Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 113.	V Ljubljani v soboto, J8. mala	1912. LelD XL.
po pošti: == ^ШШ	HIP	вШ ЧЖ	ШШШћ	Шк wm MM	^НЊ — Inseratl:—i
^Н^^^Ш	flf	^H	H ^^^HMg	^ННН Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za leta ..........fttl	Ш^^^Н ^И И0	^Н ^^РЧН	НВИ U	• • • • po 15 т
za četrt leta „ . „ 6-50	Шш	ШМ ■ H ШШ	^	~	^^Г^® ia dvakrat......
za en meseo „ . „ 2-20	ИИ	ВД ■■ CSM	П,______Нн	za trikrat......
za Homčljo V^k	НИ	^Ш/	ННШ	Внв	■■	sa	primeren popnst.
za ostalo Inozemstvo ^H^^	ШШ	VH ВВШ	ШКшШШ/Ш	^Н^НВН ^^КШШШ	НЦ
V Ljibljanl м đom: Ж	I .	I I M	ШГ^	ШШ Г	H	SSESJSS
Za celo leto	Ж	^Н	ШШ	30
11|Ј Ш	Ш л	■ ■ R л	Ш. Л
ШШШ ^П^В	W	W	HM	A H Иим	шв
* upravi prejeman neseSno K1-70	M ^^вШИР praznike, ob 5. url popoldne.
ifcsr Drednlitvo je v Kopitarjevi nllol itev. в/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Orednlikega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
UpravnlStvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6. теи Avstr. poStne bran. račnn st. 24.797. Ogrske poStne hran. račun št. 28.511. — Upravnlškega teleiona St 188.
Današnja številka obsega 18 strani.
Za izseljence.
(Govor poslanca Jakliča.)
V	razpravi o predlogu poslanca Ba-worowskega glede nastavljen j a poročevalcev za izseljeniška vprašanja je govoril v imenu hrvatsko slovenskega kluba poslanec Jaklič:
V	avstrijski zbornici se je gotovo že dvajsetkrat zahtevalo, naj vlada predloži postave za izseljence, in v pre-stolnem govoru je bila postava že večkrat obljubljena. Namesto, da bi nam bil odsek poslal zakonski načrt dotične postave, nam predlaga samo ustanovitev nekaterih služb, takoimenovanih strokovnih poročevalcev o stvareh, ki se tičejo izseljevanja. S tem je vse delo odseka in zbornice v tej zadevi končano.
Mi zahtevamo postavo za izseljencel
Poročilo odseka zelo natančno opisuje, kako je še zanemarjena pri nas skrb za izseljence in kako nujno je, da se sklene potrebni zakon. Tudi gospod poročevalec nam je živo slikal, kako zelo so naši izseljenci potrebni varstva svoje države, pa vendar ne dobimo postave, samo nekaj novih uradnikov dobimo, in na ta način bo seveda za bodoče izseljence dovolj preskrbljeno. S takimi sredstvi, tako majhnimi in nedostatnimi, se naših izseljencev ne more varovati in podpirati.
fealibog, da ostane tudi v bodoče pri starem.
Zastopniki Slovencev in Hrvatov smo v tej stvari zelo prizadeti. Ravno iz teh dežel, katere tu zastopamo, je primeroma največ ljudi zunaj države na tujem. Na mesto postave, na podlagi katere bi bilo mogoče izseljevanje zavrniti v pravi tir in dati našim izseljencem varstva in podpore v tujini, dobimo nekaj novih uradnikov. Ti gospodje bodo seveda iskali in zbirali razne številke, čitali časnike in zbirali izrezke iz teh časnikov in v najugodnejšem slučaju, ako bo lepo vreme, se bodo vozili po železnicah v kupeju I. ali II. razreda in študirali na ta način gospodarske razmere dotične dežele. Vse lepo in natančno, toda milijoni avstrijskih izseljencev v Ameriki, Nemčiji, Rusiji in drugod ne bodo imeli od tega
LISTEK.
PoZloalka.
Vasil čajčenko.
Rodbina Semen Kolomyjčeva jc šc spala, ko se je naenkrat razlegel klic:
»Vstanite, vstanite! Pri nas gori! Ogenj!«
Нгуско, Semenov najmlajši sin, ki je prvi zaslišal klic je hitro vstal s svojega ležišča.
»Lucija vstani! Slišiš?« je začel klicati svoji ženi.
Na svoje največje začudenje pa jc opazil, da njegove žene ni več tam, kamor se je zvečer vlegla.
Нгуско pa ni imel časa v svojem razkritju dalje razmišljati. Zbudil jc svojega brata in očeta, peljal ju iz izbe in klical:
»Vstanite, vstanite! Gori!«
Bil je praznik, radi česar jc Semc-nova rodbina še spala, dasiravno se je že danilo.
Ko je hitel Нгуско iz hiše, je bilo prvo kar jc zagledal v jesenskem jutranjem mraku, njegova žena, ki je že stala pri vratih.
»Gori!« je vpila in kazala z roko.
nobenih koristi, tudi v bodoče bodo iz-koriščevani in prepuščeni samemu sebi, kakor so sedaj. V zadnjem desetletju se je iz Avstrije izselilo 2,145.000 ljudi ln od teh je bilo 340.000 Slovencev in Hrvatov. Med vsemi evropskimi državami ima Avstro-ogrska največ izseljencev, skrbi pa najslabše za svoje ljudi. Vse druge evropske države skrbe bolje za svoje izseljence in so izseljevanje zakonito uredile, imajo urade, kjer dobe izseljenci vsa potrebna navodila, pri nas dobi izseljenec pač potni list, a država se dalje za izseljenca ne briga in prav nič ne skrbi za njegovo varnost.
Povsod odirani in goljufani!
In tako brez varstva gredo naši izseljenci na tuje, izkoriščani od raznih prevoznih družb, odirani od številnih agentov in osleparjeni od vseh mogočih ljudi, s katerimi pridejo izseljenci v kak stik. Znano je vendar mnogo slučajev, kjer izseljence prav sistematično oropajo. Znano je, da so v Genovi zahtevali od izseljenca 40 lir za hrano in prenočišče enega dne. Z vsemi mogočimi zvijačami izvabijo izseljencem denar. Seveda za take malenkostne stvari se naša država ine briga in tudi se ne briga, kako je preskrbljeno za varnost potnikov na prekomorskih pamikih! Čez 20,000.000 kron plačajo avstrijski izseljenci vsako leto prevoznih stroškov na parnikih, večinoma tujih. To je velikanska vsota, katero utrpe večinoma revnejši izseljenci, ki potujejo v III. razredu ali pa pod krovom. Kako je skrbljeno za varnost teh potnikov, se je pokazalo zlasti ob velikanski nesreči, ko se je potopil parnik »Titanic«. Na najnovejšem in najmodernejšem parniku ni bilo dovolj rešilnih priprav. Kako je šele na drugih, starejših parnikih! Bo pač povsod tako, kakor je bilo na »Titanicu«. Za bogatina, za milijonarja, ki potuje v prvem razredu, so pač preskrbljeni rešilni čolni, te rešijo, a revni potniki, ki bivajo pod krovom, ti naj poginejo, za te se ne briga nihče. Vprašam, ali se je nova vlada že kedaj pobrigala, kako je preskrbljeno za varnost izseljencev na parnikih, ki jih uporabljajo avstrijski izseljenci? O tem nismo še nikdar ničesar čuli!
Vlada in društva za izseljence!
Skrb za blagor izseljencev prepušča naša vlada velikodušno zasebnikom in društvom. V društvih dobe iz-
Нгуско se je ozrl in videl, da šviga iz strehe hleva poleg hiše plamen. Obenem je zagledal moža, ki je tekel od posestva proti vasi. Posestvo je stalo osamljeno ob robu vasi, od katere ga je ločila široka ravnina. Čez ta prostor je hitel človek, ki se je zdel IIrycku znan. Že jc hotel steči za njim. Ko pa jc zagledal nov plamen, jc skočil k vodnjaku in zaklical:
»Pomagajte, gori!«
Med tem so prihiteli iz hiše Semen s svojo ženo, njegov starejši sin Ivan z ženo ter dva ali trije otroci. Zcne in otroci so začeli jokati in klicati: »Pomagajte!« Sosedje so ta klic slišali in kmalu je bilo Semenovo dvorišče polno ljudi, ki so tekali sem in tje, vpili, zajemali vodo iz vodnjaka, jo prinašali v škafih, razmetali streho in jo polili z vodo. V tej zmešnjavi je vzbudila Hry-ckovo pozornost njegova žena. Lucija ni pomagala niti pri gašenju niti pri prinašanju vode; slonela je z na prsih prekrižanima rokama ob steni. Нгуско, ki je hitel od vodnjaka s škafom polnim vode, je stopil k nji. Bila je smrt-nobleda, oči pa je imela kot blazna.
»Kaj stojiš tu?« je zavpil Кгуско, »pojdi pomagat!«
Nato je tekel dalje, ona pa sc niti ganila ni, temveč je stala kot brez življenja, večkrat se je pa stresla popoino-
seljenci potrebna pojasnila o razmerah v tujih deželah in društva opozarjajo tudi na nevarnosti, ki čakajo izseljence. Zalibog, da vlada teh društev ne podpira tako, kakor bi bilo treba, in zato ne morejo toliko storiti, kakor bi sicer storila. Razume se, da morejo le društva, ki so osnovana na verski, oziroma narodni podlagi, namenjena dotičnim narodom, kaj vspešnega narediti. Kakor drugi narodi, imamo tudi Slovenci tako društvo in sicer slovensko društvo sv. Rafaela. Kakor sem rekel, vlada teh društev ne podpira, pač pa podpira pod židovskim vodstvom stoječo Avstrijsko družbo za izseljence v New Yorku.«
Toda ravno ta družba silno slabo skrbi za izseljence in ameriški komisar za priseljence jo je moral že večkrat kaznovati. Naša vlada sama je 1. 1910. priznala, da organizacija tc družbe ni prava, da so razmere v hiši te družbe v New Yorku skrajno žalostne in ne-dostatne. Takrat je vlada tudi rekla, da društvo več ne ho podpirala. Toda lansko leto se je tej družbi, ki tako slabo vrši svojo nalogo, zopet izplačalo, če se ne motim, 30.000 K podpore. Druga društva niso dobila ničesar! Skrajni čas je, da nam vlada predloži načrt postave za izseljence, da se uredi varstvo naših izseljencev; dokler pa postave nimamo, naj vlada podpira društva, ki skrbe za varstvo izseljencev in jih tudi nadzira.
Pomnožitev konzulatov!
Od uradnikov, kateri bodo nastavljeni na podlagi današnjega predloga, mi ne pričakujemo kdove kakih uspehov, tako glede na varstvo izseljoucev, kakor tudi glede navodil itd. Že poročilo odseka pravilno omenja, da so okraji posameznih konzulatov preobširni, in da so zaradi tega razna informativna poročila konzulatov nezadostna in pomanjkljiva. Po tej predlogi se ustanovi deset mest poročevalcev-stro-kovnjakov in sicer v Berlinu za Severno Nemčijo, Dansko in Švedsko, v Stuttgartu za Južno Nemčijo in Švico, v Winipegu za vso Kanado itd. — Gospodje, ako so že okraji posameznih konzulatov preobširni, kaj pa naj šele porečemo o okrajih, ki bodo odkazani posameznim poročevalcem. Berolinski poročevalec bo imel v evidenci vso So-verno Nemčijo, Dansko in Švedijo itd., vinipeški vso Kanado. Vprašam vas, kaj bo mogel tak poročevalec vspešnega in koristnega storiti za izseljence.
ma bleda in zbegana. Gledala je tja, kjer jc gorelo, pa najbrže ni videla ničesar; neprestano se je krčevito stresala, videla in slišala pa ni, kaj se krog nje godi.
Semenovi ljudje in pa sosedje so med tem razmetali gorečo streho, da ne bi ogenj zašel na glavno poslopje. Nekateri so še previdno polivali slamo in tramovje iz katerega se jc kadilo, da bi ne zaostala kaka iskra. Ostali pa so stali v gruči ter ugibali, kako jc vendar nastal ogenj.
»Gotovo je kdo zažgal!« se jc nekdo oglasil.
»In veš ti to gotovo?« ga je vprašal drugi.
»Iz vsega se da sklepati, da! Vsi so vendar spali v hiši in dekle, ki bi spala v hlevu, nimajo. Tudi hlapca, ki bi mogoče s smodko zanetil ogenj, nimajo. Torej je vendar jasno, da jc kak tujec požigalec.«
»In jaz sem požigalca videl!« jc dejal Нгуско. »Prihitel sem ravno iz hiše, ko je šele bežal od poslopja proti vasi. Hotel sem teči za njim, toda moral sem tu pri ognju pomagati. Toda zdi se mi pa znan!«
»Komu pa je bil podoben?« je vnra-šal Нгуска uradnik, ki je stanoval nedaleč in je prihitel k pogorišču.
Nam se zdi, da bi bilo veliko bolj pametno in koristno, pomnožiti konzulate in pri konzulatih, ki imajo ves dru-gačen vpliv in sredstva na razpolaganje, nastaviti uradnike, ki bi se bavili samo z izseljenci. Naravnost povem^ da imam utis, cla predlog ni bil stavljen iz prepričanja, da bi se koristilo stvari, ampak samo na ljubo nekaterim osebam, ki bi rade zasedle dotična mesta. Mi bomo glasovali sicer za predloge, zahtevamo pa od vlade, da v naj-krajšem času predloži zbornici načrt postave v varstvo izseljencev. (Živahna pohvala.)
Znamenja Časa.
Socialnobiološki zakoni, ki ravnajo razmerje med priraščanjem in umrljivostjo prebivalstva, niso znani; kar se o tem piše, so več ali manj verjetne domneve. Po dolgih opazovanjih dognana dejstva govore časih za to, časih za one podmeno, velikokrat pa tudi navidez najskrbnejša statistika ni zanesljiva Eno pa se zdi gotovo: tisto prebivav-stvo, ki že skozi več generacij živi v velikih mestih, torej avtohtonski veli-komeščanski živelj hira in propada.
Zdaj se na Dunaju pečajo z rezultati statistike prirastka na otrokih in umrljivosti dojenčkov. Prišli so do sledečega nepričakovanega dejstva: da v proletarskih okrajih kljub neugodnejšim socialnim razmeram po-mrje m e n j otrok nego v g o s p o * s k i h , v katerih je, kakor že vemo, pri< rastek na otrokih leto za letom manjši Premožnejši sloji torej ne rode same menj otrok kakor siromašnejši, ampak tudi slabše. Zdi se to navidca čudno, a številke govore jasno, da je temu res tako.
Navadno se dejstvo, da se socialno in kulturno »višji« sloji relativno tako malo in vedno menj množe, razlaga it takozvanega sistema, dveh otrok, to pa iz moderne nenravnosti. Razlaga je či. sto prava, dasi jo moderni sociologi in ekonomi radi zasmehujejo. Samo izpopolniti jo jc treba. Ne samo, da se med velikomestnimi premožnejšimi sloji plojenjc umetno omejuje, rodivna sila sploh pojema in, kar sc rodi, je vedno bolj slabotno in za življenje vedno menj sposobno, čeprav so soci-alne in higijenične razmere tako ugodne. Za tem je res nenravnost in sicei v najširšem, ne zgolj seksualnem pomenu besede: življenje, ki naspro-
»Kdo neki ve . . . človek samo tako ugiblje«, je menil Нгуско.
»No, in kako je bil oblečen?«, je vprašal uradnik dalje.
»Bil je v čamari brez čepice.«
»Brez čepice?«, se jc nekdo izmed ljudi oglasil. »Čakajte! Ko sem slišal klicc na jiomoč ,sem hitro vstal in hitel semkaj. Tu pa sem videl nekega moža v čamari brez čepice mimo teči. Tudi meni se je zdel znan.«
»No, kdo pa je torej bil?«, je vprašal uradnik znova.
»Kdo pa ve . . . človek se lahko moti . . . mogoče sploh ni bil on.«
»Lc povej, kar misliš!«
»Jaz mislim, da je bil Andriju T.v-ščenko podoben, pa kdo ve . . .«
»Andrij Tyščenko? No, ta pa ni tak, da bi storil kaj takega«, je menil nekdo.
»Kdo pa naj to ve — nič ni gotovega«, sc je oglasil dotični, ki ga jc videl bežati. »Vse sc zgodi.«
»Vi pravite, da jc bil Andrij Ty-ščenko?« mu je rekel Нгуско. »Tudi meni se je tako zdelo. Нгуско sc je nehote obrnil tja, kjer je stala njegova žena.
»ln kdo je pri Vas prvi videl ogenj«, je vprašal uradnik.
»Jaz sem prvi slišal klic: gori!« jc pripovedoval Нгуско. »Toda kdo je kii-.
tuje moralnemu svetovnemu redu, življenje dekadentno, življenje nenaravno.
In res: Kako naj takozvana modna dama izvršuje gospodinjske in materinske posle? Ko pa mora pol dne pre-ležati, drugega pol dneva sprejemati, se v avtomobilu voziti, se na promenadi v razkošni toaleti kazati, celo noč pa veseljačiti. Telo mora v takih razmerah hirati, življenjska energija usahniti. Drastično je izrazil to te dni v neki reviji nek zdravnik, ki je dejal o taki ženski: Na zunaj maščoba, naznotraj gnji-loba . . .
Moški žive več ali menj enako. Vsi hočejo uživati zase, intenzivno, ne ekstenzivno, to je za druge, za potomce. In tako opazujemo kakor za časa propada Rima dejstvo, da prav tisti sloji, ki moderno kulturo najbolj povzdigujejo, najbolj delajo na to, da bi je preveliko število ljudi ne uživalo. Tako propade rod sam, ki je nositelj te kulture.
Zunaj mesta, v predmestjih, kamor se stekajo pritoki zdravega prebivalstva z dežele, pa pridno teko zibke. Hrane je premalo, stanovanja so nezdrava in vendar tako dete velikokrat boljše uspeva kakor tiste nežne stvarce, ki leže, vse v čipke zavite, v razkošnih otroških sobah notranjega mesta. Ta proletarski naraščaj je regenerator velikega mesta, dokler tudi sam po tolikih in tolikih rodovih ne začne gnjiti. Tako gre naprej po gotovih zakonih v krogotoku.
Da se ne pozabi.
Pomen zadnjih dunajskih občinskih volitev smo že z vseh strani osvetlili. Med vzroki pa, ki jim je zmago krščanskosocialne stranke pripisovati, se najglavnejši ni zadostno povdarjal: krščansko čustvovanje ljudstva. To je vzplamtelo in ožgalo liberalce in socialne demokrate, ki so mislili, da je že vse od njihovih idej okuženo. Nasprotniki niso skušali varati samo drugih, slepili so tudi sebe, ker so bili v resnici prepričani, da ljudstvo po večini »svobodomiselno« čuti. Pa se je izkazalo ravno nasprotno.
Volivni boj je stal v znamenju an-tisemitstva. Nasprotstvo proti judov-stvu pa ima najgloblje svoje korenine v krščanski verski zavesti mase, ki dobro čuti, kako judovstvo narode v kulturnem, moralnem in gospodarskem oziru truje. Sebično, samo nazunaj religiozno, trdosrčno bistvo semita, kakor ga je v zadnjem času izborno orisal Sombart, je s plemenito, globokoču-stveno in k največji požrtvovalnosti nagnjeno naravo od krščanstva pre-kvašenih arijskih narodov v največjem navskrižju. Z judovstvom je svobodo-miselstvo v najožji zvezi; oba poganjata krščanske narode v materializem, jim jemljeta najvišje vzore in jih slabita, da ne omenjamo pogubnih posledic judovskega liberalizma ali liberalnega tudovstva na gospodarskem polju.
Krščansko ljudstvo se tega kvarnega vpliva dobro zaveda; tu ni toliko nasprotstva pasme, ampak nasprotstvo dveh svetovnih naziranj, jasnejše rečeno, dveh religij. Nasprotstvo, ki je tudi nujno potrebno, da judovstvo krščanskih narodov, pri katerih gostuje, popolnoma ne izkvari.
Dunajsko ljudstvo sc je letos svo-bodomiselstva otreslo pod parolo:, Proti judovstvu! V tem se jc javila krščanska zavest Dunajčana; klic ljudstva: Skupaj proti sesavkam, ki delajo brezmejne dobičke brez ozira na druge, ki nimajo nobene vesti, ki majhne in slabotne zatirajo, je krščanski klic od nekdaj. Dunajčan je, čeprav nekoliko lahkomišljen, vendarle po veliki večini globoko pobožen, pošten; veliko delo pa je opravil tudi dun. duhovnik, ki je izobraževal nedeljo za nedeljo rokodelsko in del. mladino, ravno krščan-skosocialno mladeniško organizacijo preveva skozi iu skozi religiozen duh. Velikansko zaslugo imajo tudi akade-mične in druge kongregacije.
Zakaj to omenjamo? Zato, da bi mi tega nikoli ne pozabili. Vse svoje delo moramo na vero zidati, na krščansko čustvovanje ljudstva, na katoliška načela, ki so mu podlaga. To je ogenj, ki greje našo organizacijo, naj bo ta ali ona. Zlasti opozarjamo našo mladino, naj se tega vedno živo zaveda. Upajmo, da nam marljivo delo naših katehetov, ki stoje na višini svoje naloge, zlasti potom kongregac.ijskega življenja vzgoji veliko naraščaja, ki bo naše aka-demične vrste vedno znova pomlajal in ohranjal v nji katoliške tradicije, ki so nas naredile velike. Če tega morebiti kje manjka, naj se popravi. Verska izobrazba in vzgoja naj se ne zanemarja; vedno se zavedajmo, da brez nje ni življenja katoliku, ni napredka naši stvari.
Tedenski pregled.
