 3. maja 1939.
*
1378
Vabilo
na XIV. redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote,
ki ga sklicuje podpisani borzni svet na dan 23. maja 1939. ob šestnajstih v borzne prostore, Gregorčičeva ulica štev. 27 (Trgovski dom), II. nadstr., z nastopnim
dnevnim redom:
1. Pozdrav predsednikov, določitev treh overovateljev zapisnika in dveh zapisnikarjev.
2. Poročilo borznega sveta o poslovnem letu 1938.
3. Poročilo finančnega odbora.
4. Odobritev bilance in podelitev raz-rešnice borznemu svetu.
5. Volitve:
a) petih članov borznega sveta;
b) petih članov finančnega odbora;
c) tri in dvajsetih članov borznega razsodišča.
Če bi bil občni zbor nesklepčen, se bo vršil drug občni zbor dne 30. maja
1939.	ob istem času in z istim dnevnim redom, ne glede na število zborovalcev. Svet ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani dne 8. maja 1939. Predsednik:	Tajnik:
Dr. Ivan Slokar s. r. Jože Kovač s. r.
*
1381
Vabilo na XVI. redni občni zbor
Tovarne ogledal in brušenega stekla »Kristal« d. d. v Mariboru,
ki bo dne 20. maja 1939. ob 11. uri v prostorih Zadružne gospodarske banke d. d., podružnice v Mariboru, s sledečim
dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega sveta o poslovanju in predložitev bilance za poslovno leto 1938.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev bilance za leto 1938. in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
4. Volitev upravnega in nadzorstvenega sveta,
5. Slučajnosti.
Občnega zbora se smejo udeležiti v smislu čl. 14. družbenih pravil tisti delničarji, ki predložijo 6 dni pred občnim zborom pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Mariboru vsaj 25 delnic z neza-padlimi. kuponi.
Upravni svet.
*
1372
Vabilo na XIV. redni občni zbor,
ki ga bo imela
A. Westen d. d. v Celju
dne 25. maja 1939. oh 10. uri dopoldne v Olju-Gaberju v pisarni družbe.
Dnevni red:
1. Poročilo in predlogi upravnega sveta ter njih odobritev.
2. Odobritev računskega zaključka.
3. Poročilo računskih preglednikov.
4. Razpolaganje s čistim dobičkom.
5. Odobritev iiooptacije enega upravnega svetnika.
6. Volitev enega upravnega svetnika v smislu § 20. pravil.
7. Volitev računskih preglednikov za leto 1939. po t? 25. družbenih pravil.
8. Slučajnosti.
Po § 17. daje posest 25 delnic na občnem zboru pravico do enega glasu. Delničarji glasujejo na občnem zboru osebno ali pa po pooblaščencu, čeprav slednji niso delničarji. Ti se morajo s posebnim poverilom izkazati. Pravne osebe in varovanci vršijo pravico .glasovanja po zakonitih zastopnikih.
Da more izvršiti glasovalno pravico, mora delničar najmanj 6 dni pred občnim zborom založili svoje delnice z ne-zapadlimi kuponi vred pri tovarniški blagajni družbe v Celju-Gaberju.
Upravni svet.
Ponatis se ne honorira!
*
1392
Objava.
Izgubil sem spričevalo 11. d razreda drž. realne gimnazije v Ljubljani iz
1.	1926./27. na ime: Elsner Evgen iz Novega Vodmata pri Ljubljani. Proglašam ga za neveljavno.
Elsner Evgen s. r.
*
Objava.
1388
Izgubil sem prometno knjižico štev. 149.928 in jo proglašam za neveljavno,
Kalninov Lovrenc s. r.,
Martinje 39, pošta Petrovče.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. SCUka I« ftiaga	Hredalavnik.: O, Miliatek v Ljubljani.