PRIMORSKI DNEVNIK SPSJtfSi.T"" - Cena 70 lir Leto XXV. SL 235 (7429) TRST, četrtek, 9. oktobra 1969 ZANIMIVE IZJAVE DVEH GOSPODARSKIH MINISTROV Produktivnost je tako visoka da omogoča sprejem delavskih zahtev Colombo meni, da bo zvišanje plač privedlo do povečanja notranje potrošnje, ki je temelj gospodarskega razvoja - Danes se zaključi razprava o zapori najemnin I , — V senatu sta danes govorila ministra Caron in Co- lombo o italijanskem gospodarskem položaju. Minister za proračun ln programiranje Caron je obravnaval gospodarska predvidevanja v prihodnosti, zakladni minister Colombo pa je obrazložil proračun za prihodnje leto in obravnaval svetovni monetarni položaj. Caron je mnenja, da so v bistvu J-dravi temelji italijanskega gospodarskega sistema in da kolikor jim uspelo doseči s sodelovanjem vseh socialnih sil nadzor nad nekaterimi napetostmi, ne bo prišlo do *astoja v razvoju. Obstajajo številni Pozitivni indeksi: v letošnjem letu Se bo nacionalni dohodek povečal za 6,8 odstotka, potrošnja za 7 odstotkov, investicije za 12 odst.; le-tina je dobra in povečanje industrijske proizvodnje bo doseglo o-«og 8 odstotkov. Ni pa vse tako optimistično in Je minister Caron morali priznati, da je prišlo do zastoja glede zaposlitve in do zvišanja zaposlitve v industriji, istočasno pa do zmanj-Sanja zaposlitve na splošno, kar odgovarja določenim težavam gospodarskega razvoja. Za rešitev te-8a vprašaja je treba pospešiti napredek Juga. Glede cen in plač je minister dejal, da je v prvih osmih me-sooih prišlo do zvišanja cen za 2.7 odstotka, glede plač pa je Podčrtal: «V zadnjih letih je pri-§lo do takega napredka produktivnosti, da dopušča vse možnosti Blede zahtev delavcev«. Nato je Caron govoril o programiranju in o načrtu 1971-1975, bo moral temeljiti na zaključ teh prvega petletnega načrta. Na vsak način je prvi načrt dokazal svojo uspešnost. Poleg tega pa je naraščanje narodnega dohodka višje, kot ga je predvideval načrt, s čimer je dokazano osnovno načelo, da dolgoročni gospodarski naprti ne predstavljajo zavoro, temveč pospeševanje gospodarskega ra-avoja. Minister Colombo je obrazložil gospodarski razvoj in v tej zvezi tudi ponovil nekatere sklepe, id so jih sprejele pretekle vlade, zato da preprečijo slabo konjunkturo juhja 1968 in da podpro notranjo Potrošnjo. Proračun za prihodnje Ho predvideva visoke izdatke vendar v okviru zakonov, ki jih je odobril parlament za gospodarski napredek in za preuredbe izdatkov v socialne sivrhe. V prihodnjem letu je predvideno, da bodo dohodki dosegli 1.239 milijard hr (ali 12,7 odstotka več kot letos). Izdatki pa bodo dosegli 12.825 milijard lir (ali 12,3 odstotka več kot letos). Deficit je v nominalno sicer visok, vendar pa gre za pomembna kritja kredltne-ga značaja in za razne pasivne Postavke. Zaradi tega tudi ne bi smolo priti do zaskrbljenosti glede monetarne stabilnosti. Obstaja aktivna plačilna bilanca te notranje cene so dovolj stabilne, kar priča, da notranji gospodarski sistem še nima možnosti, da bi v celoti izkoristil vse rezerve, ki jdb proizvaja. Zaradi tega je naloga države, da reši nekatera bistvena vprašanja in med njimi predvsem vprašanje zaposlitve, ter gospodarskega uravnoveša nja teritorialnega značaja in da se nato ustrezno izkoristijo večje možnosti javnih izdatkov. Minister je zaključil: ((Prepričan tem, da obstaja dovolj prostora m ustrezna pogajanja, ki bodo zadovoljila delavce, d« bodo lahko Pnimemo sodelovali pri uspehih ra-z voj a in da se s tem ne bo razbilo sorazmerje med stroški in dohodki podjetij. Poleg tega sem Prav tako prepričan, da zvišanje Plač pomeni povečanje notranjega Povpraševanja, kd predstavlja ponovno sredstvo za nadaljnji razvoj«. Minister je nato dejal, da je odgovornost vlade, da najde primerno stično točko med raznimi težnjami v zvezi s pogajanji o de-tevnih pogodbah in to v odnosu db treh ciljev: zvišanje nacionalnega dohodka, obramba kupne mo-okrepitev investicij zato, da se teilša zaposlitev. V poslanski zbornici se Je nadaljevala razprava o zaporah stanovanjskih najemnin in so odo-brili zakonski predlog do 7. člena. Predvideno je, da bodo razpravo Hrpaii jutri in da bodo jutri tudi Zakon dokončno sprejeli. Danes je bila v Termiju splošna stevka, ki so jo proglasile vse H sindikalne organizacije v zaščito Plač, proti naraščanju najemnin in v Podporo delavcem, kd se bore ** obnovitev delovnih pogodb. Vsedržavne organizacije kovinarjev so sklenile, da bo 16. oktobra J' Neaplju splošna manifestacija kovdiniarjev Juga, kot je bila pretekli teden v Turinu. Vse tri sindikalne organizacije Uslužbencev ENEL so prekinite 48-Urno stavko, ker so se pričeli ob Posredovanju podtajnika za delo Rampe razgovori glede socialnega te zdravstvenega sodelovanja. Danes so se pričeli razgovori glejte obnovitve delovne pogodbe grad-Demiih delavcev. Colombo je nato govoril o sve-tevnem monetarnem položaju in je Ugotovil, da prihaja do težav zata-® splošnih dntflariionističmih teženj te še zlasti zaradi inflacije, ki Prevladuje v ZDA. Podrobneje je obrazložil razgovore, kd jih je imel zasedanju mednarodnega mone- tarnega fonda, kjer so se dogovorili o ustanovitvi posebnega sistema novega denarja, pri čemer bo Italija prejela po 1970 letu nekaj preko 100 milijonov dblarjev. Na tem zasedanju so tudi soglasno ugotovili, da je resnična rešitev monetarnih vprašanj v uskladitvi odnosov med ponudbo in povpraševanjem in v splošnem uravnovešanju te politike. Glede mobilnega denarja se je Colombo omejil na ugotovitev, da je treba upoštevati, da predstavljajo zadnji sklepi Bonna «najmanjšo od možnih škod«, čeprav bi bito bolje, da bi takoj uveljavili novo valutno razmerje. Jutri se bo nadaljevala razprava o mednarodnem valutnem položaju. Sestanek predsedstva sveta sindikatov SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Predsedstvo sveta sindikatov Jugoslavije je na današnji seji razpravljalo o pojavih prekinitve dela (stavki). Smoter sestanka je bil analizirati ta družbeni pojav in zavzeti skupno stališče, ki naj služi kot osnova za akcije sindikalnih organizacij v podjetnih. člani sveta so bili v glavnem enotni v ocenitvi vzrokov prekinitve dela. Glede praktičnega odnosa sindikata do stavke pa so bila mišljenja različna. Udeleženci v razpravi so ugotovili, da prekinitve dela v osnovi nimajo antiso-cialističnega značaja, kajti delavci včasih nastopajo proti negativnim pojavom v družbenem razvoju. Predsednika republiškega sveta sindikatov Bosne in Hercegovine ter Slovenije sta poudarila, da bi morali sindikati, kot nezdružljivi del samoupravljanja obsoditi stavke. Po mišljenju predsednika republiškega sveta sindikata Bosne in Hercegovine se morajo analizirati vzroki stavk in poklicati na odgovornost posameznike in organe, ki so zanje krivi. Predsednik republiškega sveta sindikatov Slovenije Kropušek je dejal, da je samoupravljanje edina pravilna pot reševanja nasprotij in da se mora sindikat distancirati od stavk. Po mišljenju predsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Duša- na Petroviča se stavka načeloma ne more sprejeti kot metoda za reševanje nasprotij, mora pa se zgraditi takšen sistem, ki bo omogočil, da se nasprotja rešujejo z samoupravnim dogvorom. Na seji so izvolili komisijo, ki bo formulirala stališča o tem vprašanju in jih predložila v sprejem na bodoči seji predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. B. B. Vasilij Kuznjecov na pogajanja s Kitajci? MOSKVA, 8. — Iz dobro obveščenih krogov v sovjetski prestolnici se je razširila vest, da bo sovjetsko delegacijo na pogajanjih s Kitajci za rešitev obmejnega spora vodil Vasilij Kuznjecov, uradni namestnik sovjetskega zunanjega mi- nistra, dejansko pa najspretnejši sovjetski diplomat, ki ga Moskva izkorišča v najbolj kočljivih in resnih zadevah. Tako je Kuznjecov šel v ZDA v letu 1962, ko je izbruhnila kubanska kriza, v lanskem poletju pa je krpal sovjetsko - češkoslovaške odnose po vdoru čet varšavske peterice. Imenovanje Vasilija Kuznjecova na mesto šefa delegacije, ki se bo pogajala s Kitajci, dokazuje dobro voljo, ki vlada v Kremlju, in zunanji opazovalci ne izključujejo, da bi v primeru ugodnega začetka pogajanj ne nastopil v drugi fazi sam zunanji minister Andrej A. Gromi-ko. Kitajci so medtem preko tiska in pekinškega radia predložili SZ, naj bi se med pogajanji sovjetske in kitajske čete umaknile od meja in spornih področij. Britanski notranji minister prispel v Severno Irsko LONDON, 8. — Britanski notranji minister Callaghan je prispel danes zvečer v Belfast. To je že drugi obisk londonskega notranjega ministra v Severni Irski po velikih incidentih preteklega avgusta. Takoj po prihodu na letališče v Belfastu, kjer ga je sprejel severnoirski predsednik vlade Chichester, je imel Callaghan tiskovno konferenco, na kateri je poudaril, da je «treba čimprej aretirati in postaviti pred sodišče vse razgrajače«, ker v nasprotnem primeru prebivalstvo Severne Irske ne bo imelo miru. «Pred nami imamo skupinice manjšine prebivalstva — protestantov in katoličanov — je poudaril Callaghan, ki želijo, da bi naši napori propadli.« Minister je izrazil prepričanje, da bo oblast to preprečila. Že sinoči se je britanski notranji minister sestal s predstavniki severnoirske vlade, v prihodnjih dneh pa bo obiskal še nekatere druge kraje v Severni Irski. Sinoči je britansko poveljstvo sklenilo, da bodo agenti vojaške policije neoboroženi nadzorovali katoliške mestne predele v Belfastu. Ta sklep vojaških oblasti, poročajo iz Londona, so katoličani sprejeli z zadovoljstvom, ker ne marajo videti v svojih krajih članov severnoirske policije, ki je sestavljena izključno iz protestantov. SESTANEK MED PREDSTAVNIKI ZIS IN IS SRS ........................Hlinil.mm............mmiimmi NADALJUJE SE ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA Velika večina PSI zagovarja novo, konstruktivno politiko Nenni je branil staro vladno formulo • Lombardi o stvarnih socialnih in gospodarskih odnosih v Italiji RIM, 8. — Centralni komite socialistične stranke danes ni zaključil dela, ker je prišlo do zelo ostrih notranjih stališč glede osnovne usmeritve. Prišlo je do diametralno nasprotnih govorov med predstavnikom levice Lombardijeni in sedaj že nekako uradnim predstavnikom desn'ce Nennijem, pri čemer se že kažejo osnovni obrisi, da bo velika večina CK PSI podprla stališča tajnika stranke De Martina s katerim se v bistvu strinja tudi levica stranke. Na zasedanju centralnega komi- *■—.------------------ teja PSI je obstajalo precejšnje za- Hejye- nimanje za govor Nennija, saj gre za enega izmed najvidnejših predstavnikov socialistične stranke in tudi za enega izmed tvorcev socialističnega združevanja. Nenni je glede tega bistvenega vprašanja ponovil svoje mnenje, da je bi) razkol nepotreben. Kot dokaz v tej zvezi je navedel uspehe nemških socialdemokratov, obnovo v britanski laburistični partiji in položaj na švedskem, kjer naj bi imele tamkajšnje socialistične stranke po Nennijevem mnenju izredno zaslugo, da so preprečile utrditev komunističnih partij, ki bi bile sposobne vplivati na delavsko gibanje in na javno živ- ....... SKLEP ZAHODNONEMŠKE VLADE Ukinite* pristojbine no izroz blago Ukrep je začasen in bo veljal do 30. novembra BONN, 8. — Danes se je sestala parlamentarna skupina zahodno-nemške liberalne stranke. Po sestanku je predsednik skupine Wolf-gang Mischnik sporočil, da bodo dobili liberalci v novi koalicijski vladi tri ministrska mesta: Walt er Schell zunanji minister, Hans Die-ter Genscher notranji minister in Josef Ertl minister za kmetijstvo. Poleg tega je sporočil, da se trije predstavniki konservativnega krila liberalne stranke niso udeležili seje. V ponedeljek se bodo socialdemokrati in liberalci poonvno sestali ter določili število državnih podtajnikov. Danes se je sestala zahodnonem-ška vlada, ki je sklenila ukiniti šti-riodstotno pristojbino na izvoz in ustrezno štiriodstotno nagrado na uvoz blaga iz tujine. Ukrep je začasen in bo veljal do 30. novembra ter bo stopil v veljavo takoj ko bo zahodnonemška vlada obvestila o tem ostale članice EGS. Minister za gospodarstvo Schiller je na tiskovni konferenci izjavil, da bo nova zahodnonemška vlada sprejela dokončne sklepe o vprašanju vrednosti marke do 30. novembra. Sklep, ki ga je odobrila zahodnonemška vlada z večino glasov demokristjanskih ministrov ne zadovoljuje socialdemokrate, ki menijo, da bi moral biti ta ukrep sprejet skupno z uradno revalvacijo marke. Po mnenju ministra Schillerja bi bila to «odlična rešitev*. Podpredsednik zahodnonemškega e-misijskega zavoda Emminger, ki je tudi načelnik evropske komisije za valutna vprašanja, je že stopil v stik z oblastmi EGS v Bruslju, da določijo datum sestanka med članicami EGS za posvetovanje v zvezi s sprejetimi ukrepi. V Strasburgu je danes izvršna komisija EGS pooblastila nemško vlado, da lahko uveljavi 5-odstotni davek na uvoz kmetijskih pridelkov, za katere Zah. Nemčija že uveljavlja podporno ceno v skladu s pravili EGS. Poleg tega bo Zah. Nemčija lahko dala izredno podpo- ro svojim pridelovalcem, ki bodo izvozili v tretje države omenjene kmetijske pridelke. To pooblastilo velja do dneva, ko bo Zah. Nemčija uradno določila novo pariteto marke. Kongres britanske konzervativne stranke LONDON, 8. — V Brightonu se je diames začel redind kongres britanske konzervativne stranke. Današnja razprava je bila po večini posvečena problemom obrambe. Govor je bil tudi o strankini strategiji na prihodnjih volitvah. Nenni je večkrat izrecno pohvalil nemške socialdemokrate, ki naj bi imeli veliko zaslugo, da so se odločili za cveliko koalicijo* in (Ja od takrat niso nikoli več razpravljali o tem vrašanju. Vladna kriza je — vedno po mnenju Nennija — bila povzročena prav v trenutku, ko naj bi vlada delovala v skladu s potrebami in ko so se rane levega centra že zacelile. V tej zvezi je bil Nenni nekoliko meglen in je ponovil svoje že stare teze o nevarnosti desničarskih sil in «bloka reda*. Nenni trdi, da De Martino ni odgovoril na vprašanja ustanavljanja organske vlade in da je pristal, da se vse prepusti demokristjanom do spomladanskih upravnih volitev. V tej zvezi meni, da je treba podpreti pobudo republikancev, da naj bi prišlo do tristrankega sestanka med PRI, PSI in PSU in na katerem naj bi skušali obnoviti sodelovanje med temi strankami, kar pa je včeraj v bistvu zavrnil De Martino. Nenni se strinja z De Martinom, da je težavno obnoviti levi center, istočasno pa je diametralno nasprotnega mnenja o razlogih. De Marti-no ,ie včeraJ obsodil socialdemokrate in njih ostri protikomunizem, danes pa Nenni vztraja, da nastajajo bistvene težave, ker se govori o «razširitvi večine* in to na način, ki je epovsem izven stvarnosti*. V tej zvezi Nenni ponavlja teze, ki jih širi buržoazni tisk, češ da je prišlo glede odnosov do komunistov do czrnede*. Lombardi je na dopoldanskem zasedanju CK odločno zavrnil stališča Nennija in dejal, da je prišlo do razkola v stranki «z zavezanimi očmi*, vendar to prav zaradi tega, ker je prišlo po Nennijevi zaslugi tudi do združitve «z zavezanimi očmi*. Združitev se je kmalu izkazala za neuspeh in vzporedno je