V državnem zbom je bilo te dni med drugimi manj važnimi stvarmi na dnevnem redu tudi izseljeniško vprašanje. Razpravljalo ; se je o predlogu grofa Ba\voro\vskega, da vlada v inozemstvu nastavi potrebno število stro- i kovnih poročevalcev, ki bi bili prideljeni na- ! žim konzulatom in bi se brigali za izseljence; j od vlade se tudi zahteva, da čim prej predloži načrt postave za varstvo izseljencev. Hr-vaško-slovenski klub je v seji načelnikov po svojem članu dr. Korošcu protestiral proti temu, da bi se proračunski provizorij brez prvega branja odkazal odseku. Klub bo zavzel opozicionalno stališče tudi nasproti službeni pragmatiki za državne uradnike, ki je v se- j danji obliki nesprejemljiva. — Ker je ministrski predsednik grof Sturgkh nevarno obolel na očeh, je cesar vodstvo vladnih poslov začasno poveril notranjemu ministru Heinoldu, ki sa sedaj pogaja z načelniki klubov radi finančne reforme, brez katere ni mogoče izvesti raznih drugih predlog, ki zahtevajo večjih izdatkov, kakor n. pr. brambna reforma. Posvetoval se je tudi z dr. Šusteršičem. — Zastopniki stranke prava so imeli 14. t. m. zopet posvetovanje, v Opatiji. — Dela za liško železnico (Ogulin—' Knin) so oddana; z gradnjo se menda takoj prične. — Umrl je bivši nemškonacionalni poslanec, član gospodske zbornice baron Chiari. Na lovu ga je zadela kap. — Umrl je dunajski naslovni Škof dvorni župnik dr. Мауег, ki je bil učitelj cesarjevih otrok. — Ruska duma je sprejela postavo, s katero se helmska pokrajina odcepi od Rusko-Poljske in ustanovi samostojna gubernija. Radi tega so priredili poljski dijaki v Lvovu in Krakovu velike demonstracije. — Nemški cesar se jo na slavnostnem obedu v Strassburgu nasproti tamoš-njemu županu jako ostro izrazil proti politiki v alzaško - lotrinški deželi in zagrozil, da se vzame ustava, ki so jo šele pred kratkim dobili. Alzaško - lotrinški deželni zbor je namreč sklenil par stvari, ki cesarju niso ljube. Nemški politiki so zelo nevoljni, da je cesar tako osorno nastopil. — Francoski katoličani so ob zadnjih občinskih volitvah, ki so se ravnokar končale, precej dobro obstali. V Marseillu in Bordeausu so si priborili večino, v mnogih velikih mestih imajo večino že od preje in so si jo sedaj ohranili. — Belgijski zbornici sta raz-
eal, nisem mogel dognati. Ko sem tekel iz hiše sem videl svojo ženo sredi dvorišča, ki je vpila: gori! Mogoče, da je ona prva zagledala ogenj.«
»In kje je tvoja žena?«, je vprašal uradnik. »Vprašali jo bomo.«
»Tu stoji, je nekdo pokazal na Lucijo, ki je dosedaj stala nepremično ob steni.
»Pojdi no sem!«, jc namignil uradnik z roko.
Lucija se ni ganila.
»Pridi no, če te kličemo!« je ponovil uradnik jezno svojo zahtevo in ne, da bi čakal da bi prišla je šel k njej. Tudi ostali so se bližali mladi ženi.
»Povej mi, ti si prva opazila, da gori?«, je pričel uradnik.
Ko je Lucija opazila, da so oči vseh uprte vanjo in ko je slišala vprašanje, se je vzbudila kot iz sanj; toda ni mogla odgovoriti, dokler jc ni uradnik drugič vprašal.
»Da, jaz!«, je slednjič odgovorila z glasom, kot bi ji kdo s čem zadrgnil vrat; toda ojunačila sc je ter pripovedovala dalje: »Da, jaz, jaz sama sem zažgala ... z Andrijem Tyščenko . . . In ruto sem pustila pasti.«
Vsi so v trenotku onemeli. Torej fako jc bilo. Vsi so vedeli kaj je bilo med Andrijem in Lucijo, kot je to prav pogosto. Ljubila sta se, toda oče je odločil drugače, dal jo je neljubljenemu Нгуски za ženo. Živela je z možem že od konca zime do sedaj v jeseni, toda ostala je njemu in celi njes-ovi družini tuja. Prej vodno .vesela, jc bila sedaj
vedno tiha in nema. In če jo je tašča ali starejša svakinja ogovorila, niti odgovorila ni..
»Ti si zanetila ogenj? Ti?«, je vprašal uradnik začuden. »In zakaj si to storila?«
»Zato . . . zato, zato ker to življenje, ki ga živim, sploh življenje ni . . . zato ker so mi ukradli mojo srečo, vedite torej!«
Vse to je izgovorila s trepetajočim glasom in ko je svoji boli zadostila, je padla onemogla na klop, si zakrila z rokama obraz in je molčala.
»Pelji jo na urad, tam jo bomo dalje zaslišali!« jc zapovedal uradnik stražniku. »Tudi po Andrija se mora iti!«
Stražnik je stopil k mladi ženi in jo je sunil v hrbet.
»Pojdiva, Lucija!«
Videti je bilo kot da ga niti slišala
ni.
»Slišiš, iti morava!«, je rekel in jo znova sunil.
Razkrila si je obraz ter sc počasi dvignila. Izgledala je popolnoma mirna.
»Pojdiva torej!«, je rekla skoraj vljudno, se okrenila in šla naprej.
Ljudje so molče gledali vse to, in šele ko je Lucija odšla, so začeli izražati svoja mnenja in nazore o vsem, kar sc je zgodilo. Le Нгуско ni spregovoril ničesar. Molče in nepremično je stal tu in gledal za svojo Ženo.
Lucijo so odpeljali na urad ter jo do časa obravnave vtaknili v ječo, kjer
puSčeni iu razpisano nove volitve za 2. junij. I.jberalci in socialni demokrati so že pričeli silovit volivni boj proti katoličanom. — Danski kralj Friderik VIII. je 14, t. m. nenadoma umrl. Nahajal so je ravno v Hamburgu, kjer se je sam brez spremstva sprehajal po mestu. Naenkrat so je zgrudil, zadet od srčno kapi. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer so šele spoznali, da je ponesrečenec danski kralj. Star ie bil 62 let. Kraljevo truplo prepeljejo v Ko-danj. Danski prestol zasede Friderikov najstarejši sin -- 421etni Kritjan X., brat norveškega kralja Haakona Vil, — V Albaniji so se zopet uprli Albanci, ki se oboroženi zbirajo v čete. Turčija namreč ni spolnila svojih obljub, ki jih je dala ob zadnjem ustanku. Do bojev med turškimi vojaki in vstaši še ni prišlo, ker so posredovali turški duhovniki in veljaki. Položaj pa je zelo nevaren. — V Skadru se jo bajo vršilo tajno zborovanje albanskih poglavarjev, ki so sklenili, da pošljejo turški vladi pismen ultimatum, da tekom 11 dni da Albancem avtonomijo, drugače si jo bodo izvojevali sami z orožjem v roki. — Italijanom je vojna žc veliko denarja požrla; sedaj so najeli zopet 35 milijonov lir. Vsega skup so za vojno napravili dolga žc 230 milijonov lir, ne vštevši ogromnih svot, ki jih dajo iz svojega. Na otoku Rhodu se Lahi jako pridno gibljejo; izpopolnjujejo pristanišče, grade cestne železnice iu taborišča, uvažajo živino in druge gospodarske in vojne potrebščine. Na otoku imajo doslej 14.500 vojakov, a prihajajo še vedno novi, in sicer z afriškega bojišča, kjer Lahi menda za zdaj opuste vsako večjo akcijo. — Predsednik ameriških Združenih držav se bo odslej volil na šest let (doslej štiri); tako je sklenila 13. t. m. poslanska zbornica v Washingtonu. — Rudarji na Angleškem zahtevajo izboljšanje plač in zopet groze s štrajkom. — Slavni švedski pisatelj Avgust Strindherg je 14. t. mes. umrl v Stockholmu. Rojen je bil leta 1849. — Črne koze razsajajo na Rusko-Poljskem; umrlo je že mnogo tisoč oseb. — Hudo vročino smo imeli zadnje dni po vsej zapadni Evropi. Na Ruskem so pa imeli silen mraz in snežne viharje. Pa tudi na zapadu je ponehala vročina, dobili smo dež in hladno vreme. — Ponekod so nastopili grozoviti viharji. Strašen orkan je divjal po Ogrskem in Sedmograškem. Vsega vkup je odnesel 1548 hiš in mnogo cerkva. Škode je mnogo milijonov; ubitih jc bilo 20 oseb, ranjenih pa 68. Cesar je za ponesrečene kraje daroval 80.000 K. Na Nemškem .ie vihar porušil celo vas Schlis, v \Vittenu in Alfeldu pa cirkuška šotora. V Belgiji jc poškodovano zlasti telefonsko in brzojavno omrežje. Tudi v Šleziji jo napravil vihar veliko škode. — Tomačevo pri Ljubljani je 12. t. mćs. zvečer zadela strašna nesreča; nastal je požar, ki je devetim gospodarjem uničil 22 poslopij, mnogo voz. strojev, obleke itd., tako da znaša škoda 110.000 K, zavarovalnina pa le 38.378 K. Pri požaru je ponesrečila vdova Marija Marn, ki jo je goreč tram tako poškodoval. da je naslednji dan v ljubljanski bolnišnici umrla. Razen nje sta. se ponesrečila dva vojaka, ki sta z drugimi vojaki pomagala pri gašenju, dalje več ognjegascev in nekaj domačinov, tako da se nahaja v bolnišnici šest oseb (brez vojakov, ki sta v vojaški bolnišnici). Na pogorišče je prišel deželni predsednik, okr. glavar, šentpeterski župnik i. dr. Tudi deželni glavar dr. šusteršič si jc osebno ogledal obseg hesreče in se nato takoj odpeljal na Dunaj, kjer je posredoval za podporo in v državnem zboru stavil tozadeven predlog. Takega požara ni bilo v Tomačevem od leta 1840. — Kranjški Nemci bi radi imeli sami svojo realko in žele, da bi se sedanja, ljubljanska realka razdelila v nemško in slovensko. To bi za Slovence bilo slabo, zato je deželni odbor na tozadevno vladno vlogo odgovoril, da za delitev noče niti vinarja prispevati. Ako torej Kranjska hranilnica, ki je lastnica realčnega poslopja in bi rada iz njega izrinila slovenske dijake in profesorje, ostane pri svoji grožnji, da avgusta meseca vrže realko na cesto, potem naj vlada sama skrbi za primerne druge prostore. — V Ljubljani se od 16. t. m. vrši veliko tekmovalno streljanje avstrijskih gorskih polkov. Napovedani so razni odlični gostje, med njimi nadvojvodi Friderik in Evgen in domobranski minister Georgi. — Začasno vodstvo deželne bolnišnice je deželni odbor poveril g. dr. Dol-šaku. — Bivši primarij dr. Šlajmer je smrtno nevarno obolel na zastrupljenju krvi, ki je nastalo, ker mu je čevelj odrgnil nogo. Vendar pa je najhujša nevarnost žc odstranjena. — Zatiški opat č. g. Gerard Maier je odložil svojo čast. — Mlekarska zveza v Ljubljani je imela lani 2,053.270 K prometa. Sedaj ima podružnici v Trstu in Gradežu, v Stari Fužini v Bohinju
moderno sirarno, v Ljubljani velika skladišča Letos bo začela trgovati tudi z medom in voskom. — V okolici Tunjic na Gorenjskem je našel rudarski izvedenec H. Brun mnogo različnih rud: cinka, bukra, grafita. — Veliko tovarno za kristalni led zgradi tvrdka A. KrizniČ & Co. ob kolodvoru v Podmelcu na Goriškem Tovarna bo vsak dan napravila 600 raeterskih stotov ledu in bo z njim zalagala zlasti Trst in Gorico ter sosedno dežele. -— Poučen kmetijski tečaj za slovenske učitelje priredi letošnje leto naučno ministrstvo na slovenski kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni želoznici (Štajersko). — Katoliško podporno društvo v Celju, ki žo nad 30 let vzdržuje zasebno slovensko dekliško šolo pri šolskih sestrah, je imele 8. t. m. svoj 32. letni občni zbor. Lani je imelo društvo 4856 K dohodkov in 4908 K stroškov, Društvo jako zaslužno deluje. -— Autoomnibus med Celjem in Dobrno bo vozil tudi letos. — Bolnišnico usmiljenih bratov, ki jo le-ti nameravajo zgraditi v Št. Petru na Štajerskem, bi jako radi spravili v svoj trg Zalčani; v tn namen so posredovali pri usmiljenih bratih v Gradcu po posebni dcputaciji. — Avstro-bo-senska banka se je ustanovila v Sarajevu. Ravnatelj je Hrvat Makso Antič. — Avstrijski pe-trolejski kartel se je razbil; cene so vsled tega padle od 35 K na 31 K 5 h. — Angleška banka je znižala obrestno mero od 3 in pol na 3 odstotke; pri nas za enkrat znižanja obrestne mere še ni pričakovati. — Generalni štrajk v Pulju, ki ga je proglasila socialna demokra rija, se je docela ponesrečil. Stavkalo je pat dni komaj 500 delavcev in za soboto, 11. t. m. je bil že naznanjen konec stavke. Delavstvo ni prav nič doseglo in jo ravnateljstvo cestne železnice ostalo pri tem, da sprejme v dele nazaj od 62 odpuščenih delavcev le 37, a tudi te le na njih lastno prošnjo in samo provizo-rično. Vse prejšnje pogodbe med delavci in ravnateljstvom so razveljavljene in vplačani pokojninski prispevki delavcem vrnjeni. Take je socialna demokracija zopet brezvestne spravila v nesrečo mnogo puljskih delavskih družin. — V konkurzu je trgovec v Kočevju Jožef Batelme. — Nagle smrti je umrl v Mariboru profesor Jožef Šorn. — Umrla je \ Ljubljani gostilničarjeva žena Ana Pogačnik — V Cerknici je umrla trgovka Karolina Werli. — Ustrelil se je 13. t. m. v ljubljanski šentpeterski vojašnici četovodja 17. pešpolka Ivan Jeretin iz obupa, ker mu je umrla nevesta. — V Križevcih na Hrvaškem so za prli orglarskega mojstra Erhartiča ali Oršani-ča, ker je že več let ponarejal denar in ga s pomočjo svojih ljudi in raznih znancev \ drugih krajih spravljal med svet. Našli so pri hišni preiskavi ogromne svote ponarejenega kovanega denarja in nekaj bankovcev kakoi tudi cclo tovarno za ponarejanje denarja. Zaprli so že mnogo sokrivcev. — Tudi v Gradcu so aretirali nekega Karolyja iz Raba in njegovo ljubimko, ker sta se pečala s ponareja-njem denarja in ga spečavala med svet — Pariška policija je izsledila Bonnotovega tovariša avtomobilskega apaša Gamiera; hišo, ч kateri se je s svojim drugom Valletom zaba-likadiral, so morali z bombami razdejati, kel sta roparja neprestano streljala in sta bila dva policista smrtno nevarno ranjena. Izpod razvalin hiše so izvlekli težko ranjena roparja ki sta kmalu umrla.
Godovi prihodnjega tedna.
19.	nedelja: 6. povelikonočna. Celestin.
20.	ponedeljek: Bernardin, spoz.
21.	torek: Valens, muč.
22.	sreda: Helena, dev.
23.	četrtek: Deziderij, škof.
24.	petek: M. D. pom. krist.
25.	sobota: Gregor VII.
Državni zbor.
Dunaj, 17. maja.
Zbornica je danes sprejela vse predloge glede na izseljence. Značilno je, da mnogi nemški poslanci niso glasovali za predlog, naj so poročevalci o tem vprašanju zmožni jezika izseljencev. Torej tudi nemški izseljenci v tujini naj imajo prednosti pred slovanskimi. In vendar se rotc nemški poslanci, da prisegajo na popolno narod'no ravnopravnost.
Na vrsto pride začasni proračun. Vlada je želela, da se ta predloga brez
pa ni ostala dolgo sama, ker so kmalu fudi Andrija prignali k njej. Komaj ga je. zagledala, je pohitela k njemu, ga pritegnila k sebi v kot ter mu, da je ne bi kdo slišal, šepetala:
»Najljubši, sokol moj — oh', kako je bilo to strašno! Kako sem se bala, da se užge tudi glavno poslopje! In potem — oh!«
Ovila mu je roko krog vratu, toda jo jc takoj zopet odtegnila in pripovedovala dalje: »Tudi ruto, ki sem jo tam pustila, so našli. Oh, ta sramota, ta sramota, jaz požigalka!«
Zgrudila se je, ko se je vsega, kar se je zgodilo domislila in mogoče tudi radi tega, ker je on molčal in ni v njeno tolažbo spregovoril niti besedice.
»Toda proč je najhujše«, je nadaljevala čez nekaj časa, »sedaj naju ne loči nič več. Pa zakaj molčiš, dragi moj?« %
Molčal je še nekaj in rekel nato polagoma:
»Mene ne tolaži nič! ... Ne vem, ali sva storila prav? . . . Greh je! In ta sramota, ki jo trpiva in jo bova morala še trpeti!«
Obmolknil je za nekaj časa. Tudi ona ni spregovorila, ker jo čakala, kaj bo še rekel.
»Bilo je lahko rečeno, kar sva sklenila: pretrpiva to in potem je končano! Ko bi trpela telesno, bi ne bilo na tem ničesar. Toda ta sramota, ta sramota! Prej sva bila človeka kot drugi, n sedaj sva ujeta, zaprta!«
»Toda prej nisi tako covoril?«
»Da . . . prej!«
»In sedaj nc misliš več tako?«
»Ne, sedaj ne več.«
»Kako pa?«
»Da bi bilo boljše, ko bi tega ne storila,«
»Torej tako! In zakaj bi bild boljše?«
»Povedal sem ti že.«
»In tega nisi prej vedel ? Jeli takci prijetno biti zaprt?«
»Oh, nekaj drugega je, nekaj misliti in nekaj drugega, isto izvršiti.«
»toda ti vendar nisi prav nič naredil! Jaz sem vendar zažgala in ti si imel samo bežati, da so te ljudje videli.«
»Zaključek je isti! Jaz nisem ničesar storil, toda sramota me zadene tudi, in za nič!«
»Za nič? Andrij, moje življenje, za nič?« Sem vendar tudi jaz zate svojo čast izgubila!«
V njenem trepetajočem glasu je bilo opaziti vročo prošnjo, toda on tega ni opazil, morda ni hotel opaziti.
Tako zelo sta se ljubila! Toda grozna volja očetova jc razrušila njuno srečo! Toda nista se pustila uničiti. V začetku sc sploh nista videla, a za tem sta se srečala večkrat, četudi le za par sekund, dokler se jima ni posrečilo ostati dalje časa skupaj. Dolgo zatajevana ljubezen je privrela z vso silo na dan. Tedaj sta sklenila izvršiti skupno kako hudodelstvo, da bi bila nroemina v Sibiriio.
kraljevi minister, prekucuh z grofov-skim grbom. Poslanec Justh izjavi v imenu svoje stranke, da bode uporabila najostrejšo obstrukcijo proti brambni predlogi, ako vlada ne zagotovi splošne in enake volivne pravice.
Dr. Lukacs je torej danes tam, kjer je pričel dne 18. aprila kot novi min. predsednik. Zapretil je sicer opoziciji s strogim poslovnikom in v skrajnem slučaju z razpustom zbornice. Te dve sredstvi pa sta že izrabljeni. In danes nihče ne ve, kako se razmota ta gor-diški vozel.
Ti dogodki pa so v tesni zvezi sedaj tudi z avstrijskimi parlamentarnimi razmerami. V torek prične brambni odsek s podrobno razpravo o novem brambnem zakonu. Zgoditi pa se more, da avstrijski parlament sklene ta zakon in ga pozneje prekliče, kakor leta 1903., ko se je \iprl ogrski parlament. Zato se bliža in pride čas, ko bode treba prenoviti vso državno stavbo in upravo. Operacija je potrebna.
lesenISKe novice.
j Sv. birma. Preteklo nedeljo je bila na Jesenicah sv. birma. Sprejem presvetlega gosp. kneza in škofa je bil jako sijajen. Pozdravil ga je prvikrat na Jesenicah cel občinski odboi*, katoliško delavsko društvo z zastavo, Orli, veterani, požarna bramba z zastavo, Marijine družbe z zastavo, slovenska in (nemška šola, Šolski bratje z gojenci in velika množica ljudstva. Jesenice so nadele slavnostno obleko; videli smo mnogo slavolokov, in vse hiše, razen Rajmundove, so razobesile zastave; Jeseniškim župljanom naše odkrito priznanje! Birmanih je bilo 631 birman-cev, med njimi tri gospe, ena gospodična in dva odrasla fanta. Eden je bil birman na bolniški postelji na Plavžu.
Blagoslovljenje novega zavoda šolskih bratov na Hrušici je izvršil presvetli g. knez in škof v nedeljo, dne 12. t. m. popoldne. Tudi Hrušica je okrasila ob tej priliki svojo vnanjost in je presvetlega, zlasti hrušenska požarna bramba, slovesno pozdravila. Šolski bratje bodo, kakor videti, prav izvrstno uredili svoj juvenat,. Sprejemajo že sedaj mladeniče, stare okrog 14 let, ki bi imeli veselje posvetiti se njihovemu redu in se izolikati za učitelje. Prošnje za sprejem, opremljene z zadnjim šolskim spričevalom oziroma odpustnico, krstnim listom, kratkim priporočilom od strani g. kateheta, naj se vlagajo na ravnateljstvo šol. bratov v Hrušici. Zahteva se torej samo nekaj ljudskošol-ske izobrazbe in da je mladenič iz poštene družine. Bog blagoslovi započeto delo za blagor jugoslovanskih narodov!
j Razstava. Ženski odsek kat. del. društva je priredil v Del. Domu na Savi od pretekle nedelje do četrtka razstavo ženskih ročnih del, ki je uspela jako dobro. Obiskal jo je tucli presvetli g. knez in škof. Razstavljenih je bilo 196 del, ki so v ponos in najlepše spričevalo marljivosti našega ženskega odseka. Mnogo je bilo uprav mojsterskih del. Razstava se je zaključila v četrtek z zabavnim godbenim večerom.
j Z ladijo »Titanic« se je vozil tudi Janko Vovk s Save. Kakor sedaj
poroča agentura, je mladenič tudi utonil.
' j Predavanje. Kat. del. društvo priredi v Domu jutri, dne 19. marca zanimivo skioptično predavanje o rudo-kopih in njih nevarnostih. Predavanje bo združeno z zabavnim večerom in sodeluje tudi društveni orkester.
j Kurz za župane, občinske svetovalce in tajnike priredi deželni odbor ža kranjskogorski okraj na Savi v Del. Domu. Tečaj se začne dne 22. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne in ga vodi deželni odbornik dr. Vladislav Pegan. Udeležba za zgoraj imenovane je obvezna.
TrZiSKe novice.
t S tržlškega kolodvora se čujejo zadnji čas pritožbe. Največ prometa jc ob sredah in sobotah, ko odhajajo tukajšnji izdelovalci črevljev z blagom v Ljubljano, ker sta ta dva dneva tržna. Toda na kolodvoru ne marajo z jutranjim vlakom, ki odhaja nekaj pred šesto uro v Kranj, sprejemati blaga. Da imamo prizadeti pri tem škodo je umevno, ker blago ne pride pravočasno v Ljubljano. Vse naše prošnje v tem oziru so bile brez vspeha. Ne vemo, kaj je temu vzrok: Saj je vendar namen železnic promet podpirati, ne pa ga ovirati. Kolikor nam je znano, ima tržiška železnica izgubo, zato bi bila pač dolžnost poklicanih, nam obrtnikom olajšati že itak težko delo, ne pa nagajati in delati sitnosti. Ako se ne bo v tem oziru napravil red, bomo prisiljeni obrniti se na druga, višja mesta.
t Surovost soc. demokratov je že tako povsod znana. Nekateri rdečkarji pač ne morejo živeti brez zabavljic. Glavni brlog raznih kričečih jazbecev je v predilniški »šlosariji«. — En zgled iz novejšega časa: V nedeljo je nek sodrug raztrgal raznašalcu »Slovenca« eno številko in mu vrgel svojo umazano »Zarjo« ter mu zapretil, da ga postavi v vodo, če bo še raznašal časopis. Ni li to nevarno pretenje! Radi verujemo, da ne more biti »Slovenec« po godu socialistom, ker odpira ljudem oči, da vidijo kako nevarna je brezverska soc. demokracija.
„Slovensko S№\
Slomškov dar po 20 K:
57. Mat. Sila, dekan v Tomaju, 20 K. — 58. Andrej Podhostnik, župnik, Rečica ob Savinji, 20 K. — 59. Nabrano na sestanku duhovnikov »Salešlce doline« v St. Ilju pri Velenju 20 K.
Prebitek veseUce
vrhniške ženske podružnice ob priliki blago-slavljanja šolske zastave v Vel. Ligojni dne 5. majnika 1912 — 20 K.
Dar hranilnic:
7. Hranilnica in posojilnica Sp. Dravberg, mesto venca na grob odbornika Frana Šleb-nika v Libeličah, 20 K.
Nadalje so darovali kot Slomškov dar:
And. Petek, Ljubljana, 10 K. — Jan. Flis, gen. vikar, Ljubljana, 10 K. — Fran Zaje, c. kr. fin. svetnik v p., Ljubljana, 7 K. — M. Bajec, nadučitelj, Šmartno pod Šmarno goro, 1 K. — Nabrano v veseli družbi v Šmihelu nad Mozirjem 6 K. — Ant. Rogl, organist, Sv. Gora p. VaCe pri Litiji, 6 K 50 h. - Fr. Ostranska, Kobjeglava, 1 K. — Jak. Zupančič, župnik v Gotovljah. 5 K. — Ludovik Kumar, župnik, Bi-ljana, 2 K. — R. Vaclavik, Sv. Jedert nad Laškim 5 K. — Janez Teran, župnik v p.. Sinkov Turn, 10 K. — Mih. Barbič, župnik. Brdo. Istra, 5 K. — Josip Ovčjak, Kranj, 3 K. — Štefan Jenko v Podgrajah p. Ilir. Bistrica, 6 K 50 h.
—■ Triperesna deteljica iz Škocijana p. Dob 2 K. — Zbirka pri svatbi novoporočencev Antona Fajfar in Katarino Pavlič na Spod. Ber-uiku dne 8. maja 1912 — 7 K 54 h. — Josip Jeglič v Podbrezjah 5 K. — Nabrala Rezika Oblak ob priliki poroke Štefana Breznik in Micike Oblak v Pliberku 13 K. — Povodom poroke Ivana Majhen, c. kr. poštarja, z Anico Brvar, sestro našega pevskega pedagoga, nabrano na ženinov predlog, 10 K 80 h. — Fran Krek, župnik. Vranja peč, 5 K. — Marija Po-gorelec, Ljubljana, 1 K. — Fran Eržen, župnik v p., Mengeš, 4 K. — Jos. Bambič, kaplan, Polhov Gradec, 5 K. -- Trije tarokisti v Žihpoljali 5 K. — Nabrano na gostiji Matija in Frančiške Bauman v Zagajskem vrhu 6 K 38 h. — Josip Serajnik, Beljak, 40 h. — Gregor Vrhovec v Proseku 1 K 20 h. Ivan Plevanec, župnik v p„ Vel. Gaber, 2 K. — Neimenovan v Cerkljah, 2 K. — Jak. Kozjek, Mojstrana, 2 K. — Člani izobraževalnega društva v Pliberku 2 K. — Andrej Ramoveš, Dobrepolje, 3 K. — Josip Jarm, Sv. Lovrenc p. Vel. Loka, 2 K. — Jos. Avsec, Novo mesto, 1 K. — Pavel Kranjc, Zagorje na Krasu, 1 K. — J. Tschanko, nadučit., 1'odljubelj, 2 K. — Janez Kurinčič, kurat, Me-dana, 2 K. — Anton Čok. kaplan v Trstu, 2 K.
—	Jak. Dereani, Žužemberk, o K. — Družina Rant na Dobrovi pri Ljubljani 5 K. — Kati Koman, Rikarjaves, Kor., 1 K, — Dr. Juro Hra-šovec, odvetnik, Celje, 4 K. — Anton Berno v Selcah p. Prestranek, 2 K. — Valentin Jereb, žup. uprav., Sv. Martin, Istra, 2 K. — Iv. Nep. Sirnik, Celovec, 10 K. — Fr. Leber, župnik v p., Polzela, Staj., 2 K. — .Tanez Karot, župnik, N. Loka, 5 K. — Florijan Olip, Sele, 1 K. — Anton Udovič, trgovec, Jelšane, Istra, 2 K. — Fran F.rgaver, Šturje, 1 K. — Ivan Kunčič, Serpe-nica, 2 K. — Helena Hafner, Škofja Loka, 2 K.
—	Fran Gracher, Bajdiše p. Borovlje, 2 K. — Jakob Jerina, Stari trg pri Ložu, 1 K. — Ant. Verbajs, župnik v p., Ljubljana, 5 K.
Sklad Mohorjanov:
377. Mohorjani Fram, po č. g. Franu Mur-šič, župniku, 10 K. — 378. Mohorjani v Predos-ljah, po č. g. Josipu Verce, kaplanu, 2 K. — 379. Mohorjani Vič-Glince (drugič) po č. g. Avg. Čampa, 10 K.
Prispevki podružnic:
Podružnica Križe pri Tržiču, dar č. g. J. Bohinca, župnika v Dupljah, 4 K. — Podružnica Fram 59 K. — Po podružnici Vič-Glince zložila vesela družba 5 K 90 h.
Iz nabiralnika:
Iz nabiralnika »Slov. Straže« posojilnice * Sinčavesi 1 K 72 h.
»KAJ JE »SLOVENSKA STRAŽA« IN KAJ JS
NAŠA DOLŽNOST?«
»Slovenska Straža« jo društvo, ki ima namen slovenske meje braniti, da nam ne vzamfl slovenske zemlje tujec, da nas ne potujči in da ostane slovenska zemlja naša in na njej lepa naša slovenska govorica ter vera naših očetov. Zato naj bi vsak in vsaka izmed nas podpiral »Slovensko Stražo« pri njenem delu. Podpirate »Slovensko Stražo« s tem, da ji pristopite kot člani ali članice z 1 K ali pa vsaj 50 vinarji na leto, da kupujete blago njej v korist in da se jo spominjate z darovi.
Kjer še ni podružnice »Slovenske Straže«, zbere naj se Vas skupaj vsaj 25, pišite na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljano, ki bo vse potrebno za ustanovitev uredila in Vam pošlje tudi govornika- Povsod na pomoč zatiranim slovenskim bratom, in sestram. Povsod naj se dobi kdo, ki prične s tem delom!
Pri kupčijskih sklepih, pri spornih poravnavah, ob zmagah pri občinskih volitvah, pri krstih, porokah, godovih in sploh pri vseh veselih in žalostnih dogodkih se z darovi spominjajte »Slovenske Straže«.
Cesarjevo grajo v nemškem državnem zboru.
Nemški državni zbor se je včeraj pečal z znano grožnjo nemškega cesarja Viljema, da hoče Alzaško in Loreno priklopiti Prusiji. Prvi je govoril soc. demokrat Scheidemann, ki je ostro napadal nemškega cesarja. Rekel je, da je osebno vladanje nevzdržljivo. Če se razbije ustava Alzaške in Lorene in če se prebivalstvo priklopi Prusiji, je ta
prvega branja odkaže odseku. Ugovarjali so rusinski, slovensko-hrvaški poslanci in češki radikalci. Rusini glasujejo proti vladi, dokler jim ne zagotovi univerze. Slovensko-hrvaški klub nima povoda, da bi ustrezal vladi, dokler traja izjemno stanje v banovini. Sicer si je grof Stiirgkh s svojim odgovorom na interpelacijo dr. šusteršiča nakopal smrtno sovraštvo mažarske oligarhije, vendar se najdejo pota in sredstva, ki segajo tudi preko Litave. Ravnokar se je izvršilo vpisovanje, oziroma žrebanje govornikov za razpravo o provizoriju. Skoraj dve tretjini je vpisanih proti provizoriju. Nobena stranka noče priznati, da je vladna. In vlada je sedaj brez glave. Min. predsednik je nevarno obolel na očeh, da morda več tednov ne pride v zbornico. S tem so pretrgana tudi pogajanja s strankami, Baron Heinold pač nadomestuje grofa Sttirgkha, toda pravega gospodarja le ni v hiši. Zato utegnejo poslanci žc koncem junija pobrati šila in kopita. Med tem pa bode zbornica rešila še službeno pragmatiko in brambno predlogo, ako Mažari ne prekrižajo računa.
Tri tedne že opravlja dr. Lukacs Sisifovo delo. Težko skalo vali na goro z največjo potrpežljivostjo. Ko pripiha do srede gore, ustavi mu pot Julij Justh. Ta mož je postal slaven s svojim trdim in žilavim tilnikom. Skoraj bode leto, odkar s svojo četo zadržuje ves ogrski parlamentarni stroj. In valovi političnega boja na Ogrskem pljuskajo tudi na avstrijsko ozemlje. Simpatičen nam je njegov boj za splošno in enako vo-livno pravico tembolj, ker se ni zaril v državnopravne paragrafe in intrige, s katerimi hoče dvetretjinska vladna večina strahovati vse merodajne avstrijske faktorje. Justh hoče brambeni zakon uporabiti za priprego volilni reformi. In če s tega stališča presojamo ogrsko parlamentarno krizo, moramo obsojati v prvi vrsti mažarsko oligarhijo, ki se krčevito drži svojih privilegijev. Justh se ni vpregel v oje mažarskih resolucijonašev in šovinistov. Z železno mirnostjo prenaša očitanja, da je podkupljen od Dunaja, da hlapčuje gospodu v Belvederu, da je renegat. Pripravljen je dovoliti armadi, kar potrebuje, ako gentry stopi s svojega vzvišenega prestola med narod, ako magnatje dele pravice z ljudstvom.
Kakor kaže, prične se jutri v ogrski zbornici zopet obstrukcija proti brambeni reformi. V dogovoru z vlado je predlagal predsednik, da zbornica jutri nadaljuje razpravo. Grof Apponyi izjavi v imenu Košutove stranke, da odklanja brambno predlogo, ker ne odgovarja koristim dežele. Grof Apponyi seveda zamenjava deželo z mažarskim narodom. In ta zahteva zadoščenje od vojnega ministra, ki je baje žalil njegovo ime. Apponyi zahteva dalje zopet znano resolucijo k § 43., s katero bi si Mažari precej prikrajšali pot do samostojne armade. Vlada je slabotna, ker se pokori višjemu faktorju in ima pre-več ozirov na avstrijsko vlado. Vsled tega so nastale na Ogrskem razmere, kakor so bile v Rusiji pred dumo. Ogrska ustava je despotizem, ohlajen z obstrukcijo. Vlada nima moralnega orožja, dokler ne obračuna s faktorji, ki delujejo proti narodu in deželi.
Tako govori tajni svetovalec, bivši
Toda krivda je bila na njeni strani, fcajti od nje je izviral ta strašni načrt! In ta je uničil oba!
Pa zakaj tudi njega, zakaj ne samo njo? Ko bi nje ne bilo, kako bi mu neki kaj takega prišlo na um. Vsa krivda in vsa sramota je izvirala od nje in za njo je uničil svoje življenje! čutil je dobro, da je od tedaj ni več ljubil in da je neko drugo čustvo priselilo se v njegovo srce.
Lucija je stala molče poleg njega, misli so ji razjedale možgane in čutila je, da ji preti neka nova, še strašnejša nesreča. Vse je že izgubila: prostost, čast, sorodnike in prijatelje — kajti od teh jo je sedaj vse ločilo — le Andrij in njegova ljubezen ji je še ostala. Ta ljubezen, za katero je žrtvovala vse! . . . In sedaj . . . .Teli bilo vse res, kar je rekel, nili rekel tega v obupu — potem ni imela ničesar več, vse je izgubila! Čemu ji jc ostalo še to življenje?
»Andrij, dragi, zakaj me mučiš?« je zavpila trpinčena in ga je hotela objeti.
Toda on jo je narahlo sunil od sebe.
»Tiho, da nas kdo ne sliši!«, je rekel hladno in odšel v drug kot.
Pričelo se je preiskovanje, zasliševanje. Po prvem dolgem zasliševanju je sklenil preiskovalni sodnik oprostiti Andrija in Lucijo. Lucija je bila primo-rana ostali in živeti do glavne obravnave in obsodbe pri svojem možu.
Kako težko sc jt jc zdelo življenje. .Vsi so sc ic ogibali, kot bi sc je bali. Ko
bi jo zmerjali, tepli, bi vse lažje prenesla kot pa ta ledeni molk, to nemo zaničevanje.
In Andrij! Od skupnega zapora ga je videla samo enkrat. Ničesar nista govorila med seboj, toda Lucija jc vedela, je čutila, da se je njegovo srce odvrnilo od nje.
Da! Toda ni hotela, ni mogla verjeti, da jo jc popolnoma zapustilo. Upala je še vedno, da se zopet vrne k njej. Re-vica! Ni mislila na to, cla se ohlajeno čustvo ne ogreje znova!
Prišel je dan sodbe. Bila je že tu. Vojaki so jo privedli v dvorano, ki jc bila polna radovednih ljudi. V začetku ni čutila, slišala in videla ničesar. Je vendar ne bodo vsi sodili? Trudila se je, da bi razumela razgovor ljudi, ki so prišli, da bi bili priča njene obsodbe. Ona in Andrij sta sedela na isti klopi, On je bil bled in je niti pogledal ni, ona pa se je tresla po celem telesu, ker je vedela, da bo v naslednjih minutah izrečena njena obsodba.
Nekaj se jc čitalo — toda ona ni razumela niti besedice, slišala je le, da se je pogostokrat izgovorilo njegovo in njeno ime. Nato ji je bilo stavljeno neko vprašanje — ona pa je odgovorila kakor v sanjah, kajti vprašanje je slabo razumela. Prizna, da je. kriva, da je skupno z Andrijem zažgala. Ostane pri tem in trdi neomajno, da je tudi on kriv. In on ... on laže!
Ko je slišala njegovo laž, je morala zbrati vse moči, da ni zavpila od trpljenja in bolečine, ki ji je razjedala.sr-
ce ... Toda vzdržala se je in je sklenila bojevati se ž njim, misleč, da ga more podjarmiti.
On pa je trdil, da ne ve ničesar. Da je šel le mimo posestva in je viclel, da je pustila Lucija tam nekaj ležati in potem počasi odšla.
Trudila se je dokazati njegovo laž, da sta se skupno dogovorila o zločinu, da sta šla skupno tja in zločin skupno izvršila. Noče pa povedati, zakaj sta to storila, kaj sta s tem nameravala. Ko so jo vprašali za povod, je molčala. Rekla je, da sta to storila, da bi se nad možem in nad taščo maščevala zato, ker se Andriju in njej ni dovolilo, da bi so poročila. Sodniku ni hotela povedati pravega vzroka, ker se je bala, cla bi je sodniki potem ne sodili bolj ostro.
Pi'ičelo se je zasliševanje prič. Priče so govorile sem in tje. Iz njihovih izpovedh se ni moglo dobiti nič dejanskega. Le toliko se je moglo sklepati, da je bil tudi Andrij udeležen pri ognju. Lucija je z napetostjo poslušala vsako besedo prič iz njene vasi in se je veselila, če so se glasile izpovedbe njej v prilog. Da, zmagala bo, Andrij bo krivim proglašen.
V tem se je v nji pojavilo blazno hrepenenje, ki se ni dalo zatreti. Hrepenenje, da bi prejela od Andrija vsaj eno prijazno besedico, vsaj en prijazen pogled. Dotaknila se je rahlo njegove roke. Obrnil se je za hip k nji in jo pogledal s pogledom, iz katerega su je zrcalilo deloma sovraštvo, deloma zopet bojazen.
Sedaj je razumela, da je on za njo izgubljen, pojmovala, da ga ne more pridobiti, nikoli, nikdar več! Kaj ji je sedaj pričeti? Čemu je treba poskusiti rešiti se? In če bi poslali oba na eni in isti kraj, bila in ostala sta si odtujena.
Pa zakaj je lagal? Zakaj pripisuje dejanje, ki sta ga zakrivila oba, samo njej? Tako podlo ne bi ravnala ona nikdar! Sedaj laže, sedaj jo je izdal —-ko bi moral trpeti, občutiti to, kar čaka njo!
Pa saj ga je nekoč ljubila in ga ljubi šc sedaj. Kako bi mogla torej uničiti njegovo življenje, ko ga je ljubila? Bila je sojena, njeno življenje je bilo uničeno — on pa postane lahko še srečen, če odide od tu oproščen. In kolikor dalje je razmišljevala, toliko praz-nejše, sramotnejše se ji je zdelo življenje.
»Obtoženec Andrij Tyščenko, kaj morete v svoj zagovor izpovedati?« ga je vprašal sodnik.
Andrij je vstal in rekel s tresočim
gl& som:
»Kaj naj rečem, gospod sodnik . . . nedolžen sem . . . vse drugo je zlagano... Čemu naj bi vendar storil kaj takega? . . . Jaz . .. midva... ?«
Mrmral je še nekaj nerazumljivega in se nato vsedel na kiop.
Sedaj se je obrnil sodnik ravnokar k Luciji. Vstala je molče in stala nekaj časa brez besedi. Nato jc rekla:
»Odpustite, da sem tako govorila. Delala sem mu krivico: vse sem sama
res grožnja z najhujšo Kaznijo, ki je enaka zaporu in izgubi državljanskih časti. (Velikansk nemir.) Predsednik opominja govornika, da naj govori zmernejši, ker bi ga moral v nasprotnem slučaju pozvati k redu. Državni kancler, državna tajnika Kiihn in Li-sko, minister Breitenbach, komisarji zveznih držav in velik del desnico zapusti dvorano. (Velik nemir.) Soc. demokrati kličejo: Vendar enkrat sami! Scheidemann: Nočemo, da ostane Pru-sija šc naprej nemška Sibirija. Ne smelo bi se reči: Alzaška nazaj, marveč: Prusija napreduj! Nato govori o zadevah v pruski zbornici. Predsednik ukori na podlagi stenografičnega zapisnika Scheidemanna. Poslanec Spahn (centrum), se noče pečati z razmerami v pruski zbornici. Kar pa tiče cesarjeve izjave v Strassburgu, jo obžaluje kakor tudi cesarjeve grožnje. Cesar samoob-sebi umevno nima moči, da priklopi državni deželi kaki zvezni državi, ne da se prej zasliši državni zbor. Konservativec grof Schwerin se noče pečati s cesarjevo izjavo, dokler se ne predloži avtentično besedilo. Sodi, da se je postopalo pomotno, ker se je dala Alzaški in Loreni ustava. Narodni liberalec Calcer protestira proti izvajanjem Scheidemanna. Med njegovim govorom se vrnejo v zbornico člani državnega sveta in kancler. Socialni demokrati jih pozdravljajo z aha-klici, narodni liberalci kličejo soc. demokratom: Politični otroci. Državni kancler izjavi, da dobi tvornica v Gravenstadnu naročila od železniške uprave, če odpusti ravnatelja, ki je duša protinemškega gibanja v dotični pokrajini. Pogajanja so se vršila zaupno. Poslanec Blumenthal je pa stvar spravil v alzaško zbornico, ki se jc zavzela za ravnatelja. Cesar je dal zato duška nevolji v razgovoru s štrassburškim županom. Javnost je cesarja zato ostro napadala. Obsojam napade na cesarja. Cesar je govoril v krogu povabljenih gostov to, kar je mislilo veliko nemških src. Po indiskreci-ji, ki se mora obžalovati in ki jo ni zakrivil štrassburški župan, je bila vsebina objavljena ne v kakem nemškem, marveč v francoskem listu. Za položaj, ki jc nastal, prevzamem seveda odgovornost.
BULGARSKI IN ČRNOGORSKI VLADAR NA DUNAJU.
Bulgarski kralj in kraljica ter prestolonaslednik Boris obiščejo našega cesarja 1. junija na Dunaju. Bulgarski gostje ostanejo na Dunaju dva dni. Črnogorski kralj obišče Dunaj najbrže 8. junija dopoldne.
SMRT V ZBORNICI.
Konservativni pruski deželni poslanec von Baumbach je umrl 17. t. m. v zbornici, ko je govoril v proračunski razpravi. Zadel ga je mrtvoud.
Drsiva.
Cerkniško okrožje Orlov je priredilo 12. ma ja drugi izlet na Križno goro pri Ložu. Vreme je bilo krasno. Ob 9. uri so prikorakali Orli v kroju iz celega okrožja. Pred romarsko cerkvijo jih je pozdravil gospod kaplan Ivan Klemen-čič iz Starega trga. Po službi božji se jc
na prostem pred romarsko hišo razun Orlov zbralo mnogoštevilno občinstvo. Okrožni predsednik J. Podbevšelc otvori javen ljudski shod, spomi-njajoč se prvega okrožngea izleta na Križno goro pred dvema letoma, ki je krasno uspel. Nato so se vrstili zanimivi govori. G. Ivan Ivlemenčič je govoril o pogumu in odločnosti, ki sta potrebna mladeniški organizaciji. — Okrožui načelnik, trgovec Josip Udovč, je raz-motrival izseljevanje v tujino poživljajoč k ljubezni do rodne zemlje. Predsednik loškopotoškega Orla K. Škulj, jc v poljudni obliki predočil nastanek, razvoj, pomen in korist organizacij. — Predsednik starotrškega Orla je pozdravil v svojem in v imenu g. župnika, ki se shoda ni mogel udeležiti. Ob sklepu je okrožni predsednik omenjal, cla je bil prvi namen temu sestanku predpriprava za glavno letošnjo okrožno prireditev, ki bo na Rakeku ob priliki blagoslovljenja novega Doma. Tedaj na mnogoštevilno svidenje! Shod je trajal dobri dve uri. Takoj nato je bila seja okrožnega odbora, pri kateri se je za Rakek določila nedelja 9. j u -n i j a , o čemer naj se obvestijo sosednja okrožja, da na isti dan це bi na-pravljala kakih svojih prireditev.
— Predavanje v Preski. Tukajšnje Slovensko katoliško izobraževal, društvo je priredilo v nedeljo popoldan 2 predavanja, in sicer ob 1. uri za Šolsko in11 dež in ob 3. uri za odrasle. Oba predavanja, na katerih je govoril gospod Puhar iz Ljubljane, sta bila s skioptičnimi slikami pojasnjevana. Udeleženci žele šc več podobnih predavanj.
Na šentur£ki gori je pretečeno nedeljo, dne 12. t. m. predavala o gospodinjstvu in vzgoji gdč. Minka Odlasek, voditeljica gospodinjskih tečajev.
KNJIGOTRŽTVO.
Družbenik Marijin. Molitvenik za Marijine družbe. Izdalo škofijsko vodstvo Marijinih družb. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Ta novi molitvenik je ravnokar izšel. Razdeljen je v tri dele: 1. Pravilnik; 2. Obrednik; 3. Molitvenik. Kljub vsestransko popolni vsebini, je cena skrajno nizka in sicer
1	K 50 vin. za platno z rdečo obrezo,
2	K 40 vin. za platno z zlato obrezo in 2 K 80 vin. za fini šagrin z zlato obrezo.
Potop. Zgodovinski roman. H. Sien-kiewicz. Poslovenil Podravski. — Ta veliki roman je za »Ognjem in mečem«, najlepši Sienkiewiczev. Opisuje boje poljskega plemstva s Švedi. Živo slika tedanje običaje in divje čase, riše vse polno zgodovinskih oseb v najkrepkej-ših barvah in je zanimiv od prve strani do zadnje.
Stane broširan 6 K 40 vin., vezan 8 K 40 vin.
Valerija, Zgodovinska povest. Spisal A. de Waal. Prevel N. J. P. — Ta krasni roman iz poganske dobe, ko se je preganjalo krščanstvo, naposled pa slavno zmagalo, ne potrebuje posebnega priporočila, saj slovi po celem svetu. Knjigo, ki je tudi izredno vzgojnega pomena za ljudstvo, dičijo slike, ki seznanjajo bravca z rimsko dobo.
Stane broširana 1 K 50 vin., vezana 2 K 10 vin.
NA OGRSKEM ZOPET DIVJAL STRAŠEN VIHAR.
Vihar vrgel železniški vlak s tira. — Ranjenih 24 oseb.
V ogrski stolici UgOsca jc divjal 16. t. m. strašen vihar, ki je napravil po njivah in gozdeh strašno škodo. Vihar je vrgel na odprti progi vlak s tira. Nevarno ranjene so bile 4, lahko pa 20 oseb.
PONESREČENI AMERIKANSKI PODMORSKI ČOLN.
Pet mož vtonilo.
Štiri milje od Longborda je ponesrečil amerikanski podmorski čoln »Geo«. Rešili so 14 mož, 5 jih je pa vtonilo. Ladje ne upajo rešiti.
ZAHVALA.
Podpisano županstvo se tem potom najudaneje zahvaljuje slav. deželnemu odboru vojvodine Kranjske, ki je blagovolil poslati za pogorelce v Tomačevem 1000 K in pogorelcem na JcŽici 600 K.
Na Ježici, 18. maja 1912.
Anton Vrtan,
župan.
Dnevne nov ce.
+ Kulturnobojni poizkusi! »Svetnik« svobodomiselcev in fanatični sovražnik krščanske misli Tomaž Massa-ryk ne opusti nobene prilike, da ne bi dal duška svojim brezverskim čutilom. Tako ga srečujemo na zborovanjih svobodomiselcev, v brezverskem časopisju, povsod kjerkoli je mogoče udariti proti krščanstvu, je on zraven, pa naj bo to kje v češki zemlji ali med Nemci, na Dunaju ali v Ameriki, povsod je zraven; brezverci vsega sveta so njegovi pobratimi. Velik del češke inteligence je otrok njegovega duha in v državnem zboru zro nanj kot svojega očeta češki soc. demokrati kakor tudi narodni socialci, agrarci kakor lidovci. Vsi ga obožujejo, — ne zaradi njegovih velikih političnih ciljev in velikega socialnega dela, ampak zato ker jih prekaša v sovraštvu do krščanstva. Zato ga časte in slave! Ta mož, vseučiliški profesor itd. državni poslanec nima v zbornici drugega dela, kakor da se oglaša s svojimi kulturnobojnimi načrti, — a pri tem mu krepko sekundira ves mednarodni framasonski Izrael, pa naj sedi med Slovani ali Nemci. In kako malenkosten je ta mož! Pred tedni jc vložil neko interpelacijo, zakaj je državni pravdnik zaplenil neko Maharjevo knjigo. V interpelaciji je seveda navedel vsa tista mesta, katere je prečrtal državni pravdnik, in ki kruto žalijo verski čut katoličanov. Zbornični predsednik ni videl njegove interpelacije v nemškem prevodu in tako je prišla Massarykova interpelacija v zbornične zapisnike. Ko je »svinjarija« bila v zapisnikih, so šli posl. dr. Šusteršič, dr. Hruban in Humer k predsedniku in ga vprašali, zakaj take interpelacije ni preprečil. Predsednik je povedal, da interpelacije v nemškem prevodu ni bral. To je seveda prišlo v javnost, in Tomaž Massaryk, nadut profesor, je to priliko porabil in danes koncem seje v vprašanju na zborničnega predsednika zopet napadal in žalil katoličane. Ves
»frajzm« se jo gnetel okrog njega, od znanega Zenkerja pa do soc. demokratičnih »pobov«, vsi so mu ploskali in pritrjevali. Vcleučcni »pan« Massa-ryk jo svoje brezverske somišljenike pravočasno aviziral. Drugič bi želeli, da bi zastopniki katoličanov, krepkeje reagirali na take napade. Ko bi našega Gostinčarja ne bilo ,bi bili vse mirno »požrli«. Od krščanskih socialcev sta bila navzoča menda dva, od katoliških Čehov tudi le dva in tako je imel Mas-saryk nekaj »vspeha«. Nasproti organizaciji svobodomiselnih elementov v zbornici, je treba postaviti organizacijo katoličanov, da se prepreči že v kali vsak tak napor. Massaryk je smatral tudi za potrebno omenjati Ribnikarje-vo afero in napadati S. L. S. zaradi slovenskega gledišča. Tak je nivd, na katerem se giblje mož, ki sicer hodi v Ameriko svojo učenost prodajat. Njegov nastop naj bi imel to dobro posledico, da bi so katoliški elementi v zbornici tesneje organizirali, da bi se taki frazerji odločneje zavrnili. Zakaj to jo nečuveno, da si upa kak Massaryk v zbornici zastopnike večine avstrijskega katoliškega ljudstva izzivati s tem, da jih imenuje »kramarje v templu«, ki jih je trebn izgnati! Katoličani skupaj!
+ ul most in premogovnik na Mirni, it Mirne na Dolenjskem se nam piše: Včeraj smo imeli živahno obravnavo na Mirni radi železnice, ki jo je brez dovoljenja zgradil mirnski premogovnik na kolodvor. Premogovnik jc kar položil železniški tir čez tujo posest. Nekega Flatschata so poslali sicer okoli, pa ta je pripovedoval, da je dovoljenje dano in se je sploh obnašal, kakor bi imel pravico vse razlastiti. Kmečki posestniki so kar gledali, kaj se godi z njihovo lastnino, a pred tako mogočnimi gospodi se marsikateri še ziniti ni upal. Zdaj ni ne Flatschata ne odškodnine nikjer. Pa prišla je rešitev. Na poti do kolodvora mora rudniški tir čez potok Mirno, in za to se jim jc zdel pripraven deželni most. Izpeljali so traso navpično na most, podrli parapetna zidova in položili tračnice ter začeli voziti. Ko je bilo že vse izvršeno, so šele prosili deželni odbor, naj jim dovoli rabo mostu. Deželni odbor je pa rabo mostu prepovedal in zahteval od družbe, da postavi most takoj nazaj v prejšnji stan na svoje stroške. Kar je družba počela, je bilo motenje tuje posesti in brez dvoma kaznivo dejanje. V svojem odloku pa pravi deželni odbor, da ga k tej prepovedi nagibajo pred vsem slabe izkušnje, ki jih imajo posestniki zemljišč od gradnje šentjanžke železnice. Čez toliko let namreč šc danes niso dobili posestniki izplačane odškodnine za svet, ki sc je vzel za železnico, dasi morajo davek plačevati od sveta, ki ga žc davno nimajo. Zato je pa deželni odbor med pogoji za eventualno rabo mostu navedel tudi tega, da se mora podjetništvo pri deželnem odboru izkazati, da je popolnoma izpolnilo vse obveznosti do zemljiških posestnikov. Ker premogovnik zahteve deželnega odbora ni izpolnil, je ukazal deželni odbor županstvu na Mirni, da mora takoj na stroške premogovnika odstraniti položene tračnice in most pozidati v prejšnji stan nazaj. To se je zgodilo. Včeraj sc je vršila obravnava za gradbeno dovoljenje. Vodil
storila, on je popolnoma nedolžen, govoril je čisto resnico. Govorila sem proti njemu iz jeze, ker me je zapustil.«
Vse to je izrekla s krepkim, mirnim glasom in nato sedla.
»Tako trdovratna zločinka! Šele sedaj pove resnico,« je slišala šepetati ljudi.
Čutila je, da počiva Andrijev pogled na njej in se je obrnila k njemu. Gledala ga je proseče, kot bi ga prosila odpuščanja. Žalostno se mu je nasmehnila in lahno pokimala z glavo — k slovesu za vedno.
Posvetovanje sodnikov ni trajalo dolgo. Lucija je bila za krivo proglašena; Andrij pa oproščen. Mad navzočimi je nastal nemir. Sodnik je zvonil k miru in naznanil dalje, da naj se An-dri.ja takoj izpusti, Lucijo pa se pošlje v Sibirijo.
V tem trenutku, ko je izrekel sodnik obsodbo, se je zaslišalo v dvorani ■ krčevito zdihovanje. Bila je Lucija, ki je izgubila na zemlji vse, kar ji je bilo nekoč ljubo in drago.
H. Sienkiewicz:
V peščeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lenard. (Dalje.)
XXXV.	,
Drugi dan je nekoliko pršel dež, toda ker so bile vmes tudi vedre ure, je Stanko že zgodaj zjutraj začel ogledo-
vati prostor in dopoludne jo ogledal popolnoma vse kote. Vtisk je bil splošno izvrsten. Najprej, kar zadeva varnost, je bila Lindejeva gora kakor izbran kraj v celi Afriki. Pobočja so bila pristopna menda samo šimpanzom. Levi ali pantri bi ne mogli po njih splezati na vrhunec. Kar pa zadeva skalni greben, je bilo treba postaviti k njemu samo Kinga in lahko so spali mirno na obeh ušesih. Stanko je bil mnenja, da bi se tu lahko branil tudi zoper manjše oddelke dervišev, kajti pot, ki je peljala na goro, je bila tako ozka, da je King komaj zamogel po nji, človek pa, ki ima dobro orožje, bi zamogel odgnati vsako živo bitje. Sredi »otoka« je bil vir hladne in kristalnočiste vode, iz katerega je nastajal potoček, ki se je zvijal kot kača med bananovimi gaji, slednjič se pa spustil s strme višine k roki tvoreč ozek, belemu traku podobni vodopad. Na južni strani »otoka« so ležala polja, pokrita z bujnim manio-kom, čegar korenje daje zamorcem priljubljeno hrano, za polji so se pa dvigale gruče neizmerno visokih kokosovih palrn z vrhunci, podobnimi per-janicam.
»Otok ' je obdajalo morje džungle in razgled z njega jc bil jako prostran. Na vshodu se je dvigala sinja vrsta gor Keramoio. Tudi na jugu ie bilo videti precejšnje pogorje, ki je sodeč po njegovi temni barvi, moralo biti pokrito z gozdovi. Na zahodu se je pa spuščal, pog!-';d tja do mej obzorja, kjer sc jc džungla dotikala neba. Toda Stanko
je zapazil s pomočjo Lindejevega daljnogleda razne jarke in redkoma razmetano mogočno drevje, ki se je dvigalo sredi trave kot cerkve. Kjer trava še ni pognala preveč visoko, je bilo celo z golim očesom mogoče zapaziti cele črede antilop in zeber ali pa gruče slonov in bivolov. Tuintam so žirafe rezale temnozeleno površino džungle, kot režejo ladje površino morja. Takoj nad reko se je igralo nekaj povodnjih kozlov, drugi so pa vsak trenotek pokazo-vali svoje rogate glave iz globine. Kjer je gladina vode bila mirna, so vsak trenotek skakale iz nje one vrste rib, katere je lovil Kali in bliščeč se v zraku kot, srebrne zvezde, padale so spet nazaj v vodo. Stanko je sklenil, ko se vreme zvedri, pripeljati sem Nelko in ji pokazati to celo menažerijo.
Na »otoku« pa ni bilo nobenih večjih živali, zato pa silno veliko metuljev in ntičev. Velike, kot sneg bele papige s črnimi kljuni in rumenimi čopi, so letale nad grmovjem gojagov; majhne »vdove« s prekrasnim perjem so se zibale na tenkih steblih manioka, spreminjale barvo in bliščale kot drago kamenje, z visokih kokosov so pa prihajali glasovi afrikanskih kukavic in lahno, ječanju podobno grulenje grlic.
Stanko se je vrnil s svojega sprehoda z radostjo v duši: »Podnebje je zdravo,« je rekel sam sebi, »varno po-polonoma, živeža dovolj in lepo, kot v raju!«
Ko sc jc pa vrnil v Nelkino kočo, se je prepričal, da sc nahaja na »oto-
ku,: večja žival, in celo dvoje, kajti mali Nasibu je odkril med tem v goščavi banane kozo s kozličkom, katerih der-viši niso mogli dobiti. Koza je že nekoliko podivjala, kozliček se je pa takoj sprijaznil z Nasibu, ki je bil neizmerno ponosen na svoje odkritje in cla bo se-dai po njegovi zaslugi bibi imela vsak dan izvrstno svože mleko.
»Kaj bomo sedaj delali, Stanko?« je vprašala nekega dne Nelka, ko so se že dobro ugospodarili na »otoku«.
»Dela je mnogo,« je odvrnil deček, potem je pa iztegnil prste na roki ter pričel naštevati vsa opravila, ki jih čakajo.
»Najprej, Kali in Mea sta pagana, Nasibu pa, kot Zanzibarec, je Mohame-danec. Torej jih bo treba izobraziti, naučiti vere in krstiti. Potem bo treba na-sušiti mesa za popotovanje in vsled tega bom moral hoditi na lov, tretjič, ker imamo mnogo orožja in nabojev, hočem Kalija naučiti streljati, da bi naju bilo dvoje za varstvo; četrtič pa, ali si pozabila na letajoče zmaje?«
»Na letajoče zmaje?«
»Da. Morala jih bodeš lepiti ali še bolje, šivati. To bo tvoje delo.«
»Jaz se ne maram samo zabavati.«
»To ne bo nobena zabava, ampak morda izmed vseh najkoristnejše delo. Tudi no misli, da se bo končalo s prvim zmajem, ampak narediti jih bo treba petdeset ali še več.
»čemu pa toliko?« je vprašala začudeno deklica.
bo šlo. Pustimo jim to upanje, državno oblast na svojo stran dobiti, ni tako težka reč, težje je ljudstvo pridobiti, tega pa liberalec ne mara, kvečjemu pri volitvah. Poslušajmo dalje razkritja: »Za letoš. pomlad se pripravljajo v Ljubljani razno velike prireditve vojaškega značaja in obiščejo člani cesarske hiše kranjsko prestolico. To je prilika kakor nalašč za to, da se osum-niči slovenske naprednjake. Najuspešnejše sredstvo se je zdelo klerikalcem to, da navežejo na dogodke september-skih dni, razburijo prebivalstvo ter ustvarijo javno razpoloženje, ki bi se najvišjim osebam, prišcdši v Ljubljano, zdelo kot mržnja in nasprotstvo, ki bi vojaškim krogom moralo vcepiti prepričanje, da se nahajajo med sovražnimi, zlovoljnimi elementi, ki črte armado ter ji žele le slabo. In ko bi se potem pojavilo vprašanje, zakaj vso to, potem bi klerikalni podpihovalec kazal s prstom na narodno - napredno stranko, češ, taki so uspehi njene vzgoje in njenega političnega dela. To je načrt. Izveditev je deloma znana. Ribnikar je zaprt, odprt pa celi slovenski javnosti pogled na septemberske dni, znova vsebuje spomin rta one težke čase. Nauk: Z nobenim, še tako nečuve-nim sredstvom pa se ne dajte zapeljati in razburiti. Povsodi zmaga konečno resnica i'n pravica. Storite vse, da zmaga, toda ostanite hladni in trezni.« — Tako je! Zato smo pa v Ljubljani, kjer smo liberalci doma, razobesili te dni fane za naše častnike, da nas ne bodo zopet »klerikalci« razkričali za punta rje in da bomo spet prijatelji z državno oblastjo. — Blažena liberalna stranka, ki ima takega Salomona v svoji sredi. Mi pa, po pravici rečeno, bi mu še svojih koz ne izročili v njegove roko, kaj šc politiko.
+ Zatiški opat p. Gerard Maier je prestopil iz cistercijanskega v red tra-pistov in se je preselil v Zemonik pri Zadru.
—	Tiskovine za posredovalne urade. Na mnogostranska vprašanja odgovarjamo tem potom, da je sestavil deželni odbor vzorce za tiskovine, zlasti za uradne knjige, kakoršne bodo rabili posredovalni uradi. Uradne knjige se bodo dobavile že vezane in strani zaznamovane z zaporednimi številkami. Kakor hitro bodo knjige in tiskovine gotove — kar se zgodi čimpreje — bodo o tem županstva obveščena s posebno okrožnico. — Zaradi enotnosti se priporoča, da naroče vsa županstva knjige in tiskovine takoj, ko dobe okrožnico z obvestilom, kdaj in kje se dobe. Pri tej priliki opozarjamo, da začno posredovalni uradi poslovati takoj, ko se ustanove. Kaka izvršilna naredba glede poslovanja se ne bo izdala.
—	Klasifikacija in štetje konj. Po razglasu mestnega magistrata ljubljanskega se vrši klasifikacija konj za mesto Ljubljano dne 23., 24. in 25. maja t. 1. na konjskem sejmišču poleg mestne klavnice. Lastnikom konj je vse svoje konje, ne glede na starost in druge okolnosti po naznanilnicah naznaniti mestnemu magistratu, in sicer v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«. Kdor ni prejel naznanilnice, jo dobi v omenjenem uradu. Rok za naznanitev konj poteče dne 18. t. m. Kdor konj ne naznani ali konj ne pri-
pelje h klasilikaciji, se kaznuje z denarno globo ali z zaporom.
j — 51 modrasov v 14 dneh se je nabralo v občini Prečna. Ena sama oseba (Terezija Može) jih je dne 5. maja, en sam dan ujela 8. Imenovana jih ima zdaj že 17. In to samo v dveh vaseh, Gor. in Dol. Kamence. Kdo bi mislil, da je tam toliko strupa. Skoda, cla ne pride nadnje prijatelj Boltatuga Pepe-ta, ki so mu gad je in Prečna tako pri srcu!
—	Konvertit. V Zsibriku na Ogrskem leta 1872. rojeni zidar Janez Hoff-mann, evangelskega veroizpovedanja, je minoli praznik v Leskovcu prestopil v katoliško cerkev.
—	Dvekronski novci. Avstro-ogrska banka poroča, da bo z dne 20. t. m. izdala v promet pet milijonov kron v novih dvekronskili novcih. Z omenjenim dnem se bodo začeli odtegovati iz prometa stari goldinarji, tako da bo čez nekaj časa izginil zadnji sopmin na staro valuto.
—	Nezgoda aviatika Widmerja v Splitu. V četrtek se je na vojnem vežba-lišču v Splitu dvignil v zrak z Blerioto-vim letalnim strojem znani aviatik iz Trsta, Widmer, ki je pretekle dni poletel iz Trsta v Benetke. Prizor je bil krasen in občinstvo je z veliko napetostjo spremljalo letalca. VVidmor je nekolikokrat preletel vežbališče in se spustil zelo spretno in lepo na tla. Л prostor je bil v to svrho premajhen ter je bilo Widmerju nemogoče ustaviti pravočasno aparat, vsled česar se je zaletel v leseno ograjo in polomil lc.vo krilo, desno in vijak pa poškodoval. Widmer jc ostal nepoškodovan, ker je o pravem času skočil iz aparata. Poškodbe aparala niso velike, vsled česar bo mogoče aparat popraviti v Splitu ter se bo bržkone Widmer jutri, v nedeljo, zopet dvignil v zrak. Občinstvo je v četrtek kljub nezgodi prirejalo burne ovacije mlademu aviatiku.
—	Kaj je ljudsko zavarovanje? »Ljudsko zavarovanje« je pri nas še malo znan način zavarovanja brez zdravniškega preiskanja, po katerem je vsaki zdravi osebi mogoče, proti majhnim tedenskim prispevkom (že od 10 h naprej) zagotoviti za slučaj smrti svojcem, za slučaj doživetja pa sebi na. stara leta primerno glavnico, ki v obeh slučajih gotovo zelo prav pride. Zavarovati pa se zamore tudi otroke v vsaki starosti ter jim na ta izvanredno lahek način zagotoviti primerno doto. »Slovenska Straža« v Ljubljani to »Ljudsko zavarovanje« vsem skrbnim možem in očetom kar najtopleje priporoča in pošlje na željo vsakomur jako podučno knjižico o »Ljudskem zavarovanju«, ki jo jc spisal v. č. g. župnik Haase. V tej knjižici jc pa zapopadeno tudi navodilo glede zavarovanja.
—	Zadružne in zasebne mlekarne in sirarne prosimo, da se radi dobave
! potrebščin obračajo na g. Val. Urban-čiča v Ljubljani, ki v prid »Slovenski Straži« preskrbuje cenj. naročnikom najboljše blago po najnižji ceni.
—	11.000 srednješolcev strelcev. Na 323 srednjih šolah sc je urilo to šolsko leto 11.200 srednješolcev. V 161 strelskih društvih se je pa urilo v streljanju 11.400 mladih strelcev.
—	Umrla je v Spodnji Šiški gospa Antonija Srčnik, stara 31 let.
—	Vojaška vest. Naš rojak g- Fran Vilfan, vpokojen major, je imenovan za podpolkovnika.
—Razpisana srednješolska mesta.
Od 21. aprila do 15. maja so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto na dež. r. v Sternbergu (do 31. maja). — Klasična filologija na I. drž. gimn. v Ljubljani (do 20. V.). — Moderna filologija: Ljubljana (m. u., D. v zvezi s stran, predm. pedagog, ali zemljep., 25. V.), Kočevje (g., D. 1. gr., 5. VI.), Ustje (r., D. E., 31. V.). — Historična skupina: Praga II. (3. r., H. Geogr.., 31. V.). — Matem. fiz. skupina: Dunaj XIX. (r., M Geom., 30. V.). — Prirodopisna skupina: Dunaj, V. (Eliz. g., Ng. m. utl., 20. V.), Ustje (r., C. m. utl., 31. V.). — Telo-vadba: Novi Jičin (r., T., 15. VI.). — Kratice in znaki kakor navadno.
—	Zaklal ga je. Mokronog, dne 17. maja 1912. Danes ob pol 11. uri dopoldne je v Slepšeku pri Mokronogu zloglasni nasilnež Mole iz Št. Ruperta sunil brez vsakega povoda zidarskega mojstra Valentina Len d aro z nožem s tako silo v trebuh, da je tisti kmalu nato umrl. Morilec jc skušal zbežati, a so ga krepke kmetske pesti zagrabile, ga z vrvmi k nekemu drevesu privezali ter do prihoda orožništva stražili. Orožniki so potem uklenjenega pripeljali v zapor v Mokronog. Umorjeni Lendaro jc bil zelo mirnega značaja, v obče priljubljen in dober delavec ter zapušča ženo in štiri še majhne otročiče. N. p. v m.! Mole je strasten liberalec ia alkoholik.
PrimorsKe vesli.
p Vihar v Pulju. 17. maja 1912. Tu razsaja danes strašen severozapadnik. Morje jc v Inki tako razburkano, kakor žc leta ni bilo. Zunaj luke mora razsajati strašni morski vihar. Bati se je nesreč na morju. Združena eskadra jc tekom dopoldneva odplula iz luke. Proti 12. uri opoldne pa so se že vrnili skoro vsi torpedni rušilci in torpedovke v luko, da najdejo zavetje. Colo mesto je bilo dopoldan zavito v veliko meglo prahu. Proti drugi uri popoldan je začelo deževati, na kur jo tudi vihar nekoliko ponehal.
p Hišne preiskave in aretacije. Na zahtevo preiskovalnega sodnika je izvršila policija hišno preiskavo na sta. novamjih visokošolcev Klavdija Suvič, Franc Apolonio, Karla Morpurgo, Jurija Trauncr in Mihaela Mianich ter privatnega uradnika Gilberta Finzi. Preiskava sc je vršila tudi v hiši, kjer ima sedež društvo laških visokošolcev. Policija je ta stanovanja zapečatila. Aretirala pa Srviča in Finzija. Zaprli so pa tudi v Ronolih uradnika laških železnic, Alfreda Borsctti. Povod preiskavam in aretacijam je dal baje sledeči dogodek: Ko je bil laški kralj napaden in jo bil naš cesar prvi, ki mu je čestital k rešitvi, so napravili Lahi v Rimu in nekaterih drugih mestih pred avstrijskimi konzulati ovacije Avstriji in našemu cesarju. To pa jc zbodlo tržaško iredentiste in so poslali v Italijo protest proti tem ovacijam. Protest so podpisali imenovani, proti katerim jc sedaj uvedena preiskava.
p Poročanje umazanosti in »Edinost«. Pretečeni teden se jc vršila pred
jo je v imenu deželne vlade dr. Bieek, prišel je novomeški okrajni glavar baron Rechbach, deželni odbor sta zastopala dr. Lampe in stavbeni nadsvetnik Klinar, cestno upravo načelnik okrajnega cestnega odbora trebenjskega župan Kek. Seveda so prišli vsi prizadeti posestniki z župnikom in županom na čelu ter zahtevali varstvo svojih pravic. Zastopnika deželnega odbora sta dala zahtevo deželnega odbora na zapisnik, potem se je vršil obhod na zemljiščih, ki se uporabijo za traso. Prebivalstvo je jako hvaležno deželnemu odboru za njegov odločni nastop v varstvo kmečkih pravic.
+ Slaba mazila. Slovenski liberalci imajo par odstavljenih politikov, katere je vrgla S. L. S. v kot kakor stare škornje, ki niso za nobeno rabo. Dva možakarja, katerih eden je na Dunaju, drugi pa v Ljubljani, se smatrata za stara mentorja liberalne politike in prav z nekim proroškim glasom, kakor stara rimska Sibila, čutita potrebo vsake kvatre enkrat svoje proroške bukve odpreti in naznaniti strmečemu liberalnemu svetu razne politične katastrofe. Tako je priobčil »Slov. Narod« v sredo, 15. maja, »senzacionelna razkritja o obširni klerikalni intrigi« slovanskega politika, kateri je zavzemal že enkrat odlično mesto v državni hierarhiji«. In kakšna so ta razkritja. Po-slušajmo: »Klerikalna stranka sc ima za velik del svoje moči in svojega političnega vpliva nekaterim neprevidnostim in pogreškom napredne politike zahvaliti. Klerikalna stranka je zlasti z uspehom zlorabila jesenske dogodke leta 1908 v svoj prospeh. Z denuncija-cijami in hinavskim patriotizmom jo znala potisniti narodno - napredno stranko na obtožno klop. Razširjala je v avstrijski javnosti in zlasti na mero-dajnih državnih mestih mnenje, da so slovenski napredni krogi nepatriotič-ni, antimilitaristični, da, antidinastič-ni, in da jc narodno-napredna stranka srbofilska. Na ta način si je pridobila državno moč za zaveznika. Narodnonapredna stranka se je naenkrat čutila v vlogi, da se njen boj proti klerikalnemu ne smatra zgolj kot strankar-sko-politično delo, temveč kot stremljenje, naperjeno proti državi sami in tako je trpelo napredno delo pod težo tega sumničenja. Nikdar bi se klerikalna stranka v deželi ne bila po-vspela do one pozicijo, katero danes še zavzema, da ni imela državne moči na svoji strani.« — Zelo naiven mora biti tisti slovanski politik, ki ima to za senzacionalna razkritja. Te reči smo kdaj že poznali iz »Slov. Naroda«. S. L. S. ni patriotična, mi smo sami hinavci, ki smo pripravljeni pri prvi priložnosti magari z Turki potegniti, napredna stranka je bila samo grdo ob-rekovana; tiste hude članke v liberalnih listih za časa aneksije pa so pisali gotovo »klerikalci«, uredništva liberalnih listov so jih samo pomotoma sprejemala. In pa ta ljuba državna oblast! Kje bi bila danes S. L. S. brez državne oblasti; tam seveda, kjer je sedaj liberalna s pomočjo državne oblasti! Liberalcem še sedaj ne gre v glavo, da jih je vrgla njih brezdelnost in pa naš boj za prava katoliškega ljudstva. Še zmeraj so te misli, da je glavna stvar, da je državna oblast na njihovi strani, pa
Stanko je pa začel razlagati svoje načrte in nade. Na vsakega zmaja napišem, kako se imenujeva, kako sva se iztrgala iz rok dervišev, kje sva in kam greva. Napišem tudi, da prosiva za pomoč in naj se pošljejo brzojavke v Port-Said. Potem bom pa izpuščal zmaje vedno, kadar bo vlekel veter od zahoda proti vzhodu.
»Veliko jih bo«, je rekel, »padlo v bližini, mnogo jih bodo zadržale gore, toda ako tudi saj eden prileti clo morskega brega in pade Evropejcem v roke — bova rešena!«
Nelka je bila navdušena nad tem načrtom in izrazila se je, da se celo King ne more meriti s Stankom z razumom. Bila je tudi prepričana, da bo mnogo zmajev priletelo celo do očetov in obetala je lepiti od jutra do večera. Njena radost je bila tako velika, da se jc Stanko bal, da ne bi dobila vročice ter je moral zadrževati njeno gorečnost.
In odslej se je na dobro začelo delo, o katerem je govoril Stanko. Kali, kateremu je velel naloviti kolikor mogočo veliko skakajočih rib, jih je jenjal loviti na trnek, mesto tega je pa naredil iz tankih bambusov visok jez ali pravzaprav neke vrste leso in ta jez jc potegnil povprek reke. Sredi lese se je nahajala velika odprtina, skozi katero so ribe morale priplavati, ako so hotele priti v prosto vodo. To odprtino je zadelal Kali z močno mrežo, spleteno iz plaminih vrvi in na ta način si jc vsak dan zagotovil obilen lov,
Že spet jest pa gespud žepan.
»Dobr jutr, gespud žepan! Sm že tlele!« puzdravu sm gespuda, dohtar Taučarja, ke sm pršou u Prule, kokr sma se unkat zmenila. »Kuku je kej; a sa že kej pugruntal, če uja kašne pu-šast pasale na tala must, ke ga uja tlela napraul?«
»Neki b mogl pridet gor in jest mi-slem, de b glih lintverni bi tle na ta must pasal, kokr pa tam na sred Ibla-ne, ke se nubedn cuck na zmen zajne. Tle ukul pu štotbolt se ulač use sorte sodrga in potepuhi in delamržneži, ke b blu dobr, de b jm iz lintvernem mal strahu napraul. Jest sm že mislu, kua b pa blu, če b jh na jubclcumskem mu-
ste dol pubral in b jh tle sm prepe-lal--—«
»Oh, gespud žepan, tega nej pa le nekar na streja. A na veja, de je prejšn žepan gespud Ivan Hribar narodu za dvejst let kuntrakt za tist plač iz lintvernem? Tega noj lo nekar na, streja; kuntraht se more rešpehterat, če nečja mt kašne sitnast in koštngo. Gespudc Hribari b gvišn na bla ušeč taka pre-selitu, lintvernem pa še mn, ke tam jm je kratek čas, ke je tak frker, pusebn dupoune, tle b pa. douhčas predajal, de b jm blu za scagat. Nej dobr premišlja, predn kej tacga ukreneja. Pa misija, de b mogl bt glih lintverni tud na tem most tle u Prulah? A b kašna druga žvau na zalegla glih tku?«
»I sej jh puznaš naše ubčinske svetnke, kašn sa! Leberalci čja mt na usaka viža lintverne, klerekalci, pusebn pa gespud Štefe, se pa bureja na usa muč prot lintvernem in trdja, de ta špas preveč kušta. Luba duša, kua pa tu kušta? Pa če tud kušta, sej kušta sam enkat; pol pa tku nč na zaceraja. Šc mark jm ni treba kepvat za pud urat, kokr psm usak let. Futrat j h ni treba; iz ena beseda: nubeneh strošku več občn na przadevaja. Tle so pa le puštenem lclem za cir, fagabundem pa za strah.«
»Kua pa misija pol prouzaprou nardet?«
»Jest sam na. vem kua čm nardet. Zamerm se nubenmo rad; zdej pa če pustaum lintverne na must, u hud gespud Štefe name in mc u tulk časa fek-
seru, de um nazadne šc u jetka padu ud jeze; če pa lintvernu na pustaum. se u pa gespud dohtar Trillar name re-penču in mesar Črne m zna še zažugat, de me u vn vrgu. Viš, ke sa tku čudni Ide. Oh, blagor gespudc Hribari, ke je mou tku lepu občinske svetnke zbrano ukul sebe, kokr kokla putke. Kokr jh je tou ubrnt, tku sa pa bli ubrnen —« »Za božja vola; sej sa se glih tku preh vulil in izvulil ubčinsk svetnki,
kokr zdej----«
»Kua vulil! Nč vulil! Jest, Hribar, rank Plajvajs sma se skp zbral in sma se pumenil, kor muže znaja ta nar leuš kimat in ta nar bi ubugat in ke sma ta prave pugruntal, sma jh lepu na en pogn p u perja spisal, ud spodi sma pa pudpisal »narudn vuliuni udbor«, pa je blu fertik in Buh na przaden, de b kor kašna črhnu čez tu, de b mu ta al pa un mužakar na biu ušeč in pu vol; tu sma ga tku strgal u ta »Sluvcnskmu Narude«, do ni nubena kucina ustala puštena na nem.«
»Ja, sevede, tu je blu pol žc fajn: al zdej je use tu udklenkal! Zatu sto mende leberalci tku hodi na deželn zbor, ke vam je tku štrena zmešu, do na morte več kar pu sojem lintverne ukul pustaulat, kokr b jh tli. Nemci, ke tud sedeja u ubčinskem svete, vas mende na bodeja glih tku hedu u uči; tu mende kar tku pr forma jamrate, de vas srce buli, ko morte gledat Nemce
zraven sebe---«
»Mene že ne. Jest nč na rečem čez Nemce; tu na morš trdet. Jest sm sc šc
tržaškim sodiščem umazana obravnava. Ti dnevi so bili za tržaško časopisje glata vredni. Ljudje so kar požirali tc umazanosti. Da »Piceolo« dela »gšeft« s takimi pikantnostmi, kdo se bo Judu čudil, a da je tudi »Edinost« padla na tako nizko stopinjo, temu se čudimo. Da, opazili smo, da je »Edinost« v popisovanju teh umazanosti še prekosila sam »Piccolo«, Ali pri »Edinosti« res na nič več ne gledajo, kakor samo na to, kaj več nese? Kakšno korist ima ljudstvo od tega? Ali ni naša mladina Se dovolj pokvarjena? Potem se pa še jeze, če pravi rodoljubi svare ljudstvo pred čitanjem »Edinosti«. Kateri pošten oče pa more še tak list pustiti v roke svojim otrokom? Ker je pred kratkim »Edinost« pisala, da je prevzel Trst vodstvo v slov. umetnosti, si najbrže tudi domišljuje, cla je s tem svojim poročilom zelo obogatila slovensko literaturo.
p čudne matere. Neka Gorišček iz Reke je prišla v Trst k Angeli Trošt z enomesečnim otročičem v naročju. S hlinstvom in tožbami je Gorišček premotila Troštovo, da jo je spremila do bolniške blagajne, kjer ji je dala otroka v naročje, češ, da se vrne takoj. Velike hiše pa imajo več glavnih vrat. Te sreče se je Gorišček oprijela in izginila brez sledu. Pobegnila je bržkone v Reko. Otroka je Troštova potem, ko je slučaj naznanila oblasti, za enkrat pridržala.
p Smola. Na pomolu S. Carlo v Trstu je stal neznan človek in sumljivo gledal na kup vreč oglja. V ugodnem trenotku je zginil, ž njim pa tudi ena vreča. Komaj petdeset korakov je napravil srečne poti, ko ga sreča človek in ustavi. Bil jfc to ravnatelj tvrdke Candido Pina, Matej Delpozzo, katerega last je bilo ukradeno oglje. Na hrbtu je namreč nosila vreča etiketo te tvrdke. Delpozzo je možakarja ustavil ter ga dal aretirati. Poštenjakovič je 321et-oi brezposelni Giovanni Viezola.
p Otrok na sodniji. Na okrajni sodniji v Trstu je neka ženska pustila svoje dete Bruno ter odšla bogvekam. Matere še niso našli.
p Drag veter. Pri puljskem magi-Btratu je razpisano mesto cestnega mojstra, širšo javnost to sicer ne more mnogo zanimati. Več zanimanja pa bo stvar vzbudila, če se pomisli, da jc to prvi pot, da se v Pulju za mestno službo zahteva od prosilcev avstrijsko državljanstvo in da služba ni razpisana samo v uradnem listu laške kamore »Giornalcttu«, ampak tudi v drugem nelaškem dnevniku. To dvoje kaže, da piha na puljskem magistratu pod ge-rentovim vodstvom drugačen veter, kakor je pihal pri podeljevanju mestnih služb za časa vlade laško-liberalne kamore, pri kateri so imeli pri podeljevanju mestnih služb italijanski državljani prednost pred avstrijskimi.
p Kako delajo liberalci za obmejne Slovence. Iz Devina nam poročajo: Kako nirodni so liberalci, naj pojasni naslednji zgled: Pred 14 dnevi prideta dva liberalna učenjaka v gostilno g. Franca Pecikarja. Ta je pred kratkim naročil zaboj vžigalic r Slovenske Straže« za obmejne Slovence. Z zabojem je prišla tudi reklamna tabla, ki jo je g. Pecikar kot odkrit pristaš obesil v svoji veži. Pa kaj napravita liberalna »narodnjaka«? Gresta in strgata tablo z zida ter jo razkosata na devet koscev, ki so sedaj dobro shranjeni ter pričajo, koliko narodnega čuta ima liberalec. Italijani niso tako zagrizeni ko ti liberalni
Slovenci. Pa bodo žc dobili svoje plačilo! — Opazovalec.
p Nesreča v tržaški prosti laki. 13-
letni M. Busetto, ključavničarski učenec Tomaža Bregant v Trstu, je bil od svojega mojstra poslait v prosto luko, da popravi neki kotel. Mojster je dejal, da pride za njim. Deček je prišel v prosto luko, si ogledal kotel, ki je visel na verigi nad njim, se vsedcl tik poleg njega na stopnjice in čakal mojstra. Medtem pa se je kotel odtrgal in padel dečku na noge tako nesrečno, da mu je zdrobil obe nogi, vsled česar so ga prepeljali v bolnišnico.
IZPREMEMBE V liOSENSKI UPRAVI.
Cesar je ustanovil pri bosensko-hercegovinski vladi dva nova oddelka: 5. oddelek (bogočastje in uk) in 6. oddelek (stavbne zadeve). Civilni adlat je vpokojen, kakor tudi sekčna načelnika dr. Feichtinger in baron Pittner, ki postane guverner ogrsko - hercegovske banke. Tajnik ogrskega pravosodnega ministrstva Julij Rohonyii je imenovan za nam. deželnega načelnika. Obratni vodja ogrskih državnih železnic Teodor \Vusevich de Blacko je imenovan za sekčnega načelnika in voditelja 6. oddelka, sekčni svetnik kabinetne pisarne Venceslav Urpani je imenovan za dvornega svetnika in voditelja 1. oddelka, kraljevski ogrski finančni ravnatelj Gvidon Prileszky pl. Prilesz za dvornega svetnika in ravnatelja 2. oddelka, višji nadzornik avstrijskih državnih železnic višji stavbni svetnik Alfred Jedokievvicz je imenovan za dvornega svetnika. Dvornemu svetniku Otonu Paulu se je poverilo vodstvo 5. oddelka.
LAŠKO-TURŠKA VOJSKA. Lahi prodrli v Tripolisa do tuniške meje in odstranili turške mejnike.
Oddelek bersaglierov je prodrl v Tripolisu do tuniške meje. Bersaglieri so odstranili turške mejne kole in jih nadomestili z laškimi.
Laška zmaga na Roda.
Dne 16. t. m. je general Ameglio na Rhodu pričel napadati turško glavno četo, ki je bila v središču otoka vtabor-jena. Napadati je pričel z dvema polkoma. Medtem so izkrcavali iz ladij laške vojake. Prodiranja proti sovražniku so se udeležili 34, pešpolk, (poveljnik polkovnik Trombi), 57. pešpolk, (poveljnik polkovnik Fanzo), 4 bersa-glierski polk, (poveljnik polkovnik Malpini), dve gorski bateriji, dva ka-valerijska eskadrona, ženijske in druge pomožne čete. Lahi so prodirali proti trdnjavi Tsit v dveh oddelkih, da napadejo sovražnika na dveh straneh. Boj ni dolgo trajal. Sovražnik je bil kmalu obkoljen. General Ameglio je po hudem streljanju ukazal Turke napasti z bajoneti. Napad se je posrečil. Turški poveljnik se je udal, ker so mu Lahi onemogočili umikanje. Laški zbornici je včeraj ministrski predsednik Giolitti prečital brzojavke admirala Amera d' Aste in generala Ameglia, ki poročata, da se je turška posadka udala.
Turške priprave za sprejem Lahov na otoka HI j.
Turki sodijo, da bodo Lahi napadli otok Hij in so zato obrežje z vojaki za-stražili. Na Hiju je zbranih 1300 turških vojakov. Turki neprestano dova-žajo orožje, strelivo in živila, ter so oborožili prebivalstvo.
zrneram iz Nemcem prou dobr zastopu, če na verjameš, pa praši gespuda Hribarja, pa t u puvedu. Tu sam pu časn-keh tku pišema, de Idi dražma in he-cama na klerekalce, u resnic se nam kouče sam pu tisteh blažaneh časeh, ke b se šli lohka mance u rnestn pu-svetvalnc, pa b se nubedn nč čez tu gor na držu.«
»Use se holt ubrača na svet. Murde u pršlu še tku deleč črtkat u Iblan, de se uja šli lohka klerekalci mance u mestn pusvetuvalnc. Nč sc na ve.«
»Tistga pa ne! Dokler um jest iz ta malmo mazincam migu, se tu na u zgudl, tu pa že rečem!«
»Nč se ni za zarečt! Folk je čezdali bi sojaglaun in tiste kaše, ke ste ja vi leta in leta na rotuže Iblančanem kukal, na morja nč več prou scerat. Neki u treba tle ukrent, sami lintverni na temla muste tud še na uja spravi fol-ka u dobra vola. Če če dondons edn fol-ke ustrečt, more bt že hedu fifik, lebe-ralci pa glih na te bulezn na trpete preveč. kokr vidm. Dokler gre samu naprej, tulk časa je že še; ke je pa treba mal prtisnt pulitičn kulu, de b sc ga naprej spravi, vam pa usi šraufi u glau udjejnaja. Jest sm žo ud nekdi tega mnejna, de je pamet buU knt žamet; vi mate pa glih več žameta in Žide, kokr pa pamet ln tu je felen. Puclcite kaš.
ne tiče maja klerekalci. Nubeneh lint-vernu jm ni treba, pa ja le zmeri lepu naprej furaja.«
»Penapejd, kua uš tle voda delu! Mišleš, če ene parkat mal zmagaja, pa sa res že na kojn. A na veš, de keder je žakl pouhn, tekat se pa razveže —«
»O vem, vem! Zatu se je pa leberal-cem žakl razvezu, ke sa usi sarn vajn basal. Klerekalci pa nč u soj žakl na bašeja, ampak use ubrneja u ludska kurist; zatu pa klerekaln žakl na u nekol pouhn in se mu na u treba razvez-vat.«
»Pepe, Pepe! Zdcj pa vidm, de s tud ti ratu čist klerekaln! Če jc tu res, pa na uva midva douh prjatla. Sam tu m še puvej, kua ena žvau čm tlela na must pustaut, da se na um nubcnmu zameru in de um usm ustregu? Lint-vernu ne, prauš; astn kua pa?«
»Krote, kaj pa krote?«
»Čak no; tu pa ni slaba ideja! Še iz sojem prstašem morm guvort, če uja cefridn, de pustaum krote namest lint-vernu na must.«
»Veja, kuku naj nardeja, pa uja na use plati ustregl. Na Trnouska plat nej pustauja krote, na ta plat, ket sa Prule in Zabjek, pa žabe, pa u usm ušeč.«
»Buh te žiu! če s prou klerekalc,
fant ud fare s pa le —--«
Bultatu Pen« Iz Kudeluga,
Dardanelsko ožino
so danes zjutraj odprli. V Carigradu je zbranih 258, pred Dardanelami pa 173 ladij, ki čakajo, da smejo skozi Darda-nele. V črnomorskih pristaniščih pa čaka na odprtje Dardanel 200 parnikov.
Turki kupili dva aeroplana.
Turki so pri neki angleški tvrdki kupili dva aeroplana.
SAKSONSKA ZBORNICA IN IZJAVA NEMŠKEGA CESARJA.
V saksonski zbornici sc jc dne 17. t. m. pečal predsednik Gunther z znano izjavo cesarja Viljema nasproti strass-burškemu županu. Izvajal jc, da se sicer mora voditi ojster boj proti stremljenju alzaško lorenškili narodnjakov, a pozabiti sc nc sme, da sc Alzacija in Lorena ne moreta priklopiti Prusiji. Nemški cesar nima pravice razbiti ustave kake zvezne države, odločujeta namreč zvezen svet in državni zbor. Cesarjevi odgovorni svetovavci so si veliko odgovornost naložili. Poziva vlado, skrbeti za to, da se ne bo poizkušalo porušiti zvezin značaj nemške države. Zunanji minister grof Bitzthun je izjavil, da ga je Giintherjcv govor prese-
netil. Ne ve, kaj da je cesar rekel in dvomi, da so časopisi objavili resnično besedilo. Izključeno je, da bi cesar izrabil svojo moč za odpravo ustave v zvezni državi. Saksonska bo i v bodoče vpoštevala koristi Alzacijc-Lorene in koristi nemške države.
f DANSKI KRALJ FRIDERIK.
Na ukaz našega cesarja se je uvedlo počenši z 19. t. m. 16dnevno dvorno žalovanje povodom smrti danskega kralja Friderika.
t POGREB ŠKOFA DR. MAYERJA
se je včeraj popoldne na., Dunaju slovesno izvršil. V dvorni župni cerkvi je blagoslovil rajnika kardinal nadškof dr. Nagi v navzočnosti cesarja, cesarske rodbine in veliko občinstva. Rajnika so pokopali na pokopališču ,v Hetzingu.
PROTI KITAJSKI REPUBLIKI.
V Pekin se je pripeljal sin princa Tuana, ki spletkari proti republiki in dela na to, da bi njega proglasili za kitajskega cesarja. Podpirata ga princ Kun in guverner Kansu. So, ki sodijo, da se Tuanovemu sinu posreči njegov načrt.
Največji demili u svetu.
Z ladjo »Titanic« se je potopil eden najkrasnejših in najdražjih demantov, takozvani »višnjevi demant« ali »San-cy«, svetovnoznan zaradi svoje izvan-redne krasote, ognja in barve, pa tudi slaboglasen zaradi nezgod, katere so le pogostoma zadevale njegove lastnike.
»Sancy« je bil svoječasno last nekega indijskega kneza, kateri je bil pa otrovan, pozneje ga je dobil razkošni vojvoda Burgundski »Karel Pogumni«, kateri je v bitki pri Nancy leta 1477 nesrečno končal. Švicar, ki je mrtvega vojvodo oplenil, je nevede prodal kamen za en forint. Leta 1489. ga je kralj Anton Portugalski kupil in pozneje prodal na Francosko za 100.000 frankov
gul«, 279 kar. in »Orlow«, 194 kar., se nahajata v zakladnici ruskega cara.
»Florcntinec«, 133 kar., jc bil tudi nekdaj last »Karola Pogumnega« in ga je izgubil v bitki pri Gransonu in je sedaj v posesti avstrijskega cesarja. Barve je nekoliko rumenkaste.
»Regent« ali »Pitt« je posebno krasen. čist in brezbarven kamen, tehta 136 karatov in se nahaja v francoski državni zakladnici. Cenijo ga na 12 milijonov frankov.
»Južna zvezda« je bil najden leta 1853 v Braziliji in tehta brušen 123 karatov. popolnoma čist in se nahaja v zasebni lasti.
»Juhilu« je bil najden pri Kimber-ley-u v južni Afriki, tehta brušen 239 karatov in je popolnoma čist in brez*
plemiču »De Sancy«, od katerega je kamen tudi ime prejel. Demant je bil pozneje last angleškega kralja Jakoba II. in francoskega kralja Ludovika XIV., njegovih naslednikov in nesrečne kraljice Marije Antoinette. Po francoski revoluciji so se menjali pogosto njegovi lastniki Holandci in Američani in sedaj počiva krasni kamen za vedno v globini atlantskega oceana. Sploh se je čulo, da »Sancy« ni nikomur prinesel sreče, pač pa je mnogo njegovih lastnikov, tudi zadnji, nesrečno končalo.
fcKoh-i-Norr« (gora luči), najden v Indiji, je bil s početka mnogo večji, vsled večkratnega brušenja pa sc je njegova teža zmanjšala na 106 karatov in krasi sedaj krono angleškega kralja.
Dva velika demanta »Veliki mo-
barven. Na pariški razstavi leta 1900 je bil zavarovan za 10 milijonov frankov in je imel poleg tega še vedno ponoči in podnevi častno stražo.
Največja demanta sta bila izkopana v južni Afriki. »Excelsior« leta 18&?- v deželi Griqua in tehta nebrušen 977 karatov. Njegovo velikost v prvotnem stanju nam kaže priložena slika v naravni velikosti.
Še večji jc bil pa leta 1907, tudi v južni Afriki najden kamen, katerega so naslovili »Cullinan«. V prvotnem stanju je bil kamen 10 cm visok in je meril 66 mm v premeru. Tehtal je 3025 karatov, bil je torej še nad trikrat večji kot pa njegov prednik »Excclsior«. Sedaj se nahaja v zavodu za brušenje dragih kamenov v Amsterdamu in je določen, da bo krasil žezlo angleškega kralja.
Po svelu.
Narodno ln versko prepričanje nemškega cesarja in cesarice. Nemška revija »Nord und Siid« prinaša v marčni številki zanimiv dnevnik Rusinje, sedaj žene šefa časopisne naduprave pl. Bellegarde. V dnevniku so nekatere zanimive notice iz pruskega dvora, iz katerih si lahko ustvarimo sodbo o narodnem in verskem mišljenju nemške cesarske dvojice. Stvar je sicer že stara iz leta 1888., a kljub temu zanimiva. Kakor je znano, je nemško cesarica iz hi*e 3fUleswjg-Holstein, Erincezinje,
med njimi tudi nemška cesarica, so bile vzgojene v strogo skoro fanatično luteranskem duhu. Ko so šle princezi-nje prvič na Francosko, so na zahtevo svojega varuha, princa Kristjana, vse obljubile, da ne bodo niti za trenotek pToga kake katoliške cerkve prestopile. Če jc šla Rusinja v katoliško cerkev, je princezinja Luiza vedno zunaj ostala in čakala. Rusinja jo je opozorila nato. da ne bo na tak način najlepših umotvorov, ki so po katoliških cerkvah, posebno v Italiji, videla, kakor na primer Michelangela in drugih; prin-cežinja je ostala stanovitna. Prestolo-
naslednik Viljem, ki je bil že takrat poročen s sedanjo cesarico, pa tudi ni bil zadovoljen, da so princezinje hodile na spodnje Francosko, pa ne zaradi katoliških cerkva, ampak zaradi Francozov. Princezinji Amaliji je rekel, da je spodtakljivo za njo, da hodi na Francosko, ko je vendar s prusko cesarsko hišo v tako ozkem sorodstvu, češ, Francozi sovražijo in prezirajo Nemce. Prin-cezinja Amalija je rekla Rusinji: To jc strašno poslušati Viljema, kadai- začne o tem govoriti; saj nam vendar ti dobri Bearuci nič nočejo, kaj še da bi mislili na vojsko; v njihovih hribih se človek počuti tako varnega in mirnega. Morda bo kdo rekel, da se je mišljenje cesarske dvojice v 24 letih pač dokaj iz-premenilo; a po znamenjih in glasovih, ki prihajajo iz dvora, se da sklepati, da sta še zmeraj oba istih misli: cesarica odločna luteranka in cesar nasprotnik Francozov.
Kdo bo naslednik umrlega dvornega škofa. Vsled smrti dvornega škofa dr. Lovrenca Мауегја je mesto dvor-neea župnika prazno. Mod kandidati za to mesto se imenujejo znani vseuče-liščni profesor cerkvene umetnosti pre-lat Svoboda, dvorni nadkaplan dr. Seidyl in pa župnik cerkve sv. Avguština, kanonik Binder.
Operacija, Izvedena s pomočjo brez-Učnega brzojava. Iz New-Orleansa poročajo angleški časopisi: Na nekem majhnem samotnem otoku v Mehikan-skem zalivu se nahaja postaja brezžičnega brzojava. Na otoku je najiz-obraženejši mož telegrafist. Pred dnevi je poulična železnica povozila nekega delavca. Vse je kazalo, da mu bodo morali odrezati nogo. Zdravnika in tudi zdravniških knjigah na otoku ni. Telegrafistu sc je delavec smilil. Poklical je nekega tovariša, ki se je vozil na neki ladji v Karajbskem Morju, 420 morskih milj oddaljen od otoka. Zdravnik dotične ladjo je obširno napovedoval, kako da se mora odrezati noga in je ostal pri aparatu, če bo potrebno še kako navodilo. Telegrafist je bolnika nar-kotiziral, pravilno podvezal žile, izvedel operacijo in rane natančno po zdravnikovih navodilih obvezal. Bolnik bo ozdravel.
Uboga bogatinka. V Ober\veyerju pri Hadamarju so te dni pokopali 68-letno samico Schmidt, ki jc živela v revnih razmerah. Kako so bili presenečeni, ko so našli v njeni zapuščini v obligacijah -47.000 mark, v postelji pa 20.000 mark v zlatu, našli so tudi v kuhinji več tisoč mark v srebru in bankovce, ki so jih deloma miši oglodale. Premoženje Schmidtove so cenili na 150.000 mark. Vse svoje premoženje je volila katoliškemu župnemu uradu Oberweyer, da se ustanovi ženski samostan.
Polkovnik umoril kapelnika. V Kijevu je ubil 17. t. m. ponoči polkovnik generalnega štaba Lilje v varieteju »Apollo« tamošnjega kapelnika Schrei-berja s sabljo. Polkovnika so aretirali in izročili vojaški oblasti. Vzrok umoru jo menda neka ljubavna afera.
Samoumor dveh učenk. Iz Triden-fa poročajo: Desetletni učenki Marija Berlini in Anunciata Grabo v Recoaru sta dobili v šoli ukor. Ker sta se bali vsled tega kazni doma, sto sc zastrupili z arzenikom. Trupli obeh deklic so našli v nekem grmovju. Kdo jima je pre-skrbel strupa, ni znano.
Telefon brez žic. Brezžični brzojav že ni več nova stvar, pač pa sedaj poročajo, da je izumil profesor dr. Gold-schmidt v Darmstadtu nov stroj: telefon brez žic. Neko berolinsko podjetje je z novim izumom napravilo jako usnele poizkuse ter hoče sedaj izdelati telefon brez žic, s katerim bi se moglo govoriti okoli celega sveta. Električni tok bi s pomočjo nove iznajdbe deloval od početne stanice v Berolinu okoli cele zemeljske oble do končne postaje v Hanovru. Stroji, ki se rabijo pri telefonu brez žic, so zelo lahki, visoki 1 meter ter se morejo postaviti kjerkoli. Novi izum bo gotovo ustvaril velik preobrat.
Milijonska nstanova za dobrodelne namene. V Ilanau-u je neoženjeni tovarnar nakitja Cezar Bohm v oporoki volil mestu dva milijona mark za dobrodelne namene.
Novi roparski napadi pariških anarhistov. Iz Pariza poročajo dne 11. I. m da so v predkraju Colombes are-lovali anarhista Metza in Goujona, ki sta napadla neko staro žensko, ko je ravno zapustila neko denarno menjalnico ter ji iztrgala ročno torbico, v ka-teri je imela dragocenosti in vrednostne napirje. Na klicanje ženske so prihiteli policisti, proti katerim sta apaša ustrelila večkrat z revolverji, nc da bi koga zadela.
Originalna prodaja mleka. V mnogih italijanskih mestih, zlasti v Neaplju, je mogoče videti dostikrat na cesti črede koz, ki jih pase kak moški in se trudi, da bi z glasnim zvonenjem in vpitjfem obniil nase pozornost. To je prodajalec mleka, ki prodaja vedno sveže blago, pomolzeno pred očmi kupca.
Bivši državni poslanec samomorilec. V Budimpešti se je ustrelil bivši državni poslanec Emerih pl. Szabo. Vzrok neozdravljiva bolezen.
ZAHVALA.
Za mnogobrojne čestitke, ki sem jih prejel pismeno ali ustmeno ob priliki svoje sedemdesetletnice, izrekam tem potom vsem svojo najiski*enejšo zahvalo.
Ljubljana, 17. maja 1912.
Franc' Splller,
c. kr. poduradnik in hišni posestnik.
Štajerske novice.
š Izobraževalno društvo v Celju
priredi jutri, v nedeljo, dne 19. t. m., veseloigro v treh dejanjih »Prisiljen stan je zaničevan« ter šaljiv prizor s planin »Planšarica«. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne v vrtni dvorani hotela pri »Belem volu«.
š Prvi veliki spodnještajerski obrtni shod sc vrši na Binkoštni ponedeljek, dne 27. maja 1912 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Spored: 1. Obrtna organizacija. 2. Poročilo o celovškem obrtnem shodu, njega poteku in sklepih. 3. Posredovanje vajencev in pomočnikov. 4. Trgovska in obrtna zbornica za Spodnje Štajersko. 5. Škodljivci obrtništva. 6. Obrtništvo in kartoli. 7. Ustanovitev mojstrsko bolniške blagajne za Spodnje Štajersko. 8. Obrtno šolstvo. — Občeslov. obrtno društvo v Celju.
š Naš rojak g. Juro 1'ešič, asistent južne železnice, je prestavljen iz Jen-bacha na Tirolskem v Trst.
š Mariborske novice. Delo pri novem mostu gre vrlo naprej. Oboki čez Dravo so že večinoma gotovi! dokončujejo se sedaj na levem dravskem bregu. Pot čez most bo iz lesenega betona. Položili bodo že letos tudi tračnice za električni tramvaj. Ob novem mostu bo tam, kjer je stala hiša št. 3 na Glavnem trgu, ki jo zdaj podirajo, postavil industrijec novo veliko moderno ka-£ varno. — V Mariboru imamo sedaj na ulicah tak prah, kot. kje v Sahari. Če hočeš, imaš oči kar hitro polne mariborskega pocestnega prahu. — Letos se zida v Mariboru silno malo novih poslopij. Draginja zidarskih in delavskih moči ter kaprice mestnih očetov so toga krivi. — Katoliški rokodelski pomočniki so priredili dne 16. t. m. izlet k Sv. Križu nad Mariborom, kjer so predstavljali igro: »Spoštuj očeta«.
š Dramatično društvo v Mariboru ima občni zbor dne 23. maja t. 1., ob 8. uri zvečer v kmet ski sobi »Narodnega doma«.
š Iz neprevidnosti težko ran'en pri streljanju. 151etni fant Bogomir Piki v Spodnjem Radvanju je hotel streljati s pištolo. Ker je pri tem neokorno ravnal, so mu je pištola v roki sprožila in strel ga je zadel v desno roko, katero mu je popolnoma razmesaril. Težko ranjenega so spravili v mariborsko bolnišnico.
Telefonska in Brzojavna poročile.
PROTI GERMANIZACIJI SLOVENSKE MLADINE NA KOROŠKEM. Dunaj, 18. maja. Koroško-slovenski poslanec. Grafenauer jc vložil interpelacijo glede uvedbe nove germanizato-rično učne knjigo v dvojezičnih ljudskih šolah v slovenskem delu Koroške.
NADVOJVODA FRAN SALVATOR UMIROVLJEN. Dunaj, 18. maja. Današnji nared-beni list za armado prinaša cesarjevo pismo, v katerem cesar nadvojvodo Franc S a 1 v a t o r j a na njegovo prošnjo generala kavalerije brez na-daljnega sprejemanja generalsko plače vpokoji ter izreka Najvišje priznanje.
OBSTRUKCIJA V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU. Budimpešta, 18. maja. Danes je v ogrskem državnem zboru Justhova stranka pričela s tehnično obstrukcijo.
ČEHI NA DUNAJU. Dunaj, 18. maja. Namestništvo jo odklonilo priziv prve češke bolniške blagajno, kateri je komisar občni zbor radi čeških referatov razpustil.
POLITIČNE ARETACIJE.
Trst, 18. maja. Včeraj dopoldne je bil na zahtevo preiskovalnega sodnika aretiran v Piranu 241etni Augusto iStock, bivajoč sicer v Gorici, kjer je zaposlen kot pomožni učitelj na neki zasebni šoli. Stock je bil tajnik tržaškega društva »Societa degii študenti«. Oblast je izvedla hišno preiskavo v Stockovem stanovanju v Gorici in tudi v stanovanju njegovih staršev, ki stanujejo v Trstu v Škorklji. Stocka so še snoči prepeljali v preiskovalni zapor tržaškega sodišča in ga dali na razpolago preiskovalnemu sodniku dr. Jan-cliiju.
SMRTNA KOSA.
Trst, 18. maja. Umrl je v Trstu c. kr. polkovnik v pokoju Fran Š cm e.
SAŠKI PRESTOLONASLEDNIK V ZAGREBU.
Zagreb, 18. maja. Včeraj se je pripeljal v Zagreb saški prestolonaslednik Jurij. Stanuje v hotelu »Royal«. V gledališču bo slavnostna predstava »Baron Trenk«.
LAŠKO - TURŠKA VOJSKA.
Carigrad, 18. maja. Dvajset laških vojakov z nekim civilistom sc je izkrcalo ob obrežju Rdečega morja pri Sa-bia, rezidenci Seid Idrissa.
Carigrad, 18. maja. Dardanele so zopet odprte. Danes je plulo skozi Dardanele 60 ladij.
Carigrad, 18. maja. Danes je predsednik turške zbornice naznanil parlamentu, da je tuška posadka na Rhodu kapitulirala.
PREPREČEN ATENTAT NA RUSKEGA CARJA.
Moskva, 18. maja. Tu so prišli na sled zaroti, ki je nameravala izvršiti atentat na ruskega carja povodom odkritja spomenika carju Aleksandru III. Odkritje spomenika je radi smrti danskega kralja preložono.
PORAZ TAFTOV V KALIFORNIJI.
New York, 18. maja. Taft je dobil v Kaliforniji 52.000 glasov, Rosevelt pa 98.000.
IZ VREMENSKE OPAZOVALNICE.
Dunaj, 18. maja. Vremenska opazovalnica naznanja jasno, vetrovno vreme.
NESREČA V BOSNI.
Sarajevo, 18. maja. Pri Kamenici se je podrl most pod tovornim vlakom gozdne industrijske družbe. Lokomotiva in šest voz je padlo v potok. Strojevodja Humkovič in še en uslužbenec sta ubita.
BITKA Z APAŠI V PARIZU.
Pariz, 18. maja. Velikemu navdušenju po bitki z apaši sledi sedaj iztreznenje. Bitka za francosko upravo ni bila posebno častna. Oddanih jo bilo 6000 strelov, od katerih pa ni noben zadel. Obdukcija Garnierevega trupla je namreč dognala, da je Garnier izvršil samoumor.
USODA PRODAMOVEGA LETALNEGA STROJA.
Reka, 18. maja. Prodamov letalni stroj, ki se je pri predvčerajšnji nezgodi potopil, bodo jako težko dvignili, ker je morje ondi, kjer sc je zgodila nesreča, globoko 70 metrov.
P o i z kušnja prve bencin-motornebrizgalnevMojstra-n I. Po sklepu inseratnega dela za današnjo številko nam }'e prišlo sporočilo, da bode poizkušnja prve bencinmotor-ne brizgalnice v Mojstrani dne 25. in 26. maja. Interesenti prejmejo povabila pravočasno.
LjuDljaosKe novice.
lj Velik koncert vojaške gedbe na korist mestnim revežem se vrši povodom tekmovalnega streljanja gorskih polkov danes zvečer ob 8. uri v veliki dvorani »Uniona«. Vstopnina 1 K.
lj Prvi dan tekmovalnega streljanja gorskih polkov. Tekmovalno stre-ltanje c. kr. gorskih polkov sc je dolo-. čeno po programu pričelo na civilnem strelišču pod Rožnikom dne 16. t. mes., na c. in kr. garnizijskem strelišču pa včeraj ob 8. uri zjutraj. Oblačno vreme včerajšnjega dno, zlasti pa dopoldansko deževno vreme je močno vplivalo na gotovost merjenja. Kljub temu pa so se dosegli lopi strelni uspehi; na slavnostni tarči »Cesar« jo streljalo včeraj 99 častnikov. Ekscelenca domobranski minister baron Georgi jc obiskal vojaško strelišče tekom včerajšnjega dneva dvakrat v spremstvu svojega adjutanta majorja Kutschera; poleg tega so prišli: ekscelenca podrnar-šal Kusmanek, generalni major pl. Sto-ger-Steiner, poveljnik c. in kr. vojne strelne šole, ki fungira pri tekmoval-
nem streljanju kot višji sodnik, brigadir pl. Schmidt-Fussina, državnozbor-ski podpredsednik poslanec Jožef Pogačnik, kakor tudi mnogo štabnih in višjili častnikov raznih polkov. — Danes popoldne se vrši ob navzočnosti Njegove ekscelence domobranskega ministra na civilnem strelišču tekmovalno streljanje ljubljanskih srednješolcev, ki se ga udeležita od vsakega zavoda po dva strelca, ki so pri tekmovanju srednješolskih zavodov meseca aprila dosegli najboljše uspehe. C. kr. domobransko ministrstvo je darovalo v ta namen 200 K, ki so določene za nagrado najboljšim. K temu tekmovalne, mu streljanju so povabljeni tudi dež. šolski nadzorniki, ravnatelji in profesorji vseh ljubljanskih srednjih šol.
lj Tekmovalno streljanje se vrši v dveh skupinah, in sicer tekmujejo častniki I. skupine dne 17., 18. in 19. t. m.; častniki II. skupine pa dne 22., 23. in 24. t. m. Moštvo tekmuje za potujoče darilo dne 20. t. m.; tekmovanje s strojnimi puškami za častnike in moštvo, kakor tudi tekmovanje za vse moštvo bode pa dne 21. t. m. K streljanju povabljeni orožniški častniki in mejna finančna straža tekmujejo dne 20. in 21. t. m. Izvzemši streljanje na civilnem strelišču so strelcem dovoljena za vsako serijo po dva poskusna strela. Streljalo so bode na vse tarče poljubno: stoje, prostoročno, kleče, sede ali leže. Vse kratke puške bode strelni komite najprvo poskusil, potem pa plombiral in se bodo smelo s takimi streljati. Ako se pri streljanju puška tako pokvari, da ni več za rabo, dobi tekmec drugo, za katero sta mu dovoljena pred začetkom »erije dva poskusna strela. Muni-cijo za vso strelce preskrbi tukajšnji gorski polk. Nadzorstvo in vzdrževanje strelnega reda ima strelni komite, kateremu so prijaviti tudi eventualne pritožbe. Eventualno sporne slučaje bo razsojalo razsodišče ad hoc, ki obstoji iz poveljnikov, odnosno njihovih namestnikov vseh gorskih polkov. Načelnik tega razsodišča je po naredbi domobranskega ministrstva generalma-jor Rudolf Stoger-Stciner pl. Stein-statten. Rezultati uspehov bodo razvidni takoj drugi dan po streljanju na streljišču na za to pripravljenih deskah. Točnost in strelni red bodeta vojaška, v pravem pomenu besedo. Dobitki, ki se bodo po streljanju razdelili, so nad vse krasni. Razstavljeni so v Mag-dičevi izložbi in jih vodno ogleduje toliko občinstva, da je pred izložbo včasih pravcata gneča.
l j Ženski oddelek S. K. S. Z. In Katoliško društvo za delavke priredita v dnevih od 19. do 22. maja v »Ljudskem domu«, dohod po Lončarski stezi, raz« stavo šivalne šole, ki je trajala od oktobra do maja. Namen šole je, nuditi priliko zlasti revnejšim slojem, da se priuče za gospodinjstvo potrebnega šivanja. Polog tega se je gojilo tudi pletenje in umetno vezenje. Namen razstavo jo, pokazati, kaj se doseže, z marljivim trudom ter vzbuditi zanimanje za lepo umetnost tudi v tistih krogih, ki je do danes še ne poznajo in ne cenijo. Razstava so otvori jutri, v nedeljo, dne 19. maja, ob 10. uri dopoldne in bo odprta vsak dan od 9. uro zjutraj do 8. ure zvečer. Vabimo vse prijatelje, da se blagovolijo udeležiti otvoritve ali pa si razstavo o priliki pogledati. Vstop vsakemu prost.
lj Koncerti in ognjemet. Jutri od pol 12. do pol L ure popoldne bo pro-menadni koncert na Kongresnem trgu. Zvečer od 5. ure do pol 8. ure bo veliki koncert združenih godb gorskih polkov ob hotelu »Tivoli« in ognjemet na ljubljanskem Gradu. V slučaju slabega vremena bo koncert v dvorani hotela »Tivoli«.
lj Gg. pevci »Ljubljane« naj se danes ob 8. uri zvečer udeleže važne pevske skušnje.
lj šentpetersko prosvetno društva priredi v nedeljo, to je dne 19. maja ob priliki mladeniškega tabora Šentpeter-skega orlovskega okrožja peš-izlet v Š m a r t n o pri L j u b 1 j a n i. Zbirališče ob četrt na 2 v parku prod cerkvijo sv. Petra. Vabijo sc vsi člani, članice in prijatelji društva, da sc izleta v čimvečjem številu udeleže. — Čisti dobiček popoldanske veselice je namenjen za pogorelce v Tomačevem, zato pokažimo Ljubljančani srce za nesrečne sofarane s tem, da pohitimo s svojimi znanci na veselico Šentpetcrskega 4ega okrožja in da tako pripomo-> do večjega gmotnega uspeha, lj Na cesti se zgrudila. Ko je šla danes ob 5. uri zjutraj 761etna delavčeva žena Marija Ljubičeva v ccrkov, so je na sv. Jakoba mostu nenadoma zgrudila. Poklicali so rešilni voz, s katerim so jo prepeljali v deželno bolnišnico. Zadela jo je baje kap.
ako ste nahodni, hripavi, zastizoni in če te2ko »lihotc, Fcllerjev fluid z znamko „Klsafluid". Mi smo sc sami prepričal! pri prsnih, vratnih boleznih itd. o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajstorica za uoskusnio K , 2 tucata K 8-60 franke, ladolujo le lekarnar E. V. Feller v Stubici štev. 285 (Hrvatsko).	1	392 b
lj »Cvetko sicllljansko«, petdojan-sko dramatizirano legendo iz peresa dr. Jan. Ev. Zorć, priredi jutri, v nedeljo, točno ob pol osmih zvečer v »Ljudskem domu« šentjakobsko prosvetno društvo. Nastopijo šentjakobski fantje v igri, ki se more prištevati med najboljše te vrste, in katero so dobro na-študiraii. Našim prijateljem kličemo: Dobrodošli v »Ljudskem domu«!
lj »Naši palčki« se javnosti prvikrat pokažejo v nedeljo ob pol 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«. Ti ljubez-njivi bratci, kakor Muc in Kuc, Frie in Pic, tako tudi Žuri in Muri, Mizelj in Cizelj, Miš in Vriš, Vrač in Krač, bomo vsakega še tako resnega prisilili do smeha. Res čudni možici so to, ki dobro znajo jesti in piti, kregati se in zabavati. peti, korakati in rajati, obenem pa še kaj pametnega povedati. Prizor je interosanten za mladino, a nič manj starejšim. Na svidenje! vam kličejo naši ljubki palčki.
lj Dobrodelni koncert za pogorelce v Tomačevgm, ki ga je priredil častniški zbor pešpolka Alberta I., kralja Belgijcev št. 27. dne 16. t. m. v hotelu »Union«, je imel 616 K 2 h dohodkov. Po odbitku režijskih stroškov, ki znašajo za plakate 30 K, za plakatiranje 28 K, za polovično doklado godcem 65 kron, za policijsko inšpekcijsko pristojbino 2 K, torej skupno 125 K, se-je ostanek v višini 491 K 2 h izročal de-: želni vladi, da ga razdeli med najpotrebnejše pogorelce v Tomačevem. K temu naj še pripomnimo, da jc moštvo godbe odstopilo prostovoljno v korist pogorelcev polovico doklade, ki mu pripada.
lj Velikanski kres bo zažgal v ponedeljek zvečer, v slučaju slabega vremena v torek zvečer, g. Anžič na Visokem na Golovcu v bližini svoje restavracije. Istočasno bo v restavraciji domača veselica.
lj Imenovanje. Okrajni sodnik g. dr. Adolf Kaiser jc imenovan za sub-stituta državnega pravdnika v Ljubljani.
lj Zastrupljenje gledališkega igralca v Pragi. Igralec praškega Narodnega gledališča, bivši igralec slovenskega gledališča v Ljubljani, Oton Bole-š k a, je zavžil dne 16. t. m. več veronal-nih praškov, da bi mogel spati. S težkimi znaki zastrupljenja so ga prepeljali v bolnišnico. Umetnikovo stanje je zelo resno.
lj Mestna blanaina ljubljanska bo
zaradi snaženja uradnih prostorov prihodnji ponedeljek in torek za promet s strankami zaprta.
lj Petdesetletnica. V majniku leta 1862 so v Ljubljani poglabljali Grubar-jev kanal, da bi osušili barje. Podrli so v Kurji vasi stari zidani most in napravili čez znižani kanal nov inost. S 3 stroji je 70 delavcev zabijalo v zemljo pilote. Da se je moglo voziti na Dolenjsko, so napravili čez kanal najprej začasen lesen most. Te dni se je končalo poglabljanje Grubarjevega kanala, ki je trajalo tri leta in tri tedne. Poglobili so sedaj kanal za dva metra.
lj Imenovanje. Finančno ministrstvo je imenovalo koncipijenta dr. Ri-harda pl. Kiifivvettra za koncipista pri c. kr. finančni prokuraturi v Ljubljani.
lj Potres. Včeraj ob 5. uri 43 minut 33 sekund so zaznamovali instrumenti ljubljanske potresne opazovalnice začetek močnega daljnega potresa. Drugi predhodniki so dospeli ob 5. uri 46 minut 33 sekund, daljši valovi ob 5. uri
49	minut 12 sekund, maksimum glavnega gibanja 58 mm pa je bil ob 5. uri
50	minut in 38 sekund. Aparati so nehali delovati ob 6. uri 19 minut. Potresno ognjišče je bilo oddaljeno okoli 1900 kilometrov.
lj Vola splašila sta se sinoči na Mestnem trgu mesarskemu vajencu Ivanu Mariniču proti Starem trgu in Karlovški cesti. Enega je prijel stražnik, drugega pa pasanti ter oba potem zopet izročili vajencu nazaj. Vola sta se bila ustrašila zastav.
lj Umrli so v Ljubljani. Janez Mar-' kič, delavec, 33 let. — Marija Zgonc, služkinja, 42 let. — Karel Golob, zidarski pomočnik, 42 let. — Vincenc Jen-škovič, sin pekovskega pomočnika, 5 mesecev. — Jakob Felber, pletar, 67 let. — Elizabeta Gostinčar, zasebnica, 81 let.
Ij Mestno kopališče »Kolezija« se
fltvori v nedeljo, dne 19. t. m. Isto je odprto vsak dan od 0 ure zjutraj do 8. ure zvečer in sicer Glavnikih dopoldne samo za da	ene so: vstop 10 h, kabina 30 h, i, 10 h, brisača 6 h, plavalke 10 h, peščena kopclj 10 h. Na dan otvoritve popoldne igra na senčnatem vrtu kolizejske restavracije »šramel-godba«. Vstop prost. Točijo se pristna vina ter vedno sveže pivo. Preskrbljeno je tudi za mrzla in gorka jedila. Poleg kopališča in restavracije jc
senčnat park, ki je cenjenim gostom vedno na razpolago.
Pomanjkljiva prebava je vzrok »zelo mnogih bolezni. Za vedno uravnavo prebavljanja služi dr. Rose balzam iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi. Dobi se v vsaki lekarni. — Glej oglas.
Zanimivo izjavo je poslala te dni lekarnarju E. V. Fellcrju v Stubici baronica Helena Feitagh-Lorigno v Gorici. V dotični izjavi se pripoveduje, da je prejela baronica laskavo dopisnico prijateljice Lacroma, v kateri se ji zahvaljuje za izredno uslugo. Povodom obiska v Gorici so jo namreč napadle nepopisne nemalogične bolečine. Baronica ji je ponudila steklenico Feller-jevega fiuida. Gorenja zahvala jc pač najboljši dokaz o presenetljivem učinku. To izborno zdravilo se naroča pri lekarnarju E. V. Fellerju v Stubici, trg Elsa št, 285, Hrvatsko.
Tržne cene.
Ceno veljajo za 50 kg,
Budimpešta, 18. maja 1912.
Pšenica za maj 1912.....11-71
Pšenica za oktober 1912 . . . 11-23
Rž za oktober 1912.....9-46
Oves za oktober 1912 .... 9-11
Koruza za maj 1912.....9-12
Koruza za julij 1912 ...... 9'11
9 9
UISOL*
441
od Bergmann & Ko., Tešln (Tetschen) ob Labl
jo in ostane, pozneje kot doslej nodosežon v svojem presenečenim naravnem pobarvanju las in brade. - Dobiva so v svitli, rujavi in črni barvi steklcnica po K 2-50 v vseh iekar-nah, drogerijah, parfumerijah in brivilicah.
In modno blago za gospode In gospe priporoča izv bISa
Prakop Skorkavsky in sin
v Hunjpolcu na CoSicra.
Vzorci na zahtevo franko Zelo zmerna oene. Na že jo dam tu-ka.i izjotovit gospod, obleke.
Danski prestolonaslednik princ Krlstian.
Umrli danski kralj Fridertk.
Natančni naslovnik za celo Kranjsko pod imenom »Adresar« jc ravnokar izšel ter se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena za v platno vezan izvod stane 10 K.
»Adresar« jc z ozirom na svojo vsebino za vse urade, trgovce, obrtnike in sploh za vsakega posameznika prepo-trebna knjiga, kajti vsak bo našel v njem zanesljivega svetovalca,
Isti obsega najrazličnejše tarife, šematizme vseh uradov, splošni na-slovnik mesta Ljubljane, pa tudi kažipot po deželi ter krajevni repertorij in podaja torej živo sliko ter najnatančnejši seznamek prebivalstva cele dežele.
Knjiga obsega 800 strani ter je sestavljena res natančno in vestno, radi česar jo vsem slojem kar najtopljejc priporočamo. Glej današnji i n -s e r a t.
Posebej jc izšel tudi »Krajevni repertorij za Kranjsko«, ki stane samo 2 K in se tudi dobi v »Katoliški Bukvami«. V njem so označeni vsi kraji na Kranjskem, od najmanjše gorske vasice do trgov in mest. Pri vsakem kraju je naznačena tudi pošta, občina, sodni in politični okraj ter uradi, ki imajo tamkaj svoj sedež. Ker se je po podobni knjigi že toliko povpraševalo, bo gotovo povsod dobrodošla.
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih. obkfnih in mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiraSno sredstvo
pri karlovovarijskem in drugih kopellSH h Zdrav-Jen|ih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
izvirek: giesstiiibl Sanerbrnnn,
železniška postaja, zdravilno kopalce pri Karlovih varili
Prospekti zašlo ij in fra- Ko. V Ljualjani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami n vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u, Peter Lass-niku In Andrel Šarabonu, Ltubllana. 3997
1616
Zahvala.
Ob usodepolnem udarcu, ki nam je na tako žalosten način vzel našo nad vse ljubljeno mamico, soprogo in sestro, gospo
Mimo Kos
se čutimo dolžne izreči najglobo-kejšo zahvalo vsem onim, ki so z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, darovalcem lepih vencev in vsem onim, ki so spremljali drago ranjko k zadnjemu počitku. Osobito se zahvaljujemo tudi telovadnemu društvu „Sokol" Radeče in prostovoljnemu gasilnemu društvu za njih častno spremstvo ter pevskemu društvu ,,Kum" za prekrasne žalostinke.
Radeče, dne 17. majnika 1912.
Žalujoči ostali.
Pristna samo s to znamko — ribičem — kot garancijskim znakom Sco t-ovega ravnania.
vsebuje v popolnoma lahko prebavni obliki za ojačenje šibkih kosti in za'tvoritev zobovja potrebno snov. To dokazuje obširna uporaba Scott-ove emulzije od strani gospodov zdravnikov v
otroški praksi,
ako se gre za trajno ojačenje šibkih kosti. Otroci zavživajo prav radi prijetno dišečo Scott-ovo emulzijo, jo lahko prebavijo in dobe ravne, lepe noge.
Pri nakupu noj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka „Scott". ki je že nad Зб let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklcnici K 2-50. 2693 Dobi se v vseh lekarnah.
Zobna krema
0:
■■ i ■ "|E ]
Priporočamo
manufakturno
trgovino
J. Ciuha
Stari trg štev. 1. »POD JRANČO«.

s
Priporočamo hitre
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana,
Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
—■ 500 kron —
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin fjtia-nuzilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 1479
J-Oemenjj, (>Caschau) l. Pošt, predal 12/160 Ogr.
Peki, pozor! "S«
Naprodaj je v lepem kraju Gorenjske
Ker pride poleti veliko tujcev in radi vsakdanjega prometa pri sodniji in davkariji bi bila zelo potrebna ta obrt Več se izve pri upravi „Slovenca" pod „štev. 1587".	1587
Hiši
s 6 sobami, vrtom in pritiklinami se Iz proste roke proda. Rožna dolina št. 227 pri Ljubljani.	1344
Preklic.
1160
Podpisani preklicujem vse žaljive besede, katere sem govoril nasproti I. Oražmu, Iv. Oreheku, I. Špuntu, Fr. Mercina in A. Kocmurju, ter se jim
zahvaljujem, da so od tožbe odstopili,
Frane Pogačar.
Mlad mož, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, navajen vseh pisarniških poslov, želi radi zdravja premeniti svoje dosedanje mesto. V to svrho išče mesto	1600
koresponclenfa
ali druge primerne službe v pisarni, najraje pri kakem zavodu, tovarni ali odvetniku. Na zahtevo položi tudi kavcijo. Naslov pri upravi pod »štev. 1600« (znamka za odgovor).
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
: Ca. opazovanja	8 t anj o barometra v mm	Temperatura Celigu	Vetrovi	JJebo	a « r u а i.
7j 9. zveč.	732-6	8-2	(brezvetr.	jasno	19-3
8 7. zjutr. pop.	734-4 736-1	8-2 20-4	sr. jug m. zah.	jasno pol. obl.	
Srednja včerajšnju tomp. 8-8°, norm. 14-3».
Št. 353/pr.
llščEjpSS.
Pri podpisanem deželnem odboru jc oddati mesto provizornega
Plača se določi po dogovoru.
Prošnje, opremljene z dokazili o starosti in domovinstvu, o strokovni usposobljenosti, t. ]. o gozdarskih študijah in o praktični izobrazbi, o neoporečnosti, o znanju deželnih jezikov kakor tudi- o fizični sposobnosti jc predložiti
do 20. junija 1912 deželnemu odboru.
Od delilnega edbora branjshega.
V Ljubljani, dne 17. maia 1912.
4621
Po svelo.
Nova kitajska pisava. Ker se na
Kitajskem sedaj vse prenavlja, so se kitajski reformatorji lotili tudi preosnove kitajske pismenosti ter po dolgem trudu dosegli velik uspeh, izdelali so novo kitajsko pisavo, ki jo bodo sedaj povsod uvedli. Dosedaj je bilo mogoče samo učenjakom pisati kitajsko, kajti jezik nebeške države nima nič manj kot 80.000 besedi in nesrečnež, ki je hotel svoj materni jezik tudi pismeno obvladati, se je moral naučiti spoznavati nič manj kot 80.000 znamenjev. Sredstva, kako naj bi se kitajska pisava naredila enostavnejša, so se dostikrat predlagala in tudi uporabljala, toda do končne rešitve ni prišlo. Vsled prizadevanja kitajskega poslanika v Rimu Čao-Hi-Čiu in njegovih dveh tovarišev Uen in Cev, je izdelal mlad jezikoslovec, profesor japonskega in kitajskega jezika na Orient-institutu v Neaplju, Rivetta de Solonghello, novo kitajsko pisavo. Pred dvema letoma se je namreč ustanovila v Rimu »Družba novih kitajskih pismenih znamenj«, ki je na Kitajskem našla mnogo pristašev. Po •naročilih tc družbe jc profesor Rivetta izdelal novo kitajsko abecedo, za katero јз bilo treba vzeti na posodo črke iz abeced raznih evropskih jezikov, da so se mogli označiti posamezni zvoki kitajskega jezika. Nova. kitajska abeceda ima 42 črk, od katerih je 23 vokalov in 19 konzonantov. Od 23 vokalov jc vzel profesor Rivetta štiri iz grškega alfabeta, štiri iz ruskega, pet iz latinskega in enega samega iz kitajskega, od devet ostalih vokalov sta dva takozvana modificirana ali podaljšana vokala, sedem pa je narobe obrnjenih črk vokalov. Izmed 19 konzonantov je 14 iz latinske abecede, trije iz ruske in dva iz grške. S temi 42 črkami sc more torej vse besede kitajskega jezika zapisati,. Nova kitajska abeceda ima že sedaj mnogo pristašev, zlasti na južnem Kitajskem, kjer se žc polagoma udomačuje. Ustva-ritelji nove abecede upajo, da bo republika njihovo reformo oficielno priznala.
Potegnjen lopov. O angleškem bankirju Norrisu pripovedujejo sledeče: Bankir se je peljal 'nekoč z večjo vsoto denarja na svoje posestvo na deželi. Zadnji del pota jc šel peš preko polja. Nenadoma pa je zagledal pred seboj človeka, ki je od njega burno zahteval denarja. »Jaz imam ravno še en šiling,« zatrjeval je bankir. »Lažnjivec, ti si vendar Norris in imaš danes vsled neke kupčije polno listnico denarja. Jaz sem o tem dobro poučen. Sem ž njim, če ne . . .« Norris se je veselo zasmejal, toda hipoma je postal tih, ozrl sc je okoli in rekel: »Bratec, ako bi bil jaz Norris, bi seveda imel denar! Priznam ti pa, da imam ravno isti namen kot ti, zato se raje pogovoriva. Bankir mora priti v teku pol ure mimo. Jaz sem ga natančno opazoval.« Lopov je nasedel temu odgovoru in končno sta se dogovorila, da se naj vsakdo skrije na določenem prostoru. Ako bo eden prišel z desne, drugi pa na določeno znamenje z leve, bo Norris gotovo zagnal svoj denar proč in prestrašen pobegnil. Norris se je skril v smeri proti svoji hiši, lopov pa na drugi strani ceste v večji oddaljenosti. Čez pol ure je bil lopov že zvezan. Norris se je namreč po polju splazil dalje in priklical pomoč.
Ekscentričen milijonar. Mlad Ame-rikanec Charles Green, ki je nedavno metal v Fleet Streetu po cesti novce ln ki ga je seveda spremljala zaradi tega navdušena množica, je pred dnevi zopet nastopil uprav milijonsko darežljivo. Dne 3. t. m. je namreč obiskal nek londonski Music Hali ter razdajal med občinstvo čeke in denar. Za navzoče zelo prijetna točka seveda ni stala na programu, ker bi bil drugače naval občinstva gotovo večji kot pa je že itak bil. Okoli 10. ure je prišel pred zagri-njalo ravnatelj tingl-tangla ter naznanil, da bi sc rad gospod Charles Green srčno rad znebil nekoliko denarja, vsled česar je sklenil, da bo razdelil med obiskovalce gledališča denarne čeke. Vsi so bili seveda s tem zadovoljni. Eks-centrični milijonar je segel nato v žep ter privlekel iz njega večje število zapečatenih kuvert, ki jih je pričel metati s svojega sedeža na vse strani. Vse je začelo divje loviti kuverte, dokler sc ni zopet prikazal pred zagrinjalom ravnatelj ter naznanil, da bo vsak obiskovalec galerije dobil na željo gospoda Greena vstopnico nazaj. Navdušene ovacije Greenu so bile zahvala za to napoved.
1340
e lepo, eno- цМм z 8 sobami in 2 kuhinjama nadstropno 111181 tik deželne ceste v 6t. Mar. tlnn pri Roieku se takoj proda. Cena 13.000 K. Ver orl J. Vosoerniku, v Podi a vi] ali, КогоМш.
m priročni informator ter kažipot za Kranjsko je pravkar izšel
Knjiga obsega 808 strani in vsebuje nad 50.000 naslovov. Razdeljena je v tri dele.
~~Z	vsebuje kolkovne lestvice, poštne določbe, ta-
1* PtL bele za izračunanje dni in obresti, vrednost tu-———J jega denarja v kronski vrednosti, razmerne tabele med staro ploskovno mero in novo, med staro in novo telesno mero, med miljami in kilometri, za osebno dohodarino, vojaško takso, uvozno carino, preračunjevalne tabele denarnih vrednosti domačega in tujega denarja, stare ploskovne mere v novo ploskovno mero in narobe, cene, ako je dana površina v stari meri za novo mero in narobe, tarifo odvetnikov, notarjev, zdravnikov in duhovščine, c. kr. državne železnice uradi, uradništvo in postaje v področju ravnateljstev v Trstu in Beljaku, c. kr. priv. južne železnice uradi, postaje in uradništvo v področju obratnih nadzorništev v Trstu, Gradcu in Celovcu, c. kr. poštna uprava za Trst, Kranjsko in Primorsko, statistika sokolske zveze, zveze Orlov, Ciril in Metodove družbe, Slov. straže, slov. časopisov ter končno seznamek vseh društev na Kranjskem.
I. splošna naslovna knjiga za
■■ B^ffi'I obsc3a zastopnike dežele v državnem zboru in 11« KflrtlL člane gosposke zbornice, politično, finančno, —- sodno, deželno, šolsko in cerkveno upravo, odvetnike, notarje, zdravnike, živinozdravnike, lekarnarje, zdravilišča, poljedelstvo, veleposestva, rudarstvo, ribištvo, c. kr. gozdno domensko upravo in vse uradništvo, duhovščino in učiteljstvo, vojaško upravo s častniki 3. voja, trgovsko in obrtniško zbornico, banke, hranilnice, zavarovalnice, zadružništvo, industrijska in eksportna podjetja, trgovce in obrtnike sploh, hotelski na-
slovnik.
III. DEL
uradništvo ter splošni naslovnik.
knjige vsebuje razdelitev mesta Ljubljane v okraje, župnije, ulice, občinsko upravo kot občinski svet, magistratne urade in
IV. DEL
knjige tvori krajevni repertorij.
Vsebina knjige je označena poleg slovenskega jezika tudi v nemščini in laščini, posamezni znaki pri hotelskem naslovniku in krajevnem repertoriju so polegtega pojasnjeni tudi v češčini.
Cena tej obširni, za vsakega inteligenta, osobito pa za trgovino in obrt zelo važni knjigi je
K 10'-
1542
1'ri zavarovalnici na življenje in rentd
99
Hnker"
m Dnnain
se je v I. Četrtletju 1912 vložilo 3323 ponudeb za 26,153 68085 K zavarovanja na življenje in 29 polic in 35 ponudeb za 55.782'32 K na rento in izdalo * enaki dobi 2769 polic /.a 22,165.977-75 K zavarovanj na življenje in 29 polic za 49.280-82 K na ronte. Zavarovalni pogoji kar najbolj kulantni: zavarovanje se ne da Izpodbijati, svetovna veljavnost police (velja od začetka zavarovanja ne glede na promembo poklica ali bivališča kjerkoli na svetu), in no zapade po triletnem obstoju (ostane avtomatično v veljavi v polni višini brez nadaljnih plačil premij). Sozavarovanje za slučaj invaliditete.
Brezplačna pojasnila dajejo glavno zastopstvo v Gradcu, Herrengasse 18, dalje višji nadzornik g. Leopold Grunfeld, g. Samuel Gruška ia g. Ferd. Ballja v Ljubljani.	1581 (3)
=Marijinim družbam:
naznanjamo, da se bo dobilo •	•V	1*1
od 20. maja naprej v vezavah po 1 K in 1-50 K. Pravilnik in obrednik sta nespremenjeno ponatisnjena iz „Novega vodila". V tretjem in četrtem delu pa Marijin apostol Grinjon uči, kako se pride k Mariji, in kako moli tisti, ki je postal Marijin. Družbenica, ki še ni prebrala Grinjono-vih vabil v Marijino družbo, naj si gotovo omisli „Najnovejše vodilo!" Všeč ji bo tudi najmodernejša oblika nove knjižice. — Mladeniška vodila se dobe še po 60 h. — Dekliška pa nc več. Pač pa še skup vezana z debelotisknim molitveni-kom. — „Hči Brezmadežne" je v zadnjih izvodih v prodajalni „Nlčman".
ovacmca
se odda s 1. majem na Rimski cesti št. 17. V kovačnici je na razpolago nekaj orodja, ki se lahko tudi prevzame. Kovačnica obstoji iz dveh prostorov, 2 shramb za oglje in sobe za pomočnike. Prostori so pripravni tudi za ključavničarja. — Oddasta se tudi
dve stanouanji
z dvema sobana skupno s kovačnico ali posebej. — Več se poizve pri lastniku Gašperja Dolte. mi
Konfekcijska trgovina

ln
970 50
zavod za izdelovanje oblek
po meri
R. Kune, Ljubljana
Dvorski trg	Židovska ulica
priporoča svoje izborne izdelke
vsakovrstnih pomladnih oblačil,
Strogo solidna postrežba.
Najnižje, stalne cene,
. , ■ Ilustrovani ceniki na razpolago! s
Manufakturna trgovina
RB
C1!
o
Pri „Valvazorju" 5tari trg Št. 4 Ljubljana,
Drobnina, pletenina, galanterija in dežniki.
St. 11406.
Razpis.
lS7u (3)
Za korekturo deželne ceste Šmartno-Črni potok
v cestnem okraju Litija
na okroglo 11.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbo z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedbo pavšalne svote naj se predlože do
5. junija t.1. ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje korekture deželne ceste Smartno-Črni potok".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadi j še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo ali vrniti vse ponudbe.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dne 11. maja 1912.	-
II
ran in oo r
priporoča tvrdka • f ~ m m • v
Ljubljana
Prešernova ulica 9
za
svojo bogato zalogo
156S
Ceniki zastonj in franko.
Okusite pivo iz Češke v delniške pivovarne v Čeških Budejevicah.
Je izborno, na plzenjski
način varjeno.
3165 26
□ □ □ □ □
B
a □
□ в
B B B B B B
Zaloga v Ljubljani:
V. H. Rohrmann.
Zaloge: ■ —
Postojna: Emil pl. Garzaroli; Trnovo: Rudolf Valenčič; Reka-Sušak: Ante Sablich; Trst: Schmidt & Pelosi; Pulj Lacko Križ.
Obračalec za seno, grablje za seno in žetev
Konstrukcija iz jekla in železa. Posebna specialiteta! Prihranek pri delu!
Trpežno!	Lahko v obratu!
Izvirni ameriški kosilni stroji
za travo, deteljo in žitrf.
Najenostavnejša konstrukcija, nedosežno lahek tek, obavlja z jamstvom da z izborno obrato-
vanje
106-J
Ph. Mayfarth & Co., Dunaj II., Taborstr. 71
tovarne za poljedelske in obrtne stroje. Ilustrovanl cenik St. 219a zastonj in franko. Potniki se iščejo. Zastopniki se žele.
b:

Popoln je:
1484
Sherloc^ Holmesovih
L zvezek t 4 \ A* l^ + L.	<■* I. zvezek
_,.»„ detektivskih povesti
Hi OU	(Spisal Conan Doyle)	OU
Џ^ј&Г VSEBINA: Škandal na Češkem • Liga rdečelascev
_ Slučaj istovetnosti - Skrivnostni dogodek v Boscombe -Valley. Petero pomarančnih peček - Mož z zavito astnlco
Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa pri
Ig. pl. KleiT\maxrju ^ Fe<J. Bambergu v Ljubljani.
Predmet: Prodaja graščinskega hotela in gospodarskega poslopja graščine djakovske škofije.
Dražbeni razpis.
Dne 23. majnika mi ob flfl. nrl dopolnilne
se vrši v škofijski pisarni presv. gosp. dr. Ivana Krapca, škofa in graščaka škofije djakovske
lavna, pismena ponudbena razprava
o prodaji graščinskih nepremičnin, vpisanih v zemlj. zapisnik št. 27 davčne občine Djakovo kot sledi:
1.	Enonadstropni graščinski hotel hiša št. 25, ležeč na Zrinjskem trgu v Djakovu obenem s poslopjem in dvoriščem k istemu spada« jočim, pod novim znakom kat. vlož. št. 203/1 v površini 859П0, vštevši hleve in sušilnice zgrajene na dvorišču.
2.	Vrt, spadajoč k hotelu, nasajen z divjim kostanjem, ki služi hotelski gostilni v poletni dobi, ter v njem zgrajeno letno bivališče, kuhinja, klet, ledenica, in ostali za izvrševanje gostilničarske obrti potrebni, zraven spadajoči prostori kat. vlož. št. 204 v površini 390Q0.
3.	Prazno graščinsko zemljišče, prikladno za dvoje poslopij, ležeče ob Zrinjskem trgu in sicer:
a)	Kat. vlož. označen pod novim znakom št. 203/2 v površini 14oD° vštevši večji del na njem zgrajenih hlevov.
b)	Kat. vlož. označen pod novim znakom št. 203/3 v površini 119D0.
Za vse, na gornji dražbi na prodaj stavljene nepremičnine se morejo staviti ponudbe, tako za vsak pojedini vložek ali na vse vložke skupno ter je treba ponudeno ceno za 1Q° površine zemljišča, oziroma za 1 m- zazidane površine posebej označiti s številkami in besedami.
Pravilno kolkovane ponudbe, opremljene z 10% nim vadijem od kupne-ponudene vsote v gotovini ali vrednostnih papirjih se imajo izročiti najkasneje do dnć
23. maja 1912 do 10. ure dopoludne
u Škofijski pisarni presneti, gosp. dr. Ioana Krapca.
Natančnejši dražbeni pogoji, načrt zemljišča, ter obrazec ponudbe so v ravnatcljski pisarni graščine djakovske škofije vsak dan ob navadnih uradnih urah na vpogled.
Prepozno in brzojavno došle ponudbe se ne bodo vpoštevale.
V Djakovcm, 22. aprila 1912.	1431
Graščinsko ravnateljstvo djakovske škofije.

je. g
Л
Idrijske novice.
i Občinska seja jc bila 9. maja. Posebnosti ni bilo na dnevnem redu. Med slučajnostmi je župan prebral razsodbo deželnega odbora, ki smo jo zadnjič objavili, da se namreč ne bo zidala druga klavnica na Moravčevem svetu. Kadi razsodbe se ni nobeden jezil, videti je bilo, da je govoril deželni odbor skoro vsem prav iz srca. Znan voditelj napredne stranke se je naravnost izrazil: Jaz nisem bil nikoli za to. Kaj je neki rekel poročevalec »Slovenskega Naroda«, ki je pisal v svoje glasilo, kakor bi samo par pristašev S. L. S. bilo zoper to težko obremenitev občine?
i Oblasti so nekemu človeku, ki rad piše v »Slovenski Narod«, še vedno odveč. Pred kratkim se jc jezil, da sc ljudje pritožujejo v Ljubljano in Logatec ter oblasti celo osebno nadlegujejo, delajo pa si le nepotrebne stroške, ker bodo vse poti brezuspešne. Tega duha je seveda med ljudi zanesel Oswald, ker se je vedno pritoževal, sedaj ga pa še drugi posnemajo. Ne vemo, kakšne pritožbe je imel »Narodov« dopisnik v mislih; bodo pač najbrže kake občinske zadeve, katerih pa bi tudi ne smel izdajati. Siccr pa nas prav veseli, če so prišli ne samo naši, ampak tudi drugi ljudje enkrat do spoznanja in prepričanja, da so v Idriji doslej vseskozi še samo oblasti prve inštance, h katerim pa še kak občinski tajnik ne spada, in ki ga najbrže višje oblasti tudi ne bodo prosilo dovoljenja, da bi smele občevati s strankami in razsojati o sklepih, katere je on vdihnil. Nas pa zavednost ljudstva veseli.
i Občino Dole bo zastopal občinski odbor, ki ga je izvolila narodno-napredna manjšina. Volilna komisija, v kateri so odločevali naprednjaki, je namreč tako sukala pri volitvi, da so dobili naprednjaki od 1 do 5 glasov večine v II. in III. razredu, le eden ima menda šest glasov čez naše. A do te večine so prišli naprednjaki na umeten način, s tem namreč, da niso pustili pod čudnimi pretvezami voliti naših pooblaščencev z več pooblastili. Tako so liberalci lahko proglasili, da so »zmagali« v II. in III. vol. razr. Kandidati S. L. S. so ostali v manjšini samo z 1 do 5 glasov. V I. razr. so izvoljeni -4 odborniki S. L. S. in 2 naprcdnjaka, II. in III. bodo zastopali napr. iz manjšine.
i Pritožba proti volitvi je imela samo delen uspeh, — pa je volilcem S. L. S. v čast, ker jc iz rešitve pritožbe dokazano, da so se naprednjaki vzdržali v II. in III. vol. razredu samo na ta način, da niso pustili našim glasovati. Seveda bi pričakovali razveljav-ljenja celotne volitve v II. in III. razredu, ker je dokazano, da je protipo-stavno postopanje volilne komisije povzročilo popolnoma drugačen izid, nego, če bi se bilo odločevalo zakonito. Deželna vlada je razsodila, da se ne more zabraniti soprogu, ki ima izvršiti vol. pravico svoje žene kot njen postavni zastopnik, postaviti pooblaščenca tedaj, ako sta tako on, kot njegova k volitvi upravičena soproga naseljena v drugi občini. Idrijski kronjuristi so torej zopet pogoreli, bolj pozna zmisel zakona pošten kmet S. L. S. Deželna vlada je tudi priznala veljavnost pooblastil, izdanih od zavraškega cerkvenega predstojništva, ker je postopal zavra-ški župnik popolnoma postavno pri imenovanju novih ključarjev. Ravno tako je deželna vlada spoznala ugovor, ker ni naša volilka Marija Mlinar iz Rovt dobila volilnih listin, za utemeljen. Razveljavila pa ni vseh izvolitev iz II. in III. razreda, kakor bi pričakovali, ampak samo izvolitve vseh treh namestnikov II. razreda in enega namestnika III. razreda.
i Volitve v Dolah nas marsikaj ибе, pred vsem opreznosti na vse strani. Pri nas love tudi mušice. Naši možje so čvrsto delali, popolnoma zedinje-ni v obeh župnijah, v Zavracu in na Gori. Obupati jim ni potreba, to je bil zadnji boj sile in nezakonitosti. Ker pripada zmaga v resnici S. L. S., za katero so se borili, bodo našli tudi v prihodnje zaslombo v naši stranki, ki jih bo z vnemo še nadalje podpirala v boju proti naprednemu koristolovstvu.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
/P*
Podružnica na Dunaju: III. Лш Heumarkt štev. 21.
Poiemiii wošipiiii lokomobili
ESssa
z brezventilnlm preciznim upravljanjem. 3438 Originalno strojedelstvo Wolf 10—800 HP. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.

Posedaj izdelanih gad 7^0.000 H.
Za hi r matice шш™™
„Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5
obleke, klobuke in slamnike za dečke in obleke za deklice. Velika izbira izgotoi konfekcije za dame.
—	J ---— -----— - - -	- ■mn. m m m ж ш ш шш	—-
Velika izbira izgotovljenib oblek za gospode ter najnovejše
Cene izv.
izvanredno nizke.
Dinamo stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsaet-IJauo in preuaianše elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. lfentflator$i. Torbo-iesigraSorii, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. OblOČllice in Žarisice :-:	vseh vrst.	:-:
Vodne turbine vseh sestav, gFraiffCfS, Petffflffl). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od dragih tvrdk. Vse potrebe za
He pozabite imena
1Г
((
kajti tudi vi laliko rabite z preizkušeno in zdrav-1 niško priporočeno sredstvo pri nastopu revma-1 tizma, protina ali nevralgije, ki ]o vodno zanesljivo sredstvo 7
za hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitov oteklin in zopetno pridobitev [ pregibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo | za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pužiea 1 krono. Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRДGNER-ja|
c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA HL, št. 203.
Tri uaprej plačilu K Г50 bo pošljo 1 pušica irajiio I
•v— 0'—
S 10
Pozor na Ime Izdelka lo lzdelovaleljal
ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubljani: Rih. Sušnik, Jos. Čižmar,
dr. G. Piccoli.	3117 I
1579
na vsa slavna gasilna društva
iffldnnrotorno
odposlala bode tovarna Konrad Rosen-bauer na Kranjsko dne 17. maja 1.1. na gasilno društvo Mojstrana.
Poskušnja bode 25. maja, v slučaju kake spremembe se bode dan pravočasno javil.
Poskušnja v Gradcu dne 5. maja t.!. vspela najsijajneje. Prisotni zastopniki iz Kranjske, Štajerske in Hrvatske zagotovili so naročila takih strojev.
Do sedaj devet deiinitivnih naročiL
Z odličnim spoštovanjem
Fran Samsa, zastopnSk, Zagreb
Inžeaer in arhitekt
I
1424
Ljubljana, Trnovska ul. 12
se priporoča za nove zgradbe in adaptacije po najnižjih cenah in znano naj-: bolje izvršeno ::
in glazure za tla izborne spe-cialitete, ki se naglo suše in
jih vsak lahko rabi. :: Zaloga tovarne za lake ::
Ludvika Магха
g pri tvrdlsi BRATA EBERL, LJUBLJANA. &®(9(9(9(9(9G&(9QGG(
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica Li
prej I. L Мауег
Centrala na Dimaju. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic. llogafi maiiHni trg — 5o. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnib transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjom — Denar so lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih ppročii. — Shranjevanje in upravljanje (depotl) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3099
Najkulantnojse izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrehanje vrednostnih papirjev. — Kupovanjo in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshramhe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja.
Osbnesa is pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočib transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje dnarnlh vlog na hranUne knjižice dne 30. aprila 1911. K 74,589.916.
mam
Modna trgovina
v Ljubljani
Stritarjeva uiica štev. 7.
Solidno Uloso. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci. 2912

A. Haupimansr* nasledniki
sinovi
Ljubljana.
Tvornica
barv. lakov in firnežev
_ priporoča: _
штшптттншлппппшмшшп
Oljnate bam/e
Suhe barve
UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIlllllllinnill
Emajlne bai*Ve
■mnamniiiniiiiuiiniiiii um ntiiittn
Fasadne barve
■тлипшиннпшмшшпнншиш
Marijin if. 1.
_ priporoča:
шшшшшшншплшшншпшиш
vse vrste: firnežev, čopičev, lakov
llinillllllllllllllHIllUIIIIIIIIIIIIIKIDIIII
Mavec
(Gips)
тишмшмшшшшишпптитни
Olje za pode in stroje
штнмшшшшншпшншшмпт
Karboiinej
1ШШШ1Ш11Ш111111Ш111Ш111Ш1ШШ1
Ceniki zastonj I
213
Ceniki zasfonj!
5164
Podjetje betonskih stavb!
BRATJE SERAVMLLI PONTELLO
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornainentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kamnastega blaga in samotne opeke.
ЧЦ-
Vsa dela so solidno in strokovnjak Izvedena. Cena najnižja. Jamstto.Zastopstvo svodov patent „Thral"
Nafboljša in najsignraeiia prilika za sledenje!
[Denarni promet do 31. dec. 1911 čez 82 milijonov kron
Lastna glavnica K704 939 27
Stanje vlog one 31. dBcemb. 1911 čez 22 milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti :-:	hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po --------
j4aslov zadostuje:
JI. Eankl sinovi v £fubl|am.
%%
Tovarna pohištva J. ]9 Naglas
Ljubljana	Turjaški trg št, 7	Ljubljana
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Pre- |?jj

proge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro-
Ustanovljena ц,|а|Л.	Škl VOŽIČkl itd. ВДиЦДОђ, Wj|,0> Ustanovljena
3292
184'
rile 7.
1047.
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Za na1aqanjc po pošti so poštno - hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantncje eskomptujejo
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, državni in deželni poslanec, predsednik. — Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Dr. Josip Dermastla. Anton Kobi, posestnik in trgovec. Breg pri Borovnici. Karol Kaaschegg, veleposestnik v Ljubljani Matija ttolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, hišni posestnik v Ljubljani. S'ran Lcskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.	1
cicicicic
0©©©©©0©©©©©©©©©©©©©©©0©0©0©<
iiil!i lo пзШ№ MvMIio Is s parniKi „Sevaroneras m Уоуба"
i tiinlrtl
u oesarsk. brzoparniki EronprinzeeBin Cacilia, Kaissr WiUielia II, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wiliielm der GroDe, C-eorg WasiiiEgton, Princ Friedrlob Wilhelm.
Prehomorslia vožnja trala samo 5-6 Dni
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parni ke gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri	17
HoBtseSisonilsa uta ifeo.35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju",
Odhod iz Ljubljane jc vsak iorek, četrtek In soboto. Vsa ootovanja se likajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba poštena, reclna ln solidna. — Potnikjm namenjenim s z p.iilnB drža\e kaltor: Colorado Meilko Cailitornla Arlona Ulab Wyoming Navada. Uregon lo Washlnqton nudi naše društvo po ebno ugodno Lvaaredno cono če: Galveston. Odhod ua tej progi Iz Bremena enkra mesečno — Tu se dobivajo pa tudi listki picno Baltlmore In na ?sa ostale cele sveta kakor: Brazilija Kuna Burnios Aires Coloobo
Smgaooro v Avstraliio Itd Itd.
©©©00©©©©©©©©©



KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje ■
po 4
31 01 b r e z o d b i t k a, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K |4 |0 čistih 4 K 75 v na leto. Rent davek plačuje društvo sama Druge hra-
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7>/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v te d e n s k i h, ozir. m e s c č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Dr. Fr. Dolšak 1.1,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat A. Kalan L r4
predsednik.
Kanonik I. Sušnlk 1. r„
podpredsednik.