Program Zveze prijateljev mladine - vsestranska dejavnost tudi v prihodnje Pred novim proračunskim letom Nezavidljivi položaj šolstva in skladov za šolstvo zavzeli odločno grama. Kvaliteta izvedbe delov- jo meja, ki so bile določene ozi- posledice tega položaja so bile stališče in striktno zahtevali ure- nega programa šole pa bo mora- roma postavljene v naj različne j-, vsebina širokih in tehtnih raz- sničitev vseh priporočil. lo biti merilo za posebno stimula- šib priporočilih. Zahteve po pove prav od najvišjih predstavniških Ugotovitve posameznih analiz c'i° posamezne ustanove. Ce go- ' : ^ ; ^ '~;1' organov do posameznih samo- sindikata prosvetnih delavcev v vorimo namreč o nagrajevanju upravnih organov na šolah in sin- posameznih področjih o stanju P° ^c,'u in uspehih dela znotraj dikalnih podružnic prosvetnih šolstva so dovolj zgovoren dokaz kolektivov, potem je potrebno do- delavcev. Rezultat teh razprav p nezavidljivem položaju delav- seči stimuliranje tudi za posa- Na razširjeni seji, ki je bila ni tudi drugi forumi kot napr. g0 bila številna priporočila pred- cev v učnovzgojnem poklicu. Niso mezne kolektive kot celoto. Prav 5. decembra v Klubu poslancev republiški sekretariat za šolstvo, stavniških in drugih organov namreč redki primeri ko so raz- takjino posebno stimuliranje posa- v Ljubljani, so člani predsedstva republiški sekretariat za socialno družbeno političnim skupnostim, like v osebnih dohodkih med ena- meznih delovnih kolektivov po ZPM Slovenije razpravljali ne le varstvo >n razni zavodi. Eden naj prično probleme šolstva reše- kovrednimi poklici v prosveti in rezultatih njihovega dela bo lah- o vnrašaniih v zvezi s orosra- izmed n*ih prav 8°tovo uve' vati že v samem letu 1964, kore- izven nje tudi do 100 %, pod 50 % ko znatno vplivalo na samo kvali- * Ijavljanje enakopravnosti druž- nito pa v novem proračunskem pa teh razlik skoraj ni. Ce je me- teto dela, kar bo vsak posameznik mom te organizacije za laoa. benih s,lužb in s tem v zvezi prj. lf>lu 1965 ob vseh teh priporoči- rilo materialnega položaja in videl, da z večjim prizadevanjem bi za večje dohodke in o opravi- leto, temveč tudi o problemih dobivanje materialnih sredstev lih je zaživelo tudi delo sindikal- družbenega ugleda res le delo, ustvarja kolektivu tudi večja šolstva. zanje. Tudi ZPM mora aktivno nih podružnic, strokovnih odbo- kot pravi ustava —/ in prav goto- skupna sredstva. Poročila o delu komisij ZPM poseči v to akcijo, saj lahko pre- rov sindikata družbenih služb pri vo v našem družbenem sistemu Danes že slišimo pripombe, govore o tem, da je bilo v pre- cej pri pomore k preokretu v za- občinskih sindikalnih svetih ter to mora biti — potem so takšne da so sedanje zahteve šolstva preteklem obdobju opravljeno veli- vesti občanov: da družbenim samih samoupravnih organov na razlike ne samo absurdne, tem- tirane, čeprav nikjer ne presega- ko delo saj pravzaprav ni pod- službam ne bodo priznavali nji- šolah, ki so hoteli dati skup.šči- več tudi protiustavne. Osnovno Wamr>r na hi nn-mnln alc- hovega mesta le moralno, tem- nam družbeno političnih skupno- stališče pri financiranju učno- ^ .. J ’ ,. več da jim bodo tudi dejansko sfd čimbolj podrobno analizo o vzgojnih uslanov v tem proračun- tivnost elanov te zvez« pri pro- £ag0,tOyi.ji materialno osnovo, ki dejanskem stanju šolstva tako v skem letu bo moralo biti zmanj- učevanju družbenih iffoblemov. jjm gre Oas je, da začno v ob- pogledu materialnega položaja ševanje teh razlik na minimum ZPM je pripravila precej ob- ijinah razpravljati o vseh razpo- prosvetnih delavcev kot ostalih in nagrajevati tudi v šolstvu po širen program društvene in ložljiviii sredstvih, ne pa le o ti- materialnih vprašanj šolskih za- resničnem delu. družbene dejavnosti za naslednje stih, ki so predvidena v prora- vodov. leto. Za njegovo realizacijo bo čunu. Prav gotovo je, da postajajo čar.ju sredstev za 50 % naj bi bile že pretirane. Ponekod je bil učitelj še vedno nagrajen s prejemki pod 30 tisoč, enakovredni profil v drugi panogi pa tudi s 60 tisoči in še več. Ali bi lahko rekli v tem primeru, da je zahteva po 100 % povišanju pretirana? Menda ne. Ko razpravljamo o potrebnih sredstvih za šolstvo, lahko danes tudi že prenehamo govoriti o bor- čilu te borbe, govorimo lahko le o zahtevi po pravičnem nagrajevanju po delu — to pa je ustavna pravica. Ali nam jo lahko kdo oporeka? V. P. Pred sindikalnimi podružnicami in samoupravnimi organi de- poskrbel širok krog članov te Vrsta predlogov je veljala- ta vprašanja.Se.-posebej aktualna ]ovnih organizacije (v SRS je že *** “z™?* U-oto SameznnTh^ružC po“h ^ovna naloga izdelati in spre- 387 DPM s 73.200 člani), ki naj vanja, organizacije ZPM Ugoto- k tj , t 1935 ^ .leti objektivna merila, po katerih povečal. V organ,zacijo namera- članstva same organizacije. Cia- morala biti prav gotovo osnova ki jih bX poseje za- vajo pritegniti največ neposred- ne ob6inskih zvez bi bilo treba za sestavo proračunov oziroma htevaledružhenega-klada za ne proizvajalce. Med nadaljnji- usposobiti tako, da bi v svojih ^™cunov zahtev po sredstvih, k, Ko se bX1zrači nataka mi nalogami, o katerih govori občinah znali predlagati, kako ^“za S učno- -edstva in povSni mSi do- program, je tudi usposabljanje reševati probleme, da bi znali v vzg0ja<) dejavnost J hodek za posamezne stroke pro- društvenih delavcev: za delo v sv<>j‘ vlogi tudi nastopiti. Za to Vendar bi bilo Prav sotovo ■svetnih delavcev, se prav gotovo DPM, za delo s članstvom, za pa J**10 Potrebni bolj pogosti na k če bi sami de. ne bo smelo izhajati iz nekega večjo aktivnost v krajevni skup- rf,zgovo” . in Stanki s član, samoupravni organi po šo- ’zven P^vete v letu nosti in za sodelovan e z ostali- ^eze sklicevanje javnih tribun. lah in sirfdikalne ^^^icepro- 1S64. temveč izpred videnega pov-i 1 7 v", »kupni nastopi ob raznih prilož- sve((nih delavcev ob vsem tem mi- preč'ia za leto 1965- Pri vsem tem mi organizacijami in organi nosti h, posebno zaradi vse večje , , čakale m ie7iili'ile vseh pa 1)0 neobhodno potrebno upo- skupnosti. Dalje: za razvijanje vloge občin pri razdeljevanju mogočih ugotovitev in priporočil števati to, da je v teku leta v dru-dela občinskih zvez, za uveljav- sredstev. Zelo važen je tudi ka- ki “0 marsjkdaj le formalna in sih deldvil«h organizacijah zna-ijanje politike SZDL pri reševa- drovski sestav občinskih zvez; neučinkovita in se zato po neka- ,en po'rast nad samimi plamirani-nju problematike otroškega var- vanje bo treba voliti zares spo- terih sliup.ščinah niti resno P1* dohodki. Da bi se preprečilo stva in vzgoje, šolstva, pomoči ®dbne ljudi in takšne, ki imajo ne obravnavajo. Razumljivo je ?a, na_C'n Pf>nf>vno zaostajanje staršem, pri uveljvljanju enako- d™z,b0e" zato’ da bodo celoletne razprave , nek‘ T pravnosti družbenih služb itd re^ la^o uspbšno zastopah mte- imeie svoj rezultat samo v prime- cin slediti ti«li tem gibanjem. be V ta namen Diioravlia ZPM Slo- kl 80 hkra" inter^*1 ru, če bodo sami prosvetni delav- m tem> da b, bilo g.ba- V ta namen pnpiavlja ZPM Slo VS€ družbe. ci ob sprejemanju občinskih pro- "A6 ^hodkov v prosveti avtoma- M. K. računov in proračunov družbenih tU'nlf>.,erlako ,k<>l v drugih dejav- nostih, kar bi se dalo zagotoviti venije skupno z okrajnimi zvezami orientacijski program, ki ga bodo preizkusili v eni izmed večjih občin. Okrajne zveze bodo organizirale medobčinske seminarje z izbranimi predavatelji, strokovnimi in družbenimi delavci. \ Tudi v prihodnjem obdobja — tako govori program — bo opozarjala ZPM na najvažnejša aktualna vprašanja. Usmerjala bo delo komisij, kd, bodo še nadalje proučevale: zahtevo po vključitvi predšolske in izven iz dela Šolskih centrov Sodobnejše praktično izobraževanje Pred štirimi leti — ko so bile Ob zaključku razprave z določenim koeficientom porasta dohodkov, pač pa bo potrebno zagotoviti zadostna rezervna sredstva, s katerimi se bodo stimulirale tiste ustanove, ki to zaslužijo. S tem bi bilo tudi omogočeno, da je lahko za kvalitetno delo delavec v prosveti bolje nagrajen kot v drugih dejavnostih, za nekvalitetno delo pa je -piav,' da je nagrajen slabše. V samerri izračunu sredstev je prav gotovo po-go trebno nameniti. materialnim po-, 11MBB1 llS HIBI vključevanju 50% šolskih otrok kadra na višjo raven (kar je . še 'Ateb f1«® 80 Povzele tarokajš- nalna sredstva za osnovno dejav . tj v • , . , 1..1 , ' nle de-lavsk^ kvvliOilrvnP r» rv«.t JralcitTro mrwr*aT/% Kifi i/-ulii.lrSr»a v organizirano celodnevno biva- posebej utemeljda potrditev pro- nje v šoli in se zavzemala za hi- fila poslovodje pri GZ SRS). nje delavske univerze, kolokvije nost šolstva morajo biti tolikšna, in izpite pa opravljajo kandidati da bo kljub povečanim osebnim rs. boljše delovanje pionirske orga nizacije itd. so razpravljali tudi na seji skup- J" siceA fa ^™^alj- vah posameznih šol pa je neob- hlevih ^ metlasKi predel. Sdlsfoi cen- hodno potrebno upoštevati tudi nosti sol^tkin centrov za blagovni t ^ ^ Ob tem,' ko so Obravnavali promet (bila je 26. oktobra letos nutMjo pedobne možnosti zla- možnosti posameznih šol in je ne-....................- sti velikim podjetjem s številni- smiselno zahtevati nekaj, če ni program, so postavili člani pred- v Ljubljani), ki so se je udeležili p. (LA0_. w ži^uu,, ------______________* ' Ai„„i mi Poslovnima enotami. ena: koordinacijo dela med ko- predmetnih aktivov. Nadaljnje ugotovitve na seji pogojev, da bi se to lahko uporabilo. misijami. Poudarili so, da je tre- Predsednik skupnosti Ludvik so veljale novemu učnemu načr- Podiroben izračun zahtev poba izločiti važnejše probleme in Rebeušek je na tem sestanku po- tu za praktični pouk učencev, sameznih sol je potreben tudi za-jih povezati v celoto, še posebej jasnil devetim predmetnim komi- Znano je, da sp z objavo odpr- to’ da lahko ob izdelavi občinskih Pa izoblikovati metode za izvr- .sijam. način njihovega dela, tj. tega pisma o poklicnih šolah pre- Pr<>računov za leto 1965 jasno po-ševanje programa. Skratka, da je obravnavanje učnega načrta za vzeli vsi šolski centri skrb. od- verno* ;° rabl smstvo za treba koordinirati delo im najti poslovodske šole. Poudaril je, naj govornost, nadzor in inštruktažo o^ovno dejavnost, toliko pa za metodo zanj. komisije pri kritični presoji pred- praktičnega izobraževanja učen- reSltev ostalih vpiasanj. S taks- Razprava je osvetlila tudi loženega dela upoštevajo zlasti cev. S tem v zvezi pripravlja (po "“J1 m^čunom bo moral enkrat Problem, kd je V svetil vs.«> hoili r^rr^fil 7-a rwvot1/wrkHiVk im +/% Ha notri^npim nrnfvln irinrvlračunati tUClI tlSuI, KI DO Sestav- aktualen — svetu vse bolj profil za poslovodjo in to, da se potrjenem profilu »prodajalca«) ,,a, nau , , /'A1'1’,00 sestf'" namreč odnos do sme učna snov, ki je predvidena Zavod SRS za strokovno jzobra- Ja °®nu občinskega proracu- Prostega časa. V metodologiji v učnih načrtih, ponavljati le v zevanje tudi učni načrt za prak- na. Razprave okrog'proračunov vrednotenja dejavnosti prosvetnih najmanjšem obsegu oziroma to- tični pouk učencev (v komisiji za i , 7” ,C.ey„i,SO _vaV!wr delavcev smo lahko zasledili tu- liiko. da se snov po potrebi osveži poklice ter ob sodelovanju stro- cnm! di obračunavanje storitev za ure in tako pripravi slušatelje na kovnjakov iz blagovnega prome- „kllrv,,in. h „„ P . svobodnih dejavnosti. Lahko se sprejemanje zahtevnejše učne ta). Vsi šolski centri so namreč funa P J J P §- Primeri, da bodo šole na ta na- snovi in na okvirni ča® šolanja ie sprejeli »A« program, za kale- ‘ čin (potem ko bodo izračunale te oziroma pouka, tj. maksimalno rega morajo tudi skrbeti, da se Razumljivo je, da bo v vedno storitve) zožile krog ljudi, ki 900 ur. bo dosledno izvajal. V izdelavi sta ,Tnt:rl1 rnoral° temeljiti finan- vplivajo na učence — ob šolo Vodje aktivov so po dveumem tudi »B« in »C« program za II. £NanJe šolstva na podlagi pogod-samo. Tako bodo te dolžnosti delu v posameznih predmetnih in III. letnik, celotni učni načrt rned m družbenim skla-Prevzeli nase v celoti učielji, aktivih poročali vsak za svoj pa mora biti izdelan do marca aom za solstvo. Menlo za višino pogojenih sredstev med šolo in skladom bo moral biti delovni kar pa vsekakor ni pravilno, predmet o rezultaitih tega dela. 1965. Vemo, da imamo za idejno vzgo- Sklepi komisij so bili soglasno v _____________________________. , . 3o odraslih razne družbene svete, sprejeti, udeleženci pa so prispe- - T ^ po8°l medtem 7, mladino ni noseh- vali neki nebistvenih donolnitev in Praktičnim poukom je seveda za dokončno izplačilo pogojenih medtem ko za mladino ni poseb- vali nekaj nebistvenih dopolnitev nega foruma. Nedvomno so orga- (pedagoškega pomena). Pizacije kot npr. pionirska, ZMS Po novem predmetniku je nujna: zato bo poslal Zavod SRS sredstev pa realizacija tega proza strokovno izobraževanje »B« :itd. tiste, katere lahko vodi in skupno število ur, namenjenih iS? 'AT111, So1" Usmerja ZPM; zato bi storili pouka, 870 medtem ko ostane 30 ” Papak! ko bi vse te naloge pre- ur na voljo za morebitne potrebe Trh n Pesli na prosvetne delavce. O utrjevanja učne snovi, ali za se- ■ 1 . 1 -.P®1 na prosvetne delavce. lem bi ZPM vsekakor morala minarske vaje itd. spregovoriti in zavzeti določeno in naprednejšemu praktičnemu izobraževanju, saj je bil praktični Ekskurzija učiteljev ljubljanskih strokovnih šol v Zagrebu Zavod za napredek šolstva SRS je organiziral za aktiv pro- Tališče. Njene naloge se ne .sme- v kat^em^ trebroMeia^učjio ^ i° zožiti, nasprotno: poleg dru- snov, je bilo določeno, da je to g]ovodt> n V° ^ P mega po Sega naj zastavi ves svoj vpliv stvar vsakega šolskega centra po- -16' to, da se bo delo prosvetnega sebei, pri čemer je seveda treba Učna snov, ki jo obravnavajo fesorjev angleščine in nemščine delavca pravilno ovrednotilo. upoštevati krajevne možnosti. V v šolah za poslovodje, je takšna, na ljubljanskih strokovnih šolah Člani predsedstva so med le-teh lahko uvedejo popoldanski da jo je treba obravnavati v ekskurzijo v Zagreb. Udeleženci drugim opozorili, da je mnogo ali večerni pouk dvakrat ali tri- mnogih primerih celo v dveh ali ekskurzije — 40 po številu — so Problemov, s katerimi se že se- krat tedensko, strnjeni pouk itd., treh predmetih. To naj upošteva- si ogledali zagrebške strokovne daj ukvarja ne le ZPM, ampak toda ne na škodo celotnega poda- jo tudi predavatelji teh šol in šole in po skupinah prisostvovali •p zanje neposredno zainteresira- janja učne snovi. naj usklajujejo svoja predavanja, pouka tujih jezikov. VIII. kongres ZKJ o problemih vzgoje in izobraževanja Najvažnejši dogodek pretek- ske mladine. Ne gre za nekakš-lega tedna v našem družbenem no težnjo po uravnilovki, tem-življenju je bil VIII. kongres več narobe — za diskriminacijo Zveze komunistov Jugoslavije, nagrajevanja po delu. Pisarniško ki nam ie s svojim zelo bogatim delo, naj bo ie kakršnokoli, gradivom vsak dan posredoval celo neznatno in neproduktivno, mnenja in sodbe z vseh področij se. bolj ceni kot fizično delo našega življenja. Seveda v tem visokokvalificiranega delavca v gradivu prevladujejo razprave proizvodnji! o problematiki našega sedanjega in bodočega gospodarskega »Mislim,« je dejal tov. Tito, »da zelo malo pojasnjujemo razvoja, vendar so se nekateri mladini rccne težave in pomanj-delegati podrobneje ukvarjali kljivosti, ki nastanejo v našem tudi s stanjem naših družbenih gospodarstvu in celotnem notra-služb. Kolikor nam dovoljuje njgm družbenem razvoju. Ne prostor, se bomo danes pomudili gre za to, da bi opravičevali pri nekaterih vprašanjih, ki so nepravilnosti, temveč da opozar-bila obravnavana na tem kon- jamo na korenine in škodlji-gresu, predvsem s področja rost za skupnost kot celoto in vzgoje in izobraževanja. na potrebo po pravilnem in V samem uvodnem referatu učinkovitem boju proti raznim se je generalni sekretar ZKJ škodljivim pojavom. Zalo mla-Josip Brce-Tito pomudil med dina pogosto nasede raznim kri-drugim tudi pri problemu sta- tikastrom, ki so tuji našemu nja med našo mladino. Dejal socialističnemu razvoju. Ko pa je. da je to eno najpomembnej- se to zgodi, smo zelo hitro pri-ših vprašanj, kateremu moramo pravljeni. da obsodimo mladino, posvetiti vso pozornost, - saj je češ da zapada pod vpliv raznih pravilno reševanje najrazličnej- tujih elementov.« w Premalo opozarjamo na per-naše socialis^ne skfrnosH. Za- tPekhvno nadaljevanje revolu-to šo proljlemi mldd\$ pomemb- clon37nepfl razvoja nase družbe, ni družbeni problemi. J™nstrukU»no vlogo nase . .. .. , . družbe, na konstruktivno vlogo »Moj osebni vtis j^ je re- j„ aklivnost mladine v tem raz-kel tov. Tito, »da je - bilo dose- 'poju; kar pričdktijd od nas. dan je delo komunistom med v mladino slabo. Ni se pokdždlo, ' Naša mladina ima veliko za-vsdj ne dodblj, v oblikovanju Spanje in. spoštuje, pridobitve mlade generacije, v prizadeva- revolucije. Nič je ne more nju, da postane takšna, kakršna razočarati, kot da vidi, da mora biti mladina v naši socia- pridobitve včasih spodbijajo Ustični družbi: dovolj' zavesten Prav tisti, ki bi jih morali najin sposoben graditelj socialistič- ^blj čuvati. Kršitve rožnih ustavnih družbenih odnosov. »Objek* načel, zlasti v proizvodnji, tivno gledano«, je nadaljeval tov. kjer so razne anomalije, zmeraj Tito, »nihče ne more zanikati, Oloboko prizadenejo mlade deda je naša mladina eden ne zasluži po- Ijenja in začnimo od začetka! 'kolegice vem, da so ugotovili, da čutek osamljenosti. Kot začetnica občutek osamljenosti eden izmed i a s n - Dopustiti v tem pogledu Ker pa primernega učbenika ni, manjka pluskvamperfekt. je bila prišla na večjo šolo, na vzrokov, ki so ji pomagali, da anarhijo, pa je nekoliko nevar- moramo seči pač tudi po neide- t,-! • , na igra in nam jemlje ugled, alnem, pomanjkljivem in preobil- . “v0 S°vora o ponovnem se- nazijah, temveč za ugotavljanje Sna morala (d^o dosEjem hU?o ^Sn^vSi^oj Prav ^^£0'kori sl en,’ St je dolgotetmh izkušenj dela po no- °čnem načrtu ^ ne govorimo!) »začetek od začetka«. Tak pa je bil ta- Morda je bolje da dobimo da kakšne .posebne pomoči ne bo sedal da bi se ji skoraj želodec ga žene, da bi dijake čim hitreje učbenik Žgur-Skalicky. In moj navodila po posti, bodo vsaj av- mogla pričakovan od nikogar v obrnil kadar se je spomnila na ( , \ ) ih načrtih, ki so po Sprav^ potrebnega znanja, in skromni prispevek k diskusiji o ^orizirana. Pa se ene sitnosti se učiteljskem zboru. Sprva si je svoja dijaika leta. Mogoče je bil vseoinski strani in pa po razpo- zraven se grize k6r ie stalno učnem načrtu: predelajmo v bomo °gnih. Ko se namreč na- beMa glavo, s čim se je zamerila tudi kateri izmed njenih profesor- reditvi snovi obvezen temelj na- zaostanku«. Njegovo delo bo pri vseh štirih letih gimnazije vse tri beremo skupaj z raznih vetrov, fcojegom, da so tako brezbrižni, jev na univerzi, ki jo je pripravil ^ s®stallle posa- novj rnaturi bolj vidno kot do- učbenike omenjenih avtoric! p£.lc\® na vr?^.Jlu-,ri? vprašanje. kjacjni nje. Skušala se jim je na drugačne misli, ki je vsejal impin J.6 sle^ in si ne želi blamaže. Iz Vzporedno bomo v primernem '>Kollko zasluziš.« m takoj se pribUiati> jih pmprašatl za svet, zrno, da bi klilo dalje. Čutila je, znani ti ^fmnazijske učS am osnovnih šo1 prihaj^° kadri’ da času začeli z lltsrarno zgodovi- TeSanL^TeSanT ^^0 kako to, kako ono - saj je toliko da je treba iskati novih poti. znanra gimnazijske učitelje an- bi se zjokal nad n.imi_ In zdaj no (menda smemo nričakovati jevanja«. Jeseničani pripadamo ^ ,,u .... —.. jasnilo: tov. Klinar je popolnoma vsaj ^ premaknilo! napačno razumel namen posvetovanja gimnazijskih učiteljev gsSbfS; »f s™«? zssszzsj&j šlo za pripravo novih učnih načrtov za pouk angleščine na gim- strokovno šolo in to celo oa ra 11 n o n nn — objavljamo.) dokaj postransko _____________.... ___„...l __ J__ ^ va, rdeča lica, neprisiljenost v vlogo. A s tem se je morala spri- da se učitelj sam peha po založ- drobna vprašanja češ ali naj in- ocjnosu do človeka, do dijakov, jazniti. Čeprarv jo je bolelo. Bole- Nekateri si pomagajo z Brihto- — .... --------, ---------—-------- . . . ——- -- ——,----------------------- ,—.....—---------------------- Da. takoj na začetku odbijem Grgičem, ki bi ga morali naši bah in konzulatih za materialom, direktm govor obdelamo v prvem entužiazem, ki ji je sijal iz lo jo je to, da je morala gledati ost: v diskusijo na zborovanju vodilni anglisti pravzaprav odsve- po občinah pa za denarjem), naš- ail letn'" u' u modrih oči? V krogu samih sta- vsak dan pred seboj mlade ljudi, nisem noseeel. ker ie bila slabo tovati zaradi hrvaščine, a spet ni- li bomo kak znanstven tekst itd. fPa* ^ rejših »kolegov« in »kolegic« kako so'bili povsem zanemarjeni, majo morale za to, ker na me- itd L" b {0 treba Drerešetati in (spominjale so jo na ovenelo cve- kar se tiče splošna vzgoje. Hotela sto tega učbenika m kaj dam Neka kolegica je zelo primerno po^aviti primerne zahteve. Trn t je v pozabljeni vazi) so ji večkrat bi jim ob vsaki Složnosti m- pripravljcna in slabo vodena in disciplina v zakajenem in vročem prostoru je bila vse prej S?«£SZ&S5KTv-ss -* z*«*™•fis•sz** laže obdržati temo razprave v tej da zahteva preveč »resno delo«; pouka angleščine na gimnaziji, obliki, kot bi jo bilo v hrupnem češ da samo enkrat informira di- ker dokler ne vemo, kaj bi radi vrvežu, kjer so se tehtne pripom- jaka o kakem slovničnem poj a- dosegli, pač ne moremo sesta-be mešale z običajnimi tožbami vu, n. pr. obliki in rabi Present viti primernega učnega načrte zaradi. posamičnih drobnih, sko- Perfecta, potem pa nikoli več, Tehten opomin smo v splošnen vedel že Napoleon. Stanko Klinar več ukvarjala s to stvarjo. Vso angleške književnosti, nekaj, sa’ jo je prevzelo delo z dijaki. raj osebnih težav. 2e takoj na začetku dijak pa naj potem zna ali po- vrvežu delno preslišali, delno p; di- žabi, kar hoče. Taka obsodba je so nas tirale na stranpota 'dro skusija krenila v spotakljivo popolnoma zgrešena. Kajti tako bend j ave pripombe. IJad bi ko drobeneljanje, tako. da smo pri dijak kot učitelj bosta v sledečih legici in vsem drugim odgovo priči začutil? pomanjkanje osred- treh letih učenja še neštetokrat ril, kaj je po mojem cilj pouki nje avtoritete. Namesto da bi vo- srečala Present Perfect; če pa oba v prvem letniku gimnazije: pri deči podal celoten osnutek bodo- raje zamižita pred njim, kot bi praviti dijake, da bodo drugo le čega načrta (ali ga celo že vna- ga ponovila, -je to njuna krivda, to lahko vzeli v roke knjižico po udele- ne pa učbenikova. Pač pa je šib- enostavljene izdaje četrte štop prej poslal posameznim žencem in tako omogočil pripravo) ter nam dal časa za pre- .. mislek in potem urejeno zbiral zastarela, premalo: pa vadi živ nja) pomagal le, da obnavljamc , je dal prosto pot raz- govor; preveč sili v golo slovnico osnovni besedni zaklad ter os-—i—— in ji posveča hude akrobatske novno strukturo jezika, vzpo-red- ka točka tega učbenika drugod: nje. To se pravi, da nam bo uč-preveč grmadi fakta, važna in benik Žgur—Skalicky (prva stop- pripombe, nim drobnim osebnim opažanjem in privatnim predlogom, kakršne vaje ter jezik komplicira, name- no bomo pa obdelali tudi razne pač slučajno kdo ima, in zato sto da bi pokazal sistematično konstrukcije, sosledje časov, di-vse to ni moglo pripeljati do zao- preprostost jezika in vsakdanjo rektni in indirektni govor ter krožene podobe predloga za učni porabnost tudi skromnega znanja, ostale podobne stvari, kolikor načrt.. Pa še celo za tako sodelo- Včasih se z nezadostno ali neko- jih je za samostojno razumevanje vanje je bila spodbuda hudo /liko samovoljno razlago na videz omenjenih knjižnic treba znati, klavrna: »Zagotavljam vam. da bije po glavi in spravlja dijaka (Pomaga naj Allenova knjižica bodo vaše pripombe vplivale na pa tudi učitelja v obup. Če se Livlng English StructUre for sestavo učnega načrta, zato se dijak uči izključno po tem učbe- Schools, ki naj jo imajo vsi di-splača sodelovati!« Tedaj smo se niku, je kakor zavezan in težko jaki.) Seveda le v najosnovnejši začeli zavedati, da sploh nimamo piše spise ali iztisne iz sebe vsak- obliki, tako da jih bomo kasneje, opravka z vodilnimi anglisti, da danje stavke, kadar se mora spu- ko bomo obdelovali drugo knjigo je diskusija nekje hudo spodaj, stiti v sorftostojen pogovor. Ven- Žgur—Skalicky, temeljito pono-in da neurejena, kot je bila, na dar učitelj to težavo lahko pre- vili in dopolniti. (Hic! Neupra-resnično sestavo načrta ne more maga na več načinov, ki so vsem vičen je strah, da se ob tem uč-bistveno vplivati. Začutili smo, dobro znani. Delavnost, ki jo ta beniku ne da ponavljati! Vpraša-da bo nekdo načrt sestavil, kot ga učbenik terja od dijaka, pa mi- nje je le, ali si je učitelj voljan je že pred leti, ter ga razposlal slim, da bi lahko šteli za pozi- v prvem letniku nakopati tako gimnazijam kot avtorivativno li- tivno lastnost. Razen tega je za trdo delo!) Razne morebitne togo-stino a da a v tori a teaa bodoče- sumarično ponovitev znanja v sti in pa formalističnosti učbeni-ga nkčrta na MŠem sfstanku ni. prvem letniku kar primeren. ka bo učitelj zaradi lastne um-Lotevalo se nas je razočaranje. Ker je bil učbenik Žgur—Ska- ske gibčnosti znal zaobiti. (Saj je Menimo namreč, da je y našem lieky na razpravi javno obsojen,, vendar umski delavec in bi mu času splošne demokratizacije zbor ni nihče črhnil, da po njem dela. nekaj že lahko zaupali, če je vseh anglistov iz Slovenije viši! Vendar nas je nekaj tudi takih, dovršil svoje študije z diplomo forum kot nekaj vodilnih glav In tudi zato. pišem ta prispevek, in jih potrdil s strokovnim izpi-v Ljubljani. Zato bi bila dolžnost da se za diskreditirani učbenik tom!) - ' Ig^tgh da načrt sestavijo predlož© zavzamam in vlijem poguma k.©” v ostalin letniRin menim, oa v splošno diskusijo, potem pa legom, ki so zdaj v škripcih. (Za- cilji pouka angleščine lahko osta-skličejo zbor, da načrt odobri in kaj bi se gnjavili, ne vem; saj nejo kot došlej. (Napisani so na potrdi, ali pa zahteva spremem- osrednje avtoritete tako ni; do- začetku raznih starih učnih na-be; Tako pa. je upravičena boja- klcr pa ribarimo v kalnem, res Črtov.) — Upam, da bi bil takle zen nas vseh, da bomo po tem ni važno vprašanje, kdo pije in okvirni učni načrt, kot sem ga kdo plača.) ■ skušal očrtati v prejšnjih dveh V prijateljskem pogovoru vsak odstavkih, lahko sprejemljiv. Ni-rad prizna, da je osnovna šola kar mu takoj ne očitajte velikih vse prej kot vzorna In da bi se z pomanjkljivosti! Je samo skica, sestanku, ki je sicer duhu demokratizacije delno ustregel, a je bil vsebinsko prazen, dobili preko vodstev šol učni načrt, ki ga bomo morali izpolnjevati brez ozira na možnosti in nemožnosti Izpolnjevanja. Ce je tako, potem bi bili v soboto 19. sept. napravili manj škode, ko bi nas bili pustili na naših delovnih mestih. Izpolnjevanje takega vsiljene- Tako živahen je lahko pouk tujega jezika! mo drobec iz tistega velikega ustvarjanja, ki ga ti ljudje ne bodo — kot vse kaže — nikoli imeli priložnosti vsaj od daleč zaslutiti, čemu $o ustvarjali veliki književniki, čemu vse tisto bogastvo (ki se ji je tako blagodejno odprlo pri študiju na univerzi)? Čemu? Mar ne prav za take ljudi, ki šele stopajo v življenje, da bodo vedeli, da je razen borbe za vsakdanji kruh v življenju še nekaj drugega, še nekaj velikega, lepega... Kadar jim je začela govoriti o tem, pripovedovati zgodbe te literarnih del ali resnične zgodbe iz življenja književnikov, so strmeli vanjo. Videla je, čutila je, kako se v njih nekaj odpira, kaka so željni še česa drugega razen suhe šolske učenosti — da, tedaj je v resnici spoznala uganko našega šolstva, oso to zapleteno reč, ki pa je v bistvu vendar tako preprosta: mladim ljudem nekaj dati, pokazati jim pot, vrata v drugačen svet, o svet umetnosti. To ni lahka reč. V vsej tej zmedi učbenikov, ki vsak po svoje nekaj zahteva od tebe in od dijakov spričo »Svetovalcev«, ki ne vedo sami ne kod ne kam... v vsem tem se je morala znajti sama, žal, je že tako, znajti se moraš tudi brez podpore od kogarkoli. Začeti. Začeti tako rekoč od začetka. In začela je. Danes bi težko povedala, kdo ji je dal prvo napotilo. Nemara se je vse zgodilo le slučajno. Nekje je našla nekaj napisanega a pouka z magnetofonom, odkrila je učbenik, ki je sestavljen tako. da se uporablja s pomočjo gramofonskih plošč, na katerih je posneto besedilo. Pregovorila je ravnatelja šole (o, vsaj ta je bil na njeni strani, vsaj ta!), da je nabanll magnetofon in plošče in učbenike. Potem je na magnetofonski trak presnela tekste s plošč. In začela poučevati. Vsako lekcijo v tem učbeniku (ki je napisan v tujem jeziku, a to ne moti) najprej dobro predela z učenci, tekst, potem besedišče, slovnico in vse vaje. Nato jim nekajkrat zavrti trak, da poslušajo pravilno izgovarjavo. Vsi z zanimanjem poslušajo . 'in sledijo. Čudno. Dosegla je pri njih to^-da REZULTATI ANKETE,O PROMETNI VZGOJI - ^ .mmm siss mmm stsisis mm p.a’ če 1u'fi nač.;t.ne h? že vrsto let kofnisije za vzgojo in vzgoja po enotnem učnem pro- pionirjev, ki vestno opravljajo po- ne dejavnosti v osnovnih šolah. Iz 0£?°iar]a)0 prav tako v an3-e~ odobril zbor anghstov-uciteljev na °™m]epromet6u Jtako granJu VP 554 šolah, medtem ko v zorniško službo pred šolami v bli- te ankete je razvidno, da je bilo . gimnazijam nima nihče moralne republiki okraju, občini, kot 63 šolah še vedno le občasno. V žini prometnih cest in tako skrbi- do se.daj kljub mnogim težavam P , osnove, da zahteva njegovo iz- 1.«:<> I« *» varen, otrok v šole In Ste nerešenim osnovnim oroble- taa strokovni šoli, je m sti osnove, aa zanuevd njegovo iz- tudi v ^ogih večjih podjetjih ter 368 šolah imajo polnitev, gele če večina delavcev 5ružbJih fn g^odar- vzgojo odenvorm za prometno jo za varen prehod otrok v šole in še nerešenim osnovnim proble-odgovornega vzgojitelja, in odhod iz šole po pouku. n-i na cn • a a Ker uči stalni dile- _____,, ____ _______________ -n-.___________ _____________,_________ mom storjenega mnogo. Da pa so 'rN ul ,bi}?. diiakom d'lt’j ^nnirifi' skih organizacijah, zainteresiranih medtem ko v ostalih šolah skrbe večji del anketiranih šol orga- nekatere šole do prometne vzgoje bIi2u gubavi ^troki^Izrazi z nji-al faV,kn ^ ’ za hiter in varen promet. za prometno vzgojo mladine ali nizira razne prometno-vzgojne v pravem pomenu besede še ved- hovega[troko^ne„a~dro-j hi e na mo^tSa Tovariši ^ Prav gotovo, da je dejavnost razrednih ali predmetni učitelji, prireditve, kot npr. »Pokaži kaj no pasivne, pa je Povsemrazum- ^ ŠDektarii na so dostikrat »elo for- ^seh navedenih zelo intenzivna v Anketa kaze, da imajo le v 25 /o ves o prometu«, in ocenjevalne J. : , .,J kr>misii in neka’ Qov°tu. Na dr-igi strani pa čuti, Spektoc j! pa so dostikrat zelo noetedu orometne vzgoje naj- posebne ure za to vzgojo. V vožnje s kolesi. Dalje medšolska zlasti občinskih komisij in neka- morala še boli vri- mdjILto1 n^or^Jga^Sa da mSffh udeležencev v^rometi ostalih šolah vključujejo šolska tekmovanja, aranžirajo razstave d^Žde" n^M bilo3mož^ hUžaU^et k^žZo^t,TkaZ reti te teko bur- Tem posvečajo komisije za vzgojo vodstva prometno vzgojo v pred- m prirejajo poučne izlete. brez šol, pa bi bilo. možno ^ ^ popoIn. ncznanci Toda ‘ x„c„ d_ ~ k tako; dt„oan in varnost v cestnem prometu, mete, kot so. tehnični pouk, spo- Glede organizacije prometno- J . d vemo da te o-o ob°ie ne dre. Pri sedanjem obse-nd riv^a d^Iteni^bdž ko se kot tudi mnoge šole, veliko pozor- znavanje prirode m družbe, mo- vzgojnih ^ so anketJrane šole viti saj vendar vemo da je p.o- gu ^ (fri v pryem in po dug „ ndte^,;0vsalriantemu nraktične- no?ti. Republiška komisija je leta ralna vzgoja zem lepiš j d. mnenja, da so zanimive in ko- . Pnpnhhodno nntreb- ™talih letnikih) je to nemogoče. odtegne vsakdanjemu praktične- Iz ankete je rizvidno, da cn“ja’leua za^‘ven^olJku; voju prometa neobhodno potreb- mn dali, v razredu Ali nsm OD P0JT10C1 zavoaa za napre ---- rlStne> j6 “a SO včasih neKOUKO T- Heictvn ie tnlikf Kaj storiti? Tu bi potrebovala nasveta, po- D. H. sjss^jss^r^ s s razprave pa je učbenik, ki ga ni. Da bi ugotovili, kakšen obseg anketiranih šolah 2900 vzgojite- P°uku prometne vzgoje. Ti pa so prvo p0netje tega leta, da so po- Bolj kot kjerkoli se je tukaj po- že zavzema prometna vzgoja jjev_ od teh ima 752 vzgojiteljev predvsem v pomanjkanju kadra, vzročili otroci na naših cestah yv- kazala šibka zmogljivost naših mladine v osnovnih šolah, so iz- vozniški izpit za voznika ama- v °e veuno neenotnern gledanju jgg prometnih nesreč. Od teh 9 s učuje, nismo imenovali — zato vodilnih anglistov. Menda sicer vedle okrajne komisije pred za- terja ' na prometno vzgojo v soli, v po- smrtnim Izidom in vse ostale s razgovor ni prav nič manj resni- priznajo, da pravega učbenika ni ključkom šolskega leta 1963-64 prj rednih predavanjih o pro- ^ian-!kafyu učnih pripomočkov in telesnimi poškodbami, in se verjetno tudi strinjajo z za- anketo, iz katere povzemamo ne- meju koristijo predavatelji teze ^inaI?c lb sredstev za mislijo, da mora bodoči učbe- kaj podatkov. učnega programa prometne vzgo- l6'160, , _ . ni k biti sestavljen po bodočem Okrajne komisije za vzgojo in je, dostopno literaturo, ki je nji- Uprave anketiranih šol meni- nadaljevati. Nenehno iskati nove nimi zaslugami hoče riniti povsod načrtu. A kaj so v tem pogledu varnost ” v cestnem prometu so nimalna, prometne filme, dia- jo, da je potrebno izdelati priroč- oblike dela, da bomo otroka s tem v ospredje... Pozivamo tovariše napravili za gimnazijo v dolgih anketirale od okrog 1200 osnovnih filme, fotografije in učne pripo- nik za vzgojitelje — predavatelje, pritegnili k poslušanju in tako in tovarišice na vseh šolah, ki se letih, odkar je odtrgana od re- šol v SR Sloveniji 1017 šol. Od- močke, ki si jih učenci pri teh- redno dopolnjevati kinoteko z zainteresirali za sodelovanje pri ukvarjajo s takšnimi novimi pri- formirane osnovne šole? Nič. Na govore na anketo je poslalo 617 ničnem pouku sami naredijo (ma- novimi prometnimi filmi in dia- odpravljanju prometnih nesreč na jemi in metodami pri pouku svo- tihem menda snujejo nekoliko šol, in sicer: v ljubljanskem okra- kete, znaki in drugo). filmi, kot tudi poskrbeti za raz- cestah. Od šol in višjih šolskih jega predmeta, naj se oglasijo v prikrojen prevod hrvaškega uč- ju 243, v mariborskem 148, v celj- Zlasti' v šolah, kjer prometna ne druge potrebne učne pripo- vodstev pa pričakujemo, da bodo našem uredništvu zaradi razgavo-benika ' Brihte—Grgiča, a na skem 139 in v koprskem okraju vzgoja še ni stalna, je organizi- močke (flanelogram, makete itd.), nudili pri tem vso potrebno po- ra, ali pa naj sporočijo svoj na- tmeatvi zadnjič nismo zvedeli 87. To se pravi, da je odgovorilo ranih 254 prometnih krožkov, ki Glede predavateljskega kadra so moč in razumevanje.Drago Suhi slov. — Uredništvo PD). (Tovarišica, s katero smo vodili gornji razgovor, želi ostati anonimna; tudi šole, na kateri po- čen. Mnenja srno, da je take vrste S sistematično prometno vzgo- skromnost celo hvalevredna v čaja v osnovni šoli je zato nujno su, ko se marsikdo z nič poseb- Poskusne oblike pouka na gimnazijah PET LET ISKANJA 0 delu s šolarji v oddelkih vzgojnovarstvenih ustanov V sedmih vzgojno varstvenih go, ampak jih tudi vzpodbuja in v šolske oddelke šele po konfe- ustanovah, kolikor jih je v celj- navaja na samostojnost. rencah, ko so otroci že dobili ne- skem okraju, so v preteklem šol- y našjh oddelkih ni predmet- gativne ocene, ali Papred ionskem letu organizirali devet kom- mh učiteljev, niti profesorjev, cem prvega ah drugega Med posebnimi ukrepi, ki jih redu za 50 %> več kot drugod. Pro- namreč uče ta predmet vsak dan biniranih šolskih odelkov. Le-ti ampak delajo v njih po večini Ltarsi dajejo otl " je uveljavil letos republiški se- fesor Ivan Stalec je med drugim po eno uro. (Pogoji za vpis: uče- so morali v petih letih razvoja vzgojiteljice — to je osebje, ki največkrat zato, Kei , kretariat za šolstvo skupaj z za- dejal, da omogoča to eksperimen- nec mora prinesti priporočilo pro- premagati vrsto težav — ne le sj je nabralo bogatih izkušenj v bolje izdelali razred, vodom za napredek šolstva, je tiranje dijakom, ki imajo sposob- fesorja angleščine iz osnovne šo- organizacijskih, temveč tudi taks- raznih socialnih in vzgojnih za- Normativi za gradnjo in opre- tudi ustanovitev dveh eksperi- nost in smisel za matematiko in le.) V naslednjem šolskem letu nih, ki so bile posledice iskanja vodih zaprtega tipa — pa tud; mo .vzgojnovarstvenih zavodov iz mentalnih gimnazij, in sicer I. fiziko, poglabljanje v ta dva bodo predavali v angleščini ze- primernih oblik in vsebine dela učiteljice, ki so pokazale v šoli leta 1960 predvidevajo prostore gimnazije Ljubljana-Bežigrad, predmeta in s tem — v prihodno- mljepis, poleg tega pa bodo imeli v teh oddelkih. veliko prizadevnost za vzgojno tudi za šolske otroke, in sicer ta- kjer je začel v letošnjem šolskem sti — uspešno delo na fakulteti, vsak dan še eno uro angleškega Potrdilo da smo s sedanjim izobraževalno delo. Menim, da so ko, da bi bila med seboj pove-letu z delom poseben oddelek Gimnazija sama (tudi v oddelkih jezika. stanjem lahko zadovoljni, je ne- ob tem že dani obrisi profila ta- zana dva oddelka. V vsakem od- Bistveno za »angleško gimnazi- dvomno dobro počutje otrok, ki kega prosvetnega delavca. dveh^oddelki^bi^orej^^mel so Na razvojni poti Kombiniranih ^,g’0Jite^e3o otrok. kjer sta začela z delom dva an- Zahteva pa redno in sistematično uolluvllcs« ustanov Pa se ie ^a) kmalu po- osehni dohodki osebia v teh *—«• ■ »- oddelka, v delo, ki mu edino lahko zagotovi Sf^fihLioffi plSivTlf^vo" SKS&K"« «2Sl zuje učni načrt za ostale razrede, šali vanje precejšnje število otrok. razbremenitev je pomenila imajo po 30 ur delovne obvezno- Tudi ne gre pri tem za vzgojo d da dosedanje dodatna pon-l0č slabše nadarjenim sti s^a^ oziroma so anje bodpcih angl - oddelkih, združeno z vr- otrokom, ki jo je prevzela šola. n° izobraževalnem deiu Poleg te stov, saj velja za te dijake enak , , ,, „„i,„ -rr, ,, ipK ustanovah §a mora vzgojitelj obvladati ne- ,vzgojni smoter kot za vse ostale, sto naporo , ni o »d • in nenosrešliivo Zato je kaj snovi iz svobodnih aktivno- Na poljanski gimnaziji v Ljub- Di;aki jezikoslovno znanje sicer Preizkušnja, temveč pienns jeno no m nepogreslji o Z jo^^ gt, B.t, mora dober fizkuiturmk, ni. ki nai bi veliala za »anale- snrmomato ne smeio na živeti zastavljena akcij k, Ki je imela ze pivotno mis jenj , a _____ zahteva tudi glasbenike. (prvi gimnazijski razred)'s pove- za matematiko in fiziko) sicer čanim številom ur matematike, ne zahteva od dijaka kdo ve kak- . , — ~ . „„ »/triaiVo nu tnH; zani- in gimnazija Ljubljana- Poljane’, snih nadpovprečnih sposobnosti. manie^ ?a^v zlie Le-tf so katerih je fond ur angleškega je- uspeh, zika zastopan močneje kot v ostalih razredih. Namen ustanovitve takšnih eksperimentalnih gimnazij je, da bi, si pridobili učenci višji nivo zrjanja v določenih predmetih. Skratka — tako naj bi dobili strokovnjake za določena »ANGLEŠKI RAZREDI« TUDI ZA NEFILOLOGE Ijani, ki naj bi veljala za »angle- sprejemajo, ne smejo pa živeti . , , . ... ško«, so si sprva drugače zami- (dokler so v gimnaziji) samo od v začetku jasno določene ci j . binlrane Mam ZSTJSU -> p«vetitL prehrani! razredov, v katerih bi bila pre- nudi dijaku le vec uporabnega nove ysaj PREDVSEM SISTEMATIČNOST davanja iz vseh predmetov v an- ™ ™ štor. V enem ali dveh oddelkih Vzgojitelji morajo temeljito osTblo ki0 deli2v^^dd^kih,43d^ spoznati vsakega elana oddelka polnjuje SVOje stroko\mo znanje v kot otroka in učenca ter mu po- raznih dopolnilnih študijskih magati, da postane samostojnejši, objjka)1 s semjnarji in z delom v ^r"3 ^Ta "^iSvir šijali svoje eksperimentalno ob- njega in samo zanj. Zamisel an- • Pogoji, v kakršnih oddelki de- neorilagodliive otroke nujno skro je ireoa posveuu. temveč tudi v družbenih službah’ dob j e. Prvotna zamisel je bila gleških razredov, gledana iz šir- iajo, so različni vsak od njih raj propasti. ’ higiensko zdravstveni vzgoji in širša __ namreč da bi'imeli več ših aspektov, je: novi način pouka pa ima zagotovljen v okviru usta- ' ---*------^olu. po en poseben pro- ne na račun drugih predmetov. Dijak ....... , . „ Na bežigrajski gimnaziji je glesčini. s spričevalom dokončane angleške so vključeni šolarji od . ■ ------ oimiubu s «. - - pričel letos z delom prvi razred Stara resnica pa je da mora gimnazije bo — gledano v per- razreda oziroma višje m nižje vzbuditi mu morajo samozavest akdvjh. Tako so tudi nastajali de-»matematikov«, v katerega se je imeti vsaka stvar nredno se uve- sP,e:!ltivi — bodoči študent, ki bo stopnje. Otroci so iz različnih so- jn zaupanje v lastne sposobnosti. jovnt načrti, načrti za vzgojnode-vpisalo 36 dijakov. Le-ti imajo ,. . . dodnhra'zaživi določeno solidno obvladal vsaj en tuj je- cialnih in družinskih razmer, iz Težišče dela je resnično poglob- . izmenjavali smo misli in iz- kot dUaM aShkp J“elka zfrt- tradicijo, in prav to velja tudi za H^uiSlTal MglSkoUtera- 801 ^ z razllCmmi ucnimi del^prijemov^n fnTzkušenfnf "bUo, praktičnll^znanj in proizvodnega Sprijazniti se je bilo torej treba koh’ ^dd^ek6 kakršJieko"! 'fakul- ^nji^zbero^trocf v°čaiu’ ko žSšf n^oga v teh oddelkih fe S^četo ‘ŠSfkrt dela, ki ga bo zamenjalo,v počit- z dejanskim stanjem m ostati v tete. se .v "t111 zD«r<> otroci v casu> kot pa sam učni napredek. Vzgo- , , nicah prakticiranje na računskih mejah možnega in uresničljivega. . . . . (čeprav sf nadzorstva. v Je pie- jiteijj se povezujejo s šolami, tes- J ' strojih v računskem , centru na Tako sta _ se iz prvotne zamisli___________________^ ^’ no sodelujejo z razredniki, pa tu- Gradivo s posvetovanja v Ljub- univerzi.. VC1Z>1 izoblikovala na poljanski giimna- postopoma) vendarle v obdobje, njihovo učenje m izvrševanje na- g s|ar^ krajevno skupnost- Ijani je zato tembolj dragoceno, to«* S?&SSS!7!$SSTJ5: k- *>».'' ‘»‘bife1;:- V o^n. že' ime — standardno mesto dolo- načrtno usposabljala človi d^bnej? pri^edoval prot Iva°n čeno angleškemu jeziku: dijaki se jutrišnji dan. Stalec: ......i*®®! — Dijaki so se vpisali na matematični oddelek iz resničnega zanimanja za ta.predmet, kar pa — kot vemo — pri učenju veliko pomeni. Prišli so z najrazličnejših šol, dva . celo iz Maribora. Snov, ki jo obravnavamo v tem razredu, je ista kot v ostalih prvih razredih, le da jo obravnavamo bolj podrobno. Temu primerno višje so tudi zahteve. Vendar je zanimivo, da je bilo v tem razredu — kljub strožjim merilom •— ob prvi redovalni konferenci najmanj negativnih ocen iz matematike (samo tri). Po prvih ocenah seveda še ni bilo mogoče ugotoviti dejanskih sposobnosti dijakov. Nekateri so začeli ob prvih »slabih znakih« obupavati, hoteli so se celo izpisati. Te smo zadržali, kajti prava diferenciacija se začenja šeie sedaj. Upoštevati moramo namreč, da se dijaki težko privadijo novega načina dela na gimnaziji. Posebne težave jim povzroča prav prehod iz osnovne šole v gimnazijo. Iz raznih šol so prinesli različno znanje, zato same ocene še ne povedo ničesar.« Prihpdnje leto bodo odmerili v drugem gimnazijskem razredu Več časa fiziki. Dijaki, ki so sedaj v prvem razredu, bodo imeli -v naslednjem letu 2 uri več fizike,- matematike pa 1 uro več kot dijaki ostalih paralelk. Tedaj bodo že tako izurjeni, da bo v istem času mogoče napraviti v tem raz- človeka za M. K. Tudi to je literarna vzgoja: pripravljanje nove številke šolskega glasila skega šolskega leta spoznali o,b- za pravilnost svojega dela. Tako si sami, medtem ko je vzgojno van; v ne^i krajevm skupnosti, se v novem šolskem letu ne bo osebje plačano iz fonda za šol- da -e u-nj uspe[1 nekaterih otrok težko lotiti varstva — sama de- nezadovoljiv, so napotili starše, javnost pa je resnično velika po- naj zaprosijo ustanovo, da bi moč družini, kr zaradi novih sprejela otroke v varstvo. Prime- funkcij te naloge ne more več rilo se je, da smo doživeli naval opravljati. L. J. K OCENI OCEN »KURIRČKA« »Ce hočemo razvijati njegovo Če berem znova svoje ocene, kvaliteto (kvaliteto mladinskega . ne morem verjeti, da so res ža-tiska namreč — T. P.), bomo mo- Ijive in brez srčne kulture. Ce rali posvetiti mnogo več pozor- beremo polemiko v slovenskih re-nosti tudi kritiki tega tiska.« Ta- vijah, srečamo še vse drugačne ko je zapisala Milena Batič, v besede, pa se nihče ne zgraža, svojem kritičnem zapisku »K ode- Mislim pa, da je moja prva dolž-nam mladinske revije Kurirček« nost govoriti resnico. In ali že v prejšnji 20. št. Prosvetnega de- tako preveč ne komuniciramo v lavca. Gotovo se vsi strinjamo s rokavicah? to mislijo in je res ne gre opo- Tisti očitek o nepreciznosti je rekati, čeprav je zahteva po kri- najbrž resničen, v svoje opravi-tiki bcenjevanja mladinskega re- čilo pa naj zapišem, da je prostor vijalnega tiska skoraj nemogoče omejen in da je treba včasih le opravilo, - saj tega ocenjevanja kaj nakazati. Ce sem napisal: »se mladinskega tiska Slovenci sko- mi ne zdi vse prav — namreč to rajda nimamo. Seveda si ne s ciganko, ki je prerokovala na upam domišljati, da sem edini, karte in držala s: partizani«, sem ki sledi mladinski periodiki, hotel opozoriti bralca-učitelja, predvsem Kurirčku, vendar sem nai bo pri tem pozoren in naj se gotovo med redkimi, ki spreti odloči,: če se mu zdi prav tisto ocenjujejo Kurirčka, če ne sam, o Ciganki, ki je prerokovala belč-ki pišem o zadnjih števikah. Jas- ku, da bo padel in dn je res kar no, da me to ne more opravičiti takoj padel, pesnik pa še pove, pred napakami in zmotami in ta- da je na ta način držala s par-ko sem Mileni Batič po eni sira- tizana. ni kar hvaležen, da me je bpo- To, da sem posamezne uvede Pot do otroške izpovedi zorila na napake pri svojih oce- v črtice in zaključke imenoval stvo. V tem je tudi treba iskati naj^ sem sj na erd strani didaktične uvode, ali serri v za- glavni vzrok, zakaj ni bilo mo- morai priznati, da ima avtorica ključkih našel prisiljene vzgojne goče vključiti vanje več otrok, članka prav, se po drugi strani smotre, je žal posledica takega oziroma da nismo odprli več to- je nisem mogel znebiti vtisa, da pisanja črtic. Zmeraj pa še mi- vrstnih oddelkov. V primerjavi z so nekateri od številnih očitkov slim, da mladinska literatura ni Ljubljano-Center, kjer so plače- nerodni, netočni in mogoče celo isto kot didaktika in pedagogika, vali starši za šolsko varstvo sa- krivjčni. In na te naj mi bo do- Ob tem je dejstvo, ki ga je po- Ce te kdo vpraša, koliko imaš in nismo mogli bežati. Neznani Tudi oris je lahko izpoveden, 1110 prehrano, so starši v Celju in voljeno odgovoriti, udarila Milena Batič, namreč, da plače, odgovoriš pač, kot se ti zdi. dečki pa so pritekli k nam in nas bolj je izviren, bolj je izpoveden, okolici plačevali oskrbnino za j^e gre jn ne j,re mj v giav0j študiram na pedagoški akademi-Revežu porečeš 30, 35 tisočakov, začeli tepsti. Mi smo jih pa na- Učence 7. razreda sem peljal gle- kritje operativnih, tunkcionainih kako je mc>gia Milena Batič zapi- ih ravno toliko pomembno kot to, bahaču ali zavistnežu pa 70 ali zaj. Napadalci so bili močnejši in dat rosen travnik. Nisem se zado- in vseh režijskih stroškov; ;e ne- say ta stavek: »Njegove prispev- c'a Poročen, ali če je Cankar 80. Bolj razumen človek bi te so nas zlahka pretepli in pometali voljil samo s prozaičnim opisom, kaj izrednih socialnih primerov kg seveda da prjspevke 0 dišal po slanikih, vprašal, kako gospodariš, koliko na tla. Začeli so nas vezati z ovi- iskali smo čim ustreznejše prispo-, so prevzele občine v svoje bre- Kurirčku) smo iahko zasledili . s tem- da sem se obregnil ob gre za hrano, koliko za obleko in jalkami. Pustili so nas kar na dobe. Učence sem pri tem vzpod- me. skozi vse jarLsko šolsko leto ...«. čustvenost nekaterih pesmi seve- druge nakupe, in bo na koncu bolj tleh. Podrli so nam šotor in po- bujal z vprašanjem: na kaj te Delo y 0lddeikih je načrtno, Oceno Kurirčka sem objavil v da nisem mislil, da bi pesmi ne natančno vedel za tvoje prejemke brali posodo, krompir pa spravili spominja travna bilka, rosna kap- pa se po Cevnih, obdob- svojem življenju prvič šele le- smele imeti čustvenega učmka, kot tisti, ki te je naravnost vpra- v vreče in odnesli. Ijica, celoten travnik? Tale oris nih in ietnih načrtih. Časovno bi- tošnjega 22. aprila, ko sem ocenil Prav nasprotno. Toda ne zdi se šal. Nekaj takega velja tudi za Tonček se jni je zdel med vsemi najtop- vanje šolarjev v zavodih je raz- sedmo številko, prejšnjih številk mi Primerno prevečkrat pisati o otroške spise. Kolikor se sporni- - . nrihtižnl etra-ar iv. in lično. Največ jih preživi v od- pa nisem ocenjeval. Kako ie nek- Padhh kurirčkih, o gomilah, o njam, najbolj zaupnih stvari ni- lm/'° p„t(L ie Zjutraj, ko je sonce vzhajalo, delkih dopoldan in sicer od 6 do do lahko sledil nekaj, česar ni vetrčku, na grobu (čeprav sam sem nikoli zvedel iz spisov narav- , , * sem vstala in šla na travnik. 7 ur popoldan pa od 4 do 5 ur. bilo. pa mi ni jasno. Ali Milena P® sebi nimam nič proti temu), Post, ampak vedno posredno. Ta- -L, ’ . .. xn1nru T Prav ta trenutek je na jaso posi- časovna razporeditev terja pa- Batič ne prebira redno Prosvet- Pač se t° ne sme ponavliati, peško sem začel poleg doživljajskih , .. . . , • intnra 'v sa- ial° sonce- Zamislila sem si, da metno razvrstitev dejavnosti. Vse- nega delavca, pa je mislila, če ™k mnj-a biti izviren tudi v vse- ali prostih spisov čedalje bolj ce- , J’ ; h 7 , se sem v kraljestvu in da so okoli iej namreč upoštevamo, da čaka sem pisal o' sedmi številki, da Kim. Se zmeraj pa mislim, da Piti tudi domišljijske spise, P maihnim debelim deč- mene sami kristali in biseri. Vse šolarja 4 do 5 ur pouka v šoli. sem gotovo tudi o prejšnjih. Za- °troci radi brali tudi. epske zgodbe v nadaljevanjih, orise, udaril sem aa z lesenim me- °koli mene se je lesketalo. Gas za izdelovanje domačih na- to jo je najbrž motilo, da sem Pesmi, ki bodo imele svojo dra- dranjatske prizore in podobno. 6ern' po giavi se je sesedel. Ko je sonce zašlo med oblake, log, učenje šolske snovi, ponav- v tej številki posebej spregovoril matično vsebino, popolnoma jas-LanSko leto sem se v 6. razre- skočili smo v šotor in jim po- je postalo vse temno. Med veliki- Ijanje in utrjevanje ipd., določi- o konceptu revije in o vsebini, no Pa .1 e. da bodo imele tudi čudu odločil za zgodbo v nadaljeva- [)raji vse konzerve. mi, upognjenimi bilkami so bile mo po tem, kako je sestavljen saj je mislila, da sem isto počel stveni učinek, o katerem me po- Pjih z naslovom Taborjenje. Učen- ’ Milan majhne, pokončne travice. Zazde- oddelek. Deld (čas za učenje, ali tudi v prejšnjih ocenah, ki pa jih uci Milena Batič. Tudi poduk o ci po večini še niso taborili, ven- \o se mi je, da so te majhne bilke učna ura v času od 8 do 10 ure, ni bilo. tem, kdaj se bo otrok odločal dar toliko poznajo življenje v na- Spisa ne temeljita na resnično- otroci, velike pa. matere, ki se popoldne pa od 14 do 16. ure) je Tudi ta stavek se mi zdi ne- ?a v°ino ™ mir. .ie bil nepotre-ravi jn druščini, da jim pisanje sti, pa vendar, kako sta plastična sklanjajo nad svoje nebogljene časovno utrjeno z odmori. V tem pošten- »Tako kritik posveča cele 1)611 ~~ vsa1 na rn°i na®!ov' di delalo težav. S skupnimi priza- in izdelana v podrobnostih: fra- otroke. času delajo v oddelkih tisti uče-- odstavke samo oglasu Kurirčka ° uganJcah križankah sem devanji smo izbirali naslove za če, loki, neznani dečki, ovijalke, Zlata ci,1 ki si doma ne morejo poiska- v Prosvetnem delavcu « O tem Sovo!ril v vpaki številki, ker sem Posamezna poglavja: Postavljanje podrt in izropan šotor — ruta na ... • ••• .-i -- - i ■ šotorov, Kuhanje, Nepričakovan .ustih, spalne srajce, majhen, de- **s*!rssi*iA*» o. b„ «,k. ** „*Z5Sšrz3ss$£ii SSrsSfHA« tabornem ognju. Napad na tabor, Kako diha iz prvega spisa boječ- človeško toplem: kraljestvo, bise- čij0 za udenje_ x nisem tratil le prostora če sem revlt f:Dro,i Pri nas n' rešen, tudi Povratek. Medtem kb so prosti nost, zavest lastne nemoči,, spri- ri in kristali, matere, otroci... , . nmtestiral nmti npla«ii V: hi hi,l za ostale revije za odrasle ne. To sPisi tolikokrat plod slučaja in jaznitve s krivico, fatalizem, med- Vedel sem, da Zlata živi v neure- Otroci so razdeljeni po skupi- . industrijske izdelke funkcijo vrši zadovoljivo le Tri- Površnosti, pa sem pri tej zgodbi tem ko iz drugega vre deški po- jenih družinskih rhzmerah, iz tega n ah (nižja, srednja in višja stop- ^ „ z,„di ’ buna. Prav je, da je tovarišica 2ačutil ustvarjalen napor, domi- gum, prostodušna brezobzirnost, spisa pa sem spoznal, kako te nja), čeprav so iz različnih šol in i -- J • Batič spregovorila o tem. Za tek- ^Inost, pa tudi življenjske izkuš- premišljenost in dokajšnja lahkot- razmere deklica intimno doživlja, paralelk. Naloge izdelujejo sami Ko sem omenil, da so ilustra- ste v nadaljevanjih se bom držal n.ie in celo nekak življenjski na- nost pri izvedbi načrta, ambicioz- ; jg-e Več govoril o predno- pzirorna ima vsaka skupina svo- ci/je Jožeta Ciuhe brez večje njenega nasveta, kakšen odnos pa 2°r posameznih učencev. nost. Taka razlaga je seveda ne- still tovrstnega spisja. Besede in v«djo, ki skrbi skupno z vrednosti, je to veljalo le za ilu- naj ima kritik do ilustracij, op- Nai , gotova in celo nemogoča, če ne doživljanje sveta si v njem poda- vzgojiteljem za to, da poteka de- straoijo k Suhodolčanovemu tek- reme, stripa, pa še zmeraj ni po- lotnL3 wpoznaš‘učencev tudi iz drugih vi- jata roke s tem pa otrokov spis ,lo v redu. Otroci pomagajo drug stu (brez večje vrednosti pa še polnoma jasno. Prav bi bilo, če a iz zgoao a e aec ov. ^ rov. Ce pa je ia pogoj izpolnjen, pOStaja literarna umetnina v drugemu, nekaj pa je takih, ki tudi ne pomeni slabo), ne pa za bi se še kdo oglasil, za mene pa tz goščave so pritekli oborože- spjs iepo dopolnjuje poznavanje pravem pomenu besede. potrebujejo stalno vzgojiteljevo ostale njegove ilustracije, za ka- je stvar zaenkrat končana vsaj dečki. Streljali so z loki in fra- otroka in nudi vpogled v njego- ' pomoč. Posameznikom pomaga tere sem pozneje omenil, da so glede na članek Milene Batič. ®owii. Mi smo se zelo prestrašili vo notranjost. ' F. Žagar vzgojitelj ne le s ponovno razla- bile solidne. Tone Partljič Vzgojna vrednost odprtih knjižnic MendB. res nimamo osnovne druge obldike dejavntosti, da so organiziramo v šolski knjižnici sole, a! ne bi imela tudi pionir- potisnile dobro knjigo daleč na- razstave likovnih del, pa če ske knjižnice. S tem smo pri- zaj. Če je to res, je treba dobri razstavljajo posamezni razredi, znali, da imata šola in knjižnica knjigi ustvariti zaledje, zanjo je krožki ali iposameznifci. Urejena mnogo skupnega in ^da knjiga ni treba navdušiti mladino. V si- knjižnica je tudi primeren kraj, le dober prijatelj učenca, ampak stemu knjižnice s prostim pri- kjer lahko v ožjem krogu na-tudi najboljši pomočnik pri stapom vidimo zelo primeren stapajlo s svojimi deli mladi lite-vzgojnem in učnem prizadevanju način, kako približati knjigi rati, učenci naše šole. Take in sole. Kljub temu pa so naše mlademu bralcu v šoli. knjižnice mnogokrat delale v ze- GLEDALIŠKI TEČAJI ZA ŠOLSKO MLADINO lo težkih in celo neprimernih pogojih ter smo jih obravnavali le kot neko stransko in dopbil-niilno dejavnost. Ob tem pa še zdaleč nismo izkoristili vsega dobrega in lepega, kar nam daje tiskana beseda, zapravili pa smo tudi mairsiikak odličen vzgojni vpliv. Knjižnico smo navadno odrinili v prostor, ki pač za kaj drugega ni bil primeren./ Izrabljeno pohištvo in neprivlačna ureditev Učenec bo prelistaval po knjigi, prebral bo odlomek, pregle- pcdobne akcije ne bodo le zbližale učenca s knjigo, ampak bodo tudi prispevale k povezavi in LETOŠNJO SEZONO JE ZAČEL ODDELEK ZA GLE- tekstov: kratkih prizorov in pes-DALIŠKO VZGOJO PRI PIONIRSKEM DOMU V LJUB- mic. Ob tem bomo posvetili več NEJŠI TEČAJI IN SOLE — NEKATERE / MED NJIMI k tehnikl'- se Pravi izgovorjavi, dal ilustracije in užival ob uspeli poživitvi vseh kulturnih dejav-opremi, pogledal bo kazalo, po- nosti na šoli. datke o avtorju in prip|ombe k delu. Knjigo, ki ga bi pritegnila, bo prebral in če mu bo všeč, jo bo tudi vzljubil. Če nam bo to vsaj deloma uspelo, naj nam ne bo žal zavihanih vogalov, ne odtisa prsta, ki se bo pojavil na listu, pa tudi tistih . dodatnih sredstev ne. Sicer pa- bo knjiga učenca -Vzgajala, ob . sta prispevala k videzu, da gre njej ga bo vzgajal učitelj in poza manjše ali^ večje skladišče časi bodo odpadle tudi vse tiste knjig. Za knjižnico je največ- težave, s katerimi se bomo mor-krat odgovarjal učitelj sioven- rta srečali pri prehodu na rjovi skega jezika, za kar smo mu vča- način izposojevanja. sih priznali nekaj stotakov, na Pričakujemo, da bo nova me-mesec, včasih pa tudknič. Knjaž- toda izposojevanja povečala tudi ničar je bil navadno že itak zelo funkcionalnost šolskih knjižnic, obremenjen _ z drugim delom in saj nam je znano, da že tako je delil knjige po opravljenem gktjomni knjižni fond ni bil vse-večurnem pouku v razredu. Zato iej popolnoma izkoriščen. Večji ni čudno, da se je ponekod ome- promet v knjižnici pa bo zahte- v dosedanje poslovanje knjižnice smo uspešno 2e šolske vključevali učence in njihovo šolsko skupnost. Organizacija knjižnice s prostim pristopom pa nr/JOl 1IM SUL.J1, — nJSJS.A1 i/Ki. MJSJD JNJIMi ... . , . . .. IMAJO ZA SEBOJ ZE VRSTO LET USPEŠNEGA DELA dlhanlu- drz!1’ kretnjam m giba-— KJER SE OTROCI SPOZNAVAJO Z RAZNIMI UMET- nJu- Ker to™10 111:1611 opravka z NIŠKIMI PANOGAMI IN SE V NJIH POSKUŠAJO, PA literaturo, bodo dramatika, pa OTROCI, KI ZAHAJAJO V GLEDALIŠČE IN JIH TA delno tudi proza in poezija, pred-UMETNISKA ZVRST ZANIMA, DOSLEJ NISO IMELI PRI- stavljale teoretično temo tretjega LOZNOSTI, DA BI SE POBLIŽE IN SISTEMATIČNO SE- leta. Otroci si bodo iz pripravlje-ZNANILI Z GLEDALIŠČEM IN Z GLEDALIŠKIM DELOM, nega gradiva izbrali čtivo, kratko TO VRZEL V NASI ESTETSKI VZGOJI POSKUSA ZA- pripovedovali povzetke, karakter- POLNITI PIONIRSKI DOM S SVOJIMI TEČAJI. no opredeljevali posamezne juna- jevala njegova strokovna pomoč pri svel)vanju bralcu na »zanimivo, zabavno« ipd. z željo, da je učencu čimprej stisnil knjigo v roke in ga odpravil. Učenci so največkrat izbirali knjige po katalogu, kjer so bili navedeni avtorji, naslovi del in val tudi več knjig in zato upamo, da se bodo šolske knjižnice pojavljale kot vedno pomembnejši kupec na našem knjižnem trgu. Pri današnjem razvfoju znanosti radi ugotavljamo, da ni mogoče vsega ohraniti v glavi. morda še področje p6 klasifika- zato je važno usposobiti našega ciji. Zgodilo se je, da je učenec hotel zamenjati knjigo takoj, ko jo je dobil v roko, mnogokrat pa za 'do ni bilo več časa. Tako je imel pri izbiranju knjig riiini-mialne možnosti: dobil je knjigo. ki ga ni zanimala niti pritegni- laže znašel. učenca, da bo znal samostojno uporabljati knjigo, strokovno in poučno, in poiskati podatke,' ki jih potrebuje. Verjetno bo tudi sistem odprtih knjižnic pomagal, da se bo učenec med knjigami la, zato jo je morda prebral le prerezno ali pa še to ne. Izposojena knjiga pa na ta način ni opravila svoje naloge. Danes želimo, da bi dvignili veljavo dijaških knjižnic, da bi skupno s strokovnimi knjižnicami učiteljskih zborov postale osrednja delovna oblika na šoli. Zato uvajamo tudi v izposojeva-nje 'knjig nove metbde, h. pr. tako imenovane knjižnice s prostim pristopom. Odprta knjižnica naj' bo privlačna. Zato ji bomo dodelili večji in boljši prostor in jo opremili tako, da ga učenec ne bo le obiskoval, temveč bo vanj rad zahajal, se v njem dobro rt v čutil in se tam tudi zadrževal Včasih je za to potrebno že zelo malo: nizke, lahke police s knjigami, mizica, dve, stoli, zavesa, vaza s cvetjem in seveda — vedno prijazna in vzpodbudna beseda. dovaii v obliki razlag in preda- ke' P°fkušalj fuščiti etif™ ^ro vanj, ampak v razgovorih, kar se da poljudno in živahno. Tako se bodo otroci v prvem letu seznanili z gledališčem in dramskega dela, opisovali čustveno in razpoloženjsko vzdušje posameznih pesmi, skušali opredeliti osnovno intonacijo in s tem tudi način interpretacije — vsemi njegovima izraznimi pnpo- skratka va#li se bodo tegai kar mocki - od dramatike, režije, apadia (pod anail!izo igralgke vloge scenografije, kostumografije, in določanje njene into_ scenske glasbe pa do igranja, ig- nacjje ralskih izraznih sredstev in nji- Tema četrtega in zadnjega leta hovih disciplin, kot so: govor in izgovorjava, dihalna tehnika, mi- Pa 16 razv°i zgodovinskega stila, mika, kretnje in gibanje. Morda Tlldl tukai 150 osnovni pnipomo-se zdi pretirano in nepotrebno ček Projekcija diapozitivov, s ka-celo šolsko leto posvetiti temi: terimi bomo poskušali podati ce- »Kaj je gledališče?« in spozna- lovito ™ zaključeno P^bo^po- vanju nečesa, kar je za večino sameznih najznačilnejših stilnih na prvi pogled jasno. Režiser re- obdobij iz zgodovine umetnosti in žira s pomočjo svojega režiser- gledališča. Praktično delo tega skega genija, igralec igra po svo- lela bo usm«-jeno na pripravo jem umetniškem navdihu, sceno- 7'akl'1u vendar pa ob tem . ne risu čimbolj slikovit odrski pro- bc>mo 0pustU prftiČnih ^ .improvizacije, pantomime in igre z lutkami. Naj na koncu omenimo še po- ster, kostumograf nariše čimbolj razkošne in efektne kostume in predstava je tukaj. Šele ko se pobliže seznanimo z gledališko zitivni vpliv, ki ga imajo navede-strpko, nas prevzame izredno ni metodološki prijemi na otroka: komplicirana, zahtevna in odgo- vadijo ga kulti vi rano-sproščenega vorna naloga, ki jo predstavlja (ne razposajenega) nastopa in po-na primer postavitev moderne nasanja, razvijajo mu domišljijo* igre. Za razvoj sodobnega gleda- opazovalni čut in smisel za tališča in njegovega občinstva se buliranje, ostrijp njegova estetska nam zdi nujno, da gojence naših in etična merila, širijo mu obzor-gledaliških tečajev, kot bodoče je, s splošno in srčno kulturo, gledališko občinstvo in morda tu- vadijo ga lepe in pravilne izgo-di kot bodoče gledališke prakti- vorjave, gibkega in lahkotnega ke, v ustrezni in dostopni obliki gibanja, hkrati pa mu vzbujajo seznanimo s komponentami gl e- tudi smisel za odgovornost in KNJIG VEČ NE ZAKLEPAMO V OMARAH! Osnovna zahteva novega sistema je, naj knjige ne bodo več zaklenjene v omarah, ampak naj KNJIŽNICA — RAZSTAVNI S PROSTOR Če hočemo približati knjigo -učencu, mu morami} omogočiti, da bo našel pot do nje. Zato bomo vzgajali mlade bralce, vabili Vse -drugačen odnos ima lahko mlad človek do knjig, če mu omogočen prost dostop do knjižnih polic dališkega ustvarjanja in s pote- disciplino. daje za sodelovanje učencev r.k- Najprej moramo povedati, da kom ume't-n'škega procesa. Ne zave možnosti; sami bodo skrbeli ni naš namen vzgajati poklicne ^ ^ bl dobl1 strahospoštovanje za urejanje knjig, vzdrževanje igralce in »čudežne otroke«, če- Pred najsvetejšim, ampak zato, prostora, dežurstvo, obveščanje prav bo znanje, pridobljeno v te- da bi si na osnovi poznavanja ipd. Tako se bo knjižnica še v čajih dajalo osnovno izhodišče gledališkega, ustroja, in njegovega večji men razvijala, podala bb tudi tistim, ki bi še kasneje od- delovanja lahko ustvaril osebni Draga Ahačič bodo postavljene na odprtih pto- jih bomo v knjižnico, pa tudi na skuPneSa dela ln Prjza- Jožili za igralski poklic. Za raz- kritični pogled, da bo razlikoval licafa. razporejene za učence po r>his>-fcn sksIm* . Hn,mn mrvaii d0vainJ- llko ,od rnetode, ki . jo večinoma pristnost od potvorbe, umetnost licah, razporejene za učence po obisk-im ogled.- Če bomo mogli starostnih stopnjah (n.pi' za cici- v knjižnici organizirati tudi ma- Preureditev šolske knjižnice, prakticirajo v naših občasnih bane, pionirje in mladince) .ter i0 čitalnico, kjer bodo na voljo tto zahtevala mnogo truda pa tu- dramskih krožkih in ki otroka iljeni klasifikaciji. razne zanimive revije in 'čašo- di nekia3 denarja. Morda nam ne nasitno podreja mehaničnemu od šušmarstva. urejene po ustaljeni klasifikaciji, razne zanimive revije in ' čašo- dl ne®31! denarja. Morda nam ne nasitno podreja menamčnemu Teorijo ilustriramo s praktič-Police naj bodo nizke, primerne pisii bodo učenci vanjo radi za. bo uspelo že skraja urediti vse »drilu« ter. tako ovira otrokovo nimi vajami m poskusi, ali bolje ssitJUKJsTursš ss&eszis&is ase odloči ali pa ne. Zato ne borr.|D mikala thdi kakega prIožn«tne- viSjo st°Pin-j0- Miislimo, da ima pedagogike in psihologije, kakor varjati. Pn tem si pomagamo več zlagali knjig v dve vrsti, pa ga bralca revij in časopisov. še pododgem in počez, ne bomo j)a bi učence bolj navezali na - - - _T. ._ — več zavijali vseh knjig v enotni knjižnico bomo v njej prirejali in 16 z vzgojnega sta- metoda. Njeno osnovno izhodišče umetniškimi reprodukcijami. novi način /izposojanja knjig v tudi sodobne gledališke režije, in tudi s projekcijo diapozitivov, z šolski knjižnici toliko prednosti ki ji. lahko rečemo sprostitvena magnetofonskima posnetki in z ovojni papir, nič več ne bomo ge razne druge akcije. V knjdž-skrivali njihovega lobraza. Pred njcj bomo občasno razstavljali lišča tako pomemben, da bi ga je- da s pravilnim pristopom, praktične vaje obsegajo individu-kazalo uvesti v vse šble in ga vzpodbujanjem in usmeranjem alne ln gku)pinske improvizacije, poškodbami jih bomo zavarovali novitete, izbore s posameznih Pantomimo, pripovedovanje dožii s prozornimi. plastičnimi ovitki, podrogij literature, zbrana dela Tudi zastekljene police bomo posameznih pisateljev, zanimivo Če bo že šooloobvezni otrok po- osebnost; ne da bi ji karkoli vsi-stal iskren ljubitelj dobre knji- Ijevala. \ opustili, čeprav take bolje varu- s; bo ogledati različne izdaje ne- j6’ SIT10I labko prepričani, da bo Pouk obsega teoretični In jejo knjifb pred prahom, obenem k^iga dela (npr. Prešernovih Poe- -^akT!, ! k?, 76 praktični del; beseda teoretični jo pa tudi ločijo od bralca. Knjigo bomo dali neposredno učencu v roko. Namesto - klasičnega izposojanja, kjer je knjii£p pravzaprav izbral knjižničar, učenec pa se je zanjo odločil slučajno ( po bolj ali manj zvenečem naslovu ali imenu pisatelja) bomo uvedli sodobnejši način samopostrežbe z vsemi pred zij), razstavili bomo knjižne zdavnai ^apustil šolske klopi. seveda ni povsem ustrezna, ker ovitke ipd. Posrečenio je tudi, če Velimir Batič teoretičnih tčm ne bomo 'posre- »ZVOČNI DIAFILM?« vetih in izmišljenih zgodbic, opisovanje slikarskih mojstrovin na osnovi reprodukcij, skupni poskusi dramatizacije znanih povestic in odrska izvedba le-teh, igranje z lutkami in osnove izraznega plesa. Namen teh vaj je, da se otrok fizično in psihično čimbolj sprosti, da se navadi brez napetosti in zadrege nastopati pred občinstvom, se pravi, da se navadi sproščeno izražati svojo na podeželskih šolah. Roki za iz- laslno o®©bnost. Zato bo prvo pa posojanje so precej kratki, zato ludli drugo leto igral izključno je filme težko vrniti v tako krat- svoj lastni improvizirani tekst, kem času. saj bo edinole tega lahko najbolj Ce bi mogli uresničiti ta pred- naravno in neposredno podajal, log, bi bilo najbolje, da bi pred Ce omenimo med avdiovizual- teme iz NOB itd., bi lahko pope- drugih inštitucij, ki se s tem ________________ _____ r____ nimi sredstvi le diaprojektorje strdi tudi z odlomki iz literature, ukvarjajo, otežkočeno — posebno ko kupec vidi im spozna oziroma diafilme, ki jih ima Sava ki to snov obravnava, blago prej, ko se zanj odloči. fllm že leP° števll° na ^h11-0. nai Morda bi lahko napravili takš-Učenec se’bo tako prosto gibal Povem še nekaj o ne najboljši no »zvočno spremljavo« k marsd-med knjižnimi policami, izbiral strani tovrstnega načina pouka, kateremu diafilmu, iz katerega bi in izbral. lz izkušenj namreč vem, da je lahko nastal nekakšen »zvočni ura, pri kateri učitelj uporablja film«. Ozkoitračnega projektorja _ ,.pni„(„iprr. „ P Sterna nrav dlafllm> lahko tudi zelo slaba, si šole najbrž še ne bodo mogle vajali te oddaje v'času, ko odda- Navedenim praktičnim vajam ^r^ovč^rteifnV zato tudi ueo- UžiteIj razla§0 namreč bere, na- tako kmalu nabaviti, pa tudi iz- ja RTV na UKV oddajniku. Ker se v drugem letu pridružijo še vorov nroU novemu načinu ne yad"° ob ^nem odsevu pro jek- bor filmov v slovenščini še ni ima večina šol magnetofon, bi si posebne vaje za oživljanje am- manTka NajveM sUsS da torsklh žarmckarje razumijavo, dovolj pester. Zaradivisokih cen lahko tako sčasoma ustvarile bo- bienta. Te zlasti razvijajo in ^ toko delo ne ustrezate uro- sa:l se nekaterih priprav prav go- si šola ne 'more ustvariti svoje gato fonoteko, v katero bi lah- vzDodbuisio otrokovo dom šliiio stori kkar1e žhl maraikie Pres tovo ne more naučiti na Pamel zbirke- medtem ko je izposojanje, ko uvrstile tudi zvočne spremlja- tediS d tofTte, 1 sd vnf stori, kar je zal ma.mkje res, Menim d bi bu zelo uspeš. t h fil d univerz in ve k diafUmom 0Pazovalni cut in fabulativni dar. aimbientu — npr. otroški sobi — Križanič: Aritmetika, algebra in analiza II. del ta mivSS f^VinL som, drugi knjigo pravljic, šol- Po približno tromesečnem ča- ljujejo nove matematične pojme sko torbo, svinčenega vojaka itd. goce niti najbolj uspešno prakti- kanju in obljubljanju s strani za- in izraze in le-teh ne obravnava ter Dt>ve ZBOdbo o izbranem ored- , , . ^ čira,ti pri vseh miafilmih. Primer- ložbe'smo dokončno dobili drugi več kot nekaj samostojnega neod- » n-S P ttokfcTnS in dTT^ tudi no 111 uresničljivo bi bilo to pri del Aritmetike, algebre ih analize visnega žalega temneč metU- BrŽiaS ^^ na. os- mar&ikatera^ kniiiga »izgubila« pravljidnih film'ih> risankah ali dr. Franceta Križaniča. Knjiga je obravnava vse to kot sestavni del "°vl 0?1:Sa zamislltl- kako Plsa«> marši Katera Knjiga izsuoiia . zgodbah iz slovenskega jezika kot logično nadaljevanje prvega neke celote, ki se lahko z novimi h0«3* in P01" svet zazm v teh (Peter Klepec, Martin Krpan, Po- dela sestavljena na podlagi nove- pojmi samo širi po obsegu in bo- opisih, kakšne prefinjene podrob- di podcenjevanje knjižničarskega dela. Oglašajo se tudi tisiti, ki du radijskih šolskih ur — odda- t toebi)eSSe!t“fjlh(lahko0u^- metrično urejenih fKilicah in bi težko preboleli, da bi se knjige po novem načinu izposojevanja hitreje Obrabile. Pravijo, da bi rabili za spremljavo k diafilmom. Jasno je, da to ne bi bilo mo- marsikatera knjiga »izgubila«. Pa tudi pridržki materialne narave niso na zadnjem mestu, saj V* Odreditev knjižnice' zahte vest'° trmasti muli ipd.) Takšno ga učnega programa za gimnazi- gati po vsebini. Brez dvoma je tu- nosti lahko doseže otroška d vila tudi dc ličena denarna sred- raflfeteo igro trt lahko pomeli na ie, dokaj prirori iz znanih gledaliških človek, tudi tehniški inteligent, nekaj uspelih oddaj iz zgodovine, tematičnem jeziku in obravnava večjim številom vaj in pomeni ta- del za knjigo precej manj zanima- Teme kot Turški vpadi, Kmečki snov s sodobnega gledanja na po- ko s tega stališča lepo pridobitev nja, kot je bilo to nekoč. Teh- upor Matije Gubca, Kako so ži- uk matematike. Ta lastnost se po- za strokovno kn^žnico gimnazij- Sele v tretjem letniku bomo nične pfriMobitve, šport, film in veli fevdalci in njihovi kmetje, sebno odraža v poglavjih, ki vpe- skega Profesorja matematike. prešli na podajanje literarnih Nekaj misli ob dejavnostih pionirskega doma ! Vsi oddelki pripravljajo novoletne prireditve, ki smo jih napovedali že v prejšnji številki. Kot posebnost med prireditvami bi omenili nastop kranjskih otrok in tovariša Hotka v Festivalni dvorani, dne 29. decembra ob 10.30. Njihovo uro pravljic, ki je zaslovela že na široko izven Kranja, bodo pripravili za naše male gledalce, ki je še ne poznajo. Pol ure pravljic si navadno predstavljamo samo pripovedovanje, tu pa nastopajo medvedki in zajčki, osebe iz naših pravljic, pa tudi otroci sami sodelujejo. Poleg tega bi lahko -za uro pravljic v Ljubljani dejali še to, da je nadvse zaželeno sodelovanje otrok iz različnih krajev, ne le v tekmovanjih, pač pa tudi pri kulturnem razvedrilu. Pa še nekaj o potovalni lutkovni skupini Pionirskega doma, ki smo jo prav tako napovedali že v prejšnji številki: Ko se je razvedelo, da letos ne bo sprevoda dedka Mraza, so mnoga kulturna društva, manjše skupine, da ne rečem celo najbolj podjetni posamezniki začeli pripravljati dedke Mraze Za novo leto. Razumljivo je to, ' saj ga otroci letos prav tako željno pričakujejo, kot so go lani. Ne bi se spuščali v razpravljanje, koliko je dobrega in slabega v taki »decentralizaciji« dedka Mraza. Prav je, da otrok vidi samo enega — to je vsakomur jasno. Je pa še nekaj, kar je potovalni lutkovni skupini Pionirskega doma posebno uspelo. Dedek Mraz. ki je minula leta potoval po ljubljanskih ulicah, je vodil s sabo veliko, sijajno opravljeno in opremljeno spremstvo. Bil je otrokom drag in ljub, vendarle nekoliko vzvišen, mogočen. Kadar nastopajo manjše skupine, si razkošja seveda ne morejo privoščiti. Zato pa je prav, da se spremeni tudi dedek Mraz. V potovalni lutkovni skupini Pionirskega doma nastopa kot dober in domač dedek, ki pozna že rodove in rodove nazaj in zna to, kar znajo otroci — oživljati igračke. Domačnost in oživljajoča domišljija, ki iz žametastega medvedka naredi živega, bosta otroke gotovo pritegnili. Želimo in tudi verjamemo, da jim bo dedek Mraz letos prinesel veliko veselja, domačnosti in sreče. Vsem prosvetnim delavcem, sodelavcem in otrokom želimo srečno Novo leto! Pionirski dom v Ljubljani UPZ »Emil Adamič« na Učiteljski pevski zbo» »Emil Adamič« se je letos v juliju udeležil evropske pokalne tekme za mešane pevske zbore, ki je bila v okviru XVII. belgijskega letnega festivala v letoviškem mestu Knokkeju. Dosegel je tretje mesto. Po tekmovanju v Knokkeju je imel koncert še v Holandiji v mestu Enschedeju, zahodnem Berlinu in v mestih Bonnu, Bad Kreuznachu in Saarbrijckenu. Koncerti so zelo lepo uspeli. ‘Emil Adamič« je ponovno dokazal, da sodi med najboljše, ne samo domače, temveč tudi svetovne mešane pevske zbore. Zbor je imel na turneji tale program: Orlando di Lasso: Madona mia čara; Pierre Certon: Las c’il con-vtent; Claudio Monte Verdi: Cor-gio, mentre vi miro; Jules Bou-luet: In Taberna; A. Navikov: Zakaj sem te spoznala; A. Čajkovski: Zlati oblaček; S., Taheev: Serenada; A. Lajovic: Večerna Pesem; D. Švara: Elija le lij; V. Ukmar: Ciklame; B. Arnič: Prepelice; Svesnikov: Pesem; R. Simoniti: Podoknica; R. Simoniti: Preproste besede; S. Vremsak: Marko skače; St. Mokranjac: II. rukovet; E. Adamič: Pastirske; E. Adamič: Zapuščena; Todor Ska-lovski: Makedonska humoreska. Velik del zaslug za uspelo turnejo ima dirigent zbora Marko Munih. Zbor je pod njegovim Umetniškim vodstvom čutil, da je v varnih rokah, katerih premišljeni zamah je odvrnil marsikatero nevšečnost, ki bi se sicer lahko pripetila tako velikemu *boru (80 članov). Turneja je bila odlično organizirana. Neposredno organizacijo turneje sta vodila Marička in Stane Žbogar. ‘VRT SEVERNEGA MORJA« Belgijsko letovišče Knokke,- v katerem je bilo evropsko pokalno tekmovanje za mešane pevske zbore, ima v času sezone do 200 tisoč prebivalcev, sicer pa samo 19.000. To je mesto palač, razkošnih hotelov, vil ter zelenih in rožnatih vrtov, kamor hodijo na oddih bogataši skoraj iz vseh dežel sveta. Belgijci, mu pravijo »vrt Severnega morja«. Knokke leži ob °bali Severnega morja, blizu bel-Eijsko-holandske meje. Od časa do časa zagledaš v daljavi obrise velikih plovnih objektov. Obala pod nasipom je pokrita z drobno, nežno in živo mivko. Kilometre in kilometre daleč sama siva mivka. To je prostor za kopalce.. Toda v Vodo gre malokdo. Ves dan brkljajo po mivki, si postavljajo platnene pregrade proti neprestanemu vetru, sadijo papirnat? rokice ali pa spuščajo do tri metre Velike zmaje. Za zabavo se kopalci vozijo v brzih. motornih čolnih alt počasnih dvoživkah, ali Pa jahajo konjičke ponije po miv-kasti obali. Drugi del življenja se °dvija na nasipu. Tam so trgovine, dvorane in večnadstropne stavbe v vseh mogočih barvah in ®l°gih, za temi zgradbami pa ležita obalni mesti Knokke in Heist. ".a obeh straneh obalne ceste parkira na tisoče avtomobilov, od skromnih spačkov do razkošnih nn-iuzin. Na sprehajališču je prav •ako živo kakor na mivki. Neka-teri sedijo pri mizicah in pijejo Pivo in druge osvežujoče pijače, dfugi se • vozijo s četverocikli, :retji pa se sprehajajo in opazujejo ves ta živžav. Prijetno je, ker ?i prevroče. Lahko imaš kravato 'a suknjič. Če-bi bil samo v ko-Palni obleki, bi te verjetno zeblo, ^di se mi, da je prav v tem ve-uk far prijetnosti; sonce sije, ni Yroče, prijetno piha, lahko si oble-aen in vendar si na morju v' me-s®cu juliju. V sredini Knokkeja ?b obali je velika dvorana Casino, ^u se vrstijo med vso sezono pri-?ditve, pevci, plesalci, popevkar-itd ^klorlsti, film, drame opere j>A NA EVROPSKEM uKalnem TEKMOVANJU — tretja nagrada: 8k ^ Casinu je bilo tudi evrop-0 Pokalno tekmovanje mešanih "Vskih zborov. Tekmovalo je 26 esanih pevskih zborov: iz Av-1, Bolgarije 5, Danske 1, ‘nske 2, Holandije 4, Italije 2, 3 ^pslavije 2, Poljske 1, Španije bru^ske 1 in iz Zvezne repu-‘«e Nemčije 4. Jugoslavijo sta vstopala UPZ »Emil Adamič« iz jubljane in KUD »Svetozar Mar-v‘č« iz Novega Sada. p , kuino tekmovanje mešanih pjfskih zborov sta organizirala krai .P°kroviteljstivom belgijskega har a belgijsko ministrstvo za zbn0^n° vzgojo in mešani pevski keia ^Uantabile« iz mest Knok-*ap t'in He*sta- Zbori so morali d0j dve obvezni pesmi, ki ju je ju]°cd organizator, to sta bili: Jari ,s Uouguet, In taberna ,in Or-Pesp ^ Uasso, Madona mia čara. 111 ‘In taberna« je skomponi-6ikvrav za to tekmovanje bel- Kl skladatelj Jules Bouquet. Vsgj®0 teb dveh pesmi je moral čo n 2b°r zapeti še, eno doma-PrpriieSem' Vsak zbor je namreč Žeta ■ Un Pesmi iz svoje de-Izb ’ lznaed katerih je žirija eno Eal ti' “'Uniil Adamič« je predla-2ani *ie tri Pesmi: Emil Adamič: Puščena, Teodor Skalovski: Ma- kedonska humoreska in Emil nja in predenja«, športa in kul- zbora odmevala po vsem žival- zahodnim Berlinom je zelo veli- Adamič: Pastirska. turnega življenja, ki ga obdaja skem vrtu in privabila številne ka. Ogledali smo si zlasti nekda- Zbor »Emil Adamič« je že dva čar narave. Zbor je stanoval v več obiskovalce. Sredi koncerta je nji center mesta ob veliki aleji dni pred tekmovanjem prispel v kakor 6 km oddaljenem campingu močan sunek vetra odnesel par- Unter den Linden. Od daleč smo videli veliko, s travo preraslo krtino«. Pod njo je Hitlerjev bunker. Tam, kjer so stale nekoč Knokke in se nastanil v sosed- Twente. Vreme je bilo čemerno, titure s pulta, pa to je bilo kO' njem mestu Heist. Mesto Heist se Razpoloženje pevcev je bilo temu maj opaziti. Dirigent Munih je pravzaprav drži Knokkeja. Zbor primerno. Polovica zbora je spala vodil zbor naprej brez partitur, je imel vsak dan po dve vaji. V v baraki na pogradih v dveh nad- Poslušalci so se navdušili nad palače, so sedaj prostrani, slabo soboto, 4. julija, je bilo v Casini stropjih (starejši člani), druga po- tem. Vsako pesem so nagradili z negovani travniki. Razvalin še izbirno tekmovanje. Od 26 zborov lovica pa v šotorih (mlajši čla- dolgotrajnim ploskanjem in vzkli- niso povsod odstranili. V pred-jih je prišlo v finale samo 10. ni). Zdelo se nam je prehladno za kanjem. Ob koncu koncerta so mestju so nam kazali nekaj hri-Med njimi sta bila oba jugoslo- tako športno življenje. Obdajal hoteli slišati našo himno. Munih hov, visokih do 150 metrov, sedaj vanska zbora. V nedeljo, 5. juli- nas je macesnov gozdiček svetlo- ni bil v zadregi. Stopil je za di- že poraslih s travo. To so ostanki ja, so tekmovali zbori, ki so pri- zelene barve, ki si ga videl v pol- rigentski pult in zbor je pred šte- Berlina. Sem so vozili ruševine šli v finale. Za zmagovalce so bili nem sijaju takrat, ko ni deževalo, vilno mirno stoječo berlinsko Berlinčani določeni trije pokali in 5 denar- Deževalo pa je po malem ves Čas. množico odpel »Hej Slovani«. Za imenujejo te hribe Hudičeve griče«... Čeprav so nih nagrad, in sicer prva nagra- Le vsaki dve uri se je pokazalo Jugoslovana je bil to zopet gan- mlade lipice na aleji Unter den da — evropski pokal za mešane sonce za pet minut, sicer pa je Ijiv dogodek, zlasti za tistegk, ki Linden prijetno in opojno dišale, zbore in 50.000 belgijskih fran- bila v campingu lepa leseno-stek- je preživel drugo svetovno vojno, sem komaj čakal, da se vrnem v kov (750.000 din), druga nagrada lena kantina. Tam se je zbor hra- Direktor živalskega vrta je bil zahodnj, Berlin. Preveč me je vse pokal Graafa Lippensa, župa- nil in imel vaje. tako navdušen, da je po progra- sponjinjalo na čase. okupacije, polne oboroženih uniform, bodeče žice in nereda. NEKAJ NAJLEP8EGA NA SVETU IN SPREJEM PRI H. LUBKEJU V ponedeljek zvečer smo prišli v prijazno mesto Bonn, rojstni kraj velikega Beethovna. Prireditelji so nas drugi dan peljali na ogled gradu Briihl v bližini Bonna. Brez dvoma sta glavno stopnišče in avla v tem dragulju baroka nekaj naj lepšega na svetu. S copatami čez čevlje smo drseli po razkošnih dvoranah, S sten so nas gledali mogočni fevdalci, nekdanji lastniki te lepote. Ob 12. uri je sprejel zbor predsednik ZR Nemčije Heinrich Lubke v svoji rezidenci ob Renu. Sprejem je bil zelo prisrčen. V pozdravnem govoru je Ltibke zatrjeval, da so kulturni stiki zelo važen. element zbliževanja narodov in da pravilomh sledi dobrim kulturnim odnošajem tudi politično zbližanje. Koncert je predsednika zelo navdušil, zlasti mu je ugajala Makedonska humore- Berlin — člani UPZ pred poslopjem smrti — mučilnico, v kateri je Hitlei* ugonabljal uporne Nemce ska. Ker znajo skoraj vsi člani zbora nemški jezik, se je razvil mu povabil ves zbor na malico, živahen pogovor zbora z gosti- na mesta Knokkeja in 30.000 bel- Koncert v Enschedeju ni bil gijskih frankov; tretja nagrada — bogvekaj. Vreme, camping in ma- Prireditelji, člani berlinske pev- telji. Ob slovesu, je Ltibke dejal, pokal Jaquesa Nellensa, direktor- loštevilrii poslušalci -- vse to je ' ja Casine Knokkeja in 20.000 bel- vplivalo na pevce, ske zveze, so v svojih govorih da bi rad obiskal našo domovino, neprestano poudarjali bratstvo če ne drugače, vsaj kot privatnik. gijskih frankov; četrta nagrada Enschede c1 campingom Twen- med narodi sveta in nesmisel Zbor mu je podaril v spomin na 15.000 belgijskih frankov in peta te je bil sicer namenjen za poči- vojne. Govorance in zdravice so ta sprejem gusle. Ko je sprejemal nagrada 10.000 belgijskih frankov, tek in pripravo na veliko turnejo se nadaljevale po večerji v letni darilo, se je pošalil, da naj nekdo Kdor je poslušal izbirno tekmo- v Zahodnem Berlinu in po Zahod- verandi velike restavracije, kjer ostane pri njem, da ga bo naučil vanje, je z lahkoto ugotovil, da ni republiki Nemčiji. Po treh so se naši pevci pomešali z ber- igrati. Za nas je bil ta sprejem slovanski zbori daleč prekašajo dnevih bivanja v Twenteju nas linskimi in prepevali pozno v prijetno doživetje, druge evropske zbore. Zato skoraj je odpeljal vlak skozi zahodno- noč. Ce doživiš take prizore, si Popoldne pa je imel zbor v ni bilo dvoma, da bodo Jugoslova- nemška mesta Osnabriick, Han- težko misliš, da so člani tega na- .Beethovnovi koncertni dvorani ni in Poljaki pobrali zaslužene na- nower in Braunschweig v Demo- roda, obuti v težke, okovane škor- snemanje za radio in televizijo, grade. Poljsko je zastopal meša- kratično republiko Nemčijo. Mejo nje, pred dobrimi dvajsetimi leti Zvečer pa je bil koncert s celotni pevski zbor medicinske akade- smo prestopili pri Magdeburgu, gazili našo zemljo... nim programom v gledališki dvo- mije iz Gdanska Tadeusze Tylew- Pogled skozi okno vagona je nu- , Drugi dan je bik rezerviran za rani bonnske univerze. Dvorana skiego, ki smo ga slišali letos ob dil neprijetno podobo. Železniška ogled mesta in za obisk vzhodne- je bila nabito polna. Koncert je koncu septembra- tudi v Ljubija- postaja je obdana ‘z bodečo žico. ga Berlina. Zbor sta vozila po odlično uspel. Dolgotrajno plo-ni. Žirija je bila verjetno pred Po peronu se sprehajajo številne zahodnem Berlinu dva udobna skanje in cepetanje je prisililo težko odločitvijo. Čeprav je bila oborožene uniformirane osebe, avtobusa z vodičem. Razen pošlo- zbor, da je več pesmi ponovil, njena razsodba pravična, je mo- Take prizore smo videli tudi na pij in spomenikov, ki so ostali'po Poslušalci so imeli pesmi preve-rala pri odločanju upoštevati tudi drugih postajah DR Nemčije, le vojni še nedotaknjeni, ali pa so dene. Zlasti sta jih globoko ganili politične momente. Domnevali so, da so bile postaje še bolj zapu- bili restavrirani, ali pa stojijo kot Arničeva pesem »Prepelice« in da bo prva nagrada dodeljena ščene. Počutiš se kakor ujet. grozeče razvaline, si je zbor ogle- Makedonska humoreska. Zvečer Poljakom ali Jugoslovanom, da pa Zdaj pa zdaj hiti skozi vagon obo- dal še olimpijski stadion, kjer je bila članom zbora prirejena bo žirija upoštevala tudi druge rožen miličnik. Fotografiranje je Hitler na olimpiadi 1936 ni hotel zabava v hotelu »Union«, odlične evropske zbore. strogo prepovedano. Tudi enolič- > Na sklepnem tekmovanju je ne saške pokrajine ne smeš foto-bilb za vse tri slovanske zbore grafirati. če to storiš, tvegaš, da veliko zanimanje. ' Poslušalci so ti odvzamejo fotoaparat. Rane napolnili dvorano do zadnjega ko- druge svetovne vojne v tem delu tička. Poljaki so navdušili poslu- Nemčije še niso zaceljene. Še ved-šalce zlasti s Chopinovo kompozt- no vidiš žalostne sledove raz-cijo »Fa re mi«. Dolgotrajen dejanj. aplavz je oznanjal zanje najbolj- Pri Potsdamu smo se zapeljali še. Naša zbora sta vse tri pesmi v Zahodni Berlin. Zahodni Berlin zapela dovršeno. Kolikor nas je loči od vzhodnega Berlina skoraj bilo tisti čas Jugoslovanov v dvo- 45 km dolg zid. Ta zid je pregra-rani, smo doživljali prijetne ob- da jz cementnih kvadrov, osmoje-čutke domovinske ljubezni. Po- nih praznih hiš z zazidanimi ok-glavitna razlika med slovanskimi ni, v katerih so strelne odprtine, in drugimi pevskimi zbori je ta, jp iz bodeče žice. Na pregrajenih da so drugi peli obe predpisani ulicah opazujejo izza zida skozi pesmi tako, kakor bi peli madri- odprtine stražarji zahodno stran gal. Slovanski zbori pa so jih za- Berlina, Nehote se spomniš na peli tako, kot si jih je zamislil okupirano Ljubljano, obdano z komponist. Pesem In taberna je bunkerji in bodečo žico... namreč pesem veselih pivcev, Madona mia čara pa je krasna zaljubljena podoknica. Dirigent zbora »Emil Adamič« je pravilno dojel vsebino teh dveh pesmi, zato DOŽIVETJE V ŽIVALSKEM VRTU..! Berlinčani zahodnega Berlina ju je zbor tudi v celoti pravilno 80 *'yahni in veseli ljudje. Že na interpretiral. Zvečer, ob 9. uri je P°sta^T s° nam Priredili lep spretni slavnostno razglašen izid tek- je!?\ Na8tanih *° nas 7 dyeh le' movanja. Prvo nagrado je prejel P,lh hotelih na KurfUrstendammu, poljski mešani pevski zbor medi- frlavn‘ Jcesti zahodnega Berlina, cinske akademije iz Gdanska, Y zahc|c aera. Berlmu precej zida-drugo nagrado Musikkreis, Kre- J0- Arhitekti evropskega slovesa feld Iz Zvezne republike Nemčije, £af. tekmujejo, kdo bo postavil tretjo UPZ »Emil Adamič« iz bolj ekstravagantno stavbo: Kon-Ljubljane, četrto KUD »Svetozar greshall filharmonija, akademija Markovič« iz Novega Sada in peto umetnosti velikanske razkošne Coral Polifonica Santa Cecilia trgovske hiše, nove cerkve itd. Alicante iz Španije. Tako si je V soboto 11. julija je bil kon-vpletel zbor »Emil Adamič« v ve- cert na stopnišču magistrata Schdnenberg. Nad stopniščem se vzdiguje 70,5 m visok stolp, v katerem je znamenit zvon miru. Ko nec svojih uspehov še eno pomembno lavoriko. V ponedeljek, 6. julija, si je zbor ogledal belgijsko glavno je zbor odpel nekaj pesmi, se je mes,to Bruselj. Drugega dne nas je oglasil tudi zvon miru. Kdor je ____________ popeljal vlak proti holandskemu pri tem pomislil na čase iz druge D Liibk ,3re{iScdnik ZRN občuduie koniske «lave na suslih ki mestu Enšedeju. Med potjo si je svetovne vojne, se mu je zdel pri- IjUUKe> preciseaniK zkn, o&cuttuje konjske alave na gushii, ki zbor ogledal mesti Rotterdam in zor ganljiv. Po koncertu je bil mu Jlh Je PotJanl z pps “S SHS— bardiran. Na ta strašni cas spo Popoldne je bil koncert v ber- železne kljuke svoje generale, nem gričku med trtami stoji ba-minja potomce pretresljiv sporne- hnskem živalskem vrtu. Brez osumljene udeležbe pri atentatu ročna cerkvica pravi dra°uliček mk z imenom »Razrušeno mesto«, dvoma je to eden najlepših žival- nanj leta 1944. Obešanje so mo- arhitekture. Ker je bila “velika To je bronasta, skrotovičena veli- skih vrtov na svetu. Zlasti je lepo rali filmati, tako da so film še vročina, so se člani zatekli v kanska postava, ki moli svoje po- urejen akvarij s terarijem in in- isti večer predvajali Hitlerju. Ta glavno ladjo cerkvice, v kateri je lomljene kore proti nebu kot več- sektarijem. Živalski vrt ima nad film hrani ameriška vojska. Vse , bil prijeten hlad. Zanimalo me no svarilo; tam, kjer naj bi bilo , 1050 sesalcev, 1970 ptičev, 580 to nam je razlagal vodič in po- je, kako bi se slišal v mej Gallu- srce, pa zija velika prazna odpr- reptilov, 170 dvoživk, 2800 rib in udarjal, da nismo trpeli samo mi sov »Ecce quomodo«. Zato sem H7a V,''j- Yiak, I® . Pripe7:,al 7 55i0 nevretenčarjev. V živalskem pod Hitlerjevo strahovlado, tem- naprosil pevce, naj zapojo. Pevci Enschede ze v temi Enschede je vrtu je prireditveni prostor z aku- več tudi nemški narod. so zapeli, resonanca je bila sijaj- tisto holandsko mestece ob zapad- stičnim paviljonom za nastopa- Obisk vzhodnega Berlina ni na. Peter, ki nam je razkazoval m nemški meji, ki so ga Hitlerje- joče. Na kpncert so vabili Berlin- bil nič posebnega; časa smo imeli den, da znajo take pesmi peti SOaY1" ?.ane. st®vilni Plakatl>.„tako da se le tri ure- Polovico tega časa je tudi pevci »za komunistično zapadle Holandijo. Holandci pravi- jih je nabrala_ precejšnja množi- bilo porabljenega za vstop in iz- veso«. Na vsak način je kultura jo, da je to mestece mestece »tka- ca. Sicer pa je mogočna pesem stop. Razlika med vzhodnim in velika sila. Po lem izletu je zbor sprejel v mestni hiši v Bonnu veliki župan mesta Bonna. Zopet smo bili v renski dolini. Pri Bingenu smo zavili v dolino reke Nahe in se ustavili v znamenitem letovišču Bad Kreuznach. Na postaji nas je pozdravil gromki »Griissgott: Griiss .gott mit hellem Klang«. Mogočno so doneli basi in baritoni domačih pevcev pod oboki postajnega poslopja. Bad Kreuznach je termalno zdravilišče za bolezni grla in sapnika. Opremljeno je z najmodernejšimi zdravstvenimi napravami. Zdraviliške stavbe so v krasnem parku. V paviljonih igrajo godbe, nekje klasična, drugje pa moderna glasba. Bolniki posedajo po klopcah med prijetnim zelenjem. Od časa do časa pijejo zdravilno vodo. Tudi mi smo jo pili. Slana je. Pivo je boljše. Reka Nahe je lena, mla-kužasta, polna alg in drugega vodnega zelenja. V njenih lužah se ogledujejo starinske hišice in zelena drevesa. Poleti je tu zelo soparno. Zdravemu človeku brez piva ne gre. Pivo je odlično. Nemci so izvrstni varilci, piva. Vsak narod ima svojo značilno pijačo. Nemškega piva se napije5 in naješ. VSI ene MISLI; LEPO JE ŽIVETI V MIRU! Tudi v Bad Kreuznachu je bil koncert. Po koncertu pa zabava,- na kateri so se razvili različni pogovori. Vsi smo bili enih misli, da je lepo živeti v miru in razvijati miroljubne ^ stike med narodi. Obisk Bad Kreuznacha se je zaključil z izletom po Renu. Od Bingena- smo se peljali mimo pečine Lorelei do St. Goar-ja. Renska dolina je najlepši del Zvezne republike Nemčije. Velik, udoben rečni parnik »Teodor Heuss« nas je vozil mimo obrežnih mestec, vasic, številnih gradov in razvalin prav do pečine Lorelei. Pravzaprav si razočaran. Lorelei je strm, deloma poraščen hribček, tik ob Renu. Res pričakuješ več, če si bral Heinejevo pesem. V St. Goarju je bil kratek postanek, nato pa smo se vrnili. Po Renu navzgor nas je spremljalo svetlo spomladansko sonce, na povratku pa je že zahajalo. V zahajajočem soncu so bile barve bregov, vode, zelenja in krajev čudovite. Našo fantazijo je podžigal še pravi renski rizling. Zadnji kraj, ki so ga prireditelji uvrstili v našo turnejo po Zvezni republiki Nemčiji, je bil Saarbrucken. Tudi tukaj smo bili prisrčno sprejeti, najprej na, železniški postaji, potem pa v poslopju ministrskega predsednika Saarske deželne vlade. Saar-briicken je industrijsko' mesto, zato je temu primerno prekrito s sajami in prahom. Vendar pa ne manjka prijaznih kotičkov, kakor »Mozartov vogal« ali »Beethovnov šank« in drugi. V teh prijetnih pivnicah si Saarbriickenčani gasijo žejo, izplakujejo sajasta' grla in modrujejo. V Saarbruck-nu je imel zbor več koncertov. Najprej pri ministrskem predsedniku deželne vlade, nato v dvorani univerze, potem v studiu radia SaarbrUeken in končno v nemško-francoskem vrtu. Ta prelepi vrt je park prijateljstva med Nemci in Francozi. Znano je, da je bila Saarska pokrajina predmet prve Hitlerjevi predrznosti, ki je Francoze tako prestrašila, da niso nič ukrenili. V parku je jezero, ki ga obdajajo različni paviljoni. Ob njem je speljana majhna železnica, čezenj pa žičnica. Čudovit je na jezeru tudi vodomet, čigar vodni curki se poigravajo po taktu glasbe. Tudi v Saarbriicknu je bil organiziran ogled mesta in okolice. Zlasti nam je ugajalo kopališče, ki je kakih 15 km oddaljeno od mesta in zgrajeno na vrhu žele-. nega hriba. Tu je pravi rekreacijski center mesta. Ima številne bazene in druge športne naprave. Številna množica kopalcev je pričala, da se Saarbriickenčani radi zatekajo sem iz prašnega mesta. Popoldne, pred odhodom, je bil zbor povabljen na prijetno delavsko veselico. Pod velikanskim šotorom so se zbrali doneči pevci in naš zbor. Domačini so bili večinoma tovarniški delavci in rudarji. Razpoloženje na veselici je bilo odlično. Izmenoma so prepevali domači pevci in naš zbor. Neprestano so nas zalagali s ' stekleni čicami piva. Pili smo kar iz steklenic, kozarcev ni bilo. S to prireditvijo se je turne’a pravzaprav končala. Odpeljali smo se proti Miinchnu in se tam ustavili. Mtinchen je kakor Trst. Vsak tujec misli, da mora nekaj kupiti v tem prijetnem bavarskem mestu. AH pa vsaj poskusiti pivo v svetovno znanih piv-" nicah. Za ta namen si je zbor rezerviral zadnji dan svojega bivanja v tujini. Proti večeru.smo se odpeljali skozi Avstrijo proti domu. Z nami je bila prijetna zavest, da smo opravili pomembno kulturno poslanstvo, ki bo pripomoglo k tesnejšemu zbližanju in cerkev, je presenečeno obstal in prisluhnil. Verjetno je bil začu-medsebojnemu spoštovanju med nami in narodi, ki smo jih obiskali. RC Letošnja organizacija smučarskih tečajev med rednim šolskim delom -•Tačela reformirane šole so našla svoje mesto v zakonu o osnovni šoli, ki med drugimi smotri obvezuje šole tudi v naslednjem: osnovna šola ,mon razvijati pri učencih vedoželj nost in sposobnost opazovanja oblikuje naj jim kolekivno zavest in druge moralne lastnosti značaja, ki oblikujejo mladega človeka v socialistično osebnost. Sola naj vključuje učenca v take oblike dela, ki oblikujejo socialističen odnos do dela, odkrivajo naj učencem lepote narave, gospodarske, kulturne in zgodovinske znamenitosti naše domovine, posreduje naj higienske navade ter omogoča vsestranski telesni1 Novi filmi Sava film je v letu 1964 prizadevno In uspešno dopolnjeval serijo šolskih diafilmov in tako ustvaril vrsto dragocenih učnih pripomočkov. V nadaljevanjih bomo objavili celoten seznam. KNJIŽEVNOST 01/122 Matej Bor 123 Dragotin Kette - Josip Murn 124 Slovenske pesnice in pisale Ijice 125 Ilirizem in Stanko Vraz 127 Slovenska protestantska književnost 131 Slov. književnost protirefor-matije in baroka 129 Simon Gregorčič 132 Josip Jurčič Navedeni diafilmi so izdelani v precizni in učinkoviti črno-beli tehniki in so redno nadaljevanje serije diafilmov iz slovnske književnosti. ZEMLJEPIS 04/ 308 a, b Države Srednje Evrope. 1. in 2. del 318 a, b Severna Evropa, 1. in 2. del 314 a, b Združene države Amerike, 1. in 2. del 324 a, b Kitajska, 1. in 2. del 320 Male države Zahodne Evrope 322 Indijska republika 326 Iran 327 Kanada 329 Avstrija 511 Slovenija Vsi navedeni diafilmi, razen št. 324, so izdelani v zelo dobri barvni tehniki. Prirejeni so za osemletke, slikovni material pa je primeren tudi za višjo stopnjo. CENE so enotne: barvni diafilmi so po 1500 din, črno-beli pa po 900 din, vključno s tekstom. NAROČILNICE pošiljajte na naslov: SAVA FILM, Groši jeva 4, Ljubljana. Dovolj je, če navedete le karakteristično številko dlafilma (na primer 04/511). SAVA FILM razvoj in krepitev duševnih in telesnih sil. Za mnoge oblike dela, ki omogočajo realizacijo tako široko zastavljenih vzgojnih smotrov, so potrebni določeni materialni pogoji. Vemo pa, da le-teh nimamo vselej in povsod v zadostni meri. Zato je potrebno, da se borimo za ustvarjanje vsaj minimalnih pogojev za začetek in realizacijo nekaterih šodobnih oblik šolskega dela. Učni načrt za telesno vzgojo predvideva v vseh razredih tj od PRVEGA do OSMEGA razreda pouk smučanja. Vemo pa, da je tak učni načrt nemogoče realizirati. Nimamo namreč ustreznih pogojev in ne ugodnih snežnih razmer, da bi v zimskem času ure telesne vzgoje posvetili smučanju. Prav pa je, da v času osemletnega šolanja vsak učenec udeleži vsaj enega smučarskega tečaja, na katerem bi si poleg vzgojnih vrednot, ki jih omogoča skupno življenje mladine, pridobil tudi trajne navade za udej- stvovanje v tem prijetnem ' in zravem športu. Pod vodstvom strokovnjaka-pedagoga naj bi učenci na smučarskem tečaju pridobili ustrezno znanje v krmarjenju po zasneženih planotah gorskega sveta, Smučanje pomeni za učence nujno potrebno zdravstveno utrjevanje, higiensko nego, duševno in telesno sprostitev itd. Na svežem in čistem zraku, katerega primanjkuje posebno mestni mladini, pa si bodo nabrali novih telesnih sil za naporno šolsko delo. Na enotedenskih smučarskih tečajih, ki smo jih organizirali v šolskem letu 1963/64 za učence osnovnih šol občine Ljubljana-Center, so podagogi ugotovili poleg dobrih rezultatov v smučanju tudi zelo dobre učnovzgojne rezultate. Smučarskega tečaja so se udeležili učenci 6. razredov. Tako je cel razred s svojim razrednikom in smučarskimi vaditelji odšel v Gorje pri Bledu, kjer so preživeli 7 nepozabnih dni. delom, so politični m < ’ > : '' Tako je bilo lansko zimo v Gorjah pri Bledu.., Razpis Osnovna šola Vrhovci razpisuje 2 delovni mesti za vzgojiteljici v otroško-varstvenem oddelku osnovne šole Vrhovci. Pogoj: ustrezna srednješolska izobrazba. Po vnaprej izdelanem programu dela so se učenci učili osnov smučarskih prvin, a določene ure so bile posvečene dopolnilnemu pouku. Učenci so bili razdeljeni v skupine (krožke) in so pod ☆ \ A »RŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE^ SPREJEM A naročila za knjižno zbirko »KULTURA IN ZGODOVINA« V zbirki so za leto 1965 vključena naslednja dela. • NIKOLAUS PEVSNER: EVROPSKA ARHITEKTURA Pevsnerjev pregled evropskega stavbarstva sodi med najtehtnejša znanstvena dela, saj je edina sodobna, do najnovejše dobe segajoča zgodovina arhitekture, ki j uporabljajo samo strokovnjaki, arhitekti in zgodovinarji umetnosti, ampak se iz nje s pridom uče tudi laiki. • VVRIGHT MILLS: ELITA OBLASTI Avtor zavrača v knjigi tezo o demokratični vsebini družbenih in političnih odnosov v ZDA v 20. stoletju. Postavlja trditev, ki jo z vso vestnostjo skusa dokazati, da sodobni ameriški družbi ne vladajo množice, marveč družbeni vrhovi kapitalističnih korporacij, centraliziranega državnega aparata in vojne. • PHILIPPE VAN TIEGHEM: KRATKA ZGODOVINA VELIKIH LITERARNIH TOKOV V FRANCIJI Eno temeljnih del sodobne francoske literarne zgodovine. Knjiga obsega razdobje od leta 1550 do leta 1930. Avtorji, na katere se sklicuje Van Tieghem, so imena, ki so tudi našemu bralcu bolj ali manj znana in so kot taka sposobna pritegniti njegov interes. O FERDO GESTRIN — VASILIJ MELIK: SLOVENSKA ZGODOVINA 19. STOLETJA (do 1918) Knjiga dveh slovenskih znanstvenikov ne bo služila samo zgodovinarjem, temveč vsem, ki se želijo seznaniti z glavnimi značilnostmi naše novejše preteklosti. Vse štiri knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju in vezane v celo platno in polusnje. Cena za naročnike bo: platno 10.200 din (12 mesečnih obrokov po 850 din), polusnje 12.000 din (12 mesečnih obrokov po 1000 din). V prodaji bodo knjige znatno dražje. Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se naroče na zbirko. Naročite se lahko v vseh knjigarnah in s priloženo naročilnico pri: DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 — Oddelek knjižnih zbirk. vodstvom razrednika ponavljali učno snov iz vseh predmetov. Naj navedem nekaj primerov mnenj in ocen pedagogov, ki sem jih posnel iz pomočil. Osnovna šola Prežihov Voranc navaja v svojem poročilu: "Učenci so jemali /pouk zelo resno in jim je bila ta oblika pouka silno všeč. Pri učenju, ki je sledilo prijetnemu smučanju, so bili sproščeni in so večkrat bolje odgovarjali kot sicer v razredu«. Sola Toneta Čufarja pa v svojem poročilu med drugim pravi: "Poleg vseh vrednot, ki jih nudi smučanje, je omembe vreden tudi vzgojni efekt tečaja. Razredno skupnost smo v celoti preselili v popolnoma drugačno okolje in jo postavili pred povsem druge naloge. Pri tem so' se učenci sprostili, mi pa i smo imeli priliko spoznati celo vrsto pozitivnih in negativnih lastnosti otrok, ki ostanejo sicer v razredu skrite. Posebno pozornost so vzbudili okolju sploh niso bili problema-problematični otroci, ki v novem tični. Lepo so se vživeli in vključili v delo svojih skupin ter so bili celo za primer drugim.« Predlog zavoda za prosvetno pedagoško službo Ljubljana I, da se za vse učence 6. razredov organizirajo smučarski tečaji med rednim šolskim podprli vsi družbeno činitelji in šolske oblasti občin Ljubljana - Šiška, Bežigrad in Center. Tako so učenci osn. šol občine Šiška 14. 12. 1964 odšli na Srednji vrh nad Gozd Martuljkom, kjer bodo ostali 7 dni. Vsakih 7 dni se bodo nato vrstile vse šole, do 13. 3. 1965. Učenci občine Center odidejo 12. 12. 1964 v Gorje pri Bledu. Tečaji bodo trajali do 13. 3. 1965. Bežigrajski učenci pa bodo imeli svoje smučarske tečaje na Travni gori nad Sodražico. Največji problem pri organizaciji smučarskih tečajev vsekakor predstavlja nabava smučarske opreme, ki je zelo draga (nekaj več kot 30 tisočakov). Ta izdatek je za povprečno družino ' previsok in je malo staršev, ki bi ga zmogli naenkrat. Da bi pomagali in omogočili vsem učencem, tudi socialno šibkim, udeležbo na smučarskem tečaju, so skladi za šolstvo Občinskih skupščin določili sredstva za nabavo opreme. Tako bodo. učenci. ob.čjne Šiška imeli na razpolago 50 parov smuči, 30 parov smučarskih čevljev in 30 trenerk. Učenci občine Ljublja-na-Center imajo na razpolago 50 parov smuči, 50 parov smučarskih čevljev in 80 trenerk. Učenci bežigrajskih šol pa bodo imeli 50 parov smuči. Smučarska oprema bo v domu in na razpolago tistim otrokom, ki opreme ne premorejo. Skladi za šolstvo tudi prispevajo del stroškov prehrane za socialno šibke otroke. Na ta način je omogočena udeležba vsem otrokom, ne glede na njihov socialni položaj. Ce je smučarska oprema še za učence tako draga, pa je še toliko dražja za učitelje telesne vzgoje, ki vodijo smučarske tečaje. ■ (Kvalitetnejša smučarska oprema stane tudi 90.000 din). Sklep sklada za šolstvo občine Ljubljana - Šiška, da iz svojih sredstev kupi kvalitetne smuči in čevlje za učitelje telesne vzgoje, je hvale in posnemanja vreden. Smuči in čevlji so kot vsi drugi rekviziti last šole, a uporablja jih učitelj toliko časa, kolikor ostane na šoli in organizira smučarski tečaj. Na ta način smo rešili zelo pereč problem, ki tare vse učitelje telesne vzgoje. Menim, da bi bilo potrebno na tak način reševati in opremiti vse učitelje telesne vzgoje v SRS. Jože Beslič pjU Mladinska ŠH knjiga ZALOŽNIŠKO GRAFIČNO PODJETJE POTREBUJE za svoje sodelovanje s šolami: - VEČ HONORARNIH ZASTOPNIKOV ZA RAZNE OKRAJE PO SLOVENIJI Interesenti naj pošljejo svoje prijave na Založniško grafično podjetje MLADINSKA KNJIGA, prodajni oddelek, Ljubljana, Titova 3 ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Založba lHJ Mladinska knjiga • • ,■ H - ' ' •, & je pripravila za mladino • FRITZ STEUBENOVE: INDUANARICE Izšle bodo v 8 knjigah — letos so že izšle 3 knjige: 1. HITRA NOGA IN BELA PUSClCA 2. LETEČA PUSClCA 3. RDEČI VIHAR Avtor opisuje življenje in delo indijanskega poglavarja Tekumzeja, slavnega borca za svobodo in neodvisnost indijanskih plemen. Pomembno vrednost jim dajejo opisi življenja in običajev tega velikega ljudstva ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA IZREDNA UGODNOST ZA ŠOLSKO MLADINO! KOMPASOVI zimski izleti po izredno znižanih cenah! Pester program KOMPASOVIH izletov za šolsko mladino. 18 različnih in zanimivih programov izletov. Cene izletov od 200 dinarjev navzgor. Vsi izleti z ogrevanimi turističnimi avtpbusi. . . Posebna KOMPASOVA nagrada za šolo, ki bo prijavila največ je število učencev na zimskih izletih! Programe šolskih izletov zahtevajte pri KOMPASU, ki sprejema tudi prijave in daje dodatna pojasnila! Ščetkajte svoje zobe in dlesni pravilno in to že po zajtrku, po vsakem obroku in zadnjič pred spanjem. Pri tem uporabljajte »GIBBS zobno kremo FLUOR!« !!i!l!ll»llililllUIIIII!!lllilll!!lll!l!lll!Pil;lillllllll!lllllilllll!lllllllllllllllllllllllllillil!!llllliillll!llllll!lllll!lllllllllllll!lllll!!lll!l!llllllll!lll!ll!llll!!lilll!lll^^ ALKO m i^stop' NAROCILNICA Obvezno se naročam na knjižno zbirko »KULTURA IN ZGODOVINA« — v polusnju 12.000 din (12 obrokov po 1000 din) — celo platno 10.200 din (12 obrokov po 850 din) Prednaročninsko ceno bom poravnal: — takoj — v mesečnih obrokih (Ustrezno podčrtati) Datum: ..........—...... Naročilnico pošljite v ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 — Oddelek za knjižne zbirke. f ¥ I $ r 6 6 n 0 / DESTILACIJA IN TOVARNA LIKERJEV ■V/ LJUBLJANA t : j ° c ec ^ £ s s ^ s B a g a ČESTITA K NOVEMU LETU 1965 VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN SE PRIPOROČA ZA NADALJNJI ODJEM nnniiimmi