Štev. 332. V Trstu, v torek* 28. novembra 1916. Letnik XLI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma ne sprejemajo in rokopisi sc ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista' .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge S omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Agiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ....................• 12.—• za tri mesece.....................■ 6.—- za nedeljsko Izdajo za celo leto ...... . 5.20 za pol leta................ 2.60 Posamezne številke .Edinosti" sc prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In o rtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............ . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinaijev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina »a reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega Št. 20. — PoStnohranilničn! račun Št. 841.652 z Ml i i Mojuodii Friderik odlikovan z redom Marije Terezije, nadvojvod Eugen in baron Hotzendorf postali! (e Dunaj, 27. novembra 1916. Prvi obeh zadnjih slovesnih aktov, pre-dno sprejme obzidje stare cesarske grobnice zenuske ostanke pokojnega vladarja, je bil izvršen danes s prenosom velikega mrtveca. Franc Jožef I. je napravil zadnjikrat pot iz grada Schonbrunna v dvorni grad. Kako drugače je bilo, ko se je ljubljeni knez vozil po staroznanih cestah in ko se je v svitu veselih slovesnostih dre-njala množica, da pozdravi ljubljenega vladarja! Tudi danes so vsa okna ob dolgi poti gosto zasedena; tisoči in tisoči so privrveli, a žal ne morejo videti več jasnega obraza, Je molče zamorejo pozdraviti to, kar je bilo umrjočega na cesarju. — Grobna tišina povsod, še mogočneje učinkujoča v temoti noči, ki jo mudlo osvetljuje 9vit s florom pregrnjenih uličnih svetiljk in bakelj. Že dolgo pred uro, ki je bil določen za prevoz, je pričelo vrvenje po ulicah, po katerih je imel iti žalni sprevod. Glavni cilj potovanja je bil Schonbrunn sam, ki nudi s širokimi trgi pred gradom, dovolj prostora za velike mase ljudstva. Od tu je sledil dvakraten večvrsten živ zid, ki se je razprostrl za vojaškim špalirjem od dolge poti do cesarskega gradu. Kljub silnemu navalu je bila množica, ki je čakala več ur, da vidi pvratek mrtvega cesarja v grad njegovih očetov, popolnoma mirno. Med tem so bile ukrenjene v gradu za prevoz zadnje priprave. Še poprej je duhovščina blagoslovila truplo cesarja. — Crnožametasta, zlatoobrobljena krsta, v kateri se nahaja truplo, je počivala, zakrita s krasno kovinasto krsto, na katafalku. pokritem s črnim suknom. Tik pred 10. uro je prispela duhovščina, da izvrši cerkvene obrede. Njiju Veličanstvi člani Najvišje rodbine in s sprevodom se vozeče osebe iz najbližje okolice preminulega vladarja so globoko presunjeni sledili obredu. Po blagoslovitvi so pristopili dvorni komorni služabniki in telesni lakaji, da dvignejo krsto. Silno pretresljiva poslovitev od dragega rodbinskega poglavarja in iskreno ljubljenega grajskega gospoda — in nato odneso k. sto z duhovščino na čelu v medlem svitu flankirajočih plamenic, nesenih od osmih pažev, k mrliškemu vozu. Prvi najvišji dvorni mojster, knez Monte-iuovo, oba generala adjutanta grof Paar in baron Bolfras, najbližji iz neposredne okolice vladarja, so z bočnimi adjutanti tudi najbližji v sprevodu mrtvega vladarja. Točno ob 10 se je pričel pomikati žalni sprevod, ki sta ga otvorila dva dvorna konjarja s svetiljkami, spremljana od eskadrona konjenice. Njim je sledil dvo-uprežni dvorni voz s komornimi uslužbenci, en dvorni komisar na konju, nato pa štirje, od dveh svetilje nosečih dvornih konjarjev ločeni šestvprežni črni dvorja-niški vozovi, v katerih so se nahajali krilni adjutanti, oba generalna adjutanta, oba knežja komornika cesarja in končno prvi najvišji dvorni mojster knez Montenuovo. Nato je sledil črnodrapirani, z osmimi vranci vpreženi mrliški voz, ob njegovi desni osem c. kr. trabantskih telesnih straž, na levi osem krepkih ogrskih trabantskih telesnih straž, dalje na desni o-sem telesnih gardskih konjenikov in na levi osem. Vrh tega je spremljalo mrliški voz po šest telesnih lakajev, dočim je tvorilo šest arierjev in šest ogrskih telesnih straž na konju s šaržama na čelu neposredno spremstvo voza. Zatem sta sledila ločena od dvornih konjarjev, dva dvorna vozova s komornim osobjem pokojnega Veličanstva, sprevod pa je zaključeval eskadron konjenice. Počasi, mimo oken soban, ki jih ni zapustil vladar, odkar mu je vsilila usoda vojno v obrambo proti našim sovražnikom, se je vil sprevod po širokem grajskem dvorišču, kojega straže so izkazale zadnjo čast Najvišjemu vojnemu gospodu. Z globoko spoštljivostjo in v veliki žalosti so pozdravili prvi tisočev in tisočev mrtvega cesarja, ko je zapustil sprevod grad pri zunanjih vratih. Ob tej tihi, a zato tembolj pretresujoči poklonitvi, ki jo je priredilo prebivalstvo nepozabnemu cesarju, sc je pomikal sprevod po Mariahil-ferstrasse, Ringstrasse, zunanjem in notranjem Burgplatzu v Schvveizerhof. Bilo je 11, ko je prispel sprevod v dvorni grad. Tamkaj so pričakovali ob veleposlani-škem stopnišču Najvišje truplo najvišji dvorni šarže in gardni kapitani, dvorni maršal na Ogrskem, dvorni služabniki in dvorna duhovščina. Dvorni komorni sluge in dvorni lakaji so dvignili krsto z voza in jo odnesli po Magoslovljenju v črnodra-pirano grajsko kapelo. V grajski kapeli so člani cesarske hiše pričakovali truplo Franca Jožefa. Pevci dvorne kapele, pojoč Miserere, so šli naprej, za njimi najvišji dvorni mojster knez Monte- nuovo. Najvišji dvorni šarže in gardni kapitani, dvorni maršal na Ogrskem, oba generalna adjutanta. bočni adjutant. oba knežja komornika in komorno osobje. Z blagoslovljenjem na ogledno posteljo položenega trupla je bil prevoz končan. Vraita cerkve so se zaprla, da se jutri zopet od-pro za dostop občinstva k truplu. Ogrska zbornica. - Žalna seja. BUDIMPEŠTA, 27. (Kor.) Poslanska zbornica se je sestala danes k žalni seji. S parlamenta vihrajo mogočne žalne zastave, kakor tudi s florom povite troboj-nice Ogrske in Hrvatske. Poslanci so došli polnoštevilno. Galerije so gosto natlačene. Vsi udeležniki na današnji seji so v žalni obleki. Ministrski predsednik grof Tisza je predložil sledeče Najvišje lastnoročno pismo, ki je je prečital posl. Mlhalyi in ki se glasi: »Mi Karel I. po božji milosti cesar Avstrije, kralj Češke etc. in tega imena Četrti apostolski kralj Ogrske, pošiljamo komornim gospodom, cerkvenim in posvetnim magnatom in poslancem Naše Ogrske in njenih kronoviri, ki so zbrani v državnem zboru, sklicanem od Našega pokojnega velikega strica, Njegovega cesarskega in apostolskega kraljevega Veličanstva Franca Jožefa I. za 21. VI." 1916 v Naše glavno in prestolno mesto Budimpešto, Naš kraljevi pozdrav: Zvesto mi vdani! Z globoko tugo Naše duše, sočustvujoče z žalostjo naroda, toda z vdanostjo v ne-doumna pota Previdnosti, Vam naznanjamo, da je bil Naš ovekovečeni veliki stric zmagoslavnega spomina, cesar in apostolski kralj Franc Jožef I. danes poklican v večno življenje. Prevzemajoč torej vlado kot naslednik in dedič Našega imenovanega pokojnega velikega strica v smislu zakona dežele, posebno v smislu 1. in 2. člena zakona l. 1723, zagotavljamo med tem, dokler ne zamoremo po želji Našega srca in odredbi zakona, povodom Našega kolikor mogoče hitro izvršiti se imajočega kronanja v Naši kraljevi inauguralni diplomi izpričati Naše vladarske namene, da se bomo ravnali po ustavi in jo branili proti drugim in da streme Naša prizadevanja za blagostanjem Naše zveste Ogrske in njenih kronovin, ki jim v ostalem ostanemo trajno naklonjeni z Našo kraljevo milostjo. Dunaj, 21. novembra 1916. Karel I. r. Grof Štefan Tisza I. r. Nato je imel podpredsednik pl. Szasz spominski govor. Za njim je govoril grof Tisza. (Radi pomanjkanja prostora govora nismo mogli priobčiti. Op.) Govor ministrskega predsednika je napravil na. vse navzoče globok vtis. Nato je povzel za besedo predsednik narodne delovne stranke grof Khuen-Hedervary. Predsednik zbornice je Sitavil končno vrsto predlogov glede sožalne izjave cesarju Karlu, udeležbe pri pogrebu, oveko-večenja spomina na pokojnega cesarja in pozdravitve novega vladarja. Predlogi so" bili vsi soglasno sprejeti, nakar je bila žalna seja zaključena. Prihodnja seja 5. decembra. _ Nadvojvodo Friderik odlikovan z redom Marije Terezije, nadvojvoda Evgen In baron HStzendorf — feldmariala. DUNAJ, 27. (Kor.) Feldmaršai, nadvojvoda Friderik je izdal sledeče armadno povelje: » Vojaki! Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo mi je blagovolilo podeliti veliki križec reda Marije Terezije in imenovati mojega izvrstnega sodelavca gen. polk. barona Hotzendorfa za feidmar-šala. Ta izraz Najvišje milosti velja tudi Vam vsem, velja Vaši junaški vztrajnosti. Vaši zvesti vdanosti v težkih bojih za moč in obstoj naše hrabre domovine. To pomeni Najvišje priznanje dosedanjih sijajnih činov armade in brodovja. Izkažimo se vredne Najvišjega zaupanja in izvršujmo svojo dolžnost, dokler ni izvojevan časten, zmagovit mir. Bog je bil z nami, on bo ostal z nami! Feldmaršai nadvojvoda Friderik.« DUNAJ, 27. (Kot.) Njegovo Veličanstvo cesar Karel je poslal gen. polk. nadvojvodi Evgenu sledeče Najvišje lastnoročno pismo »Ljubi gospod stričnik nadvojvoda Evgen! Imenujem Vas v polnem hvaležnem priznanju Vaše kot voditelja ene armadnih front pred sovražnikom izvrševane sijajne službe za feldmaršaia. Dunaj, 23. nov. 1916. Karei I. r. Cesar Karel prvič kot vladar v dvorce« pozdravljen od občinstva z velikim navdušenjem. Cesar je sprejel nato v dvornem gradu papeškega nuncija in nato^ poslanike Turčije, Združenih držav in Španije v posebni avdijenci. Cesar Karel in cesarica Žita sta sprejela včeraj ob 2 popoldne nadvojvodo Jožefa Ferdinanda in nato nadvojvodo Henrika Ferdinanda v avdijenci. Hcjviile odlikovale Kranjskega pefrolka DUNAJ, 27. (Kot.) Cesar Karel je izdal sledeče Najvišje armadno in brodovno povelje: Hočem, da Moj prvorojeni, po božji milosti darovani Mi sin odsedajnaprei pripada Moji hrabri, junaški armadi in ga imenujem za najvišjega imefitelja Mojega pešpolka št. 17, ki ima nositi odsedajnaprei ime Prestolonaslednika! — Dunaj, 24. novembra 1916. Karel I. r. Ukrepi ogrske vlade povodom nastopa vlade cesarja Karla in glede kronanja. BUDIMPEŠTA, 26. (Kor.) K včerajšnji konferenči glede rešitve vprašanj, ki so v zvezi z izpremembo na prestolu, se poroča naknadno: Sklenjeno je bik> soglasno, da naj določi zbornica dva meseca trajajoče žalovanje za člane zbornice. Po žalni seji v pondeljek se zbornica po pogrebu pokojnega vladarja odgodi in sestane zopet 5. decembra. Na tej seji bo stavila vlada predlog glede odposlatve regnikolarne deputacije, ki naj, sestoječ iz članov obeh zbornic, izdela inauguralno diplomo. Na današnji konferenci je pozval ministrski predsednik grof Tisza vse stranke, da se udeleže regnikolarne deputacije. Člani opozicijo so z molkom privolili v to zahtevo, tako da je zagotovljeno, da se tega važnega državnopravnega akta udeleži tudi opozicija. Na isti seji bo glasom » Pester Lloyda« vlada predložila tudi zakonski načrt glede proračunskega provizorija, kakor tudi načrt trgovinsko - političnega pooblastilnega zakona, ki naj, kakor vsako leto "pred vojno, pooblasti vlado, da ukrene potrebne odredbe glede provizorične-ga podaljšanja trgovskih pogodb. Glede kronanja je določeno, da bo tokrat manj bleščeče, na eni strani radi tega, ker je za priprave le malo časa na razpolago, na drugi strani pa tudi z ozirom na zimski letni čas. Na dan kronanja odpade dvorno žalovanje. Žalne zastave se umaknejo in nadomestijo z narodno trobojnico. Tudi člani diplomatičnega zbora pridejo h kronanju v Budimpešto. DUNAJ, 27. (Kor.) Cesar Karel je prišel danes prvič kot vladar v dvorni grad. Na potu iz Schonbrunna v dvorni grad je bil Avstrijsko uradno poročilo. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se objavlja: 27. novembra 1916. Vzhodno bojišče. — Fronta nadvojvode Jožefa: Pri Turnu Severinu premagani sovražnik se umika v južni smeri, zasledovan od avstrijskih in nemških čet Naš p!eu iz teh bojev znaša 28 oficirjev in 1200 mož, 3 topove, 27 napolnjenih muni-cljskih vozov in 800 obloženih voz. Tudi v donavskih pristaniščih je bil napravljen bogat plen. Vzhodno dolnje Alute je bil pognan sovražnik za odsek Topologu, vzhodno Tigveni sovražna postojanka prebita, pri čemer je ostavil sovražnik 10 oficirjev in 400 mož na ujetnikih in 7 strojnih pušk. Napad več ruskih bataljonov severno doline -Wegrisore na naše čete je bil brezuspešen. Sovražni poizvedovalni oddelki v ozemlju Ludowe so bili odbiti. — Fronta princa Leopolda Bav.: Položaj je neizpre-menjen. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Nobenih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štabar pl. Hofer. fml. KemSko uradno poročilo. BEROLIN, 27. (Kor.) Veliki glavni stan, 27. novembra 1916. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: V ozemlju Somme le slabo streljanje. Francozi so poskušali zvečer brez topovske priprave prodreti v južni del gozda St. Pierre Va-ast; ogenj strojnih pušk posadke in hitro otvorjeni zaporni ogenj topov jih je pognal nazaj. - Armada prestolonaslednika: Vzhodno Št. Mihiela se ie francoski napad na naše postojanke izjalovil. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nič bistvenega. — Fronta nadvojvode Jožefa: V Karpatih smo odbili več ruskih poizvedovalnih oddelkov v ozemlju Ludowe in več bataljonov severno doline Nogrisorate. Na obeh straneh Alute s severa prodirajoče nemške in avstr. čete gen. pov. Kraffta Deimen-singena so vrgle sovražnika za odsek Topologu. Vzhodno Tigveni je saški pešpolk it 182. izborno podpiran s hitro učinku-jočiiu, tik pred sovražnika došlim topov- skim polkom št. 54, prebil sovražne črte, ujel 10 oficirjev in 400 mož in uplenil 7 strojnih pušk. Odsek Vedea je dosežen pod in nad Aleksandrijo, mesto samo zavzeto. Izpod Turnu Severina potiskajo nače čete ostanek romunske oršovske skupine proti jugovzhodu, tamkaj jim zapirajo pot druge sile. Premagani sovražnik ima poleg krvavih izgub zaznamovati tu izgubo 18 oficirjev, 1200 mož, 3 topov, 27 napolnjenih niunicijskih vozov in 800 vozov. V donavskih pristaniščih med Oršovo in Ruščukom smo uplenili 6 parnikov in 80 vlačilcev, obloženih večinoma z dragocenim blagom. Balkansko bojišče. — Macken-senova armada: V Dobrudži se je izjalovilo več napadov ruske konjenice in pehote. Sunek bolgarskih bataljonov je pregnal sovražnika iz naše predpostojanke vzhodno Ercheseca. Donavska armada prodira — razbijajoč romunski odpor. — Macedonska fronta: Med Prespanskim jezerom in Ccrno srditi topovski boji. Močni napadi na višine vzhodno Paralova so se razbili ob žilavem vztrajaniu nemških lovskih bataljonov. Vzhodno Vardarja so Angleži močno obstreljevali nemške postojanke. Nato sledeči napad je bil odbit Ob Struini boji poizvedovalnih oddelkov. BEROLIN, 27. (Kor.) Veliki glavni stan, 27. decembra 1916., zvečer. Na zapadu in vzhodu nič posebnega. — V Romuniji je vsa črta ob Aluti v naših rokah. — V nižini Bitolja in v gorah v kolenu Ćerne težek poraz entente vsled izjalovljenja velikega napada od Trnove severozapadno Bitolja do Makova. Prvi generalni kvartirmojster:' pl. Ludendorff. Nov raid nemških ladij ob angleški obali. BEROLIN, 27. (Kor.) VVoKfov urad poroča: Deli naših pomorskih sil so izvršili v noči od 26. na 27. t. m. nov pohod do tik angleške obali. Nedaleč Lowestofta je bila potopljena ena sovražna stražna ladja. Posadka je bila ujeta. Par nevtralnih parnikov ie bilo ustavljenih in preiskanih; ker ni bilo najdeno nobeno prepovedano blago, so bili zopet izpuščeni. Naše pomorske sile so se vrnile, ne da bi prišle kje v do ti ko s sovražnikom. Načelnik admiralnega štaba mornarice. SožaUe tržaških Slovencev. Včeraj so se poklonili gospodu namestniku, ekscelenci baronu Fries-Skene, zastopniki mestnih in okoliških slovenskih društev, da izrazijo čustva tržaških Slovencev povodom smrti našega premilega vladarja. V deputaciji, obstoječi iz 23 članov, so bile zastopane skoro vse naše organizacije v mestu in po okolici. V imenu odposlancev je predsednik političnega društva »Edinost«, dr. Josip Wilfan, izpregovoril tako-le: Vaša prevzvišenost! Nad poltisočletna zgodovina je napravila iz vezi, ki spaja dinastijo in naš narod, del našega narodnega bitstva. Dinastična zvestoba in vdanost se mora poleg drugih karakteristik slovenskega naroda navesti na prvem mestu in je v sedanji obrambni vojni proti Italiji pridobila naravnost svetovno-zgodovinski pomen. Ta vdanost in zvestoba govori tudi danes iz nas, ko smo prišli v imenu mestnih in okoliških slovenskih društev izrazit globoko žalost in vse premagujočo tugo ob smrti našega ljubljenega vladarja, Njegovega Veličanstva cesarja in kralja Frana Josipa I. Njegovo vladanje pomenja gotovo najvažnejšo e-poho v zgodovini monarhije, a za naš mali narod je prineslo probujenje iz mrtvila, preporod na vseh poljih javnega življenja, povzdigo iz tlačanstva do svobodnega državljanstva, preosnovo v živ naroden organizem. Na poti do napredka se je gotovo bilo treba boriti z ovirami in nasprotstvi, vedno pa je naš narod mogel z zaupanjem zreti na posv ečeno osebo cesarja, kot predstavitelja pravičnosti in ljubezni, obsegajoče enako vse narode širne države. Z ozirom na sedanji posebni položaj naj mi bo dovoljeno poudariti, kako se je vdanost in ljubezen do blago-pokojnega vladarja, če mogoče, še stopnjevala v srcih našega naroda, ko je poslal svoje junaške čete tudi na to fronto da odbijejo roparski napad, ki je naperjen v prvi vrsti proti tej naši mili slovenski zemlji. Zvest je ostal Sebi in nam. Zvesto hočemo izročiti spomin na zaščito, ki nam jo je dal tudi v najtežjih časih, svojim otrokom in vnukom, kakor smo zvestobo do Njega podedovali od očetov in dedov. Prosimo Vašo prevzvišenost, da z izrazom najpokornejše vdanosti sporočite na Najvišje mesto naše globoko, najiskre-nejše sožalje ob smrti blagopokojnega vladarja. Gospod namestnik se je toplo zahvalil za izražena čustva in nadaljeval slovenski: Priznavam, bodite o tem uverjeni. v polnem obsegu patrijotično vedenje Slovencev in ix) vojnih dogodkih najhuje prizadetega slovenskega ljudstva na Primorskem, ki sledč vzgledu junaških slovenskih vojakov, vztraja v tem hudem času v neomajni zvestobi do cesarja in neskaljeni ljubezni do domovine. V tem smislu sem že poročal na ineredajno mesto, poskrbeti pa hočem dalje, da despe tudi današnja Vaša izjava podaniškega sočutja in lojalne vdanosti do stopnic Najvišjega prestola. Nadaljeval je nato zopet nemški in poudarjal, da je sam, ko se ie tolikrat mudil na Krasu in posebno tudi v delih, ki so najbolj prizadeti od vojne, imel priliko, da se je prepričal z lastno izkušnjo, kako je naš narod vdan cesarju in državi. Tudi sedaj po odposlanstvu izraženo sožalje tržaških Slovencev ga je navdalo z velikim zadoščenjem. Zagotavljal je, da je bil blagopokojni cesar očetovsko naklonjen primorskim Slovanom, in obljubil odposlanstvu, da bo v svojem uradnem delokrogu podpiral po svojih močeh gospodarsko in kulturno povzdigo tega vrlega naroda. Obenem je prosil odposlanstvo, naj bo tudi ono tako trdno prepričano o njegovi najboljši volji v tem oziru, kakor je on trdno prepričan o čustvih slovenskega naroda na Primorskem. V veliko tolažbo vsem navzočim je gospod namestnik z ginjenim glasom povedal nato, da je Njegovo Veličanstvo popolnoma mirno, brez bolečin zaspalo v večnost. Nato je vsakega člana odposlanstva odlikoval z nagovorom, zanlmajoč se za razmere društev, organizacij in slojev prebivalstva, ki so jih zastopali. Končno se je gopsod namestnik zahvalil vsej deputaciji; posebej še dru. VVilfanu. Ta poslednji je izjavil, da se zahvaljuje g. namestniku za lepe besede, ki jih jemlje odposlanstvo z zadoščenjem na znanje. Slovenci po voinl. Neki obmejni Slovenec-»nepolitik« razvija v mariborski »Straži« svoje misli, kako naj bi se po vojni uredilo iiaše domače razmerje in narodno delo. 2e uvodoma se dotika bolezni, na kateri trpi še danes precejšen del našega naroda in ki nam pojasnjuje, zakaj pri nas Slovencih ne more priti do tistega solidarnega in tesnega, kompaktnega nastopa, ki bi našim naporom zajamčil uspešnost. Obsoja namreč tisti provincijalizem in kampanillzem, ki pozna le Kranjce, Štajerce, Primorce in ki neti celo antagonizem med odlomki naroda, živečih v poedinih pokrajinah. Menda se ne motimo, da »Straža«, kara na naslov svojih štajerskih rojakov, ko piše: »Upajmo, da mržnja proti Kranjcem, zabavljanje črez Kranjce, spada v minolost. Sedaj naj priznava vsak rodo-doljub, da je Ljubljana, glavno mesto Kranjske, naravno središče našega naroda, da mora biti tam sedež naših centralnih prosvetnih in gospodarskih organizacij. Razvoj Slovencev v ostalih pokrajinah pa zahteva, da imamo v vsaki pokrajini svoje politične prosvetne in gospodarske organizacije. V Ljubljani pa naj bo sedež skupne centrale za vse pokrajinske organizacije.« Pošteno narodno delo je storila »Straža«, da je položila prst na odprto rano, ki sicer ni več tako široka kot je bila nekdaj, ali — je še! Pa ne — in to bi hoteli posebno podčrtati — le med štajerskimi Slovenci. Tudi pri nas in tudi na Kranjskem. Povsodi nahajamo tistih nelepih pojavov, da kako morebitno slabost ali hibo med Slovenci v tej ali oni naših pokrajin pišejo na rovaš vsega prebivilstva dotične pokrajine in so takoj pri roki z isto-tako energično kot nepremišljeno, krivično, strupeno in zato tudi zastrupljajočo sodbo: glejte, taki so ne računajmo na njih in pojmo svojo lastno pot! Tako se ubijata čut solidarnosti in zavest, da so nam najvišji naši narodni interesi isti, skupni. Pri tem pa pozabljajo ti ljudje na zgodovino našo. A zgodovina je — pravijo — najboljša učiteljica narodov. Pozabljajo, da so nelepi pojavi, kolikro jih je še v našem mišljenju in čuastvovanju na škodo prepotrebne solidarnosti, posledica naše zgodovine in razmer, v katerih smo živeli. Pozabljajo ti nesrečni ljudje, da nas ni naša volja, marveč da nas ie za nas nesrečen razvoj stvari v državi razdelil na toliko pokrajin in to ravno z namenom, da bi se odtujali drug drugemu, da bi v nas zamrla, ali, še bolje rečeno: da bi v nas ne oživela zavest, da smo deli enega in istega narodnega telesa! Pozablja se torej, da se s pospeševanjem pro- Stran 11. .EDINOST« štev. 338. V Trstu, dne 22. novembra 101 v. vinciiaiizma in kampanilizma gre na roko, starešinstvene seje naj se potem nemu-tistim namenom, radi katerih so postavili i doma predloži deželnemu odboru v odo-p o ti iič*i c meje med nas! britev. Dalje se županstvom nalaga, da BolczL-ti je tu. Tudi grajati treba. Ali ne j poizvedo in sporoče deželnemu odboru, na način, ki širi rano, ki poleg političnih i katere zneske so podpisali v občini ob-mei. ki so nam jih postavili — drugi, po-.stoječi zavodi in društva, zasebniki itd. ~ ' Županstvom se pošiHa primerno število stavlja še meje mišljenja in čutstvovanja. Ampak naše smotreno delo v vseh naših pokrajinah pojdi za tem, tla širimo med ljudstvom zavest, da smo vsi eno m teto. A, kako resno misli dopisnik mariborskega lista z obsojanjem separatizma, ločevanja po pokrajinah, kaže v nadaljnjih izvajanjih, kjer govori o bodočih naših nalogah in o uredbi našega dela. Izvajanja njegova ovajajo ;>red vsem objektivnost v sodbi, ki priča, da tu ne piše strankar, ampak pošten rodoljub, ki sra vodi le ljubezen do svojega naroda. Konstatuje, da je bil naš dosedanji medsebojni boj bolj oseben, nego pa stvaren. Kliče »glasno in odločno : »Za obmejne Slovence je strankarski boi škod! i i v, ker cepi »naše pičle izvodov pričujočega poz-iva z naročilom, da ga porazdele med interesente. Tudi manj imovitrrn slojem se nudi u-godna prilika, da se udeleže podpisovanja vojnega'posojila s primeroma majhnimi zneski, s čemur prvič zadoste svoji pa-trijotični dolžnosti, dugič pa naložijo denar na visoke obresti. V to svrho bi bilo priporočljivo, da se ustanove v vsaki občini ali duhovniii na (Jonskem, oziroma v vseh begunskih taboriščih in begunskih nnaselbinah »društva v podpisovanje vojnega posojila«, za katera je izdala c. kr. vlada vzorna pravila. Slična društva so se ustanovila že povodom IV. vojnega posojila v begunskih taboriščih in so rodila presenetljivo lepe uspehe. Takemu ^Ino.lemoToCaskuUdelo^ nar^- društvu.zamore pristopiti vsakd* ki.pod-•j? _ -i ^ rwMcr c* t "I n rv 11 npnn-1 disc naimam en društveni aerez m ne cilje«, da delamo posredno ali nepo sredno v smislu naših nasprotnikov. Se bomo morali — kliče — skozi desetletja delovati skupno na krščanski in slovenski podlagi. Neobhodno potrebno je. da se zlasti v obmejnih pokrajinah ujedinimo, ako hočemo po vojni uspešno delovati za svoj narod. Posebno nas silijo k temu dogodki ZiidnieRa časa: odcepljenje Galicije in nastop nemških strank. »Cas je. da se začnejo tozadevna pogajanja m pri tem bedi ozir na narodne koristi zvezda-vod-nical« Naibolj žalostno sliko p® nudijo naše gospodarske organizacije. Pri nas delujejo kar tri zadružne organizacije, ki jim delokrog obsega vse slovensko ozemlje. Takih razmer ni nikjer drugod v Avstriji. Dopisnik naglaša potrebo skupnega^ zadružnega dela. Ustanove naj se deželne zadružne zveze, ki naj jim bo v Ljubljani centrala z zadružno banko. Gospodarski položaj slovenskega naroda bi se s tem zelo ojačil. Dopisnik priznava, da se za izobrazbo na Slovenskem veliko dela, toda tudi tu trpi vse delo vsled strankarske razcepljenosti. Veliko več bi dosegli, ako bi se delo vršilo enotno po deželah. Pridobili bi mnogo novih moči, ki stoje sedaj ob strani, ker se nočejo zameriti ne tej ne oni stranki. Družba Cirila in Metoda in Slovenska straža naj se postavite na vseslovensko stališče. Šolske stvari naj bi upravljala družba sv. Cirila in Metoda, ostale narodnoobrambne svrhe pa Slovenska straža. Skrb za bodočnost seda-niih zasebnih slovenskih šol, kakor tudi potreba ustanovitve novih naj pospe h zbližanje, Res je sicer, da je strankarstvo povzročilo živahno tekmovalno delo na vseh poljih, a!i — tako zaključuje dopisnik »Straže«' — odkrito treba povedati, da bo v neizmerno korist obmejnih Slovencev, ako bodo imeli skupen cilj pred seboj m ako se bodo vsi skupno borili proti svojim nasprotnikom! Ne treba, da bi kar pritrjali vsaki misli dopisnikovi, ali eno se nam zdi gotovo: nameni njegovi so pošteno mišljeni in so vredni, da jih slovenski činitelji vzamejo resno v pretres. Je to klic po skupnem delu za skupen cilj. piše najmanj en društveni delež in ga plača v zaporednih mesečnih obrokih. Po razpustitvi društva dobi vsak člen ob razdelitvi društvenega premoženja ne-le imenski znesek od vojnega posodite, ki je enak skupnemu znesku njegovega vpla* čanega deleža, marveč še primerno svoto v gotovfni. Preč. gg. dušni pastirji, gg. župani, učitelji in drugi sodeželani se nujno vabijo, da v svogerrf krogu delujejo na ustanovitev zgoraj omenjenih društev. Priporočamo vsem tem gospodom, da sestavijo društvena pravila na podlagi besedila »vzornih pravil«, ki jih je izdala vlada, kajti na podlagi takih pravil sme dovoliti ustanovitev društva že okrajna politična oblast. Društveniki zamorejo podpisovati deleže od 25 K ali 100 K in plačujejo dotične zneske v enakih mesečnih obrokih, tako da plačajo cel delež najdalje v 10 mesecih. Vzorna pravila se dobe pri vseh državnih uradih. Dunaj. 15. novembra 1916 Od goriškegi deželnega odbora na Dunaju Deželni glavar: Dr. Faidutti. ^provizacii ske stvari. KOŠTRUNJE MESO. Danes in naslednje dni, kedar je dovoljena prodaja mesa. se bo prodajalo ko-štrunje meso, dobavljeno po občini, na Lesnem trgu in trgu Stare mitnice in sicer po naslednjih cenah: prednji deli s priklado po K 5'20 kg, zadnji deli s priklado po K 6'24 kg. Pa t© volno posoSilo. Sodeželani! Bojna vihra divja z nezmanjšano močjo dalje, gigantska borba je še v polnem teku, a iz dosedanjih občudovanja vrednih uspehov naše slavne armade se da z gotovostjo računati na sijajno končno zmago naše pravične stvari. To so začeli uvide vati tudi naši sovražniki in bolj in bolj prodira med njimi želja po sklenitvi miru, želja, ki jo bodo tudi njihovi vodilni krogi morali v doglednem času resno upoštevati, kajti breuspešnost vseli njihovih večjih boinih akcij proti nam jih mora končno vendarle dovesti do prepričanja, da nas v tej vsiljeni nam vojni ne bodo premagali nikdar, imeli so dovolj prilike občudovati delo m vztrajnost avstrijskih narodov, katerih žilavost in trdna volja po izvojevanju zmage je naraščala tem siinejše, čim bolj se je množilo število sovražnikov monarhije. Ti narodi bodo tudi sedaj pokazali svojo voljo, svojo moč, svojo gospodarsko silo in s tem podali nov dokaz, da hočejo do srečnega konca razsajajoče vojne neomahljivo vztrajati skupno z našo neprekosljivo armado. Peto vojno posojilo. Prva oblika posojila je 5l2% amortizačno vojno posojilo, ki se vrne v 40 letih. Druga oblika je 5y2r/< posojilo na zakladne liste, ki se popolnoma vrne v 5V& letih. Kakor prejšnja posojila, bode tudi peto vojno posojilo nudilo podpisovalceni gotova Jamstva. Kakor že omenjeno, se bodo izplačevale podpisovalcem tako visoke obresti, da se naložitev denarja v vojno posojilo bogato izplača. Ne glede na našo patrijotično dolžnost, da podpremo državo v sedanjih težkih časih, imamo torej tudi ugodnost, da nam ob tako veliki garanciji, kakor nam jo nudi država, nese posojeni denar lepe dobičke. Poživljamo vse javne uprave, denarne zavode, društva, skupščine in vse zasebnike na Goriškem, da vsak po svoji moči podpiše peto vojno posojilo. Nadejamo se zatrdno, da bo naša dežela, kakor pri prejšnjih vojnih posojilih, tako tudi pri petem posojilu zavzemala odlično mesto rned podpisovalci in da bo s tem podala nov dokaz, kako se zna zavzeti za obrambo domovine. # Županstvom se nalaga, da takoj sklice-jo starešinstvene seje, v katerih naj se razpravlja o znesku, ki se naj podpiše v -imenu žuranije. Predpis zapisnika dotične ^ Doifiale vesti. Pokloni te v novemu cesarju. Pri tržaškem namestništvu se je priglasilo že veliko število odposlanstev iz Trsta in Primorske, ki žele namestniku povodom nar stopa vlade Njegovega Veličanstva izraziti čustva in vdanost prebivalstva cesarju in državi. Namestnik sprejme te deputacije v petek, 1. dec„ ob 12 opoldne v veliki namestništveni dvorani . Namestnik, baron Fries Skene je Njegovi c. in kr. Visokosti g. nadvojvodi Evgenu povodom imenovanja za feld-maršala izrazil čestitke Primorske m naj-iskrenejše želje za nadaljne sijajne znjage in končen poraz sovražnika. Njegova cesarska Visokost je odposlal nato sledečo zahvalno brzojavko: »Vaši ekscelenci in prebivalstvu Primorske se najiskreneje zahvaljujem za patrijotične želje, izražene v tako navdušenja polnih besedah. Cesarska maša zadušnica. C. kr. namestnik razpošilja naslednje vabilo vsem c. kr. oblastim, uradom in državnim učnim zavodom v Trstu: V četrtek 30. novembra, na dan pogreba blagopokojnega Njegovega Veličanstva našega najmilostivej-šega ccsarja m kralja Franca Jožefa I. se bo vršila v baziliki in stolnici pri sv. Justu ob 10 dopoldne slovesna pontiiikalna maša zadušnica. C. kr. državni uradniki naj pridejo k zadušnici v službeni uniformi z žalnim znakom na levem rokavu, s črno tenčico ovitim ročiščem sablje in enako prevlečeno pentljo na klobuku. Vabim gospode funkcijonarje c. kr. oblasti, uradov in državnih učnih zavodov, da se te cerkvene svečanosti udjieže kolikor mogoče polnoštevilno. C. kr. namestnik: baron Fries-Skene. Sožalje Istre. Čim je došla žalostna vest o nenadomestljivi izgubi, ki je zadela av-stro-ogrsko monarhijo po nepričakovani smrti Njegovega Veličanstva našega pre-ljubljenega cesarja Frana Josipa I. — je deželna upravna komisija mejne grofije Istre izrekla c. kr. ministrskemu predsed-ništvu brzojavnim potom v svojem in v imenu tugujočega istrskega prebivalstva svoje najgloblje čuteno žalost. Gimnazij v Kotoru. Tudi mi smo beležili glasove, da namerujejo oblasti ta gimnazij opustiti. Sedaj posnemljemo pa po zadr-skem »Narodnem Listu«, da ti glasovi niso osnovani. Šolska oblast da je celo pripravljena za zopetno otvoritev gimnazija in navtike. čim bi bilo preskrbljeno za potrebna poslopja. Tem bolje! »t Cesar Franc Jožef In njegova doba.« Včeraj smo priobčili konec tega velevaž-nega zgodovinskega opisa. Kdor še nima tega opisa, ga lahko dobi v upravi našega »ista za ceno K i.—. Priporočamo posebno bralnim društvom, da si pravočasno o-skrbijo te zanimive črtice za svoje arhive. Prodaja živih koz. Cesarski komisar je v namenu, da bi se vsaj deloma odpom^rlo pomanikanju mleka, nabavil neko število koz, katere obrejene, morejo v razmeroma kratkem času dajati zelo dobro mleko ob majhnih vzdrževalnih stroških. Del teh koz se je že odstopilo aprovizacijski komisiji, ki si jih pridrži v svoje lastne namene. Kolikor jih je še ostalo, jih morejo kupiti zasebniki, k! naj se v ta namen obrnejo na nadzorništvo mestne klavnice v Sv. Soboti, kjer si ie mogoče ogledati koze in jih tudi takoj odpeljati proti plačilu 3 K za kilogram žive teže in poleg tega se 2'45 živinskega davka na glavo. Prodajalne aprovizaeijske komisije bodo v četrtek, 30. t. m., na dan pogreba Njegovega Veličanstva pokojnega cesarja Frana Josipa, v znak žalovanja cel dan zaprte. Oni odjemalci, ki so ta dan na vrsti za nakupovanje, si bodo svoje stvari lahko nakupili prejšnji ali naslednji dan, to je v sredo, 29. t. m., ali pa v petek, 1. decembra. Podpisi na V. vojno posojilo. — 3. izkaz. Figli di C. Costi K 100.000; Hektor Schmitz K 50.000; tvrdka O. Zonca 6t Co. K 20.000; Hektor Zernitz K 10.000; Emil Moller, podjetje Giovanni Battara po K 5.000; Edvard pl. Strudthoff, importna družba kolonialnega blaga Dinon & Zi-liotto po K 2.000; Kovis*, Peter Chiaruttim, L. Chiaruttkni, Angel Piazza & Co., .J. \Vvler, prokurist tvrdke L6filer & Co. po K 1.000; Leonida P. Marsello, Karel Cozut po K 300. * 5* * Izkaz c. kr. avstrijskega vojaškega vdovskega ip sirothiskega sklada: Jakob Cabas K 100, Rajmund ivancich K 300, Angel MiličiC K $000, Ernest Dejak K 100. Viktor tfunco K 1000, L. Runco K 500, Josip Vezzani K 200, Josip ^lborra K 5000, Karmen Camus K 2000, Angel Zanetilo K 1000, Josip Zanello K 200 Ivan Soiari K 1000, Tecrtor Barissich K 500, Anton Prelac K 2000. __ V prejšnjih objavah o V. avstrijskem vojnem posofclu smo od imenovanega sklada izkazane podpise objavili med izkazi, ki jih dobivamo od cesarskega Ko- ^Mestoa zastavljalnica. Jutri, 29. t. m. od 9 m pol dop. do 1 pop se bodo prodajale na dražbi dragocenosti serije 136., zastavljene meseoa decembra 1914. na bele listke, in sicer od štev. 163.700 do štev. 164.700., od 3 in pol pop. do 7 zvečer pa raznovrstni nedragoceni predmeti serije 13»., zaustavi] eni meseca decembra 1915. na rdeče listke. ... ostali vojnopoštni uradi oz. etapni poštni uradi s številko, ki niso našteti v tem seznamu, so za promet zasebnih vojnopošt-nih zavitkov zaprti. Promet zasebnih voj-nopoStnih zavitkov z vsemi c. in kr. etapnimi poštnimi uradi z označbo kraja v zasedenem ozemlju Rusko-Poljske, Srbije, Črnegore in Albanije — izvzemši etapna poStna urada Mitrovica na Kosovem in Novipazar — je pod obstoječimi pogoji prej ko slej dovoljen. _* r DAROVI. Mesto cvetja pokojni MUenki Deteta podarja dr. Kimovec 20 K za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. — Denar hrani uredništvo. Za moško podružnico CMD daruje Alfonz Cok K 10. — Denar hrani uprava. ĆESKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delie Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slo-venski jedilni listi. MALI OGLASI. Oddam v Barko vlj ah v vili ob ^Miramarak1 cesti prosto brezplačno stanovanje, obstoječe iz treh sob in kuhinje, z Trtom osebi, katera bi nadzorovala in urejevala vrt, popravljala vse potrebno pri poslopju ; vsa dela, kot barvanja itd. se plačajo posebej. Prednost imsgo vrtnarji, mizarji ali tudi druge osebe, katere imajo veselje do dcfia. tudi begunci. Ponudbe : Matko Gfrad:šar, Sv Ivan 541. T. o._ ___ za domača dela se iSče. Naslov : ul. Gnlileo Gr&lilei 8, IV. n. (F) MHBRINUS La vsaki veter ob SV. velika varietetoa predstava. Vstopnina K V Zlatarnico 9G. Plno Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih iti zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerna. Postrežnlca Diifffl plemenjaka 2 leti starega (tootek) ;n kravo D1IVU 3 leta staro (7 mesecev brejo; proda Jelu-Šifi, Štorje 66 pri Sežani. 763 Seno In slonio {^n^JuT5^ veS5 po dobri ceni. Ulica S. Manrizio št 13 764 ŽaKUe vsake vrste kupuje Jakob Margon Via Solitario št. 21. 756 ■■■■■IBBIHHMIIHBBBII7, 68, 170 171, 175, "6^ 177 179, 180 182, 183 184, 185, 190, 191, 195111, 203, 205, 208, 209 212, 220, 221, 222 223, 224, 226, 927, 229, 230, 232, 234 235, 239, 240, 243, 244, 2,5, 246, 247 250, 251, 252, 253, 254. 25o 2o6, 258 259, 260, 362, 263, 265, 266,-267, 268 269, 270, 271, 272, 2/3, 274, 275, 276 279, 280, 281, 282, |83 284 285, 286, 287, 288, 289, 291, 2&2, 293, 295, 296, 297, 298, 302, 303, 304 306, 307. 312 315, 316, 317, 318, 319, 324, 332, 333, 334, 335, 336, 338. 339, 340, 341, 343 350, 352, 354, 356, 357, 358, 359. 360, 361, 362, 364, 368, 370, 371, 372, 373 374, 375, 376 377, 378, 380, 381, ^ 3t|6 ^ y 400%^: 400111, 404, 405, 4^.4,8 409, 410, 41 , 413, 416, 418, 419, 420, £1, 426, 424 426, 428, 429' 431, «2, 434, 435. 436 444, 444/11, 444/111, 508, 509, 510, 511 512 513, 514, 515, 516, 5 7 600, 620, 605, 607, 608, 609, 611, 612, 613, 620, 630. Zasebni vojnopoštni zavitki se smejo od sedaj naprej pošiljati pod obstoječimi pogoji edino za one vojnopostne u-rade z. etapne poštne urade s številko, kateri S'> navedeni v gornjem seznamu. Vsi Podružnica Uubijanslie Kreditne banke u Trstu sprejema in sicer na 40 letno 5 % % državno posojilo po 92 — netto, 5 '|2 letno 5 'j2 °|0 državne zakladnice po 96 — netto. Vsa tozadevna pojasnila daje pismeno ali ustmeno v svojih uradih v ulici nadvojvode Josipa št 11 od 9-12 predp. in od 3-5 pop Ljudska kreditna banka (BANCA Dl CREDITO POPOLARE) Trst Via Marta Teresa 7 Trst, Qla Maria Teresa 1 sprejema podpisovanja sa peto austrijsko vojno posojilo obstoječe Iz a) 40 letnega 5»/,•/. amort. državnega posojila, davka prostega, po K 92.50% z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 92.—% "ett<>- . b) Davka prostih 5%% državnih zakladnic, vrnlfivih dne 2. junija 1922 po K 96.50 z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej k K 96.—1% netto. Baska dale vsa mogoča olajšanja in na željo razna pojasnila. „Tržaška posojilnica in hranilnica POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 1/% % na menice po 6% na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru eskomptuje trgovske menice. HRANILNE VLOGE ■Dr«i*a» od tudi ni ud io jih obrestuj« po --4°lo- ragistrovana zadruga s omajenlm poroštvom TRST - Piazza delta Caserma it. 2, I. nad. - TRST (v lastni hiši) vhod po glavnih atopnjlcah. Poštno hranilnični račun 16.004. TELEFON 8t 952 Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, pr"*1""*" Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Rentni dav.k plačaj« «vod um, - Vb8« lahko po .eno Icrooo. - ODDAJA DOMAfE NABIRALNIKE) HRANILNE PUSICE.) varno proti doma in poi&ra, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam ▼ najem po naJnlSJIh conah« STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Uradne ure: tri 9 to 12 fep. i& i4 3 4» 5 pu. hplačijt vsak daianik eb uraiaih ura b Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana