NAŠA KOMUNA
|      Št. 2. - 10. februar 1981
delegatska priloga
GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU FEBRUARJU 1981
-  OSNUTEK ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA LETO 1981
-  OSNUTEK DOGOVORA O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 1981
-  OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O DAVKIH OBČANOV
-  OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU
-  OSNUTEK ODLOKA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN
-  PREDLOG ODLOKA O DOLOČITVI OBMOČIJ, NA KATERIH SE LAHKO OPRAVLJA BLAGOVNI PROMET V IMENU OZD IN NA NJEN RAČUN
Delegatska priloga vsebuje tudi osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik v prečiščenem besedilu, ki naj služi kot gradivo za javno razpravo v mesecu februarju in marcu.
Poleg zadev, objavljenih v delegatski prilogi občine bodo zbori skupščine občine obravnavali tudi gradivo skupščine mesta Ljubljane objavljeno v delegatski prilogi za mesec februar 1981
SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK
Številka: 06-3/78 Datum: 10.2.1981
VABILO
Na podlagi  188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78)
sklicujem
29. skupno zasedanje družbenopolitičnega zbora, zbora združe-
nega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljub-
Ijana Vič-Rudnik, ki bo
v sredo, dne 25. februarja 1981 s pričetkom ob 16. uri
v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7.
V sprejem predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1.  Ugotovitev sklepčnosti zborov
2.  Odobritev skrajšanega zapisnika 28. skupnega zasedanja
3.  Obravnava in sprejem predloga družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985
4.  Uvodno poročilo k osnutku odloka o proračunu občine Ljub-ijana Vič-Rudnik za leto 1981
5.  Obravnava in sprejem poročila o izvajanju programa gradenj osnovnih šol in VVZ iz samoprispevka II
6.  Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
PREDSEDNIK SOB. Vili Belič, l.r.
SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK
Številka: 06-3/78 Datum: 10.2.1981
VABILO
Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudhik (Uradni list SRS, št. 1/79)
sklicujem
25. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo
v sredo, dne 25. februarja 1981 po končanem skupnem zaseda nju
v sejni sobi skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7.
V sprejem predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1.  Ugotovitev sklepčnosti zbora
2.  Odobritev skrajšanega zapisnika 24. seje zbora
3.  Razprava predloga družbenega plana mesta Ljubljane za ob-dobje 1981-1985 (mestno gradivo)
4.  Razprava o osnutku proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981
5.  Razprava o družbenem dogovoru o usklajevanju davčne poli-tike v SR Sloveniji za leto 1981
6.  Obravnava in sprejem družbenega dogovora o določilih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih pro-gramov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji (mestno gradivo)
7.  Vprašanja in predlogi delegatov.
PREDSEDNIK DPZ: Emil Dolčič, l.r.
SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK
Številka: 06-3/78 Datum: 10/2-1981
VABILO '
Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79)
sklicujem
31. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-
Rudnik, ki bo
v sredo, dne 25. februarja 1981 po končanem skupnetn
zasedanju
v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7.
V sprejem predlagam naslednji
DNEVNI RED:                                                                            *¦      ¦     '
1.   Ugotovitev sklepčnosti zbora
2.  Odobritev skrajšanega zapisnika 30. seje zbora
3.  Obravnava in sprejem osnutka odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981
4.  Obravnava  in sprejem osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji za leto 1981
5.  Obravnava in sprejem osnutka odloka o spremembi in dopol-nitvi odloka o davkih občanov
6.  Obravnava in sprejem osnutka odloka o posebnem občin-skem prometnem davku
7.  Obravnava in sprejem osnutka odloka o davku na promet nepremičnin
8.  Obravnava in sprejem predloga odloka o določitvi območjij, na katerih se lahko opravlja blagovni promet v imenu OZD in na njen račun
9.  Obravnava in sprejem družbenega dogovora o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih pro-gramov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji (priloga mestne skupščine)
10.  Obravnava osnutka odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo objektov in naprav individualne komunalne rabe na območju Ijubljan-skih občin (mestno gradivo)
11.  Obravnava osnutka odloka o odstranjevanju komunalnih in kosovnih odpadkov iz zgradb na območju Ijubljanskih občin (mestno gradivo)
12.  Obravnava ostalega gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane
13.  Vprašanja in predlogi delegatov.
PREDSEDNIK ZBORA ZD: Stojan Gomezelj, I. r.
SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK
Številka: 06-3/78 Datum: 10. 2. 1981
VABILO
Na podlagi  192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik k (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupžčine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni lišt SRS, št. 1/79)
sklicujem
31. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana
Vič-Rudnik, ki bo
v sredo, dne 25. februarja 1981 po končanem skupnem
zasedanju
v mali sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MD8 7. V sprejem predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1.   Ugotovitev sklepčnosti zbora
2.  Odobritev skrajšanega zapisnika 30. seje zbora
3.  Obravnava in sprejem osnutka odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981
4.  Obravnava in sprejem osnutka odloka o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji za leto 1981
5.  Obravnava in sprejem osnutka odloka o spremembi in dopol-nitvi odloka o davkih občanov
6.  Obravnava in sprejem osnutka odloka o posebnem občin-skem prometnem davku
7.  Obravnava in sprejem osnutka odloka o davku na promet nepremičnin
8.  Obravnava in sprejem predloga odloka o določitvi območij, na katerih se lahko opravlja blagovni prbmet v imenu OZD in na njen račun
9.  Obravnava in sprejem družbenega dogovora o varstvu, vzdr-ževanju in obnavljanju spomenikov, spominskih plošč in
-    drugih obeležij NOB ter socialistične revolucije in postavlja-nje novih na območju Ijubljanskih občin
10.  Obravnava in sprejem družbenega dogovora o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih pro-gramov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji (mestno gradivo)
11.   Obravnava osnutka odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo objektov in naprav individualne komunalne rabe na območju Ijubljan-skih občin (mestno gradivo)
12.  Obravnava osnutka odloka o odstranjevanju komunalnih in kosovnih odpadkov iz zgradb na območju Ijubljanskih občin (mestno gradivo)
13.   Obravnava ostalega mestnega gradiva in dpločitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane
14.  Vprašanja in predlogi delegatov.
PREDSEDNICA ZBORA KS: Jožica Krištof, l.r.
poročilo
OSNUTEK PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA LETO 1981
ki obsega Odlok o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnjk za leto 1981 ter bilanco prihodkov iri razpored prihodkov za leto 1981
I. PRAVNA PODLAGA
V skladu s 23. členom zakona o firianciranju splošnib doižbe-nih potreb v družbeno političnih skupnostih skupščina družbeno politične skupnosti sprejme proračun za eno koledarsko leto, ki mora biti uravnovešen.
Skupščina občine je po določilih 89. in 175. č/ena Statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik pristojna, da sprejme proračun ob-čine ter določi namene in obseg splošne porabe. Skupščina občine sprejme proračun z odlokom.
II.  IZHODIŠČA ZA FINANCIRANJE V LETU 1981
V resoluciji o družbeno ekonomski politiki in razvoju SRS v letu 1981 je določeno, da bodo sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb, razen sredstev prispevka zveznemu proračunu, sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč in sredstev za oblikovanje materialnih rezerv, kompenzacij za zaščito živ-Ijenjskega standarda in z zakonom določenih obveznosti za inter-vencije v gospodarstvu, rasla za 30 odstotkov počasneje od rasti dohodka.
V globalu razmerjj pomenijo, da sredstva za skupno in splošno porabo zaostajajo za 18 odstotkov za rastjo dohodka oziroma da bi pri rasti dohodka za 22,5 odstotka porastla za 18,5 odstotka, to je za 4 odstotne točke rnanj kot dohodek, kar pomeni po vsebini usklajenost z usmeritvami zvezne resolucije. Sredstva za zadovo-Ijevanje splošnih potreb v republiki in občinah bodo v globalu rasla za 30 odstotkov počasneje od rasti dohodka. Pri tem bodo sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb v republiki zaostajala za rastjo dohodka 40 odstotkov in bodo lahko rastla v letu 1981 za 13 odstotkov, sredstva za splošno porabo v občinah pa bodo zaostajala za 20 odstotkov za rastjo dohodka in bodo lahko naraščala v globalu za 18 odstotkov. Splošna poraba v občinah za leto 1981 na nivoju 18 odstotkov bo urejena s posebnim dogovorom, ki je v pripravi.
V  proračunih Ijubljanskih občin in mesta za leto 1981 je po-
trebno zagotoviti sredstva za financiranje splošnih družbenih . potreb, ki izhajajo iz ustave, zakonov, odlokov in družbenih dogovorov.
V okviru splošne porabe naj bi se v letu 1981 zagotavljala sredstva za naslednje namene:
- sredstva za delo občinskih in mestnih upravnih ter pravoso-dnih organov se zagotavljajo na podlagi aktov, izvedenih po določbah zakona o sistemu državne uprave.
Sredstva za delo upravnih organov so:
a)  sredstva, ki jih delavci z zakonom o sistemu državne uprave pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti,
b) sredstva, ki se po družbeno dogovorjenih osnovah in merilih zagotavljajo upravnemu organu zaosebni dohodekfunkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika,
c) sredstva za materialne stroške
d)  sredstva opreme,
e) sredstva za posebne namene.
Sredstva za delovanje upravnih organov se določijo na podlagi programov dela.
Sredstva, ki jih delavci v skladu z zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, naj bi seza leto 1981 povečalaza 17 odstotkov in se oblikujejo primerno načelom svobodne menjave dela.
Sredstva za materialne izdatke pa za 18,3 odstotka, sredstva za sklad skgpne porabe pa se oblikujejo na podlagi doseženevišine sredstev skupne porabe na delavca v OZD v Ljubljani v 9 mesecih preteklega leta, povečana za plansko predvidena povečanja teh sredstev.
Ne zagotavljajo se sredstva za nove zaposlitve, temveč je po-trebno poiskati notranje rezerve in z boljšo organizacijo opraviti zastavljene programe ter doseči boljše rezultate na vseh področ-jih delovanja.
- V skladu s sprejetim družbenim dogovorom moramo poskr-beti za poslovanje delovne skupnosti KDIC v ustanavljanju.
- Za dejavnost Ijudske obrambe, varnosti in družbene samoza-ščite se bodo zagotavljala sredstva po sprejetih programih.
- Za dejavnost družbenopolitičnih organizacij se zagotavljajo sredstva v skladu z odloki in po merilih, ki veljajo za delavce upravnih in pravosodnih organov. Sredstva za družbenopolitične manifestacije se zagotavljajo v skladu s programi, ki morajo biti ovrednoteni in usklajeni v okviru občinskih oziroma mestne kon-ference SZDL. Posebej moramo upoštevati program praznovanja 40-obletnice vstaje in ustanovitve OF.
- Za negospodarske investicije se bodo zagotavljala sredstva za odplačilo anuitet irt že sprejetih obveznosti tertistih investicij-skih naložb, ki se lahko izvedejo v skladu z zveznimi predpisi o omejitvi vlaganj. Sredstva se bodo zagotavljala tudi za izdelavo idejnih načrtov ter za tiste naložbe, kjer se z boljšo prometno povezavo omogoča hitrejši pretok blagovnega prometa in za potrebe Ijudske obrambe in civilne zaščite.
Med naloge družbenopolitičnih skupnosti sodi tudi skrb za ohranitev in razvijanje tradicij NOB in socialistične revolucije. Za pričetek pripravljalnih del za gradnjo Muzeja revolucije se v proračunih za leto 1981 namenjajo najnujnejša sredstva.
-  V okviru danih možnosti je potrebno nadaljevati z obnovo Ijubljanskega gradu.
-  V okviru sredstev za znanstveno dejavnost bo z ozirom na izdelavo nalog v okviru Ljubljana 2000 večji del sredstev usm6r-jen za izdelavo dolgoročnih družbenih planov in prostorskih načrtov. Poudarjene bodo znanstveno raziskovalne naloge, ki se navezujejo nadolgoročni gospodarski, družbeni, socialni in pro-storski  razvoj mesta Ljubljane.  Programi teh nalog pa bodo usklajeni z izvajanjem programa »Ljubljana 2000«.
-  Sredstva za potrebe kulturno prosvetne dejavnosti se bodo zagotavljala za obveznosti, ki jib imajo družbenopolitične skup-nosti do obeležij NOV in revolucije.
- Za priznavalnine borcem NOV se bodo zagotavljala sredstva v obsegu, določenim z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin borcem NOV oz. odloka o družbeni skrbi udeležencev NOV.
-  Za komunalno dejavnost in dejavnost geodetske službe se
4
bodo sredstva zagotavljala za tiste naloge, ki se po zakonu ostale v pristojnosti družbenopolitičnih skupnosti (urbanistična doku-mentacija in kataster J<omunalnih naprav).
- Krajevnim skupnostim se bodo zagotavljala sredstva za izva-janje delegatskega sistema (upoštevajoč organiziranost posa-mezne krajevne skupnosti), za potrebe civilne zaščite, Ijudske obrambe in obnavljanje tradicij NOB inrevolucije.
-  Sredstva za gospodarske intervencije se bodo zagotavljala skladno s porastom splošne porabe za blagovne rezerve in za dopolnilno financiranje 10-letnega programa izgradnje cest.
-  V tekoči proračunski rezervi se predvidevajo sredstva za izredne in nepričakovane dohodke.
- V sredstva rezerv občin in mesta se izloča 1 odstotek sredstev vseh proračunskih prihodkov:
V letu 1981 ne bomo financirali iz splošne porabe obveznosti, ki sodijo v skupno oziroma drugo samoupravno organizirano porabo.
III. PRORAČUNSKI PRIHOOKI V OBČINI
Potrebna sredstva za financiranje splošne porabe v letu 1981 oodo v Ljubijani zbrana pri nebistveno spremenjenih davčnih obremenitvah v primerjavi z letom 1980 ter z boljšim in doslednej-šim izvajanjem davčne politike.
Zbrana sredstva v Ljubljani v Ietun1981 bodo presegala sred-stva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.
Ocena prihodkov proračuna občine za leto 1981 je napravljena na predpostavki, da se v tem letu zadržijo vsi proračunski viri kot so veljali v preteklem letu in pri oceni so bili upoštevani sedaj veljavni davčni predpisi. Poteg navedenih dveh dejstev ima pri oblikovanju nivoja proračunskih prihodkov pomembno vlogo vrsta drugih faktorjev, ki se neizogibno porajajo. To so predvsem gospodarska in splošno družbena gibanja, gibanje cen blaga, storitev in drugih dobrin ter ekonomski in drugi ukrepi, ki jih sprejemata republika in zveza.
Pri ocenjevanju prihodkov za leto 1981 za našo občino so bili upoštevani vsi omenjeni vidiki ob upoštevanju doseženih prihod-kov (ocena) za preteklo leto. Ocena plana prihodkovza leto 1981 v primerjavi z oceno za leto 1980 po glavnih vrstah izkazuje naslednje stanje:
Glavna vrsta                                   Ocena               Plan    Pov.
1980               1981     v %
1.  Davki od osebnega do-
hodka in na dohodek            173.899.000   205.740.000  118,3
2.   Prometni davek, davek na premoženje in na do-
hodke od premoženja             78.981.000     87.955.000  111,4
3.  Takse                                     6.309.000       7.195.000  114,0
4.  Denarne kazni - odstop-
Ijen prihodek republike             3.945.000       4.580.000  116,0
5.  Prihodki upravnih orga-
nov in drugi prihodki                 7.093.000       8.530.000  120,3
SKUPAJ VSI PRIHODKI Dl-
NARJEV                                 a^O.^.OOO   314 000.000   116,2
Iz tega pregleda je razvidno povečanje po glavnih vrstah, pove-čanj po posameznih vrstah prihodkov pa je razvidno \z bilance proračunskih prihodkov. Povečanje davka \z osebnega dohodka delavcev je predvideno za 18% na 33.580.000 dinarjev, pri čemer je upoštevana predvidena naravnanost gibanja osebnih dohod-kov in na novo regulirane prispevne stopnje. Davka iz gospodar-skih (obrt) dejavnosti in poklicnih (intelektualnih) dejavnosti sta v globalni bilanci prihodkov najpomembnejša in je porast pri vsa-kem davku za 19% ali za oba skupaj 24.606.000 dinarjev povsem realno pričakovati.
Davek iz avtorskih pravic bo dosežen v znesku 13.440.000 din ali za 12% več kot v preteklem letu. Zaradi korekture davčnih stopenj iz skupnega dohodka občanov je v letu 1981 upravičeno pričakovati tega davka v procentualnem in nominalnem pogledu
nekoliko več kot iz drugih virov, zato bo porast po oceni znašal 30%.
Prometni davek od proizvodov bo predvidoma povečan za 21 % prometni davek od alkoholnih pijač za 15% in prometni davek od plačil za storitve za 16%. Priliv teh prometnih davkov je v teh okvirih pričakovati v skladu z gibanjem prometa blaga in storitev. Davek na dediščine in darila je bilansiran na 20% povečanju zaradi neažurnih postopkov odmere, kar bo predvidoma v letu 1981 speljano.
Takse in denarne kazni bodo povečane za 14 oziroma 16%. Prihodki upravnih organov bodo povečani najmanj za 25% zaradi na novo prevzetih nalog.
IV. RAZPOREO PRORAČUNSKIH PRIHODKOV
Proračunska poraba, ki se v mestu Ljubljana smatra kot celota, je v globalu napram letu 1980 zvišana za 18%. Od celotne dovo-Ijene porabe v Ljubljani v znesku 1,433.693.000 din naj bi se z zneskom 50.000.000 dinarjev reševala nekatera aktualna vpraša-nja, vezana na družbeni in gospodarski razvoj mesta. Izločitev teh sredstev pomeni, da se občins.ki in mestni proračuni lahko li-nearno povečajo za 13,8% in da vse ostale probleme, ki so širšega pomena, rešuje Ljubljana v okviru povečanja 18%. Tako ugotovljeni linearni odstotek se avtomatično porabi tudi za pove-čanje vseh stalnih obveznosti proračunov (npr. SIS za izgradnjo 10-letnega programa cest).
Predlagano je, da bi vsaka izmed Ijubljanskih občin iz dodatnih sredstev 2,600.000 nad limitom 13,8% zagotovila sredstva za Muzej revolucije v znesku 800.000,00 din, za razširitev programa RTV Ljubljana v znesku 400.000,00 din ter za Živalski vrt mesta Ljubljana v višini 1,000.000,00. V občinskem proračunu Bežigrad pa obveznost do ureditve Navja, ki pa jo je potrebno reševati v okviru dodatnega zneska 2,600.000,00 oziroma zmanjša obvez-nost do ZOO Ljubljana, kakor tudi celotna obveznost za ureditev spominskega parka in grobišča Žale v znesku 1,040.000,00 din. Tako je proračun naše občine za leto 1981 povečan za 15,1% v okviru dovoljenega povečanja 18% glede na lansko leto porab-Ijena sredstva.
V mestnem proračunu bi se združevala sredstva za dodatne naloge v višini 35.900.000 din in sicer za obveznost do Ljubljarr-skega gradu din 17,000.000,00, Ljubljana 2000 din 15.000.000,00 za izdelavo načrtov za prometno glavo (avtobusno postajo) 3.000.000,00 in INDOK Center 500.000,00, obveznost za RTV -razširitev programske zasnove 400.000,00 din.
Glede zagotovitve sredstev za izgradnjo Poti spominov in tova-rištva in pokritja razlik v ceni za Ljubljanski dnevnik pa je bilo dogovorjeno, da se našteti vprašanji rešujeta v okviru redhega povečanja proračunske porabe posamezne občine.
Zahtevki za proračun 1981 so bili mnogo višji, kot so dane možnosti, zato je bilo v osnutku proračuna mogoče zagotoviti le najnujnejša sredstva za delovanje skupščinskega sistema, uprav-nih organov, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, zagotovitev plačila zakonskih obveznosti, obveznosti do samo-prispevka II pa le delno in se bo le-ta pojavila še v letu 1982 (WZ Trnovo, Dom upokojencev Kolezija). Tudi za odkup zemljišč za PST ni bilo mogoče zagotoviti sredstev v celoti. V proračunu pa se pojavljajo tudi nekateri novi stroški in sicer za rušenje črnih gradenj, oštdvilčenje hiš, popis prebivalstva. V osnutku ni zago-tovljenih sredstev za eventualne nadomestne volitve, kakor tudi ne za stroške v zvezi s pripravami na občinske volitve, ki bodo v začetku leta 1982.
Prostorsko problematiko novih krajevnih skupnosti bo treba reševati postopoma v okviru danih finančnih možnosti občin-skega proračuna. Zato je v osnutku proračuna določen global 4,000.000,00 dinarjev, kar predstavlja napram preteklemu letu dvakratni znesek. Za dokončno rešitev tega vprašanja pa bi bila potrebna precej večja sredstva.
01 - Sredstva za delo skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov občine se v celoti povečujejo za 18,8% napram prete-klemu letu. Upoštevano je stanje zaposlenih delavcev, brez novih nastavitev, na zvlšanje pa precej vplivajo višje obremenitve na osebne dohodke.
Za pravosodne in ostale organizacije bo potrebno v proračunu zagotoviti 27,9% več sredstev kot v preteklem letu, oz. skupaj s predvidenimi sredstvi za popis prebivalstva 32,8%. Bistveno višja je postavka za materialne stroške Postaje milice Vič, ki se bo predvidoma v sredini tega leta preselila v prostore novozgrajene upravne zgradbe za Postajo milice Vič, s čemer pa so povezani tudi precej višji materialni stroški. Pravosodni organi so po-stopno izpopolnjevati zasedbo, na izračun potrebnih sredstev pa vpliva tudi zvišanje prispevkov in OD.
02 - Za družbeno gospodarski sistem v krajevnih skupnostih se sredstva gibljejo v mejah gospodarskih usmeritev za leto 1981, povečujejo se zaradi novoustanovljenih krajevnih skupnosti. V 2vezi s preselitvijo občinskega štaba TO in občinskega štaba civilne zaščite v nove prostore PM Vič je potrebno zagotoviti sredstva za najnujnejšo opremo. Občinski štab bo na podlagi že odobrene sistemizacije zaposlil manjkajoče delavce, zato je bilo potrebno zvišati sredstva za njegovo delovanje.
03 - Za družbeno politične organizacije in društva so sredstva predvidena na podlagi ovrednotenih programov, po uskladitvi, ki
¦ jo je izvršila občinska konferenca SZDL.
04 - V proračunu so zagotovljena zlasti sredstva za že sprejete oz. nastale obveznosti do plačila anuitet (vključena dodatna obveznost 400.000,00 din za upepeljevalnico Žale in prva anuitela za odplačilo bančnega posojilaza gradnjo Postaje milice Vič), ter ostalih obveznosti na podlagi sprejetih sporazumov (sodišče, dijaški domovi, dom Bokalci, počitniški dom Banjole, pot spomi-nov in tovarištva - letna obveznost 462.250,00, sofinanciranje nakupa stanovanja za Zavod za šolstvo, sofinanciranje Velike Planine).
Kot je bilo že uvodoma nakazano, bo potrebno obveznost za zemljišče in zunanjo ureditev, ki jo ima občina od samoprispevka II zagotavljati še v proračunu za leto 1982. V proračunu je predvi-denih 1,000.000- din kot prispevek k stroškom v zvezi.z ureditvijo kulturnega doma v Velikih Laščah, kjer bo letos v septembru republiška proslava ob 150-letnici rojstva našega velikega rojaka Frana Levstika. Po predračunu bodo celotni stroški znašali 6,640.000 - din.
Za odkup zemljišč v zvezi z ureditvijo trase za Pot spominov in tovarištva bi bilo v občinskem proračunu potrebno zagotoviti najmanj 2,400.000- dinarjev. Spričo pomanjkanja sredstev bo potrebno to vprašanje reševati postopoma. ' Za stanovanja delavcev Postaje milice Vič je zahtevek za 4,500.000 - din, vendar pri sestavi osnutka ni bilo mogoče zago-toviti več sredstev kot v preteklem letu Mnogo je nerešenih in perečih stanovanjskih problemov tudi pri upravnih organih oz. izvršnem svetu občine, vendar bi morala sredstva, kot so predvi-dena v osnutku proračuna zadoščati.
Za dom borcev in mladine Zapotok je nujno zagotoviti še manjkajoča sredstva za popravilo ostrešja, oziroma dokončno usposobitev doma.
07 - Sredstva se zagotavljajo v proračunu za vzdrževanje gro-bov, spomenikov in spominskih obeležij NOV in vojaških pokopa-lišč na podlagi predloga, oz. v skladu z možnostmi splošne porabe.
08 - Sredstva so v proračunu zagotovljena na podlagi predloga pristojne strokovne službe in v soglasju z občinsko komisijo za vprašanja borcev in invalidov NOV.
09  - V tem poglavju so bila v letu 1980 zagotovljena sredstva tudi za stroške fluorografiranja, ki je občinski strošek le vsaka štiri leta.
Po zakonu pa je proračun dolžan zagotavljati in plačevati stroške za mrliške preglede in sodno medicino v zvezi z obdukci-jami.
10 - Stroški za komunalno dejavnost kot celote so predvideni glede   na   zahtevke   strokovne   službe,   ki   je   znašal   preko 20,000.000 - v skladu z možnostmi, ne pa glede na potrebe.
11  - Sredstva za delegatski sistem za krajevne skupnosti so raždeljena po točkovnem sistemu, ki ga je sprejel zbor krajevnih skupnosti. Pri pripravi osnutka delitve teh sredstev so bile izvr-šene manjše korekture zneskov za posamezne krajevne skupno-
sti zaradi tega, da nekatere krajevne skupnbsti ne bi prejele manj sredstev kot v preteklem letu.
12 - V občinskem proračunu je za skupne naloge poverjene mestu Ljubljana zagotovljenih napram letu 1980 70% več sred-stev in sicer za redno dejavnost (13,8%) 43,100.000- ter za dodatne naloge 7,491.000.- ali skupaj od 29.601.000- v letu 1980 na 50,591.000 v letu 1981. Udeležba občinskega proračuna za skupne mestne potrebe je višja zaradi menjajoče strukture pri-hodkov občin v skupni bilanci Ljubljane.
16   -   Sredstva   za   pospeševanje   kmetijstva:   regresiranje obrestne mere in pospeševalno službo so predvidena sicer neko-liko višje v odnosu na ostalo proračunsko potrošnjo, vendar pa bi bilo tudi v prihodnje tej veji gospodarstva potrebrio nameniti čim večjo finančno pozornost, če hočemo uresničitivse cilje stabili-zacije, ki temelje tudi na obdelavi in čim smotrnejši izrabi naše zemlje.
Stroški za kritje razlik v ceni Ljubljanskega dnevnika so predvi-devana na podlagi sporazuma.
17 - Občinski proračun sme po zakonu formirati tekočo prora-čunsko rezervo v višini 1% od dovoljene porabe. Ta rezerva služi med letom za nepredvidene izdatke. Zakonske možnosti bi bilo mogoče izkoristiti zaradi pomanjkanja sredstev, vendar pa sma-tramo, da je nujno zagotoviti vsaj predlagani znesek.
Obveznosti iz preteklih let vključujejo stroške zaTV pretvomik Krim in refundacijo sredstev za šotore, ki so bili poslani kot pomoč črni gori.
18-1% obvezno rezervno smo po zakonu dolžni obračunati in-odvajati v občinski rezervni sklad od vseh tekočih prihodkov, razen tistih, ki jih po odloku o proračunu odstopamo proračunu mesta Ljubljarra, in ki jih obračunava mesto.
Za intervencije v gospodarstvu bodo tudi letos občinski prora-čuni zagotavljali sredstva, ki bodo dosežena nad dogovorjeno proračunsko porabo, izločala pa jih bo služba družbenega knji-govodstva na posebni račun.
OSNUTEK
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih dmžbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. I. SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I.
SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na__
seji zbora združenega dela, dne____in na__seji zbora krajevnih
skupnosti, dne____sprejela
ODLOK
o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981
Lčlen
S tem odlokom se določajo proračunski prihodki in zagotavlja financiranje družbenih potreb v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981.
2.  člen
Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1981 znašajo 314.000.000,00 din od tega:
-  zarazporeditevpoposebnemdeluproračuna    234.413.000,00
-  za združevanje sredstev v Ljubljani                      50.591,000,00
-  za intervencije v gospodarstvu                             28.996.000,00
3.  člen
Občina Ljubljana Vič-Rudnik odstopa mestu. Ljubljana del pro-računskih prihodkov. Odstopljene prihodke mesto na podlagi dogovora, s svojim proračunom združuje in razporeja za financi-ranje skupnih mestnih zadev in za financiranje dogovorjenih obveznosti in nalog. Občina Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih računov, odvaja v proračun mesta 16,19 % od vseh tekočih prihodkov, razen turističnih taks in taks na promet par-klarjev in kopitarjev in se prazni do zneska 50.591.000,00 din.
¦ . 4. člen
Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu in se odvajajo 100% na poseben račun za zdravstveno vanstvo živali.
5. člen
Turistične takse se v celoti uporabtjajo za pospeševanje turi-stične dejavnosti.
6.  člen
V rezervni sklad se vlaga 1% vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov v členu 3, ki jih obračunava mesto.
7.  člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enako-merno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev.
8. člen
Če prihodki ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe, oziroma ustrezno spre-membo občinskega proračuna.
9.  člen         #
Izvršni svet lahko spremeni namen v višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene občinskih upravnih organov in pravosodnih organov v skladu z nalogami posameznih organov. "V primeru, da se med letom ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet pre-nese neuporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo, ra-zen sredstev za intervencije v gospodarstvo.
10. člen
O razporeditvi oziroma o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih proračunskih odhodkov, odloča izvršni svet.
Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune na-slednjim uporabnikom:
-  upravnim organom občine, mesta in regije,
-  pravosodnim organom,
-  družbenopolitičnim organizacijam in društvom,
-  krajevnim skupnostim.
Sredstva iz tega člena in našteta v 3. členu tega odloka se uporabljajo neposredno iz proračuna.
12.  člen
Organizacije, skupnosti in organi, morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna občine uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, sktadno s predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi.
Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki prese-gajozneske, določene za leto 1981, razen, če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače.
13.  člen
Upravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena.
Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna. Temeljno sodišče Ljubljana in Temeljno javno tožilstvo nakazuje lastne dohodke v proračune občine po ključu, ki je dogovorjen za financiranje.
14.  člen
Izplačila iz sredstev za delo delovnih teles skupščine in izvrš-nega sveta se opravi na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilno pravne pogodbe.
15.  člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine.
Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli prihodke skladno z njihovim dotokom.
16.  člen
Skupščina občine pooblašča izvršni svet, da sme tudi odločati o uporabi sredstev rezerve do višine 1.000.000,00 din za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu (poplave, potres, suše, požar in po-dobno).
17.  člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Vič-Rudnik v !. tromesečju 1981 (Ur. I. SRS, št. 1/81) dana posameznim uporabnikom ozi-roma porabljena za posamezne namene, se poračuna v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna.
18.  člen
Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
19.  člen
Splošni del proračuna in pregled posebnega dela proračunase objavi v Uradnem listu SRS.
20.  člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
Številka:                      J                            Predsednikskupščine
Datum:                                             občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič
0CEMA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV V  LETU   1981
Denarri pod'
itki v 000 din
Kl.     VRSTA PRIHODKA                                                     Ocrns   19čib    Plar.   1<#11        Indeks
obl.
_j-                   j                                                           j                n                        j
VRSTA  1  - DAVKI  OD OSEBNEGA DOHODKA   IK »A  DOHODEK
01      Davek od osebnepa  dohodka delavcev                 28.'*55           35.t>Q^         'llfc.O
01       Lavek od dohodka od  kustijske dejavnoEti       1.755             1.7"0           JOO.ft
02      Davek od dohodka   iz gospodarsks dsjav-        98.«5«,        117.1«           ]l'j,0 nosti
OJ      Davek od  dohodka  iz poklicnih dejavnosti    31.O5B        5( -V-w           119rO
04      Cavek od dohodka  iz avtorskih pravic            l?.000         1T>.«^O           11?,0
05      Davek iz skupnepa dohodka občanov                  P.217           P.800           150,C
SiKUPAJ   VBSTA  1                                                       175.er/.i        POi.VoO            11«,.'
VRSTA 2 - PROMLTNl DAVtK, CAVEK KA PRt-HOŽEiJE 111 tiA DOHOUKi 0B PSL-MOŽENJA
06       Posebni občinski davek od promets  oroiz-    20.(.J'^          ?'i.VJO vodov,   razen od prometa od alkoholnih
pijač
07      Posebni občinski   dave^ od prometa elko-      ?IJ..Vj        27.IF.0 holnih pijac
08      Posebni občinski  dflvek od plačil   za              5.f-.'l           r>.'/M> storitve
09      Lav«k r.a .promet t:epremičnir                           10.897         10.100
10    ¦ Lavek r.a  dohodek od premožerjskih pra-         l.l'?           1.150
vic  razen  davek na  dobodek od  stavb
11      Davek r.a dohodek od  stavb                               't.r"'.1          '»,.;>\J
12      Davek na dohodek od  i*rer na  frečo            55?                     5' b
13      Davek na dediSdine in darila                     9«                   l.i'00
14      Davek na posei^. s-t»vb                                        7.OVU           y.4?0
15       Davek na motorna  cfistna  voaile   (tovor-          ".'!?]             '+.'4PU
na)                                                                          ------------------------------------------------
bKUPAO   VRSTA  ?                                                             ii:.':b\        I b','.»•;¦_¦            111,"
92,7
luO.O
109,9 100,9 120,1
l"J'.<,0
1U0.O
VRSTA   5  -  TAKSE
17      Upravne  takse                                                       1.?Č7           1.$w          105,8
18      Komunalne takse                                .                        21                 fO          185,7
Denarni podatki v 000 din
Kl. VRSTA PRmODKA                                                           Ocena 1960 Pl.n 1981  Indets
°tl.         ____________:_______________________
12                                                                         5                   4                   ;
2
------3~
19 20
Sodne  tslcae
Takse ne pronet parklarjev  in kopitar-
SKUPAJ  VHSTA  }
5-790 1.251
«.595
1.4O0
116,0 115,7
VRSTA   5 - PRIHODKI  PO POSEBHIH  PHEDPISIH
Denarne kazni - odstopljen dohodek repub-liSkih denarnih kazni
VRSTA 6  - PBIHODKI  UPfiAVMIH ORCAliOV IN D8UGI  PRIHODKI
Prihodki upravnih organov in drugi prihodki:
a)   prihodki upravaih organov
b)   drugi prihodki
SKUPAJ  VRSTA  6
6.309           7.195          111,0
3.945______4.560_____lift.l
5.945           ».580          116,1
5.75« 1-559.
7.170 1.560
125,0 100,0
8.530
SKUPAJ  VSI  PfilHODKI
514.000
O C H O C K I
OEHOEKI
Reolizociio             Zohtevki
1980                          1981
2               .              3
Glovni nomen 01-DEJAVNOST ORG4-NOV ČRUŽBENOPOUTIČ.SKUPNOSTI
Nadomestilo OD voljenim in imenovanim funkci«\OTJem Jcupičine in tS
Nodomejtilo za delo raznih komisij IS v brem. 00
Porni tfrolki
Moiipulativm stroški SDK
Delovonje skupScine in njertifi organov
Reprezentanco
Stroški zo volitve, referendumi
Stroiki za občinski praznrk
Organiz. p-ireditev, proslov, pokrovitolj.
Str^ki zo objave in oglase
Stroiki uprovnega po&topka
Na7ada'Ydbčine ob prazniku 27.apr. ici jo podeljuje poseb.žirijo
tosfoja milice Vič-pojebno priznonjo
Slrc^ki za kaTtemoractje
Stroiki zočas.organa v Žhnnici
Finodni načrt uprovnih orgonov
Sklad tkupne porabe
Sklad opfeme  (amortizacija)
Skup.tfroiki vzdriev.obč.uprav.Organov OD po 75. členu zakona o LO Skupaj
4,694.490,00        5,900.000,00
125,7
111.710,00            128.000,00             114,6
87.300,00              96.000,00             110,0
211.000,00            250.000,00             118,5
11.600,00              14.000,00            120,7
310.000,00          310.000,00           100,0
470.000,00
876.500,00            300.000,00               91,3
1,095.000,00        1,165.000,00             104,4
2,165.000,00        2,600.000,00             120,0
15.700,00       .      16.000,00             101,9
80.000,00           120.000,00             150,0
73.100,00              75.000,00             102,6
26.200,00              48.000,00             183,2 259.400,00
43,600.000,00       56,200.000,00            128,9
2,938,000,00        3,350.000,00             114,0
3,200.000,00            500.000,00                15,6
700.000,00            828.000,00             118,3
140.000,00            170.000,00             121,4
61,065.000,00     72,570.000,00   .         118,8
Temcljno javno fožMstvo Lj.
Temeljno sodišče v L}.
Sodiiče združ«negd delo v Lj.
Družbeni provobranilec samoupravlj. w Lj.
Poito\o milice Vič ;a mot.izd.
Postaio milico Vid - za SSP
Skupnost občin Ijubljanske regije
Skupnost slo^enskih občin
__2_____________3___________
2,218 900,00        2,800.000,00
13, 582.000,00      17,200 000,00
733:000,00            890.000,00'
557.940,00            620.000,00
1,578.450,00        2,540.000,00
1      ¦
7.800,00            31.800,00
75.800,00              92.000,00
297.800,00            338.003,00
126,2 126,6 121,4 111,1
160,9 407,7 121,4 113,5
PieveMivo,vzgoja i(\ <Aimost v cestn .ptometu Zovod za družbeno p'«iiit]nje Ljubljane Stroiki za popit p^ebivaltfva Skupo| 5KUPAJ 01
02  - LJUCSKA OBRAMBA Družbenogospodarski sistem v KS
Pfispevek za opremo-posebni račun za firancironje LO
Materialno nastavilvene rezerve za pi«b'v. v primeru elemant.in drugih nesred
Opremo ia občinski štab TO in obdnski {tob civilne zoščite zaradii preselitve v nove prostore PM Vič
Prispevek zo občinski šlab TO
SKUPAJ 02
03  - CEJAVNOST DRUŽBENOPOUTIt. OSGANIZACIJ IN DRUŠTEV
Občinsto konferenco SZDL l\. Vid-Rudnik
OK SZDL za Dom borc«v in mladine
Zopotok
Naša komuna
Občinski odbot ZB N OV in VVI . Zveza rezervnih voj.darešin Občinsko konferenca ZMS Občinsfca zvezd prijoteljev mladine Občinski odbor rdečego kifia
Pl-ijp.domicil.enotom NOB Odbor Tomiičeve brigode^Odboi I.  SU8
Odbor ll.SNOUB Liubo Š«rcer Odbor VIII .SNOUBF.Levitiko Odbor Krimskgga adreda
Odbot Liublionske bTigode-Odbor borcev X.SNOUB
Odbor dolomilskego odreda
Občtndd odbor medyoinih oklivis^
Noimolček
Rodto Glas Lj ub'jane
INCOK Center, Ljubljono
Za pospesevanje lurizma
SKUPAJ03
04  - NEGOSPODARSKE INVESTICIJE
Obveznost do somopiiipevka U .:
-  "Zunanjo ureditev okolice pri Dontu upokojencev Kolezija"
-  "WZ Trnovo,odkup zemtjišča in                   ' nadomesrna kmetija Peršin"       \
Sofinanciranje vzdrzevonja sodne zgradbe
Sofinanc.ureditve kulhjrnega doma v Veikih Loičah ob 150 tetnici F.Levsfiko
Sofmanciranje uredirve ZOO mesta L|ubljane
Sofinonciranje nakupa stanovanjd za Zavod zo šolstvo SML -Liubljano
Sofinoncironje izgradnje OS Cerknica
Lpk.dokumentacija zo nove šole in VVZ sofinonc . jmučankih srediič - Obveznojti iz dog&vora za Krvavec
Sofinanciranje Žičnico Velika Pfanina
157.000,00          145.000,00
1,314.236,80        1,100.000,00
1,500.000,00
20,522,926,80     27,256.800,00
81,587.926,80     99.826,800,00
3,166.890,00       4,398.800,00
699.300,00            956.000,00
900.000,00
400.000,00
1,160.000,00       1,745.000,00
5,026.190,00        8,399.800,00
3,335.000,00        3,900.000,00
200.000,00            200.000,00
2,826.000,00        3,500.000,00
_1,137.000,00        1,318.900,00
570.000,00            661.000,00
1,566.000,00        1,800.000,00
560.000,00          450.000,00
150.000,00          170.000,00
38.000,00 40.000,00 38.003,00 53.000,00
39.000,00 48.000,00 \ 160.000,00
313.900,00 70.000,00
40.000,00 40.000,00 40.000,00 53.000,00
40.000,00
53.000,00
160.000,00
140.000,00
354.000,00
70.000,00
60.000,00
11,143.900,00     13,249.900,00
2,000.000,00
3,000.000,00 1,615.800,00
1,000.000,00 1,000.000,00
250.000,00 1,500.000,00
500.000,op
92,4 83,7
132,8 122,4
138,9
150,4 167,1
116,9
100,0 123,8 116,0 116,0 114,9 116,1 113,3
105,3 100,0 105,3 100,0
102,6 110,4 100,0
112,8 100,0
HB,9
1,000.000,00 500.000,00
500.000,00
100,0
1
Sofinanciranje' fostaja milice Horjul KS Krim-Rudnik, obv.zo sonac?) plozu Sofinancironje telovodnice ob OŠ Krim-Rudnik ftrt spominflv in tovarištva -obveznost
Pot ipominov in KsvariStvo-odkup zemljišč in inieniring
Stonovanja za delavce PM Vič-rof. Opremazo PM Vič
Stanovanja zo del . upr.orgonov,lS, SOb Sofinonciranje grodnje OŠ Rakitna O§ Bitevje - obnova elektr.nopvlfeve
OK SZDL la Dom faorcev in mladin« Zapolok
Di{a3ki domovi -anuiteta
Počttnrika skupnost ZZB Banjote anuiteta za nakup 2 sob
Sodišče združenega dela-onuiteta                    '
Com upokojencev Bokolci-anuiteta Anuitete
l^ostorako reievanje novoustanovljenih krojevnih skupnosti
Muzej revoluci|e-sofinanc.
RTV Ljubljono-iofinanc.razšč. progromo
SKUPAJ 04
07  - KUITURNO PROSVETNA OEJAVNOST
Vzdrievanje grobov in spomenikov NOV in voiaikih pokopolišč
Gramozna fama SKUPAJ 07
08  - SOCIALNO SKRBSTVO
Stalne priznava'nin« borc«m NOV in družin&im članom
Enkratn«,abčasne priznavalnine borcem NOV
Zdrovl|enj«, v zdravilijčth , oddih in rtkreacija
Sfalne priznovalnine borcem za s«v«rno mejo in borcem iz vojn 1912-1918
Enkratne denarne poinoči borcem za severno mefo in borcem iz vojn 1912-19V8
Poinoč oskrbovancem v domo^ih počifka-i«pnha Tovariiko pomoi
Kdrovdco denama poinoi Preživnina kmetom SKUPAJ 07
1,700.893,00
1,250.000,00
5,000.000,00
464.500,00
300.000,00 1.800.000,00
178.50O,X 1,400.482,70
800.000,00 2,5O0.0X,0O
«30.000,00 »78.297,05
400.000,00
410.000,00
1,196.970,35
4,600.000,00
2,000.000,00
442.250,00
1,500.000,00
1,800.000,00
114.000,00
1,400.000,00
300.000,00 979.000,00
445.080,00
425.700,00
1,197.000,00
8,000 000,00
4,000.000,00 800.000,00 400.000,00
27,109.843,10     33,188 830,00
1,171.950,00 127.500,00
1,100.000,00
5,429.763,40 1,339.390,65 1,520.118,70 605.600,00
231.000,00 541.289,15 496.326,00
1,104.844,00 202.680,00
11,471.011,90
6,414.000,00
1,559.000,00
1,440.000,00
680.000,00
233.000,00
350.000,00
570.000,00
1,281 000,00
235.000,00 12,762.000,00
99,5
500,0
100,0
63,9
100,0'
47,6 100,0
111,3 103,8 100,0 173,9
200,0
122,4
93,9
1,299.450,00        1,100.000,00
118,1
116,4
94,7
112,3
100,9
64,7
114,8
115,9
NarovOvarslveno jlužbo- sof. Oštevilčenje hii
SKUPAJ 10
11 - MJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI
KS Borje
KSBrdo
KS Breapvico
KS Črni vrh
KS Dobrovo
KS Galievico
KS Golo-Zopotok
KS Herjul
KSIg
KSHkovcn
KS     Kolezija
KS Kozorje
KS Krim
KS Lovrica
KS Malčl B<liL
KSMurgle
KSMi  lančesnik
KS Notfonje gorice
KS Pijava gorica
KS Peruzzi<evo
KS Polhov Grodec
KS Podp et-Pre»rie
KS Rakova Jelša
KSRotilno
KS Rob
KS Rožna dolino
KS Rudnik                                                     •
KS Slone Sever
KS Škofljlco
KSTomiielj
KS Trnovo
KS f uriok
KS Velik« Lrfče
KSVič
KS Vnanje gorice
KS Vrhovci
KS Zeleni log
KS Ž.limljo
SKUPAJ 11
12 - PRISPEVKI PRORAČUNOM DRUGIH DRUŽBENOPOUTIČNIH SKUPNOSTI
Skupsčina mefta Ljubljana Zdnjžavanje sraditev za dodatm nalog« SKUPAJ 12
76.700,00
76.700,00 300.000,00
100,0
15,586.312,95        8,876.700,00
57,0
410.400,00 368.800,00 355.400,00 260.500,00 487.400,00 228.300,00 229.900,00 505.200,00 543.200,00 138.400,00 502.200,00 380.600,00 498.600,00 349.500,00 565.900,00 166.100,00 518.800,00 361.300,00 145.300,00 186.800,00 457.700,00 511.300,00 193.800,00 229.900,00 379.100,00 554.400,00 200.700,00 276.800,00 427.600,00 337.600,00 546.100,00 252.700,00 533.100,00 506.800,00 325.600,00 416.000,00 138.400,00 175.300,00
411.900,00 378.900,00 372.100,00 312.200,00 544.600,00 438.400,00 265.800,00 584.500,00 558,. 100,00 265.700,00 478.300,00 385.500,00 425.300,00 358.700,00 531.400,00 318,900,00 558.100,00 385.300,00 299.100,00 358.700,00 508.100,00 597.700,00 352.000,00 265.800,00 425.200,00 617.700,00 385.300,00 51!.400.00 398.600,00 352.200,00 504.900,00 295.600,00 644.300,00 531.400,00 335.600,00 428.600,00 265.800,00 199.300,00
13,665.5X,00      15,851.000,00
29,601.000,00      43,100,000,00 7,491.000,0J(
145,6
29,601.000,00     50,591.000,00
170,9
09 - ZDRAVSTVENO VARSTVO
Zdrovstveno varstvo in preventivno varstvo občonov, mrliiko ogledna s'užbo
FluorOgraFska altcifa SKUPAJ 09
122.510,35             200.000,00
499.927,50
622.437,85             200.000,00
32,1
10 - KOMUNALNA DEJAVNOST
Tehn tčna in urbanitfična dokumentaci jo, geodelske izmere ter katasler komtjnalnih naprov
Sredstva ža upravne Izvr&e ^trt^ki rtsenj črnih gradenj)
15,506.414,75        8,000.000,X 3.198,20           500.000,00
51/5
16 - INTERVENCUE V GOSPODARSTVU Pospeievanje kmarfstvo ftijtoibino zo vet. jonit. preglede
Konjoška s'uiba in ojtola zdr.siužba Veterinarjke poitaje Krim
Vet.poitajo Kitm zo vodenje evidence 0 vM.jonit.pregledih
Združono ifedstva za izvodbo 10-!etnego programa iigrodnje cest
Čosopisno podjelje Ljublfonski dnevnik - za kritje rQz'ik v ceni Aievniko
2,700.000,00        3,200.000, (10            118,5
1,211.274,40        1,400.000,00             115,6
290.000,00           330.000,00             113,8
58.000,00             58.000,00       s    100,0
27,176.001,00     30,926.000,00             113,8
976.645,00        1,550.170,00            158,7
32,411.920,40       37,464.170,00             115,6    •
17 - TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA IN OBVEZNOSTl   IZ PREJŠNJH LET
Tekočo ptoročunslta rezerva Obveznoiti i% prejinjih let
SKUPAJ 17
1,526.508,00
980 000,00 183.800,00
18 - KRECITI, VEZANA 1N IZLOČENA SREPSTVA
Izločsna tracbtvo rezerv
Zo irttsrvencije v gospodorrtvu
SKUPAJ 18'
VSEGA SKUPAJ
64,2
1,526.508,00        1,163.800,00             76,2
2,220.000,00       2,330.000,00            105,0
36,954.904,65      28,996.000,00             78,5
39,174.904,65      33,326.000,00             80,0
270,226.905,65     314,000.000,00           116,2
5. člen
osnutek
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije, zagotovitve enakopravnega položaja občana in v skladu s 7. členom zakona o davkih občanov sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji
DOGOVOR 
o usklajevanju davčne politike v letu 1981
1.  člen
Skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udele-ženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v letu 1981 izhajale iz naslednjih načel:
-  da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo "obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno vzpodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi druž-benopolitičnimi skupnostmi,
-  da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi,
-  da se zagotovi kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog občinskih uprav za družbene prihodke in prizadeva za učinkovi-tejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
2.  člen
Udeleženke se bodo v letu 1981 prizadevale, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih dpseže večja usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju.
3.  člen
Udeleženke bodo v letu 1981 predpisale naslednje davke in takse, ki so po zakonu dohodek občin:
1.  davek iz osebnega dohodka delavcev
2.  davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti
3.  davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti
4.  davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev
5.  davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
6.  davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic
7.  davek od premoženja
\    8. davek na dobitke od iger na srečo 9. davek na promet nepremičnin
10.  davek od vrometa vroizvodov in storitev
11.  takse
4. člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1981 uvedle davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji do 0,5%.
Udeleženke bodo v letu 1981 v skladu z določbami zakona o davkih občanov razdelile zemljišča v štiri skupine katastrskih občin ih predpisale proporcionalne stopnje davka iz kmetijske dejavnosti v naslednjih mejah:
za I - skupino od 9 do 11 % za II - skupino od 6 do 8% za III - skupino od 3 do 5% za IV - skupino od 1 do 2,5%
Za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov razen za kmete kooperante, ki so zdrav-stveno zavarovani ftot osebe v delovnem razmerju, bodo udele-ženke v letu 1981 predpisale dodatno stopnjo davka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin v višini najmanj 10%.                                                ,
Stopnja davka iz kmetijske dejavnosti na dohodke od gozda bodo občine uskladile v regionalnih okvirih.
6. člen
Udeleženke se obvezujejo, da bodo preuvrstile na obdavčitev po dejanskem dohodku zavezance, ki dosegajo višje dohodke od kmetijskih dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajete v katastrskem dohodku.
Natančnejše pogoje in merila, vrste ter obseg proizvodnje, iznad katere se zavezanci preuvrstijo na obdavčitev po dejan-skem dohodku ter kriterije glede priznavanja stroškov, usklaju-jejo udeleženke v regionalnih okvirih.
i                        7. člen
Udeleženke bodo stopnje davka iz kmetijstva po dejanskem dohodku, ki se plačuje od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek, določile stopnje v naslednji višini: osnova                                                                      stopnja v %
do  30.000                        .                         '  15-20%
od   30.000 do   60.000                                                     18-24%
od   60.000 do 100.000                                                     21-28%
od 100.000 do 150.000                                                    24-32%
od 150.000 do 200.000                                                    27-36%
nad 200.000                                                                    30-40%
8.  člen
Udeleženke dogovora se obvezujejo, da bodo predpisale vse vrste oprostitev in oiajšav davka iz kmetijske dejavnosti, predvi-dene v zakonu o davkih občanov. Pogoje, merila in višino olajšav bodo udeleženke usklajevaie v regionalnih okvirih.
9. člen
Udeleženke bodo za davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, ki se plačuje od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek, določile stopnje v naslednji višini:
osnova                                                                     stopnja-v%
do   30.000                                                    28-33%
od  30.000 do  60.000            '                                        33-38%
od   60.000 do 100.000              ,                                     37-42%
od 100.000 do 150.000                                                    41-46%
od150.000 do 200.000                                                    45-50%
od 200.000 do 300.000                                                    49-54%
nad 300.000                                                                    53-58%
Udeleženke bodo skladno z določbami 81. in 96. člena zakona o davkih občanov predpisale kompenzacijsko stopnjo davka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev za zavezance, ki jim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic.
Udeleženke bodo v regionalnih okvirih usklajevale pogoje ih merila za priznavanje vseh vrst oprostitev in olajšav pri obdavčitvi dohodka iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelek-tualnih storitev.
11
10.  eien
Davek po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve po-slbvanja izplačevalcev predpisale enotno in sicer:
a) Davek po odbitku iz obrtnih dejavnosti (v smislu 89. člena zakona o davkih občanov):
1.  od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd.
in od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd.           10%
2.  Od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne tele-sne moči,  od  dohodkov od domače obrti in od dohodkov potujočih zabavišč                                            20%
3.  Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov terod zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s proda-jo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževa-njem ali izvajgnjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti    .           30%
4.  od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo stori-tve za organizacije združenega dela, državne orga-ne rn druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v zdru-ženem delu, če ne gre za dohodke iz prve, druge in tretje točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki
prvega odstavka 76. členazakonaodavkih občanov          40% '
Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem oprostitev tega
davka v regionalnih okvirih. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka na dohodke, ki
jih dosegajo občani z zbiranjem odpadnega materiala in s pro-
dajo izdelkov domače obrti, če se po obrtnem zakonu štejejo za
predmete domače obrti.
B) Davek po odbitku iz intelektualnih storitev bodo udeleženke ¦določile v višini - 40%
C) Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav bodo udeleženke predpisale po stopnji - 20%
Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih fil-mov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, terod reproduk-cije takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih pokli-cev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke določile stopnjo 40%.
Udeleženke bodo zadržale oprostitev tega davka od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav.
D)  Stopnje davkov po odbitku se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu z 22 členom zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na po-dročju davkov, prispevkov in taks.
11.  člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje davka na dohodke od premoženja določile po enakih razponih osnov, kot so s tem dogovorom predvidene za davek od osebnega dohodka iz obrt-nih dejavnosti, in sicer tako, da bo stopnja pri osnovah 30.000 din predpisana v višini med 25 in 35%, pri osnovah nad 300.000 pa med 50 in 60%.
12.  člen
Davek na dobitke od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 10%.
13.  člen "
Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnjo posebnega občin-skega davka od prometa proizvodov, za katere se plačuje davek po splošni stopnji določile v višini 3%.     '
Udeleženke soglašajo, da v letu 1981 ne bodo izvajale oprosti-tev ali olajšav pri plačevanju tega davka.
Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil v višini 4%. Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih.
14.  člen
Udeleženke bodo stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač uskladile v naslednjih okvirih:
1.  Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50% izdomačih surovin, računano po vrednosti - v določenem znesku od litra
dinarjev
-  od naravnega vina, vina tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač -4,00
-  od penečega vina - najmanj - 8,00
2.  06 alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50% iz domj-čihnsurovcn računane po vrednosti - v odstotku od davčne osnove
odstotek
-  od medice - 15%
-  od piva - med - 30-40%
-  od naravnega žganja in vinjaka - najmanj - 40%
-  od drugih alkoholnih pijač - najmanj - 45%
3.  Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50% iz domačih surovin,  računano po vrednosti - v odstotku od davčne osnove - najmanj - 45%
s
15.  člen
Udeleženke bodo v regionalnih okvirih nadaljevale s prizadeva-nji za uskladitev obdavčitve prometa nepremičnin.
16.  člen
Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spremljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in do-slednost pri izvajanju davčnih predpisov
Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udele-ženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področjih:
-  okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zave-zanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti,
-  zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov,
-  dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih pbveznosti,
-  učinkovito in.dosledno ukrepanje zoper kršrtelje davčnih predpisov.
17.  člen
Udeleženke bodo v okviru prizadevanj za kadrovsko krepitev uprav za združbene prihodke skrbele za ustrezno štipendijsko politiko in si prizadevale, da se uprave za družbene prihodke organizacijsko usposobijo tako. da bodo lahko učinkoviteje izva-jale svojo družbeno funkcijo.
18 člen
Udeleženke so soglasne, da bodo uprave za družbene prihodke zaradi racionalnosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija uprav za družbene prihodke.
Udeleženke se dogovorijo, da bodo nadomestila za to delo znašala do 10% od pobranih sredstev Tako zbrana sredstva se uporabijo za modemizacijo dela uprav za družbene prihodke.
19.člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 198r nadaljevale s prizadevanji za uveljavljanje avtomatske obdelave podatkov, upoštevajoč pri tem načelo tesnejšega medsebojnega sodelova-nja in skupnega organiziranja tistih akcij, kjer je to zaradi racio-nalnosti ali drugih razlogov potrebno.
20. člen
Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove
12
namestnike. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščine občin sporazumno.
21.  člen
Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega do-govora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe.
22.  člen
Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvesti o tem skupšČino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe.
O kršitvah tega dogovora lahko odbcjr udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij.
23.  člen
Udeleženke soglašajo, da bo administrativno-tehnične posle za odbor udeleženk opravljala republiška uprava za družbene pri-hodke.
Udeleženke se zavezujejo, da bodo republiški upravi za druž-bene prihodke v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora, in sifcer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk.
24. člen
Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. Številka:
Ljubljana, dne
   obrazložitev
Osnutekdogovora o usklajevanju davčne politike vletu 1981 je pripravljen na podlagi stališč, ki jih je odbor udeleženk zavzel do predlogov in mnenj občinskih davčnih uprav ter usMajen s pred-logom zakona o upravah za družbene prihodke. V osnutku dogo-vora niso upoštevane spremembe, ki jih vsebuje predlog zakona o davkih občanov in predlog amandmajev k navedenemu zakonu, ker bodo le-te vplivale na obdavčitev šele v prihodnjem letu.
V  nadaljevanju so obravnavani predlogi davčnih uprav, ki so bili upoštevani pri pripravi osnutka dogovora in stališča do pred-logov, ki jih v osnutku ni bilo možno upoštevati.
V zvezi s predlogom, da se stopnja davka iz osebnega dohodka delavcev določi v višini 0,5% je prevladalo stališče, da se v osnutek dogovora povzame veljavna določba. Ugotovl/eno je bilo, da je potrebno vprašanje enakosti stopnje tega davka obrav-navati povezano z drugimi obveznostmi iz osebnih dohodkov, ki so med občinami različne.
Pri davku iz kmetijske dejavnosti se zadržuje sedanja višina stopenj, določenih po skupinah katastrskih občin. Odbor je bil mnenja, da je primernost višine osnovnih stopenj potrebno oce-njevati z vidika skupnih obremenitev z davkom in prispevki iz kmetijske dejavnosti. Ob upoštevanju, da razen davka, vodnega prispevka in prispevka solidarnosti plačujejo čisti kmetje še pri-spevek za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov, ki se v enem delu določa v odvisnosti od katastrskega dohodka, v dru-gem delu pa v obliki pavšala na gospodarstvo ih ob upoštevanju vsakoletnega porasta obeh prispevkov (indeks 118 oziroma 114), je bilo ocenjeno, da ne bi bilo primerno kakršnokoli zviševanje osnovnih stopenj davka iz kmetijstva. V zvezi s predlogom za zvišanje kompenzacijske stopnje iz kmetijstva pa je večina članov odbora udeleženk menila, da glede na funkcijo te davšdine, sedanja višina stopnje ne ustreza in predlagala povišanje od sedanjih »najmanj 5%« na »najmanj 10%«, pri čemer pa predla-gana sprememba še vedno ne izravnava obremenitev zavezancev - čistih kmetov z ostalimi zavezanci. Ocenjeno je bilo, da bi bil enoletni prehod na popolno izenačitev obveznosti nesprejemljiv.
Zaradi neenotno ovrednotenih dohodkov od gozdov bi se naj tudi v bodoče stopnje tega davka (osnovna in kompenzacijska) usklajevale v regionalnih okvirih.                              »
V  dogovoru je okvirno urejeno vprašanje obdavčitve dejan-skega dohodka iz kmetijstva. Po predtagani rešitvi se preuvrščajo na obdavčitev po dejanskem dohodku zavezanci, ki se ukvarjajo s takšno vrsto kmetijske proizvodnje, ki ni oziroma je le v manjšem obsegu vezana na obdelavo zemljišč. Skladno z navedeno do-ločbo naj bi se preuvrščali na obdavčitev po dejanskem dohodku zavezanci, ki se ukvarjajo predvsem:
1.  s farmsko rejo perutnine (reja brojlerjev, kur- nesnic, pura-nov),
2.  s pitanjem govedi in prašičev v primeru, ko gre za tako imenovano industrijsko pitanje, ki ni vezano na pridelano krmo na kmetiji in da se tovrstna proizvodnja odvija na kmetiji,
3.  s farmarsko rejo drugih živali kot npr. fazanov, kuncev ipd. V to kategorijo bi spadala tudi ovčjereja in čebelarstvo, za katero pa se ocenjuje, da le-te ne bi v tem prehodnem obdobju vključevali v obdavčitev po dejanskem dohodku.
4.  z drevesničarstvom, trsničarstvom in gojenjem cvetlic. Vrste dejavnosti, kot enega izmed pogojev za preuvrščanje na
obdavčitev po dejanskem dohodku in obseg proizvodnje, iznad katere se izvaja tovrstna obdavčitev ter druga merila naj bi bila po predhodnem usklajevanju v regionalnih okvirjh npodrobno ure-jena z občinskimi predpisi. Predlagan pristop omogoča izvajanje v občini sprejete politike usmerjanja in razvoja kmetijstva. Nave-deni usmeritvi naj bi sledila tudi ustrezna izpeljava davčnih olaj-šav s posebnim poudarkom na pospeševanju procesa raznih oblik združevanja kmetov.
13
V zvezi z vodenjem ustreznih evidenc o doseženih dohodkih in izdatkih, ki so jih dolžni voditi zavezanoi pod pogoji, kot jih določa (po pooblastilu zakona) občinski predpis, ocenjujemo, da bi lahko bile te poenostavljene in to predvsem iz razloga, da gre pri zavezancih, k-i se ukvarjajo z navedenimi vrstami proizvodnje, za organizirano proizvodno sodelovanje z ustreznimi organizaci-jami, pri katerih je evidentiran dosežen dohodek, hkrati pa so na razpolago tudi podatki o stroških. Zato bi se jih lahko posluževali ob preverjanjj realnosti napovedanega dohodka s strani davč-nega zavezanca, kot tudi v primerih obdavčitve po oceni.
Prav tako ocenjujemo, da so s smiselno uporabo določb 75., 76. in 78. člena davčnega zakona zajeti vsi stroški, ki so potrebni pri doseganju dohodka za predlagane vrste proizvodnje; zato naj bi se v regionalnih okvlrih usklajevali kriteriji za priznavanje tistih stroškov, ki so specifični pri tovrstni proizvodnji kot n. pr. potni stroški in dnevnice v višini, ki velja za organizacije, s katero zavezanec proizvodno sodeluje, obravnavanje vrednosti lastnega dela, vloženega v popravilo strojev in druge kmetijske opreme, vprašanje priznavanja stroškov za priložnostno najeto tujo de-lovno silo.in podobno. Pri obračunu amortizacije je upoštevati dejansko uporabo strojev, opreme in v določenih primerih tudi gradbenih objektov (izkoriščenost proizvodnih kapacitet in dose-ganje programirane letne proizvodnje) in temu primerno zvišati ali znižati amortizacijske stopnje. V primeru kombinirane upo-rabe gradbenih objektov ali kmetijske mehanizacije naj bi se pri obračunu amortizacije upošteval sorazmerni del - glede na povr-šino objekta oziroma pri kmetijski mehanizaciji pa v proizvodnem procesu potreben čas obratovanja in podobno.
Stopnje davka iz kmetijstva po dejanskem dohodku so skladno z zakonom progresivne in naravnane tako, da se višina obdavče-nja po dejanskem dohodku približuje višini obdavčenja po kata-strskem dohodku. Takšno izhodišče je utemeljeno predvsem glede na značaj opravljanja dejavnosti, istočasno pa tudi ne odvrača zavezancev od takega načina obdavčenja. Zato je pri določitvi višine začetne in končne stopnje davčne leštvice kot orientacija služilo razmerje med katastrskim in narodnim dohod-kom zasebnega kmetijstva.
V osnutek dogovora je vnešena tudi obveza o uvedbi vseh vrst oprostitev in olajšav, za katere so pooblastila dana občinam, pri čemer pa pogoje, merila in višino olajšav občine usklajujejo v regionalnih okvirih.
Nekatere davčne uprave so predlagale diferencirano obdavče-nje dohodkov iz gospodarskih dejavnosti tako, da bi nižja davčna lestvica veljala za storitveno dejavnost, višja pa za proizvodno dejavnost. Hkrati je bila predlagana ustrezna valorizacija razpo-nov davčnih osnov in temu ustrezna določitev davčnih stopenj.
V zvezi s predlogom za določitev različnih davčnih lestvic velja opozoriti, da zakon o davkih občanov take ureditve ne dopušča. Z nižjo davčno lestvico prav tako ni možno upoštevati specifičnost razmer in potreb po razvoju posameznih obrtnih dejavnosti v posamezni občini. Zato je za reševanje teh vprašanj z zakonom dana možnost uvedbe oprostitev oziroma olajšav v obliki odstot-nega zhižanja odmerjenega davka.
V  osnutku dogovora je upoštevan predlog, da se ustrezno valorizirajo razponi davčnih osnov glede na porast dohodkov iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih sto-ritev. Izpeljava nove davčne lestvice, ki se žvišuje za 5 oziroma 4 odstotnih enot, temelji na izhodišču, da naj bi bila začetna stop-nja davka naravnana na približno takšno višino kot znaša skupna zbirna stopnja obveznosti iz osebnega dohodka. Ne glede na to, da se bo tudi v letu 1981 prispevek za usmerjeno izobraževanje in raziskovalno dejavnost skladno z določbo 31. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkovzazadovoljevanjeskup-nih potreb, na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33/80) obračunaval in plačeval od osnove, od katere se plačuje davek iz dejavnosti. se zaradi istočasne valorizacije razponov davčnih osnov, skupna obremenitev presežka, v primerjavi z dosedanjo, ne zvišuje.
V zvezi z oprostitvijo davka na dohodke oddomače obrti velja opozoriti, da je po predlogu osnutka taka oprostitev razširjena na
vse izdelke domače obrti, ki se po obrtnem zakonu štejejo za predmete domače obrti.
Zaradi uskladitve razponov osnov davka na dohodke od pre-moženja in premoženjskih pravic z razponi osnov za davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, je predlagana tudi ustrezna valorizacija spodnje in zgornje meje razponov osnov za davek na dohodke od premoženja.
Pri davku na promet z alkoholnimi pijačami je zaradi znatnega povišanja cen naravnega vina in vina tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač ter penečega vina predlagano 100% zvišanje pro-metnega davka.
DOPOLNITEV
OBRAZLOŽITVE IZVRŠNEGA SVETA
f
Odbor udeleženk dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji je pripravil osnutek dogovora za leto 1981 in ga predlo-žil skupščinam občin v obravnavo. Osnutek je predložen z zaka-snitvijo, ker naj bi bil po pripravljenem programu v decembru 1980 oziroma v januarju 1981 že sprejet novi zakon o davkih občanov, ki naj bi začel veljati s 1. januarjem 1981. Glede na predloženi rok za sprejem zakona, bo ta uveljavljen šele s 1. januarjem 1982. Za sprejem predpisov za letošnje leto je bil sprejet zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80), ki določa, da se stopnje in osnove lahko doiočijo do 31. marca 1981.
Spremembe v dogovoru za leto 1981 se nanašajo predvsem na urejanje obdavčitve dejanskega dohodka iz kmetijstva, na spre-membo v obračunavanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, štev. 33/80) in na povišanje cen. Po posameznih členih dogovora so te spremembe v povzetku naslednje:
V 5. členu ostanejo stopnje davka.iz kmetijstva nespremenjene. Predlog povišanja je le za tako imenovano kompenzacijsko stop-njo, ki jo plačujejo zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. Iz sedanje višine najmanj 5% je predlagana višina najmanj 10%. Za kmete, ki so zdravstveno zavarovani, je za leto 1981 določen prispevek v višini 4.709.- din in 10,78% od katastrskega dohodka (Uradm list SRS št. 1/81).
Glede na kmetijsko proizvodnjo, ki je v manjšem obsegu ve-zana na obdelavo zemljišč, naj bi občine v 6. členu določile pogoje in merila za preuvrščanje zavezancev iz obdavčitve po katastrskem dohodku na obdavčitev po dejanskem dohodku.
V  7. členu so predlagane osnove in stopnje za obdavčitev dejanskega dohodka iz kmetijstva.
Zaradi spremembe v obračunavanju prispevkov iz osebnih do-hodkov je potrebna sprememba osnov in stopenj davka \z obrtnih in drugih dejavnosti in intelektualnih storitev (9. člen) ter kom-penzacijske stopnje za zavezance, ki jim dejavnost ni glavni poklic.
Osnove in stopnje davka na dohodke od premoženja v 11. členu se usklajajo z osnovami in stopnjami davka iz obrtnih dejavnosti v 9. členu.
Zaradi znatnega povišanja cen vina je predlagano povišanje obdavčitve v 14. členu - v zneskih od litra za:
-  naravno vino, vino tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač z 2.-din na 4 - din,
-  peneče vino z najmanj 4 - din na najmanj 8- din (v Ijubljan-skih občinah je bil določen davek 5- din),
da se na ta način uskladi obdavčitev z drugimi oblikami davkov.
Osnutek dogovora predpostavlja, da bodo nekatere značilnosti občine dogovorno urejale po regijah s svojimi odloki o davkih občanov in drugimi predpisi s tem, da v okviru regije dosežejo občine maksimalno če ne popolno uskladitev.
Za uresničitev načel, sprejetih v dogovoru, bo potrebno spre-meniti nekatera določila v:
-  odloku o davkih občanov in
-  odloku o posebnem občinskem prometnem davku.         /
14
   stališče predlagatelja
PREDLOG
SKLEPA IZVRŠNEGA SVETA
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 obravnaval na svoji 96. seji dne 28/1-1981 in ga v predloženem besedilu predlaga skupščini občine v obravnavo, s predlogom, da tudi naša občina pristopi k dogovoru.
osnutek
Na podlagi 84. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78) ter 6. in 11. člena zakona o davkih obdanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji
zbora združenega dela dne_________in na seji zbora krajevnih
skupnosti dne_________: sprejela
Odlok 
o spremembah in dopolnitvah od loka o davkih občanov
Lčlen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 14/74, 5/75, 29/75, 6/76, 5/77, 3/78, 9/78, 11/79 in 38/79) se 7. člen spremeni in glasi:
»Območje občine se razdeli v štiri skupine katastrskih občin tako, da se te razvrstijo v skupine.
Prva skupina obsega katastrske občine:
Gradiško predmestje II, Krakovsko predmestje (del), Trnovsko predmestje (leva stran Ljubljanice). Podsmreka in Vič.
Druga skupina obsega katastrske občine:
Brdo, Grič, Karlovško predmestje (del) in Trnovsko predmestje (desna stran Ljubljanice).
Tretja skupina obsega katastrske občine:
Brezovica, Dobrova, Ig, Iška vas, Iška Loka, Lanišče, Rudnik, Šujica, Tomišelj in Vrbljenje.
Četrta skuplna obsega katastrske občine:
a) Babna gora, Dobravca, Horjul, Jezero, Kamnik, Pijava gorica, Polhov Gradec, Preserje, Turjak, Velike Lašče, Vrzdenec, Zakla-nec,
b)  Butajnova, Črni vrh, Drenik, Dvorska vas, Golo, Gradišče, Krvava peč,  Lužarji, Osolnik, Rakitna, Selo I, Selo II, Setnik, Šentjošt, Ulaka, Zapotok, Žažar in Želimlje.«
2 člen
8. člen odloka o davkih občanov se spremeni in glasi: »Občinski davek od obsega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katast ski dohodek negozdnih površin), se plačuje po davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo:
za prvo skupino zadrugoskupino za tretjo skupino začetrtoa)skupino za četrto b) skupino
19,0% 16,0% 14,0% 12,5% 11,5%
Ne glede na" določbe prejšnjega odstavka se občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja:
-  po stopnji 19% davčnim zavezancem iz krajev Vrhovci in Kozarje,
-  po stopnji 14% davčnim zavezancem izkrajevčrna vas, Lipe in Orle.
Davčnim zavezancem, katerim se odmerja prispevek za zdrav-stveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdrav-stv&no zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja po stopnjah, ki so za 10 nižje, kot so določene v prejšnjih dveh odstavkih«
3. člen
Za 12. členom odloka o davkih občanov se dodaja 12 a, 12.b, 12.c, 12.d, in 12e člen, ki se glasijo:
12.a člen
Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavno-sti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku.
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar doseže:
1.  farmska reja perutnine 20.000 komadov letno,
2.  pitanje 60 glav govedi oziroma 100 komadov prašičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili,
3.  farmska reja drugih živali vrednost 500.000 dinarjev celot-nega dohodka letno,
4.  specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 komadov letno vzgojenih sadik,
5. specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno.
Dolo.čbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rejo ovac in gojenje čebel.
12b člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem do-hodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi do-ločb 75., 76., 77. in 78. člena zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance davka iz samostojnega oprav-Ijanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti.
12c člen
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem do-hodku, plačujejo davek od presežka osebnega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena o davkih občanov) po naslednjih stopnjah:
če znaša presežek osebnega dohodka dinarjev nad                                            do                                      stopnja
30.000                                     15%
-30.000                                 60.000                                      18%
60.000                                100.000                                     21%
100.000                                150.000                                     24%
150.000                                200.000                                    27%
200.000                                                                                30%
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdrav-stveno zavarovani kot kmetje ter kmete kooperante, ki niso zdrav-stveno zavarovani na podlagi kmetijstva. V davčno osnovo se za te zavezance všteva tudi osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, oziroma se za te zavezance osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov ne ugotavlja.
.%     12.d člen
Zavezanci davka iz 12a člena tega odloka so dolžni voditi poslovne knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih In drugih gospodarskih dejav-nosti in so dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodar-skih dejavnosti.
16
12e člen
Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 12.a člena, se preuvršti na obdavčenje po dejanskem dohodku.
Občinska uprava za družbene prihodke odloči o preuvrstitvi na obdavčenje po dejanskern dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta, da bo v prihcfttnjem letu plačeval davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.«
4.  člen
V 13. členu odloka o davkih občanov se stopnja »37%« nado-mesti sstopnjo »27%«.
5.  člen
14. člen odloka o davkih občanov se spremeni in glasi:
»Občani, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski pokfic, plačujejo občinsk/ davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah:
če znaša presežek davčne osnove dinarjev nad                                           do                                      stopnja
30.000                                      28%
30.000                                 60.000                                    33%
60.000                                100.000                    '                37%
100.000                                150.000                           •         41%
150.000                                200.000                                    45%
200.000                                300.000                                    49%
300.000                                                                                53%
6! člen
V4. točki prvega odstavka 15. člena odlok odavkih občanovse stopnja »35%« nadomesti s stopnjo »40%«.
Drugi in tretji odstavek 15. člena odloka o davkih občanov se črtata ter nato doda novi odstavek, ki postane drugi in se glasi:
»Občinski davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po odbitku se ne plačuje:
a) od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov domače obrti, če se domača obrt opravlja pod pogoji iz 90. člena obrtnega zakona,
b)  od dohodkov, doseženih s priložnostnim zbiranjem odpa-dnega materiala,
c)  od dohodkov zasebnih kmetov, doseženih s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela in doseže-nih s pluženjem snega.«
7.  člen
V 20. členu odloka o davkih občanov se stopnja »32%« nado-mesti s stopnjo »27%«.
8.  člen
V 22. členu odloka o davkih občanov se stopnja »35%« nado-mesti s stopnjo »40%«.
9.  člen
26. člen odloka o davkih občanov se spremeni in glasi:
»Občinski davek oa dohodek od  premoženja se plačuje po naslednjih davčnih stopnjah:
če znaša davčna osnova dinarjev
nad                                           do                                      stopnja
30.000                   •                   30%
30.000                                     60.000                                    35%
60.000                                    100.000              . .                      39%
100.000                                    150.000                                    43%
150.000                                   200.000                                     47%
200.000                              •    300.000                                     51%
300,000                                                                           '     55%
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje, razen določb 6. in 8. člena, ki se uporabljajo od dneva veljavnosti dalje. Številka: 422-109/81                         Predsednikskupščineobčine
Datum:                                                          Ljubljana Vič-Rudnik
VILI BELIČ   
   obrazložitev
Skupščina občine je po določilih 84. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov pristojna, da uvaja davke, ki so njen dohodek in predpi-suje davčne stopnje. Skladno s 7. členom zakona o davkih obča-nov so občine dolžne davčne obveznosti občanov usklajevati z medsebojnimi vsakoletnimi dogovori.
Predloženi osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah od-loka o davkih občanov povzema le tiste spremembe in dopolni-tve, ki jih vsebuje osnutek dogovora o usklajevanju davčne poli-tike v letu 1981 in dodatno še spremembe meja katastrskih občin. Dogovor o usklajevanju davčne politike povzema spremembe na novo sprejete republiške zakonodaje, ki ima določen vpliv na oblikovanje davčne politike v Sloveniji oziroma v občinah.
Prvi člen osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov vsebuje le spremembe v mejah in imenovanju katastrskih občin, ki jih je opravila geodetska uprava mesta Ljubljane. Na davčne obveznosti ta sprememba nima nobenega vpliva. Drugi člen osnutka odloka vsebuje 4% višjo stopnjo v primerjavi s sedanjo ureditvijo, vendar se to povečanje nanaša samo na tiste davčne zavezance, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov. Slednji plačujejo dosedaj manj in tudi po tej predvideni spremembi bo njihova obveznost mnogo manjša kot obveznosti občanov, ki jim je kmetijstvo edini oziroma glavni poklic.
Sistemska novost je uvedba obdavčevanja kmetijstva po dejan-skem dohodku namesto po katastrskem dohodku. Ta novost je vsebovana v 12. a do 12. e členu osnutka predloženega odloka. Ža tako ureditev 52. člen zakona o davkih občanov pooblašča skup-ščine občin, 6. člen Dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 pa vse občine zavezuje, da to obvezno store. Zgoraj omenjene določbe predloženega osnutka odloka vsebujejo me-rila. kdaj je posamezne občane preuvrstiti iz obdavčitve po kata-strskem dohodku na obdavčitev po dejanskem dohodku. Merila v 12. a členu so tako pripravljena, da bi v dejansko obdavčitev kmetijske dejavnosti zajemali le izjemne primere oziroma ob-čane, ki se ukvarjajo s farmsko oziroma specializirano kmetijsko proizvodnjo v sorazmerno širokem obsegu in jim omogoča dose-gati sorazmerno visoke dohodke. Obrazložitev, ki je dana k Do-govoru o usklajevanju davčne politike v letu 1981 za obdavčitev kmetijstva po dejanskem dohodku, je šteti (da ne ponavljamo) kot sestavni del obrazložitve k temu odloku.
S 4. in 7. členom se znižujeta takoimenovani kompenzacijski stopnji občanov, ki opravljajo obrtne dejavnosti in intelektualne storitve kot postranski poklic. Stopnja 27% ustreza zaokrože-nemu seštevku vseh stopenj, po katerih plačujejo delavci v zdru-ženem delu obveznosti iz osebnih dohodkov; občani, ki oprav-Ijajo postranske dejavnosti pa prispevkov in davkov iz osebnih dohodkov ne plačujejo in zato določa zakon, da plačujejo kom-penzacijski davek zaradi izravnavanja obveznosti.
Prvi odstavek 6. člena se nanaša na del občanov, ki plačujejo davek od obrtnih dejavnosti po odbitku in 8. člen na plačevanje davka po odbitku od dohodkov iz intelektualnih storitev! Doho-dek \z tovrstnih dejavnosti je šteti kot postranski dohodek. Pove-čanje stopnje 35 na 40% predstavlja vokladitev z Dogovorom o usklajevanju davčne politike v letu 1981. Drugi odstavek 6. člena razširja oprostitev davka na celotno domačo obrt, ki se kot taka šteje po obrtnem zakonu, sedaj je oprostitev predpisana le za sorazmerno ozko število izdelkov domače obrti; druge oprostitve v 6. členu odloka so bile že sedaj vpeljane.
Plačevanje davka od presežkov nad osebnimi dohodki obča-nov, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, ureja 5. člen predloženega osnutka odloka, ki spreminja 14. člen sedaj veljavnega odloka. Te spremembe narekujejo naslednja dejstva.
17
-  V 9. členu dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 so predpisane davčne osnove in stopnje v razponih. Razpon osnov je fiksno določen, kar je seveda nujno tudi zaradi ustreznih primerjav in obdelav davčne politike po občinah. Davčne stopnje, ki so v dogovoru v razponu določene, pa občine uredijo v odlokih o davkih občanov v skladu z zasledovano politiko na širšem območju - v območju regije,
-  Osnove, ki so navedene v dogovoru v 9. členu, so bistveno valorizirane, saj sedanji razpon znaša od 10.000 din kot spodnjo in do 200.000 din kot zgornjo mejo, razpon v dogovoru pa od 30.000 din kot spodnjo do 300.000 din kot zgornjo mejo.
-  Delitev celotnega dohodka in dohodka bo drugačna od se-danje oziroma delitev bo postopoma prilagojenatemeljnim orga-nizacijam združenega dela, zaradi česar bodo tudi družbene obveznosti drugače porazdeljene, ki bodo ustrezale globalni raz-delitvi dohodka.
Davčne stopnje, ki so oblikovane v 5. členu predloženega osnutka odloka, so prevzete iz osnutka Dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 iz začetnega razpona lestvice davčnih stopenj, za kar so se predstavniki občin Ijubljanske regije enotno opredelili. To v danem trenutku najbolj ustreza načelom davčne politike.
Z 9. členom predloženega osnutka odloka (11. člen dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981) se valorizirajo doseda-nje davčne osnove oziroma ha ustrezno višino vrednosti premo-ženja in premoženjskih pravic. Sedanji spodnji znesek osnove znaša od 10.000 din in zgornji do 200.000 din, novi spodnji znesek znaša od 30.000 din in zgornji do 300.000 din. Lestvica davčnih stopenj je v 9. členu predloženega osnutka odloka narav-nana na povprečje ureditve iz dogovora, sedanja davčna lestvica pa je na spodnji meji, to pa pomeni podpoprečno obdavčitev. Kljub novi, večini slovenskih občin prilagojeni ureditvi, bo glo-balna obdavčitev vsaj 2 leti nižja od sedanje.
O predloženem osnutku je razpravljal izvršni svet na 96. seji dne 28. 1. 1981 in predlaga skupščini občine, da o gradivu razpravlja in zavzame k osnutku odloka pozitivno stališče ozi-roma stališče, da naj bo predlog odloka o davkih občanov uskla-jen s predlogom Dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981.
Ljubljana, dne 22.1.1981                                       IZVRŠNI SVET
Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne____sprejela
Odlok 
o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku v ob čini Ljubljana Vič-Rudnik
Lčlen
V odloku o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/78, 30/78 in 6/80) se v tarifni številki 3 tarife o posebnem občinskem prometnem davku:
-  v 1. točki prve alinee znesek »2,00« nadomesti z zneskom »4,00« din,
-  v 1. točki druge alinee znesek »5,00« nadomesti z zneskom
»8,00« din.
v
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila dalje.
Štev.: 421-7/81                                Predsednikskupščine občine
Datum:                                                        Ljubljana Vič-Rudnik
VILI BELIČ   
   obrazložitev
Po določilih zakona o obdavčenju proizvodov ih storitev v. prometu občine samostojno z odlokom urejajo občinski pro-metni davek, pri čemer so se dolžne medsebojno dogovarjati in uskiajevati obveznosti delovnih Ijudi in občanov v SR Sloveniji.
Iniciativa za spremembo odloka o občinskem prometnem davku, v vsebini, kot je predlagana, se je izoblikovala v odboru udeleženk dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1981 in je tudi vsebovana v predlogu dogovora za leto 1981.
Sprememba se nanaša na alkoholne pijače, proizvedene z več kot 50% iz domačih surovin,za katere je občinski prometni davek določen v znesku od litra, in sicer:
veljaven     predlagani
znesek          znesek - od naravnega vina, vina tipa »Bi-
ser« in vinsko sadnih pijač                                 2,00              4,00
- od penečega vina                                            5,00              8,00
Za ostale alkoholne pijače se občinski prometni davekobraču-nava v odstotku od davčne osnove tako, da se ob spremembi cene alkoholne pijače znesek davka ustrezno valorizira.
To pa ne velja za alkoholne pijače, za katere se davek določa z zneskom od litra, kar je tudi razlog za predlagano povišanje določenega zneska.                                             Davčna uprava
   stališča predlagatelja
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik obravnaval na svoji 95. seji dne 21/1-1981 in ga v predloženem besedilu predlaga skupščini občjne v obravnavo in sprejem.
Izvršni svet
Na podlagi 86. in 175. člena statuta občine Ljubtjana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, štev. 2-81/78), 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, štev. 27-256/72, 39-467/74 in 11-538/79) in 2. člena zakona o financiranju sploš-nih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39-461/74 in 4-199/78) je skupščina občine Vič-
Rudnik na seji zbora združenega dela dne___in na seji zbora
krajevnih skupnosti dne___sprejela
Odlok 
o davku na promet nepremičnin
1.  člen
V občini Ljubljana Vič-Rudnik se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka.
2.  člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča ozi-roma uporabno površino gradbenega objekta. Stopnje davka so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje:'
Če znaša prometna vrednost: a) za kmetijska zemljišča:
naddin-do din zam2 do5 5-10 10-15 15-20 20-25 nad25
b) za stavbna zemljišča:
naddin-do din
zam2
do50
50-70
70- 90
90-120 120-150 150-200 nad 200
znaša davek
din + %
12
0,60 + 24 od presežka nad 5 din 1,50 + 24 od presežka nad 10din 2,70 + 30 od presežka nad 15din 4,20 + 36 od presežka nad 20 din 6,00 + 42 od presežka nad 25 din
znaša davek din + %
15
7,50 + 21 od presežka nad 50 din 11,70 + 27 od presežkanad 70din 17,10 + 34 od presežkanad 90din 27,30 + 41 od presežka nad 120 din 39,60 + 48 od presežka nad 150 din 63,60 + 55 od presežka nad 200 din
20
c) za gradbene objekte:
naddin-dodin                  znašadavek za m2                                         din + %
do          6.000                                 17
6.000-12.000                     1.020 + 23 od presežka nad 12.000 din
12.000-18.000                    2.400 + 29 od presežka nad 18.000 din
18.000-24.000                    4.140 + 35 od presežka nad-18.000 din
nad 24.000                          6.240 + 40 od presežka nad 24.000
3. člen
Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepre-mičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena pravna oseba, občan ali zasebna pravna oseba kmetij-sko zemljišče občanu, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetij-skih zemljišč.
Lastnost kmeta, razen občanov, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno bivališče.
Če bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekmetij-ske namene, plača prodajalec tudi da^vek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi upo-rabnikov družbenih sredstev, občanu, ki bo v njem opravljal obrtno ali kako drugo gospodarsko dejavnost, kot glavni poklic.
k                                             4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.      (                  .         '             '
5. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, štev. 27-1372/75, 6-279/76 in 25-1303/80).
Številka: 422-95/81        ¦            Predsednik SKUPŠČINE OBČINE
Datum:                                                    LJUBUANA VIČ-RUDNIK
VILI BELIČ   
   obrazložitev
Obveznost plačevanja prometnega davka na promet nepremič-nin določa republiški zakon o davku na promet nepremičnin. Republiški zakon določa, da prometni davek vpelje občinska skupščina z odlokom. 2 odlokom se določajo tudi stopnje pro-metnega davka, vendar so višino stopenj, zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja SRS, občinske skupščine dolžne z medsebojnimi dogovori usklaje\<ati.
Osnutek odloka se od sedaj veljavnega odloka razlikuje le v 2. členu, ker pa so odlok in njegove spremembe objavljene v treh številkah uradnih listov - v letu 1975,1976 in 1980 - se predlaga, da se odiok o davku na promet nepremičnin sprejme v celotnem besedilu. Občine v Ljubljani so sedaj veljavne stopnje davka sprejele konec meseca februarja leta 1976, ki pa so bile v odnosu na prejšnje povišane za okrog 20%. Od.takrat dalje so ^e cene za zemljišča in gradbene objekte znatno povišale in glede na pro-gresivnost stopenj zelo povišale tudi višino davka. Iz odmemih spisov so ta povišanja razvidna in so približno sledeča (leto 1976
- leto 1980):
a)  kmetijsko zemljišče - cena za 1 m: 45-60 din
b) stavbno zemljišče - cena za 1 m2: 60-120 din
c) gradbeni objekti - od 5000 din
- garaže - cena za 1 m2: 4.000-7.000 din
-  stanovanja - cena za 1 m2: od 5.000 do 7.000 - od 9.000 do 13.000 din
Pri ceni 13.000 din za mz gradbenega objekta znaša davek 3.740 din ali 28,8%. To je vi^oka obdavčitev, ki nastaja iz porasta Gen. Da bi se obdržala obdavčitev. Po predlagani spretnembi bi pri ceni 13.000 din za m2 gradbenega objekta znašal davek 2.690 din ali 20,7%.
Povišanje osnov je predlagano v taki višini, da ustreza porastu cen stavbnih zemljišč in gradbenih objektov, stopnje davkov pa glede na veljavni odlok ostanejo nespremenjene.
Osnova za obdavčitev kmetijskega zemljišča se je sorazmerno s porastom cen povišala. Stopnje davka pa so ostale nespreme-njene, tudi v odnosu na odlok z veljavnostjo od 1/1-1976 dalje.
Davčna uprava
   stališče predlagatelja
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je osnutek odloka o davku na promet nepremičnin obravnaval na svoji 95. seji dne 21/1-1981 in ga v predloženem besedilu predlaga skup-šini občine v obravnavo in sprejem.
Izvršni svet
predlog
Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Ur. list SRS št. 21/77) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik, (Ur. list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na _
___seji zbora združenega dela, dne____na____seji zbora
krajevnih skupnosti, dne____sprejela
Odlok 
o določitvi območij na katerih se lahko opravlja blagovni promet v imenu organizacij združenega dela in na njihov račun.
1.  člen
S tem odlokom se določa območje, na katerih se lahko opravlja blagovni promet v imenu organizacije združenega dela in na njen račun.
2. člen
Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik lahko delovni Ijudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in droge-rijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organi-zacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi.
3. člen
Delovni Ijudje, ki sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo blagovni promet v imenu in na račun organizacije združenega dela, so dolžni pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi poobla-stilo z navedbo proizvodov, ki so jih pooblaščeni prodajali.
4.  člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
številka:                                                      SKUPŠČINA OBČINE
Datum:                                                  LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
Predsednik VILI BELIČ   
   obrazložitev
Pravna osnova za izdajo tega odloka je 46. člen zakona o blagovnem prometu (Uradni tist. SRS, št. 21/77), ki pooblašča občinsko skupščino, da z odlokom predpiše, na katerih območjih je dovoljeno opravljati blagovni promet v imenu organizacije združenega dela in na njen račun. Občinska skupščina ta odlok lahko sprejme na podlagi mnenja organizacije potrošnikov v občini. V 42. členu pa zakon določa, da lahko delovni Ijudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo blagovni promet in taksativno določa.vrsto prpizvodov, tj. prodaja na drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerij-skih proizvodov. Tako prodajo na drobno opravljajo delovni Iju-dje sami ali skupaj s člani svoje družine na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki je registrirana za to prodajo, vendar samo v njenem imenu in na njen račun.
Predlagani odlok bo v naši občini uredil prodajo časopisov in knjig (kolportaža) in tudi ostalih proizvodov, ki jih taksativno določa zakon o blagovnem prometu, če bodo za tako prodajo izpolnjeni predpisani pogoji.
Pobudo za sprejem tega odloka je dala vsem občinskim skup-ščinam Republiška konferenca SZDL Slovenije kot ustanovite-Ijica slovenskih dnevnikov. ker je prenehal veljati 28. člen temelj-nega zakona o časopisnih podjetjih in časopisnih zavodih, ki je uvajal razmerje med časopisnimi podjetji, organizacijami združe-nega dela in osebami, ki prodajajo časopise. Republiška konfe-renca je v svoji pobudi ugotavljala, da je status kolporterjev najbolj smotrno urediti prav s pogodbo. Predlagani odlok naj bi torej nadomestil bivši 28. člen temeljnega zakona o časopisnih podjetjih in časopisnih zavodih in postal pravna osnova za skleni-tev pogodb med časopisno-založniškimi podjetji in delavci, ki prodajajo časopise. Vzporedno s to pobudo je skupščina ČGP Delo že februarja 1978 poslala vsem občinskim skupščinam pri-poročila da na osnovi zakona o blagovnem prometu sprejmejo ustrezne odloke in s tem potrdijo sedanji status kolporterjev tiska. V zvezi s tem priporočilom je večina občinskih skupščiri (tudi vse Ijubljanske) že sprejela ustrezne odloke.
Osnutek odloka o določitvi območij, na katerih se lahko oprav-Ija blagovni promet v imenu organizacije združenega dela in na njen račun, je naša obfcinska skupščina 21/11-1978 soglasno sprejela s pogojem, da predlagatelj temeljito prouči skladnost odloka z določili ustreznih zakonov. Ta pogoj, ki ga je skupščina sprejela, je temeljil na mnenju statutarno pravne komisije in delegacij Tobačne tovarne, ki sta dvomili o skladnosti v osnutku odloka uporabljenem členu iz zakona o blagovnem prometu z zakonom o združenem delu in Ustavo SRS.
Prav zaradi dilem, ki so nastale glede upravičenosti sprejema-nja teh odlokov pri nekaterih občinskih skupščinah, je Komite za osebno delo Izvršnega sveta SR Slovenije v letu 1979 ponovno obravnaval problematiko osebnega dela delovnih Ijudi, ki po pogodbi o delu, prodajajo tisk. Ugotovil je, da se je po preneha-nju veljavnosti določila 28. člena zveznega temeljnega zakona o časopisnih podjetjih in časopisnih zavodih, po katerem so se razmerja med časopisnimi podjetji in zavodi ter osebami, ki prodajajo tisk, urejala s pogodbo, odprlo vprašanje, kakšen je lahko pravni položaj oseb, ki raznašajo in prodajajo časopise. V razpravah je bilo dvoje stališč in sicer, da kolporterji še nadalje opravljajo svoje delo ^na podlagi pogodbe o delu, za kar je dal zakon o delovnih razmerjih v svojem 213. členu ustrezno pravno osnovo. To je deloma storjeno v 215. členu zakona o delovnih razmerjih ki pa tako možnost dela veže na začasna prodajna mesta. Zato so nekateri zagovorniki drugega stališča še kljub temu menili, da bi prodajalci v kioskih ne mogli opravljati svoje delo po pogodbi o delu, temveč bi morali biti v delovnem ra-zmerju z delavci časopisne organizacije združenega dela. Pri tem pa so prezrli, da je citirano določbo zakona o združenem delu,
;nadrobneje uredil republiški zakon o blagovnem prometu iz leta 1977, ki v 42. členu določa, da delovni Ijudje lahko sami ali skupaj s člani svoje družine ppravljajo na drobno prodajo živil, časopi-sov, knjig, papirja, vžigalictergalanterijskih in drogerijskih proiz-•vodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združe-nega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi. Iz povedanega izhaja, da je za realizacijo možnosti, ki .jo daje 42. člen in zakona o blagovnem prometu in citirane določbe 3. odstavka 175. člena zakona p združenem delu po-trebno, da občinska skupščina z odlokom določi območja, kjer lahfco delovni Ijudje opravljajo blagovni promet na podlagi pi-smene pogodbe.
Predlagatelj si je v času od sprejetja osnutka odloka do danes torej ponovno pridobil nekatera tolmačenja in mnenja, iz katerih je. razvidno, da je predlagan predlog v skladu z zakonom o blagovnem prometu in drugimi predpisi in zakoni. Vtem času pa je bilo pridobljeno tudi mnenje Tobačne tovarne TOZD Tobak v katerem temeljna organizacija združenega dela ugotavlja, da ni ne razlogov niti potrebe, da se na območju celotne občine z odlokom dovoli prodaja časopisov po pogodbi o delu, pri čemer ne nasprotuje, da se taka prodaja omogoči na posameznih odročnih območjih občine.
Ker pa je podan interes večine krajevnih skupnosti za ureditev tega vprašanja, karjedne 11/9-1978 in 3/4-1980 ugotovilatudi na podlagi zakona pooblaščena konferenca svetov potrošnikov ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik, je izvršni svet na 92. seji dne 24.12.1980 sprejel naslednji sklep:
Izvršni svet predlaga zboru krajevnih skupnostih in zboru zdru-ženega dela, da sprejmeta predloženi predlog odloka.
   odgovori na vprašanja delegatov
KS HORJUL
VPRAŠANJE, postavljeno na 29. seji SO, dne 24. 12. 1980 Zakaj Komunalna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik še ni naka-zala denarja za vzdrževanje komunalnih objektov, kar je dolžna na osnovi samoupravnega sporazuma med KS in Komunalno skupnostja.                                                              ,
ODGOVOR:
Za financiranje vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov je bil za območje vseh 5 Ijubljanskih občin vzpostavljen enotni sistem, k,i temelji na načetih vzajemnosti in solidarnosti. Tako se sredstva zbirajo in trošijo po enotnem programu, ki ga je sprejela skupščina Zveze komunalnih skupnosti ob soglasju skupščine vseh 5 občinskih komunalnih skupnosti, potrdila pa skupščina ¦ mesta Ljubljane.
Med vsemi SKIS je bil nato sklenjen poseben dogovor o soli-darnostnem združevanju sredstev za financiranje planskih nalog s strani tistih SKIS, ki imajo zaradi uveljavljenega sistema zbira-nja sredstev po sedežih delovnih organizacij presek sredstev, za tiste SKIS, ki imajo manjko sredstev. Med slednje sodi tudi SKIS Ljubljana Vič-Rudnik.
Za samo izvajanje plana je bil sprejet tudi poseben samou-pravni sporazum z izvajalci posameznih del. Tako je SKIS Ljub-
Ijana Vič-Rudnik sklenila poseben sporazum za vzdrževanje kra-jevnih kolektivnih komunalnih objektov s posameznimi KS.-ki nastopajo kot izvajalci del. Ta sporazum vsebujetudi določilo, da v primeru, da bo dotok sredstev nižji, da bodo KS programe vzdrževanja kolektivnih komunalnih storitev ustrezno umanjše-vali, vendar tako, da tiste storitve, ki so nujno potrebne za življenje in delo občanov, ne bodo okrnjene.
Žal ugotavljamo, da posamezne SKIS v letu 1980 se niso držale dogovora o solidarnostnem združevanju. Tako je prišlo do pre-težnega nakazila sredstev šele vmesecu januarju 1981, vendarše vedno ne v planirani višini, temveč le v višini 96%. Zato je razumljivo, da SKIS ni moglatekoče izpolnjevati svojih obvezno-sti do KS. Ne glede na to pa je SKIS Ljubljana Vič-Rudnik pretežno izpolnila svoje obveznosti zadnje dneve meseca decem-bra, razliko pa bo SKIS še nadoknadila, če bo le prišlo do naknadnega združevanja sredstev, za kar so z naše strani spro-ženi vsi ustrezni postopki.
Kot je razvidno, vse težave izvirajo iz nekorektnega obnašanja nekaterih SKIS, ki ne izpolnjujejo pravočasno in v dogovorjeni višini svojih obveznosti.
Komunalna skupnost Vič-Rudnik
Predsednik IO:
Srečo Zorn, dipl. ing.
   SKRAJŠAN ZAPISNIK
28. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajev-nih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupSčine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bilo dne 28. januarja 1981 ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7.
Skupno zasedanje zborov je sklical in vodil predsednik skup-ščine, Vili BELIČ.
Pozdravil je vse prisotne delegate ter ostale vabljene, posebno pa podpredsednika SML, Toneta Klemena, predsednika OK SZDL Petra Vrhunca, sekretarja OK ZKS Vasja Butina ter predsednika ter člane izvršnega sveta.
Soglasno je bil sprejet sklep, da se »Predlog odloka o upravnih organiti občine Ljubljana Vič-Rudnik« vključi iz dosedanjih loče-nih zasedanj v dnevni red skupnega zasedanja zborov, »Predlog družbenega dogovora o razmestitvi izvajanja vzgojno izobraže-valnih programov usmerjenega izobraževanja v SRS« pa se uma-kne z dnevnega reda skupnega zasedanja ter ločenih sej zborov.
Zbori skupščine so nato soglasno sprejeli naslednji DNEVNI RED:
1.  Ugotovitev sklepčnosti zborov,
2.  Obravnava poročila o izvajanju družbenega dogovora o obli-kovanju in izvajanju kadrovske politike z vidika izobraževanja v občini Ljubljana Vič-Rudnik,
3.  Uvodno poročilo k predlogu družbenega dogovora o spre-membah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničeva-nju kadrovske politike v SR Sloveniji,
4.  Obravnava osnutka sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljane,
5.  Obravnava osnutka sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik,
6.  Obravnava in sprejem predloga odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik,
7.  Predlog za izvolitev predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta ter predstojnikov občinskih upravnih organov,
8.  Predlog sklepa o določitvi kraja praznovanja občinskega praz-nika,
9.  Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske za-deve,        i
K točki 1.
Na podlagi prezenčne liste za družbenopolitični zbor in na podlagi oddanih pooblastil je predsednik skupščine razglasil sklepčnost zborov, ker je bilo
-  od 29 delegatov družbenopolitičnega zbora prisotnih 21 delegatov,
-  od 38 delegatov Zbora krajevnih skupnosti prisotnih 29 dele-gatov,
-  od 49 delegatov zbora združenega dela prisotnih 33 delega-tov.
K točki 2.
Poročilo o izvajanju. družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike z vidika izobraževanja v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik je bilo objavljeno v delegatski prilogi Naše komune. Uvodno poročilo je podala Tanja JELEN, vodja kadrov-ske službe.
V razpravi so sodelovali:
-  Pirc Silvo - delegat DK št. 2
V  poročilu o izvajanju družbenega dogovora o oblikovanju in
izvajanju kadrovske politike z vidika izobraževanja v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik je pri izobrazbeni strukturi (str. 5) podana ugo-tovitev kritičnega stanja dejansko dosežene izobrazbe napram zahtevani. Številke v tabeli niso neposredno primerljive, kerzaje-snajo različno število zaposlenih z zahtevano in dejansko izobra-zbo. Zato je kritično kvalifikacijsko strukturo težko brezpogojno sprejeti za primer družbenih dejavnosti. Z dopolnitvijo struktur-nih deležev postanejo razlike razumljivejše. V negospodarskih dejavnostih so znatrio manjše. Večje odstopanje je le pri delavcih z višjo izobrazbo in pri nekvalificiranih delavcih. Predlagamo, da so v bodoče taki prikazi bolj jasno podani in da se stališča predlagatelja pod točko 4 dopolni: »z namenom stalnega dose-ganja optimalne kvalifikacijske strukture zaposlenih delavcev«.
-  Pelc Andrej - delegat DK št. 8, je podal pripombe k 10. točki in sicer:
OZD TOVIL je v gradivu omenjena kot predviden nosilec proiz-vodnega dela v sklopu usmerjenega izobraževanja.
Na podlagi izhodišč za programiranje, organiziranje in izvaja-nje proizvodnega dela oziroma delovne prakse za udeležence srednjega usmerjenega izobraževanja, ki jih je pripravil koordina-cijski odbor za izvajanje akcijskega načrta nalog pri uresničeva-nju proizvodnega dela pri Gospodarski zbornici Slovenije-Ljub-Ijana, je strokovna služba v DO SŽ TOVIL prišla do ugotovitve, da proizvodno delo za učence srednjega usmerjenega izobraževa-nja glede na delovni proces v DO ne bi bilo najbolj primerno, oziroma učenci ne bi imeli možnosti, da bi aktivno v tem proizvo-dnem delu tudi sodelovali. Strokovna služba namreč smatra, da v delovnem procesu, kjer delavci praktično le nadzorujejo delo strojev, učenec ne bo imel tiste vloge v proizvodnem delu, katero združenemu delu poverja zakon o usmerjenem izobraževanju.
To je le grob prikaz ugotovitve strokovne službe, ki bo po-drobno o tem seznanila tudi delavce v DO in po sprejetih zaključ-kih samoupravnih organov tudi odbor za izobraževanje pri sploš-nem združenju kovinske industrije.
Strokovna komisija namreč meni, da je navedba v gradivu, da je DO SŽ TOVIL pripravljena za izvajanje proizvodnega dela v tem oziru preuranjena, ker bo najbrž delovna organizacija poizkusila najti rešitev z vsemi dejavniki usmerjenega izobraževanja, ko naj bi skupno prišli do ugotovitev ali obstajajo v delovni organizaciji pogoji za aktivno in ustvarjalno proizvodno delo ali ne. Do takrat pa je vprašanje o možnosti oziroma nemožnosti organiziranja proizvodnega dela v SŽ TOVIL odprto.
-  Pismeno pripombo je posredovala delegacija KS Milan Če-snik, ki meni, da vsebuje poročilo o izobraževanju ob delu dovolj podatkov, manjka pa sklep, ki naj bi pospešil zahtevo, da delavci, ki nimajo končane osnovne šole, to hitro končajo. Razvidno je, da je teh delavcev zelo veliko, v letu 1979 pa je končalo OŠ le 33 delavcev.
Delegacija predlaga, da naj občinski svet Zveze sindikatov o tem poročilu razpravlja in primerno ukrepa.
SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli »Poročilo o izva-janju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike z vidika izobraževanja v občini Ljubljana Vič-Rudnik« skupno s stališči in predlogi, ki jih je oblikoval izvršni svet, uvodno poročilo ter p.ripombe, ki so jih posredovale DK št. 2, DK št. 8 ter delegacija KS Milan Česnik.
K točki 3.
Uvodno poročilo k predlogu družbenega dogovora o spre-membah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji je podal Jože ŠKETA, predse-dnik komisije za izvajanje kadrovske politike. Razprava je pote-kala na ločenih sejah zborov.
25
K točki 4.
K osnutku sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljane je uvodno poročilo podal podpredsednik skupščine mesta Ljub-Ijane Tone KLEMEN. Razprave ni bilo.
SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli sklep, da dele-gati, ki se bodo udeležili zasedanja skupščine mesta Ljubljane glasujejo za osnutek predloženih sprememb in dopolnitev statuta skupščine mesta Ljubljane.
K točki 5.
Osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljna Vič-Rudnik je bil delegatom posredovan v posebni prilogi. Uvodno obrazložitev k predloženim spremembam in dopolnitvam statuta občine je podala predsednica statutarno pravne komisije Tatjana LOKOVŠEK, ki je k predloženim spremembam in dopolnitvam podala pripombe statutarno pravne komisije z dne 19. 1. 1981 in sicer:
1.  da se drugi odstavek 1. člena sprememb črta, ker so določila zastopanja po javnem pravobranilstvu točno določena že v ob-stoječem statutu v 135. členu,
2.  da se v drugem odstavku 2. člena črta za besedo »splošnih« beseda »in«,
3., da se v 3. členu za besedilom »temeljih planov« vstavi beseda »vsakdanjih«,
4.  da se v 4. čtenu drugi odstavek črta beseda »družbenopoli-tično skupnost« in vstavi namesto nje beseda »za občino«,
5.  da se 8. člen v celoti črta, ker je bolj primerno sedanje besedilo 136. člena statuta,
6.  da se novi alinei 9. člena doda besedilo »občinski komi-teji...«,
7.  da se v 12. členu v prvi alinei črta beseda »odloča« in črta beseda »in 31«,
8.  da se v 18. členu doda za besedo »se« beseda »na koncu«
9.  da se v prvem odstavku 20. člena namesto besede »telesa» • da besedo »organi« in v tretjem odstavku oz. stavku za besedo »samoupravnih« doda »interesnih skupnosti«,
10.  V 20. členu naj se drugi odstavek povzame po zakonu o družbenih svetih dobesedno,
11.  v 21. členu naj se na koncu odstavka doda »na podlagi družbenih dogovorov«, v sedmi vrsti pa se za besedo »z zako-nom« vstavi beseda »lahko«,                             ^
12.  da se prvi odstavek 26. člena v celoti črta, v drugem odstavku  pa se v zadnji vrsti spremeni vrstni red skupščine občine in črta beseda »izvršni svet«,
13.  da se 27. člen v celoti črta, s tem, da ostane besedilo dosedanjega 211. člena statuta kot bolj primerno v veljavi.
14.  da se v celoti črtajo 211 /1, 211 /2 in 211/3, ker besedilo sodi v poslovnik izvršnega sveta in ne v statut občine,
15.  v drugem odstavku 29. člena se za besedo »sveta« vstavi pika. Nadaljnje besedilo pa se črta,
16.  da se 38. člen v celoti črta, ker besedilo sodi v akt uprav-nega organa in v akt statuta uprave,
17.  da se besedilo »z dnem objave« spremeni z besedilom »osmi dan po objavi.. .<¦
Razprave k predloženim spremembam in dopolnitvam statuta ter predlogom statutarno pravne komisije ni bilo.
SKLEP: zbori skupščine so soglasno sprejeli osnutek spre-memb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik skupno z dopolnitvami, ki jih je posredovala statutarno pravna komisija.
Osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine se preko So-cialistične zveze posreduje v javno razpravo. Najkasneje v maju, oz. po enotnem dogovoru v mestu Ljubljani, bo skupščina spre-jela spremembe in dopolnitve k občinskemu statutu.
K točki 6.
Predlog odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Ru-dnik je bil objavljen v delegatski prilogi Naše komune. Uvodno poročilo je podal član izvršnega sveta Ivan LOVŠE, ki je na predlog izvršnega sveta k VI. poglavju odloka podal nekatere spremembe redakcijskega značaj in sicer se spremeni naslov, ki naj se glasi: »VI. Delovna skupnost upravnih organov in strokov-
nth služb«. 41., 42., in 43. členi se nekoliko spremenijo in se glasijo:
-  41. člen - Delavci v upravnih organih in strokovnih službah uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovor-nosti v delovni skupnosti upravnih organov oziroma strokovnih službah.
Način uresničevanja samoupravnih pravic, obveznosti in odgo-vornosti organov delovriih skupnosli določa statut delovne skup-nosti v skladu z zakonom.
-  42. člen - Delavci lahko s samoupravnim splošnim aktom določijo, da uresničujejo samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v posameznih upravnih organih in strokovnih služ-bah, določene s statutom delovne skupnosti.
-  43. člen - Delavci upravnih organov in strokovnih služb sodelujejo med seboj pri urejanju samoupravnih pravic, obvez-nosti in odgovornosti ter drugih vprašanj, ki so zanje skupnega pomena, zlasti tistih, ki se nanašajo na pridobivanje, ugotavljanje in razporejanje dohodka, na delitev sredstev za osebncun skupno porabo, na temeljna načela samoupravne organiziranosti, na kadrovsko politiko in delovna razmerja.
V 29. členu se v prvi vrsti črta beseda »lahko«.
-  Emil  Dolčič - predsednik družbenopolitičnega zbora, je glede na dejstvo, da DPZ na zasedanju zbora, 19. 11. 1980 ni sprejel osnutka odloka o upravnih organih zaradi različnosti podanih predlogov v razpravi ter glede na dejstvo, da je izvršni svet v predloženern predlogu odloka in izhajajoč iz uvodnega poročila tov. Lovšeta, upošteval vse pripombe in stališča DPZ ter predlog odloka uskladil tudi s stališči družbenopolitičnih organi-zacij v občini, predlagal delegatom DPZ, da glasujejo za predlog, ker so vzroki nesoglasja odpravljeni.
Sklep: Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno spre-jeli osnutek odloka o upravnih organih občine ter ga prekvalifici-rali v predlog.
V  razpravi je sodeloval delegat DPZ Stane TESNER,  ki je predlagal dopolnitev k 15. členu odloka in sicer:
-  določi naj se število članov posameznega komiteja in sa-moupravna organiziranost, oziroma katere strukture bodo vklju-čene v sestav posameznega komiteja. V komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo bi moralo eno mesto dobiti samo-stojno osebno delo že na podlagi dejanskega stanja, še posebno pa je to utemeljeno glede na perspektivni razvoj tega področja.
V  kolikor predlog ni sprjemljiv, da se ga vključi v odlok o upravnih organih občine, naj Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo predlog vključi v svoj poslovnik.
-  V 16. Členu naj se formulacija »na stanje in razvoj drobnega gospodarstva v občini« spremeni in naj se glasi »na stanje in razvoj samostojnega osebnega dela oziroma drobnega gospo-darstva«.
-  Janko Japelj - član izvršnega sveta je k pripombi v 15. členu pojasnil, da število članov komiteja ter njegov sestav določa poseben sklep in zato ni potrebno, da je to navedeno v odloku.
K fcrmulaciji v 16. členu pa je predlagal, da naj se le-ta glasi: »na stanje in razvoj drobnega gospodarstva s posebnim poudar-kom na osebnem delu«.
SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli predlog odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik s predlagano spremembo v 41., 42. in 43. členu odloka, v 29. členu se v prvi vrsti črta beseda »lahko«, v 16. členu pa se upošteva nova dikcija »na stanje in razvoj drobnega gospodarstva s posebnim poudar-kom na osebnem delu«.
Za besedo je zaprosil dosedanji predsednik izvršnega sveta, tov. France MARTINEC, ki je v svojem izvajanju orisal dosedanje delo izvršnega fveta in upravnih organov s posebnim poudarkom na vrsto problemov, s katerimi se je srečeval izvršni svet pri izvrševanju vsakodnevnih nalog. Zahvalil se je za sodelovanje vsem delegatom, skupščini občine in njenemu vodstvu, družbe-nopolitičnim organizacijam, posebej pa vsem dosedanjim čla-nom izvršnega sveta za uspešno delo in zaupanje, novemu izvrš-nemu svetu pa je zaželel uspešno in še bofj ustvarjalno delo.
Vili BELIČ, predsednik skupščine, se je v imenu delegatske skupščine zahvalil za uspešno in plodno sodelovanje vsem čla-~
26
nom izvršnega sveta, posebno pa predsedniku tov. Martincu, ki je izvršni svet uspešno vodil sedem let in v tem trenutku odhaja na novo delovno dolžnost.
K točki 7.
Poročilo in predlog za izvolitev predsednika in podpredsednika izvršnega sveta je podal Peter VRHUNC, predsednik občin$ke konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Razprave ni bilo.
SKLEP: Zborfskupščine so soglasno za predsednika izvršnega sveta izvolili tov. Jožeta VUČEMILO, za podpredsednika pa tov. Franca KRUMBERGERjA.
Poročilo in predlog za izvolitev članov izvršnega"sveta ter za imenovanje predstojnikov občinskih upravnih organov je podal novoizvoljeni predsednik izvršnega sveta Jože VUČEMILO. Raz-prave ni bilo.
SKLEP: Zbori skupščine so soglasno za člane izvršnega sveta izvolili naslednje kandidate:
1.  Staneta ABUNARJA, viš. upravnega delavca,
2.  Antona BREGARJA, predmet. učitelja,
3.  Janka JAPLJA, dipl. ekonomista,
4.  Tanjo JELEN, viš. upravno delavko,
5.  Ivana LOVŠETA, viš. upravnega delavca,
6.  Marjana KRMAVNERJA, ing. lesne stroke,
7.  Draga KOLARJA, dr. kemijskih znanosti,
8.  Metko SIMONIČ, dipl. pravnico,
9.  Bojana SIMONIČA, dipl. ekonomista,
10.  Albina STRITARJA, dipl. ing. agronomije, dr. pedag. znano-sti,
11.  Aleša ŠARCA, dipl. ing. arhitekture,
12.  Jožeta TANKA, dipl. ing. agronomije,
13.  Cirila VIRANTA, dipl. psihologa,
' Soglasno so bili za predstojnike občinskih upravnih organov imenovani:
1.  Stane ABUNAR za sekretarja za Ijudsko obrambo,
2.  Anton BREGAR za predsednika komiteja za družbene dejav-nosti,
3.  Janko JAPELJ za predsednika komiteja za družbeno planira-nje in gospodarstvo,
4.  Ivan LOVŠE za direktorja uprave za družbene prihodke,
5.  Marjan KERMAVNER za predsednika komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja,
6.  Jože TANKO za predsednika komiteja za kmetijstvo, gozdar-stvo in preskrbo,
7.  Belko BAVCON za sekretarja sekretariata za občo upravo in proračun.
K točki 8.
Poročilo in predlog o določitvi kraja praznovanja občinskega praznika v letu 1981 je podal predsednik občinske konference SZDL Peter VRHUNC. Razprave ni bilo.
SKLEP: Delegati zborov skupščine so soglasno sprejeli sklep, da bo proslava v počastitev občinskega praznika v krajevni skup-nosti Vič.
Ktočki9.
Predloge komisije za volitve in imenovanja so delegati prejeli v posebni prilogi. V razpravi je sodeloval Andrej Čadež - delegat DK št. 40, ki je postavil vprašanje, kakšna delovna doba je po-•trebna za tako pomembno delovno mesto.
- Pepca Oprešnik - pfedsednica komisije za volitve in imeno-vanja ter kadrovske zadeve je pojasnlla, da mora imeti kandidat pravno fakulteto ter opravljen sodniški izpit, to pa praktično pomeni dve leti delovnih izkušenj.
SKLEP: Delegati zborov skupščine so soglasno za namestnika javnega tožilca Temeljnega jjavnega tožilstva v Ljubljani imeno-vali Benko Milana in Boljte Jožico.
Skupno zasedanje zborov je bilo zaključeno ob 18. uri. Zapisnik izdelala:                                      Predsednik skupščine:
Andrejka Novak, l.r.                                                 Vili Belič, l.r.
Na podlagi 174. in 282. členastatutaobčine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora
krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne____1981
sprejela naslednje
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
1.  člen
V statutu občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78» se tretji odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: »Občino kot pravno osebo zastopa predsednik izvršnega sveta, če ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom ali s tem statutom drugače določeno«.
2.  člen
Besedilo druge alinee 65. člena se nadomesti z naslednjima alineama:
»-usklajevanje in usmerjanje medsebojnih družbenoekonom-skih in drugih samoupravnih odnosov in interesov delavcev in drugih delovnih Ijudi ter občanov oziroma posameznih interesov združenega dela
»- pogoje za ustvarjanje in povečanje dohodka, opredeljujejo dohodek v planiranem obdobju ter planirajo razporejanje do-hodka in čistega dohodka za uresničevanje splošnih družbenih potreb in interesov«.
Dosedanja tretja alinea postane četrta alinea s tem, da se za besedama »posameznih delih« besedilo črta.
Dosedanja četrta alinea postane peta alinea.
3.'člen
Besedilo 66. člena se spremeni tako, da se glasi: »Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji družbenoekonomskega razvoja, ki so izraženi v družbenih dogovorih o lemeljih planov občine in samoupravnih sporazu-mih, v temeljih planov usklajenih med delavci v združenem delu ter delovnimi Ijudmi in občani organiziranimi v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih ter drugih samou-pravnih organizacijah in skupnostih«.
4.  člen
Besedilo 68. člena se v celoti spremeni tako da se glasi: »Nosilci družbenega planiranja sprejemajo srednjeročni druž-beni plan kot temeljni plan družbenoekonomskega razvoja ob-čine za obdobje petih let. Za oceno dolgoročnejših možnosti družbenoekonomskega razvoja se sprejme družbeni plan za ob-dobje desetih ali več let.
Pripravljanje in sprejemanje dolgoročnih plaflov je obvezno za občino ter za tiste samoupravne organizacije in skupnosti, ki jih z odlokom določi skupščina občine«.
5.  člen
Besedilo drugega odstavka 71. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Vsi nosilci družbenega planiranja v občini so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov«.
6.  člen
Besedilo 73. člena se spremeni tako, da se glasi: »Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih, ki so usta-novili samoupravne interesne skupnosti, sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti, s katerimi, na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov, usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničeva-nje nalog samoupravnih interesnih skupnosti«.
7.  člen
Besedilo 75. člena se spremeni tako, da se glasi: »Samoupravni sporazum o temeljlh plana krajevne skupnosti sklepajo, v skladu z zakonom, delovni Ijudje in občani, ki žive v krajevni skupnosti, delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki ne gletle na sedež organizacij s svojo dejavnostjo nepo-sredno in bistveno vplivajo in posegajo v delo in razvoj krajevne skupnosti ter samoupravne interesne skupnosti na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti«.        ,
8.  člen
Besedilu 144. člena se doda nova alinea, ki se glasi: — Občinski komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito«.
9.  člen
Za besedilom 146. člena se doda nov 146/a člen, ki se glasi: »Občinski komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno
samozaščito    spremlja    in    ocenjuje    politično-varstvene    in
obrambne razmere na območju občine.
V  primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti za državo, sprejema ukrepe za njihovo preprečevanje oziroma odpravljanje. V ta namen odloča o uporabi narodne zaščite in milice, ob pogojih, ki jih določa zakon, pj tudi o uporabi enot teritorialne obrambe.
Ob neposredni vojni nevarnosti usmerja izvajanje ukrepov pri-pravljenosti, v vojni pa vodi sptošni Ijudski odpor in v ta namen odloča o uporabi sil in sredstev na svojem območju, usmerja in povezuje delo in zmogljivosti vseh družbenih subjektov in vseh delovnih Ijudi in občanov v boju ter odporu zoper agresije.
lO.člen Besedilo 18. alinee 169. člena se črta.
11.  člen
V  174. členu se za četrto alineo doda nova alinea, ki se glasi: •  »- o podelitvi naziva častni občan«.
Hkrati se črta 28. in 30. alinea 174. člena.
12.  člen
Besedilodrugealinee 181. člena se spremeni tako, daseglasi: >¦- volijo člane predsedstva Socialistične republike Slovenije«.
28
13.  člen
Besedilo četrtega odstavka 187. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Predsednik skupščine občine in podpredsedniki skupščine občine so izvoljeni za eno leto. Predsednik in podpredsedniki skupščine občine so lahko izvoljeni za isto funkcijo na$yeč dva-krat zaporedoma«.
14.  člen
Besedilo 191. člena se dopolni tako, dase bodatretji odstavek, ki se glasi:
»Predsednik zbora in namestnik predsednika zbora sta izvo-Ijena za eno leto.
Predsednik zbora in namestnik predsednika zbcxa sta lahko izvoljena za isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma.«
15.  člen
Besedilo 192. člena se dopolni tako, da se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»Določila prvega odstavka tega člena veljajo tudi za namest-nika predsednika zbora, kadar nadomešča predsednika zbora in vodi seje zbora«
16.  člen
V besedilu 195. člena se drugi odstavek nadomesti z novim drugim in tretjim odstavkom, ki se glasita:
»Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje občinska skupščina za štiri leta. Sekretar skupščine je za svoje delo in delo sekretariata skupščine odgovoren občinski skup-ščini.
Sekretar skupščine je jahko imenovan za isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma«
17. člen
Besedilu 197. člena se na koncu doda nova alinea, ki se glasi: >— komisija za odnose z verskimi skupnostmi."
18.  člen
Besedilo 202. člena se v celoti spremeni tako, da se glasi: »Zaradi uresničevanja organiziranega družbenega vpliva na de-mokratično, samoupravno in družbeno odločanje, na ustvarjalno spodbujanje razvoja socialističnih, samoupravnih, družbenoeko-nomskih in političnih odnosov, na uresničevanje funkcije oblasti ter odločanje in izvajanje politike ter upravljanja drugih družbe-nih zadev, se v občini ustanovijo družbeni sveti občine.«
19.  člen
Zaiaesedilom 202. člena se dodata nova člena, ki se glasita: 202/a člen:
»Družbeni sveti občine so družbeni organi v sestavu delegat-skega sistema, v katerih delovni Ijudje in občani, združeni v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skup-nostih, samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbeno-političnih organizacijah, zaradi uresničevanja z ustavo določenih pravic, obvez in odgovornosti, uresničujejo družbenopolitično koordinacijo pri oblikovanju in izvajanju politike, pripravi predpi-sov in splošnih aktov skupščine občine, kot tudi pri njihovem izvajanju.« 202/b člen:
»Družbeni sveti zagotavljajo družbeno koordinacijo, dajejo po-litično in strokovno iniciativo za proučevanje posameznih vpra-šanj, imajo družbeni vpliv na delo organov občine ter aktivno sodelujejo pri oblikovanju stališč o sistemskih vprašanjih in izva-janju politike občinske skupščine ter njenih organov
Udeleženci pri delu družbenega sveta so občinska skupščina in njen izvršni svet, družbenopolitične organizacije v občini ter samoupravne, gospodarske, znanstvene in strokovne ter druge samoupravne organizacije in skupnosti «
20. člen
Besedilo 204. člena se v celoti spremeni tako, da se glasi:. »Zaradi zagotavljanja stalnega in organiziranega družbenega
vpliva na izvrševanje upravnih funkcij in obravnavanje vprašanj izvajanja politike ter izvrševanja zakonov in drugih predpisov, načina in pogojev uveljavljanja pravic delovnih Ijudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti pred uprav-nimi organi občine, se v skladu z zakonom lahko ustanovijo družbeni sveti tudi za posamezna upravna področja ali pri posa-meznem upravnem organu, na podlagi poprej usklajenih družbe-nih dogovorov«
21.člen
Besedilo IX. poglavja z naslovom »Izvršni svet« se spremeni tako, da se glasi: »Izvršni svet skupščine občine«
22.  člen
Besedilo prvega stavka 206. člena se spremeni tako, da se glasi: »Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine«
23. člen
Besedilo 207. člena se v celoti spremeni tako, da se glasi:
»Izvršni svet sestavljajo predsednik, namestnik in člani izvrš-nega sveta. Število članov izvršnega sveta določi skupščina ob-čine.
Skupščina občine voli predsednika izvršnega sveta in namest-nika predsednika izvršnega sveta na predlog občinske konfe-rence Socialistične zveze delovnih Ijudi po opravljenem kandida-cijskem postopku.
Člane izvršnega sveta voli skupščina občine na predlog občin-ske konference Socialistične zveze dglovnih Ijudi in v sbglasju s kandidatom za predsednika izvršnega sveta.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina občine, na predlog predsednika izvršnega sveta, izmed članov izvršnega sveta predsednike komitejev, sekretarje sekretariatov in direk-torja uprave za družbene prihodke«
24. člen
Za besedilom 207. člena se doda nov 207/1 člen, ki se glasi:
»Predsednika izvršnega sveta, namestnika predsednika izvrš-nega sveta in člane izvršnega sveta voli skupščlna občine za štiri leta.
Za predsednika izvršnega sveta. in namestnika predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zapore-doma.
Člani izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni za isto funkcijo«
25. člen
Besedilo 209. člena se dopolni še z novo alineo, ki se glasi: »- sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina ter druge dogovore, in sporazume, za katere ga pooblasti občinska skup-ščina.«                                                 #
26. člen
Besedilo 212. člena se dopolni z dvema odstavkoma, ki se glasita:
»Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine.
Predsednika izvršnega sveta v odsotnosti nadomestuje na-mestnik predsednika izvršnega sveta.«
27. člen
Besedilo 217. čtena se dopolni z novim odstavkom, ki se glasi^ »Izvršni svet je dolžan v določenem roku odgovoriti na vpraša-nja delegatov in delegacij skupščine občine o izvrševanju svojih pravic in dolžnosti, o sprejetih ukrepih. za katere je.pooblaščen ter o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo delo in uresni-čevanje odgovorosti do skupščine občine. Na vprašanje delega-tov in delegacij skupščine občine odgovarja predsednik izvrš-nega sveta ali pooblaščeni član izvršnega sveta.«
29
28.  člen
Besedilo drugega odstavka 219. člena se dopolni tako, da se glasi: »O imuniteti članov izvršnega sveta odloči izvršni svet, o čemer mora obvestiti občinsko skupščino.«
29.  člen
Besedilo 220. člena se v celoti spremeni tako, da se člen glas}: »Izvršni svet ima sekretarja, ki opravlja zadeve, določene s tem statutom in s poslovnikom izvršnega sveta.
Sekretarja izvršnega sveta imenuje izvršni svel in je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu. Mandat sekretarja traja štiri leta in je lahko imenovan največ dvakrat zaporedoma«
30.  člen
Besedilo 228. člena se spremeni tako, da se glasi: »Individualni občinski upravni organi se ustanovijo za področje
Ijudske obrambe, obče uprave in proračun ter za področje pri-
hodkov.«
31člen
Besedilo 229. člena se spremeni tako, da se glasi: »Ko/egijski upravni organi se ustanovijo za področje družbe-nega planiranja in gospodarstva, družbenih dejavnosti, urejanja prostora in varstva okolja ter za področje kmetijstta, gozdarstva in preskrbe.«
32.  člen
Besedilu 241. člena se doda drugi odstavek, ki se glasi: »Funkcionarji, ki vodijo upravne organe in njihovi namestniki so lahko največ dvakrat zaporedoma imenovani za isto funkcijo.«
33.  člen
Za besedilom 241. člena se doda nov 241/1 člen, ki se glasi: »Na predlog predsednika izvršnega sveta se lahko imenuje namestnik funkcionarja, ki vodi upravni organ. Namestnika ime-nuje in razrešuje organ, ki je pristojen za imenovanje funkcio-narja, po poprejšnjem mnenju kdmisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
Namestnik nadomešča funkcionarja, če je ta odsoten ali zadr-žan z vsemi pooblastili in odgovornostmi ter ga zastopa v zade-vah, ki mu jih le-ta določi. Če ni imenovan namestnik, nadomešča funkcionarja v odsotnosti ali zadržanosti z vsemi pooblastili in odgovornostmi drug funkcionar ali vodilni delavec. ki ga določi izvršni svet«
34.  člen
Za prvim odstavkom 242. člena se doda nov drugi odstavek, ki seglasi:
»O uporabi sredstev za materialne stroške, sredstev za po-sebne namene in sredstev opreme odloča funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma strokovno službo v skladu z zakonom«
Dosedanji drugi odstavek tega člena postane tretji odstavek.
35.  člen
Besedilo 275. člena se v tretjem odstavku dopolni tako, da se piko na koncu odstavka črta in stavek nadaljuje z besedami:
»ali pa za delegiranje delegatov v ta zbora določi skupine delegatov«
36.  člen
Za besedilom 278. člena se doda nov 278/1 člen, ki se glasi.
»Za izredne zasluge pri razvoju in napredku občine, za izredne dosežke na ražnih področjih družbenega življenja in dela v ob-čini, mestu ali republiki, lahko skupščina občine podeli posamez-niku naslov častni občan občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Pobudo za podelitev naslova častni občan sprejme in daje v soglasju z družbenppolitičnimi organizacijami občine, občinska konferenca Socialistične zveze delovnega Ijudstva
O podelitvi naslova častni občan odloča skupščina občine. Posebno listino častnega občana izroči v imenu skupščine ob-čine predsednik skupščine občine.«
37. člen
V členih 231; 241. in 242. se nazivi »predstojnik« zamenjajo z nazivi »funkcionar«.
¦     38. člen
Spremembe in dopolnitve statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik pričnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka:                                        ~              Predsednikskupščine
Datum:                                              občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič   
   obrazložitev 
osnutka sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik
Uveljavljanje pobud tovariša Tita o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti, h katerim nas obvezuje bistvo našega samo-upravnega sistema in mnogi razlogi, so narekovali, da je skup-ščina občine na 21. skupnem zasedanju zborov skupščine dne 26. marca 1980 sprejela sklep o uvedbi postopka za spremembo in dopolnitev statuta občine.
Po sprejetem sklepu je predsedstvo skupščine imenovalo ko-misijo za izdelavo izhodišč za spremembo statuta, hkrati pa tudi strokovnoskupino, ki naj na podlagi izhodišč pripravi konkretne predloge sprememb in dopolnitev statuta. Komisija za pripravo izhodišč in strokovna skupina sta v tem obdobju, skupaj s pristoj-nimi organi, proučila vse možnosti in potrebe, ki so narekovali spremembe in dopolnitve upoštevajoč vse dosedaj v praksi ugo-tc*ljene pomanjkljivosti in vse nove okolnosti, ki so se pojavile s sprejemom nove sistemske zakonodaje (zakon o združenem delu, zakon o sistemu družbenega planiranja, zakon o državni upravi, zakon o svobodni menjavi dela itd.), ki zahtevajo uskladi-tev posameznih poglavij statuta. Žal komisija v tem kratkem času ni uspela uskladiti vsa poglavja dosledno, glede na nedorečenost v kompleksu zakona o združenem delu, zakona o svobodni me-njavi dela, splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, medtgm, ko so ostala področja, zlasti področje planiranja, izvrš-nega sveta, upravnih organov in družbenih svetov, že zajeta v predlaganih spremembah in dopolnitvah. Predlagane spre-membe in dopolnitve nadalje vsebujejo tudi nekatere dopolnitve, ki izhajajo iz samoupravne družbenopolitične prakse, spre-membe, ki jih je sprožilo oziroma dalo pobudo Ustavno sodišče SR Slovenije in kočno tudi nekateri redakcijski popravki.
Strokovna komisija je zasnovala celotno koncepcijo dograjeva-nja občinskega statuta in se ob upoštevanju načela restriktivnosti opredeljevala le na tiste spremembe in dopolnitve, ki so po njenih ocenah v tem trenutku najbolj upravičene in dodelane. Vntem smislj zavzemajo prvo mesto v posredovanem osnutku tiste spremembe, ki so usmerjene na uresničevanje Titove pobude za doslednejše uveljavljanje kolektivnega dela in odgovornosti. Zato je pravilno in celovito razumevanje sprememb usmerjenih na krepitev kolektivnega vodenja in odgovornosti, razumeti ne le kot spremembo dolžine mandatov funkcionarjev, temveč ustvarjanje pogojev kolektivnega dela in odločanja, zagotavfjan je javnosti dela skupščine in njenih organov, učinkovitost uresničevanja osebne in skupne odgovornosti itd.
Osnutek sprememb in dopolnitev je bil predmet razprave že na seji statutarno-pravne komisije v mesecu januarju 1981 in so sprejete spremembe že upoštevane v predloženem osnutku za javno razpravo.
Osnutek sprememb in dopolnitev statuta dajemo v razpravo skupščini in njenim zborom, hkrati pa v smislu statutarnih določil v javno razpravo, ki naj bi pripomogla k še novim in dodatnim predlogom, o katerih bo komisija za statut razpravljala pri sestavi dokončnega predloga sprememb in dopolnitev statuta, o kate-rem bo skupščina predvidoma odločala v mesecu aprilu 1981. Ljubliana, 28.1.1981.                        Statutarno-pravna komisija
30
OPOMBE:
OPOMBE: