Štev. 151.

Velja po poŠti;
«a celo leto naprej	K 26'—
u pol leta „	H 13'—
xa četrt leta „	„ 6 50
21» en mesec »	» 2*20
V upravniStvu:
1.4 celo leto naprej	K
xa pol leta „	„
na fetrt leta „	„
en mesec „	„
2240 11-20 5-60 1-90
V Ljubljani, v soboto, dne 4. julija 1908.
Leto XXXII.
pošilj. na <iom 20 h na mesec.
Pasameme 5tev. 10 h.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod lez
----!- dvorlSie nad tiskarno). — Rokopisi s<<
r.< urajajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JrednlSkega telefona Ste v. 74.
Mitičen list za slovenski
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelj« In praznike, ob pol 6. url popoldne.
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. (JpravniSkega telefona Ste v. 188.

Današnja številka obsega 14 strani. "•C
Ali še ne bo konca?
Ravno tisti dan, ko je grof Franc Tliun v gosposki zbornici v znamenitem govoru ožigosal svobodomiselno gonjo na vseučiliščih in je liberalec dr. pl. Grabmayr Wahrmunda označil za brezvestnega ignoranta, ravno tisti dan je na graškem vseučilišču znani dijaški mob zopet napadel katoliške kolege. To v času, ko na nemških vseučiliščih prirejajo katoliška in protestantovska, oziroma liberalna dijaška društva v barvah skupne izlete! Komaj je en teden, ko je rektor vseučilišča v Hallu, sloveči protestantovski cerkveni zgodovinar Loofs, na komerzu katoliških dijaških društev, slednje slavil, da so si s svojim nastopom pridobili v vseh krogih odkrito spoštovanje. V Avstriji pa, kjer imamo komaj dva vseučiliška profesorja, ko-jih imeni segata črez črnožolte plotove, se svobodomiselstvo uveljavlja pod patro-nanco profesorjev s koli, ubojci in vpitjem. V Gradcu imajo rektorja, ki se piše Hilde-brand. Tega moža znanstvena veljava je tako sloveča, da je o njej razširjena sledeča anekdota: Hildebranda so iz Nemčije poklicali na avstrijsko vseučilišče po pomoti; zamenjali so ga namreč z istoimenskim učenjakom! Se non e vero, e ben trovato. Ta možakar je po pretepih dal nabiti v avli razglas, kjer imenuje katoliške dijake »tuja telesa«! Take sorte profesor je v Gradcu tudi neki Haberlandt. Ta ji, potem ko so burši katoliške dijake do krvi zdelali, buršom v nagovoru dejal: Hrabro ste se borili! Vaša je zmaga! . . .
Odkod vse to, je znano. Liberalni dijaki so strašno domišljavi, pa zelo omejeni. Zato jih je tako zelo lahko izrabljati. Na tem so vedno hirala avstrijska vseučilišča. Dijaki mislijo, da štejemo dandanašnji še vedno leta 1848., pa ne pomislijo, da se še kmečki fant ponekod ne da več kar tako pregovarjati in voditi od dijaka, ki je par semestrov prava poslušal, pa meni, da ima vso modrost v žepu. Hock, Masaryk in Ludo Hartmann, večni docent na Dunaju, so celo gonjo sami uprizorili, kakor je slednji izdal nedavno na dijaškem shodu v Monakovem. \Vahrmundovo brošuro so nalašč poslali nunciju, da ga »raz-togote«. Ko se je nuncij res »razvnel«, so pa zagnali vpitje, da je svoboda znanosti
v nevarnosti. Ko pa je vlada Wahrmunda pregovorila, da se je dal premestiti v Prago in je štrajk dijakov bil brezpredmeten, so nahujskali graške nemškonacionalne plate. da so se lotile katoliških dijaških društev. Skratka: miru na vseučiliščih ne bo, ker hočejo aranžerji za vsako ceno kulturni boj. Radi bi nemškonacionalne poslance popolnoma ločili od krščansko-socialnih, da se osnuje »kulturni« blok. Dijaštvo to verjame. Seveda iz tega nič ne bo, toda kaj ne stori dijak, če je »svoboda« v nevarnosti ? . . .
\Vahrmimdu se slabo godi. Praška pravna fakulteta ie protestirala proti temu, da je vlada Wahrmunda v Prago premestila. V Pragi imajo desetkrat boljšega učitelja cerkvenega prava — Singerja — pa ne potrebujejo inomoškega mazača. Ob priliki dijaške stavke je rektor nemškega praškega vseučilišča — Sauer, tudi sicer zelo objektiven mož — študentom dejal, naj ne štrajkajo, ker Wahrmund ni vreden tolikega šuma! Umevno, da Wahrmundu Praga smrdi. Na Dunaj ne sme, ker bi mu tu krščanski socialci dali pokusiti popra. Gradec se ga odločno brani, v Cernovicah je že bil. Kam se bo podal ta ubogi Ahas-ver, ki se je s svojo knjižurico znanstveno tako zelo diskvalificiral ? . . .
Sredi valovanja strasti, brutalnih napadov in razburjenosti od vseh strani stopa v ospredje govor grofa Franca 'I h u n a 27. junija v gosposki zbornici. Ta odlični politik je ravno s tem, da je objektivno, kot kavalir starega plemstva, razjasnil položaj pravično in presodil gonjo vseučiliške klike na eni, omahljivost vlade na drugi strani, napravil velik vtis. Ko se strasti poležejo, bode besede Thu-nove šele prišle do prave in popolne veljave. Njegova izvajanja so čisto nakratko sledeča:
Kar se tiče vseučilišč, Avstrija ni ravno na čelu ostalim kulturnim državam. Povsod drugod so nemogoči taki pojavi kot pri nas. Kar se pa \Vahrmunda tiče, je čisto jasno, da sme verovati, kar hoče. Toda toliko takta mora imeti, da v svojih javnih politiških govorih in knjigah ne trdi kaj takega, kar more vzbuditi dvom, jeli poklican predavati to, kar predava, za kar je habilitiran. Če bi bil Wahr-mund, predno je bil poklican v Inomost za profesorja cerkvenega prava, napisal svojo brošuro, noben akademiški senat ga ne bi bil predlagal za učitelja kanoniškega
prava, nobena vlada bi ga ne bila potrdila, in po pravici. Mogoče je, da predava kdo cerkveno pravo, ki za svojo osebo ne veruje v cerkvene dogme — imeli smo svoj-čas starokatoličana Sclnilteja, ki je zastopal to disciplino na nekem našem vseučilišču — toda ravno Schulte vzlic temu ni prišel v konflikt z nikomur. Slučaj Schulte dokazuje, kako zelo smo v Avstriji v verskem oziru tolerantni, ako ima dotični toliko takta, da sirovo ne žali verskega prepričanja drugih, kot je to storil Wahr-tnund, ki Schulteju ne sega niti do peta. V slučaju VVahrmund je vlada takoj izpo-četka postavila se na napačno stališče, ko je izjavila, da na vsak način hoče varovati svobodo pouka. Kajti, svobode znanosti noče kršiti ne cerkev ne katoliška stranka kot politiška. Slo je zgolj za to, ali more cerkveno pravo poučevati človek, ki se j a v n o postavi v nasprotje s temeljnimi načeli svoje discipline. Drugič pa Wahr-mundova knjižura ni znanstvena. Rektor praškega vseučilišča, Sauer, je dejal, da VVahrmund ni vreden tolikega gibanja. Če pride zares v Prago, bodo izbruhnili novi nemiri. Posledica bo, da bo vlada morala svoj sklep zopet preklicati in bo od dne do dne prišla v večjo zadrego. Vseh nerodnosti je poleg ministrskega predsednika kriv naučili minister. Prva napaka je ta, da je naučili minister označil vse vprašanje kot vprašanje »svobode pouka«. Dru-r ^a napaka je ta, da je minister dejal, da ni . govora o discipliniranju profesorja. Vse-učiliški profesor je državni uslužbenec. Ni dolgo, da je v Pragi vseučiliški profesor Rohling po znanstveni prestavi talmuda postavil nekaj znanstvenih teorij o njem, ki judorn niso bile ljube. Takoj je bil discipliniran in nihče se ni zganil. Minister Marchet pa je tudi naravnost nepostavno postopal. Predno so sodišča izrekla svoje definitivno mnenje, je izdal parolo, da Wahnnunda ne bo discipliniral. Toda pra-vorek sodišč je bil tak, da bi bil moral Marchet proti Wahrtnundu uvesti disciplinarno preiskavo. Kaj bi se zgodilo, ako bi profesor avstrijskega državnega prava učil anarhizem in umor kraljev? Zelo ne-korektnp pa so ravnali tudi rektorji in profesorji. S štrajkujočimi dijaki so se pogajali in celo jih s svojim postopanjem utrjevali v mnenju, da prav ravnajo. Kar se tiče avtonomije vseučilišč, je upravičena; toda avtonomija, ki daje pravice, nalaga tudi dolžnosti. Avtonomija ne sme tako
daleč segati, da bi vseučilišča postala država v državi, da bi se na njih smelo karkoli počenjati. Prišli smo tako daleč, da se vlada boji dijakov!
Naravnost uničevalen za Wahrmunda pa je bil sledeči govor liberalca dr. Grab-inayra, predsednika državnega sodišča. Povdarja1 je, da moderna država mora biti akonfesionalna, da pa mora ščititi pravice verskih družb v okviru državnih zakonov. Kulturnega boja nihče noče ra-zun neke male klike. Brošura Wahrmun-dova z znanostjo sploh nobenega opravka nima — je dejal dobesedno. V tej knjigi se zasmehuje in psuje katoličane zaradi njihovega verskega prepričanja. To ni samo netaktno, temveč prekorači celo meje, ki jih postavlja kazensko pravo. Svobodo-mislec ne more odobravati Wahrmundo-vega početja. »Ne poznam profesorja VVahrmunda« — pravi Grabtnayr — »toda odkrito moram priznati, da sem si mislil, ko sem bral njegovo brošuro, ta gospod ni kvalificiran, da predava svobodno vedo.« Kar se dijaškega gibanja tiče, je vzrok vsem homatijam to, da je dijaštvo v Avstriji sploh skrajno domišljavo in ima pravo megalomanijo. Svobodomiselni dijaki so s svojim sirovim nastopom nasproti drugačemislečim največja nevarnost za svobodo znanosti in avtonomijo vseučilišč.
Taka obsodba iz liberalnih ust je sicer za pametnega človeka sainoposebi umevna, v sedanjih razmerah pa pomeni veliko junaštvo, ako si svobodni misleci res upajo tako svobodno misliti.
Tovariš! abiturlenti!
»Slovenska dijaška zveza« vas kliče v svoje vrste. Tekom svojih gimnazijskih študij ste vežbali svojega duha. In zdaj imate priliko, začeti uriti svoje sile v poljudnem delu.
Poznate naš program. Hočemo organizirati katoliško-narodno dijaštvo in sodelovati s svojimi mladimi silami pri kulturnem razvoju slovenskega naroda. Pridite, izpopolnite naše vrste in pomesite med nas mnogo svežega življenja in pomlajenega nadvušenja.
Široko polje se vam odpira za delo. Vsak na svojem kraju, vsak na svojem mestu po svojih močeh! Boja je danes treba, in čimprej se ga kdo privadi, tem
LISTEK.
Sulnlo.
Po E. N. Cerikovu.
»Torej srečno!«
»Z Bogom!«
Maksim sname kučmo, se prekriža in potegne za vajeti. Kljuse zamahne z repom, povesi glavo, premakne sani ter se začne leno pomikati. Marja, Maksimova žena, gre za sanmi, Sekec pa, zvesti spremljevalec Maksimov na vseh vožnjah, se zakadi pred konja, zaokroži rep v svi-tek ter veselo lajaje kaže pot.
»Maksim, da mi ne boš . . .« zabi-čuje Marja možu za slovo.
»Koga pa govoriš! Mar ne mislim, ali ne vem tudi . . ., vse do zadnje kopejke!« zavrne jo razžaljeno in prismoli togotno konju eno z bičem. Smuka sani trešči ob vrata, na saneh pa zakrtili svinja.
»Koga pa je, gospa? Ali vas kaj boli, he?« se pošali Maksim, toda strogo in resno, ne da bi se nasmehnil.
»Pazi, da je ne zmečkaš . . . lahko se zgodi nesreča,« svari Marja.
Viš jo! Mislim, da nisem tepec.« Vendar se hitro okrene, privzdigne plahto in pogleda pod njo. Potem jo zopet spusti in pogladi z roko.
Mirno, enakomerno je dirjal konj pred sanmi, ki so že zletele na veliko cesto. V isti smeri sta se podila vaška fantiča, ki sta bila 'kričaje od nekod pridivjala. Med tekom sta menda pozabila na cilj, kajti naenkrat sta obstala na cesti ter začela tekmovati v psovanju.
Še enkrat, že od daleč, je zaklicala Marja za možem in mu zapretila s prstom: »Maksim, Maksim!« Njemu pa se ni zdelo vredno, da bi se ozrl. Zagodrnjal je: »No presneto,« si popravil kučmo ter začel pro-učavati zadnji del svojega konja. »Oh, kako se to meče,« si je mislil. »Vedno narobe! Seveda, preveč napojen! Tega do-zclaj nisem videl.« Oko mu obstane na gladkem, golem mestu konjevega hrbta. »Poglej no, odrgnjeno! In čedalje več in bolj bo ... . Saj zdaj še ni tako hudo, pa poleti, ko se nasade tam muhe in obadi...«
»Še daleč?« ga vpraša glasno kmet, ki mu je prišel nasproti; raz glavo mu je molel zveženj ajdovih pogač. Maksim se zdrzne, a ne odgovori, le s pestjo sune v plahto, svinja zakruli in sosed prikima: »Bilo srečno!«
»Hvala!« odgovori Maksim ter globoko vzdihne. Ta sosed ga je spomnil vseh križev in težav, ki jih trpi on in družina.
»Hi! Teci vendar 1« zakliče konju ter ga udari z vajetjo; kljuse je uporabilo srečanje s kmetom, pustilo dirjanje ter se za-
čelo korakoma vleči naprej, povešene glave.
Položaj Maksimov in njegove družine je bil res žalosten. Včeraj je bil spet starosta pri njih ter enkrat za vselej izjavil: če do petka ne bo denarja, potem mora Maksim v soboto jutro v srenjsko hišo — da mu jih »naštejejo«. Pa to bi še ne bilo tako strašno; palic se ni bal, še ganilo ga ni to. O tetn je sodil kakor modrijan: le udrihaj, prosim, kolikor ti drago . . . ., koristi je malo od tega; denar ne pade od mene! Tako je mislil. Seveda, prijetno ravno ni; no pa zdrži se že še, pa saj ni prvikrat... Ostudno pa je, da ni kaj zagrizniti. Kruli so že davno povžili, pri vseli sosedih so vzeli na posodo, tukaj en pud,*) tam dva, drugod velik hleb. Krava je pojela seno do zadnje betve — krme ni; v hlevu stoji in žalostno muka .... In dela ni ... . torej vlezi se in umri.
»In kaj bo nadalje, to ve le ljubi Bog!« je modroval Maksim, dasi je dobro vedel, da zanaprej more priti le še slabše. Včeraj, ko je bil odšel starosta, se je vrgel na ležišče pod stropom; vseeno mu je bilo: Ie spal bi, spal, na nič mislil, ničesar slišal. Toda glas dveh otrok ga je vzdramil. Ta glasova sta Mar jo prosila kruha, zahtevala jesti, vroče, silno — in sta mu rezala srce. Ko je v globokih mislili ležal tam
») Pud = 40 funtov.
gori do mraka in neprestano stokal in vzdihoval, nagne naenkrat glavo z ležišča ter naznani /.eni uspeh svojega premišljevanja: »Jutri se popeljem s svinjo v mesto — tako bo! Kakšne tri pude moke nakupim, ostanek dam onim.«
Marja je bila tiho. Kaj pa tudi naj poreče? Molče je šla v hlev, žalostno pogledala svinjo, jo z nogo nežno sunila v stran ter se vzdihovaje podala k ljudem, ki so se moški in ženske k lenim pogovorom zbirali na sosedovem dvorišču. Njim je Marja potožila svoje gorje, s solzami v oče jim je povedala ves življenjepis svoje svinje, odkar je bila majhna pujsika, pa do današnjega dne. ter hvalila zjasluge živali .... »Oh, to vam je svinja, kje dobite boljšo? In kako se debeli . . Slanina sama bo, mislim, dva prsta debela. In kako je plodna! Pod desetimi praščki na leto nikdar, kar živi. Lani smo prodali vsakega pujska po pet rubljev ... Stanovoj *) jih takorekoč obožuje, nad vse rad jih ima...«
In to debelo in mastno svinjo pelje zdaj Maksim v mesto, da bi jo prodal, da bi mu v soboto ne trebalo iti v srenjo, da bi lačni deci »zamašil usta«.
k) Stanovoj, policijski uradnik.
lažje mu je v zreli moški dobi. Saj skušnja tako uči.
Katoliška načela, katoliški narod, katoliška kultura! Kdor ima te ideale, naj pristopi v naše vrste!
Za odbor »Slovenske dijaške zveze«: cand. iur. Ivo Česnik,
tč. predsednik.
stud. iur. Fr. Kovač,
tč. tajnik.
NB. Pristop naj se javi po dopisnici na naslov: Ivo Lesnik, cand. iur., Sanabor, p. Col nad Vipavo. Informacije daje društveni tajnik Fr. Kovač, stud. iur., Ljubljana, Ravnikarjeve ulice št. 10.
Suia na Dolenjskem.
Obupne so postale naše gospodarske razmere. Od meseca aprila je bilo le o Binkoštih nekaj malega dežja, ki je namočil tri prste na debelo. Posledice te suše so zelo žalostne; nastala je prava gospodarska katastrofa za naše kraje. Sena se je pridelalo splošno za polovico manj, zdaj pa nič več ne raste. Na Dolenjskem ni veliko lepih travnikov, ker so povsod dobro obdelane njive. Tukaj so imeli ljudje deteljo za živino, solato, peso, korenje in krompir za prešiče. Prva košnja detelje je bila slaba, zdaj pa sploh skoro nič ne raste. Solate ni. pesa vene, korenje in letošnja zelena detelja sta se posušili. Mali posestniki nimajo prav ničesar za živino. Ubogi kajžar ima štiri živali, krme niti za en teden. Večji posestnik, ki je imel po dva konja, tri krave in vole, ima suhe in zelene krme še za 14 dni. Travniki so čisto izžgani. Bati se je, da se bodo še korenine posušile. Belo žito je še zadosti lepo. toda zelo lahko, ker ga je suša vzela. Ovsa bo komaj tretjina, koruze niso mogli pred Binkoštrni sejati in je zdaj, ko bi morala biti že v križih, komaj par prstov visoka. Pesa. zelje in korenje se popolnoma posuši. Na gričih in hribih je pa že vse skoro docela uničeno. Vse kapnice, vsi studenci so se posušili. Ljudje vozijo vodo za živino in ljudi po pol ure, da, eno uro, tudi dve uri daleč. Studencev sploh Dolenjska nima dosti. Kajžarji vozijo samotež, boljši gospodarji s konji in voli. Na vse zgodaj se prične ta vožnja in traja do poznega večera. Vodo pripeliejo domu vročo kakor krop. Mnogim se žejna živina tako napije vode na rekah, da kar na mestu pogine.
Posledice te suše bodo za gospodarstvo usodepolne. Polovicc živine ne bo mogoče prerediu. prešičev pa niti tretjine ne. To je hujše, kakor največja toča. Po toči ziaste kmalu, po Dolenjskem je pa skoro vse za celo leto uničeno. Ce se živina poproda, ne pridemo tri leta več v normalne razmere.
Kako torej pomagati?
Zemljiški davek se mora prizadetim krajem vsaj za letos in za prihodnje leto odpisati. Naj poslanci v tem oziru store potrebne korake.
Prav umesten je nasvet, da bi »Gospodarska zveza« kupila seno, ki naj se da po znižani ceni našim ljudem. Nikakor pa ne izgubljajmo časa z vprašanjem, kdo bo delil podporo. Glavna stvar je, da se hitro dobi krma, ker drugače bodo ljudje vso živino poprodali. Prav pametno je tudi, da j se pusti organizacija rešilne akcije hranilnicam. mlekarnam in gospodarskim društvom. Saj imamo tukai najboljše može, ki že leta in leta požrtvovalno delajo. V krajih pa, kjer ni zadrug, teh je na Dolenj-
skem še jako veliko, naj se osnujejo pomožni odbori. Dobro bi bilo, če prevzemo kmetske zveze v vsakem okraju vodstvo te akcije iu nasvetu jejo, kako naj bi se izpeljala po posameznih občinah.
Državni poslanci naj bi hitro zagotovil' izdatno državno podporo. »Gospodarska zveza« bi seno nakupila precej, železnica zastonj ali po znižani ceni vozila. Krajevni odbori pa določijo, koliko vsakdo sme sena kupiti. Napačno bi bilo, če se da kar zastonj, ker bi se s tem prepir in sovraštvo začelo. Prodaja naj se seno po zmerni ceni. morebiti po 6 kron 100 kg. Državna podpora se porabi za pokritje razlike nakupne in pradajalne cene ter vožnje.
Koliko bi bilo pač potrebno? Dolenjska obsega nad polovico Kranjske. Če računamo le 30.000 posestnikov v potrebi in na enega do 16 starih stotov sena, kar je zelo malo. dobimo do1 2000 vagonov. Če znaša razlika cen 5 K, potrebujemo nujno 100.000 kron državne podpore za nakup sena. Za prstnino bo treba pozneje akcijo začeti, da se reši dolenjska prešičjereja.
Tedenski pregled-
Državna zbornica je rešila proračun, ki ga je potrdila tudi gosposka zbornica. Sedaj ie pa vlada predložila le obširen dnevni red, da se reši še pred počitnicami. Razni poslanci pa skušajo z nujnimi predlogi onemogočiti izvršitev tega dnevnega reda. Povišanje naklade na žganje ne pride pred jesenjo na vrsto.
Poljedelsko ministrstvo je imelo razna posvetovanja. Kmetijski svet se je posvetoval. kako bi se izboljšala Dalmacija in pa pašniki po kraških tleh. Sklenili so tudi, da se po zakonu prepreči razkosavanje kmetij. Proučeval je vprašanje, kako bi se omejil beg kmečkih delavcev s kmetij v mesta k industriji. Zahteval je tudi zavarovanje kmečkih delavcev. Konjerejski odsek se je posvetoval o konjski pasmi, ki naj bi se gojila v posameznih deželah. Veterinarski odsek je sklepal o zakonskem načrtu proti kužnim živalskim boleznim. Plačevala se bo odškodnina po bolezni na živini prizadetim gospodarjem, če bodo pravočasno javili bolezen. Med te kužne bolezni je sprejet tudi konjski smrkelj.
O velikanski suši se poroča tudi iz drugih dežel. Poljedelski minister je v zbornici že izjavil, da že poizveduje po vseh kronovinah, koliko škode je prizadejala suša poljedelstvu. Na Kranjskem bo' med vlado in ljudstvom pri razdeljevanju podpor posredovala »Gospodarska zveza« v Ljubljani, ki bo vodila vso akcijo.
Podražili so pivo ljubljanski gostilničarji, in za njimi seveda drugi. Konsumenti so pa začeli abstinenco poskušati. Toliko časa ne bodo pili, dokler se cene pivu ne znižajo. 1'udi z dežele prihajajo poročila, da se bodo pijače zdržali, dokler cena ne pade.
Cena živini je precej padla. Naravnost škandalozno je, za kako nizko ceno mora pustiti kmet svojo živalico. A kljub temu pa cene mesa po mestu niso padle.
Velikanski požar na Bledu je na sv. Petra dan napravil grozovito škodo, ki se ceni nad 500 tisoč kron. Pogorelo je vsega skupaj nad 80 zgradb. Poslanec Pogačnik je vložil prošnjo za podporo.
Shodi, oziroma slavnosti so se vršile na Vrhniki, kjer je rokodelsko društvo obhajalo desetletnico, v Radomljah, kjer je poročal dr. Krek, v Loškem potoku pa dr.
Schweitzer. V Planini je gasilno društvo obhajalo slovesnost blagoslovljenja nove zastave. Dr. Lainpe je imel shode v Žužemberku, Ajdovcu in Hinjah.
Godovi prihodnjega tedna. Nedelja, 5. julija: Ciril, Metod; ponedeljek, 6. julija: Izaija, Dominika; torek, 7. Julija: Vilibald, Benedikt; sreda, 8. julija: Elizabeta, Kili-jan; četrtek, 9. julra: Anatolija, Veronika Jul.; petek, 10. julija: Amalija, Felicita; sobota, 11. julija: Pij 1., Peter F.
Pismo z Bleda
Strašna nesreča je zadela, kakor so cenjeni čitatelji »Slovenca« že čitali, na praznik sv. Petra in Pavla vas Grad občine Bled. Zažgali so — kakor navadno! — otroci.
Prihitele so požarne brambe od blizu in daleč in požrtvovalno branile tujo last. Zastavile so delo prav dobro in se je ogenj hitro lokaliziral in omejil, dasi veliko hiš in drugih poslopij — ker so bile preblizu skupaj zidane in je veter od ene lesene strehe do druge nosil ogenj — v obče ni bilo več mogoče rešiti. Čudimo se pa blejski domači požarni brambi, da ni imela tako dolge cevi, da bi bila mogla vodo iz jezera dobivati, kar bi bilo delo velikansko oljašalo. Sele ko so prišle tuje požarne brambe. je bilo mogoče cev speljati do jezera.
Gasili so tujci in domačini uprav požrtvovalno in se mora izreči enim in drugim priznanje; videli smo tudi nekega gospoda uradnika od tukajšnje železnice, potem tri prostovoljce, ki so napravili izlet na Bled, več turistov, ki so slučajno mimo prišli, Riklijance in druge; vsi so se kosali med seboj, kdo bo več storil. Ne moremo pa zamolčati, da so se nekateri vojaki, ki so bili za par dni tukaj na dopustu, med temi celo šarže, skrajno indolentno vedli, ravno tako dva druga gospoda od železnice, ki sta z enim civilistom ogenj od daleč gledala in cigarete pušila; to ni bilo ravno na mestu! Tudi nekateri izvoščki bi bili lahko veliko storili, pa so si dali vsako vožnjo drago plačati in so v bližini leno čakali, da bi prišli nekateri gospodje, ki so se pripeljali ogenj gledat in tudi pomagat, nazaj, dočim bi bili med tem lahko eno ali drugo koristno vožnjo napravili!
Odločno pa je manjkalo strogega in enotnega vrhovnega poveljstva, in se je tako dogodilo, da je bilo na enem mestu preveč delavcev, na drugem pa premalo. Čast in slava pa vsem, ki so pomagali gasiti! Gospod župnik in gospod župan sta bila ves čas na lici mesta in sta s svetom in tudi z dejanjem pomagala, kjer se je dalo. Žal, da jih niso vselej vsi ubogali, ker Slovenci še ob takih prilikah ne pozabimo na — strankarstvo.
Osnoval se je takoj gospejin odbor, in se bo že danes ali jutri otvorila ljudska kuhinja. Na čelu sta gospe Pongratz in Georgievics. Skoda je velikanska. Samo nepokrite škode je nad 100.000 kron, pri zavarovalnicah pa je menda tudi 80 100 tisoč kron zavarovanega. Tukaj velja zopet: dvakrat da, kdor hitro da!
Omenimo naj še tudi govorico, ki se širi po Bledu. Za ta praznik je nameraval gospod župnik ob pol 3. uri popoldne napraviti procesijo za dež proti Zaspemu. Pa so si nekateri brezverci izmislili bedasto šalo, da bodo eno uro poprej napravili nekakšen predpusten sprevod, vsi našemljeni in oboroženi z gnjilimi jajci... Ne vemo, ali je to res ali ne. Če pa je res,
■ potem je na vsak način čuden slučaj, če se je ravno ob pol dveh popoldne požar razširil. Pri tem žalostnem dogodku se je tudi pokazalo, da je tukajšnja pošta poleti veliko premajhna ali da ima vsaj premalo oken. Ali bi se ne dala aktivirati za poletni čas poštna filijalka, recimo nekako sredi med Mlinem in Rečico ali pa pri novem kolodvoru?
Pogorišče je grozno videti; razvaline so vse okajene in na tleh leže ožgani bruni in sežgane obleke, kakor tudi razpokane opeke in druge poškodovane reči. Fotografov se seveda ne manjka! Milo je gledati stare može in žene, ki hodijo plakajoč med razvalinami, če se niso podali k znancem in sorodnikom gostovat. Veliko pa jih je, ki nimajo nikamor iti . . . In za te prosimo ponovno milih darov. Vsak najmanjši dar se bo z veseljem in hvaležnostjo sprejel. Mnogim so tudi zgorele nove, komai postavljene hiše.
Tako se letošnja sezona žalostno pričenja. Kazalo bi, da se letos povodom cesarjevega rojstnega dne priredi v smislu cesarjevih besed — velika dobrodelna veselica. Besedo ima zdraviška komisija.
I. e t o v i Š k i gost.
Magistrat Je uzrok, da manjka v Ljubljani vnde.
Pomanjkanje vode.
Piše se nam in objavljamo: Ljubljansko prebivalstvo je zelo razburjeno in ogorčeno zaradi znane magistratne prepovedi o tratenju vode iz mestnega vodovoda. Ogorčenje in nevolja sta pa tudi dejanski upravičeni. Prizadeti so osobito oni naši mestni prebivalci, ki se preživljajo s svojimi vrtički. Saj če ne smejo škropiti svojih nasadov, bodo uničeni. Zelen-java se pa brez vsake dvojbe tako podraži, da bo joj.in gorje. Magistrat nastopa proti osebam, ki jih zaloti policija pri »tratenju« vode, zelo energično, tako da bi pač želeli, naj bi nastopal tako tudi ob raznih drugih prilikah, n. pr. ob volitv. shodih in pa kadar gotova sodrga pobija kaka okna. Poročalo se nam je, da je bilo kaznovanih 27. in 29. min. mes. že več strank. Sicer ne moremo verjeti, da je to res. Saj je bil Ivan Hribarjev dopis z dne 28. m. m. št. 21.72(1 šele 30. m. m. nabit na magistra-tovo črno desko in je postal po našem mnenju šele dne 30. minulega meseca veljaven. Sicer »Someščanje« še niso nalepljeni po mestnih vogalih, kar je sicer običajno ob drugih manj važnih prilikah. Če je bila res 27. in 29. min. mes. kaka stranka kaznovana zaradi trošenja vode. naj se kar pritoži na deželno vlado z ozirom na to. ker je bil dopis »Someščanje« šele 30. m. m. razglašen. Mest. straža je sicer hodila po hišah in prepovedovala, da se ne smejo škropiti vrti in nasadi ter da naj gospodarji zapirajo pralnice strankam. Ustmena naročila pa niso postavna in so navadno nadlegovanje strank. Obvestilo glede na trošenje vode po ljubljanskih dnevnikih je z ozirom na občinstvo umestno, postavna razglasitev pa le ni. Sicer pa slove dotično obvestilo 27. m. m. po ljubljanskih dnevnikih drugače, kakor pa županov oglas »Someščanje«. Grozi se v časniških poročilih s strogimi kaznimi, po razglasu »Someščanje« pa župan sam kot tak in ne magistrat, ie nujno prosi vse p. t. prebivalce mesta, naj varčujejo z vodo. Zupan le prosi, ne grozi pa z nikakimi kaz-
Mesto je bilo 35 vrst oddaljeno od Ne-plujevega sela. Bilo je že popolnoma temno, ko se je mesto v na dolgo raztegnjenem svitu zabliščalo pred Maksimom. Doslej je bil Maksim še le enkrat tam: pred petimi leti, ko je z očetom in materjo brata Nikolaja spremil k vojakom. Od tedaj ni bilo priložnosti, da bi šel v mesto. Zato pa mu je sedaj začelo srce močno biti in se krčiti, ko je oddaleč zaslišal zamolkli mestni lirinn in ropot in zagledal tisoče miglja-jočih luči. Strah in nemir sta se ga polastila. Podobne občutke ima menda meščan, ko stopi ob večernem mraku v velik gozd, kjer listje skrivnostno šumi. Pri vsakem glasu, ko brskne noga ob grm in kaj zaprasklja, nervozno zatrepeče in prestrašeno nastavi napeto uho.
Tudi Maksimu se je zdelo, ko se je pripeljal v mesto, da je osamljen, brez varstva. Mestni ropot ga je begal, neprestano blesketanje luči mu je jemalo vid, plašili so ga ljudje s svetlimi gumbi, ki so se tuin-tam prikazali, in kočije z elegantno gospodo, ki so kakor bliski švigale mimo njega, so mu stiskale glavo . . . Plašno se je oziral, vozil je negotovo ter vedno mislil le na to, da bi ne storil česa, 'kar ni prav in za kar bi ga prijeli. In ko se je imel peljati pod star slavolok, ga je boječe ogledoval, neodločno privzdignil kučmo in bil skoro vesel, ker se je brez škode rešil neke nevarnosti; zamahnil pa je po konju. Tudi
ta je bil prestrašen. Z ene strani se je zibal na drugo, časih je skočil naprej, časih je negotovo obstal. Edini Šekec je bil junak. Radostno je skakljal za sanmi, z repom, zaokroženim kakor poprej.
Na tak način je Maksim prekrižal nekoliko ulic; zdajci ustavi kljuse ter začne razmišljati. Vaščani, ki so bili nedavno v mestu, so mu pravili, kje se tam dobi prenočišče. »Odpri oči,« so rekli, »sprva vedno nevarnost, potem, ko si prišel do velike, bele hiše, s prekrasnimi vrati, se okreneš na levo; pelješ se še dve cesti naprej, potem zopet na levo. Tu zagledaš pred seboj rdečo svetiljko, tam je.« Na vse to je mislil ter primerjal v duhu narisani načrt z okolico; pa ni mogel ničesar razumeti; v temi so se mu zdele vse hiše in vse ceste popolnoma enake.
»Ne vem, ali se naj tu obrnem ali naj tjekaj okrenem. Ne vem.«
Izmučil si je glavo, pred no je sklenil, da vozi dalje.
»Povejte mi, draga, kje je tu pri vas hlev in prenočišče? Naši kmetje so bili še pretečeni teden tam.« Tako se je boječe obrnil do nakičene gospe, ki je prišla mimo.
»Ali nimaš številke, kaj?« ga prijazno vpraša.
»Ne, mi smo brez številke ... mi smo iz Neplujeva, smo pripeljali svinjo, draga gospa.«
Po nekih nesporazumkih je gospa razumela, za kaj se gre. Vendar ni mogla Maksimu pokazati krčme.
»Tu jih je toliko. Le ne vem zdaj, kje. Vprašaj tam-le redarja; tam pri voglu stoji . . .«
Maksim se pripelje do redarja.
»Kje se pri vas, dragi moj, lahko prenoči s svinjo? ... Prošli teden so bili naši z vozom tu, eden tako brez nosa.«
»Kdo si ti?«
»Mi? Iz Neplujeva... Svinjo sem pripeljal ... Jo moramo prodati . . .«
»Imaš potni list?«
»Potni list? Ne, potnega lista pa ne ... Mi smo tu, da prodamo svinjo, ne za dolgo časa . . .«
Policaj se ozre — nikogar ni bilo v bližini — in zašepeče kmetu nekaj na uho.
»Kakšen slepar? Saj ni ukradena, naša lastna,« zagodrnja Maksim ter se obrne k sanem.
»Tu, po tej cesti vozi do konca, potem na levo: tam tretja hiša od vogla!« za-kriči redar za njim.
»Zahvalimo se vašemu blagorodju!«
odgovori Maksim ter se odpelje v krčmo. * » *
Drugo jutro, komaj seje začelo daniti, razpre Maksim oči. V krčmi je še vse globoko spalo; po klopeh, po vseh tleli okrog so ležali gostje ter krepko smrčali in sopli.
Le v drugi sobi, za leseno pregrajo, je nekdo drkal v copatah in škrobotal s posodo: to je bila kuharica, ključarica Matrena, ki se je že ukvarjala krog peči.
Prva misel Maksimova je bila: kaj je s konjem in svinjo? V trenotju skoči s tal, ogrne kaftan, ki mu je služil kot blazina, odeja in glavnik, čez rame ter skoči na vrat na nos venkaj.
»Kdo pa je?« Matrena je zaspano pogledala izza pregraje.
»Mi smo, zavoljo svinje . . .« odgovori Maksim ter steče dalje.
Na dvorišču je stalo pod lopo kakih trideset konjev in cel gozd ojes je molel kvišku. Konji so slastno hrustali oves ali žvekali seno, seintertje zasopli in pocin-gljali z zvončki in kraguljčki na vratovih. Od nekod je pridirjal že davno vzbujeni Sekec ter se veselo vzpenjal ob gospodarjevih nogah.
Z nekako težavo je našel Maksim svoje sani, jih ogledal, sunil svinjo in se prepričal, da je vse v redu. Nato je stopil h konju. Ta je pustil seno ter se obrnil k Maksimu, ki ga je tleskal po hrbtu.
»Le žri, le! Kmalu pojdemo domov, samo da prodamo svinjo. Viš, ta ima pa oves!« Zavidno pogleda bližnjega rjavca. »Le počakaj, ko prodamo svinjo, ti kupim tudi kakih deset funtov,« sklene. Toda predno je prišlo do nakupa, ga je premotila ljubezen do kljuseta, da je stopil k jaslam
9. priloga »Slovenca11 Atev. 151. 4 julija 1908.
nimi. Upamo, da bodo županovi policisti in uradniki ubogali župana in prosili tiste, ki tratijo vodo, naj tega več ne store. Saj lepa beseda najde tudi lepo mesto. Nagla-šamo še, da je na oklicu podpisan le župan Ivan Hribar za svojo osebo in ne za mestni magistrat. Prosi torej le župan, mestnega magistrata torej pravzaprav nič ne briga zadeva, le župana samega, ker v oklicu ni določno razvidno, da prepoveduje magistrat škropljenje lepotičnih in zelenjadnih vrtov. Zupan pa v svojem, ne magistrat-nem, oklicu tolaži p. t. prebivalce mesta, da v dobrih štirinajstih dneh tudi preneha potreba varčevanja z vodo, ki je zdaj neobhodno potrebna. Tolažba se nam zdi čudna. Saj župan prej navaja, da že zdaj delujeta zajemalna stroja tako sunkoma, da ni izključena nevarnost, da se eden ali drugi pokvari, kar bi pomenilo veliko ka-lamiteto. Nevarnost torej ostane tudi, ko bodo v dobrih štirinajstih dneh v porabi že nove vodovodne cevi, ki se zdaj polagajo. Ze letos bi torej moral biti brezpogojno postavljen v kleški črpalnici še en rezervni stroj. Zupan tudi piše, da je re-servoar skoro vedno prazen. Lani je bil reservoar prazen le 8., 9. in 10. avgusta, letos je pa že zdaj skoraj prazen kljub temu, da se že celo vodovodno sesijo zmerja ljubljansko občinstvo, kako da potratno ravna z vodo. Odkrito, narn se to zdi čudno. Zdaj pa nekaj drugega. Zupan nujno prosi, naj varčujejo prebivalci mesta z vodo, ker jo veliko strank rabi tudi za škropljenje lepotičnih in zelenjadnih vrtov. Nič ne govori več o odprtih pipah in prav nič o tem, kdo da je pravzaprav povzročil sedanje vodne sitnosti. Vodovodna uprava naj le položi roko na srce in naj odkrito prizna, da je sama kriva po svoji radodar-nosti sedanje zadrege. Sicer so nekateri grehi že stari, a nič ne de, če jih navedemo. Zakaj se ie prepovedala gospej Gnezda uporaba njenega zasebnega toplič-nega vodovoda? Toplice gospe Gnezdove porabijo veliko vode. Zakaj se je dala voda državni železnici? Saj je morala vodovodna uprava le znati, kako da stoji z vodo. Zakaj se je vsilila menda zastonj voda vojaškemu preskrbališču, ki je imelo svojčas lasten vodovod? Za škropljenje mestnih ulic bi prišla v mesto iz Tivolija napeljana voda zdaj kakor nalašč, ko bi,ne bil dal magistrat odstraniti svojčas vodovodnih cevij. S kako gorečnostjo so se zapirali svojčas vodnjaki, češ; da voda ni pitna. Drugod po velikih mestih so postopali bolj previdno. Pustili so stare vodnjake za pranje, škropljenje in snaženje, jih kot take označili z napisi in prepovedali, da se voda ne sine piti. Ljubljanski prebivalci so pa ogorčeni na magistrat še iz drugih razlogov. Vprašujejo, zakaj da smejo tratiti vodo stavbeniki, in se vprašujejo. kako da jim ne naroči magistrat, naj si pri stavbah napravijo vodnjake, .leze se tudi,zakaj da magistrat ne prepove kopelji gospodi po stanovanjih. Dobili smo celo dopise, naj bi se prepovedala vporaba vodovoda mestni ljudski kopelji in gospej Gnezda, češ. da je v »Koleziji« in v vojaškem kopališču dovolj vode. Vsekakor je mnenje občinstva vredno, da se upošteva. In končno kazni. Postava o ljubljanskem vodovodu jih ne pozna. Kaznij tudi ne napoveduje župan Ivan Hribar v svojem: »Someščanje«. Pameten človek bi sodil, da nihče ne bo kaznoval tratiteljev vode. Pa kakor obetajo policijski straž-
rdečka ter mu vzel ovsa izpred nosa in ga zmuznil v suknjin žep.
»Hoj, belobradec! Kaj pa delaš?« za-kriči nekdo za njim.
Maksim se prestraši, spusti oves nazaj v jasli in stopi, kakor da bi se nič ne godilo, k svojim sanetn.
»Za kaj takega zasluži vas eden eno po zobeh! Tako je!« pristavlja jezni glas.
»Za koliko pa smo vzeli?« se je zdelo Maksimu, ki je bil precej zmeden, potrebno vprašati.
»Glej, glej, za koliko vzeli! ... Lopov! ... Pravcata lopovska drhal.«
»Ah. že prav. dragec! Saj sem vzel le eno peščico, samo da vidim.«
Še dolgo je godrnjal razjarjeni glas in zmerjal. Maksim ni več odgovarjal; molče in z nagubančenim čelom je premetaval nekaj v svojih saneh ter globokoumno ponavljal: »No, to so ljudje! Raztrgali bi človeka za vsako malenkost.« Počehljal se je po glavi in stopil v izbo. Tam je bila grozna zmešnjava. Prenočevalei so se vzdi-govali s tal, si obuvali škornje in rovali po obleki. Nekaj se jih je umivalo, drugi so molili, tretji zmerjali ključarico. Maksim se je bil že ponoči seznanil z vsemi in jih izprašal. kje bi se prodalo prašiča, koliko bi se zanj dobilo in tako dalje.
Proti osmim se je odpeljal z dvorišča. Mesto je bilo že davno vzbujeno; vse je
niki, in gotovo ne iz lastnega nagiba, se bodo kaznovali tisti, ki ne bodo varčevali z vodo. Kaznovali jih bodo po starih cesarskih ukazih iz absolutistične dobe iz I. 1854, 1857 in 1858, ki določajo kazni od I gld. do 100 gld. Proti po magistratu določeni policijski kazni je dopusten ugovor na deželno vlado, ki se mora potom magistrata vložiti v 24 urah po razsodbi.
Državni zbor.
Dunaj, .3. julija.
Pacher-Pergelt-Prade.
Ko je nenadoma umrl nemški zastopnik v kabinetu, minister Pe«ka, ".ahtevali so nemški radikalci, da baron Cock poslanca Pacherja pokliče v kabinet. Nemški agrarci so se izrekli za dr. ScVeincr-ja. Duobus litigantibus ie.'tiu.:; gaudet. — Imenovan je bil zopet Prads kot nemški minister-rojak. Od istega časa vre v taboru nemškonarodne zveze. Kakor vse kaže. je tudi dr. Pergelt up ni zlesti na ministrski sedež. Zato sedaj s Pacherjem tekmuje v nemškem radikalizmu. Stvar je smešna, pa utegne imeti slabe posledice.
Baron Beck je sestavil dolg dneven red, nemški poslanci s Češkega, na čelu jim Pacher in Perglet. odgovore vladi s štirimi nujnimi predlogi. Ti nujni predlogi pa obsezajo malone vse med Cehi in Nemci preporne točke glede na jezikovno vprašanje. Vsakemu je ja^no, da bi razprava o teh predlogih do skrajnosti raznetila strasti in prepir ter skoraj gotovo tudi razrušila sedanje ministrstvo. Da to prepreči, trudi se baron Beck na vso moč, da nemški poslanci s Češkega umaknejo svoje nujne predloge. Ost te politične demonstracije je v prvi vrsti naperjena proti ministru Pradeju, ki je sedaj v Karlovih varili. Brez njegove vednosti in proti njegovi volji so Pacher, Pergelt in tovariši brez vsacega vnanjega povoda uprizorili to intrigo.
Včeraj in danes so bili zbrani člani nemškonarodne zveze, da pregovore svoje tovariše s Češkega, naj umaknejo nujne predloge ter le v obliki interpelacije pozovejo vlado na odgovor. Zborovali so sinoči in danes brez uspeha. Pacher in Pergelt rijeta dalje proti Pradeju, kateri navzlic brzojavni prošnji ne pride na Dunaj.
Popoldne ob pol 2. uri so se zbrali češki Nemci, da ugibljejo, kako in kaj. Kakor se govori, so naznanili baronu Be-cku svoj sklep, da umaknejo predloge, ako jim pismeno zagotovi, da vse stori, kar zahtevajo v predlogih. Baron Beck je seveda odklonil to zahtevo.
Sedaj so bili zopet Pacher in drugovi v zadregi, ker z glavo le ne morejo skozi zid. Nato nekdo sproži misel, naj prihodnjo nedeljo sterc ta oreh nemškonarodni svet za Češko. Rečeno, storjeno. Vsa stvar je odložena do srede, da se zbere zopet nem-škonarodna zveza v posvete. Možje se igrajo z ognjem. Prav navadna nevoščlji-vost pa znaša polena na grmado, katero hočejo zapaliti z nujnimi predlogi. Taka je danes parlamentarna situacija.
Današnja seja
je trajala le do pol 6. ure. Začetkom seje je poslanec Hagenhofer poročal, da je gra-jalni odsek nemškemu radikalen dr. He-
drvelo po cestah, živahno in v skrbeh. Toda zdaj Maksim ni bil več tako bojazljiv in nemiren, kakor sinoči pri dohodu v mesto. Saj je v krčmi občeval in se kratkočasil s pravimi kmeti; zlasti pa je prošlo noč pretep doli v kleti, ki se ga je krepko udeležilo več njegovih novih znancev, v njem precej omajal pojem o avtoriteti ter niti pregnal tisti neznani strah in nemir, ki so ga ž njima bili navdali mestni zidovi in njihovi prebivalci. Maksim je spoznal, da ni sam tu. da je krog njega njemu enakih. Sinoči je bil priča prizora, ki ga je povzdignil v lastnih očeh: ined pretepom je neki bratec ozmerjal policijskega nadzornika, ta pa ni »storil ničesar«, to je, ni spravil razgrajača v škodo. Če torej drugi niso iz lipovega lesa, on tudi ni. Na mesto preplašenosti in nemira je stopila samozavest. Niti na misel mu ni več hodilo, da bi mogel on, baš on, iz nerodnosti kaj storiti, kar bi ne bilo prav in kar človeku nakoplje sitnosti na glavo.
Peljal se je med vrste ribičev, kjer se, kakor je bil zvedel, pač lahko proda prašiča. Po cesti nasproti so se vozili korakoma mirni kmetje, ki so vpili: »Krompirja, krompirja! Čebule, repe, korenja! Mleka, mleka, mle-eka!« Na to je obračal Maksim zdaj vso pozornost. Premišljatjje, naklepi so se mu izražali v obrazu. Uspeh prevdarkov se je pojavil dokaj nepričakovano.
roldu izrekel grajo, ker je češkega poslanca dr. Myslivca imenoval »šufta«. Odsek pa tudi obžaluje, da je dr. Myslivec za-klical dr. Heroldu: »Pour le roi de Prus-se«. Poslanec Wolf je sicer zagovarjal svojega ožjega tovariša, bil pa je potola-žen, ker je odsek vsaj posredno tudi My-slivcu izrekel grajo.
Podpora vsled suše.
Poljedelski minister dr. Ebenhoch je danes odgovarjal na interpelacijo morav-skega poslanca Lukša zaradi suše. Nagla-šal je, da je letos suša skoraj v vseh deželah uničila prvo košnjo in da bode povsod veliko pomanjkanje sena. Vlada je že naročila podrejenim ofolastvom, da ji natančno poročajo o pomanjkanju krme. Prihodnji torek pa se snidejo v poljedelskem ministrstvu zastopniki raznih poljedelskih društev rn zvez, da ukrenejo primerna sredstva, s katerimi bode mogoče živinorejcem preskrbeti krmo z državno podporo ter obvarovati jih prevelike škode. (Živahna pohvala.)
Nujni predlogi.
Nato je govoril še glavni govornik Pihuljak za Trylovskega predlog ter zagev varjal rusinska gasilna in telovadna društva kot dobrodelna. Zbornica pa je odklonila nujnost predloga.
Delavsko zavarovanje.
Sedaj je v razpravi nujni predlog socialnih demokratov, naj vlada čimpreje predloži reformo delavskega zavarovanja zoper nezgode. Poslanec Elderš je govoril o tem vprašanju nad dve uri.
Krščanski socialec Axmann se v stvari strinja s predlogom, čudi pa se, da so socialni demokratje vedno dobro poučeni o vseh namerah in načrtih vlade. V ponedeljek govorita še glavna govornika. - • Predlogu bode zbornica skoraj gotovo pritrdila, ker je v istini reforma delavskega zavarovanja nujno potrebna.
Draginja.
Danes se je davčni odsek posvetoval o znanem predlogu dr. Rennerja glede na draginjo živil. V razpravi je bil tudi predlog dr. Globinskega, da se odpravi davek od mesa.
Einančni minister dr. Korytovski je izjavil, da se ne more odreči temu davku. Naglašal je tudi, da državni davek od mesa ne iznaša 15 h od kilograma, ampak le 1-88 do 3-07 h. in le na Dunaju in v Trstu 5 h. V kratkem pa hoče razodeti svoj finančni načrt. Vlada na noben način ne zviša direktnih davkov, kakor zahtevajo socialni demokratje. Znižal pa se bode hišni davek.
Zavarovanje zasebnih uradnikov.
Socialno-politiški pododsek se je posvetoval o preosnovi postave glede na zavarovanje zasebnih uradnikov. Sklenili so, da natančneje formulirajo, kdo naj bo zavarovan. Obrestna mera naj se od 3\5 odstotkov zviša na 4 odstotke. Sekčni načelnik Wolf je izjavil, da se vlada strinja s pododsekovimi predlogi. Jeseni se naj-brže izvrši izprememba zakona o zavarovanju zasebnih uradnikov.
Davčni odsek
je razpravljal o Rennerjevem nujnem predlogu, kako nastopiti proti draginji, in o predlogu Gtebinskega o odpravi vžit-ninskega davka na meso. Einančni tnini-
»Svi-injo, svinjo, pujsiko,« je izbruhnil nenadoma v najvišjem tenorju. Šekec pa je tekal za sanmi ter pomagal z glasnim lajanjem. Po tem klicu se Maksim obrne: nič posebnega se ni zgodilo. Zavpije še enkrat; zopet nič. Ker se na cesti nad njim ni nihče spodtikal, okrene v glavno ulico. Tu je bilo več prometa in hujši ropot; zato je svoje moči podvojil.
>Kdo kupi svinjo, svi-injo, svinjo!« »Proč!« zakriči ob voglu redar ter zamahne z roko. Maksim se mu vljudno nasmehne ter ti i it poniigne z rokavico. Bil je praznik, ceste polne življenja, solnce je jasno sijalo in po mrzlem zraku je donelo radostno zvonenje. Tudi Maksima se je nekako polastila veselost, mahal je z vajeti in kričal krepkejše nego poprej:
»Kdo kupi svinjo, mastno gospo, tu je!« Pri tem pa ga nekdo krepko sune v tilnik iu mu vzame besedo.
»Ti, ne norčuj se; viš, jaz znam tudi . . . .« se okrene začudeno in presenečeno. Toda začudenje se mu je takoj spremenilo v strah, ko je zagledal pred seboj divji obraz gorodovoja.*)
»Saj nismo ničesar storili, le svinjo prodajamo ....«■
Redar lopne tudi kljusc po čeljustih, okrene oje in brcne Šekca, ki se mu je spravil pod noge. Šekec pa ni bil piašlji-
*) Redarja.
ster Korytovski je nasprotoval, da bi odpravili vžitninski davek na meso.
Krščanska državnozborska delavska zveza.
Kunschak je naznanil zvezi krščanskih delavskih zastopnikov, da namerava vlada povišati število delavskih zastopnikov delavskega sveta od deset na dvanajst. Na neko vlogo trgovinsko ministrstvo še ni odgovorilo, kar je povzročilo nevoljo med poslanci. Poljaki, slovenski in italijanski, kakor tudi nemški krščansko-socialni poslanci so obljubili, da postopajo solidarno z zvezo krščanskih delavskih zastopnikov.
Pomilostitev mladoletnih hudodelcev.
Justični minister dr. Klein je izjavil nasproti poslancu dr. Heilingerju, da je ukazal sodnikom, naj pri zaslišavanju prič ne vprašajo za predkazni. O postopanju z mladoletnimi hudodelci namerava minister vložiti vladno predlogo.
Zdraostuo.
Sredstvo proti kačjemu piku. Iz
različnih krajev dobivamo poročila, da je letos zopet izredno veliko strupenih kač. Zaradi tega opozarjamo občinstvo, da je profesor Riehl na Dunaju sestavil izvrstno sredstvo proti kačjim pikom, ki ga vsakdo lahko uporablja. Sredstvo dobiti je v priročnem zavitku in opremljeno z natančnim navodilom v C. Haubner-jevi lekarni, Dunaj L, Bognergasse 9, za ceno 8 kron. Kogar ie pičila strupena kača, ta naj si dotični ud nad rano takoj krepko obveže z jermenom, žepnim robcem ali kako slič-no stvarjo. Ta obveza ie največje važnosti, kajti profesor Riehlovo sredstvo — vorizgan.ie raztopline klorovega apna — uniči k<i čji strup le, dokler je še omejen na dotični ud iu se še ni razširil čez vse telo. Nato razstopi pastilo klorovega apna v določeni množini vode, posrkaj to raztopimo v brizgalnico, ki je v zavitku, in natakni na brizgalnico iglo. Potem napravi krog rane toliko injekcij, da porabiš vso raztoplino. Injekcije napraviš najlajše, če dvigneš in napneš z dvema prstoma kožo. V tako nastalo gubo vbodi iglo in vbrizgaj tekočino. Gotovo bo vsakdo rajše naprav-Ijal te izvrstno učinkujoče injekcije, kot pa da bi izsrkal rano ali jo celo izrezal in izžgal, kakor se je svoj čas nasvetovalo. Šele ko so dovršene injekcije, sme se odstraniti obveza. — To prof. Riehlovo zdravljenje kaže izvrstne uspehe. K sreči se pojavljajo pri nas kačji piki večinoma na okončinah, roki iu nogi, tako da je lahko mogoče podvezati dotični ud in hitro uporabiti Riehlovo sredstvo. Kačji piki, ki so bližji, osrednjim organom, osobito piki na glavi, pa so mnogo opasnejši. V takem slučaju ali če se kažejo znaki splošnega zastrupljenja, če postaja bolniku slabo, če bl.iuva in se ga loti driska, če težko sope in dobi krče, pokliči takoj zdravnika ali pa pošlji ranjenca v bolnišnico.. Dotlej pa mu dajaj alkohola v obliki konjaka ali žganja. Alkohol se je izkazal kot izvrstno sredstvo proti kačjim pikom, ki v mnogih slučajih še reši življenje, ker krepi srce in vzdržuje dihanje. Tako nas nekako varuje kačjega strupa, ki postane osobito s tem pogubonosen, da omrtvi osrednje dihalne živce v možganih.
vec in ni popustil: zacvili in zagrabi redarja pod kolenom.
»Cegav je pes?«
»Naš, dragec. naš; od malega je pri nas . . .«
»Hlače so državne! Tri rublje!«
»Kaj pravite. Bog vas varuj! Saj ti ni storil škode.«
»In kaj je to?« Redar dvigne nogo.
»Zena zašije, pa mir!«
»Vozi za menoj na stražo!«
»Nimamo časa, dragec ... Le poglej, kje je solnce . . . zvečer moram spati doma . . .!«
In Maksim mlaskne z ustmi in potegne za vajeti, da bi oddirjal.
Pol ure pozneje so se nahajali Maksim, konj, svinja in Šekec na velikem dvorišču pred stražo. Krog in krog visoko zi-dovje z okni. Tli so tekali »svitli gumbi« semintje. Maksim je stal gologlav pri svojih saneh, glavo globoko sklonjeno, bled kakor rjuha.
Mračilo se je, ko se je Maksim pripeljal skozi vrata policijske straže. Ko so bile sani na cesti, je udaril po konju, da se je spustil v galop. Ni še premislil, kani. Spočetka je podil konja instinktivno le naprej, da bi bil čimprej daleč proč od tega kraja, kjer je prestal toliko bridkosti in tak smrtni strah. Ko je bil tako preletel nekaj cest, ustavi žival ter si oddahne. Ob poti je neprestano psoval. Psoval je človeštvo, lila-
Kupujte vžigalice
,Slovenske krščanske socialne zveze'
z napisom:
J brist abmsinim SlsvenoBm".
w
Zahtevajte jih povsodi!
Velika oblika teh vžigalic, ki se rabijo navadno v domačem gospodarstvu, ima takole zunanjost:
Mala (žepna) oblika teh vžigalic pa je na eni strani taka:

Dve roki oklepati slovensko trobojnico. Na vsaki strani pa je lipov cvet.
i 'K Druga stran pa je taka :
Slovenci, kuuujte vžigalice ie v Mjicah, hi imajo tako zunanjost!
	.■'■';;, '"V.		J
			
ŠtrniOmecKili poslov v Italiji.
1. maja t. 1. so začeli štrajkati kmečki posli v Parmi. Zdaj je štrajk skoroda končan. Trajal je dobra dva meseca. Zanimivo je proučiti, kako in zakaj je nastal in kako se je razvijal.
Farmska provincija je zelo rodovitna in v agrarno-tehniškem oziru na višku. Kmečki posli so organizirani v socialno-demokraški delavski zbornici — camera di lavoro — v Parmi, kmetje delodajavci pa imajo tudi močno organizacijo »Kmečko zvezo« (Unione agraria). štrajk kmečkih poslov v Parmi je zgled za organizirani boj med kapitalom in delom v kmetijstvu, kar je v Evropi dozdaj bilo precej redko.
Samostojnih kmetov, svobodnega kmečkega stanu z lastnim zemljiščem je v Italiji malo. Pravi posestniki zemlje so
veliki bogataši, ki pa nimajo z obdelovalci zemlje nobenega stika, temveč dajo vsa posestva v najem in zapravijo dobiček po velikih mestih, še več pa v inozemstvu. Na obdelovanju zemlje so v prvi vrsti in-teresirani najemniki. Ti se dele v male najemnike, ki nimajo najetih tujih poslov, temveč kmetujejo sami s svojo rodbino, in velike najemnike, ki delajo s posli, delavci, lakih je mnogo v parmski provinciji.
Ti posli pa tudi niso vsi ene Vrste. Imajo stalne posle, moške in ženske, dekle in hlapce pa dninarje, kateri se najemajo od slučaja do slučaja. Teh je največ. Kar se teh tiče, so njih delavske razmere v Italiji še zdaj zelo podobne onim, ki jih opisuje sveto pismo. Dninarji čakajo vsako jutro v mestu, kamor pridejo najemniki m .iih najemo. Pravega dela imajo seveda samo ob žetvi in ob trgatvi. Kdor ve, kako malo živeža rabi italijanski delavec posebno pa kmečki, ta si lahko predstavlja, kako slabe morajo biti plačivne razmere, da izbruhne tako dolgotrajni in hudi štrajk, kakoršen je divjal v Parmi. Seveda se pa tudi najemnikom bogvekaj dobro ne godi, ker jih na eni strani tlači oderuški vladni davčni sistem, na drugi pa prodajanje ni zadostno organizirano. Za štrajkujoče posle so se zavzeli socialdemokrati, kar ni čudno, ker se od katoliške strani na Italijanskem veliko več govori in debatira kot pa dela. Škofje so pač izdali pastirsko pismo, ki pa ni dosti vplivalo.
Škoda je na obeh straneh. Na tisoče kmečkih delavcev je brez dela, nima nobenih dohodkov, štrajkovske podpore v denarju so neznatne — samo opoldne dobivajo nekaj jedi v strokovnem domu. Pa tudi najemniki so zelo na slabem. Živino so vsled pomanjkanja krme in ker je nihče ni mogel na pašo gnati, morali za nizko ceno prodati, prvi dve košnji sena sta pokvarjeni in kar se žita tiče, je zelo dvomljivo, ako ga bo moč vsega dobro spraviti pod streho. Vzlic temu so ostali trmasti. Kmečki posli so si vse pokvarili s svojim nastopom. Pomniti je treba, da je v Parmi do »viška« razvita takozvana »teppa«, t^ je sodrga. V predmestjih žive ljudje, ki niti delati ne marajo, temveč jih redi Bog kakor tiče pod nebom. Iz njih se rekrutirajo zločinci. Ti so se med štrajkujoče zamešali in jih tako popolnoma diskreditirali. Delodajavci so na deželi proti stavkujo-čim, ki sc napadali stavkokaze, nastopili z revolverjem v roki. Konečno so delodajavci dosegli tudi od industrijcev, da so zaprli svoje tovarne v Parmi in vse delavce izključili. Ko je prišlo do nemirov, je vojaštvo zasedlo delavsko zbornico. Naposled je jelo mnogo kmečkih poslov zapuščati organizacijo in stavkokazi so se množili. Vlada je dala najemnikom na razpolago konjenico. ki je ščitila delavce pri žetvi. Žetev je zdaj skoroda končana. Zato ie delavska zbornica nasvetovala, naj se štrajk opusti.
S tern agrarno gibanje v Italiji ni končano. Agrarna kriza se razširja vsepovso-di — zdaj se pojavljajo nemiri v Ankoni. Parlament in vlada bosta imela še mnogo dela, ako bosta hotela izboljšati razmere na kmetih.
Novi osebni Mit za uradnike.
(Dopis iz uradniških krogov.)
Kakor znano, določa na Dunaju osnovani uradniški kreditni zavod kot temelj za osebni kredit nov način zavarovanja,
namreč kratko padajoče glavnrčno zavarovanje. Slednje obstoji v tem, da se glav-nični znesek zavaruje na življenje dolžnika, in sicer tako, da je v slučaju dolžnikove smrti med odplačevalno dobo, plačljiv ostali dolžni znesek. Ta znesek je ob pri-četku amortizacije večji, tekom amortizacijske dobe se zmanjša ter popolnoma preneha, čim se je odplačal dolg. Na Nemškem se je skušalo ta način zavarovanja uvesti pri razdolžitvi zemljišč; to se pa n; posrečilo. Navzlic temu se hoče uporabiti sedaj na Dunaju ta posebni način zavarovanja v prid uradnikom, s katerim bi se baje prištedili milijoni. Neki strokovnjak v zavarovanju opozarja na to, da bi se ne dobila družba, ki bi sklenila zavarovanje proti časovnim, vedno enakim premijam. Ker gre pričetkom zavarovanja za večjo svoto, bi bila namreč premija za prevzeti riziko premajhna, tako da bi vsaka družba v slučaju predčasnega poplačila uolga delala z izgubo. Dosledno bi se premija mortila vplačati naenkrat že začetkom zavarovanja. Kakor se čuje, je v istini vložil nižjeavstrijski deželni zavod za zavarovanje v potrjenje tarif, ki temelji na enkratni premiji. Po tarifu prvega splošnega uradniškega društva Avstro-Ogrske znaša ta premija 5VL>odstotno obrestovanje dolžnega kapitala, in če je dolžnik star desetle"o amortizacijsko dobo 53 K 30 h pri tisoč kronah. Dolžnik bi moral plačati torej ob sprejetju svojih obveznosti premijo naenkrat. Ker pa bi bil ta odbitek preobčuten, ne ostaja upniku dru-zega, kakor se na drug način odškodovati ter dosledno seči po povišku letne amortizacijske kvote.
Ako vzamemo za podlago obrestno mero 5M> odstotka, znaša letna amortizacijska kvota za znesek 1000 K, ki se ima plačati v desetih letih, 129 K 84 h. Po čas-niških poročilih obeča novi uradniški kreditni zavod, da se bo docela plačalo tako posojilo z mesečno amortizacijsko kvoto II K 66 h tekom desetih let. Mesečno 11 K 66 h pa znaša 139 K 92 h na leto. Ce se torej potrudimo računati, pridemo na to, da znaša obrestna mera, upoštevajoč mesečne obroke po 11 K 66 h, ne 5V2 odstotka, ampak 7-1 odstotkov. Kratko, padajoče zavarovanje ima torej za posledico izdatno zvišanje obrestne mere. Venomer se čuje, da se predujmi pri že obstoječih uradniških kreditnih zavodih tako podražujejo, ker se sili dolžnika k zavarovanju. Kaki pa so stroški navadnega zavarovanja? Mož 30 let plača za zavarovani kapital po 1000 K letno premijo 24 K. Ako vzamemo 6odstotno obrestno mero in letno amortizacijsko kvoto po 132 K 72 h, znaša to na leto 156 K 72 h, torej v primeri z zgorejnimi 139 K 92 h na leto za 16 K 80 h več ali 168 K v desetih letih. Za preveč vplačano svoto je dolžniku po preteku amortizacijske dobe na prosto razpolago polica 1000 K, ki je njemu in njegovi družini v bodoče varna za-slornba, dočim nima na padajoči način zavarovani dolžnik, ko jenjajo njegove plačilne obveznosti, ničesar. Kratko zavarovanje preneha z odplačilom zadnjega obroka in dolžnik ima le še spomin, da je plačeval 7-1 odstotkov. Tako izgleda po-cenjenje uradniškega kredita v pravi luči.
Vsled spojitve predujma s padajočim zavarovanjem utesni se ne malo dolžnik. Izostati ne sme niti z enim samim obrokom, ker bi se sicer takoj predrugačil od-plačevalni načrt in vsled tega tudi zavarovalni pogoji, ki so z njim v zvezi. Od-
goditev vplačanja enega ali več obrokov, obnovitev posojila, kar se je po dosedaj navadnem načinu zavarovanja življenja prav lahko in brez težkoč izvršilo, sta pri padajočem zavarovanju celo izključena. Korist kratkega padajočega zavarovanja je torej prav dvomljiva ter nikakor ne moremo uvideti, kako bi se tem načinom dali ceh milijoni prihraniti; nasprotno smo prepričam, da bi bila škoda, ako se uradniki po tej novi osnovi odvračajo od zavarovanja na življenje. Poslednje je zanje in za njih družine velike vrednosti. Zavarovalna polica, katero si uradnik z ozirom na nizke zavarovalne premije v mladih letih lahko preskrbi, povečuje njega kreditno sposobnost. Ne odgovarja pač resnici trditev. da bi zavarovanje življenja podražilo najeto posojilo. Zgodi se lahko, da kak agent dolžnika prepriča, da se zavaruje za večjo svoto, nego bi bilo potrebno za pro-šeni predujem — to pa najbrže, da sam doseže večjo provizijo; takega očitnega iz-koriščevanja od strani agentov se lahko vsakdo sam varuje. Iz gornjega lahko vsakdo sklepa, da torej novo padajoče zavarovanje uradniku ne more nadomestiti dosedanjega navadnega zavarovanja za slučaj smrti in doživetja.
Znanost In umetnost.
* »Dom in Svet« ima v 8. številki naslednjo vsebino: Rodoljubie na deželi Povest. Spisal dr. Fr. Detela. (Dalje.) — Jaz ljubim svojo dušno bol... Zložil Anton Medved. — Jurčič-Gerstacker. Spisal profesor Ivan Clrafenauer. — Mater Dolo-rosa. Zložil Silvin Sardenko. — Biseri Povest. Spisala Lea Fatur. (Dalje.) — Utrinki. Zložil G. Koritnik. — Belokranjski reformatorji. Spisal Leopold Podlogar (Dalje.) — Biline. Spisal L. Lenard. (Dalje.) — Zelja. Zložil Anton Medved. — »Kraynska Kroneka«. Slovstveno-zgodo-vinska beležka. Podaja dr. Josip Mantua-ni. (Konec.) — Književnost. — To in ono.
—	Slike: Z doma. I. Vrbanija. — Št. Ru-pert na Dolenjskem z Veselo goro. — Iz jubilejskega sprevoda: Cesar Franc Jožef gleda stoje sprevod (Laudonovi vojaki iz sedemletne vojske.) — Iz jubilejskega spevoda: Kranjska skupina: Fanfaristi, banderij, zeleni Jurij, belokranjska svatba,
—	Iz jubilejskega sprevoda: Kranjska skupina: Ljubljanska okolica. — Iz jubilejskega sprevoda: Slovenski Ziljani. — List iz Pohlinove »Kraynske Kroneke« v c. kr. dvorni knjižnici. — Iz jubilejskega sprevoda: Gorenjke z avbami. — Iz jubilejskega sprevoda: Gorenjski cokljar in pastir z bisago. — Iz jubilejskega sprevoda: Dalmatina'. — Iz jubilejskega sprevoda: Galicija. — »Dom in Svet« izhaja prvega dne vsakega meseca. — Urednika: dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr. Fvgen Lanipe za znanstvo in ilustracije. — Založnik in lastnik: Katoliška Bukvama. — Tiska Katol. Tiskarna v Ljubljani. — Naročnina: 10 K. za dijake 7 K, za Ameriko 3 dolarje, za Italijo 13 lir. za Nemčijo 11 mark. Sprejema lastništvo in upravništvo v Katoliški Bukvami.
* »Cas«, znanstven obzornik. Izdaja Leonova družba. Leto II., zvezek 7. in 8. Vsebina: Problemi o sodobnem dušeslov-ju. (Franc Terseglav), — Delavsko zavarovanje. (Državni posl. prof. dr. Krek.) — Slovenski narod, njegova inteligenca in dijaštvo. (Razvoj od 1. 1848.) (Jos. Puntar, Gradec.) — Še: ločitev Cerkve in države. (Dr. A. Ušeničnik.) — Liberalizem v go-
če in nazadnje Šekca. Zdaj je bil sam s kljusetom. Šekca so mu vzeli, ne da bi se usmilili gospodarjevih prošenj, njegovega rotenja. Na konopcu so ga odpeljali. Svinje tudi ni bilo več na saneh: Maksim jo je oddal za celih pet rubljev.
Zdaj mu ni trebalo več mimo ribičev. Pa tudi domov še ni mogel; pred vsem mora nakrmiti izstradanega konja, potem treba rešiti kaftan, ki so si ga obdržali v krčmi kot varščino za prenočevanje. Z eno besedo: Maksim mora ostati nocoj še v mestu.
V oknih so se že svetile luči, ko je prispel do vrat, kjer izpregajo. Tam je bil, za praznik, strašen hrum. Vsi došlcci so bili na cesti ter pohajkovali okoli krčme, grizli mak in klicali drug drugemu dovtipe in psovke Govorjenja ni bilo ne konca ne kraja, pijanci so si prizadevali, da bi čim glasneje rjoveli. Tudi vrata gostilne niso bila na miru, vedno zopet so se odpirala novim gostom; neprestano so hreščali stežaji in je žvenketala veriga. Od tam so vreli vse vprek različni glasovi; med njimi se je ostro ločil od cviljenja harmonike hripav, pijan glas:
»Le pridi v izbo, prazna je peč;
On pa naj spi, kjer mu je všeč!«
Besede so bile kakor odsekane, in nečije noge v opankah od lubja so zamolklo a krepko udarjale pesmi takt.
»Krokajo!« si ie mislil Maksim, ko se je prerival skozi množico na dvorišče. Popraskal se je na temenu in se spomnil' svoje Mane: »Ti, Maksim, ti, da mi ne boš...!« so mu zašumele v ušesih njene besede, ki mu jih ie rekla v slovo. Spomnil sc je svoje obljube, da prinese vse, vse do zadnje kopejke.
»Hla-ače!« je godrnjal Maksim, ko je izpregal konja. »Krista ni pri vas . . . tri rublje... fej! Ja, ali si ti s hlačami vred vreden tolikega denarja?«
»Za koliko si prodal svinjo?« je poizvedovala kuharica, ko je vstopil Maksim v izbo.
»Za denar,« odgovori nevoljno in se vsede v oddaljen, temen kot. Tam vzame umazano mošnjo iz nedrij in prešteje denar. Dva rublja! Maksim vzdilme.
»Ali vam imam mnogo dati?.Tri pe-tice, ali več?«
»Oves ste imeli?«
»Pet funtov sem ga vzel.«
»Torej, za vse skupaj 37 kopejk.«
Maksim je zmajeval z glavo. »No. to je ljudstvo!« — plačati pa je le moral.
»Moj kaftan ven!« je dodal, položivši denar na mizo.
»Dobro.«
Pojedel je kos črnega kruha ter se spravil na peč. Dolgo se je premetaval; pri srcu mu je bilo tesno. Videl je uspeh svoje vožnje, mislil na dom. Videl je lačno
družino, in toga ga je grizla bolj in bolj. Časih se je žalost spremenila v divji srd; vrgel se je na drugo plat, stiskal pesti, pljunil in grdo psoval. A besnost je odre-venela in zopet mu je žalost zalila dušo in srce se mu je krčilo v bolečinah.
Iz pivnice je prihajal votli šum razuzdanega vrenja; hripavi glas se je razločeval z razsekanimi besedami:
»Le pridi v izbo, prazna je peč.«
Harmonika je cvilila brez prestanka, in čulo se je topotanje neštetih plesalcev.
Dolgo je Maksim poslušal te glasove. »Krokajo,« reče nazadnje ter skoči tako naglo s peči. kakor da ga je kdo sunil ž nje.
»Vseeno, ne pomaga itak nič!« je godrnjal grede ter izginil za vrati.
Za hip je stal pred omrežjem v gostilni. Ze prej je omenil »gospe« in zdaj je premišljal, ali naj še enkrat prične s tem.
»Tu, dragec, daj mi še en glažek!«
»Za koliko, za tri ali pet?«
Maksim se je za trenotje obotavljal, potem pa odločno dejal: »Vseeno, prinesi za pet.«
In čez uro se je objemal z rdečelasim kmetom ter mu razlagal svoje gorje.
»Ne, prijatelj, reci mi: naenkrat hlače za tri rublje! He, je-li to morda pravica, he, dragec?« .
»Seveda, ti-le

»In hlače, saj so vendar cunja. Stanejo vsega poldrug rubelj. Jaz pa sem odrinil tri, tli nove, dragec!« . . .
»Cunja ali ne, državne so. Viš, to je tisto,« se vmeša neki gost z bližnje klopi. S to opazko je bil zelo zadovoljen; veselo je pomežikaval in stresal glavo.
»Mislil sem, da prinesem vsega vkup kakih osem rubljev domov, in zdaj, viš ... ne svinje, ne Šekca! Pes, moj je bil. Saj on mu je raztrgal hlače. Hotel sem kupiti moke, pa. tu ga imaš! A-ah! Natoči nama, dragec, vsakemu še dvojnat glažek! Vseeno — ne pomaga itak nič.«
* * *
Kratki zimski dan je dožareval in ugašal. Oblaki, ki jih je rdečil solnčni žarek v slovo, so zgubljali rujni soj in siveli, temneli. Z motne modrine neba je svetil bledi srp lune.
Nad Ncplujevim selom se je zgostil večerni mrak. Noč, popolna noč je bila že v Maksimovi sobi. Majhni okni, katerih šipe so bile na mnogih mestih zastrte z umazanimi capami in pokrite s prilepljenim papirjem od sladkorja, — je prevlekel debel led. Tako sta požrli še ostanek dnevne svetlobe, ki je valovala po cestah. Po kotih, pod stropom, na tleh, povsod je lezla neprodirna tema. Tiho je bilo v sobi, tako tiho, kakor da je prazna, a časih je ulobok vzdih prodrl to grobno tišino.
r s? ar s?
151 ***** 4. julrjs*
»Ko sem vstopila v te dvorane, so mi naznanili, da mi je v Trstu obolel mož. Da bi me ne prestrašili, so mi vest doslej prikrivali. Štiri dni že nimam vesti o soprogu — štiri dni, Veličanstvo — v takih okoliščinah cela večnost!« Cesar reče nekoliko tolažilnih besed ter odide. Po raz-merno kratkem času se vrne k grofici ter ji izroči brzojavko, glasom katere je soprog najhujšo nevarnost prestal. Cesar je, ko je bil odšel, brzojavno vprašal v Trst, kako je z grofom. — Navedena knjiga stane broširana 2, vezana 3 marke. Dobi se jo potom »Katoliške bukvarne«.
AVSTRO - OGRSKA.
Izkušnje na dunajski češki šoli Ko-menskega.
V seji dunajskega občinskega sveta 3. t. m. je mestni svetnih Tomola ostro napadal naučnega ministra Marcheta, ker je dovolil, da se smejo vršiti zdaj izkušnje učencev na češki dunajski zasebni šoli, medtem ko so se prej vršile v Brate-slavu. Izkušnje se vrše v navzočnosti enega člana okrajnega šolskega sveta. Izdajajo se od zdaj naprej državno veljavna izpričevala. Tomola smatra, da je to napad na enotnost nemškega šolstva na Dunaju. Dr. Lueger je pritrdil Tomoli in izjavil, da odstopi zadevo mestnemu svetu, da odbije napad na nemški značaj dunajskega šolstva. Zadeva je sledeča: Naučili minister Marchet je odklonil prošnjo čeških poslancev, da bi postala Komen-skega šola javna. Pač je pa dovolil, da bodo izpraševali učence na Dunaju učitelji brateslavske šole in se učencem ne bo treba več voziti k izkušnjam v Brate-slav. Izpričevala se pa izstavijo v Bra-teslavu in se tudi učenci vodijo v brate-slavskih šolskih zapiskih. Nižjeavstrijski deželni šolski svet je pritrdil naučnemu ministru in predlagal, naj bo navzoč pri izkušnji tudi član dunajskega okrajnega šolskega sveta. Svobodomiselni listi na-glašajo, da hočejo krščanski socialci strmoglaviti na ta način Marcheta.
Reaktivirani okrajni glavar.
Gališkega okrajnega glavarja grofa Lasockega so svoj čas vpokojili, ker je volil v prilog poljske ljudske stranke. Zdaj so pa grofa reaktivirali, ga pridelili poljskemu ministrstvu, kjer nastopi zopet službo 11. t. m. kot sekčni svetnik.
Rtisini in morilec gališkega namestnika.
»Dilo« poroča, da so se lvovski Rtisini, na čelu jim poslanec Petrycki, podali k materi morilca Siczynskega in ji izjavili svoje občudovanje zaradi njenega he-roizma. Popoldne so se ji pa poklonile ru-sinske matere, ki so izjavile, da vsaka Ru-sinka smatra morilca za svojega brata. Ustanoviti nameravajo tudi rusinsko ljudsko šolo, »Ustanovo Klene Siczvnski«. Na smrt obsojeni Siczvnski piše v ječi neko znanstveno delo.
Gibanje »Proč od Rima« v Inomostu.
V	protestantizem prestopi 4. t. m. 12 svobodomiselnih inomoških študentov. A tudi socialnodemokraški delavec izjavlja, da bo šel »Proč od Rima«.
Italijansko vseučiliško vprašanje.
Italijanskemu vseučiliškemu odboru, ki je vprašal Marcheta, kako stoji zadeva z italijanskim vseučiliščem, ni naučni minister ničesar obljubil in tudi ne naznanil, če in v koliko so napredovala priprav-ljavna dela.
Nemški tabor.
Z ozirom na jezikovno vprašanje pri hebskem okrožnem sodišču nameravajo Nemci sklicati nemški tabor.
Dr. Urielov odstop dementiran.
»Frenidenblatt« poroča, da višjemu generalštabnemu zdravniku dr. Urielu niti ne pride na misel, da bi prosil za vpoko-jitev. Vojna uprava bi njegove prošnje tudi ne vzela na znanje.
Oproščeni Črnogorci.
Kotorsko porotno sodišče je oprostilo z desetimi proti dvema glasovoma štiri Črnogorce, ki so jih prijeli meseca novembra minolega leta zaradi suma, da so zapleteni v znano črnogorsko bombno zaroto. Predsednik sodišča jim je naznanil, da bodo oddani kotorski politiški oblasti.
Kompromisna pogajanja med Hrvati in Mažari.
Poslanec Zagorac objavlja podrobnosti o pogajanjih med Hrvati in Mažari glede na odpravo spora med obema narodoma. Pogajanja je povzročila neodvisna stranka. Dogovorili so se do zdaj: Sedanjo vlado nadomesti nova, začasna vlada. Novi ban naj izjavi, da je odgovoren le saboru in da ni eksponent ogrske vlade. Nadalje naj izjavi, da jezikovno vprašanje ne spada pred regnikolarno deputa-cijo, ker je vprašanje že rešeno po nagod-beni postavi. Pogajanja so prekinili. Nadaljujejo jih jeseni.
Odprava žitne terminske trgovine.
V	ogrski zbornici magnatov je utemeljeval poslanec Robert Zselenszky svoj predlog o odpravi žitne terminske kupčije. Prepove naj se tudi diferencialna igra glede na žito in moko. Dr. Wekerle se je izjavi! proti predlogu. Predsednik izjavi, da je glasovalo 26 magnatov proti,
' 23 pa za predlog. Grof Zselenszky izjavlja, da se je predsednik zmotil. Glasuje se še enkrat. Za glasuje 24, proti tudi 24 magnatov. Predsednik predlaga, naj se sklepa o predlogi jeseni. Vname se daljša razprava. Končno izjavi predsednik, da se pridruži onim, ki so proti glasovali. V nadaljni razpravi je še izjavil naučni minister Apponyi, da mora dobiti država na šole več vpliva. Polaga veliko važnost na harmonijo med državo in cerkvijo, a obstati smejo le strogo moralne iti narodne šole.

spodarstvu. (Ivan Podlesnik.) — Matija Naglič ir. njegova rokopisna ostalina. Prispevki za slovensko slovstveno zgodovino (168(1-1830). (Fr. Rebol.) Kulturne slike z Balkana. III. Balkanska carica. (Dr. J. Debevec.) Slovenska trgovska šola. (Iv. Podlesnik.) — Nove knjige. S. Gregorčič: Poezije IV. (I. S.) — Snopek: 1. Studie C.vrillo-Methodčjske. 2. Konstantin-Cyrill a Methodčj, slovanšti apoštole. 3. Metho-dius Slavorum apostolus quo sensu ortho-doxus declaratus sit. (Dr. F. Grivec.) — Dr. G. Reinhod: Der alte und der neue Glaube. (F. G.) — P. Spaldak: Človčk a zvife. (F. G.) — Listek: Kulturna debata v državnem zboru. — Resnica o Ricmanjih.
—	Biolog dr. J. Reinke. — V proslavo 15001etnice sv. Zlatousta. — Meditace. — Predsodki proti »Latincem« med Srbi in Bolgari. — »Včra v Zizri.« ■— «Dokumente des Fortschritts.« — »Himmel und Erde.«
—	»Čas« izhaja po desetkrat na leto. Naročnina: 5 K. za dijake 3 K. Za člane »Leonove družbe« je naročnina plačana z letnino. (Letnina rednih članov 10 K, letni-na podpornih članov 6 K.) Naročnino sprejema: »Leonova družba« v Ljubljani.
* Anekdote o cesarju Francu Jožefu I.
V knjižnici anekdot, ki jo izdaja Robert Lutz v Stuttgartu, je izšel nedavno zvezek anekdot o Habsburžanih. Tu je nanizanih mnogo lepih pripovedk iz življenja Habs-buržanov od Rudolfa I. (1218—1291) do cesarjeviča Rudolfa po časovnem redu. O našem cesarju se tu pripoveduje med drugim sledeče: Ko se je Franc Jožef I. s soprogo leta 1885 sešel v Gasteinu z nemškim cesarjem Viljemom I., je hotel poslednji našega cesarja in cesarico na vsak način spremljati. Franc Jožef je prosil sivolasega prijatelja, naj se ne trudi, toda Viljem I. ni hotel popustiti. Naš cesar mu nato zakliče smehljaje: »Tedaj Ti zapovedujem, da ostaneš!« Nemški cesar je bil namreč oblečen v kroj avstrijskega polkovnika in je moral ubogati; vzravnal se je, salutiral ter se prisrčno poslovil od visokega para. — Dne 30. avgusta 1886 so polagali v Budimpešti zaključni kamen v štabovem poslopju Franc Jožefove konjeniške vojašnice. Cesar se je bil že podpisal na spomenici, ki so jo imeli vložiti v zadnji kamen; za njim so se podpisovali nadvojvoda Jožef, ministri in ostali dostojanstveniki. Prišla je vrsta na zbornega poveljnika, grofa Pejačeviča. Ta prične nekaj stikati po žepih, nakar mu cesar ponudi svoj — ščipalnik. Grof si ga nastavi, podpiše, stopi v ozadje, a raztrešen, kakor je bil, pozabi ščipalnik vrniti. Smehljaje zahteva cesar svojo last, rekoč: »Gospod grof, darovati pa Vam ščipalnika nisem hotel!« — Na nekem dvornem plesu opazi cesar znano gospo, katere žalostni obraz nikakor ni bil v skladu z veselo svečanostjo. Takoj stopi k njej ter jo vpraša sočutno: »Zdi se mi, da ne delite splošne radosti, grofica. Kakšno skrb imate?« — »Težko, Veličanstvo,« odgovori gospa.
Marja sedi pri oknu, glavo naslanja v roke. Težko ji je pri srcu, ko čaka Maksi-ma. Slutnja nesreče ji tišči dušo. Po nje- I nem računu bi moral biti Maksim že sinoči I doma. In zdaj je že minula cela dolga | noč in še ves dan je prešel, a njega ni in ni. Nocoj je bil starosta zopet pri nji in je ukazal, da mora Maksim jutri gotovo v srenjsko hišo: »Ukaz je, da bo tepen,« je rekel odhajaje in grozil, da popiše, kar je v hiši.
Vzduli v sobi tlači skrb kakor mora. Marja sedi pri oknu ter se tiho joče. Na peči leži »stari«, Maksimov oče, bolan, slaboten starček, se valja v svoji obleki, vzdihuje in tiho stoka: »Gospod Jezus Kristus! .<
Pismo Boltntujti Pepete.
Gespud redehter!
Kokr sm vidu un teden na ib-lanskeh vogleh napopan ene tku šekaste ceglce, kokr kašn
onštraj-liarsk ter-tah, sm s pree mislil, de u spet neki pti-sebnga u Iblan Snu
sm tnal bliži, de vidni kua pomenja te fleki na pupiri in sm vidu. de »Iblansk Zgun«
naznaine daje, de u u sebota ta 27. iu u nedela ta 28. junija soja fana razviju.
Men se je mal čudn zdel, de nuca
I »Iblansk Zgun« kar dva dni cajta, de ena i fana razvije. Druzga s nism mogli mislt. kokr de je ta fana ta nar mn ene deset ki-lumetroii douga, al pa, de sa pr Jblanskm Zgune« tku faulast Ide, de jm na gre nu-bedn del vornk izpud rok, in de uja zatu dva dni mečkal, kar b lohka naredi u en menu t.
Ke ni tu ni šlu u glava, siri začeu pu Iblan puprašvat, ki leži prou za prou ur-žah, de u mogu »Iblansk Zgun« cele dva dni razvijat soja fana. Če je ta del res tku zamudil, uej b ja raj na zavil skp in pusti tku razvita, kokr je že visela pr Čudne u auslog; sej u te uručin se tku ni blu za bat de b se ker ud tisteh dveh. ke sta bla na-malana na fan in je edn ketne trgu ta drub pa en dotih pangelc na štang nosu. pre-iiladla zatu, ke nista tuela gvanta; in kulk b s »Iblansk Zgun« iz tem muje in pa jezo pršparu, tapecerar Zor pa žeblou. Tist šprieprun. ke je biu na fati namalan u znamne, de zna »Zgun« sam voda delat b se pa tut ta cajt na pušušu. K sm tku ukul puprašvou, ni pa naenkat en tnuža-kar pumuli ptid iius en drukajne in tle vidni tise natank pupisan, kuku se more taka fana razvijat in de ta reč ni tku ajnfoh. kokr stu jest mislil.
Ta nar preh sm iz tega drukajna zve-du, de s je »Iblansk Zgun« tku vesok pu-stavu soje cile. da jh na u mogu nekol du-sečt, pa če se u še tku stegvou in napej-* nu. Pol sm zvedu, de je »Iblansk Zgun« na soje duzdejšne veselice puvabu p r e-m n o g o uaudušeneh narudnaku in iz tega sprevidu, de b mu blu velik lubš, če b jh ud zdej zanaprej budil tnal mn na te veselice, de b na blu tacga drejna, kar sa s te naudušen narudnaki tud res h src uzel in i
nisa tli pr razviti fane drejna delat. Pol sin naprej zvedu, de u »Iblansk Zgun« u sebota zvečer pu mest iz baklam svetu, kai je tud čist udveč zdej, ke mama zravn elektrike tud gasbelajhtnga, in pa de jli uja pud oknam botrce gespe Trnakockituve ene par zažingal. Ke vem, de gespa bo-trca tud brez tistga »Zgunuga« aja tu-tu« usak večer sladku zaspi, se m tud ta žingajne ni zdou glili putrebn in b blu velik bi pametu, de b jh šou »Iblansk Zgun« tist večer ene par zapet ke pud vokn gespe Milice Hribarjuve in pa gespe dohtar Taučarjuve, ke jima fržmagajne, de j!i je »Iblansk Zgun« tku nazai pustavu in druga za botrca zbran, ke še za tu putenta nima, ni dau ta prauga spajna. Pu špeta-kelne, ke ga uja pučel pu mest, se uja pa spet zbral u ta »Narodnmo donie« na pr-jatlsk sestank, kokr je blu videt na tistmo drukajn. Al je biu tud razstank prjatlsk, tist pa ni puvedu drukajne in ta nar hI gvišn »Iblansk Zgun« sam tega ni vedu.
Tu use se je mel zrihtat že ta 27. zvečer. zatu de ni za ta 28. usta! preveč dela. I a 28. tso mel pa spet skp za pridet u ta ■Narodnmo dome«. de razvijeja fana in zabijeja še tisteh par zebla vajna, kulker jh je Zor puzabu zabit in de u tku use vornk zabit, kar u šlu pu meste nauku!.
Use tu sm zvedu iz tistga drukajna in zatu sm se začeu za ta reč mal bi inte-reserat, če u šlo res use tku. kokr je na-drukan. še clu na pajngof sm šou pugle-dat, kdu se u use . prpelu pumagat Iblan-skmo Zgune« cile dusegat, če prou me je Cirklpohar mal izpud čela gledu.
Pršlu je res prcej Idi, al kokr sm vidu, sa pršli te Ide pu drugeh upraukeh u Ibla-na in se za Cirkclpoharja še zmenil nisa in za negau »Zgun« in ke ie začeu pr gu-rejttskmo cuge Cirkelpohar upit: »Kuroš-i ei iz Rožne dulitie nastop!« se ni druli
Proti nemažarskim učiteljem.
Biharška stolica je uvedla disciplinarno postopanje proti 8 grškokatoliškim in 47 pravoslavnim učiteljem, češ, da vzgajajo otroke v Madžarom sovražnem smislu.
NEPRIJETNOSTI V NEMČIJI.
O položaju v Nemčiji piše neki nemški državni poslanec: Zadnje pruske de-želnoborske volitve so prinesle centrumu in konservativcem 18 mandatov na račun liberalcev, kar seveda vladnemu bloku ni všeč. Biilovv je zato prečital le kratko kraljevo poslano. Prestolnega govora ni bilo. Oglasili so se precej tudi socialni demokrati, ki jih je sedem v novi zbornici. Govori se, da Biilo\v ne ostane več dolgo kancler. Pravijo, da ga cesar zato tako hvali, ker kmalu izgine. Izkušnja namreč uči, da cesar ravno take državnike zelo hvali, ki potem kmalu izginejo. BiiIow tudi slabo zgleda, ker boleha. Njegovi prijatelji trde, da odstopi jeseni. Njegov odstop pa najbrže še pospeši slab mednarodni položaj. Ne more se skrivati, da bi Nemčijo v resnem slučaju le malo podpirale druge države. Nemci sicer zaupajo svoji armadi in mornarici, a prijetno pa le ni, ko vse ve, da čaka veliko velevlasti le na priliko, da zagrabijo Nemčijo za vrat. Zelo se pa baje utrdi stališče Nemčije. če izvedejo državno finančno reformo, za katero je cesar Viljem nastopil v svojem hamburškem govoru. Ljudstvo ji težko pritrdi. Saj bi znašali višji davki 450 milijonov mark na leto. Povišati nameravajo davek na pivo, žganje, tobak, obdavčiti pa uporabo plina in elektrike in razširiti davek na dote tudi na otroke in zakonske.
SRBSKA KRIZA.
Mladi radikalci še vedno zahtevajo, naj se razpišejo nove volitve, ko se sklene trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko. Velimirovič je pooblaščen, da se pogaja
na široki podlagi z mladimi radikalci.
»
GENERAL GOLTZ V TURČIJI.
»Berliner Tageblatt« poroča iz Carigrada, da se je vršil nedavno turški ministrski svet, ki se je posvetoval o tem, kako reorganizirati vojaštvo v Makedoniji. Sveta se je udeležil tudi nemški general von der Goltz. Zelo značilno. Oči-vidno Nemčija Turčijo pregovarja, naj se ne uda reformnim načrtom Anglije in Rusije.
RUSKA DUMA.
Duma je potrdila proračun o dohodkih, ki izkazuje dve in pol milijarde. Finančni minister je pritrdil izraženim željam in naglašal, da je preizkušnjo vladni finančni zistem popolnoma prestal, ker presegalo dohodki kljub vojski in notranjim nemirom za 83 milijonov stroške. V dumi je vložila levica in več oktobristov. 103 poslanci, predlog, naj se odpravi smrtna kazen.
uglasil, kokr kundekter, de je reku: »Mit dem cug zan kane Kerntner kuma, i allan bin Kerntner, hob ober jezt ko cajt; wen s noher a por Krigl pir eoln volu, bin i šon dabai!« In iz Rožne duline na Koroškem res ni blu nubenga; pršou pa je iz štefle-teneugam tist Jeločnik iz iblanske Rožne duline, ke se ga ulan ene ženske upraska-le, pa se .ie zdej že pucajtu.
No, pa tu s Cirkrpohar ni dost h src gnou. Šter fane je »Iblansk Zgun« use gleh skp spravu, in tu je blu še clu dobr; je biu saj tist venčajne preh fertik pred »Narodnmo domam« in pa več perejoni sa se dubl pr bankete za tri krone, kokr b se drgač dubl. če b blu več Idi na bankete ket 34.
Kokr sa bli iz zabija.inam žeblou in iz tistmo venčajnam enkat fertik in sa gespe botre slep udtrgal, sa ja pa mahnil pu mest nauku!, da dubeja bulš apetit.
Velik jh ni maširal pu meste, iz fja-karjatn se je pa sam Matičn tajnik gespud Šebenik iz celindram in frakam vozu, de sa bli tud frakari zastopan, pa tu je tku use glih, de sa bli le ta prau, pa je dobr. In ta pran sa bli zravn, tu se je prec vidi. Pusebn cimpermansk društu je mogu bt zravn, de sa lohka cimpermani prec mera uzel. kuku velika truga ts treba nardet, de uja »Iblansk Zgun« va.ina spravi.
Nasreče se pr tem špase ni zgudl nu-i bene. Če jh ene par vn uzamema, ke sa ušli iz vrste na golaš, je use spet srečn pr-mašeral nazaj u ta »Narodu dom« na ku-siti, kjer sa ustal tulk cajta, de se je začela na vrte velika ludska veselica za mal Idi, in tud drgač se je ta tnaširajne pu meste tku pusreču, de je sam Doberlet Cirklpo-hari ket aranžeri punudu dobr plačana služba, de mu u pumagu pugrebe aranže-rat in kokr sm slišu, je Cirklpohar ta služba tud prcuzeu, ke ga nč več prou na veseli u gasfabrk bukle prepelavat.
PERZIJSKI PREOBRAT.
Odkar se je. proglasilo v Teheranu 24. m. m. vojno stanje, ni bilo niti enega ropa več. Nikdar ni Se bilo v Teheranu tako mirno, kakor je zdaj. Od 22. junija ni izšel noben časopis več. Iz Tebrisa poročajo o novih nemirih. Ko so revolucionarji razobesili belo zastavo, so jezdevi in reakcionarci oropali bazar. Revolucionarji so pričeli trobiti, odstranili belo in jo nadomestili z rdečo zastavo in zgradili barikade. Trgovine so zaprte, boj se ni obnovil.
Onevne mm.
+ Kdo hujska? Zdaj, ko je na vseučiliščih nekoliko miru, prireja protestantov-ski pastor Mahnert iz Maribora v Inomo-stu shod, kjer bo agitiral za »Los von Rom« in po svoji navadi psoval katoličane. Torej kulturni boj za vsako ceno. Ampak če ga bodo bojevale take osebe kot je Mahnert, bo zelo klavrno izpadel. Čudimo se vladi, da teh protestantovskih pastorjev-hujskačev, ki so v verskem ozi-ru tako degenerirani, da niti v Kristovo božanstvo več ne verujejo, ne zapodi pro-ko meje.
+ Na dunajskem konservatoriju je
dovršil svoje študije naš rojak č. g. Stanislav Premrl z odliko in je bil razen tega odlikovan z društveno svetinjo prijateljev glasbe na Dunaju. Iskreno čestitamo! — Pri sklepnem koncertu na konservatoriju, dne 2. julija, je nastopil gosp. Premrl v L točki (Rheinberger: Koncert za orgije, orkester in tri rogove, F-dur) na orgijah in je svojo nalogo izvršil z mojstrsko spretnostjo!
' Vse »Slovenčeve« čitatelje in čita-teljice vprašamo, ali že imajo vžigalice »Slovenske krščansko-socialne zveze« na korist obmejnim Slovencem. Iz nekaterih krajev na Kranjskem še nimamo poročil. Po nekaterih krajih je pa agitacija premalo živahna. Kupujte samo naše vžigalice in zahtevajte jih povsod. Kupujte samo v trgovinah ki imajo naše vžigalice! Somišljeniki in somišljenice, vzdramite se povsod, kjer še ni vžigalic »Slovenske krščansko-socialne zveze«. Naročila sprejema: »Slovenska krščansko - socialna zveza« (Odsek za narodno obrambo) v Ljubljani.
-i- Potovalno listino je izdala »Slovenska dijaška zveza« za katoliško-narod-no dijaštvo v kakih 500 izvodih. Našemu dijaštvu bo dana prilika, da o počitnicah potuje po lepi slovenski domovini in jo proučuje, se medsebojno spoznava in obiskuje. Slovensko gostoljubje, ki je od nekdaj slovelo, naj bi se pokazalo i letošnje počitnice napram dijaštvu, ki se izkaže s »Potovano listino Slovenske dijaške zveze«. Vsaka »Listina« ima posebno številko, potovalčevo ime, potrdilo in podpis predsednikov in tajnikov ter potoval-čev lastnoročni podpis. Vsi krogi, ki so naklonjeni katoliško - narodnemu dijaštvu, naj bi šli na roko dijakom potnikom. In gotovo bo to storila naša prečastita duhovščina, ki je vedno pomagala rade volje dijaku na potu, storila bo to tem rajši, ker bo prepričana, da pomore dijaku, ki mu jc sveto to. kar je sveto nji in narodu. Pa tudi na druge prijatelje se obračamo; ako dijak ne more dobiti pri tovarišu potrebnega, naj mu bodo odprta po možnosti vrata slovenske gostoljubnosti pri prijatelju našega gibanja. Vsem, ki bodo kakorkoli podpirali naše stremljenje, že vnaprej iskrena zahvala! Odbor.
+ Krščansko - socialno gibanje med Italijani v Istri. V kratkem se vrši shod v Daili v Istri, kjer bo poročal drž. poslanec Spadaro o parlamentarnem delu. Govoril bo tudi delavni župnik Vattovaz. Naznanjenih je mnogo društev z zastavami. Pri prihodnjih volitvah za istrski deželni
Drejna na te veselic ni blu in če je prou usak gost sedou pr soj miz, je use glih še en par miz prazneh ustal. Če b na bla na te veselic »pupolna društvena godba«, b še tulk Idi na blu. de b sc izplačal muska špilat. Vesela tudi ni blu ta prauga in men se je na te veselic zdel glih tku, kokr kedr grema ud kakšnga pugreba h Figaberte na kašn liter. Bolču Pepe je biu pa še clu prou slabe vole tist pupoune in je ket muzikderehtar tistga meskonta, ke na ta velk boben razbija, pušten uzmerju, za kua tku lenoba pase in sam učaseli na boben udar, drgač pa pučiva. Ke se je pa meskont zgtivarju, de ma na notah pauze zacahnane, se je pa zaderu nad nega: »Kua greja men tiste toje pauze am. Mi te plačama zatu, de na boben špilaš, ne pa zr.ivn bobna dremleš, in špilat morš, drgač pejd pa dam in mi t uma obcugal!« Tku hudga muzikderehtarja še nlsm vidu in pud negava kumanda b na tou bt za nuben gnar
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
zbor upajo italijanski krščanski socialci priboriti si že izpočetka tri mandate.
-f Delo liberalcev. Na Goriškem je v liberalni zvezi nepolitičnih društev 80 društev. »Soča« pravi, da jih bo v kratkem 100. Somišljenikom na Goriškem jo treba podvojenega odličnejšega dela kot doslej. - - Na Štajerskem se je vršil ustanovni občni zbor »Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem «. To »Zvezo« vodijo liberalni učitelji. Tej »Zvezi« je naznanilo svoj pristop 58 društev. Predsednik ji je učitelj Pesek, podpredsednik urednik liberalne »Domovine« Lesničar, tajnika Sandor Hrašovec in učitelj Flere, blagajnik pa zadružni uradnik v Celju Alojzij Terstenjak. Naši koroški posojilničarji, ki so še pri celjski »Zadružni zvezi«, sedaj vedo, kaj jim je storiti... Nikjer naj nas delo liberalcev ne najde nepripravljenih. Somišljeniki, v vsako župnijo »Slovensko katoliško izobraževalno društvo«!
+ Socialno - modroslovni kurz za naš
akamediški naraščaj na Sv. Joštu se kakor ponavadi tudi letos vrši avgusta meseca in sicer 18., 19. in 20. Predavali bodo dr. Krek, dr. Lampe in Terseglav. Kdor se še ni oglasil za tečaj, naj kmalu naznani svojo udeležbo pri Marku Natlačenu, juristu v Metliki. Mladi naši somišljeniki naj se kur-za v obilnem številu udeleže, saj štejejo dnovi na Sv. Joštu vedno med najlepše in najbolj poučne za naše fante!
+ »Edinjaško« solnce ponekod v Pri-morju že zahaja. Nedavno je bil napovedan shod zaradi volivne reforme pri Sv. Ivanu pri Trstu, pa je prišlo poslušat liberalno modrost komaj dvajset ljudi. Zato so morali shod odložiti. Pri drugem shodu pa je bilo približno 80 ljudi navzočih, od teh pa je bilo Svetoivančanov, katerim je shod bil namenjen, komaj deset! Ko sc predavali v Sv. Ivanu dr. Krek, dr. Lampe in Terseglav, so imeli vsak desetkrat toliko domačinov za poslušavce! Na tem dejstvu nič ne izpremeni javkanje »Edinosti«. da vera v Sv. Ivanu pojema, čim manj pristašev ima — »Edinost«. Na vse zadnje bomo še doživeli, da bodo odborniki »Edinosti« oficielno na sv. Višarje romali, da se izpreobrnejo neverne sveto-ivanski krščanski socialci! Tako pisarje-nje je dokaz, da tržaškim magnatom voda že v grlo teče. — Poročamo še, da v kratkem v Sv. Ivanu ustanovimo telovadni odsek in se nas mnogo udeleži prireditve v škof j i Loki. — Svetoivanski mladenič.
■ Še en glas večine — pribit. Bahajoč se v hotelu, da ima 46 glasov večine, pokazal je dr. Vilfan na Bohinjski Bistrici 29. min. ines., da ima še en jokajoče-tuleči glas na razpolago. Oh, papa ! Heul !
r Jutrišnjega blagoslovljenja gasilnega in kmet jskega doma v Št. Vidu nad Ljubljano se udeleži tudi državni poslanec g. Franc Povše, ki bo imel slavnostni govor. Sodeč po pripravah za to slavnost bo ista nekaj zelo lepega in gotovo se bodo »Narodove« nakane izjalovile. Znani dopisnik iz Št. Vida v »Narodu« hujska in blati zaslužnega župana Belca. S tem pa dela samo reklamo za jutrišnjo slavnost.
+ V kratkem se poroči odvetniški kandidat g. dr. Jožef Dermastia z vele-spoštovano gospico Ivanko Pahor iz ugledne rodbine v Mirnu pri Gorici. Mladima zaročencema želimo obilo božjega blagoslova. Na mnoga leta!
+ Znižanje obrestne mere. Velike dunajske banke so sklenile, da znižajo obrestno mero za vloge od 4(/c na 3%%.
-i- Sladkorno ceno surovemu sladkorju so povišali za pol krone.
; Razglednic ima še precej v zalogi »Slovenska dijaška zveza«. Naročajo se o počitnicah pri tajniku Francu Kovaču, stud. iur., Ljubljana, Ravnikarjeve ulice 10. Naši somišljeniki naj ne zamude nobene prilike pri raznih veselicah, da ne bi razpečavali naših razglednic!
+ Slovo goldinarjem, ki nikakor nočejo izginiti iz prometa. Zakon, ki uvaja kronsko veljavo, nosi dnevnico 2. avgusta 1892., v moč pa je stopila kronska vrednost 1. januarja 1900. V 16, oziroma 8 letih bi se občinstvo pač lahko navadilo kron. Pa se ni. Krivo ni toliko ljudstvo, kolikor državne oblasti. Ze to, da sc nova veljava popolnoma krije s staro, je pospeševalo koinoditeto občinstva, ki je računalo in računa še vedno po starem. Državni uradi so sicer dejanski izvajali posledice, pustilo se pa je, da se je n. pr. v gostilnah jedilne liste še vedno pisalo v stari vrednosti, in trgovci so, nekateri gotovo iz špekulacije, vedno naznanjali v svojih izlogah cene blagu v goldinarjih in novčičih. Takih stvari bi se že davno ne smelo trpeti. Tedaj bi se ljudje tekom toliko let pač bili privadili na krone in bi ne bili zdaj v nevarnosti, da bodo kaznovani, če se spozabijo. Od 1. t. m. zadene vsakogar kazen, kdor bi na računih, fakturah, ponudbah, v cenikih, naznanilih, javnih razglasih, v iz-ložnlh oknih, pri razstavah, na trgih, v oglasih v časnikih itd., rabil staro goldi-
narsko vrednost. Pozor torej, da se obvarujete glob!
—	Ne dražite nas! Pod tem naslovom piše »Slovenski Gospodar«; Mi resno opozarjamo slovenska sokolska društva, da prepovejo liberalnim listom napadati in blatiti naše telovadne odseke. Mi lahko telovadimo v društvu, v katerem hočemo, in pri liberalcih ne bomo vprašali za dovoljenje. Ako pa se bo še nadalje na nas streljalo, bomo pošteno vračali. Naša telovadna organizacija je sedaj na Slovenskem prva in najmočnejša in gotovo ni v interesu sokolstva, ki je z organizacijo daleč za nami, da nas njemu politično sorodni listi psujejo, kakor to delajo poulič-njaki.
—	Odborova seja slovenskih organi-stov in pevovodij v Ljubljani bode v četrtek, dne 9. t. m., ob 10. uri dopoldne v »Unionu« v dvorani »Slovenske krščan-sko-socialne zveze«. Odborniki se prosijo, da se seje polnoštevilno udeležijo.
—	Zdravniška vest. Eiticr. 1. sekun-darij deželne bolnišnice in substitut deželne blaznice kranjske na Studencu g. dr. Pavel Metod Indra je začel po mnogoletni bolnišnični praksi v splošnih javnih bolnišnicah v Pragi, Brnu, Gorici, Lljubljani kot okrožni zdravnik v Planini pri Rakeku dne 1. julija ordinirati.
—	O jubilejni pletarski razstavi v Radovljici se čuje na splošno jako ugodna sodba. Vsi obiskovalci sodijo, da take razstave Slovenci še nismo imeli. Zaraditega naj nikdo, komur je količkaj mogoče, ne zamudi te redke prilike in si naj ogleda to zanimivo razstavo.
—	Učenci pletarstva, ki se nameravajo iti šolat v pletarsko šolo v Radovljico, naj se priglase vodstvu pletar-ne nemudoma, da se jih vpiše. Redni pouk se prične 1. septembra t. I. Med tečajem vpisovati se, pomeni zamudo v pouku. Ker je šola v Radovljici povzdignjena v višjo šolo, se sprejme izredno več učencev.
Irska bogoslovca na Slovenskem. Na Kranjsko sta prošli teden došla irska bogoslovca, brata Toni in William 0'Byr-ne, ki sta že pred dvema letoma obiskovala prvi letnik tukajšnje bogoslovnice. Ostati hočeta med Slovenci tri mesece, da se do dobra priučita slovenščini, ker hočeta po končanih študijah delovati med Slovani v Zedinjenih državah. — Ako bi kdo izmed gg. duhovnikov imenovana gospoda hotel sprejeti za nekaj časa, blagovoli naj to naznaniti upravništvu »Slovenca«.
—	Na semenj v Mirnopeč se je dne
30. junija t. 1. prignalo do 400 glav goveje živine; prodano je bilo samo štiri pare volov, ker se vsak boji kupiti živino, ker ne bo mogel isti krmiti, kajti vsled grozne suše bode pomanjkanje krme gotovo že pred novim letom 1909 nastalo.
—	Slovenske napise dobe postaje južne železnice: Nabrežina, Sežana in De-vin. Dosedaj je južna železnica samo na Kranjskem imela slovenske napise na postajah.
—	Stavka v rudniku. V dalmatinskem rudniku Velušič že dalj časa stavka 300 delavcev. Kot razlog navajajo delavci, da se uprava ne drži ž njimi sklenjene pogodbe in da se jih zmerja. Zahtevajo tudi, da se odpusti nekega uradnika.
Šola družbe sv. Cirila in Metoda za Istro v Pulju ima letos 385 učencev ter dokončuje deseto leto svojega obstanka.
—	Iz Buzeta. (Predavanje. — Vino namesto vode.) Dne 14. in 21. junija sta predavala župnik Budin in profesor Nov-ljan o našem največjem sovražniku, o kralju alkohola. Ljudstvo jc z zanimanjem poslušalo. Predavanja se bodo nadaljevala. Je pa tudi potrebno, ker se pijančevanje v Istri čedalje bolj širi. V nekaterih vaseh v južni Istri so šolski otroci že zjutraj pijani. Ob letošnji hudi suši je skoro vsem vasem primanjkalo vode. Vina ne morejo prodati za nobeno ceno, zato pa v obupu pijejo od jutra do večera. Vode ni, kruha ni, le vino je mnogim družinam vsakdanja hrana.
—	Gimnazija v Kranju je štela, kakor povzamemo iz letnega poročila, koncem šolskega I. 1908. 300 učencev in dve pri-vatistinji. Učni uspeh je jako ugoden, ker ima 38 učencev odliko, 189 in obe privati-stinji prvi red, 20 drugi in 3 tretji red, 49 učencev pa ponavljavni izpit in I dodatnega. 26 štipendistov je prejelo za 4884 K 27 h ustanov, v dijaški kuhinji, ki je imela stroškov 4665 K 62 h, je dobivalo hrano koncem leta 53 dijakov, iz podporne zaloge se je pa razdelilo podpor v znesku 475 K 85 h. V dijaškem konviktu jc stanovalo 15 dijakov, nekateri zastonj. V bodoče se bo njih število, kakor se čuje, pomnožilo, kar je gotovo hvale in podpore vredno. Poučevalo je na zavodu 13 rednih učnih moči in 4 suplentje. Na prvem mestu prinaša letno poročilo začetek spisa profesorja Grafenauerja »Zgodovina novejšega slovenskega slovstva«, ki bo do-
bro došel zlasti dijakom, ker so v njem povzeti rezultati novejših slovstvenih raziskovanj. — Izražamo pa eno željo, da i)i bilo namreč že prihodnje letno poročilo popolnoma slovensko, kakor je n. pr. letno poročilo II. državne gimnazije.
Slavni svedrovci! Važne aretacije na Reki. Čitatelji se gotovo še spominjajo dunajske aretacije onega Korena, ki je bil procesiran in obsojen radi ubojstva in ki je ulomil v Jebačinovo trgovino v Ljubljani. Tedaj so prišli na to, da jc bil Koren kolovodja onih slavnih vlomilcev, ki so toliko časa strašili po Trstu in po deželi. Potem je bila v Zadrti zaplenjena škrinja, kjer so bila orodja »svedrovske stroke«. Bili so tudi v Zadru aretirani drugi prija-tclii Korena in preiskava je sedaj v polnem teku. Tržaška policija pa je znala, da vsi člani slavne družbe, ki je bila bržkone jako mnogoštevilna, niso bili še v njenih zanikali, in poizvedbe so tozadevno nadaljevali. Inšpektor Kari Titz, ki je te dni izvedel, da so se nekateri člani svedrovske bandc nahajali na Reki, podal se je tja in se lotil dela (ali privatno, kajti v Reki nimajo avstrijski policisti nikake oblasti). Delo je bilo kronano z vspehom: predvčerajšnjim sta bila radi sokrivde v tatvinah bande Koren & Co. aretirana dninar Jakob Jedrcjčič, star 26 let, in krčmar Nikolaj Harabalja, star 35 let. — Predana sta bila deželnemu sodišču, ki jih bo zaslišalo. Preiskava je, če se ne motimo, v rokah preiskovalnega sodnika v Zadru.
20 letnico obstanka Ciril-Metodove šole v Trstu praznujejo tržaški Slovenci dne 12. t. ni. Šolarjev je letos 850. — Ciril-Metodova šola v Pulju obstoji 10 let in ima 385 šolarjev.
Smrtni padec. V sredo, 1. t. m. padel jc kajžar Ivan Pustavrh, po domače Knapuc, iz Gabrja ori Dobrovi z neke prav visoke črešnje in bil takoj mrtev. — Pustavrh je bil pošten mož in jako priljubljen lovec; zapustil je ženo in devet nedoraslih otrok v veliki revščini.
Stekel pes. Minulo sredo zjutraj sc je že zopet priklatil stekel pes na Vič, napadel tam nekega psa in sc tudi v cerkov-nikovega sina zakadil, tako da ga je isti le težko z gnojnimi vilami prepodil in naj-brže tudi ranil. Dotični pes je bil srednje velikosti in ni znano, kam je odšel, pa tudi ne odkod je na Vič prišel. Ljudstvo se torej opozarja, da naj strogo pazi na svoje pse, natančno izpohiuje varstvene predpise in tako prepreči preteče nesreče radi pasje stekline, pa tudi sodnijske kazni zaradi za-nemarjenja psov.
Pokopali so merosodnega mojstra Antona Stadlerja.
Vodovod , sc pričeli graditi v
Preski.
Tajni svetnik je postal poveljnik 13. zagrebškega vojnega zbora fml. Ger-ba.
—	Veselica na Vrhpolji. V nedeljo, 5. julija, priredi vrhpoljska Marijina družba veselico s petjem pri gosp. poslancu Iv. Lavrenčiču. Začetek ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vas uljudno vabimo.
Poizkušen umor očeta. Dne 30. t. m. so prepeljali v zagrebško bolnišnico usmiljenih bratov težko ranjenega poročnika v pokoju. Frana Radoševiča iz Klo-štra Ivaniča. Ranjenec je izjavil, da ga je zabodel lastni sin s kuhinjskim nožem v trebuh. Sin in soproga da sta mu že dalj časa stregla po življenju. Sina so izročili sodišču, proti soprogi je uvedena preiskava.
—	Nezgode pri dirki v Sarajevu. Pri
dirki v Hidrah je padlo s konjev devet ja-hačev. Eden izmed njih je mrtev obležal, dva sta težko ranjena, trije so lahko poškodovani.
—	Utonil je sprevodnik Karol Geh-rung z Prvačine na Goriškem v Vipavi.
Lloydov parnik »Baron Gautsch«, zgrajen v tujini in nedavno postavljen v dalmatinsko službo, ni za nič. Prošlo sredo je prispei iz Dalmacije v Trst z dveinpol-urno zamudo. Stroji so tako nepraktično nameščeni, da kurjači ne morejo zdržati niti enega potovanja. Ze na tretji vožnji iz Trsta se je najprej pokvaril en kotel, potem pa srednji stroj. Parnik so morali spraviti v arzenal, da ga popravijo. Pa Lloydova uprava zopet poreče: »V inozemstvu delajo parnike hitrejše, solidnejše in cenejše«. In delavei v naših ladjedelnicah morajo na tisoče na cesto!
—	Nova tvornica na Reki. Društvo »Hungaria« zgradi na Reki veliko tvor-nico za pridelovanje vegitalnega olja.
—	»Svoj svome«. Pod tem naslovom bo izdajal Milan Obradovič v Belovaru nov list. Prva številka izide 15. julija.
—	Tudi tobak dražji. S 1. t. m. so se podražile najrazširjenejše vrste bosenske-ga tobaka.
—	Baron Burian, skupni finančni minister. se poda 18. t. m. na dopust na otok Wight.
—	Strela je udarila v lurjanu, okraj Vrhoviua, v odprt hlev ter ubila 36 ovac
in devet goved. Deklici, ki je bila tudi v liievu, se ni nič zgodilo.
Sestanek hrvaških krščanskih soc al-
cev se je vršil 29. ni. ni. v Križevcih.
—	Požar v sarajevski telefonski centrali je nastal dne 1. t. m. Gasilci in vo;a-jaštvo so po napornem delu omejili ogenj.
—	Nagla sinrt je zadela nekega čez 80 let starega moža, ki je prišel v četrtek večer k posestniku Tratarju na Jesenicah fare St. Rupert. Zjutraj so ga našli mrtvega — vsega v krvi. Doma je baje okrog Višnje gore.
SiujErshg nouiu.
š Mladeniški shod pri Sv. Troj ei v
Slovenskih goricah obeta biti častno obiskan. Osnova! se bo tudi tokrat telovadni odsek za Slovenske gorice.
š Letina. Pri nas na Štajerskem vlada grozna suša. Polja se sušijo, travniki rjavijo; lepo kažejo edino vinogradi in sadno drevje. Da bi nas Bog obvaroval letos vsake uime, bi mi Spodnještajerci imeli letos precej vina in sadnega mošta.
š Suša. Mudi časi so nastopili za Ptuj in okolico. Že več kakor osem tednov ni bilo pravega dežja. Travniki in pašniki so posušeni; koruza in krompir vsahnujeta, celo vinski trti se je začelo slabo goditi. Vse toži in pravi: »Kaj bo, če dežja kmalu ne bo?« Pri vseh cerkvah se opravljajo molitve za dež in prirejajo tudi procesije.
š Slovanska last je postalo nedavno veleposestvo Berje pri Vinarjih, dalje posestvo Windischevo v Ormožu in Urmovo posestvo v Vuhredu ob Dravi. Štajerski Slovenci, ohranite slovenstvu svojo krasno zemljo!
š Avtomatični telefon uvede poštna uprava v Gradcu.
š Ljudskošolski učenec sp'sal gledališko igro. Pri izletu učencev gdčne. Moo-rove k gospej Pišek pri Celju so učenci igrali zanimivo igro, ki se imenuje: »Stara navada, železna srajca«. Snov je vzeta iz šolarskega življenja, spisal jo je šolar Edvard Lakner iz Gaberja, ki je sani tudi igral glavno vlogo. Igrica je po vsebini dobro in lepo izvedena. Deček, ki si upa kaj takega napisati in ki ima tako lep in prost nastop kot igralec vsekako mnogo obeta. Tudi ostali igralci so vsi prav dobro izvršili svoje naloge.
— Popravek notarja Baša. Iz Celja smo prejeli: Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. V št. 118. Vašega lista z dne 22. maja 1908 nahaja se članek »Lakajem«. V njem so sledeči stavki: »V Gradcu je šla k rektorju pred par dnevi deputacija »jugoslovanskega« dijaštva in mu izročila celo »memorandum«. V njem se zavzemajo slovobodomiselni dijaki za akademiško svobodo. Protestirajo proti kmetom, ki so na vseučilišče »udrli«. in »V deputaciji je bil tudi dijak Baš, sin notarja iz Celja.« — Prosim, da priobčite glede tega poročila sledeči popravek: Ni res, in je popolnoma izmišljeno, da bi bil moj sin bil v omenjeni deputaciji. Res pa je,.da moj sin na nika-koršen način ni pripomogel k dogodkom, katere opisuje imenovani članek. — Lovro Baš, c. kr. notar.
š Imenovan je poštni oficijal gosp. A. Mimik v Celju za višjega oficijala.
š Umrl je v Sevnici vpokojeni nad-učitelj g. Anton Kovačič.
š Premog je našel v občini Kalobje na več krajih Al. Zapušek.
š Odvetniški izpit je naredil v Trstu dr. Alojzij Bratkovič, odvetniški koncipi-jent v Mariboru.
š Nemška h!ša v Celju potrebuje »nujno« zopet par tisoč kronic, zato se je in-scenirala zopet velika »fehtarija« po nemških listih.
Kor^Rg novice.
k Umrl je na Obirskem na Koroškem župnik č. g. Jurij Traun. Influenca ga je spravila v grob.
k Najlepše »Nemke«. V Rožeku na Koroškem je imela preteklo nedeljo »Siid-marka« svojo kresno veselico, h kateri so največ prispevali jeseniški »Nemci«. Pri tem je bilo tudi tekmovanje v lepoti med navzočimi dekleti in ženami ter so dobile vsa tri darila sledeče tri »Nemke«: Jeglič, Adamič in Pospišil. In vendar poročajo listi, da je bila na veselici zastopana Skoraj vsa Koroška. Potemtakem je za lepoto med koroškimi Nemci trda, kakor tudi za — pristnost njihovega nem-štva.
LjublJansKe novice.
lj Veselica tobačnega delavstva v proslavo 60-letnega vladanja cesarja bo
jutri teden pop. na lepem, prostornem vrtu g. Kotnika na Opekarski cesti. Somišljeniki. takrat h Kotniku na Opekarsko cesto!
lj Dobrodelni koncert na korist pogo-relcetn Bleda priredi po iniciativi polkov-
nika g. Martina Radičeviča častniški kor pešpolka št. 27 kralj Belgijcev dne 8. julija t. 1. na vrtu hotela »Union«. Pri slabem vremenu se vrši ta koncert v veliki dvorani »Uniona«. Tudi mi pozdravljamo to lepo akcijo častniškega kora in pričakujemo, da se slavno občinstvo mnogo-broino udeleži te slavnosti ter tako opomore k znatni podpori pogorelccm.
lj Velik vojaški koncert se vrši jutri v nedeljo na vrtu hotela »Union«. Začetek ob 8. uri zvečer.
lj Profesor A. Pogodin, znani slovanski publicist, je prišel v Ljubljano in se na-stanil v hotelu »Union«, kjer ostane dva dni, da se pouči o ekonomski in politični organizaciji slovenskega naroda. Profesor Pogodin pripravlja knjigo o sodobnem slovanstvu.
lj Bojkot plvopivcev se še vedno nadaljuje iu celo zelo vstrajno. Nekateri gostilničarji imajo s tem že občutno škodo, sosebno še. ker gotovi pivopivci nečejo tam tudi vina piti, marveč gredo tja, kjer je pivo po 20 h. Več gostilničarjev je že razglasilo, da daje pivo po 22 vin., od-nosno po 20 vin. vrček, mnogo jih je pa, ki so začeli postajati na podraženje zelo hudi in so nekateri že mnenja, opustiti kar-telne pivovarne in jemati pivo od onih, ki niso s kartelom v nobeni zvezi, posebno iz Budjejeviške. Razumno. Najboljša gostilna s tem izgubi stalne goste, in kaj začeti potem, da se jih zopet pridobi. Nek založnik piva se je baje izrazil, da kateri gostilničar ne bode hotel vzeti piva, mu pa tudi ledu ne bode dal. Pivopivci so dejali, da se bode najbrže zgodilo oboje. Govorica kroži, da pivovarne, ki niso v zvezi s kartelom, tudi za drag denar ne gredo v to družbo in sicer iz dvojnega stališča. Prvič zato, ker se jim sedanja cena piva ne zdi prenizka, drugič pa vsled tega, da občinstvo ne bode preveč izmozgano. Tako naj napravijo vse tovarne, pa bode mir pivove vojske! Med pivopivci pa je le en glas: »Vrček po 20 v., ali nič.« bi zlomila tak terorizem in tak naskok na ljudske žepe?
lj Prepovedana voda pod Golovcem.
Ljubljanski prebivalci pod Golovcem ob cesti od dolenjskega mostu proti Stepanji vasi nimajo vodovoda. Navezani so na golovške studence, ki se iztekajo v Cesarski graben. Ob sedanji suši so studenci usahnili razen Sketovega, a g. Hlebš je odvedel vodo na svoj svet in zdaj prepoveduje ljudem, da bi smeli jemati vodo iz takozvanega Sketovega studenca. Voda, ki jo zdaj brani Hlebš, ni njegova last. Jarek popravlja mestna občina. Pa če bi bil tudi njegov, ne drži njegova sedanja prepoved, ker se prosto zajema voda, kar pomnijo ljudje. Trdno pričakujemo, da pove magistrat g. Hlebšu, kar mu gre, in da brani svojo last. Podgolovško prebivalstvo zajema sedaj vodo iz Cesarskega grabna, jo pije in napaja ž njo živino. »Enake pravice, enake dolžnosti,« je klical zadnjič dr. Triller, dr. Tavčar pa, »Vodovod je za prebivalstvo tu.« Dvomimo, da je zdrava golovška studenčnica, zato pa mora dobiti Hradeckega vas vodovod, če bi se prav upirala s fiskalnega stališča Hanuš in Velkavrh. A ne samo to. Že zdaj takoj naj poskrbi mestna občina Pod-golovčanom zdravo pitno vodo. Ne more biti zdrava golovška, pa tudi ne voda iz Cesarskega grabna, je kalužnica. polna strupenih snovij, kar gotovo tudi potrdi občinski svetnik Oražen. Za to pa poživljamo merotlajno magistratovo gospodo, naj hitro napravi javen vodnjak pred mitnico, koncem Poljanske ceste in pa pred mitnico ob Dolenjskem mostu. Ne zadostujeta zaradi daljave le ta dva vodnjaka, ki jih še ni, napraviti bi se moral vsaj še en ali pa več vodnjakov v primerni razdalji med dolenjskim in štepanjskim mostom. Saj začasna vpeljava svinčenih vodovodnih cevij ni kdosigavedi kako draga. Zadeva je važna in nujna, ker uživanje vode iz golovških kalužnic in iz Cesarskega grabna lahko povzroči nalezljive bolezni med ljudstvom in tudi med živino. Ob tej priliki bi še opomnili, da je že zelo nujno in pereče vprašanje, da dobe zdravo pitno vodo ljubljanski Barjani.
lj Kje se sme škropiti z vodo iz mestnega vodovoda. Ljubljanski magistrat nima, kakor razglaša po oklicih, dovolj vode, da bi škropil ceste ter odpravil ljubljanski prah ,ki bode menda v kratkem še prekašal svetovnoznano londonsko meglo. »On« poklada vsem prebivalcem Ljubljane na srce, naj štedijo z vodo — za vse velja ta zapoved, le za mestno občino samo ne! Ne imeli bi nič proti temu, ako bi skrbel magistrat zato, da se odpravi prah ali da se eventuelno škropijo dragi nasadi v tivolskem parku, kjer bi suša v resnici lahko ogromno škodovala. Protestirati pa moramo odločno proti temu, ako se navadna zelena travica, na-sejatia pred dekliškim licejem — ki gotovo ne stane nad 10 kron, ako se jo na novo naseje — na dan kar po tri ure škro-
pi z vodo iz ljubljanskega vodovoda tako, da ne stoji voda le po gredicah, marveč tudi po trotoarju in cesti. Ali je mar tista travica edini kras cele Ljubljane, ki je morda več vredna kot zdravje vseh ljubljanskih prebivalcev in več vredna kot nasadi naših Trnovčanov in Krakovčanov?
lj Z vodovodno vodo so danes popo-iudne škropili na Sv. Petra cesti. Pričakujemo, da se prekliče takoj tudi »Someščanje«, ker se posledice prepovedi škropljenja z vodovodno vodo že kažejo na ljubljanskem trgu z nečuveno draginjo zelenjave in živil.
lj Na slovesno sv. mašo ob priliki 25-letnice niašništva gospoda Brceta v trnovski cerkvi vabi »Slovenski Narod«. List, ki je vabil na shod framasonov v Prago in je nedavno podlo smešil blagoslovljenje nove cerkve na Viču, in ki je pisal, da je pokatoličanjenje pomeksikanjenje, pa zdaj agitira za to, da se ljudje v čimvečjem številu udeleže jubilejne maše Brcetove, to je pač unikum na svetu. To se pravi, čisto pametno premišljeno, norčevati se ali iz sv. maše ali pa iz Brceta ali pa oboje. Mi od svoje strani le želimo, da se liberalci ob priliki Brcetove mašniške pctindvajsetlet-nice v trnovski cerkvi izpreobrnejo in spo-kore ter postanejo deležni sadov sv. maše. Drugega namena sv. maša, ki jo bo daroval Brce, pač nima. Ne moremo si namreč misliti, da bi aranžerji imeli pri tem kak drug smoter, kajti agitacijskih ali politi-ških maš katoličani nikakor ne poznamo. Le čudno, da zadnjič »Zvon« ni poželel vsaj Brcetovega blagoslova svoji zastavi. Morda se jutrišnje Brcetove maše udeleže tudi tiste liberalne gospe, ki so se pred leti udeležile trnovske procesije in prinesle nekaj sveč, naslednja leta so pa — izostale. Če pri liberalcih ni večji hipni demonstracijski čut. kot pa notranji verski čut, bodo odslej glavni »Narodovci« vsako nedeljo vsaj v Trnovo prihajali k maši. Nam bo to prav!
lj Velikodušen dar. Neimenovan ka-tehet v Ljubljani je podaril pet novih bankovcev po 20 K kot podporo »Društvu 'slovenskih katelietov« in »Slovenskemu Učitelju«. Bog živi blagega dobrotnika in mu povrni stotero!
li Bivšo Fabianovo trgovino na Vodnikovem trgu sta prevzela gg. Barjak in Šober ter otvorita novo prenovljeno pro-dajalnico prihodnji ponedeljek. Več in-serat.
lj Mestne ljudske šole so danes končale šolsko leto.
lj Na mestnih nemških ljudskih šolah
je bilo koncem šolskega leta 127 Nemcev in 70 Slovencev ter 281 Nemk in 134 Slovenk!
lj Na realki je bilo koncerti šolskega leta 277 Slovencev, 200 Nemcev, 8 Italijanov, 5 Čehov, 3 Hrvati, 1 Poljak, 1 Ru-munec. Odliko ima 25 dijakov, prvi red 296, ponavljavni izpit 79, drugi red 66, tretji red 23 dijakov, radi bolezni bode pozneje izprašanih šest dijakov.
lj Procesija na Rožnik. V ponedeljek zjutraj ob štirih gre procesija na Rožnik iz cerkve sv. Jakoba prosit dežja.
lj Prvo ljubljansko delavsko konsum-no društvo, kakor posnamemo iz polletnega zaključka, lepo napreduje. Pri prometu 52- tisoč kron, napravilo je dobička okroglo pet tisoč kron. Od Novega leta pristopilo je zopet na novo 48 članov. Rezervni zaklad znaša danes čez osem tisoč kron in ima društvo v gotovini naloženega denarja čez sedem tisoč kron. To so pač lepe številke, ki bodo, ako bodo naraščale v tem razmerju kot dosedaj, v kratkih letih omogočile, da se bodo društveni izdatki pokrivali iz obresti rezervnega zaklada in se bo članom oddajalo blago po nabavni lastni ceni.
lj Orglarska šola ljubljanskega Cecili-jinega društva zaključi šolsko leto (31. svojega obstanka) v četrtek, 9. julija, ob 8. uri zjutraj v šolskih prostorih št. 5 na Vodnikovem trgu. Istotam se bodo vpisovali novi učenci 18. septembra ob 3. uri popoldne.
lj Trgovski potnik Markus, o katerem smo poročali, da se je te dni v nekem tukajšnjem hotelu zastrupil s sublimatom, je zopet zdrav zapustil deželno bolnico.
lj Prašiča ukradel je neznan tat baronu Codelliju iz graščinskega hleva. Prašič je vreden 40 K.
lj Tatovi, ki so pred kratkim ukradli v kemični tovarni iz pisarne železno ročno blagajnico, so jo nesli na ljubljansko polje in iz nje pobrali okoli 700 K in zopet zginili. Prazno blagajnico je sedaj našla, ko je žela. neka ženjica. in jo oddala v tovarno.
lj Karambol. Včeraj sta na sv. Petra cesti zadela skupaj z vozmi posestnik Anton Markič in poštni sel. Markičov voz je poškodoval poštni voz in mu zlomil oje.
lj Za kruhom. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 50 Hrvatov in Slovencev, 28 Hrvatov pa je prišlo iz Beljaka.
lj Najnovejša šala. Te dni si je kupil nek gospod okroglo ženiljo. Prodajalka mu jo je mislila zaviti, a gospod ji je to zabranil, rekoč: »Hvala, žemljo lahko kar spravim v denarnico!«
Razne stvari.
Vročina v New Yorku.
N e w Y o r k. Tu vlada neznosna vročina. Osem oseb je umrlo za solnča-rico. Prebivalstvo biva po noči po parkih. — Ulice so prazne. Na meteorologičnern observatoriju kaže toplomer 44 stopij. v nekih ulicah pa celo 49 stopinj.
Nadporočnik Alexy,
ki je kakor znano, nečuveno grdo ravnal s svojim slugom, je v bolnišnici zbesnel. Položiti so ga morali v mrežasto železno posteljo. Njegov sluga je še v bolnišnici, a bo kmalu popolnoma okreval.
Milijon dolarjev zaslužil v ječi. Bostonski mehanik E. P. Graves, ki je bil pred 19 leti radi dvojnega umora obsojen v dosmrtno ječo. je v ječi čas imenitno izrabil. Iznašel je izboljšan šivalni stroj, ki bo sedanje šivalne stroje popolnoma uničil. Za stroj je Gravesu sedaj neki new-yorški sindikat plačal milijon dolarjev.
Pevska zveza moravskih učiteljev priredi v praški jubilejni razstavi več koncertov.
Sneg na Petrovo. Cela itiarniaro-ška županija na Ogrskem je bila na Petrovo pokrita s snegom.
fčieiuiMb ...	^uiUC.i«.
70-LETNICA PROF. JAGIČA.
Dunaj, 4. julija. Vseučiliški profesor, dvorni svetnik Jagič. je danes ob 70-let-nici svojega rojstva zapustil svojo stolico na tukajšnjem vseučilišču, na katerem je predaval 22 let. Njegovi slušatelji so mu priredili prisrčne ovacije.
NUJNI PREDLOG POSLANCA DR.
BENKOVICA.
Dunaj, 4. iuija. Posanec dr. Benkovič je uložil nujni predlog za po toči oškodovane posestnike na Bizeljskem.
SVOBODOMISELSTVO V NEVARNOSTI.
Trst, 4. julija. Tukajšnji odbor libe-ralno-nacionalne italijanske stranke je v dolgi seji sklenil, da izjavi, da je prihod jezuitov v Trst — čeprav upravljajo samo eno cerkev — velika nevarnost, proti kateri se je treba z vsemi poštenimi sredstvi bojevati. (Kako smešno!)
LAHI DEMONSTRIRAJO.
Gorica, 4. julija. V mestni dvorani se je vršil protestni shod proti nameravanemu premeščenju slovenske pripravnice iz Kopra v (iorico. Lahi nočejo, da se pripravnica premesti v »italijansko« mesto in grozijo »protiustavni« vladi.
ODLIKOVAN PROSTOVOLJEC.
Gorica, 4. julija. Danes so enoletnega prostovoljca tit. korporala Hermana Ribi ob 47. pešpolka v Gorici odlikovali z zlatim zaslužnim križcem, ker je nekemu človeku z lastno življenjsko nevarnostjo rešil življenje. Nato je regiment defiliral mimo odlikovanca.
VIHAR.
Budimpešta, 4. julija. Včeraj je bil tu silen vihar. Neka gospodična je ranjena.
SENZACNA ODKRITJA.
Beroiin, 4. julija »Tag« objavja odkritja bivšega poslaniškega tajnika v Londonu vom Rath, ki je zdaj pruski deželno-zborski poslanec. Ko je kralj Edvard nastopil vlado, so se baje vršila med konservativnim angleškim ministrstvom in Nemčijo pogajanja, da bi se Anglija pridružila trozvezi, toda pogajanja so se razbila. Anglija, ki je takrat (1901) bila popolnoma izolirana, je nato jela približevati se Franciji in Rusiji. Lord Curzon. bivši indijski podkralj, je baje zdaj kralju Edvardu predlagal. naj se bližnji in daljni vzhod razdeli med Rusijo, Francijo in Anglijo, vpošteva-joč nekoliko avstrijske interese na Balkanu, nemške naj se pa popolnoma izključi. Južna Perzija mora postati angleška, rav-notako Beludžistan. Nad Arabijo in Meso-potanijo hoče Angleška prisvojiti protek-torat, Francija nad Sirijo, dočim se Rusiji dovoli popolna akcijska svoboda v Bospo-ru. Avstrijska interesna sfera naj sega do Soluna. Italijo naj se iz Balkana aliminira in se ji mesto tega izroči Tripolis. V Londonu se baje vrše zdaj vsak dan konference med avstrijskim poslanikom grofom Mensdorffom, angleškim ministrom za zunanje zadeve Greyem in kraljem. Vse meri na to, da si pridobi za prego z Anglijo tudi Avstrija. Da je Nemčija izgubila simpatije Avstrije, tega je kriva zlasti protipolj-
ska gonja. — V koliko ta izvajanja odgovarjajo dejstvom, se zdaj seveda še ne da kontrolirati.
vvortemberška kraljeva dvojica v zeppelinovem zrakoplovu.
Friedrichshafen, 4. julija. Včerajšnje vožnje z novim zrakoplovom se je udeležila v zrakoplovu tudi Wiirtemberška kraljeva dvojica.
požar v clevelandu.
Cleveland, 4. julija. Pri požaru nekega skladišča je zgorelo sedem oseb. 12 deklic se je rešilo na ta način, da je po-skakalo skozi okna.
štrajk v parmi se nadaljuje.
Parna, 4. julija. Izncnada so sklenili kmečki posli (Glej današnji članek), da bodo štrajk nadaljevali brezobzirno, dokler ne dosežejo svojega smotra.
HESIJE-J-*
ŽITNE CENE. Budimpešta 4. julija.
Pšenica za oktober.....
Rž za okt.........
Oves za okt. . . .... Koruza za maj I. 1909 ....
Efektiv: neizpr.
1081 848 8-28
muiiiiiimimiiiiiiiižižižMimiiiiiiiii
ffleteorologično poročilo.
7U!na n. morjem 306'2m, srtdnjl »rafinl tlak 736-0 mm
Cti •}«-
iwamja
9. snei
mokeža otroke
Prisnanoredilno sredstvo
za zdrave io bolne ofroke kakor tudi za bolne na želodcu. Obvaruje io odshanjuje otročjo drisko in ivanje,črevesni katar. Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj I.Biberstrassell.
Preklic
Podpisani naznanjam, da Franc Kozina peč. moj. na Olincali ni opravičen sprejemati plačila in naročila na moje ime.
Ivan Pirnat 1590 2 2 posestnik in trgovec na Olincah pod Ljubljano.
1633
Rodbina Josip MeSefcova
naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da | je nje ljubljena hčerka ozir. sestra, svakinja in teta, gospodična
Albina Mešek
kontoristinja
dne 2. julija ob 7. uri zjutraj v 21. letu starosti, previdena s sv. za-i kramenti, mirno v Gospodu zaspala. | Zemski ostanki predrage rajnice jj se bodo dne 4. julija ob \30. uri popoldne v hiši žaiosti slovesno blagoslovili in potem položili k večnemu E počitku na litijskem pokopališču.
Bodi ji ohranjen prijazen spomin! V Litiji, dne 2. julija 1908.
7. ujutr
'4. pop
Stanjo baro-motre r mm
714-8 34 4 32 5
Tamp®-ratura

EijU
V«tr.rl
21 8 tr. jzah.
NaU
jasno
lis
18 5 jsr. ssvzh.1 del. obl. j 0 0 30 1 I sr. jug |del. jasno ( ■Snednja v-iora)šn)a lom^. 22 3', norm 19 3».

et
Eenitbena ponudba.
1 3
3
3
Delavec, srednje starosti, samskega itanu, priden, varčen, pošten, ki S' je prihranil 1200 kron, se j?e// seznaniti s pridno, varčno, pošteno gospodično ali vdovo v starosti cd 30 do j5 lat j nekaj dote. Seli se, da bi bila nekoliko izobražena ter dobra katoličanka. Vešča naj bi bila obeh deželnih jezikov.
le resne ponudbe s sliko naj se blagovolijo poslati do IS. julija pod šifro „Pošteno srce" na upravništvo „Slovenca". Na anonimne in dvomljive ponudbe se ne o^lra. Vsaka slika se v nepovoljnem slučaju vrne pod moško besedo.
£
SL-
E
£


IlMfl^" Vipavi daje v najem radi nnU^CP CO bolehnosti Franc Ščuka,
1111¥kovač in posestnik v Vipavi. Kovačnica je na najboljšem glasu in najlepšem prostoru Vipave; preskrbljena je z vsem orodjem in stroji. Kdor želi to kovačnico v najem vzeti, na prilike ne zamudi.	jftjg 2-1
Najemnina po dogovoru na licu mesta
Gospodičina,
ki je vodila gospodinjstvo v dobrem zavodu, želi službe v kakem
župnišču kot sobarica in pomočnica kuharici. Naslov pove uprava lista.	1602 4-3
Lancaster od K 26- , Flobert-puške od K 8-50, pištole od K #50, samokresi od K5--. " Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opačno ste«. 77
1631	ob državni železnici, Češko.	1
■	TV«! Wj bi a n i! o p re m el 11 t «	M
	Uljudno naznanjam čast. duhovščini, slav. p. n. občinstvu in stavbinskim mojstrom, da sem se preselil z Gline pri Ljubljani na	9
■H	Tržaško cesto štev. 21	B
■	CWeiserjeva hiša)	M
■	ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršujem po zmernih cenah. S spoštovanjem	m
■	1605 3-' MHlOGl OiM, mizarski mojster.	m

Sir domačega izdelku
ki ga ima vedno v zalogi v poljubni množini, najboljši kakovosti ter ceneje kot kjerkoli drugod, priporoča velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in okolici	1672 2
velespoštovanjem
Mlekarske* zv Ljubljani.
— Hlebi so o<l 12 do 35 kg tosfclci — Cenik na zahtevo brezplačno in franko.
Solidna postrežba!	Izborno blago!
na n R
inja
v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 22.

P. n. slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel z današnjim dnem na novo urejeno -•• .; .... •.....--... •.. ----------------------------------- • ~	'__
kavarno Jlirija
ii
katero bodem vodil kakor doslej dolgoletno poslovanje v tej stroki
nadalje in se bodem potrudil — z ozirom na svoje
povsem zadostiti vsem zahtevam in željam si občinstva
iroL-nr	"" x"	■u.v>.iz.vrs.tna biljarda (tvrdka Seifert', posebna igralna soba,
kakor udi vsi domači in tuji politični in ilustrovani časopisi
Izborne pijače, likerji, čaj, kava itd., vina v buteljkah vseh vrst; - postrežba točna. Vsem svojim dosedanjim gostom se tem potom za izkazano mi zaupanje kot plačilni marker zahvaljujem ter prosim, da mi to zaupanje ohranijo tudi naprej. Za mnogobrojni obisk se uljudno priporoča
Stevo IMiholič, poslovodja.
1628 3 -1
Išče se 13—14 letna
deklica
ki je izostala iz šole, najraje kaka sirota, za večjo trgovino v nekem trgu na Kranjskem. Naslov pove uprava „Slovenca". 1636 2-1
Mesarski vajenec,
sin poštenih starišev, se sprejme pri Antonu Hafnerju, mesarju v Škof ji Loki" 1616 1-1
_	v popolnoma
prenovljenih prostorih, otvorlla s 6. julijem t. I
trgovino s špecerijskim in mešanim Nosom.
Dolgoletna praksa pri najuglednejših ljubljanskih tvrdkah je gotovo dobro zagotovilo, da nama bo mogoče slavnemu občinstvu v vsakem oziru kar najbolje postreči. Slavno občinstvo zagotavljava, da bova vodila trgovino na najsolidnejši podlagi, ter se bodeva potrudila na ta način pridobiti zaupanje cenjenih odjemalcev. - Priporočaje se za obilni obisk in naročila, beleživa	z odličnim spoštovanjem
Bfpjak & Šoben.
yunUEUaXXXXXXXEXMXXX£
a Katoliško Buk
LJubljani
priporoča sledeče
1304 12 -12
primerne deloma tudi za darila
»^i 1SE85
N
f H Z H H
S
•s
H H N N N N M N N H N
N %
prvoobhajancem:
SnRfci mniitirpnit po katekizmu in,obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij OUlStt! 111UJHVCI1IK pečjak( katehet> Ljubljani.
Ta molitvenik je predpisan za ljudskošolsko mladino odkar so stopile molitve z novim cerkvenim besedilom v veljavo. Cene so mu sledeče:
Trpežna vezava z rdečo obrezo...............k —'80
» » ^ato . ................ 120
V^čno 7tviif»nip> Molitvenik. Spisal dr. Oregorij Pečjak, doktor bogo-J CUII, />! VIJCIJJC. slovja, gimn. katehet v Ljubljani.
Ta molitvenk je namenjen bolj odrasli, posebno srednješolski mladini.
Cene: trpežna vezava z rdečo obrezo.............K 1-20
* zlato „ ............. 1-60
Pot k
i <ogu.
Molitvenik za odrasle. Molitve in pesmi iz Večnega življenja in Cerkvenega molitvenika. To je najpopolnejši molitvenik, ki je tudi sestavljen strogo po novem cerkvenem besedilu. Namenjen je za splošno porabo in ima prav priročno obliko.
Cena z rdečo obrezo...................K 1-20
» » zlato » ........................
Bogu kar je božjega. Spisa. župnik Pr. s. Fi„žgar.
To je najfinejši slovenski molitvenik, po vsebini primeren tako priprostim, kakor najizobraženejšim krogom. Odlikuje se tudi po svoji nežni, zelo priročni obliki.
Pri naročilih zadostuje, da se navede številka zaželjene vezave, tudi je dobro, da se pove ali naj izberemo tanke, pregibljive platnice za gospode ali mehke, vatirane platnice za ženske:
Vezava št. 1: navadne črne platnice, rdeča obreza.........K 1—
» 2: umetno usnje, vatirane platnice........... 1'80
, „3: šagreno usnje, zlata obreza............" 2'20
, „4: fina teletnina, , , ..........\
, , 5: najnoveja vezava v najfinejšem usnju in raznih barvah, s posebno krasnimi najmodernišimi uiisi. Na teh vezavah je neka posebna, rekli bi nedosežna ličnost in finesa. Okoli 20 različnih vezav te vrste je na izbero, vse imajo približno enako, v primeri z ličnostjo zelo nizko ceno „ 4-80 „ ,6: nova fina vezava za dame z verižico, listnico in zapono;
najmodernejša vezba..............B 4-50
Voditelj v srečno večnost SCe žonS.A' M-duhovnik
Zelo popoln, jako dober molitvenik z novim cerkvenim besedilom.
Umetno usnje, mehke vatirane platnice .............K. 2*__
Sagrin-usnje, upogljive ali mehko vatirane platnice......... 2 60
Katoliška Bukwarna v Ljubljani.
xMimrara*
HI. priloga ^gloirenoa11 *tew, 151. dnč 4. julija 9908.
Idrllshe novice.
i Preskušnjo iz francoščine so imele nekatere učenke naše rudniške ljudske šole pretečeno soboto. Ker imamo tu izprašano učiteljico za francoski jezik, se vsako leto zbere nekaj boljših učenk, da se poleg predpisanih predmetov privadijo tudi tujega jezika. Vsako leto napravijo javno skušnjo, h kateri se povabijo starši in drugi, ki se zanimajo za diplomatski jezik. Letos so se učenke prav dobro obnesle. Poleg navadne učne tvarine so imele tudi deklamacije, medsebojne pogovore in kratko šaloigro. Navzoči so bili z uspehom prav zadovoljni in so obžalovali, da so se skušnje koncem šolskega leta odpravile. Koliko bolj se otroci potrudijo, ako se jim pove, da jih bode več ljudi poslušalo ter jih pohvalilo, da so si s pridnostjo kaj pridobili.
i Umri je odbornik katoliške delavske družbe, rudar in posestnik Janez Jereb. V najlepši moški dobi, 33 let starega, je pobrala jetika. Prav veliko znancev ga je spremilo k zadnjemu počitku, pevci kat. del. družbe so mu zapeli v cerkvi in na grobu v slovo in polnoštevilni godbeni klub je pri pogrebu marljivo igral žalostin-ke. Naj v miru počiva!
i Suša je pri nas občutljiva. Ker smo obdani od strmih hribov, je posebno v suhem vremenu težko kositi travo. Prileten rudar se je podal s koso v strmino in začel kositi. N'i dolgo mahal, kar se mu spodrs ne in več metrov globoko se je revež lovil ua se je nazadnje ustavil pri drevesu. Precej se je poškodoval in več ur ni prišel k zavesti.
i Z žveplenkami se je zastrupil posestnik Janez Demšar. Ljubil je preveč alkohol in v deliriju si poiskal sredstvo, da je prehitro končal svoje življenje.
i 7200 kron je dovolil deželni odbor porabiti županstvu za popravo znane občinske hiše, v kateri biva čitalnica. Tako je sedaj vprašanje rešeno. Mestni občini je prihranjenih dobrih 30.000 kron, ki bi bile zazidane, če bi ne bil deželni odbor prečrtal županstvu računa. Zadnje občinske seje se ni udeležil Kristan, ampak je zastopal občno konsumno društvo Štravs.
— Javna tombola v Idriji. Piše se nam: Javna tombola, ki jo je priredilo »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb« dne 28. junija, je uspela v vsakem oziru jako povoljno. Ob določeni uri je prihitelo staro in mlado od blizu in daleč in okoli 3000 broječa množica je pričala, da se je razprodalo ogromno tablic. Prireditev je imela zaradi tega sijajen finan-cialni uspeh, kajti čisti dobiček znaša nad 1000 K. Poleg tega so darovali društvu primerne vsote nekateri izmed onih, ki so zadeli dobitke, ter je mati one deklice, ki je dobila tombolo, pristopila društvu kot ustanovnica z zneskom 100 K. Posebne zasluge, da se je udeležilo tombole toliko ljudstva, si je pridobil c. kr. rudniški učitelj in društveni odbornik gospod Avgust Šabec. Neumorno je razprodajal tablice in ni le samo s svojo neutrudno agitacijo, marveč tudi s svojo aranžersko spretnostjo pripomogel do popolnega uspeha. Pri tem mu je pridno pomagala njegova vele-cenjena gospa soproga. Društvo izpolnjuje prijetno dolžnost, da izreka gospodu Avgustu Šabcu in njegovi gospej soprogi za njiju trud najsrčnejšo zahvalo. Enako zahvaljuje društvo vse one osebe in faktorje, ki so pospeševali prireditev ali s prodajanjem tablic ali na kak drug način pripomogli do uspeha. Posebej izrekamo svojo zahvalo slavni c. kr. rudniški direkciji, ki je dala napraviti brezplačno oder, slavnemu »Delavskemu bralnemu društvu« za prepustitev potrebnih priprav za tombolo, voditeljici c. kr. dekliške rudniške ljudske šole gdčni. Mariji Kavčič, vodji c. kr. rudniške ljudske šole g. Alojziju Novaku in c. kr. sodnemu oficialu g. Baltazarju Bablerju, ki so kot ožji odbor imeli na skrbi prireditev tombole. Društvo izreka svojo zahvalo slavni občini mesta Idrije, ki je nakupila tisoč tablic in jih razdelila med revne učence in učenke tukajšnje c. kr. rudniške ljudske šole in med uboge dijake mestne višje realke ter konečno c. kr. respicientu finančne straže g. Rud. Hain-merlitzu za njegovo službeno uslugo.
Nalnovelia politična poročila.
(Posebna poročila »Slovencu«.)
Položaj na Francoskem.
P a r i z, 4. julija. Zbornica se odgodi 10. ali 11. t. m. Vladne predloge o dohodninskem davku, ki je za Francoze kaj no- ' vega in kateri se protivijo visoki in srednji sloji, ne bo moč rešiti. Včeraj se je predložil zakon za odpravo smrtne kazni. Soditi po listih, se smrtna kazen z oziroru na vedno naraščajoča zločinstva ne bo odpravila. Predno se poslanci razidejo, bodo 1
sklepali še o postavi glede na odgovornost učiteljev nasproti staršem. Določa se, da ima prefekt po posameznih departementih pravico odločevati, kaj se ima ukreniti nasproti učiteljem, proti katerim se starši pritožujejo. To je kulturnobojna postava, ker ustvarja za brezversko učiteljstvo nov privilegij. Ako se bodo odslej starši pritoževali, da kršijo učitelji v šoli versko nev-traliteto, bo od prefekta odvisno, ali se tožba vloži! — I. septembra t. 1. izide ministrski dekret, glasom katerega se zatvo-ri zopet 17 katoliških šol.
Avstrijska davčna politika.
Dunaj, 4. julija. V tem zasedanju vlada še ne predloži zakona, naj se zviša davek na žganje. Zanimiva je motivacija, ki jo je finančni minister pristavil načrtu. »Dtvki se morajo povišati«, to stoji, meni vlada, dasi izkazuje državna blagajna velik dobiček. Mislilo se je na davek na premog, plin in elektriko. Davek na premog bi pa bil neugodno tiplival na eksport, od davka na plin in elektriko pa ni bilo mnogo pričakovati. Davka na žveplenke, na inserate in na plakate vlada ni vpoštevala, dasi je uveden v Švici, ki ima sijajne finance. Čudno tudi, da naša vlada noče obdavčiti Iuksusa, ki nuja na Angleškem in Francoskem toliko lepih dohodkov. Tam obdavčujejo konje za dirke, vozove, biljarde itd. Tudi dohodninskega davka noče naš finančni minister zvišati, ker je pri nas še vedno velik upliv bogatih borzijan-cev, ki se tega boje. Davek na žganje pa je samposebi dobra stvar, toda, kakor ga je sestavil finančni minister, udari bolj producenta, kmeta, kot pa konsumenta, vrhtega pa se hoče vlada na ta način po ceni znebiti naloge, korenito izboljšati deželne finance. Zato utegne ta davek pasti in z njim tudi gospod Koryto\vski.
Angleške pomorske vaje.
L o n d o n, 4. julija. O tem, kaj nameravajo Angleži z letošnjimi pomorskimi vajami, ki so se ravnokar začele in katerih se udeleži 300 vojnih ladij, listi različno ugibljejo. List »Daneborg«, katerega lastnik je danski pravosodni minister, je te vaje pozdravil kot »mogočni činitelj mednarodnega pravnega varstva«. Norveški ministrski predsednik Knudsen je na nekem banketu dejal, da se bo Norvegija v slučaju kakih zapletkov naslanjala na Angleško. To kaže, da so Danci in Norvežani zdai popolnoma v rokah kralja Edvarda. Danci so odnekdaj Nemčiji sovražni, in po pravici. Izpočetka so se hoteli Angleži izkrcati v Jiitlandu, streljaj daleč od nemške meje, zdaj so pa to namero opustili, ker bi značila pravo provokacijo. V vojaških krogih pravilo, da se hočejo angleški častniki seznaniti v. danskimi in nemškimi vodami. Na vsak način so Angleži Nemce postavili v senco, kajti 300 vojnih ladij v morju, kjer so dozdaj Nemci gospodovali, močno imponira Dancem in Norvežanom.
Sestanek med nemškim cesarjem in ruskim carjem.
Pete r b u r g, 4. julija. Vzlic oficioz-nemu dementiju lista »Kolnische Zeitung« vzdržuje »Rječ« svojo prvotno vest, da se nemški cesar in nemški car snideta. Za sestanek je izšla iniciativa od Viljema samega. Sestanek se bo vršil na kopnem. Čas in kraj še nista določena. V Peterburg je že došla garderoba cesarjeva.
L o n d o n, 4. julija. Da nemški cesar želi govoriti s carjem, še predno obišče carja predsednik francoske republike Fal-lieres, potrjujejo listi »Daily Mail«, »Daily Ne\vs« in »Standard«. Viljem bi rad izvedel, o čem so se pogajali v Revalu.
Parlamentarno delo.
D u n a j, 4. julija. Prihodnji teden se bodo v plenumu bavili z nujnimi predlogi, ki niso bili odloženi. Upajo pa tudi, da bodo lahko začeli z vladnim programom; najprej bi prišlo na vrsto povišanje rekrut-nega kontingenta in domobranstva, potem pa rezei vistovski zakon (podpore za rodbine). 7. t. m. zborujejo: narodnogospodarski odsek, socialno-politiški odsek, ki bo izvolil pododsek za zakon proti kartelom, potem zdravstveni odsek, ki se bo bavil s sledečimi predlogami: Zdravniški red, zdravstveni asistenti, prisilno cepljenje, zakon o zobotehnikih. 9. t. ni. zboruje pravosodni odsek, ki se bo bavil z vladno predlogo glede na povišanje eksekucije prostega zneska pri službenih prejemkih.
Barona Becka žalost in veselje.
D u n a j, 4. julija. Kakor znano, so nemški poslanci iz Češke hoteli uprizoriti krizo s tem, da so zabarikadirali zborniško delo s 5 nujnimi predlogi. Baron Beck pa je dal po svojih oficiozih razglasiti, da bo zbornico odgodil, ne da bi se poslancem plačale dalje dijete. To je vplivalo! Nemški poslanci so svoje nujne predloge odgo-dili pod sledečimi pogoji: J. Dosedanja jezikovna praksa pri pošti in upravnih obla-
steh; 2. zasedenje sodnijskih mest, in sicer tako, da se za nemške kraje imenujejo samo nemški sodniki. Baron Beck, ki je velik v obljubah, si bo tudi preko teh pogojev vedel pomagati dalje. Od 13 vladnih točk se bodo rešile nekako 4: Povišanje rekrut-nega kontingenta in rezervistovski zakon, izboljšanje plač poštnim in železniškim uslužbencem, postava o melioracijskem fondu in volitve za delegacije. Tudi s to majhno stvarjo je optimistiški Beck popolnoma zadovoljen.
Kako propada francosko prebivalstvo.
P a r i z, 4. julija. »Journal officiel« od 2. t. m. objavlja Statistiko delavskega ministrstva o gibanju prebivalstva preteklo leto. Posnemamo:
Francija, ki dozdaj še nikoli ni štela manj kot 800.000 porodov na leto. iih je štela lete 1907. 779.000. Leta 1906. se je rodilo še 806.000 otrok, torej je v enem samem letu 33.000 porodov manj. Če se vpo-števa, da število mrtvecev presega število rojenih za 20.000, potem izgublja Francija na leto 53.000 prebivalcev. Število mrtvecev presega število rojenih v 58 departementih, torej v dve tretjini Francije, in le v II departementih presega število novorojenčkov število umrlih za 500, in samo v 5 za 5.000. Ti departementi so obmejni: Finistčre, Morbihau, Cotes-du-Nord, Meurthe-et-Moselle, Doubs, Tu je prebivalstvo še zdravo. Tudi v delavskih okrajih se rodi šc vedno precej otrok. Drugače pa jc vsa Francija do mozga gnjila. Letos bo za 100.000 rekrutov manj.
Absolviran šestošolec
se sprejme kot
aspirant
v Seharmo.
1609 3 —t
Pogoji pismeno, i. R. Hočevar, lekar
Vrhnika.
Naprodaj je
1614 8 1
nova hiša
močno zidana, obstoječa iz 5 sob, 4 kuhinj in shramb. Zraven je lep sadni vrt. Hiša je pripravna za vsacega. Proda se po jako ugodni ceni.
Natančneje se poize v Rožni dolini št. 203.
^ prod j sta (|ye hi£j
tik Celja* še več let davka prosti, ena z dobro obiskano branjarijo, cena 6500 gld.: druga v prvi vrsti pripravna za gostilno ali vsaktero obrt, cena 8500 gld. Vsaka z obširnim zelenjadnim vrtom in vsem potrebnim oskrbljena. Natančneje pove Ivan Karba, Celje, Oaberjc 104, Štajersko. 1608 3-1
Najboljša pitna voda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskuSena, od zdravniških (X.) avtoritet priznana, je
naravn«
aSkaZična hsss • 1? i a
Ta voda je popolnoma prosta organičnili snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov iu vodovodov najugodnejšo pijačo.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti sastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zalog* pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassniku-Ljubljana.	m 52-27
Počitniška stanovanja!
Proda se iz proste roke 1632 i
noua Ijija
krita z eternitom, obstoječa iz 2 velikih sob, 2 kuhinj in ene kleti. Hiša je v neposredni bližini dobro obiskanih toplic in se proda pod zelo ugodnimi pogoji.
Natančnejša pojasnila daje Jakob Prašnikar, pošta Medija-lzlake.
Halo stanovanje
se oddaja za mesec avgust na Tržaški cesti
št. 4. Stanarina znaša 140 K. 1635 3_i ■■■
Kupim več vagonov
sena
dobre vrste
Ponudbe s ceno franko Trst se prosijo na upravo „Slovenca'' pod šifro „Seno".
1634 1-1
ugodna priliki!
Pir*oda s© radi popolne opustitve gostilne čisto nov : : ;
električen jiasovir
pod najugodnejšimi pogoji. Kje, pove iz prijaznosti uprava »Slovenca". 1626 3-1
za Kamno-
t ■	*C J&l
seško obrt
sprejme takoj
MaFeliKToman, Ljubljano.
Pošten, zdrav deček
se vzame za
podkovsko in koyaško obrt
brezplačno v pouk — Več se izve v Ljubljani, Poljanska cesta 57. 1624 1-1
Povodom zaključka šolskega leta opozarjamo najvljudneje vse interesente, po- ^ sebno učenke, da vsak čas poučuje brezplačno vse moje odjemalce ali take, ki hočejo postati,
izkušena vezilka S*.
uvezenju na stroju, Hrnanju y
1629 iu drugih enakih delih. 1 1 ^
Ivan Jax & sin (p
tovarna za šivalne stroje, p^
Prijave se sprejmo v podružnici Ljub-
Ijana, Dunajska cesta štev. 17. jjf
240 12—11
C. kr. rep? pr»iv.
občna zavarovalnica flsstcarazioni Generali v Trstu
ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 323 milijonov kron.
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje:
Vložilo se je ponudb . za zavarovano vsoto . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo
meseca junija 1908
1563 K 1? 303.52810
1366 K 10,205.207'4Q K 523.896.41
od I. jan. 1908
9789 K 78 439 155 21
8355 K 67,729 878 52 K 4 811 878 49
DovKo prosto posojilo 1.1908
c Kr glavnega in itoM mesta Dunaja
v skupnem nomin. znesku K 360,000.000.
Izplačljivo v nominalni vrednosti najkasneje v letih.
Pomnoženo izplačevanje ali celotna odpoved do leta 1919 izključena. Državno glavno in stolno mesto Dunaj je bilo vsled občinskega sklepa z dne 10. jan. 1908 št. 8, po nižjeavstrijskem dež. zakonu ž dne 12. jun. 1908 (D. Z. L. št. 103) pooblaščeno najeti posojilo, ki ne sme presegati nominalnega zneska K 360,000.000, obresti ne čez 4% in ki naj se izplača najkasneje v 90 letih.
Posojilo je namenjeno za vzdržavanje mestnih plinarn, elektrarn, vodovodov, kanalizacije in drugih skupnih podjetij in dobrodelnih naprav.
Od skupnega zneska tega posojila c. kr. drž. glavnega in stolnega mesta Dunaj je namenjen vsled obč. sklepa z dne 23. jun. 1908, št. 9500 kot prva delna emisija nominalni znesek K 200,000.000 v porabo. Ta delni znesek se obrestuje s 4% in naj se izplača najdalje v 90 letih počenši z letom 1908, po vsakoletnem žrebanju, v nominalni vrednosti, kakor je razvidno iz vzorca, priloženega zadolžnicam. Mesto Dunaj si vendar pridrži pravico od leta 191^ nadalje pomnožiti žrebanja ali še neizžrebanim zadolžnicam napovedati plačilni rok. Za zadolžnice, začasna potrdila in kupone tega posojila sc ne zahteva nikakoršnih kolkov ali neposrednih pristojbin. Obresti in glavnica tega posojila naj sc imejiteljem zadolžnic izplačajo brez vsakega odbitka in vsakega sedanjega in prihodnjega avstr. davka. Dunajska občina se obveže vsled obč. sklepa z dne 23. jun. 1908, št. 9500, vse take davke zlasti tudi rentni davek sama plačati. Na podlagi zakona z dne 19. jun. 1908 se zamorejo zadolžnice porabiti za plodonosno naložitev kapitala, za ustanove, za javne zavode, poštno hranilnični urad, nadalje za pupilarni, fidei-komisni in depozitni denar, borzne kurze, službene in trgovske kavcije, vendar ne nad nominalno vrednostjo.
Zadolžnice imajo kupone, ki so izplačijive 1. junija in 1. decembra vsakega leta. Izžrebanja se vrše 1. decembra vsakega leta javno in pod notarskim potrdilom, in sicer prvo 1. decembra 1908. Z nastopom vrače-valnega roka se prekine vsako nadaljno obrestovanje izplačljivih zadolžnic; pri zameni se odtegnejo manjkajoči, šele po tem času izplačljivi kuponi
od glavnice.
Za varnost delnega zneska tega posojila jamči c. kr. drž. glavno in stolno mesto Dunaj z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Občinsko premoženje dunajskega mesta je znašalo koncem leta 1906 brezo žira na posojila K 853,3*1.488-49.
Dunaj, v juliju 1908.
Mestni svetnik: K. Hallmann s. r.
Za dunajsko občino: Žtipan : Or. K. Lueger s. r.
Mestni svetnik: J. Rauer s. r.
Od te prve delne emisije v nom. znesku 200,000.000 kron je, kakor je razvidno iz tega prospekta, na razpolago za subskripcijo nominalni znesek K 150,000.000 davka prostega 4%tnega posojila iz 1 iy08. c. kr. drž. glavnega in stolnega dunajskega mesta.
Subskripcija se vrši v sredo 8. julija 1908:
Na Dunaju pri: c. kr. priv. avstr. kreditnem zavodu za trg. in obrt; c. kr. priv. splošnem avstr. zemljiško kreditnem zavodu; c kr. priv. banki avstr. dežel; anglo-avstrijski banki; nižjeavstrijski eskomptni družbi, njeni banki in menjalnici; dunajskem bančnem društvu in centralni hranilnici dunajske občine.
V Ljubljan; pri podružnici c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zahoda za trgovino in obrt, in pri podružnicah c. kr. priv. avstr. kredit, zavoda za trgovino in obrt, anglo-avstrijske banke, dunajskega bančnega društva, c. kr. priv. banke avstrijskih dežel v Gradcu in Pragi in Union-banke v Trstu, ob navadnih poslovnih urah pod sledečimi pogoji.
1.	Cena subskripciji znaša:
a)	za zadolžnice (Sperrstucke) t. j. za one, pri katerih sc podpisanec zaveže sprejete v obrokih plačljive delnice položiti do 1. aprila 1909 na podpi-sovalnem mestu, 96.35%•
b)	za vsa druga izdanja 96.50°/0-
Razun subskripcijske cene se mora plačati 4% delničnih obresti od l.jun. do dneva vplačevanja. Efektni davek pripade na podpisanca.
2.	Subskripcija se vrši potom posebnih priglaševalnih formularjev, ki so na zgoraj omenjenih mestih brezplačno na razpolago. Vsako podpi-sovalno mesto sme višino zneska vsakomur določiti.
3.	Pri subskripciji se mora položiti kavcijo 5% podpisanega nominalnega zneska v gotovini ali v takih v dnevnem kurzu naznanjenih efektih, ki jih pripozna dotično podpisovalno mesto.
4.	Oddaja se zvrši prej ko mogoče po zaključku subskripcijc pri obve-ščenju podpisancev.
5.	Dobljene zadolžnice, oziroma začasna potrdila mora podpisanec vplačati med 15. jul. in najdalje 31. avgustom. Po popolnem odplačilu se položena kavcija zaračuni oziroma povrne.
6.	Oglasila za gotove oddelke se le v toliko upoštevajo, v kolikor določi podpisovalno mesto.
7.	Odplačilo se izvrši na istem mestu, kjer se je zvršilo podpisovanje.
Dunaj, v juliju 1908.
avstrijska banka
C. kr.. pri« splošna avstr. zemliiškii kreditni zavodi
Miijeairstnjsfia e-ik jinpba družba
Zdravilišče in kopališče Kamnik
. na Kranjskem. =====
Postaja c. kr. drž. -Železnice, 1'/« ure od Ljubljane. Z.četok sezone 16. maja. Krasna gorska loga. Vseh vrst zdravljenje (sistem Priess-
nitz in Winternitz, oblivi po Kneipp-u). Voda /.a pitje in kopanje. Solnčne kopelji, ogljenceve in električne kopelji, masaža in elektroterapija, plavalni bazen. Isbonift kuhinja, cene zmerne. Prospekte pošilja dr. Rudolf Wackenreiter, rav-natolj in najemnik kopališča.	1187 10—1
Sprejme se mlado, pošteno
dekle~*s
kot začetnica za prodajo kruha. Več se izve pri Antonu Smerke, pekovskem mojstru , Ljubljana, Rimska cesta št.	5. 1615 3—B
= Dvokolesno =
motorno kolo
popolno v dobrem stanu, malo rabljeno, se proda pri lastniku Ivan Trillerju,
ključ, mojstru na Bledu.	1622 2—i
iS se za 10 ta
zidana hiša in nekaj zemljišča v Krtini pri Domžalah, Hiša ima lepo lego ter je pripravna za trgovino, gostilno, kakor tudi za vsako drugo obrJ.
Tretjino pogojne cene bi bilo plačati takoj, ostanek pa v letnih obrokih.
Natančneje se poizve pri dr. Pircu, odvetniška pisarna v Ljubljani. 1257 24—14
In Kanciilo
■S^^^^eSSfŠS najzložnejšp, —'' * - tSt "^ najcenejša in najvarnejša
vo*nia s cunard Lme
644 19	Bližnji odhodi
I* Trsta, doma&ega pristanišča: Slavonija 7. julija, Panonija 21. julija 1908. Kar.-atbh 4. avgusta l'.ow.
Ic Liverpoola c Lusitanja največji najlepši parnik 4. in 25. julija, 15. avgusta, 5. septembra, 3. in 24. oktobra. Mauretanija 11. julija, 1. in 22. avgusta, 12. septembra, 10. oktobra.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlaeck, Ljubljana, Slomškove ui 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
-vfir>_i~*id- d "i if"r«_i .r u i

Svoji k svojim ž
1607
10-1
ANTON JERKIČ
edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotografovanje in slikarstvo, :: Gorica, Gosposke ulice štev. 7 ::
o elektrofotografski zavod o
Trst, Via delle Poste 10, I. nadstropje.
Posnemanje izključno pri čarobni električni razsvetljavi s pomočjo :: :: svetike Jupiter" do 7. ure zvečer. — Svetovna novost! :: ::
Svoji k svojim!
Gothaška zavarovalna banka na življenje na podlagi vzajemnosti,
Začetkom maja 1908.	1568 3 -3
Stanje pravih zavarovanj na življenje...........1122 milr
Doslej izplačane zavarovane svote............ 6SS
„ dovoljene dividende................£32 „
Vedno visoki prebitki koristijo neprikračeno zavarovancem.
Nezapadljivo	Neizpodbojno	Svelauna lica
že vnaprej.	po 2 letih.	po 2 L
Prospekte in pojasnila daje brezplačno zastopnik banke
============= Mihael Kastner, Ljubljana. =—-—
ron. ii ii
PiiiWWt«W«IHWfflHIHIHj»HtHHtttlUHHMHmiH»lHIHt
Prve kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na stekla
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajski cesta it. 13 poleg ..Figovca"
1630 l-l
Dunajsko bančno društvo
C. k«-, prif. avstr. kreditni 2;jwoj? za trgovino in obrt
O. kr pr. banka avstr. dežel Union - banka.
s
H
s/« priporoča prečastiti duhovščini in cerki sf.u--<MŠstojuiMv&m kakor p. n. občinstvu m pco-
vsetji in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva n slikanja nasteklo
u iba.ilfflr«t¥o v figuralni in navadni srna« mentifci, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse ? najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika tzber steklenega ia porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-&ab. izdelovanje okvirov za podobe itd. um is-ii
8«p!fii 'n proračuni ■■ zahtevo aasteaj. tpritorsl*	ftrrieiik iti m b« raipiltp f. l. MljodcM v tftoi
P(*eri«fc*v«; »*> rpftijo v delavnikih od 5. do 9. ui*e popoldn«, ob nedeljah in praznikih od 10. do il. ure (ii>edpoldne in od 3. do 9» ure popoldne.
Kinematograf EDISON
s : Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s s
Danes v soboto nov spored.	lt8
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6« ure popoldne predstava za dijake po zni-i i žani ceni. s *
Lepahišci
dvonadstropna, na vogalu, z večjimi in manjšimi stanovanji in prodajalniškimi lokali, davka prosta, se proda iz proste roke pod ugodnim pogojem. Naslov pove uprava „Slovenca". 1557 4—4
Razpisuje s« služba
1546 3-3
organista In cerkovnika si
v Hlirni peti na Dolenjskem. — Nastop o sv. Mihelu.
Muškat beli, belo vino, teran, rudeče vino, kakor tudi najfinejši
tropinovec
se dobi pri lastniku
Antonu Ferlan di Giorjlo
1009 24- 20	Rovinj, Istra.
r

ANTOit nmm
stavbeni ključar Ljubljana, Florijanske nlice 9.
velika zaloga

crsi
Priporočam se slav občinstvu, kakor
tudi čast. duhovščini za vsa v mojo	l
stroko spadajoča dela, kakor: ograje	1
za grobove, križe, obhajilne mize,	J
navadne ograje, ograje iz žic, vrata,	ir
štedilnikov, j
kurjavne in pepelne vratice5 za- [j pahe dimnikov, strelovode, za- n store na valjcih itd.	^
Priporočam se tudi za vsakovrstna [j popravila, katera izvršujem hitro r 1524 in po nizkih cenah. 3-3 jj
iScrSSSHSSSHSfl
Nad St. Vidom je
1176 10
griček
naprodaj s prijaznim razgledom, kjer je posestvo, ki obsega do 1 orala zemlje, s sadnim drevjem in malo gozda. Zelo pripravno za letovišče. V bližini je studenec z jako dobro vodo. Poizve se v prodajalni na Sv. Petra cesta 14 v Ljubljani.
IVAH*PENQOV
podobni, lileloMttl] tttufertlL
naznanja preCastiti dubovSCtoi, cerkvenim predstojnikom In dobrotnikom, da je prevzel znano	0 2795 52—M
psdoirarsks deMto
umrlega g. And. Rovscka, Kolodvorske ulice itev. 20.
Priporočam se In zagotavljam, da badem vestno izvrševal svoj poklic In prosim za zaupanje, fcfeom lOtetnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšelr« pridobil sem »i toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno In keflkor mogoče po nizki cent Izdelovalo, kakor m je dosadftj. m
mmssisraii
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre-brnini itd.
Drag. Heger
urar, juvelir in graver.
Oslek I. KtpoclnUt nI. 4, (SIitob.)

f' ^
u "j
rs
p«ri«r-k. IJ WJ

C. kr. oblastveno potrjeno i« 53 uoiiiice za Krojno risanje
branja c7esi£
Ljubljana. Stari trg It. 28.
® Dobi se tudi kroj po životni meri. ®
Omare za led
:: za gostilničarje in zasebno porabo::
prodaja
G. A«, Klappacher,
Celovec. 1340 12-11
—— Ceniki zastonj in franko. —
limske foplicef
| Tržič (Monfolcone) n Primorskem. |
Stalna toplota 38—40" R. — Sezona od I. junija do zad- P* H njega septembra. — Zlasti priporočljivo proti protinu, trganju, išijasu, H ženskim boleznim itd. — Lastnina kneza Thurn Taxis-a.	^S
I 1057 10	Oskrbništvo Rimskih toplic. |f
\ .—-.o r^sr^-i*p■v'*T (4
»
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska tasta it. 19, R. stop., II. uadstr. (Medljatova hiša),
h priporoča pta& fahovMiai m
izdelovanja c&rEvaniS

para~ tnanfov.
m M—4»
Iadeluj« oela o mat« kasni* r vseh liturjidnih barvah, plnrljale, obhajilu • borsa, »tole in vae aa sluibo boljo potreba« (tviri, priproate in aajfineja, kakor a« glasi aaročilo, v svilnatem in ilatea mi aja. — 11 d • t a j • ludl bander* ia baldahlno ter isvrioje Tiakomta* Mrkvia« parilo is pristnega plataa. Tporablja samo liki blage, eni pa ■sgiiasstl alzka, ugotavlja trpelno, veetno delo ia hitra poatretbo. Prenovljeaje starih paramealov tadiiade-roljno prariasaa.
3 <
O T3 ■—i ■ —t
t/l
S C/K ^ a
* 5 <
r S k«, c n
— o
°Sr
< m* ta
O. n' i? ro i v
M
trt —. re
N
S N D
Kg;"
ne f
ss:?
0J ro rr

IS
O O CL CO
Glavno zastopstvo za južne dežele:
V. J A N A C H I SI DRUG, TRST.
u>s"s:
^-a ro o w TJ -i to
tropinovec kranjski brinjevec
Odlikovano » Parizu.
se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. Rosner & Co>,
Ljubljana,
Spod. Ši6ka, poleg Kosler-jeve pivovarne.
Dehtita družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laški
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; ,Salvatopi (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
©
C
?«5!l}ottfc na dam spreiem« rcstovrattr ,.KorodPi«oo	g, KržijMk (T«ltf«n |t. 82.)
Velika serijska prodaja!
60°|0 nižje cene
pri vseh poletnih predmetih, kakor tudi: batist za dame, platnina, kostumi iz svitlega blaga, pigue in platnena krila, dalje bluze s čipkami in iz batista, lister za gospode in dečke ter perilno blago za obleke kakor tudi blago za lahne poletne obleke.
»Angleško skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
1326 26
KUJ maR»-ft J »•*■_»«, JU«>Mlj

Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
nasrobnlh spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in be< lega kararskega, kraškega in več drugih marmor* je«; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna oerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po Jako nizki oeni. Imam v zalogi nagrobne okvire.
Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	856 24—13
V
Ignacij Ca m ern i k, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26.
Revma
Nevralglje, kožna bolezni In rane, chron. Morous Brightil
Protin!
ohromelosti In pri razliCnlh :: :: ženskih boleznih ::
Ischias
Krapina-Toplice z
Izborni zdravilstveni vspehi
ermalno zdravilišče
vspešno zdravil, s thermal. pitno vodo Hrvatsko (hrvatska Švica).
Priznano od avtoritet, izborno, zdravilno in izredno učinkujoče termalno zdravilno kopališče 38 do 44» C, z največjimtermalno-
kopalnim bazenom v Evropi.	765 20—17
Vedni pritok in odtok 3800 lit. v minuti.
Posebne marmor, kadne kopeli in tuši Sudariji (potilnice) edini te vrste. Otvor-jeno od 1. aprila do konca novembra Znižane cene do 1. junija in od 1. sept. Kopal, zdravnik dr. Ed. Mai. Klin. masaža, zdravilna gimnastika, elektriciteta.
Prospekta in pojasnila daje kopali&ko ravnatelj. Krapina-Toplice na Hrvatskem.
Zdravilišče s stanovanji, najpopolnejši higieniškikom-fort. Izboren restavrant in kavarna. Cene zmerne; čitalnice In kon verzac. dvorane. Dvigalo, pokrito sprehajališče. Krasni parki. Lepa žup. cerkev. Stalna zdraviliška godba. Igrišča, razvedrila itd Avtomobili.
Od postaje .Rogaške' lokalne želez. Grobelno-Rogatec, od-cepek (Dunaj-Trst) 2 uri. Postaja Zabok-Krapina-Toplice (Čakaturn-Zagreb) 1 uro. Na obeh postajah poštni in zasebni vozovi Zasebni avtomobili. Na-ročila pri kopel, ravnateljstvu na postaje Zabok-Krapina-Toplice, Rogatec in Poijčane.
Ljužnosfajerska kamnoseška
&& industrijska družba Celje
Nov« ulic« štev. II.	1044 36-i
j^M Lastniki: Robert Diehl, Ant. Kolenc, Fr. Strupi.
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim obratom Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjfc, podbojev, fasad, nastavkov Itd. Iz različnih kameno« in oementa.
ftpeoijalna delavnioa in podobarski atelije za umetna oerkvena dela kakor: altarjev, prižnlc, obhajilnih miz, krstnih in kropilnih kamnov itd.
Tlakovanje cerkva, dvoran, In hodnikov s lamotnlm ali cementnim tlakom
izdelovanje
pohištvenih plošč Ii različnih ter maj bol) idofiih marmornih vrat ▼ meh oblikah
Hnogobrojno zaloga grobnih I spomenikov I
ti različnih marmornih vrat granitov in sijenitov po raanovrstnlh
narisih m po najnlljlh cenah.
.....,.....iil
.t -t. ________


I Hfsprava I
■idaeih ali betoni-ranih rodbinukih mkev (grobišč)
Popravljanja
»polnenikov ter adelaVanJa napieov v iste
■raienje, pellranje I« itrugasje kamena • a tre] I
Strokovno dovršene risb« in načrte kakor tudi proračune na zahte van je brezplačno
CROATIA
fifi
93
je edina hrvaška zavarovalnica osnovana od občine svobodnega in kr. glavnega mesta Zagreba. t:
CROATIA" osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje JJw"mw** "	J proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake
vrste (hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd ) po jako ugodnih pogojih In nizkih cenah. — Vsa pojasnila daje:	1395 32—6
= Glavni zastop „Croatle" v Ljubljani, Kongresni trg 15.
(Za vsa večja mesta na deželi se iščejo zastopniki.) M
D Seb. Unterhuber f]
Ustanovljeno 1870
V
Telefon štev. 237.
lastnik Fr. Benque
Ljubljani, Dunajska cesta št. 73
nasproti topničarski vojašnici	1566 (io- 2)
tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov, podjetje
za betonske naprave in naprave vodnjakov priporoča se v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah), kakor posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za popravo vodotokov itd.; plošče iz oementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in poštnine prosto.
x=i:
$>oc
0 Najkrajša i. najcenejša VOZHjO•AlflCrlllO
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v New York
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na naših parnikih: ,Finland", „Kroonland". „Vaderland*, „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, In tr^ja vožnja 7 dni.
Odbori iz Ljubljane vsnk torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesca vožnjo 6ez Kanado, katera pa je iidatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
» Ljubljani,
Kolodvorske alloe odslej štev. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju". 320 46 27
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
Onianor(J*no /. T942.	Tovarna In prodaja oljnatih barv, firntia In laka Brafa Eberl, Ljubljana Prodtlalna In fcompfolri Teltfon 154. Pelavnlcai Miklošičeva cesta št. 6 « Igriške ulice št. 8	Ustanovljeno 1. 1842.
Slikarja GepisoV Stavk. is pohišfrena pleskarja. Velika zbirka dr. SchAnfeJdovtfa barv v tubah za akadem. slikarja. Elekri&ii obrat		Zaloga čoplčev za pleskarje, sil- 1 karje In zidarje, itedllnega mazila j aa hrastove pode, karbolineja Itd. Priporočava se tudi sL občinstva za vsa v aajiao stroko spadajoče delo v mosta j in na deželi kot priznane reelno in fino j pe najnižjih cenah. 76« 82—20 !
IPedfpžnica a w Spljatii« a
DeKttlftfea glavnica I I I K 2,000.000. I I |
Ljubljanska kreditna banki? v Ljubljeni, Stritarjeve ušlce štev. 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po
4V
O.
i
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst po kulantnem kurzu.
n w CeMo^ma, e
I •f*ew»arwnlf fond s i
• i 8K	u 3 .«
Razpisuje se služba
1695 3-3
organista incerkvenika
v Tunioah pri Kamniku. Dohodki 600 K Nastopi se precej.
Župni urad v Tirnicah,
dne 30. junija 1908.
M. Kralj, župnik.
661 17
Lepa zračna
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajen h hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoeiču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
•oe®•©«©©•€oo
Z električnim obro- g tom urejena tvornica g
G. Skrbič g
'« Zagreb43 7 O llioa fttev. 40 O
priporoča 0
svoje slovite solidne in cene ia-	A
luzije, lesene, tkane in platnene	q
roleta, železne in lesene za-	1?
tvornioe za izložbe in proda-	w
jalne ter prosi, naj se tej solidni	®
tvornici izvoli nakloniti največje za-	Q r upanje. Ceniki in proračuni zastonj.

M
Mej Zajec
cementarna
na pešati, pošta Dol pri LJubljani
Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom pri-
poročam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže,
kuhinje in hod- mn79irnpi nlnČlTA v raznih barvah nike krasne IIlOZaiUnB	in 0kus. uzorcih.
Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe
^SS grobno spomenike in
brušene in polirane kot marmor. — Slavnim cestnim
O■■ ■ 3 J odborom in zasebnikom nudim	-
_	A	rau: (6-40 cm svetlobe) za kanale in vo-
UCIIICIIIiIlC vCal dovode (zlasti čcentimeterske, namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnje kamne, korita za živino in drugo cementno blago.	692 16
--Ceniki in vzorci na zahtevo. -
cRozlaiarsivo in podoGarsfvo.
Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-častiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom vljudno nasnanjava, da sva pod tvrdko	318 44-2
SotzlmU J2e6ar
ustanovila kiparsko (podobarsko) obrt ter izdelovanje oltarjev v LJubljani, Turjaški trg št. I-
Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte bres-plačno na vpogled. — Izvrševala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, reelno in po smernih cenah,
Prlznalna pisma bo na razpolago. V salogi bodo vedno rasna razpela to okvirji sa cerkvene in druge podobe.
Z odličnim spoštovanjem
Soiziml. S £a6ar
m
mm
»
v
-v«
C
4J
95
mm
s
o
N
ž
mms
»»
Halceneiia In aajbllrejin vožnja « Ameriko ]e s parnim Severonemškega Lloyda "
Bremena Heo-Vorh
s cesarskimi brzoparniki Kaisar Wilhelm II. Kronprinz Wilhalm, - Kaisar Wilhelm d. mmmm GrOSSO. —■
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. "fe
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani adino-la pri 2r86 27
HnH Tolll!ar-ju, D Koloduorsklh ulicah it. 35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlarju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno In brezplačne. Postrežba pošten« reelna In aolldna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mesiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmort In na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št 8
se priporoča slavnemu p. a. občinstvu v izvršitev vseb v pleskarsko obrt spadajočib del, kakor tudi slikarskih, napisnih ia dekoraoij-skih dal.
Posebno se Se priporoča za cenjena naročila za stavbena In pobifttvaae pleskarstvo, j ...— mi u-U
registrovana zadruga z neomejeno zavtzo
* lastnem zadružnem domu y LjBblj2fll
na Dunajski cesti štev. 18
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa ... K 59,197.246"20 upravnega premuženja............K 12,888.795*43
obrestuje hranilne vloge po 4 '|20|o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 17,434.933'24.
Posojuje na a:emlji&5a po 5 >/«% * ■ '/a °/o na amortizacijo ali pa po 5'/«°/o brez amortizacije; na menice po 6%.
Posojil, sprejema tudi vsak drugI načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov.


201
Razpisuje se služba I&1« 2-2
organista in cerkvenika
v R bnem pri Bledu. Prednost imajo oženjeni in rokodelci.. Nastop 1. septembra.
Poletno stanovanje
v Medvodah se odda. Polzve se pri gospej Jožefini Jarc v Ljubljani, Filipov dvorec, Fran-covo nabrežje, I. nadstropje, ali pa v Medvodah hišna štev. 9.	1554 3-3
Sinyerievi šivalni stroji
kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku.; 693 32
Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti raših šivaln h strojev ne oddajamo p ekupovalcem. marveč j.h občinstvu naravnost p odajamo.
Singer Co., akc. družba za šiv. stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta Štev. 4.
■aiotMjft«
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni Ia , kakovosti slavnanm p. n. občinstva ki preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
= v Ljubljana =■
Pred Škofijo štev. 19. — Stari trj Hw. 4 Prešernove ilrc« itn. i m —m
Krasne
BLUZE
največja Izbira v sviti In v drugem modernem :: :: s s blagu tudi po meri. s s u t.
Vsakovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE = OBLEKCE =====
po najnlžlh cenah.	f
H. K RIS T 0 FIČ poroč. BUČAR A
tnhtonnffo bre*plaCno dopošiliatev mojega flust, tUlllCVUJLC cenika z nad 1000 alikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame
nazaj za popolni znesek Slika i/» nav. velikosti.
St. 365
srebrna dam-»ka remont.gl 3'50
St. 322
srebrna moška remont. 8*50
St. 337
srebrna s sidro ■Mg 15 kamnov S*— dvojni plašč 6'50
Št. 341, srebrna s udro dvojni plašč 15 kam-■■■ nov, posebno
močna 7—9*50
Anton Klffmonn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnlno. Iivoi v vse dežele. Maribor L 5., stajerako.
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
Klobuke,
cilindre In čepice -m
»najnovejših (nconoh in v uelihiii Izberati
priporoča 118 62—28
Ivan Soklič.
Pod trančo it. 2. Postaja ilithleialu,
Izvršuje vse s bančne : s posle. s
1246 52-7
J. C- May er, Ljubljana, Stritarjeve ulice.
= Banka in menjalnica. =
JI a n lila k t urna trgovina na debelo in drobno.
MM1 .-..'■a—H—MM—I —HSIH.IMI CMMlMUlia
s Zaloga :
vseh vrst sukna, platna ter manufakturnega s blaga. s
G 3
B 3
g g
G 3
S 3
VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO 0 LJUBLJANI
Kongresni trg 19
Kongresni trg 19
registrovana zadruga s omejenim poroštvom
po 4
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovale prekinilo.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
31 0| to je. d«oe za 200 kron I4 0 9 kron 50 vin. na leto.
Hentni dnvek t»4» m—i Kanonik
plača hranilnica sama. A. Kalan 1. r., predsednik.
J\nj»»ltfiiriieJ4a prilika, za dtedenj«!
j
Kanonik J. Suinik 1. r., podpredsednik.
gfj 53
f?«

Hiša
zlepim sodnim vrtom,
št. 62 v St. Vidu nad Ljubljano, po d. pri Ščurku je na prodaj. Poizve se pri L. Štrukelj v Št. Vidu št. 48. 1576(2-2)
5000 ur zastonj.Cenik poS1!cm vsakomur
brezplačno in poŠt. prosto.
Kron
Rosk. pat. 3 — srebr. ro9k. 6-— želez. , V— srebr. dvoj. plašč . . 8 —
Kron
budilka . . 2-40 sveteča . . 3-— z bitj n. zv. 5*— kuhinjska . .V—
Kron
ura z nihal. 7'— z bitj. n. zv. 9'— z budilko 10- — z godbo 12 — Izvirne Ornega, Schaffhausen, Glnshiitte, Hellos, Amalfa, c. kr. preizk. od K 13, kakor tudi zlatnina in srebrnlna po izv. tov. cenah. 3letno jamstvo. Zamena ali denar nazaj.
Mnx Bohnel, Dunaj,v- 27v
Zapriseženi cenilec in veščak. — Največja in najstarejša tvrdka. - Ustanov. 1840. — MXX) slik v katalogu zastonj 1300	in franko.
Zafia Defihenshl
Ljublj ana
:: kupuje ::
:: smrekove in :: hrastove hlode
franko drž. kolodvor :: Ljubljana. ::
Ponudbe naj se pošiljajo:
parna ža£a De$hen$hi
Ljubljana.
2157
42
Franja Suhadolc, Ljubljana, Rimska cesta 9
si usoja naznaniti preč. cerkvenim predstojništvom in slav. p. n. občinstvu, da izdeluje po najnižjih cenah
===== cerkvene paramente =====
zastave, bandera, trakove, veliame, štole, altarne prte.
1352 10-6
ItavttM, uitM is kmtrak-lijiki kljsčaraičaritr«.
Bldralienc vidri in imllt
Josip Weibl
l Sprtltzir~ja lasi. LJUBUMM, SiDRižkevi slica i
priporoča M alcraeiBi obCtnatr® ta pr»č»atiti dvhovftlnl t Udaloiranjt v«a& v to otrok« .•»padajočih prtdmetor Itinv «mr«Aje a* atrej, obhajila« ali«, «rr*J* st s, Mlradror« «bn«Ja« •■u-aije,	vrata, balkoni, toiand«, afolpo« krti«, ite&ilalke, atrele.
»ofio, Solor.nfc »iroa, faloia« atola Itd. e$«stj!il!tct»: vaJJMsal aantort la aobidti* pi*ht» p« n»jaov<sJ»ea5 riatvoia n «UB«4vigtUataMI j	6S—(9	»parami br®* vijakov.
Izvolite pisati po '•zoroe I
is
Modno blago
volneno in periino, za dame in gospode, platno, damast, prti, brisaCe, blago za srajce, celo platno ali bombaievina, stalno barvni GPflP prekrasnih modnih vzorcev za srajce, obleke itd., itd. le zajamčene kakovosti priporoča izvozna trgovina lancnega in modnega blaga
V. J. HavBiček in brat
v Podebradih, Češko. Mnogo priznalnic. Naročila v ceni nad 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavoj 40 m peril-nih ostankov proti vposlatvi 18 K. 528 20-19
Velika
t ••

zaloga oblek
za gospode in dečke.
Stalne, na vsakem predmetu označene = cene.
A. Kune, Ljubljana, Dvomi trg št. 3.
Priznano najboljša
delavnica
za izdelovanje oblek :: po meri. ::
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ„
=>odarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983
Velika zaloga domačega in pristno an-:: gleškega blaga. ::

595 37
| /AiOtiAci
J	xfh;<o tSvbrv, po c&rii irt. t
yi<v?//ci>*Tpt>toiHuli nit/sv ol>rnef*\
| < ^$iinon<Tz/fm ctelxa"
jj r Jfy'ubQan£ žto/vditorsAe ulici?
Istotam sprejmejo se dobri in zanesljive zastopniki.
OSREDNJA
'Vloge na knjižice in račun 4 % in 4l,4 %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
ČEŠKIH HRANILNIC, f;4r,iniM:
(Ustiednf banka českyoh
WippIiogerstr. 22. spofitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacljam proti amortizaciji na 4«/° i" Vi*/, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/. ban kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije
mmmammmaammmammmmm
;a |
Del. kap. 7,000.000-
Telegrami: „SporobankmM.
Deponiranje kavcij ia vadij raznih vrst. Eskont menjic samo denarnih zavodov. Bankovne Informacija in svete brezplačno.
•mmmmmmmBm
mmm
12H2 13
Ponudimo vsako poljubno množino:
zidarske strojne opeke,-- == portland-cement najboljše vrste, =
zarezane strešnike (sistem maržo a peči, štedilniki in drugi stavb, materijal.
(za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varne proti nevihti.	**	'
F= P. VIDIC & Komp., Ljubljana.

Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
1'isk »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štefe.