PRIMORSKI DNEVNIK
GLASiLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Pofttriitiu r» la^ano u  — - . ...
Poštnina plačana v gotovini Soediziorip in abbon Dost 1 sr
j-eto IX Stev 19 (2329)
PO^>DOBRlTVI VOLILNEGA ZAKONA V POSLANSKI ZBORNICI
V ITALIJI SE ODPIRA POT
w klerikalno diktaturo
Novi zakon bo podaril demokristjanom absolutno večino v parlamentu Gašper.jeva skrb za vezanje potencialno naprednih sil na kominfor-Otfski tabor - Doslej najdaljša se.a v italijanski parlamentarni zgodovini
TRST, četrtek"22. januarja 1953
'LITA TELJ1!
Samo še OSEM DNI imate čas izkoristiti ugodno priložnost, da s plačilom celotne letošnje naročnine v znesku 3.200 lir prejmete v dar lepo slovensko knjigo!
Cena 20 lir
<Od našega dopisnika) , jajo komisije opraviti svoje mokristjanske stranke mti-
RlM, 21. — Daeas zjutraj ne- malni procedurf0^n v enem ftih’ kfl sto,e, za, n->°- Tudi Par_ I po sedmi uri je italijanska mesecu, če senat izglasuje amentarna borba - ki se je planska zbornica odobrila nujno proceduio.	J	i	♦	stavbami,	demon,
^jprej zaupnico vl>adi, nato j Opozicija se je v borbi pro- fr	•1 l.\ f'r^nes^ tudi v
Pd se volilni zakon v celoti. | ti spremembi volilnega zako- a aanje življenje — je bila 5 je Predsednik Gronchi j na ki uvaja večinski sistem:	z*	utrjevanjete raz-
r^JUčil doslej najdaljšo sejo j razdeljevanja mandatov, po- aemve» lahko bi rekli, sred-ita>Mjanski parlamentarni j služila obstrukcije, s katero je stvo za utrjevanje razmajanih
itritnvi -	a	.	*	i	_	_nAcVnonl o tnliVn rr n irl oni	P0Z1C11 itslllflnstppa Irnm i n fnr_
fia .ni ~ trajala je točno *Jr in 15 minut (od nedel/e “ 10.30) in je prekosila dose-najdaljšo sejo, ki je bila j diskusijo o pristopu Itali-i K st»ac^'i-e-nu >a .u in <\
52 ur. Na seji se je 5	°	266 govornikov.
Zb(>rnica je odobrila zaupm-vladi s 339 glasovi proti 25, r,'1,.' zakon pa s 332 g*asovi 5* 17‘ Kot je videti iz re-,-V’. Ee opozicija glaeova-
leVi	bil°	taino- ni ude'
so	Med prvim glasovanjem
bili kominformistični po-*snci v dvorani: zapustili so	,	,	, . .
S*	je predsednik zbornice	*ak°"a v P°jl*n?k' *bo™]c} ]e
^•»nchi začel citati rezultate Gasperi dal izjavo italijan-8'asovanja pri tem je priš'o skemu radlu= v lzlavl Predsed-
poskušala toliko zavleči odo- P°zicij italijanskega kominfor-britev zakona, da ne bi mo- mizma.
gel biti uporabljen na letošnjih volitvah Pripomniti je treba, da danes v Italiji ni nobenih ustanov, ki jih predvideva ustava, in pri katerih bi bil mogoč priziv proti sklepu parlamenta. če obstaja sum. da ta sklep krši ustavo. Demokristjani so doslej zavlačevali tako ustanovitev ustavnega sodišča, ki bi bilo pristojno v podobnih sporih, kot uzakonitev referenduma, s katerim se ljudstvo izreče o določenem zakonskem ukrepu.
Po izglasovanju volilnega
do
zabavne epfzode^na ±	^	le	^ka^prikriva
De Gasperi je — verjetno popolnoma zavestno in hote — dal Togliattiju v roko odlično mobilizacijsko sredstvo, s katerim skuša pritegniti tako pasivizirane množice kot tudi tabor Nennijevih socialistov, v katerem se kažejo vidni znaki krize in razpadania. Nedvomno je borba proti de-mokristjanski samovolji, čeprav večkrat dokaj dema"u-ska, pomembno kohezijsko sredstvo, ki krepi kominfor-movski tabor in obenem preprečuje ustvarjanje močnega resnično socialističnega giba-
nja, ki bi moralo predstavljati tisto napredno alternativo klerikalizmu, ki je Togliatti in Nanni zaradi svoje agen-turne vloge že davno ne predstavljata več.
Glavna konkretna posledica odobritve novega volilnega zakona — ki bo nedvomno sprejet tudi v senatu — bo, da bodo po vseh dosedanjih računih demokristjani v bodočem parlamentu imeli absolutno večino — v očitnem nesorazmerju z njihovo dejansko močjo med Volivci. Krčevitost, s. k?‘ero se vlada bori za volilni zakon in dejstvo, da pri tem ne izbira sredstve, kaže, v kakšne namene se hočejo demokristjani poslužiti podarjene parlamentarne večine
Edenove izjave
o pogajanjih za premirje na Koreji
Sta išče bntaos'<e vlade do pekiaštce vlade • Vlada zahteva 164 milijoaov Jodatoih kreditov za tekočo pos ovao dobo
LONDON. 21. — Britanski zunanji ministei Eden je danes popoldne v spodnji zbornici izjavil, da so pogajanja med zavezniškim, visokimi komisarji in bonnsko vlado o premoženju Al- eda Kruppa znatno napredovala m se bodo kmalu končsla. Dodal je, da bo podal po Irobno izjavo v spodnji zbornici, ko bo do* sežen popoln sporazum,
V zvezi s Korejo je na vprašanje bivšega laburističnega ministra Hendersona izjavil, da je stališče britanske vlade glede pogajanj za premirje ne^ spremenjeno #E^itanska vlada je dodal Eden — si bo še dalje prizadevala za sklenitev premirja. Znano mi je, da ni prišlo dT novih stikov med kitajsko in indijsko vlado* Eden je nato izjavil da je bila francoska vlada obve^e-na o sedanji preiskavi glede nacističnega delovanja, v Zahodni Nemčiji. Nato je bivši laburistični minister Dalton predlagal, naj se rezultat ankete med nemškim javnim n.nenjefn, ki jo je izvedla a-
Italiji se je odprla pot v klerikalno diktaturo. ly bo imela Imenška vlada "v Zahodni Nem-čeprav v drugačnih oblikah čiji glede obnova nacističnega isto funkcijo političnega. gibanja, objavi v obliki bele konservativizma kot r^-^aj knjige. Eden je odgovoril, da fašizem.	p.	| »sondiranje javnega mnenja
*flw5S3i dvorano'fv^tah in bU odobren zakon, ki prak-
rila ,W 56 I®	dožem Parlamentu. Tudi vod-
®eli Znan V\7 f • iVItalia* stvo demokristjanske Stranke]
S ŽTZ.Si.S ,1 ‘ aS'!f. ?1™'i _■“!? H?'.1' Začelo!
svoje veliko zadovoljstvo, da
Fuad Keprulu na Brionih
Vrata*0 deiansko odhajali skozi teri metj drugim dokaj nepre-sW’ S° demokristjanski po- vidn6 pravi da „volilni zakon in ■> l- Izk°rJstili to nerodnost brani Italijo pred Togliatti' in zaceli navdušeno ploskati.	-•	—
Zbornica se je začela ukvar-t v 2 volilnim zakonom 21. ok-jbra, ko ji je notranji mini-steJ Scelba predložil zakonski fcačrt. Značilnost diskusije v *°ornici je bilo neprestano po. seganje vlade, ki je s posredo.
^njem predsedstva ne glede pravilnik in parlamentarne J>orme krajšala razpravo in s fetn dejansko spremenila par-'Sment v poslušno orodje veči-ki se niti ne ozira več na pravila in ki je samo demokra. maska z c dejanski totalt.. ki ga uvajajo demo-
nst)ani
zdai V?li-ln,'TO zakonom se bo začel	  *
PredspH^il ukvarjati senat, že r»lfi k «nata Paratore je stavnic- P°svetovanja s pred nlki parlamentarnih sku-
diktature, teza, katere veljavnost si De Gasperijeva politika trudi vedno znova dokazovati. Razdelitev italijanskega političnega prizorišča na dva velika bloka, posledica tako demokristjanske kot kominfor-
nin n	ansse koi Kominior-
vilniv or®anizac>ji debate. Pra- mistične politike, je osnovni K senata dolnča Ha mo-1 pogoj za uresničenje ciljev de-
i	razgovori	z	državnim	tajnikom	za	zunanje zadeve Kočo
Popovičem	-	Maršal	Tito	nadaljuje	konferenco s škofi v Zagrebu
(Od našega dopisnika) | stvom In jugoslovanskimi funk-: stvo eolovo de.stvo Razvijati SEOGRAD, 21— Turški zu-1 arji Med razgovori, ki so I in krepiti mora"so naše odnose l^jL.*?fa>lstcr..FMad K*Pn«ltt|gg^ do 18.	co izmenjali in naše sodelovanje na vseh
področjih, ne le zaradi naših držav m njihovih skupnih interesov, temveč tudj zaradi skupnosti svobodnih držav, ki so iskreno privržene velikim idealom listine OZN».
Po še nepotrjenih vesteh, je predsednik jugoslovanske republike maršal Tito sprejel danes v Zagrebu skupino katoliških škofov, s katerimi je na-zunanje daljeval nedav,s. začeto kon-v Beograiiu. zvezi s konferenco škofov
jem». V resnejših političnih krogih se sprašujejo, ali Italija res nima druge obrambe
pred kominformizmom kot ta- .	..	—------
ka bolj ali manj nepoštena noc°j s svojim spremstvom mnenja o raznih vprašanjih, sredstva in pripominjajo, da ! odpotoval iz Beograda na Brio-|ki zanimajo obe državi. Po u-pomeni taka izjava priznanje ! n?, kjer se bo sestal s predsed- > sadnih informacijah so potekali nemoči sedanjega sistema v nikom republike maršalom Ti- j razgovori v ozračju prijatelj-Italiji.	tom in s podpredsednikom 1 stva in medsebojnega razume-
Dejansko pa je v gornjem zveznega izvršnega sveta Ed- vanja Po današnjem bolj in-stavku obsežena osnovna teza, vardom Kardeljem. Na Brione formativnem sestanku se bodo ki se je poslužujejo demo- so odpotovati tudi jugoslovan- razgovori nadaljevali na Brio-kristjani za prikrivanje in o- ski državni tajnik za zunanje nih, kjer bodo sodelovali tudi p ra vice vanj e svojega posega- zadeve Koča Popovič, jugoslo- najvišU iugoslovanski držav-nja po ne vedno čistih sred- vanski poslanik v Turčiji Ra-' ni predstavniki
— • Za UVlian?e klenk£,lpe	Držmi	tajnik	za	zunanje	aatjeva;
sHnlir Trtcain	!	^ zadeve Koča Popovič je nocoj j lerei*co
5' plVMe,rd,a„ '1 d.r-U?'; Priredil v palači Zveznega iz-j v
Popoldne ob 17. uri pa so se vršneea sveta fnrpiem na časi'	5 'V'JU1C
po predpoldanskih protokolar- tUrjk|oa zunamega nSnistra 1 P,n ;maržaIu Tltu. se ljubljan-nih obiskih začeli v kabinetu1	niariborski	škofijski
nIeŽazVandeeSve Ko"!1 Pja	^Sa^nikf	i	hSleta'
P°P°vi«a ^z- ga iavnesa življenja, med niiJ?Tjeta ljudskl oblasti
za-
.	----------- «a	iavnesa živlienia	med nii-!*ju«wa	ooiasti	za
Srnml tUrikim-ZUnaniim	mi	^pf^sednika '	uvrlnega '	^a,^"a,no	teološki	fa-
ministrom	m njegovim	sprem-	l!n,.eta Aleksander Rankovič in ’	^ u	v Ljubljani	in za	ne-
-	davno	pomilostitev	43 s!oven-
KOSI S:\T 41MI TIHKi
g Ki^eniiowerjev^m govoru
^.nat potrdit imenovanju novih ministrov razun obrambnega ministra' ie k. Popov^priredn'tujemu Usonu ‘ Prihodnji teden prva Eisenbou/erjeva tiskovna konte r unča ’ pruiunJeSu p™po’^čU’ izmeniafa
Mošt Pijade, številni generali Jugosovanske ljudske armade na čelu z državnim sekretarjem za narodno obrambo gen. Ivanom Gošnjakom in gen. Pekom Dapčevičem, ki je bil danes imenovan za načelnika generalnega štaba ter člani diplomatskega zbora.
Na svečanem kosilu, ki
skih duhovnikov. Administra-. v Ja- leY?ntinske in ljubljanske škofije pozivata obenem duhovščino, na lojalnost do ljudske oblasti
ni vedno točen indeks*. Na pripombo nekega poslanca, da je samo britanska vlada pod-vzela ukrepe proti nacistom, je Eden odgovoril:	«Mene je
zadelo eno samo dejstvo Pogodba o evropski obrambni skupnosti ni bila Je ratificirana«.
Laburist Woodrow Wyatt je predlagal, r.aj britanska vlada sporoči NATO, informacije, na katerih temeljijo Edenove in Cnurc.iillove izjave, da se je nevarnost vojne zmanjšala, medto-n ko sta tako vrhovni poveljnik atlantskih sil v Evropi general Ridgway ka-or glavni tajnik NATO lord ls-may nasprotnega mnenja E-den je odgovoril, da ni nobenega. protislovja, in je pri tem omenil nek’ svoj govor, v katerem je dejal: «Ko trdimo da se je nevarnost svetovne vojne zmanj-šala, je to zaradi tega, ker smo mi postali močnejši in smo bolj združenis.
Laburistični voditelj Bevan je izjavil, da bi se ozračje pri pogajanjih za premirje na Koreji lahko izboljšalo, če r.e bi bila pekinška vlada i, postavljeni neprestani grožnji napada s strani kitajskih nacionalistov Zato je pozval Edena, naj si prizadeva, da tako stanje preneha, namesto «da bi ga spodbujal«.
Eden je odgovoril, da je britanska vlada mnenja, da čeprav je priznala pekinško vlado. ni mogoče odstraniti kitajskih nacionalistov iz Varnostnega sveta v trenutku, ko se kitajski kominformisti borijo proti Združenim narodom na Koreji.
Na Bevanovo vprašanje, zakaj ne ostane tozadevni sedež v Varnostnem fvetu prazen, je Eden odgovoril, da je po sodbi britanske vlade nemogoče pristati na kaj takega.
Bn*anska vlada je danes predložila spodnji zbornici v obliki bele knjige zahtevo za dodatne kredite v znesku o-koli 164 milijonov šterlingov za finančno leto, ki poteče 31. marca t. 1 Ta zahteva kaže, da se je britanska vlada odrekla upanju, da doseže izenačenje sedanjega obračuna kljub temu, da so se dohodki v zad* ni«m delu poslovne dobe povečali.
KLiJUB DE GASPER1J EVI OBSTRUKCIJ I
Italijanski ribiči zahtevajo obnovitev sporazuma o ribolovu
l\la pritisk ribičev, hi poskusain tudi s posameznimi pobudami priti v stih z jugoslovanskimi oblastmi, je Tambronl v septembru sondiral možnost obnovitve pogajanj, vendar jo nadeva po krivdi Kima še vedno na mrtvi točki
BEOGRAD, 21. — Pod naslovom «Kdo ovira obnovitev sporazuma o ribolovu» objavlja nocojšnja «Borba» dokumentiran članek, ki kaze, da je za nerešeno vprašanje ribolova in za slabi položaj italijanskih ribičev kriva italijanska vlada.
Jugoslovanske oblasti so po drugi svetovni vojni omogočile Italiji obnovitev sporazuma, po katerem so italijanski ribiči lovili v najbolj bogatih področjih jugoslovanskih voda. S tem sporazumom se je italijanska vlada obvezala plačevati letno 750 milijonov lir, kasneje pa je jugoslovanska vlada ta znesek znižala na 600 milijonov Toda kljub temu znižanju italijanska vlada prvo leto sploh ni plačala dolžnega zneska. Jugoslovanska vlada je oprostila Italiji dolg 600 milijonov tir za prvo leto, tako da je Italija za ves čas od leta 1940 do 5. maja 1952 plačala samo 600 milijonov lir.
Ves čas trajanja sporazuma so italijanski ribiči lovili tudi izven določenih področij, tako da so prvi incidenti nastali že leta 1949, ko so jugoslovanski organi pri nedovoljenem ribo-lovu zajeli S2 italijanskih ribiški ladij. Število incidentov se je do danes povečalo na skupno 287.
Po poteku sporazuma so italijanski ribiči v borbi za svoj obstoj — kot to sami izjavljajo — nadaljevali z nedovoljenim ribolovom, tako da se je število incidentov stalno večalo. Zaradi stališča italijanske vlade, ki je odklanjala obnovitev sporazuma, so italijanski ribiči celo sklenili, da sami prično pogajanja z jugoslovanskimi oblastmi. Tako so se n. pr. ribiči iz San Bene-detto del Tronto obrnili na zagrebškega odvetnika dr. Av-rela Krstuloviča in ga pooblastili, naj predloži pristojnim jugoslovanskim oblastem njihov predlog posebnega sporazuma.
Sele na energične zahteve italijanskih ribičev je ob koncu lanskega septembra pomočnik italijanskega ministra za pomorstvo Tambroni predlagal jugoslovai^kim zastopnikom v Rimu obnovitev pogajanj. Nekaj dni kasneje je jugoslovansko poslaništvo v Rimu sporočilo, da je jugoslovanska vlada pripravljena nadaljevati pogajanja, da pa je za to potrebna uradna zahteva italijanske vlade.
«Borbay> zaključuje, da je sicer Tambroni to vzel na zna. nje, vendat je vsa stvar po krivdi italijanske vlade že štiri mesece na mrtvi točki. Ureditev tega vprašanja zavlačujejo rimski krogi izključno iz političnih razlogov, ker hočejo še bolj poslabšati odnose z Jugoslavijo,
Zanimivo je tudi kar poroča «11 Corriere della Sera« o demokristjanskem županu iz Chioggie, ki hoče kljub De Ga-sperijevi prepovedi odpotovati v Beograd kot »ambasador čožotskih ribičev«, da zanje na kak način uredi vprašanje ribolova.
Razprava o letošnjem
družbenem planu LRS
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 21. — Danes sta zasedala v Ljubljani odbo. ra ljudske skupščine Slovenije za gospodarstvo in finance :r za zakonodajo. Razpravljala sta o zakonskih predlogih, ki jih bodo predložili v razpravljal1 ljudski skupščini, ko se bo 28. t. m. sestala.
Na predpoldanskem zasedanju odbora za gospodarske finance so razpravljali o družbenem planu Slovenije za leto 1953 in o spremembah in dopolnilih, ki jih je predložilr vlada LR Slovenije. Predložili bodo republiški skupščini nekatere spremembe prvotnega l predloga Uiuloenega piaiia, si
se naneiajo predvsem na povečanje investicij.
Po teh predlogih bodo povečali investicije za nekatere pljučne objekte od 13.283 milijonov na 14.303 milijonov dinarjev. Med drugimi so pred. lagali povečanje investicij za rudnik Velenje, kar bo omogočilo povečanje proizvodnje lignita od 520.000 ton na 750.000 ton. Za proizvodnjo nafte so predložili za 700 milijonov investicij, za 2elezarne Jesenice pa bodo povečane od 536 na 896 milijonov, kar bo omogočilo povečanje letne proizvodnje tanke pločevine za 12.000 ton. Investicije za tovarne alumi. ni ja v Strnišču bodo zmanjšane za 300 milijonov, ker predvidevajo, da letos te ne bo dovolj električne energije za za nemoteno delo tovarne.
PoDoldne so razpravljali o predlogu republiškega proračuna za letcinje leto. Po tem predlogu znaš-* republiki pro. račun 3283 milijonov din. t, j. za 83 milijonov več kot ja predvideval prvotni predlrg. Republiška pomoč v obliki do. tacij za okraje Slovenskega Primorja zaradi sorazmerne gospodarske zaostalosti bo znaša’a 70 milijonov za sežanski okraj, 55 Ta tolminski m 14 milijonov za postojnski o-kraj, kar je skoraj tri četrtine vseh dotacij finančno ^šibkejšim in bolj zaostalim o’ra. jem.
C. S.
?Janf.8^s*> ynuia v Beo.;za pojasnila
Francoske težave
glede zunanje trgovine
PARIZ, 2, — Uradno so javili, da bo ministrski predsed. nik Mayer odpotoval prihodnji mesec v Veliko Britanijo in v ZDA na razgovore z voditelje, ma obeh držav.
Minister za gospodarstvo Robert Buron je izjavil, da se pripravlja Francija na organizirano kampanjo za zopetno pridobitev trziič, da se s t..-1 izogne gospodarski krizi, ki se naglo približuje.
Buron je izjavil, da bo skupina, ki jo bosta vodila on in Mayer, odšla predvsem v London, da se pogaja o novih trgovinskih dogovorih z Veliko Britanijo. Zahtevala bo ukini, tev angleških omejitev proti I uvozu iz Francije m omilitev
Amstiški državni departma vprašal visoko kom sijo v Bonnu'sist5.ma >mperiainih preferenc.
Adenauer kritizira poročilo o nacistični nevarnosti v Nemčiji
^AtinnMGT^N. 21. — Daje3 je i!aseniiower začel ura-a°vati kot predsednik Združe-držav
..Pozneje se je predsedniški usKovni tajnik James tiager-sestal v bali hiši z novi-arji in povedal, da namera-nk z. ®l*enhower nadaljevati ot)ičaj tiskovnia konferenc, ^redsedn^k razmišlja tudi o oznosti, da prenašajo tisitov-z\\ ^“nference tudi po teievi-oodisi redne tisKovne 'Ference ali izredne. p,ldv'r. ie treba pripraviti vse tut nostl. ne bo ta teden se SeK°Vne konference. temveč r-\ Pr‘hodnji teden.
‘eJe sestave nove vlade pa Sfrn , 1° do nove zakasnitve, lita 111 odbor za oborožene namreč odložil na pe-
j •»milice uuiuf.	r
u“° razpravo glede za-
'isk'
°^rambnega ministra Pa ie senat odobril
t neiitvi.' 1)8 Je senat ki «0. nie ostalih ministrov. PostP: *un,mji minister John s*er .. Dulles. finančni mim-vfSort»eor6e Humphrey. pra-minister Herbert Arthi, ■ minister za pošto Hlini,,r Summerfield notranji Histot Douglas McKay. mi-8t>a3r, Za kmetijstvo E'-ra Taft sinP]„;' minister za trgovino delo «lrr Weeks minister «a 6a ip ?Ft>n Durkin ltazen te-Ucbhv gospa Oveta Culp Co ,1T>enovana za načelni-in sp uVe za socialno varnost •ahko udeleževala
An -seJ-'>6odnnnŠ|tl tlsk je v glavnem »fnh „ sPrejei včerajšnji Ei-Voiu -pfrjev govor.Tako «New H%ra iakor «New York Ei- Jfi^une# pravita, da ’enhowerjev govor name-?£)a °°y vsemu svetu kak jr ^itor “Christian Science Mo-da su poudarja zlasti dejstvo, tod «v*a notranja vprašanja i j3 vP'*vu hladne voj-Sr.vai” da se bo »Aziji pripi-£,avno i°''‘‘:o pozornosti kune. “Vropia «Chicago Iri-Pani,?' 1 ,)e med volilno kam-ta iz Podpiral senatorja Tal-se' {j? Pravi med drugim; »Kar lahkn Vodllne misli, bi govur bl1 napisan po Truma-Pnud?r naročl,u ker Sre za P<'ei5„- Je zunanje politike velta vlade Napake Roose-t)jth ni", Trumana je sprejel gležj „ i? °i kakor da An-laj| e„hl b>li zatiralci v M«. doi<jni , rancozi zatira’ci v In fti n Afriki Elini korist ^tt>eričln»E°Vi'ra 'e- opozoriti uvati	bodo	morali
*resu». 10 svobodo v kon-
?®odnon	na	splošno
jev govor «Tina Eisenhower-r- »Times* poudarja,
ua se je novi preasednik oo-1 pa so zadovoljni, ker namera-vezal nadaljevati v amensKi > va Eisenhower pripisati ena-
poiitiki ueio, ki se je začelo z maisnaiiovim načrtom in «.tiaacsKun paktom. List pa se veseu ziasti nad tem, aa je fi.isenhower vzcrajai ne samo na potreoi vojas .e pripravije-pa tudi na naporih za gospodarsKi in sociami na-piedek.
L ‘iiic.i tisk zelo obširno piše o vcerajsnjin prosiavan v vvasinnjjtuuu m o £iisennower-jevexu šotoru. «i'itaro» pripominja. ua bi veouio govora .aiuo lmei tudi Truman ter aouaja; «io pa ue polnem, Qa oo a.uens^a pouu«.a, Kar se tiče metoue, ena<ia irumano-v.. ive s.ae se pozabiti, da prevzema nova viaaa ooiast i ouveznoseju, aa do aeiaia oo-ije ou prejšnje in da bo spo-siovaia ooijuoe, ki na daid iiied volimo kainpanju. pri kateri. kaKor je znano, je dema-gogija popolnoma prevladovala«.
uiede livrope piavi Ust da bodo novi ameriški poslaniki v Lvropi «govonii nov jezik. ki do ooij jasen in bolj za iiievajocj) in da bodo odnosi med ZjUA m hivropo prisu v Kočljivo fazo. Finančni Uct kLss Echos» pravi, da iiasenho-vveijev govor Kaze, da ne oo nova pontika «niti statična. Kakršna je bila irumanova niti napadalna, kakršno bi ho. tel iyiac Arthur, in tudl lle izjlacioiiisticna. kakršno bi hotel senator Taft, pač pa odločna aKCija, ki bo temeljila na i dejstvm in ne na oom evahit
idJombat# pa piše da novi predsedni . ni povedal kaj misli napraviti in kakšna bo njegova politika mimo formul m oe-sed. «Zadeva je torej odložena, čeprav mi že sedaj dovolj vemo, ne zato da se odločimo, aii naj se veselimo ali se bojimo, pač pa da podvojimo našo budnost. Vsekakor vemo, da bo leto, ki se začenja. odločilno. Vedeti bo treba. ali smo še vedno gospodarji naše usode*.
Sovjetska agencija TASS je samo poročala o prevzemu oblasti s strani Eisenhowerja ne da bi dodala kak komentar Pripomnila je samo, da je bil med 76 predstavniki tujih dr žav navzoč pri proslavi tudi sovjetsln poslanik v Washin,< tonu Zarubin	«Miin>,-
Južnoaorejske oblasti za se daj ne Komentirajo Eisenho werjevega govora, domen", Ri* m' n Rredsednik Sini;man
s?
™5*S'po”t?K'ni' Ko?«n
V japonskih uradnih krogih
ko važnost Evropi in Aziji. Ministrski predsednik Jošida in drugi liberalni voditelji u-pajo. da bo ameriška vlada v svoji politiki do Japonske da-la prednost gospodarski pomoči. Razen tega tudi z velikim zanimanjem pričakujejo prihod novega zunanjega ministra Dullesa v juliju. Govori se tudi. da namerava Jošida v prihodnjih mesecih odpotovati v Washington da bi se tam razgovarjal z Eisenho-werjem o skupnih vprašanjih. Levi socialisti pa niso zadovoljni z Eisenhowerjevim govorom. ker so želeli, da bi se na Daljnem vzhodu ustanovila tretja sila med Moskvo in Washingtonom. Eisenhowerjev govor pa daje vtis, da je ta zgubil upanje na pogajanja s Sovjetsko zvezo.
Popovič izmenjala zdravici, v katerih sta pouda-rila pomen jugoslovansko-tur-škega sodelovanja za svetovni mir.
«Naši skupni napori, je dejal v svoji zdravici Koča Popovič. so navdahnjeni samo z željo, da koristijo zagotovitvi elementarnih pravic do miru in neodvisnosti. Naša gledanja in interesi glede osnovnih vprašanj so se toliko približala, da lahko popolnoma upravičeno verjamemo, da so že ustvarjeni osnovni pogoji za še trdnejše in plodnejše sodelovanjem.
Turški zunanji minister Keprulu pa je v svoji zdravici poudaril, da se danes lahko govori, o skupnem turško -grško - jugoslovanskem prija-teijstvu, ki temelji na geopolitični stvarnosti. «V svetu težav in groženj predstavlja tursko . jugoslovansko prijatelj-
pad jugoslovanska misija dobre volje, ki se je mudila mesec dni v Indiji. Na povratku se je ustavila tudi v Egiptu. Sprejema na beograjisiki železniški postaji se je poleg predstavnikov državnega tajništva za zunanje zadeve in drugih ustanov zvezne uprave udeležil tudi egiptovski poslanik v Beogradu.
Po vesteh Jugopressa bo mešana jugoslovanska-avstrij-ska komisija, ki zaseda v Mariboru, do 5. februarja končala z delom. Po najnovejših podatkih je komisija razpravljala o 522 primerih. Pozitivno je rešila 266 primerov, dokončno odklonila 146 primerov, 7 primerov bodo rešili po diplomatski poti, nerešenih pa je še 73 primerov.
Mednarodna zveza rudarjev je poslala glavnemu odboru sindikata rudarskih delavcev Jugoslavije pismo, v katerem se mu zahvaljuje za materialno pomoč, ki so jo jugoslovanski rudarji poslali japonskim rudarjem med njihovo r*«"V:o.
B. B.
nim nacistom
Prve ugotovitve pri preiskavi proti aretira Adenauer pojde spomladi v Z D Amerike
BONN, 21. — Kancler Adenauer je danes izjavil, da namerava spomladi odpotovati v Washington na uradni obisk.
Dodal je, da upa. da bo nadaljeval razgovore, ki jih je	^
imel z Eisenhowerjem ko je nreiskavo mrntnvili Ho ,A „j. ta bil lansko leto v Bonnu kot	j™?	?!	£ eden
hlinit atlantskih aretiranih, in sicer Werner Naumann skušal ustanoviti enotno desničarsko stranko, ki
poročal Adenauerju o položaju in javnost bo obveščena o vsem, takoj ko bo preiskava zaključena.
Medtem se je izvedelo v obveščenih krogih, da so med
vrhovni poveljnik sil.
Obveščeni krogi izjavljajo, da bo Adenauer verjetno odpotoval v ZDA v času od marca do maja. Prav tako domnevajo, da bo novi ameriški zunanji minister Dulles, ki bo prišel prihodnji mesec v Bonn, prinesel Eisenhowerje-vo vabilo za Adenauerja.
V bonnski zbornici je Adenauer danes omenil aretacijo sedmih vodilnih nacistov in je izjavil, da «ni nobene nevarnosti za demokracijo v Nemčiji«. Pripomnil pa je, da je treba strogo preganjati majhne skupine bivših nacistov, kakor tudi bo potrebno biti budni nad sleherno sledjo nacistične mentalitete. Britanski visoki komisar je podrobno
na; bi združevala liberalce, nemško stranko, blok nemške enotnosti in vse bivše naciste. Iz dokumentov, ki so v rokah britanske policije, pa je baje razvidno, da je nameraval Naumann zatreti ležim strank m vsiliti svojo stranko. Prav tako je Naumann baje skušal ustanoviti »narodno fronto de. lavcev«, katere namen naj bi bil odtegniti delavce vplivu socialnih demokratov.
Adenauer je v spodnji zbor. nici z druge strani ostro kritiziral zadnje poročilo ameriške visoke komisije o razvoju na-cionalističnih struj v Zahodni Nemčiji. Izjavil je, da je ta do. kument <merazuiuljiv», ter je
551T? _PORI.S SE JE HOTEt. UMAKNITI NA SOVJETSKO PODROCIE
FAŠISTIČNA INTERNACIONALA
2.
Ce bo razvoj dogodkov v zvezi z arero nacistične zarote moral dati izčrpnejše odgovore na vprašanja o delovanju faši <*ične internacionale, bo moral odgovoriti tudi na vrsto zelo zapletenih vprašanj, ki se tičejo nemš’.ega notranjepolitičnega položaja O tem ni mogoče več dvomiti. Afera ie le prevelika in preveč pomembna, da bi jo bilo mogoče mimogrede odpraviti Zahodnonemški notranji minister dr. Lehr je sicer izjavil, da mu je bila znana delavnost Naumannove skupine, da pa «ni imel stvarnega povoda, da bi kaj pod-vzel». To pa je, vse kaže, zelo slaba razlaga, če upoštevamo, da je angleški visoki komisar Sir Ivone Kirkpatrick izjavil:
«^rgamzacija, ki <o j vodil dr. Naumann, je sistematično pos ušala prodreti v demui-ratične stranke, v prvi vrsti v Svobodno demokratično stranko, v Nemško stranko (obe pripadata sedanji vladni 1 oaliciji) in v Begunski blok, da bi v njih prišla do odločilnega vpliva >n tako pripravila na »hladen l.ačint
državni udar. Ugotovljeno je bilo, da je organizacija vzdr-zevala zveze z inozemstvom.
Po biltenu Krščansko-demo-kratične zveze predstavlja Naumannova skupina «krog infantilnih norcev, ki trpe na megalomaniji*. Ko bi bilo tako, bi spadali v umobolnico* rezultati, do katerih le pripeljala preiskava agleških oblasti, pa ne kažejo na teko pomirljive zaključke. Ne gre za norce; gre za premišljeno fašistično zaroto, v katero je vpletena vsaj Francova Španija i>. vrsta fašističnih organizacij v svetu. V Nemčij: pa...
V Nemčiji je n. pr. Hitlerjev gospodarski minister n predsednik Reichsbank dr. Hjalmar Schacht takoj izjavil, da «ni imel nobene zveze z Naumannom in z ostalimi aretiranci*. Voditelj desnega krila Svobodne demokratične stran'-e, odkriti orestavnik velil-ega rensko-rurskega kapitala dr. Frtednech M r del hauve, danes najmočnejša osebnost v stranki, je tudi iz-iavil, da «nihče med aietira nimi ni bil član Svobodne demokratične stranke* in da »stranka ni imela nobene zve-
ze z Naumannovo skupino*.
Vse to je morda točno. Toda kot je znano in kot je •liddelhauvo potrdil, je program skrajnega desnega krila te stranke, >ako imenovani «nemški program* napisal po naročilu Middelhauveja in rensko - rurskih kapitalistov, ki finansirajo Svobodno demokratično stranko, nič več m nič manj kot Hans Fritsche — oni zloglasni Hans Fritsche, ki je bil desna roka Goebbelsa in torej tudi dr. Wernerja Naumanna in patentirani Fuehrerjev radio-komentator Sicer pa se že trdi, da obstajajo tudi neposredne zveze, nove, ne samo one iz preteklosti, med Hansom Fritschejem in dr. Naumannom.
Kar se Schachta tiče, pa je po naročilu krogov velike industrije v zadnjem času razvil živihno delavnost na področju Bližnjega in Srednjega vzhoda, na »čisto poslovni osnovi- (istega dne. ko je britanska policija zaprla zarotnike iz Naumannove skupine so listi prinesli vest o otvoritvi nove Schachtove banke v Duesseldorfu), kakšne pa so dejansko njegove zveze s
političnimi skupinami in s posameznimi skupinami velikih kapitalistov — to je zdaj težko reči. In na koncu: v kakš ni zvezi je s tem Nemška stranka, ki jo je prav tako omenil Sir Ivone Kirkpatrick, stranka, ki je na skrajnem desnem krilu v nemškem političnem življenju?
Vodatvo socialnodemokra-tične stranke odločno opozarja v svojem komentarju o odkritju fašistične zarote, da so »stranke desno od socialno-demokratične stranke izpostavljene podzemskemu izpodkopavanju s strani fašistov* in da je «akcija britanskih oblasti jasno pokazala vso nevarnost, ki grozi Zvezni republiki*. Zveza sindikatov Ne—čije pa /e zahtevala, naj se stvari do konca razčistijo — «Bundestag, Bun-de;rat m vlada so dolžni ljudstvu popolno pojasnitev dogodkov* — in naj se «pod-vzamejo ukrepi za zagotovitev demokratičnega življenja v republiki*.
V inozemstvu je odmev afere, kot je bil mogoče pričakovati, velik. Francoski, angleški in ameriški listi, pa tudi listi v ostalih državah, ki
niso neposredno zainteresirane nr upravi v Nemčiji, so izrazili svoje zadovoljstvo zaradi hitre akcije britanskih oblasti. Georges Bidault, novi francoski minister za zunanje zadeve, se je nujno sestal s francoskim visokim '-omisar-jem v Nemčiji Francoisom Poncetom m zahteva od njega obvestila o zaroti.
Eno pa je gotovo: ne gre za «kompletni idiotizem*, temveč za premišljeno akcijo, ki je, kot opozarjajo demokratični krogi v Zahodni Nemčiji zares pomenila nevarnost za demokratično ureditev. Imena, ki jih je ta za-rota_ zdaj tudi javno povezala, že sama dovolj jasno kažejo na značaj in cilje organizacije; od Franca do pude-la. od Naumanna i Skorze-nyja, od dr. Scheela do legalnih, mr?*-'- ;t''nih sil, ki se zbirajo ob Fritscheievem programu, od Gaulaiterja Kaufmanna do Fritza Dorlsa — do onega Fritza Dorlsa. ki se je hotel umakniti v sovjetsko cono Nemčije, j >d okrilje sovjetskih okupacijskih sil, in tam pričakati «trenutek za prevzem oblasti*.
Slobodan Glumač ((Borba*)
obžaloval, da ustvarja ta dokument v tujini «zgrešen vtis da se v zvezni republiki nena. doma krepijo nacistične struje*. »Dejstvo pa je, — je pripomnil Adenauer — da se Nemčija ne bo nikoli povrnila k nacizmu*.
Medtem je ameriški državni departma vprašal ameriške vi. soko komisijo v Bonnu za po. jasnila o omenjenem poročilu.
Grandvalove izjave
0 PdSotjU
PARIZ, 21 - Francoski poslanik v Posarju Gilbert Grandval je danes na nekem banuetu izjavil med drugim, da je posarsko vprašanje bolj kot kdaj koli v ospredju politične aktualnosti*.
Izjavil je nato, da bi v evropskem gospodarstvu prišlo do hude neuravnovešenosti, ^e bi saarsko oezmlje izvidi iz francoskega gospodarskega področja. Dodal je, da je za i; rancijO nemogoae odpovedati se gospodarski uniji, ki je pogoj za uravnovešenost evrop. skega gospodarstva. Nato je Grandval govoril o koristih, k' jih Posarje ima v svojem sedanjem položaju tn je pri tem omenil polno zaposlitev, go spodarski procvit, razvoj industrije itd..
O zadnjih volitvah je izjavi1, da so bile veliš uspeh, pred-vsem pa «evropski uspeh*, ter da je dodal, »prišel je trenu-tek, ko je treba spoštovat* sprejete obveznosti do posavskega prebivalstva in pojasni-t.. kaj se razume za evropeizacijo saarskega statuta. Zato je treba obnoviti francos-^o-nen.-ške razgovore*.
Glede teh razgovorov je izjavil, da je treba rediti vprašanje saarskega statuta še pred ratifiKacijj nemško-zavezni-ških dogovorov Pri tem je izrazil mnenje da je treba odgovornost za Juvanje evropskega stauta glede Posarja povjrit> odboru ministrov evropskega sveta namesto svetu premogovne in jeklarske skupnosti.
BEOGRAD, 21, — Po vesteh iz Tirane so izvršili v Albaniji zadnje čase nove aretacije, zlasti v obmejnih krajih. V Ska-dru, Korfii in nekaterih drugih krajih so aretirali več sto lju di. ki so na volitvah v organizaciji tako imenovane demo. kratične ljudske fronte glasovali proti kandidatom, ki so jih določili krajevni odbori albanske kominformovske stran, k«,
ki ščiti proizvodnjo Common-wealtha.
V Washingtonu pa bodo skušali doseči znižanje carinskih tarif, ki ovirajo prodajanje francoskih proizvodov.
Istočasno bo bivii državni tajnik za finance Abelin odpotoval v južnovz’iodno Azijo da prouči možnost večanja trgo* vine na tem področju.
Demografska komisija
Združenih narodov
NEW YORK, 21. - Na svoji sedmi seii, na kateri je bil izvoljen odbor in sprejet dnevni red, je demografska komisija OZN izjavila, da ni pristojna za reševanje vprašanja o kitajskem zastopniku. Za predsednika komisije je bil izvoljen jugoslovanski delegat Vogelnik. V komisiji, ki bo zasedala še približno dva tedna, so zastopniki Avstrije, Belgije, Brazilije, Jugoslavije, Kitajske, Francije, Indonezije, liana, Mehike, Peruja, Švedske, Vel. Britanije, ZDA, Ukrajine in ZSSR.
Po triletnem delu komisije je bilo sedaj objavljeno novo poročilo sekretariata OZ.N, ki je obJrna razčlenitev demografskih problemov na svetu. Poročilo, ki je bilo predloženo 1949 komisiji, je jugoskvanska delegacija tedaj ostro grajala. Zlasti je opozarjala na napačno razlaganje po.;avov prenaseljenosti na svetu po Maltu-sovi teoriji, po kateri so tedaj predlagali kot glavno re.itev nadzorstvo nad rojstvi. To poročilo tedSj ni bilo sprejeto, sekretariat OZN pa je dobil nalogo, da izdela novo poročilo.
Sedanje poročilo je izdelano na znanstveni podlagi in žago-varja stališče, da se da pro blem prenaseljenosti in siromaštva v nerazvitih državah, zlasti v mnogih azijskih državah, rešiti z industrializacijo in zvišanjem življenjskega standarda, ne pa z omejevanjem rojstev. Celoten problem je že več let v reševanju pred Združenimi narodi, letošnje zasedanje bo le nadaljnja stopnja v njegovem reševanju. Važen problem, ki ga bodo s stališča populacije pretresali na sedanjem zasedanju, je vpraša-nje gibanja prebivalstva. — Mnoge prenaseljene države iščejo izhoda iz svojih gospodarskih težav v preseljevanju »presežnega* prebivalstva v druge država.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
22. januarja 1#S*
Poezija in politika sta si nasprotni kakor ogenj in led.
Dr. I. VOSNJAK
Danes, četrtek 22. januarja
Vincencij, Sviloj Sonce vzide ob 7.38 In zatone o» 16.56. Dolžina dneva 9.18. Lun* vzide ob 10.43 in zatone ob 0.46. Jutri, petek 23. januarja Marija, Voljica
O It MAPOVKIH P0<;AJA*’J ZA PHISTAMIŠKA V P »A*A \.IA
KOM IN F OR MO V CI DEJANSKO PRIZNALI RAZTEGNITEV ZAKONA 0 PLOVBI
Prej no ukaz ZVl’ št. 1 imenovali diktat, sedaj se bodo na njegovi «*novi pogajali - trenje uied delavci družite za nakladanje preuitiga in pretep v novem pristanišču
Včerajšnja «Unita» 'e zma-lga poravnala nastali spor. De-goslavno javila, da se bodo 27., lavci so se predvsem spraše-januarja začela pogajanja o j vali, čemu je prišel k njim vo-
zahtevah pristaniških delavcev ter da je na dnevnem redu prve seje sveta za pristaniško delo vprašanje dopolnitve pokojnin. Po pisanju tega lista naj bi bil to prvi uspeh vztrajne sindikalne borbe.
Ob tem pisanju se nam vsiljujejo nekatera vprašanja. Kominformovci so menovali raztegnitev italijanskega zakonika o pomorski plovbi in pravilnika o njegovem i--ajanju. to je ukaz ZVU št. 1, diktat in ob enodnevni splošni stavki so dejali, da je protest proti temu diktatu. ~edaj pa govore o pogajanjih in sklicanju sveta za pristaniško delo, kar pomeni, da (tvia facti« priznavajo zakonik in tudi nedemokratični način njegove razteg nitve. Torej je bilo vse tedanje ogorčenje !e hlinjeno, da so tako laže varali delavce.
Drugo vprašanje pa je, kako bo sklican svet za pristaniško delo. ki se ni niti še se stavil. Stari svet, imenovan z ukazom ZVU št. 62 dne 21. aprila 1951, sploh ni nikoli deloval in je uVinjen, ker po ukazu št 1 se tudi ukinja veljavnost ukaza št. 62. Kateri svet bo torej razpravljal o dopolnilnem pokojninskem skladu? Doslej je bil z upravnim ukazom imenovan samo ravnatelj urada za pristrniško delo in sicer gospod Tironi. V prejšnji svet, ki ni pa nikoli deloval je bilo izvoljenih šest predstavnikov delavcev, to le trije delavci iz družb in trije zastopnik, sindikatov; v novi svet na bodo izvolili le tri zastopnike pristaniških delavcev Za iz teta je razvidno, da morajo najprej izviliti te tri zastopnice pristaniških delavcev, ki jih bodo predstavljali v svetvi.
Končno nastaja vprašanje kako bo.Jo po novem pravilniku in zakoniku rpi-prav Ijali o dopolnilnem pokojninskem «k'adu. ko pa ta z?konik ta'ega sklada niti ne predvideva? C'en 195 tega zakonika govori samo o skladu za pomoč delavcem v primeru nujne potrebe Madtem pa člen 156, ki govon o izbrisu delav če v iz seznamov, v točki S pra-'fi. da se delavci izbrišejo .z te">a Seznama, ko dosežejo sta rost, (60 let), ki jo predpisuje-jj Zakoni o socialnem zavarovancu glede priznanja pravice do starostne pokoimne. No. upamo, da bomo na vsa ta vprašanja dobili odgovor 27 januarja, ko naj bi se začela omenjena pogajanja.
Kljub vsej tej umetni t..egli komintormovskih pristaniških voditeljev pa delavstvo vedno bolj spoznava resnico ’n terja od voditeljev jasne besede. M H de’avstvom vedno bolj vre in je zato varanje i.a kom-informovce vedno težji [osel. O tem vrenju nam pričajo tudi predvčerajšnja ■»eja odborov vseh treh pristaniških družb, ki je bila precej burna, in včerajšnji dogodki v pristanišču pri Sv. Andreju. ”ed-stavnivi družbe za nakladanje premoga so na seji postavili neke svoje zahteve, irugi so jim ugovarjali in je prišlo zato med njimi do nesoglasja Zato sta orišla včeraj zjutraj ob sedmih v pristanišče k Sv. Andreju voditelj sindikati Muslin in voditelj družbe za manipulacije z blagom na ladjah Dapretto, da li z delavci družbe za nakladanje remo-
ditelj druge družbe. Nato so zahtevali, naj jim .-ne j o denar, ki so ga plačevali v višini dveh odstotkov prejemkov akordnega dela in ki naj bi služil -ot sklad za odpravnino ob upokojitvi. To je pač dokaz nezaupanja delavcev.
Dapretto jih je prepričeval, 'naj tega denarja ne dvigajo, češ da se tega sklada niso dotaknili niti fašisti in da jim bo ta denar v korist, ko bodo upokojeni. Nato je Muslin predlagal. naj o tem glasujejo in je z dvigom rok le 10 odstotkov delavcev pristalo na to, naj ostane denar v skladu. Vsi drugi so bili proti. Tedaj je nasta’o med delavci živahno razpravljanje. Ker je delavec Martini Armando ugovarjal
B
Obvestilo I seja občinskega sveta v dolini
27.897.770 lir primanjkljaja
v dolinski občini n letn 1953
Ob čajna reso ucija gede STO m ob čajno klevetanje Jugos av<|e Županu so n šali p ačo na 40.000 ir Odobr lev občmskeqa proračuna
Sinoči je bila na županstvu v ! jo take obljube.
lastnikom zemijišč v zoni
Kmečka zveza v Trstu obvešča vse dvolastnike, ki posedujejo svoja zemljišča v coni B, da se bodo s 1. februarjem t. 1. pričele izdajati nove dvolastniške knjižice.
Za vsa pojasnila naj se prizadeti zglasijo na sedežu Kmečke zveze v Trstu.
TAJNIŠTVO
Muslinu, ga je kominformist Attilio Canciani nppadei in je prišlo do pretepa, pri čemer je bil Martini ranjen in je moral iti po prvo pomoč na Rdeči križ v hangar št. 65. Kasne-j 5 je prišla policija, .tiedtem
pa jo je Canciani pobrisal. Ta- /	•	 -	,—.
ko niso mogli nič dokončnega (iZ JDGOSlOVAtiSKE CONE STO)
skleniti in sta morala rapret---------------------------------------
to in ivluslin oditi.
Vse to dokazuje, da se je nehala doba, ko so pristaniški voditelji pristaniških 'ružb natvezli delavcem, kar so hoteli, to je doba slepe pokorščine. Delavci hočejo sami odločati o vsem, kar je zanje življenjske važnosti, za kar so popolnoma upravičeni. Tako je tudi včerajšnji dogodek omenjenim vodite^em v opomin, da bo tudi njihovi demagogiji in njihovemu varanju nekoč odklenkalo
Občinska seja v Miljah
Sinoči je bila v Miljah seja občinskega sveta. Poročilo bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili v naši jutrišnji številki.
Nastop umetniške skup ne iz Banata v Kopru
Sinoči je gostovalo v koprskem ljudskem gledališču kul. turno.umetniško društvo »Koča Kolarov« iz Zrenjanina v Banatu. Gostje so s svojim «Večerom narodnih plesov in pesmi iz Vojvodine* pokazali visoko raven tamka;šn;e ljudske umetnosti in so želi zasluženo odobravanje v nabito poL ni dvorani.
Dolini seja občinskega sveta za občino Dolina. Prva točka dnevnega reda je obsegala čita-nje dokaj obširnega zacisnika, ki je trajalo od 18.15 do 19.30. Zapisnik v katerem je bilo več kontradikcij, je bil netočno sestavljen, zaradi česar je svetovalec tov. Marc poudaril, da je glede uporabe odra, ki ga namerava nabaviti občinska u. prava, vprašal, če bo oder na razpolago tudi SNG. To iz zapisnika ni razvidno, kajti v njem je rečeno, da bodo občinski oder lahko uporabljala samo prosvetna društva iz območja dolinske občine. Vendar pa župan Marcovega popravka ni dal v zapisnik, tem. več je le ustno zagotovil, da bo občinski oder na razpolago vsem prosvetnim društvom, . torej tudi SNG. Prihodnost j nam bo pokazala, koliko velja-
MEDTFM, KO SE ŽE NI POLEGLO RAZBUBJENJE ZARADI AFERE ..LOMBARDO VENETA*
Odkritje velikopotezne afere
nekaterih civilnih nameščencev TRUST
Z raznimi malverzacijami naf bi osumljeni zaslužili 360 milijo-rtov lir. Preiskavo nadaljujejo organi vojaške In civilne policije
Ni se že poleglo razburjenje tržaške javnosti zaradi škan-dala družbe »Lombardo-Vene-ta» (po zaslugi oblasti, ki doslej še vedno niso poskrbele za povračilo škode prizadetim!), že stojimo pred novo velikopotezno afero. 2e nekaj dni se namreč po mestu {injo vesti o aretacijah nekaterih o. seb, uslužbenih pri glavnem stanu TRUST v zvezi z raznimi poneverbami in malverzacijami, ki naj bi baje dosegle velikansko vsoto 360 milijonov lir. Kot običajno je tudi ttkrat uradno poročilo o zadevi prišlo z zakasnitvijo, šele včeraj, in se glasi takole:
Policija je pridržala sedem lokalnih civilnih nameščence” in 2 bivia civilna nameščenca pri glavnem stanu TRUST, ker so sprejemali •podkupnino pri pogodbah, lit sd bile sklenjene za ameriško voisko po tehničnem uradu TRUST z lokalnimi podjetniki. V kolikor je doslej ziidno. ameriiko osebje ni zapleteno v zadevo.
Ti ljudje naj bi izbranim podjetnikom izdajali zaupna obvestila n načrtih, za katere je tehnični urad sprejemal ponudbe. Za ta obvestila naj bi dobivali denar od podjetnika kc.teremu je bilo dodeljeno delo.
Dokaze o izdajanju teh zaupnih obvestil lokalnim podjetnikom, so vrvi odkrili častniki TRUST o tehničnem uradu. Za. devo so nato izročili vojaški policiji.
Pet od pridržanih oseb je za. poštenih r tehničnem uradu ThUSl': dva sta zaposlena pri octdeV’u za nakupe m pogodbe odseka G-4. Dve osebi, ki imata zdaj neodvisen poslovni po
klic, sta bili prej zaposleni prt tehničnem odsjku TRUST.
Vojačka policijo, in policija za Julijsko krajino nadaljujeta preiskave (TRUST)
Poročilo torej potrjuje govorice, ki so se širile, vendar je glede na prav te govorice porranjkljivo, ker ne navaja imen pridržanih, med katerimi naj bi baje bili neki Ernest Reno z Reke, ki se je izdajai za inženirja, čeprav to v resnici ni bil, dalje neki Giulio Catelani iz Reggio Emilie. ki se je izdajal za doktorja, geometra Mario Franzutti in An-drea Trouba ter pomorščak Giacomo Sinigo. Urad. v katerem naj bi ti ljudje delali, je
ško vojašnico na Vrdelski cesti, kjer jih zaslišujejo organi policije.
Vsekakor pričakujemo, da bo v najkrajšem času uradno poročilo objavilo rezultat preiskave, ki je v teku.
Ti pogosti primeri amoralno, sti v poslovanju določenih lju. di v Trstu dokazujejo, da je naše mesto postalo pribež najrazličnejših nezanesljivih in nepoštenih tipov od malih do velikih foi matov, ki spretno izkoriščaio premajhno pozornost ‘raznih kontrolnih orga. nov, kar meže kaj s'abo luč na upravni aparat. Skrajni čas je, da se ponavljanje takih škandalov prepreči in vrne mestu
na Trgu Tra i Rivi v Rojanu. • pošteno ime, ki si ga je prido. Po nekaterih vesteh so pridr- bilo kot mesto sposrbnih in Žane osebe odpeljali v ameri- I poštenih delovnih ljudi.
Slovenski trgovci m obrtniki, ne pohabite si nabaviti koledar Dijaške Matice 1
SSJA SVETOVALCEV LSS REPENTABORSKE OBČNE
Tudi v repenlaborski občini
bodo uvedli sestanke volivcev
Prm sestanek bo prhodoji tedea do Fernetič h • Več oozor nosti gospodarskim in socialaim vprošooiem- Pozi« k enotnosti
Predvčerajšnjim je bil v velikem Repnu sestanek občinskih svetovalcev LSS repenta-borske občine, kateremu sta kot gosta prisostvovala tudi tov. S, Bole v imenu OF ter
župan zgomške občine tov. V-Obad. Namen sestanka je bil, da se svetovalci na njem pomenijo glede bodočega delovanja občinskega sveta in občinskega uprave sploh, predvsem kar zadeva vprašanje občinske avtonomije in utrditve njenih gospodarskih pozicij.
Kar se gospodarskih vprašanj tiče. so bili svetovalci mnenja, da bt morala občina skrbeti predvsem za dv.g kamnoseš e industrije, saj je znano, da je repentaborski kamen najtrši na področju našega ozemlja To vprašanje bi bilo treba do potankosti proučiti, pri čemer bi bilo morda dobi o, da se za stvar zainteresira tudi tržaška ustanova za razvoj industrije, ki bi lahko marsikaj svetovala.
Mislit, bi bilo treba tudi na ustanovitev avtobusnega podjetja. pri čemer bi bilo seveda treba zainteresirati tudi zgo-nisko ir nabrežinsko občino tet v okviru vseh treh občinskih uprav proučiti to vprašanje. Na,važnejše in kar se da non.vretno tudi najhitreje storiti, pa ie vprašanje našega kmetijstva in vse'i ostalih panog, ki iz 'ega izvirajo. Obilni ne sme biti vseeno, kakšna je življenjska raven prebivalstva, saj od je tega močno odvisna gospodarska moi posamezne občine. Glede tega bo
treba proučiti vprašanje naše živinoreje, se posebej mlekarstva dalje vinogradništva 'td. Tudi na razvoj turizma bo treba precej misliti.	_
Ne sme se zanemariti vprašanje zaposlitve domačega prebivalstvi, ;>ri čemer je treba stremeti za kvalifikacijo delovne sile. S tem v zvezi bo moral občinski svet razpravljati tud o socialnih vprašanjih. ki so v današnjih razmerah vse prej kot ugodne.
Občinski svetovalci so nadalje poudarili, da je treba stremeti za enotnostjo, ki naj druži vse pristaše LSS in vse občane Sploh. Odnos LSS do volivcev mora biti jasen; občinska uprava v kateri so predstavniki LSS. mora polagati obračun svojega delovanja vaščanom na javnih sestap'ih
IZ PR E D PRIZIV NEG AS ODIŠČA
ZNIŽANA KAZEN
roparskemu napadalcu
Oprostili so ga obtožbe, da je povzročil žrtvi telesne poškodbe, ker prizadeti ni predložil pismene prijave
Januarja meseca lanskega dišče je namreč odredilo, da leta_so našli ob železniški pro-'se proti Lacchiju v zvezi z
gl Trst - Draga vsega krvave ga m nezavestnega na tleh 40-letnega Bruna Antonaca. stanujočega pri Sv. M. M. zgornji in ga poslali takoj v bolnico. kjer ga je policija, čim se je zavedel, zaslišala. Ra-njenčeve izjave so potrdile sum, da je mož postal žrtev roparskega napada. Preiskava je ugotovila, da se je Antonac podal prejšnjega dne proti večeru v neko gostilno v Ul. Ko-štalunga. V isti gostilni sta bila tedaj tudi 29-letni Emilio Lacchi, stanujoč v Ul. Košta lunga in 30-letni Guerrino Oleni iz Ul. Campanelle, ki sta sedela v neposredni bližini Antonaca. Po zasliševanju ostalih gostov gostilne je poli-
obtožbo. da je povzročil Anto-nacu telesne poškodbe ne more kazensko obravnavati, ker manjka pismena prijava, medtem ko%a je za roparski napad obsodilo n3 4 leta zapora in 50.000 lir globe.
Predsednik Zetto, tožilec Battigi - Stabile, zapisnikar Maggi, obramba odv, V. Bologna.
Ugotovljen neoadalec
Pred dnevi smo pisali o Adamu Parovelu, ki se je 19. t. m. oglasil v bolnici, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom različnih zob. Parovel je tedaj iz-.	javil, da ga je neki mož uda-
cija ugotovila nadalje, da je j ril, vendar ni poznal imena Lacchi v trenutku Antonačeve svojega napadalca, nepazljivosti stegnil roko ter „	,	.
vzel in nato tudi skril i.e'aj I Predvčerajšnjim pa se je Pa-usnjenih torb, ki jih je Anto-ir°Yel Ponovno oglasil na poli-nac kot trgovski potnik i-nel I m je tokrat imensko pripri sebi z namenom, da jih na|javil napadalca o katerem je račun neke tvrdke proda. An-|zvedel, da se piše Galliano Do-tonac je pred odhodom iz go- \ nadel, vendar ni vedel našlo-
_1I1_ — A n .* i 1	infiriM A	in	IA ’ V9 DaIi rti i	i A . «.. ^	_ k _ -	1-M «
stilne opazil tatvino in je
kmalu s pomočjo drugih gostov ki so opazili Lacchijevo dejanje. zahteval od obeh
va. Policija je seveda kaj kma-
lu ugotovila, da stanuje Pona-del v Griži pri lil j ah in ga
 ______ .	je predvčerajšnjim zvečer pol
mož. da mu aktovke vrneta, ure po 20. uri aretirala na do-kar je Lacchi takoj smeje sto-i mu.
ril in dodal, da si je hotel pri-1 Donadel je priznal, ča ie voščiti šalo. Antonac je nato udaril moža, vendar je dodal
odšel iz gostilne in takoj za da g je p0rovel kateremu ;e njim sta zapustila lokal tuui v gah nelraj rekel	^ ga
razburil t~ko, da mu je zasolil krepko zaušnico.
Donadela je policija izpusti-
',aVrvenJar 8a bo prijavila sodišču.
udarila.
Takoj po padcu bo gostje poklicali rešilni avto, ki je Bu-sičevo odpeljal v bolnico, kjer pa so ji samo nudili vso pomoč ter jo s prognozo okrevanja v 6 dneh poslali domov, ker njene poškodbe — udarec po katerem je nastala podplutba na desnem očesu — niso nevarne.
(kritike im POKOČII.a)
Dunus III. kulturni večer krogu tržaških Slovenk
Krog tržaških Slovenk nam je pripravil za nocoj tretji mesečni kulturni večer. Na spore_ du je predavani^ prof. Andreja Budala: «Q delu m uspehih Slovenskega narodnega gl-e-da* lišča v Trstu in na turneji po Jugoslaviji*. Predavatelj in te. ma predavanja — oboje je domače, tržaško. V vrsti literarnih in kulturnih večerov, prirejenih na pobudo Kroga tržaških Slovenk, se je začutila po. treba prav po domačnosti in predavateljih, ki bi zajeli snov iz našega življenja in našega posega v obče slovensko kulturo.
Tema, ki jo bo nocojšnji pre. davatelj podajal, ima svoje te. žišče v drugem delu. Na to te. mo nas je opozorila ena izmed članic. Slišala je bila igralca Požarja, ki je pripovedoval najrazličnejše zanimivosti iz gostovanja našega gledališča v Zagrebu in Beogradu. Z njimi je držal v napetosti vso družbo, ki ga je več kot dve uri pozorno posluiala Ko smo potem stopili s tem predlogom k prof. Budalu, je samo pritrdil, da je temu res tako in bi se dalo marsikaj povedati. Pripomnil je, da je bilo prvič ko je naše gledališče šlo izven meje Slovenije in da se je to zgodilo nc pobudo dr Gavelle, ki se je lani mudil v Trstu.
Več nam dr. Budal ni po. vedal. Pa tudi ni bilo potreba, ker bomo slišali nocoj til v du. hu spremljali naie odrske u-metnike na njihovi priznanja polni poti. Tako se bo z nocojšnjim večerom začela izpolnjevati vrzel v kulturnem programu Kroga tržaških Slovenk.
V drugi točki dnevnega reda so kominformisti zopet sprožili vprašanje Tržaškega o-zemlja, in sicer po njihovem znanem stališou glede združitve obeh con. Svetovalec tov. Marc je izjavil, da se je o tem razpravljalo že na prejšnji seji ter poudaril, da je treba naj prej protestirati zar?di de'ova-nja rimskih emisarjev, ki so prišli v Trst po znani londonski konferenci. Diskusija o tem vprašanju se je nato spremenila v običajno blatenje Jugo. slaviie, in sicer z besedami, ki jih slovenski pravopis označu. je s križcem. Resolucija je bila nato sprejeta s 15 proti 2 glasovoma.
Svetovalci so nato glasovali za resolucijo glede Rosenber-govih. ki jo je predložil kominformist Montagna, potem so pa prešli na 3. točko dnevnega reda. S 15 glasovi in 1 vzdrži, nim so odobrili 7 sklepov ob. {inskega odbora.
Pri točki glede povišanja 2u panovih dohodkov je ožii odbor predlagal in dal občinske, mu svetu v odobritev, da se zviša županov dohodek od dosedanjih 20.000 na 40 000 lir. Ko je svetovalec Jercog zahteval nekaj pojasnil o županovem delu, smo slišali iz samih županovih ust slavospev, ki je izzvenel takole; na občino pri.* hajajo razni predstavniki ob-lasti, katerim je treba plačati to in ono... kar znese na me-sev približno 15.000 lir. Za razne poti v interesu občine porabi nadaljniih 5.000 lir, tako da mu od županske plače ne ostane ničesar. Za življenje, iter «drugega dela razen cbčin. skih s’<:rbi nima«, je po lastni izjavi zaslužil s tem. da je kon. troliral de!a SELAD Ge bi mu plačo povišali na 40.000 lir, tedaj bi se dohodkom SELaD odoovedal.
Tako je dejal župan Zanimi. vo bi bilo vedeti, kako bo brez postranskih dohodkov živel s svojo novo p1 ačo, ki so jo svetovalci s 15 proti 1 glasu odobrili, ko bo pa vendar še na. prej — vedno v interesu občine — plačeval po 15 000 lir za «to in ono» in 5.000 lir za občinske poti» v Trst?
Ko so svetovalci prešli na nasledn’o toSko dnevnega reda, sta svetovalca Marc in Jer.* tog Vritizlrala obrinsko upravo, zakaj niso bili prej obveščeni o seji in zakaj niso dobili osnutka proračuna pred nedeljo popoldne. Lovriha sc ie izgovarjal, da mu zakon tega ne dovoljuje, in sicer zaradi tega, ker ie med sVlepon-občinskega odbora o sklicanju oDčinskega sveta in njegovim zasedanjem samo 10 dni časa! 'di se, da je ta rok za «vzgled. no» delovanje dolinske občin-,rc uorave nrekr-tek, kaUi z r snisan'6 vabil potrebuiejo celih 6 dni, da jih nato odpošljejo v nedeljo (ko je treba občinskega slugo zato posebej plačati!), to je tri dni pred za. sedanjem občinskega sveta Čeprav sta omen;ena svetoval, ca zahtevala, da se o proraču--u razpravna na p^h^onii sei’ m so bili za ta predlog tudi i^kateri k&minformistični sve-tovplci, je Lovriča vztralal na »volem in so zato občinski proračun «prede’ali» v nekaj več kot pol ure časa. Ker bomo o proračunu pisali v eni izmed prihodnjih številk nase. ga dnevnika, naj omenimo le to, da znašajo dohodki 44 milijonov 903 809 lir. mpdtem ko znasaio izdatki 72791.579 lir
Občina ima potemtakem 27,887.770 lir primanjkljaja, Katerega mora kriti ZVU.
V naslednjih dveh točkah dnfevnega reda so svetovalci o-dobrili še sprememoe srednjih vrednostnih cen za I. semester 1953 ter imenovali 3 preglednice občinskega obračuna za leto 1952.
PBOStETmn nimSTiiu t bsrhiuii..uh
PRIREDI V PETEK, 23. JANUARJA 1953, OB 21. URI V DVORANI AVDITORIJA (Ul. del Te*tro Romano)
KONCERT
ob priliki 35-letnega pevovodstva MILANA PERTOTA in 50-letnice pevstva ALBINA SMERKOLJA in RIKO-TA PERTOTA
SODELUJEJO;
Pevski zbor pod vodstvom MILANA PERTOTA — Solo-speve izvajata sopranistka VIDA JAGODICEVA in basist MILAN PERTOT ob klavirski spremljavi EME VRAB-CEVE in RUDIJA JAGODICA
SPORED:
Ivan Matetič - Ronjgov; Matija Tomc:
Ivan Grbec:
Emil Adamič:
Stiepan Mokranjac: Milan Pertot:
Pjesma Slobodi,
Vlahi,
Pa da bi znal,
V gozdu,
X. rukovet,
Konjuh pianinom (priredba) -poje pevski zbor.
Pavle Merku: a) Tomažek: b) Muren; poje Vi<5a Jagodic, Fran Vilhar: Mornar; po:e Milan Pertot,
Ivan Zajc:	Pojdem na prejo; poje Milan Pertot,
Ivan Zajc:	Romanca; p je Vida Jagodic.
Stare tržaške narodne pesmi v harmonizaciji Milana P«r-tota, poje pevski zbor j Lepšega cajta ...
V čelen Trite lučke ni.. 5 Peščaiiika ...
D’n’s je tai-te dan ...
Dvajste let je kumej stara .. t U Leblan n' lepen pl’e ...
Kej me b’š t’ku z’mjero ...
a)
b)
c) č)
d)
e)
f)
Vstopnice po ISO.— lir dobite od torka dalje v Ul. Roma 15/11 in v Ulici sv. Frančiška 20 (pritličje). Prosimo Vas, da sporočite to Vašim prijateljem in znancem
V SOBOTO 24. JANUARJA 1953 priredi SHPZ ob 21. uri v UL. ROMA 15
PROSLAVO DEVETDESETLETNICE ROJSTVA
Ivana Irinka -Zamejskega
pesnika in budite'}a beneških Slovencev
SPORED:
1. 2IVLJENJE IN DELO IVANA TRINKA - ZAMEJ SKEGA, govori Ludvik Zorzut.
2. Oton 2upančič: PESEM OD ZAPADA, recitacija.
3. NAS NARODNI BUDITELJ, govon Izidor Predan.
4. Ivan Trinko; SLOVANSKI DAN, recitacija.
5. DIJAKI IZ BENEŠKE SLOVENIJE recitirajo:
a) Noviča, narodna iz vrsi Mrsin.
b) Strupena žena, narodna.	v/
c) Botra Marjeta noče s plesa, narodna^
d)' Sveti Miklavže m Tiucfoba, narodna.
e) KRALJ MATJA5, Proza, zapis iz vasi Laze,
6. Ivan Trinko: SPOMIN NA MIRAMAR, recitacija.
7. MEŠANI PEVSKI ZBOR «TR2ASKI ZVON® zapoje:
a) Oskar Dev: Soči.
b) Fran Venturini: Mornar.
c) Vinko Vodopivec: Ptiči.
d) Hrabroslav Volarič: Kaj doni..,
VSTOP Z VABILOM. — Vabila se dobijo v Ul. Roma 15 od četrtka dalje od 8. do 18. ure.
l/CERAJ ZJUTRAJ NA POSTAJI STARE MITNICE
AVTOBUS BREZ ŠOFERJA z 10 potniki v izložbeno okno
Lacchi in Oleni Med potjo proti domu pa sta dva neznanca napadla Ar-tonaca m mu ukradla kar je imel vrednega v žepih. Policija je med preiskavo aretiral* Lacchija in tudi Olenija. aa katera je padel sum, vendar sta oba trdovratno '.anikala napad. Toda hišni pregled pri Lacchiju je potrdil domnevo: v stanovanju so namreč n&šli Antonačevo denarnico.blok na. ročilnic nekai denarja in krvavo Antonačevo osebno izkaznico, medtem ko so kusne-ie našli tudi hlača, ki jih je Lacchi tistega večera imel na sebi. Te so bile tudi krvave in so jih policijski agenti zavrnili ker je bil to naiveeii dokaz o njegovem sodelovanju pri napadu. Pregled okolice.
pri čemer bo prišla poveza-J kjer je bil napad, pa je^ odWil nost najbolj do izraza Zaradi	‘J ‘
tega bodo v bližnji prihodno-
sti po vaseh repentaborske občine sestanki, na katerih se bodo volivci pomeniH z obiin-sHmi upravitelji o vseh vprašanjih, ki zadevajo občinsko poslovanje predstavnik Fer-netijev je n. pr. kritiziral u-pravo zaradi nekaterih nepravilnosti. pa so sklenili, da bodo že prihodnji teden sUi-cali pri Fernetičih sestanek Ob koncu naj omenimo da so sestanek skušali motiti nekateri kominformovski prena-peteži, ki jin> ie načeloval Veljko Guštin vendar se jim je v naprej pripravljena pro* vokacija ponesrečila.
nod tramovi v neoosredni bi v
3500 »'r«*3*«
Sladkosnedni tatovi na obisku v mlekarni
Ob 21.45 je službujoči policijski agent opazil v Ul. Brunner dvignjen rolo mlekarne na št. 5. in pred vhodom na tleh žensko ogrinjalo. Ker Je zasumil v tatvino je poklical policijski avto. Kmalu nato je prišla tudi najemnica mlekarne D!na Martinls, stanujoča v Ul. XX. septembra 27, ki Je izjavila, da je trgovino zaprla kot navadno ob 7 zvečer. Po prvem pregledu je ugotovila, da so ji neznani tatovi, ki so odprli rolo s ponarejenirti ključem odnesli
znal za svoje, ter moški m ženski dežnik, vse seveda poškropljeno s krvjo.
Oba so ob koncu preiskave zaprli in ju prijavili sodišču. ’-jer so iu 5. maja • lanskega sodili pred porotnim sodiščem. LaccMin je sodi*--1* spoznalo za krivega in ga obsodilo np7’et in fi mesecev za-nora in 900',0 lir globe, medtem ko so Ol^niia oprostili s
r\ l i-*-y —
Seveda se je Lacchi po svoje n Odvetniku orit *i' in tako je prišel pred sod">'e prizivnega porotnega sodišča, ki so možu kazen znižali. So-
čokoladnih bonbonov, 2 kg bonbonov, 3 škatle sira, 3 kg masla, 15 100-gramskih zavitkov masla Itd. v skupni vrednosti 21.8CD lir. Zenska proti tatvini ni bila zavarovana.
Nerolen padec
Medtem ko je 31-letna Lidi ja Sorier por Busič >z Ul. T Luc ani, ki ima v najemu gostilno «De Carlon v istoimenski ulici stregla svojim gostom, je po nesreči zdrsnila in
Izložbeno okno uničeno, avtobus lažje poškodo van - Niso znani vzroki nonadnega premika vozila
Na začasni avtobusni postaji pri Stari mitnici je včeraj stal avtobus podjetja «Ast8r», ki veže mesto s Kolonkovcem. Medtem ko sta šoler 'n sprevodnik bila na cesti, ■> ljudje že vstopali in sede na prostorih čakali na odhod. Nepričakovano pa se je vozilo začelo premikati proti nasprotnim hišam in potem ko je zašlo na pločnik trčilo v izložbeno okno trgovine z nogavicami «S. Giusto«, ki je na številki 14 istega trga.
K sreči ni bilo med prestrašenimi potniki, ki jih je bilo kakih 10 nobenega ranjenega, medtem ko je bila izložba popolnoma uničena. Avtobus je utrpel le malenkostno škodo. Vzroki nenadnega p .ni’ a vozila še niso znani, vendar je prometna policija, ki e prišla na mesto uvedla preiskavo, da ugotovi krivca.
Policijsko vabilo oCiv^cem nesreCe of' Sv. Andre u
V zvezi t nezgodo, ki je doletela 16. t. m industrijca Angela D’Andrio, o katerem smo
pri padcu udarila v prodajno pisali, aa je na zadnji tram-mizo ter »e teveda pošteno | vajski postaji pri kolodvoru
Sv. Andreja padel s prikolice tramvaja št. 9, pri čemer je z nogo prišel pod Irolesa. vabi prometne nesreče — Ul. Cam-ce kakor tudi one, ki čeprav niso prisostvovali nezgodi, kaj vedo o njej, da se oglasijo na poveljstvu policije — odsek za prometne nesreče — Ul. Čampo Marzio 6 ali pa da se te^ lefonsko oglasijo na št. 23-333.
Policija je namreč uvedla preiskavo in vsako pejasnilo bi bilo v tej zvezi dobrodošlo.
V ool ure ukradH dve moški kolesi
Sinoči med 19.30 in 20. uro so neznani tatovi ukradli v Nabrežini dve moški kolesi, ki sita jih lastnika pustila nezaklenjeni pred gostilnama «Marangon» in «Visin-tin» v Nabrežini. Prvi je prijavil tatvino 28-Ietni Josip Pertot iz Nabrežine . Kamnolomi 2, pol ure kasneje pa 32-Ietnl Karlo Doljak iz Praproti 26. Policija le uvedla preiskavo.
SHPZ sporofa, da Trinkova proslava v soboto ne bo v Avdi oriju pač pa v Gre oiči”evi dvorani v Ul. Roma 15, ker Je zavezniška čitrlnica d.o:ano odpovedala.
( GLEDALIŠČE VEKDl )
Pri gledališki b'agajni se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo opere «Stirje grobijani«, tal bo za red «A» v parterju in na balkonih ter za red «C» na galerijah, ki bo v soboto ob 20.30 najavljenimi izvajalci. Dirigira Nino Verchl.
V nedello ob 16. uri tretja predstava Gounodove opere «Faust» za red «D» v vseh prostorih.
Osvobodilna fronta
III. OKRAJ
Seja Izvršnega odbora OF za III. okraj bo danes dne 22. t. m. ob 20. uri v običajnih prostorih. Priporočamo se za točnost.
Ljudska prosveta
ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV V TRSTU Pedagoški odsek Zveze prosvetnih delavcev v Trstu vabi vse šolnike k predavanju, ki bo v nedeljo 25. t. m ob 9. uri dopoldne v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11. Predaval bo predavatelj pedagoškega društva Slovenije. Šolski inšpektor gospod Vladimir Cvetko o temi »Metodika pouka predmetov v osnovni šoli*.
TRINKOV ZBORNIK Se nekaj izvodov »Trlokovepa zbornika* je na razpotato po 300 Ur. Interesenti naj se zglasijo na sedežu SHPZ v Ul. Roma IS.
Izleti
NARODNA IN UTUD JSKA KNJiZNICA 1/ TfoTU
priredi na pobudo kroga .tržaških Slovenk
dareo 22. t. m. ob 20.3§
v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 svoj
1IJ! Hill MII
frof. Andrej Budal bo predaval o delu in uspehih Slovenskega narodnega gledališča v Trstu in na turneji v Jugoslaviji.
Toplo vabljeni. — Osebna vabila se ne bodo razpošiljala.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cammello, Viale XX ?et tembre 4; Godina. Čampo S. Giacomo 1; Sponza, Ul Monto sino 9 (Rojan); Vernarl, Tr« Va'mau-ra 10; Vlelmettl Trg della Borsa 12; Harabaglia v Barttovljah in Nicoli v Skednju.
SMUČARSKI IZLET Odhod za smučarsfcl Izlet v Crnl vrh bo 25. t. m. ob 5. uri zjutraj s Trga Impero.
SMUČARSKI IZLET V CRNI VRH
PDT organizira smučarski Izlet v Crnl vrh. in sicer 1. febr. t. 1. Vpisovanje Še danes med 17. In 19. uro v prostorih v Ul.t Machiavelli 13-11.
Razna obvestila
OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA (PRIMORJE*
20. februarja ob 20. url bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 občni zbor Športnega društva »Primorje«.
FILMSKE PREDSTAVE ZA DELAVCE
V petek 23. januarja ob 18.30 bo filmski odsek AIS v sodelovanju z Zavodom za zavarovanje proti delovnim nezgodam predvajal v Avditoriju ZVU dokumentarne film za delavce.
Poleg že napovedanih filmov o »deslnfekcijl in ustavitvi krvi*, akemiji ognja* In »izdelovanju jekla#, bodo predvajali še dva filma, in sicer *stružervje» ter «tra-slranje in napeljava kabelskih vodov na ladjah*.
Vstop v Avditorij Je prost.
DIPLOMIRANA poučuje srbohrvaščino, vešča uradnl&kega de'a, po dogovoru n* ure. Naslov Jamnikar Ul. Zoruttl IT.
t i i: M 1 IT Rossetti. 16.30; »Velika custolov-ščlna generala Palmerjas, mond 0’Brien, Sterling Haj™*"1 Barvni film.
Exce£slor. 15.30: »Evropa 51'».
grid Bergman, režija Roseinfl1-NazioniHe. 16.00; «Beli Stevvart Grarger in Cyd Chari*1 se. Barvni film.
Fenlce. 16.30; »Napravil je 13!-* Carlo Crccco'0. Antonella LjgJ di, Gugl. Bernabo. Komičen film.
Filodrammatico. 16.00; »Ljudje ► pravljajos, Cary Grant, JeaS Crain; najboMJi holywooos« par v zabavnem in pikantno« filmu. Režiser J. L. Mankiewl» Arcobaleno. 15.00; «Veliki gau:n»’ Gene Tlerney, Rory CalhoiKJ Odličen barvni film, sneman ' romantično divji argentins111 goljavi.	a
Astra Rojan. 16.30; »Skrivno« V-3», Viveca Lindsfors,
Ford, Zadnja predstava ob ** uri.	_...
Grattactelo (Ul. Battisti 10). 19-J* «Drugi. často. Vsi sedeži P5 250 lir.	,
Alabarda. 16.00; »Prepovedal1' žel jas, Madeleine Lebeau, He«n Vilbert. Mladini Izpod 1« prepovedano.	^
ArKion. 15.30; »Sovražnik. JS posluša*, Stan Laurel in OHvc! Hardy.	^
Armonia. 15.30; »Jeff. trporn j sejks, M. 0’Hara, J. ChaflP Barvni film. Nov variete. . Aurora. 15.30; »Samotna zvew*! Ava Gardner, Clark Gable, B" deriok Crawford.	,„l£
Garibaldi. 15.00; «Podnareo°r Carvere, G, Montgomery. Storm. Dvorana ogrevana. . Idea e. 16.00; »Dvoboj s 5»™ zelo dramatična dogodivščini, Impero. 15.00; »Lulsianski n&S barvni-glasbeni film, v kateIji nastopa Mario Lanža. Zs®1' dan.
Italia. 16.00; »Toto v barvah«. Barsizza, Firlvia Franco. ca Valeri.	«
Viale. 16.00: »Hosalba, dekli«.,, Pompejev«; Nilla Pizzi "JJ, najlepše.pesmi. Zadnji dan- j, tri: »Laž*. Kino dvorana )e grevana.	4
Kino ob morja. 16.00: »R1®«! 11. uri*. Lucia Bose, Carl* S Poggio, Della Scala. Raf v‘ ne, M. Girotti. Zadnji dan. „ Mmeinto. 16.00: »Gora kolov«, Alan Ladd,
Scott. Pustolovščina. film.
Mctfcrno. 16.: »PekinSki ekSPLt Joseph Cotten, Corinre Savona. 15.00: »Zločini bre* V ni«, Ann Sheridan, R.
Secolo. 16.00; «Mayerlln5ka 5% nost«, D. Blancher, Y. M Ferroviario. 16.00: »Nepozn?n‘,a!i.
ročenci*, V. Johnson. J. G* -tv Vittorio Veneto. 16.00: «G0*S i rica usode*. Susan Has^3' Calhoun. Barvni film. ..,i{3»' Azzarro. 16.00: »Sirifova hC,e'2|ai,l Dan Dailey, Anne Barter: * ba, dogodivšč ne, plesalke. „«! Belvedire. 16.00; «Zivlie«:JeCUj<f za tvojega sina«. Robert mings, Diana Lynn. Drarn J(, na rivalUeta med dvem strama.
Marconi. 16.00:	»V
gorah bom tvoja«. Soma 3nhr> Ravne. Vesela Mu°4
John Payne. zgodba.
Novo cine. 16.00: »Avantur'5*,,) Macaa«. Robert. Mttchun, ^
■ RussaU. Willljm	li“T
Graham.
Odeon. 15.00: »Nedolžnost«, nora Rossi Draso. Mladinil 16 let prepovedano. Zadnji Radio, 16.00; »Naši prthaJfk Walter Chiari, Croccolo, » Komičen film.
CETRTtK, a2. januarja .1 i:u«si.ov ai%»hk C <» \ ■«*	« It M 4
254.6 m ali. 1178 Kr 7.00 Poročila. 7.15 Slovejp narodne. 13.30 Poročila. ,,f) Lahka glasba. 14.20 Od TriS^i do Jadrana. 14.40 Domači
17.30	10’ zabavne glasbe. ^ Dalmatinske narodne: poje Dalmatincev ob spremljavi 18.15 Cesar Frank: Sirn<LM variacije, izvaja pianist 9,1 l8-'
18.30 Iz ljudske vevo'uc'1?', « Partizanske in de'ovne Pe., J3? Jo zbori. 19 00 Večerne vefti-Glasba 73 lahko noč. 23.30 nja poročila.
'altttr II.
308.1 m ali 980 kC-»«K
7.15	Poročila.	7.30 J“tf3
glasba. 11.30 Lahki orkestri, j« Za vsakega nekaj. 12.45 Fjj!
13.00 Pestra operna glasb*; j« Komorna glasba.	13.45	d.
In preludiji. 14.00 Poroči)*- j« Rltnvčna glasba za klav.f’ Plesna	glasba.	18.15
predavanje. 18.45 Vesela
19.00 Slovenščina za Sl®, fj 19.20 Komorna glasba. ročila.	20.00 Večerni 20.45 Lahke melodije. 21.0°,/!,
OPENSKI DIJAKI
priredijo Jutri 23. t m. ob 20-30 v kino dvorani na OPČINAH
Na sporedu je uvodna oeseda, recitacije, solo-petje in nastop tambura-škega zbora.
Med sporedom bo predvajan film o Prešernu
Cisti dobiček }e namenjen Dijaški Matici ob prilik! njenega tridesetletnega delovanja.
skl oder — VVerner:	Na	(J
plošči, drama v 3 del.:. ^
23-lJ
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKK
CERKVENE POROKE:	šofer
Giorglo Sossi In uradnica Licia Adami, agent CP Mario Beninl in gospodinja Emilla Legiša, strugar Omero Pavanl in gospodinja Ro-salla Kanobelj, mehanik Bruno Borčič in šivilja Marija Birsa, Ind. Izvedenec Libero Mogorovich in gospodinja Nedda Faln, šofer Škraba in bolničarka Ana Makse, uradnik Glusepoe Bartoli In u-radnica Glanna Blasovlch.
UMRLI SO: 82-letna Francesca Ličen vd. Ferlan, 38-letna Angela Marina* vd. Schergat, 76-letna Giovaima Furlan por. Toso, «6-letnl Sterano Česati. 83-letna Or-sola Gali vd. Jast. 70-letna Fran-cesca Cassettl vd. Delpln, 76-letni Antonio Kaizel.
ljubljene n* odi Je. 23.00 ve mazurke in poloneze. ‘3‘, ročila, 23.32 Polnočna C^sV
t i< m >	|jf
11.13 Orkester »Estperl*5
Operna gla?ba. 12.30 Rltiw ml. 14.00 Salm-Saens: Iz. * iK vala živali*. 17.30 Cajartk*-Ura glasbe: Mozart. C. Chedlnl, R. Strauss. 19-2S <n ski ritmi. 21.00 Garinei I" ji' vanninl: «Lov na zaklad«. Simfonična glasba.
MI Ol 327,1 m, ^02,1 m. 21^ jjj 12.45 Zabavna glaSb*.
Igra Vaški kvintet, P Koren. 14.00 Od melodije, % C; lodlje. 15.00 Poročila. 1*-'V rodne pesmi pojo ansambli listi. 16.10 Koncert O0*! $ 18.00 Poje mladinski pev* t nižje gimnazije Iz Liti J*-Novosti iz literature — Jf,- 0’ nega Stendhala. 18.40	|i'
tok: Dueti za dve violini 0it; jata Jelka Stanič in I 19.20 Glashftna mpdiora. I i« l
19.20 Glasbena medigra. •-« bav.ia glasba. 20.00 00™* -
oav.a glasba. 20.00 OO tualnootl. 20.10 Jubilejni * ffl zbora Glasbene Matice P- '
“ 'Jiaaucnc IVltfiivv r ~
la Cvetka. 21.00 Spored In plesne glasbe, sodeluj*-^ IJanski plesni sekstet lnv Kj orkester Radia Zagreb P.' V
ka Cern Jul a. 22.00 Poročl^.e> 23.00 Nočni simfonični ko y
t
ADEX IZ
TFLEFONSKK ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči krti: M - «• Gasilci;	1-»
Policija	X - Jt
7. IN 8. FEBRlMfl^V DVODNEVNI IZlE
AJDOVŠČINO VIPAVO POREČ	^
Vpisovanje do 34. Jj’ jj« pri «Adria •
F. Severo 5-b -	J
primorski dnevnik
22. januarja 1953
DOSEDANJE DELO IK NAČRTI SLOVENSKIH ETNOGRAFOV
Etnografski iani, ki bo tridesetletnico,
liani, ki bo 'lItosZei V Ljub:\blran]v- hudskega pesništva
praznoval m pripovedništva zasledovali Stnl	4 ■ odkaT je po- najprej vse tiste zgodbe in
kl:z :iz::r--enami~.kt,°ie**
, se je po osvoboditvi lotil pomembne na<.oge. Zadal si je nalogo sistematično raziskati vse slo-vensko ozemlje in nabrati čim *eč padiva o življenju slo-venskega ljudstva v preteklo-*»t in sedanjosti, ter tako ohraniti potomcem in znanosti vse pomembnejše etnografske sp o. menike. In res so se slovenski etnografi, člani in sodelavci etnografskega muzeja že več et zaporedoma mudili na raz-11 področjih slovenskega o-^einlja in tam nabirali etno-nrajsfco gradivo; ugotavljali, f 1 položaj in lego naselij, nanjosti hiš, notranje ure-ttue domov, poljedelstva, ži-inoreje, domače obrti; ugo-'“uljali socialno strukturo a^stva, ureditev družbe-1,1 odnosov, dedovanje m --■JSa vprašanja, ki sodijo v °<lrečje socialne kulture. Ra-B.n }ega so nabirali ljudsko r..r™tvo in pripovedništvo.
Bili
»S
so na Dolenjskem, enkrat kr * področiu Orosuplja, en-dir °	Mokronoga;	mu-
tJ *° *e na Koprskem, na finskem in še drugod. ff etu M52 pa so slovenski etnografi raziskovali na
Podrofjift. Najprej nn j. v Bornji Soški dolini, J.e pa na Dolenjskem v gke*'; St: Jerneja. Na Bov-
dveh
Bov-
Lemer so dobili novo potrdilo za trdoživost ustnega izročila. Izkazalo se je namreč, da je vse to, kar so pripovedovali v 80 letih preteklega stoletja živo še danes. Seveda pa so nabrali tudi obilo novega gradiva, katerega večino je pripovedoval osemdeset let stari pravljičar Marinčič. Pri vsem tem pa je zanimivo, da v Bovcu in okolici ne poznajo pripovedke o Zlatorogu.
Nič manj zanimivo in uspešno ni bilo delo v Šentjernej-ski dolini. Tudi tu so raziskovalci materialne kulture odkrili mnogo posebnosti zlasti v pogledu ljudske arhitekture. Zanimivo je namreč, da je na tem področju še danes okoli petindvajset odstotkov■ lesenih stanovanjskih hiš. Nič manj niso bila zanimiva odkritja o oblikah kozolcev, o nazivih zanje m drugih posebnostih teh, na Dolenjskem najbolj razširjenih gospodarskih poslopij. Na področju, gospodarstva so etnografi proučevali kot posebnost močno razvito konjerejo, skupno pašo živine ter posebno gojenje prašičev pozimi na obronkih Gorjancev. Predolgo bi bilo opisovati vse raziskovalno delo, ki so ga etnografi opravili na šentjernejskem pcdročjtu Naj omenimo samo, da so sodelavci Etnografskega
otn ■ 36 bil° delo etnografov i muzeja na obeh lanskoletnih no r n° predvsem na doli- raziskovalnih področjih nabra-okoli:^, na Sočo in bližnjo	li za sedeminpetdeset	zvezkov
pr	A°fca. Tu so etnografi	zapisov, napravili čez	pet sto
sam^eVtU predvsem tiPe PO- ^sb in skoraj osem sto foto-eznih naselij in domov, grafij. Ce se pri tem spomni-h -fT S0 iih zanxmale 2lu" mo, da so toliko in še več gra-oovsko - trentarske hiše, ki diva nabrali slovenski etno-znot jSVOJO leseno streho in z grafi pri svojem delu v prejš-rianl m sankom P°sebna va- njih letih v okolici Mo'vono-Pm	alpskega hišnega Upa.	ga, Grosuplja, na	Kopr-
tn,	ta!co 80 etnografi posve-	skem, Tolminskem in	še dru-
posebno pozornost pnthč- , god, potem lahko spoznamo trentarsko soški kmečki . kako obsežno delo je opravil kil' 2 vhodorr* naravnost v ku- v nekaj letih Etnografski mu-lJ0, fc, predstavlja starejšo zej, ki ima v načrtu na ta na-■ zvojno stopnjo te hiše in za čin raziskati vso Slovenijo, k, ° na3demo osnovno obli-1 Vseka :or zato ne bo odveč ’J p planinskih stavbah. Se- povedati nekaj besed še o v*da so se pri svojem delu za- tem,- kaj namerapa Etnograf-Mrnali tudi za notranjost ski muzej v letošnjem letu. _avb, sa živinorejo in doma-\Letos bodo naši etnografi nn-obrt, pa tudi za ljudsko no- daljevali terensko
bo obiskala goriška Brda, druga pa bo raziskovala na Dolenjskem področje okrog Kostanjevice. To pa seveda ne bo edino delo, V načrtu je prireditev posebne etnografske razstave v Ljubljani, ki naj bi bila maja. Etnografski muzej pa ima za letos še druge načrte. Predvsem hoče pripraviti vse potrebno za objavljanje nabranega gradiva. V ta namen ima muzej že dogovor s Slovensko Akademijo znanosti In umetnosti, ki je v svoj založniški program že vnesla izdajanje publikacij z nabranim etnografskim gradivom. Seveda bodo slo-vemki etnografi še naprej izdajali tudi svojo znanstveno publikacijo mEtnografti. Lani je izšel tretji in četrti letnik; peti letnik, ki bo posvečen predvsem ljudskemu stavbarstvu in problemom, ki so z njim v zvezi., pa bo izšel spomladi.
mmm.
m
f . v
i;S
sx • ••¥? .
ANTISEMITIZEM MN ATOMSKA ŠlMJOMŽl
ZADETA ROSElfBERG
Koiiiinforniovska propaganda zagnala krik, da bi odvrnila svetovno javnoKt od lantnega bentialnega rasizma - Mnenje zagovornika JRoNenbergovih o kazni
V zadnjih tednih je primer zakoncev Rosenberg ponovno pritegnil nase pozornost svetovne javnosti. Pravimo ponovno, ker sta zakonca Rasen-berg danes še živa le po na-
aktov bivšega predsednika ZDA Harryja Trumana.
Na vsak način pa bi bilo zgrešeno misliti, da so samo razmere, v katerih sta sedaj zakonca Rosenberg, edini vzrok
kljudju^ Minili sta že skoro dve; tega velikanskega zanimanja
V Ameriki se sedaj širijo špecerijske veletrgovine, ld prodajajo na drobno In ki — kot vse kaže — pripravljajo preobrat v načinu razdeljevanja blaga. Učinkovitosti te preosnove se ne moremo dognati. Slika kaže notranjost veletrgovine na drobno v mestu Houstonu, na Jugu Združ*nih držav. Gospodinje sli v tej spe erijski veletrgovini same izbirajo in nalagajo na poseben voziček kupljeno Mago. Nameščenci pri vratih trgovine napravljajo račune in zamotajo izbrano blago, ki ga stranke nato plačajo in odnašajo.
Seti, odkar se je vršil proce i proti atomskima vohunoma Ju-liusu in Etelii Rosenberg, ki je tedaj dvignil toliko hrupa v Ameriki in v.?em svetu. Obsodba, ki jo je izreklo sodišče 5. aprila 1951. leta, bi morala biti izvršena 14. t. m., kajti ameriško vrhovno sodišče je že dvakrat odbilo pritožbe obrambe. Izvršitev smrtne obsodbe pa so ponovno odgodili za pet dni, ker sta v tem času zakonca Rosenberg vložila pri predsedniku ZDA prošnjo za pomilostitev. Tako bi bila odobritev aili pa zavrnitev prošnje za pomilostitev zakoncev Rosenberg eden zadnjih državnih
ameriškega kontinenta in vsega sveta. Več kot sam primer
lo enostaven: ubiti dve muhi na en mah. Izbrisati vtis o antisemitskem procesu, s tem da se vzameta v zaščito obsojena Juda Rosenberg, in hkrati svoj greh pripisati ameriškim imperialistom.
Toda moskovski intriganti niso imeli sreče niti v tem pri-
Rosenbergov kot vohunov je j meru. Ni dvoma, da sita vohu
k razpihnenju in razbohotenju senzacije o njuni končni usodi prispevala kominformistična propaganda. Po odkritem in
na Rosenberg kriva. Podrobnosti, katere je v' odgovor in-formbirojevskim podti|jan:em objavil ameriški tisk, nudijo
očitnem ukazu Moskve se je cel° globlji vpogled v to afero,
' nego jih je pokazal proces sarn. Taiko se je izvedelo, ds je bilo tudi na razpravah proti ame-rišikemu vohunu Davidu Green-glassiu in britanskemu atomskemu vohunu dr. Klausu Fuchsa dokazano, da sta Julius in Ete!
tisk vseh satelitskih držav in njihovih apencij po vsem svetu nenadoma razpisal o obsojenih atomskih vohunih. Enako tudi tisk same centrale, Sovjetske zveze. Od moskovsike «Pravde» do rimske «Unitžt» so
se vrstili na straneh informbi- i Rosenberg bila glavna orraiu-rojevskega tiska iz dneva v j zator^a atomskega vohunstva v dan stalno ostrejši in goreč- korist Sovjetske zveze. Ž do-
PEREČA VPRAŠANJA 360 MILIJONOV INDIJCEV
MADRAS - kriza manufakture
Tekstilna Industrija ograža obstoj 15 milijonov obrtnikov - 600.000 ročnih statev - Uradni jezik hindu govori le SO milijonov Indifcev Težnje posameznih pokrajin po avtonomiji - Simpatife do FLRJ
Člani jugoslovanske misije i Indijski izvoz tekstilnih pro-dobre volje so v mesecu dni, duktov stalno pada zaradi ki so ga kot gostje preživeli | splošne nestabilne politične in v Indiji, obiskali tudi Madras, - gospodarske situacije, zaradi eno naj večjih indijskih mest, j zapore južnoafris ega tržišča,
; kar je privedlo do kopičenja
ik
ki je bila doslej v slovenil etnografiji skoraj neznana, etnografi so 'tudi na tem o-z^mlju našli toliko zanimivo-**’ s področja materialne kul-i^re, da bi bilo vsekakor nuj-^ čimprej posneti film o gozdarskem življenju v teh fo^h. zlasti po-- planinah m ohraniti potomcem ~ in ,to življenje, ki se na-
področju * nouemu času- Na
rcičiskovn, alne kulture je s-ega ”? 110 eklpa Mnograf-doIma!? 30 letos opustila iz-anle raznih statističnih hniiiCeV' zato se je toliko ne i p°svettta študiju zamota-Ljudsko - pravne problema-e Posestnih in socialno - gospodarskih razmer na plani-Qft.. Prav na bovških plani-se je namreč ohranilo še nogo posebnosti, tako pravi-0 do planinske paše, do nabi-0,t3a drv in še druge služnostne pravice. Proučevalci
dveh področjih,
delo na Ena skupina
trgovski, kulturni in politični center juga. Na prvi pogled bi ga človek ne mogel uvrstiti med milijonska mesta kot so Bombay, Kalkuta, Delhi. V njem ne vidiš velikih stanovanjskih blokov, kot jih vidiš v Kalkuti ah Bombayu, in tudi ne zelenih parkov, k^kor Delhiju.
Ze pred sto leti so Angleži lzgra-dili v Madrasu močno tekstilno industrijo.
blaga in padca : en, do vse večje brezposelnosti rrčnih tkalcev.
Torej problem brezposelnosti, ki se poraja na določenih produktivnih področjih zaradi industrializacije (in
Na osnovi indijske ustave je | Vse to pa neizpodbitno doka- lahko smatramo izkušnje Ju-6il proglašen za uradni držav-1 zuje, da je postalo vprašanje goslovanov ter njihovega veli-ai jezik jezik hindu, ki ga upo- jezika odnosno avtonomije eno j kega voditelja Tita, kot drugo-rahli* On	glavnih vprašanj, ki jih bo tre-, ceno pomoč pri reševanju na-
ba rešiti, in to ne z admini- ših notranjih in zunanjih pro-strativnimi sredstvi.
fablja 80 milijonov prebivalcev severnih pokrajin, od skupno 330 milijonov, ki jih šteje Indija. Državnim ui-adni-kom ter nameščencem je bil stavljen na razpolago rok 15 let, da se mu priuče. Cd tega so ž“ pre'te‘.;la štiri leta, in vedno očitno postaja da se *o vprašanje ne bo dalo rešiti na
prenag’.e
sovori d*	z"~	1	,‘Ji«aanje	ne DO aaio resiu m
eno velikih	’	'	!°S0V ne. Zraven pa se se po-
Sanj izvirajočih iz i?r^inZPra" ■raed 05t!»!imi jezikovni-telcstilno industrijo. Danes I ostalosti ter družbene diflren-’	Po6an	Sdp°-
ograza ta industrija e" sistenco ciranosti ki iih bo v mIv? *' ternu' ker Je vre s-kup33 li> milijonov obrtnikov, ki se treba rešiti Recimo vprašanje !e Prevef udobno neTraksmje-
milijonov obrtnikov, bavijo z; ročno izdelavo tkanin. ; jezika.
duh
■ovne kulture po so Dri na-
IVAN TAVČAR:
Zbrano delo
tUrugii Knjigi)
Ob koncu preteklega leta dobili drugo Knjigo Tav-ar.evega zbranega dela, tako, j*a se jS S'.evilo knjig ki so v ‘,‘u li»52 izšle v zDirki zbra-a del slovenskih klasikov po-iS “,al° na sedem. S tem je
Uravna vs<
bo.
njmi bGČAtt in, tekate
■mimil.
obiskovalci so mnenja, da bo Brazilija tez kakin deset let postala velika svetovna sila. Ogromna prostranstva m predvsem je neiz^ori^ene rezerve pnrodmii bogastev ta mnenja opra vkujejo.
Vsi se pa strinjajo,, da bo bodoče blagostanje le težko dosegi in aa bo razvoj tudi v tej debeli zadel na številne o-vire. Poleg tega se dežela bori s kroničnimi težavami za-
radi
pomanjkanja zadostnih
v -— zaiožba Slovenije bo "®”:or tzpolnna svojo oblju-
i?ri 130 c]ln bolj pospešila
^janle zbranih dei s,ovenel‘'pesnikov in pisateljev. Vay„Sodl 'rsekakor med najti e e tialoge te nase osredij; ^aložnioke ustanove Seve-. državna založba mora-živg^^gati ae precejšnje te-
cenenia transportnih zvez, tekočih goriv, električne energije in končno zaradi zaostalega kmetijstva.
Predsednik republik« Var-gas je nedavno objavil vladni načrt, ki predvideva reševanje te,i vprašanj z raznimi javnimi deli, za Kar bodo v prihodnjih peti., letin porabili 2 milijardi dolarjev
Načrt predvideva obnovo in razširitev zeiezniskega omrežja. poglobitev m modernizacijo pristanišč, zgraditev novih električnih central, zgraditev novih cest. ki bodo povezale glavne centre s še »deviškimi* pokrajinami m končno zgraditev vehidh naprav za konzerviranje živil, t-oleg tega bodo skuhali ustanoviti državno pe-
med katerimi menda ni trolejsko družbo, da bi razvili »tanjša težava tista. Ki ob* pridobivanje m čiščenje doma-
->av \ prire anju tekstov In fiega *®v.ar -bo urednici zbra-Marji uoršnikovi
Oo. 'Ž81 obilo‘deVa. TaVje zna- ^e^rat samo na papir-1(> 1 ..jj v«e 1 slo- I Ju J'h proucuje.o poseone
v6o8s,, je Tavčar klasikov
še
imamo sicer prijate- ‘ predstavnikov
Brazilski gospodarstveniki ] septembru je poluradna publi-in znanstveniki pa tudi tuji kacija .«E.:onomska konjtrn.au-
-ra» objavila mdeits industrijske proizvodnje, ki je bil lyi2 leta enak 120, medtem ko je 1 bil 1951. leta višji in je znašal 139 Padec proizvodnje je nastal predvsem zaradi zmanjšanja uvoza strojev in surovin, zaradi česar se veliki industrijski organizmi boje naraščanja brezposelnosti.
Vlada, ki nadzoruje uvoz in valutno izmenjavo po svoji banki, je skrčila uvoz zaradi ostrega trgovinskega deficita.
V desetletju 1941-1950 je Brazilija imela aktivno plačilno bilanco z edino izjemo 1947. in 1949, leta. Proti koncu 1950. leta je aktiva znašala 230 milijonov dolarjev. V omenjenih desetih letih je Brazilija dvignila svoj izvoz skoraj za 400 tiso« ton, v istem času pa je uvoz narastel za 4,9 milijonov ton povprečno na leto. Brazilija je lahko te svo„e velike nakupe v tujini plačevala delno tudi zaradi tega, ker je povprečna cena za tono njenih izvoznih proizvodov narastla za 350 odst., medtem ko je povprečna cena Kupljenih artiklov narastla samo za 165 odst.. V sredini 1950. leta pa se je položaj obrnil Po korejstu vojni je bila vlada prisiljena skrčiti uvozna do* voljenja kljub temu, pa je trgovska bilanca bila 1951 leta zakljuiena z deficitom 234 milijonov dolarjev.
Drugo težavo pa predstavlja rastoči indeks življenjskih
stroškov, ki se je s	100 enot
1946. leta	dvignil	v pre-
tepem novembru na 178.
Industrijski krogi Brazilije gledajo s precejšnjim pesimizmom na gospodarski položaj 1953, leta tudi zato. ker pričakujejo,	da bo	inflacija
pritiskala na že obstoječe nizke plače delavcev, porast življenjskih stroškov pa nastaja predvsem zaradi izredno hitrega dviga cen živil, ki jih pri-manjivuJe, *cer kmetijska proizvodnja ni vzdržala koraka z dvigom industrije. Vprašanje prehrane je	sedaj v	Braziliji
najtežje m najvažnejše.
Nikjer pa ni ta’:o trdne in enotne fronte vseh političnih strank za borbo proti kolonializmu in kolonizatorjem, kot
blemovD.
Ne ci star m zelo ugleden indijski novinar, ki se še zelo dobro spominja dogodkov izza časov angleš ega vladanja pa
CA	a	t. —___ __ ■ .
r>e»ši pozivi za rešitev Rosen-bergovih pred električno sto* lico. Po že dobro izgCajenem
kaznim postopkom in z Izjavami prič je bilo nesporno dokazano, da sta zakonca Rosenberg v razdobju od leta 1944
držav. »
kamn^™15"0^^6 "T™ ^ leta l^^predala sovje” ("S •	, nabirati; ^kim agentom naivažnejšo voj-
S > fabrlCirat' protestne no tajnost Združenih
ln_	razne	Peticije	Obtoženca sta s-vojo .krivdo
predsedniku Trumanu. Podob- sicer tudi priznala in to na na sredstva, sestavljena po so- procesu, ki se še zdaleč ne vjetskem vzorcu, so ustvarjala more primerjati s procesom V javno mnenje. In vse to se je j Pragi.
dogajalo pod	krinko	nekake.	Zanimivo je. da postavlja
demolpatske zaskrbljenosti za ‘ ameriški ti*k ob tej priliki nedolžno obsojene ljudi, ki jih | vprajanie upravičenosti višine je treba rešiti iz krempljev: kazni. Smrtna obsodba je bi'a imperia isticnega moloha.	izrečena na osnovi nekega za-
Ker pa je po zaslugi tako kona iz leta 1917, ki predvide-lmenovane stalinske politike. va smrtno kzen za vohunstvo zadnjih let	bil	raztrgan	na ko-	v času vojne. Ker pa je bil
se nimb o	poštenju in	pravič-,	samo del Rosenbersovih ’ de*
nosti Moskve, so se ljudje v j javnosti izvršen v čant vojne, svetu za eli izpraševati, od kod medtem ko se je večina tega to nenadno veliko zanimanje! udejstvovanja izvršila po vojni informbirojevsk-h pravičnikov in je vse to subverzivno udej-za obsojeni zakonski par Ro- * stvovanje bilo odkrito v mir-
jo je najti v Madrasu. To ni jJe takole izrazil: «iie nikoli le slučaj. Samo 80 kilometrov nl PO^iazala Indija toliko zum-južno od Madrasa se nahaja \ r^anja za neko oddaljeno de-mesto Pondicherv, največja 2elo> kot je to primer z jugo-
»	a	mici«A	J	_	7___	1
francos a kolonialna posest v Indiji. Odondod dnevno pribe-že na indijski teritorij številni begunci, ljudje, ki ne morejo več’ vzdržati pod neznosnim francoskim terorjem. To
slovansko misijo dobre voljen.
Znani publicist in Književnik Vidžaja-tung pravi; «Ob-cudujemo Jugoslavijo, ker je to prva dežela, ki je našla lastno pot v socializem, brez čistk.
preveč podobno nekakšni je,
eiievni, oiinosno * nacionalni _____________________________________________________________         >
diskriminaciji.	pa’sano'krepi^’odpor”in'b’orbe-	Pr®cef°» in delovnih	taooriii*.
Prebivalstvo Madrnsa je raz-	nost Indijcev, podobna situa-' .Ip tako zapovrstjo	vsi caso
deljeno na dve jezikovni	sirupi-	cija je tudi po vseh osta-	pssl m,,vs® osebe, ki	so z nji-
nj. Okrog ~2 odstotkov	ljudi j lin francoskih in portugalskih	P?1 Pns‘'elani misije	aobre vo-
govon jezik tamil, približno, kolonialnih posestih. Mestu 45 odstotkov pa jezik telegu.! Madras pripada danes mesto Nedavno so zaradi jezikov-! prvoborca v boju proti tem nega vprašanja nastali v.. !n-1 zadnjim ostankom kolon’ali-diji precejšnji neredi. VeliRe 1 zma v radiji; m-prav pod pri-skupine demoris';rantov iz An-' t!» ont javnega mnenja njego-dife fjeri’; te’egu) 'io <s'&‘I vih prebivalcev, je morala psd’e s policijo;* iro: jih je le-ta ' osrednja vlada v'Delhiju od-hotela razgnitt. ker so med | povedat- sporazum, ki ga je bi-
vzklikanjem zahtevali' ustanovitev po»,ebne države Andre.
Pri. tem je bilo ?1 mrtvih tn vecj’ število ramenih. Samo takojšnja intervencija osred-.n‘,e, vlado v Delhiju, ki je obljubila, da bo nenadoma vzela v pretres želje in zahteve demonstrantov. je preorečila, da n' pr slo do še bolj krvavih nemirov, ki hi :jih indijski kominformovei imenitno izkoristki v svoje propagandne na-mene.
Seveda bi pomenilo osnova-nje posebne države Andre davanjih spodbudo in močan argument v rokah ostalih indijskih po-, krajin, ki tudi kažejo podobne avtonomistične tendence.
la s Francijo sklenila „lede plebiscita v tem mestu. To pa
Ije v stik. Padla je samo ena kritična pripomba, in sicer, da bi morali Jugoslovani izboljšati svojo informativno službo v ndiji. «Mi, bi. želeli več vedeti o Ju^oslivijiŽ, ’je' relcel ob tej priliki glavni u ednik uglednega uTimes of Indias. Tozadevno je prišlo tudi do ^okretnega s' lepa.
Sprejem in prisrčnost, ki jo
senbergov. Tu nioramo takoj pripomniti, da je bilo število onih naivnežev, ki so verjeli, da gre tu samo za čut solidarnosti med tistim, ki da ukaz in
nem času, menijo nekateri, da bi najvišja kazen za omenjene zločine morala biti največ 30 let ječe. Ali bodo ta mnenja vplivala na odločitev predsed-
onim, ki ukaz izvrši, zelo ma-jnika prav gotovo ne more nih-Ic. Dokazov, da Moskva ne bo- če predvidevati. Značilna pa leha na Čustvenosti in da hlad- je na vsak način izjava bra-nokrvno prepušča orodje svo- nilca zakoncev Ro?enberg, M je «velike» is?re njegovi usodi, je predstavnikom tiska rekel, v času, ko ji to orodje ne more da ni dvoma o pravičnosti več koristiti je mnogo. Vzrok, kazni, ki je bila izrečena, ven-da so te atomske vohune vzeli dar da on z zaupanjem čaka
zato, ker tu sploh ni pogojev	Ll?™0*4	P°!;azala	Qb
-	-	priliki	obis	a	jugoslovansko
čega petroleja. Velika večina
teh načrtov
izdajo
ja	‘<.uajo	Tavčarjevega
jo odySH dela ki jo odlikuje-v te! uvodi Vendar pa je teksti , lzdaji manj kritkmh If- ‘n opomb ki bi razlaga-tTi?>*.	,i^° rastan..a posa-
je piši1, f.el- modele ki se jih Erafjj, e‘i posluževal, avtobio-in sploh po-
' f
n um3'6 teže umljiva mesta.
• ^ to anali^ironio Tnv.
čarg‘v“^ analiziranje Tav-ka hni	1	vseka .or veli-
»Ove ,°Sa. obenem po odlika 'jcver,; j',e zbranega pisate«-
i>ru	a-
'£a ^nJ'8a Tavčarjevega 5t0v ‘:sega troje daljših tek-i^sto« sPa£iajo po svojem U v st0- Prvo dobo lt5ter,Jevega ustvarjanja, iz Pfve ®° zajeti krajši teksti *ni'8e Tavčarjevega ie iet' ®a deia Mejnik te dobe ptese m 80-81 110 Ee Je Tavčar 'iatiskL V LJublJan° m k L ub-ste ? Zvonu Te tri tek-tou predstavljajo novelica O-Slav-K struga Povest Ivan Cenr„V, ln roman Mrtva srca. la [. ®v fazodevajo tudi ta de-turt7n-nnagn en^a k romanti-dtriini-, V*včarjeve meščansko-tpnIatlSne oapredne ideje tU»[!ndenco
Pa
— k vpletanju ak-Ve’ Političnih momentov, lo	ie	ptecei	zaostaia-
trn Z .^?s?ej.hmi
bod. ve r.
tudi
dela
tud*' .ni?nt'*ne
in /.relejši-stvaritvami. je gotovo da v fei knjigi objav-ki so v bistvu pra-'K dbe našle mno; o
'uai v Ha,„. . K obe
najinanj . mešane komisije sestavljene iz Brazilije m ZDA. Biazilija si sama pač ne more dovoliti tako visokih investicij in je bila prisiljena zaprositi za mednarodno pomoč Za 19o2. leto sta ameriška Izvozna in uvozna banka in .^ednaruana bam.a dovolili 100 milijonov dolarjev kreditov za uvoz potrebnih strojev iz tujine. Brazilska vlada pa upa, da ji bo v prii.odnjin petih letih uspelo dobiti ie 400 milijonov dolarjev kreditov Tuja pomoč bo seveda zelo dobrodošla, vendar prihajajo z njo tudi tuji, Braziliji ne preveč simpatični vplivi, prav ameriškim monopolom se mora Brazilija v precejšnji meri zahvaliti, da sedaj domala proizvodnja petroleja zadovoljuje komaj en odstotek potreb medtem ko bi lahko po izjavah predsednika Vargas zadovoljevala tn četrtine potrošnja petroleja se v deželi bliskovito veča m postaja vedno večji problem saj go 1952 leta porabili 45 milijonov sodov štirUrat ve« kot 1945 1<fta Kljub zelo številnim teža vam je Brazilija že dosegla številne uspehe v dvigu indu-strnske proizvodnje in te skupna vrednost industrijske proizvodnje 1950 leta ie do-'egla fl milijard .n pol dolar-jev
Celotna slika pa vendai in tako zelo ugodna. V preteklem
S. R.
^eamo”a‘ficee!a	«	pravijo	v	dispanzerju	ame*
ženih tfržav lelzdet!^ hL1!"0"1 prot| hozam- Mornarica Zrtru-*a ^avstva1 , 2a “rim bn	?za 'zboI’š™te ^ne-
pacifiškem področja ^ V‘r'a fo -druge bo,e?n' na J l K1 Je Pod ameriško zaupno uptavo.
za izvedbo svobodnih volitev.
Ob priliki obiska jugoslovanske misije v tem mestu, so se tamkajšnji javni delavci novinarji in drugi, predvsem zanimali za izkušnje- jugoslovanskih ljudi na področju gospodarstva. Vedeti so 'oteli kako je glede nacionalnega vprašanja, kako glede družbena ureditve, kai s Trstom itd Dnevnik (tHindu« je o pre-članov misije prinesel obširna poročila, nekateri drugi časopisi celo uvodnike. Kako iskren je njih odnos do Jugoslavije, je najlepše razvidno iz besed gospe Saran, ki jin je izre la v zahvalo, po predavanju Rodoljuba Colakoviča.
(tCe rečemo, da smo srečni, ker so prišli med nas ugledni predstavil ki Titove Jugoslavije, to še ni dovolj, da bi jim mogli izraziti vse, kar jim dolgujemo. Ze prej smo čutili, da je med Indijo in Jugoslavijo mnogo st čnth točk, vendar ni smo imeli o tem jasne predstave. Danes pa povsem razločno vidimo, kako blizu so nam Jugoslovani in da bomo lahko njihove izkušnje zelo uporabi Ji prt reševmju mnogih 'pra-sanj, ki so jih ont že rešili. Kar je pri nas izzvalo največje simpatiie za to majhno deželo, je bil njen pogum, ki ga je pokazala, ko se je uprla napadalnemu pritisku Rusije. Prej ali slej bomo morali tudi mi izvleči določene praktične zaključke iz ruske zunanje politike. Himalajski zid na severu naše dežele ne more vet predstavljati zadostne garancije za našo neodvisnost. Zato
misije nj’hovi deželi, nista samo diplomatska kurtoazija, marveč iskren izraz resničnih čustev, ki jih goje milijoni Indijcev do Jugoslavije.
v zaš?ito, je nekie drugje. Vzrok je proces v Pragi.
Nedavni proces proti Slan-skemu, Oemindru in .osta'im r.a Pankracu je izzval v svetu odr-.ev, ki ?a je Moskva najmanj or^akovnla in tudi naj-
akt o pomiloščenju.
No, ne glede na končno rešitev te atomske afere, se lahko ugotovi, da je Moskva še enkrat in še na novem področju doživela poraz. Tega dejstva n* more spremeniti
rn^ni že'eH. C-osoodarii Krem. niti besna gon^a informbiro ev-Ija so ostali pred vsem. svetom ske-a tiska in propagande' Id razkrinkani v vsej svoji o?ab- skušata prikazati zakonca Roni neljudski goloti kot na: led- senberg za nekaka mučenika niki Hitlerja in njegovih arti- rasistične gonje v ZDA To semitskih metod. Potrebno je bajko sovjetske propa-ande so bilo zato nekaj podvzeti, da morale demantirati ce^o Židov-bi se pozornost svetovne jav-|cVe ovf*anizacijet pa četudi so nosti obrnila 5 te. za Moskvo bile pri tem prepričane, da se tako neusodne situacije. Zato s ten izno:tavl;a-o nevarnosti
so se-rli po prvi rešilni biki: zakonca Rosenberg sta slučajno tudi Juda. Načrt je bil ze-
nevamosti, da jih obtožijo trockizma, ti-toirma in podobnih asmrtnih grehov*.
Prispevki za novo le tno j e Iko
BORŠT Vesna Kosmač 100, Justina Slavec 200, Olga Zobec 50, Al-tS!;fln.i 100. Angel Stranj 100, Marija Olavina 200, Slavko Žerjal 200, Jadran Boneta 50, Karla Gervet 80, Marija Pe-taros 100, Neva Sancin 100, Slava Olavina 200, Kristina Sedmak 100, Ema 2erial 200 Marija Petaros 150, Viktorija Žerjal 150. Roža Kosmač 200, Zofija Kermac 200, Francka Petaros 100, B’rančiška Rapot»c 400. Olga Pečnik 200, Olavko Petaros 100, Edvard Bernhard 200 Ivanka Žerjal 100. Slavica Curma 100, Miroslav Curman 100, Sonja Sain 3C0, Marija Hervatič 100. Kosmač 100, Olga Družina 200. Dario Parovel 100, Vera Parovel 100, Slava Bizjak 150 Kar-nela Pe. taros 100. Marija Zobec 150, Marica Slapnik 100. Antonia Parovel 100, Rožt Boneta 150. Marija P'taros 200, Antonija Berce 300.
BOLJUNEC
Rozka Slavoc 200, Štefka Mahnič 100, Marija Kozina 100,
-	-	w	w
CHARLLS DtCKlhiS
, Marija Klun 200, Marčela Pečar 100, Karlo Sancin 100, Marija Sancin 100, Marija Petaros 150, Ernest Alberti 150, Ma. rija Curman 200, Ida Kocjančič 300, Bernard Gomolj 150, Marija Sancin 100, Antonija Ota 50, Mila Ota 100, Mila Mon. tagna 150, Marija Kralič 200 Milica Tozan 150, Meri Žerjal 300, Ivanka Sancin 50, Darinka Zobec 250, Marija Maver 200, Draga Ota 100. Franc Filipčič 400. Marija Z-rjal 200, Josipina Pečenik 100, Vida Ma. ver 150, Valentin Žerjal 300, Amalija Bandi 150, Karmela Žerjal 100, Katica Alberti 150. Josip Sancin 100. Vida 2erjal 100. Avrelija Bandi 200, Marija Bandi 200, Anton Sancin 50. Lojzka Sancin 50, Pavla Toma. žig 350, Amalija Mihalič 100. Valerija Mihalič 100, Sl?va Slavec	100,	Ana Ota 200,	Ela
Maver	100.	Tereza	Zerial	100,
Mihaela Slavec 50, Rozalija Ota 100, Marija Kata 100, Antonija Turko 50. Ida Boneta 150 gostilna Kraliž 300, gostilna Sancin	100,	Josip	Stranj	100,
Ljuba 2erjal 50,	2erjai	100.
•/AV.VV.V.V
188.
Pruvedel prof. dr. Fr. Bradač
to gospod Weller Je resno zmajal * glavo kakor star sodni praktikus.
*Tu Je prskuta.» je zaklical Sam, -rzmeri ma na Je iik razsodbe ln alibi ln taie naumnast. Kdu pa je su voru o razsodbi ?»
Gospod Weller nl odgovoru na to niti z besedo a zmajal je >e bolj učeno z glavo.
cNkar na sukifce soje bulice! drgae vam udleti,* je rekel nestrpno Sam. «in ubna?ejt« se pametn. UJeri m šou k Mark zl O' Granby za vam.*
«No. pa si vidu Mark’za O’ Granby. Sammy,» je 7d hnil gospod Weller.
«No sevedeU Je rekel Sam.
<tNo in kakšna Je bla ta stvarca?» tPreceJ fudna.> je odgov-rll Sam. «men se zdi, st sama ruinlra s tem pitjem &n&naj«_‘vega ruma in ta keh močneh medicin.*
«Misles?» je resno vprašal gospod Weller.
« No sevede!» Je odgovoril Sam.
Gospod Weller Je pr jel svojega sina za roko, mu Jo stisnil, potem pa izpustil. In v tem trenutku ni bilo na njegovem obrazu skrbi, temveč sladek občutek na-de. Zarek resignacije ali ‘e prej veselja je švignil "ez njegov cbraz, ko je rekel: «Na vem, Sammy; ne b mo-gu tga trdet... mugoče, de se motm... ampk men se skoraj zdi, de ma pastir neki na jetrih.*
«Kaj je tku slab?»
«No, bled je kokr kreda,» je rekel njegov o£e, *sam ukreg nusa ne. Tam je bolj rdeO, ket prej. J6 mal, p'je pa. to zna imenitn.s,
to pri tem se Je očitno sam spomnil na rum. zakaj postal je čemeren in zamišljen, takoj pa se je spet vzdramil, kar je dokazovala cela abeceda kretenj, ki so bile zmeraj znak, da je zelo zadovoljen.
«No, dost. ZdeJ pa o mojeh stvareh.* je rekel Sam «Pukonc ušesa in ne skakajte mi u beseda!*
Po tem Jedrnatem uvodu je pripovedoval Sam kolikor mogoče na kratko o poslednjem razgovoru s gospodom Pickw ckom.
«Ustain pr nem. pr reveže; nih»e se na briga aajn.» Je rekel stareJM gospod. «Tko tu na gre, Sammy tko tu na gre naprej.*
«No Ja, tu sm vedu. predn am prsou.* je pritrjeval Sam
«Pužrl b ga Sammy» je vzkliknil gospod VVeller
Sam je Izrazil, da soglaša.
«Ke pride srov ln odtam gre pe'en, de ga lastai pr-jabli na spuznaja. Pečen golob ni u primre s tem n’, Sammy >
Sam je spet prikimal.
«In uU ne b smel bit, Samuel!* je resno pripomnil erospod Welleir.
«Tu na sme bt,» je rekel Sam.
«Seveie ne,d je potrdil gospod Weller.
«No ja,* je rekel Sam, «vi ste imenltn prerok k.^kr tist rdečelas prtlikuc, k je riamalan u fcnjižcah za šest pene.*
«Kaj je biu ta prltlikuc, Sammy?» je vprašal gospod Weller.
«Tu Je vseen, kua je b!u,» Je odvrnil Sam, «fUakar nd biu. tu je glaun.»
<Puznou sm hlapca in ta se Je tud tko Imenvou,* j rekel gospod Weller, zamišljen.
«Tu nl biu tist,* je rekel Sam. «Ta člouk, k ga mlslm jest, je biu prerok.*
«Pa kua Je tu prerok?* je vprašal gospod Weller in pazljivo gledal na s!na.
«No, tu je 'louk. k ve za budotaast* je rekel Sam.
<Tu b ga rad puznou,* si je želel gospod Weller -imorde b mi puvedu. kaj je prouzaprou z jetri, o k ter h sm guvoru. Ampk ker Je že mrtu in ni nikomur prepustu soj ga ksefta, je konc vsega. Torej dalje, Sam,» je vzdihnil gospod Weller.
'Nadaljevanje sledi)
Anica Zobec 200. Marija Kraljič 100, Antonija Klun 150 Pavla Sancin 200, Josipina’ Klun 200, Sonja Lovriha 200, Nino Žigon 100, Francka Žerjal 100, Roža Turk 50, Marija J*?ržetič 100, Alojzija Prešel 100, Alojzija Kos 50, Marij« Maver 100.
BAZOVICA
Maruška Petaros 100, Marij« Brce 150, Amalija Pečar 20G, Silvan Mahnič 150; Magda Mahnič 150, Karel Gruntar 300, Aleksander Stopar 150, Dino Stopar 150, Vera Križmančič 200, Rozina B metič 150. Dora Križmančič 300, Marija Mezgec 100. Bruno Hrovatin 100, Mila Križmančič 100, Mariia 2agar 100, Pasr-ua Baiz 100. Sonja I,e„ ban 150, Milka Racman 100, Egon Leban 150, Milka Racman 100, Vida Racman 150, Angela Schwamberger 200, Marija Marc ICO. Marija Marc 200, Z o. ra Cač 350, Fudolf Marc 250, Magda Marc 250, Avgusta Gec 200, Marija Ražem 200, Ivanka Mljač 300, Ida Grgič 100, Oskar Kalc 200, Marija Kralj 150, Vida Cač 150, Lilijana Fonda 200, Avralija Marc 150, Iva Mahnič 500, Sveta Križmančič 200. Er. vina Počkaj 2^0, Josipina Krii. mančič 150, Mariia Marc 150, Lavra Zorzsn 300, Štefanija Metlika 150, Silva Crg!J 100, Anica Trošt 200, Roza Križman, čič 100, Olga Kovači* 100, Ingrid Oortan 100, Olga Marc 150, Pavla Stopar 100, Milka Križmančič CIO. Ema ^rgič 2GJ, Marija Križmančič 200, Mila Petaros ICO, Ema Križmančič 150, Štefka Križmanič 150, Tončka Stopar 100. Svetko Marc 150, Katka Križmančič 150, Milka Pr^m 150, Neva Grgič 400, Marta Kocjan 100, Marija F.ažem 300, Justina Križmančič ICO. Vera Križman, čič 100, fyiill:a Križmančič 100. Danica Križmančič 200. Zora Pelan 200. Albin Grion 200, Jo. žica Čufar 100. Zorka Križran-ič 100, Tom-.lek Čufar 50. Marija Žagar 300, Andrej Renčelj' 200, Ana Grgič 200, Danilo Ra. žem 200, Angela Čufar 200, Lojzka Križmančič 100. Justina Križmančič 100, Majda Li. panje 303, Marija Pečar iq0, Marija Vodopivec 150. Marija Grgič 100, Marija Grgi^ 400, Mariia Stoper 100, Tomaž Pečar 150. Ana Komar 200. Stojan Križmančič 200, Terezija Racman 100, Barazzutti 100, Lojz-'■a Križmančič 100. Bruno Bla. žina 300, Mariia 150. Ema Me. tlika 250, ValerPa Pres! 2C0, Antonija Križma"fc 250, Mirko F»rfolja "00, Zora Presl 300. Ana Metlika 100,
TRST, četrtek 22. januKr|a 1953
VU£ IVI Vremenska napoved za danes:
m J ge nat(3alje pretežno jasno m vetiovno vreme z možnostjo prehodnih pooblačite v. —. Temperatura brez večje spremembe. — Včerajšnja naj. višja temperatura v Trstu je dosegla 4-3 »topinj; najnižja pa — 0.9 stopinj.
PRIMORSKI DHEVHIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jog. cone Trsta: 18-15:
Cesar Frank: Simfonične variacije. - Trst II.:	.	c
pinove mazurke in poloneze. - Trst I.: 14.00: Sa> ni-bae iz «Kamevala živali«. - Slovenija: 20.10: Jubi'ejni o cert zbora Glasbene Matice, p.v. Cirila Cvetka.
DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI
KLJUB GOSPODARSKI KRIZI V GORICI
Drada stanovanja
v noiii palači na Travniku
Najceneje trisobno stanovanje stane 11.600 lir, petsobno pa 16.150 lir • Nezadovoljstvo zaradi ub<re vratarja
GORICA, 21. — Po dveletnem zidanju so dogradili palačo na Travniku, katero so Goričani prekrstili v »goloh-njak«. Od 28 stanovanj jih te INC/S podelila 24 stalnim in začasnim državnim uradnikom. Najemniki se bodo vselili lahko že 1. februarja, še piej pa morajo podpisati pogodbo in ob podpisu plačati enomesečno najemnino kot predujem za morebitno kršenje predpisov za najemnike.
Stanovanja so zelo draga. N tj cenej še trisobno stanovanje stane mesečno 11.600 lir. petsobno pa 16.150 lir. V stanovanjski krizi, kakršna je v Gorici, niso uradniki mogli
drugače ukreniti; toda z zaračunavanjem tako visokih najemnin prav gotovo niso olajšali krize v Gorici. Najemniki bodo morali velik del plače dati za najemnino in jim ne b<> kdo ve koliko ostalo za vsakdanje potrebe. Država bi morala priskočiti na pomoč s posojili, da bi tudi zasebna iniciativa za gradnjo novih hiš bolj oživela.
Goričani se zgražajo nad ravnanjem INCIS, ki je mesto vratarja podelila človeku, ki je prišel nič manj kot iz oddaljene Cosenze, čeprav dobro vedo. da ima goriška pokrajina največje število brezposelnih in bi tu lahko našli vratarja ter s tem rešili iz neznosnega stanja vsaj eno
Poučen dogodek
GORICA, 21_ — Veter nam je napravil te marsikatero neprijetnost. Njegove muhe pa si bo zapomnil tudi gor iški krojal, ki ima svojo delavnico pri severni postaji. Ko je možak odhajal na delo, je našel na ce. st? kos papirja. Iz radovednosti ga je obrnil in videl, da je to slovenski letak iz Jugoslavije ki je vabil na predstavo filma tNeptunova hči» v St. Petru. Možak je papir pobral in ga odnesel, da bi podkuril peč v delavnici. Takoj za njim je prihitel čuvaj tvrdke, ki ima svoje prostore blizu severne postaje in vprašal kroiača, kaj je pobral na cesti. Kroiač mu je pokazal nepomembni letak
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Komisar prefekture
zapustil občino Gorjani
1’rnbit/Hlstv/o še vedno v/trnja pri svoji za hlevi, da je treba občino Gorjani razpustiti
Komisar prefekture Grucoli r Prebivalstvo Flipana in Bre-
je končno zapustil našo občino, S tem se je zaključila upravna doba pod vodstvom komisarja, ki je trajala nad tri leta in se pričela z demisijami slovenskih občinskih svetovalcev.
Videmski tisk je pozdravil to dejanje in zapel hvalnico odhajajočemu prefekturnemu ko.
in je mislil, da je stvar zakliit. j misarju. S svojim delovanjem cena. Toda kmalu so ga klica- se je komisar «proslavil in na. li v vojašnico finarcarjev v Ul. I pravil veliko dobrega v korist Gabriel, kjer so ga obtožili da 'te	Časopisje je tud.
...	*	napisalo, da se prebivalstvo za-
prejema tilcgalna pisma črz v	-
mejo». Mož je začudeno po
Trinkova proslava eonško družino v nedeljo ob 17. uri
Proslava SO. ob e nice rojstva
Ivana Trinka bo v Gorici v nedeljo. 25. t m. ob 17. uri v prosve ni dvorani na Korzu Verdi J
Priredi jo zamejska mladina.
SPORED PROSLAVE:
1. Otvoritveni govor o Ivanu Trtnku bo imel dr. A. Buda!;
2. pozdrav Benečanov in Korošcev;
3. dek'amaciji: sMoje pesmi* aS'ovanski dann;
4. dve beneški pesmi v priredbi R. Orla: «Sem korajžen \e el», »Al’ sle ga videli* - izvaja mladinski zbor iz Pod-gore;
5. deklamacija: »Farizej*;
S. La o vic: »Rasti, rasti rožmarinu - K. Pahor: »Zdravica* . izvaja mladinski zbor iz Pod-*ore;
7. deklamaciji: »Toga*, »Majska nočn;
*. Lajjvic: »Ljubice slovo* • K Pahor: »Na semn u», »Otroci se love* - izvaja mladinski zbor iz Podgore;
9. deklamacija: »Slovencem*.
Seja
obČiosVega upravnega odbora
GORICA, 21. — Jutri zvečer ob 18 30 se bo sestal v beli dvorani goriš ega županstva občinski upravni odbor, Redni tedenski seji, bo predsedoval župan dr. Bernardis. Med številnimi točkami dnevnega reda so:	določitev zneska
za nakup šolskih klopi in raznih potrebščin za ljudske šole in otroške vrtce, taksa za koncesijo novih grobišč na glavnem pokopališču, razni prispevki itd..
Vežno za lastnike
javnih lokalov
GORICA, 21. - Opozarjamo lastnike javnih lokalov, da 78-pade 31. januarja rok *a plačilo naročnine za radijske sprejemnike, radiogramofone. klavirje itd društva italijanskih avtorjev m izdajateljev (SIAE). Prizadeti naj se obrnejo na agencijo STAE v Gorici, Ul, Roma it. 8 za plačilo naročnice in izstavitev potrdila.
gledal in se spomnil, da iiua tu prste vmes tisti čuvaj ki je letak videl in iz neznanih vzrokov celo zadevo popačil in orožnikom naznanil varno ilegalno krojačevo dejanje». Krojač se je takoj znašel m prinesel z doma letak in ga pokazal in zaključil: «Dajte ga čuvaju, naj si obriše ....?»
Pov šek cene
voznih listkov
GORiCA, 21. - Ministrstvo za prevoz je danes sporočilo raznim nadzorstvom za motorizacijo, da prevozna podjet.a lahko zvišajo ceno voznim listkom v meri, ki jo doloja zakon št, 949 od 25. julija 1952.
Ministrstvo pripominja, da
, hvaljuje za njegovo požrtvoval-; no delo.
j V resnici pa je bilo popolno.
I ma drugače. Prebivalstvo je nadvse zadovoljno, ker je pie. nehala ta nenaravna uprava občine Gorjani.
Zavijanje «Gazzettina» in «Messaggera Veneta* v zvezi z odhodom prefekturnega ko. misarja ima namen, prikriti dejansko stanje te občine. Kajti v njej je mogoče vzdrževati red samo s sitnarjenjem in z drugimi ukrepi, ki postav. Ijaji italijansko upravo v luč nedemokratičnosti. Doslej so že več desetin Slovencev iz va. si Flipan in Breg klicali na odgovor pred sodišče zaradi dejanj, ki so jih napravili pred volitvami. Kljub vsemu pa je prebivalstvo teh vasi še vedno pri svoji zahtevi, da je treba občino razpustiti in omogočiti prebivalstvu posameznih vasi. da se samo izjasni o novi u. razdelitvi in o tem, h
naj poviže.;	znaša 5	lir na vozne listke ki	stanejo	od 101 do I pravni
400 lir in 10 lir na tiste nad I kateri	občini	naj posamezne
400 lirami.	|	vasi priključijo.
ga se ne bo pustilo voditi za nos in se bo še nadalje borilo za uresničitev svojih gospodarskih in narodnih pravic.
Tečaj
za učen|e molže
GOrilCA. 21. — Pokrajinsko nadzornutvo za poljedelstvo sporoča, da bo 9 februarja ob 8.30 pri kmetijskem podjet.u pokrajinske umobolnice v Gorici Ul. Vitt. Veneto 110 teoretični in praktični teiaj za u.e-nje molže. Tečaj bo trajal 15 dni.
Teoretične nauke bo dal udeležencem tečaja zootehnik nad-zorništva, medtem ko bo praktični del pokazal strokov-n.ak v molži iz videmske pokrajine. Lekcije bodo v dopoldanskih urah.
Vsi tisti, ki se nameravajo prijaviti k tečaju, naj se vpišejo pri pokrajinskem nadzor-ništvu za poljedelstvo v Gorici Ul Duca d’Aosta št. 55.
Slavka v Trž ču
proti Dred ogu o novem volilnem zokonu
TR2IC, 21. — Včeraj ob 11-30 Je Delavska zbornica napo« e-dala polurno stavko proti novemu volilnemu zakonu, ki ga je predložila demokrščanska stranka italijanskemu parla. mentu. Delavci so s polurno stavko v ladjedelnicah pokazali vladnim krogom, da so proti zakonu, ki daje absolutno večino sedežev v parlamentu stranki, ki dobi komaj navadno večino glasov. V ladje-delnici je v polurni stavki sodelovalo nad 2000 delavcev in uradnikov. Manjši odziv je bil v tovarni Solvay, kjer so delavci stavkali od 16.30 do 17. ure.
Lovski vestnik
GORICA. 21. — Pokrajinski odbor za lov sporoča, da je ministrstvo za poljedelstvo dovolilo na področju Alp lov na divje race do 28. marca, na sloke do 31. marca ter na plovce in dolgokrake do 14. aprila t. 1..
Nesreča v tovarni
GCK-IGA, 2'	— Danes opol-
dne je vodstvo tovarne IT MA na goriškem letališču poklicalo na pomoč rešilni avto Zelenega križa, da bi odpeljal v Eolniško blagajno 18-Ietno Cvetko Dorini iz Pevme. Dori-r.ijeva je pri delu iz zgubila ravnotežje in padla na hrbet. Zdravniki so ugotovili, da si je dekle najbrž zlomilo trtico Ozdravela bo v 25 dneh.
IJhllp m tilajlv
Pii mol.) lu dnei mik!
KINO
VERDI. 17: «Rdeča glava«, J. Allison in D. Povvell.
VITTORIA. 17: «Daljni bobni«, G. Cooper.
CENTRALE. 17: »Vsi se smejejo«, Toto, Charlot, S. Laurel in O. Hardy.
MODERNO. 17: «Dva kaznjenca«, A. Totter in R. Conte.
TURNIR V MOSTEVIPEII
Dinamo-Hayes (Paragvaj) 1:1
MONTEVIDEO, 21. — Svojo drugo tekmo na turnirju v Montevideu je zagrebški Dinamo igral s paragvajskim moštvom «Predsednik Hayes». Po zelo razburljivi igri se je tekma, ki jo je opazovalo 30.000 gledalcev, končala neodločeno z rezultatom 1:1. Rezultat je bil postavljen v drugem polčasu. Gol za »Dinamo« je dal Zlatko Čajkovski, k’ je bil po sodbah domačega časopisja najboljši igralec na igrišču.
* * *
Uprava kluba «Fiorentina» je angažirala za novega trenerja bivšega reprezentativ-ca Fulvia Bernardinija Mogoče bo s tem zlezla iz nevarnih voda.
* * *
Italijanska nogometna zven je včeraj spet »delila« kazni igralcem, klubom in celo maserjem. Razen zabrane igranja so padale tudi denarne kazni po 24.000 lir, 16.000 in manj. Klubi pa bodo plačali: Napo-li 100.000. Lazio 60.000 itd.
Rosewal1 poražen
ADELAIDE, 21. — Na prvenstvu Južne Avstralije je Levvis Hoad s težavo prišel v semifinale, potem ko je premagal Italijana Gardinija s 6:3, 9:7, 8:6. Za senzacijo pa je poskrbel Rex Hartwig, ki ga niso sprejeli v avstralsko moštvo, ki bo šlo na turnejo po Evropi in ZDA; premagal je namreč novega prvaka Avstralije Kena Rosewalla v petih setih 6:1, 4:6, 3:6, 6:3, 8:6.
Dunajski kolesarji
Da treningu v Istri
Meseca februarja bodo prispeli v južno Istro kolesarji dunajskega kluba «Union». Ki bodo taborili na mili istrski
obali m trenirali za prihodnjo sezono. Uprava kolesarskega društva «Uljanik» iz Pule se je z »Unionom« sporazumela, da bodo kolesarji trenirali slomno. «Uljanik» ima solidno moštvo, ki ga vedno pomlajuje s prihodom juniorjev Najboljši vozač je bivši reprezen-tativec in član beograjskega »Partizana« Sirom.
smucar|i
od denes v Garmischu
Danes se prično v Garmischu mednarodne smučarske tekme, ki bodo trajale do 1. februarja. Snežne razmere so odlične. Tekme bodo na terenu, kjer so bile 1936 olimpijske igre, in se jih bo udeležilo 73 inozemcev iz 9 držav. Iz Jugoslavije se bo tekem udeležilo moštvo za alpsko kombinacijo: Stefe, Mulej, Cven-kelj in Matevž Lukane. V o-stalem bo zbrana elita smučarskih tekmovalcev.
* * *
LJUBLJANA, 21. - Koroški smučarji so povabili slovenske tekmovalce na smučarsko tekmovanje v Bilčovsu. V sko-
kin je zmagal član ljublj>®' skega Krima Roman Paškim««
najda'jši skok (32 m) Pa dosegel Ljubljančan J®0 Podlogar.
TINE MULEJ
1Z P R ED O K RAJNEGA SOD 1ŠČA
Vinski bratci pred sodniki
GORICA, 21.— Danes so pri. |mu prodal kotel za 540 lir. tli pred sodnika trije moški, ■ Znesek je odnesel neznancu ker so jih orožniki v pijanem
stanju zasačili na goriških ulicah. Prvi je prišel na vrsto nepoboljšljivi 52-letni Ersilio Donda, ki je bil že 15-krat pred sodniki predvsem zaradi pijanosti. Zadnjikrat.se je napil 25. oktobra lanskega leta, ko so ga v pijanem stanju našli goriški orožniki pred bol-nišnico sv. Justa na Korzu Sodnik Siena ga je obsodil na mesec dni zapora in na plačilo •odnih stroškov.
Drugi je bil 50-letni Anton Leonardi iz Rafuta Našli so ga pijanega v oktobru lanske, ga leta pri kinu »Moderno«. Njega je sodnik prav tako obsodil na mesec dni zapora in na plačilo sodnih stroškov.
Tretji pa je komaj 24-letni Marij Gabrijelčič iz Ul. Baia-monti, ki se ga je lanskega ok. tobra tako nalezel, da orož. nikom, ki so ga odpeljali izpred hotela «Evropa» v kasarno, ni vedel povedati, kaj je sploh počel. Seveda so tudi njemu dali primerno kazen Plačati bo moral 3000 lir globe in sodne stroške.
in od njega vzel obljubljenih 100 lir. Vendar se je pri trgovcu Hvali kmalu zglasil pravi gospodar kotla Emilij Drufovka iz Steverjana, ki je lunsko poletje opazil, da kotla n« vrtu ni več. Ko je zvedel kje je in kdo ga je prodal, te naperil tožbo proti Sfiligoju Na sodniji je obtoženi dogodek pojasnil in še naprej vneto trdil, da ni vedel, da je prodajal ukradeno blago, ker možaka, ki mu je kotel ponudil, ni poznal. Sodnik je spoznal Alfreda Sfiligoja za krivega in ga obsodil na 1000 lir globe ter plačilo sodnih stroškov.
ZADNJA
S«
j iiii
EDEN POZVAL EL MAHOMA
za rešitev vprašanja Južnega Sudana
BORDEAUX, 21. — Danes so pred vojaškim sodiščem izprašali nadaljnjih 6 obtožencev-Alzačan Weber, ki so ga vključili v «SS» oddelke, je izpovedal. da je bil zunaj vasi, ko je slišal rafale mitraljezov in krike žrtev Mislil je, da je v
vasi borba. Videl je tudi, kako so zažgali hiše. Nemškri vojak Wiliam Boehme je po njegovih izjavah prišel v oradour skupaj s poveljnikom Dickma-nom, ko je bila vas že v plamenih. Predsednik ga je opozoril, da je v protislovju z iz-
javami, ki jih Je dal Angležem, ko je postal vojni ujetnik. Boehme naj bi zakrivil tudi usmrtitev treh žen maja 1944 v kraju Freyssinet. Boehme je zanikal krivdo za to dejanje in dejal da je to povedal, ker so ga pretepali.
UHraoenl kotel in njegova nota
GORICA, 21. - Tudi danes je bilo kakor vsako sredo na okrajnem sodišču sodne palače zelo živahno. Na dnevnem redu je bilo približno 10 sodb in je moral predsednik sodi-»ča Siena hiteti z delom, da s>- prišli vsi na vrsto. Obravnavali so več primerov pijančevanja, tatvin in domačih prepirov.
Najprej je sodnik Siena zaslišal 41-letnega Alfreda Sfiligoja iz Ulice Mamelli 10, ki je julija meseca lanskega teta sprejel od neznanca pred gorlškim trgom večji kotel m za obljubljenih 100 lir nagrade pristal, da neznancu proda omenjeni kotel Odšel je v Ul-Faiti. kjer ima skladišče za »taro železo Enzo Hvala, in
HiSni preoirl pred sodnik)
GORICA, 21. — Marija Ker ževani in Ema Cernovic sta v slabih odnošajih že dolgo časa To je znano stanovalcem v Ulici Cocevia 7. Gre za vedno isti prepir med gospodarjem hiše m podnajemnikom ki noče iz stanovanja. V pre-pi; zapleteni ženski sta danes prišli pred goriško sodišče Kot obtoženka se je predstavila Marija Kerševani, stara 40 let. Tožbo proti njej je vložila gospodinja Ema Cernovic Obtoženka je sodniku povedala, da so jo nekoč na dvorišči napadli člani družine Cernovic m jo pretepli, da je mo-rala po zdravnika. Vrnila pa jim je na ta način, da je nekega dne potrkala na njihova stanovanjska vrata, in ko se je prikazala gospodinja hiše Ema Cernovic, jo je pošteno udarila z leseno krtačo po glavi. To je povzročilo 10-dnevno zdravljenje in vložitev tožbe proti Kerševamjevi. Morda ona sama ni mislila na ta -o hude posledice, toda hotela se je maščevati. Sodnik jo je spoznal za krivo ter io obsodi) na tri mesece pogojnega zapora, plačilo stroškov za zdravljenje v višini 6.000 lir in 10-000 lir sodnih stroškov.
Šejk Kieder Hussein je obtožil Zohodoo Nemčijo, da je preKršt a nevtralnost do Izraela m pa arabskih držav
Harrimanovo poročilo
o trgovini med Zahodom in Vzhodom
Y svo>m fadnjem poroč'u pravi favnatetj MS4, da sovjetskega b oka ne ian majo do'goročne lrqov nske umenjave polrušneqa baqa, pač pa se lamma le za strateško blago
VVASHINGTON, 21. - V svo-|Na žalost vse kaže, da hoče
jem zadnjem poročilu, ki ga je ravnatelj MSA Harriman predložil, preden je zapustil svoje mesto, govori o zakonu, ki določa u initev ameriške pomoči državam, ki prodajajo strateški material komin-formističnim državam. V po-točilu javlja, da so dodali 16 drugih -proizvodov na seznam proizvodov, ki se ne smejo pošiljati omenjenim državam. Pcročilo dodaja, da ZDa ne ugovarjajo trgovini z nestra-teškimi proizvodi med Vzhodom in Zahodom. Poročilo pravi med drugim; »ZDA upajo. da se bo svetovna napetost zmanjšala in da se bo trgovina med Vzhodom in Za hodom lahko tako obnovila, da bo prispevala k dvigu življenjske ravni na vrerh svetu
sedanja politika sovjetske vlade preprečiti, da bi se to upanje uresničilo. Trgovina z ne-strateškim materialom ne sme postati za sovjetski blog sredstvo, ki bi onemogočilo učinkovitost nadzorstva nad tigo-vino s strateškim materialom Preprečili je treba dog vere. na podlagi katerih katera koli država sovjetskega o'oka pristane na nakup nestrate ških proizvodov pod pogojem da dobi tudi eden ali d.ugi strateški proizvod. Sovjetski blok dokazuje, bodisi z dejanji kakor tudi z besedami, da se ne zanima za dolgoročne trgovinske izmenjave nestra-teških ali drugih proizvodov. Sovjetska zveza računa na u-stvantev neodvisnega trgovinskega področja pod lastnim |
nadzorstvom in noče biti odvisna od uvoza iz ostalega sveta. To politiko vsiljuje sedaj SZ vsem svojim podložni-škim državam. Sovjetski blok se ne zanima za uvoz potroš-nega blaka iz zahodnega sveta, pač pa skuša ome-i*. svoj uvoz na blago, ki je bistveno za industrializacijo «n oboroževanje. Sovjetski blok, bo nedvomno vztrajal pri svojem poizkusu, da si preskrbi te strateške proizvode, toda njegovi napori bodo šli za tem, da čimprej doseže neodvisnost od uvoza blaga. Zato bi bilo zgrešeno, da ostale države računajo na stalno razpoložljivost tržišč sovjetskega bloka ali pa proizvodov, ki prihajajo od tam«.
Poročilo dodaja, da je sovjetski skupini težko dobavljati blago v zameno za zahodni izvoz, kar je znatno povzročilo znižanje trgovine med Vzhodom in Zahodom Na koncu pravi poročilo, da mora zahodni svet organizirati svojo trgovino tako, da Kremelj ne bo mogel doseči svojega končnega cilja, ki je povzročiti tako krizo v gospodarstvu zahodnega sveta, da bi razbila njegovo enotnost.
KAIRO, 21. -- Vlada generala Nagiba je sinoči povezala egiptovske politične agitacije z angleško-egiptovskimi pogajanji o sudanski prihodnosti in o britanski zasedbi Sueškega prekopa.
Minister Fuad Galal, ki je pred dnevi sporočil aretacijo nad 200 oseb, je sinoči izjavil, da obstaja neka čudna povezava med namenom za provokacijo agitacije in sedanjimi pogajanji o Sudanu in prihodnjimi pogajanji o Sueškem prekopu. Aretirane osebe obtožujejo da so bile v stiku s »tujimi elementi«.
Rektor univerze Al Azher šejk Khedr Hussein je danes obtožil Zahodno Nemčijo, da «je prekršila načela o nevtralnosti in spremenila sedanje ravnotežje sil na Bližnjem vzhodu« s sporazumom o reparacijah Izraelu.
Sejk, ki je najvišja verska osebnost mohamedanskega sveta. je zahodnonemško odločitev obsodil iz sledečih vzrokov: Arabske države so uradno še vedno v vojnem stanju z Izraelom in morajo zaradi tega oetati druge države nevtralne; izraelska država ne predstavlja svetovnega židovstva; v času Hitlerjevih preganjanj Zidov so bili Židje nemški in ne izraelski državljani.
Hussein je izgon enega milijona Zidov iz Palestine imenoval «najhujši zgodovinski zločin« in zahteval, naj Nemčija sprejme ZIde, ki so pobegnili zaradi nacističnega preganjanja, Izrael pa naj dovoli povratek arabskih beguncev-Voditelj nacionalistične stranke «A1 Umma« Abdel Rahman E» Mahdi je prejel od britanskega zunanjega ministra Ede-na oseben poziv, naj vpliva na čimprejšnjo rešitev vprašanja južnosudanskih črnih plemen, ki so ostala elavna ovira za rešitev britansko • egiptovskega sporazuma o Sudanu.
Po vesteh iz Khartuma je nacionalistični voditelj odšel h glavnemu sudanskemu guvernerju Siru Robertu Hovveu, ki namerava spoštovati obveznosti. ki jih je skupaj s sudanskimi strankami sprejel pred enim mesecem v K’ artumu s predstavnikom perzijske vla-|de. Prvi člen tega sporazuma
daje generalnemu guvernerju možnost, da se lahko pritoži pri egiptovski in britanski vladi, ako bi pravice Južnega Sudana bile oškodovane iz kakršnih koli sklepov sudanskega parlamenta. V takem primeru bi morali obe vladi v enem mesecu sporočiti 6voj odgovor, ki bi odločitev uresničil, če bi bil odgovor pritrdilen.
DRUGI DEL NOGOMETNEGA PRVENSTVA KCPR$& PODZVEZE SE ZOPET PRIČNE 15. FEBRU^
PIRAN PRVAK
Piran
Aurora
Odred
Proleter
Izola
Jadran
Umag
Soline
Brtonigla
Buje
Momjan
Truman se vrača
v 2asebno žtv.jenje
CINCINNATI. 21. - Herry Truman je zapustil Washing-ton in se vrača v svojo rojstno mesto Indipendence v Mis* souri. preden je nadaljeval s potovanjem, mu je neki mimoidoči na tem Kolodvoru zakričal: »Upam, da vas bom čez štiri leta ponovno videl v Beli hiši«. «Oh, ne boste me videli«, je odgovoril bivši predsednik.
Novinarjem, ki so ga obkrožili, pa je Truman dejal: »Ne morem vam reči, kaj nameravam napraviti v bodoče, ker tega niti sam ne vem. Najprej se bom skušal odpočiti, potem se bom privadil zasebnemu življenju«, izključil je tudi možnost, da bi postal predsednik univerze, ker nima akademskih naslovov, razen na* slova doktor «ad honorem«. »S takimi naslovi ni mogoče voditi univerze«. Je pripomnil prejšnji predsednik.
Soline izsilile od Izole neodločen rezultat
REZULTATI
V Bujah:	Buje	. Brtonigla
1:1 (1:1).
V Izoli: izola-Soline 1:1 (0:0).
V Sv Luciji; Riran - Jadran 4:1 (2:1).
LESTVICA
10 8	1	1	39	7	17
10 7	2	1	52	12	16
10 o	4	1	27	12	14
1Q 5	3	3	33	14	12
lO 4	3	3	31	23	ll
9 5	0	4	31	26	10
0 4	0	5	2.1	23	8
9 1	4	4	12	21	6
10 1	3	6	10	46	5
7 1	1	5	11	29	3
10 1	0	9 8	76	2
V nedeljo so na Koprskem odigrali tri tekme, ki so bile prej razveljavljene in prekinjene.
Vse tekme so bile važne, predvsem pa tekma pri sv. Luciji, katere rezultat je odiuv-il o prvaku prvega dela prvenstva. Prvak je postal Piran z nedeljsko zmago nad Jadranom iz L ekanov. Zmaga sicer ni bila lahka reč, čeprav morda rezultat govori prav nasprotno. Gostje so Pirančanom nudili močan odpor in so jih več..rat spravili v zadrego. Samo njiuova neodločnost v nasprotnikovem kazenskem prostoru jim je onemogočila konkreten uspeh. Igra Pirana ni bila taka, kot jo običajno poznamo. Moštvo daje znake utrujenosti in bo moralo dobro izkoristiti enomesečni odmor, če bo tudi v povratnem delu hotelo obdržati zavidljiv položaj in si tako zaslužiti prehod v nogometno prvenstvo LR Slovenije.
Cesar ni bilo pričakovati, se je pa zgodilo v Izoli. Domače moštvo, ki spada ?e vedno med najboljše, je bilo prisiljeno. da na domačem igrišču odstopi dragoceno toč-o borbenim igralcem iz Solin In prav slednji so tisti, ki so lahko nezadovoljni z rezultatom, ki bi bil lahko v njihovo korist. Zoga je sicer okrogla in vsa presenečenja so možna.
V Bujah sta se srečala $tara
bilo tudi v nedeljo za te u med Izolo in puljskim V» ^ kom. Lepa igra, hitre k° p nacije in presenetljivi 6' navdušili vse navzoče. S' je bilo gostujoče moštvo • ki je želo največ priznan)* čeprav poraženo je P0* y boljšo igro in izkušenost ^ beh polčasih. Domačim , prišli do zmage zaradi ^ nepričakovanih golov, jih realizirali iz velike ^ ve napadalci. V prvem P°. j su so gostje prvi realiz>ra Kircem,	je	neubran	J
streljal v vrata Izole v 1. nuti igre. V 24’ so do»*c jj, Izenačili z lepim golom ** (V seja II, toda Uljanik je P° # no prešel v vodstvo v 2» novno s Kircem.
Drugi polčas je potekal ' tako v znaku premoči t^ Tj Izolani, so na enajstme , izenačili v 23’. puljčani so ^ tis.rali na nasprotnike. jj zopet rezultat obrnili v korist, Izoiani so z
jem v nepričakovanem »V
rfi
pf ab<
napadu ob koncu igre z žili tretji gol in taKO ne ženo zmagali.	0»$
Iz galerije
juftisliivu«isltih šport"' ,
fr
r
F
1 Ota OG 04 cvoio 0»** —	--	ll
rivala iz Buj in Brtonig1.«. Hi- j maMni pa ima zaiafll ^
in mrli n neti na ! Innaan r4i I o Ia m n IO D
Skaka'ec Karel
Kian£PjJ‘ il tod'
mednarodnih tekmah.
Korupcije v Kanadi
OTTAWA, 21. — Departman za imigracijo je obsodil 4 bivše federalne funkcionarje zaradi korupcije, ker so prejemali denar za pospešitev imigrira-nja Italijanov v Kanado, Sod-n;m oblastem so prijavili Jeana Marcela Bourgeta, Charlesa Anfossia in Lavvrenca Bul-livana od departmaja za imigracijo in Armanda Theriaulta od komisijo za zavarovanje brezposelnih. Oblasti so sporo, čile, da ni verjetno, da bi katera skupina prisila v Kanado ilegalno. Obtoženci so krivi, da so nekatere Bud', ki so pla čali potrebno veoto, dali med prve na seznam.
lepega stila le malo tekmecev.
trega tempa in odločnosti na igrišču ni manjkalo. Manj je bilo tehnike in skladnosti. Toda z neodločenim rezultatom sta obe moštvi zadovoljni in se pripravljata za revanš v povratnem delu prvenstva.
Po stanju ob koncu prvega dela lahko sklepamo, da se bo borba za prvo mesto omejila na tri ali največ na štiri moštva. Za favorita velja Piran, toda tudi Aurora in Qdred nista še izrekla zadnje besede, medtem ko ima koprski proleter, čeprav je v lestvici pet točk za prvim, je vedno nekaj upanja.
Izola Uljanik (Pula) 3:2
IZOLA: Moscolin; Benvenu-ti, Dagri, Pugliese, Delise I,
Gruber; Ulčigraj, Zaro, De-grassi, Benvenuti, Delise II.
ULJANIK:	Rakič; Batinica.
Butkovič; Gregorovič. Banovič,
Linčevič; Cernjul, Lorenzin Smoliča. Rirac, Tarticchio.
Srečanje dveh republiških moštev, čeprav prijateljsko, pritegne vedno na igrišče ve- goza, čigar liko jtevilo gledalcev. Tako je zgoraj,
VILJEM
haraN°0^
V včerajšnji objavili karikaturo go tf vgnskega skakalca ef ,j
svojih zemst i pod sliko
uspehih * . pa-jt
zemstvu, po ?°? ieks*JtA
‘it,r"v«feS
£*„sa
sliko 00j
Odauvunii u«rduiK STANISLAV HkNKO - UHEI1NIS1VO III.ICA MUNTECCH1 Sl b Ul nad Telefon Številka «3-8011 m -14 1)38	-	HoStii
predal 502	- IIPHAVA III.ICA SV KHANCISKA St. 20 - Telefonska Stevi ka 73 38 - OUI.ASI od 8.30	12	>n	od	15	18	- Tel
73-38 — Cene og asov. £a vsak nun višine v Sirim l stolpca trgovski 60 finančno upravni >00 osmrtmre ao lir - Za FLRJ za vsak mn S rme I stolpca »a vse vrMe oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podniln norica III S rrlliro I 11 Te' 33-82 Rokopisi se ne vračajo
NAROČNINA Cona A: mesečna 350, četrtletna «00, pol etna 1700 celoletna 3200 lir. Fed ljud. repub.
Poštni tekoči račun za STO ZVU Zaožrriivo trž skega tiska Trst 11 5374 — Za Jugoslavijo: Agencija Ljubliana Trg revolucije 19 tel 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki
21»
Jugoslavija: Izvod 10 mesečno	pi
I —- ca Jugoslavijo, ogencija demokratičnega Inorernske	^
Ljubljani 606-90332-7 - Izdala Založnli'vo irtaškeg« i ska " Z