šlo tudi za neuspeh politike levega centra, ki je bila v začetku korist- ustrezala spremenjenim odnosom, tako da se je v zadnjih letih oblast velikih gospodarskih skupin povečala, namesto da bi se zmanjšala. Lombardi je zanikal, da bi razbitje socialistične stranke zavrlo reševanje nekaterih vprašanj, češ rovu, aa ,e z razvo uresmee- pritiskom množic' °CCSa PnS,° P<>d nje gospodarske reforme bistveno P °m mnozlc- izpolnjevati in izgrajevati meha- Razpravljali so o aktualnem gospodarskem in poli tirnem položaju V razpravi so ugotovili, da se programske usmeritve zveznega in republiškega izvršnega sveta skladajo v vseh bistvenih vprašanjih (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 8. — Danes so bili v Ljubljani pogovori o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih med predstavniki zveznega izvršnega sveta Jugoslavije in republiškega sveta Slovenije. Pogovore sta vodila predsednika ustreznih svetov Mitja Ribičič in Stane Kavčič. Pogovorov so se udeležili tudi član zveznega izvršnega sveta Marko Bulc, zvezni sekretar za finance Janko Smole in direktor zveznega zavoda za plan dr. Rihard Štainer. Z republiške strani pa podpredsednika izvršnega sveta dr. France Hoče- var in Vinko Hafner, člana izvršnega sveta Rino Simoneti in Jožko Štrukelj ter sekretar izvršnega sveta Franjo Turk. Uradno poročilo o pogovorih pravi, da so v uvodu predsedniki odborov izvršnega sveta Slovenije podali pregled stanja problemov in načrtov. Predstavniki zveznega izvršnega sveta pa so govorili o rezultatih izvajanja gospodarske reforme v tekočem letu in še o gospodarskih odnosih s tujino ter o temeljih gospodarske politike v letu 1970, kakor tudi o pripravah za izdelavo srednjeročnega plana gospodarskega razvoja Jugoslavije. V razpravi so ugotovili, da se programske usmeritve zveznega in republiškega izvršnega sveta skladajo v vseh bistvenih vprašanjih. Poudarili so, da je poleg nadaljnjega procesa decentralizacije potrebno na vseh ravneh tudi na ravni federacije uresničiti samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje o vseh aktualnih vprašanjih družbenega življenja. Predstavniki republiškega izvršnega sveta so v celoti podprli stališče zveznega izvršnega sveta glede vrste vprašanj s področja gospodarstva posebno še kar zadeva vprašanje nelikvidnosti. Prav tako so podprli tudi stališče gleae vsklajeno-sti politike nadaljnjega razvoja nerazvitih območij, ki jo ne gre omejevati le na vprašanje sredstev, temveč zahteva polno zavzetosti celotne jugoslovanske skupnosti na njen uspeh. V nadaljevanju pogovorov so ugotovili, da je za razvoj in uresniče- pritiskom množic, Nennijev govor je Lombardi ocenil kot dolgočasne izjave, ki se nanašajo izključno na vladno aritmetiko, pri čemer se v celoti opuščajo ob strani resna vprašanja odnosov v državi. V resnici pa je treba izhajati iz tega okvira in je tudi samo v okviru stvarnih socialnih odnosov mogoče govoriti o vladnih rešitvah. Predstavnik levice v PSI je kritiziral samo tisti del De Martinovih izjav, ki se nanaša na zunanjo politiko, češ da «gre za šibka stališča* in da PSI ni rekla, kaj bo sama naredila glede zunanjepolitičnih vprašanj. nizem tržnega gospodarstva z vsemi posledicami. Hkrati pa je potrebno postopno posvetiti več pozornosti tudi sistemskemu prilagajanju drugih področij družbene dejavnosti. Izvajanje družbene reforme prehaja sedaj v obdobje, so ugotovili, ko je v osnovi preseženi etatizem treba nadomestiti s smotrnejšim in odločnejšim izgrajevanjem mehanizma samoupravnega dogovarjanja. Poudarili so, da je treba nadaljevati politiko uravnotežene gospodarske rasti ter krepitve reprodukcijske sposobnosti samega gospodarstva. Za dosego teh ciljev pa ni dovolj le dograjevanje sistema, am- pak predvsem boljša organiziranost gospodarstva. Razprava je posegla tudi na področje notranje in zunanjepolitičnih ter drugih vprašanj, pri čemer so ugotovili potrebo, da republike postanejo vse bolj aktiven dejavnik pri oblikovanju ter izvajanju vseh vidikov notranje in zunanje politike vključno tudi kadrovsko vprašanje. Poudarili so tudi nujnost večje udeležbe republik v pospešeni modernizaciji državne uprave v federaciji, carinski službi in podobno. DRAGO KOŠMRU Schumann danes v Moskvi MOSKVA, 8. — Jutri prispe na uradni obisk v Moskvo zunanji minister Maurice Schumann. V Sovjetski zvezd se bo zadržal do torka. List idzivestja« poudarja, da je to prvič, po obisku generala de Gaiuila, da pride uradno v Sovjetsko zvezo predstavnik francoske vlade. •iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiutiiimiiiiiiiiimiiiiiitiniiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiniuiimiM POLOŽAJ V FRANCUI Povišana obrestna mera od 7 na 8 odstotkov Na seji vlade so odobrili proračun za leto 1970 PARIZ, 8. — Glavni svet francoske narodne banke je na izredni seji sklenil povišati obrestno mero od 7 na 8 odstotkov. To je najvašja obrestna mera do sedaj dosežena v Franciji, hkrati pa ena najvišjih na svetu. Samo Danska je zadnjič povišala obrestno mero na 9 odstotkov. Na francoski ravni so še Velika Britanija in Kanada. še do tretjega julija lam je znašala obrestna mera v Franciji komaj 3,5 odstotka, ko je bila tedaj povišana na 5 odstotkov, 12. novembra 1968 je francoska narodna banka povišala obrestno mero od 5 odst. na 6 odstotkov, 13. junija letos pa od 6 na 7 odstotkov. To pomeni, da se je obrestna mora v Franciji v dobrem letu dni več kot podvojila. Danes je bila seja francoske vlade, na kateri so odobrili proračun za leto 1970, ki bo kmalu predložen v razpravo in odobritev parlamentu. Proračun za prihodnje teto predvideva »simbolični prebitek« 95 milijonov frankov, medtem ko je bil letošnji proračun izredno pasiven. Predvideni izdatki za prihodnje leto znašajo 159.885 milijonov frankov, dohodki pa 159.950 milijonov frankov. Za prihodnje ititiiimiiiU!miiiimiiiiiiMmiiiiiiiiiiiHimfiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiii||||||||||,|,„„|,l|,,ll,l,„„l„lllllllllllllllllllll„ll„llll)IIMn|M|t|||||||)|||||||||||||mm|||||m|mmm NA ZASEDANJU GENERALNE SKUPŠČINE OZN Zunanji minister Moro o glavnih smernicah in načelih italijanske zunanje politike Ugodna ocena obiska v SFRJ: «Meje med Italijo in Jugoslavijo praktično ni» Stališče do Srednjega vzhoda in Vietnama - Potreba po utrditvi OZN NEW YORK, 8. — Na 24. za. sedanju generalne skupščine OZN je italijanski zunanji minister Al-do Moro orisal danes glavne smernice ln temeljna načela italijanske zunanje politike. Minister se je dotaknil vseh največjih med. narodnih problemov ter je posebno pažnjo posvetil vprašanju u-trditve te mednarodne organizacije. Maro je na začetku dejal, da Je treba ustvariti novo in boljše ozračje v mednarodnih odnosih. Treba je v odprtem vzdušju reše- vati probleme, kd so vzrok za iona za Italijo, postopoma pa ni več čttve in spore ter graditi bodočnost Mladi Avstralec Michael Roban Pred sodiščem v Jerugaletpu pod obtožbo, da Je zažgal mošejo Al Aqsa na vzajemnem spoštovanju, na zaupanju in na sodelovanju med narodi. »Prihajam iz Jugoslavije, je dejal v tej zvezi zunanji minister, kamor sem Imel čast pospremiti predsednika italijanske republike na u. radnem obisku pri predsedniku Titu Ta obisk pomeni pečat odličnih odnosov, ki so se v povojnih letih razvili med sosednima državama, med sosednima narodoma, ki sta znala dati prednost lastnim resničnim interesom pred očitki in zamerami, ki so jih povzročili spo. ri v preteklosti, med narodoma, ki sedaj uživata sadove zaupljivega sodelovanja. Med Jugoslavijo in Italijo, je še dejal Mbro, praktično ni meje. Ta meja je odprta tisočerim vsakodnevnim prehodom blaga, ljudi in idej, v eno ln drugo smer. Mir vlada na obeh bregovih Jadranskega morja.« Italijanski zunanji minister je dalje go ■orli o dobrih odnosih s sosedno Avstrijo ter v tej zvezi omenil možnost Skorajšnje rešitve gomjepoadiškega problema. Moro Je dalje trdil, da bi morala ista vodja .po miru, ki preveva odnose med Italijo in dvema sosednima državama, navdihovati tudi vlade v Evropi, na Srednjem vzhodu, na azijskem Jugovzhodu, v Afriki, v Latinski Ameriki in povsod, kjer prihaja često tudi do krvavih sporov med državami ln v notranjosti držav. Pred grožnjo pogube, je dejal minister, obstaja samo ena alter-nartiva: ustvariti trajne pogoje za mir. se pravi uresničiti taJk mlT, v katerem bd ne samo vojaške ln poltlčne krize temveč tudi vsi bistveni problemi modernega sveta utegnili najti ustrezno rešitev. Kot smo omenili, je Moro posebno poudaril potrebo po poveča-nlu učinkovitosti In utrditvi organizacije združenih narodov. Minister 1e orisal dokument, ki ga je v tej zvezi pripravila ltalilanska vlada v odgovor na povabilo, ki leto predvideva proračun povečanje izdatkov za 6,2 odstotka v primerjavi z letošnjim letom. Poleg tega proračun predvideva, da se bodo cene v prihodnjem letu povišale največ za 3,9 odstotka, da se bo družinska potrošnja povišala za 3,5 odstotka, hkrati pa da se bo Izvoz povečal za 13,6 odstotka, uvoa pa samo za 3 odstotke. V poglavju o dohodkih imajo levji delež dohodki od davkov, ki so v primerjavi z letošnjim letom mnogo višji. Do sedaj vlada Se ni pojasnila, ali gre pri tem za povišanje davkov, ali pa za nov način davčnega izterjevanja. Za omejitev’ izdatkov je vlada črtala nekatere dolgoročne stroške, predvsem pa velike naložbe za Javna dela, delno pa tudi vojaške stroške. Poleg tega je zmanjšala za 400 milijonov frankov tudi državno pomoč podržavljenim podjetjem. Na seji vlade je govoril predsednik republike Pompidou, ki i« poudaril, da bo Francija odločno nadaljevala začrtano politiko v pogledu uresničitve evropske gospodarske skupnosti, kakor tudi glede ozdravitve francoskega gospodarstva. Pompidou je zavrnil razr.e kritike in obsodil vse tiste «dobro obveščene kroge«, ki postavljajo v dvom sklepe francoske vlade. Po seji vlade je njen glasnik Leo Hamon poudaril, da nedavni razgovori v Bruslju in Luksemburgu jasno dokazujejo dobro voljo Francije do spoštovanja obveznosti, ki jih ima do evropske gospodarske skupnosti ter željo, da se gospodarska skupnost še bolj utrdi. Ha mon je nato izjavil, da je Pompidou na soji vlade poudaril pravilnost politike nove francoske vlade, ki je takoj po volitvah sklj-nU& razvrednotiti frank. Pravilnost tega sklepa, je dejal Pompidou, se kaže tudi v sedanjih vprašanjih, ki nastajajo v zvezi z ra-valvacijo nemške marke. ga Je generalni tajnik poslal državam članicam v pričakovanju 28. obletnice organizacije. Minister je v tej zvezi tudi izrazil željo, da bi bil kmalu rešen problem kitajskega predstavništva v OZN. Italijanski zunanji minister je nato govoril o stališču rimske vlade do sporov, ki so sedaj v teku v različnih delih sveta. Glede Srednjega vzhoda je podprl resolucijo varnostnega sveta OZN tz 22. novembra 1967. meditam ko je odbil možnost rešitve, ki bi jo hoteli od zunaj vsiliti državam, ki so suverene ln ki jim je pri srcu lastna neodvisnost. V tej zvezi je tudi omenil potrebo po rešitvi problema palestinskih beguncev, katerim Je treba vrniti, je dejal, zaupanje v življenje in v mednarodno pravičnost. Glede vojne v Vietnamu Je Moro dejal, da bi bilo treba prebival, stvu tega področja zagotoviti pogoje, v katerih bi lahko svobodno Izbiralo lastno usodo brez zunanjih vmešavanj in pritiskov. Dejal je tudi, da so pariška pogajanja, čeprav niso doslej dala zadovoljivih sadov, edino sredstvo za ponovno vzpostavitev miru na tem področju. Končno je minister govoril še o problemu miru ln varnosti v Ev. ropi ter o odnosih z vzhodnimi državami. Dejal je, da želi Italija še naprej iskati stične točke s temi državami za pravično rešitev največjih odprtih problemov in v prvi vrsti bistvenega problema Nemčije. Po svojem nastopu Je v generalni skupščini, ki je žel skoraj soglasno odobravanje prisotnih delegatov, se Je minister Moro sestal z generalnim tajnikom OZN U Tantom, s katerim se je razgovoril o nalvečjiih mednarodnih problemih in v prvi vrsti o Srednjem vzhodu. Srednji vzhod je bil tudi osrednja tema razgovorov, ki jih je Imel pozneje Moro s posebnim odorvdanlkam OZN Gunnar Jem Jarrlngom. Kairo vztraja pri «rodoški formuli» KAIRO, 8. — Z namenom, da bi omogočila uveljavitev resolucije varnostnega sveta OZN iz 22. novembra 1967, je ZAR pripravljena sprejeti tako imenovano «rodoško formulo*, ki pa naj izključuje neposredna pogajanja z Izraelom. Tako je danes izjavil novi glasnik kairske vlade Esmat Abdel Meguid na svoji prvi tiskovni konferenci. Kairska vlada je torej uradno potrdila izjave, ki jih je dal zunanji minister Riad v New Yorku. Kot je znano, so «rodoško formulo* uporabili prvič leta 1949, ko so pogajanja med Egipčani in Izraelci potekala s posredovanjem Ralpha Buncha, ne da bi prišlo do direktnih stikov med pogajalci. Sedanji posredovalec bi bil odposlanec OZN Gunnar Jarring, čigar misijo ZAR po izjavah glasnika v celoti podpira. Glasnik je tudi potrdil, da ZAR ne postavlja umika izraelskih čet iz zasedenih ozemelj kot prvi pogoj za začetek razgovorov* Meguid je posebno poudaril, da ostaja stališče kairske vlade nespremenjeno: «Mi odvračamo, je dejal, vsakršna neposredna pogajanja z Izraelom, podpiramo pa zopetno vzpostavitev stikov med poslanikom Jarringom in zainteresiranimi stranmi za uveljavitev resolucije varnostnega sveta OZN.* če se torej na diplomatskem področju odpirajo nove možnosti za rešitev spora, ostaja vojaški položaj na Srednjem vzhodu izredno napet. Tudi danes so bili na dnevnem redu številni incidenti med Izraelci in Arabci, medtem ko so izraelska letala ponovno bombardirala jordansko ozemlje. V dveh zaporednih napadih so letala obstreljevala področje FJ1 Shallalah, južno od mesta Ramtha ter povzročila dva mrtva in tri ranjence med civilnim prebivalstvom. 9. oktobra 1969 F k, Vm S POMOČJO ITALIJANOV SPORAZUMNO I BUŠKIM OSVOBODILNIM GIBANJEMI ZARADI STAVKE MESTNIH POLICAJEV IN GASILCEV Beg bivšega ministra Milonasa Qva mrtYar ]g roparskih napadov iz konti nacije na otoku Amorgos jn vandalsko opustošenje trgovin S posebnim zakonom je vlada prisilila stavkujoče, da so se vrnili na delo Pri osvoboditvi je sodeloval tudi novinar tednika «L'Espresso» Mario Stialoja RIM, 8. — Tednik «L’Es,presso» se odpeljal z jahto svobodi na-1 poskusa posadke mtoolovca «Uller», V V initrifcvti Stavttcd oh lavi J iUa- snrod Ida dlvisne na oovrši e orecejšnilo sproti. V intervjuju tedniku Je bivši minister izjavil, da so ga konti-niraii, ker so polkovniki vedeii, da ne bo nikoli pristal na diktatorski rečdm. Milonas pravi, da bi se morali vsi Grki združiltd v borbi proti diktaturi. Njegov oilj je ustanoviti v Grčiji moderno socialistično stranko. Po 25 mesecih hišnega pripora Novinar Reuterja A. Grey bo danes zapustil Kitajsko LONDON, 8. — «Fonedgn Office« je Javil, da bo dopisnik. Reuterja v Pekingu Anthany Orey, ki je bil 25 mesecev v hišnem priporu, zapustit jutri Kitajsko. Grey se bo s kiitajekinn letalom odpeljal v Šanghaj, odkoder bo s pakistanskih letalom odpotoval domov. Ni znano, kdaj bo prisipel v London, bo v jutrišnji številki objavil članek o osvoboditvi grškega ministra za vzgojo v Paipandireujevi vladi Georgija Milonasa, ki ga je sedanji palkovniški diktatorska režim pred 14 meseci komfindiral na majhnem otoku Amorgos. Pobeg je or-fanmralo pet Italijanov, med katerimi je bil novinar tednika «Lo SJspresso« Mario Scialoja. Kako je prišlo do osvoboditve Milonasa? Scialoja v svojem članku pripoveduje, da je prispel na Amorgos s tremi italijanskimi prijatelji, Anno, univerzitetnim asistentom Giamcarbom, odvetnikom Lorenzem in z grškim prijateljem. Ze prej so pripadniki grškega odporniškega gibanja uredili sestanek z Milonasom v edini gostilnici vasice Hore., kjer se je bivši grški minister hranil. Tistega dne je Mi-lonas prišel nekoliko kasneje h kosilu, a je takoj opazil knjigo Eriča Goldmamna o predsedniku Johnsonu z vidnimi čmo - rdečim; pbatndcamd, kar je bil znak, da je v prisotnosti njegovih osvoboditeljev. Ker pa je grška policija strogo pazila na italijanske turiste, ti niso izmenjali niitd pogleda s političnim pripornikom, ki bi se mami, kot dogovorjeno, vkrcati na njihovo jadrnico v nočnih urah na samotnem delu južnega področja otoka. Do osvoboditve bi moralo priti nekaj dni prej, vendar so imeli Italijani smolo. Ko so na predlog predstavnikov grškega osvobodilnega gibanja našli primemo jahto, ki jo je upravljal univerzitetni študent in pomorski kapitan Garlo. so imeli okvaro in nato so se morali boriti s slabim vremenom Po odhodu 14. septembra, so se zavedli, da je todil jambor ztomijeii Zopet popravila in končno 18. odhod ter 22. istega meseca prihod na majhen otok južno od Krfa, kjer so se morali zaradi ponovne okvare ustaviti celih pet dni. Končno se jim je le posrečilo rešiti Milonasa, ki je svojo prisotnost nakazal z baterijo. Ko je bivši minister stopil na jahto je vse pozdravil v francoščini; «Bon-sodr, mes amis« jim je rekel in ........................................................................mi da dvigne na površje precejšnjo količino likerjev, ki so Jih prejšnji teden vrgli na dno nekega fjorda severnega dala Norveške. Ze junija so obtožili posadke norveških vojnih ladij, da se ba-vljo s tihotapstvom alkoholnih pijač in cigaret. Policija meni, da so z norveškimi vojnimi ladjami vtihotapili na Norveško nad 3000 steklenic likerjev, 2800 steklenic piva In nad sedem milijonov cigaret. O zadevi je v teku preiskava. ZARADI NALIVOV IN POPLAV V Tuniziji veliko škode in številne smrtne žrtve TUNIS, 8. — Zaradi hudih nalivov in poplav, ki so zajele številne predele Tunizije in še posebej Kalruan, Sususa ln Gafsa, je število smrtnih žrtev narastlo na 425. Brez streh je oeta/lo 93.000 oseb, podivjane vode pa so uničile 32.000 stanovanj, v glavnem v barakah ali revnih hišah. Zaradi novih nalivov se je položaj še poslabšal. Vojska, gasilci in pripadniki nacionalne straže skušajo nuditi ogroženemu prebivalstvu vso potrebno pomoč. ZARADI TIHOTAPSTVA Norveške vojne ladje brez alkohola OSLO, 8. — Prvič v 90 letih njihovega obstoja na norveških vojnih ladjah ne bodo smeli imeti alkoholnih piljač. Tako je odredil poveljnik vojne mornarice zaradi VČERAJ V LOVRANU Srečanje filmskih ustvarjalcev Italije in Jugoslavije REKA, S. — S predvajanjem filma vMarcello Mascherini», ki ga je režiral Mario Volpi, se je pričelo danes v Lovranu prvo srečanje filmskih ustvarjalcev Jugoslavije in Italije, ki ga je s sodelovanjem turističnega društva v Lovranu organiziral književni časopis «La Batana» z Reke. Na sestanku, ki bo trajal štiri dni, bo okrog 40 znanih režiserjev, kritikov in drugih filmskih delavcev iz Italije in Jugoslavije razpravljalo o temi «Film, kot vest družbe«. Uvodno poročilo bosta imela italijanski kri. tik in eseist Guido Aristarco m kritik «Komunista» Slobodan Novakovič. Med srečanjem bodo predvajali več filmov z osnovno temo sestanka. MONTREAL, 8. — Agenti mon trealske mestne policije in gasilci so že precej časa zahtevali izboljšanje življenjskih razmer. Ker pa so naleteli na gluha ušesa, so se končno odločili in stopili v stavko. Najprej policaji in nato še gasilci. To njihovo protestno akcijo so izkoristili kriminalci in ničvredneži: v kratkem so v samem Montrealu zabeležili 2 mrtva, številna vandalska dejanja mladih tepi sto v, ki so izbijali izložbena okna in kradli od televizijskih aparatov pa do oblačil, vsaj 19 roparskih napadov oboroženih ljudi in kakih 10 vlomov v banke. Zaradi nevzdržnega položaja, ki se je vedno bolj slabšal, je pokrajinski parlament Quebeca izglasoval nujni zakon, ki je predvideva! globo od 25 do 100 kanadskih dolarjev za vsak dan stavke in tudi zaporno kazen za policaje, ki bi se ne vrnili do polnoči v službo. Istočasno je bila vojska pripravljena, aa prevzame nadzorstvo nad mestom in nekaj odredov je tudi prišlo na pomoč quebeški policiji in •»rdečim suknjičem«, to je kanadski kraljevski policiji na konjih. Prebivalstvo je bilo v strahu, saj vsako leto zabeležijo v Montrealu najvišjo število ropov. In ta pojav se je neverjetno razpasel takoj po stavki policajev. Tatvine so se množile, to- taiko protestirali proti zastarelim predlplscm ln predvsem proti carinskim normam. Eden od šoferjev je izjavil, da hočejo s to akcijo opozoriti vlado in javno mnenje na potrebo po spremembi zakonov din carinskih predipdsov, ki zavirajo promet čez italijanske obmejne prehode. Protestne akcije se je udeležilo nad 80 tovornjakov. Popoldne so šoferji prekinili cestni blok. da nihče ni mogel pomagati oško- mejnim prelazom na ^Brenerj.u ^in dovancem. Na stotine pokvarjencev je tavalo po mestnih ulicah in z dolgimi palicami razbijalo vse, kar jim je prišlo pod roko. Razbijali so izložbena okra, vdirali v hotele in garaže in po opustošenju zadovoljno nadaljevali vandalsko delo drugje. Med drugim so vdrli tudi v trgovino z orožjem, M so jo oplenili. Šoferji taksijev so manifestirali iz solidarnosti s stavkajočimi, vendar so tepisti izkoristili priložnost, zaradi česar je prišlo do hudih spopadov. V montrealskem predmestju so trije priporniki izkoristili zmedo in zbežali iz jetnišnice. Njihov beg je bil že prej pripravljen. Pred jetnišnico jih je čatan avto, katerega je policija ustavila. Dva pripornika so ponovno aretirali, tretji, ki je bil oborožen, pa jim je ušel. Vodstvo sindikata policijskih a-gentov in gasilcev je po izglasovanju zakona pozvalo vse člane, da se vrnejo v službo. In res je bilo poldrugo uro kasneje ?.700 policajev in 2.400 gasilcev zopet na delovnih mestih. Prebivalstvo se je oddahnilo, vandali, roparji, tatovi pa so kar čez noč izginili brez sledu. A. BAHUN: «11 ŽIVLJENJA, DELA IN TRPLJENJA 80-LETNEGA PROLETARCA ANDREJA BAHUNA» V TRSTU od leta 1901 do leta 1919 BOČEN, 8. — Številni tuji in italijanski šoferji tovornjakov so se danes ustavili na cesti pred I Guevare. V TREH DNEH Osmi atentat na urade ZDA v Argentini BUENOS AIRES. 8. — Zažigal-na bomba je močno poškodovala knjižnico USIS (United State Information Service) v Buenos Airesu. Eksplozija je uničila de) naprav, knjige in del čitalnice To Je bil osmi atentat v zadnjih treh dneh proti amerišKim u-radom v argentinskem glavnem mestu. Domnevajo, da so ti atentati demonstrativne akcije ob drugi obletnici smrti kubanskega revoiu clonamega borca Ernesta «Che» Vojne razmere so zahtevale mnogo važnega osebja, skladiščno delavstvo pa ni bilo potrebno, ker ni bilo blagovnega prometa. Zaradi tega so bili vsi tržaški skladiščni delavci v Ljubljani, kolikor niso bili vpoklicani, dodeljeni k vožnji kot takoimenovani zavirači. Med temi sem bil tudi jaz. Ta služba me je silno materialno udarila. Kot skupinovodja sem imel dnevno K. 5,20, kot zavirač pa K. 2.60. Torej moja plača je bila znižana točno za 50 odst. — niti ne računam izgube v «akordu». Razen tega se je vse takoj podražilo za 200 odst. Sorazmerno so bili prizadeti tudi ostali tovariši delavci, ne pa nastavljeno osebje, ki je obdržalo svoje plače neokrnjene. Poleg tega je Južna železnica svojim nastavljenim uslužbencem plačevala po 2 kroni dnevno vojne doklade. Ta nepojmljiva krivica je bila še večja, ker državna železnica svojim delavcem ni znižala plač, ampak jim je še dajala K. 1,50 kot vojno doklado. Južna železnica pa se je pri evakuaciji poslužila nekega reakcionarnega predpisa, ki je najbrž veljal še za časa Marije Terezije, ki je predpisoval, da je treba v primeru izpraznitve železniških postaj: vse osebje pravočasno premestiti v varen kraj; delavce je treba odpustiti, toda službe ne smejo zapustiti, ampak morajo iti tja, kjer bodo potrebni. Na postaji Trst Južna železnica so sklicali en teden pred začetkom vojne z Italijo vse delavce; uradnik Li- Nl MIRU V DIVJEM KURDISTANU Iraška vojska pobila prebivalstvo cele vasi Možje zbežali v hribe, žene in otroci žrtve maščevalnih vojakov ŽENEVA, 8. — Revolucionarni od- , kamor morajo apravUjati ostanke bor Kurdov je z uradnim poročilom, ki ga je objavil -»Tribune de Genove« javil o novem krvavem spopadu med bojevniki kurdskih p e-men in iraškimi četami. Po obvestilu odbora, ki ima svoj sedež v Londonu, so' oddelki iraške vojske iz maščevalnih razlogov pobili vse prebivalce kurdske vasi D.?karta ob reki Azer, ki je v okraju Mossoul v iraškem Kurdistanu. 37 oirok, 2« žensk in 90-lebm starec so se zadušili, ker so iraški vojaKi zažgali pred jamo, kamor so se pred njihovim prihodom zatekli, kup drvi. Neta noseči ženski,_ ki je zr-irrdi go tega dima pribežala iz jame, so vojaki z bajoneti razparali trebuh in jo naita obesili na kol poleg vhoda ob njenem komaj roenem sinčku. Jedi ln podobno, čeprav mestni pometači ne stavkajo, je moč opaziti, posebno v bližini restavracij ln hotelov, precejšnje kupe smeti. Nekatere osebe so zažgale smeti. gasilci pa so morali poseči zaradi nevarnosti hujših požarov. čeprav predstavniki oblasti trdijo, da v Londonu ni nobene nevarnosti epidemij, so se na kupih smeti že pojavila cela krdela podgan. 50 kg. S tmkom nedaleč od Caprija Amaterski ribič ujel morskega psa CAPRI. 8. — Luclo Gairgiullo, ■ čud«_______ mizar iz Anacaprlja, ki se v pro- Izvršoi cdbor kurdske revolucije slfcirn času zabava z ribolovom, je j-vija da ima na razpolago imena, ;f 5 om dogim norveškim trnkom priimke in starost žrtev, ki so vpi-1 Uj0| 20 milj jugozahodno od rta g,rie v seznamu ireških driavlja- 1 Carena na Caprlju 3 in pol stotov katar trdi imena druž nekih 1 tež){ega morskega psa. Gangludlo pogiavariev, ki so v tem poko u j je tudi ^jei tri morske pse po izgub li svojce. Maščevalna akcija iraške voi&ze mi bi bila 18. avgusta letos. Pred prihodom voaške koone so vsi mošta iz strahu, d,a bi .»h aretirali in mučili zanusčilli domove m se , ""VV nvtf-rn +1 c-° °C ženske in otroci skrili v jami nedaleč od vasi. Pokol v vasi Dakan SAJGon, 8. — Vdova po Thal ni osamijo i primer rred s opa m Khac Qf,IUyenUi ki so ga nekateri iraških vojakov s kurdr-kmi uuor p,;padinlw «zeienih baretk« v Viet-nški. Že 16. septemb-a \m. r_,mu ubili, je zahtevala od smeje od de'ek raške W ir.ške vlade podporo za sva, a sinova S:rwo v okraju Zrikho m P0®1” ' '(1 ln 2 let starosti) vse de njune oseb, v glavnem ***** - polnoletno*!- tor priletnega krščanskega duhov niika. _______ Zaradi stavke uslužbencev mestne čistoče V Londonu podgane in muhe na smeleh Bil je žrtev »zelenih baretk« Premalo odškodnine za umorjenega moža LONDON. 8. — Zmeda ln živčnost Je zajela prebivalce Londona zaradi smeti, ki jih nameščen-ci mestne čistoče zaradi stavke že 15 dni v predmestjih In 10 dni v središču ne pobirajo več. časniki že pišejo o «sinpermiuhah», ki jih nobeno sredstvo ne uniči več, o črvih ln o nevarnosti epdde mije. Smrad se širi brez prestanita" -kljub temu, da so prebivalcem razdelili vrečke lz plastične snovi Ohuyenova je Izjavila, da odškodnino, ki jo je prejšnji teden sprejela od ameriških funkcionarjev, ne zadostuje za vzgojo njenih dveh otrok. Ameriški funkcionarji so ji dali pod grožnjo »vzeti ali pustiti« vsoto, ki predstavlja 36 mesečnih plač moža, ki je bil pred njegovim Izginotjem 20. junija letos prevajalec ameriških ((Specita1! Forces«. Vdova je izrazila novinarjem upanje, da se bo ameriška ambasada končno Izjasnila, če je bil njen mož res ((dvojni ali troj-ni agent«. Ameriški funkcionarji pa so Izjavili, da je zadeva za njih končana Ohuyenova Je sprejela denar in podpisala izjavo, v kateri je rečeno, «da je likvidacija dokončna odškodnina za izginotje moža«. J) ■■ ..' I pomeni "Zaupanje in Varnost Sprostite se: ste v vlaku! Zelena luč, odhod. Vlak gre hitro, vedno hitreje in piskajoč odpelje po tračnicah. Sprostite se: ste v vlaku. 160.000 železničarjev budno pazi na varnost vašega potovanja. Vse je predvideno, vse je kontrolirano, nešteto varnostnih naprav spremlja minuto za minuto hitro vožnjo vašega vlaka. *. m m Dolgi kilometri se spremenilo v prijeten in udoben relax. In že ste prispeli v mesto kjer vas nekdo || it čaka, že ga vidite na drugem koncu perona. LV 1 | Prispeli ste. Mirni, spočiti. Tako je, če želite jT JP J \ potovati varno in prispeti varno, potujte z vlakom. * sec jim je prebral omenjeno destrukcijo«, ter jim še ustmeno razložil te reakcionarne določbe, t.j., da jim bo služba odpovedana in da se jim bo za 14 dni (odpovedni rok) naknadno izplačala mezda, a nato da bodo na novi postaji zopet sprejeti v službo kot novi delavci. To se pravi: v Trstu bodo odpuščeni od Južne železnice, v Ljubljani pa bodo zopet sprejeti od iste železnice na novo! Prizadeti delavci niso mogli, niti niso hoteli tega postop-pa priznati, ker zdrav razum ne more tega razumeti, tem manj, ker so tudi upravo državnih železnic vezali isti predpisi, vendar pa jih ni dobesedno izvajala, ampak je svoje delavce smatrala kot sta re, pa naj so prišli na katero koli postajo. Delavcem Južne železnice je bilo znano, da se je uprava Južne železnice 1907. leta, z okrožnico obvezala, da bo svojemu osebju za naprej avtomatično priznavala vse tisto, kar bo državna železnica v skupnih postajah priznala svojemu osebju, in sicer za isti čas ter v isti višini. Zato so se delavci sklicevali na to okrožnico. Toda Južna železnica se je postavila na stališče, da to ne velja primeru vojne, čeprav to v o-krožnici ni bilo zapisano. Delavci Južne železnice iz Trsta, Gorice in vmesnih postaj, po številu okrog 800, so proti Južni železnici naposled vložili tožbo. Zastopstvo tožbe je prevzel tovariš dr. Tomšič iz Ljubljane, in sicer na lastne stroške. Le v primeru, če bi delavci tožbo dobili, bi mu piačali stroške. Najprej smo nameravali izbrati 15 zaupnikov, ki bi nastopali kot tožniki za vseh 800. Toda Južna železnica je želela, naj toži samo eden in če bo ta dobil zase bo to veljalo za vseh 800, če pa bo izgubil, pa bo prav tako veljalo za vse. Zastopnik organizacije je predlagal mene kot tožnika. Najprej niso vedeli, pred katero sodišče spada ta zadeva; naposled so le dognali, da spada pod «Wiener Handelsgericht«. Bile so tri obravnave in zadeva se jc vlekla skoraj dve leti. železnica je pošiljala na razprave sedem svojih juristov in dva advokata, od katerih je spadal eden med najbolj znane dunajske dohtarje. Jaz sem bil samo na dveh obravnavah, ker sem bil za enkrat službeno zadržati. Proces bi bil mogoče dobil, ampak usoda je hotela. da mi je glavna priča, računovodja Zuzi (izgovori Cuci), prav tistega dne v Ljubljani umrl, ko bi bil moral pričati na tretji obravnavi, ki se je vršila naslednjega- dne. Vprašali so me. ali sem vedel za odpoved službe delavcem, ki jo je uradnik Lisec • * zbranim delavcem prebral. Jaz nisem bil takrat navzoč, ker sem bil službeno izven Trsta. Zuzi bi bil povedal samo to, da mi je r.a postaji v Ljubljani, ko sem bil pri vlaku, ki je v istem trenutku odpeljal, izplačal vsoto za 14-dnev-no odpoved, ne da bi mi bil pojasnil, zakaj sem tisti denar prejel. Zaradi tega sem izgubil proces. Sodišče se je postavilo na stran močnejšega, to je mogočne «KK priviligierte Siidbahngesell-schaft«, ki je bila nekakšna država v državi. Družba je trdila, da ni dolžna svojemu osebju dajati tistih ugodnosti v vojnem času, za katere se je obvezala leta 1907 v mirnem času. Neki sluga na tem sodišču mi je še pred koncem obravnave na hodniku prišepnil: «Na tem sodišču še noben državni uslužbenec ni pravde dobil.« Naš odvetnik je vložil priziv oa »Oberlandsericht«, toda tudi to Sodišče se je postavilo na isto stališče kot prvostopno. S tem smo bili mi delavci, evakuirani iz Trsta in okolice, morda v celi državi (ako se izvzame Južni Tirol, kjer so ce prav tako nahajali južni železničarji) najhuje udarjeni. Morali smo opravljati enako težko službo za državo kakor nastavljeno osebje in kakor naši tovariši delavci na državnih železnicah, toda za manj kot polovično piačo. Razen tega ni Južna železnica v najmanjši meri skrbela za apro-vizacijo za svoje osebje, ki je bilo v vozni službi Ljubljana-Opčine. Državni železničarji so na Opčinah redno prejemali zadostno količino kruha, južni pa tega nismo bili deležni. Vozil sem 15 ur od Ljubljane do Opčin in nisem imel niti dekagrama kruha, ker ga ni bilo moč že od začetka vojne z Italijo za nobeno ceno dobiti. Dospeli smo na Opčine ob 11. uri ponoči. Kuhinja na južnem kolodvoru je bila zaprta. Šel sem na državni kolodvor. Tam mi je ženska, ki je v kuhinji pomivala mize, ponudila le črno kavo — surogat. Rekel sem, da ne moram črne kave brez kruha, nato pa sem ji po kratkem razmišljanju rekel, naj mi da vsaj črno kavo. Šel sem v barako spat. Drugi dan je imela naša skupina «pendel», to je prevažanje dospelih vlakov iz južnega na državni kolodvor in obratno. Zvečer smo šli zopet počivat in tretjega dne smo prevzeli vlak nazaj v T.itibljano. Seveda še vedno brez kruha. (NadcUievame sledi) 1894 1969 LET EMO IVAN OCEPEK iz Ljubljane je dvakrat zadovoljen. Mogoče boste letos vi... EM03 sobna pob na oljo 3ooo-4ooo koal/h zAETprifigalcem EMO S •obna pob na oyo 0OOO keol fh z AET pribgalcenv EMO 8 •obna poi na olj« 75oo koal /h z AET prfeigalcem KAMIN EMO 5 sobna p#6 na promog Booo koal/h fss »nagrada RENAULT 16 TS 2,-26.nagrada POTOVANJE V TUJINO za dve osebi 27-60.nagrada IZDELKI,, EMO" Žrebanje meseca decembra v Beogradu I S r c § s 1 ( \ ] ( 1 I EDVARD KARDELJ OB DESETLETNICI DEKLARACIJE OZN 0 PRAVICAH OTROKA Otrok naj zaživi pravo otroštvo in uživa najboljšo vzgojo da bi postal celovita osebnost Letos poteka deset let, ko je v j «<7a nekaj drži: od bolezni urla™?to se umira, to pa ni nekaj, u bi človeškim bitjem bilo tež-hJzumeti. In ko otroci, katerih I bg ^ pravica iin dolžnost bi h/ ■1z*veti. umirajo v tako stra-nin in nezaslišanih okoliščinah, i r* en» se tragedija umiranja ljudi pomeni v pošastno vizijo nesmi-oega samouničevanja, katerega ledice utegnejo biti nedogledne. |M bjaivijamo ob tej priložnosti j^avek, ki gia je za deseto ofolet-deklaracije OZN o pravicah otroka napisal Edvard Kardelj, ®btsji zaradi njegove aktualnosti, so v njem jasno nakazana stremi lenja iin čiliji, ki jih v zvezi s tem vprašanjem zasledujejo v sosedni socialistični Jugoslaviji. Članek smo povzeli iz ljubljanske revije «Otrak in družinam, katere 8. številko letošnjega leta smo pravkar prejeli. Deseta obletnica proklamadje o otroških pravicah v OZN spodbuja človeštvo, da se obrne k sebi in se vpraša, kaj je storilo in kakšne napore vlaga danes za otroka, za svojo bodočnost. Vemo, da ta piraklaimacija sama po sebi še ne spreminja sveta. Vojne, tiranija, siromaštvo, bolezen in lakota še vedno uničujejo po vseh kontinentih nešteta mlada življenja in prav gotovo bo poteklo še veliko časa, preden bodo narodi vsega sveta lahko ugotovili, da so se vsaj kolikor toliko približala uresničenju proklaimiiranih pravic. Pa vendar je listina o otroških pravicah obveza za človeštvo, za vse ljudi in vse narode, da se bore in trudijo zagotoviti otrokom take možnosti razivojia, da bodo lahko svobodno zrasli v telesno in duševno zdrave ter na kulturi in znanju bogate ljudi. Zato je listina neprestana spodbuda za vse. V tem je njena vrednost. Tudi mi se moramo ob tej obletnici vprašati, ali smo storili vse, kar smo mogli storiti. Prav gotovo lahko pokažemo na številne uspehe. Že v času narodnoosvobodilnega boja, v usodnih dnevih naših narodov, smo se trudili ne samo zaščititi življenja o-trok, marveč tudi za to, da bi se kljub hudim vojnim razmeram učili in oblikovali v zavesten faktor bodoče socialistične družbe. Vsi se spomnmjamo skrbi in organiziran e akcije za tilegalčke*, partizanske šole in vrtce, šolanje izbra-ndlh partizanskih kadrov, za šolsko in vzgojno delo z otroki, otroški tisk itd. Prizadevali smo si, da ne bo vojna pustila prehudih posledic na dorašeajoči mladini in da bi mladina moralno rasla na idejnih zasnovah pravičnega odpora svojega naroda, ki je branil svoj obstanek in svobodo, in revolucionarnega boja delovnega človeka., ki se je boril za lepši jutrišnji dan v mini in socializmu. PO vojni smo pri nas poskušali storiti kar največ, da bi otroci zaživeli nanmalna življenje v obnovljeni domovini. Rasle so otroške : . i .• • ' m ustanove, igrišča, objekti za letovanja, jasli, vrtci, šole, pionirski dOmovi in druge vzgojne institucije. Vzgoja in nega obrok sta dobivali socialistično vsebino, hkrati pa se je poglabljala njuna strokovnost z oajnovejšimi spoznanji in znanstvenimi dosežki. Pa vendar, nikakor se ne moremo počutiti zadovoljne s tem, kar smo storili. Napori, da bi o-trok v naši družbi dobil popolnejšo zaščito, niso bili in niso vselej taki, kakršni bi lahko bili in kakršni bi morali bati. Včasih so bile materialne ovire zares zelo velike, včasih pa tudi naši družbeni dejavniki niso znali razviti ustreznih organizacijskih prijemov ter konceptov. In naposled, kratkovidni človekov egoizem nas je večkrat bolj usmerjal k osebnemu standardu ljudi kot pa k materialnim žrtvam za graditev boljše zaščitne službe za otroka in družino. Zato imamo danes kljub nekaterim sistemskim ukrepom premalo razvito družbeno bazo vzgojnih, varstvenih in rekreacijskih ustanov za otrok. Družbena sredstva so še vedno premajhna, zavest naših ljudi — samoupravljavcev v da ovnih in v krajevnih skupnostih ter občinah — pa se tudi še ni dovolj premaknila, da bi starši in vsi družbeni faktorji energičneje začeli odpravljati sedanje slabo-s‘i v sistemu otroškega varstva. Zavedati se moramo, da je predvsem od nas samih odvisno, kakšen bo razvoj naših otrok. Zato mora biti skrb za otroke naša skupna stvar, stvar slehernega med nami in celotne družbe na vseh ravneh. Na tej podlagi bomo lahko še bolj zavzeto razvajali vzgojo mladega radiu od mladih nog dalje, jo bolje vrednotili in tudi oplemenitili .skraika, razvili tako, da bo vsak otrok zaživel pravo otroštvo, užival najboljšo vzgojo in nego in se razvil v celovito osebnost, ki bo resnično lahko predstavl jala bodočnost samoupravljalske ter demokratične socialistične družbe. Trgatev je že za nami, grozdje pa še vedno zobamo. Pred nekaj dnevi je bilo tudi morje še toplo, tako da lahko združimo grozd s kopalnim kostimom. Deklica na sliki je Čehinja in je bila posneta v Portorožu. (Foto Bubnič) •illIlllilillllIllllllMlliiiiiillllllllillllllllllllllIlIlIllilllIillIlllIliiillllilllliiiaillllillllllllliluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllillllllllllllllllIHIlIlllN Njena sestava in naloge so izključne obrambnega značaja Jugoslovanska vojna mornarica je danes po številu ladij in po tonaži precej večja od predvojne, po strelni in udarni moči pa je dvakrat močnejša Jugoslovanska vojna mornarica je danes po številu ladij in tudi po tonaži precej večja od predvojne kraljevske vojue mornarice, po strelni in udarni obrambni mo čl pa je več kot dvakrat močnejša. Po številu manjših bojnih plovnih enot, ki so najpomembnejše za obrambo jugoslovanske dolge obale, je jugoslovanska vojna mornarica najštevilnejša v Sredozem skem morju, posebno kar zadeva njene torpedne čolne. Sedanje stanje o sestavi jugoslovanske vojne mornarice prikazuje naslednjo sliko o vrstah oziroma tipih vojnih ladij, ki jo sestavljajo. Poveljništca ladja esKgdre je namenjena za namestitev štaba večjih operati vno- takti enih plovnih enot. Ima nekaj protiletalskih topov, vrhu tega pa še drugo orožje. Odlično je opremljena z napravami za radijske zveze in navigacijo. S te ladje poveljujejo ladjevju za bojne namene. Patrolna ladja PBR-504 je nekoliko manjša bojna ladja domače izdelave. Ima 202 toni standardnega izpodriva, namenjena pa je za obrambo obalnega dela pred iznenadnimi napadi sovražnikovih površinskih ladij in za boj proti podmornicam. Ladje te vrste so dolge 41 in široke 6,3 metra. Oborožene so s topom kalibra 40 milimetrov in štirimi topovi kalibra 20 milimetrov. Imajo metalce in drsnike globinskih bomb. Patrolna ladja PBR-513 ima 245 ton, njena dolžina znaša 45 metrov. Te ladje so oborožene s topom kalibra 76 milimetrov, topom kalibra 40 milimetrov in štirimi topovi 20 milimetrov, imajo metalce in drsnike globinskih bomb. Patrolna ladja PBR-552 je ena od največjih jugoslovanskih boj- TRST A rol'}5, 8 ls- 1315- M-1S, 20.15 Po-Ati ’ N-35 Slov. narodne; 11.50 lv^bel Marangoni - Bartolini; frca GIasba P° željah; 17.00 Sa-za L?iV orkester; 17.20 Program rprilt lc^no’ 18.15 Umetnost in pri-19 (iv ’ *336 Plošče resne glasbe; 20(vv pesmi; 19.20 Motivi; «2K i 20.35 Camasio-Oxilia: ba° g0m, mlada leta!*; 22.25 Za-avria glasba. TRST 13 ? 23 Plošče; 12.25 Tretja stran; s'ILicn/U'« SEJA DEŽELNEM SVITA Soglasna odobritev zakonskega osnutka o osebju deželnega gozdarskega zbora Predsednik Berzanti sprejel resolucijo KPI o tem, da naj del osebja obvlada slovenski jezik, kot priporočilo način se bodo lahko zadovoljile potrebe osebja, po drugi strani pa bo postala gozdarska služba bolj učinkovita. Berzanti je tudi rekel, da sprejema resolucijo svetovalcev Bettoli ja (PSIUP) in Calabrie (KPI), ki priporoča, da je trebe omogočiti gozdarskemu zboru dežele, da bo o-pravljal svojo služilo v kar najbolj ugodnih razmerah. Resolucija obvezuje tudi deželni odbor, da sestavi izvršilni pravilnik, sporazumno s sindikati. Kot priporočilo pa je sprejel resolucijo komunističnih svetovalcev Lovrihe, Calabrie, Bacdcchi-ja in Moschionija, ki ugotavlja, da so bile od konca druge svetovne vojne na gozdarskih postajah v krajih, kjer prebivajo italijanski državljani slovenske narodnosti vedno v službi gozdarske straže in podoficirji, ki so znali slovenski jezik. Nadalje ugotavlja, da je gozdarski zbor zaradi svojih nalog v stalnem stiku z državljani slovenskega jezika. Zato obvezuje deželni odbor, naj predpiše, da se pri razpisu natečajev za sprejem v službo v ta zbor določi, da mora določen odstotek tega osebja poznati slovenski jezik. Berzanti je na koncu še dodal, da bodo v mejah svojih možnosti upoštevali zahtevo te resolucije. Sledila je razprava o posameznih členih, pri čemer je prišlo na vrsto še nekaj popravkov, katere pa so povečini zavrnili. Končno so izglasovali zakon z omenjenim rezultatom. Danes ne bo seje zaradi stav- da bodo sporazumno s sindikalnimi | ke, ki je po vsej deželi, jutri pa predstavniki uslužbencev sestavili j bodo razpravljali o zakonskem o- Ob obletnici smrti Frausina in Kolariča Danes v Miljah spominska svečanost Danes ob 20. uri bo v »Verdijevi« dvorani v Miljah (Ljudski dom) spominska svečanost ob 25-letnici smrti komunističnih voditeljev in organizatorjev odporniškega gibanja in partizanske borbe Luigija Frausina in Boža Kolariča. Govorila bosta senator Paolo Šema in Peter Viola. Nastopil bo tudi miljski pevski zbor. Miljska sekcija KPI, ki je dala pobudo za svečanost, vljudno vabi k udeležbi posebno sorodnike padlih, mladino in vse antifašiste. Poravnava in umik tožbe Kot smo že 20. sept. t. 1, poročala, so se zaradi tožbe odv. dr. J. Skerka proti našemu dnevniku med obema strankama še istega dne takoj po odložitvi sodne razprave na 8. t. m. začela za poravnavo pogajanja, ki so se predvčeraišnidm uspešno zaključila, tako da je' na včerajšnji razpravi (preds. dr. Ečtel tož. dr. Brenči) tožUtelj tožbo u-makni-1. Na razpravo je bdi povabljen tudi tolmač dr. Franc Baša, ker je naš odgovorni urednik že na prvem zaslišanju, 28. julija letos, zahteval izvajanje čl. 5 Posebnega statuta londonskega memoranduma. Iz umobolnice pod avto Hotel je napraviti samomor s tem, da se je pognal pod drveči avtomobil. Tragični dogodek se je pripetil včeraj zvečer okrog 19. ure na cesti pred prvimi hišami pri Orehu. Proti središču naselja se le tedaj peljal z avtomobilom fiat 850 (TS 72039) 21-letml Adriano Colariči) iz Ulice San Pantaleooe. Ko je privozil do poslopja s hišno številko 1/A, je nepričakovano planil na sredo cestišča moški srednjih let. Mladi voznik Je sicer naglo za-okrenil vozilo, a je kljub temu moškega podrl, čeprav je na ta način preprečil hujšo tragedijo. Neznanec je obležal na sredi cestišča v nezavesti; hudo se je namreč udaril v glavo ter se odrgnil po vsem telesu. Zdravniki nevrokirurškega oddelka splošne bolnišnice, kamor so ga kmalu nato prepeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, so Izjavili, da bo ozdravel v šestih dneh Nesrečna žrtev je 42-letni zidar Mario Roze iz Krepelj, ki je pred nekaj dnevi pobegnil iz idrijske umobolnice, kjer se je zdravil.'Pri Škofijah je skrivaj prekoračil mejo in se napotil proti mestu, toda že nekaj kilometrov od meje se je najbrž v trenutku hude duševne krize odločil za tragičen korak. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. oktobra 1969 so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo pa Je 8 oseb. UMRLI SO: 72-letni Franc Milič, 774etnl Antonio Vascotto, 704etni Einmeneglildo Papirio, 654«etml Marcel, lo Covellr, 68-letna Virginia Listuz-zi vd. Fenluga, 894etna Antonia Ber-tos por. Pon tii.n, 664etnil Vin cen zo Sanda, 66-letna Carla Iansek vd. So-stec. DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busollni, Ul. P. Revoltella 41. Fiz-zul-Clgnola, Corso Itatla 14. Prendini, Ul„ T. Vecellio 24. Serravallo, Trg Ca vama 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.36 do 1.30) ALTEjCUlaplo, Ul. Roma 15. INAM, Al Canvmello, Drevored XX. septem-bra 4. Alla Maddalena, Ul. Istria 43. Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM OTVORITVENA KRSTNA PREDSTAVA SEZONE 1969 — 70 LEVSTIK - MAHNIČ MARTIN KRPAN igra v dveh delih Kostumograf: Scenograf: Glasba: Režiser: ALENKA BARTLOVA ing. VIKTOR MOLKA MARJAN VODOPIVEC MIRKO MAHNIČ V soboto, 18. oktobra ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) V vlogi Krpana bo nastopil DANILO TURK • JOCO, ki bo slavil petintridesetletnico gledališkega dela V nedeljo, 19. oktobra ob 16. uri (ABONMA RED B — ne- deljski popold.) V sredo, 22. oktobra ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V SREDO) V četrtek, 23. oktobra ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V ČETRTEK) Prodaja vstopnic od četrtka, 16 t. m. dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Razpis abonmajev Slovenskega gledališča za sezono 1969-70 VRSTA ABONMAJEV: Premierski Red A (prva sobota po premieri) Red B (prva nedelja po premieri) Red Mladinski v sredo Red Mladinski v četrtek Red Okoliški (popoldanska predstava C D Red Red CENE ZA ABONENTE: Parter A (središčni sedeži) Parter B (ostali sedeži) Balkon MLADINSKI ABONMA OKOLIŠKI ABONMA INVALIDSKI Premiera 13.000,— 7.000, — 5.000, — Lir 2.000,— » 6.000.- na dan praznika) Ponovitve 6.000,— 5.000, — 3.000, — » 2.000.- (preskrbljen prevoz) (za katerokoli abonmaja) vrsto Razen za premiere razpisuje SG v Trstu tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk na podlagi osnovnega abonmaja. Prvi družinski član doplača Ur 2.000.—, vsak nadaljnji družinski član pa Ur 1.000.—. Abonmaji so na razpolago občinstvu ob delavnikih: OD 10. DO 14. URE V KULTURNEM DOMU, OD 16. DO 19. URE V TRŽAŠKI KNJIGARNI. V ABONMAJU JE SEST PREDSTAV SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IN ENO GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE. Abonma je plačljiv v dveh obrokih: prvi ob vpisu: drugi do 31. decembra. ZA OSTALE OPERNE IN DRAMSKE PREDSTAVE NUDI SG V TRSTU SVOJIM ABONENTOM 50 % POPUST. DRAMSKA SKUPINA SPD TABOR Z OPČIN ponovi na splošno željo občinstva 12. oktobra ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah priljubljeno komedijo VDOVA ROŠLINKA Občinstvu se bo predstavil tudi novo ustanovljeni PEVSKI ZBOR SPD TABOR pod vodstvom prof. SVETKA GRGIČA Gledaljšča VERDI Gledališče «Verdt» ima v tem mesecu na programu dva simfonična koncerta, katerima bo 24. t.m. sledil koncert nagrajenih skladb na natečaju #Nagrade mesta Trsta 1969». Prvi koncert bo danes, 9. t. rt ob 21. uri. Orkester gledališča »Verdi« bo vodil mladi španski dirigent Jesus Lopez Cobos, kot solist pa 0o nastopi pianist Aldo Tramma. Na sporedu so skladbe: Mozart: Simfonija št. 40 KV 550; Gershvvin: Koncert za klavir in orkester; Ravel: Španska rapsodija; De Falla: Triogelnik, druga suita. Pri blagajni gledališča (tel. 23-988) se nadaljuje prodaja vstopnic. Za člane Agiimus je predviden poseben popust. Nazionale 16.00 »La caduta del terzo reich«. Dokumentarni film. Fenlce 16.00 «Oove val tutta nudaa-Tomas Milian, Maria Grazia Buč-cella. Tcchnicolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom Grattacielo 16.00 «11 cervello«. David Niven, Jean Paul Belmondo. Te-chnicolor. Eden 16.00 «11 čredo della violenz**-Techmcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15,30 «11 commlssario Pope«. Ugo Tognazzi, Silvia Dionisio-Technicolor - Technlscope. Ritz 16.00 «11 di-to plu veloce del West». James Garner. Techn color. Filodrammatico 1630 «Inghilterra mi-da«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 «Le deoi me ra vi gl 1* deiramore«. B. Skay, B. de Vries. Tecbnlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Le avventure di U1M’ se« Technicolor. Cristallo 16.00 «Rocco e ( suoi fra-telli«. Alain Delon, Olaudiia Cardi-nale. Prepovedano mladimi pod Izletom. Capitol 16.30 «Funny Girl». Barhra Streisand. Omar Sharif. Technicolor. Impero 16.00 «Met!l una sera a cena«. J. L. Trintignant. Technlcolot. Prepovedano mladini pod 18. letom- Vittorio Veneto 16.30 «Serafino». A. Celentano. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «Una ragazza tutta d’oro». Patty Pravo, Rocky Roberts. Technicolor. Za filmom sli-kanca. Abbazia 16.00 »Colpo di sole«. Alberto Lionello, Mita Medici, Lan do Buzzanca. Technicolor. KINO «|RIS» PROSEK danes ob 19.30 Technicolor Walta Disneya: PAPERINO SHOW Pravi festival smeha, ki se nadaljuje z dokumentarnim filmom: «11 levriere plcchlatello« KINO Nfl OPČINAH danes ob 18. uri Technicolor dramatičen film: DUE OCCHI DI GHIACCIO Igrajo: T. Stamp, J. Fetet, K. Mailden. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo, 12. oktobra ob 17. uri v Kulturnem domu KONCERT godb na pihala Posamezno m skupno bodo nastopile godbe lz Doberdoba, Nabrežine, Proseka ln Trebč. Rezervacije vstopnic od četrtka dalje pri SPZ v Ul. Geppa št. 9, tel. 31119. Razstave V hotelu (APPRODOl v Devinu je odprta kiparska razstava Dušana Dža-monje, Draga Tršarja, Bruna Alzet-te. Uga Čari, Marjana Černeta, Luciana Ceschie ln Gianmma Grimaldl-ja. Razstava bo trajala do 26. t.m. Taborniška organizacija RMV skl-ouje svoj redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 12, oktobra 1969 ob 9.30 na sedežu v Ul. R. Man-na 29. Razna obvestila Seja odbora sindikata slovenske šole. V petek, 10. oktobra ob 17, url bo seja odbora Sindikata slovenske šole. z Tehnični državni zavod «G. R. Cariii« sporoča, da se bodo večerni tečaji začelli v ponedeljek, 13. t. m. ob 19.15. Popoldne Istega dne bo na oglasni deski Izobešen sestav razredov tol umik lekcij. Izvršni odbor Slovenske skupnosti sporoča, da je organi-zacijski tajnik na razpoiago običmstvu vsak delavnik, razen sobote, od 15. do 17. ure na sedežu organizacije, Ul. Machiavelli 22/11. tel. 36275. Ljudska prosveta Prosvetno društvo (France Prešeren* v Boljuncu vabi člane ln va-ščane na svoj tretji redni občni zbor, k, bo v petek, to. t.m. ob 20.30 v srenjski hiši. Ob zaključku bo društveni zbor zapel nekaj pesmi. Prosvetno društvo (Tabore na Opčinah obvešča člane In prijatelje društva, da ima na razpolago abon-maje Slovenskega gledališča za sezono 1969/70. Interesenti jih dobijo pri odboru društva. Prosvetno društvo (France Preše ren* v Boljuncu obvešča člane, prijatelje društva In ljubitelje gledali, šča, da Ima na razpolago abonmaje Slovenskega gledališča za sezono 1969/70. Interesenti naj se zglasijo prt odboru društva. Prosvetno društvo (France Preš ren* v Boljuncu priredi v nedelj« 12. t.m enodnevni izlet v Krombei tol Briška brda. Kosilo v Dobrove: in ogled velike vinske kleti. Vpis« vanje pn Slav-' Slavec ln drugih o« bornlkih. SPD priredi 2., 3. In 4. novembi izlet z avtobusom v Split, nato P z gliserjem al- s parnikom na oto Hvar, Odbor za proslavo bazoviških žrtev organizira v nedeljo, 19. oktobra ob 40-letnici usmrtitve Vladimira Gortana celodnevni Izlet v Pazin. Vpisovanje pri SPZ, Geppa 9, tel. 31119 Ulica SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo odkritja spominske plošče dr. Lojzetu Dolharju, ki bo 12. t. m. ob 10. uri v Tamarju. SPDT priredi zaključna izlet letne sezone na Nanos, 19. t. Ob tej pr'liki bodo člani AO znandli m.ade planince z osnove plezanja. Izletniki, ki želijo z tobusom do cerkvice sv. Jeranii se morajo vpisati v Ul. Geppa 12. t. m. Za udeležence z lastil prevoznim sredstvom je zbirali na Razdrtem pri gostilni ob 8.3C ranil Restavracija KRAS Vam nudi vsak četrtek svoj nagrajeni kraški menu. - Tel. 22-71-13 ODPRT JE NOV KAZINO V LJUBLJANI Kazino na evropski ravni v jugoslovanskem »Milanu« s sedežem v modernem izbranem in središčnem HOTELU SLON Dve restavraciji, od katerih ena tipična, nočni klub, dva bara, dve kavami, slaščičarna, sladoledarna snackbar ROULETTE, BACCARA, CHEMIN DE FER. BLACK JA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče toi stari oče IVAN OSTROUSKA Pogreb dragega pokojnika bo Jutri, v petek, 10. t. m. ob 15. uri te hiše žalosti. Salež št. 12 na domače pokopališče. Žalujoči sin Ivan z družino, hčerka Ivanka z družino, hčerka Marija in drugo sorodstvo Salež, Izola, 9. oktobra 1969. KO GOSPODARJA NI BILO DOMA Neznani vlomilci odnesli iz stanovanja zlate predmete Ukradli so zlate ure, zapestnic« itd. v vrednosti 300.000 lir Po povratku domov je čakalo 46-letnega trgovca Giuseppa Brunetti-ja neprijetno presenečenje. Na oknu dnevne sobe v pritličju je bila razbita šipa in okno je bilo na stežaj odprto. Obšla ga je slutnja, da so med njegovo odsotnostjo najbrž obiskali stanovanje tatovi. Ni se zmotil, kajti ko je vstopil v stanovanje, je takoj opazil, da je bilo v sobah vse razmetano. Tatovi o-čitno niso prezrli nobenega kotička. Skrbno so preiskali vse omare in predale. Brunetti je vedel, kaj so tatovi predvsem iskali v njegovem stanovanju, zato je najprej pogledal v spalno sobo, kjer ie v zgornjem predalu nočne omarice hranil nekaj draguljev. Predala mu seveda ni bilo treba šele odpirati, ker so za to že poskrbeli vlomilci. Lahko je samo še z ogorčenjem ugotovil, da so mu odnesli vse dragocene predmete in mu s tem povzročili približno 300.000 lir škode. Dogodek ,ki ni na žalost redkost, *e je pripetil predvčerajšnjim popoldne v Ulici San Cilino št. 1838. Brunetti se je tistega dne odpravil kot po navadi okrog 15. ure po opravkih. Stanovanje je seveda skrbno zaklenil ter se prepričal, da so tudi okna zaprta. Ko se je okrog 19. ure vrnil domov, je bilo eno izmed oken, kot rečeno na stežaj odprto. Zadevo je tedaj nemudoma sporočil kvesturi in v nekaj minutah je bilo njegovo stanovanje že Polno policijskih agentov, ki so si ogledovali vse prostore, skrbno i-skali morebitne prstne odtise neznanih vlomilcev ter si nekaj zapisovali. Trgovec jim je med drugim naštel predmete, ki so mu jih neznanci ukradli. To so tri zlate zapestne ure, zlata zapestnica s številnimi obeski, zlata medalja in dragocen tolar Marije Terezije. Po opravljenih formalnostih so agenti Uvedli preiskavo, trgovec pa je tatvino pismeno prijavil. blemov. Nujno Je, da sl dežela čimproj lavah pravico reševanja teh vprašanj, tako kot Je bilo prvotno mišljeno prav zaradi pristojnosti Slovencev v njenih mejahn. Odbor SS je nato razpravljal o nekaterih šolskih problemih, vzel na znanje dejstvo da se Je število otrok v slovenskih šolah povečalo kar ne gre v račun desničarskim ekstremistom, ki so «protestdirali s položenim smodnikom na šolo pri Sv. Ivanu«. Politični tajnik SS je naito poročal o svojem posredovanju za odprtje slovenskega otroškega vrtca pri Orehu, za kar je vložilo prošnjo zadostno število' staršev. Odbor je razpravljal tudi o gradnji pokrajinske ceste na Proseku «ki bo presekala rodovitna polja mnogim domačinom«. Odbor SS je zato »sklenil narediti potrebne kio rake, da bi se zadeva primemo rešila«. Nalezljive bolezni Od 29. septembra do 5. oktobra so zaznamovali v tržaški občini naslednje primere nalezljivih bolezni-4 primere šikriatinke, 1 tifoidne mrzlice, 8 noric, 1 oslovskega kašlja, 2 priušesne slinavke, 2 garij, 1 jetrnega vnetja in 1 primer skleip nega revmatizma. Prepoved parkiranja Zaradi obnovitvenih del poslopja št. 3 v Ul. delile Zudecche je župan odredil, da se pred hitšama štev. 4 in 6 te ulice prepove parkiranje vozil, in sicer ob delavnikih od 8. do 17. ure. Prispevek vlade tržaški univerzi Rektor tržaške univerze, prof. Agoetdmo Oriigone je z zadovoljstvom ocenil sklep ministrstva za šolstvo, s katerim je bil tržaškemu vseučilišču dodeljen finančni sklad dveh milijard in 355 mihonov lir, namenjenih razširitvi prostorov u-nivenze ln posameznih znanstvenih Inštitutov. Z dr. Oberdanom Marchettljem, v.seučjltišklm umravndikom, je nato razpravljal o načinu uporabe dodeljenih finančnih sredstev, ki jih je ministrstvo okvirno že razdelilo, pri tem pa ni upoštevalo perečega vprašanja obstaja medicinske fakultete, kd je še vedno brez pravih prostorov. Dve mili jardi in 355 milijonov lir bodo porabljenih tako-le: 92 milijonov za ureditev dvorane za pouk botanike, 30 milijonov za u-redltev in spremembe v zavodu za teoretično liziko, 402 milijona za ureditev prostorov inženirske fakultete, 290 milijonov za ureditev južnega krila stavbe «A», kjer je bil prej inštitut za kemijo, enako vsoto pa za ureditev krila, kjer je bil inštitut za znanstvene vede. Nadaljnjih 250 milijonov bodo uporabili za ureditev in spremembe prostorov, kjer je sedaj inženirska fakulteta, celo milijardo pa za ure-ditev prostorov prirodoslovne fakultete (za katero so sicer predvideli strošek ene milijarde in 800 milijonov). Brez uspeha Je bila prošnja za dodelitev ustreznih finančnih sredstev za ureditev prostorov medicinske fakultete, vendar pa rektorat uipa, da bo ministrstvo v kratkem črpalo te ostalih sredstev in dodelilo ded teh prav tržaški univerzi. ,m.......................................... NOVA PRIJAVA, KO JE ŽE ZA REŠETKAMI Nadležni prijatelj je ženski grozil z nožem in jo okradel Zaskrbljeni sosedje so poklicali policijo Sporočilo tajništva Slovenske skupnosti Izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji zadnji tedenski seji razpravljal med drugim o obiisku Predsednika slovenske vlade v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter Predsednika Sairagata v Jugoslaviji. S tem v zvezi izraža Slovenska skupnost upanje, da se bodo vprašanja, ki zadevajo življenje In razsoj slovenske manjšine, čimprej *®čeila konkretno in globalno reševati. Odbor Je nato razpravljal o pds-hvu, ki ga Je PSI poslal vsem strankam levosredinske koalicije. O teni Pismu meni odbor, da «zaideva sodelovanje levosredinskih. strank * Slovensko Skupnostjo«.' Hsje v gvezl s tem mnenja, da je program, «t je obsežen v sporazumu • s strankami leve sredine pozitiven za Ravensko narodno manjšino, in da Ot bilko zato škoda, da bi se izvajanje tega programa prekinilo zaradi medsebojnih trenj v dveh so-otaOiističinih strankah. V zvezi z današnjo splošno stavko pa vsebuje tiskovno sporočilo Slovenske skupnosti odstavek, ki opozarja «ma obupno socialno in gospodarsko stanje v Beneški Sloveniji. «Prav tako«, se nadaljuje sporočilo Slovenske skupnosti, »čutimo dolžnost in pomivamo deželno Ppravo, naj angažira odločnejši boj * Rimom glede pristojnosti reševanja Slovenskih narodnostnih pro- Najprej je svoji prijateljici grozil z nožem, nato ji je ukradel nekaj tisočakov. Pod temi obtožbami so varnostni organi letečega oddelka kvesture prijavili včeraj sodišču 28-letnega težaka Salvatora Quinta iz Ulice del Rivo 42. Ker je Quinto trenutno v zaporu zaradi drugih prekrškov, bo včerajšnja prijava še podaljšala njegovo bivanje za rešetkami. Mladi težak si je novo prijavo nalezel v ponedeljek, 29. septembra. Nekaj pred polnočjo je nekdo, ki stanuje v Ulici Petronio 9, telefoniral policiji, češ, da se nad njegovim stanovanjem, kjer prebi va 35-letna bolničarka Ondina Mi chelazzi por. Poretti, dogajajo čudne stvari. Neki mladenič narnreč nadleguje mlado gospo, je povedal anonimni moški, in iz stanovanja je slišati vpitje. Ko so agenti kmalu nato prihiteli v Michelazzino stanovanje, nadlež-neža ni bilo več pri njej. Ženska jim je razburjena in vsa prestrašena povedala, da je Quinto zapustil stanovanje malo pred njihovim prihodom, potem ko ji je zagrozil z nožem. Na vprašanje, kako je sploh prišel v njeno stanovanje, je Michelazzijeva povedala, da sta s Quintom stara znanca in da je bil že vačkrat pri njej. Zadnje čase pa sta se sporekla in ni hotela več slišati ničesar o njem. Tistega usodnega večera pa je bil Zasebni praznik grozdja v ricmanjski gostilni V nedeljo je bil v Ricmanjih na dvorišču bivše gostilne Švara praz-mk grozdja, ki ga je priredil gostilničar Mario Krevatin. Na dvori-*žu gostilne so bile postavljene stojnice, na katerih je bilo raz-stavljeno grozdje in domače vino. Niso manjkale domače klobase, J*sut, sir, slaščice in druge dobrote. V gostilni so pripravili razne “"mače specialitete, brezposelnim pa je gostilničar nudil brezplačno ‘nUneštro«, in sicer dobro domačo «pašto in fižol«. Ves dan je bilo v v»si in posebno v gostilni, veliko ljudi tako iz okoliških vasi, kot Iz JJ'*sta samega, ki so se zabavali in veselili ob kozarcu dobre, nove, ®°mače kapljice. Na tem lepem in uspelem prazniku grozdja, ki je prvič v Ricmanjih, je igrala godba na pihala «Parma» iz Trebč, ki je imela na dvorišču gostilne koncert njen nekdanji prijatelj tako razburjen, da je hotel na vsak način k njej in je zato dolgo razbijal po vhodnih vratih. Iz strahu, da bi v razburjenosti ne naredil kakšno neumnost, mu je slednjič odprla in ga skušala pomiriti. V odgovor pa je Quinto potegnil dolg nož in ji začel groziti. Od tu vse vpitje, ki je zdrznilo ostale stanovalce poslopja. Michelazzijeva je agentom nasilneža opisala in že čez nekaj minut jim je Quinto padel v roke. Ko so ga nato odvedli na kvesturo in zaslišali, je v uradu spet pozvonil telefon. Bila je spet Michelazzijeva, ki je vsa ogorčena povedala, da se je ravnokar zavedla tatvine 6.500 lir, ukrasti pa jih ni mogel nihče drugi kot Quinto. Tako so • težaka prijavili sodišču še zaradi tatvine. utecUudtm Duhovnik . agent grških polkovnikov? S tržaške univerze smo prejeli podpisano pismo, v katerem je opisana "čudna dejavnost nekega misionarja» in katerega objavljamo v izvlečku. V pismu je govor o duhovniku, ki kroži v prostorih vseučiliške menze, med mizami biblioteke, po hodnikih, in stika za Študenti, ki se pečajo sz nevarnimi idejami». Gre namreč za grškega duhovnika, ki skuSa navezati stike z grškimi študenti, ki se uče na tržaškem vseučilišču, poizveduje o njihovih političnih prepričanjih, jih nato o-pozarja z argumenti, kot so: "Želite obiskovati marksistično univerzo ali se vrniti nekega dne domov, k svojim staršem, k svojim družinam? » Pisec opominja, da ne gre za prazno govorjenje, saj je skrita grožnja, spričo trenutnega starta v Grčiji «črnih polkovnikov», huda in izzivalna. Grški študentje, piše pisec pisma, so že protestirali zaradi dejavnosti tega provokatorja, ki nima (med drugim) nobene pravice obiskovati vseučiliške menze in biblioteke, ker ni vpisan na nobeno fakulteto. Sli so k rektorju in zahtevali, naj poskrbi za izgon «čudnega duhovni-ka». Pisec nato nadaljuje z ugotovitvijo, da zadeva stvar v prvi vrsti grške študente, ki se borijo za svobodo lastne domovine, hkrati pa tudi «nas vse, ker ne smerno dovoliti obstoja v demokratični državi teh primerov fašističnega u-strahomnjat). Ptičja razstava v Ronkah Od 16. do 19. t. m. bodo odpri! v Ronkah ptičjo razstavo katere se bo udeležilo tudi kakih 12 ptičarjev lz Ljubljane, Zagreba in Pulja. Sklenjeno Je bito, da bodo v ocenjevalno komlsdjo vključil! tudi enega jugoslovanskega člana ln sicer Ludvika Simončiča. Dopis iz Rablja V četrtek, 2. t. m. je v Rablju umrl 72-letni rudar v pokoju Ivan Klavora. Pogreba se je udeležilo veliko število vaiščanov ln tudi predstavniki rudnika, med kateri-m! Je bil tudi generalni ravnatelj Inž. Ordegnl. Z nekoliko zamude naj omenimo še, da smo Imeli pred dnevi (30. 9.) mednarodno folklorno prireditev Italijanskih, slovenskih ln nemških pesmi in plesov. Nam Slovencem Je bilo toplo pri sirou. ko Je v rabeljski kinodvorani zadonela pesem »goričkega slavčka« Simona Gregorčiča «Naeaj v planinski raj« ln «Ko dan se zaznava«. Omeniti moramo, da Je pesmi izvajal rabeljski moški zbor, ki ga vodi župnij Peter Tomastnl ln kd je pred dnevi dobil prvo nagrado, kc je Izvajal furlanske, slovenske ln nemške pesmi. T. C. OB KOSTNICI PADLIH BORCEV V GORICI Dvojezičen napis na spomeniku naj bo odraz bratstva padlih borcev Interpelacija dr. Battella v tem smislu goriškemu županu V nedeljo, 12. t.m. bodo imeli v Doberdobu velik praznik. Po dolgih pripravah in nemajhnih žrtvah so končno le postavili na glavnem trgu v vasi dostojen spomenik padlim borcem za svobodo, s katerim hočejo po 25 in več letih proslaviti spomin tistih 73 domačinov, ki so dali svoje življenje za to, da bi mogli njihovi potomci živeti v svobodi in demokraciji. V častnem odboru za to proslavo so številne ugledne osebnosti in predstavniki raznih organizacij. Tako je predsednik odbora dr. Alfredo Berzanti, ki je predsednik deželnega odbora naše dežele. Med člani naj navedemo vse tri župane slovenskih občin: Andrej Jarc iz Doberdoba, Jožef češčut iz Sovodenj ter Stanislav Klanjšček iz Stever-jana. Dalje so v odboru senator AltoareHo, poslanca Skerka in Ma-rocco, goriški prefekt dr. Sganga, predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli, predsednik SKGZ Vesel, podpredsednik SPZ Waltritsch, pokrajinski predsednik ANPI Fan-tini-Sasso, predstavnica družin padlih Karolina Peric vd. Lakovič, pokrajinski predsednik API Merni, predsednik FIAP Giordani, predsednik krajevnega odbora ANPI iz Doberdoba Stanislav Gergolet ter politični preganjanec odv. Sfiligoj. Ob 9. uri se bo začela svečanost z budnico domače godbe po vaških ulicah; ob 10. url bodo odprli fotografsko razstavo iz NOB; ob 10.30 pa bo svečano odkritje in blagoslovitev novega spomenika. Ob tej priliki so najavljeni razni govorniki. Sledil bo kulturni program, ki ga bodo izvajali združeni pevski zbori z Goriškega, godba na pihala cKras« iz Doberdoba, člana SG iz Trsta in dva učenca osnovne šole iz Doberdoba s primernimi priložnostnimi recitacijami in deklamacijami. Vabimo vse naše napredne ljudi. da se udeležijo te proslave polnoštevilno. Neprimeren urnik za mejne prebode Kot—smo že -poročali, so organi obmejne policije na Goriškem u-vedli za oktober nov urnik za mejne prehode druge kategorije (s prepustnicami), ki je znatno krajši kot je bil prejšnji. Na posebni tiskovni konferenci v Gorici so nekaj tednov prej izjavili, da so pripravili ta urnik po predhodnem posvetovanju z obmejnimi organi na jugoslovanski strani ter da so ga uskladili z dejanskimi potrebami na osnovi prometa, kot je normalno v teku na posameznih prehodih. Že ob samem začetku se nam je čudno zdelo, ko so za dva najbolj prometna mejna prehoda dru- ter omejili delovni urnik mejnih organov tudi za soboto in nedeljo le do 19.30, medtem ko velja za mejne prehode v Števerjanu, Vipolžah in Mirnu ob sobotah in nedeljah podaljšani umik do 22. ure. Že takoj prvo soboto in nedeljo se je tudi v praksi izkazalo, da tak urnik ni posrečen, ker je postal oba dneva v večernih urah osebni promet prenatrpan pri Rde či hiši, očividno ker prepustničarji po 19.30 niso mogli preko obeh omenjenih najbližnjih blokov. Tako so nastale pri Rdeči hiši zopet dolge vrste avtomobilov na obeh straneh in še ob 21. uri je segala v Rožni dolini vrsta vse tja do predora pod Panovcem. Zdi se nam, da tak zastoj v prometu ne more vplivati pozitivno na obmejni turizem. Zato bi bilo umestno, če bi tudi na mejnih prehodih Solkan I in Šempeter ob praznikih in dnevih pred prazniki uvedli podaljšanje urnika do 22. ali vsaj do 21. ure, saj prav ta dva prehoda služita kot razbremenilo za Rdečo hišo. Danes v Sovodnjah seja občinskega sveta Danes ob 19. url zvečer bo v Sovodnjah ponovna seja občinskega sveta. Glavna točka dnevnega reda je trasa za avtocesto skozi Sovodinje; o tem problemu bodo razpravljali svetovalci na osnovi poročdla, ki ga je na prejšnji seji dal župan Jožef češčut, ki je govoril o prizadevanju občinskega odbora, da bi pristojni organi sprejeli spremtinjevalno traso, ki naj bi ne presekla središča občine na dva dela. DANES OD 9. DO 12. URE Splošna protestna stavka tudi na Goriškem Ob 10. uri bo sindikalno zborovanje na Trgu republike v Tržiču # Tržaški sedež RAI obvešča, da bo jutri, v nedeljo 10. t. m. začel delovati nov televizijski repetitor drugega programa na hribu Stau-lica. ki bo oddajal na kanalu 23 s horizontalno polarizacijo. Nova naprava bo služila predvsem rezijski dolini in pa občin! Ohiusafonte. Deželna in pokrajinska vodstva treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL so proglasile za danes triurno splošno stavko v deželnem merilu. Stavka bo od 9. do 12. ure in velja za vse kategorije delavcev in uslužbencev. Vzrok za to stavko je v tem, da se deželni odbor in pristojni javni organi niso zadovoljivo odzvali za rešitev važnih problemov gospodarsko - socialnega značaja na področju dežele Furlanije - Julijske krajine. Pri tem gre zlasti za probleme stanovanj, javnih prevozov, kmetijstva in polne zaposlitve v Industriji, ter za podvzem ustreznih ukrepov proti draginji življenjskih potrebščin. Sindikati so mnenja, da je potrebna odločna akcija političnih organov tudi za to, da bi izboljšanje plač, ki ga nameravajo doseči z novimi delovnimi pogodbami, že vnaprej ne izgubilo vsega svojega učinka na življenjsko raven delovnih ljudi. Med današnjo stavko je na Goriškem napovedano zborovanje treh sindikalnih organizacij na Trgu republike v Tržiču ob 10. uri. Sindi- kati so dali tudi ustrezna navodila za izmenične delavce, ki bodo stavkali zadnje tri ure svoje izmene. . I ■ ■ i ■ 11111111111 ■ ■ i ■ 111 ■ m I ■ 1111 im m, llllll im m,,,, V NEDELJO DOPOLDNE V DOBERDOBU Slovesno odkritje spomenika padlim borcem za svobodo V častnem odboru so ugledni deželni, pokrajinski in predstavniki raznih organizacij Le še nekaj tednov nas loči od praznika vseh mrtvih. Ob tej priliki se bomo, kot običajno vsako leto, spomnili tudi tistih, ki so darovali svoje življenje za svobodo. V teh tednih zaključujejo tudi gradbena dela za kostnico na glavnem mestnem pokopališču v Gorici, v kateri bodo zbrali posmrtne ostanke slovenskih in italijanskih borcev, ki so padli v borbi proti nacifašizmu za svobodo svojih na rodov v okviru splošne borbe v Evropi. To dejanje bo prvi korak na poti do večje in' učinkovitejše valoma1' cijtT tistih idealov, ki tvorijo osno" vo te borbe za svobodo in demokraciji)'. Tftki spomeniki naj bodo !v spomin in opozorilo, da ne bi po zabili trajnih moralnih in vzgojnih vrednot, ki nam jih je pustilo odporniško in partizansko gibanje. Zdi se pa, da so nekateri krogi v zadnjem času pokazali svoje nasprotje in dvome o umestnosti, da bi na tej kostnici postavili dvojezičen napis, v slovenščini in italijanščini. Pri tem seveda ti ljudje pozabljajo, da je partizanska borba in odporniško gibanje, zlasti v naših obmejnih in jezikovno meša-ge kategorije Solkan I in Šempe- nih krajih, ki so bolj kot kjerkoli drugje občutili fašistično zatiranje in preganjanje narodnih manjšin, da je to gibanje združilo s svojimi ideali svobode in pravice slovenske in italijanske borce. Upoštevajoč vsa ta dejstva le občinski komunistični svetovalec dr. Battello naslovil na goriškega župana Martino interpelacijo s predlogom, naj bi občinski odbor predložil občinskemu svetu v razpravo ta problem; obenem pa želi vedeti tudi za mnenje tega odbora v za de vi. \nti iz Tržiča Včeraj dopoldne je bilo v prostorih tovarne Solvay v Tržiču napovedano srečanje tamkajšnjih delavcev z enim izmed dellnčarjev Piierrom Solivayem. Prisotni so bili tudi drugi voditelji družbe iz Milana in iz Tržiča. Solvay je ponovil zagotovilo družbe, da bodo poskrbeli za korist delavcev, ter je na predlog notranje komisije obljubil, da bodo podaljšali že napovedano zaporo za en mesec in bo torej tovarna prenehala obratovati dne 30. novembra. Takoj pa bodo začeti s postopno izključitvijo pro- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiitiiimiiiiiiiimiiiiiriifiiiintiiMiiiiiiTiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiii PRED 60 LETI NA MEJI MED GORIŠKO IN ŠTANDREŠKO OBČINO Delovanje izobraževalnega društva «Sočebran» V zadnjih desetih letih pred prvo svetovno vojno se je slovenska misel v Goniči in okolici širila z neverjetno naglico. Slovenci niso več prihajam v mesto in se potujčevali, marveč so se oprijemali obstoječih slovenskih kulturnih in strokovnih organizacij. Tudi taikrat so hdill ločeni po političnih strankah in razdor med njimi nd prihajal do izraza samo ob priiliiki kakih volitev, marveč Je bdil viden vsak dan, na vsakem koraku. Sile klerikalcev in liberalcev so bile nekako enakovredne, takrat so se med slovenskim ljudstvom komaj porajali socialisti. liberalci, ki so se opirali na laično prebivalstvo tako v mestu kot na vasi so imeli tako svojo prosvetno organizacijo kot tudi strokovne u-stanove. V letu 1909 Je Imela liberalna narodno - napredna stranka samo v mesto Gorici osem prosvetnih društev. Vedeti moramo, da je takrat gorniška občina zavzemala same mestne predele, vanjo sta spadali še Rožna dolina In Ajševica. Vse vasi, ki so danes v sklopu gorniške občine (Standrež, Lobnik, Podgora, Pevma, Oslavje, Semtmavar) ali na drugi strani meje (Solkan, Kromberk, Šempeter, Vrtojba) so bili občine zase. Med prosvetnimi društvi narodno-naprednega tabora je bilo tudi društvo «8očebran», kd Je delovalo v mestnem okolišu, ki »o mu tedaj pravih «ipri Barki«. To je bil okoliš okrog glavnega kolodvora, cerkve sv. Justa in današnjega mostu čez Sočo. Območje, kjer je to društvo delovalo, je spadalo delno pod goriško, delno pa pod Stan-dreško župnijo, ki Je imela svoj delokrog tudi na delnem območju goriške občine. V «Soči» najdemo 28. januarja 1909 kratko vest s katero list obvešča svoje bralce, da je Narodno izobraževalno društvo « Sočebran» pri Barki Imelo občni zbor, na katerem so izvolili za predsednika Josipa Brajnika, za podpredsednika Franca Brajnika, za tajnika Jakoba CalUgarisa, za blagajnika Ivana Marušiča, za odbornike Ivana Grl-ja, Alojzija Brajnika in Josipa Marušiča, za preglednike računov pa Antona Graja ln Miroslava Brajnika. To društvo v jugozahodnem delu goriškega mesta so slovenski naprednjaka ustanovili, ker je bil tu zelo močan Italijanski pritisk. Lega nazionale je na zvijačen način kupdila od nekega domačina v tem kraju poslopje, kjer Je namestila Italijanski otroški vrtec Vanj so zahajali okoliški otroci, med katerimi jih je kar dve tretjini bilo sdmov slovenskih staršev. To so ljudje delali, ker nd bilo v bližini slovenskega vrtca. Zaradi tega je blilo popolnoma razumljivo, da' st je našla skupina tamkaj živečih Slovencev in pričela z delom za narodni obstoj. Ustanovitev slovenskega naprednega društva pa ni bdila po godu slovenskim klerikalcem, kd so društvo »Sočebran« pričeli ostro napadati. Slovence živeče v tem delu mesta Je katoliška »Gorica« napadala da pošiljajo otroke v italijanski vrtec, istočasno Je napad prišel tudi iz štandreškega župnišča ln s strani štandreškega katoliškega prvaka Pavlina. V »Gorici« najdemo tudi vest, da so »Sočebranci« suroveži. Prišlo Je celo do prepira med klerikalci in »Sočebranoi«; zadeva je šla tako daleč, da so Sli pred sodišče, kjer pa so bili »Sočebranci« oproščeni, klerikalec K. Nanut pa Je moral poravnati sodne stroške. V neki privatni hiši na Rojcah Je društvo «Sočebran» priredilo 25. aprila svoj ples. Po pijačo so hodili v bližnje krčme, čisti dobiček plesa pa so namenili za nabavo harmonija in drugih potrebščin. «Sočebranci», čigar društvo je bi- lo komaj ustanovljeno, niso Imeli velikih možnosti za prosvetno delovanje. Zaradi tega so tesno sodelovali s štandrežci in tajnik Jakob Calliigaris je z velikim uspehom prav v tem letu sodeloval v igri, ki jo je na oder postavilo bralno in pevsko društvo v Stan-direžu. Za Veliki Šmaren so Sočebranci priredili svojo prvo večjo manifestacijo. Na dvorišču gostilne pri sv. Justo so imeli ta dan veseilloo združeno s plesom, kar je bilo v tem mestnem delu zelo tvegano, ker je bilo tu malo Slovencev, bila pa je to prva javna slovenska prireditev v tem mestnem delu. U-vodni govor Je imei Alojzij Brajnik, komaj ustanovljeni pevski zbor društva «Sočebran» je zapel Volaričevo «Eno devo«. Pevski zbor bralnega in pevskega društva v Stan-direžu Je zapel Hajdrihovo «Morj9» in Komelovo «Naša zvezda«, oktet goriškega delavskega podpornega društva je zapel «Lepo pesem», predvajali so igrico »Umor v ogljar-skih ulicah«, vmes je vojaška godba Igrala razne komade. Prav tako je vojaška godba igrala zvečer pri plesni zabavi. Vsa teža delovanja društva Je slonela na Brajnikov! družini, ki je stanovala na BaTki. To so MU oče in trije sinovi, ki so bili zavedini Slovenci. Naj povemo še, da je ob tej priliki vodil komaj ustanovljeni pevski zbor g. Bandelj. Društvo je delovalo do prvi svetovne vojne. m. w. tevodmje in obrate, ni pa dal nobenih zagotovil glede neposrednega prehoda delavcev podjetja k novi družbi Phenlx, ki namerava prevzeti tovarno. Takoj po tem zborovanju so se m sedežu UIL v Tržiču zbrali predstavniki treh kemičnih sindikatov, tol so ugotovili, da vodstvo Solvay ni dalo nobenih dejanskih jamstev za neprekinjeno zaposlitev delavoev in so zato sklenili, d« bodo nadaljevali z borbo v tem smislu Občinsl* svet v Tržiču Je imel svojo ponovno, sojo v soboto ob 16. url. 2e Itak dolgemu dnevnemu redu za to priliko so dodali še nekaj: : novulA točk, , JlM. Cestni promet ob proslavi v Doberdobu N* osnovi zadevne prošnje župana iz Doberdoba je predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli odredil, naj bo v nedeljo, 12. oktobra, ob priliki odkritja spomenika padlim borcem v Doberdobu zaprta za promet cesta lz Selc skozi Doberdob do Devetakov. Prepoved velja od 8, do 14. ure. Promet bodo v tem času preusmerili po Ulici Glardlno v Do berdobu. Občinska uprava je dolžna postaviti ustrezne prometne znake. Gostovanje Števerjanecv na Ligu z «Deselim bratom» Dramska družina prosvetnega društva »Sedej« iz Števerjana je preteklo nedeljo popoldne gostovala v Ligu nad Kanalom. Podali so igro «Deseti brat«, po znanem Jurčičevem romanu istega imena, ki so jo podali tudi na Goriškem. Domačinom z Liga in bližnjih zaselkov je igra ugajala in so izvajalce nagradili s ploskanjem. Po predstavi je bila plesna zabava, na kateri je igral ansambel «.Iana«. V soboto zvečer pa so imeli v župnijskem domu v Števerjanu gostovanje harmonikarske skupine iz Karlovca, ki je nastopila obenem s svojim oktetom. Tako harmonikaši kot pevci so dobro znani doma in v tujini, kjer so že večkrat nastopili. Tudi v Števerjanu in naslednji dan ob nastopu v Katoliškem domu v Gorici so ponovno potrdili svoj sloves. Univer/itefni tečaj za sodno medicino Na pravni fakulteti univerze v Bologni bodo tudi letos imeli tečaj za Izpopolnitev gojencev v zdravniškem pravu. Udeležijo se ga lahko absolventi naslednjih fakultet: pravo, politične vede, gospodarstvo ln trgovina, medicina tn kirurgija, veterinarska, lekarniška. Inženirska in kemična. Prošnje je treba vložiti di 5. novembra t. 1. Podrobnejša pojasnila daje urad pokrajinskega zdravnika v Gorici, Ul. Riamondo Mednarodna košarka v nedeljo v Gorici V pripravi za začetek rednega tekmovanja v A košarkarski ligi je goriška SplUgien Brfiu povabila na prijateljsko tekmo ekipo Spar-tak iz Brna. Tekma bo v nedeljo, 12. oktobra ob 17.30 v velttol dvorom UGG v Gorici ln vlada zanjo med športniki veliko zanimanje, saj Je češka ekipa iz Brna znana kot zelo močna. Za to tekmo veljajo naslednje cene: oštevilčeni sedeži po 1.800 za nečlane in po 1.500 lir za člane. Vstopnina pa 1.000 lir za nečlane in 800 lir za člane Splilgen Brfi.ua. Nezgoda dveh Števerjancev Včeraj ob treh zjutraj so pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 66-let.nega Celestina Teršina lz Števerjana Valerišče, ki je malo prej padel doma po stopnicah, ko mu Je v temi spodrsnilo. Zdravniki so mu ugotovili udarec in odrgmjenje na desnem zapestju In druge manjše poškodbe. Nudili so mu prvo pomoč ter ga poslali zopet domov; okreval bo v 5 dneh Popoldne ob 14.30 pa so nudili prvo pomoč tudi 23-letnemu električarju Dominiku Humarju lz ftte-verjana, Uklanel št. 13. Ko je bil na delu za napeljavo elektrike mu je padel iz rok sveder ter ga ranil na levi roki. Okreval bo v 5 dneh. POHIŠTVO ZERIAL RAZSTAVA POHIŠTVA: UL. SETTEFONTANE 58 KORZO IT AL IA UL. MADONNINA 18 Nadaljujemo z izredno prodajo sprejemnic s popustom do Ponudba velja do 19. oktobra c/\ Q/ IZKORISTITE PRILOŽNOST! VV /0 Iz goriškega matičnega urada Dne 7. in 8. oktobra se Je v goriški občini rodilo šest otrok in umrli so trije ljudje. Rojstva; Llvio Vidoz, Mlchela Bottal, Maria Elena Marega, Roberta Macor, Simone Rampelotto tn Borut Bensa. Umrli: upokojenka 59-letna Do-rotea Baucar por Baucar; gospodinja 69-letna Ottilla Covelll tn go-spodimja 58j!etn& Maria Černigoj vd. Sfiligoj. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 12. okto-bra zadnji letošnji vzpon na Svinjak (1637 m) pri Bovcu. Informacije pri tajnici Smetovi, Ulica Aseoli 1, tel 24-95. Za družinski izlet v Pulo in Opatijo, ki ga prireja SPD v nedeljo, 19. oktobra, je že toliko vpisov, da je prvi avtobus zaseden. Nadaljuje se vpisovanje za drugi avtobus, če bo dovolj prijavljen cev. Vpisovanje pri odborniku Koshuti, Ulica Mameli, tel. 52-65. KORZO. 17.30—22.00: «Prima che veriga 1’invemo«, D. Niven ln A. Karina; ameriški barvni film. VERDI. 17.00: »Non uccidevano mai di domendca«, J. Polance ln V. Edwards. Ameriški kinema-skop v barvah. MODERNISSIMO. 17.00-22.00: «Per un pugno di dollari«, C. East-wood, G. Volonte; kimemaskop. skl film v barvah. VITTOR1A. 17.00: «1 piaceri del la notte«, N. Deangell in G. Tintl; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «Buttati, Bernardo!«, E Hartman In J. Pa^ ce; ameriški barvni film. Ir Žid AZZURRO. 17.30: «L’infaIIibUe i- spettore Clauseau«, A, Arci. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «Vedo nudo«, Nino Manfredi, Silva Ko?čina PRINCIPE. 17,30: «11 dito nella piaga«, K. Kinskt ln G. Hilton, v barvah. 'Voivj I.arira SOČA (Nova Gorica): «Joe iz Na-vahe«, ameriški barvni film — ob 18 in 20 DESKLE: ((Steklenica, kd ubija«, japonski barvn: film — ob 19.3o! SVOBODA (Šempeter): «Vlva Zapata«, ameriški film — ob 18. in 20. uri. RENČE: ((Izgubljena patrola«, a- merlški barvni film, PRVACINA: »Nenavadna kraja«, a-meriški barvni film — ob 20. SEMPAS: »Lepotica dneva«, francoski barvni film — ob 20. KANAL: «Caroline Cherie«, francoski barvni film — ob 20 POTUJOČI KINO — VRTOJBA: «Od tod do večnosti«, ob 20. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna PONTONI BASSI, Raštel 26, tel 33-49 TRŽIČ Danes ves dan ln ponoči Je v Tržiču odprta lekarna »Al Reden-tore« — dr. Ennerl in De Nordis — Trg republike 23 — tel. 72340. V OKVIRU 11. SSI V FINALU STRELJANJA TUDI DESET DEKLET Finale bo v petek za dekleta na Proseku in za fante v Doberdobu Strelskega tekmovanja 11. SSI se je v drugem dnevu udeležilo na Proseku 37 tekmovalcev od tega 10 deklet. Strelci so tudi v drugem dnevu zaman naskakovali o-semdesetico in tako Je ostal najboljši rezultat Iz tega dela tekmovanja na Goriškem. Društva so se udeležila sinočnjega nastopa v zadovoljivim številom strelcev, z izjemo Brega, ki je pustil doma kar 92 odstotkov prijavljenih tekmovalcev. Normo za vstop v finale je izpolnilo pri moških 7 tekmovalcev. Najvedji uspeh je dosegel Škamperle, ki je nastopij z 10 strelci in se jih je kar polovica uvrstila v višje kolo. član Skamperla. Lojze Abram, je bili obenem tudi najboljši strelec večera, saj se Je približal osemdesetlc! na eno samo točko. Mnogo bolje od fantov so streljala dekleta: od desetih jih je kair 7 izpolnilo normo, dve pa sta dosegli tudi že kar «moški» rezultat nad 70 točkami. Rezultati moški KONTOVEL Verginella Silvij 58 Danev Marij 70 Nabergoj Edvin 49 Starc Angel 58 Daneu Danilo 68 Rebula Jure 72 BREG Krašovec Nerej 14 Kuret Severin 32 Maar Anton 43 Škrinjar Rudi 52 GAJA Grgič Silvan 35 Žagar Stojan 62 Kalc Adrijan 55 Grgič Rafael 67 Grgič Renato 48 ŠKAMPERLE Šušteršič Marij 66 Žiberna Darij 75 Dovgan Marino 77 Kalc Avguštin 48 Furlanič Marij 71 Kovačič Lucijan 75 Abram Lojze 79 Spetič Marjan 48 Udovič Stojan 64 Pilat Danilo 64 REPEN Škabar Albin 65 Škabar Vojko 54 Ženske KONTOVEL Husu Vanda 43 Faletič Lučka 51 Starc Majda 35 ŠKAMPERLE Pavletič Olga 50 Švab Nadja 69 Kenda Lidija 72 Barej Lučka 52 Bezeljak Julka 46 Pilat Mariza 73 V Doberdobu se je v drugem dnevu kvalifikacij za tekmovanje v streljanju 11. Sšl javilo še devet strelcev. Tudi v drugem dnevu so tekmovalci dosegli zadovoljive rezultate ln sta se v finale uvrstila še dva strelca: Hlede iz šte-verjana in Cotič Iz Doberdoba. Zanimivo pa je, da se tudi v drugem dnevu ni predstavila pred tarčo nobena tekmovalka. Očivid-no so na Goriškem dekleta bolj ((miroljubna« kot na Tržaškem. V dveh kvalifikacijah je v Doberdobu nastopilo 33 strelcev lz šestih društev z Goriškega. Skupno bodo Imeli predstavniki Goriške v finalu sedem predstavnikov, kar bo častno zastopstvo. Tekmovanje je tudi v drugem dnevu potekalo v redu in brez zastojev ln se Je domače ŠD Mladost izkazalo kot dober organizator. Rezultati drugega dne: BRDA Hladnik Boris 55 Maraž Luojan 57 Terpi-n Marjan 66 Hlede Edvard 70 dom gorica Radikon Bogdan 62 MLADOST Gergolet Jožef 64 Colja Glno 28 Ferfolja Flavij 41 Cotič Darjam 70. Pri finalnem tekmovanju so organizatorji sklenili podvzeti nekaj sprememb. Ker se ni pri ženskah uvrstila v finale nobena Goričan-ka, bodo ženski finale opravili na Proseku v petek ob 20. uri. Za moške s Tržaškega in Goriškega pa bo finale v Doberdobu na sedežu PD Jezero. Ta finale organizira ŠD Mladost. Tekmovanje se bo začelo ob 20.30, vendar pa bodo tržaški strelci lahko prispeli tudi kasneje (približno do 21.15) ker imajo nekatera društva na razpolago le po eno puško tako za moški, kot tudi za ženski finale. V finale pa so se uvrstili naslednji strelci: MOŠKI Sovodnje: Cotič, Busin, Rutar, Ferfolja. Brda: Hlede. Mladost: Colja, Cotič. Kontovel: Damev, Rebula. Škamperle: Žiberna, Dovgan, Pur-larnič, Kovačič, Abram. Kras: Furlan A. In K., dr. Budin, Doitjak, Lukša. Primorec: Kralj. Zarja: Cač. Cankar: Vitez. ŽENSKE Kontovel: Faletič, Husu. Škamperle: Pavletič, Švab, Kem. da, Barej, S. in L., Pilat, Bezeljak. Cankar: Mikulus. ATLETIKA PO EVROPSKEM PRVENSTVU V ATENAH Atleti Sovjetske zveze zadovoljili tudi v tekih Rorzov in Rratčikov sta vrhunska sprinterja ■ Nepričakovan poraz sovjetskih tekačev na progi 3.000 m z zaprekami S 6 zlatimi, 5 srebrnimi in 6 bronastimi kolajnami v moški konkurenci je bila Sovjetska zveza sicer druga na evropskem prvenstvu v atletiki, v resnici pa so bili Sovjeti sami zadovoljni s svojimi uspehi, ki so bili boljši od predvidenih. U-dama sila moške vrste so še vedno tehnične panoge (skoki in meti), važno vlogo pa so tokrat odigrali tudi tekači z osvojitvijo prestižnega prvega mesta v teku na 100 m in z mnogimi drugimi dobrimi uvrstitvami in vrhunskimi rezultati. Zmaga Borzova na 100 m pomeni mnogo več kot njegov letošnji rezultat 10” na 100 m iz Kijeva. Sovjeti že leta dosegajo izredne čase, v težavah pa so brž ko gredo na tuje. Sovjeti mnogokrat ne le, da ne pridejo na važnih tekmah do finala, temveč dosegajo v hitrih tekih zadnja mesta celo v polfinalih, kjer konkurenca ni prav izredna. Borzov je zmagal v sicer ne prehudi konkurenci, zmagal pa je le n postal tako osebnost v sprintu. Zmaga v sprintu pomeni mnogokrat več kot rezultat, na katerega vplivajo razni zunanji dejavniki: vreme, veter, tekališče, sistem merjenja časa itd. Kot sprinterji so se Sovjeti izkazali tudi v štafeti z drugim mestom za Francijo. Izredno uspešen je bil tudi tekač na 400 m Aleksander Bratčikov. Malo pred evropskim prvenstvom je izenačil državni rekord legendarnega Ignjatjeva iz leta 1955 s časom 46". O realni vrednosti tega tekača se je kot po navadi in iz previdnosti dvomimo, Braitčiikov pa je pokazal, da je res vreden takega časa. Ne samo to: v finalu se je do konca boril za kolajno in je celo izboljšal sovjetski rekord s 45’’0. Velik napredek na 400 m so Sovjeti pokazali še v šŠaMl 4x400 m. Poleg Bratčikova so tekli še Savčuk (tudi on je odličen finalist med posamezniki), Borisenko in elegantni Zorin, tekač, ki še ni zmožen vzdržati tekmovanja s predteki, polfinali in finalom v dveh dneh, ki je NA ODPRTEM IGRIŠČU V SKEDNJU Danes tri srečanja s Servolano V včerajšnji trening tekmi so Borovi mladinci premagali naraščajnike Poleta s 66:23 (34:3) Danes bodo naši košarkarji o-digra.li kar tri srečanja proti Ser-volani. Talko borovci kot košarkarji Poleta se pripravljajo za razna pr- kazalo trenutne zmogljivosti plaviti. Servolana je namreč dobro moštvo. Možna Borova postava: Sandi venstva. Taka srečanja so seveda i Pertot, Renato Stokelj, Martin MiiiiimiiiiiiitiiHiiitimMiiniimtmniiimimMtiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1 v V PRVEM SREČANJU ZA SVETOVNI KLUBSKI NASLOV Milan-Estudiantes 3:0 (2:0) MILAN, 8. — Enajsterica Milana je v prvem srečanju za svetovni naslov klubskih prvakov premagala argentinsko moštvo Estudiantes s 3:0 (2:0). Po.ratno srečanje bo v Buenos Airesu, in sicer v sredo 22 t. m. Tudi to are. Čanje bo Italijanska televizija predvajala po direktnem prenosu preko satelita. STRELCA: v 7’ Sormanl, v 45' Combin, v 70, Sormani. Postavi: MILAN: Cudiclnd; Anquillsttl, Sohnelltnger; Rasato, Malatrasi, Fogll; Sormanl, Lodettii, Combin (Rognonl od 64'), Prati. ESTUDIANTES: Poletti; Agulr-re-Suarez, Madero; Malbernat, To-gneri, Medina; Eohopar (Ribaudo od 60’), Bllardo, Conlgliaro, Flo. res, Veron. SODNIK: Manohin (Franclja!. Milan je že v uivodmiih potezah pokazal, da namerava dati igri hiter tempo in tako spraviti v težave nasprotnike, ki so hoteli o-sredotočltl Igro na sredini igrišča. Sormanl pa jim je že v 7’ prekri. žal račune, ko Je z glavo poslal usnje mimo vratarja v mrežo. Argentinci so se tako morali odpreti v obrambi in v začetku jim je uspelo organizirati igro na sredini igrišča, kjer Rivera morda ni hotel ustaviti igre ter Je raje z dolgimi podajami dal možnost trem napadalcem (Sormaniju, Com-binu ln Pratiju), da takoj zaiklju. čljo akcijo z močnimi streli. Sormani je takoj potrdil trenutno dobro formo in je stalno sprav-Mal v težave grobe branilce Estu-diantesa, ki so se večkrat posluževali prekrškov, da so lahko u-stavljali hitre akcije Milana. V 44' pa je Comibin Izkoristil npgotovost argentinske obrambe in povečal vodstvo Milana na 2:0. V drugem delu igre rahla reakcija gostov. Dosti podaj (tipična južnoameriška Igra), premalo učinkovitosti v nasprotnem kazenskem prostoru. Domačini, ki so bili v obrambi kot po navadi gotovi ln odločni, so mimo vodili Igro ter s Sormanijem povečali izid na 3:0. Nato pa je Rognoni (ki je zamenjal negotovega Combina) zamudil dve lahki priložnosti, še nekaj grobosti argentinskih branilcev, nato pa končni žvižg. Rooco je osvojil prvo zmago, le redko sl zapravi take priložnosti. koristni treningi za bližnje zahtevnejše nastope. Današnji spored je naslednji: Odprto igrišče v Skednju: ob 17.00 uri Servolana — Polet (naraščajniki) ob 19.00 uri Servolana — Bor (mladinci) ob 21.00 uri Servolana — Bor (člani) NARAŠČAJNIKI Prvo srečanje med naraščajniki Poleta in Servolane je odprto vsakemu predvidevanju. Polet bo letos skušal dostojno nastopiti na naraščajniškem prvenstvu. Moštvo ni slabo, manjka pa mu izkušnje in prijateljske tekme kot današnja so kot nalašč, da sl igral-c, — kot pravimo — «napravijo kostt». Hrbtenica ekipe je živahni Adrijan Sosič, ki je «rojen play-maker»: s popolno naravnostjo obvlada žogo, ima dober pregled igre, ne meče slabo. Edi Daneu, Borut Deško, Robi Gantar, Miloš Jugovič, Edi Kraus igrajo kot zadnji igralci. Vsi mečejo zadovoljivo, marsikateremu pa manjka precej košarkarske tehnike. Z resnim in vestnim treningom bodo gotovo odpravili tudi to hibo. Moštvo je nizko: edini pivot (in to le za naraščajniško prvenstvo« Je Jani Sosič. MLADINCI Borovo mladinsko moštvo bo začelo svoje prvenstvo 19. t. m. časa je malo. Igralci pa še niso asimilirali nekaj novih shem, ki so nujno potrebne za tako zahtevno prvenstvo. Borovi bodoči nasprotniki pa bodo Lloyd, Italsideir, moštva torej, ki dobro poznajo košarko. Resen trening je nujno potreben. Današnje srečanje bo po- Kralj, Valter Hrvatič, Ivo Sosič, Stojan Hrvatič, Andrej šare, Da-njel Zavadial, Mladen Škerlj, žal bo tudi tokrat odsoten kapetan Livio Pertot, ki še ni okreval. KOLESARSTVO ZA POKAL «AGOSTONI» Bitossijeva zmaga ČLANI Prva peterka Bora je v zadnjem času dosegla vrsto zadovoljivih 1-zidov. Plavi bodo tudi danes skušali potrditi trenutno dobro farmo in po možnosti premagati Servolano, ki pa je bila za naše košarkarje vedno trd oreh. Možna postava: Adrijan Zavadial, Aleksander Sirk, Boris Fabjan Silvan Ambrožič, Branko Lakovič, Igor Sancin, Peter Starc, Sergij Tavčar, Edi Čermelj. BOR (mladinci) 66 — POLET (naraščajniki) 23 Prvi polčas 34:3. BOR: Valter Hrvatič (k) 10, Da-njel Zavadial 2, Mladen Škerlj 12, Martin Kralj 13, Renato Stokelj 4. Ivo Sosič 4, Sandi Pertot 21. POLET: Adrijan Sosdč (k) 5, Miloš Jugovič 4, Jani Sosič 4, Edi Kraus 2. Ed1 Daneu 8. SODNIKA: Peter Starc ln Igor Sancin. V prijateljski trening tekmi so po predvidevanju Borovi mladinci premagali naraščajnike Poleta, ki se v prvem polčasu niso znašli. Nato pa so mali košarkarji Poleta uredili svoje vrste, prejeli na moža borovce ln zaigrali zadovoljivo. V drugem delu Igre so namreč dali kar 20 točk, medtem ko so v celem prvem polčasu dosegli le bore tri pike. Plavi so poskusili dve novi shemi. Ni pa šlo vse gladko. Treba Je še dosti treninga, dela! —bi— LISSONE, 8. — Franco Bitossi (Filotex) je prvi privozil na cilj na 23. dirki za pokal «AgosUind». Drugi se je uvrstil Momser, nato pa Sohoeters, Karstens, Fogglali, Vasseur, Delisle, Panizza In drugi. NOGOMET I Jugoslovansko prvenstvo 1. lige Radnički iz Niša prevzel vodstvo Včeraj so odigrali 8. kolo prvoligaškega nogometnega prvenstva Jugoslavije, ki se je končalo z naslednjimi rezultati: Radničkl Niš _ Dinamo Partizan - železničar Zagreb - Crvena zvezda Vojvodina - Bor Olimpija . Beograd Hajduk - Maribor Radničkl Kragujevac -Veleč 1:0 Sloboda - Vardar 1:0 Sarajevo . Čelik lil Na prvenstveni lestvici je prvo mesto prevzel Radničkl Iz Niša s 13 točkami, kateremu sledi Dinamo (12), železničar (11), 2:1 0:2 0:2 3:0 1:1 3:0 pa odličen v enem samem teku, kot je na primer štafeta. V tej postavi je ekipa zasedla presenetljivo, vendar zasluženo drugo mesto, pred zahodnimi Nemci in «super» favoriti Poljaki. Nepričakovano dobro se je odrezal tudi Jevgenij Aržanov v teku na 800 m. Ta tekač, ki je bil znan kot počasen v finišu je bistveno popravil svojo taktiko in je postal nevaren prav v končni ravnini. V Atenah je Aržanov zasedel četrto mesto, zelo blizu bronasti kolajni. Velika možnost izbire daje Sovjetom dobre možnosti v vseh dolgih tekih, razni Svidrov, Šarafudinov, šopša in drugi pa so v finiših la prepočasni, da bi lahko zmagali. Kot neuspeh lahko smatramo drugo in tretje mesto v teku na 3000 m steeple, kjer sta se Morozov in Du-din predstavila kot svetovna rekorderja, sta pa morala kloniti Bolgaru želevu. Vsekakor sta oba Sovjeta dokazala, da sta vredna svojih rekordnih časov, le, da je bil ob tej priložnosti Želev boljši. V hitrih tekih čez ovire si Sovjeti še niso opomogli na progi 110 m, Vjačeslav Skomorčhov pa je suve reno zmagal na daljši progi 400 m, kjer ima SZ blestečo tradicijo. Sovjetsko zvezo lahko imenujemo deželo skakalcev. Od 12 možnih kolajn, so predstavniki SZ osvojili kar 4, to je eno tretjino. Zmagal je stari lisjak Ter-Ovanesian v skoku v daljino in to že tretjič. Prvič je bil prvak že leta 1958, drugič pa leta 1962. Kljub izjemnemu podvigu Beamona, lahko imamo Ter Ovane-siana za najboljšega skakalca v daljino na svetu v zadnjih 10 letih. Zmagal je tudi mladi Valentin Ga-vrilov v skoku v višino, v veliki množici odličnih mladih skakalcev, ki mu v domovini sledi, pa še vedno iščejo naslfednika Brumlu, ld Letošnje slovenske športne igre gredo proti koncu. Za njimi ostaja vrsta spominov na športna doživetja te manifestacije. Na zgor. nji sliki vidimo trenutek med žrebanjem nasprotnikov za tekmo-vanje v bližanju Dekleta so v odbojki pokazala nekaj lepih tekem. Pripravila so tudi nemajhna presenečenja je očitno prehitel čas. Zmagal je končno tudi svetovii rekorder v tro- skoku Sanjejev. Zanimivo je, da je Sanjejev priboril edini sovjetski uspeh na velikih tekmovanjih v zadnjih letih. Kljub količinski premoči je predstavnike SZ vedno prehiteval Schmidt in ko je bil pri koncu jim je račune prekrižal še Bolgar Stojkovski. Metali so Sovjeti v Atenah zelo dobro. Slabo je šlo le metalcem krogle, skoraj zadovoljiv pa je bil tudi metalec diska Lijahov, ki je metal le malo pod svojimi najboljšimi rezultati. Janis Lusis ni zgrešil v kopju svojega tretjega zaporednega evropskega naslova, čeprav je bil letos vsaj na papirju v težavah. Rezultat 91,52 m pomeni, da je Lusis, kot skoraj vsako leto, v vrhunski formi prav na koncu sezone. Ker bodo imeli Sovjeti nedvomno svoja tekmovanja v južnih državah na Kavkazu še vse do konca oktobra, lahko pričakujemo tudi nov svetovni rekord, ki je nedvomno trenutni največji cilj Lusisa. Največ pristne radosti nad doseženimi športnimi rezultati so verjetno pokazali naraščajniki v svojem nastopu v peteroboju V TRENING TEKMI 10 golov «Undcr 23» FIRENCE, 8. — V trening tekmi v Coverciamu je Italijanska državna reprezentanca «Umder 23» žela visoko zmago na račun mlajše reprezentance «Under 21», (4:0). Pravi «bombniki* so sovjetski metalci kladiva, Kot se je predvidevalo, je Romuald Klim popustil kot tekmovalec, nadomestil pa ga je mlajši Bondarčuk. Masovni uspehi Sovjetov v tej panogi lahko pomenijo, da bomo v prihodnjem letu že dočakali rezultate blizu 80 metrov. Nekoliko manj, kot se je predvidevalo, so Sovjeti pokazali v deseteroboju (predvsem Aviiov) in tudi v hitri hoji ne morejo biti z dvema tretjima mestoma povsem zadovoljni. Predvsem na progi 20 z 10:3 km se je od njih več pričakovalo. I lin. Atletsko tekmovanje je tudi letos pokazalo predvsem eno lastnost: množičnost. Kljub temu pa tudi kakovostnih rezultatov ni manjkalo Rusko kegljanje je privabilo predvsem tekmovalce v zrelejših letih ROART BRADFORD Zamorski • gospod Bog in gospodje Izraelci Humor ameriških črncev hrup, da človek nima malce duševnega miru. Ta sodrga, kd zida Babilonsko hišo, kar venomer rjove in kolne ln kriči na vsakogar tako nesramne besede, da bi me moralo biti sram prinesti svojo ženo v takšno družbo, kjer bi morala poslušati take prostaške besede.» «Ti še nisi oženjen?« je vprašal Gospod. «Na, Gospod.« «2e tako dolgo brusiš pete za Saro, da bi se bil lahko z njo že najmanj dvakrat oženil^ je nadaljeval gospod Bog. «Kaj naj to pomeni? Ne veš, kako bi prijel, kajne?« «To bi že znal in vedel, Gospod,« je rekel Abraham. «Stavil bi ne vem kaj, da je tako,« je dejal gospod Bog. «Na takšno dekle, kakršna je Sara, moraš iti zvito. Zadostovalo bo, če pojdeš na magistrat in vzameš tam eno poročno dovoljenje zase in eno zanjo, potem pa ji rečeš: Torej pojdi, dava se poročiti. Jaz to poznam, takšna dekleta so pretirano sramežljiva in imajo najrazličnejše izgovore, v resnici pa komaj čakajo, da pride nekdo ter jih vzame. Pojdi torej po dovoljenje in videl boš, kako skoči za teboj.« «Well, to md ne bo težko, Gospod,« je odgovoril Abraham. ((Seveda, nisem ji še po-, vedal, kaj hočem, zakaj prej morava nekaj imeti, kjer bova skupaj stanovala in imela od česa živeti.« «Ampak ona bo imela tebe in to ji zadostuje za srečo«, je rekel gospod Bog. «In rada bo povsod, kjer boš z njo stanoval.« «Saj prav to Je tisto, Gospod,« je vzkliknil Abraham, «človek današnjega dni nima, kjer bi mogel mimo živeti, zakaj sedaj, ko zida Babilon novo hišo, je povsod takšen «Je res tako?« Je vprašal gospod Bog. «Gospod,» Je odgovoril Abraham, «v svojem življenju sem slišal že veliko, veliko zmerjanja, psovk in kletev, toda tako prostaških, kakor se slišijo pri Babilonovl stavbi, še nisem prej nikoli slišal. Babilon psuje stavbenika, stavbenik zmerja polirje, polirji psujejo zidarje, zidarji zmerjajo ljudi in mezge, ki vozijo material in ti ubogi mezgi so edini, ki ne morejo prostaško govoriti. Pomisli, Gospod, tam poznam polirja, ki zna ob vsakem vremenu preklinjati bolje kakor stani pišalski kapetan Kid.» «To so mi lepe novice,« je dejal gospod Bog. «Tega nisem vedel. Prav si storil, da nisi zapeljal Sare tja — tam bi se naučila grdih reči.« «Seveda,» je rekel Abraham. «Jaz pa sem si te zopet izvolil,« je govoril gospod Bog, «za svojega načelnika in hočem, da se oženiš s Saro in da bosta imela kopico majhnih otrok in vnukov, da bodo obdelovali tole zemljo. In ker ne maram, da bi morala Sara poslušati te nesramne pogovore, moram tem nesramnežem pokazati neki čudež.« «Menda jih hočeš udariti z nemoto, Gospod, kajne?« je poizvedoval Abraham. «Ne, z nemoto jih ne bom udaril«, je rekel gospod Bog. «Saj vendar veš, da nemi in gluhonemi umejo psovati s kretjamd ,če hočejo. Pazi, kaj bom storil!« In gospod Bog je stopil v stran, začel delati čudež in govoril pri tem čarovne besede: «Hočem, da se vsi na tej novi stavbi izpremenijo v tujce, tako da jih ne bo nihče razumel, ko bodo kleli in psovali.« Malo nato Je začel Mr. Babilon nesramno zmerjati stavbenika, toda le-ta nd razumel niti besede. «Well,» je začel nanj stavbenik, «zakaj ne odpreš kitajske pralnice, ti šleva s poševnimi očmi? Kaj rjoveš name po kitajsko!« In stavbenik se je obrnil ter nesramno nahrulil polirja, po-lir pa mu je odgovoril: «Z menoj ne boste s svojo talijan-ščdno nič opravil. Stavbenik — ali nestavbenik — to mi je vseeno. Rajši si oskrbite tali-jamsko lajno in opico na njo!« In tako je šlo od drugega do drugega. In nekaterih so postali Grki, iz nekaterih Italijani in nekaj je bilo Francozov in peščica Rusov, vsi drugi pa so bili bogvekaj. Sploh jih ni nihče razumel, pa naj so zmerjali ali pa govorili navadne besede. Ni trajalo dolgo in vsi so spoznali, da je njihovo govorjenje brez smisla. Sedli so torej na ladjo, se odpeljali v Evropo in so tam še dandanes, pa se še zmerom ne razumejo. Potem je šel Abraham v u-rad, si izposloval dovoljenje za poroko ter hitel k Sari. «Vzemd klobuk, ljubica!« ji je rekel. «Cemu naj jemljem klobuk?« Je vprašala Sara. «Dobro, pa si ga ne jemlji,« je rekel Abraham. «Meni si prav taka všeč brez klobuka kakor s klobukom.« «Kakšne čudne reči uganjaš, Abraham?« je zaklicala Sara. «Menda nisi znorel? Ne smel bi tako ostro nadme, zakaj ti si velik, močan mož, jaz pa sem le slabotna ženska. Začenjam se te bati.« «še ostreje bom govoril, če ne greš takoj z menoj na magistrat in se ne daš z menoj poročiti!« je rekel Abraham. «Ali right,« je odgovorila Sara. «Pojdem, ker mi ni všeč, če te slišim tako ostro govoriti.« In tako sta imela svatbo ter si vzela zemljo, katero jima je gospod Bog obljubil. In preden se je pričela trgatev bombaža, je bilo videti, kako skače okrog n j ime hišice majhen deček, po imenu Izak. Mrs. LOTOVA Ko sta imela Abraham in Izak polne roke dela z obdelovanjem farme, ki jima jo Je dodelil Gospod, je poslal A-braham po svojega nečaka, kd mu je bilo ime Lot, da bi prišel ter jima nekoliko poma- gal. Vse je bilo dobro in prav, dokler ni nekega dne prišla Mrs. Lotova v hišo Mrs. A-brahamove izposodit si ščepec soli, da bi mogla solato osoliti. «Rada imam dobro osoljeno solato«, je rekla Mrs. Lotova. ((Nekateri ljudje imajo srečo in imajo veliko solate,« je dejala Mrs. Abrahamova kar tako. «Na koga to cikate, teta Sara?« je vprašala gospa Lotova malce zbadljivo. «Na koga? Vsakdo vendar ve, da lezejo vaše kokoši skozi plot na moj vrt in da so mi požrle že vso zelenjavo. Midva z Abrahamom pa morava vse poletje jesti osoljeno meso brez solate in brez zelenjave.« Mrs, Lotova ni na to nič rekla, kar sedela je in nekaj po tihem mrmrala, ko da ni sploh slišala o kokoših, potem pa je nenadoma rekla: «Bom pazila, teta Sara, da ne bodo naše kokoši lezle k vam, toda ko bodo prašiči požrli vso našo koruzo, bodo morali pogledati kam drugam, kjer bi se mogli nažreti.« «Tega še vedela nisem, da imata ti in Lot prašiče,« je pripomnila gospa Abrahamova. > «Saj jih tudi nimava,« je dejala na to gospa Lotova. «Jaz govorim o prašičih strica Abrahama, ki hodijo na našo koruzo.« Tako sta se ženski vsak čas pričkali, dokler nista o tem izvedela Lot in Abraham. In i Abraham je poslal po Lota, naj pride k njemu. «Lot,» pravi Abraham, ((slišal sem o tebi neke čenče od mojih žensk, ti pa si bržkone zopet o meni slišal od svojih žensk. In zato nočem reči, kdo ima prav, a tudi nočem reči, kdo nima prav. Rečen ti samo — in videl boš, da bo prišlo ; na moje besede — da je življenje preveč kratko, kakor da bi tratili čas z ženskimi čenčami.« <(To je sveta resnica, stric Abraham,« je odgovoril Lot. «V sedanjih časih že tako ne doživi človek več ko kakih revnih sedemsto ali osemsto let. Zato res ni vredno, da bi si kvarili teh nekaj let, ko smo na svetu, z ženskim klepeta-njem...« (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTEUCH1 8, II, TELEFON 93-808 ln 94-838 - Postni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur ' vnaorei četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna Številka » tednu ln nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starin dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Postni teko« račun: Založništvo tržaškega tisk* Trat 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoč) račun pri Narodni banki v Ljubljani — 601-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250. osmrtnice 150 Ul - MaU oglasi 60 $ beseda — Oglasi za tržaSko ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri «Sodett Pubbllcitk Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdam tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst