Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: oeloletno 180 din, za •/• leta M din, za l/< leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plata in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Številka 89. Časopis za trgovino« industrijo, obrt in denarništvo Uredništvo in upravnUtvi Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokoplzov ne vračamo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani St 11.953. - Tel. št. 25-61. Ir ha iz* vsak ponedeljek, ■ sredo ln petek Uubliana, ponedeljek 9. avgusta 1937 Cona p°“ine*nl venci itevilki din * 60 miiiionov škode Banska uprava v Ljubljani je objavila, da so zadnje elementarne nezgode v Sloveniji napravile za več ko 60 milijonov din škode. Da ni ta ocena pretirana, jasno dokazujejo številna poročila iz vseh krajev Slovenije o velikanskih škodah, ki so jili povzročile zadnje nevihte. Mnogi, ki so bili v opusto-šenih krajih, pravijo celo, da znaša škoda najbrže celo mnogo več. Za majhno Slovenijo pomeni 60 milijonska škoda pravo katastrofo. Kajti slovenski kmetovalci niso izgubili samo 60 milijonov din, kolikor so bili vredni od nevihte uničeni pridelki, temveč bodo morali plačati še milijone in milijone za nabavo živil in krme, ki so jih nevihte uničile. Škoda je torej dvojna. Ta škoda pa je tem bolj občutna, ker je zadela slovenske kmetovalce baš v času, ko so cene kmetskih pridelkov visoke. Že itak bi morala agrarno pasivna Slovenija letos plačati za svojo prehrano več ko druga leta, sedaj pa bo morala plačati še toliko več, kolikor znaša od neviht povzročena škoda. Kje pa naj dobi kmetsko prebivalstvo denar za ta višji izdatek? Dohodek od žetve je zaradi elementarnih nezgod manjši, izvoz lesa in sadja tudi ne bo dal tega, na kar je spomladi slovenski gospodar upal, javna bremena pa so se ponovno zvišala in se še vedno višajo. Nastal bo na ta način deficit, ki mora ohromiti vse slovensko narodno gospodarstvo. Kakor hitro se bo to zgodilo, pa bo zopet zaposlenost ljudi padla, kupna moč prebivalstva bo znova zmanjšana, da bo beda ljudstva še večja. Iz ene nesreče bo nastala nova in ta veriga nešreč bo docela izčrpala gospodarsko moč pokrajine. Iz te temne perspektive je edina rešitev, da se pomaga Sloveniji z velikimi javnimi deli. In to pomoč Slovenija tudi zahteva ter z vso upravičenostjo. Kajti leto za letom je bila Slovenija pri javnih delih zapostavljena, pa čeprav je odstotek njenih davčnih prispevkov ra-stel iz leta v leto. Potrebe Slovenije so se zaradi tega tako zanemarile, da je število nalog, ki jih je treba rešiti za dvig slovenskega gospodarstva vedno večje. Vsako leto ustvarja vedno nove zahteve, a stare so ostale še nerešene. In vsaka teh nerešenih zahtev pomeni povečanje pomanjkanja, ker zaradi teli nerešenih zahtev ne more Slovenija gospodarsko napredovati. Včasih se Sloveniji ni bilo treba boriti, da vnovči svoj les, danes mora konstatirati, da je njen dohodek od lesa decimiran. Včasih je mogla Slovenija z lahkoto prodati svoj premog, danes so zmanjšane železniške dobave tudi v revirjih znižale število delavstva. Rešile pa se niso niti one zahteve Slovenije, ki bi pomnožile dohodke države. Tako imajo državne železnice v Sloveniji največje dohodke in bi se zato železniške investicije tu najbolj rentirale, toda &Š v Sloveniji je teh investicij ^ajtnanj. Daleč je še uzakonjena ?ftIezniška zveza Slovenije z morjem, daleč je do izpolnitve še zahteva po uvedbi motornih vlakov 1,1 tudi ljubljansko kolodvorsko vPrašanje, ki je bilo pereče že Pred 40 leti, še ni rešeno. Kak0 silno bi se povečali tudi državni dohodki, če bi država več mvestirala za tujski promet v Slo- veniji. Če bi vodile v Slovenijo gladke avtomobilske ceste, bi se skokoma dvignil dotok tujcev' v deželo, in sicer tujcev z denarjem, da bi tudi država prišla na svoj račun. Tudi skrb za modernizacijo hotelov bi se državi bogato renti-rala. Poleg tega pa bi bilo s tem pomagano vsemu prebivalstvu. Ni mogoče zahtevati od njive večjega donosa, če se njiva tudi ne Zahtevamo gnoji. Ni mogoče zahtevati od nobenega gospodarstva večjih dohodkov, če se tudi ne stori več za to gospodarstvo. Prav tako je nemogoče zahtevati, da bi dajale pokrajine vedno več in več, če pa se za njih napredek nič ne stori. Zapostavljena Slovenija ne more dajati tega, kar bi dajala Slovenija, za katero se skrbi in v katero se investira. Še posebno jasno pa postane to, kadar je Slovenija namesto plodnih investicij doživela takšno nesrečo, kakor so sedanje elementarne nezgode. Teh 60 milijonov din škode kriči po pomoči Sloveniji, teh 60 milijonov din škode zahteva javna dela v Sloveniji.” In to zahtevo naj tudi vsa Slovenija z vso odločnostjo poudari! prepoved veleblagovnic in kontrolo Vprašanje veleblagovnic in kartelov postaja v Jugoslaviji vedno bolj pereče, ker trpita trgovina in obrt v vedno večji meri zaradi nerešenosti teh vprašanj. Zato postaja tudi zahteva trgovstva po odpravi veleblagovnic in uvedbi stroge kontrole nad karteli vedno bolj glasna. Tako se je z obema vprašanjema zopet obširno bavila beograjska trgovska zbornica ter po odličnih referatih predsednika Zveze trg. združenj, našega zaslužnega Nedeljka Saviča odločno nastopila za pravilno rešitev obeh, za vse trgovstvo tako važnih vprašanj. Potem ko je zbornica obravnavala vrsto drugih vprašanj, je prešla na razpravo o veleblagovnicah. O tem vprašanju je kot prvi poročal Nedeljko Savič, ki je obrazložil, kako se ustanavljajo in kakih metod se poslužujejo veleblagovnice pri svojem poslovanju. Ko je bil n. pr. objavljen v listih vpis delnic družbe »Ta-ta«, je sam osebno skušal kupiti1 te delnice, toda že prvi dan so mu odgovorili, da je vpis delnic že zaključen in da jih ne more več dobiti. To postopanje dokazuje, da je vse poslovanje družbe »Ta-ta< organizirano tako, da koristi nosilcem velekapitala, čigar izvor je vsem znan. Kljub uredbi o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic, je začela veleblagovnica >Ta-ta« poslovati in neovirano obratuje tudi po dveh prepovedih uprave mesta Beograda. Uredbo o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic, ki bo izgubila svojo veljavo dne 27. oktobra t. 1., je treba ne samo podaljšati, marveč mora postati trajen zakon, ki bo za vedno onemogočil delo takih obratov. Če se zgodi, da bi tej zahtevi vseh gospodarskih zbornic in trgovskih organizacij ne bilo ugodeno, potem je popolnoma jasno, da pomeni to konec nacionalne trgovine in malih gospodarskih podjetij. ■ .j- Po tem govoru je prečital Bora Stojankič načrt uredbe o prepovedi ustanavljanja in poslovanja ve leblagovnič, ki ga predlagajo vse trgovinsko-industrijske zbornice in trgovske organizacije. Novo uredbo je treba izpopolniti z novimi določbami, ki bi popolnoma onemogočile dosedanje izigravanje jasnih zakonskih predpisov in bi uspešno zaščitile male gospodarstvenike. Na koncu te diskusije je Nikola čurčin iz Pančeva predlagal, da se govori Saviča in Stojankiča obenem z načrtom uredbe natisnejo in dostavijo vsem svetnikom zbornice, da z njimi seznanijo vse trgovske organizacije v svojem območju. Delo kartelov Tudi o delovanju kartelov v naši državi je na tej seji kot prvi govoril Nedeljko Savič. V svojem govoru je podčrtal vso škodljivost kartelov in njihovo pogubno vlogo v našem gospodarskem življenju. Že davno se je zahtevala prepoved kartelov, toda zaman. Od decembra 1936 tudi pri nas cene rastejo, ves odij za to naraščanje cen pa ne pada na kartelirane industrije, marveč na trgovce, ki prodajajo njih blago potrošnikom. Preden je bil izdan zakon o zadrugah se je posebno naglašalo, da so trgovci glavni krivci povišanja cen, čeprav gre v resnici le za samovoljno in nekontrolirano postopanje kartelov. G. Savič je nato podrobno razložil postopanje kartelov pri določanju cen. Na podlagi svojega monopolnega položaja, ki so ga dosegli s kartelno pogodbo, izkoriščajo potrošnike do skrajnosti in kopičijo svoj dobiček. V interesu javnosti je zato, da se uvede nad karteli in njih poslovanjem učinkovita kontrola. Če že morajo karteli biti, potem ne smejo biti v direktno škodo javnosti. Nato je podal g. Stojankič obsežen referat o delovanju in organizaciji različnih kartelov v državi. Nastopilo je več govornikov, ki so v glavnem zahtevali brezpogojno prepoved delovanja vseh kartelov. Glavni zbornični tajnik dr. Maro-dič je pa ob tej priliki opozoril, da je zahteva po popolni prepovedi delovanja vseh kartelov sicer zelo upravičena, vendar pa bi se le težko v resnici izvedla. Zato bi bilo mnogo koristneje, da se ne zahte va neposredna prepoved kartelov, marveč da se usvoji predlog resolucije g. Stojankiča, kr se v celoti pridružuje zahtevi obrtnikov, da se izvede nad karteli energična državna kontrola. Po zaključku diskusije sveta trgovinske zbornice v Beogradu je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva: 1. Obvezno registracijo kartelov. 2. Državno kontrolo nad karteli. 3.. Zmanjšanje carine na proizvode vseh karteliranih podjetij, ki izkoriščajo zaščitno carino v tej meri, da jim donaša večji dobiček, kakor pa je po zakonu dopuščen. 4. Obvezno maksimiranje cen proizvodov podjetij, ki so obenem člani mednarodnega kartela, ali pa so afiliacije tujih karteliranih podjetij. 5. Zmanjšanje carine in maksimiranje cen proizvodov karteliranih podjetij, ki zaradi sedanjih deviznih predpisov in drugih uvoznih težkoč izkoriščajo to stanje in prodajajo svoje proizvode nad uvozno pariteto. V uradu ali ustanovi, ki bi se bavila s kontrolo kartelov, zmanjšanjem carine in maksimiranjem cen, morajo biti zastopane tudi trgovinske zbornice, oziroma trgovski odseki skupnih zbornic. Te ukrepe je treba podvzeti takoj, ker se je toleriranje tega nedovoljenega delovanja kartelov opravičevalo s slabimi kupčijskimi posli industrije, kar pa danes nikakor več ne velja. Ni treba še posebej poudarjati, da se tem zahtevam beograjskih trgovcev slovenski trgovci v celoti pridružujejo. Podatki o gospodarstvu Iz poroiila Narodne banke Narodna banka je objavila podatke o stanju našega gospodarstva koncem junija 1937. Borzni promet je znašal: efektni promet v mesecu juniju 28 milijonov (lani 22), v vsem prvem polletju pa 195 (124), devizni promet se je povečal na 285 milijonov (217), v prvem polletju na 1.593 milijonov (1261). Poročilo o gibanju cen izkazuje padec indeksa zaradi sezone, in sicer za 0'5 na 72'1% (1926=100). V lanskem juniju je znašal indeks 63'9% in se je torej letos dvignil za 10'3 in proti zadnjima dvema letoma za 12‘8%. Hranilne vloge so v juniju dosegle skupno (banke in hranilni ce) 11.390 milijonov din. Dvignile 136.000 vagonov (lani 116.000). V prvem polletju smo prevozili 731 tisoč vagonov blaga, t. j. za 15'2% več kot lani. Rečni promet je dosegel 44 (55) milijonov kilometrskih ton, morska tonaža pa je znašala v maju 1984 (lani 2009) tisoč ton. Indeks rudniške proizvodnje je bil v maju (1930 = 100) 116-4%, kar je znatno nad lanskim, ki je znašal 89'3. Število zaposlenih delavcev še narašča in je znašalo januarja 105, v maju pa 122'5% (lani 110). Zboljšanje gospodarstva se kaže tudi v padcu stečajev, vendar to izboljšanje ne velja za naŠQ banovino, ki ima ta mesec zopet več stečajev. V maju je bilo 13, v juniju pa 10 stečajev (proti lanskim 13). Splošno zboljšanje je dvignilo tudi državni dohodek, in je bilo v maju plačanih 909 milijonov din dajatev, medtem ko je bilo v januarju plačanih le 750 milijonov in v lanskem maju le 791 milijonov. Večji je bil letos državni dohodek samo v marcu z 943 milijoni dinarjev. Pričakovati je seveda za naslednji mesec še boljše dohodke, kar velja tudi za razvoj zunanje trgovine. so se v enem letu za 998 milijonov din. Vloge Državne hipotekarne banke in Poštne hranilnice so se dvignile za 276 milijonov na skupno 2.359 milijonov din. Izvoz je dosegel v juniju vred nost 416 (lani 294) milijonov din in se je gibal v zadnjih šestih mesecih takole: januarja 402 (lani 289), februarja 419 (215), marca 512 (345), aprila 570 (268) in maja 501 (220) milijonov dinarjev. Uvoz pa je znašal v juniju 433 (lani 294) milijonov din. V ostalih mesecih pa smo uvozili blaga v januarju za 321 (342), februarju 334 (294), marcu 451 (420), aprilu 463 (326) in maju za 418 (324) milijonov dinarjev. Promet je narastel v juniju na Kako je davkarija ocenila mariborske industrialce? Na mariborskem magistratu so razgrnjeni seznami davčne osnove za pridobnino, oz. družbeni davek. Po tem seznamu je davčna uprava ocenila čisti dobiček mariborskih industrijskih podjetij tako-le: Hutter in drug 9,812.900 Doctor in drug 5,739.000 Avgust Ehrlich 1,627.700 Jugotekstil 727.000 Mariborska tekst, tvor-nica 3,665.200 Zelenka & Comp. 2,222.000 Jugosvila 262.603 Karl Thoma 1,985.200 Jugoetka 56.000 I. marib. tvornica pletenin 44.000 Zora 723.400 Marko Rosner 1,750.000 Viljem Freund 840.400 Rudolf Kittmann 430.000 Mariborska livarna in tvornica kovin 480.000 Zlatorog 400.000 Unio 240.000 Skupno je bil ocenjen čisti dobiček vseh mariborskih industrij na več ko 31 milijonov din. Veliko zanimanje za našo pšenico Inozemstvo se tudi letos živahno zanima za našo pšenico in so prišla že iz mnogih držav vprašanja, pod kakšnimi pogoji bi bilo mogoče izvoziti iz Jugoslavije večje količine pšenice. Razen tega se mudi v Beogradu tudi večje število agentov velikih žitnih tvrdk, ki bi radi nakupili večje količine pšenice. Ker pa naš letošnji višek ne bo večji kakor znaša možnost izvoza po preferencialu, je prav verjetno, da se sploh ne bo prodajala pšenica na svobodnem trgu. Kot eventualni kupci naše letošnje pšenice po preferencialu prihajajo v poštev Nemčija, Avstrija, Francija in Češkoslovaška. Kar se tiče Nemcev je znano, da se zelo zanimajo za našo pšenico in že zahtevajo najmanj 10.000 vagonov. Tudi z Avstrijo se vršijo pogajanja za izvoz približno 5000 vagonov. Za zboljšanje telefonskega prometa iz inozemstvom V poštnem ministrstvu v Beogradu se je končala konferenca naših, rumtmskih in italijanskih zastopnikov telefonske službe. Na konferenci so sklepali o tranzitnem telefonskem prometu. Parafiran je bil dogovor, po katerem se bo usmeril rumunski telefonski promet z Italijo in Švico, ki je sedaj šel preko Madžarske in Avstrije, v bodoče preko Jugoslavije, pa tudi promet med Rumunijo in Grčijo, ki je doslej šel preko Bolgarije, pojde v bodoče preko Jugoslavije. V ta namen bodo zgradili med Bukarešto in Beogradom 3 nove telefonske proge s. pomočjo visokofrekvenčnih telefonskih naprav. Prva se bo rabila za neposredni promet Bukarešta —Atene, druga za Bukarešto— Milan in tretja za Bukarešto—Beograd. S to instalacijo bo dobil Beograd poleg sedanje telefonske proge Beograd—Bukarešta, ki gre čez Zaječar in Crajove, še eno direktno progo v Bukarešti čez Pančevo in Belo Crkvo. Za zboljšanje naše telefonske zveze z Italijo in omogočenje tranzitnega prometa med Rumunijo, Italijo in Švico in obratno bodo Zgradili tri nove proge med Za grebom in Trstom; ena bo služila prometu med našo državo in Trstom (ZagTeb—Trst), druga prometu savske, dela drinske in pri morske banovine s Švico (direktna proga Zagreb—Ctrrih čez Trst In (Milan) in ena za zvezo med1 Bukarešto in Milanom. Sedanja proga Zagreb—Čutih, ki se je poslužuje tudi Beograd, se bo izpreme nila v direktno progo Beograd— Curih. Pristojbine za telefonski promet med Jugoslavijo m omenjenimi državami bodo ostale iste, za tranzitne govore med Rumunijo, Italijo in Švico in obratno pa bo pripadlo Jugoslaviji S'40 zl. fr. za triminutni govor, za govore med Romunijo in Grčijo in obratno pa 2'40 zl. fr. Vse naprave za omogočen je novega telefonskega prometa bodo izdelane najkasneje v 6 mesecih. Ponudba za prevzem zastopstva Tvrdka Ešref Prcič, agenturna i komisionalna radnja v Tuzli, po-štanski pretinac 48, bi prevzela za topstvo naših tovarn — Lastnik tvrdke prepotuje po trt d» štirikrat celo Jugoslavijo. Prevzel bi zastopstvo za manufakturo* galanterijsko, usnjeno in drugo blago. popolno jamstvo in jih takoj po razstavi nepoškodovane vrnemo lastniku. Tudi vse letnike in posamezne številke »Brenclja«, Levstikovega »Pavlihe«, Železnikarje-vih »Sršenov« in »Škrata« ter drugih šaljivih listov potrebujemo več izvodov za razne oddelke razstave, zato smo pa hvaležni tudi za vsako posamezno številko. Predvsem pa prosimo naša društva za sezname vseh starejših časnikov in časopi-V ki jih hranijo v svojih knjižni- cah. Društva bodo s tem pokazala, da res delujejo za prosveto. Za zahvalo objavimo njih imena. Pripravljalni odbor razstave slovenskega novinarstva, Ljubljana-Velesejem. Ali grozi dmnping s kitajsko manufakturo? Neka velika izvozna tvrdka v Hong-Kongu se je obrnila na Združenje trgovcev v Šibeniku, da dobi zvezo z našimi uvozniki, ki I bi bili pripravljeni uvažati v Jugoslavijo kitajsko manufakturno blago. Verjetno je, da so prejela tudi druga združenja podobne ponudbe. Ker je Kitajska silno oddaljena od naših krajev, se mora sklepati, da bo kitajska manufaktura | silno poceni, ker drugače se prevoz ne bi izplačal. Bati se je zato, da dobimo namesto japonskega kitajski dumping z manufaktur-nim blagom. Mednarodna dela Govor iug . delegata deloda Čuriina Malomeščanske »čenče« ter podobni, navadno pisani, llto-grafirani ali hektografirani, le redko pa tiskani listi z zbadljivimi epigrami, paskvili in pamfleti, ki so- jih ponajveč pikali veseli študentje, so zlasti v minulem stoletju razburjali naša mesta in trge. Posebno imenitne so postale zbadljivke, ki jih je objavljal ljubljanski nožar in pesmar Miklavž Hoffmann v svojem rokopisnem listu »Der Messerschmiedsham-mer«, pozneje je pa nagajal Ljubljančanom s slovenskimi verzi ter se tudi s članki: potegoval za poštenje in naprednost v javnem življenju. Kakor se Ljubljančani sedaj nastavljajo pred tablami z ljubljanskimi dnevniki, tako so se nekdaj prerivali pred. Holfmanno-vim izložbenim oknom, kamor je razobešal svoj vedno zanimivi list. Tudi Kranj, Škofja Loka in druga mesta so imela več takih Šaljivih in satiričnih listov s slovenskimi in nemškimi verzi, ki so zbujali med purgarji neznansko ogorčenje. Brez takih listov bi razstava slovenskega novinarstva ni kakor ne mogla pokazati pravega domačega humorja, duhovite zbadljivosti in satire, zato pa prav vljudno prosimo, da take liste poiščete in nam jih brez odlašanja pošljete na posodo, saj prevzamemo za vse posojene nam predmete Namesto sloga, v katerem je govoril nek vladni delegat, bi se poslužil, če mi dovolite in čeprav mu ne odrekam corneillske kla-sičnosti, raje svojega načina, ker se mi pač zdi šaljivost priklad-nejša, da povemo resnico. Značilnost povojnih časov je zatiranje preskušenih načel, ki se izgubljajo v megli bolj ali manj zgrešenih domnev, in, njih nadomeščanje z drugimi, enako nezanesljivimi. Primer za to 90 javna dela. Izvajala so se vedno- v mejah proračunskih možnosti in po velikosti kredita, ki ga je imela dotična država.. Takrat so samo nekateri poslanci, brez želje, da bi si pridobili lovorik za svojo prihodnjo izvolitev — kršili to prakso in ogrožali državni proračun in kredit. Po veliki vojni je dobilo to kršenje prakse pri politikih skoraj znanstveno podlago. Trdili so, da so javna dela korenito sredstvo proti brezposelnosti in pričeli so jih uporabljati celo v Veliki Britaniji, kjer se sicer neradi oprijemajo tujih skušenj. Kolikor se jo proizvodnja manj šala, toliko se je vzporedno večala brezposelnost. Nasprotno pa se ob povečanju industrijske proizvodnje brezposelnost ni sorazmerno nižala. Pokazalo se je celo pri mnogih ekonomistih, da prepričanje ni drugega ko vprašanje časa, kajti kmalu so spoznali, da pomenijo javna dela le zelo nezanesljivo sredstvo zoper brezposelnost. Toda ker je kriza okrepila državno intervencijo in ker za to posredovanje in za pridobivanje volivcev ni bilo drugih pripomočkov, so se naglo vrnili povsod k javnim delom, in zdaj že s hrupom, trdeč, da dalekovidna politika javnih de' lahko zravnava gospodarska niha-rnja in dčbe depresije s tem, da podpre razvoj in vrnitev, v narav-jno blagostanje. Nekateri ekonomisti in nekateri politiki,, podobni Macchiavellijevim diplomatom* ki vedo vse in nič, so priporočali nasilna sredstva ne glede na- proračunsko stanje in {predvsem z ustvarjanjem nerentabilnih poslov. Na m es to pripravi jan ja t udorih po- poskusov ni bilo ali vsaj le malo, mirneje in popolneje zmagale prehod k resničnemu ali umetnemu blagostanju. Zlasti je brezposelnost hitreje padala v teh deželah, kjer so bolj upoštevali psihološke čini-telje kot pa programe, ki ovirajo gibalnost in prožnost gospodarstva ter naravno tvoritev konjunkture. Ukrepi naše organizacije niso dovolj preučili zgodovinske strani javnih del, ki jih tu opisujem. Od 1. 1919. je hotela organizacija prihraniti javna dela za čase brezposelnosti. V 1. 1926. je dodala »na-domestilni ritem«. Poslej se govori o ritmu kakor o Beethovnovih sonatah. Še blaženi Albert Thomas, ki ni bil brez smisla za realnost in brez dobrega nosu, se ni mogel ubraniti, teh si renskih glasov. Mislili so, da smo našli vesoljno sredstvo proti krizi. Sanjali smo o nekem sodelovanju in celo o mednarodnem finansiranju javnih del. Mnogi finančni ministri so že upali, da so našli potrebna inozemska posojila. Samo Društvo narodov ni hotelo korakati in se je otreslo. Imelo je že skušnje z moralnimi garancijami in se ni hotelo spuščati v nevarnost. Dalo si je zato vzgojiti otroka iz londonskega legališča po g. Oerstedu in ga poslalo komisiji za vprašanje brezposelnosti, potem upravnemu odboru, da ga je slednjič sprejela konferenca, a končno so ga nastanili v »mednarodni komisiji za javna dela, ki naj se ustanovi«. Tam niso zahte vali nič več ko skromen toda trden sedež,, ki! naj bi omogočil »nadzorovati harmoničen razvoj«. Ni potrebno, da stroški za javna dela pokvarijo državne finance tako, da 'država izgubi javno zaupanje. Zato je včasi bolje, da država prosperitete pospešujemo proizvodnjo potrošnega blaga. Pripo-vedniško bi rekli, da je to od daleč nekaj, na blizu pa ne dosti. V res nici navadno ne opazimo teh različnih cikličnih stopenj. Gre pa za pospeševanje del, ki so najdražja in v času, ko so blagajne prazne ter kredit izčrpan. Neki Keynesovi pristaši nam predlagajo politiko »Cheap Mo-ney«. Toda denar je termometer, ki nam kaže temperaturo oziroma konjunkturo, in ne znamo delati temperaturo s termometrom, kakor ne konjunkture z denarjem. Razen tega je interes tako občutljivo orodje kredita, da že najmanjše spremembe ustaljenih davkov na obresti prikličejo občutne gospodarske motnje. Zato je vedno kočljivo, če hočemo dirigirati gospodarstvo v kakršno koli smer z etatističnimi ukrepi. Kakor je zlati zaklad ostal najboljši možni denarni temelj, tako se bodo vprav Američani v navalu te zlate polnokrvnosti prvi znašli. Zasebna iniciativa je po pravilu dokazov in rešilno za rentabilnost ostala najboljši mehanizem za uravnanje gospodarstva v koristna dela. Zato ima dobro gospodarsko politiko tista vlada, ki postavlja zasebni delavnosti čim manj ovir. Kakor vidite, se torej sme nekaj napraviti, če se držimo stvarnosti; treba je le imeti pogum, da razbijemo prevaro, in ena izmed pre var je tudi vera, da se z javnimi deli dajo voditi gospodarski cikli To je predvsem neravni psihološki pouk, ki bo lahko koristil za turizem in promet v naravnih časih, če ga ne bodo zlorabljali politiki in pristaši pristranske doktrine. V časih krize pa nam bo s pomočjo javnega mnenja pomagal pomirje- plača leteče dolgove, kakor pa da vati paniko, ki jo navadno povzro- - - - - • ■ in rastoča brezposel- finansira javna dela, zlasti kadar ima že velike izdatke za oboroževanje. Kakor vidite, utegne postati vloga, ki jo je v tem pozvana ita- komisija, precej, resna. Dokler se drži v »ekih plasteh upanje v javna dela, ne more in ne sme [komisija napraviti križ. Z druge strani ni mogoče večno hraniti preveliko prevaro v hladilniku; treba jo bo zmanjšati na čata kriza nost. Ob koncu bi rad spet citiral Tal-V1°! I lejrranda, velikega in vedno sodob-igrau |nega diplomata, ki je dejal, da je jvse, kar storimo po načelih pametne svobode, v skladu z idejami naše dbbe, ker dobra politika mora napredovati vedno in previdno s kčasom., o ,pmpr«vijaiu,ia -j—•* — gojev za obnovo blagostanja (pre- pametno velikost. Največ skušenj v speritete), kakršni, so n.pr.mužb« tej zadevi moramo .prianati našim davkov, ki ovirajo proizvodnjo, ureditev in poravnava dolgov, zlasti letečih dolgov (kar bi omogočilo znatne proračunske prihranke, utrdilo občutek varnosti zasebnopravne lastnine ter oživljalo, poslovno in kreditno delavnost), so pričele nekatere vlade z zavlačevalnim načinom ravnati gospodarski ustroj, za katerega so komaj približno' vedele, kako deluje. Z drugo besedo: pričeli so se eksperimenti. Znižali so proizvodnjo, monopolizirali trgovino nekaterih kmetijskih pridelkov, podpirali eno vejo gospodarstva na najhujšo škodo druge. Postavila so načrt javnih del in naložb (investicij) načrt, ki so ga obskrbeJi z uvaja, njem novih oziroma z zviševanjem dotedanjih davkov. Uspeh tega je bilo«, da se je če-sto gospodarsko zboljševanje zastavilo in da so dežele, kjer teh prijateljem Američanom. Ko so jih vabili v objem, so opazili, da gre Že v 24 orati barva« plasira In kemično snail oblake, klobuke bolj za filozofiranj© kot pa za čisto |, Itd. 0krobl ln *TetWlka «raj^ ovfab znanost; in nasveti, ki jjh dajejo* so bolj negativni. Pravijo na- pri mer, da ni dobro, če izdatki za javna dela ubijajo državne finance, ker so te že dovolj razrahljane z oboroževanjem; oziroma, da je bolje plačati leteče dolgove kot zalagati javna dela, ter končno, da je treba finansirati javna dela s posojili in ne s taksami in davki; niso nam pa povedali, kako naj oik«’ in: manšeto. Pen. tuši, monga In Uka domače perilo tovarna J O S. REICH Poljanski nasip 4-8. Selenbnrgova ut I Tehle« št 33-73. »Službeni list« Politične vesti Sestanek Male antante v Sinaji bo 28. avgusta ln bo konferenca trajala dva dni. O pogajanjih med Anglijo in Italijo je objavil znani konservativni politik ln bivši večkratni angleški minister Winston Churchill v »Eventng Standardu« članek pod naslovom »Angleško - italijansko prijateljstvo, kako ? « Churchill pra - vi v tem članku, da je mogoče razložiti ta pogajanja samo v zreal z znanimi Edenoviml izjavami o teritorialni nedotakljivosti Španije, njenih otokov in njenih kolonij, kar je za Anglijo ogromnega praktičnega pomena. Nasprotna stranka se mora odpovedati vsakemu poškusu motenja britanskega stika z Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo, Palestino in Egiptom. Churchill zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da bo zagotovitev miru v tem letu odvisna predvsem od premoči angleške mornarice in moči francoske armade. Sestanek francoskega ministrskega predsednika Chantempsa z italijanskim poslanikom v Pariza Ceruttijem razlagajo tako, da pogajanj za ureditev perečih vprašanj Sredozemlja v smislu določb gentleman agreementa ne bo mogoče voditi brez sodelovanja Francije tn drugih sredozemskih držav. Londonski odbor za nevmešava-nje je zopet dokazal vso svojo nemoč s tem, da Je ponovno odložil svoje seje za nedoločen čas. Predstavnik Vatikana v Parizu je glede na vesti o priznanju generala Franca izjavil, da Vatikan mi priznal nacionalistične vlade v Španiji, pač pa se vrše pogajanja o tem vprašanju. General Franco je izdal dekret, s katerim ustanavlja novo državno stranko, ki se bo imenovala »Pha-lange Espanola Tradicionalista de las Jons«. V tej stranki naj bi se združila oba nacionalistična tabora Španije v eno fronto, tako da bodo Karl isti jamstvo nadaljevanja zgodovinskega razvoja, Falan-gistl pa preoblikovale! nacionalne revolucije. Vodja stranke je general Franco, ki predstavlja vrhovno oblast in je odgovoren samo »Bogu in zgodovini«. Francove topništvo je zopet obstreljevalo Madrid. Obstreljevanje Je trajalo pet ur. Porušenih je mnogo poslopij, število človeških žrtev pa je izredno veliko.. Republikanska armada, ki jo cenijo na 70.000 mož, je skoraj popolnoma obkolila Huesco. Nacionalistični avioni so bombardirali Santander ln so pri tej priliki metali letake, v katerih pozivajo baskiško prebivalstvo k predaji. Katalonska vlada je odposlala na aragonsko fronto armado 200.000 dobro oboroženih in izvežbanin mož. čet* so razdeljene na tri armadne zbore. Tri trgovske ladje so bile od avi-onov bombardirane pri Alžiru in je ta napad izzval veliko vznemirjenje v Londonu. »Daily Herald« poroča iz Alžira, da so bile ladje napadene od nacionalističnih letal, ki so metala bombe nemškega izdelka. Zaradi tega napada, je poslala angleška vlada ostro noto nacionalističnemu poveljstvu v Palmi. Poveljniki severnih kitajskih armad so bili pozvani v Nanking, da bodo poročali čang Kaj Seku o položaju in razpoloženju v sever-1 nlh provincah. Pri tej priliki bodo 5 dobili tudi iiavodlla za nadaljnje delo. Kitajska, centralna vlada v Nankinga je izdala proglas, v katerem poudarja, da mora biti vsakemu Kitajcu v čast, da pomaga kot vojak svoji domovini. Vlada pripravlja mobilizacijo vseh moških med 18. in 40. letom, & čimer bi bilo zbranih 40 milijonov za orožje sposobnih Kitajcev. Kitajska komunistična armada, ki šteje okoli 50.000 mož, je^ krenila v severni del pokrajine sansi. čete so moderno opremljene in operirajo po navodilih iz Nankinga. Povečane mandiursko državo hočejo ustvariti Japonci s priklopitvi-jo doslej zasedenih provinc šan-tung tn HOpeJ, Pelping pa naj bi postal glavno mesto mandžurske držav«. Med Rusijo in Japonsko je izbruhnil spor, ker je začela neka japonska petrolejska družba, ki izkorišča petrolejske vrelce na Sa-halinu brez dovoljenja moskovske poceni pridemo do posojil, poseb- dravske banovine 63. kos z dne vlade graditi cevovod do neke luke no še v časih krize, ko je kredita 7. avgusta objavlja: Pravilnik o |.na Sahalinu. malo, potreba javnih del pa ve- oddajanju pravice za prodajo zelika. Glede vprašanja, kako je lezniških vozovnic — Ratifikacija usmerjati famozni ritem, nam pra- pravnih in trgovinskih konvencij z vijo, da v časih depresije pospe- Madžarsko in Anglijo — Popravek šujmo javna dela, ki spodbujajo o medicinskih fakultetah — Popra- Nemški zunanji minister v. Neu-rath se mudi ▼ Avstriji na svojem posestvu, kjer ga bo obiskal av*-strijski državni tajnik v zunanjem ministrstvu Schmidt Voditelja španskih trockistov proizvodnjo blagovnega kapitala |; vek v uredbi o minimalnih mez- | ^fe^n^ridskega^sj^^rija to - - * n-- . M ^ pred sodličei go našli v neki barcelonski ulici mrtvega. (produkte produkcije), medtem ko | dah (nebistven) Objave banske | naj pri prvih znakih upadajoče i uprave in razne razglase. Denarstvo Tedenski pregled beograjske borze Najzanimivejši pojav na beograjski efektni borzi v preteklem tednu je bilo vsekakor gibanje tečajev vojne škode. Promet z voj no škodo je bil namreč v obratnem sorazmerju z gibanjem tečajev. Cim bolj je šel tečaj navzdol, tem večji je bil promet in obratno. Veliko zanimanje za vojno škodo je bilo, kakor izgloda, to pot špekulativnega značaja. Javna roka na to gibanje tečajev ni vplivala in se je zadržala precej rezervi rano. Tečaj vojne škode je bil dne 5. t. m. 40575 (404*50). Tečaji osta lih papirjev so ostali na višini zadnjih 14 dni, pri 7 % investicijskem posojilu pa so bili celo višji, in sicer 90*50 (89*50). V 6% beglu-ških obveznicah in dalmatinskih agrarih se je kot že v prejšnjem tednu opažalo pomanjkanje blaga in je bil tečaj obeh papirjev nekoliko višji kot prejšnji teden. Tečaj obeh papirjev je bil 74*50 (74*25) Precej stabilen je bil 7 % Blair, ki je sicer tudi dosegel višji tečaj, namreč 84*25 (84). Premet je bil znatno manjši kot prejšnji teden, kar je posledica majhnega prometa v vojni škodi ki je bil za eno tretjino manjši kot prejšnji teden. V ostalih papirjih je bil promet normalen. V vojni škodi je znašal 1.504 (4.420), v 6% begluških 1.758 (1.765), v 6% dalmatinskih agrarjih 238 (287) v 1% Blairu 237 (290), v Narodni banki pa 15 (36). Na deviznem tržišču so bili te čaji stabilni, edino šiling je dosegel tečaj 855.39 (30. VII. 835) Funt se že dalj časa drži na 238 tečaj klirinške marke je bil nekoliko višji 1.280 (30. VII. 1.278*53) Lire so ste trgovale po 218, grški boni pa po 31. Promet na deviznem tržišču je znašal 26*8 milijona din (16*4) Največji promet je bil v funtih, in sicer 12*3 (6), nato pa v markah 11 (7*5), šilingih 2 (2) in v grških bonih 770.000 (396.000). Zlate rezerve Francoske banke Francoska banka je objavila svoj tedenski izkaz od 20. julija, ki izkazuje pričakovano valorizacijo zlatih rezerv, ki so last banke. Valorizacija je bila izvršena na podlagi dogovora med državo in Francosko banko. Zlate rezerve so se doslej računale na bazi pa ritete 49 miligramov zlata, seda, pa so zlate rezerve zaračunane na podlagi paritete 43 miligramov zlata, oziroma 38*2 miligrama čistega zlata. Zaradi valorizacije se je vrednost zlatih rezerv povečala za 6817 milijonov na 55.677 milijo nov frankov. Valorizacijski dobi ček pripade pred kratkim usta novljenemu fondu za podpiranje tečajev državnih rent. • Obtok bankovcev V Angliji se Je povečal na rekordno višino 503 milijonov 8T77.456 funtov šterlingov tn le za 50 milijonov višji kot lani v Istem času. Povečanje obtoka bankovcev razlagajo s pričetkom potovalne sezone, z dotokom francoskega ubeglega kapitala in z Zboljšanjem splošnega gospodarskega položaja. Zlata je izvozila letos Japonska v Združene države Severne Ame-rtke že za 125 milijonov dolarjev. Sedaj pa Je pripravljenega za iz-toz v U. S. A. zopet za 413 mihjo-flov jenov (130 milijonov dolarjev) španskega zlata. Državni dolgovi Bolgarije so po ‘Jkjnovejših podatkih razdeljeni “Skole: predvojna zunanja posojila “■757,727.310 levov, notranja posolila 2.760,738.408 levov, zunanje posulo iz 1. 1928. 1.276,572.900 levov j« stabilizacijsko posojilo iz 1. 1928 2-542,169.050 levov. Dolg pri Narodni banki maša 3.551,463.250 levov, razni državni dolgovi 384,705.764 levov. Po teh podatkih znašajo to-Jej konsolidirani državni dolgovi Bolgarijo skupno 20.205,371.682 lejev. Leteči državni dolgovi pa znašajo 1.924,762.776 levov. TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO „TRQOVSKEQA LISTA« Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet din 6,634.478*81 Nalik predzadnjemu borznemu tednu, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom blizu 6*7 milj. dinarjev, je vladala tudi v minulem tednu še precejšnja kupčijska živahnost. Ponovni porast pokazuje deviza Berlin, pa tudi London, med tem ko je znatno popustil promet z avstrijskimi šilingi in deloma z amer. dolarji. V posameznih devizah je bil dosežen tale skupni promet: pred- Devize: zadnji minuli teden (vse v tisočih dinarjev) Amsterdam 173 34 Berlin 1811 2121 priv. Curih 67 291 Bin-deviza 187 246 avstr. Dunaj 958 388 London 2563 2879 priv. New York 755 570 Pariz 88 22 Praga 5 6 Solun 93 67 boni Tret — 10 1937 din din 7%> inv. pos. 2. VIII. 89*- 91-- 6. VIII. 89*50 91-- 8»/» Blair 2. VIII. 96*- 97*— 6. VIII. 96*25 97*25 7“/o Blair 2. VIII. 85*- 86*- 6. VIII. 85*- 86*- 7»/o Seligm. 2. VIII. 98-- 100*- 6. VIII. 98-50 100*— 4“/o agr. obv. 2. VIII. 52*- 53*50 6. VIII. 52*- 53*- 4“/o drž. gar. agr. obv. 2. VIII. 51*- 53*— 6. VIII. 51*50 53*— 6»/o beg luške 2. VIII. 75*- 76*- 6. VIII. 75*50 76-- 2*5»/o voj. škoda 2. VIII. 404 - 406*— 6. VIII. 404*50 406*50 Narodna banka je še nadalje posredovala v Curihu ter Londonu in dala skupno prav toliko deviz nega blaga na razpolago kakor v predzadnjem tednu. Ponovno je začela intervenirati tudi v devizi Pariz. V privatnem kliringu je bilo perfektuirano največ zaključkov v angleških funtih in nemških markah, znatno manj pa v avstr, šilingih ter dinarski devizi. Malenkosten je bil tudi promet v grških bonih, in sicer na bazi din 32*50. Notice privatnih kliringov so bile, za: , , Angleški funt 2. in 3. avgusta din 238*— 4. avgusta din 237*20-238*80 5. in 6. avgusta din 238'— Avstrijski šiling 2. avgusta din 8*37—8*47 3. avgusta din 8*45—8*55 4. avgusta din 8*47—8'57 5. avgusta din 8*54—8*64 6. avgusta din 8*50—8*60 Nemška marka 2., 3. in 4. avgusta din 12*70—12*90 5. avgusta din 12*72—12*92 6. avgusta din 12*74—12*94 Od ponedeljka 2. t. m. do zadnjega petka je znašala skupna tečajna razlika pri devizi (vse izraženo v poenih): Amsterdam —1*01, Berlin —0*51, Bruselj +0*50, London +2*06, New York —1*31, Pariz +0*03, Praga —0*10 in Trst +0*13. Edini Curih je beležil ves čas brez izprememb. Devize 1937 Povpr. din Pon. din Amsterdam 2. VIII. 2394-66 2409*25 6. VIII. 2393-65 2408*25 Berlin 2. VIII. 1745*03 1758*90 6. VIII. 1744*52 1758*40 Bruselj 2. VIII. 729*95 735*02 6. VIII. 730*45 735*52 Curih 2. VIII. 996*45 1008-52 6. VIII. 996*45 1003-52 London 2. VIII. 215*73 217*79 6. VIII. 215*81 217*87 New York 2. VIII. 4308*51 4344*82 6. VIII. 4307*20 4343*51 Pariz 2. VIII. 162-52 163*96 Praga 6. VIII. 162-55 163*99 2. VIII. 151*43 152*54 Tret 6. VIII. 151*33 152*43 2. VIII. 257*57 230*65 , 6. VIII. 227*70 230*78 Efektno tržišče Tendenca za državne papirje stalna Kot v prejšnjih tednih je tudi tokrat izmed industrijskih in bančnih papirjev notirala samo Trboveljska premogokopna druž, ba. Do srede 4. t. m. je beležil ta papir din 245*— za denar, a din 255*— za blago, odtlej pa za din 5*— nižje tako v ponudbi, kakor tudi v povpraševanju. Notice državnih efektov so bile: Žitno tržišče Tendenca za žito in mlevske izdelke čvrsta Cene so se znova okrepile pri pšenici in ječmenu, dočim na novo beleži baranjski ječmen ter nova pšenica po pogojih Prizada Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene: Žito: Koruza: din din suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja . 95*— 96'— Pšenica: nova, gor. ban., 78 kg 2»/o primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja ..... 180*— 182*50 nova, gor. bačka, 78 kg, 2°/o primesi, zdrava, Nova pšeniea (cene po pogojih Privilegirane a. d. za 1. fko ladja: Tisa I (od sev. meje do vključno Curuga) kval. Tiaa II (od Zabija do ustja Tise) . . . kval. Begej..........................................kval. Tisa Kanal (od Kule do B. Graciišta) . kval. Donava Kanal (od Crvenke do Bezdana) . kval. Kanal kralja Aleksandra...................... kval. Bačka (Donava-Banat, Donava-Banairja) . kval. Donava, Srem . ...............................kval. Donava, Srbija ...............................kval. Sava (Srbija, Srem, Bosna) ...................kval. 2. fko vagon: Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin .... kval. Par. Serifa in Petrovgrad......................kval. Par. Osijek in Zemun...........................kval. Lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno trdna Kljub Že povsem urejenim trgovskim odnošajem z Italijo — v Sloveniji še vedno ni čutiti nika-kega zboljšanja vsaj kar zadeva lesno trgovino. Kontingenti so že davno razdeljeni, ne vemo pa kdo jih je deležen? mi gotovo ne, ker sicer bi se zlasti v tem času, ko se tako forsira izvoz, moral videti ugodnejši razvoj naše lesne kupčije. PohavIJamo: skrajni čas je že, da se obubožani Sloveniji pomaga vsaj na ta način ter omogoči čim-preje vsaj izvoz lesa, ker bo na ta način pomagano predvsem zelo številnim malim in srednjim slovenskim producentom, ki dajejo dnevno kruha desettisočem revnim delavcem. Prav bi bilo, da se podpre lastne ljudi ne pa privilegirana velepodjetja, ki po večini črpajo svojo moč v židovskem velekapitalu. V ostalem je situacija pri nas neizpremenjena. Le v Angliji ne moremo več dobavljati bukovih stebričev, ker se je prevoz po železnici podražil (n. pr. do Sušaka za ca. din 15"— do din 30*—) in tudi po morju celo za 30 do 40 odstotkov! Močno se išče še nadalje brusni les, a tudi za oglje in drva vlada precejšnje zanimanje. Povpraševanja. Več tisoč kub. metrov brusnega lesa za celulozo. Išče •» večja količina desk toraban-te, prizmi rano blago, v dimenzijah: 5/8" In 7/8" debeline, 9' z medijo, 13( dolžine, od 4" naprej medija, 6' širine. Večje količine madrijeror v predpisanih dimenzijah. suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakl. postaja Ječmen: 62 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 64 kg, 2°/o, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . baranjski, spomladanski, 66 kg, pariteta Beli Monastir, dobava promptna . . Oves: zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 180*— 182*50 142*- 145- 145*- 147-50 165*- 170*- 125*- Mlevski izdelki: din 130-— din Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 290*— 295-— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 290*— 295*— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 270*— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti dulpikatu . i 250*— Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 110 — pšenični, drobni, vegaL 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. protn. davek, franko vagon bačka postaja . . . 100*— 275- 255-- 115-— 105*- izvoz deželnih pridelkov) 79/2 — 15 — ugoslovanski izvoz železne rude v I. polletju 1937 Po uradnih podatkih je znašal naš izvoz železne rude v prvih 6 mesecih t. 1. 251.406 ton v vrednosti 46 8 milijona din. V istem razdobju lanskega leta smo izvozili 158.344 ton železne rude v vrednosti 18 milijonov din, kar znači povečanje za 93.062 ton, oziroma 28*8 Jmilijona din. Cena železne rude se je letos povečala za 720 din pri vagonu. železno rudo smo izvažali v naslednje države: Madžarsko Ceškoslovas Romunijo Anglijo Avstrijo Belgijo Holandijo Poljsko Močno povečanj« bolgarskega izvoza Bolgarska zunanja trgovina se je v prvih 6 mesecih letošnjega leta v primeri z istim razdobjem lan! zelo povečala. Bolgarija je izvozila v tem času 312.819 ton blaga v vrednosti 2388 milijonov levov, ani pa 145.154 ton za 1479 milijonov levov. Glavni izvozni predmeti so bili: tobak, ki sd ga izvozili 13.711 toh v Vrednosti 984 milijonov levov (lani 11.189 ton za 655 milijonov), žita 195.128 ton za 538 milijonov (70.158 ton za 121 milijonov), jajc 9957 ton za 204 milijonov levov (9485 ton za 217 milijonov). Naraščajoča tendenca bolgarskega izvoza pa traja še naprej. Zelo se je povečal izvoz v Češkoslovaško, Anglijo in Poljsko. Po sedanjih cenitvah bo pridelala letos Bolgarija 60.000 ton namiznega grozdja, ki ga bodo večji del izvozili. Tudi za bolgarsko žito, vlada letos v inozemstvu veliko zanimanje. Letos pričakujejo v Bolgariji 150.000 ton več žita kot lani, ko so ga pridelali okoli 2,000.000 ton. • Družbo za raziskovanje Inozemskih ležišč železne rude so ustanovili v Berlinu. Delniški kapital družbe znaša 500.000 mark. Kakor poroča »Berliner Tageblatt«, se bo družba zaenkrat bavila z ležišči železne rude v Jugoslaviji. Letošnjo žetev bombaža v Združenih državah Sev. Amerike ceni »Journal of Commerce« na 15.700.000 bal. Lani so pridelali v Združenih državah 12,399.000 bal, 1. 1935. 10,638.000, 1. 1934. pa celo samo 9,636.000 bal bombaža. Iz Južne Amerike pa poročajo, da cenijo letošnjo žetev bombaža v Braziliji na 2,105.000 bal. Ameriško - ruska trgovinska pogajanja so bila po poročilih iz Wa-shlngtona zaključena 5. t. m. Ruski nakupi v Združenih državah bodo po novi pogodbi v 1. 1937/38. precej večji kot pa so bili lani. Sladkorni monopol je uvedla 1.1. m. Holandija in bo uvoz tn izvoz sladkorja kontrolirala država. Ta sklep holandske vlade je posledica sklepov londonske sladkorne konference, ki Je določila za Holandijo in Javo izvozni kontingent 1,050.000 ton sladkorja. Trgovinski urad Združenih držav Sev. Amerike je Izdelal statistiko, koliko ste v posameznih državah uporabi čevljev. Po tej statistiki se uporabi na vsakih 100 prebivalcev v USA na leto 326 parov čevljev, v Vel. Britaniji 277, v Češkoslovaški to Belgiji 200, v Švici 197, na Niao>-zemskem 190, na Švedskem 160, v Nemčiji 114, Italiji 70, Španiji 5», Poljski in Braziliji 45, Jugoslaviji 28 in Japonski 14 parov čevljev (ker nosijo tu večinoma sandale). V Združenih državah Sev. Amerike porabi povprečno vsak prebivalec več ko tri pare čevljev na leto, V Jugoslaviji pa šele štirjte prebivalci eri par čevljev. Le zalc&f govorimo, da smo bogata država! Med Avstrijo in Italijo je bil podpisan dogovor o ustanovitvi avstrijskega carinskega urada v Trstu. Ker ni bila podpisana avstrijsko-romunska trgovinska pogodba, je Avstrija znižala uvozno carino na bencin, razen na bencin romunskega izvoza. Hkrati je prepovedala petrolejskim družbam, da uvažajo bencin iz Romunije. Nove knjige 6.-7. številka »Trgovskega Tovariša« Najnovejša dvojna številka »Trgovskega tovariša« za junij in julij se zopet odlično reprezentira. V uvodnem članku je zbral Drago Potočnik zanimive in tudi aktualne podatke o razvoju našega železarstva na Gorenjskem. Članek navaja vse peripetije, ki jih je doživljalo gorenjsko železarstvo, ki doživlja sedaj po 30 letih zopet dobo novega razmaha. Z veseljem bo vsak naročnik prečital lepi Potočnikov donesek k naši domači zgodovini. — Prav tako tudi naslednji članek o zgodovini Perlcs-Bals-Lasnikove hiše v Ljubljani, ki jo je opisal vedno neutrudno delavni dr. Aiulrejka. — Aktualen in z bogatimi podatki podprt je članek dr. Šarabona o gospodarstvu Italije in njeni poti do avtarkije. — Posebej je treba še opozoriti na poročilo o ustanovitvi socialno-ekonomskega zavoda v Ljubljani. Želeti je, da bi doseglo vabilo h pristopu v zavod čim večji uspeh. — Dr. Andrejka nadaljuje svoje biografije znamenitih trgovcev ter opisuje dvig trgovca Jožefa Premroua, ki je letos umrl v Gradcu. — Tem člankom slede razni pregledi o svetovnem in domačem gospodarstvu, ki so že postali v »Trg. tovarišu« redni, kar povečuje njih vrednost. Sledita še članka o kongresu Mednarodne trgovinske zbornice v Berlinu ter o naši gospodarski književnosti. Bogati listek, poročilo o občnem zboru Trg. društva »Merkur« ter desetletnici ljubljanske borze zaključujejo dvojno številko. . Vsaka številka »Trgovskega tovariša« znova potrjuje njegov sloves; vse priznanje uredniku Josipu Kavčiču, da tako spretno vodi našo edino gospodarsko revijo. Naj ne bo gospodarskega človeka, ki ne bi bil naročnik na to revijo, zlasti še, ker je naročnina izredno nizka. 36 din na leto, kolikor znaša naročnina, zmore pač vsak gospodarski človek. »Trg. tovariš« se naroča pri društvu »Merkur« v Ljubljani. likuje posebno v tem, da ima normativne razpise ministrstva za finance uvrščene neposredno za besedilom vsakega člena in paragrafa,, h kateremu po svoji vsebini spadajo. Davčni tarifi pa so dodane obrobne pripombe, iz katerih je razvidno, Če in v kakšni višini so predmeti obdačeni tudi z državno trošarino kakor tudi skupnimi banovinskimi trošarinami in tako-zvano kontrolno takso. Iz tega razloga sta se knjigi kot dodatek dodala tudi uredba o skupnih banovinskih trošarinah in pravilnik o njih. Posebno važnost in veljavo pa dajata knjigi splošno in blagovno kazalo. S pomočjo teh abecednih kazal je knjiga uporabna za vsakega, tudi nestrokovnega, poslo-nega človeka. V splošnem kazalu se najdejo posamezne določbe zakonov, uredb, ministrskih razpisov in ostalih pojasnil, ki obravna- vajo konkretna vprašanja poslovnega davka. Blagovno kazalo pa vsebuje ne samo v davčni tarifi naštete predmete temveč tudi vse drugo gospodarsko blago ter označuje pri njem davčno tarifno številko, po kateri se dotično blago obremenja s prometnim davkom. S' to davčno tarifno številko pa je posredno že tudi označena številka carinsko tarife, po kateri se carini blago pri uvozu. Končno pripominjamo, da vsebuje knjiga vse veljavne predpise, pa tudi najnovejše, ki so izšli meseca julija t. 1. in so stopili v veljavo s 1. avgustom t. 1. Avtorju gre tudi zasluga in zahvala za to, da smo dobili poslovne davčne predpise prečiščene, kar je bilo že davno potrebno. Knjigo priporočamo vsem poslovnim krogom in želimo, da si jo nabavijo, ker s tem le samim sebi koristijo. Povpraševati je po našem blagu v tujini Knjiga o prometnem davku Važna knjiga za vse gospodarske ljudi Kakor smo že v predzadnji številki našega lista z dne 4. avgusta t. 1. omenili, je izšla od up. nač. Štefana Sušca prirejena knjiga »Davek na poslovni promet«. S to knjigo je po dolgih letih ustvarjen priročnik, ki so ga naši gospodarski krogi bridko pogrešali; kajti doslej še nismo imeli slovenske knjige, v kateri bi' bili združeni in pregledno urejeni zakon in pravilnik o davku na poslovni promet iz 1. 1922. ter novejši zakoni in uredbe o skupnem davku iz leta 1930. oziroma 1931. Vsebine te knjige na drobno tukaj ne bomo navajali, ker je razvidna iz naročilnice, ki smo jo priložili predzadnji številki našega lista. Poudarjamo le, da prekaša ta knjiga po svoji preglednosti in urejenosti vse doslej izdane srbo-hrvatske izdaje te vrste in se od- Les in lesni izdelki: 811 -— Berlin: zastopnik za les; 812 — Valletta-Malta: leseni zaboji (40.000 komadov). Deželni pridelki: 813 — Dunaj: ponuja se zastopnik za povrtninske konzerve; 814 — Dunaj: krma za živino (koruza, oljne pogače itd.) 815 — Praga: suhe gobe; 816 — Ancona: beli in pisani fižol; 817 — Genova: olivno olje; 818 — London: pire iz paradižnikov; 819 — Dunaj: seme konoplje, maka, repice, buč, sončnic in žitaric (pšenice, rži, ovsa, koruze itd.); 820 — Berlin: ponuja se zastopnik za živinsko krmo, razno semenje in zdravilna zelišča; 821 — Berlin: laneno olje za izvoz v U. S. A.; 833 — Lagos (Nigeria): pisalne potrebščine; 834 — Scliaag Rhld. (Nemčija): ekstrakt za strojenje kož. Razno: 835 — Dunaj: ponuja se zastopnik za vse vrste življenjskih potrebščin; 836 — La Valletta: Jugoslovan, ki biva že dalj časa na Malti, se ponuja kot zastopnik za: mast, su-10 meso; salamo, sir, jajca, milo, sardine, smokve itd.; 837 — Beograd: tuja tvrdka želi stopiti v stike z našimi izvozniki jajc, surovega masla, sira, perutnine, sadja, raznih konzerv itd. zaradi izvoza v Egipt, Palestino, Sirijo in Irak. Plača v gotovini v svobodnih devizah. 838 — Ličge: ponuja se zastopnik naših tvrdk, ki bi želele izva žati v Belgijo. Na zahtevo da prvovrstne reference. 822 — Lyon: sviloprejke; 823 — Dunaj: kamilice; 824 — Waipapakauri - New Zea-land: olivno olje. Proizvodi sadjarstva: 825 — London: konzervirano sadje in suhe češplje; 826 — Dunaj: orehi in suhe češplje; 827 — Berlin: ponuja se zastopnik za razno sadje. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: 828 — Hamburg: mršave svinje; 829 — Berlin: ponuja se zastopnik za čreva, ščetine, živalsko dlako, kože, krzno, perje in jajca; 830 — Dunaj: ponuja se zastopnik za mesne konzerve. Proizvodi rudarstva: 831 — Asheville U. S. A.: rdeči železni oksid. Industrijski izdelki: 832 — Forest (Belgija): tiskane bombažne tkanine; Opomba: Št. 1. — Singapore: modno blago, gotova konfekcija (moška in ženska), gumbi, zaponke, torbice, nogavice, verižice in vse ostale predmete razen suhega sadja. Nudi tudi proizvode iz Singapora in Malajskega polotočja po specifikaciji, ki jo Zavod na zahtevo dostavi. Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Tržna poročila stovskega sira 16 do 20, ementalskega sira 25, sirčka 6, eno Jajce 0'75 din. Pijača: 1 liter starega vina 14 do 16, novega vina 10 do 12, piva 10, žganja 25 do 30 din. Kruh: 1 kg belega kruha 4'50, polbelega kruha 4, črnega kruha 3‘50, žemlja mala 0'50, bela štruca v teži 44 dkg 2, bela štruca v teži 88 dkg 4, polbela štruca v teži 50 dekagramov 2, polbela štruca v teži 100 dkg 4, črna štruca v teži 57 dekagramov 2, črna štruca v teži 114 dkg 4 din. Sadje: 1 kg jabolk II. 6, III. 3 do 4, hrušk 6 do 8, breskev 8, grozdja 8 do 10, orehov 8, luščenih orehov 20, sliv 3, suhih češpelj 7 doi 8, suhih hrušk 7, 1 limona 1, 1 kg malin 3, borovnic 1'50 din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 84, Santos 56, Rio 52, pražene kave I. 98, II. 66, III. 62, čaja 90 do 130, kristal belega sladkorja 14, v kockah 15'50, v prahu 16, medu 18 do 20, kavne primesi 17, riža I. 12, II. 7, III. 5'50, 1 liter namiznega olja 14, olivnega olja 16 do 30, bučnega olja 15, 1 li|ter vinskega kisa 4, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita denat. 11, 1 kg soli morske 275, kamene 3, celega popra 40, mletega 44, paprike 18, sladke paprike 28, testenin I. 11, II. 7, mila 9 do 12’50, karbida 8'50, sveč 14 do 15, kvasa 32 do 36, marmelade 10 do 28, sode za pranje 2‘25 din. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 (na debelo 3‘50), na drobno 375, št. 0 (3 50) 375, št. 2 (335) 3'50, št. 4 (3‘10) 3'40, št. 5 (3) 3'25, št. 6 (2'90) 3, ržene enotne moke 3'25, pšeničnega zdroba 4'25, koruznega zdroba 3, pšeničnih otrobov 1'50, koruzne moke 2, ajdove moke 4 do 4'50, kaše 3, ješprenja 350, ovsenega riža 7 din. žito: 1 q pšenice 230, rži 195, ječmena 160, ovsa 145, prosa 185, koruze 130, ajde 170, fižola 200 do 350, graha 1000, leče 800 do 1200 dinarjev. Krma: 1 q sladkega sena 40, polsladkega 35, kislega 32, slame 25, prešana stane več 5 din. Zelenjava in gobe: 1 glava solate 0'50 do 1, 1 kos endivije 0'50 do 1, zgodnjega zelja 4, ohrovta 3 do 4, karfijola 5, kolerabe 4, krožnik špinače 2, paradižnikov 4, kumar 1, buč 0‘50, zelene paprike 3, kg kumaric za vkisovanje 4, graha v stročju 6, fižola v stročju 1'50 do 2, čebule 3, česna 7, krompirja zgodnjega 1'50 do 2 din. ^ A ■ _ R JESENSKI LIPSKI SHEM 1937 od 29. avgusta 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpeiškog sajma, Beograd — Kne* Mihaflova 33/1. do 2. septembra in častni zastopniki: Ing. G. T Č N N I'E S , Ljubljana, Tyrševa c. 33. Tel. 27-62 in Jos. Bezjak — Maribor Gosposka ulica 23. Tel. 20-97. Tržne cene v Celju dne 1. avgusta 1937. Govedina: 1 kg volovskega mesa 8 do 12, kravjega mesa 8 do 10, vampov 5, pljuč 6, jeter 10, ledvic 12, loja 6 din. Teletina: 1 kg telečjega mesa 8 do 12, jeter 14, pljuč 10 din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 14 do 16, pljuč 8. jeter 12, glave 9. parklcev 8, slanine domače 14 do 15, slanine hrvaške 15 do 16, slanine soljene 16 do 17, slanine na debelo 15, sala 16, suhe slanine 18 do 20, masti 16 do 18, šunke 18, prekajenega mesa 14 do 18, prekajenih parkljev 9, prekajene glave 12, jezika 18 din. Drobnica: 1 Kg koštrunovine 8 do 10 din. Klobase: 1 kg krakovskih 20, ete brecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk.16, polsuhih kranjskih 24, suhih kranjskih 26, 1 kranjska klobasa 3 do 5 1 kg braunšviških 10, salami 45 d) 50 din. Perutnina: 1 piščanec majhen 9 do 12, večji 12 do 16, kokoš 20 do 25, petelin 22 do 30, raca 16, gos 30, domači zajec, manjši 5, več,” 15 din. Ribe: 1 kg krapa 16 din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 175 do 2, kisle' smetane 12 1 kg surovega masla 22, čajnega masla 26 do 28, masla 20 do 22, bohinjskega sira 24 do 28, trapl- Romunski kralj Karol, ki je že več dni gost Nj. Vel. kraljice Marije v dvorcu Miločer, je prispel včeraj z vojno ladjo »Dubrovnik« Split. Obiskal je tudi Oceanografski institut na Marjanu. Kentski vojvoda je s soprogo odpotoval iz Poljske v Avstrijo, nato pa namerava obiskat Jugoslavijo. Minister dr. Krek si je včeraj popoldne ogledal celjsko obrtno razstavo Natakarska stavka, ki je izbruhnila v Zagrebu, se nadaljuje. Natakarja hočejo izvesti stavko v celoti in se ne bodo vrnili na delo, dokler ne bodo sprejeli njihovih zahtev. Sokolski zlet v Dubrovnik, ki bi se moral vršiti ta mesec, je preložen po odredbi centralne uprave v Beogradu zaradi tehničnih razlogov na leto 1938. Predsednik vlade Zunanje Mongolije Mavčedun se mudi v Moskvi in spravljajo njegov poset v zvezo z misijo maršala Blucherja, ki baje organizira mongolsko vojsko. Pomorska oborožitev Anglije hitro napreduje. Koncem leta bo imela Anglija v gradnji 664.000 ton križark. Poljedelska stavka v Franciji se je končala z neposrednimi pogajanji med poslodavci in poljedelskimi delavci. Strašen požar je izbruhnil v An versi v eni največjih veleblagovnic v Grand Bazaru. Vse mesto je bilo zagrnjeno v goste oblake dima človeških žrtev požar ni zahteval Aretacije pastorjev v Nemčiji se nadaljujejo. V petek je policija aretirala friedenauškega pastorja dr. Pfeiferja in je zbudila njegova aretacija po vsej Nemčiji veliko pozornost. Nov stavkovni val je zajel Združene države Sev. Amerike in grozi stavka železničarjev, ki zahtevajo 2b% povišanje plač. Tudi v indu striji svile grozi stavka. V Filadel iiji pa je stopilo v stavko 10.000 organiziranih šoferjev tovornih avtomobilov. Švedski zunanji minister Sandler bo obiskal 25. t. m. Varšavo, kjer bo konferiral z vodilnimi oseb nostmi poljske republike. Bivšo nemško križarko »Fried rich der Grosse«, ki so jo Nemci potopili leta 1919. v zalivu Scapa Flow, so Angleži te dni dvignili iz morja. Sedaj nameravajo dvigniti tudi oklopnico »Der gnosse' Kur-fiirst«. Velika skupina francoskih avtomobilistov je prispela v Zagreb, odkoder potujejo na Jadran. Svetovnih dijaških iger, ki bodo v Parizu od 21. do 30. avgusta, se bo udeležilo tudi 10 Jugoslovanov. Nemške inštruktorje kitajske vojske bodo odpoklicali, ker bi mogli smatrati Japonci nadaljnje delovanje nemških vojaških inštruktorjev na Kitajskem kot nepriia-teljsko gesto Nemčije proti Japonski. O delitvi Palestine je razpravljal v Curihu cionistični kongres. Razprava je bila tajna. Palačo papeškega nuncija v Madridu je ob priliki zadnjega nacionalističnega letalskega napada zadelo več bomb. ki so palačo močno poškodovale. Pri tem je bil ubit tudi tajnik nunciature. Na izredni seji grške vlade je podal predsednik vlade Metaksas poročilo o načrtih za bodoče delo vlade, ki se bo tikalo predvsem izvedbe državne obrambe in ureditve socialnh vprašanj. V Los Angelesu nabirajo letalce za Kitajsko in se je doslej prijavilo že nad 100 pilotov. Dvojna razstava nemške umetnosti v Monakovem, ki je zbrala nad 900 del vseh struj, daje zanimiv nauk proti poseganju politike v ustvarjajoče delo. Uradna »nemška« umetnost v »Hiši nemške umetnosti« dosega uspeh le s pomočjo klasikov, novega genija ni med njimi. Nasprotno pa je v bližini odprta razstava »degenerirane« umetnosti, to je kubizma, dadaizma in ekspresionizma s Ko-kosehko, G. Groszem. Noldejem i. dr. žela priznanje ljudstva. Imela je 30 tisoč obiskovalcev, petkrat več ko uradna umetnost. Angleško notranje ministrstvo je izgnalo londonskega dopisnika berlinskega lista »Lokalanzeiger« in dopisnika narodnosocialistične agencije »Graf Reichschach«. Oba poročevalca morata zapustiti Anglijo v 14 dneh. Obdolžena sta vohunstva v prid Nemčije. Posojilo za pobijanje otroške umrljivosti je razpisala bolgarska vlada v višini 20 milijonov levov. S tem denarjem naj bi se zgradilo 250 otroških domov. Veliki angleški letalski manevri se bodo začeli danes in bodo tra-iali do srede. Višek manevrov bo velik letalski napad na London in na londonsko pristanišče. Občinske volitve v Newyorku bodo v kratkem. Kandidiral bo zopet sedanji župan Laguardia. ki ga bo podpirala delavska stranka. »Dailv Express« je zaplenila nemška politična policija, ker je ob-avil na prvi strani fotografijo "nemškega aviona in njegove posadke, ki so* se morali spustiti na tla na madridski fronti. Pod sliko so navedena tudi imena 4 članov posadke. Mednarodni novinarski kongres bo letos zasedal na Dunaju od 7. do 11. novembra. Ruski potniški avion na progi Praga—Moskva je eksplodiral v zraku pri Bistrici v Erdelju. Zgorela sta oba potnika češkoslovaške narodnosti in štirje člani posadke. Mednarodna kinematografska razstava se pripravlja v Benetkah. Sodelovalo bo 16 držav in se bodo predvajali najboljši filmi svetovne produkcije. Hud vročinski val je zajel južno Anglijo in Francijo. V Londonu je bilo v senci 31° Celzija, v Parizu pa 30. Radio Ljubljana Torek, dne 10. avgusta. 12.00: Operni odlomki (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Cas, spored, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zabavni kotiček — 20.00: Plošče — 20.10: Cestno-prometne težnje v dravski banovini v okviru mednarodnega prometa (ing. Ciril Pirc) 20.30: Pevski koncert ge. Cirile Škerlj-Medvedove: Pesmi Hugona Wolfa, vmes radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Vesele in žalostne pesmice (Ježek in Jožek). Sreda, dne 11. avgusta. 12.00: Virtuozi (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura — 19.50: Koračnice (plošče) — 20.10: Vesele zgodbe* s tabora in potovanja (Miroslav Zor) — 21.15: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester. Sirite »Trgovski list«! Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek vsi v Ljubljani.